Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.4 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk Japonska 0 4389 6682788 6670019 2026-05-29T21:57:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682788 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = <big>日本国</big><br />''Nipon-koku'' ali ''Nihon-koku'' | conventional_long_name = Japonska | common_name = Japonska | common_name2 = Japonske | image_flag = Flag of Japan.svg | image_coat = Imperial Seal of Japan.svg | symbol_type = Cesarski pečat | image_map = Japan (orthographic projection).svg | national_anthem = ''Kimi ga Yo''{{presledki|2}}(君が代)<small><br />''Cesarska vladavina''</small><ref>{{navedi splet|title=Explore Japan National Flag and National Anthem|url=http://web-japan.org/kidsweb/explore/national/index.html|accessdate=29.1.2017}}</ref> | official_languages = [[japonščina]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.ethnologue.com/country/JP/languages|title=Japan Languages|accessdate=29.1.2017|language=en}}</ref> | capital = [[Tokio]] | latd = 35 | latm = 41 | latNS = N | longd = 139 | longm = 46 | longEW = E | largest_settlement_type = največje mesto | largest_city = [[Tokio]] | government_type = [[Ustavna monarhija]] | leader_title1 = [[Japonski cesar|cesar]] | leader_title2 = [[predsednik vlade Japonske|predsednik vlade]] | leader_name1 = [[Naruhito]] (徳仁) | leader_name2 = [[Sanae Takaiči]] (LDS) | area_rank = 61. | area_km2 = 377.972 | percent_water = 0,8 % | population_census = 126.226.568<ref>{{navedi splet|url=https://www.e-stat.go.jp/en/stat-search/files?page=1&layout=datalist&toukei=00200521&tstat=000001136464&cycle=0&year=20200&month=24101210&tclass1=000001136465&tclass2=000001154388&tclass3val=0|title=2020 Population Census Preliminary Tabulation|accessdate=2021-06-26|publisher=Statistics Bureau of Japan}}</ref> | population_census_year = 2020 | population_estimate = 125.502.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.stat.go.jp/english/data/jinsui/2021np/index.html|title=Current Population Estimates as of October 1, 2021|accessdate=2022-04-17|publisher=Statistics Bureau of Japan}}</ref> | population_estimate_year = 2021 | population_estimate_rank = 11. | population_density_km2 = 332 | population_density_rank = 24. | GDP_year = 2022 | GDP_ref = <ref name="IMFWEOJP">{{navedi splet|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=158,&s=NGDP_RPCH,NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2027&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1|title=World Economic Outlook database: April 2022|publisher=Mednarodni denarni sklad|date=April 2022}}</ref> | GDP_PPP = 6,110 bilijona $ | GDP_PPP_rank = 4. | GDP_PPP_per_capita = 48.814 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 35. | GDP_nominal = 4,912 bilijona $ | GDP_nominal_rank = 3. | GDP_nominal_per_capita = 39.243 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 26. | demonym = Japonec, Japonka | sovereignty_type = [[Zgodovina Japonske|Ustanovitev]] | established_event1 = [[Dan ustanovitve naroda]] | established_event2 = [[Ustava Meidži]] | established_event3 = [[Japonska ustava|Trenutno veljavna ustava]] | established_event4 = [[Sanfranciška pogodba]] | established_date1 = 11. februar, 660 pr.&nbsp;n.&nbsp;št.<sup>2</sup> | established_date2 = 29. november 1890 | established_date3 = 3. maj 1947 | established_date4 = <br />28. april 1952 | Gini = 33,4 | Gini_year = 2018 | Gini_ref = <ref>{{navedi enciklopedijo|url=https://data.oecd.org/inequality/income-inequality.htm|title=Inequality - Income inequality - OECD Data|publisher=Organisation for Economic Co-operation and Development(OECD)|accessdate=2021-07-25}}</ref> | Gini_rank = | HDI = 0,925<!-- Number only, between 0 and 1. --> | HDI_year = 2021<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year. --> | HDI_change = | HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[Program Združenih narodov za razvoj]]|date=2022-09-08}}</ref> | HDI_rank = 19. | currency = [[japonski jen|jen]] (¥) | currency_code = JPY | country_code = JPN | time_zone = [[japonski standardni čas|JST]] | utc_offset = +9 | time_zone_DST = ''ne uporabljajo'' | utc_offset_DST = | date_format = llll-mm-dd | cctld = [[.jp]] | calling_code = 81 | ISO_3166-1_alpha2 = JP | ISO_3166-1_alpha3 = JPN | ISO_3166-1_numeric = 392 | sport_code = JPN | vehicle_code = J | footnote1 = Največji del konglomerata je [[Jokohama]]. | footnote2 = Po legendi je Japonsko na ta dan ustanovil [[cesar Jimmu]], prvi japonski cesar; večina meni, da je datum le simboličen. | religion = šintoizem 56 %,<br/>budizem 35 %,<br/>krščanstvo 2 %,<br/>ostalo 7 % }} '''Japonska''' ([[Japonščina|japonsko]] 日本 ''Nipon'' ali ''Nihon'', formalno 日本国 '''''Nipon-koku''''' ali '''''Nihon-koku''''' »Japonska država«) je otoška država na [[Daljni vzhod|Daljnem vzhodu]]. Leži v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], vzhodno od Azijske celine. Na zahodu jo obliva [[Japonsko morje]], razprostira se od [[Ohotsko morje|Ohotskega morja]] na severu do [[Vzhodnokitajsko morje|Vzhodnokitajskega morja]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] na jugozahodu. Na zahodu jo [[Korejska ožina]] loči od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]]. Japonsko ime za državo pomeni »izvor sonca«,<ref name="sljfaq.org">{{navedi splet|title=Where does the name Japan come from?|url=http://www.sljfaq.org/afaq/japan.html|accessdate=29.1.2017}}</ref> od koder izhaja sinonim »dežela vzhajajočega sonca«.<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo|title=The emergence of Japanese kingship|url=https://archive.org/details/emergenceofjapan0000joan|first=Joan R. |last=Piggott|year=1997|publisher=Stanford University Press|isbn=0-8047-2832-1|pages=[https://archive.org/details/emergenceofjapan0000joan/page/n158 143]–144}}</ref> Japonsko otočje sestavlja okoli 7000 otokov, od katerih predstavljajo štirje največji, [[Kjušu]], [[Šikoku]], [[Honšu]] in [[Hokaido]], 97% kopnega. Japonska je enajsta najbolj naseljena država na svetu, pa tudi ena najbolj gosto poseljenih in urbaniziranih držav. Približno tri četrtine ozemlja države je goratega, kjer je 125,5 milijona prebivalcev skoncentrirano na ozkih obalnih nižinah. Japonska je razdeljena na 47 upravnih [[japonske prefekture|prefektur]] in osem [[Tradicionalne regije Japonske|tradicionalnih regij]]. Širše območje Tokia je najbolj naseljeno metropolitansko območje na svetu z več kot 37,4 milijona prebivalci. Arheološke najdbe na otočju segajo v mlajši paleolitik (35.000 pr. n. št.). Prve pisne omembe v kitajskih zgodovinskih spisih segajo v 1. stoletje – stik s Kitajsko je pomembno vplival na japonsko zgodovino. V 16. stoletju je sledilo obdobje [[Sakoku|izolacijske politike]], ki so jo šele leta 1853 prekinile Združene države Amerike z vojaškim pritiskom. Pomembne vojaške zmage in vse močnejši militaristični ustroj v času [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prve kitajsko-japonske vojne]], [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonske vojne]] in v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so privedle do ozemeljskih pridobitev in želje po nadaljnjem širjenju po vzhodni in jugovzhodni Aziji. [[Druga kitajsko-japonska vojna]] in dogodki [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] kot izpolnitvi imperialističnih teženj so se končali z japonsko predajo 15. avgusta 1945, ki je sledila [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|bombardiranju Hirošime in Nagasakija]] z jedrskima bombama. Leta 1947 je bila sprejeta nova ustava, po kateri je Japonska postala ustavna monarhija s cesarjem in dvodomnim parlamentom. Japonska je članica Združenih narodov, OECD, [[G7]], [[G8]] in [[G20]] ter številnih drugih organizacij. Slovi po tehnološki razvitosti in visoko izobraženi delovni sili z enim najvišjih odstotkov terciarno izobraženih odraslih.<ref name="OECD">{{navedi splet|title=OECD.Stat Education and Training > Education at a Glance > Educational attainment and labor-force status > Educational attainment of 25–64 year-olds|publisher=OECD|url=http://stats.oecd.org}}</ref> Njeno gospodarstvo je tretje največje na svetu nominalno, četrti največji izvoznik in uvoznik. Kljub temu, da se je odrekla pravici do napovedi vojne, vzdržuje sodobno vojsko z osmim največjim proračunom<ref>{{navedi splet|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|title=SIPRI Yearbook 2012–15 countries with the highest military expenditure in 2011|publisher=Sipri.org|accessdate=27.4.2013|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100328104327/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|archivedate=28.3.2010}}</ref> za samoobrambo in mirovne misije. Prebivalstvo Japonske dosega eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob in visok [[indeks človekovega razvoja]]. Znana je po zgodovinski in sodobni kinematografiji, bogati kulinariki in mnogim prispevkom k razvoju človeštva v znanosti in tehnologiji. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Japonske}} === Prazgodovina in antika === {{Zgodovina Japonske}} [[Slika:Emperor Jimmu.jpg|levo|sličica|338x338_pik|[[Cesar Džinmu]], prvi japonski cesar<ref name="kelly">Kelly, Charles F. [http://www.t-net.ne.jp/~keally/kofun.html "Kofun Culture",] [http://www.t-net.ne.jp/~keally/index.htm Japanese Archaeology.] 27.4.2009.</ref>]] Ostanki [[Japonski paleolitik|paleolitske kulture na Japonskih]] tleh segajo 35.000 let v preteklost. Od takrat naj bilo Japonsko otočje poseljeno neprekinjeno. Obdobju mezolitske in neolitske kulture z začetki okoli 14.000 let pr. n. št. pravimo tudi [[Obdobje Džomon|Džomonska kultura]]. Ljudje so se ukvarjali predvsem z lovom, nabiranjem in primitivno obliko kmetijstva, živeli pa v enostavnih zemljankah.<ref>{{navedi splet|url=http://www.pitt.edu/~annj/courses/notes/jomon_genes.html|title=Jomon Genes|last=Travis|first=John|publisher=University of Pittsburgh|accessdate=15.1.2011}}</ref> Gre za prednike današnjih [[Ainu|ljudstev Ajnu]] in [[Ljudstvo Jamato|Jamato]].<ref>{{navedi revijo|last=Matsumara|first=Hirofumi; Dodo, Yukio|url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/ase/117/2/117_080325/_article |title=Dental characteristics of Tohoku residents in Japan: implications for biological affinity with ancient Emishi|journal=Anthropological Science|year=2009|volume=117|issue=2|pages=95–105|doi=10.1537/ase.080325|last2=Dodo|first2=Yukio | issn = 0918-7960}}</ref><ref>{{navedi revijo|last=Hammer|first=Michael F.|url=http://www.nature.com/jhg/journal/v51/n1/abs/jhg20068a.html |title=Dual origins of the Japanese: common ground for hunter-gatherer and farmer Y chromosomes|journal=Journal of Human Genetics|year=2006|volume=51|issue=1|pages=47–58|doi=10.1007/s10038-005-0322-0|pmid=16328082|last2=Karafet|first2=TM|last3=Park|first3=H|last4=Omoto|first4=K|last5=Harihara|first5=S|last6=Stoneking|first6=M|last7=Horai|first7=S|display-authors=etal}}</ref> Okrašeno glineno posodje iz tega obdobja je eno najstarejših na svetu. Okoli leta 300 pr. n. št. se je na otočje preseljevalo [[ljudstvo Jajoj]] iz južne Kitajske in se pomešalo med domorodno prebivalstvo, kar imenujemo [[obdobje Jajoj]].<ref>{{navedi knjigo|last=Denoon|first=Donald; Hudson, Mark|title=Multicultural Japan: palaeolithic to postmodern|url=https://archive.org/details/multiculturaljap0000unse_y4f9|publisher=Cambridge University Press|year=2001|isbn=0-521-00362-8|pages=[https://archive.org/details/multiculturaljap0000unse_y4f9/page/n31 22]–23}}</ref> S seboj so prinesli znanje o obdelavi kovin,<ref>{{navedi splet|title=Yayoi Culture|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/yayo/hd_yayo.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}</ref> nove načine lončarstva<ref>{{navedi splet|title=Kofun Period|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/kofu/hd_kofu.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}</ref> in namakalno/mokro pridelavo riža.<ref>{{navedi splet|title=Road of rice plant|url=http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430010530/http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archivedate=30.4.2011|publisher=National Science Museum of Japan|accessdate=15.1.2011}}</ref> Japonska se v pisani besedi prvič pojavi v ''[[Knjiga Hanov|Knjigi Hanov]]''.<ref>{{navedi knjigo |last=Takashi |first=Okazaki |last2=Goodwin |first2=Janet |title=The Cambridge history of Japan, Volume 1: Ancient Japan |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=0-521-22352-0 |page=275 |chapter=Japan and the continent}}</ref> Glede na ''[[Zapiski treh kraljestev|Zapiske treh kraljestev]]'' se je najmočnejše kraljestvo na otočju v tretjem stoletju imenovalo [[Kraljestvo Jamataj|Jamataj]]. Budizem se je na Japonsko razširil iz [[Kraljestvo Baekje|kraljestva Baekje]] na jugozahodu Korejskega polotoka.<ref>{{navedi knjigo |editor=Brown, Delmer M.|year=1993 |title=The Cambridge History of Japan |publisher=Cambridge University Press |pages=140–149}}</ref> Navkljub uporom proti uveljavitvi nove religije se je ta s popularnostjo pri višjih slojih (pomemben pobudnik te spremembe je bil [[princ Šotoku]]) in nadaljnjim razvojem Japonskega budizma z vplivi s Kitajske hitro uveljavil. V [[Obdobje Asuka|obdobju Asuka]] (592–710) je postal budizem glavna religija na otočju.<ref>{{navedi knjigo |title=The Japanese Experience: A Short History of Japan |url=https://archive.org/details/japaneseexperien0000beas |first=William Gerald|last=Beasley |publisher=University of California Press |year=1999 |page=[https://archive.org/details/japaneseexperien0000beas/page/42 42] |isbn=0-520-22560-0}}</ref> V [[Obdobje Nara|obdobju Nara]] (710–784) se pojavijo zametki centralizirane države s cesarskim dvorom v Hejdžu (današnja [[Nara (mesto)|Nara]]). Na dvoru nastaja literatura, umetnost in arhitektura z vplivi budizma.<ref>{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=64–79 |isbn=978-1-4051-2359-4}}</ref> Leta 784 cesar Kanmu prestavi prestolnico v Nagaoko, deset let kasneje pa v Heian. V obdobju Heian (749–1185) vznikne značilno japonska kultura z lastno umetnostjo, poezijo in prozo. Med najbolj znanimi deli obdobja sta roman [[Princ in dvorne gospe]] in besedilo Japonske himne ''Cesarska vladavina.''<ref>{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=79–87, 122–123 |isbn=978-1-4051-2359-4}}</ref> === Fevdalna Japonska === [[Slika:Samurai on horseback.png|sličica|311x311_pik|Samuraj na konju z oklepom o-joroj, lokom ''jumi'' in puščicami v tulu ''jeriba'']] Za fevdalno dobo je značilen pojav samurajev kot vodilnega sloja v tedanji družbi. Po zmagi nad [[Klan Taira|klanom Taira]] 1185 je [[cesar Go-Toba]] samuraja [[Minamoto no Joritomo|Minamoto no Joritoma]] povzdignil v ''šoguna'', ta pa je prestolnico preselil v Kamakuro, s čimer se prične [[obdobje Kamakura]] (1185-1333). Po njegovi smrti se je preko regentov na oblast zavihtel [[klan Hodžo]]. ''Šogunat'' v Kamakuri je sprejel [[Zen budizem]] kot religijo samurajskega sloja<ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=106–112}}</ref> ter uspešno prestal dva poskusa invazij Mongolov (1274 in 1281). Svoj konec je ''šogunat'' doživel leta 1333 s porazom proti [[Cesar Go-Dajgo|cesarju Go-Dajgu]]. Ponovni preobrat se je zgodil že leta 1336, ko je [[Takaudži Ašikaga]] premagal cesarja in leta 1338 ustanovil ''[[šogunat]]'' v Kjotu. [[Obdobje Muromači]] (1336–1573) pod vladavino šogunata Ašikaga zaznamujejo kulturni nazori z vplivi [[zen budizem|zen budizma]]. Mnogo običajev, ki jih danes poznamo kot tradicionalna japonska kultura, izhaja iz tega obdobja ([[Japonski obred pitja čaja|obred pitja čaja]], [[ikebana]], [[No gledališče|''no drama'']], slikarska tehnika ''[[sumi-e]]''). Zaradi vse večje moči fevdalnih gospodov (''[[Daimjo|dajmjojev]]'') je leta 1467 [[Oninska vojna|izbruhnila civilna vojna]], s čimer se začne stoletje trajajoče [[obdobje Sengoku]], čas stalnih družbenih pretresov, vojaških sporov in politične nestabilnosti.<ref>{{navedi knjigo |first=George|last=Sansom |year=1961 |title=A History of Japan: 1334–1615 |url=https://archive.org/details/historyofjapan00sans|publisher=Stanford University Press|pages=[https://archive.org/details/historyofjapan00sans/page/42 42], 217 |isbn=0-8047-0525-9}}</ref> V 16. stoletju portugalski trgovci in jezuitski misijonarji prvič dosežejo Japonsko, kar pomeni začetek trgovinske in kulturne izmenjave z Zahodom. Evropska tehnologija in strelivo sta omogočila [[Odo Nobunaga|Odu Nobunagu]] zmago nad mnogimi ''dajmjoji'' in prevzem oblasti nad razdeljeno državo, s čemer se začne [[Obdobje Azuči-Momojama]] (1573–1603). Po atentatu na Nobunaga leta 1582 je oblast prevzel [[Tojotomi Hidejoši]], znan tudi kot »Veliki združevalec«, saj mu je do leta 1590 uspelo podjarmiti vse nasprotnike enotne oblasti. Njegov vpliv se je zmanjšal po dveh neuspelih poskusih invazij na Korejski polotok v letih 1592 in 1597. Po smrti Hidejošija leta 1598 je državo namesto njegovega sina vodil regent [[Tokugava Iejasu]]. Svoj položaj je izkoristil za pridobivanje politične in vojaške moči. Leta 1600 je v [[Bitka pri Sekigahari|bitki pri Sekigahari]] premagal nasprotujoče klane, zaradi česar ga je [[cesar Go-Jozei]] leta 1603 imenoval za šoguna, v Edu (današnji Tokio) je bil ustanovljen [[šogunat Tokugava]], kar štejemo kot začetek [[Obdobje Edo|obdobja Edo]] (1603–1868).<ref>{{navedi knjigo|last=Turnbull|first=Stephen|title=Toyotomi Hideyoshi|url=https://archive.org/details/toyotomihideyosh00turn|year=2010|publisher=Osprey Publishing|isbn=978-1-84603-960-7|page=[https://archive.org/details/toyotomihideyosh00turn/page/n62 61]}}</ref> Zakoni takratne oblasti so na novo definirali odgovornosti in dejavnosti ''dajmjojev'' v zakoniku ''buke šohatto''<ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=142–143}}</ref> in [[samuraj]]ev, s čimer se je oblast centralizirala, cesarska oblast pa je izgubljala na moči. Leta 1639 je stopila v veljavo [[Sakoku|izolacijska politika]],<ref>{{navedi revijo|last=Toby|first=Ronald P.|title=Reopening the Question of Sakoku: Diplomacy in the Legitimation of the Tokugawa Bakufu|journal=Journal of Japanese Studies|year=1977|volume=3|issue=2|pages=323–363|doi=10.2307/132115|jstor=132115}}</ref> in država se je zaprla pred vplivi Zahoda. Pojavilo se je raziskovanje japonske narodne identitete ''kokugaku'',<ref>{{navedi revijo|last=Ohtsu|first=M.|title=Japanese National Values and Confucianism|journal=Japanese Economy|year=1999|volume=27|issue=2|pages=45–59|doi=10.2753/JES1097-203X270245|last2=Ohtsu|first2=Makoto}}</ref> odmik od preučevanja kitajske, konfucijanske in budistične miselnosti. Na nizozemski otoški enklavi [[Dedžima]] pri [[Nagasaki]]ju so na Japonsko še vedno prihajale knjige in z njimi znanstvene ideje iz Evrope in preostalega sveta. === Sodobna zgodovina === [[Slika:Black and white portrait of emperor Meiji of Japan.jpg|levo|180 px|thumb|Cesar Meidži, 122. japonski cesar]] 31. marca 1854 je ameriški [[admiral Matthew Perry]] s »črnimi ladjami« ameriške mornarice izsilil [[Kanagavska konvencija|odprtje Japonske]] preostalemu svetu ([[konvencija v Kanagavi]]). Nezadovoljstvo višjih slojev nad ''šogunatom'' zaradi takšne politike je privedlo do [[Bošinska vojna|Bošinske vojne]], v kateri je ''šogunat'' izgubil vso moč. Zmagovalci so vzpostavili centralizirano državo pod vodstvom cesarja Meidžija ([[Obnova Meidži]]).<ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=289–296}}</ref> V [[Obdobje Meidži|obdobju Meidži]] (1868–1912) je Japonska aktivno prevzemala zahodnjaške modele političnega vladanja (ustava Meidži je bila podlaga za sestavo parlamenta), sodstva, vojske in industrializacije. Japonsko cesarstvo je doživelo ekonomski razcvet, želelo si je razširiti vpliv na interesna območja v Aziji. Zmagi v [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prvi kitajsko-japonski vojni]] (1894–1895) in [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonski vojni]] (1904–1905) sta Japonski prinesli oblast nad Tajvanom, Korejo in južno polovico [[Sahalin]]a.<ref>{{navedi knjigo|last=Matsusaka|first=Y. Tak|title=Companion to Japanese History|year=2009|publisher=Blackwell|isbn=978-1-4051-1690-9|pages=224–241|editor=Tsutsui, William M.|chapter=The Japanese Empire}}</ref> V letih med 1873 in 1935 se je število prebivalstva podvojilo na 70 milijonov.<ref>{{navedi knjigo|last=Hiroshi|first=Shimizu|title=Japan and Singapore in the world economy : Japan's economic advance into Singapore, 1870–1965|year=1999|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-19236-1|author2=Hitoshi, Hirakawa|page=17}}</ref> Zaradi sodelovanja z zavezniki v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Japonska pridobila nemška ozemlja na Daljnem vzhodu. [[Obdobje Taišo|Obdobje vladavine cesarja Taiša]] (1912–1926) je bilo kratkotrajno in krhko demokratično obdobje med vsesplošnim premikom proti fašizmu in totalitarizmu. Pod pretvezo ohranjanja miru so bili sprejeti zakoni, ki so kaznovali politične disidente. V [[Obdobje Šova|obdobju vladavine cesarja Hirohita]] (1926–1989) se je krepila japonska ekspanzionistična in militaristična nastrojenost. Leta 1931 je Japonska vojska okupirala Mandžurijo, 1933 izstopila iz Društva narodov in se s podpisom [[Trojni pakt|Trojnega pakta]] 27. septembra 1940 pridružila silam osi.<ref>{{navedi splet|title=The Axis Alliance|url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/pre-war/361125a.html#3|publisher=iBiblio|accessdate=16.1.2011}}</ref> V [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]] (1937-1945) je Japonska pridobila ozemlja na Kitajskem (tudi glavno mesto [[Nanking]]),<ref>{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/PTO/IMTFE/IMTFE-8.html |title=Judgment International Military Tribunal for the Far East, Chapter VIII: Conventional War Crimes (Atrocities) |publisher=iBiblio |date=November 1948}}</ref> po ameriškem embargu na nafto kot posledica invazije na Francosko Indokino<ref>{{navedi knjigo |first=Roland H., Jr. |last=Worth |title=No Choice But War: the United States Embargo Against Japan and the Eruption of War in the Pacific |publisher=McFarland |year=1995 |pages=56, 86|isbn=0-7864-0141-9}}</ref> je Japonska vojska 7. in 8. decembra 1941 [[Napad na Pearl Harbor|napadla Pearl Harbor]], Britansko Malajo, Singapur in Hongkong ter razglasila vojno z Združenimi državami Amerike in Britanskim imperijem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |script-title=ja:インドネシア独立運動と日本とスカルノ（２） |work=馬 樹禮 |publisher=産経新聞社 |date=April 2005 |accessdate=2.10.2009 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501141220/http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |archivedate=1.5.2011}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/1941/411208c.html |title=The Kingdom of the Netherlands Declares War with Japan |publisher=iBiblio |accessdate=2.10.2009}}</ref> Sovjetska invazija Mandžurije leta 1945<ref>{{navedi splet|url=http://www.history.com/this-day-in-history/soviets-declare-war-on-japan-invade-manchuria|title=Soviets declare war on Japan; invade Manchuria |website=History.com|access-date=17.4.2016}}</ref> in [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija]] je Japonsko prisililo v brezpogojno predajo 15. avgusta 1945.<ref>{{navedi revijo|last=Pape|first=Robert A.|title=Why Japan Surrendered|url=https://archive.org/details/sim_international-security_fall-1993_18_2/page/154|journal=International Security|year=1993|volume=18|issue=2|pages=154–201|doi=10.2307/2539100|jstor=2539100}}</ref> Vojna je stala države vzhodne in jugovzhodne Azije več 10 milijonov življenj, večina Japonska industrije in infrastrukture je bilo uničene. Kolonijam Japonskega cesarstva je bila vrnjena neodvisnost, vojnim zločincem so sodili na [[Tokijski procesi|Tokijskih procesih]] (izvzeti so bili člani cesarske družine in člani [[Enota 731|Enote za bakteriološke raziskave]]).<ref>{{navedi knjigo|last=Watt|first=Lori|title=When Empire Comes Home: Repatriation and Reintegration in Postwar Japan|url=https://archive.org/details/whenempirecomesh0000unse|publisher=Harvard University Press|year=2010|isbn=978-0-674-05598-8|pages=[https://archive.org/details/whenempirecomesh0000unse/page/n16 1]–4}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Thomas|first=J.E.|title=Modern Japan|url=https://archive.org/details/modernjapansocia0000thom|year=1996|publisher=Longman|isbn=0-582-25962-2|pages=[https://archive.org/details/modernjapansocia0000thom/page/284 284]–287}}</ref> [[Slika:Emperor Akihito cropped 2 Barack Obama Emperor Akihito and Empress Michiko 20140424 1.jpg|180px|right|thumb|Cesar Akihito]] Leta 1947 je Japonska sprejela novo ustavo s poudarkom na idejah liberalne demokracije. Leta 1952 se je z [[Sporazum v San Franciscu|Sporazumom v San Franciscu]] končala zavezniška okupacija Japonske,<ref>{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2007/03/06/national/52-coup-plot-bid-to-rearm-japan-cia/ |title='52 coup plot bid to rearm Japan: CIA |first=Joseph |last=Coleman |date=6.3.2007 |work=The Japan Times |accessdate=3.4.2007 |archive-date=2016-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160411091335/http://www.japantimes.co.jp/news/2007/03/06/national/52-coup-plot-bid-to-rearm-japan-cia/ |url-status=dead }}</ref> leta 1956 se je pridružila Združenim narodom. Do devetdesetih se je japonsko gospodarstvo predvsem zaradi ekonomskih intervencij japonske vlade in finančne podpore Združenih držav Amerike hitro razvijalo, kar imenujemo tudi »[[japonski ekonomski čudež]]«. V [[Heisei|obdobju vladavine cesarja Akihita]] (1989–2019) na začetku devetdesetih japonsko gospodarstvo doživelo večjo recesijo, iz katere se je država pobrala šele na začetku 21. stoletja. 11. marca 2011 je Japonsko prizadel [[Potres in cunami v Tohokuju (2011)|eden največjih potresov v zapisani zgodovini]]. Povzročil je [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|jedrsko nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima Dajiči]], eno največjih v zgodovini pridobivanja jedrske energije.<ref name="nytimes-tsunami">{{navedi novice|last=Fackler|first=Martin; Drew, Kevin|title=Devastation as Tsunami Crashes Into Japan|url=https://www.nytimes.com/2011/03/12/world/asia/12japan.html?ref=world|accessdate=11.3.2011|newspaper=The New York Times|date=11.3.2011}}</ref> 1. maja 2019 je po [[Abdikacija|abdikaciji]] cesarja Akihita, prvi po letu 1817, cesar postal njegov sin [[Naruhito]]. Z menjavo cesarja se je začelo tudi novo [[obdobje Reiva]]. == Geografija == {{glavni|Geografija Japonske|Geologija Japonske}} [[Slika:Satellite View of Japan 1999.jpg|sličica|280x280_pik|Pogled na Japonsko s satelita]] Japonsko sestavlja 6.852 otokov, ki se raztezajo vzdolž pacifiške obale vzhodne Azije. Glavni otoki od severa proti jugu so [[Hokaido]] (北海道), [[Honšu]] (本州), [[Šikoku]] (四国) in [[Kjušu]] (九州). Skupaj z [[Otočje Rjukju|otočjem Rjukju]] (琉球諸島 ''Rjukju-šoto''), ki leži južno od Kjušuja in vključuje otok [[Okinava]], sestavljajo [[Japonsko otočje]].<ref>{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|url=https://archive.org/details/contemporaryjapa0000mcca|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=[https://archive.org/details/contemporaryjapa0000mcca/page/8 8]–11}}</ref> Okoli 73% Japonske je gozdnate, gorate in neprimerne za kmetijstvo, industrijo ali poselitev.<ref name="cia">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html |title=Japan |work=The World Factbook |publisher=[[Centralna obveščevalna agencija]] |accessdate=9.11.2011 |archive-date=2018-12-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181226010157/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html%20 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|title=Japan|url=https://www.state.gov/r/pa/ei/bgn/4142.htm|publisher=US Department of State|accessdate=16.1.2011}}</ref> Poseljena območja so že iz časa paleolitika predvsem na obalnih in rečnih ravnicah. Država spada med najgosteje poseljene na svetu.<ref>{{navedi splet |url=http://esa.un.org/unpp/ |title=World Population Prospects |publisher=Urad ZN za ekonomske in socialne zadeve |accessdate=27.3.2007 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070321013235/http://esa.un.org/unpp/ <!--Added by H3llBot--> |archivedate=21.3.2007}}</ref> Japonski otoki so del [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]], obširne vulkanske cone, ki obroblja Pacifik. Nastali so zaradi subdukcije [[Filipinska plošča|Filipinske plošče]] pod celinsko [[Amurska plošča|Amursko]] in [[Okinavska plošča|Okinavsko ploščo]] na jugu ter subdukcijo [[Pacifiška plošča|Pacifiške plošče]] pod [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]] na severu. Japonska je bila včasih del Evrazije, a so jo subdukcijski tokovi premaknili proti vzhodu, zaradi česar se je pred 15 milijoni let odprlo [[Japonsko morje]].<ref>{{navedi splet|url=http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|last=Barnes|first=Gina L.|title=Origins of the Japanese Islands|publisher=[[University of Durham]]|year=2003|accessdate=11.8.2009}}</ref> Na otočju je 108 aktivnih ognjenikov. Nekaj se jih je odprlo tudi v zadnjem stoletju, med njimi Šova-šinzan na Hokaidu in Mjodžin-šo na skalovju ''Bejonesu-recugan'' v Pacifiku. Uničujoči potresi, ki jih pogosto spremljajo cunamiji, se pojavijo nekajkrat vsako stoletje.<ref>{{navedi splet |url=http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070204064754/http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archivedate=4.2.2007 |title=Tectonics and Volcanoes of Japan |publisher=Oregon State University |accessdate=27.3.2007}}</ref> [[Veliki potres v Kantoju (1923)|Tokijski potres leta 1923]] je ubil preko 140.000 ljudi in sprožil uničujoče požare.<ref>{{navedi splet|last=James |first=C.D. |title=The 1923 Tokyo Earthquake and Fire |url=http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |publisher=University of California Berkeley |accessdate=16.1.2011 |year=2002 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070316050633/http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |archivedate=16.3.2007 |df= }}</ref> Znana sta tudi [[Veliki potres v Hanšinu]] leta 1995 in potres v Tohokuju leta 2011 s stopnjo 9,1.<ref name="USGS9.1">{{navedi splet |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/official20110311054624120_30#executive |title=M 9.1 – near the east coast of Honshu, Japan |publisher=Earthquake.usgs.gov |date=11.7.2016 |accessdate=29.8.2017 }}</ref> === Podnebje === Na Japonskem prevladuje zmerno podnebje z velikimi razlikami med severom in jugom države. Delimo jo na 6 podnebnih območij: * Hokaido: vlažno celinsko podnebje z dolgimi zimami in zelo toplimi do svežimi poletji; padavine niso obilne, pozimi lahko zapade veliko snega<ref name="autogenerated2" /> * Japonsko morje: hladni severozahodni vetrovi prinesejo na zahodno obalo Honšuja veliko snega, regija je hladnejša od pacifiške obale, [[Fen (veter)|fen]] lahko poleti prinese vroče temperature<ref name="autogenerated2" /> * Osrednje višavje ''Čuo Koči'': vlažno celinsko podnebje; velika temperaturna razlika med poletjem in zimo ter dnevom in nočjo, malo padavin s snegom pozimi * Notranje morje ''Seto Najkaj'': gorovja regije [[Čugoku]] in [[Šikoku]] ščitijo otoke pred sezonskimi vetrovi, zato je vreme čez leto zmerno<ref name="autogenerated2" /> * Tihi ocean: vlažno subtropsko podnebje z zmernimi zimami z občasnim snegom in vročimi poletji, ki jih prinese sezonski jugovzhodnik * Otočje Rjukju: subtropsko podnebje s toplimi zimami in vročimi poletji, veliko deževja, predvsem med deževno dobo<ref name=autogenerated2>{{navedi knjigo|last=Karan|first=Pradyumna Prasad|title=Japan in the 21st century|url=https://archive.org/details/japanin21stcentu0000kara|year=2005|publisher=University Press of Kentucky|isbn=0-8131-2342-9|pages=[https://archive.org/details/japanin21stcentu0000kara/page/18 18]–21, 41|author2=Gilbreath, Dick}}</ref> Povprečna zimska temperatura je 5,1&nbsp;°C, poletna pa 25,2&nbsp;°C.<ref>{{navedi splet|title=Climate|url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html|publisher=Japonska nacionalna turistična organizacija|accessdate=2.3.2011}}</ref> Temperaturni rekord iz 12. avgusta 2013 je znašal 41,0&nbsp;°C.<ref>{{navedi splet|url=http://ds.data.jma.go.jp/tcc/tcc/news/press_20130813.pdf |title=Extremely hot conditions in Japan in midsummer 2013 |publisher=Tokyo Climate Center, Japan Meteorological Agency |date=13.8.2013 |accessdate=3.8.2017}}</ref> Glavna deževna doba cuju traja od začetka maja na Okinavi, na severnem Hokaidu pa šele od konca julija. Na Honšuju traja šest tednov, spremlja pa jo veliko padavin in tajfunski vetrovi na koncu poletja in na začetku jeseni.<ref name="climate">{{navedi splet |url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html |title=Essential Info: Climate |publisher=[[Japan National Tourism Organization|JNTO]] |accessdate=1.4.2007}}</ref> === Biodiverziteta === [[Slika:Jigokudani hotspring in Nagano Japan 001.jpg|sličica|220x220_pik|Rdečelični makaki (''Macaca fuscata'') v vrelcu vroče vode, prefektura Nagano]] Na Japonskem najdemo preko 90.000 vrst živali, med drugim [[japonski črni medved]] (''Ursus thibetanus japonicus''), [[japonski makak]] (''Macaca fuscata''), [[japonski rakunasti pes]] (''Nyctereutes viverrinus''), mala japonska poljska miš (''Apodemus argenteus'') in [[japonski orjaški močerad]] (''Andrias japonicus'').<ref>{{navedi splet|title=The Wildlife in Japan |url=http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |publisher=[[Ministry of the Environment (Japan)|Ministry of the Environment]] |accessdate=19.2.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110323165908/http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |archivedate=23.3.2011}}</ref> Velika raznolikost je posledica podnebja in geografije otokov, ki so razdeljeni na devet [[ekoregija|ekoregij]], vse od subtropskega vlažnega listnatega gozda na jugu do zmernega iglastega gozda na severu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070213035135/http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archivedate=13.2.2007 |title=Flora and Fauna: Diversity and regional uniqueness |publisher=Embassy of Japan in the USA |accessdate=1.4.2007}}</ref> Japonska ima vzpostavljeno omrežje [[Narodni parki Japonske|narodnih parkov]] in 37 zaščitenih mokrišč v skladu z [[Ramsarska konvencija|Ramsarsko konvencijo]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/ |title=National Parks of Japan |publisher=Ministry of the Environment |accessdate=11.5.2011}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168^16573_4000_0__ |title=The Annotated Ramsar List: Japan |publisher=Ramsar |accessdate=11.5.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110917191036/http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168%5E16573_4000_0__ |archivedate=17.9.2011 |df= }}</ref> Pet naravnih spomenikov (starodavni gozd [[Jakušima]], [[polotok Širetoko]], [[Širakami Sanči|gorovje in brezovi gozdovi Širakami Sanči]], [[Otočje Bonin|Otočje Ogasavara]] in [[Otoki Amami-Ošima, Tokunošima, severni del Okinave in Iriomote]]) so vpisani v Unescov seznam naravne svetovne dediščine.<ref>[https://whc.unesco.org/en/statesparties/jp Unesco]</ref> === Okoljevarstvo === V času hitrega gospodarskega okrevanja po drugi svetovni vojni so okoljske probleme povečini zanemarjali, kar je ustrezalo rasti posla velikih korporacij. Posledično je bilo onesnaževanje v petdesetih in šestdesetih letih dvajsetega stoletja obsežno. V luči zaskrbljenosti nad posledicami takšnega neukrepanja je bil leta 1970 sprejet zakon za zaščito okolja.<ref>{{navedi splet|script-title=ja:日本の大気汚染の歴史 |url=http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |publisher=Environmental Restoration and Conservation Agency |accessdate=2.3.2014 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501085231/http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |archivedate=1.5.2011}}</ref> Naftna kriza leta 1973 je spodbudila razvoj trajnostne in ekonomične rabe energentov, saj je Japonska revna s surovinami in odvisna od uvoza le-teh.<ref>{{navedi splet|last=Sekiyama|first=Takeshi|title=Japan's international cooperation for energy efficiency and conservation in Asian region|url=http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080216005103/http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archivedate=16.2.2008|publisher=Energy Conservation Center|accessdate=16.1.2011}}</ref> Sodobni naravovarstveni problemi so onesnaženost mestnega zraka, upravljanje z odpadki, [[Evtrofikacija|evtrofikacija voda]], ohranjanje narave, podnebne spremembe, ravnanje s kemikalijami in mednarodno sodelovanje za preprečitev posledic globalnega segrevanja.<ref>{{navedi splet|title=Environmental Performance Review of Japan|url=http://www.oecd.org/dataoecd/0/17/2110905.pdf|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=16.1.2011}}</ref> Junija 2015 je bilo v načrtovanju ali gradnji 40 elektrarn na premog, kar je Japonski prislužilo »nagrado« za njihovo »delo na ukrepih, ki zavirajo dejavnost pri varovanju podnebja«.<ref>{{navedi novice |title =At G-7, Japan's energy plan is not all that green |author =Elaine Kurtenbach |date = 6.6.2015 |agency =Associated Press}}</ref> Uvršča se na 39. mesto indeksa EPI, ki meri zavezanost držav k ukrepanju v smeri trajnosti.<ref>{{navedi splet|title=Environmental Performance Index: Japan|url=http://epi.yale.edu/country/japan|publisher=Yale University|accessdate=19.4.2016|archive-date=2016-02-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20160214021405/http://epi.yale.edu/country/japan|url-status=dead}}</ref> Kot gostiteljica in podpisnica kjotskega protokola mora zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida in uvesti druge ukrepe za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe.<ref>{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/article/idUST191967 |title=Japan sees extra emission cuts to 2020 goal – minister |date=24.6.2009 |agency=Reuters}}</ref> == Politika == === Politična ureditev === [[Slika:Diet of Japan Kokkai 2009.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Japonski parlament ''Kokkai,'' Čidoja, Tokio]] Japonska je ustavna monarhija z zelo omejeno cesarjevo pristojnostjo. Cesarja ustava definira kot »simbol države in enotnosti ljudstva«. Izvršno vejo oblasti v državi vodi predsednik vlade s svojim ministrskim kabinetom. Zakonodajno vejo oblasti predstavlja dvodomni narodni parlament ''[[Kokkai]]'' (国会), sestavljen iz predstavniškega doma (465 sedežev, menja se na štiri leta) in svetniškega doma (265 sedežev, menja se na šest let). Poslance in svetnike volijo vsi državljani, stari najmanj 18 let, na tajnem glasovanju.<ref name="tst-">{{navedi splet |url=http://www.straitstimes.com/asia/east-asia/japan-lowers-voting-age-from-20-to-18-to-better-reflect-young-peoples-opinions-in |title=Japan lowers voting age from 20 to 18 to better reflect young people's opinions in policies |publisher=[[The Straits Times]] |date=20.6.2015 |accessdate=28.8.2017 }}</ref><ref name="Constitution">{{navedi splet|url=http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |title=The Constitution of Japan |publisher=Prime Minister of Japan and His Cabinet |date=3.11.1946 |accessdate=14.2.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131214104438/http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |archivedate=14.12.2013 |df= }}</ref> Socialno liberalna [[Ustavna demokratska stranka (Japonska)|Ustavna demokratska stranka]] (CDP) in konzervativna [[Liberalna demokratska stranka (Japonska)|Liberalna demokratska stranka]] (LDP) prevladujeta v parlamentu. LDP je od konca ameriške zasedbe leta 1955 skoraj vedno najuspešnejša in ima (od novembra 2017) 283 sedežev v spodnjem ter 125 v zgornjem domu parlamenta. Samo med leti 1993-94 in 2009-12 ni bila uspešna. [[Predsednik vlade Japonske|Japonski premier]] je na čelu vlade, imenuje ga parlament izmed svojih poslancev, potrjuje pa ga cesar. Je vodja kabineta, v katerega imenuje ministre, lahko pa jih tudi razreši dolžnosti. Trenutni premier je [[Jošihide Suga]]. V japonski zgodovini je na pravni sistem v državi močno vplivalo kitajsko pravo, na primer preko teksta ''[[Kudžikata Isadamegaki]]'' v obdobju Edo.<ref>{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases & materials|url=https://archive.org/details/japaneselegalsys00dean|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|pages=[https://archive.org/details/japaneselegalsys00dean/page/n79 55]–58|edition=2}}</ref> Od 19. stoletja se je pravni sistem začel upirati na civilno pravo v Evropi, predvsem na nemško. Leta 1896 je prišel v veljavo civilni kodeks po osnutku nemškega ''Bürgerliches Gesetzbuch'', ki je obveljal do danes z nekaj povojnimi prilagoditvami.<ref name="ReferenceC">{{navedi revijo|last=Kanamori|first=Shigenari|title=German influences on Japanese Pre-War Constitution and Civil Code|journal=European Journal of Law and Economics|date=1.1.1999|volume=7|issue=1|pages=93–95|doi=10.1023/A:1008688209052}}</ref> Japonsko pravosodje je razdeljeno na štiri stebre: vrhovno sodišče in trije nižji nivoji.<ref name="ReferenceC"/><ref>{{navedi splet |url=http://www.kantei.go.jp/foreign/judiciary/0620system.html |publisher=Office of the Prime Minister of Japan |title=The Japanese Judicial System |accessdate=27.3.2007}}</ref> Glavni korpus zakonikov, na katerih temelji japonski pravni red se imenuje [[Šest kodeksov]].<ref>{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases & materials|url=https://archive.org/details/japaneselegalsys00dean|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|page=[https://archive.org/details/japaneselegalsys00dean/page/n155 131]|edition=2}}</ref> === Upravna delitev === {{glavni|Upravna delitev Japonske}} Japonska birokratska uprava je razdeljena na tri osnovne ravni; nacionalni, prefekturni in občinski. Pod nacionalno vlado je 47 '''prefektur''' (43 prefektur (県, ''ken''), dve mestni prefekturi (府, ''fu'', Osaka in Kkōto), eno 'okrožje' (道, ''dō'', Hokaidō) in eno 'metropola' (都, ''to'', Tokijska metropola).), od katerih jih je šest nadalje razdeljenih na '''podprefekture''' za boljše oskrbovanje velikih geografskih območij ali oddaljenih otokov. Podprefektura Japonske (支庁, shichō) je japonska oblika samouprave, ki se osredotoča na lokalna vprašanja pod ravnjo prefekture. Deluje kot del večje uprave države in kot del samoupravnega sistema. 1718 '''občin''' (792 mest, 743 mest in 183 vasi) in 23 posebnih okrajev Tokia je najnižja raven vlade; dvajset najbolj naseljenih mest zunaj tokijske metropole je znanih kot [[Mesta, določena z vladnim odlokom Japonske]] in je razdeljenih na oddelke. Na Japonskem je '''okrožje''' (郡, ''gun'') sestavljeno iz ene ali več podeželskih občin (mest ali vasi) znotraj prefekture. Okrožja nimajo upravne funkcije in se uporabljajo samo za geografske ali statistične namene, kot so poštni naslovi. '''Mesta''' na Japonskem so razvrščena v štiri različne vrste, od najvišje označeno mesto, osrednje mesto, posebno mesto in navadno mesto na najnižjem: *Mesto, določeno z vladnim odlokom (政令指定都市, ''seirei šitei toši''), znano tudi kot določeno mesto (指定都市, ''šitei toši'') ali mesto z vladnim odlokom (政令市, ''seirei ši''), je japonsko mesto, ki ima več prebivalcev kot 500.000 in je bil kot tak določen z ukazom japonskega kabineta v skladu s členom 252, oddelek 19 zakona o lokalni avtonomiji. Določena mesta so prav tako razdeljena na oddelke. *Osrednje mesto (中核市, ššChūkakushišš) je japonsko mesto, ki ima več kot 300.000 prebivalcev in površino večjo od 100 kvadratnih kilometrov, čeprav so lahko posebne izjeme po ukazu kabineta za mesta s prebivalstvom pod 300.000, vendar nad 200.000. Glavno mesto je bilo ustvarjeno s prvim členom 252. člena, 22. razdelka japonskega zakona o lokalni avtonomiji. *Posebno mesto (特例市, ''Tokureiši'') na Japonskem je mesto z najmanj 200.000 prebivalci. To kategorijo je določil zakon o lokalni avtonomiji, 26. odstavek 252. člena. *Mesto (市, ''ši'') je lokalna upravna enota na Japonskem z najmanj 50.000 prebivalci, od katerih mora biti vsaj 60 % gospodinjstev ustanovljenih v osrednjem mestnem območju, vsaj 60 % gospodinjstev pa mora biti zaposlenih v trgovini, industriji ali drugih mestnih poklicih. '''Posebni oddelki''' (特別区, ''tokubetsu-ku'') so 23 občin, ki skupaj sestavljajo jedro in najbolj poseljen del [[Tokijska metropola|Tokijske metropole]] na Japonskem. Skupaj zasedajo ozemlje, ki je bilo prvotno mesto Tokio, preden je bilo leta 1943 ukinjeno in je postalo del novoustanovljene metropole Tokio. Struktura posebnih oddelkov je bila vzpostavljena v skladu z japonskim zakonom o lokalni avtonomiji in je edinstvena za metropolo Tokio. ==== Prefekture ==== {{glavni|Japonske prefekture}} [[File:Regions and Prefectures of Japan 2.svg|thumb|47 prefektur Japonske]] Japonska ustava deli državo na 47 prefektur, ki administrativne obveznosti opravljajo neodvisno od centralne vlade; vodi jih guverner (知事 ''čidži''). Delimo jih na 43 pravih prefektur (県 ''ken''), 1 metropolo (都 ''to'') - Tokio, 2 mestni prefekturi (府 ''fu'') – Osaka in Kjoto – in 1 okrožje (道 ''dō'') – Hokaido. Od severa proti jugu si sledijo: {{stolpci|4| # [[Hokaido]] # [[Prefektura Aomori|Aomori]] # [[Prefektura Ivate|Ivate]] # [[Prefektura Mijagi|Mijagi]] # [[Prefektura Akita|Akita]] # [[Prefektura Jamagata|Jamagata]] # [[Prefektura Fukušima|Fukušima]] # [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]] # [[Prefektura Točigi|Točigi]] # [[Prefektura Gunma|Gunma]] # [[Prefektura Saitama|Saitama]] # [[Prefektura Čiba|Čiba]] # [[Tokio]] # [[Prefektura Kanagava|Kanagava]] # [[Prefektura Nigata|Nigata]] # [[Prefektura Tojama|Tojama]] # [[Prefektura Išikava|Išikava]] # [[Prefektura Fukui|Fukui]] # [[Prefektura Jamanaši|Jamanaši]] # [[Prefektura Nagano|Nagano]] # [[Prefektura Gifu|Gifu]] # [[Prefektura Šizuoka|Šizuoka]] # [[Prefektura Aiči|Aiči]] # [[Prefektura Mie|Mie]] # [[Prefektura Šiga|Šiga]] # [[Prefektura Kjoto|Kjoto]] # [[Prefektura Osaka|Osaka]] # [[Prefektura Hjogo|Hjogo]] # [[Prefektura Nara|Nara]] # [[Prefektura Vakajama|Vakajama]] # [[Prefektura Totori|Totori]] # [[Prefektura Šimane|Šimane]] # [[Prefektura Okajama|Okajama]] # [[Prefektura Hirošima|Hirošima]] # [[Prefektura Jamaguči|Jamaguči]] # [[Prefektura Tokušima|Tokušima]] # [[Prefektura Kagava|Kagava]] # [[Prefektura Ehime|Ehime]] # [[Prefektura Koči|Koči]] # [[Prefektura Fukuoka|Fukuoka]] # [[Prefektura Saga|Saga]] # [[Prefektura Nagasaki|Nagasaki]] # [[Prefektura Kumamoto|Kumamoto]] # [[Prefektura Oita|Oita]] # [[Prefektura Mijazaki|Mijazaki]] # [[Prefektura Kagošima|Kagošima]] # [[Prefektura Okinava|Okinava]] }} === Tradicionalne regije === {{glavni|Tradicionalne regije Japonske}} Japonska je razdeljena na osem [[Tradicionalne regije Japonske|tradicionalnih regij]]. Niso uradne upravne enote, čeprav jih državni uradniki uporabljajo za statistične in druge namene od leta 1905. Od severa proti jugu si sledijo: * [[Hokaido]] – (otok in njegov arhipelag); večji mesti sta [[Saporo]] in [[Hakodate]]. * [[Honšu]]: ** [[Tohoku]] – na sever otoka; večji mesti [[Sendai]] in [[Fukušima]]. ** [[Kanto]] – vzhodni del in otoki Nanpō (del tokijske metropole); večja mesta [[Tokio]], [[Kavasaki]], [[Jokohama]], [[Jokosuka]]. ** [[Čubu]] – hribovita srednja regija na področju [[Japonske Alpe|Japonskih Alp]]. Regija, ki meji na Japonsko morje, se imenuje [[Hokuriku]], na Pacifik pa meji regija [[Tokai]]. Večji mesti v regiji Hokuriku sta [[Nigata]] in [[Kanazava]], v regiji Tokai pa [[Nagoja]] (četrto največje japonsko mesto) in [[Šizuoka]]. ** [[Kansai]] ali Kinki – starodavno kulturno in trgovsko središče, z mesti [[Osaka]], [[Kjoto]], [[Kobe]], [[Nara (mesto)|Nara]] in [[Vakajama]]. ** [[Čugoku]] – zahodni del: večji mesti [[Hirošima]] in [[Okajama]]. * [[Šikoku]] – najmanjši od štirih glavnih otokov, znan po budističnih romarjih. Večji mesti sta [[Macujama]] in [[Takamacu]]. * [[Kjušu]] – najjužnejši izmed štirih glavnih otokov in [[Okinava]]. Pomembnejša mesta so [[Fukuoka]], [[Kitakjušu]] in [[Nagasaki]]. === Mednarodni odnosi === Japonska je članica mnogih mednarodnih organizacijː G7, G8, G20, ZN, APEC, ASEAN prostotrgovinsko območje, z Avstralijo (marec 2007)<ref>{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/australia/joint0703.html |title=Japan-Australia Joint Declaration on Security Cooperation |publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=25.8.2010}}</ref> in Indijo (oktober 2008)<ref>{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/india/pmv0810/joint_d.html |title=Joint Declaration on Security Cooperation between Japan and India |publisher=Ministry of Foreign Affairs |date=22.10.2008 |accessdate=25.8.2010}}</ref> ima podpisan varnostni pakt. Od konca druge svetovne vojne je tesno ekonomsko in varnostno povezana z Združenimi državami Amerike, ki so pomemben izvozni in primaren uvozni partner. Na japonskih tleh je stalno operativna ameriška vojaška baza.<ref>{{navedi splet|title=Japan's Foreign Relations and Role in the World Today|url=http://afe.easia.columbia.edu/japan/japanworkbook/fpdefense/foreign.htm|website=Asia for Educators|accessdate=13.11.2016}}</ref> Japonska ima nerazrešena ozemeljska vprašanja o [[Kurilski otoki|Kurilskih otokih]] ([[Rusija]])<ref>MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/europe/russia/territory/index.html Japan's Northern Territories]</ref>, [[Skalovje Liancourt|Skalovju Liancourt]] (v [[japonščina|japonščini]] ''Takešima'')<ref name="takeshima">MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/takeshima/index.html The Issue of Takeshima]</ref>, [[Otočje Senaku|otočju Senaku]] ([[Tajvan]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]) in atolu [[Okinotorišima]].<ref>MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/senkaku/senkaku.html The Basic View on the Sovereignty over the Senkaku Islands]</ref> Polemičnost teh ozemelj je predvsem v nadzorovanju naravnih bogastev. [[Japonsko-korejski odnosi|Odnosi z Korejo]] so napeti zaradi ravnanja Japoncev med kolonialno oblastjo. Med največjimi očitki so spolno suženjstvo ("ženske za lagodje"),<ref>{{navedi novice|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-35188135|title=Japan and South Korea agree WW2 'comfort women' deal|date=28.12.2015|work=BBC News|access-date=8.7.2017|language=en-GB}}</ref> za katero sploh ni točno znano število žrtev (več deset ali celo sto tisoč), kulturno zatiranje s prepovedjo korejščine v šolah, prisvajanje japonskih imen.<ref name="#1">{{navedi splet|url=http://koreanhistory.info/japan.htm|title=Japanese Colony 1910–1945|website=koreanhistory.info|access-date=8.7.2017}}</ref> Med letoma 1910 in 1945 je Japonska popravljala korejsko infrastrukturo in na Korejski polotok naselila okoli 800.000 Japoncev.<ref name="#1"/> Leta 2015 se je Japonska uradno opravičila in priznala spolno suženjstvo, preživele žrtvam je izplačala odškodnino. Državi sta postali veliki gospodarski zaveznici, njuni voditelji aktivno sodelujejo pri reševanju težav v regiji, predvsem glede [[Severna Koreja|Severne Koreje]] in druge svetovne vojne. Na odmevnejšem obisku leta 2017 na vrhu G20 sta se voditelja držav pogovarjala o sodelovanju in razreševanju glede severnokorejske krize, zavzela sta se tudi za graditev pozitivnih odnosov v regiji ter za pritiske na Kitajsko, da poostri sankcije proti Severni Koreji.<ref>{{navedi novice|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2017/07/07/national/politics-diplomacy/tokyo-washington-seoul-vow-step-pressure-pyongyang-amid-perceived-china-inaction/|title=Abe and Moon hold first talks in Hamburg, agree to resume reciprocal visits|date=7.7.2017|work=The Japan Times Online|access-date=8.7.2017|language=en-US|issn=0447-5763|archive-date=2017-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20170707041720/http://www.japantimes.co.jp/news/2017/07/07/national/politics-diplomacy/tokyo-washington-seoul-vow-step-pressure-pyongyang-amid-perceived-china-inaction/|url-status=dead}}</ref> Od devetdesetih je zelo močan uvoz korejske glasbe (K-pop), televizije (K-drame) in filmov, saj je bil izničen korejski zakon o prepovedi kulturne izmenjave med državama;<ref>{{navedi revijo|last=Ju|first=Hyujung|date=2014|title=Transformations of the Korean Media Industry by the Korean Wave: The Perspective of Glocalization|url=|journal=Korean Popular Culture in Global Context|volume=|pages=|via=ProQuest ebrary}}</ref> pojav se imenuje [[korejski val]] (한류 ''Hallju?''). == Vojska == Japonska namenja veliko denarja vojski in obrambi.<ref>{{navedi splet|title=The 15 countries with the highest military expenditure in 2009|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|publisher=Stockholm International Peace Research Institute|accessdate=16.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110217084451/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|archivedate=17.2.2011}}</ref> [[Japonske samoobrambne sile]] se delijo na kopenske, zračne in pomorske sile. Glede na zakonodajo ne smejo napovedati vojne ali uporabiti sile v mednarodnih sporih; japonska vlada izvršuje prepoved izvoza strelnega orožja. V zadnjih letih se je predsednik vlade [[Šinzo Abe]] zavzemal za večjo vlogo Japonske pri zagotavljanju varnosti v regiji, tudi s pomočjo sosednjim državam. Glede na Indeks svetovnega miru je Japonska na prvem mestu med azijskimi državami.<ref>Institute for Economics and Peace (2015). ''[http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf Global Peace Index 2015.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151006145259/http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf |date=6.10.2015 }}'' Retrieved 5.10.2015</ref> V zadnjem času so bile japonske vojaške sile uporabljene v mirovnih misijah v Iraku.<ref name="Iraq deployment">{{navedi splet |url=http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070416075509/http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archivedate=16.4.2007 |title= Tokyo says it will bring troops home from Iraq |work=International Herald Tribune |date=20.6.2006 |accessdate=28.3.2007}}</ref> Japonska poslovna federacija prepričuje japonsko vlado k ukinitvi prepovedi izvoza orožja, da bi se država lahko pridružila mednarodnim projektom na področju oboroževanja.<ref>{{navedi novice |url=http://in.reuters.com/article/2010/07/13/idINIndia-50097320100713 |title=Japan business lobby wants weapon export ban eased |publisher=Reuters |date=13.7.2010 |accessdate=12.4.2011 |archive-date=2014-10-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141029205933/http://in.reuters.com/article/2010/07/13/idINIndia-50097320100713 |url-status=dead }}</ref> V 21. stoletju se je z globalizacijo moč v regiji prerazporedila. Varnostna slika Japonske se je spremenila predvsem zaradi severnokorejske jedrske grožnje, spopada pa se tudi s spletnim in mednarodnim terorizmom.<ref name="Japan's Security Policy">{{navedi novice |title= Japan's Security Policy |publisher= Ministry of Foreign Affairs of Japan |url=http://www.mofa.go.jp/policy/security/}}</ref> Za ohranjanje miru so ustanovili narodni varnostni svet, ki je razvil varnostno strategijo ter smernice. [[Varnostni pakt med Japonsko in ZDA]] je temelj japonske zunanje politike.<ref>{{navedi splet |url=http://www.realclearpolitics.com/articles/2007/03/japan_is_back_why_tokyos_new_a.html |title=Japan Is Back: Why Tokyo's New Assertiveness Is Good for Washington|author=Michael Green |publisher=Real Clear Politics |accessdate=28.3.2007}}</ref> Od leta 1956 je članica [[Organizacija združenih narodov|OZN]], dvajset let pa je bila tudi nestalna članica [[Varnostni svet ZN|Varnostnega sveta]]. Je članica G4, s čimer si išče stalno mesto v Varnostnem svetu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070221044357/http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archivedate=21.2.2007 |title=UK backs Japan for UNSC bid |work=Central Chronicle |accessdate=28.3.2007}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:The_Tokyo_Stock_Exchange_-_main_room_3.jpg|sličica|293x293_pik|Tokijska borza, ena večjih v Aziji]] Japonska je po Združenih državah Amerike in Kitajski nominalno gledano tretje največje gospodarstvo na svetu.<ref>{{navedi novice|title=China confirmed as World's Second Largest Economy|newspaper=[[The Guardian]] |date=21.1.2011|url=https://www.theguardian.com/business/2011/jan/21/china-confirmed-worlds-second-largest-economy|accessdate=21.1.2011 |first=James |last=Inman |location=London}}</ref> Tokijska borza spada med največje v Aziji.<ref>{{navedi splet|url=http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |title=Tokyo Stock Exchange ranked third in Asia in 2014 |work=Nikkei Asian Review |date=16.1.2015 |accessdate=5.12.2015 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20151208112614/http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |archivedate=8.12.2015}}</ref> Leta 2016 je bil japonski javni dolg ocenjen na 230 % letnega BDP.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2186rank.html |publisher=CIA |title=World Factbook, Country comparison: Public debt |accessdate=20.8.2017 |archive-date=2007-06-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070613005546/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2186rank.html |url-status=dead }}</ref> Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP, ima pa tudi zelo visoko razvit industrijski sektor, ki proizvaja visokotehnološka vozila, elektroniko, orodje, jeklo, ladje, kemikalije, tekstil in procesirano hrano. Kmetijski sektor obdeluje 13% japonskega ozemlja, ujamejo 15% vseh rib na svetu. Brezposelnost je nizka pri okoli 4 %, a vseeno 17 % ljudi živi pod pragom revščine.<ref>{{navedi novice|title=Japan Tries to Face Up to Growing Poverty Problem|url=https://www.nytimes.com/2010/04/22/world/asia/22poverty.html?source=patrick.net|accessdate=16.1.2011|newspaper=The New York Times|date=21.4.2010|first=Martin|last=Fackler}}</ref> Omejena količina pozidljivih zemljišč vpliva na gradnjo in trg z nepremičninami.<ref>{{navedi splet|title=2008 Housing and Land Survey|url=http://www.e-stat.go.jp/SG1/estat/NewListE.do?tid=000001028768|publisher=Statistics Bureau|accessdate=20.1.2011}}</ref> Japonska izvaža največ na ameriški (20 %) in kitajski trg (18 %), sledijo Južna Koreja (7 %), Hongkong (6 %) in Tajska (5 %). Glavni izvozni proizvodi so orodje, motorna vozila, železo, jeklo, polprevodniki in avtomobilski deli. Največ uvaža iz Kitajske (25 %) in ZDA (11 %), sledita Avstralija (5 %) in Južna Koreja (4 %). Glavni uvozni proizvodi so stroji in orodje, fosilna goriva, živila (govedina), kemikalije, tekstil in surovine za industrijo.<ref>{{navedi novice|title=Foreign investment in Japan soars|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4632747.stm|accessdate=16.1.2011|newspaper=BBC|date=29.6.2005}}</ref> Administracija Džun'ičira Koizumija je sprožila reforme, ki so povzročile porast tujih investicij. Japonska je 27. med 189 državami po indeksu enostavnosti sklepanja poslov in enega najmanjših davčnih prihodkov med razvitimi državami. Japonski kapitalizem ima nekaj posebnosti, kot je sistem vseživljenjske zaposlitve, napredovanje po starosti<ref name="oecd2008">{{navedi splet|url=http://www.oecd.org/document/17/0,3343,en_2649_34111_40353553_1_1_1_1,00.html |title=Economic survey of Japan 2008 |publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]] |accessdate=25.8.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101109122744/http://www.oecd.org/document/17/0%2C3343%2Cen_2649_34111_40353553_1_1_1_1%2C00.html |archivedate=9.11.2010 }}</ref><ref>{{navedi novice |url=http://www.economist.com/node/7193984?story_id=7193984 |title=Japan's Economy: Free at last |newspaper=The Economist |date=20.7.2006 |accessdate=23.1.2011}}</ref> in vpliv t.i. korporacij ''kejrecu,'' aktivizem lastnikov delnic je redek, podjetja so vodena po metodah, kot je »Metoda Tojota«.<ref>{{navedi novice|title=Activist shareholders swarm in Japan|url=http://www.economist.com/node/9414552?story_id=9414552|accessdate=23.1.2011|date=28.6.2007|newspaper=The Economist}}</ref> Znane znamke iz Japonske so [[Toyota]], [[Honda]], [[Canon]], [[Nissan]], [[Sony]], Mitsubishi, [[Panasonic]], [[Uniqlo]], [[Lexus]], [[Subaru Corporation|Subaru]], [[Nintendo]], [[Bridgestone]], [[Mazda]] in [[Suzuki]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rankingthebrands.com/The-Brand-Rankings.aspx?rankingID=33|title=Japan's Best Global Brands 2017|date=17.2.2017|accessdate=2.11.2017|website=Ranking the Brands}}</ref> ==== Gospodarska zgodovina ==== Sodobna rast se je začela v obdobju Edo, ki je dalo cestni sistem in sistem vodooskrbe, pa tudi razvoj določenih finančnih inšturmentov, bankirstvo in [[Osaške riževe borze|borze]].<ref>{{navedi knjigo |title=The Origins of Japanese Trade Supremacy |url=https://archive.org/details/originsofjapanes0000howe_y8v2 |author=Howe, Christopher |publisher=Hurst & Company |year=1996 |isbn=1-85065-538-3|pages=58f}}</ref> S sprejetjem [[Tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]]<ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan|edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=312–314}}</ref> v obdobju Meidži so se ustanavljala uspešna podjetja, ki so Japonsko popeljala na vrh razvitih držav.<ref>{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|url=https://archive.org/details/contemporaryjapa0000mcca|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=[https://archive.org/details/contemporaryjapa0000mcca/page/18 18]–19}}</ref> Med 1960 in 1980 je gospodarska rast v povprečju dosegala 7,5 %, v osemdesetih in na začetku devetdesetih po naftni krizi pa 3,2 %. V devetdesetih se je rast zaradi poka finančnega mehurčka upočasnjevala, kar imenujemo tudi izgubljeno desetletje. Premiki v smeri okrevanja so bili počasni, ovirala jih je tudi globalna upočasnitev okoli preloma tisočletja. Po letu 2005 je Japonska doživljala solidno rast okoli 2,8%<ref>{{navedi novice|last=Masake|first=Hisane|title=A farewell to zero|url=http://www.atimes.com/atimes/Japan/HC02Dh01.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Asia Times|date=2.3.2006|archive-date=2006-11-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20061120013846/http://www.atimes.com/atimes/Japan/HC02Dh01.html|url-status=dead}}</ref>, večje nazadovanje pa je prinesla finančna kriza 2008. Danes se uvršča visoko na lestvicah konkurenčnosti (6. mesto za leti 2015 in 2016) in gospodarske svobode.<ref>{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/economies/#indexId=GCI&economy=JPN |title=Country/Economy Profiles: Japan|publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/competitiveness-rankings/ |title=Competitiveness Rankings |publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en |archive-date=2020-04-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200419144553/http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/competitiveness-rankings/ |url-status=dead }}</ref> ==== Kmetijstvo in ribolov ==== [[Slika:Rice Paddies In Aizu, Japan.JPG|levo|sličica|220x220_pik|Riževo polje v Ajzuju, prefektura Fukušima]] Samo 11,5 % japonskega ozemlja je primernega za kmetijstvo.<ref>{{navedi splet|url=https://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.ARBL.ZS|title=Arable land (% of land area)|publisher=Svetovna banka|accessdate=2020-11-11}}</ref> Zaradi tega pomanjkanja obdelovalne zemlje se na majhnih površinah kmetuje po sistemu teras.<ref name="Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces">{{navedi splet|url=http://ourworld.unu.edu/en/the-people-who-sustain-japans-historic-terraced-rice-fields|title=Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces|website=Our World|date=2012-05-22|author1=Nagata, Akira|author2=Chen, Bixia}}</ref> Posledica tega je ena najvišjih stopenj donosa poljščin na enoto površine na svetu, s stopnjo kmetijske samooskrbe okoli 50 % od leta 2018;<ref>{{navedi časopis|title=The spatial patterns in long-term temporal trends of three major crops' yields in Japan|doi=10.1080/1343943X.2018.1459752|year=2018|volume=21|last=Chen|first=Hungyen|journal=Plant Production Science|issue=3|pages=177–185|doi-access=free}}</ref> kmetijstvo predstavlja samo 1,4 % BDP. Mali japonski kmetijski sektor je zelo subvencioniran in zaščiten.<ref>{{navedi splet|work=Agricultural Policy Monitoring and Evaluation|title=Japan: Support to agriculture|year=2020|publisher=OECD|accessdate=2020-11-11|url=https://www.oecd-ilibrary.org/sites/751935f0-en/index.html?itemId=/content/component/751935f0-en|archive-date=2021-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210620151745/https://www.oecd-ilibrary.org/sites/751935f0-en/index.html?itemId=/content/component/751935f0-en|url-status=dead}}</ref> Kmetje se spopadajo s pomanjkanjem nasledstva in staranjem delovne sile.<ref name="How will Japan's farms survive?">{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/opinion/2013/06/28/editorials/how-will-japans-farms-survive/#.UoyT2b-lf-k |title=How will Japan's farms survive? |work=[[The Japan Times]] |date=28.6.2013 |accessdate=21.11.2013}}</ref> [[Riž]] predstavlja skoraj vso proizvodnjo žitaric in je visoko zaščiten s tarifami pri 777,7 %.<ref name="Japan - Agriculture">{{navedi splet |url=http://www.nationsencyclopedia.com/Asia-and-Oceania/Japan-AGRICULTURE.html#b |title=Japan – Agriculture |work=Nations Encyclopedia |accessdate=21.11.2013}}</ref><ref name="With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete">{{navedi novice |url=https://www.economist.com/news/asia/21576154-fewer-bigger-plots-and-fewer-part-time-farmers-agriculture-could-compete-field-work |title=With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete |work=[[The Economist]] |date=13.4.2013 |accessdate=21.11.2013}}</ref> Japonska je drugi največji uvoznik kmetijskih proizvodov. Leta 1996 se je uvrstila na četrto mesto po količini ulova rib, leta 2010 je ulovila preko 4,5 milijonov ton rib.<ref name="World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010)">{{navedi splet |url=ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20170525161431/ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |url-status=dead |archive-date=25.5.2017 |title=World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010) |work=Food and Agriculture Organization |accessdate=18.1.2014 }}</ref> Danes predstavlja japonski ulov 15 % svetovnega<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ |title=The World Factbook |work=[[Central Intelligence Agency]] |accessdate=1.2.2014 |archive-date=2018-12-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181226010157/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html%20#Econ |url-status=dead }}</ref>, mnogi tudi trdijo, da je Japonska kriva za počasno izumiranje nekaterih ribjih vrst, kot so tuni.<ref name="UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing">{{navedi splet |url=http://www.atimes.com/oceania/AH31Ah01.html |title=UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing |work=[[Asia Times]] |date=31.8.1999 |accessdate=1.2.2014 |archive-date=2021-02-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210227131900/http://www.atimes.com/oceania/AH31Ah01.html |url-status=dead }}</ref> Sporen je tudi kvazi-komercialen [[Kitolov|lov na kite]].<ref name="Japanese whaling 'science' rapped">{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/4118990.stm |title=Japanese whaling 'science' rapped |work=[[BBC News]] |date=22.6.2005 |accessdate=1.2.2014 |author=Black, Richard}}</ref> ==== Industrija in storitve ==== Industrija predstavlja 27,5 % BDP.<ref name="auto1">{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ|title=Japan|last=|first=|date=3.11.2016|website=CIA World Factbook|publisher=|accessdate=13.11.2016|archive-date=2018-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226010157/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html%20#Econ|url-status=dead}}</ref> Pomembnejše industrije so avtomobilska, motorska, elektronska, orodjarska, kovinska, ladjedelniška, kemična in predelovalna. Japonska je tretji največji proizvajalec avtomobilov, Tojota pa največji posamezni proizvajalec.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oica.net/category/production-statistics/|title=Production Statistics|last=OICA|first=|date=2016|website=|publisher=|accessdate=13.11.2016|archive-date=2013-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20131106174001/http://www.oica.net/category/production-statistics/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/andreamurphy/2015/05/06/2015-global-2000-the-worlds-biggest-auto-companies/#361753666e48|title=2015 Global 2000: The World's Biggest Auto Companies|last=|first=|date=6.5.2015|website=Forbes|publisher=|accessdate=13.11.2016}}</ref> Potrošniška elektronika se je preselila na Kitajsko, v ZDA in Južno Korejo.<ref>{{navedi splet|title=The era of Japanese consumer electronics giants is dead|url=https://www.cnet.com/news/the-era-of-japanese-consumer-electronics-giants-is-dead|website=cnet|accessdate=13.11.2016}}</ref><ref>{{navedi novice|title=What happened to Japan's electronic giants?|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-21992700|accessdate=13.11.2016|agency=BBC News|date=2.4.2013}}</ref> Za ladjedelništvo se pričakuje, da bo ostalo na Japonskem.<ref>{{navedi splet|title=Why the sun has yet to set on Japanese shipbuilding|url=http://www.seatrade-maritime.com/news/asia/why-the-sun-has-yet-to-set-on-japanese-shipbuilding.html|website=Seatrade Maritime News|accessdate=13.11.2016}}</ref> Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP.<ref name="Japan Country Report">{{navedi splet |url=http://www.gfmag.com/gdp-data-country-reports/247-japan-gdp-country-report.html#axzz2kmA1XTXk |title=Japan Country Report |work=Global Finance |accessdate=16.11.2013 |archive-date=2014-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140413073332/http://www.gfmag.com/gdp-data-country-reports/247-japan-gdp-country-report.html#axzz2kmA1XTXk |url-status=dead }}</ref> Glavne industrije so bankirstvo, zavarovalništvo, nepremičnine, trgovina, transport in telekomunikacije. Štiri od petih največjih časopisov na svetu je iz Japonske.<ref name="National Newspapers Total Circulation 2011">{{navedi splet |url=http://www.ifabc.org/site/assets/media/National-Newspapers_total-circulation_IFABC_17-01-13.xls |title=National Newspapers Total Circulation 2011 |publisher=[[International Federation of Audit Bureaux of Circulations]] |accessdate=2.2.2014 |archive-date=2017-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170525161435/http://www.ifabc.org/site/assets/media/National-Newspapers_total-circulation_IFABC_17-01-13.xls |url-status=dead }}</ref> Največji poslovni konglomerati ''kejrecu'' v državi so skupine Mitsubishi, Sumitomo, Fuyo, Mitsui, Dai-Ichi Kangyo in Sanwa.<ref>{{navedi splet |url=http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/keiretsu.htm |title=The Keiretsu of Japan |work=San José State University |accessdate=2018-01-26 |archive-date=2021-03-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210301183653/https://www.sjsu.edu/faculty/watkins/keiretsu.htm |url-status=dead }}</ref> ==== Turizem ==== [[Slika:Chateau Himeji.JPG|sličica|220x220_pik|Grad Himedži, prefektura Hjogo]] {{glavni|Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Japonskem}} Turizem doživlja v zadnjih letih razcvet. Leta 2013 je število tujih obiskovalcev prvič preseglo 10 milijonov, leta 2015 že skoraj 20 milijonov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/01/19/national/japan-sets-new-inbound-tourism-record-2015-comes-just-short-20-million-target/|title=Visitors to Japan surge to record 19.73 million, spend all-time high ¥3.48 trillion|first=Tomoko|last=Otake|date=19.1.2016|publisher=|via=Japan Times Online}}</ref> Pričakovanja japonske vlade so, da se bo turistični obisk do leta 2030 povzpel na 60 milijonov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.japanmacroadvisors.com/page/category/economic-indicators/gdp-and-business-activity/number-of-visitors-to-japan/|title=Number of visitors to Japan|accessdate=29.1.2017|publisher=|via=Japan Macro Advisors|archive-date=2017-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170202070544/https://www.japanmacroadvisors.com/page/category/economic-indicators/gdp-and-business-activity/number-of-visitors-to-japan/|url-status=dead}}</ref><ref name="Number of Foreign Visitors Surpassed 20 million (Japan)">{{navedi splet |url=http://www.smam-jp.com/documents/www/english/market_info/2016/11/22/SMAM_Market_Keyword_No139.pdf|title=SMAM Market Keyword (No.139)|work=SMAM-jp.com |accessdate=29.1.2017}}</ref> Popularne destinacije so Tokio, Hirošima, gora [[Fudži]], smučišči Niseko in Kohaido, Okinava, vlak ''šinkansen'' in uporaba obširne mreže hotelov ''[[rjokan]]'' in vrelcev tople vode ''[[onsen]]''. Japonska ima [[Kraji svetovne dediščine na Japonskem|20 znamenitosti]] zapisanih na Unescov seznam svetovne dediščine:<ref name="whc.unesco.org">{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/jp|title=Japan Properties inscribed on the World Heritage List|date=29.1.2017|publisher=|via=UNESCO}}</ref> *Budistični spomeniki na območju Horyu-ji *[[Grad Himedži]] *[[Zgodovinski spomeniki starodavnega Kjota]] (mesta Kjoto, Uji in Otsu) *Zgodovinski vasi Širakava-go in Gokajama *[[Spomenik miru v Hirošimi]] (Genbaku Dome) *[[Svetišče Icukušima]] *[[Zgodovinski spomeniki starodavne Nare]] *[[Svetišča in templji Nikko]] *Mesta Gusuku in z njimi povezane nepremičnine kraljestva Rjukju *[[Sveta mesta in romarske poti v gorovju Ki]] *[[Narodni park Širetoko]] *[[Rudnik srebra Ivami Ginzan]] in njegova kulturna krajina *[[Hiraizumi]] – templji, vrtovi in arheološka najdišča, ki predstavljajo budistično čisto deželo ([[Mocu-dži]]) *[[Otočje Bonin]] *[[Fudži]], sveto mesto in vir umetniškega navdiha *[[Svilarna Tomioka]] in sorodna mesta *[[Meidži industrijska mesta|Prizorišča japonske industrijske revolucije Meidži: železo in jeklo, ladjedelništvo in premogovništvo]] *Dela arhitekta [[Le Corbusier]]ja, izjemen prispevek k modernemu gibanju: [[Narodni muzej zahodne umetnosti]] * *[[Sveti otok Okinošima in z njim povezana mesta v regiji Munakata]] *[[Otoki Amami-Ošima, Tokunošima, severni del Okinave in Iriomote]] *[[Skrita krščanska mesta v regiji Nagasaki]] *[[Skupina Mozu-Furuiči Kofun: grobnice starodavne Japonske]] *[[Obdobje Džomon|Prazgodovinska najdišča Džomon]] na severu Japonske == Znanost in tehnologija == Japonska je vodilna država na področju znanstvenega raziskovanja v naravoslovju in inženirstvu, njen prispevek je pomemben v kmetijstvu, elektroniki (kar 16 % vsega zlata in 22 % vsega srebra je v japonski elektroniki<ref>{{navedi splet|url=http://www.techradar.com/news/phone-and-communications/mobile-phones/japan-wants-citizens-to-donate-their-phone-to-make-2020-olympic-medals-1326938|title=Japan wants citizens to donate their old phone to make 2020 Olympics medals|publisher=}}</ref>), industrijski robotiki (na Japonskem je bilo leta 2013 v uporabi kar 20% vseh robotov<ref>{{navedi splet|url=http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |title=Statistics – IFR International Federation of Robotics |publisher= |accessdate=5.10.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160327031517/http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |archivedate=27.3.2016 |df= }}</ref>), optiki, kemikalijah, polprevodnikih, raznih vejah inženirstva in raziskovanja živih bitij. Na indeksu inovativnosti Bloomberg se ponaša z drugim mestom. 700.000 raziskovalcev deluje s proračunom, velikim kar 130 milijard dolarjev, kar je v deležu BDP na tretjem mestu sveta.<ref>{{navedi splet |url=http://www.investinisrael.gov.il/NR/rdonlyres/D8B76E12-BC96-436A-9CA5-B53D9B8060E1/0/IsraelWhereBreakthroughsHappen.pdf |title=Invest in Israel – Where Breakthroughs Happen |date=4.12.2011 |work=Investment Promotion Center |publisher=Industry, Trade and Labor Ministry |page=17 |accessdate=14.10.2012 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303232155/http://www.investinisrael.gov.il/NR/rdonlyres/D8B76E12-BC96-436A-9CA5-B53D9B8060E1/0/IsraelWhereBreakthroughsHappen.pdf |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi novice|last=McDonald|first=Joe|title=China to spend $136 billion on R&D|newspaper=BusinessWeek|date=4.12.2006}}</ref> Japonski znanstveniki so prejeli 22 [[Nobelova nagrada|Nobelovih nagrad]] iz fizike, kemije ali medicine in 3 [[Fieldsova nagrada|Fieldsove nagrade]] za matematiko.<ref>{{navedi splet |title=Japanese Nobel Laureates |publisher=[[Kyoto University]] |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/nobel.htm/ |accessdate=7.11.2009 |archive-date=2010-03-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100309181812/http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/nobel.htm/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|title=Japanese Fields Medalists |publisher=Kyoto University |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm |accessdate=7.11.2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100310203313/http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm/ |archivedate=10.3.2010}}</ref> [[Japonska agencija za raziskovanje vesolja]] (JAXA) razvija satelite in vesoljska plovila, sodeluje v planetarnih, vesoljskih in aviacijskih raziskavah, na Mednarodni vesoljski postaji. Misije so poslali proti Merkurju, Veneri in Luni, kjer nameravajo do leta 2030 zgraditi bazno postajo.<ref>{{navedi splet |title=Japan Plans Moon Base by 2030 |publisher=MoonDaily |date=3.8.2006 |url=http://www.moondaily.com/reports/Japan_Plans_Moon_Base_By_2030_999.html |accessdate=27.3.2007}}</ref> Pomembnejši projekti so Kibo, [[Akacuki]], Mercury Magnetspheri Orbiter, SELENE in H-IIA. == Infrastruktura == [[Slika:Satta yukei.jpg|sličica|275x275_pik|Japonska avtocesta s pogledom na goro [[Fudži]]]] Japonska ima v omrežju 1,2 milijonov kilometrov cest kar 63.000 kilometrov avtocest in hitrih cest,<ref name="stat.go.jp">[http://www.stat.go.jp/english/data/nenkan/1431-12.htm Chapter 12 Transport – Microsoft Excel Sheet], Statistical Handbook of Japan</ref><ref name="mlit.go.jp">{{navedi splet|url=http://www.mlit.go.jp/road/road_e/statistics.html|title=Road Bureau – MLIT Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|publisher=}}</ref> ki povezujejo večja mesta med otoki Honšu, Šikoku ter Kjušu, na Hokaidu in v obliki hitre ceste na Okinavi. Novi in rabljeni avtomobili so poceni s poudarkom na energijski učinkovitosti. Uporaba avtomobilov je nizka, s samo 50 % povprečja držav G8.<ref name="stat.go.jp"/><ref name="mlit.go.jp"/><ref>{{navedi splet|title=Transport |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |work=Statistical Handbook of Japan 2007 |publisher=Statistics Bureau |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110427071603/http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |archivedate=27.4.2011}}</ref> Železniško omrežje je privatizirano, znani so hitri in točni vlaki ''[[Šinkansen]]'' z rednimi hitrostmi vlakov do 320&nbsp;km/h.<ref name="transtatsjp">{{navedi splet|url=http://www.iraptranstats.net/jp|title=Transport in Japan|accessdate=17.2.2009|work=International Transport Statistics Database|publisher=International Road Assessment Program|archive-date=2014-07-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20140702172231/http://www.iraptranstats.net/jp|url-status=dead}}{{subscription required}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://english.jr-central.co.jp/about/safety.html|title=About the Shinkansen&nbsp;– Safety|accessdate=17.10.2011|publisher=Central Japan Railway Company|archive-date=2013-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20130116212758/http://english.jr-central.co.jp/about/safety.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080513230217/http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archivedate=13.5.2008|title=Corporate Culture as Strong Diving Force for Punctuality- Another "Just in Time"|accessdate=19.4.2009|publisher=Hitachi}}</ref> V državi je 175 letališč, [[letališče Haneda]] je drugo najprometnejše v Aziji, pomembna so tudi [[letališče Narita]], [[Letališče Kansaj|Kansaj]] in [[Letališče Čubu|Čubu]]. [[Pristanišče v Nagoji]] je največje v državi, predstavlja kar 10 % trgovinske izmenjave na Japonskem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&cp=1-5-212-218-222_666_2__ |title=Year to Date Passenger Traffic |publisher=Airports Council International |date=11.11.2010 |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110111152406/http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&cp=1-5-212-218-222_666_2__ |archivedate=11.1.2011}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Nakagawa|first=Dai|title=Transport Policy and Funding|url=https://archive.org/details/transportpolicyf00dnak|year=2006|publisher=Elsevier|isbn=0-08-044852-6|page=[https://archive.org/details/transportpolicyf00dnak/page/n71 63]|author2=Matsunaka, Ryoji}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Port Profile|url=http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|publisher=Port of Nagoya|accessdate=7.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101130050032/http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|archivedate=30.11.2010}}</ref> Leta 2011 je bilo 46,1 % energije pridobljene iz nafte, 21,3 % iz premoga, 21,4 % iz zemeljskega plina, 4,0 % iz jedrske energije in 3,3 % iz vodne energije. Jedrska energija je istega leta predstavljala 9,2 % proizvodnje električne energije (še leto prej 24,9 %), zmanjšanje se je zgodilo na račun jedrske nesreče v Jedrski elektrarni Fukušima Daj'iči in posledičnih protestov proti uporabi jedrski elektrarn. Japonska je zelo odvisna od uvoza energije, saj nima večjih domačih rezerv.<ref>{{navedi splet|title=Energy|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c07|work=Statistical Handbook of Japan 2013|publisher=Statistics Bureau|accessdate=14.2.2014}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Tsukimori|first=Osamu|title=Japan nuclear power-free as last reactor shuts|url=https://www.reuters.com/article/2012/05/05/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|accessdate=8.5.2012|agency=Reuters|date=5.5.2012|archive-date=2015-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924163821/http://www.reuters.com/article/2012/05/05/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|url-status=dead}}</ref> Vlada upravlja oskrbo z vodo in komunalne storitve preko ministrstev.<ref>[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/dl/3-1a.pdf Waterworks Vision Summary] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211006212730/http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/dl/3-1a.pdf |date=2021-10-06 }}, June 2004, retrieved on 6.1.2011</ref> Dostop do obeh omrežij je univerzalen, 3 % ljudi dobivajo vodo iz zasebnih vodnjakov, predvsem na podeželju.<ref>Ministry of Health, Labor and Welfare:[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html Coverage] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200413172202/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |date=2020-04-13 }}, retrieved on 6.1.2011</ref> Vsa zbrana odpadna voda se vrača v omrežje, kjer jo obdelajo v sekundarnih čistilnih napravah ali pa je očiščena takoj. Vsa odpadna voda, ki je speljana v polzaprta morja (15 % vse odpadne vode), kot so [[Tokijski zaliv]], [[Osaški zaliv]] in jezero [[Biva]], je prečiščena še na terciarnem nivoju. Večji problemi, s katerimi se spopadajo, je zmanjševanje in staranje prebivalstva, manjšanje investicij, večanje pojavnosti suš, ipd. == Prebivalstvo == Kar 80 % od 126,5 milijonov prebivalcev Japonske živi na Honšuju. Kot družba so jezikovno, etnično in kulturno homogeni; 98,5 % prebivalcev je Japoncev, ostalo so tuji delavci iz Koreje, Kitajske, Filipinov in potomci Japoncev iz Brazilije, Peruja in ZDA.<ref name=MulticulturalJapan>{{navedi novice|title='Multicultural Japan' remains a pipe dream|url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Japan Times|date=27.3.2007|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110414035203/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|archivedate=14.4.2011}}</ref><ref name="Gentensei Shinko Shinbun 2010">Atsushi Kotani ''The Fascination of the Japanese Cultural Theory'' (日本文化論のインチキ) {{ISBN|978-4-344-98166-9}} (Gentensei Shinko Shinbun, 2010)</ref> Prevladajoča etnična skupina so ljudstvo Jamato, pomembnejše manjšine so domorodno ljudstvo Ainu in ljudstva z otočja Rjukju ter socialna manjšina ''[[Burakumini|burakuminov]]''. Prebivalci Japonske dosegajo v povprečju drugo najvišjo pričakovano starost ob rojstvu (83,5 let za obdobje 2010–2015).<ref name="Table A.17">{{navedi splet|title=Table A.17|url=https://www.un.org/esa/population/publications/wpp2006/WPP2006_Highlights_rev.pdf|work=United Nations World Population Prospects, 2006 revision|publisher=Organizacija združenih narodov|accessdate=15.1.2011}}</ref><ref name="haaretz.com">{{navedi novice|title=WHO: Life expectancy in Israel among highest in the world|url=http://www.haaretz.com/news/who-life-expectancy-in-israel-among-highest-in-the-world-1.276618|accessdate=15.1.2011|newspaper=Haaretz|date=maj 2009}}</ref> Država se spopada z demografsko katastrofo, saj naj bi bilo do leta 2050 kar 4 % Japoncev starejših od 65 let, prebivalstvo pa naj bi upadlo z 126,5 milijonov na samo 95 milijonov.<ref name="handbook">{{navedi splet |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c02 |title=Statistical Handbook of Japan 2013: Chapter 2—Population |publisher=Statistics Bureau |accessdate=14.2.2014}}</ref> {| class="wikitable" !# !Slika !Mesto !Prebivalcev <small>(Popis 2010)</small> !Prefektura |- !1. |[[Slika:Tokyo_Tower_at_night_8.JPG|150px]] |'''[[Tokio]]''' |8.949.447 |[[Tokio]] |- !2. |[[Slika:Minato_Mirai_In_Blue.jpg|150px]] |'''[[Jokohama]]''' |3.689.603 |[[prefektura Kanagava|Kanagava]] |- !3. |[[Slika:Nakanoshima Skyscrapers in 201504 001.jpg|150px]] |'''[[Osaka]]''' |2.666.371 |[[prefektura Osaka|Osaka]] |- !4. |[[Slika:Nagoya_2017_(34159008173).jpg|150px]] |'''[[Nagoja]]''' |2.263.907 |[[prefektura Aiči|Aiči]] |- !5. |[[Slika:Hokkaido_University.jpg|150px]] |'''[[Saporo]]''' |1.914.434 |[[Hokaido]] |- !6. |[[Slika:Twilight_view_of_Kobe,_from_a_point_near_Shin-Kobe_station.jpg|150px]] |'''[[Kobe]]''' |1.544.873 |[[prefektura Hjogo|Hjogo]] |- !7. |[[Slika:Kyoto_Skyline_-_Pentinlo.jpg|150px]] |'''[[Kjoto]]''' |1.474.473 |[[prefektura Kjoto|Kjoto]] |- !8. |[[Slika:Fukuoka_City_-_Watanabe-dori_Avenue_-_01.JPG|150px]] |'''[[Fukuoka]]''' |1.463.826 |[[prefektura Fukuoka|Fukuoka]] |- !9. |[[Slika:Kawasaki_Station_East_Exit_2.jpg|150px]] |'''[[Kavasaki]]''' |1.425.678 |[[prefektura Kanagava|Kanagava]] |- !10. |[[Slika:JR_Freight_Omiya_Workshop_main_storehouse_and_office.jpg|150px]] |'''[[Saitama]]''' |1.222.910 |[[Prefektura Saitama|Saitama]] |} === Verstva Japonske === [[Slika:Phoenix Hall, Byodo-in, November 2016 -01.jpg|sličica|313x313_pik|Budistični tempelj Bjodo-in, Udži, prefektura Kjoto]] Japonska ustava zagotavlja verske svoboščine vsakemu posamezniku. Več kot 84 % ljudi šteje [[šintoizem]] za izvorno religijo na otočju, več kot polovica od teh jih meni, da se je skozi zgodovino združeval z elementi budizma v [[šinbucu-šugo]]. Vplivi so prišli tudi iz taoistične in konfucianistične miselnosti. Številke ne pokažejo prave slike glede verske pripadnosti, saj je vsaka družina tradicionalno pripadala eni veri in templju. V sodobnem času naj bi bil delež ljudi, ki zares verujejo, nekje 20–30 %. Navkljub temu je sodelovanje na festivalih, kot je [[Hacumode|prvi obisk templja v novem letu]], zelo pogosto in priljubljeno. Ulice so okrašene ob festivalu [[Bon (festival)|Bon]], [[Tanabata]] in ob božiču. Na Japonskem deluje okoli 100.000 templjev in 78.790 svečenikov. Šintoizem je prevladujoča veroizpoved na Japonskem, prakticiralo naj bi ga okoli 80 % prebivalstva (obiski templjev, rotenje in priprošnje pri ''[[kami]]jih''), vseeno pa se jih samo manjši delež opredeljuje kot šintoiste s pridružitvijo organiziranim sektam, saj uradnih ritualov za pridružitev ni.<ref name="Breen Teeuwen">Breen, Teeuwen in ''Breen, Teeuwen'' (2000:1)</ref><ref name=Kisala>{{navedi knjigo|last = Kisala |first = Robert |editor= Wargo, Robert|title = The Logic Of Nothingness: A Study of Nishida Kitarō |url = https://archive.org/details/logicofnothingne0000warg |publisher = University of Hawaii Press|year = 2005|pages = [https://archive.org/details/logicofnothingne0000warg/page/3 3]–4 |isbn = 0-8248-2284-6}}</ref><ref name=BY65>''Routledge Handbook of Japanese Culture and Society'' (2011) edited by Victoria Bestor, Theodore C. Bestor, and Akiko Yamagata, p. 65 {{ISBN|978-0-415-43649-6}}</ref> [[Budizem]] je prispel na Japonsko v 6. stoletju iz kraljestva Baekje na Korejskem polotoku.<ref name="Brown, 1993. p. 455">Brown, 1993. p. 455</ref> [[Krščanstvo]] so prvi širili jezuitski misijonarji leta 1549.<ref name="Higashibaba, 2002. p. 1">Higashibaba, 2002. p. 1</ref> Danes je kristjanov manj kot 2,3 %, večinoma na zahodu države, kjer so bili misijoni najbolj aktivni. Leta 2007 je bilo na Japonskem 32.036 župnikov in pastorjev. V zadnjem stoletju je postalo popularno praznovanje zahodnjaških porok, Valentinovega in božiča.<ref>[http://www2.ttcn.ne.jp/honkawa/7770.html Religion in Japan by prefecture]. 1996 statistics.</ref><ref>{{navedi novice|last=Kato|first=Mariko|title=Christianity's long history in the margins|newspaper=Japan Times|date=24.2.2009}}</ref> Ostale religije, prisotne v državi, so [[islam]] (večinoma pri migrantskih delavcih iz Indonezije, Pakistana, Bangladeša in Irana), [[hinduizem]], [[Judovstvo|judaizem]] in [[sikhizem]].<ref>{{navedi revijo |last1=Nakhleh |first1=Emile A. |last2=Sakurai |first2=Keiko |last3=Penn |first3=Michael |url=http://www.nbr.org/publications/asia_policy/Preview/AP5_IslamJapan_preview.pdf |title=Islam in Japan: A Cause for Concern? |journal=Asia Policy |volume=5 |date=januar 2008}}</ref><ref name="Clarke">{{navedi knjigo|title=The World's religions : understanding the living faiths|url=https://archive.org/details/isbn_9780895775016|year=1993|publisher=Reader's Digest|isbn=978-0-89577-501-6|editor=Clarke, Peter|page=[https://archive.org/details/isbn_9780895775016/page/208 208]}}</ref> === Jezik === Več kot 99 % prebivalcev Japonske govori [[Japonščina|japonščino]] kot prvi jezik. Spada med [[aglutinacijski jezik|aglutinacijske jezike]] z obsežnim sistemom besednih struktur, glagolskih oblik in besednjakom, prilagojenim vljudnem, ponižnem in častnem govorjenju in naslavljanju v hierarhično urejeni japonski družbi - ''[[keigo]]''. Japonska pisava obsega [[kandži]]je (kitajske pismenke) in dve [[Kana (japonska pisava)|kani]] (silabariji z izvorom v [[kurziv]]u in radikalkah kandžijev), poleg tega pa še latinico in arabske števke.<ref>{{navedi splet|last=Miyagawa|first=Shigeru|title=The Japanese Language|url=http://web.mit.edu/jpnet/articles/JapaneseLanguage.html|publisher=Massachusetts Institute of Technology|accessdate=16.1.2011}}</ref> Japonske javne in zasebne šole učijo japonski jezik, navadno pa tudi angleški. Drugi jeziki na otočju so [[rjukjanski jeziki]], [[okinavski jezik]] in [[jezik ljudstva Ainu]], ki mu grozi izumrtje<ref>{{navedi revijo|last=Heinrich|first=Patrick|title=Language Planning and Language Ideology in the Ryūkyū Islands|journal=Language Policy|date=January 2004|volume=3|issue=2|pages=153–179|doi=10.1023/B:LPOL.0000036192.53709.fc}}</ref>, saj ga govori samo nekaj ostarelih prebivalcev Hokaida.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080106062419/http://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archivedate=6.1.2008 |title=15 families keep ancient language alive in Japan |publisher=UN |accessdate=27.3.2007}}</ref> Malo otrok se uči te jezike, a se je v zadnjih letih zavednost glede pomena ohranitve jezikov povečala. === Težave === S staranjem prebivalstva se pojavljajo socialni problemi, kot sta pomanjkanje delovne sile in večanje socialnih izdatkov za pokojnine in zdravstveno varstvo.<ref>[[Gonzalo Garland]] et al. "Dynamics of Demographic Development and its impact on Personal Saving : case of Japan", with Albert Ando, Andrea Moro, Juan Pablo Cordoba, in ''Ricerche Economiche'', Vol 49, August 1995</ref> Do leta 2050 naj bi se prebivalstvo skrčilo na 95 milijonov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_GraphicalDisplay.aspx?ListNames='Population,%20History%20and%20Forecast'&HistFor=True&GrpOp=0&Dim1=81&File=0|title=frm_Message|publisher=|accessdate=5.10.2016}}</ref> Imigracije in iniciative za povečanje rodnosti so ponujene kot rešitve za zajezitev katastrofe.<ref name="Ogawa">{{navedi splet|last=Ogawa|first=Naohiro|title=Demographic Trends and their implications for Japan's future|url=http://www.mofa.go.jp/j_info/japan/socsec/ogawa.html|work=Transcript of speech delivered on 7 March 1997|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=14.5.2006}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://jipi.gr.jp/english/message.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070929222250/http://jipi.gr.jp/english/message.html |archivedate=29.9.2007 |title=Japan Immigration Policy Institute: Director's message|first= Hidenori|last=Sakanaka|publisher=Japan Immigration Policy Institute |date=5.10.2005 |accessdate=5.1.2007}}</ref><ref>{{navedi novice|last=French|first=Howard|title=Insular Japan Needs, but Resists, Immigration|url=https://www.nytimes.com/2003/07/24/international/asia/24JAPA.html?ei=5007&en=53c7315175389e69&ex=1374379200&partner=USERLAND&pagewanted=all&position=|accessdate=21.2.2007|newspaper=The New York Times|date=24.7.2003}}</ref> Japonska sprejme vsako leto zgolj 9.500 novih državljanov za naturalizacijo<ref>{{navedi splet|script-title=ja:帰化許可申請者数等の推移|url=http://www.moj.go.jp/TOUKEI/t_minj03.html|publisher=Ministry of Justice|accessdate=17.3.2011|language=ja}}</ref>, leta 2012 je sprejela zgolj 18 prebežnikov.<ref>{{navedi novice |title=2012 saw record-high 2,545 people apply for refugee status in Japan |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2013/03/20/national/2012-saw-record-high-2545-people-apply-for-refugee-status-in-japan/#.UXWOPEpnhIE |newspaper=Japan Times |date=20.3.2013 |accessdate=2018-01-26 |archive-date=2016-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160814171503/http://www.japantimes.co.jp/news/2013/03/20/national/2012-saw-record-high-2545-people-apply-for-refugee-status-in-japan/#.UXWOPEpnhIE |url-status=dead }}</ref> Trpi tudi zaradi visoke samomorilnosti,<ref name="NYT">{{navedi novice|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9F00E1DB173FF936A25754C0A96F958260&sec=health&spon=&scp=29&sq=suicide%20japan&st=cse|title=In Japan, Mired in Recession, Suicides Soar|last=Strom|first=Stephanie|date=15.7.1999|newspaper=The New York Times|accessdate=20.9.2008}}</ref><ref name=Times>{{navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article4170649.ece|title=Japan gripped by suicide epidemic|last=Lewis|first=Leo|date=19.6.2008|newspaper=[[The Times (London)|The Times]]|accessdate=20.9.2008|archive-date=2008-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20081007173721/http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article4170649.ece|url-status=dead}}</ref> ki je vodilni razlog za smrt med ljudmi pod 30. letom starosti.<ref name="ozawa-desilva">{{navedi revijo|last = Ozawa-de Silva|first = Chikako |title = Too Lonely to Die Alone: Internet Suicide Pacts and Existential Suffering in Japan|url = https://archive.org/details/sim_culture-medicine-and-psychiatry_2008-12_32_4/page/516|journal = Cult Med Psychiatry |volume = 32 |issue = 4 |pages = 516–551 |date=December 2008 |doi = 10.1007/s11013-008-9108-0|pmid = 18800195}}</ref> ==Izobraževanje == [[Slika:Tokyo University Entrance Exam Results 6.JPG|sličica|220x220_pik|Slavje ob naznanitvi rezultatov vpisov na tokijsko univerzo]] Primarna, sekundarna in univerzitetna delitev šolstva se je uveljavila leta 1872 kot del reform Obnove Meidži. Osnovna šola (小学校 ''šogakko'') traja 6 let od dopolnjenega 6. leta in je obvezna. Sekundarna izobrazba se deli na obvezno triletno nižjo srednjo šolo (中学校 ''čugakko'') in neobvezno triletno višjo srednjo šolo (高等学校 ''kotogakko'', krajše 高校 ''koko''), ki jo obiskuje 94% vseh učencev z opravljeno nižjo srednjo šolo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |title=Beyond the Rhetoric: Essential Questions About Japanese Education |first=Lucien |last=Ellington |publisher=Foreign Policy Research Institute |date=1.12.2003 |accessdate=1.4.2007 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070405075716/http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |archivedate=5.4.2007}}</ref> Približno 76% dijakov z zaključeno višjo srednjo šolo je nadaljevalo izobraževanje na univerzitetni ravni. Japonski učenci dosegajo najvišje rezultate med vsemi državami OECD pri pismenosti, matematiki in znanostih. Šolnine na višji srednji šoli in univerzi so praviloma visoke.<ref>{{navedi splet |url=http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |title=Education OECD Better Life |publisher=OECD |accessdate=29.5.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160531152015/http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |archivedate=31.5.2016 }}</ref> Japonske šole se spopadajo z zelo pogostim zbadanjem in žalitvami med učenci, kar skušajo zajeziti z združitvijo osnovne in nižje srednje šole v en devetletni program.<ref>{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/06/10/national/compulsory-nine-year-school-system-kicks-off-japan/ |title=Compulsory nine-year school system kicks off in Japan |last=Jiji Press Staff |date=10.6.2016 |publisher=The Japan Times |accessdate=31.8.2016}}</ref> Izobraževanje je igralo ključno vlogo pri hitri povojni gospodarski rasti. Do danes, ko je trg dela vse bolj odvisen od pridobljenega znanja, pomeni višja izobrazba in pridobljene kompetence več priložnosti za zaposlitev in tudi višji položaj na delovnem mestu.<ref name="auto">{{navedi splet |url=https://www.oecd.org/edu/Japan-EAG2014-Country-Note.pdf |title=Japan |publisher=OECD |accessdate=28.10.2016}}</ref> Najbolj prestižni izobraževalni ustanovi sta Univerza v Tokiu in Univerza v Kjotu<ref>{{navedi splet|url=http://www.globaluniversitiesranking.org/index.php?option=com_content&view=article&id=94&Itemid=131|title=TOP&nbsp;– 100|publisher=Global Universities Ranking|year=2009|accessdate=22.3.2010|archive-date=2010-03-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20100316173528/http://www.globaluniversitiesranking.org/index.php?option=com_content&view=article&id=94&Itemid=131|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |title=QS World University Rankings 2010 |publisher=QS TopUniversities |year=2010 |accessdate=15.1.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110403044940/http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |archivedate=3.4.2011 }}</ref>, ki sta imeli kar 16 Nobelovih lavreatov. == Zdravstvo == Zdravstveno oskrbo na Japonskem zagotavlja državna in lokalna vlada. Univerzalni zdravstveni sistem zagotavlja enakost dostopa storitev vsem, ki so vanj vključeni; državna komisija določa cene storitev. Nezaposleni se lahko vključijo preko lokalnih programov zavarovanja. Od leta 1973 ponuja vlada vsem ostarelim brezplačno zavarovanje.<ref>{{navedi splet |url=http://www.nyu.edu/projects/rodwin/lessons.html |first=Victor|last=Rodwin|title=Health Care in Japan |publisher=New York University |accessdate=10.3.2007}}</ref> Vsak pacienti si lahko brezplačno izbere zdravnika in zdravstveno ustanovo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ipss.go.jp/s-info/e/Jasos/Health.html |title=Health Insurance: General Characteristics |publisher=National Institute of Population and Social Security Research |accessdate=28.3.2007 |archive-date=2018-09-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180907184624/http://www.ipss.go.jp/s-info/e/Jasos/Health.html |url-status=dead }}</ref> == Kultura == {{glavni|Japonska arhitektura|Japonski vrt|Japonska estetika|Japonsko slikarstvo|Japonsko kiparstvo}} Japonska kultura se je od svojih začetkov zelo spremenila in razvila. Sodobna kultura je mešanica vplivov iz Azije, Evrope in Severne Amerike. Tradicionalne umetnosti so obrti kot so: [[keramika]], [[tekstil]], [[japonski lakirani izdelki]], izdelava [[japonski meči|japonskih mečev]] in izdelava [[lutka|lutk]], predstave ''[[bunraku]]'', ''[[kabuki]]'', ''[[No gledališče|no]]'', [[Tradicionalni japonski plesi|tradicionalni plesi]] in ''[[rakugo]]'' in drugi običaji kot so: [[Japonski obred pitja čaja|obred pitja čaja]], [[Japonske borilne veščine|borilne veščine]], [[Japonska kaligrafija|kaligrafije]], [[japonske igre]], [[ikebana]], zlaganje [[origami]]jev, obiskovanje toplic - [[onsen]] in [[Gejša|gejše]]. Japonska ima razvit sistem za zaščito in promocijo tako materialnih kot nematerialnih kulturnih dobrin in nacionalnega bogastva.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bunka.go.jp/english/index.html|title=Administration of Cultural Affairs in Japan|publisher=Agency for Cultural Affairs|accessdate=2011-05-11}}</ref> Na Unescov seznam svetovne dediščine je vpisanih dvaindvajset območij, od tega osemnajst kulturnih. === Arhitektura === [[Slika:Kinkaku2.jpg|levo|sličica|275x275_pik|Kinkoku-dži zlati paviljon, Kjoto]] Japonska arhitektura je mešanica lokalnih in drugih vplivov. Templji v Iseju veljajo za prototip japonske tradicionalne arhitekture. Stavbe so lesene, rahlo dvignjene od tal, krite s ploščicami ali drugimi naravnimi materiali. Drsna vrata ''[[fusuma]]'' so bila postavljena namesto sten, omogočala so prilagajanje prostora za razne priložnosti. Tla so bila sestavljena iz [[tatami]]jev. Ljudje so sedeli na tleh ali na blazinah, mize in stoli so se pojavili šele v 20. stoletju. V 19. stoletju so se v življenjski vsakdan, arhitekturo, oblikovanje in gradnjo začele vključevati zahodnjaške, moderne in post-moderne ideje. Po prihodu budizma na Japonsko so se ulice in mesta začela graditi po modelu šahovnice, nastanek prve prestolnice Nare je bil pod vplivom arhitekture prestolnice dinastij Tang in Sui v [[Čangan|Čang'anu]]. Templji in svetišča so bili grajeni z naprednimi tehnikami obdelave lesa. Uvedli so standardne merske enote, izboljšali načrtovanje in oblikovanje bivalnih prostorov ter vrtov. Uvedba čajne ceremonije je pomenila enostavnost in skromnost v oblikovanju v nasprotju z bohotnostjo aristokracije. V sodobni zgodovini se je arhitektura spremenila predvsem zaradi ločitve budizma in šintoizma prvič po 1000 letih.<ref>{{navedi revijo|last=Stone|first=Jacqueline|title=Review of ''Of Heretics and Martyrs in Meiji Japan: Muslim and Its Persecution'' by James Edward Ketelaar|journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=53|issue=2|pages=582–598|date=December 1993|url=http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|accessdate=13.6.2011}}</ref> Japonska je doživela hitro prisvajanje zahodnih arhitekturnih idej, najprej z uvažanjem tujih strokovnjakov, kasneje pa so v gradnjo vključevali lastne poglede in slog. Večje zanimanje za japonske ideje v svetu se je pokazalo šele po drugi svetovni vojni, zelo vpliven je bil arhitekt [[Kenzō Tange|Kenzo Tange]] in teoretičnimi arhitekturnimi gibanji, kakršno je [[Metabolizem (arhitektura)|metabolizem]]. === Umetnost === {{glavni|Japonsko slikarstvo|Japonsko kiparstvo|Manga|Japonska glasba}} [[Slika:Hokusai (1828) Cuckoo and Azaleas.jpg|sličica|297x297_pik|[[Hokusai]]: ''Kukavica in azaleje'' (1828), [[ukijo-e]] grafika]] Najstarejša umetniška dela so bila predvsem kiparska, izdelana iz lesa in slikarska, nastala pred več kot 2000 leti. Gre za sintezo med domorodno [[Japonska estetika|japonsko estetiko]] in vključevanjem uvoženih idej, seveda pa so ideje tekle tudi v drugo smer.<ref name=autogenerated3>{{navedi knjigo|last=Arrowsmith|first=Rupert Richard|title=Modernism and the Museum: Asian, African, and Pacific Art and the London Avant-Garde|year=2010|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-959369-9}}</ref> V 19. stoletju se je v Evropi uveljavil [[japonizem]], ki je močno vplival na razvoj sodobne zahodne umetnosti, predvsem [[postimpresionizem|postimpresionizma]]. Izhajal je iz grafik [[ukijo-e]]; slog sta gojila npr. [[Hokusai]] in [[Utagava Hirošige]]. Japonski strip [[manga]] (漫画 improvizirana slika) se je razvil v 20. stoletju in postal popularen po vsem svetu.<ref>{{navedi revijo|author=Kinko Ito|title=A History of Manga in the Context of Japanese Culture and Society|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-popular-culture_2005-02_38_3/page/456|journal=Journal of Popular Culture|volume=38|issue=3|pages=456–475|date=February 2005|doi=10.1111/j.0022-3840.2005.00123.x}}</ref> Japonski animirani filmi ([[anime]]) so nastali pod vplivom ''mang''. Prepoznamo ju po značilnem slogu.<ref>{{navedi splet |url=http://news.naver.com/main/read.nhn?mode=LSD&mid=sec&sid1=103&oid=020&aid=0000322552 |title=If you want to know Japan, See Animation |accessdate= |date=5. november 2005 |language=ko|format= |work= }}</ref> [[Japonska glasba]] je raznolika in spaja različne sloge. Citram podoben [[koto]] je prišel s Kitajske v 9. stoletju in velja za japonski nacionalni inštrument. V 14. stoletju so igranju na koto pripojili recitacije, nastale so ''no-drame''. [[Japonska ljudska glasba|Ljudska glasba]] s srunskim glasbilom ''[[šamisen]]'' se je razvila v 16. stoletju.<ref>{{navedi knjigo|last=Malm|first=William P.|title=Traditional Japanese music and musical instruments|url=https://archive.org/details/traditionaljapan0000malm|year=2000|publisher=Kodansha International|isbn=978-4-7700-2395-7|pages=[https://archive.org/details/traditionaljapan0000malm/page/31 31]–45|edition=New}}</ref> Klasična glasba je prišla iz Zahoda v 19. stoletju in postala pomemben del japonske kulture.<ref>Glej na primer Olivier Messiaen, ''Sept haïkaï'' (1962), (''Olivier Messiaen: a research and information guide'', Routledge, 2008, By Vincent Perez Benitez, p. 67) in (''Messiaen the Theologian'', Ashgate Publishing, Ltd., 2010, pp.&nbsp;243–265, By Andrew Shenton)</ref> Popularna glasba je doživela razcvet v povojni Japonski s pojavom ''J-popa'', japonske popularne glasbe.<ref>{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/music/2005/aug/21/popandrock3 |title= J-Pop History |work=The Observer |accessdate=1.4.2007 |first=Chris |last=Campion |date=22.8.2005 |location=London}}</ref> [[Karaoke]] so zelo priljubljena kulturna aktivnost, v sodobnem času celo bolj kot tradicionalno aranžiranje cvetja ali ceremonija pitja čaja.<ref>{{navedi knjigo|title=The worlds of Japanese popular culture: gender, shifting boundaries and global cultures|url=https://archive.org/details/worldsjapanesepo00mart|year=1998|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-63729-9|page=[https://archive.org/details/worldsjapanesepo00mart/page/n89 76]|edition=Repr.|editor=Martinez, D.P.}}</ref> Med najstarejša literarna dela sodita kroniki ''[[Kodžiki]]'' in ''[[Nihon Šoki]]'' ter antologija poezije ''[[Man'jošu]]'' iz 8. stoletja, napisana s kitajskimi pismenkami.<ref>{{navedi knjigo |title=Seeds in the Heart: Japanese Literature from Earliest Times to the Late Sixteenth Century |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=2000 |isbn=978-0-231-11441-7}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.meijigakuin.ac.jp/~ascj/2000/200015.htm |title=Asian Studies Conference, Japan (2000) |publisher=Meiji Gakuin University |accessdate=1.4.2007 |archive-date=2013-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130116015033/http://www.meijigakuin.ac.jp/~ascj/2000/200015.htm |url-status=dead }}</ref> V zgodnjem obdobju Heian sta se razvili silibariji kana. ''[[Zgodba o sekalcu bambusa]]'' je najstarejša japonska pripoved. Opis dvornega življenja iz obdobja Heian najdemo v ''[[Zgodbe izpod blazine|Zgodbah izpod blazine]]'' [[Sej Šonagon|Seja Šonagona]] in ''[[Princ in dvorne gospe|Princu in dvornih gospeh]]'' [[Murasaki Šikibu]], najstarejšem romanu na svetu.<ref name="ispmsu">{{navedi splet |url=http://isp.msu.edu/AsianStudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20051203034125/http://www.isp.msu.edu/asianstudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archivedate=3.12.2005 |title= Windows on Asia—Literature : Antiquity to Middle Ages: Recent Past |publisher=Michigan State University |accessdate=28.12.2007}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=126–127}}</ref><ref>{{navedi knjigo|title=The Tale of Genji|editor=Royall, Tyler|publisher=Penguin Classics|year=2003|isbn=0-14-243714-X|pages=i–ii, xii}}</ref> V obdobju Edo so meščani prehiteli samurajsko aristokracijo po pisanju in branju literature, popularna so bila dela [[Saikaku|Saikaka]] in [[Matsuo Bashō|Bašoja]], ki je ponovno oživil tradicijo pisanja haikujev, znan je tudi po poetičnem potopisu ''[[Oku no Hosomiči]]''.<ref>{{navedi knjigo |title=World Within Walls: Japanese Literature of the Pre-Modern Era, 1600–1867 |url=https://archive.org/details/worldwithinwalls0000keen_w7k3 |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=1999 |isbn=978-0-231-11467-7}}</ref> V obdobju Meidži je tradicionalno umetnost zamenjal zahodnjaški slog pisanja. [[Nacume Soseki]] in [[Mori Ogai]] sta bila prva sodobna romanopisca, danes so znani tudi [[Rjunosuke Akutagava]], [[Džun'ičiro Tanizaki]], [[Jukio Mišima]] ter [[Haruki Murakami]]. Japonska ima dva dobitnika Nobelove nagrade za književnost: [[Jasunari Kavabata|Jasunarija Kavabata]] (1968) in [[Kenzaburo Oe|Kenzabura Oeja]] (1994). '''[[Kabuki]]''' (歌舞伎) je klasična oblika japonske plesne drame. Gledališče Kabuki je znano po svojih močno stiliziranih predstavah, pogosto glamuroznih kostumih, ki jih nosijo nastopajoči in po dovršenem ličenju kumadori (隈取), ki ga nosijo nekateri njegovi izvajalci. Leta 2008 je bila vpisana na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.<ref>{{navedi splet|url=https://ich.unesco.org/en/RL/kabuki-theatre-00163|title = UNESCO – Kabuki theatre}}</ref> '''[[Bunraku]]''' (文楽) (znano tudi kot ''Ningjō džōruri'' (人形浄瑠璃)) je oblika tradicionalnega japonskega lutkovnega gledališča, ustanovljenega v Osaki v začetku 17. stoletja, ki se izvaja še danes. Leta 2008 je bila vpisana na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.<ref>{{navedi splet|url=https://ich.unesco.org/en/RL/ningyo-johruri-bunraku-puppet-theatre-00064|title = UNESCO - Lutkovno gledališče Ningyo Johruri Bunraku}}</ref> === Filozofija === Japonska filozofija je mešanica kitajskih, zahodnjaških in domačih elementov. Arheološki dokazi pričajo o obstoju [[Animizem|animističnega verovanjai]] in čaščenja ''[[kami]]jev'', svetih bitjih v šintoizmu, ki bivajo na zemlji.<ref>http://www.univie.ac.at/rel_jap/k/images/0/03/Kuroda_1981.pdf</ref> [[Konfucionizem|Konfucijeva misel]] je prišla na Japonsko skupaj z budizmom v 5. stoletju.<ref name="ReferenceA">plato.stanford.edu/entries/japanese-confucian/</ref> Konfucionistični ideali so se usidrali v japonsko videnje družbe in samega sebe, organizaciji vlade in sodstva.<ref name="ReferenceA"/> Budizem je globoko vplival na japonsko [[Psihologija|psihologijo]], [[Metafizika|metafiziko]] in [[Estetika|estetiko]].<ref>{{navedi knjigo|url=http://plato.stanford.edu/archives/win2011/entries/japanese-aesthetics/|title=The Stanford Encyclopedia of Philosophy|first=Graham|last=Parkes|editor-first=Edward N.|editor-last=Zalta|date=1.1.2011|publisher=|via=Stanford Encyclopedia of Philosophy}}</ref> Ideje zvestobe in časti izhajajo iz 16. stoletja. Zahodna filozofija je na Japonsko vstopila šele v 19. stoletju. Pomembna je [[Kjotska šola]] filozofije, ki predvsem v domeni filozofije religije in [[fenomenologija|fenomenologije]] združuje in primerja vplive budistične filozofije z evropsko filozofsko in duhovno mislijo. === Kulinarika === Osnova japonske prehrane je [[japonski riž]] ali rezanci v juhi z dodatnimi jedmi iz rib, zelenjave in [[tofu]]ja za dodajanje okusa po principu ''ičidžu-sansai'' (ena juha, tri stranske jedi). Rdeče meso je prišlo v japonsko kuhinjo šele v pred okoli 100 leti. Velik poudarek je na sezonskih sestavinah,<ref>[http://www.tjf.or.jp/eng/content/japaneseculture/pdf/ge09shun.pdf "A Day in the Life: Seasonal Foods"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130116212751/http://www.tjf.or.jp/eng/content/japaneseculture/pdf/ge09shun.pdf |date=2013-01-16 }}, 'The Japan Forum Newsletter'', 14.9.1999.</ref> kvaliteti živil in prezentaciji. Japonske restavracije imajo več zvezdic v [[Michelinov vodič|Michelinovem vodiču]] na enoto prebivalstva kot katerakoli druga država.<ref name=michelin20101124>{{navedi splet|script-title=ja:「ミシュランガイド東京・横浜・鎌倉2011」を発行　三つ星が14軒、 二つ星が54軒、一つ星が198軒に|url=http://web-cache.stream.ne.jp/www09/michelin/guide/tokyo/|publisher=Michelin Japan|accessdate=7.2.2011|date=24.11.2010|language=ja|archive-date=2010-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20101129012353/http://web-cache.stream.ne.jp/www09/michelin/guide/tokyo/|url-status=dead}}</ref> Tradicionalne sladice imenujemo ''[[vagaši]]'', izdelane so iz paste iz [[Azuki|rdečih fižolčkov]] in ''[[moči]]ja''. Popularna je aroma zelenega čaja, nastrgan sladoled ''[[kakigori]]'', riževo vino [[sake]] in pivo. === Prazniki in festivali === Državni prazniki na Japonskem so novo leto 1. januarja, ''Sejdžin no hi'' (praznik odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, dan ustanovitve Japonske 11. januarja, spomladansko enakonočje 21. marca, rojstni dan cesarja ''Šova'' 29. aprila, dan ustave 3. maja, zeleni dan 4. maja, dan otrok 5. maja, dan morja na tretji ponedeljek v juliju, dan gora 11. avgusta, dan spoštovanja ostarelih na tretji ponedeljek v septembru, jesensko enakonočje 23. ali 24. septembra, dan športa na drugi ponedeljek v oktobru, dan kulture 3. novembra, dan dela 23. novembra in cesarjev rojstni dan 23. decembra. Japonska praznuje tudi mnogo festivalov ''[[Japonski festivali|macuri]]'' (祭) z dogodki po celi državi ali pa samo na določenem območju. Najpomembnejši državni festivali so ''[[Sejdžin no hi]]'' (dan odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, ''[[Hinamacuri]]'' (festival deklet/lutk) 3. marca, ''[[Hanami]]'' (opazovanje cvetov češnje) od konca marca do zgodnjega maja, ''[[Tanabata]]'' (festival zvezd), ''[[Šči-go-san]]'' (dobesedno 7-5-3, festival za otroke starosti 7, 5 in 3) na 15. november, ''[[Omisoka]]'' (staro leto) na 31. decembra, večdnevna festivala ''[[Secubun]]'' (praznuje se ob vsaki zamenjavi letnega časa) in ''[[En'niči]]'' (festival Buda in ''kamijev''). Pomemben tridnevni budistični festival je ''[[Bon|Obon]]'' (počastitev duš umrlih prednikov). Na šolah se praznujejo tudi razni kulturni festivali, kjer učenci, dijaki in študenti pokažejo svoje delo staršem, sorodnikom ali javnosti v srednjih šolah in na univerzah.<ref>{{navedi splet|url=http://www.officeholidays.com/countries/japan/|title=Public Holidays in Japan in 2016 – Office Holidays|publisher=}}</ref><ref>Nakamura, Akemi, "[http://www.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html National holidays trace roots to China, ancients, harvests] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090713203247/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html|date=13.7.2009}}", ''[[Japan Times]]'', 8.4.2008.</ref> Pomembni elementi festivalskega praznovanja so poleg osrednjega dogajanja tudi stojnice s hrano, zabava, karnevalske igre in povorke, ki jih sponzorirajo templji in svetišča ali pa so povsem sekularni. Pogosti motivi so zapleteno dekorirani splavi, procesije, ki jih organizira vsaka soseska, nameščanje ''kamijev'' v ritualna nosila [[Mikoši|''mikošije''.]]<ref name="jnto.go.jp">{{navedi splet|url=https://www.jnto.go.jp/eng/spot/festival/saidaijieyohadaka.html|title=Saidai-ji Eyo Hadaka Matsuri – Japan National Tourism Organization|publisher=}}</ref><ref name="jnto.go.jp"/>[[Slika:Sumo ceremony.jpg|sličica|242x242_pik|Sumo borci okoli sodnika med ceremonijo vstopa v ring]] === Šport === Tradicionalni japonski športi so [[sumo borbe]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/independentlens/sumoeastandwest/sumo.html |title=Sumo: East and West |publisher=[[PBS]] |accessdate=10.3.2007 |archive-date=2007-03-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070307073410/http://www.pbs.org/independentlens/sumoeastandwest/sumo.html |url-status=dead }}</ref> japonske borilne veščine [[Ju jutsu|jujutsu]] [[judo]], [[aikido]], Iaido, kyudo, [[karate]] in [[kendo]]. Po Obnovitvi Meidži so postali popularni tudi zahodnjaški športi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html#sports |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070317192109/http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html |archivedate=17.3.2007 |title=Culture and Daily Life |publisher=Embassy of Japan in the UK |accessdate=27.3.2007 |url-status=dead |df= }}</ref> Japonska je že trikrat gostila olimpijske igre, [[Poletne olimpijske igre 1964|poletne olimpijske igreleta 1964 v Tokiu]], [[Zimske olimpijske igre 1972|zimske olimpijske igre leta 1972 v Saporu]] in [[Zimske olimpijske igre 1998|leta 1998 v Naganu]]. [[Poletne olimpijske igre 2020|Leta 2020]] (dejansko 2021) je Tokio ponovno gostil poletne olimpijske igre.<ref>{{navedi splet|title=Olympic History in Japan|url=http://www.joc.or.jp/english/historyjapan/history_japan_bid.html|publisher=Japanese Olympic Committee|accessdate=7.1.2011}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.olympic.org/news/ioc-selects-tokyo-as-host-of-2020-summer-olympic-games/208784|title=IOC selects Tokyo as host of 2020 Summer Olympic Games|date=21.7.2016|publisher=|accessdate=5.10.2016}}</ref> [[Bejzbol]] je najbolj priljubljen šport, sledijo mu nogomet, golf in avtomobilske dirke. === Mediji === Najbolj priljubljena medija sta televizija in časopis, a tudi radio in revije. Šele v zadnjem desetletju je postala televizija glavni vir informacij in zabave.<ref name="pressnet.or.jp">{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418125404/http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |archivedate=18.4.2002 }}</ref><ref>[https://www.nhk.or.jp/bunken/english/reports/pdf/report_16042101.pdf Television Viewing and Media Use Today: From "The Japanese and Television 2015" Survey] NHK Broadcasting Culture Research Institute, Public Opinion Research Division. April 2016.</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418105725/http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |archivedate=18.4.2002 }}</ref> Glavne televiziske mreže so: [[NHK]], [[Nippon Television|Nipon Television]] (NTV), [[Tokyo Broadcasting System]] (TBS), [[Fuji Network System]] (FNS), [[TV Asahi]] (EX) in [[TV Tokyo Network]] (TXN). Novice, varieteji in serije/drame so najbolj priljubljene med gledalci.<ref name="nhk.or.jp">{{navedi splet |url=http://www.nhk.or.jp/bunken/BCRI-fr/h13-f1.html |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20041205020625/http://www.nhk.or.jp/bunken/bcri-fr/h13-f1.html |archivedate=5.12.2004 }}</ref><ref name="nhk.or.jp"/><ref name="japanesestudies.org.uk">{{navedi splet|url=http://www.japanesestudies.org.uk/discussionpapers/Gatzen.html|title=Media and Communication in Japan: Current Issues and Future Research|first=Barbara Gatzen, Australian National University,|last=Australia|date=17.4.2001|publisher=}}</ref> == Poimenovanja == Ime ''Nipon'' ali ''Nihon'' (日本) pomeni »izvor Sonca« in se nanaša na lego japonske ob vzhodni obali azijske celine, kjer pismenka ''niči'' 日 predstavlja dan ali sonce, ''hon'' 本 pa bazo ali izvor.<ref name="sljfaq.org"/> Iz sklopa se je na Zahodu uveljavil izrek ''dežela vzhajajočega Sonca''.<ref name="ReferenceB"/> Najstarejša omemba imena izhaja iz zgodovinskih zapisov kitajske [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], imenovanih ''Stara knjiga dinastije Tang''. Nastalo pa je med japonskimi diplomatskimi odpravami na Kitajsko v 7. in 8. stoletju, ko so Japonci zahtevali to poimenovanje za svojo deželo. Morda izvira iz starejšega pisma [[Princ Šotoku|princa Šotokuja]] vladarja [[Dinastija Sui|dinastije Sui]] iz leta 607, v katerem se poimenuje za ''cesarja dežele, kjer sonce vzhaja (日出處天子)''. V pismu je bilo zapisano: »Jaz, cesar v deželi, kjer sonce vzhaja, pošiljam pismo cesarju dežele, kjer sonce zahaja«. Pred prevzetjem tega imena sta bili v uporabi imeni ''[[Ljudstvo Jamato|Jamato]]'' (大和 "Veliki Va") in ''[[Va (Japonska)|Vakoku]]'' (倭国). Termin ''va'' (和) je homofon drugega izraza ''vo'' (倭, japonska izgovorjava ''va''), ki je bil na Kitajskem v uporabi za imenovanje Japonske vsaj od 3. stoletja. Druga oblika ''Vej'' (委) je bila v uporabi za zgodnjo japonsko državo [[Nakoku]] v času [[Dinastija Han|dinastije Han]],<ref>{{navedi splet|title=121 AD: Wakoku, The Land Of The Submissive Dwarf People?|url=https://www.tofugu.com/japan/country-names-for-japan/|accessdate=29.1.2017}}</ref> a Japonci niso marali konotacij ''Va'' (倭), ki so ga na Kitajskem povezovali s konceptom palčka ali »pigmejca«, zato so ga želeli zamenjati z ''Va'' (和), ki pomeni »harmonijo, povezanost«.<ref name="fuzita">{{navedi splet|title=Why Japan is Japan? How Japan became Japan? |url= http://www.fuzita.org/jpculture/howmanyi/howjapan.html|accessdate=29.1.2017}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Wa: The Spirit of Harmony and Japanese Design Today &#124; Concept, Works, and Catalogue|url=https://www.jpf.go.jp/e/project/culture/exhibit/oversea/wa/works.html|accessdate=29.1.2017|archive-date=2019-08-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190805083356/https://www.jpf.go.jp/e/project/culture/exhibit/oversea/wa/works.html|url-status=dead}}</ref> V evropske jezike je ime verjetno prišlo preko zgodovinske kitajske izgovorjave 日本 ''Cipangu'' (kot jo je zapisal [[Marko Polo]]) iz stare mandarinščine ali dialekta Wu; še danes pa se pismenki v šanghajskem dialektu bereta kot ''Zeppen''.<ref name="#2">{{navedi knjigo|last=Boxer|first=Charles Ralph|title=The Christian century in Japan 1549–1650|year=1951|publisher=University of California Press|isbn=1-85754-035-2|url=https://books.google.com/books?id=2R4DA2lip9gC&pg=PA14|pages=1–14}}</ref> Prvi zapis v angleščini sega v leto 1577, kjer gre za prevod pisma iz leta 1565 portugalskega jezuita kot ''Giapan''.<ref>{{navedi knjigo|last=Mancall|first=Peter C.|title=Travel narratives from the age of discovery: an anthology|year=2006|publisher=Oxford University Press|pages=156–157|chapter=Of the Ilande of Giapan, 1565}}</ref><ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=giZnAgAAQBAJ&pg=PA79&lpg=PA79 |title=London: The Selden Map and the Making of a Global City, 1549–1689|first= Robert K. |last=Batchelor |pages= 76, 79 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0226080796 |date=6.1.2014}} In Richard Wille's 1577 book "The History of Travalye in the West and East Indies"</ref> Izhaja iz stare malajščine (''Džapun'' ali ''Džapang''), ki si jo je verjetno izposodila iz dialekta katere obmorske narečne skupine na Kitajskem (dialekt Ningpo ali fukineščina<ref name="#2"/>), s katero so bili portugalski trgovci v 16. stoletju pogosto v stiku.<ref name="ahd">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=cZ88p_bSt1EC&pg=PA146 |title=Word Histories and Mysteries: From Abracadabra to Zeus |publisher=Houghton Mifflin Harcourt |date=13.10.2004|isbn=9780547350271 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Boxer, C.R. |title=The Christian Century In Japan 1549–1650 |url=https://archive.org/details/christiancentury0000boxe |publisher=University of California Press |year=1951 |pages=[https://archive.org/details/christiancentury0000boxe/page/11 11], 28–36, 49–51 |isbn=1-85754-035-2}}</ref> Portugalski trgovci so jo tudi prvi ponesli v Evropo. Od Obnove Meidži do konca druge svetovne vojne je bilo celotno ime za Japonsko ''Daj Nipon Tejkoku'' (大日本帝國 »Cesarstvo velike Japonske«).<ref>{{navedi knjigo|last1=Frédéric|first1=Louis|year=2002|title=Japan Encyclopedia|publisher=The Belknap Press of Harvard University Press|isbn=0674007700|page=143|url=https://books.google.com/?id=p2QnPijAEmEC&pg=PA143&lpg=PA143&dq=dai+nippon+teikoku#v=onepage&q=dai%20nippon%20teikoku&f=false|accessdate=29.1.2017|language=en}}</ref> Današnje ime ''Nihon-koku'' ali ''Nipon-koku'' (日本国) je formalni sodobni ekvivalent s pomenom »japonska država«. == Sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == * Marinac, Bogdana ''Čez morje na nepoznani Daljni vzhod'', Pomorski muzej Piran, Piran, 2017 {{COBISS|ID=2928898567}} * Lazar, Tomaž ''Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem'', Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, 2017, {{COBISS|ID=289999872}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Japan|Japonska}} {{wikipotovanje|Japan|Japonska}} {{wikislovar}} * [http://www.japan-guide.com/ Vodič po Japonski] * [http://www.jnto.go.jp/ Spletna stran državne turistične organizacije] {{East_Asia}} {{OECD}} {{APEC}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Japonska| ]] [[Kategorija:Ustavne monarhije]] [[Kategorija:Vzhodnoazijske države]] [[Kategorija:Otoške države]] [[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]] g0z1ifwi0n3or6peg0v04z22z48qjda Avstrija 0 4734 6682564 6682563 2026-05-29T12:00:20Z Ljuba24b 92351 /* Ostale oblike prevoza */ dp 6682564 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Država |common_name = Avstrija |common_name2 = Avstrije |native_name = ''{{jezik|de|Republik Österreich}}'' |conventional_long_name= Republika Avstrija |image_flag = Flag of Austria.svg |image_coat = Austria Bundesadler.svg |national_anthem= {{unbulleted list |{{jezik|de|[[Land der Berge, Land am Strome]]}}<br /> |(»Dežela gora, dežela ob reki«) |[[File:Land der Berge Land am Strome instrumental.ogg|center]] }} |image_map = EU-Austria.svg |map_caption = Lega Avstrije (temno zelena)<br />- na [[Evropa|Evropski celini]] (siva)<br />- v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zelena) |image_map2 = Austria - Location Map (2013) - AUT - UNOCHA SI.png |capital = [[Dunaj]] |coordinates = {{koord|48|12|N|16|21|E|type:city(2,000,000)_region:AT-9}} |largest_city = capital |official_languages= [[nemščina]] |regional_languages= [[slovenščina]], [[gradiščanščina]], [[madžarščina]]{{smallsup|1}} |demonym = Avstrijec, Avstrijka |government_type = [[parlamentarna republika]] |leader_title1 = [[predsednik Avstrije|predsednik]] |leader_name1 = [[Alexander Van der Bellen]]<ref name="delopred">{{navedi splet |url=http://www.delo.si/svet/sosescina/danes-bo-znan-novi-predsednik-razdeljene-avstrije.html |title=Svobodnjak ni zmagal, Avstrijo bo vodil Alexander Van der Bellen |accessdate=23.5.2016 |date=23.5.2016 |work=Delo d.d.}}</ref> |leader_title2 = [[kancler Avstrije|kancler]] |leader_name2 = [[Christian Stocker]] |sovereignty_type = [[Avstrijska državna pogodba|neodvisnost]]: |established_event1= uveljavitev [[Avstrijska državna pogodba|Avstrijske državne pogodbe]] |established_date1 = [[27. julij]] [[1955]] |established_event2= [[Deklaracija o neodvisnosti]] |established_date2 = [[26. oktober]] [[1955]] |area_km2 = 83.883 |area_rank = 112. |percent_water = 1,7 |population_census = 9.104.992 |population_census_year = 2023 |population_density_km2 = 109 |population_density_rank= 78. |GDP_year = 2018 |GDP_nominal = 477,672 milijarde USD |GDP_nominal_rank = 29. |GDP_ref = |GDP_PPP = 461,432 milijarde USD |GDP_PPP_rank = |GDP_nominal_per_capita = 53.764 USD |GDP_nominal_per_capita_rank = 13. |GDP_PPP_per_capita = 51.936 USD |GDP_PPP_per_capita_rank= 17. |Gini = 26,7 |Gini_year = 2021 |Gini_change= decrease |Gini_ref = <ref name="eurogini">{{navedi splet |title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en |access-date=21 June 2022 |publisher=[[Eurostat]]}}</ref> |HDI = 0,916 |HDI_year = 2021 |HDI_change= increase |HDI_ref = |HDI_rank = 25. |currency = [[evro]] ([[znak evra|€]]) <sup>2</sup> |currency_code = EUR |time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST= +2 |cctld = [[.at]] <sup>3</sup> |calling_code = 43 |footnote1= [[slovenščina]], [[hrvaščina]] in [[madžarščina]] so uradno priznani regionalni jeziki, [[avstrijski znakovni jezik]] pa je zaščiteni jezik manjšine po vsej državi. |footnote2= Pred 1999: [[avstrijski šiling]]. |footnote3= Uporablja se tudi domena [[.eu]], skupna vsem državam članicam [[Evropska unija|Evropske unije]]. }} '''Republika Avstrija''' ({{lang-de|link=no|Republik Österreich}}, nemška izgovorjava: {{Audio|Republik Österreich.ogg|Republik Österreich}}) je [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] [[zvezna republika]] in [[celinska država]] s približno 9 milijoni prebivalcev.<ref name="Population">{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/dynamic/statistiken/bevoelkerung/bevoelkerungsstand_und_veraenderung/056447 |title=Bevölkerungsstand und −veränderung |publisher=Statistik Austria |date=19.5.2011 |accessdate=24.7.2011}}</ref> Avstrija meji na [[Lihtenštajn]] in [[Švica|Švico]] na zahodu, [[Italija|Italijo]] in [[Slovenija|Slovenijo]] na jugu, [[Madžarska|Madžarsko]] in [[Slovaška|Slovaško]] na vzhodu ter [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Češka|Češko]] na severu. Ozemlje Avstrije pokriva 83.883&nbsp;km²; na njem prevladuje [[alpsko podnebje]], prisotno pa je tudi [[celinsko podnebje]]. Avstrijsko površje je zelo gorato, saj večino države pripada [[Alpe|Alpam]]; le 32 % ozemlja države leži pod 500&nbsp;m, najvišji vrh pa je [[Veliki Klek]] (''Großglockner'') z 3.798&nbsp;[[Nadmorska višina|m n.&nbsp;m.]]<ref name="CIA">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/au.html |title=Austria |work=[[The World Factbook]] |date=14.5.2009 |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |accessdate=31.5.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090610113837/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/AU.html| archivedate=10.6.2009 |url-status=live}}</ref> Večina prebivalstva govori [[Bavarska|bavarsko]] narečje [[Nemščina|nemščine]];<ref name="Language">{{navedi splet |url=http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_umgangssprache_staatsangehoerigkeit_und_geburtsland_022896.pdf |title=Die Bevölkerung nach Umgangssprache, Staatsangehörigkeit und Geburtsland |publisher=Statistik Austria |accessdate=17.11.2010 |format=PDF |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101113171636/http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_umgangssprache_staatsangehoerigkeit_und_geburtsland_022896.pdf |archivedate=13.11.2010 |url-status=live}}</ref> [[uradni jezik]] države je avstrijska nemščina<ref name="listlanguage">{{navedi splet |url=http://www.listlanguage.com/german-written-language.html |title=German Written Language |accessdate=5.4.2015 |publisher=listlanguage.com |archive-date=2015-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150216152208/http://listlanguage.com/german-written-language.html |url-status=dead}}</ref> v standardni obliki.<ref name="Britannica">{{navedi splet |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria |title=Austria |date=31.5.2009 |work=[[Encyclopædia Britannica]] |accessdate=31.5. 2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090419153631/http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria |archivedate=19 April 2009 |url-status=live}}</ref> Drugi lokalno omejeni uradni jeziki so na območjih z [[Narodnostna manjšina|narodnostnimi manjšinami]] še [[gradiščanščina]], [[madžarščina]] in [[slovenščina]].<ref name="CIA"/> Začetki sodobne Avstrije segajo nazaj do časov [[Habsburžani|Habsburške dinastije]], ko je bilo ozemlje države večinoma del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Od časa [[Reformacija|reformacije]] je precej severnonemških princev, ki so sovražili cesarja, izrabilo [[protestantizem]] kot izgovor za upor. [[Tridesetletna vojna]], vpliv [[Kraljevina Švedska|Kraljevine Švedske]] in [[Francija|Francije]], vzpon [[Prusija|Prusije]] in [[napoleonske vojne]] so vsi skupaj oslabili cesarjev položaj v [[Severna Nemčija|Severni Nemčiji]], na jugu in v ne-nemških delih cesarstva pa so cesar in katolištvo ohranili nadzor. V&nbsp;17. in 18.&nbsp;stoletju je Avstrija uspela zadržati svoj položaj kot ena od evropskih velesil<ref>Market Liberalism: A Paradigm for the 21st Century, page&nbsp;247, David Boaz, Edward H. Crane, [[Cato Institute]], Washington&nbsp;D.C., 1993, ISBN 978-0-932790-98-9</ref><ref>The Transformation of European Politics, 1763–1848, Oxford History of Modern Europe, page&nbsp;209, Paul W. Schroeder, Oxford University Press, 1996, ISBN 978-0-19-820654-5</ref> in, kot odgovor na [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] kronanje za [[Prvo Francosko cesarstvo|francoskega cesarja]], so leta 1804 uradno proglasili [[Avstrijsko cesarstvo]]. Po Napoleonovem porazu je Prusija postala glavni avstrijski tekmec za nadvlado v širšem nemškem področju. Avstrijski poraz proti Prusiji v [[bitka pri Königgrätzu|bitki pri Königgrätzu]] med [[Avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-prusko vojno]] je leta 1866 omogočil Prusiji nadzor nad ostalo Nemčijo. Leta 1867 se je cesarstvo na podlagi reform preimenovalo v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]]. Po francoskem porazu v [[Francosko-pruska vojna|francosko-pruski vojni]] leta 1870 je Avstrija ostala izven sestava novega [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]], čeprav je v naslednjih desetletjih svojo politiko in zunanje zadeve vodila v veliki skladnosti z Nemškim cesarstvom pod pruskim vodstvom. Med [[Avstro-ogrski ultimat Srbiji|krizo leta 1914]], ki je sledila atentatu na [[Franc Ferdinand|nadvojvodo Franca Ferdinanda]], je Nemčija vodila Avstrijo k ultimatu [[Srbija|Srbiji]], kar je na koncu sprožilo [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]]. Po razpadu Habsburškega cesarstva ob koncu prve svetovne vojne leta 1918 je Avstrija prevzela in uporabljala ime Republika [[Nemška Avstrija]] ({{lang|de|Deutschösterreich}}) kot poskus združevanja z [[Weimarska republika|Nemčijo]], vendar so ji to prepovedali na podlagi [[Saint-Germainski mir (1919)|sporazuma iz Saint-Germaina]] iz leta 1919. Prva Republika Avstrija je bila tako ustanovljena leta 1919. S&nbsp;pripojitvijo (''[[Anschluss]]'') jo je leta 1938 okupirala in si jo pripojila [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]].<ref name="Britannica Anschluss">{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/26730/ |title=Anschluss |date=24 September 2009 |work=[[Encyclopædia Britannica]] |accessdate=31.5.2009}}</ref> To je trajalo do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] leta 1945, ko so jo, tako kot Nemčijo, zasedli [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] in ponovno vzpostavili njeno [[Demokracija|demokratično]] ustavo. Z [[Avstrijska državna pogodba|avstrijsko državno pogodbo]] iz leta 1955 je Avstrija ponovno postala suverena država, s čimer se je zaključila njena okupacija. Tega leta je avstrijski parlament sprejel tudi deklaracijo o nevtralnosti in se z njo zavezal k stalni nevtralnosti Republike Avstrije v mednarodnih odnosih. Po Avstrijski državni pogodbi je posebne pravice dobila tudi [[Koroški Slovenci|slovenska manjšina]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], toda pri uveljavljanju teh pravic se zapleta še desetletja po formalni podelitvi.<ref name="delo o manjšinah">{{navedi splet|url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/narodnostne-manjsine-v-avstriji-le-se-civilna-druzba.html|title=Narodnostne manjšine v Avstriji le še civilna družba?|accessdate=19.3.2015|date=9.3.2012|work=[[Delo (časopis)|Delo d.d.]]}}</ref> Danes je Avstrija [[parlament]]arna [[predstavniška demokracija]], ki jo sestavlja devet zveznih dežel.<ref name="CIA" /><ref name="johnson 17">Johnson 17</ref> Njeno glavno in največje mesto z 1,9&nbsp;milijona prebivalci je [[Dunaj]].<ref name="CIA" /><ref name="Vienna pop">{{navedi splet |url=http://www.statistik.at/blickgem/pz1/g90001.pdf |title=Probezählung 2006 – Bevölkerungszahl |date=31 October 2006 |work=Statistik Austria |format=PDF |language=de|accessdate=27.5.2009}}</ref> Avstrija je ena najbogatejših držav na svetu, s [[Kosmati domači proizvod|kosmatim domačim proizvodom]] na prebivalca 46.330 [[Ameriški dolar|USD]] (ocena iz 2012). V državi se je oblikoval visok življenjski standard; tako je leta 2011 Avstrija prišla na 19. mesto na lestvici držav po [[Indeks človekovega razvoja|indeksu človekovega razvoja]]. Od leta 1955 je Avstrija članica [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]],<ref>Jelavich 267</ref> [[Evropska unija|Evropske unije]] od leta 1995,<ref name="CIA" /> in ena od ustanovnih članic [[OECD]].<ref name="OECD">{{navedi splet |url=http://www.oecd.org/about/0,3347,en_33873108_33873245_1_1_1_1_1,00.html |title=Austria About |publisher=OECD |accessdate=20.5.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090506022708/http://www.oecd.org/about/0,3347,en_33873108_33873245_1_1_1_1_1,00.html |archivedate=6.5.2009 |url-status=live}}</ref> Avstrija je od 1995 podpisnica [[Schengenski sporazum|Schengenskega sporazuma]],<ref name="Schengen">{{navedi splet |url=http://migration.ucdavis.edu/mn/more.php?id=643_0_4_0 |title=Austria joins Schengen |date=maj 1995 |work=Migration News |accessdate=30.5.2009}}</ref> in od leta 1999 uporablja tudi skupno evropsko valuto, [[evro]]. Po podatkih iz leta 2014 predstavljajo storitve 69 % kosmatega domačega proizvoda, [[Industrijski sektor|industrija]] 29 % in [[kmetijstvo]] 2 %.<ref name="izvoznookno"/> Za Slovenijo je avstrijsko gospodarstvo takoj za [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Italija|Italijo]] tretji največji zunanjetrgovinski partner in največji investitor, gospodarstvi pa sta vedno bolj prepleteni.<ref name="veleposlaništvo">{{navedi splet |url=http://www.dunaj.veleposlanistvo.si/index.php?id=4037 |title=Bilateralno gospodarsko sodelovanje z Avstrijo|accessdate=16.2.2015 |work=Veleposlaništvo Republike Slovenije, Dunaj}}</ref> Za Avstrijo je Slovenija kot zunanjetrgovinski partner na približno 15. mestu.<ref name="okno2016">{{navedi splet |url=http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Bilateralni_odnosi_s_Slovenijo_4022.aspx |title=Bilateralni ekonomski odnosi Avstrije s Slovenijo |accessdate=25.2.2016 |date=februar 2016 |work=SPIRIT}}</ref> == Izvor besede Avstrija == [[Slika:Ostarrichi.jpg|thumb|upright|Prva pojavitev besede "ostarrichi", obkroženo z rdečo. Sodobna Avstrija slavi ta dokument iz leta 996 kot letnico rojstva naroda.]] Nemško ime za Avstrijo, ''{{lang|de|Österreich}}'', pomeni »vzhodna posest« ali »vzhodno cesarstvo«, in je povezano z besedo ''Ostarrîchi'', ki se je prvič pojavila v listini iz leta 996.<ref name="University of Klagenfurt">{{navedi splet|url=http://wwwg.uni-klu.ac.at/spw/oenf/name2.htm|title=University of Klagenfurt}}</ref> Ta beseda je najverjetneje prevod iz srednjeveške [[Latinščina|latinščine]], {{lang|la|[[Marchia orientalis]]}}, v lokalno (bavarsko) narečje. V istem času je bila Avstrija Bavarska prefektura, ustanovljena leta&nbsp;976. Sama beseda »Austria« je okrajšava za polatinjen izraz ''Marcha austriaca'' v pomenu »Vzhodna mejna dežela«. Izraz je bil prvič zabeležen v 12.&nbsp;stoletju in se nanaša na položaj dežele na vzhodnem robu kraljestva [[Karel Veliki|Karla Velikega]].<ref>{{navedi knjigo |first1=Drago |last1=Kladnik |first2=Drago |last2=Perko |year=2013 |title=Slovenska imena držav |url=http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544546.pdf |publisher=Založba ZRC |isbn=9789612544546 |pages=45 |access-date=2015-03-19 |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402103410/http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544546.pdf |url-status=dead}}</ref> V tistem času je bil [[Donava|obdonavski]] bazen [[Zgornja Avstrija|Zgornje]] in [[Spodnja Avstrija|Spodnje Avstrije]] najvzhodnejše bavarsko ozemlje in v praksi skoraj večinoma poseljeno z [[Germani]], medtem ko so na ozemlju bivše [[Vzhodna Nemčija|Vzhodne Nemčije]] prevladovali [[Slovani|slovanski]] [[Lužiški Srbi]] in [[Polabci]]. Sodobni avstrijski zgodovinar [[Friedrich Heer]] v svoji knjigi ''Der Kampf um die österreichische Identität'' (''Boj za avstrijsko identiteto''),<ref>{{navedi knjigo |first=Friedrich |last=Heer |title=Der Kampf um die österreichische Identität |publisher=Böhlau |location=Wien/Köln/Graz |year=1981 |isbn=3-205-07155-7}}</ref> trdi, da germanska oblika ''Ostarrîchi'' ni prevod latinske besede, temveč naslednik mnogo starejšega imena, katerega korenine naj bi iskali v [[Keltski jeziki|keltskih jezikih]] starodavne Avstrije: pred več kot 2.500&nbsp;leti je lokalno keltsko prebivalstvo ([[Halštatska doba|halštatska kultura]]) večji del dežele imenovalo ''Norig''; po Heeru, je ''no-'' ali ''nor-'' pomenilo »vzhod« ali »vzhoden«, medtem ko je ''-rig'' povezan s sodobno nemško besedo ''Reich'', kar pomeni »posest«. V skladu s tem bi ''Norig'' v osnovi pomenil enako kot ''Ostarrîchi'' in ''Österreich'', in iz tega ''Austria''. Hipoteza med strokovnjaki še ni sprejeta. V zgodovini je bilo keltsko ime polatinjeno v ''Noricum'' po [[Rimski imperij|rimskem]] zavzetju večine dežele okoli leta {{nowrap|15 pr. n. št.}} Norik je kasneje, sredi 1.&nbsp;stoletja, postal [[Norik (rimska provinca)|rimska provinca]].<ref name="Noricum">{{navedi splet |url=http://www.aeiou.at/aeiou.encyclop.n/n840136.htm;internal&action=_setlanguage.action?LANGUAGE=en |title=Noricum, römische Provinz |work=AEIOU |accessdate=20.5.2009}}</ref> == Zgodovina == ===Od prazgodovine do Habsburžanov=== [[Slika:2011-07-09 gasometer 28.JPG|thumb|upright|[[Willendorfska Venera]], 28.000 do {{nowrap|25.000 pr. n. št.}} (Naravoslovno-zgodovinski muzej na Dunaju)]] Srednjevropsko ozemlje sedanje Avstrije, ki je bilo naseljeno že v prazgodovini,<ref name="johnson 17"/> so v predrimskem času zavzela različna [[Kelti|keltska]] plemena; zgodnja [[železna doba]] se po najdbah v [[Hallstatt]]u celo imenuje Halštatska doba ali [[Halštatska kultura]], ki datira v 9. do 6.&nbsp;stoletje pr.&nbsp;n.&nbsp;št. Keltsko [[Noriško kraljestvo]] so kasneje zavzeli Rimljani in iz njega naredili provinco. [[Carnuntum]] (sedanji Petronell) blizu Dunaja je bil pomemben vojaški tabor in kasneje glavno mesto province Zgornja [[Panonija (rimska provinca)|Panonija]]. Carnuntum je bil skoraj 400 let dom okoli 50.000 prebivalcem.<ref name="Carnuntum Tourism">{{navedi splet |title=Rome's metropolis on the Danube awakens to new life |work=Archäologischer Park Carnuntum |publisher=Archäologische Kulturpark Niederösterreich Betriebsgesellschaft m.b.H. |url=http://www.carnuntum.co.at/content-en/tales-from-carnuntum |accessdate=20.2.2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100116125751/http://www.carnuntum.co.at/content-en/tales-from-carnuntum |archivedate=16.1.2010 |url-status=live}}</ref> Pomembno je bilo tudi mesto [[Virunum]] na današnjem avstrijskem Koroškem; na območju današnjega Dunaja pa je že v predrimskem času stala naselbina [[Vindobona]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/novice/nujnost-priredbe-rimske-zgodovine-v-avstriji/212570|title=Nujnost priredbe rimske zgodovine v Avstriji |accessdate=24.3.2015 |date=18.9.2009 |work=MMC RTV-SLO}}</ref> [[Slika:Petronell-Heidentor.jpg|thumb|upright|»Heidentor« (Ajdovska vrata) - ostanki rimskega vojaškega mesta [[Carnuntum]] znotraj sedanjega arheološkega parka]] [[Slika:Austria_Romana.png|thumb|upright|[[Rimska provinca|Rimske province]] in največja mesta na ozemlju današnje Avstrije v času Rimskega imperija]] Po padcu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] so ozemlje napadli [[Huni]], [[Langobardi]], [[Ostrogoti]], [[Bavarci]], [[Slovani]] in [[Avari]].<ref name="johnson 19" /> [[Karel Veliki]] je zavzel območje leta 788, vzpodbujal kolonizacijo in širil [[krščanstvo]].<ref name="johnson 19">Johnson 19</ref> Kot del vzhodnega [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskega cesarstva]] so bili glavni deli sedanje Avstrije podeljeni [[Babenberžani|Babenberžanom]]. Območje je bilo znano kot Vzhodna mejna krajina (''Marchia Orientalis'') in je leta 976 prešlo v last [[Leopold I. Babenberški|Leopolda I. Babenberškega]].<ref name="johnson 20">Johnson 20–21</ref> Prva omemba imena ''Avstrija'' je iz leta 996, kjer je zapisana kot ''Ostarrîchi'', kar se nanaša prav na ozemlje Babenberške mejne krajine.<ref name="johnson 20" /> Leta 1156 je listina [[Privilegium Minus]] povzdignila Avstrijo v status vojvodine. Leta 1192 so Babenbergi pridobili tudi [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]]. S smrtjo [[Friderik II. Babenberški|Friderika&nbsp;II. Babenberškega]] leta 1246 je linija Babenberžanov izumrla.<ref name="johnson 21">Johnson 21</ref> Posledično je oblast nad Avstrijo, Štajersko in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] prevzel češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II.]].<ref name="johnson 21" /> Njegove vladavine je bilo konec leta 1278 po porazu v [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]], kjer ga je premagal [[Rudolf I. Habsburški]].<ref>Johnson 23</ref> Od tedaj do konca [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je zgodovina Avstrije tesno povezana s [[Habsburžani]]. === Srednji vek === V 14. in 15. stoletju so Habsburžani začeli osvajati province v okolici avstrijskega vojvodstva. Leta 1438 je bil vojvoda [[Albert V. Habsburški|Albert V.]] izbran za naslednika svojega tasta, cesarja [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda]]. Čeprav je Albert vladal le nekaj let, je bil od tedaj dalje (razen ene izjeme) vsak cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] iz rodbine Habsburžanov. [[Slika:Vienna Battle 1683.jpg|thumb|upright|Zmaga cesarstva med [[Drugo obleganje Dunaja|drugim turškim obleganjem Dunaja]] je leta 1683 zaustavila napredovanje [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] v Evropo.]] Habsburžani so prav tako pričeli prevzemati ozemlja izven dednih dežel. Leta 1477 je [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]], edini sin cesarja svetega rimskega cesarstva [[Friderik III. Habsburški|Friderika&nbsp;III.]], oženil naslednico Marijo Burgundsko in s tem za družino pridobil večino Nizozemske.<ref name="johnson 25">Lonnie Johnson 25</ref><ref name="brook 11">Brook-Shepherd 11</ref> Njegov sin [[Filip I. Kastiljski]] se je poročil z [[Ivana Blazna|Ivano Blazno]], naslednico [[Kastilija|kastiljske]] in [[Aragonsko kraljestvo|aragonske]] krone in s tem za Habsuržane pridobil še Španijo ter njena italijanska, afriška in ameriška ozemlja.<ref name="johnson 25" /><ref name="brook 11" /> Leta 1526 sta po [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] Češka in del Ogrske, ki sta spadali pod [[Osmansko cesarstvo]], prešli pod avstrijsko vladavino.<ref>Lonnie Johnson 26</ref> Osmansko prodiranje na Ogsko je vodilo v pogoste spopade med obema cesarstvoma, kar je bilo še posebej očitno med t.&nbsp;i. ''dolgo vojno'' med letoma 1593 in 1606. Turki so skoraj izvedli skoraj dvajset vpadov na Štajersko,<ref>"'' The Catholic encyclopedia''". Charles George Herbermann (1913). Robert Appleton company.</ref> nekateri od njih so bili opisani kot »požiganje, ropanje in zasužnjevanje tisočev«.<ref>''[http://books.google.com/books?id=8-ARAAAAYAAJ&pg=PA560&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false Bentley's miscellany]''. Charles Dickens, William Harrison Ainsworth, Albert Smith (1853).</ref> === 17. in 18. stoletje === {{Glavni|Habsburška monarhija}} Med dolgo vladavino cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda&nbsp;I.]] (1657–1705) in po uspešni [[Drugo obleganje Dunaja|obrambi Dunaja leta 1683]] (pod poveljstvom poljskega kralja [[Jan III. Sobieski|Jana III. Sobieskega]]),<ref>Lonnie Johnson 26–28</ref> je več vojnih pohodov na koncu leta 1699 prineslo celotno ozemlje Ogrske pod avstrijsko okrilje. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je izgubil precej pridobitev cesarstva iz preteklih let, zlasti zaradi grozečega izumrtja habsburške dinastije. Karel je bil pripravljen žrtvovati veliko ozemlja in vpliva v zameno za priznanje [[Pragmatična sankcija|Pragmatične sankcije]], s katero je svojo hčer [[Marija Terezija|Marijo Terezijo]] postavil za naslednico. Čeprav so se mnogi [[Evropa|evropski]] [[monarh]]i s ''pragmatično sankcijo'' ob njenem nastanku strinjali, se je po Karlovi smrti leta 1740 začela [[vojna za avstrijsko nasledstvo]]. Avstrija je po več [[Šlezijske vojne|vojnah]] s Prusijo izgubila [[Šlezija|Šlezijo]]. Marija Terezija pa je za cesarstvo pomembna zaradi napredka, ki ga je kot pripadnica [[razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]] sprožila v času svoje vladavine. Z vzponom Prusije se je v Nemčiji pričelo obdobje avstrijsko-pruskega dualizma. Avstrija je skupaj s Prusijo in Rusijo sodelovala pri prvi in tretji [[Delitve Poljske|delitvi Poljske]] (v letih 1772 in 1795). === 19. stoletje === {{Glavni|Avstrijsko cesarstvo|Avstro-Ogrska}} [[Slika:CongressVienna.jpg|thumb|upright|[[Dunajski kongres]] je potekal med letoma 1814 in 1815. Njegov cilj je bil urediti napetosti, ki so bile rezultat [[Francoska revolucija|francoskih revolucionarnih vojn]], [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]] in razpada [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]].]] [[Slika:Franz-Joseph-1885.jpg|thumb|left|upright=.3|[[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef&nbsp;I.]] je eden izmed evropskih monarhov z najdaljšo dobo vladanja, vladal je 68&nbsp;let.]] Avstrija se je kasneje zapletla v vojno z [[Francoska revolucija|revolucionarno Francijo]], na začetku zelo neuspešno, z vrsto zaporednih porazov, ki jim jih je zadal [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] in so na koncu privedli h koncu Svetega rimskega cesarstva leta 1806. Dve leti prej,<ref>Johnson 34</ref> leta 1804, je nastalo Avstrijsko cesarstvo. Leta 1814 je bila Avstrija del zavezniških sil, ki so napadle Francijo in h koncu privedle obdobje [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]]. [[Slika:Austria Hungary ethnic.svg|thumb|upright=1.2|[[Etnična skupina|Etnično]]-[[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikovni]] zemljevid Avstro-Ogrske iz leta 1910]] Iz [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] leta 1815 je izšla kot ena izmed štirih vodilnih sil in kot priznana velesila. Istega leta je bila pod avstrijskim predsedstvom ustanovljena [[Nemška konfederacija]] (''{{lang|de|Deutscher Bund}}''). Zaradi nerešenih družbenih, političnih in narodnostnih trenj so nemške dežele pretresle [[Revolucionarno leto 1848|revolucije leta 1848]]; le-te so težile k združeni Nemčiji.<ref name="johnson 36">Johnson 36</ref> Združena Nemčija bi bila možna tako kot Velika Nemčija ali kot Velika Avstrija ali pa le kot Nemška konfederacija brez Avstrije. Ker se Avstrija ni bila pripravljena odpovedati nemško govorečim ozemljem v korist slednje, leta 1848 nastalemu [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]], so krono novega cesarstva ponudili pruskemu kralju [[Friderik Viljem IV. Pruski|Frideriku Viljemu&nbsp;IV.]] Leta 1864 sta se Avstrija in Prusija skupaj bojevali proti [[Danska|Danski]] in ohranili neodvisnost vojvodin [[Schleswig]] in [[Holstein]] od Danske. Toda ker se o upravljanju teh vojvodin nista zmogli dogovoriti, sta se leta 1866 zapletli v [[Avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-prusko vojno]]. Po porazu proti Prusiji v [[bitka pri Königgrätzu|bitki pri Königgrätzu]]<ref name="johnson 36" /> je bila Avstrija primorana zapustiti konfederacijo in posledično ni več sodelovala pri nemški politiki.<ref name="johnson 55">Johnson 55</ref><ref>Schulze 233</ref> [[Avstro-Ogrski kompromis]] (''Ausgleich'') iz leta 1867, je pod vladavino Franca Jožefa&nbsp;I. uvedel dvojno suverenost Avstrijskega cesarstva in Ogrskega kraljestva.<ref>Johnson 59</ref> Cesarstvo pod avstrijsko-ogrsko oblastjo je bilo raznoliko in je vključevalo različna [[Slovani|slovanska]] ljudstva, med njimi [[Hrvati|Hrvate]], [[Čehi|Čehe]], [[Poljaki|Poljake]], [[Rusini|Rusine]], [[Srbi|Srbe]], [[Slovaki|Slovake]], [[Slovenci|Slovence]] ter [[Ukrajinci|Ukrajince]], poleg teh pa tudi številčne [[Italijani|italijanske]] in [[Romuni|romunske]] skupnosti. Posledično je bilo vladanje Avstro-Ogrski vedno bolj težavno v luči nastajajočih nacionalističnih gibanj, kar je zahtevalo znatno naslanjanje na obsežno tajno policijo. Kljub vsemu se je centralna oblast (Franc Jožef je bil vseeno pripadnik razsvetljenstva) trudila z reformami, s katerimi bi delno ugodila novim težnjam. Tako je bil npr. ''Reichsgesetzblatt'' z zakoni in uredbami [[Cislajtanija|Cislajtanije]] izdan v osmih jezikih, vse narodnosti pa so lahko ustanavljale šole v lastnem jeziku ter imele pravico do uporabe lastnega jezika v uradnih postopkih. Dunaj je zlasti v tem obdobju bil za Slovence pomemben kot nekdanja prestolnica, ki so ji s svojim delovanjem dali pečat tudi številni Slovenci. Kot ključni študijski center za naše kraje je ob koncu 19.&nbsp;stoletja pritegoval glavnino naših tedaj bodočih kulturnikov in intelektualcev, ki so tam preživeli nekaj let, nekateri pa so ostali tudi desetletja ali vse življenje; med njimi so tako [[Ivan Grohar]], [[Ivan Cankar]], [[Jože Plečnik]] in [[Maks Fabiani]].<ref>{{Navedi splet|url = http://slovencinadunaju.weebly.com/|title = SLOVENCI NA DUNAJU okoli leta 1900|date = junij 2013|accessdate = 5.4.2015 |publisher = Filozofska fakulteta v Ljubljani}}</ref> V [[Avguštinej]]u na Dunaju so se šolali tudi številni bodoči slovenski duhovniki. === 20. stoletje === [[Slika:franzferdinand.jpg|thumb|upright|Nadvojvoda [[Franc Ferdinand]] (desno) s svojo družino]] Leta 1908 je Avstro-Ogrska v drugem ustavnem obdobju Osmanskega cesarstva našla izgovor za [[Aneksijska kriza|pripojitev (aneks)]] Bosne in Hercegovine.<ref>{{navedi splet |url=https://www.mtholyoke.edu/acad/intrel/boshtml/bos127.htm |title=The Annexation of Bosnia-Herzegovina, 1908 |publisher=Mount Holyoke College |accessdate=25.3.2013 |archive-date=2013-03-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130323152047/https://www.mtholyoke.edu/acad/intrel/boshtml/bos127.htm |url-status=dead}}</ref> [[Sarajevski atentat|Atentat nad nadvojvodom Francem Ferdinandom in njegovo ženo]], ki ga je poleti leta 1914 v [[Sarajevo|Sarajevu]] izvedel Srb [[Gavrilo Princip]]<ref>Johnson 52–54</ref> so vodilni avstrijski politiki in generali izkoristili in prepričali cesarja, da je napovedal vojno Srbiji (glej [[Avstro-ogrski ultimat Srbiji]]), s tem pa tvegali in nato tudi sprožili izbruh [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], ki je navsezadnje po porazu [[Centralne sile|centralnih sil]] privedla do razpada Avstro-Ogrske; ena izmed novo nastalih držav je bila tudi Avstrija. V vojni je umrlo okrog milijona in pol avstro-ogrskih vojakov, od tega približno 35.000 Slovencev.<ref name="100letprve">{{navedi splet |url=http://www.100letprve.si/i_svetovna_vojna/izgube/ |title=Izgube v 1. svetovni vojni |accessdate=12.4.2015 |work=Brill's Encyclopedia of the First World War. Leiden, Boston: Brill, 2012, cit. po Uradu vlade RS za komuniciranje / Nacionalni odbor}}</ref> ==== Ureditev po prvi svetovni vojni ==== 21. oktobra 1918 so se nemški poslanci [[Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|državnega zbora]] (parlamenta [[Cislajtanija|avstrijske polovice]] Avstro-Ogrske) sestali na Dunaju kot začasna narodna skupščina za Nemško Avstrijo (''Provisorische Nationalversammlung für Deutschösterreich''). 30. oktobra je ta skupščina ustanovila državo Nemško Avstrijo in izvolila vlado, imenovano državni svet ({{jezik-de|Staatsrat}}). Novo vlado je cesar [[Karel&nbsp;I. Habsburško-Lotarinški]] povabil k pogovorom o premirju z Italijo, vendar se v to ni želela vpletati. To je odgovornost za zaključek vojne 3. novembra 1918 preneslo izključno na cesarja in njegovo vlado. 11. novembra 1918 je cesar po nasvetu ministrov stare in nove vlade objavil, da ne bo več sodeloval v državnih poslih. 12. novembra se je Nemška Avstrija z zakonom proglasila za demokratično republiko in del nove Nemške republike. Ustava, ki je ''Staatsrat'' preimenovala v ''Bundesregierung'' (zvezno vlado) in ''Nationalversammlung'' v ''Nationalrat'' (narodni svet), je bila sprejeta 10. novembra 1920. [[Slika:GermanAustriaMap.png|thumb|Nemško govoreče province pod avstrijsko oblastjo leta 1918. Meje na novo nastale Prve republike Avstrije so označene z rdečo.]] [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Pogodba iz Saint-Germaina]] iz leta 1919 ([[Trianonska mirovna pogodba|pogodba iz Trianona]] iz 1920 za Ogrsko) je potrdila in ustalila novo ureditev Srednje Evrope, ki je v večjem delu nastala novembra 1918, pri tem pa so nastale nove države in bile premaknjene meje obstoječih. Več kot trije milijoni nemško govorečih Avstrijcev so se znašli v vlogi manjšin v novo nastalih ali povečanih državah, tj. na [[Češka|Češkem]], v [[Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno|Jugoslaviji]], na [[Madžarska|Madžarskem]] in v Italiji.<ref>Brook-Shepherd 246</ref> Med temi sta bili tudi provinci [[Južna Tirolska]] (ki je postala del Italije) in nemška Češka (kot del [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]]). Status Nemške Češke ([[Sudeti]] idr.) je kasneje odigral pomemben del pri netenju [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] (glej [[Münchenski sporazum#Sudetska kriza|Sudetska kriza]]).<ref name="a1">Brook-Shepherd 245</ref> Status Južne Tirolske je (bil) stalen izvor težav v odnosih med Avstrijo in Italijo, do končne rešitve v 1980-ih, ko je Italija Južni Tirolski podelila precejšnjo stopnjo [[avtonomna pokrajina|avtonomije]]. Med letoma 1918 in 1919 se je Avstrija imenovala Nemška Avstrija (''{{lang|de|Staat Deutschösterreich}}''). Ne samo, da so [[Antanta|antantne sile]] prepovedale Avstriji združitev z Nemčijo, temveč so v mirovnem sporazumu zavrnile tudi uporabo tega imena, zato so ga konec leta 1919 spremenili v Republika Avstrija.<ref name="a1" /> Meja s [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] (kasneje Jugoslavijo) je bila določena po [[Koroški plebiscit|koroškem plebiscitu]] oktobra 1920, na podlagi katerega je večji del nekdanje avstro-ogrske kronske dežele Koroška pripadel novo nastali Avstriji, veliko Slovencev pa je tako ostalo v Avstriji. Meja je po plebiscitu potekala po gorskem masivu [[Karavanke]]. ==== Medvojno obdobje in druga svetovna vojna ==== Po vojni je [[inflacija]] začela načenjati vrednost [[Avstro-ogrska krona|krone]], ki je še vedno bila avstrijska valuta. Jeseni 1922 je Avstrija dobila posojilo, nad katerim je bedelo [[Društvo narodov]].<ref>Brook-Shepherd 257–8</ref> Namen posojila je bil izogib bankrotu, stabilizacija valute in izboljšanje splošnega gospodarskega položaja v Avstriji. Posojilo je pomenilo tudi, da Avstrija ni bila več samostojna država, temveč je delovala pod nadzorom Društva narodov. Leta 1925 je krono nadomestil [[Šiling (avstrijska valuta)|avstrijski šiling]] v razmerju 1:10.000, ki so ga kasneje zaradi njegove stabilnosti imenovali tudi ''alpski dolar''. Od 1925 do 1929 je gospodarsko uživalo kratek vzpon pred skorajšnjim zlomom po [[Črni petek (1929)|črnem petku]] 1929. Prva avstrijska republika je trajala do 1933, ko je kancler [[Engelbert Dollfuss]], z uporabo, kot je to sam imenoval, ''samoodklopa od parlamenta'' (''{{lang|de|Selbstausschaltung des Parlaments}}''), uvedel [[avtokracija|avtokratski]] režim po vzoru italijanskega [[fašizem|fašizma]].<ref name="johnson 104">Johnson 104</ref><ref name="brook 269">Brook-Shepherd 269–70</ref> Dve veliki stranki iz tega obdobja, socialni demokrati in konzervativci, sta ustanovili svoje paravojaške enote;<ref name="Brook-Shepherd 261">Brook-Shepherd 261</ref> ''Republikanischer Schutzbund'' socialnih demokratov so bili proglašeni za nezakonite, a so kljub temu delovali ob izbruhu [[državljanska vojna|državljanske vojne]].<ref name="Brook-Shepherd 261" /><ref name="johnson 104" /><ref name="brook 269" /><ref name="johnson 107">Johnson 107</ref> Po kratkotrajni [[avstrijska državljanska vojna|avstrijski državljanski vojni]] so avstrijski monarhisti in konservativci premagali svoje domače politične tekmece [[socialna demokracija|socialdemokrate]] in prepovedali avstrijsko podružnico [[NSDAP]]. Februarja 1934 so usmrtili več članov ''Schutzbunda'',<ref>Brook-Shepherd 283</ref> socialno-demokratska stranka je bila v ilegali, mnogi izmed članov so bili zaprti ali pa so emigrirali.<ref name="johnson 107" /> 1. maja 1934 so avstrofašisti izglasovali novo ustavo (»Maiverfassung«), ki je utrdila Dolfussovo moč, vendar so Dolfussa 25. julija 1934 med atentatom v poskusu prevrata ubili [[nacisti]].<ref>Lonnie Johnson 109</ref><ref>Brook-Shepherd 292</ref> [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-1987-0922-500, Wien, Heldenplatz, Rede Adolf Hitler.jpg|thumb|upright|Hitler govori na Heldenplatzu, Dunaj, 1938]] [[Slika:KZ Mauthausen.jpg|thumb|upright|Osvoboditev [[Koncentracijsko taborišče Mauthausen|koncentracijskega taborišča Mauthausen]], 1945]] Njegov naslednik, [[Kurt Schuschnigg]] (delno slovenskega rodu), ki je med 29. julijem 1934 in 11. marcem 1938 vladal Avstriji kot zvezni kancler z [[diktatura|diktatorskimi]] pooblastili, se je boril za ohranitev neodvisne Avstrije kot »boljše nemške države«. Schuschnigg je bil v obdobju med obema svetovnima vojnama zadnji avstrijski kancler pred nacistično priključitvijo Avstrije. 12. marca 1938 so avstrijski nacisti prevzeli vlado, medtem ko so nemške čete zavzele državo.<ref name="johnson 112">Johnson 112–113</ref> 13. marca 1938 je bila uradno razglašena priključitev (''[[Anschluss]]'') Avstrije. Dva dni kasneje je [[Adolf Hitler]] (po kraju rojstva Avstrijec) na Dunaju razglasil, kot je to sam imenoval, »ponovno združitev« svoje domovine z [[Tretji rajh|Nemčijo]]. Skupaj z Nemčijo so tudi v Avstriji 10. aprila 1938 izvedli zadnje volitve v obdobju nacizma. Na teh volitvah so tudi odločali o potrditvi združitve z Nemčijo. Zanjo je glasovalo 99,73 % udeležencev.<ref>{{navedi knjigo |first=Otmar |last=Jung |title=Plebiszit und Diktatur: die Volksabstimmungen der Nationalsozialisten |publisher=Mohr |location=Tübingen |year=1995 |isbn=3-16-146491-5 |pages=121}}</ref> Avstrija je bila s tem vključena v Tretji rajh in je prenehala obstajati kot neodvisna država. Arianizacija premoženja avstrijskih Judov se je pričela takoj, že sredi marca. Nacisti so Avstrijo imenovali »Ostmark«,<ref name="johnson 112" /> do leta 1942, ko so jo zopet preimenovali v »Alpen-Donau-Reichsgaue«. Nekateri izmed najbolj znanih nacistov so bili Avstrijci, med drugim Hitler, [[Adolf Eichmann]], [[Ernst Kaltenbrunner]], [[Arthur Seyss-Inquart]], [[Franz Stangl]] in [[Odilo Globocnik]],<ref>Ian Wallace (1999). ''[http://books.google.com/books?id=OiPp8JLxny8C&pg=PA81&dq=&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false German-speaking exiles in Great Britain]''. Rodopi. p.&nbsp;81. ISBN 90-420-0415-0</ref> Avstrijci so sestavljali tudi 40 % osebja nacističnih koncentracijskih taborišč.<ref>David Art (2006). "''[http://books.google.com/books?id=q3oLu8I8hVMC&pg=PA43&dq=&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false The politics of the Nazi past in Germany and Austria]''". Cambridge University Press. p.&nbsp;43. ISBN 0-521-85683-3</ref> Dunaj je padel 13. aprila 1945 med [[Rdeča armada|sovjetsko]] ofenzivo, malo pred dokončnim zlomom Tretjega rajha. Zavezniške sile so se sicer pripravljale tudi na ''[[Operacija alpski zid|Operacijo alpski zid]]'', ki naj bi se izvajala prav na avstrijskih tleh, a se zaradi prehitrega nacističnega zloma nikoli ni udejanila. [[Karl Renner]] in [[Adolf Schärf]] (Socialistična stranka Avstrije), Leopold Kunschak (Avstrijska ljudska stranka, bivši krščanski socialisti) in Johann Koplenig (Komunistična stranka Avstrije) so 27. aprila 1945 razglasili avstrijsko odcepitev od Tretjega rajha in pod državnim kanclerjem Rennerjem ustanovili začasno vlado, s privolitvijo Rdeče armade in s [[Josif Stalin€Stalinovo]] podporo.<ref name="johnson 135">Johnson 135–6</ref> Ta datum je neuradni dan rojstva druge republike. Konec aprila 1945 je bila večina zahodne in južne Avstrije še vedno pod nacistično vladavino. 1. maja 1945 je zopet začela veljati zvezna ustava iz leta 1929, ki jo je 1. maja 1934 ukinil samodržec Dollfuss. Prav na meji z Avstrijo je pri umiku nemških čet v domnevno varnejše zavetje britanskih sil na avstrijskem Koroškem 13.-14. maja 1945 od [[Prevalje|Prevalj]] proti [[Pliberk]]u prišlo do zadnje večje bitke druge svetovne vojne; ker pa so jugoslovanski partizani zavzeli tudi Koroško do Celovca, je med njimi in britanskimi okupacijskimi silami prihajalo do manjših napetosti. Do bitke je prišlo tudi 11. maja pri preboju [[Rupnikov bataljon|Rupnikovega bataljona]] proti [[Borovlje|Borovljam]]. Na [[Vetrinj]]skem polju se je po koncu vojne izoblikovalo tudi begunsko taborišče, kamor so se pred [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovansko armado]] umaknili civilisti in pripadniki kvizlinških enot iz Jugoslavije ([[Četniki (Kraljevina Jugoslavija)|četniki]], [[ustaši]], hrvaški domobrani in [[Prostovoljna protikomunistična milica|belogardisti]]).<ref>{{navedi splet |url= http://dk.mors.si/Dokument.php?id=402|title=Analiza zaključnih vojaških operacij na Koroškem po kapitulaciji Nemčije leta 1945 |accessdate=10.4.2015 |date=julij 2007 |format=pdf |first=Boštjan |last=Peternelj}}</ref> Iz tega taborišča so Britanci v Slovenijo (takrat Jugoslavijo) vrnili pripadnike vojaških formacij, ki so nato večinoma končali kot žrtve [[Povojni izvensodni poboji v Sloveniji|povojnih pobojev]]. Sámo taborišče je nato obstajalo do 1950.<ref name="poboji">{{navedi splet |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf |title=Povojni poboji na Slovenskem 1945 |accessdate= 10.4.2015|date=2009 |format=pdf |first=Andrej |last=Plohl}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.mladina.si/93338/dijaki-begunske-gimnazije-ki-je-delovala-vsega-nekaj-let-so-naredili-izredne-kariere-alojzij-amb/|title=Dijaki begunske gimnazije, ki je delovala vsega nekaj let, so naredili izredne kariere |accessdate=10.4.2015 |date=23.5.2005 |work=Mladina}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://isim.zrc-sazu.si/en/publikacije/slovenski-begunci-v-avstriji-19451950-1#v|title=Slovenski begunci v Avstriji (1945–1950) |accessdate=10.4.2015 |work=Založba ZRC}}</ref> [[Slika:Bergisel.jpg|thumb|upright|[[Innsbruck]] je gostil [[Zimske olimpijske igre 1964]] in [[Zimske olimpijske igre 1976|1976]], kakor tudi prve [[Zimske mladinske olimpijske igre]] v zgodovini leta 2012.]] [[Slika:Uno City Kaiserwasser.jpg|thumb|upright|[[Urad Organizacije združenih narodov na Dunaju|Urad OZN na Dunaju]] (United Nations Office in Vienna - UNOV) je ena od štirih glavnih lokacij [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] po svetu.]] Skupno število avstrijskih žrtev med drugo svetovno vojno med 1939 in 1945 je ocenjeno na 260.000.<ref>Rüdiger Overmans. ''Deutsche militärische Verluste im Zweiten Weltkrieg.'' Oldenbourg 2000.</ref> Žrtev judovskega [[holokavst]]a je bilo 65.000,<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria/33382/Anschluss-and-World-War-II Anschluss and World War II]. Britannica Online Encyclopedia.</ref> okoli 140.000 pa jih je v letih 1938-39 emigriralo. Več tisoč Avstrijcev je bilo udeleženih v resnih nacističnih zločinih (samo v koncentracijskem taborišču [[Mauthausen]]-Gusen je bilo več sto tisoč žrtev), dejstvo, ki ga je uradno priznal šele kancler [[Franz Vranitzky]] leta 1992. ==== Po drugi svetovni vojni ==== Tako kot Nemčijo so tudi Avstrijo razdelili na britansko, francosko, ameriško in sovjetsko območje, ki jih je upravljala Zavezniška komisija za Avstrijo.<ref>Lonnie Johnson 137</ref> Kot je bilo nakazano že v Moskovski deklaraciji iz 1943, je prišlo s strani [[Zavezniki druge svetovne vojne|zaveznikov]] do posebne obravnave Avstrije.<ref name="johnson 135" /> Avstrijsko vlado, ki so jo sestavljali socialni demokrati, konzervativci in komunisti (do leta 1947) in je delovala na Dunaju (ki je bil obkrožen s sovjetsko cono), so zahodni zavezniki priznali oktobra 1945, po tem, ko so v začetku sumili, da je Renner Stalinov pajac. Po tem se je bilo moč izogniti dvojni vladi in delitvi države, kar se je zgodilo v Nemčiji. Avstrijo so sicer obravnavali bolj kot nacistično žrtev, ki so jo osvobodili zavezniki.<ref>Manfried Rauchensteiner: Der Sonderfall. Die Besatzungszeit in Österreich 1945 bis 1955 (''The Special Case. The Time of Occupation in Austria 1945 to 1955''), edited by [[Heeresgeschichtliches Museum]] / Militärwissenschaftliches Institut (Museum of Army History / Institute for Military Science), Vienna 1985</ref> 15. maja 1955 je po več let trajajočih pogovorih, na katere je vplivala tudi [[hladna vojna]], Avstrija z avstrijsko državno pogodbo s štirimi okupacijskimi silami pridobila polno neodvisnost. 26. oktobra 1955 je po odhodu vseh okupacijskih enot s parlamentarnim zakonom Avstrija razglasila »trajno [[nevtralnost]]«.<ref name="johnson 153">Lonnie Johnson 153</ref> Po Avstrijski državni pogodbi je posebne pravice dobila tudi [[Koroški Slovenci|slovenska manjšina]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], toda pri uveljavljanju teh pravic se zapleta še desetletja po formalni podelitvi, število Slovencev se zmanjšuje in se kot narod vedno bolj [[Asimilacija (sociologija)|asimilira]] v nemško govorečo večino.<ref name="delo o manjšinah"/> [[Slika:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (081).jpg|thumb|upright|Avstrija se je [[Evropska unija|Evropski uniji]] pridružila leta 1995 in podpisala [[Lizbonska pogodba|Lizbonsko pogodbo]] 2007.]] Politični sistem Druge republike temelji na ustavah iz let 1920 in 1929, ki sta se zopet uveljavili leta 1945. Sistem je sorazmeren, kar pomeni, da je večina pomembnih mest enakomerno porazdeljenih med socialne demokrate (SPÖ) in ljudsko stranko (ÖVP).<ref>Lonnie Johnson 139</ref> Močan je tudi vpliv interesnih skupin (delavcev, poslovnežev, kmetov), zato se vse spremembe zakonodaje sprejemajo s širokim konsenzom.<ref>Lonnie Johnson 165</ref> Od leta 1945 je enostrankarska vlada delovala v letih 1966–1970 (konzervativci oz. ljudska stranka) in 1970–1983 (socialni demokrati). V vseh ostalih volilnih obdobjih je država vladala bodisi velika koalicija (socialdemokrati in ljudska stranka) bodisi mala koalicija (ena izmed velikih dveh strank in ena izmed ostalih manjših). 1. januarja 1995 je na podlagi dvotretjinsko pozitivne referendumske odločitve Avstrija postala članica Evropske skupnosti.<ref>Brook-Shepherd 447, 449</ref> Po vstopu Lihtenštajna v [[schengensko območje]] leta 2011 nobena izmed sosednjih držav na mejah z Avstrijo ne izvaja več mejnega nadzora. Glavni stranki SPÖ in ÖVP imata glede vojaške neuvrščenosti nasprotni stališči: SPÖ zagovarja nevtralnost, ÖVP pa prilagajanje in sodelovanje v evropski zunanji in obrambni politiki. V resničnosti se to že dogaja, Avstrija tudi deluje v [[Partnerstvo za mir|Partnerstvu za mir]] in je tudi že ustrezno prilagodila svojo zakonodajo. === Unescova svetovna dediščina v Avstriji === Zaradi svoje bogate zgodovine je nekaj področij Avstrije vpisanih na [[UNESCO|Unescov]] [[seznam svetovne dediščine]] oz. so kandidati za vpis<ref>{{navedi splet |url= http://whc.unesco.org/en/statesparties/at |title=Austria |accessdate=25.4.2015 |publisher=UNESCO World Heritage Centre}}</ref>: * [[Zgodovinsko središče mesta Salzburg]] * Palača in vrtovi dvorca [[Schönbrunn]] * [[Kulturna krajina Hallstatt-Dachstein/Salzkammergut]] * [[Železniška proga čez Semmering]] * Mesto [[Gradec]] – zgodovinski center in grad Eggenberg * Kulturna krajina [[Wachau]] * Kulturna krajina [[Nežidersko jezero|Nežiderskega jezera]] / Fertő skupaj z Madžarsko * [[Zgodovinski center Dunaja]] * [[Prazgodovinska kolišča okoli Alp]] (kamor spadajo tudi kolišča na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]]) * [[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]] * Meje rimskega imperija – [[Donavski limes]] (Zahodni segment) * [[Velika zdraviliška mesta Evrope]] == Politika in uprava == [[Slika:Wien - Hofburg, Leopoldinischer Trakt.JPG|thumb|upright|Predsedniška palača v Leopoldovem traktu dvorca [[Hofburg]]]] [[Slika:Wien - Bundeskanzleramt1.JPG|thumb|upright|Urad zveznega kanclerja na Ballhausplatz]] [[Slika:Parlament Vienna June 2006 183.jpg|thumb|upright|Parlament na Dunaju, dom narodnega zbora in zveznega sveta (Nationalrates/Bundesrates)]] Avstrijski parlament je na Dunaju, glavnem in najbolj naseljenem mestu države. Avstrija je postala zvezna, predstavniška demokratična republika z zveznim ustavnim zakonom iz leta 1920. Politični sistem Druge republike z njenimi devetimi deželami temelji na ustavi iz leta 1920, spremenjeni leta 1929, ki je bila ponovno sprejeta 1. maja 1945.<ref>Lonnie Johnson 17, 142</ref> Predsednik Avstrije je vodja države. Predsednik je neposredno izvoljen z večino glasov ljudstva, po potrebi pa se izvede drugi krog med kandidati z največ glasovi. Avstrijski kancler je vodja vlade. Kanclerja izbere predsednik in mu je naloga, da oblikuje vlado na podlagi strankarske sestave spodnjega doma parlamenta. Vlado je mogoče razrešiti s predsedniškim odlokom ali z glasovanjem o nezaupnici v spodnjem domu parlamenta, Nationalratu. Volitve za predsednika in parlament so bile v Avstriji nekoč obvezne. Obveznost je bila odpravljena postopoma med letoma 1982 in 2004.<ref>{{Cite web|title=Bundesministerium für Inneres – Elections Compulsory voting|url=http://www.bmi.gv.at/wahlen/elections_compulsorey_voting.asp|archive-url=https://web.archive.org/web/20071103221527/http://www.bmi.gv.at/wahlen/elections_compulsorey_voting.asp|archive-date=3 November 2007|access-date=3 January 2009|publisher=Bmi.gv.at}}</ref> Avstrijski parlament je sestavljen iz dveh domov. Sestava Nacionalnega sveta (''Nationalrat'') (183 sedežev) se določi vsakih pet let (ali kadar koli zvezni predsednik razpusti Nacionalni svet na predlog zveznega kanclerja ali pa ga razpusti Nacionalni svet) s splošnimi volitvami, na katerih ima volilno pravico vsak državljan, starejši od 16 let. Volilna starost se je leta 2007 znižala z 18 na 16 let.<ref>{{Cite web|title=The Austrian Parliament|url=https://www.parlament.gv.at/ZUSD/DLFolder/Austrian_Parl_E_p27.pdf|website=Parlament.gv.at|access-date=22 November 2021|archive-date=25 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220425043546/https://www.parlament.gv.at/ZUSD/DLFolder/Austrian_Parl_E_p27.pdf}}</ref> Čeprav obstaja splošni prag 4 % glasov za vse stranke na zveznih volitvah (''Nationalratswahlen'') za sodelovanje v proporcionalni porazdelitvi sedežev, ostaja možnost neposredne izvolitve na sedež v enem od 43 regionalnih volilnih okrajev (''Direktmandat''). === Upravna delitev === {{glavni|Zvezna dežela Avstrije}} Republika Avstrija je sestavljena iz devetih zveznih dežel ({{lang-de|link=no|Bundesländer}}).<ref name="CIA"/> Zvezne dežele so nato razdeljene na okrožja ({{lang|de|[[Bezirke]]}}) in upravna mesta ({{lang|de|[[Statutarno mesto (Avstrija)|Statutarstädte]]}}). Okrožja so naprej razdeljena na občine ({{lang|de|Gemeinden}}). Upravna mesta imajo pristojnosti, ki sicer pritičejo tako okrožjem kot občinam. Poseben položaj ima Dunaj, ki je hkrati in mesto in zvezna dežela. {{ImageMap Avstrijskih zveznih dežel|options=float:left}} {| class="wikitable sortable" style=font-size:90%" |- ! # !![[Zvezna dežela Avstrije|Zvezna dežela]] !! Glavno mesto ! Površina<br />{{smaller|(km²)}} !! Prebivalstvo<br />(2025) |- | 1 / B ||[[Gradiščanska]] (''Burgenland'') || [[Železno, Avstrija|Železno]] (''Eisenstadt'') |style=text-align:right| 3965 ||style=text-align:right| 301.790 |- | 2 / K ||[[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] (''Kärnten'') || [[Celovec]] (''Klagenfurt am Wörthersee'') |style=text-align:right| 9537 ||style=text-align:right| 570.095 |- | 3 / N ||[[Spodnja Avstrija]] (''Niederösterreich'') || [[St. Pölten]] |style=text-align:right| 19.180 ||style=text-align:right| 1.727.514 |- | 4 / O ||[[Gornja Avstrija|Zgornja Avstrija]] (''Oberösterreich'') || [[Linz]] |style=text-align:right| 11.983 ||style=text-align:right| 1.535.519 |- | 5 / S ||[[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]] || [[Salzburg]] |style=text-align:right| 7155 ||style=text-align:right| 572.846 |- | 6 / St ||[[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] (''Steiermark'') || [[Gradec]] (''Graz'') |style=text-align:right| 16.399 ||style=text-align:right| 1.271.716 |- | 7 / T ||[[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolska]] (''Tirol'') || [[Innsbruck]] |style=text-align:right| 12.648 ||style=text-align:right| 777.660 |- | 8 / V ||[[Predarlska]] (''Vorarlberg'') || [[Bregenz]] |style=text-align:right| 2602 ||style=text-align:right| 411.784 |- | 9 / W ||colspan=2| [[Dunaj]] (''Wien'') |style=text-align:right| 415 ||style=text-align:right| 2.028.289 |} === Zunanja politika === Avstrija je članica [[Evropska unija|Evropske unije]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Konference za varnost in sodelovanje v Evropi]] in opazovalka v [[Zahodnoevropska unija|Zahodnoevropski uniji]]. Je tudi soustanoviteljica [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj]]. === Eksklave in enklave === Na ozemlju Avstrije se nahaja [[Kleinwalsertal]], ki je funkcionalno [[enklava]] Zvezne republike Nemčije. Kleinwalsertal je sicer del Predarlskega in geografsko meji neposredno nanj, vendar je zaradi topografije ozemlja kraj dostopen samo preko Nemčije. Druga funkcionalna enklava Nemčije je naselbina Jungholz na Tirolskem, ki ni dosegljiva iz Avstrije in je z matično državo povezana le preko 1636 metrov visokega vrha Sorgschrofen. Tako imenovani dvorni gozdovi (Saalforste) se nahajajo na avstrijskem ozemlju, vendar so v zasebni pravni lasti Bavarske. Funkcionalna avstrijska enklava je bila še na švicarskem ozemlju. Švicarskega [[Samnaun|Samnauna]] dolgo časa ni bilo mogoče doseči iz Švice po cesti, temveč prek Avstrije (Tirolske). Zaradi tega so v 19. stoletju opustili retoromanščino in jo nadomestili s tirolščini podobnim narečjem. Sedaj ima Samnaun že tudi cestno povezavo z matično Švico, ima pa še naprej status [[brezcarinska cona|brezcarinske cone]]. Do leta 1980 je podoben status kot Samnaun imel tudi Spiss na avstrijsko-švicarski meji. Kraj je bil dolgo časa dostopen samo iz Samnauna in se je moral upirati izseljevanju, saj je v nasprotju z drugimi enklavami imel malo gospodarskih možnosti, V okviru avstrijske države predstavlja okraj [[Lienz]] (tudi [[Vzhodna Tirolska]]) eksklavo zvezne dežele [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolske]].<ref>{{navedi splet |url=http://basementgeographer.com/same-name-other-side-of-the-border-part-iv-southern-and-eastern-europe/ |title=Same Name, Other Side of the Border (Part IV: Southern and Eastern Europe) |accessdate=31.5.2015 |date=2012 |work=The Basement Geographer |archive-date=2015-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150322231144/http://basementgeographer.com/same-name-other-side-of-the-border-part-iv-southern-and-eastern-europe/ |url-status=dead}}</ref> === Vojska === {{Več slik |align = right |direction= vertical |footer = |footer_align = center |footer_background= |width = 250 |image1 = Leopard 2A4 Austria 4.JPG |caption1= [[Glavni bojni tank]] [[Leopard 2|Leopard 2A4]] Kopenske vojske avstrijskih oboroženih sil |image2 = Eurofighter Typhoon AUT.jpg |caption2= [[Lovsko letalo]] [[Eurofighter Typhoon]] Vojaškega letalstva avstrijskih oboroženih sil }} Moč avstrijskih oboroženih sil (nemško: ''Österreichisches Bundesheer'', dobesedno Avstrijska zvezna vojska) v veliki meri sloni na [[nabor|naborniškemu sistemu]]. Vojaška obveznost se za moške prične z&nbsp;18. letom in traja do dopolnjenega 50.&nbsp;leta starosti. [[Vojaški rok]] traja šest mesecev. Državljan ima v zvezi s služenjem vojaškega roka možnost ugovora vesti: v tem primeru se obveznost vojaškega roka izpolni s civilnim služenjem, ki traja od 9–12&nbsp;mesecev.<ref name="klinar"/> Leta 2013 je bilo v aktivni vojaški službi okoli 24.500 pripadnikov avstrijskih oboroženih sil,<ref name="EDA">{{navedi splet |url= http://www.eda.europa.eu/info-hub/defence-data-portal/Austria/year/2013|title=Defence Data of Austria in 2013 |accessdate=18.7.2015 |publisher=European Defence Agency}}</ref> število pripadnikov rezervne sestave pa se trenutno giblje okoli 27.000.<ref name="GFP"/> Kopenska vojska ima v svoji sestavi okoli 60&nbsp;[[tank]]ov, 400&nbsp;[[pehotno bojno vozilo|pehotnih bojnih vozil]] in 80&nbsp;[[samovozna artilerija|samovoznih artilerij]], Vojaško letalstvo ima okoli 130&nbsp;zrakoplovov, od tega 15&nbsp;lovcev in 70&nbsp;[[helikopter]]jev.<ref name="GFP">{{navedi splet |url= http://www.globalfirepower.com/country-military-strength-detail.asp?country_id=austria|title=Austria Military Strength |accessdate=18.7.2015 |date=1.4.2015|publisher=Global Firepower (GFP)}}</ref> Leta 2013 so vojaški izdatki znašali 2.432 milijonov [[Evro|€]], kar je predstavljalo 0,78 % [[bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]].<ref name="EDA"/> Glavni sektorji Avstrijske zvezne vojske so Kopenska vojska (''Landstreitkräfte''), Vojaško letalstvo (''Luftstreitkräfte'') ter enote za mednarodne misije (''Internationale Einsätzein'') in specialne sile (''Spezialeinsatzkräfte''), ki delujejo pod enotnim poveljstvom (''Streitkräfteführungskommando'', SKFüKdo). Glede na to, da je Avstrija celinska država, nima svoje [[vojna mornarica|vojne mornarice]]. Vrhovni poveljnik avstrijskih oboroženih sil je predsednik države. Nadzor nad oboroženimi silami ima Zvezni svet za obrambo, ki ga vodi zvezni kancler. Zvezni svet za obrambo sestavljajo še podkancler, minister za obrambo, minister za zunanje zadeve in ostali resorni ministri ter načelnik generalštaba Avstrijske zvezne vojske in načeloma tudi predstavniki vseh v državnem svetu zastopanih strank.<ref name="klinar">{{navedi knjigo|author=Klinar T. |year=2007 |title=Primerjava organiziranosti in nalog oboroženih sil Avstrije in Slovenije ''[diplomsko delo]''|publisher=Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/specialisticna/docs/spec_klinar-tomaz.doc}}</ref> Naloge Avstrijske zvezne vojske so vojaška obramba države ter v povezavi s tem obramba ustavne ureditve in demokratične svobode prebivalstva ter vzdrževanje notranje državne ureditve in varnosti, pomoč v primeru naravnih nesreč in nezgod ter pomoč v tujini pri vzdrževanju miru, izvajanju humanitarne pomoči in pomoči v primeru naravnih nesreč, kot tudi iskalne in reševalne naloge.<ref name="klinar"/> V tujini je trenutno največ pripadnikov na [[Kosovo|Kosovu]] (507 pripadnikov, [[KFOR]]), v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] (324 pripadnikov, [[EUFOR]] Althea) in v [[Libanon]]u (171 pripadnikov, [[UNIFIL]]).<ref>{{navedi splet|title=Auslandseinsätze des Bundesheeres|url=http://www.bundesheer.at/ausle/zahlen.shtml|accessdate=18.7.2015|date=Julij 2015|publisher=Bundesheer|language=de|archive-date=2015-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20150722001112/http://www.bundesheer.at/ausle/zahlen.shtml|url-status=dead}}</ref> == Geografija == [[Slika:Oesterreich topo.png|thumb|upright=1.4|Topografska karta Avstrije s prikazanimi mesti z več kot 100.000 prebivalci.]] Avstrija je zaradi svoje lege v Alpah pretežno gorata država. Srednjevzhodne Alpe, Severne apneniške Alpe in Južne apneniške Alpe delno ležijo v Avstriji. Od celotne površine Avstrije (83.871 km<sup>2</sup>) se le približno četrtina lahko šteje za nižinsko, le 32 % države pa leži pod 500 metri nadmorske višine. Alpe zahodne Avstrije se v vzhodnem delu države nekoliko umaknejo nižinam in ravninam. Avstrija leži med 46° in 49° severne širine ter 9° in 18° vzhodne dolžine. Razdelimo jo lahko med pet območij, med katerimi je z 62 % ozemlja največje tisto, ki pripada [[Vzhodne Alpe|Vzhodnim Alpam]]. Avstrijsko predgorje ob vznožju Alp in [[karpati|Karpatov]] zavzemajo 12 %, predgorje na vzhodu in območja, ki obdajajo obrobje [[Panonska nižina|Panonske nižine]], pa približno prav tako 12 %. Drugo večje [[Gora|gorsko]] območje, precej nižje od Alp, je na severu. Znano kot avstrijska [[granit]]na [[planota]] in leži v osrednjem delu [[Češki masiv|Češkega masiva]] ter zavzema 10 % Avstrije. Avstrijski del [[Dunajska kotlina|Dunajske kotline]] pokriva ostale 4 %. V Avstriji gozdna pokritost predstavlja približno 47 % celotne površine, kar je leta 2020 ustrezalo 3.899.150 hektarjem (ha) gozda, kar je več kot 3.775.670 hektarjev (ha) leta 1990. Leta 2020 je naravno obnavljajoči se gozd pokrival 2.227.500 hektarjev (ha), zasajeni gozd pa 1.671.500 hektarjev (ha). Od naravno obnavljajočega se gozda je bilo 2 % primarnih gozdov (ki jih sestavljajo avtohtone drevesne vrste brez jasno vidnih znakov človeške dejavnosti), približno 23 % gozdne površine pa je bilo znotraj zavarovanih območij. Za leto 2015 je bilo 18 % gozdnih površin v javni lasti, 82 % v zasebni lasti in 0 % z lastništvom, navedenim kot drugo ali neznano.<ref>{{Cite book|url=https://openknowledge.fao.org/server/api/core/bitstreams/a6e225da-4a31-4e06-818d-ca3aeadfd635/content|title=Terms and Definitions FRA 2025 Forest Resources Assessment, Working Paper 194|publisher=Food and Agriculture Organization of the United Nations|year=2023}}</ref><ref>{{Cite web|title=Global Forest Resources Assessment 2020, Austria|url=https://fra-data.fao.org/assessments/fra/2020/AUT/home/overview|website=Food Agriculture Organization of the United Nations}}</ref> Fitogeografsko Avstrija spada v srednjeevropsko provinco Cirkumborealne regije znotraj Borealnega kraljestva. Po podatkih [[WWF]] lahko ozemlje Avstrije razdelimo na štiri [[ekoregija|ekoregije]]: srednjeevropske mešane gozdove, panonske mešane gozdove, alpske iglavce in mešane gozdove ter zahodnoevropske širokolistne gozdove.<ref name="DinersteinOlson2017">{{Cite journal|last1=Dinerstein|first1=Eric|last2=Olson|first2=David|last3=Joshi|first3=Anup|last4=Vynne|first4=Carly|last5=Burgess|first5=Neil D.|last6=Wikramanayake|first6=Eric|last7=Hahn|first7=Nathan|last8=Palminteri|first8=Suzanne|last9=Hedao|first9=Prashant |last10=Noss |first10=Reed|last11=Hansen|first11=Matt|last12=Locke|first12=Harvey|last13=Ellis|first13=Erle C|last14=Jones|first14=Benjamin|last15=Barber|first15=Charles Victor|date=2017|title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm|journal=BioScience|volume=67|issue=6|pages=534–545|doi=10.1093/biosci/bix014|issn=0006-3568|pmc=5451287|pmid=28608869|doi-access=free|last16=Hayes|first16=Randy|last17=Kormos|first17=Cyril|last18=Martin|first18=Vance|last19=Crist|first19=Eileen |last20=Sechrest |first20=Wes|last21=Price|first21=Lori|last22=Baillie|first22=Jonathan E. M.|last23=Weeden|first23=Don|last24=Suckling|first24=Kierán|last25=Davis|first25=Crystal|last26=Sizer|first26=Nigel|last27=Moore|first27=Rebecca|last28=Thau|first28=David|last29=Birch|first29=Tanya |last30=Potapov |first30=Peter|last31=Turubanova|first31=Svetlana|last32=Tyukavina|first32=Alexandra|last33=de Souza|first33=Nadia|last34=Pintea|first34=Lilian|last35=Brito|first35=José C.|last36=Llewellyn|first36=Othman A.|last37=Miller|first37=Anthony G.|last38=Patzelt|first38=Annette|last39=Ghazanfar|first39=Shahina A. |last40=Timberlake |first40=Jonathan|last41=Klöser|first41=Heinz|last42=Shennan-Farpón|first42=Yara|last43=Kindt|first43=Roeland|last44=Lillesø|first44=Jens-Peter Barnekow|last45=van Breugel|first45=Paulo|last46=Graudal|first46=Lars|last47=Voge|first47=Maianna|last48=Al-Shammari|first48=Khalaf F.|last49=Saleem|first49=Muhammad}}</ref> Avstrija je imela leta 2018 povprečno oceno indeksa integritete gozdne krajine 3,55/10, kar jo uvršča na 149. mesto na svetu od 172 držav.<ref name="FLII-Supplementary">{{Cite journal|last1=Grantham|first1=H. S.|last2=Duncan|first2=A.|last3=Evans|first3=T. D.|last4=Jones|first4=K. R.|last5=Beyer|first5=H. L.|last6=Schuster|first6=R.|last7=Walston|first7=J.|last8=Ray|first8=J. C.|last9=Robinson|first9=J. G. |last10=Callow |first10=M.|last11=Clements|first11=T.|last12=Costa|first12=H. M.|last13=DeGemmis|first13=A.|last14=Elsen|first14=P. R.|last15=Ervin|first15=J.|date=2020|title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity – Supplementary Material|journal=Nature Communications|volume=11|issue=1|page=5978|bibcode=2020NatCo..11.5978G|doi=10.1038/s41467-020-19493-3|issn=2041-1723|pmc=7723057|pmid=33293507|doi-access=free|last16=Franco|first16=P.|last17=Goldman|first17=E.|last18=Goetz|first18=S.|last19=Hansen|first19=A. |last20=Hofsvang |first20=E.|last21=Jantz|first21=P.|last22=Jupiter|first22=S.|last23=Kang|first23=A.|last24=Langhammer|first24=P.|last25=Laurance|first25=W. F.|last26=Lieberman|first26=S.|last27=Linkie|first27=M.|last28=Malhi|first28=Y.|last29=Maxwell|first29=S. |last30=Mendez |first30=M.|last31=Mittermeier|first31=R.|last32=Murray|first32=N. J.|last33=Possingham|first33=H.|last34=Radachowsky|first34=J.|last35=Saatchi|first35=S.|last36=Samper|first36=C.|last37=Silverman|first37=J.|last38=Shapiro|first38=A.|last39=Strassburg|first39=B. |last40=Stevens |first40=T.|last41=Stokes|first41=E.|last42=Taylor|first42=R.|last43=Tear|first43=T.|last44=Tizard|first44=R.|last45=Venter|first45=O.|last46=Visconti|first46=P.|last47=Wang|first47=S.|last48=Watson|first48=J. E. M.}}</ref> 6 najvišjih avstrijskih gora: {| class="wikitable sortable" |- style=background:#DDD ! # !!Ime !!Višina !!Gorovje |- | 1 || {{Sort|Grossglockner|[[Großglockner]] (Veliki Klek)}} || 3.798 m || {{Sort|Ture, visoke|[[Zahodne Ture|Visoke Ture]]}} |- | 2 || [[Wildspitze]] || 3.772 m || {{Sort|Otztalske Alpe|[[Ötztalske Alpe]]}} |- | 3 || [[Kleinglockner]] || 3.770 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |- | 4 || {{Sort|Weisskugel|[[Weißkugel]]}}|| 3.739 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |- | 5 || {{Sort|Poschlturm|[[Glocknerwand|Pöschlturm]]}} || 3.721 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |- | 6 || {{Sort|Hortnagelturm|[[Glocknerwand|Hörtnagelturm]]}} || 3.719 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |} <gallery class=center mode=packed> Neusiedler See -- Podersdorf.jpg|[[Nežidersko jezero]] v [[Panonska nižina|Panonski nižini]] Stadtteile von Wien entlang der Donau (gesehen von Nordwesten).jpg|[[Dunajska kotlina]] Krems and mautern from ferdinandswarte.jpg|[[Krems an der Donau|Krems]] na koncu doline pri [[Wachau]]-u 1 hallstatt austria.jpg|Pogled na [[Hallstatt]] Vorderhopfreben Üntschenspitze 1.jpg|Avstrijsko podeželje v pokrajini [[Schoppernau]] poleti Heiligenblut kirche2.jpg|Pogled na [[Großglockner]] iz vasice [[Heiligenblut am Großglockner|Heiligenblut]] Oberleis 01 2008.JPG|Nižavje [[Weinviertel]] 2013-12-Nassfeld (11)a.jpg|Avstrijske Alpe na Koroškem Semmering Railway 2013.jpg|[[Železniška proga čez Semmering]] v Vzhodnih Alpah </gallery> === Podnebje === [[Slika:Rr-ann zamg.png|thumb|upright|Povprečna letna količina padavin v Avstriji]] Največji del Avstrije leži v [[zmerno topli pas|zmerno toplem pasu]], kjer prevladujejo [[zahod]]ni vetrovi. Ker okoli dve tretjine dežele pokrivajo Alpe, prevladuje [[gorsko podnebje]]. Na vzhodu v Panonski nižini in ob Donavski dolini ima podnebje celinski značaj, z manj padavinami kot v Alpah. Čeprav je v Avstriji pozimi hladno (−10 do 0&nbsp;°C), so lahko poletne temperature razmeroma visoke,<ref name="Climate">{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/weather/world/city_guides/results.shtml?tt=TT003350|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101202042009/http://www.bbc.co.uk/weather/world/city_guides/results.shtml?tt=TT003350|archivedate=2.12.2010|title=Average Conditions, Vienna, Austria|year=2006|publisher=British Broadcasting Corporation|accessdate=24.5.2009}}</ref> s povprečnimi temperaturami okoli 25&nbsp;°C in najvišjo temperaturo 40,5&nbsp;°C, izmerjeno avgusta 2013.<ref name=ZAMG>[http://www.zamg.ac.at/cms/de/klima/klimauebersichten/klimamittel-1971-2000 Klima]. Central Institute for Meteorology and Geodynamic</ref> {{Weather box |collapsed=collapsed |location = Lech, Vorarlberg (1440 m; povprečne temperature 1982 – 2012) Dfc, meji na Dfb. |metric first= Yes |single line = Yes <!--Average high temperatures--> |Jan high C=-0,7 |Feb high C= 0,3 |Mar high C= 3,5 |Apr high C= 7,1 |May high C=11,8 |Jun high C=17,4 |Jul high C=16,8 |Aug high C=14,3 |Sep high C=15,1 |Oct high C= 9,7 |Nov high C= 3,7 |Dec high C= 0,1 |Average high C= |Jan mean C=-4,5 |Feb mean C=-3,7 |Mar mean C=-0,6 |Apr mean C= 2,9 |May mean C= 7,3 |Jun mean C=10,6 |Jul mean C=12,7 |Aug mean C=12,2 |Sep mean C= 9,9 |Oct mean C= 5,6 |Nov mean C= 0,4 |Dec mean C=-3,3 |year mean C= |Jan low C=-8,2 |Feb low C=-7,6 |Mar low C=-4,7 |Apr low C=-1,3 |May low C= 2,8 |Jun low C= 6,0 |Jul low C= 8,0 |Aug low C= 7,7 |Sep low C= 5,6 |Oct low C= 1,6 |Nov low C=-2,9 |Dec low C=-6,6 |Average low C= |precipitation colour= green |Jan precipitation mm= 59 |Feb precipitation mm= 54 |Mar precipitation mm= 56 |Apr precipitation mm= 70 |May precipitation mm=103 |Jun precipitation mm=113 |Jul precipitation mm=133 |Aug precipitation mm=136 |Sep precipitation mm= 95 |Oct precipitation mm= 67 |Nov precipitation mm= 78 |Dec precipitation mm= 66 |year precipitation mm = |source 1= <ref name=ZAMG /> |source 2= {{navedi splet|url= https://en.climate-data.org/location/117363/|title= Lech climate data}} }} {{Weather box |collapsed=collapsed |location = Kühtai, Tirolska (2060 m; povprečne temperature 1982 – 2012) ET, podobno kot Dfc. |metric first= Yes |single line = Yes <!--Average high temperatures--> |Jan high C=-3,3 |Feb high C=-3,2 |Mar high C=-0,9 |Apr high C= 2,3 |May high C= 7,0 |Jun high C=10,4 |Jul high C=12,7 |Aug high C=12,3 |Sep high C= 9,6 |Oct high C= 6,3 |Nov high C= 0,5 |Dec high C=-2,4 |Average high C = |Jan mean C=-6,6 |Feb mean C=-6,5 |Mar mean C=-4,2 |Apr mean C=-1,1 |May mean C= 3,4 |Jun mean C= 6,6 |Jul mean C= 8,8 |Aug mean C= 8,6 |Sep mean C= 6,4 |Oct mean C= 2,9 |Nov mean C=-2,4 |Dec mean C=-5,4 |year mean C = |Jan low C=-9,9 |Feb low C=-9,8 |Mar low C=-7,5 |Apr low C=-4,4 |May low C=-0,2 |Jun low C= 2,9 |Jul low C= 4,9 |Aug low C= 4,9 |Sep low C= 3,3 |Oct low C=-0,5 |Nov low C=-5,2 |Dec low C=-8,4 |Average low C = |precipitation colour= green |Jan precipitation mm= 73 |Feb precipitation mm= 66 |Mar precipitation mm= 80 |Apr precipitation mm= 87 |May precipitation mm=115 |Jun precipitation mm=126 |Jul precipitation mm=148 |Aug precipitation mm=138 |Sep precipitation mm= 96 |Oct precipitation mm= 74 |Nov precipitation mm= 83 |Dec precipitation mm= 72 |year precipitation mm= |source 1= <ref name=ZAMG /> |source 2= {{navedi splet|url= https://en.climate-data.org/location/111749/|title= Kühtai climate data}} }} === Jezera === Največje [[Jezero|jezero]] je [[Nežidersko jezero]] na Gradiščanskem, od katerega približno 77 % celotne površine 315&nbsp;km² leži v Avstriji, ostanek pa pripada Madžarski. Sledijo [[Attersee (See)|Attersee]] s 46&nbsp;km² in [[Traunsee]] s 24&nbsp;km² v Zgornji Avstriji. Tudi [[Bodensko jezero]] s svojimi 536&nbsp;km² na tromeji z Nemčijo (deželi [[Bavarska]] in [[Baden-Württemberg]]) in Švico s svojim manjšim delom leži na avstrijskem ozemlju. Za poletni [[turizem]] imajo jezera poleg gora velik pomen, še posebej koroška in salzburška. Najbolj znana koroška jezera so: [[Vrbsko jezero]] (''Wörthersee'') pri Celovcu, [[Milštatsko jezero]] nad [[Špital ob Dravi|Špitalom]], [[Osojsko jezero]] (''Ossiacher See'') pri Beljaku in [[Belo jezero (Koroška)|Belo jezero]] (''Weißensee'') (med [[Šmohor (Avstrijska Koroška)|Šmohorjem]] in Špitalom). Znani sta tudi [[Mondsee (jezero)|Mondsee]] in [[Wolfgangsee]] na meji med Salzburgom in Zgornjo Avstrijo. === Reke === Večji del Avstrije spada preko [[Donava|Donave]] neposredno k [[Črno morje|črnomorskemu]] porečju, približno ena tretjina na jugovzhodu pa preko [[Mura|Mure]] (nemško ''Mur'') in [[Drava|Drave]] (''Drau'') in nato posredno zopet preko Donave zopet k črnomorskemu porečju. Le majhen del (2.366&nbsp;km²) na Zahodu se odvodnjava preko reke Ren (''Rhein'') v [[Atlantski ocean|Atlantik]] in na severu preko reke [[Laba|Labe]] (918&nbsp;km²) v [[Severno morje]]. Večji pritoki reke Donave (od zahoda proti vzhodu): * [[Lech (reka)|Lech]], [[Isar]] in [[Inn]] se v Donavo izlivajo na [[Bavarska|Bavarskem]]. Te reke odvodnjavajo Tirolsko, medtem ko [[Salzach]], pritok reke Inn, odvodnjava večino dežele Salzburg. Na [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburškem]] so tudi najvišji avstrijski [[Krimmlski slapovi]]. * [[Traun (Donava)|Traun]], [[Aniža (reka)|Aniža (Enns)]], [[Ybbs]], [[Erlauf (reka)|Erlauf]], [[Pielach]], [[Traisen (reka)|Traisen]], [[Wien (reka)|Wienfluss]], in [[Fischa]] odvodnjavajo ozemlje južno od Donave (so desni pritoki): Zgornjo Avstrijo, Štajersko, Spodnjo Avstrijo in Dunaj. * [[Große Mühl|Veliki]] in [[Mali Mühl]], [[Rodl]],[[Gusen (reka)| Gusen]] in [[Aist (reka)|Aist]], [[Kamp (reka)|Kamp]], [[Göllersbach]] in [[Rußbach (Donava)|Rußbach]] ter [[Thaya]] na severu in [[March (reka)|March]] na vzhodu odvodnjavajo ozemlje severno od Donave (so levi pritoki Donave): dele Zgornje in Spodnje Avstrije. Mura odvodnjava salzburški predel [[Lungau]] in Štajersko, na [[Hrvaška|Hrvaškem]] se izliva v Dravo, ki sama odvodnjava Koroško in vzhodno Tirolsko (Drava se v Donavo izliva na meji s [[Srbija|Srbijo]]). [[Raba]] (nemško: ''Raab'') odvodnjava del Štajerske in se na Madžarskem izliva v rokav Donave. Ren odvodnjava večino Predarlškega, teče skozi [[Bodensko jezero]] in se izliva v Severno morje. Reka [[Lainsitz]] je skoraj nepomembna, vendar je edina avstrijska reka, ki se iz Spodnje Avstrije preko Češke izliva v [[Laba|Labo]]. [[Slika:Danube In The Wachau Valley.jpg|thumb|center|upright=1.8|[[Donava]] v [[Wachau|dolini Wachau]] ([[Dürnstein]] povsem na levi in [[Krems an der Donau]] povsem na desni). Dolina Wachau je od leta 2000 zaradi arhitekturne in kmetijske zgodovine vpisana v [[UNESCO|Unescov]] [[Seznam svetovne dediščine]] kot kulturna krajina.<ref name=Unesco>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/list/970|title=Wachau Cultural Landscape|accessdate=5.12.2010|publisher=Unseco.org}}</ref><ref name=Report>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/archive/repcom00.htm#970|title=United Nations Educational, Scientific And Cultural Organization Convention Concerning The Protection Of The World Cultural And Natural Heritage, World Heritage Committee:Twenty-fourth session, Cairns, Australia:27 November – 2 December 2000: Report |accessdate=5.12.2010|publisher=Unesco.org}}</ref>]] == Gospodarstvo == [[Slika:Products exported by Austria.png|thumb|upright=1.5|Drevesna struktura izdelkov, ki jih izvaža Avstrija, po klasifikaciji HS4.]] [[Slika:Wien 07 Mariahilfer Straße Shopping a.jpg|thumb|upright|[[Mariahilf]] nakupovalna avenija na Dunaju]] [[Slika:13-08-30-wien-by-RalfR-123.jpg|thumb|upright|Moderni [[Dunaj]], Dunajski mednarodni center z uradi [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in stavbo DC Tower&nbsp;1.]] Avstrija, ki je po bruto [[Kosmati domači proizvod|domačem proizvodu]] na prebivalca na 12.&nbsp;mestu v svetu,<ref name=autogenerated1>{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2012/01/weodata/weorept.aspx?sy=2009&ey=2012&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=122&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CLP&grp=0&a=&pr.x=37&pr.y=14 |title=Austria|publisher=International Monetary Fund|accessdate=17. april 2012}}</ref> ima dobro razvito [[socialno-tržno gospodarstvo]] in visok življenjski standard. Do 1980-ih je Avstrija [[Nacionalizacija|nacionalizirala]] precej največjih industrijskih podjetij; v zadnjih letih pa je [[privatizacija]] skrčila državno lastništvo na stopnjo, primerljivo z ostalimi evropskimi državami. Delavska gibanja so v Avstriji še posebej močna in imajo znaten vpliv na delavsko politiko. Poleg zelo razvite [[Industrija|industrije]] je mednarodni [[turizem]] najpomembnejši del gospodarstva. Po podatkih iz leta 2014 predstavljajo storitve 69 % kosmatega domačega proizvoda, [[industrija]] (zlasti kovinsko-predelovalna industrija, avtomobilska, elektrokemija in inženiring) 29 % in [[kmetijstvo]] 2 %. Majhna in srednje velika podjetja imajo v avstrijskem gospodarstvu velik pomen. Z več kot 300.000 podjetji v proizvodnji in storitvah jih kar 99,6 % sodi v kategorijo majhnih in srednje velikih podjetij (SME - ''small and medium enterprises''), le približno 1.400 podjetij ima več kot 250 zaposlenih. V povprečju imajo avstrijska podjetja manj kot 10&nbsp;zaposlenih. SME skupaj zaposlujejo dve tretjini vseh zaposlenih in proizvedejo 50 % BDP.<ref name="izvoznookno">{{navedi splet |url=http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Predstavitev_drzave_4041.aspx |title=Avstrija: Predstavitev države |accessdate=16.2.2015 |work=[[SPIRIT]]}}</ref> Največje delniške družbe so: <ref name="Forbes 2000">{{navedi splet |url=http://www.economywatch.com/companies/forbes-list/austria.html |title=Forbes Global 2000: Austria's Largest Companies |accessdate=15.3.2015 |date=30.6.2013 |work=[[Forbes]] |archive-date=2015-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403081328/http://www.economywatch.com/companies/forbes-list/austria.html |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://austriantimes.at/news/Business/2013-04-19/48107/11%20Top%20Austrian%20Firms%20make%20it%20to%20world%20top%20list|title=11 Top Austrian Firms make it to world top list |accessdate=15.3.2015 |date=19.4.2013 |work=Austriantimes.at}}</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! Mesto na svetu !! Podjetje !! Promet (milijard [[USD]]) !! Tržna vrednost (milijard USD) |- | {{0}}304.|| [[OMV|OMV Group]] ([[Nafta|nafta]] in derivati) ||56,3 ||14,7 |- | {{0}}655.|| [[Raiffeisen Bank International]] ([[Banka|bančništvo]]) ||13,9 ||{{0}}7,6 |- | {{0}}672.|| Erste Group Bank (bančništvo) ||15,5 ||12,3 |- | {{0}}723.|| Vienna Insurance Group ([[Zavarovalnica|zavarovalništvo]]) ||12,4 ||{{0}}6,6 |- | {{0}}920.|| Voestalpine (proizvodnja [[Jeklo|jekla]]) ||16,1 ||{{0}}5,8 |- | 1229.|| Verbund (proizvodnja [[Električna energija|električne energije]]) ||{{0}}4,1 ||{{0}}7,4 |- | 1369.|| Strabag (gradbeništvo) ||17,8 ||{{0}}2,4 |- | 1372.|| Uniqa (zavarovalništvo) ||{{0}}7,6 ||{{0}}3,0 |- | 1558.|| Andritz (strojna industrija) ||{{0}}6,7 ||{{0}}7,0 |- | 1697.|| Volksbank (bančništvo) ||{{0}}2,2 ||{{0}}1,0 |- | 1798.|| Immofinanz (investicije v [[Nepremičnina|nepremičnine]]) ||{{0}}1,6 ||{{0}}4,3 |} Poleg tega iz Avstrije izhajajo tudi druga mednarodno znana podjetja, npr. [[Red Bull]], [[Swarowski]], [[ÖBB]] (Avstrijske železnice), [[Manner]] in druga.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rankingthebrands.com/The-Brand-Rankings.aspx?rankingID=205&nav=industry |title=Top 10 strongest Austrian Brands in 2014 |accessdate=15.3.2015 |work=Eurobrand}}</ref> Zgodovinsko je Nemčija najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Avstrije, kar je lahko zaradi hitrih sprememb v nemškem gospodarstvu za Avstrijo na dolgi rok škodljivo. Od vstopa Avstrije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] (EU) so Avstrijci okrepili gospodarske vezi z drugimi EU gospodarstvi in s tem zmanjšali gospodarsko odvisnost od Nemčije. Dodatno je članstvo v EU prineslo številne tuje investitorje, ki sta jih pritegnila avstrijski pristop k enotnemu evropskemu trgu in bližina vzhajajočih gospodarstev [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]]. Od razkroja komunizma so bila avstrijska podjetja aktivni igralci in združevalci na področju Vzhodne Evrope. Med 1995 in 2010 je bilo v povezavi z avstrijskimi družbami javno objavljenih 4.868 združitev in pripojitev v skupni vrednosti 163&nbsp;milijard&nbsp;EUR.<ref>{{navedi splet|url=http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html#MergersAcquisitions_Austria |title=Statistics on Mergers & Acquisitions (M&A) – M&A Courses &#124; Company Valuation Courses &#124; Mergers & Acquisitions Courses |publisher=Imaa-institute.org |accessdate=24.7.2011| archiveurl= https://web.archive.org/web/20110726173440/http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html| archivedate= 26.7.2011 | url-status=live}}</ref> Največje transakcije z avstrijsko vključenostjo so bile <ref>{{navedi splet|url=http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html#TopMergersAcquisitions_Austria |title=Statistics on Mergers & Acquisitions (M&A) – M&A Courses &#124; Company Valuation Courses &#124; Mergers & Acquisitions Courses |publisher=Imaa-institute.org |accessdate=24.7.2011| archiveurl= https://web.archive.org/web/20110726173440/http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html| archivedate= 26 July 2011 | url-status=live}}</ref>: pripojitev [[Bank Austria]] s strani [[HypoVereinsbank|Bayerische Hypo- und Vereinsbank]] za 7,8&nbsp;milijarde&nbsp;EUR leta 2000, pripojitev [[Porsche|Porsche Holding Salzburg]] s strani [[Volkswagen Group]] za 3,6&nbsp;milijarde&nbsp;EUR leta 2009<ref>{{navedi splet|last=Ramsey |first=Jonathon |url=http://www.autoblog.com/2009/12/08/volkswagen-takes-49-9-percent-stake-in-porsche-ag/ |title=Volkswagen takes 49.9&nbsp;percent stake in Porsche AG |publisher=Autoblog.com |accessdate=24.7.2011}}</ref> in pripojitev [[Banca Comercială Română]] s strani [[Erste Group]] za 3,7&nbsp;milijarde&nbsp;EUR leta 2005.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.erstegroup.com/de/Download?chronicleId=0901481b80005991.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2015-03-15 |archive-date=2011-08-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110809152940/http://http/ |url-status=dead}}</ref> Majhno, a zelo razvito [[kmetijstvo]] zaposluje preko 5 % delovno aktivnega prebivalstva. Glavni kmetijski dejavnosti sta [[Govedo|govedoreja]] in [[vinogradništvo]]. Hitro se razvija tudi ekološko kmetijstvo, ki trenutno predstavlja 10 % kmetijske proizvodnje.<ref name="izvoznookno"/> Čeprav ima razvito tržno gospodarstvo, je v Avstriji še vedno močno prisotna korupcija, ki državo letno po nekaterih ocenah stane okrog 27 milijard evrov. Nekatere od zadnjih korupcijskih afer so prodaja državnih stanovanj,<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/korupcija-avstrijo-stane-27-milijard-evrov-na-leto.html|title=Korupcija Avstrijo stane 27 milijard evrov na leto |accessdate=23.5.2015 |date=2.5.2015 |work=Delo d.d.}}</ref> nakup [[Lovsko letalo|lovskih]] vojaških [[Letalo|letal]] [[Eurofighter Typhoon|Eurofighter]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/korupcija-in-avstrija-kazen-naj-bo-vzgojna.html|title=Korupcija in Avstrija: Kazen naj bo vzgojna |accessdate=2.5.2015 |date=8.6.2013 |work=Delo d.d.}}</ref> ter sumljivi posli (med drugim v Sloveniji in na Hrvaškem) Hypo Alpe Adria Bank, zaradi katere je skoraj bankrotirala avstrijska zvezna dežela Koroška.<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/svet/2014/03/hypo.aspx?format=json&hide_hf=1&mob=1&os=ios&ver=2.2|title=Kako so Avstrijci zavozili svojo banko Hypo in koliko bodo plačali za njeno reševanje |accessdate=2.5.2015 |date=10.3.2014 |work=Planet.Siol.net}}</ref> Za Slovenijo je avstrijsko gospodarstvo takoj za [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Italija|Italijo]] tretji največji zunanjetrgovinski partner in največji investitor, gospodarstvi pa sta vedno bolj prepleteni.<ref name="veleposlaništvo"/> Za Avstrijo je Slovenija kot zunanjetrgovinski partner na približno 15.&nbsp;mestu.<ref name="okno2016"/> Slovensko [[Luka Koper|pristanišče Koper]] je za avstrijsko gospodarstvo najpomembnejše [[Morje|morsko]] pristanišče.<ref>{{navedi splet |url=http://izvozniki.finance.si/8814300/Intervju-Avstrija-je-najpomembnej%C5%A1i-tuji-trg-Luke-Koper |title=Intervju: Avstrija je najpomembnejši tuji trg Luke Koper |accessdate=15.3.2015 |date=10.12.2014 |work=Finance}}</ref> Po podatkih iz leta 2014 dela v Avstriji več kot 14.000 Slovencev, večinoma v krajih, ki mejijo na [[Koroška regija|Koroško]], [[Štajerska|Štajersko]] in [[Prekmurje]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/slovenija/v-avstriji-dela-vec-kot-14-000-slovencev.html|title=V Avstriji dela več kot 14.000 Slovencev |accessdate=16.3.2015 |date= 31.8.2014 |work=Delo d.d.}}</ref> === Turizem === Turizem h kosmatemu domačemu proizvodu Avstrije prispeva skoraj 9 %.<ref name="STAT">{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/static/tourismus_in_oesterreich_2007_bmwa_wko_stat_031155.pdf |title=TOURISMUS IN ÖSTERREICH 2007|accessdate=18.11.2008 |language=de |date= May 2008|format=PDF|publisher= BMWA, WKO, Statistik Austria| archiveurl= https://web.archive.org/web/20081218105425/http://www.statistik.at/web_de/static/tourismus_in_oesterreich_2007_bmwa_wko_stat_031155.pdf| archivedate= 18.12.2008 | url-status=live}} {{Dead link|date=September 2010|bot=H3llBot}}</ref> Leta 2007 je bila po zaslužku iz turizma Avstrija z 18,9&nbsp;milijarde&nbsp;USD na 9.&nbsp;mestu v svetu.<ref name="UNTWO"/> Po številu turistov je bila z 20,8&nbsp;milijona obiskovalcev na 12.&nbsp;mestu.<ref name="UNTWO">{{navedi splet|url=http://www.tourismroi.com/Content_Attachments/27670/File_633513750035785076.pdf |title=UNTWO World Tourism Barometer, Vol.6 No.2 |accessdate=18.11.2008 |publisher=UNTWO |date=junij 2008 |format=PDF | archiveurl= https://web.archive.org/web/20081031013714/http://www.tourismroi.com/Content_Attachments/27670/File_633513750035785076.pdf| archivedate= 31.10.2008 | url-status=live}}</ref> Najbolje ocenjene zanimivosti so:<ref>{{navedi splet |url=https://www.tripadvisor.com/Attractions-g190410-Activities-Austria.html |title=Things to Do in Austria |accessdate=4.8.2018 |work=Tripadvisor.com}}</ref> {{multi-column numbered list|1|Zgodovinsko jedro mesta Dunaj<li>Palača [[Schönbrunn]], Dunaj<li>Cesarska Palača [[Hofburg]], Dunaj<li> Palača [[Belvedere, Dunaj|Belvedere]], Dunaj<li> [[Stolnica sv. Štefana, Dunaj]], Dunaj<li> Gorska alpska cesta, [[Grossglockner]]<li> [[Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj]]<li> Muzej filma ''[[Tretji človek (film)|Tretji človek]]'', Dunaj<li> [[Narodni park Visoke Ture]]<li> |9|<li>Smučarsko področje Ischgl-Samnaun<li> Stekleni most - [[Hallstatt]] Skywalk ''Welterbeblick''<li> [[Trdnjava Hohensalzburg]], [[Salzburg]]<li> Hallstattsko jezero<li> Narodna knjižnica, Dunaj<li> Cerkev v Steinhofu<li> Innsbruška železnica<li> Ledenik Hintertuxer<li> Lienške gorske železnice / Osttiroler Alpine Coaster<li> |9|<li>[[Samostan Admont]]<li> Jezero Traunsee<li> Festival v Bregenzu<li> [[Samostan Melk]]<li> Panoramska alpska cesta Timmelsjoch<li> [[Wachau|Dolina Wachau]]<li> Spominski park [[Mauthausen]]<li> Narodni park [[Nockberge]]<li> [[Zgodovinsko središče mesta Salzburg]]}} === Električna energija === [[Slika:Verbund malta.jpg|thumb|upright|Kölnbreinski jez na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]]] Avstrija trenutno več kot polovico svoje [[Električna energija|električne energije]] proizvede s pomočjo [[Hidroenergija|hidroenergije]];<ref name="RES">{{navedi splet|url=http://www.energy.eu/renewables/factsheets/2008_res_sheet_austria_en.pdf|title=Austria Renewable Energy Fact Sheet|date=23.1.2008|format=PDF|work=Europe's Energy Portal|accessdate=20.5.2009|archive-date=2009-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20090620081934/http://www.energy.eu/renewables/factsheets/2008_res_sheet_austria_en.pdf|url-status=dead}}</ref> v Sloveniji, za primerjavo, ta delež dosega 27 %.<ref name="nasstik">{{navedi splet |url=http://www.nas-stik.si/1/Novice/novice/tabid/87/ID/2236/V-Sloveniji-skoraj-tretjina-elektrike-iz-hidroelektrarn.aspx#.VQijheHLL1E |title=V Sloveniji skoraj tretjina elektrike iz hidroelektrarn |accessdate=17.3.2015 |date=26. 3. 2014 |work=Naš stik, glasilo slovenskega elektrogospodarstva}}</ref> Skupaj z ostalimi [[Obnovljivi viri energije|obnovljivimi viri energije]], kot so [[vetrna energija]], [[sončna energija]] in [[biomasa]], dosega stopnja oskrbovanja z obnovljivimi viri 62,89 %<ref name="Renewables">{{navedi splet|url=http://www.energy.eu/renewables/eu-charts/chart4.html|title=Renewable energy in Europe|year=2006|work=Eurobserv'er|publisher=Europe's Energy Portal|accessdate=20.5.2009| archiveurl= https://web.archive.org/web/20090520023020/http://www.energy.eu/renewables/eu-charts/chart4.html| archivedate= 20.5.2009 | url-status=live}}</ref> celotne avstrijske porabe. Ostanek proizvedejo v elektrarnah na [[Zemeljski plin|zemeljski plin]] in [[Nafta|nafto]]. Leta 1972 je Avstrija na podlagi anonimnega glasovanja v parlamentu pričela z izgradnjo [[Jedrska elektrarna Zwentendorf|jedrske elektrarne pri Zwentendorfu]] zahodno od Dunaja. Toda leta 1978 se je na [[Referendum o zagonu jedrske elektrarne Zwentendorf|referendumu]] približno 50,5 % volivcev izreklo proti uporabi jedrske energije<ref>Lonnie Johnson 168–9</ref> in parlament je izglasoval trajno prepoved uporabe jedrske energije; zgrajene elektrarne nato niso nikoli predali v obratovanje. Avstrija se na podlagi teh odločitev pogosto zavzema za zaprtje jedrskih elektrarn tudi v sosednjih državah (med drugim tudi [[Jedrska elektrarna Krško|slovenske v Krškem]]),<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/svet/2011/03/evropski_poslanec_molzer_sprasuje_eu_o_varnosti_neka.aspx|title=Evropski poslanec Mölzer sprašuje EU o varnosti Neka |accessdate=17.3.2015 |date=30.3.2011 |work=Planet.Siol.net}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/avstrija-v-boj-proti-jedrski-energiji.html|title= Avstrija v boj proti jedrski energiji |accessdate=17.3.2015 |date= 23.3.2011 |work=Delo d.d.}}</ref> pri čemer te države pogosto odgovarjajo, da same nimajo tako dobrih pogojev za proizvodnjo hidroenergije, kot jih ima Avstrija, bogata z vodnatimi alpskimi rekami. == Transport == === Letalski promet === Avstrijska letalska družba z največ povezavami z Dunaja je [[Austrian Airlines]]. Z letalsko družbo [[Niki (letalska držba)|NIKI]] ima Avstrija od leta 2003 domačega nizkocenovnega prevoznika, ki prav tako deluje z dunajskega [[Letališče|letališča]]. Drugi avstrijski nizkocenovnik je regionalna družba [[InterSky]], ki pa deluje z nemškega [[Friedrichshafen|Friedrichshafn]]a. Sedež v Avstriji imata tudi manjša prevoznika [[Welcome Air]] in [[Air Alps]]. Najpomembnejše avstrijsko letališče je: * [[Mednarodno letališče Dunaj|Letališče Dunaj]] ''(Flughafen Wien-Schwechat / VIE)'', * sledijo [[Letališče Gradec|Gradec]] ''(Flughafen Graz-Thalerhof / GRZ)'', * [[Letališče Linz|Linz]] ''(Flughafen Linz-Hörsching / LNZ)'', * [[Letališče Celovec|Celovec]] ''(Flughafen Klagenfurt-Annabichl / KLU)'', * [[Letališče Salzburg|Salzburg]] ''(Salzburg Airport W. A. Mozart / SZG)'' * in [[Letališče Innsbruck|Innsbruck]] ''(Flughafen Innsbruck-Kranebitten / INN)'', vsa z mednarodnimi povezavami. Za zvezno deželo Predarlško precej mednarodnega prometa poteka preko švicarskega letališča ''Flughafen St.&nbsp;Gallen-Altenrhein'' in nemškega letališča ''Friedrichshafen''. Regionalen pomen ima 49 letališč, od tega jih 31 nima asfaltirane steze in le 4 imajo stezo daljšo od 914&nbsp;metrov. Zgodovinskega pomena sta letališči ''Wiener Neustadt'' in tudi opuščeno dunajsko letališče Wien Aspern. To sta bili prvi dve avstrijski letališči; Aspern je bil med letoma 1912 in 1914 največje in najmodernejše evropsko letališče. Deluje tudi več vojaških letališč [[Avstrijske letalske sile|Avstrijskih letalskih sil]], npr. Wiener Neustadt, [[Zeltweg Airfield|Zeltweg]], Aigen/Ennstal in Langenlebarn/Tulln. V Avstriji kot del projekta [[Single European Sky]] deluje tudi [[Kontrola zračnega prometa|zračna kontrola]] prostora nad 28.500&nbsp;čevlji / 9.200&nbsp;metri za srednjeevropske države Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Češko, Hrvaško, Madžarsko, Italijo, Slovenijo in Slovaško.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.eurocontrol.int/fab_ce/public/subsite_homepage/homepage.html |title=Eurocontrol: Welcome to FAB Central Europe |accessdate=2015-03-23 |archive-date=2012-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120305003027/http://www.eurocontrol.int/fab_ce/public/subsite_homepage/homepage.html |url-status=dead}}</ref> Nacionalno kontrolo civilnega spodnjega zračnega prostora izvaja Austro Control s sedežem na Dunaju. <gallery widths=200 heights=100> Austrian Airlines B777-2Z9ER (OE-LPA) taxiing at Sydney Airport.jpg|[[Boeing 777]]-200ER družbe Austrian Airlines OE-LEZ021011.jpg|[[Airbus A320|Airbus A321]]-200 letalske družbe NIKI 2011-06-14 10-23-53 Austria Niederösterreich Fischamend Markt.jpg|[[Mednarodno letališče Dunaj]] </gallery> === Ostale oblike prevoza === [[Slika:Brenner-Autobahn mit der Europabrücke bei Patsch.jpg|thumb|upright|Brennerska avtocesta A13 med Innsbruckom in Italijo z viaduktom Europabrücke pri Patschu]] Prometna infrastruktura je zaznamovana z Alpami in po drugi strani z osrednjo vlogo v Srednji Evropi, kar vpliva tako na cestne in železniške povezave. Tako je na primer dejstvo, da je bil center Avstrijskega cesarstva celinski Dunaj, botrovalo izgradnji [[Južna železnica|Južne železnice]] preko ozemlja današnje Slovenije do najpomembnejše cesarske luke, [[Trst]]a. Izgradnja prometnih poti preko Alpe zahteva precej [[predor]]ov in [[viadukt]]ov, ki morajo prenesti skrajne [[vreme]]nske razmere. Zaradi svoje osrednje vloge in ozke oblike je Avstrija tipična [[tranzit]]na država, zlasti v smereh sever-jug in sever-jugovzhod, po dvigu [[Železna zavesa|železne zavese]] pa tudi v smeri vzhod-zahod. To vse skupaj vpliva na izgradnjo prometnih poti nadstandardnih velikosti, pogosto po [[Ekologija|ekološko]] občutljivih območjih (ozke [[Dolina|doline]] ipd.), kar povzroča odpor prebivalstva. Za obvladovanje okoljskih tveganj je Avstrija relativno zgodaj pričela uvajati ukrepe, ki so urejali razmerje med okoljem in gospodarstvom. Tako je Avstrija med prvimi zahtevala vgradnjo [[katalizator]]jev v vozila, na nekaterih cestah so v veljavi omejitve hrupa in tovornega prometa ipd.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.amzs.si/si/782/9/Avstrija.aspx|title = AMZS omejitve in prazniki|date = 2015|accessdate = 13.4.2015 |publisher = AMZS}}</ref> Spodnja preglednica prikazuje razporeditev potniških kilometrov po oblikah transporta v Avstriji (podatki za leto 2007): {| class=wikitable |+ Razdelitev potniških kilometrov v Avstriji 2007<ref>[http://www.vcoe.at/ VCÖ (Hrsg.)]: ''Öffentlicher Verkehr – Weichenstellungen für die Zukunft'', Wien 2010, ISBN 3-901204-64-4, S.&nbsp;12</ref> |- ! Prevozno sredstvo!! [[Avtobus]] !! [[Železnica]]!! Osebni [[Avtomobil|avto]] !! [[Javni prevoz]] !! [[Dvokolo]] !! Druge motorozirane oblike !! [[Pešec|Peš hoja]] |- ! Delež || 9 % || 9 % || 70 % || 4 % || 3 % || 1 % || 4 % |} <gallery widths=200 heights=140> Austria A2 moedling.jpg|Večpasovna [[avtocesta]] A2 južno od Dunaja Railjet bei Guntramsdorf.JPG|Hitri [[vlak]] avstrijskih zveznih železnic (ÖBB) Längenfeldgasse 3.JPG|Dunajska [[podzemna železnica]] GuentherZ 2001 Schiff in Wien IMG0064.jpg|Potniška [[ladja]] na reki Donavi 2015-4-Danube(96).JPG|Tovorna ladja s premogom v bližini mesta [[Melk]] Murradweg_(Beginn_und_Ende).jpg|Začetek in konec (pri [[Gederovci]]h) [[Dvokolo|kolesarske]] poti ob reki [[Mura|Muri]] (''Murradweg'') </gallery> Za avtoceste se uporablja sistem plačljivih [[Vinjeta|vinjet]], dodatno pa se plačujejo nekatere mostnine in predornine.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.amzs.si/si/425/9/Relacije.aspx|title = AMZS o cestninah|date = 2015|accessdate = 13.4.2015 |publisher = AMZS}}</ref> ==== Najvažnejše državne ceste ==== Avstrijske avtoceste so avtoceste z nadzorovanim dostopom v Avstriji. Uradno se imenujejo ''Bundesstraßen A'' (''Bundesautobahnen'') in so pod pristojnostjo zvezne vlade v skladu z avstrijskim zakonom o zveznih cestah (''Bundesstraßengesetz''), ne smemo jih zamenjevati z nekdanjimi cestami ''Bundesstraßen'', ki jih avstrijske dežele vzdržujejo od leta 2002. Dovoljena najvišja hitrost je 130 km/h za avtomobile do 3500 kg. Avstrija ima trenutno 18 avtocest, ki jih gradi in vzdržuje samofinancirana delniška družba [[ASFiNAG]] na Dunaju, prihodke pa ustvarja iz pristojbin in cestnin. Vsaka trasa ima številko in uradno ime z lokalnim sklicem, ki pa ni prikazano na prometnih znakih. Trenutno avstrijsko omrežje avtocest ima skupno dolžino 1720 km. Sistem se bo razširil; ena avtocesta je trenutno v gradnji, še ena pa je načrtovana. Tranzitni promet čez glavno alpsko verigo, zlasti s tovornjaki, je povzročil znatno obremenitev krhkega alpskega ekosistema. Več akcijskih skupin poziva k prenosu tovornega prometa s cest na železnico. Leta 1991 je Avstrija podpisala Alpsko konvencijo o varstvu naravnega okolja. Najvažnejše državne avtoceste v Avstriji so: *A1 ali [[Zahodna avtocesta A1]] (''Westautobahn''): [[Dunaj]] Auhof - [[Sankt Pölten]] - [[Linz]] - [[Salzburg]] - meja z Nemčijo, dolžina 292 km. *A2 ali [[Južna avtocesta A2]] (''Südautobahn''): Dunaj - [[Gradec]] - [[Celovec]] - [[Beljak]] - meja z Italijo, dolžina 377&nbsp;km. *A3 ali Jugovzhodna avtocesta (''Südostautobahn''): Guntramsdorf - [[Železno, Avstrija|Železno]] - meja z Madžarsko, dolžina 38&nbsp;km. *A4 ali Vzhodna avtocesta (''Ostautobahn''): Dunaj Erdberg - Schwechat – Nickelsdorf - meja z Madžarsko, dolžina 66&nbsp;km. *A5 ali Severna avtocesta (''Nordautobahn''): Eibesbrunn – Wolkersdorf – Poysdorf - meja s Češko, dolžina 24&nbsp;km. *A6 ali Severovzhodna avtocesta (''Nordostautobahn''): Bruckneudorf – Kittsee - meja s Slovaško, dolžina 22&nbsp;km. *A7 ali Mühlkreis avtocesta: Linz - Unterweitersdorf - meja s Češko, avtocesta je zgrajena na delu od Linza v dolžini 29&nbsp;km. *A8 ali Innkreis avtocesta: Voralpenkreuz - Wels - Suben - meja z Nemčijo, dolžina 76&nbsp;km. *A9 ali [[Pirnska avtocesta]]: Voralpenkreuz - Leoben - Gradec - Šentilj - meja s Slovenijo, dolžina 230&nbsp;km, dvopasovnica čez predore. *A10 ali [[Turska avtocesta]]: Salzburg - [[Bischofshofen]] - Beljak, dolžina 193&nbsp;km. *A11 ali Karavanška avtocesta: Beljak - [[Avtocestni predor Karavanke|Predor Karavanke]] - meja s Slovenijo, dolžina 21&nbsp;km. *A12 ali Inntalska avtocesta: meja z Nemčijo - Kufstein - [[Innsbruck]] - Zams, dolžina 153&nbsp;km. *A13 ali [[Brennerska avtocesta]]: Innsbruck - [[prelaz Brenner]] - meja z Italijo, dolžina 35&nbsp;km. *A14 ali Rheintalautobahn: Mejni prehod Hörbranz (nemška Bundesautobahn 96) – Bregenz – Feldkirch – Bludenz-Montafon (Arlberg Schnellstraße (S16)) *A21 ali Wiener Außenringautobahn: Prestopna točka Steinhäusl (A1) – Alland – prestopna točka Vösendorf (A2, S1) *A22 ali Donauuferautobahn: Razcep Dunaj Kaisermühlen (A23) – Razcep Korneuburg – Stockerau (S3, S5) *A23 ali Südosttangente: Dunaj Altmannsdorf – Dunaj Hirschstetten *A24 ali Verbindungsspange Rothneusiedel, načrtovana *A25 ali Welser Autobahn: Prestopna točka Haid (A1)–Prestopna točka Wels (A8) *A26 ali Linzerautobahn: Razcep Hummelhof (A7) – Razcep Urfahr (A7) == Demografija == [[Slika:COB data Austria.PNG|thumb|upright=1.2|V tujini rojeni naturalizirani prebivalci Avstrije; število po državi rojstva.]] Po oceni iz januarja 2014 ima Avstrija okoli 8,5&nbsp;milijona prebivalcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/presse/075280|title=STATISTIK AUSTRIA - Presse|author=Statistik Austria|work=statistik.at}}</ref> Sama prestolnica [[Dunaj]] ima več kot 1,7&nbsp;milijona<ref name="Vienna pop" /> (2,6&nbsp;milijona skupaj s predmestji), kar predstavlja dobro četrtino prebivalstva države. Mesto samo je znano po ponudbi kulturnih dogodkov in visoki kakovosti življenja (po nekaterih raziskavah celo najvišji med svetovnimi mesti).<ref name="Dnevnik">{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/magazin/lestvica/1042494303 |title=Razvrščeno: Mesta z največjo kakovostjo življenja |accessdate=16.2.2015 |date=10. december 2011 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik d.d.]] |archive-date=2015-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150216215639/http://www.dnevnik.si/magazin/lestvica/1042494303 |url-status=dead }}</ref> Dunaj je z naskokom največje avstrijsko mesto. Gradec je po velikosti drugi z okoli 300.000 prebivalci, sledijo [[Linz]] (200.000), [[Salzburg]] (150.000) in [[Innsbruck]] (125.000) in [[Celovec]] (100.000); vsa ostala mesta imajo manj prebivalcev. Po raziskavi [[Eurostat]]a je leta 2010 v Avstriji živelo 1,7&nbsp;milijona v tujini rojenih prebivalcev, ker predstavlja 15,2 % vsega prebivalstva. Od tega jih je bilo 764.000 (9,1 %) rojenih izven članic Evropske skupnosti, 512.000 (6,1 %) pa v njih.<ref>[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-SF-11-034/EN/KS-SF-11-034-EN.PDF 6,5% prebivalstva ES so tujci in 9,4% jih je rojenih v tujini], Eurostat, Katya VASILEVA, 34/2011.</ref> Statistik Austria je za leto 2011 ocenil, da 81 % ali 6,75&nbsp;milijona prebivalcev<ref name="medienservicestelle.at">{{navedi splet |url=http://medienservicestelle.at/migration_bewegt/wp-content/uploads/2012/07/IBIB_2012_Integrationsbericht.pdf |format=PDF |publisher=Statistik Austria |title=Kommission für Migrations und Integrationsforschung der Österreichischen Akademie der Wissenschaften |year=2012 |page=27 |accessdate=2015-02-16 |archive-date=2017-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170114032851/http://medienservicestelle.at/migration_bewegt/wp-content/uploads/2012/07/IBIB_2012_Integrationsbericht.pdf |url-status=dead}}</ref> ni imelo priseljenskih korenin, več kot 19 % ali 1,6&nbsp;milijona prebivalcev<ref name="medienservicestelle.at"/> pa ima med starši vsaj enega priseljenca. V državi živi več kot 415.000 potomcev v tujini rojenih priseljencev,<ref name="medienservicestelle.at"/> od katerih je večina že [[Naturalizacija (prebivalstvo)|naturaliziranih]]. 185.592 [[Turki|Turkov]]<ref name="medienservicestelle.at"/> (kar vključuje tudi manjšinske [[Kurdi|Kurde]]) danes predstavlja tretjo največjo etnično skupino (za [[Srbi]] in [[Nemci]]) oziroma 2,2 % skupnega prebivalstva. Leta 2003 je bilo naturaliziranih 13.000 Turkov, v tem času pa se je priselilo neugotovljivo število novih. Medtem ko se jih je 2.000 izselilo iz države, se jih je priselilo 10.000 in s tem utrdilo močan trend rasti.<ref>{{navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/2593717.stm |title=Europe &#124; Back to school for Austria immigrants |publisher=BBC News |date=24 December 2002 |accessdate=25 March 2013}}</ref> Priseljenci iz držav nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] ([[Srbi]], [[Hrvati]], [[Bosanci]] in [[Slovenci]]) skupaj predstavljajo okoli 5,1 % avstrijskega prebivalstva. V tujini rojeni prebivalci - top 15 držav<ref>{{navedi splet |url=http://www.statistik.at/web_de/statistiken/bevoelkerung/bevoelkerungsstruktur/bevoelkerung_nach_staatsangehoerigkeit_geburtsland/index.html |title=Bevölkerung nach Staatsangehörigkeit und Geburtsland |work=Statistik Austria}}</ref>: {| class=wikitable |- !# !!Narodnost !!Št. prebivalcev (1. januarja 2014) |- |1.||Nemčija|| 210.735 |- |2.||Turčija|| 159.958 |- |3.||Bosna in Hercegovina|| 155.050 |- |4.||Srbija|| 132.553 |- |5.||Romunija||{{0}}79.264 |- |6.||Poljska||{{0}}66.802 |- |7.||Madžarska||{{0}}55.038 |- |8.||Češka||{{0}}40.833 |- |9.||Hrvaška||{{0}}39.782 |- |10.||Slovaška||{{0}}32.633 |- |11.||Rusija||{{0}}30.249 |- |12.||Italija||{{0}}27.720 |- |13.||Makedonija||{{0}}22.430 |- |14.||Slovenija||{{0}}19.663 |- |15.||Bolgarija||{{0}}18.481 |} Skupna [[Rodnost populacije|stopnja rodnosti]] leta 2013 je ocenjena na 1,42&nbsp;rojenih otrok na žensko,<ref name="cia.gov">[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/au.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090610113837/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/AU.html |date=2009-06-10}} The World Factbook</ref> kar je manj od stopnje enostavne reprodukcije, ki je pri 2,1&nbsp;otrok na žensko. Leta 2012 se je 41,5 % otrok rodilo neporočenim materam.<ref>[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&plugin=1&language=en&pcode=tps00018 Eurostat - Tables, Graphs and Maps Interface (TGM) table]</ref> [[Pričakovana življenjska doba]] je bila leta 2013 80,04&nbsp;let (77,13&nbsp;let za moške in 83,1&nbsp;let za ženske).<ref name="cia.gov" /> Starostna piramida prebivalstva <ref>{{navedi splet |url=http://www.indexmundi.com/austria/age_structure.html |title=Austria Age structure |accessdate=18.2.2015 |date=23.8.2014 |work=IndexMundi, CIA Factbook}}</ref>: {| class=wikitable |- ! Starostna skupina v letih !! % prebivalstva |- | 0-14 let || 13,6% |- | 15-24 let || 11,6% |- | 25-54 let || 42,9% |- | 55-64 let || 12,7% |- | 65 let in več || 19,2% |} === Največja mesta === {{Največja mesta |country = Avstrija |stat_ref= [[Statistik Austria|Avstrijski statistični podatki, 1. januar 2014]] |list_by_pop= <!--link to the list of cities in the given country, if possible sorted by population--> |div_name= Zvezna dežela |div_link= Zvezna dežela Avstrije |city_1 = Dunaj| div_1 = Dunaj| pop_1 = 1.812.605 | img_1 = Maria-Theresien-Platz Wien Sept 2020 1.jpg |city_2 = Gradec| div_2 = Štajerska (zvezna dežela){{!}}Štajerska | pop_2 = 269.997 | img_2 = Graz (35932179023).jpg |city_3 = Linz| div_3 = Zgornja Avstrija| pop_3 = 193.814 | img_3 = Blick über Linz von der Franz-Josefs-Warte.jpg |city_4 = Salzburg| div_4 = Salzburg (zvezna dežela){{!}}Salzburg | pop_4 = 146.631 | img_4 = Hohensalzburg-mw02.jpg |city_5 = Innsbruck| div_5 = Tirolska (zvezna dežela){{!}}Tirolska| pop_5 = 124.579 |city_6 = Celovec| div_6 = Koroška (zvezna dežela){{!}}Koroška | pop_6 = 96.640 |city_7 = Beljak| div_7 = Koroška (zvezna dežela){{!}}Koroška | pop_7 = 60.004 |city_8 = Wels| div_8 = Zgornja Avstrija | pop_8 = 59.339 |city_9 = Sankt Pölten| div_9 = Spodnja Avstrija | pop_9 = 52.145 |city_10= Dornbirn| div_10 = Predarlska | pop_10 = 46.883 |city_11= Wiener Neustadt| div_11 = Spodnja Avstrija | pop_11 = 42.273 |city_12= Steyr| div_12 = Zgornja Avstrija| pop_12 = 38.120 |city_13= Feldkirch, Vorarlberg{{!}}Feldkirch| div_13 = Predarlska | pop_13 = 31.428 |city_14= Bregenz| div_14 = Predarlska | pop_14 = 28.412 |city_15= Leonding| div_16 = Spodnja Avstrija | pop_16 = 26.395 |city_16= Klosterneuburg| div_15 = Zgornja Avstrija | pop_15 = 26.174 |city_17= Baden, Avstrija{{!}}Baden| div_17 =Spodnja Avstrija | pop_17 = 25.229 |city_18= Volšperk| div_18 = Koroška (zvezna dežela){{!}}Koroška | pop_18 = 24.993 |city_19= Leoben| div_19 = Štajerska (zvezna dežela){{!}}Štajerska | pop_19 = 24.466 |city_20= Krems an der Donau{{!}}Krems| div_20 = Spodnja Avstrija | pop_20 = 24.085 }} === Jezik === [[Slika:Continental West Germanic languages.png|thumb|upright|Državni in področni standardi za nemški jezik]] Uradni jezik, ki ga kot materni jezik govori okoli 88,6 % prebivalsva, je [[Nemščina|nemščina]]. Sledijo [[Srbski jezik|srbski]] in [[hrvaški jezik]] (4,2 %), [[Turščina|turščina]] (2,3 %), [[madžarščina]] (0,5 %) in [[poljščina]] (0,5 %).<ref name="Language" /> Uradni jezik, ki je v rabi pri izobraževanju, tisku, obvestilih in na spletnih straneh, je nemščina, ki je skoraj enaka nemščini, ki je v rabi v Nemčiji, toda z nekaterimi razlikami v besedišču. Nemški jezik je sicer standardiziran po nemško govorečih državah: Nemčiji, Avstriji, Švici, [[Luksemburg|Luksemburgu]] in [[Lihtenštajn]]u, kot tudi v deželah s številčnejšimi nemško govorečimi manjšinami: [[Italija]], [[Belgija]] in [[Danska]]. Avstrijci govorijo tudi številna lokalna [[Narečje|narečja]], in čeprav so vsa v osnovi avstrijska nemščina, imajo zaradi razlik govorci med seboj lahko težave pri sporazumevanju. V zveznih deželah Koroška in Štajerska biva precej avtohtonih [[Koroški Slovenci|slovensko govorečih prebivalcev]], medtem ko v najbolj vzhodni deželi, Gradiščanski (nekdaj del madžarskega dela [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]) še vedno živi znatno število madžarsko in hrvaško govorečih prebivalcev narodnostnih manjšin. Od ostalih Avstrijcev, ki niso avstrijskega rodu, jih je največ iz sosednjih držav, zlasti iz bivšega [[Vzhodni blok|Vzhodnega bloka]]. Številčni so tudi številni tuji delavci (nemško: ''Gastarbeiter'', od tu slovenska popačenka ''gasterbajter'') in njihovi potomci ter begunci iz držav nekdanje [[SFRJ|Jugoslavije]]. Od leta 1994 so kot uradna manjšina priznani tudi [[Romi]] - [[Sinti]].j === Religija === [[Slika:Mariazell Basilika 3.jpg|thumb|upright|Bazilika v [[Mariazell]]u je najbolj priljubljen avstrijski romarski cilj]] [[Slika:1907 - Salzburg - View from Mönchsberg.JPG|thumb|upright|Pogled na salzburško katedralo]] Medtem ko je bila severna in osrednja Nemčija izvor [[Reformacija|reformacije]], sta bili Avstrija in [[Bavarska]] v 16. in 17. stoletju srce [[Protireformacija|protireformacije]]; v tem času je absolutistična vladavina Habsburžanov uveljavljala različne stroge ukrepe za ohranitev katoliške moči in vpliva med Avstrijci.<ref>Lonnie Johnson 28</ref><ref>Brook-Shepherd 16</ref> Habsburžani so sami sebe dalj časa videli kot varuhe katolištva, tako da so zatirali vsa druga verovanja in vere. Leta 1775 je vladarica [[Marija Terezija]] mehitaristom Kongregacije armenske katoliške cerkve podelila uradno dovoljenje za naselitev v Habsburškem imperiju. Leta 1781, v dobi avstrijskega razsvetljenstva, je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef&nbsp;II.]] za Avstrijo izdal [[Tolerančni patent]], s katerim je drugim veroizpovedim podelil omejeno svobodo verovanja. Verska svoboda je bila v [[Cislajtanija|Cislajtaniji]] razglašena kot ustavna pravica po Avstro-Ogrski dualnosti (''[[Ausgleich]])'' leta 1867, s čimer je bilo potrjeno dejstvo, da je bila monarhija poleg rimokatoliške vere tudi domovina številnih drugih veroizpovedi, npr. grške, srbske, romunske, ruske in bolgarske [[Pravoslavna cerkev|pravoslavne cerkve]], [[Kalvinizem|kalvinizma]], [[Luteranska cerkev|luteranskih protestantov]] in judovske vere. Leta 1912 je bil (po [[Aneksija|aneksiji]] [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] leta 1908), v Avstriji uradno priznan tudi [[islam]].<ref name="Law of Islam 1912">{{navedi novice|url=http://www.derislam.at/?c=content&cssid=Englisch&navid=886&par=10&navid2=906&par2=886|title=Imperial Gazette -1912|publisher=IGGIO Islamische Glaubensgemeinschaft in Osterreich|date=2011|accessdate=4.6. 2014|archive-date=2014-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20140606223310/http://www.derislam.at/?c=content&cssid=Englisch&navid=886&par=10&navid2=906&par2=886|url-status=dead}}</ref> Avstrija je ostala pod močnim katoliškim vplivom. Po letu 1918 so v času republike možje, kot sta [[Theodor Innitzer]] in [[Ignaz Seipel]], zavzeli vodilne položaje znotraj ali blizu vlade in okrepili vpliv med avstrofašizmom; [[Engelbert Dollfuss]] in [[Kurt Schuschnigg]] sta katolištvo obravnavala v glavnem kot državno vero. Po zaključku druge svetovne vojne se je v Avstriji uveljavil [[sekularizem]] in s tem je politični vpliv Cerkve slabel. Konec 20. stoletja je bilo približno 74 % avstrijskega prebivalstva registriranih kot [[Rimokatoliška cerkev|rimokatoličani]],<ref name="Volkszählung">{{navedi splet | title=Census 2001: Population 2001 according to religious affiliation and nationality|url=http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_religionsbekenntnis_und_staatsangehoerigkeit_022894.pdf|accessdate=17.12.2007|language=de|publisher=Statistik Austria|format=PDF| archiveurl= https://web.archive.org/web/20071114090849/http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_religionsbekenntnis_und_staatsangehoerigkeit_022894.pdf| archivedate= 14.11.2007 | url-status=live}}</ref> medtem ko se je 5 % izreklo za [[Protestantizem|protestante]].<ref name="Volkszählung" /> Avstrijski kristjani so obvezani k plačilu članstva v cerkvi v višini 1 % dohodkov; dajatev se imenuje ''Kirchenbeitrag'' (»cerkveni prispevek«). Število vernikov v obeh glavnih cerkvah zlagoma upada. Obiskovalcev nedeljskih [[Maša|maš]] je okoli 9 % (podatek iz leta 2005).<ref>{{navedi splet | title= Kirchliche Statistik der Diozösen Österreichs (Katholiken, Pastoraldaten) für das Jahr 2005 | url=http://www.katholisch.at/site/article_blank.siteswift?so=all&do=all&c=download&d=article%3A107%3A5 | accessdate= 21.4.2007}}</ref> [[Judje|Judovska]] skupnost v Avstriji (samo na Dunaju je leta 1938 štela 200.000 članov) se je med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] skrčila na 4.500. 65.000 članov je bilo ubitih v [[holokavst]]u, 130.000 pa jih je emigriralo.<ref>[http://www.wien.gv.at/english/culture/jewishvienna/history/nationalsocialism.html Expulsion, Deportation and Murder – History of the Jews in Vienna] Vienna Webservice</ref> === Izobraževanje === [[Slika:Melk Stift Altstadt.jpg|thumb|upright|''Stiftsgymnasium Melk'' ([[samostan]]ska gimnazija v [[Melk]]u) je najstarejša avstrijska šola]] [[Slika:Wien - Universität (3).JPG|thumb|upright|Univerza na Dunaju]] [[Slika:Wien 02 Campus WU a.jpg|thumb|upright|''Campus'' Ekonomske fakultete na Dunaju]] Za izobraževanje v Avstriji skrbijo delno zvezne dežele in delno država sama. Šolanje je obvezno devet let, običajno do starosti 15&nbsp;let. V nekaterih osnovnih in srednjih šolah na Avstrijskem Koroškem poteka pouk delno tudi v slovenščini.<ref>{{navedi splet |url= http://www.zrss.si/?rub=2417|title= Dvojezična vzgoja in izobraževanje na avstrijskem Koroškem|accessdate=10.5.2015 |work=Zavod Republike Slovenije za šolstvo}}</ref> Predšolska vzgoja (nemško: ''Kindergarten''), v večini dežel brezplačna, je zagotovljena za otroke v starosti med tri in šest let in, čeprav neobvezna, se zaradi visoke stopnje vključenosti pojmuje kot običajen del otroške vzgoje. V skupini je okoli trideset otrok, za katere skrbi izobražen vzgojitelj in en pomočnik. ''1. Splošnoizobraževalne obvezne šole'' in ''Poklicnoizobraževalne obvezne šole (poklicne šole)''<br /> Splošna šolska obveznost v Avstriji traja 9 šolskih let in se prične s prvim septembrom, ki sledi dokončanemu 6&nbsp;letu starosti. Učenci obiskujejo: * od 1.-4. šolskega leta osnovno šolo (ljudsko šolo; nemško: ''Volksschule'') ali posebno šolo (šolo s prilagojenim programom); * od 5.-8. šolskega leta glavno šolo, splošnoizobraževalno višjo šolo (glej spodaj), višjo stopnjo ljudske šole ali posebne šole (šole s prilagojenim programom); * v 9. šolskem letu lahko obiskujejo politehniško šolo ali pa nadaljujejo z ljudsko, glavno ali posebno šolo, lahko pa obiskujejo srednjo oziroma višjo šolo. Spričevala, ki jih učenci prejmejo ob koncu šolskega leta, se imenujejo ''Jahreszeugnis'', spričevala o zaključenem izobraževanju pa se imenujejo ''Abschlusszeugnis''. Ocene so od 1&nbsp;(odlično) do 5&nbsp;(nezadostno). V osnovnih šolah ni nivojskega pouka, ker ga nadomešča diferenciacija na splošno in poklicno smer v četrtem razredu. ''2. Splošno izobraževalne višje šole'' in ''Poklicno-izobraževalne višje šole''<br /> Splošnoizobraževalna višja šola (''Gymnasium'') obsega 4-letno nižjo in 4-letno višjo stopnjo. Zaključi se z zrelostnim izpitom. Zrelostno spričevalo daje pravico do študija na univerzah, strokovnih visokih šolah in akademijah ter pravico do zaposlitve v javnih službah. Pogoj za vstop v 1. razred splošno izobraževalne višje šole: uspešen zaključek 4. razreda ljudske šole (ocena prav dobro ali dobro iz nemškega jezika, branja in matematike). V ostalih primerih je potreben sprejemni izpit. ''3. Poklicno-izobraževalne obvezne šole in poklicno-izobraževalne srednje šole''<br /> Te šole (''Hauptschule'') nudijo vajencem, ki se izobražujejo za poklic, spremljajoč in strokovno usmerjen pouk (dualno izobraževanje); podpirajo in izpolnjujejo izobraževanje v podjetjih in splošno izobrazbo. V strokovno-teoretičnem in gospodarsko-poslovnem pouku poteka pouk v dveh težavnostnih skupinah. Učenci obiskujejo pouk najmanj enkrat tedensko med šolskim letom ali pa v obliki tečaja, ki v vsakem šolskem letu traja najmanj osem tednov. Število šolskih let je odvisno od trajanja učne dobe poklica. ''4. Poklicno-izobraževalne višje šole (Fachhochschule)''<br /> Te šole v petih letih posredujejo poleg poglobljene splošne izobrazbe še višjo poklicno izobrazbo; zaključek predstavlja zrelostni in diplomski izpit, s katerim si absolventi pridobijo pravico do študija na univerzah (pri nekaterih študijskih smereh je treba opraviti dodatne izpite), na strokovnih visokih šolah in akademijah oziroma pravico do zaposlitve v javnih službah. Šolska poklicna izobrazba omogoča absolventom poklicno dejavnost v nekaterih [[obrt]]eh.<ref name="izobrazba">{{navedi splet |url=http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/enicnaric_center/informacije_javnega_znacaja/republika_avstrija/ |title=Republika Avstrija: Izobraževalni sistem |accessdate=10.5.2015 |work=Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport |archive-date=2015-05-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150518091113/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/enicnaric_center/informacije_javnega_znacaja/republika_avstrija/ |url-status=dead}}</ref> 5. Visokošolsko izobraževanje<br /> Je odprto za vse z opravljeno maturo. Od leta 2006 dalje možni sprejemni izpiti za nekatere študije (npr. medicina). Od leta 2001 dalje se za semester na javnih univerzah plačuje obvezna šolnina (''Studienbeitrag'') v višini €363,36. Šolnine ne plačajo tujci, ki ne presegajo običajne dobe študija. == Kultura in znanost == === Glasba === [[Slika:Wolfgang-amadeus-mozart 1.jpg|thumb|upright|[[Wolfgang Amadeus Mozart]] (1756–1791)]] Avstrijska preteklost evropske velesile in njeno kulturno okolje sta ustvarili širok prispevek k različnim oblikam [[umetnost]]i, najbolj opazno pa h [[Glasba|glasbi]]. Tako je bilo avstrijsko ozemlje rojstni kraj glasbenikov kot so [[Joseph Haydn]], [[Michael Haydn]], [[Franz Liszt]], [[Franz Schubert]], [[Anton Bruckner]], [[Johann Strauss starejši]] in [[Johann Strauss mlajši]] ter članov [[Druga dunajska šola|Druge dunajske šole]], kot so [[Arnold Schoenberg]], [[Anton Webern]] in [[Alban Berg]]. [[Wolfgang Amadeus Mozart]] je bil rojen v [[Salzburg]]u, takrat sicer delu samostojne cerkvene enote Svetega rimskega cesarstva, ki pa je bil kulturno močno vpet v Avstrijo, pa tudi večino svoje kariere je preživel na Dunaju Salzburg je bil dolgo časa pomembno središče glasbenih novosti. Skladatelje 18. in 19.&nbsp;stoletja je mesto močno privlačilo zaradi pokroviteljstva Habsburžanov in s tem Dunaj utrdilo na položaju evropske prestolnice klasične glasbe. V času [[barok]]a so avstrijsko glasbo zaznamovali slovanski in madžarski ljudski elementi. Dunaj je sicer pričel pridobivati na pomenu že v zgodnjem 16.&nbsp;stoletju, takrat osredotočen okoli glasbil, med drugim [[Lutnja|lutnje]]. Na Dunaju je večino svojega življenja preživel [[Ludwig van Beethoven]]. Trenutna avstrijska [[himna]], Mozartovo delo, je to postala po drugi svetovni vojni in nadomestila tradicionalno, ki je bila delo Josepha Haydna. [[Herbert von Karajan]] je z 200 milijonov prodanimi ploščami med najuspešnejšimi dirigenti v zgodovini.<ref> {{navedi knjigo| author=Lebrecht, Norman |year=2007 |title=The Life and Death of Classical Music | url=https://archive.org/details/lifedeathofclass00lebr |pages=[https://archive.org/details/lifedeathofclass00lebr/page/137 137] |publisher=Anchor |isbn=1400096588}}</ref> Kljub nekaterim kritikam, da je njegova interpretacija preveč plehka, ima status enega največjih dirigentov vseh časov; od 1960. let do smrti je bil dominantna osebnost v evropski [[klasična glasba|klasični glasbi]].<ref name="NYT obit">{{navedi novice | url=http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=950DE3DD173BF934A25754C0A96F948260 | title=Herbert von Karajan Is Dead; Musical Perfectionist was 81 | pages=A1 | work=[[The New York Times]] | author=John Rockwell | date=17 July 1989}}</ref> Avstrija je proizvedla znanega [[jazz]] glasbenika, klaviaturista [[Josef Zawinul|Josefa Zawinula]], ki je odigral pionirsko vlogo pri elektronskih glasbilih v jazzu in hkrati bil priznan samostojni skladatelj. [[pop glasba|Pop]] in [[rock]] glasbenik [[Falco]] je bil svetovno znan v 1980-ih, zlasti zaradi svoje uspešnice »[[Rock Me Amadeus]]«, posvečene Mozartu.<ref name="Falco">{{navedi splet|url=http://www.vh1.com/artists/az/falco/bio.jhtml|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070113183109/http://www.vh1.com/artists/az/falco/bio.jhtml|archivedate=13 January 2007|title=Falco|year=2007|work=VH1|accessdate=17 June 2009}}</ref> Bobnar [[Thomas Lang]] je rojen na Dunaju leta 1967; zaradi tehničnih spretnosti je svetovno znan, igral pa je tudi z glasbeniki, kot sta [[Geri Halliwell]] in [[Robbie Williams]]. 10. maja 2014 je Avstrija s skladbo »[[Rise Like a Phoenix]]«, ki jo izvaja avstrijski [[transvestit|transvestitski]] umetnik [[Conchita Wurst]], osvojila [[Evrovizija 2014|Tekmovanje za pesem Evrovizije 2014]]. Za Avstrijo je bila to [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|druga zmaga]], prvo je država dosegla leta 1966. === Umetnost in arhitektura === [[Slika:Upper Belvedere palace Vienna.jpg|thumb|upright|Palača [[Belvedere, Dunaj|Belvedere]], primer baročne arhitekture]] [[Slika:District heating plant spittelau ssw.jpg|thumb|upright|Hundertwasserjeva toplarna na Dunaju]] Znani avstrijski umetniki so slikarji [[Ferdinand Georg Waldmüller]], [[Rudolf von Alt]], [[Hans Makart]], [[Gustav Klimt]], [[Oskar Kokoschka]], [[Egon Schiele]], [[Carl Moll]], in [[Friedensreich Hundertwasser]], fotografi [[Inge Morath]] in [[Ernst Haas]] ter arhitekti, kot so [[Johann Bernhard Fischer von Erlach]], [[Otto Wagner]], [[Adolf Loos]], in [[Hans Hollein]] (dobitnik [[Pritzkerjeva nagrada|Pritzkerjeve nagrade za arhitekturo]] leta 1985). === Film in gledališče === [[Sascha Kolowrat]] je bil avstrijski pionir filmografije. [[Billy Wilder]], [[Fritz Lang]], [[Josef von Sternberg]] in [[Fred Zinnemann]], ki so se proslavili kot mednarodno pomembni filmski producenti, izvirajo iz Avstrije. [[Willi Forst]], [[Ernst Marischka]] in [[Franz Antel]] so obogatili popularno [[kino]]produkcijo v nemško govorečih državah. [[Michael Haneke]] je postal mednarodno znan po svojih odmevnih filmskih študijah, leta 2010 pa je za svoj med kritiki dobro sprejet film ''Beli trak'' prejel tudi nagrado [[zlati globus]]. Prvi avstrijski prejemnik [[Oskar (filmska nagrada)|oskar]]ja je bil [[Stefan Ruzowitzky]]. Mednarodno kariero so si ustvarili tudi igralci [[Peter Lorre]], [[Helmut Berger]], [[Curd Jürgens]], [[Senta Berger]], [[Oskar Werner]], in [[Klaus Maria Brandauer]]. [[Hedy Lamarr]] in [[Arnold Schwarzenegger]] sta postala ameriški in mednarodni filmski zvezdi (slednji je postal tudi 38. [[Kalifornija|kalifornijski]] guverner). [[Christoph Waltz]] je slavo požel za svojo vlogo v filmu ''Neslavne barabe'' (''Inglourious Bastards)'' in si z njo leta 2009 na [[Filmski festival v Cannesu|filmskem festivalu v Cannesu]] prislužil nagrado za najboljšega igralca, leta 2010 pa še oskarja za stransko vlogo. [[Max Reinhardt]] je bil specialist za spektakularne in inteligentne gledališke predstave. [[Otto Schenk]] ni bil le dober [[Gledališki igralec|odrski igralec]], temveč tudi [[Opera|operni]] režiser. === Literatura === Med znanimi Avstrijci najdemo tudi [[pesnik]]e, pisce in [[roman]]opisce; pisci romanov: [[Arthur Schnitzler]], [[Stefan Zweig]], [[Thomas Bernhard]], in [[Robert Musil]], pesniki [[Georg Trakl]], [[Franz Werfel]], [[Franz Grillparzer]], [[Rainer Maria Rilke]], [[Adalbert Stifter]], [[Karl Kraus (writer)|Karl Kraus]] ter otroška pripovednica [[Eva Ibbotson]]. Slavni sodobni pisci iger in romanov so [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovi nagrajenci]] [[Elfriede Jelinek]], [[Peter Handke]] in [[Daniel Kehlmann]]. === Znanost in filozofija === [[Slika:Sigmund Freud LIFE.jpg|thumb|upright|[[Sigmund Freud]] je bil začetnik [[psihoanaliza|psihoanalize]]]] Avstrija je bila zibelka številnih znanstvenikov z mednarodnim slovesom. Med njimi so [[Ludwig Boltzmann]], [[Ernst Mach]], [[Victor Franz Hess]] in [[Christian Doppler]], vsi pomembni znanstveniki 19.&nbsp;stoletja. V&nbsp;20.&nbsp;stoletju so bili v 1920. in 1930. letih v [[Jedrska fizika|jedrski fiziki]] in [[Kvantna mehanika|kvantni mehaniki]] ključni prispevki znanstvenikov, kot so [[Lise Meitner]], [[Erwin Schrödinger]] in [[Wolfgang Pauli]]. Sodobni [[Kvantna fizika|kvantni fizik]] [[Anton Zeilinger]] je znan po prvi prikazani [[kvantna teleportacija|kvantni teleportaciji]]. Poleg [[Fizik|fizikov]] je Avstrija rodni kraj dveh izmed bolj znanih filozofov 20.&nbsp;stoletja, [[Ludwig Wittgenstein|Ludwiga Wittgensteina]] in [[Karl Popper|Karla Popperja]]. Poleg njiju so bili znani Avstrijci še [[Biologija|biologa]] [[Gregor Mendel]] in [[Konrad Lorenz]] ter [[Matematika|matematik]] [[Kurt Gödel]], pa tudi [[inženir]]ji, kot sta [[Ferdinand Porsche]] in [[Siegfried Marcus]]. Avstrijska znanost je bila vedno osredotočena na [[Medicina|medicino]] in [[Psihologija|psihologijo]], začenši s [[Paracelsus]]om v [[Srednji vek|srednjem veku]]. Na dosežkih dunajske medicinske šole 19.&nbsp;stoletja so gradili [[Theodore Billroth]], [[Clemens von Pirquet]], in [[Anton Eiselsberg|Anton von Eiselsberg]]. Avstrija je bila dom znanstvenikov, kot so začetnik [[psihoanaliza|psihoanalize]] [[Sigmund Freud]] in oče individualne psihologije [[Alfred Adler]], psihologov [[Paul Watzlawick|Paula Watzlawicka]] ter [[Hans Asperger|Hansa Aspergerja]] in psihiatra [[Viktor Frankl|Viktorja Frankla]]. [[Avstrijska ekonomska šol]]a, ki je ena glavnih usmeritev v sodobni [[Ekonomija|ekonomski]] znanosti, je povezana z ekonomisti, kot so [[Carl Menger]], [[Joseph Schumpeter]], [[Eugen von Böhm-Bawerk]], [[Ludwig von Mises]] in [[Friedrich Hayek]]. Drugi znani avstrijski izseljenci so teoretik managementa [[Peter Drucker]], sociolog [[Paul Felix Lazarsfeld]] in biolog [[Gustav Nossal|Sir Gustav Nossal]]. [[Slika:Diandlgwand.jpg|thumb|upright|Različne kombinacije barv lahko označujejo poreklo ženske, ki nosi dirndl]] === Narodna noša === [[Slika:Austria folklore group dsc01330.jpg|thumb|upright|Avstrijski ''Tracht'']] ''[[Dirndl]]'' [ˈdɪʁndl̩] je tradicionalno [[Ženska|žensko]] oblačilo s področja Nemčije (še posebej Bavarske), Švice, Lihtenštajna, Avstrije in Južne Tirolske. Osnova za oblačilo je zgodovinsko oblačilo [[Alpe|alpskih]] podeželanov. Oblačila, ki so po videzu delno podobna tej osnovi, so znana po imenu ''Landhausmode'' (»moda s podeželskim navdihom«). '''Dirndl krilo''' običajno opisuje lahko krožno odrezano obleko, nabrano okoli pasu in z dolžino malce preko kolena.<ref>{{navedi novice|title=Dirndl Skirts|first=Alice|last=Watt|date=26.4.2012|url=http://www.elleuk.com/fashion/what-to-wear/dirndl-skirts#image=1|work=[[Elle (magazine)|Elle]]|location=London|accessdate=7.10.2013}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Spin out with springtime's dirndl skirt|url=http://www.standard.co.uk/lifestyle/fashion/spin-out-with-springtimes-dirndl-skirt-7722321.html|work=[[London EveningStandard]]|location=London|first=Karen|last=Dacre|date=8.5.2012|accessdate=7.10.2013}}</ref> Dirndl je sestavni del ''Tracht'' mode, značilne zlasti za Avstrijo in Bavarsko. === Hrana in pijača === Sodobna avstrijska kuhinja izhaja iz Avstro-ogrskega cesarstva. Je večinoma tradicionalna kraljevska kuhinja (»Hofküche«), ki so jo stregli skozi stoletja. Znana je po uravnoteženih različicah govedine in svinjine ter brezštevilnih dodatkih [[Zelenjava|zelenjave]]. Znani so tudi slaščičarski izdelki »Mehlspeisen«, ki zajemajo specialitite, kot na primer [[sacher torta]], [[krof]]i ("Krapfen"), ki so običajno polnjeni z marelično marmelado ali kremo, in zavitek (»Strudel«: jabolčni zavitek »Apfelstrudel«, [[Skuta (mlečni izdelek)|skutni]] zavitek »Topfenstrudel« ali smetanov zavitek »Millirahmstrudel«). Kot dodatek tradicionalni domači kulinariki so nanjo vplivale tudi [[madžarska]], [[Češka|češka]], [[Židje|židovska]], [[italija]]nska, [[balkan]]ska in [[Francija|francoska]] kuhinja, od katerih je avstrijska kuhinja povzemala tako jedi kot tudi načine priprave. Na podlagi tega bi avstrijsko kuhinjo lahko prepoznali kot eno najbolj multikulturnih in nadkulturnih kuhinj v Evropi. Tipične avstrijske jedi so [[dunajski zrezek]] (''Wiener Schnitzel''), svinjska pečenka (''Schweinsbraten''), [[cesarski praženec]] (''Kaiserschmarren''), različni cmoki (''Knödel''), [[sacher torta]] (''Sachertorte'')<ref>{{navedi splet |url=http://www.austria.info/si/kulinarika-v-avstriji/sacherjeva-torta-1246649.html |title=Sacherjeva torta: niti malo staromodna |accessdate=28.2.2015 |format=Austria.info |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402131252/http://www.austria.info/si/kulinarika-v-avstriji/sacherjeva-torta-1246649.html |url-status=dead}}</ref> in kuhana govedina (''Tafelspitz'').<ref>{{navedi splet|url=http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/tafelspitz-1561278.html|title=Tafelspitz Recipe|accessdate=28.2.2015|work=Austria.info|archive-date=2015-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402171148/http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/tafelspitz-1561278.html|url-status=dead}}</ref> Znani so tudi koroški ''Kasnudeln'' (pri koroških Slovencih ''krapci''), ki so testeni žepki, polnjeni s skuto, krompirjem, zelišči in meto, preliti s stopljeno svinjsko zaseko, mastjo ali maslom ter postreženi s solato.<ref>{{navedi splet |url=http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/kaerntner-kasnudeln-2149364.html |title=Kärntner Kasnudeln |accessdate=28.2.2015 |work=Austria.info |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402073631/http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/kaerntner-kasnudeln-2149364.html |url-status=dead }}</ref> Pozimi je čas za ''Grenadiermarsch.''<ref>{{navedi splet |url=http://www.stadtbekannt.at/wiener-kche-grenadiermarsch/ |title=Wiener Küche – Grenadiermarsch |accessdate=1.3.2015 |date=4.2.2014 |publisher=stadtbekannt.at |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402142814/http://www.stadtbekannt.at/wiener-kche-grenadiermarsch/ |url-status=dead}}</ref> Priljubljene so jedi z [[Navadna lisička|lisička]]mi. Bonboni [[PEZ|Pez]] so doma iz Avstrije, tako kot [[Manner]]jeve slaščice. Avstrija je znana tudi po [[Mozartove kroglice|Mozartovih kroglicah]] in svoji [[Kava|kavni]] tradiciji. [[Pivo]], podobno kot v Sloveniji, točijo v vrčke po 0,2&nbsp;litra (''Pfiff''), 0,3&nbsp;litra (''Seidel'', ''kleines Bier'' ali ''Glas Bier'') in 0,5&nbsp;litra (''Krügerl'', ''großes Bier'' ali ''Halbe''). Na prireditvah v bavarskem stilu točijo tudi liter (''Maß'') ali dva (''Doppelmaß''). Najbolj priljubljene vrste piva so [[ležak]] (''lager'' ali ''Märzen''), naravno motno pivo (''Zwicklbier'') in pšenično pivo. Ob praznikih, na primer ob [[božič]]u ali [[Velika noč|veliki noči]], je naprodaj tudi temno pivo (''bock''). Najpomembnejša vinorodna območja so Spodnja Avstrija, Gradiščanska, Štajerska in Dunaj. Sorta grozdja [[Grüner Veltliner]] je osnova za nekaj najbolj znanih [[belo vino|belih vin]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.wine-searcher.com/grape-209-gruner-veltliner |title=Gruner Veltliner Wine |publisher=Wine-Searcher}}</ref>, medtem ko je najbolj razširjena rdeča sorta [[Zweigelt]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.wine-searcher.com/grape-645-zweigelt |title=Zweigelt Wine |publisher=Wine-Searcher}}</ref> V Zgornji in Spodnji Avstriji, na Štajerskem in Koroškem je razširjena proizvodnja [[mošt]]a (''Most'', izgovori se podobno kot v slovenščini) iz [[Hruška|hrušk]] ali [[Jabolko|jabolk]]. Pije se tudi [[žganje]] (''Schnaps''), z do 60 % alkohola, narejeno iz različnih vrst sadja. Če prihaja iz male zasebne destilirnice, ki jih je v Avstriji okoli 20.000, se imenuje ''Selbstgebrannter'' ali ''Hausbrand''. <gallery> Wiener-Schnitzel02.jpg|''Wiener Schnitzel'', [[dunajski zrezek]] 2013-12-Germknödel (2).JPG|''Germknödel'' z vanilijevim prelivom in makom, golaževa juha in kajzerica (''Germknödel mit Vanille-Sauce, Mohn, Gulaschsuppe, Kaisersemmel'') Tafelspitz.jpg|''Tafelspitz'', kuhana govedina s hrenom, krompir kot priloga Kaerntner-Nudeln.jpg|''Kasnudeln'' (krapci) brez zabele 2014-9-Graz Apfelstrudel.JPG|Jabočni zavitek (''Apfelstrudel'') Sachertorte DSC03027 retouched.jpg|Sacherjeva torta iz dunajskega hotela Sacher Einspaenner.jpg|''Einspänner Kaffe'': sproščujoča skodelica [[Kava|kave]] je dunajska specialiteta </gallery> === Šport === [[Slika:Fischer Sports franz-klammer 1976.jpg|thumb|upright|Smučar [[Franz Klammer]], dobitnik zlate medalje na [[Zimske olimpijske igre 1976|Zimskih olimpijskih igrah 1976]] v [[Innsbruck]]u ]] Zaradi goratega površja je [[alpsko smučanje]] prevladujoč avstrijski šport. Priljubljeni so tudi sorodni zimski športi, kot sta [[deskanje na snegu]] in [[smučarski skoki]]. Avstrijski športniki, kot so [[Annemarie Moser-Pröll]], [[Franz Klammer]], [[Hermann Maier]], [[Toni Sailer]], [[Benjamin Raich]], [[Marlies Schild]] in [[Marcel Hirscher]], so na splošno znani kot eni največjih alpskih smučarjev vseh časov. [[Bob (šport)|Bob]], [[sankanje]] in [[skeleton]] so prav tako priljubljeni dogodki na stezi v kraju [[Igls]], ki je tudi gostil tovrstne tekme na [[Zimske olimpijske igre|Zimskih olimpijskih igrah]] leta [[Zimske olimpijske igre 1964|1964]] in [[Zimske olimpijske igre 1976|1976]] v [[Innsbruck]]u. Leta 2012 je Innsbruck gostil Zimsko olimpijado mladih.<ref name="WYO2012">{{navedi splet|title=YOG Innsbruck 2012: Relive the announcement|publisher=International Olympic Committee|url=http://www.olympic.org/uk/news/olympic_news/full_story_uk.asp?id=2890|date=12.12.2008|accessdate=24.12.2008| archiveurl= https://web.archive.org/web/20081216073505/http://www.olympic.org/uk/news/olympic_news/full_story_uk.asp?id=2890| archivedate= 16.12.2008 | url-status=live}}</ref> Rekreativno smučanje je možno na številnih smučiščih, <ref>{{navedi splet |url=http://www.bergfex.si/oesterreich/ |title=Smučišča Avstrija (371) |accessdate=1.3.2015 |work=www.Bergfex.si |archive-date=2015-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150305132849/http://www.bergfex.si/oesterreich/ |url-status=dead }}</ref> med katerimi se nekatera uvrščajo med najboljša v Evropi (npr. [[Obergurgl]], [[Kuhtai]], [[St.&nbsp;Anton]], [[Zell am See-Kaprun]], [[Schladming]], [[Kitzbühel]], [[Soll]] in [[Hintertux]]).<ref>{{navedi splet |url=http://www.independent.co.uk/extras/indybest/travel/the-50-best-ski-resorts-8884688.html |title=The 50 Best ski resorts |accessdate=1.3.2015 |date=18.10.2013 |work=Indepedent (časopis)}}</ref> Priljubljen ekipni šport je [[nogomet]], ki ga ureja Avstrijska nogometna zveza.<ref name="Football">{{navedi splet|url=http://www.oefb.at/|title=Österreichischer Fußballbund|year=2009|work=ÖFB|language=de|accessdate=17.6.2009| archiveurl= https://web.archive.org/web/20090628120811/http://www.oefb.at/| archivedate= 28.6.2009 | url-status=live}}</ref> V avstrijski zvezni ligi (''Austrian Bundesliga'') igrajo znani nogometni klubi, kot so [[SK Rapid Wien]], [[FK Austria Wien]], [[FC Red Bull Salzburg|Red Bull Salzburg]] in [[Sturm Graz]]. Poleg nogometa potekajo profesionalna ligaška tekmovanja v hokeju in košarki. Priljubljena je tudi [[jahanje|konjska ježa]], tudi na podlagi slavne [[Španska jahalna šola|Španske jahalne šole]] z [[Lipicanec|lipicanci]] z Dunaja. Iz Avstrije prihaja nekaj znanih dirkačev [[Formula 1|Formule&nbsp;1]], med njimi [[Niki Lauda]], [[Jochen Rindt]] in [[Gerhard Berger]]. Občasno so na dirkališču v Zeltwegu (prvotno Österreichring, kasneje A1-Ring, sedaj [[Red Bull Ring]]) tudi uradne dirke Formule 1 za [[Velika nagrada Avstrije|Veliko nagrado Avstrije]].<ref>{{navedi splet |url=http://f1.avtomanija.com/default.asp?rb=1&id=25965 |title=Red Bull vrača formulo ena v Avstrijo |accessdate=23.3.2015 |date=23.7.2013 |work=avtomanija.com}}</ref> Pod avstrijsko licenco v Formuli 1 tekmujeta dve ekipi, [[Red Bull Racing]] in [[Scuderia Toro Rosso]]. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == *[[Vojvodina Avstrija]] *[[Nadvojvodina Avstrija]] *[[Avstrijsko cesarstvo]] *[[Seznam avstrijskih vladarjev]] ; Bibliografija {{Refbegin}} * {{navedi knjigo |title=Austria |publisher=Baedeker |year=2009 |isbn=978-3-8297-6613-5 |pages=606|cobiss=219552 |author=Arnold, Rosemarie}} * {{navedi knjigo | last=Brook-Shepherd | first=Gordon | title=The Austrians: a thousand-year odyssey | url=https://archive.org/details/austriansthousan00broo | year=1998 | publisher=Carroll & Graf Publishers, Inc | location=New York | isbn=0-7867-0520-5}} * {{navedi knjigo | last=Jelavich | first=Barbara | title=Modern Austria: empire and republic 1815–1986 | url=https://archive.org/details/modernaustria00barb | year=1987 | publisher=Cambridge University Press | location=Cambridge | isbn=0-521-31625-1}} * {{navedi knjigo | last=Johnson | first=Lonnie | title=Introducing Austria: a short history | year=1989 | publisher=Ariadne Press | location=Riverside, Calif. | isbn=0-929497-03-1}} * Rathkolb, Oliver. ''The Paradoxical Republic: Austria, 1945–2005'' (Berghahn Books; 2010, 301 pages). Translation of 2005 study of paradoxical aspects of Austria's political culture and society. * {{navedi knjigo | last=Schulze | first=Hagen | title=States, nations, and nationalism: from the Middle Ages to the present | url=https://archive.org/details/statesnationsnat0000schu | year=1996 | publisher=Blackwell | location=Cambridge, Mass. | isbn=0-631-20933-6}} {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Austria}} {{Wikipotovanje|Austria|Avstrija}} * [http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Predstavitev_drzave_4041.aspx Izvozno okno - o Avstriji in njenem gospodarstvu] ''(v slovenščini)'' * [http://www.dunaj.veleposlanistvo.si/ Strani slovenskega veleposlaništva na Dunaju] ''(v slovenščini)'' * [http://www.sgz.at/home_sl/ Slovenska gospodarska zveza v Celovcu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402122301/http://www.sgz.at/home_sl/ |date=2015-04-02}} ''(v slovenščini)'' * [http://www.celovec.konzulat.si/ Generalni konzulat Republike Slovenije Celovec] ''(v slovenščini)'' * [https://www.wko.at/Content.Node/mehrsprachige_info/Slovenscina.html Avstrijska gospodarska zbornica o poslovanju v Avstriji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150408215729/https://www.wko.at/Content.Node/mehrsprachige_info/Slovenscina.html |date=2015-04-08}} ''(v slovenščini)'' * AMZS: [http://www.amzs.si/si/456/9/Avstrija.aspx Na poti po Avstriji] ''(v slovenščini)'' * [https://www.bmbwf.gv.at/dam/jcr:54d18ad5-8923-4840-9f64-b2def7eb3319/bw_2122_slo.pdf Izobraževalne poti v Avstriji] (o vseh možnostih, ki jih ponuja avstrijski izobraževalni sistem ''(v slovenščini)'' ; V tujih jezikih: * {{CIA World Factbook link|au|Austria}} * [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria Austria] vnos v ''[[Encyclopædia Britannica]]'' * [http://www.state.gov/p/eur/ci/au/ Austria] informacija zunanjega ministrstva ZDA ([[United States Department of State]]) * [http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/austria.htm Avstrija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080821141923/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/austria.htm |date=2008-08-21}} na''UCB Libraries GovPubs'' * {{dmoz|Regional/Europe/Austria}} * [http://www.city-map.at/ Informacije o Avstriji] po regijah; v petih jezikih. * {{Wikiatlas|Austria}} * {{osmrelation-inline|16239}} * [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=AT Ključne razvojne napovedi za Avstrijo] - [[International Futures]] * [http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-17405422 Avstrijski profil] s strani [[BBC News]] * [https://www.similarweb.com/top-websites/Austria Najbolj obiskane spletne strani v Avstriji] ; Uradne strani * [https://www.help.gv.at/Portal.Node/hlpd/public/en Uradne strani: informacije za tujce o življenju in delu v Avstriji] * [http://www.bmeia.gv.at/en/ Spletne strani o Avstriji avstrijskega zunanjega ministrstva ] * [http://www.bundeskanzleramt.at/DesktopDefault.aspx?alias=english&init&init Federal Chancellery of Austria] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060819212311/http://www.bundeskanzleramt.at/DesktopDefault.aspx?alias=english&init&init |date=2006-08-19}} ''uradni vladni portal'' * [http://aeiou.iicm.tugraz.at/ AEIOU Austria Albums] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090302093527/http://aeiou.iicm.tugraz.at/ |date=2009-03-02}} (v nemščini in angleščini) * [https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-a/austria.html Predsednik države in člani kabineta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130916213716/https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-a/austria.html |date=2013-09-16}} * [http://www.rechtsfreund.at/law-austria.htm Austrian Law] - informacije o avstrijski zakonodaji ; Trgovina *[http://wits.worldbank.org/CountryProfile/Country/AUT/Year/2014/Summary World Bank Summary Trade Statistics Austria] ; Potovanje * [http://www.austria.info/ Austria.info] Spletna stran turističnega urada (tudi v slovenščini: http://www.austria.info/si_b2b) * [http://www.austria.mu/ Austria.mu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090228202655/http://www.austria.mu/ |date=2009-02-28}} Domača stran avstrijskih muzejev * [http://www.postrealism.com/austria.htm TourMyCountry.com] Spletna stran o avstrijski kulturi, kuhinji in turističnih zanimivostih * [http://www.europepictures.gm/europe/austria/photos Evropa v slikah – Avstrija] * [http://www.mycentrope.com/de/home/tag/oesterreich Stvari, ki jih morate videti in doživeti v Avstriji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150524063254/http://www.mycentrope.com/de/home/tag/oesterreich |date=2015-05-24}} {{-}} {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{OVSE}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Nemško govoreče države]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Republike]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Avstrija|*]] {{normativna kontrola}} 50rqncsw8f28hcj0a3qbe2fjnqwvljq 6682566 6682564 2026-05-29T12:11:05Z Ljuba24b 92351 /* Demografija */ posodobljeno 6682566 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Država |common_name = Avstrija |common_name2 = Avstrije |native_name = ''{{jezik|de|Republik Österreich}}'' |conventional_long_name= Republika Avstrija |image_flag = Flag of Austria.svg |image_coat = Austria Bundesadler.svg |national_anthem= {{unbulleted list |{{jezik|de|[[Land der Berge, Land am Strome]]}}<br /> |(»Dežela gora, dežela ob reki«) |[[File:Land der Berge Land am Strome instrumental.ogg|center]] }} |image_map = EU-Austria.svg |map_caption = Lega Avstrije (temno zelena)<br />- na [[Evropa|Evropski celini]] (siva)<br />- v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zelena) |image_map2 = Austria - Location Map (2013) - AUT - UNOCHA SI.png |capital = [[Dunaj]] |coordinates = {{koord|48|12|N|16|21|E|type:city(2,000,000)_region:AT-9}} |largest_city = capital |official_languages= [[nemščina]] |regional_languages= [[slovenščina]], [[gradiščanščina]], [[madžarščina]]{{smallsup|1}} |demonym = Avstrijec, Avstrijka |government_type = [[parlamentarna republika]] |leader_title1 = [[predsednik Avstrije|predsednik]] |leader_name1 = [[Alexander Van der Bellen]]<ref name="delopred">{{navedi splet |url=http://www.delo.si/svet/sosescina/danes-bo-znan-novi-predsednik-razdeljene-avstrije.html |title=Svobodnjak ni zmagal, Avstrijo bo vodil Alexander Van der Bellen |accessdate=23.5.2016 |date=23.5.2016 |work=Delo d.d.}}</ref> |leader_title2 = [[kancler Avstrije|kancler]] |leader_name2 = [[Christian Stocker]] |sovereignty_type = [[Avstrijska državna pogodba|neodvisnost]]: |established_event1= uveljavitev [[Avstrijska državna pogodba|Avstrijske državne pogodbe]] |established_date1 = [[27. julij]] [[1955]] |established_event2= [[Deklaracija o neodvisnosti]] |established_date2 = [[26. oktober]] [[1955]] |area_km2 = 83.883 |area_rank = 112. |percent_water = 1,7 |population_census = 9.104.992 |population_census_year = 2023 |population_density_km2 = 109 |population_density_rank= 78. |GDP_year = 2018 |GDP_nominal = 477,672 milijarde USD |GDP_nominal_rank = 29. |GDP_ref = |GDP_PPP = 461,432 milijarde USD |GDP_PPP_rank = |GDP_nominal_per_capita = 53.764 USD |GDP_nominal_per_capita_rank = 13. |GDP_PPP_per_capita = 51.936 USD |GDP_PPP_per_capita_rank= 17. |Gini = 26,7 |Gini_year = 2021 |Gini_change= decrease |Gini_ref = <ref name="eurogini">{{navedi splet |title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en |access-date=21 June 2022 |publisher=[[Eurostat]]}}</ref> |HDI = 0,916 |HDI_year = 2021 |HDI_change= increase |HDI_ref = |HDI_rank = 25. |currency = [[evro]] ([[znak evra|€]]) <sup>2</sup> |currency_code = EUR |time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST= +2 |cctld = [[.at]] <sup>3</sup> |calling_code = 43 |footnote1= [[slovenščina]], [[hrvaščina]] in [[madžarščina]] so uradno priznani regionalni jeziki, [[avstrijski znakovni jezik]] pa je zaščiteni jezik manjšine po vsej državi. |footnote2= Pred 1999: [[avstrijski šiling]]. |footnote3= Uporablja se tudi domena [[.eu]], skupna vsem državam članicam [[Evropska unija|Evropske unije]]. }} '''Republika Avstrija''' ({{lang-de|link=no|Republik Österreich}}, nemška izgovorjava: {{Audio|Republik Österreich.ogg|Republik Österreich}}) je [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] [[zvezna republika]] in [[celinska država]] s približno 9 milijoni prebivalcev.<ref name="Population">{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/dynamic/statistiken/bevoelkerung/bevoelkerungsstand_und_veraenderung/056447 |title=Bevölkerungsstand und −veränderung |publisher=Statistik Austria |date=19.5.2011 |accessdate=24.7.2011}}</ref> Avstrija meji na [[Lihtenštajn]] in [[Švica|Švico]] na zahodu, [[Italija|Italijo]] in [[Slovenija|Slovenijo]] na jugu, [[Madžarska|Madžarsko]] in [[Slovaška|Slovaško]] na vzhodu ter [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Češka|Češko]] na severu. Ozemlje Avstrije pokriva 83.883&nbsp;km²; na njem prevladuje [[alpsko podnebje]], prisotno pa je tudi [[celinsko podnebje]]. Avstrijsko površje je zelo gorato, saj večino države pripada [[Alpe|Alpam]]; le 32 % ozemlja države leži pod 500&nbsp;m, najvišji vrh pa je [[Veliki Klek]] (''Großglockner'') z 3.798&nbsp;[[Nadmorska višina|m n.&nbsp;m.]]<ref name="CIA">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/au.html |title=Austria |work=[[The World Factbook]] |date=14.5.2009 |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |accessdate=31.5.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090610113837/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/AU.html| archivedate=10.6.2009 |url-status=live}}</ref> Večina prebivalstva govori [[Bavarska|bavarsko]] narečje [[Nemščina|nemščine]];<ref name="Language">{{navedi splet |url=http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_umgangssprache_staatsangehoerigkeit_und_geburtsland_022896.pdf |title=Die Bevölkerung nach Umgangssprache, Staatsangehörigkeit und Geburtsland |publisher=Statistik Austria |accessdate=17.11.2010 |format=PDF |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101113171636/http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_umgangssprache_staatsangehoerigkeit_und_geburtsland_022896.pdf |archivedate=13.11.2010 |url-status=live}}</ref> [[uradni jezik]] države je avstrijska nemščina<ref name="listlanguage">{{navedi splet |url=http://www.listlanguage.com/german-written-language.html |title=German Written Language |accessdate=5.4.2015 |publisher=listlanguage.com |archive-date=2015-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150216152208/http://listlanguage.com/german-written-language.html |url-status=dead}}</ref> v standardni obliki.<ref name="Britannica">{{navedi splet |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria |title=Austria |date=31.5.2009 |work=[[Encyclopædia Britannica]] |accessdate=31.5. 2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090419153631/http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria |archivedate=19 April 2009 |url-status=live}}</ref> Drugi lokalno omejeni uradni jeziki so na območjih z [[Narodnostna manjšina|narodnostnimi manjšinami]] še [[gradiščanščina]], [[madžarščina]] in [[slovenščina]].<ref name="CIA"/> Začetki sodobne Avstrije segajo nazaj do časov [[Habsburžani|Habsburške dinastije]], ko je bilo ozemlje države večinoma del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Od časa [[Reformacija|reformacije]] je precej severnonemških princev, ki so sovražili cesarja, izrabilo [[protestantizem]] kot izgovor za upor. [[Tridesetletna vojna]], vpliv [[Kraljevina Švedska|Kraljevine Švedske]] in [[Francija|Francije]], vzpon [[Prusija|Prusije]] in [[napoleonske vojne]] so vsi skupaj oslabili cesarjev položaj v [[Severna Nemčija|Severni Nemčiji]], na jugu in v ne-nemških delih cesarstva pa so cesar in katolištvo ohranili nadzor. V&nbsp;17. in 18.&nbsp;stoletju je Avstrija uspela zadržati svoj položaj kot ena od evropskih velesil<ref>Market Liberalism: A Paradigm for the 21st Century, page&nbsp;247, David Boaz, Edward H. Crane, [[Cato Institute]], Washington&nbsp;D.C., 1993, ISBN 978-0-932790-98-9</ref><ref>The Transformation of European Politics, 1763–1848, Oxford History of Modern Europe, page&nbsp;209, Paul W. Schroeder, Oxford University Press, 1996, ISBN 978-0-19-820654-5</ref> in, kot odgovor na [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] kronanje za [[Prvo Francosko cesarstvo|francoskega cesarja]], so leta 1804 uradno proglasili [[Avstrijsko cesarstvo]]. Po Napoleonovem porazu je Prusija postala glavni avstrijski tekmec za nadvlado v širšem nemškem področju. Avstrijski poraz proti Prusiji v [[bitka pri Königgrätzu|bitki pri Königgrätzu]] med [[Avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-prusko vojno]] je leta 1866 omogočil Prusiji nadzor nad ostalo Nemčijo. Leta 1867 se je cesarstvo na podlagi reform preimenovalo v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]]. Po francoskem porazu v [[Francosko-pruska vojna|francosko-pruski vojni]] leta 1870 je Avstrija ostala izven sestava novega [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]], čeprav je v naslednjih desetletjih svojo politiko in zunanje zadeve vodila v veliki skladnosti z Nemškim cesarstvom pod pruskim vodstvom. Med [[Avstro-ogrski ultimat Srbiji|krizo leta 1914]], ki je sledila atentatu na [[Franc Ferdinand|nadvojvodo Franca Ferdinanda]], je Nemčija vodila Avstrijo k ultimatu [[Srbija|Srbiji]], kar je na koncu sprožilo [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]]. Po razpadu Habsburškega cesarstva ob koncu prve svetovne vojne leta 1918 je Avstrija prevzela in uporabljala ime Republika [[Nemška Avstrija]] ({{lang|de|Deutschösterreich}}) kot poskus združevanja z [[Weimarska republika|Nemčijo]], vendar so ji to prepovedali na podlagi [[Saint-Germainski mir (1919)|sporazuma iz Saint-Germaina]] iz leta 1919. Prva Republika Avstrija je bila tako ustanovljena leta 1919. S&nbsp;pripojitvijo (''[[Anschluss]]'') jo je leta 1938 okupirala in si jo pripojila [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]].<ref name="Britannica Anschluss">{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/26730/ |title=Anschluss |date=24 September 2009 |work=[[Encyclopædia Britannica]] |accessdate=31.5.2009}}</ref> To je trajalo do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] leta 1945, ko so jo, tako kot Nemčijo, zasedli [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] in ponovno vzpostavili njeno [[Demokracija|demokratično]] ustavo. Z [[Avstrijska državna pogodba|avstrijsko državno pogodbo]] iz leta 1955 je Avstrija ponovno postala suverena država, s čimer se je zaključila njena okupacija. Tega leta je avstrijski parlament sprejel tudi deklaracijo o nevtralnosti in se z njo zavezal k stalni nevtralnosti Republike Avstrije v mednarodnih odnosih. Po Avstrijski državni pogodbi je posebne pravice dobila tudi [[Koroški Slovenci|slovenska manjšina]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], toda pri uveljavljanju teh pravic se zapleta še desetletja po formalni podelitvi.<ref name="delo o manjšinah">{{navedi splet|url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/narodnostne-manjsine-v-avstriji-le-se-civilna-druzba.html|title=Narodnostne manjšine v Avstriji le še civilna družba?|accessdate=19.3.2015|date=9.3.2012|work=[[Delo (časopis)|Delo d.d.]]}}</ref> Danes je Avstrija [[parlament]]arna [[predstavniška demokracija]], ki jo sestavlja devet zveznih dežel.<ref name="CIA" /><ref name="johnson 17">Johnson 17</ref> Njeno glavno in največje mesto z 1,9&nbsp;milijona prebivalci je [[Dunaj]].<ref name="CIA" /><ref name="Vienna pop">{{navedi splet |url=http://www.statistik.at/blickgem/pz1/g90001.pdf |title=Probezählung 2006 – Bevölkerungszahl |date=31 October 2006 |work=Statistik Austria |format=PDF |language=de|accessdate=27.5.2009}}</ref> Avstrija je ena najbogatejših držav na svetu, s [[Kosmati domači proizvod|kosmatim domačim proizvodom]] na prebivalca 46.330 [[Ameriški dolar|USD]] (ocena iz 2012). V državi se je oblikoval visok življenjski standard; tako je leta 2011 Avstrija prišla na 19. mesto na lestvici držav po [[Indeks človekovega razvoja|indeksu človekovega razvoja]]. Od leta 1955 je Avstrija članica [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]],<ref>Jelavich 267</ref> [[Evropska unija|Evropske unije]] od leta 1995,<ref name="CIA" /> in ena od ustanovnih članic [[OECD]].<ref name="OECD">{{navedi splet |url=http://www.oecd.org/about/0,3347,en_33873108_33873245_1_1_1_1_1,00.html |title=Austria About |publisher=OECD |accessdate=20.5.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090506022708/http://www.oecd.org/about/0,3347,en_33873108_33873245_1_1_1_1_1,00.html |archivedate=6.5.2009 |url-status=live}}</ref> Avstrija je od 1995 podpisnica [[Schengenski sporazum|Schengenskega sporazuma]],<ref name="Schengen">{{navedi splet |url=http://migration.ucdavis.edu/mn/more.php?id=643_0_4_0 |title=Austria joins Schengen |date=maj 1995 |work=Migration News |accessdate=30.5.2009}}</ref> in od leta 1999 uporablja tudi skupno evropsko valuto, [[evro]]. Po podatkih iz leta 2014 predstavljajo storitve 69 % kosmatega domačega proizvoda, [[Industrijski sektor|industrija]] 29 % in [[kmetijstvo]] 2 %.<ref name="izvoznookno"/> Za Slovenijo je avstrijsko gospodarstvo takoj za [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Italija|Italijo]] tretji največji zunanjetrgovinski partner in največji investitor, gospodarstvi pa sta vedno bolj prepleteni.<ref name="veleposlaništvo">{{navedi splet |url=http://www.dunaj.veleposlanistvo.si/index.php?id=4037 |title=Bilateralno gospodarsko sodelovanje z Avstrijo|accessdate=16.2.2015 |work=Veleposlaništvo Republike Slovenije, Dunaj}}</ref> Za Avstrijo je Slovenija kot zunanjetrgovinski partner na približno 15. mestu.<ref name="okno2016">{{navedi splet |url=http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Bilateralni_odnosi_s_Slovenijo_4022.aspx |title=Bilateralni ekonomski odnosi Avstrije s Slovenijo |accessdate=25.2.2016 |date=februar 2016 |work=SPIRIT}}</ref> == Izvor besede Avstrija == [[Slika:Ostarrichi.jpg|thumb|upright|Prva pojavitev besede "ostarrichi", obkroženo z rdečo. Sodobna Avstrija slavi ta dokument iz leta 996 kot letnico rojstva naroda.]] Nemško ime za Avstrijo, ''{{lang|de|Österreich}}'', pomeni »vzhodna posest« ali »vzhodno cesarstvo«, in je povezano z besedo ''Ostarrîchi'', ki se je prvič pojavila v listini iz leta 996.<ref name="University of Klagenfurt">{{navedi splet|url=http://wwwg.uni-klu.ac.at/spw/oenf/name2.htm|title=University of Klagenfurt}}</ref> Ta beseda je najverjetneje prevod iz srednjeveške [[Latinščina|latinščine]], {{lang|la|[[Marchia orientalis]]}}, v lokalno (bavarsko) narečje. V istem času je bila Avstrija Bavarska prefektura, ustanovljena leta&nbsp;976. Sama beseda »Austria« je okrajšava za polatinjen izraz ''Marcha austriaca'' v pomenu »Vzhodna mejna dežela«. Izraz je bil prvič zabeležen v 12.&nbsp;stoletju in se nanaša na položaj dežele na vzhodnem robu kraljestva [[Karel Veliki|Karla Velikega]].<ref>{{navedi knjigo |first1=Drago |last1=Kladnik |first2=Drago |last2=Perko |year=2013 |title=Slovenska imena držav |url=http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544546.pdf |publisher=Založba ZRC |isbn=9789612544546 |pages=45 |access-date=2015-03-19 |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402103410/http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544546.pdf |url-status=dead}}</ref> V tistem času je bil [[Donava|obdonavski]] bazen [[Zgornja Avstrija|Zgornje]] in [[Spodnja Avstrija|Spodnje Avstrije]] najvzhodnejše bavarsko ozemlje in v praksi skoraj večinoma poseljeno z [[Germani]], medtem ko so na ozemlju bivše [[Vzhodna Nemčija|Vzhodne Nemčije]] prevladovali [[Slovani|slovanski]] [[Lužiški Srbi]] in [[Polabci]]. Sodobni avstrijski zgodovinar [[Friedrich Heer]] v svoji knjigi ''Der Kampf um die österreichische Identität'' (''Boj za avstrijsko identiteto''),<ref>{{navedi knjigo |first=Friedrich |last=Heer |title=Der Kampf um die österreichische Identität |publisher=Böhlau |location=Wien/Köln/Graz |year=1981 |isbn=3-205-07155-7}}</ref> trdi, da germanska oblika ''Ostarrîchi'' ni prevod latinske besede, temveč naslednik mnogo starejšega imena, katerega korenine naj bi iskali v [[Keltski jeziki|keltskih jezikih]] starodavne Avstrije: pred več kot 2.500&nbsp;leti je lokalno keltsko prebivalstvo ([[Halštatska doba|halštatska kultura]]) večji del dežele imenovalo ''Norig''; po Heeru, je ''no-'' ali ''nor-'' pomenilo »vzhod« ali »vzhoden«, medtem ko je ''-rig'' povezan s sodobno nemško besedo ''Reich'', kar pomeni »posest«. V skladu s tem bi ''Norig'' v osnovi pomenil enako kot ''Ostarrîchi'' in ''Österreich'', in iz tega ''Austria''. Hipoteza med strokovnjaki še ni sprejeta. V zgodovini je bilo keltsko ime polatinjeno v ''Noricum'' po [[Rimski imperij|rimskem]] zavzetju večine dežele okoli leta {{nowrap|15 pr. n. št.}} Norik je kasneje, sredi 1.&nbsp;stoletja, postal [[Norik (rimska provinca)|rimska provinca]].<ref name="Noricum">{{navedi splet |url=http://www.aeiou.at/aeiou.encyclop.n/n840136.htm;internal&action=_setlanguage.action?LANGUAGE=en |title=Noricum, römische Provinz |work=AEIOU |accessdate=20.5.2009}}</ref> == Zgodovina == ===Od prazgodovine do Habsburžanov=== [[Slika:2011-07-09 gasometer 28.JPG|thumb|upright|[[Willendorfska Venera]], 28.000 do {{nowrap|25.000 pr. n. št.}} (Naravoslovno-zgodovinski muzej na Dunaju)]] Srednjevropsko ozemlje sedanje Avstrije, ki je bilo naseljeno že v prazgodovini,<ref name="johnson 17"/> so v predrimskem času zavzela različna [[Kelti|keltska]] plemena; zgodnja [[železna doba]] se po najdbah v [[Hallstatt]]u celo imenuje Halštatska doba ali [[Halštatska kultura]], ki datira v 9. do 6.&nbsp;stoletje pr.&nbsp;n.&nbsp;št. Keltsko [[Noriško kraljestvo]] so kasneje zavzeli Rimljani in iz njega naredili provinco. [[Carnuntum]] (sedanji Petronell) blizu Dunaja je bil pomemben vojaški tabor in kasneje glavno mesto province Zgornja [[Panonija (rimska provinca)|Panonija]]. Carnuntum je bil skoraj 400 let dom okoli 50.000 prebivalcem.<ref name="Carnuntum Tourism">{{navedi splet |title=Rome's metropolis on the Danube awakens to new life |work=Archäologischer Park Carnuntum |publisher=Archäologische Kulturpark Niederösterreich Betriebsgesellschaft m.b.H. |url=http://www.carnuntum.co.at/content-en/tales-from-carnuntum |accessdate=20.2.2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100116125751/http://www.carnuntum.co.at/content-en/tales-from-carnuntum |archivedate=16.1.2010 |url-status=live}}</ref> Pomembno je bilo tudi mesto [[Virunum]] na današnjem avstrijskem Koroškem; na območju današnjega Dunaja pa je že v predrimskem času stala naselbina [[Vindobona]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/novice/nujnost-priredbe-rimske-zgodovine-v-avstriji/212570|title=Nujnost priredbe rimske zgodovine v Avstriji |accessdate=24.3.2015 |date=18.9.2009 |work=MMC RTV-SLO}}</ref> [[Slika:Petronell-Heidentor.jpg|thumb|upright|»Heidentor« (Ajdovska vrata) - ostanki rimskega vojaškega mesta [[Carnuntum]] znotraj sedanjega arheološkega parka]] [[Slika:Austria_Romana.png|thumb|upright|[[Rimska provinca|Rimske province]] in največja mesta na ozemlju današnje Avstrije v času Rimskega imperija]] Po padcu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] so ozemlje napadli [[Huni]], [[Langobardi]], [[Ostrogoti]], [[Bavarci]], [[Slovani]] in [[Avari]].<ref name="johnson 19" /> [[Karel Veliki]] je zavzel območje leta 788, vzpodbujal kolonizacijo in širil [[krščanstvo]].<ref name="johnson 19">Johnson 19</ref> Kot del vzhodnega [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskega cesarstva]] so bili glavni deli sedanje Avstrije podeljeni [[Babenberžani|Babenberžanom]]. Območje je bilo znano kot Vzhodna mejna krajina (''Marchia Orientalis'') in je leta 976 prešlo v last [[Leopold I. Babenberški|Leopolda I. Babenberškega]].<ref name="johnson 20">Johnson 20–21</ref> Prva omemba imena ''Avstrija'' je iz leta 996, kjer je zapisana kot ''Ostarrîchi'', kar se nanaša prav na ozemlje Babenberške mejne krajine.<ref name="johnson 20" /> Leta 1156 je listina [[Privilegium Minus]] povzdignila Avstrijo v status vojvodine. Leta 1192 so Babenbergi pridobili tudi [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]]. S smrtjo [[Friderik II. Babenberški|Friderika&nbsp;II. Babenberškega]] leta 1246 je linija Babenberžanov izumrla.<ref name="johnson 21">Johnson 21</ref> Posledično je oblast nad Avstrijo, Štajersko in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] prevzel češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II.]].<ref name="johnson 21" /> Njegove vladavine je bilo konec leta 1278 po porazu v [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]], kjer ga je premagal [[Rudolf I. Habsburški]].<ref>Johnson 23</ref> Od tedaj do konca [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je zgodovina Avstrije tesno povezana s [[Habsburžani]]. === Srednji vek === V 14. in 15. stoletju so Habsburžani začeli osvajati province v okolici avstrijskega vojvodstva. Leta 1438 je bil vojvoda [[Albert V. Habsburški|Albert V.]] izbran za naslednika svojega tasta, cesarja [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda]]. Čeprav je Albert vladal le nekaj let, je bil od tedaj dalje (razen ene izjeme) vsak cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] iz rodbine Habsburžanov. [[Slika:Vienna Battle 1683.jpg|thumb|upright|Zmaga cesarstva med [[Drugo obleganje Dunaja|drugim turškim obleganjem Dunaja]] je leta 1683 zaustavila napredovanje [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] v Evropo.]] Habsburžani so prav tako pričeli prevzemati ozemlja izven dednih dežel. Leta 1477 je [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]], edini sin cesarja svetega rimskega cesarstva [[Friderik III. Habsburški|Friderika&nbsp;III.]], oženil naslednico Marijo Burgundsko in s tem za družino pridobil večino Nizozemske.<ref name="johnson 25">Lonnie Johnson 25</ref><ref name="brook 11">Brook-Shepherd 11</ref> Njegov sin [[Filip I. Kastiljski]] se je poročil z [[Ivana Blazna|Ivano Blazno]], naslednico [[Kastilija|kastiljske]] in [[Aragonsko kraljestvo|aragonske]] krone in s tem za Habsuržane pridobil še Španijo ter njena italijanska, afriška in ameriška ozemlja.<ref name="johnson 25" /><ref name="brook 11" /> Leta 1526 sta po [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] Češka in del Ogrske, ki sta spadali pod [[Osmansko cesarstvo]], prešli pod avstrijsko vladavino.<ref>Lonnie Johnson 26</ref> Osmansko prodiranje na Ogsko je vodilo v pogoste spopade med obema cesarstvoma, kar je bilo še posebej očitno med t.&nbsp;i. ''dolgo vojno'' med letoma 1593 in 1606. Turki so skoraj izvedli skoraj dvajset vpadov na Štajersko,<ref>"'' The Catholic encyclopedia''". Charles George Herbermann (1913). Robert Appleton company.</ref> nekateri od njih so bili opisani kot »požiganje, ropanje in zasužnjevanje tisočev«.<ref>''[http://books.google.com/books?id=8-ARAAAAYAAJ&pg=PA560&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false Bentley's miscellany]''. Charles Dickens, William Harrison Ainsworth, Albert Smith (1853).</ref> === 17. in 18. stoletje === {{Glavni|Habsburška monarhija}} Med dolgo vladavino cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda&nbsp;I.]] (1657–1705) in po uspešni [[Drugo obleganje Dunaja|obrambi Dunaja leta 1683]] (pod poveljstvom poljskega kralja [[Jan III. Sobieski|Jana III. Sobieskega]]),<ref>Lonnie Johnson 26–28</ref> je več vojnih pohodov na koncu leta 1699 prineslo celotno ozemlje Ogrske pod avstrijsko okrilje. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je izgubil precej pridobitev cesarstva iz preteklih let, zlasti zaradi grozečega izumrtja habsburške dinastije. Karel je bil pripravljen žrtvovati veliko ozemlja in vpliva v zameno za priznanje [[Pragmatična sankcija|Pragmatične sankcije]], s katero je svojo hčer [[Marija Terezija|Marijo Terezijo]] postavil za naslednico. Čeprav so se mnogi [[Evropa|evropski]] [[monarh]]i s ''pragmatično sankcijo'' ob njenem nastanku strinjali, se je po Karlovi smrti leta 1740 začela [[vojna za avstrijsko nasledstvo]]. Avstrija je po več [[Šlezijske vojne|vojnah]] s Prusijo izgubila [[Šlezija|Šlezijo]]. Marija Terezija pa je za cesarstvo pomembna zaradi napredka, ki ga je kot pripadnica [[razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]] sprožila v času svoje vladavine. Z vzponom Prusije se je v Nemčiji pričelo obdobje avstrijsko-pruskega dualizma. Avstrija je skupaj s Prusijo in Rusijo sodelovala pri prvi in tretji [[Delitve Poljske|delitvi Poljske]] (v letih 1772 in 1795). === 19. stoletje === {{Glavni|Avstrijsko cesarstvo|Avstro-Ogrska}} [[Slika:CongressVienna.jpg|thumb|upright|[[Dunajski kongres]] je potekal med letoma 1814 in 1815. Njegov cilj je bil urediti napetosti, ki so bile rezultat [[Francoska revolucija|francoskih revolucionarnih vojn]], [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]] in razpada [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]].]] [[Slika:Franz-Joseph-1885.jpg|thumb|left|upright=.3|[[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef&nbsp;I.]] je eden izmed evropskih monarhov z najdaljšo dobo vladanja, vladal je 68&nbsp;let.]] Avstrija se je kasneje zapletla v vojno z [[Francoska revolucija|revolucionarno Francijo]], na začetku zelo neuspešno, z vrsto zaporednih porazov, ki jim jih je zadal [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] in so na koncu privedli h koncu Svetega rimskega cesarstva leta 1806. Dve leti prej,<ref>Johnson 34</ref> leta 1804, je nastalo Avstrijsko cesarstvo. Leta 1814 je bila Avstrija del zavezniških sil, ki so napadle Francijo in h koncu privedle obdobje [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]]. [[Slika:Austria Hungary ethnic.svg|thumb|upright=1.2|[[Etnična skupina|Etnično]]-[[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikovni]] zemljevid Avstro-Ogrske iz leta 1910]] Iz [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] leta 1815 je izšla kot ena izmed štirih vodilnih sil in kot priznana velesila. Istega leta je bila pod avstrijskim predsedstvom ustanovljena [[Nemška konfederacija]] (''{{lang|de|Deutscher Bund}}''). Zaradi nerešenih družbenih, političnih in narodnostnih trenj so nemške dežele pretresle [[Revolucionarno leto 1848|revolucije leta 1848]]; le-te so težile k združeni Nemčiji.<ref name="johnson 36">Johnson 36</ref> Združena Nemčija bi bila možna tako kot Velika Nemčija ali kot Velika Avstrija ali pa le kot Nemška konfederacija brez Avstrije. Ker se Avstrija ni bila pripravljena odpovedati nemško govorečim ozemljem v korist slednje, leta 1848 nastalemu [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]], so krono novega cesarstva ponudili pruskemu kralju [[Friderik Viljem IV. Pruski|Frideriku Viljemu&nbsp;IV.]] Leta 1864 sta se Avstrija in Prusija skupaj bojevali proti [[Danska|Danski]] in ohranili neodvisnost vojvodin [[Schleswig]] in [[Holstein]] od Danske. Toda ker se o upravljanju teh vojvodin nista zmogli dogovoriti, sta se leta 1866 zapletli v [[Avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-prusko vojno]]. Po porazu proti Prusiji v [[bitka pri Königgrätzu|bitki pri Königgrätzu]]<ref name="johnson 36" /> je bila Avstrija primorana zapustiti konfederacijo in posledično ni več sodelovala pri nemški politiki.<ref name="johnson 55">Johnson 55</ref><ref>Schulze 233</ref> [[Avstro-Ogrski kompromis]] (''Ausgleich'') iz leta 1867, je pod vladavino Franca Jožefa&nbsp;I. uvedel dvojno suverenost Avstrijskega cesarstva in Ogrskega kraljestva.<ref>Johnson 59</ref> Cesarstvo pod avstrijsko-ogrsko oblastjo je bilo raznoliko in je vključevalo različna [[Slovani|slovanska]] ljudstva, med njimi [[Hrvati|Hrvate]], [[Čehi|Čehe]], [[Poljaki|Poljake]], [[Rusini|Rusine]], [[Srbi|Srbe]], [[Slovaki|Slovake]], [[Slovenci|Slovence]] ter [[Ukrajinci|Ukrajince]], poleg teh pa tudi številčne [[Italijani|italijanske]] in [[Romuni|romunske]] skupnosti. Posledično je bilo vladanje Avstro-Ogrski vedno bolj težavno v luči nastajajočih nacionalističnih gibanj, kar je zahtevalo znatno naslanjanje na obsežno tajno policijo. Kljub vsemu se je centralna oblast (Franc Jožef je bil vseeno pripadnik razsvetljenstva) trudila z reformami, s katerimi bi delno ugodila novim težnjam. Tako je bil npr. ''Reichsgesetzblatt'' z zakoni in uredbami [[Cislajtanija|Cislajtanije]] izdan v osmih jezikih, vse narodnosti pa so lahko ustanavljale šole v lastnem jeziku ter imele pravico do uporabe lastnega jezika v uradnih postopkih. Dunaj je zlasti v tem obdobju bil za Slovence pomemben kot nekdanja prestolnica, ki so ji s svojim delovanjem dali pečat tudi številni Slovenci. Kot ključni študijski center za naše kraje je ob koncu 19.&nbsp;stoletja pritegoval glavnino naših tedaj bodočih kulturnikov in intelektualcev, ki so tam preživeli nekaj let, nekateri pa so ostali tudi desetletja ali vse življenje; med njimi so tako [[Ivan Grohar]], [[Ivan Cankar]], [[Jože Plečnik]] in [[Maks Fabiani]].<ref>{{Navedi splet|url = http://slovencinadunaju.weebly.com/|title = SLOVENCI NA DUNAJU okoli leta 1900|date = junij 2013|accessdate = 5.4.2015 |publisher = Filozofska fakulteta v Ljubljani}}</ref> V [[Avguštinej]]u na Dunaju so se šolali tudi številni bodoči slovenski duhovniki. === 20. stoletje === [[Slika:franzferdinand.jpg|thumb|upright|Nadvojvoda [[Franc Ferdinand]] (desno) s svojo družino]] Leta 1908 je Avstro-Ogrska v drugem ustavnem obdobju Osmanskega cesarstva našla izgovor za [[Aneksijska kriza|pripojitev (aneks)]] Bosne in Hercegovine.<ref>{{navedi splet |url=https://www.mtholyoke.edu/acad/intrel/boshtml/bos127.htm |title=The Annexation of Bosnia-Herzegovina, 1908 |publisher=Mount Holyoke College |accessdate=25.3.2013 |archive-date=2013-03-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130323152047/https://www.mtholyoke.edu/acad/intrel/boshtml/bos127.htm |url-status=dead}}</ref> [[Sarajevski atentat|Atentat nad nadvojvodom Francem Ferdinandom in njegovo ženo]], ki ga je poleti leta 1914 v [[Sarajevo|Sarajevu]] izvedel Srb [[Gavrilo Princip]]<ref>Johnson 52–54</ref> so vodilni avstrijski politiki in generali izkoristili in prepričali cesarja, da je napovedal vojno Srbiji (glej [[Avstro-ogrski ultimat Srbiji]]), s tem pa tvegali in nato tudi sprožili izbruh [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], ki je navsezadnje po porazu [[Centralne sile|centralnih sil]] privedla do razpada Avstro-Ogrske; ena izmed novo nastalih držav je bila tudi Avstrija. V vojni je umrlo okrog milijona in pol avstro-ogrskih vojakov, od tega približno 35.000 Slovencev.<ref name="100letprve">{{navedi splet |url=http://www.100letprve.si/i_svetovna_vojna/izgube/ |title=Izgube v 1. svetovni vojni |accessdate=12.4.2015 |work=Brill's Encyclopedia of the First World War. Leiden, Boston: Brill, 2012, cit. po Uradu vlade RS za komuniciranje / Nacionalni odbor}}</ref> ==== Ureditev po prvi svetovni vojni ==== 21. oktobra 1918 so se nemški poslanci [[Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|državnega zbora]] (parlamenta [[Cislajtanija|avstrijske polovice]] Avstro-Ogrske) sestali na Dunaju kot začasna narodna skupščina za Nemško Avstrijo (''Provisorische Nationalversammlung für Deutschösterreich''). 30. oktobra je ta skupščina ustanovila državo Nemško Avstrijo in izvolila vlado, imenovano državni svet ({{jezik-de|Staatsrat}}). Novo vlado je cesar [[Karel&nbsp;I. Habsburško-Lotarinški]] povabil k pogovorom o premirju z Italijo, vendar se v to ni želela vpletati. To je odgovornost za zaključek vojne 3. novembra 1918 preneslo izključno na cesarja in njegovo vlado. 11. novembra 1918 je cesar po nasvetu ministrov stare in nove vlade objavil, da ne bo več sodeloval v državnih poslih. 12. novembra se je Nemška Avstrija z zakonom proglasila za demokratično republiko in del nove Nemške republike. Ustava, ki je ''Staatsrat'' preimenovala v ''Bundesregierung'' (zvezno vlado) in ''Nationalversammlung'' v ''Nationalrat'' (narodni svet), je bila sprejeta 10. novembra 1920. [[Slika:GermanAustriaMap.png|thumb|Nemško govoreče province pod avstrijsko oblastjo leta 1918. Meje na novo nastale Prve republike Avstrije so označene z rdečo.]] [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Pogodba iz Saint-Germaina]] iz leta 1919 ([[Trianonska mirovna pogodba|pogodba iz Trianona]] iz 1920 za Ogrsko) je potrdila in ustalila novo ureditev Srednje Evrope, ki je v večjem delu nastala novembra 1918, pri tem pa so nastale nove države in bile premaknjene meje obstoječih. Več kot trije milijoni nemško govorečih Avstrijcev so se znašli v vlogi manjšin v novo nastalih ali povečanih državah, tj. na [[Češka|Češkem]], v [[Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno|Jugoslaviji]], na [[Madžarska|Madžarskem]] in v Italiji.<ref>Brook-Shepherd 246</ref> Med temi sta bili tudi provinci [[Južna Tirolska]] (ki je postala del Italije) in nemška Češka (kot del [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]]). Status Nemške Češke ([[Sudeti]] idr.) je kasneje odigral pomemben del pri netenju [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] (glej [[Münchenski sporazum#Sudetska kriza|Sudetska kriza]]).<ref name="a1">Brook-Shepherd 245</ref> Status Južne Tirolske je (bil) stalen izvor težav v odnosih med Avstrijo in Italijo, do končne rešitve v 1980-ih, ko je Italija Južni Tirolski podelila precejšnjo stopnjo [[avtonomna pokrajina|avtonomije]]. Med letoma 1918 in 1919 se je Avstrija imenovala Nemška Avstrija (''{{lang|de|Staat Deutschösterreich}}''). Ne samo, da so [[Antanta|antantne sile]] prepovedale Avstriji združitev z Nemčijo, temveč so v mirovnem sporazumu zavrnile tudi uporabo tega imena, zato so ga konec leta 1919 spremenili v Republika Avstrija.<ref name="a1" /> Meja s [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] (kasneje Jugoslavijo) je bila določena po [[Koroški plebiscit|koroškem plebiscitu]] oktobra 1920, na podlagi katerega je večji del nekdanje avstro-ogrske kronske dežele Koroška pripadel novo nastali Avstriji, veliko Slovencev pa je tako ostalo v Avstriji. Meja je po plebiscitu potekala po gorskem masivu [[Karavanke]]. ==== Medvojno obdobje in druga svetovna vojna ==== Po vojni je [[inflacija]] začela načenjati vrednost [[Avstro-ogrska krona|krone]], ki je še vedno bila avstrijska valuta. Jeseni 1922 je Avstrija dobila posojilo, nad katerim je bedelo [[Društvo narodov]].<ref>Brook-Shepherd 257–8</ref> Namen posojila je bil izogib bankrotu, stabilizacija valute in izboljšanje splošnega gospodarskega položaja v Avstriji. Posojilo je pomenilo tudi, da Avstrija ni bila več samostojna država, temveč je delovala pod nadzorom Društva narodov. Leta 1925 je krono nadomestil [[Šiling (avstrijska valuta)|avstrijski šiling]] v razmerju 1:10.000, ki so ga kasneje zaradi njegove stabilnosti imenovali tudi ''alpski dolar''. Od 1925 do 1929 je gospodarsko uživalo kratek vzpon pred skorajšnjim zlomom po [[Črni petek (1929)|črnem petku]] 1929. Prva avstrijska republika je trajala do 1933, ko je kancler [[Engelbert Dollfuss]], z uporabo, kot je to sam imenoval, ''samoodklopa od parlamenta'' (''{{lang|de|Selbstausschaltung des Parlaments}}''), uvedel [[avtokracija|avtokratski]] režim po vzoru italijanskega [[fašizem|fašizma]].<ref name="johnson 104">Johnson 104</ref><ref name="brook 269">Brook-Shepherd 269–70</ref> Dve veliki stranki iz tega obdobja, socialni demokrati in konzervativci, sta ustanovili svoje paravojaške enote;<ref name="Brook-Shepherd 261">Brook-Shepherd 261</ref> ''Republikanischer Schutzbund'' socialnih demokratov so bili proglašeni za nezakonite, a so kljub temu delovali ob izbruhu [[državljanska vojna|državljanske vojne]].<ref name="Brook-Shepherd 261" /><ref name="johnson 104" /><ref name="brook 269" /><ref name="johnson 107">Johnson 107</ref> Po kratkotrajni [[avstrijska državljanska vojna|avstrijski državljanski vojni]] so avstrijski monarhisti in konservativci premagali svoje domače politične tekmece [[socialna demokracija|socialdemokrate]] in prepovedali avstrijsko podružnico [[NSDAP]]. Februarja 1934 so usmrtili več članov ''Schutzbunda'',<ref>Brook-Shepherd 283</ref> socialno-demokratska stranka je bila v ilegali, mnogi izmed članov so bili zaprti ali pa so emigrirali.<ref name="johnson 107" /> 1. maja 1934 so avstrofašisti izglasovali novo ustavo (»Maiverfassung«), ki je utrdila Dolfussovo moč, vendar so Dolfussa 25. julija 1934 med atentatom v poskusu prevrata ubili [[nacisti]].<ref>Lonnie Johnson 109</ref><ref>Brook-Shepherd 292</ref> [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-1987-0922-500, Wien, Heldenplatz, Rede Adolf Hitler.jpg|thumb|upright|Hitler govori na Heldenplatzu, Dunaj, 1938]] [[Slika:KZ Mauthausen.jpg|thumb|upright|Osvoboditev [[Koncentracijsko taborišče Mauthausen|koncentracijskega taborišča Mauthausen]], 1945]] Njegov naslednik, [[Kurt Schuschnigg]] (delno slovenskega rodu), ki je med 29. julijem 1934 in 11. marcem 1938 vladal Avstriji kot zvezni kancler z [[diktatura|diktatorskimi]] pooblastili, se je boril za ohranitev neodvisne Avstrije kot »boljše nemške države«. Schuschnigg je bil v obdobju med obema svetovnima vojnama zadnji avstrijski kancler pred nacistično priključitvijo Avstrije. 12. marca 1938 so avstrijski nacisti prevzeli vlado, medtem ko so nemške čete zavzele državo.<ref name="johnson 112">Johnson 112–113</ref> 13. marca 1938 je bila uradno razglašena priključitev (''[[Anschluss]]'') Avstrije. Dva dni kasneje je [[Adolf Hitler]] (po kraju rojstva Avstrijec) na Dunaju razglasil, kot je to sam imenoval, »ponovno združitev« svoje domovine z [[Tretji rajh|Nemčijo]]. Skupaj z Nemčijo so tudi v Avstriji 10. aprila 1938 izvedli zadnje volitve v obdobju nacizma. Na teh volitvah so tudi odločali o potrditvi združitve z Nemčijo. Zanjo je glasovalo 99,73 % udeležencev.<ref>{{navedi knjigo |first=Otmar |last=Jung |title=Plebiszit und Diktatur: die Volksabstimmungen der Nationalsozialisten |publisher=Mohr |location=Tübingen |year=1995 |isbn=3-16-146491-5 |pages=121}}</ref> Avstrija je bila s tem vključena v Tretji rajh in je prenehala obstajati kot neodvisna država. Arianizacija premoženja avstrijskih Judov se je pričela takoj, že sredi marca. Nacisti so Avstrijo imenovali »Ostmark«,<ref name="johnson 112" /> do leta 1942, ko so jo zopet preimenovali v »Alpen-Donau-Reichsgaue«. Nekateri izmed najbolj znanih nacistov so bili Avstrijci, med drugim Hitler, [[Adolf Eichmann]], [[Ernst Kaltenbrunner]], [[Arthur Seyss-Inquart]], [[Franz Stangl]] in [[Odilo Globocnik]],<ref>Ian Wallace (1999). ''[http://books.google.com/books?id=OiPp8JLxny8C&pg=PA81&dq=&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false German-speaking exiles in Great Britain]''. Rodopi. p.&nbsp;81. ISBN 90-420-0415-0</ref> Avstrijci so sestavljali tudi 40 % osebja nacističnih koncentracijskih taborišč.<ref>David Art (2006). "''[http://books.google.com/books?id=q3oLu8I8hVMC&pg=PA43&dq=&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false The politics of the Nazi past in Germany and Austria]''". Cambridge University Press. p.&nbsp;43. ISBN 0-521-85683-3</ref> Dunaj je padel 13. aprila 1945 med [[Rdeča armada|sovjetsko]] ofenzivo, malo pred dokončnim zlomom Tretjega rajha. Zavezniške sile so se sicer pripravljale tudi na ''[[Operacija alpski zid|Operacijo alpski zid]]'', ki naj bi se izvajala prav na avstrijskih tleh, a se zaradi prehitrega nacističnega zloma nikoli ni udejanila. [[Karl Renner]] in [[Adolf Schärf]] (Socialistična stranka Avstrije), Leopold Kunschak (Avstrijska ljudska stranka, bivši krščanski socialisti) in Johann Koplenig (Komunistična stranka Avstrije) so 27. aprila 1945 razglasili avstrijsko odcepitev od Tretjega rajha in pod državnim kanclerjem Rennerjem ustanovili začasno vlado, s privolitvijo Rdeče armade in s [[Josif Stalin€Stalinovo]] podporo.<ref name="johnson 135">Johnson 135–6</ref> Ta datum je neuradni dan rojstva druge republike. Konec aprila 1945 je bila večina zahodne in južne Avstrije še vedno pod nacistično vladavino. 1. maja 1945 je zopet začela veljati zvezna ustava iz leta 1929, ki jo je 1. maja 1934 ukinil samodržec Dollfuss. Prav na meji z Avstrijo je pri umiku nemških čet v domnevno varnejše zavetje britanskih sil na avstrijskem Koroškem 13.-14. maja 1945 od [[Prevalje|Prevalj]] proti [[Pliberk]]u prišlo do zadnje večje bitke druge svetovne vojne; ker pa so jugoslovanski partizani zavzeli tudi Koroško do Celovca, je med njimi in britanskimi okupacijskimi silami prihajalo do manjših napetosti. Do bitke je prišlo tudi 11. maja pri preboju [[Rupnikov bataljon|Rupnikovega bataljona]] proti [[Borovlje|Borovljam]]. Na [[Vetrinj]]skem polju se je po koncu vojne izoblikovalo tudi begunsko taborišče, kamor so se pred [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovansko armado]] umaknili civilisti in pripadniki kvizlinških enot iz Jugoslavije ([[Četniki (Kraljevina Jugoslavija)|četniki]], [[ustaši]], hrvaški domobrani in [[Prostovoljna protikomunistična milica|belogardisti]]).<ref>{{navedi splet |url= http://dk.mors.si/Dokument.php?id=402|title=Analiza zaključnih vojaških operacij na Koroškem po kapitulaciji Nemčije leta 1945 |accessdate=10.4.2015 |date=julij 2007 |format=pdf |first=Boštjan |last=Peternelj}}</ref> Iz tega taborišča so Britanci v Slovenijo (takrat Jugoslavijo) vrnili pripadnike vojaških formacij, ki so nato večinoma končali kot žrtve [[Povojni izvensodni poboji v Sloveniji|povojnih pobojev]]. Sámo taborišče je nato obstajalo do 1950.<ref name="poboji">{{navedi splet |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf |title=Povojni poboji na Slovenskem 1945 |accessdate= 10.4.2015|date=2009 |format=pdf |first=Andrej |last=Plohl}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.mladina.si/93338/dijaki-begunske-gimnazije-ki-je-delovala-vsega-nekaj-let-so-naredili-izredne-kariere-alojzij-amb/|title=Dijaki begunske gimnazije, ki je delovala vsega nekaj let, so naredili izredne kariere |accessdate=10.4.2015 |date=23.5.2005 |work=Mladina}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://isim.zrc-sazu.si/en/publikacije/slovenski-begunci-v-avstriji-19451950-1#v|title=Slovenski begunci v Avstriji (1945–1950) |accessdate=10.4.2015 |work=Založba ZRC}}</ref> [[Slika:Bergisel.jpg|thumb|upright|[[Innsbruck]] je gostil [[Zimske olimpijske igre 1964]] in [[Zimske olimpijske igre 1976|1976]], kakor tudi prve [[Zimske mladinske olimpijske igre]] v zgodovini leta 2012.]] [[Slika:Uno City Kaiserwasser.jpg|thumb|upright|[[Urad Organizacije združenih narodov na Dunaju|Urad OZN na Dunaju]] (United Nations Office in Vienna - UNOV) je ena od štirih glavnih lokacij [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] po svetu.]] Skupno število avstrijskih žrtev med drugo svetovno vojno med 1939 in 1945 je ocenjeno na 260.000.<ref>Rüdiger Overmans. ''Deutsche militärische Verluste im Zweiten Weltkrieg.'' Oldenbourg 2000.</ref> Žrtev judovskega [[holokavst]]a je bilo 65.000,<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria/33382/Anschluss-and-World-War-II Anschluss and World War II]. Britannica Online Encyclopedia.</ref> okoli 140.000 pa jih je v letih 1938-39 emigriralo. Več tisoč Avstrijcev je bilo udeleženih v resnih nacističnih zločinih (samo v koncentracijskem taborišču [[Mauthausen]]-Gusen je bilo več sto tisoč žrtev), dejstvo, ki ga je uradno priznal šele kancler [[Franz Vranitzky]] leta 1992. ==== Po drugi svetovni vojni ==== Tako kot Nemčijo so tudi Avstrijo razdelili na britansko, francosko, ameriško in sovjetsko območje, ki jih je upravljala Zavezniška komisija za Avstrijo.<ref>Lonnie Johnson 137</ref> Kot je bilo nakazano že v Moskovski deklaraciji iz 1943, je prišlo s strani [[Zavezniki druge svetovne vojne|zaveznikov]] do posebne obravnave Avstrije.<ref name="johnson 135" /> Avstrijsko vlado, ki so jo sestavljali socialni demokrati, konzervativci in komunisti (do leta 1947) in je delovala na Dunaju (ki je bil obkrožen s sovjetsko cono), so zahodni zavezniki priznali oktobra 1945, po tem, ko so v začetku sumili, da je Renner Stalinov pajac. Po tem se je bilo moč izogniti dvojni vladi in delitvi države, kar se je zgodilo v Nemčiji. Avstrijo so sicer obravnavali bolj kot nacistično žrtev, ki so jo osvobodili zavezniki.<ref>Manfried Rauchensteiner: Der Sonderfall. Die Besatzungszeit in Österreich 1945 bis 1955 (''The Special Case. The Time of Occupation in Austria 1945 to 1955''), edited by [[Heeresgeschichtliches Museum]] / Militärwissenschaftliches Institut (Museum of Army History / Institute for Military Science), Vienna 1985</ref> 15. maja 1955 je po več let trajajočih pogovorih, na katere je vplivala tudi [[hladna vojna]], Avstrija z avstrijsko državno pogodbo s štirimi okupacijskimi silami pridobila polno neodvisnost. 26. oktobra 1955 je po odhodu vseh okupacijskih enot s parlamentarnim zakonom Avstrija razglasila »trajno [[nevtralnost]]«.<ref name="johnson 153">Lonnie Johnson 153</ref> Po Avstrijski državni pogodbi je posebne pravice dobila tudi [[Koroški Slovenci|slovenska manjšina]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], toda pri uveljavljanju teh pravic se zapleta še desetletja po formalni podelitvi, število Slovencev se zmanjšuje in se kot narod vedno bolj [[Asimilacija (sociologija)|asimilira]] v nemško govorečo večino.<ref name="delo o manjšinah"/> [[Slika:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (081).jpg|thumb|upright|Avstrija se je [[Evropska unija|Evropski uniji]] pridružila leta 1995 in podpisala [[Lizbonska pogodba|Lizbonsko pogodbo]] 2007.]] Politični sistem Druge republike temelji na ustavah iz let 1920 in 1929, ki sta se zopet uveljavili leta 1945. Sistem je sorazmeren, kar pomeni, da je večina pomembnih mest enakomerno porazdeljenih med socialne demokrate (SPÖ) in ljudsko stranko (ÖVP).<ref>Lonnie Johnson 139</ref> Močan je tudi vpliv interesnih skupin (delavcev, poslovnežev, kmetov), zato se vse spremembe zakonodaje sprejemajo s širokim konsenzom.<ref>Lonnie Johnson 165</ref> Od leta 1945 je enostrankarska vlada delovala v letih 1966–1970 (konzervativci oz. ljudska stranka) in 1970–1983 (socialni demokrati). V vseh ostalih volilnih obdobjih je država vladala bodisi velika koalicija (socialdemokrati in ljudska stranka) bodisi mala koalicija (ena izmed velikih dveh strank in ena izmed ostalih manjših). 1. januarja 1995 je na podlagi dvotretjinsko pozitivne referendumske odločitve Avstrija postala članica Evropske skupnosti.<ref>Brook-Shepherd 447, 449</ref> Po vstopu Lihtenštajna v [[schengensko območje]] leta 2011 nobena izmed sosednjih držav na mejah z Avstrijo ne izvaja več mejnega nadzora. Glavni stranki SPÖ in ÖVP imata glede vojaške neuvrščenosti nasprotni stališči: SPÖ zagovarja nevtralnost, ÖVP pa prilagajanje in sodelovanje v evropski zunanji in obrambni politiki. V resničnosti se to že dogaja, Avstrija tudi deluje v [[Partnerstvo za mir|Partnerstvu za mir]] in je tudi že ustrezno prilagodila svojo zakonodajo. === Unescova svetovna dediščina v Avstriji === Zaradi svoje bogate zgodovine je nekaj področij Avstrije vpisanih na [[UNESCO|Unescov]] [[seznam svetovne dediščine]] oz. so kandidati za vpis<ref>{{navedi splet |url= http://whc.unesco.org/en/statesparties/at |title=Austria |accessdate=25.4.2015 |publisher=UNESCO World Heritage Centre}}</ref>: * [[Zgodovinsko središče mesta Salzburg]] * Palača in vrtovi dvorca [[Schönbrunn]] * [[Kulturna krajina Hallstatt-Dachstein/Salzkammergut]] * [[Železniška proga čez Semmering]] * Mesto [[Gradec]] – zgodovinski center in grad Eggenberg * Kulturna krajina [[Wachau]] * Kulturna krajina [[Nežidersko jezero|Nežiderskega jezera]] / Fertő skupaj z Madžarsko * [[Zgodovinski center Dunaja]] * [[Prazgodovinska kolišča okoli Alp]] (kamor spadajo tudi kolišča na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]]) * [[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]] * Meje rimskega imperija – [[Donavski limes]] (Zahodni segment) * [[Velika zdraviliška mesta Evrope]] == Politika in uprava == [[Slika:Wien - Hofburg, Leopoldinischer Trakt.JPG|thumb|upright|Predsedniška palača v Leopoldovem traktu dvorca [[Hofburg]]]] [[Slika:Wien - Bundeskanzleramt1.JPG|thumb|upright|Urad zveznega kanclerja na Ballhausplatz]] [[Slika:Parlament Vienna June 2006 183.jpg|thumb|upright|Parlament na Dunaju, dom narodnega zbora in zveznega sveta (Nationalrates/Bundesrates)]] Avstrijski parlament je na Dunaju, glavnem in najbolj naseljenem mestu države. Avstrija je postala zvezna, predstavniška demokratična republika z zveznim ustavnim zakonom iz leta 1920. Politični sistem Druge republike z njenimi devetimi deželami temelji na ustavi iz leta 1920, spremenjeni leta 1929, ki je bila ponovno sprejeta 1. maja 1945.<ref>Lonnie Johnson 17, 142</ref> Predsednik Avstrije je vodja države. Predsednik je neposredno izvoljen z večino glasov ljudstva, po potrebi pa se izvede drugi krog med kandidati z največ glasovi. Avstrijski kancler je vodja vlade. Kanclerja izbere predsednik in mu je naloga, da oblikuje vlado na podlagi strankarske sestave spodnjega doma parlamenta. Vlado je mogoče razrešiti s predsedniškim odlokom ali z glasovanjem o nezaupnici v spodnjem domu parlamenta, Nationalratu. Volitve za predsednika in parlament so bile v Avstriji nekoč obvezne. Obveznost je bila odpravljena postopoma med letoma 1982 in 2004.<ref>{{Cite web|title=Bundesministerium für Inneres – Elections Compulsory voting|url=http://www.bmi.gv.at/wahlen/elections_compulsorey_voting.asp|archive-url=https://web.archive.org/web/20071103221527/http://www.bmi.gv.at/wahlen/elections_compulsorey_voting.asp|archive-date=3 November 2007|access-date=3 January 2009|publisher=Bmi.gv.at}}</ref> Avstrijski parlament je sestavljen iz dveh domov. Sestava Nacionalnega sveta (''Nationalrat'') (183 sedežev) se določi vsakih pet let (ali kadar koli zvezni predsednik razpusti Nacionalni svet na predlog zveznega kanclerja ali pa ga razpusti Nacionalni svet) s splošnimi volitvami, na katerih ima volilno pravico vsak državljan, starejši od 16 let. Volilna starost se je leta 2007 znižala z 18 na 16 let.<ref>{{Cite web|title=The Austrian Parliament|url=https://www.parlament.gv.at/ZUSD/DLFolder/Austrian_Parl_E_p27.pdf|website=Parlament.gv.at|access-date=22 November 2021|archive-date=25 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220425043546/https://www.parlament.gv.at/ZUSD/DLFolder/Austrian_Parl_E_p27.pdf}}</ref> Čeprav obstaja splošni prag 4 % glasov za vse stranke na zveznih volitvah (''Nationalratswahlen'') za sodelovanje v proporcionalni porazdelitvi sedežev, ostaja možnost neposredne izvolitve na sedež v enem od 43 regionalnih volilnih okrajev (''Direktmandat''). === Upravna delitev === {{glavni|Zvezna dežela Avstrije}} Republika Avstrija je sestavljena iz devetih zveznih dežel ({{lang-de|link=no|Bundesländer}}).<ref name="CIA"/> Zvezne dežele so nato razdeljene na okrožja ({{lang|de|[[Bezirke]]}}) in upravna mesta ({{lang|de|[[Statutarno mesto (Avstrija)|Statutarstädte]]}}). Okrožja so naprej razdeljena na občine ({{lang|de|Gemeinden}}). Upravna mesta imajo pristojnosti, ki sicer pritičejo tako okrožjem kot občinam. Poseben položaj ima Dunaj, ki je hkrati in mesto in zvezna dežela. {{ImageMap Avstrijskih zveznih dežel|options=float:left}} {| class="wikitable sortable" style=font-size:90%" |- ! # !![[Zvezna dežela Avstrije|Zvezna dežela]] !! Glavno mesto ! Površina<br />{{smaller|(km²)}} !! Prebivalstvo<br />(2025) |- | 1 / B ||[[Gradiščanska]] (''Burgenland'') || [[Železno, Avstrija|Železno]] (''Eisenstadt'') |style=text-align:right| 3965 ||style=text-align:right| 301.790 |- | 2 / K ||[[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] (''Kärnten'') || [[Celovec]] (''Klagenfurt am Wörthersee'') |style=text-align:right| 9537 ||style=text-align:right| 570.095 |- | 3 / N ||[[Spodnja Avstrija]] (''Niederösterreich'') || [[St. Pölten]] |style=text-align:right| 19.180 ||style=text-align:right| 1.727.514 |- | 4 / O ||[[Gornja Avstrija|Zgornja Avstrija]] (''Oberösterreich'') || [[Linz]] |style=text-align:right| 11.983 ||style=text-align:right| 1.535.519 |- | 5 / S ||[[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]] || [[Salzburg]] |style=text-align:right| 7155 ||style=text-align:right| 572.846 |- | 6 / St ||[[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] (''Steiermark'') || [[Gradec]] (''Graz'') |style=text-align:right| 16.399 ||style=text-align:right| 1.271.716 |- | 7 / T ||[[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolska]] (''Tirol'') || [[Innsbruck]] |style=text-align:right| 12.648 ||style=text-align:right| 777.660 |- | 8 / V ||[[Predarlska]] (''Vorarlberg'') || [[Bregenz]] |style=text-align:right| 2602 ||style=text-align:right| 411.784 |- | 9 / W ||colspan=2| [[Dunaj]] (''Wien'') |style=text-align:right| 415 ||style=text-align:right| 2.028.289 |} === Zunanja politika === Avstrija je članica [[Evropska unija|Evropske unije]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Konference za varnost in sodelovanje v Evropi]] in opazovalka v [[Zahodnoevropska unija|Zahodnoevropski uniji]]. Je tudi soustanoviteljica [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj]]. === Eksklave in enklave === Na ozemlju Avstrije se nahaja [[Kleinwalsertal]], ki je funkcionalno [[enklava]] Zvezne republike Nemčije. Kleinwalsertal je sicer del Predarlskega in geografsko meji neposredno nanj, vendar je zaradi topografije ozemlja kraj dostopen samo preko Nemčije. Druga funkcionalna enklava Nemčije je naselbina Jungholz na Tirolskem, ki ni dosegljiva iz Avstrije in je z matično državo povezana le preko 1636 metrov visokega vrha Sorgschrofen. Tako imenovani dvorni gozdovi (Saalforste) se nahajajo na avstrijskem ozemlju, vendar so v zasebni pravni lasti Bavarske. Funkcionalna avstrijska enklava je bila še na švicarskem ozemlju. Švicarskega [[Samnaun|Samnauna]] dolgo časa ni bilo mogoče doseči iz Švice po cesti, temveč prek Avstrije (Tirolske). Zaradi tega so v 19. stoletju opustili retoromanščino in jo nadomestili s tirolščini podobnim narečjem. Sedaj ima Samnaun že tudi cestno povezavo z matično Švico, ima pa še naprej status [[brezcarinska cona|brezcarinske cone]]. Do leta 1980 je podoben status kot Samnaun imel tudi Spiss na avstrijsko-švicarski meji. Kraj je bil dolgo časa dostopen samo iz Samnauna in se je moral upirati izseljevanju, saj je v nasprotju z drugimi enklavami imel malo gospodarskih možnosti, V okviru avstrijske države predstavlja okraj [[Lienz]] (tudi [[Vzhodna Tirolska]]) eksklavo zvezne dežele [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolske]].<ref>{{navedi splet |url=http://basementgeographer.com/same-name-other-side-of-the-border-part-iv-southern-and-eastern-europe/ |title=Same Name, Other Side of the Border (Part IV: Southern and Eastern Europe) |accessdate=31.5.2015 |date=2012 |work=The Basement Geographer |archive-date=2015-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150322231144/http://basementgeographer.com/same-name-other-side-of-the-border-part-iv-southern-and-eastern-europe/ |url-status=dead}}</ref> === Vojska === {{Več slik |align = right |direction= vertical |footer = |footer_align = center |footer_background= |width = 250 |image1 = Leopard 2A4 Austria 4.JPG |caption1= [[Glavni bojni tank]] [[Leopard 2|Leopard 2A4]] Kopenske vojske avstrijskih oboroženih sil |image2 = Eurofighter Typhoon AUT.jpg |caption2= [[Lovsko letalo]] [[Eurofighter Typhoon]] Vojaškega letalstva avstrijskih oboroženih sil }} Moč avstrijskih oboroženih sil (nemško: ''Österreichisches Bundesheer'', dobesedno Avstrijska zvezna vojska) v veliki meri sloni na [[nabor|naborniškemu sistemu]]. Vojaška obveznost se za moške prične z&nbsp;18. letom in traja do dopolnjenega 50.&nbsp;leta starosti. [[Vojaški rok]] traja šest mesecev. Državljan ima v zvezi s služenjem vojaškega roka možnost ugovora vesti: v tem primeru se obveznost vojaškega roka izpolni s civilnim služenjem, ki traja od 9–12&nbsp;mesecev.<ref name="klinar"/> Leta 2013 je bilo v aktivni vojaški službi okoli 24.500 pripadnikov avstrijskih oboroženih sil,<ref name="EDA">{{navedi splet |url= http://www.eda.europa.eu/info-hub/defence-data-portal/Austria/year/2013|title=Defence Data of Austria in 2013 |accessdate=18.7.2015 |publisher=European Defence Agency}}</ref> število pripadnikov rezervne sestave pa se trenutno giblje okoli 27.000.<ref name="GFP"/> Kopenska vojska ima v svoji sestavi okoli 60&nbsp;[[tank]]ov, 400&nbsp;[[pehotno bojno vozilo|pehotnih bojnih vozil]] in 80&nbsp;[[samovozna artilerija|samovoznih artilerij]], Vojaško letalstvo ima okoli 130&nbsp;zrakoplovov, od tega 15&nbsp;lovcev in 70&nbsp;[[helikopter]]jev.<ref name="GFP">{{navedi splet |url= http://www.globalfirepower.com/country-military-strength-detail.asp?country_id=austria|title=Austria Military Strength |accessdate=18.7.2015 |date=1.4.2015|publisher=Global Firepower (GFP)}}</ref> Leta 2013 so vojaški izdatki znašali 2.432 milijonov [[Evro|€]], kar je predstavljalo 0,78 % [[bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]].<ref name="EDA"/> Glavni sektorji Avstrijske zvezne vojske so Kopenska vojska (''Landstreitkräfte''), Vojaško letalstvo (''Luftstreitkräfte'') ter enote za mednarodne misije (''Internationale Einsätzein'') in specialne sile (''Spezialeinsatzkräfte''), ki delujejo pod enotnim poveljstvom (''Streitkräfteführungskommando'', SKFüKdo). Glede na to, da je Avstrija celinska država, nima svoje [[vojna mornarica|vojne mornarice]]. Vrhovni poveljnik avstrijskih oboroženih sil je predsednik države. Nadzor nad oboroženimi silami ima Zvezni svet za obrambo, ki ga vodi zvezni kancler. Zvezni svet za obrambo sestavljajo še podkancler, minister za obrambo, minister za zunanje zadeve in ostali resorni ministri ter načelnik generalštaba Avstrijske zvezne vojske in načeloma tudi predstavniki vseh v državnem svetu zastopanih strank.<ref name="klinar">{{navedi knjigo|author=Klinar T. |year=2007 |title=Primerjava organiziranosti in nalog oboroženih sil Avstrije in Slovenije ''[diplomsko delo]''|publisher=Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/specialisticna/docs/spec_klinar-tomaz.doc}}</ref> Naloge Avstrijske zvezne vojske so vojaška obramba države ter v povezavi s tem obramba ustavne ureditve in demokratične svobode prebivalstva ter vzdrževanje notranje državne ureditve in varnosti, pomoč v primeru naravnih nesreč in nezgod ter pomoč v tujini pri vzdrževanju miru, izvajanju humanitarne pomoči in pomoči v primeru naravnih nesreč, kot tudi iskalne in reševalne naloge.<ref name="klinar"/> V tujini je trenutno največ pripadnikov na [[Kosovo|Kosovu]] (507 pripadnikov, [[KFOR]]), v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] (324 pripadnikov, [[EUFOR]] Althea) in v [[Libanon]]u (171 pripadnikov, [[UNIFIL]]).<ref>{{navedi splet|title=Auslandseinsätze des Bundesheeres|url=http://www.bundesheer.at/ausle/zahlen.shtml|accessdate=18.7.2015|date=Julij 2015|publisher=Bundesheer|language=de|archive-date=2015-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20150722001112/http://www.bundesheer.at/ausle/zahlen.shtml|url-status=dead}}</ref> == Geografija == [[Slika:Oesterreich topo.png|thumb|upright=1.4|Topografska karta Avstrije s prikazanimi mesti z več kot 100.000 prebivalci.]] Avstrija je zaradi svoje lege v Alpah pretežno gorata država. Srednjevzhodne Alpe, Severne apneniške Alpe in Južne apneniške Alpe delno ležijo v Avstriji. Od celotne površine Avstrije (83.871 km<sup>2</sup>) se le približno četrtina lahko šteje za nižinsko, le 32 % države pa leži pod 500 metri nadmorske višine. Alpe zahodne Avstrije se v vzhodnem delu države nekoliko umaknejo nižinam in ravninam. Avstrija leži med 46° in 49° severne širine ter 9° in 18° vzhodne dolžine. Razdelimo jo lahko med pet območij, med katerimi je z 62 % ozemlja največje tisto, ki pripada [[Vzhodne Alpe|Vzhodnim Alpam]]. Avstrijsko predgorje ob vznožju Alp in [[karpati|Karpatov]] zavzemajo 12 %, predgorje na vzhodu in območja, ki obdajajo obrobje [[Panonska nižina|Panonske nižine]], pa približno prav tako 12 %. Drugo večje [[Gora|gorsko]] območje, precej nižje od Alp, je na severu. Znano kot avstrijska [[granit]]na [[planota]] in leži v osrednjem delu [[Češki masiv|Češkega masiva]] ter zavzema 10 % Avstrije. Avstrijski del [[Dunajska kotlina|Dunajske kotline]] pokriva ostale 4 %. V Avstriji gozdna pokritost predstavlja približno 47 % celotne površine, kar je leta 2020 ustrezalo 3.899.150 hektarjem (ha) gozda, kar je več kot 3.775.670 hektarjev (ha) leta 1990. Leta 2020 je naravno obnavljajoči se gozd pokrival 2.227.500 hektarjev (ha), zasajeni gozd pa 1.671.500 hektarjev (ha). Od naravno obnavljajočega se gozda je bilo 2 % primarnih gozdov (ki jih sestavljajo avtohtone drevesne vrste brez jasno vidnih znakov človeške dejavnosti), približno 23 % gozdne površine pa je bilo znotraj zavarovanih območij. Za leto 2015 je bilo 18 % gozdnih površin v javni lasti, 82 % v zasebni lasti in 0 % z lastništvom, navedenim kot drugo ali neznano.<ref>{{Cite book|url=https://openknowledge.fao.org/server/api/core/bitstreams/a6e225da-4a31-4e06-818d-ca3aeadfd635/content|title=Terms and Definitions FRA 2025 Forest Resources Assessment, Working Paper 194|publisher=Food and Agriculture Organization of the United Nations|year=2023}}</ref><ref>{{Cite web|title=Global Forest Resources Assessment 2020, Austria|url=https://fra-data.fao.org/assessments/fra/2020/AUT/home/overview|website=Food Agriculture Organization of the United Nations}}</ref> Fitogeografsko Avstrija spada v srednjeevropsko provinco Cirkumborealne regije znotraj Borealnega kraljestva. Po podatkih [[WWF]] lahko ozemlje Avstrije razdelimo na štiri [[ekoregija|ekoregije]]: srednjeevropske mešane gozdove, panonske mešane gozdove, alpske iglavce in mešane gozdove ter zahodnoevropske širokolistne gozdove.<ref name="DinersteinOlson2017">{{Cite journal|last1=Dinerstein|first1=Eric|last2=Olson|first2=David|last3=Joshi|first3=Anup|last4=Vynne|first4=Carly|last5=Burgess|first5=Neil D.|last6=Wikramanayake|first6=Eric|last7=Hahn|first7=Nathan|last8=Palminteri|first8=Suzanne|last9=Hedao|first9=Prashant |last10=Noss |first10=Reed|last11=Hansen|first11=Matt|last12=Locke|first12=Harvey|last13=Ellis|first13=Erle C|last14=Jones|first14=Benjamin|last15=Barber|first15=Charles Victor|date=2017|title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm|journal=BioScience|volume=67|issue=6|pages=534–545|doi=10.1093/biosci/bix014|issn=0006-3568|pmc=5451287|pmid=28608869|doi-access=free|last16=Hayes|first16=Randy|last17=Kormos|first17=Cyril|last18=Martin|first18=Vance|last19=Crist|first19=Eileen |last20=Sechrest |first20=Wes|last21=Price|first21=Lori|last22=Baillie|first22=Jonathan E. M.|last23=Weeden|first23=Don|last24=Suckling|first24=Kierán|last25=Davis|first25=Crystal|last26=Sizer|first26=Nigel|last27=Moore|first27=Rebecca|last28=Thau|first28=David|last29=Birch|first29=Tanya |last30=Potapov |first30=Peter|last31=Turubanova|first31=Svetlana|last32=Tyukavina|first32=Alexandra|last33=de Souza|first33=Nadia|last34=Pintea|first34=Lilian|last35=Brito|first35=José C.|last36=Llewellyn|first36=Othman A.|last37=Miller|first37=Anthony G.|last38=Patzelt|first38=Annette|last39=Ghazanfar|first39=Shahina A. |last40=Timberlake |first40=Jonathan|last41=Klöser|first41=Heinz|last42=Shennan-Farpón|first42=Yara|last43=Kindt|first43=Roeland|last44=Lillesø|first44=Jens-Peter Barnekow|last45=van Breugel|first45=Paulo|last46=Graudal|first46=Lars|last47=Voge|first47=Maianna|last48=Al-Shammari|first48=Khalaf F.|last49=Saleem|first49=Muhammad}}</ref> Avstrija je imela leta 2018 povprečno oceno indeksa integritete gozdne krajine 3,55/10, kar jo uvršča na 149. mesto na svetu od 172 držav.<ref name="FLII-Supplementary">{{Cite journal|last1=Grantham|first1=H. S.|last2=Duncan|first2=A.|last3=Evans|first3=T. D.|last4=Jones|first4=K. R.|last5=Beyer|first5=H. L.|last6=Schuster|first6=R.|last7=Walston|first7=J.|last8=Ray|first8=J. C.|last9=Robinson|first9=J. G. |last10=Callow |first10=M.|last11=Clements|first11=T.|last12=Costa|first12=H. M.|last13=DeGemmis|first13=A.|last14=Elsen|first14=P. R.|last15=Ervin|first15=J.|date=2020|title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity – Supplementary Material|journal=Nature Communications|volume=11|issue=1|page=5978|bibcode=2020NatCo..11.5978G|doi=10.1038/s41467-020-19493-3|issn=2041-1723|pmc=7723057|pmid=33293507|doi-access=free|last16=Franco|first16=P.|last17=Goldman|first17=E.|last18=Goetz|first18=S.|last19=Hansen|first19=A. |last20=Hofsvang |first20=E.|last21=Jantz|first21=P.|last22=Jupiter|first22=S.|last23=Kang|first23=A.|last24=Langhammer|first24=P.|last25=Laurance|first25=W. F.|last26=Lieberman|first26=S.|last27=Linkie|first27=M.|last28=Malhi|first28=Y.|last29=Maxwell|first29=S. |last30=Mendez |first30=M.|last31=Mittermeier|first31=R.|last32=Murray|first32=N. J.|last33=Possingham|first33=H.|last34=Radachowsky|first34=J.|last35=Saatchi|first35=S.|last36=Samper|first36=C.|last37=Silverman|first37=J.|last38=Shapiro|first38=A.|last39=Strassburg|first39=B. |last40=Stevens |first40=T.|last41=Stokes|first41=E.|last42=Taylor|first42=R.|last43=Tear|first43=T.|last44=Tizard|first44=R.|last45=Venter|first45=O.|last46=Visconti|first46=P.|last47=Wang|first47=S.|last48=Watson|first48=J. E. M.}}</ref> 6 najvišjih avstrijskih gora: {| class="wikitable sortable" |- style=background:#DDD ! # !!Ime !!Višina !!Gorovje |- | 1 || {{Sort|Grossglockner|[[Großglockner]] (Veliki Klek)}} || 3.798 m || {{Sort|Ture, visoke|[[Zahodne Ture|Visoke Ture]]}} |- | 2 || [[Wildspitze]] || 3.772 m || {{Sort|Otztalske Alpe|[[Ötztalske Alpe]]}} |- | 3 || [[Kleinglockner]] || 3.770 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |- | 4 || {{Sort|Weisskugel|[[Weißkugel]]}}|| 3.739 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |- | 5 || {{Sort|Poschlturm|[[Glocknerwand|Pöschlturm]]}} || 3.721 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |- | 6 || {{Sort|Hortnagelturm|[[Glocknerwand|Hörtnagelturm]]}} || 3.719 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |} <gallery class=center mode=packed> Neusiedler See -- Podersdorf.jpg|[[Nežidersko jezero]] v [[Panonska nižina|Panonski nižini]] Stadtteile von Wien entlang der Donau (gesehen von Nordwesten).jpg|[[Dunajska kotlina]] Krems and mautern from ferdinandswarte.jpg|[[Krems an der Donau|Krems]] na koncu doline pri [[Wachau]]-u 1 hallstatt austria.jpg|Pogled na [[Hallstatt]] Vorderhopfreben Üntschenspitze 1.jpg|Avstrijsko podeželje v pokrajini [[Schoppernau]] poleti Heiligenblut kirche2.jpg|Pogled na [[Großglockner]] iz vasice [[Heiligenblut am Großglockner|Heiligenblut]] Oberleis 01 2008.JPG|Nižavje [[Weinviertel]] 2013-12-Nassfeld (11)a.jpg|Avstrijske Alpe na Koroškem Semmering Railway 2013.jpg|[[Železniška proga čez Semmering]] v Vzhodnih Alpah </gallery> === Podnebje === [[Slika:Rr-ann zamg.png|thumb|upright|Povprečna letna količina padavin v Avstriji]] Največji del Avstrije leži v [[zmerno topli pas|zmerno toplem pasu]], kjer prevladujejo [[zahod]]ni vetrovi. Ker okoli dve tretjine dežele pokrivajo Alpe, prevladuje [[gorsko podnebje]]. Na vzhodu v Panonski nižini in ob Donavski dolini ima podnebje celinski značaj, z manj padavinami kot v Alpah. Čeprav je v Avstriji pozimi hladno (−10 do 0&nbsp;°C), so lahko poletne temperature razmeroma visoke,<ref name="Climate">{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/weather/world/city_guides/results.shtml?tt=TT003350|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101202042009/http://www.bbc.co.uk/weather/world/city_guides/results.shtml?tt=TT003350|archivedate=2.12.2010|title=Average Conditions, Vienna, Austria|year=2006|publisher=British Broadcasting Corporation|accessdate=24.5.2009}}</ref> s povprečnimi temperaturami okoli 25&nbsp;°C in najvišjo temperaturo 40,5&nbsp;°C, izmerjeno avgusta 2013.<ref name=ZAMG>[http://www.zamg.ac.at/cms/de/klima/klimauebersichten/klimamittel-1971-2000 Klima]. Central Institute for Meteorology and Geodynamic</ref> {{Weather box |collapsed=collapsed |location = Lech, Vorarlberg (1440 m; povprečne temperature 1982 – 2012) Dfc, meji na Dfb. |metric first= Yes |single line = Yes <!--Average high temperatures--> |Jan high C=-0,7 |Feb high C= 0,3 |Mar high C= 3,5 |Apr high C= 7,1 |May high C=11,8 |Jun high C=17,4 |Jul high C=16,8 |Aug high C=14,3 |Sep high C=15,1 |Oct high C= 9,7 |Nov high C= 3,7 |Dec high C= 0,1 |Average high C= |Jan mean C=-4,5 |Feb mean C=-3,7 |Mar mean C=-0,6 |Apr mean C= 2,9 |May mean C= 7,3 |Jun mean C=10,6 |Jul mean C=12,7 |Aug mean C=12,2 |Sep mean C= 9,9 |Oct mean C= 5,6 |Nov mean C= 0,4 |Dec mean C=-3,3 |year mean C= |Jan low C=-8,2 |Feb low C=-7,6 |Mar low C=-4,7 |Apr low C=-1,3 |May low C= 2,8 |Jun low C= 6,0 |Jul low C= 8,0 |Aug low C= 7,7 |Sep low C= 5,6 |Oct low C= 1,6 |Nov low C=-2,9 |Dec low C=-6,6 |Average low C= |precipitation colour= green |Jan precipitation mm= 59 |Feb precipitation mm= 54 |Mar precipitation mm= 56 |Apr precipitation mm= 70 |May precipitation mm=103 |Jun precipitation mm=113 |Jul precipitation mm=133 |Aug precipitation mm=136 |Sep precipitation mm= 95 |Oct precipitation mm= 67 |Nov precipitation mm= 78 |Dec precipitation mm= 66 |year precipitation mm = |source 1= <ref name=ZAMG /> |source 2= {{navedi splet|url= https://en.climate-data.org/location/117363/|title= Lech climate data}} }} {{Weather box |collapsed=collapsed |location = Kühtai, Tirolska (2060 m; povprečne temperature 1982 – 2012) ET, podobno kot Dfc. |metric first= Yes |single line = Yes <!--Average high temperatures--> |Jan high C=-3,3 |Feb high C=-3,2 |Mar high C=-0,9 |Apr high C= 2,3 |May high C= 7,0 |Jun high C=10,4 |Jul high C=12,7 |Aug high C=12,3 |Sep high C= 9,6 |Oct high C= 6,3 |Nov high C= 0,5 |Dec high C=-2,4 |Average high C = |Jan mean C=-6,6 |Feb mean C=-6,5 |Mar mean C=-4,2 |Apr mean C=-1,1 |May mean C= 3,4 |Jun mean C= 6,6 |Jul mean C= 8,8 |Aug mean C= 8,6 |Sep mean C= 6,4 |Oct mean C= 2,9 |Nov mean C=-2,4 |Dec mean C=-5,4 |year mean C = |Jan low C=-9,9 |Feb low C=-9,8 |Mar low C=-7,5 |Apr low C=-4,4 |May low C=-0,2 |Jun low C= 2,9 |Jul low C= 4,9 |Aug low C= 4,9 |Sep low C= 3,3 |Oct low C=-0,5 |Nov low C=-5,2 |Dec low C=-8,4 |Average low C = |precipitation colour= green |Jan precipitation mm= 73 |Feb precipitation mm= 66 |Mar precipitation mm= 80 |Apr precipitation mm= 87 |May precipitation mm=115 |Jun precipitation mm=126 |Jul precipitation mm=148 |Aug precipitation mm=138 |Sep precipitation mm= 96 |Oct precipitation mm= 74 |Nov precipitation mm= 83 |Dec precipitation mm= 72 |year precipitation mm= |source 1= <ref name=ZAMG /> |source 2= {{navedi splet|url= https://en.climate-data.org/location/111749/|title= Kühtai climate data}} }} === Jezera === Največje [[Jezero|jezero]] je [[Nežidersko jezero]] na Gradiščanskem, od katerega približno 77 % celotne površine 315&nbsp;km² leži v Avstriji, ostanek pa pripada Madžarski. Sledijo [[Attersee (See)|Attersee]] s 46&nbsp;km² in [[Traunsee]] s 24&nbsp;km² v Zgornji Avstriji. Tudi [[Bodensko jezero]] s svojimi 536&nbsp;km² na tromeji z Nemčijo (deželi [[Bavarska]] in [[Baden-Württemberg]]) in Švico s svojim manjšim delom leži na avstrijskem ozemlju. Za poletni [[turizem]] imajo jezera poleg gora velik pomen, še posebej koroška in salzburška. Najbolj znana koroška jezera so: [[Vrbsko jezero]] (''Wörthersee'') pri Celovcu, [[Milštatsko jezero]] nad [[Špital ob Dravi|Špitalom]], [[Osojsko jezero]] (''Ossiacher See'') pri Beljaku in [[Belo jezero (Koroška)|Belo jezero]] (''Weißensee'') (med [[Šmohor (Avstrijska Koroška)|Šmohorjem]] in Špitalom). Znani sta tudi [[Mondsee (jezero)|Mondsee]] in [[Wolfgangsee]] na meji med Salzburgom in Zgornjo Avstrijo. === Reke === Večji del Avstrije spada preko [[Donava|Donave]] neposredno k [[Črno morje|črnomorskemu]] porečju, približno ena tretjina na jugovzhodu pa preko [[Mura|Mure]] (nemško ''Mur'') in [[Drava|Drave]] (''Drau'') in nato posredno zopet preko Donave zopet k črnomorskemu porečju. Le majhen del (2.366&nbsp;km²) na Zahodu se odvodnjava preko reke Ren (''Rhein'') v [[Atlantski ocean|Atlantik]] in na severu preko reke [[Laba|Labe]] (918&nbsp;km²) v [[Severno morje]]. Večji pritoki reke Donave (od zahoda proti vzhodu): * [[Lech (reka)|Lech]], [[Isar]] in [[Inn]] se v Donavo izlivajo na [[Bavarska|Bavarskem]]. Te reke odvodnjavajo Tirolsko, medtem ko [[Salzach]], pritok reke Inn, odvodnjava večino dežele Salzburg. Na [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburškem]] so tudi najvišji avstrijski [[Krimmlski slapovi]]. * [[Traun (Donava)|Traun]], [[Aniža (reka)|Aniža (Enns)]], [[Ybbs]], [[Erlauf (reka)|Erlauf]], [[Pielach]], [[Traisen (reka)|Traisen]], [[Wien (reka)|Wienfluss]], in [[Fischa]] odvodnjavajo ozemlje južno od Donave (so desni pritoki): Zgornjo Avstrijo, Štajersko, Spodnjo Avstrijo in Dunaj. * [[Große Mühl|Veliki]] in [[Mali Mühl]], [[Rodl]],[[Gusen (reka)| Gusen]] in [[Aist (reka)|Aist]], [[Kamp (reka)|Kamp]], [[Göllersbach]] in [[Rußbach (Donava)|Rußbach]] ter [[Thaya]] na severu in [[March (reka)|March]] na vzhodu odvodnjavajo ozemlje severno od Donave (so levi pritoki Donave): dele Zgornje in Spodnje Avstrije. Mura odvodnjava salzburški predel [[Lungau]] in Štajersko, na [[Hrvaška|Hrvaškem]] se izliva v Dravo, ki sama odvodnjava Koroško in vzhodno Tirolsko (Drava se v Donavo izliva na meji s [[Srbija|Srbijo]]). [[Raba]] (nemško: ''Raab'') odvodnjava del Štajerske in se na Madžarskem izliva v rokav Donave. Ren odvodnjava večino Predarlškega, teče skozi [[Bodensko jezero]] in se izliva v Severno morje. Reka [[Lainsitz]] je skoraj nepomembna, vendar je edina avstrijska reka, ki se iz Spodnje Avstrije preko Češke izliva v [[Laba|Labo]]. [[Slika:Danube In The Wachau Valley.jpg|thumb|center|upright=1.8|[[Donava]] v [[Wachau|dolini Wachau]] ([[Dürnstein]] povsem na levi in [[Krems an der Donau]] povsem na desni). Dolina Wachau je od leta 2000 zaradi arhitekturne in kmetijske zgodovine vpisana v [[UNESCO|Unescov]] [[Seznam svetovne dediščine]] kot kulturna krajina.<ref name=Unesco>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/list/970|title=Wachau Cultural Landscape|accessdate=5.12.2010|publisher=Unseco.org}}</ref><ref name=Report>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/archive/repcom00.htm#970|title=United Nations Educational, Scientific And Cultural Organization Convention Concerning The Protection Of The World Cultural And Natural Heritage, World Heritage Committee:Twenty-fourth session, Cairns, Australia:27 November – 2 December 2000: Report |accessdate=5.12.2010|publisher=Unesco.org}}</ref>]] == Gospodarstvo == [[Slika:Products exported by Austria.png|thumb|upright=1.5|Drevesna struktura izdelkov, ki jih izvaža Avstrija, po klasifikaciji HS4.]] [[Slika:Wien 07 Mariahilfer Straße Shopping a.jpg|thumb|upright|[[Mariahilf]] nakupovalna avenija na Dunaju]] [[Slika:13-08-30-wien-by-RalfR-123.jpg|thumb|upright|Moderni [[Dunaj]], Dunajski mednarodni center z uradi [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in stavbo DC Tower&nbsp;1.]] Avstrija, ki je po bruto [[Kosmati domači proizvod|domačem proizvodu]] na prebivalca na 12.&nbsp;mestu v svetu,<ref name=autogenerated1>{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2012/01/weodata/weorept.aspx?sy=2009&ey=2012&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=122&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CLP&grp=0&a=&pr.x=37&pr.y=14 |title=Austria|publisher=International Monetary Fund|accessdate=17. april 2012}}</ref> ima dobro razvito [[socialno-tržno gospodarstvo]] in visok življenjski standard. Do 1980-ih je Avstrija [[Nacionalizacija|nacionalizirala]] precej največjih industrijskih podjetij; v zadnjih letih pa je [[privatizacija]] skrčila državno lastništvo na stopnjo, primerljivo z ostalimi evropskimi državami. Delavska gibanja so v Avstriji še posebej močna in imajo znaten vpliv na delavsko politiko. Poleg zelo razvite [[Industrija|industrije]] je mednarodni [[turizem]] najpomembnejši del gospodarstva. Po podatkih iz leta 2014 predstavljajo storitve 69 % kosmatega domačega proizvoda, [[industrija]] (zlasti kovinsko-predelovalna industrija, avtomobilska, elektrokemija in inženiring) 29 % in [[kmetijstvo]] 2 %. Majhna in srednje velika podjetja imajo v avstrijskem gospodarstvu velik pomen. Z več kot 300.000 podjetji v proizvodnji in storitvah jih kar 99,6 % sodi v kategorijo majhnih in srednje velikih podjetij (SME - ''small and medium enterprises''), le približno 1.400 podjetij ima več kot 250 zaposlenih. V povprečju imajo avstrijska podjetja manj kot 10&nbsp;zaposlenih. SME skupaj zaposlujejo dve tretjini vseh zaposlenih in proizvedejo 50 % BDP.<ref name="izvoznookno">{{navedi splet |url=http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Predstavitev_drzave_4041.aspx |title=Avstrija: Predstavitev države |accessdate=16.2.2015 |work=[[SPIRIT]]}}</ref> Največje delniške družbe so: <ref name="Forbes 2000">{{navedi splet |url=http://www.economywatch.com/companies/forbes-list/austria.html |title=Forbes Global 2000: Austria's Largest Companies |accessdate=15.3.2015 |date=30.6.2013 |work=[[Forbes]] |archive-date=2015-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403081328/http://www.economywatch.com/companies/forbes-list/austria.html |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://austriantimes.at/news/Business/2013-04-19/48107/11%20Top%20Austrian%20Firms%20make%20it%20to%20world%20top%20list|title=11 Top Austrian Firms make it to world top list |accessdate=15.3.2015 |date=19.4.2013 |work=Austriantimes.at}}</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! Mesto na svetu !! Podjetje !! Promet (milijard [[USD]]) !! Tržna vrednost (milijard USD) |- | {{0}}304.|| [[OMV|OMV Group]] ([[Nafta|nafta]] in derivati) ||56,3 ||14,7 |- | {{0}}655.|| [[Raiffeisen Bank International]] ([[Banka|bančništvo]]) ||13,9 ||{{0}}7,6 |- | {{0}}672.|| Erste Group Bank (bančništvo) ||15,5 ||12,3 |- | {{0}}723.|| Vienna Insurance Group ([[Zavarovalnica|zavarovalništvo]]) ||12,4 ||{{0}}6,6 |- | {{0}}920.|| Voestalpine (proizvodnja [[Jeklo|jekla]]) ||16,1 ||{{0}}5,8 |- | 1229.|| Verbund (proizvodnja [[Električna energija|električne energije]]) ||{{0}}4,1 ||{{0}}7,4 |- | 1369.|| Strabag (gradbeništvo) ||17,8 ||{{0}}2,4 |- | 1372.|| Uniqa (zavarovalništvo) ||{{0}}7,6 ||{{0}}3,0 |- | 1558.|| Andritz (strojna industrija) ||{{0}}6,7 ||{{0}}7,0 |- | 1697.|| Volksbank (bančništvo) ||{{0}}2,2 ||{{0}}1,0 |- | 1798.|| Immofinanz (investicije v [[Nepremičnina|nepremičnine]]) ||{{0}}1,6 ||{{0}}4,3 |} Poleg tega iz Avstrije izhajajo tudi druga mednarodno znana podjetja, npr. [[Red Bull]], [[Swarowski]], [[ÖBB]] (Avstrijske železnice), [[Manner]] in druga.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rankingthebrands.com/The-Brand-Rankings.aspx?rankingID=205&nav=industry |title=Top 10 strongest Austrian Brands in 2014 |accessdate=15.3.2015 |work=Eurobrand}}</ref> Zgodovinsko je Nemčija najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Avstrije, kar je lahko zaradi hitrih sprememb v nemškem gospodarstvu za Avstrijo na dolgi rok škodljivo. Od vstopa Avstrije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] (EU) so Avstrijci okrepili gospodarske vezi z drugimi EU gospodarstvi in s tem zmanjšali gospodarsko odvisnost od Nemčije. Dodatno je članstvo v EU prineslo številne tuje investitorje, ki sta jih pritegnila avstrijski pristop k enotnemu evropskemu trgu in bližina vzhajajočih gospodarstev [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]]. Od razkroja komunizma so bila avstrijska podjetja aktivni igralci in združevalci na področju Vzhodne Evrope. Med 1995 in 2010 je bilo v povezavi z avstrijskimi družbami javno objavljenih 4.868 združitev in pripojitev v skupni vrednosti 163&nbsp;milijard&nbsp;EUR.<ref>{{navedi splet|url=http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html#MergersAcquisitions_Austria |title=Statistics on Mergers & Acquisitions (M&A) – M&A Courses &#124; Company Valuation Courses &#124; Mergers & Acquisitions Courses |publisher=Imaa-institute.org |accessdate=24.7.2011| archiveurl= https://web.archive.org/web/20110726173440/http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html| archivedate= 26.7.2011 | url-status=live}}</ref> Največje transakcije z avstrijsko vključenostjo so bile <ref>{{navedi splet|url=http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html#TopMergersAcquisitions_Austria |title=Statistics on Mergers & Acquisitions (M&A) – M&A Courses &#124; Company Valuation Courses &#124; Mergers & Acquisitions Courses |publisher=Imaa-institute.org |accessdate=24.7.2011| archiveurl= https://web.archive.org/web/20110726173440/http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html| archivedate= 26 July 2011 | url-status=live}}</ref>: pripojitev [[Bank Austria]] s strani [[HypoVereinsbank|Bayerische Hypo- und Vereinsbank]] za 7,8&nbsp;milijarde&nbsp;EUR leta 2000, pripojitev [[Porsche|Porsche Holding Salzburg]] s strani [[Volkswagen Group]] za 3,6&nbsp;milijarde&nbsp;EUR leta 2009<ref>{{navedi splet|last=Ramsey |first=Jonathon |url=http://www.autoblog.com/2009/12/08/volkswagen-takes-49-9-percent-stake-in-porsche-ag/ |title=Volkswagen takes 49.9&nbsp;percent stake in Porsche AG |publisher=Autoblog.com |accessdate=24.7.2011}}</ref> in pripojitev [[Banca Comercială Română]] s strani [[Erste Group]] za 3,7&nbsp;milijarde&nbsp;EUR leta 2005.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.erstegroup.com/de/Download?chronicleId=0901481b80005991.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2015-03-15 |archive-date=2011-08-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110809152940/http://http/ |url-status=dead}}</ref> Majhno, a zelo razvito [[kmetijstvo]] zaposluje preko 5 % delovno aktivnega prebivalstva. Glavni kmetijski dejavnosti sta [[Govedo|govedoreja]] in [[vinogradništvo]]. Hitro se razvija tudi ekološko kmetijstvo, ki trenutno predstavlja 10 % kmetijske proizvodnje.<ref name="izvoznookno"/> Čeprav ima razvito tržno gospodarstvo, je v Avstriji še vedno močno prisotna korupcija, ki državo letno po nekaterih ocenah stane okrog 27 milijard evrov. Nekatere od zadnjih korupcijskih afer so prodaja državnih stanovanj,<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/korupcija-avstrijo-stane-27-milijard-evrov-na-leto.html|title=Korupcija Avstrijo stane 27 milijard evrov na leto |accessdate=23.5.2015 |date=2.5.2015 |work=Delo d.d.}}</ref> nakup [[Lovsko letalo|lovskih]] vojaških [[Letalo|letal]] [[Eurofighter Typhoon|Eurofighter]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/korupcija-in-avstrija-kazen-naj-bo-vzgojna.html|title=Korupcija in Avstrija: Kazen naj bo vzgojna |accessdate=2.5.2015 |date=8.6.2013 |work=Delo d.d.}}</ref> ter sumljivi posli (med drugim v Sloveniji in na Hrvaškem) Hypo Alpe Adria Bank, zaradi katere je skoraj bankrotirala avstrijska zvezna dežela Koroška.<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/svet/2014/03/hypo.aspx?format=json&hide_hf=1&mob=1&os=ios&ver=2.2|title=Kako so Avstrijci zavozili svojo banko Hypo in koliko bodo plačali za njeno reševanje |accessdate=2.5.2015 |date=10.3.2014 |work=Planet.Siol.net}}</ref> Za Slovenijo je avstrijsko gospodarstvo takoj za [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Italija|Italijo]] tretji največji zunanjetrgovinski partner in največji investitor, gospodarstvi pa sta vedno bolj prepleteni.<ref name="veleposlaništvo"/> Za Avstrijo je Slovenija kot zunanjetrgovinski partner na približno 15.&nbsp;mestu.<ref name="okno2016"/> Slovensko [[Luka Koper|pristanišče Koper]] je za avstrijsko gospodarstvo najpomembnejše [[Morje|morsko]] pristanišče.<ref>{{navedi splet |url=http://izvozniki.finance.si/8814300/Intervju-Avstrija-je-najpomembnej%C5%A1i-tuji-trg-Luke-Koper |title=Intervju: Avstrija je najpomembnejši tuji trg Luke Koper |accessdate=15.3.2015 |date=10.12.2014 |work=Finance}}</ref> Po podatkih iz leta 2014 dela v Avstriji več kot 14.000 Slovencev, večinoma v krajih, ki mejijo na [[Koroška regija|Koroško]], [[Štajerska|Štajersko]] in [[Prekmurje]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/slovenija/v-avstriji-dela-vec-kot-14-000-slovencev.html|title=V Avstriji dela več kot 14.000 Slovencev |accessdate=16.3.2015 |date= 31.8.2014 |work=Delo d.d.}}</ref> === Turizem === Turizem h kosmatemu domačemu proizvodu Avstrije prispeva skoraj 9 %.<ref name="STAT">{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/static/tourismus_in_oesterreich_2007_bmwa_wko_stat_031155.pdf |title=TOURISMUS IN ÖSTERREICH 2007|accessdate=18.11.2008 |language=de |date= May 2008|format=PDF|publisher= BMWA, WKO, Statistik Austria| archiveurl= https://web.archive.org/web/20081218105425/http://www.statistik.at/web_de/static/tourismus_in_oesterreich_2007_bmwa_wko_stat_031155.pdf| archivedate= 18.12.2008 | url-status=live}} {{Dead link|date=September 2010|bot=H3llBot}}</ref> Leta 2007 je bila po zaslužku iz turizma Avstrija z 18,9&nbsp;milijarde&nbsp;USD na 9.&nbsp;mestu v svetu.<ref name="UNTWO"/> Po številu turistov je bila z 20,8&nbsp;milijona obiskovalcev na 12.&nbsp;mestu.<ref name="UNTWO">{{navedi splet|url=http://www.tourismroi.com/Content_Attachments/27670/File_633513750035785076.pdf |title=UNTWO World Tourism Barometer, Vol.6 No.2 |accessdate=18.11.2008 |publisher=UNTWO |date=junij 2008 |format=PDF | archiveurl= https://web.archive.org/web/20081031013714/http://www.tourismroi.com/Content_Attachments/27670/File_633513750035785076.pdf| archivedate= 31.10.2008 | url-status=live}}</ref> Najbolje ocenjene zanimivosti so:<ref>{{navedi splet |url=https://www.tripadvisor.com/Attractions-g190410-Activities-Austria.html |title=Things to Do in Austria |accessdate=4.8.2018 |work=Tripadvisor.com}}</ref> {{multi-column numbered list|1|Zgodovinsko jedro mesta Dunaj<li>Palača [[Schönbrunn]], Dunaj<li>Cesarska Palača [[Hofburg]], Dunaj<li> Palača [[Belvedere, Dunaj|Belvedere]], Dunaj<li> [[Stolnica sv. Štefana, Dunaj]], Dunaj<li> Gorska alpska cesta, [[Grossglockner]]<li> [[Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj]]<li> Muzej filma ''[[Tretji človek (film)|Tretji človek]]'', Dunaj<li> [[Narodni park Visoke Ture]]<li> |9|<li>Smučarsko področje Ischgl-Samnaun<li> Stekleni most - [[Hallstatt]] Skywalk ''Welterbeblick''<li> [[Trdnjava Hohensalzburg]], [[Salzburg]]<li> Hallstattsko jezero<li> Narodna knjižnica, Dunaj<li> Cerkev v Steinhofu<li> Innsbruška železnica<li> Ledenik Hintertuxer<li> Lienške gorske železnice / Osttiroler Alpine Coaster<li> |9|<li>[[Samostan Admont]]<li> Jezero Traunsee<li> Festival v Bregenzu<li> [[Samostan Melk]]<li> Panoramska alpska cesta Timmelsjoch<li> [[Wachau|Dolina Wachau]]<li> Spominski park [[Mauthausen]]<li> Narodni park [[Nockberge]]<li> [[Zgodovinsko središče mesta Salzburg]]}} === Električna energija === [[Slika:Verbund malta.jpg|thumb|upright|Kölnbreinski jez na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]]] Avstrija trenutno več kot polovico svoje [[Električna energija|električne energije]] proizvede s pomočjo [[Hidroenergija|hidroenergije]];<ref name="RES">{{navedi splet|url=http://www.energy.eu/renewables/factsheets/2008_res_sheet_austria_en.pdf|title=Austria Renewable Energy Fact Sheet|date=23.1.2008|format=PDF|work=Europe's Energy Portal|accessdate=20.5.2009|archive-date=2009-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20090620081934/http://www.energy.eu/renewables/factsheets/2008_res_sheet_austria_en.pdf|url-status=dead}}</ref> v Sloveniji, za primerjavo, ta delež dosega 27 %.<ref name="nasstik">{{navedi splet |url=http://www.nas-stik.si/1/Novice/novice/tabid/87/ID/2236/V-Sloveniji-skoraj-tretjina-elektrike-iz-hidroelektrarn.aspx#.VQijheHLL1E |title=V Sloveniji skoraj tretjina elektrike iz hidroelektrarn |accessdate=17.3.2015 |date=26. 3. 2014 |work=Naš stik, glasilo slovenskega elektrogospodarstva}}</ref> Skupaj z ostalimi [[Obnovljivi viri energije|obnovljivimi viri energije]], kot so [[vetrna energija]], [[sončna energija]] in [[biomasa]], dosega stopnja oskrbovanja z obnovljivimi viri 62,89 %<ref name="Renewables">{{navedi splet|url=http://www.energy.eu/renewables/eu-charts/chart4.html|title=Renewable energy in Europe|year=2006|work=Eurobserv'er|publisher=Europe's Energy Portal|accessdate=20.5.2009| archiveurl= https://web.archive.org/web/20090520023020/http://www.energy.eu/renewables/eu-charts/chart4.html| archivedate= 20.5.2009 | url-status=live}}</ref> celotne avstrijske porabe. Ostanek proizvedejo v elektrarnah na [[Zemeljski plin|zemeljski plin]] in [[Nafta|nafto]]. Leta 1972 je Avstrija na podlagi anonimnega glasovanja v parlamentu pričela z izgradnjo [[Jedrska elektrarna Zwentendorf|jedrske elektrarne pri Zwentendorfu]] zahodno od Dunaja. Toda leta 1978 se je na [[Referendum o zagonu jedrske elektrarne Zwentendorf|referendumu]] približno 50,5 % volivcev izreklo proti uporabi jedrske energije<ref>Lonnie Johnson 168–9</ref> in parlament je izglasoval trajno prepoved uporabe jedrske energije; zgrajene elektrarne nato niso nikoli predali v obratovanje. Avstrija se na podlagi teh odločitev pogosto zavzema za zaprtje jedrskih elektrarn tudi v sosednjih državah (med drugim tudi [[Jedrska elektrarna Krško|slovenske v Krškem]]),<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/svet/2011/03/evropski_poslanec_molzer_sprasuje_eu_o_varnosti_neka.aspx|title=Evropski poslanec Mölzer sprašuje EU o varnosti Neka |accessdate=17.3.2015 |date=30.3.2011 |work=Planet.Siol.net}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/avstrija-v-boj-proti-jedrski-energiji.html|title= Avstrija v boj proti jedrski energiji |accessdate=17.3.2015 |date= 23.3.2011 |work=Delo d.d.}}</ref> pri čemer te države pogosto odgovarjajo, da same nimajo tako dobrih pogojev za proizvodnjo hidroenergije, kot jih ima Avstrija, bogata z vodnatimi alpskimi rekami. == Transport == === Letalski promet === Avstrijska letalska družba z največ povezavami z Dunaja je [[Austrian Airlines]]. Z letalsko družbo [[Niki (letalska držba)|NIKI]] ima Avstrija od leta 2003 domačega nizkocenovnega prevoznika, ki prav tako deluje z dunajskega [[Letališče|letališča]]. Drugi avstrijski nizkocenovnik je regionalna družba [[InterSky]], ki pa deluje z nemškega [[Friedrichshafen|Friedrichshafn]]a. Sedež v Avstriji imata tudi manjša prevoznika [[Welcome Air]] in [[Air Alps]]. Najpomembnejše avstrijsko letališče je: * [[Mednarodno letališče Dunaj|Letališče Dunaj]] ''(Flughafen Wien-Schwechat / VIE)'', * sledijo [[Letališče Gradec|Gradec]] ''(Flughafen Graz-Thalerhof / GRZ)'', * [[Letališče Linz|Linz]] ''(Flughafen Linz-Hörsching / LNZ)'', * [[Letališče Celovec|Celovec]] ''(Flughafen Klagenfurt-Annabichl / KLU)'', * [[Letališče Salzburg|Salzburg]] ''(Salzburg Airport W. A. Mozart / SZG)'' * in [[Letališče Innsbruck|Innsbruck]] ''(Flughafen Innsbruck-Kranebitten / INN)'', vsa z mednarodnimi povezavami. Za zvezno deželo Predarlško precej mednarodnega prometa poteka preko švicarskega letališča ''Flughafen St.&nbsp;Gallen-Altenrhein'' in nemškega letališča ''Friedrichshafen''. Regionalen pomen ima 49 letališč, od tega jih 31 nima asfaltirane steze in le 4 imajo stezo daljšo od 914&nbsp;metrov. Zgodovinskega pomena sta letališči ''Wiener Neustadt'' in tudi opuščeno dunajsko letališče Wien Aspern. To sta bili prvi dve avstrijski letališči; Aspern je bil med letoma 1912 in 1914 največje in najmodernejše evropsko letališče. Deluje tudi več vojaških letališč [[Avstrijske letalske sile|Avstrijskih letalskih sil]], npr. Wiener Neustadt, [[Zeltweg Airfield|Zeltweg]], Aigen/Ennstal in Langenlebarn/Tulln. V Avstriji kot del projekta [[Single European Sky]] deluje tudi [[Kontrola zračnega prometa|zračna kontrola]] prostora nad 28.500&nbsp;čevlji / 9.200&nbsp;metri za srednjeevropske države Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Češko, Hrvaško, Madžarsko, Italijo, Slovenijo in Slovaško.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.eurocontrol.int/fab_ce/public/subsite_homepage/homepage.html |title=Eurocontrol: Welcome to FAB Central Europe |accessdate=2015-03-23 |archive-date=2012-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120305003027/http://www.eurocontrol.int/fab_ce/public/subsite_homepage/homepage.html |url-status=dead}}</ref> Nacionalno kontrolo civilnega spodnjega zračnega prostora izvaja Austro Control s sedežem na Dunaju. <gallery widths=200 heights=100> Austrian Airlines B777-2Z9ER (OE-LPA) taxiing at Sydney Airport.jpg|[[Boeing 777]]-200ER družbe Austrian Airlines OE-LEZ021011.jpg|[[Airbus A320|Airbus A321]]-200 letalske družbe NIKI 2011-06-14 10-23-53 Austria Niederösterreich Fischamend Markt.jpg|[[Mednarodno letališče Dunaj]] </gallery> === Ostale oblike prevoza === [[Slika:Brenner-Autobahn mit der Europabrücke bei Patsch.jpg|thumb|upright|Brennerska avtocesta A13 med Innsbruckom in Italijo z viaduktom Europabrücke pri Patschu]] Prometna infrastruktura je zaznamovana z Alpami in po drugi strani z osrednjo vlogo v Srednji Evropi, kar vpliva tako na cestne in železniške povezave. Tako je na primer dejstvo, da je bil center Avstrijskega cesarstva celinski Dunaj, botrovalo izgradnji [[Južna železnica|Južne železnice]] preko ozemlja današnje Slovenije do najpomembnejše cesarske luke, [[Trst]]a. Izgradnja prometnih poti preko Alpe zahteva precej [[predor]]ov in [[viadukt]]ov, ki morajo prenesti skrajne [[vreme]]nske razmere. Zaradi svoje osrednje vloge in ozke oblike je Avstrija tipična [[tranzit]]na država, zlasti v smereh sever-jug in sever-jugovzhod, po dvigu [[Železna zavesa|železne zavese]] pa tudi v smeri vzhod-zahod. To vse skupaj vpliva na izgradnjo prometnih poti nadstandardnih velikosti, pogosto po [[Ekologija|ekološko]] občutljivih območjih (ozke [[Dolina|doline]] ipd.), kar povzroča odpor prebivalstva. Za obvladovanje okoljskih tveganj je Avstrija relativno zgodaj pričela uvajati ukrepe, ki so urejali razmerje med okoljem in gospodarstvom. Tako je Avstrija med prvimi zahtevala vgradnjo [[katalizator]]jev v vozila, na nekaterih cestah so v veljavi omejitve hrupa in tovornega prometa ipd.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.amzs.si/si/782/9/Avstrija.aspx|title = AMZS omejitve in prazniki|date = 2015|accessdate = 13.4.2015 |publisher = AMZS}}</ref> Spodnja preglednica prikazuje razporeditev potniških kilometrov po oblikah transporta v Avstriji (podatki za leto 2007): {| class=wikitable |+ Razdelitev potniških kilometrov v Avstriji 2007<ref>[http://www.vcoe.at/ VCÖ (Hrsg.)]: ''Öffentlicher Verkehr – Weichenstellungen für die Zukunft'', Wien 2010, ISBN 3-901204-64-4, S.&nbsp;12</ref> |- ! Prevozno sredstvo!! [[Avtobus]] !! [[Železnica]]!! Osebni [[Avtomobil|avto]] !! [[Javni prevoz]] !! [[Dvokolo]] !! Druge motorozirane oblike !! [[Pešec|Peš hoja]] |- ! Delež || 9 % || 9 % || 70 % || 4 % || 3 % || 1 % || 4 % |} <gallery widths=200 heights=140> Austria A2 moedling.jpg|Večpasovna [[avtocesta]] A2 južno od Dunaja Railjet bei Guntramsdorf.JPG|Hitri [[vlak]] avstrijskih zveznih železnic (ÖBB) Längenfeldgasse 3.JPG|Dunajska [[podzemna železnica]] GuentherZ 2001 Schiff in Wien IMG0064.jpg|Potniška [[ladja]] na reki Donavi 2015-4-Danube(96).JPG|Tovorna ladja s premogom v bližini mesta [[Melk]] Murradweg_(Beginn_und_Ende).jpg|Začetek in konec (pri [[Gederovci]]h) [[Dvokolo|kolesarske]] poti ob reki [[Mura|Muri]] (''Murradweg'') </gallery> Za avtoceste se uporablja sistem plačljivih [[Vinjeta|vinjet]], dodatno pa se plačujejo nekatere mostnine in predornine.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.amzs.si/si/425/9/Relacije.aspx|title = AMZS o cestninah|date = 2015|accessdate = 13.4.2015 |publisher = AMZS}}</ref> ==== Najvažnejše državne ceste ==== Avstrijske avtoceste so avtoceste z nadzorovanim dostopom v Avstriji. Uradno se imenujejo ''Bundesstraßen A'' (''Bundesautobahnen'') in so pod pristojnostjo zvezne vlade v skladu z avstrijskim zakonom o zveznih cestah (''Bundesstraßengesetz''), ne smemo jih zamenjevati z nekdanjimi cestami ''Bundesstraßen'', ki jih avstrijske dežele vzdržujejo od leta 2002. Dovoljena najvišja hitrost je 130 km/h za avtomobile do 3500 kg. Avstrija ima trenutno 18 avtocest, ki jih gradi in vzdržuje samofinancirana delniška družba [[ASFiNAG]] na Dunaju, prihodke pa ustvarja iz pristojbin in cestnin. Vsaka trasa ima številko in uradno ime z lokalnim sklicem, ki pa ni prikazano na prometnih znakih. Trenutno avstrijsko omrežje avtocest ima skupno dolžino 1720 km. Sistem se bo razširil; ena avtocesta je trenutno v gradnji, še ena pa je načrtovana. Tranzitni promet čez glavno alpsko verigo, zlasti s tovornjaki, je povzročil znatno obremenitev krhkega alpskega ekosistema. Več akcijskih skupin poziva k prenosu tovornega prometa s cest na železnico. Leta 1991 je Avstrija podpisala Alpsko konvencijo o varstvu naravnega okolja. Najvažnejše državne avtoceste v Avstriji so: *A1 ali [[Zahodna avtocesta A1]] (''Westautobahn''): [[Dunaj]] Auhof - [[Sankt Pölten]] - [[Linz]] - [[Salzburg]] - meja z Nemčijo, dolžina 292 km. *A2 ali [[Južna avtocesta A2]] (''Südautobahn''): Dunaj - [[Gradec]] - [[Celovec]] - [[Beljak]] - meja z Italijo, dolžina 377&nbsp;km. *A3 ali Jugovzhodna avtocesta (''Südostautobahn''): Guntramsdorf - [[Železno, Avstrija|Železno]] - meja z Madžarsko, dolžina 38&nbsp;km. *A4 ali Vzhodna avtocesta (''Ostautobahn''): Dunaj Erdberg - Schwechat – Nickelsdorf - meja z Madžarsko, dolžina 66&nbsp;km. *A5 ali Severna avtocesta (''Nordautobahn''): Eibesbrunn – Wolkersdorf – Poysdorf - meja s Češko, dolžina 24&nbsp;km. *A6 ali Severovzhodna avtocesta (''Nordostautobahn''): Bruckneudorf – Kittsee - meja s Slovaško, dolžina 22&nbsp;km. *A7 ali Mühlkreis avtocesta: Linz - Unterweitersdorf - meja s Češko, avtocesta je zgrajena na delu od Linza v dolžini 29&nbsp;km. *A8 ali Innkreis avtocesta: Voralpenkreuz - Wels - Suben - meja z Nemčijo, dolžina 76&nbsp;km. *A9 ali [[Pirnska avtocesta]]: Voralpenkreuz - Leoben - Gradec - Šentilj - meja s Slovenijo, dolžina 230&nbsp;km, dvopasovnica čez predore. *A10 ali [[Turska avtocesta]]: Salzburg - [[Bischofshofen]] - Beljak, dolžina 193&nbsp;km. *A11 ali Karavanška avtocesta: Beljak - [[Avtocestni predor Karavanke|Predor Karavanke]] - meja s Slovenijo, dolžina 21&nbsp;km. *A12 ali Inntalska avtocesta: meja z Nemčijo - Kufstein - [[Innsbruck]] - Zams, dolžina 153&nbsp;km. *A13 ali [[Brennerska avtocesta]]: Innsbruck - [[prelaz Brenner]] - meja z Italijo, dolžina 35&nbsp;km. *A14 ali Rheintalautobahn: Mejni prehod Hörbranz (nemška Bundesautobahn 96) – Bregenz – Feldkirch – Bludenz-Montafon (Arlberg Schnellstraße (S16)) *A21 ali Wiener Außenringautobahn: Prestopna točka Steinhäusl (A1) – Alland – prestopna točka Vösendorf (A2, S1) *A22 ali Donauuferautobahn: Razcep Dunaj Kaisermühlen (A23) – Razcep Korneuburg – Stockerau (S3, S5) *A23 ali Südosttangente: Dunaj Altmannsdorf – Dunaj Hirschstetten *A24 ali Verbindungsspange Rothneusiedel, načrtovana *A25 ali Welser Autobahn: Prestopna točka Haid (A1)–Prestopna točka Wels (A8) *A26 ali Linzerautobahn: Razcep Hummelhof (A7) – Razcep Urfahr (A7) == Demografija == [[Slika:COB data Austria.PNG|thumb|upright=1.2|V tujini rojeni naturalizirani prebivalci Avstrije; število po državi rojstva.]] Po oceni iz januarja 2014 ima Avstrija okoli 8,5&nbsp;milijona prebivalcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/presse/075280|title=STATISTIK AUSTRIA - Presse|author=Statistik Austria|work=statistik.at}}</ref> Sama prestolnica [[Dunaj]] ima več kot 1,7&nbsp;milijona<ref name="Vienna pop" /> (2,6&nbsp;milijona skupaj s predmestji), kar predstavlja dobro četrtino prebivalstva države. Mesto samo je znano po ponudbi kulturnih dogodkov in visoki kakovosti življenja (po nekaterih raziskavah celo najvišji med svetovnimi mesti).<ref name="Dnevnik">{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/magazin/lestvica/1042494303 |title=Razvrščeno: Mesta z največjo kakovostjo življenja |accessdate=16.2.2015 |date=10. december 2011 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik d.d.]] |archive-date=2015-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150216215639/http://www.dnevnik.si/magazin/lestvica/1042494303 |url-status=dead }}</ref> Dunaj je z naskokom največje avstrijsko mesto. Gradec je po velikosti drugi z okoli 300.000 prebivalci, sledijo [[Linz]] (200.000), [[Salzburg]] (150.000) in [[Innsbruck]] (125.000) in [[Celovec]] (100.000); vsa ostala mesta imajo manj prebivalcev. Po raziskavi [[Eurostat]]a je leta 2010 v Avstriji živelo 1,7&nbsp;milijona v tujini rojenih prebivalcev, ker predstavlja 15,2 % vsega prebivalstva. Od tega jih je bilo 764.000 (9,1 %) rojenih izven članic Evropske skupnosti, 512.000 (6,1 %) pa v njih.<ref>[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-SF-11-034/EN/KS-SF-11-034-EN.PDF 6,5% prebivalstva ES so tujci in 9,4% jih je rojenih v tujini], Eurostat, Katya VASILEVA, 34/2011.</ref> Statistik Austria je za leto 2011 ocenil, da 81 % ali 6,75&nbsp;milijona prebivalcev<ref name="medienservicestelle.at">{{navedi splet |url=http://medienservicestelle.at/migration_bewegt/wp-content/uploads/2012/07/IBIB_2012_Integrationsbericht.pdf |format=PDF |publisher=Statistik Austria |title=Kommission für Migrations und Integrationsforschung der Österreichischen Akademie der Wissenschaften |year=2012 |page=27 |accessdate=2015-02-16 |archive-date=2017-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170114032851/http://medienservicestelle.at/migration_bewegt/wp-content/uploads/2012/07/IBIB_2012_Integrationsbericht.pdf |url-status=dead}}</ref> ni imelo priseljenskih korenin, več kot 19 % ali 1,6&nbsp;milijona prebivalcev<ref name="medienservicestelle.at"/> pa ima med starši vsaj enega priseljenca. V državi živi več kot 415.000 potomcev v tujini rojenih priseljencev,<ref name="medienservicestelle.at"/> od katerih je večina že [[Naturalizacija (prebivalstvo)|naturaliziranih]]. 185.592 [[Turki|Turkov]]<ref name="medienservicestelle.at"/> (kar vključuje tudi manjšinske [[Kurdi|Kurde]]) danes predstavlja tretjo največjo etnično skupino (za [[Srbi]] in [[Nemci]]) oziroma 2,2 % skupnega prebivalstva. Leta 2003 je bilo naturaliziranih 13.000 Turkov, v tem času pa se je priselilo neugotovljivo število novih. Medtem ko se jih je 2.000 izselilo iz države, se jih je priselilo 10.000 in s tem utrdilo močan trend rasti.<ref>{{navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/2593717.stm |title=Europe &#124; Back to school for Austria immigrants |publisher=BBC News |date=24 December 2002 |accessdate=25 March 2013}}</ref> Priseljenci iz držav nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] ([[Srbi]], [[Hrvati]], [[Bosanci]] in [[Slovenci]]) skupaj predstavljajo okoli 5,1 % avstrijskega prebivalstva. Leta 2023 so bile najpogostejše skupine tujih prebivalcev v Avstriji naslednje:<ref>{{Cite web |date=24 August 2023 |title=Mehr als ein Viertel der Bevölkerung hat Wurzeln im Ausland |url=https://www.statistik.at/fileadmin/announcement/2023/08/20230824MigrationIntegration2023.pdf |access-date=2023-09-22|website=statistik.at}}</ref> {| class=wikitable |- !# !!Narodnost !!Št. prebivalcev |- |1.||Nemčija|| 225.012 |- |2.||Turčija|| 120.706 |- |3.||Bosna in Hercegovina|| 102.468 |- |4.||Srbija|| 116.116 |- |5.||Romunija||147.490 |- |6.||Poljska||67.168 |- |7.||Madžarska||101.679 |- |8.||Sirija||82.169 |- |9.||Hrvaška||101.803 |- |10.||Slovaška||48.477 |- |11.||Rusija||35.586 |- |12.||Italija||37.718 |- |13.||Bolgarija||38.469 |- |14.||Afganistan||50.378 |- |15.||Drugi||379.178 |- | ||Skupaj|| 1.729.820 |} Skupna [[Rodnost populacije|stopnja rodnosti]] leta 2013 je ocenjena na 1,42&nbsp;rojenih otrok na žensko,<ref name="cia.gov">[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/au.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090610113837/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/AU.html |date=2009-06-10}} The World Factbook</ref> kar je manj od stopnje enostavne reprodukcije, ki je pri 2,1&nbsp;otrok na žensko. Leta 2012 se je 41,5 % otrok rodilo neporočenim materam.<ref>[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&plugin=1&language=en&pcode=tps00018 Eurostat - Tables, Graphs and Maps Interface (TGM) table]</ref> [[Pričakovana življenjska doba]] je bila leta 2013 80,04&nbsp;let (77,13&nbsp;let za moške in 83,1&nbsp;let za ženske).<ref name="cia.gov" /> Starostna piramida prebivalstva <ref>{{navedi splet |url=http://www.indexmundi.com/austria/age_structure.html |title=Austria Age structure |accessdate=18.2.2015 |date=23.8.2014 |work=IndexMundi, CIA Factbook}}</ref>: {| class=wikitable |- ! Starostna skupina v letih !! % prebivalstva |- | 0-14 let || 13,6% |- | 15-24 let || 11,6% |- | 25-54 let || 42,9% |- | 55-64 let || 12,7% |- | 65 let in več || 19,2% |} === Največja mesta === {{Največja mesta |country = Avstrija |stat_ref= [[Statistik Austria|Avstrijski statistični podatki, 1. januar 2014]] |list_by_pop= <!--link to the list of cities in the given country, if possible sorted by population--> |div_name= Zvezna dežela |div_link= Zvezna dežela Avstrije |city_1 = Dunaj| div_1 = Dunaj| pop_1 = 1.812.605 | img_1 = Maria-Theresien-Platz Wien Sept 2020 1.jpg |city_2 = Gradec| div_2 = Štajerska (zvezna dežela){{!}}Štajerska | pop_2 = 269.997 | img_2 = Graz (35932179023).jpg |city_3 = Linz| div_3 = Zgornja Avstrija| pop_3 = 193.814 | img_3 = Blick über Linz von der Franz-Josefs-Warte.jpg |city_4 = Salzburg| div_4 = Salzburg (zvezna dežela){{!}}Salzburg | pop_4 = 146.631 | img_4 = Hohensalzburg-mw02.jpg |city_5 = Innsbruck| div_5 = Tirolska (zvezna dežela){{!}}Tirolska| pop_5 = 124.579 |city_6 = Celovec| div_6 = Koroška (zvezna dežela){{!}}Koroška | pop_6 = 96.640 |city_7 = Beljak| div_7 = Koroška (zvezna dežela){{!}}Koroška | pop_7 = 60.004 |city_8 = Wels| div_8 = Zgornja Avstrija | pop_8 = 59.339 |city_9 = Sankt Pölten| div_9 = Spodnja Avstrija | pop_9 = 52.145 |city_10= Dornbirn| div_10 = Predarlska | pop_10 = 46.883 |city_11= Wiener Neustadt| div_11 = Spodnja Avstrija | pop_11 = 42.273 |city_12= Steyr| div_12 = Zgornja Avstrija| pop_12 = 38.120 |city_13= Feldkirch, Vorarlberg{{!}}Feldkirch| div_13 = Predarlska | pop_13 = 31.428 |city_14= Bregenz| div_14 = Predarlska | pop_14 = 28.412 |city_15= Leonding| div_16 = Spodnja Avstrija | pop_16 = 26.395 |city_16= Klosterneuburg| div_15 = Zgornja Avstrija | pop_15 = 26.174 |city_17= Baden, Avstrija{{!}}Baden| div_17 =Spodnja Avstrija | pop_17 = 25.229 |city_18= Volšperk| div_18 = Koroška (zvezna dežela){{!}}Koroška | pop_18 = 24.993 |city_19= Leoben| div_19 = Štajerska (zvezna dežela){{!}}Štajerska | pop_19 = 24.466 |city_20= Krems an der Donau{{!}}Krems| div_20 = Spodnja Avstrija | pop_20 = 24.085 }} === Jezik === [[Slika:Continental West Germanic languages.png|thumb|upright|Državni in področni standardi za nemški jezik]] Uradni jezik, ki ga kot materni jezik govori okoli 88,6 % prebivalsva, je [[Nemščina|nemščina]]. Sledijo [[Srbski jezik|srbski]] in [[hrvaški jezik]] (4,2 %), [[Turščina|turščina]] (2,3 %), [[madžarščina]] (0,5 %) in [[poljščina]] (0,5 %).<ref name="Language" /> Uradni jezik, ki je v rabi pri izobraževanju, tisku, obvestilih in na spletnih straneh, je nemščina, ki je skoraj enaka nemščini, ki je v rabi v Nemčiji, toda z nekaterimi razlikami v besedišču. Nemški jezik je sicer standardiziran po nemško govorečih državah: Nemčiji, Avstriji, Švici, [[Luksemburg|Luksemburgu]] in [[Lihtenštajn]]u, kot tudi v deželah s številčnejšimi nemško govorečimi manjšinami: [[Italija]], [[Belgija]] in [[Danska]]. Avstrijci govorijo tudi številna lokalna [[Narečje|narečja]], in čeprav so vsa v osnovi avstrijska nemščina, imajo zaradi razlik govorci med seboj lahko težave pri sporazumevanju. V zveznih deželah Koroška in Štajerska biva precej avtohtonih [[Koroški Slovenci|slovensko govorečih prebivalcev]], medtem ko v najbolj vzhodni deželi, Gradiščanski (nekdaj del madžarskega dela [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]) še vedno živi znatno število madžarsko in hrvaško govorečih prebivalcev narodnostnih manjšin. Od ostalih Avstrijcev, ki niso avstrijskega rodu, jih je največ iz sosednjih držav, zlasti iz bivšega [[Vzhodni blok|Vzhodnega bloka]]. Številčni so tudi številni tuji delavci (nemško: ''Gastarbeiter'', od tu slovenska popačenka ''gasterbajter'') in njihovi potomci ter begunci iz držav nekdanje [[SFRJ|Jugoslavije]]. Od leta 1994 so kot uradna manjšina priznani tudi [[Romi]] - [[Sinti]].j === Religija === [[Slika:Mariazell Basilika 3.jpg|thumb|upright|Bazilika v [[Mariazell]]u je najbolj priljubljen avstrijski romarski cilj]] [[Slika:1907 - Salzburg - View from Mönchsberg.JPG|thumb|upright|Pogled na salzburško katedralo]] Medtem ko je bila severna in osrednja Nemčija izvor [[Reformacija|reformacije]], sta bili Avstrija in [[Bavarska]] v 16. in 17. stoletju srce [[Protireformacija|protireformacije]]; v tem času je absolutistična vladavina Habsburžanov uveljavljala različne stroge ukrepe za ohranitev katoliške moči in vpliva med Avstrijci.<ref>Lonnie Johnson 28</ref><ref>Brook-Shepherd 16</ref> Habsburžani so sami sebe dalj časa videli kot varuhe katolištva, tako da so zatirali vsa druga verovanja in vere. Leta 1775 je vladarica [[Marija Terezija]] mehitaristom Kongregacije armenske katoliške cerkve podelila uradno dovoljenje za naselitev v Habsburškem imperiju. Leta 1781, v dobi avstrijskega razsvetljenstva, je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef&nbsp;II.]] za Avstrijo izdal [[Tolerančni patent]], s katerim je drugim veroizpovedim podelil omejeno svobodo verovanja. Verska svoboda je bila v [[Cislajtanija|Cislajtaniji]] razglašena kot ustavna pravica po Avstro-Ogrski dualnosti (''[[Ausgleich]])'' leta 1867, s čimer je bilo potrjeno dejstvo, da je bila monarhija poleg rimokatoliške vere tudi domovina številnih drugih veroizpovedi, npr. grške, srbske, romunske, ruske in bolgarske [[Pravoslavna cerkev|pravoslavne cerkve]], [[Kalvinizem|kalvinizma]], [[Luteranska cerkev|luteranskih protestantov]] in judovske vere. Leta 1912 je bil (po [[Aneksija|aneksiji]] [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] leta 1908), v Avstriji uradno priznan tudi [[islam]].<ref name="Law of Islam 1912">{{navedi novice|url=http://www.derislam.at/?c=content&cssid=Englisch&navid=886&par=10&navid2=906&par2=886|title=Imperial Gazette -1912|publisher=IGGIO Islamische Glaubensgemeinschaft in Osterreich|date=2011|accessdate=4.6. 2014|archive-date=2014-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20140606223310/http://www.derislam.at/?c=content&cssid=Englisch&navid=886&par=10&navid2=906&par2=886|url-status=dead}}</ref> Avstrija je ostala pod močnim katoliškim vplivom. Po letu 1918 so v času republike možje, kot sta [[Theodor Innitzer]] in [[Ignaz Seipel]], zavzeli vodilne položaje znotraj ali blizu vlade in okrepili vpliv med avstrofašizmom; [[Engelbert Dollfuss]] in [[Kurt Schuschnigg]] sta katolištvo obravnavala v glavnem kot državno vero. Po zaključku druge svetovne vojne se je v Avstriji uveljavil [[sekularizem]] in s tem je politični vpliv Cerkve slabel. Konec 20. stoletja je bilo približno 74 % avstrijskega prebivalstva registriranih kot [[Rimokatoliška cerkev|rimokatoličani]],<ref name="Volkszählung">{{navedi splet | title=Census 2001: Population 2001 according to religious affiliation and nationality|url=http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_religionsbekenntnis_und_staatsangehoerigkeit_022894.pdf|accessdate=17.12.2007|language=de|publisher=Statistik Austria|format=PDF| archiveurl= https://web.archive.org/web/20071114090849/http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_religionsbekenntnis_und_staatsangehoerigkeit_022894.pdf| archivedate= 14.11.2007 | url-status=live}}</ref> medtem ko se je 5 % izreklo za [[Protestantizem|protestante]].<ref name="Volkszählung" /> Avstrijski kristjani so obvezani k plačilu članstva v cerkvi v višini 1 % dohodkov; dajatev se imenuje ''Kirchenbeitrag'' (»cerkveni prispevek«). Število vernikov v obeh glavnih cerkvah zlagoma upada. Obiskovalcev nedeljskih [[Maša|maš]] je okoli 9 % (podatek iz leta 2005).<ref>{{navedi splet | title= Kirchliche Statistik der Diozösen Österreichs (Katholiken, Pastoraldaten) für das Jahr 2005 | url=http://www.katholisch.at/site/article_blank.siteswift?so=all&do=all&c=download&d=article%3A107%3A5 | accessdate= 21.4.2007}}</ref> [[Judje|Judovska]] skupnost v Avstriji (samo na Dunaju je leta 1938 štela 200.000 članov) se je med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] skrčila na 4.500. 65.000 članov je bilo ubitih v [[holokavst]]u, 130.000 pa jih je emigriralo.<ref>[http://www.wien.gv.at/english/culture/jewishvienna/history/nationalsocialism.html Expulsion, Deportation and Murder – History of the Jews in Vienna] Vienna Webservice</ref> === Izobraževanje === [[Slika:Melk Stift Altstadt.jpg|thumb|upright|''Stiftsgymnasium Melk'' ([[samostan]]ska gimnazija v [[Melk]]u) je najstarejša avstrijska šola]] [[Slika:Wien - Universität (3).JPG|thumb|upright|Univerza na Dunaju]] [[Slika:Wien 02 Campus WU a.jpg|thumb|upright|''Campus'' Ekonomske fakultete na Dunaju]] Za izobraževanje v Avstriji skrbijo delno zvezne dežele in delno država sama. Šolanje je obvezno devet let, običajno do starosti 15&nbsp;let. V nekaterih osnovnih in srednjih šolah na Avstrijskem Koroškem poteka pouk delno tudi v slovenščini.<ref>{{navedi splet |url= http://www.zrss.si/?rub=2417|title= Dvojezična vzgoja in izobraževanje na avstrijskem Koroškem|accessdate=10.5.2015 |work=Zavod Republike Slovenije za šolstvo}}</ref> Predšolska vzgoja (nemško: ''Kindergarten''), v večini dežel brezplačna, je zagotovljena za otroke v starosti med tri in šest let in, čeprav neobvezna, se zaradi visoke stopnje vključenosti pojmuje kot običajen del otroške vzgoje. V skupini je okoli trideset otrok, za katere skrbi izobražen vzgojitelj in en pomočnik. ''1. Splošnoizobraževalne obvezne šole'' in ''Poklicnoizobraževalne obvezne šole (poklicne šole)''<br /> Splošna šolska obveznost v Avstriji traja 9 šolskih let in se prične s prvim septembrom, ki sledi dokončanemu 6&nbsp;letu starosti. Učenci obiskujejo: * od 1.-4. šolskega leta osnovno šolo (ljudsko šolo; nemško: ''Volksschule'') ali posebno šolo (šolo s prilagojenim programom); * od 5.-8. šolskega leta glavno šolo, splošnoizobraževalno višjo šolo (glej spodaj), višjo stopnjo ljudske šole ali posebne šole (šole s prilagojenim programom); * v 9. šolskem letu lahko obiskujejo politehniško šolo ali pa nadaljujejo z ljudsko, glavno ali posebno šolo, lahko pa obiskujejo srednjo oziroma višjo šolo. Spričevala, ki jih učenci prejmejo ob koncu šolskega leta, se imenujejo ''Jahreszeugnis'', spričevala o zaključenem izobraževanju pa se imenujejo ''Abschlusszeugnis''. Ocene so od 1&nbsp;(odlično) do 5&nbsp;(nezadostno). V osnovnih šolah ni nivojskega pouka, ker ga nadomešča diferenciacija na splošno in poklicno smer v četrtem razredu. ''2. Splošno izobraževalne višje šole'' in ''Poklicno-izobraževalne višje šole''<br /> Splošnoizobraževalna višja šola (''Gymnasium'') obsega 4-letno nižjo in 4-letno višjo stopnjo. Zaključi se z zrelostnim izpitom. Zrelostno spričevalo daje pravico do študija na univerzah, strokovnih visokih šolah in akademijah ter pravico do zaposlitve v javnih službah. Pogoj za vstop v 1. razred splošno izobraževalne višje šole: uspešen zaključek 4. razreda ljudske šole (ocena prav dobro ali dobro iz nemškega jezika, branja in matematike). V ostalih primerih je potreben sprejemni izpit. ''3. Poklicno-izobraževalne obvezne šole in poklicno-izobraževalne srednje šole''<br /> Te šole (''Hauptschule'') nudijo vajencem, ki se izobražujejo za poklic, spremljajoč in strokovno usmerjen pouk (dualno izobraževanje); podpirajo in izpolnjujejo izobraževanje v podjetjih in splošno izobrazbo. V strokovno-teoretičnem in gospodarsko-poslovnem pouku poteka pouk v dveh težavnostnih skupinah. Učenci obiskujejo pouk najmanj enkrat tedensko med šolskim letom ali pa v obliki tečaja, ki v vsakem šolskem letu traja najmanj osem tednov. Število šolskih let je odvisno od trajanja učne dobe poklica. ''4. Poklicno-izobraževalne višje šole (Fachhochschule)''<br /> Te šole v petih letih posredujejo poleg poglobljene splošne izobrazbe še višjo poklicno izobrazbo; zaključek predstavlja zrelostni in diplomski izpit, s katerim si absolventi pridobijo pravico do študija na univerzah (pri nekaterih študijskih smereh je treba opraviti dodatne izpite), na strokovnih visokih šolah in akademijah oziroma pravico do zaposlitve v javnih službah. Šolska poklicna izobrazba omogoča absolventom poklicno dejavnost v nekaterih [[obrt]]eh.<ref name="izobrazba">{{navedi splet |url=http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/enicnaric_center/informacije_javnega_znacaja/republika_avstrija/ |title=Republika Avstrija: Izobraževalni sistem |accessdate=10.5.2015 |work=Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport |archive-date=2015-05-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150518091113/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/enicnaric_center/informacije_javnega_znacaja/republika_avstrija/ |url-status=dead}}</ref> 5. Visokošolsko izobraževanje<br /> Je odprto za vse z opravljeno maturo. Od leta 2006 dalje možni sprejemni izpiti za nekatere študije (npr. medicina). Od leta 2001 dalje se za semester na javnih univerzah plačuje obvezna šolnina (''Studienbeitrag'') v višini €363,36. Šolnine ne plačajo tujci, ki ne presegajo običajne dobe študija. == Kultura in znanost == === Glasba === [[Slika:Wolfgang-amadeus-mozart 1.jpg|thumb|upright|[[Wolfgang Amadeus Mozart]] (1756–1791)]] Avstrijska preteklost evropske velesile in njeno kulturno okolje sta ustvarili širok prispevek k različnim oblikam [[umetnost]]i, najbolj opazno pa h [[Glasba|glasbi]]. Tako je bilo avstrijsko ozemlje rojstni kraj glasbenikov kot so [[Joseph Haydn]], [[Michael Haydn]], [[Franz Liszt]], [[Franz Schubert]], [[Anton Bruckner]], [[Johann Strauss starejši]] in [[Johann Strauss mlajši]] ter članov [[Druga dunajska šola|Druge dunajske šole]], kot so [[Arnold Schoenberg]], [[Anton Webern]] in [[Alban Berg]]. [[Wolfgang Amadeus Mozart]] je bil rojen v [[Salzburg]]u, takrat sicer delu samostojne cerkvene enote Svetega rimskega cesarstva, ki pa je bil kulturno močno vpet v Avstrijo, pa tudi večino svoje kariere je preživel na Dunaju Salzburg je bil dolgo časa pomembno središče glasbenih novosti. Skladatelje 18. in 19.&nbsp;stoletja je mesto močno privlačilo zaradi pokroviteljstva Habsburžanov in s tem Dunaj utrdilo na položaju evropske prestolnice klasične glasbe. V času [[barok]]a so avstrijsko glasbo zaznamovali slovanski in madžarski ljudski elementi. Dunaj je sicer pričel pridobivati na pomenu že v zgodnjem 16.&nbsp;stoletju, takrat osredotočen okoli glasbil, med drugim [[Lutnja|lutnje]]. Na Dunaju je večino svojega življenja preživel [[Ludwig van Beethoven]]. Trenutna avstrijska [[himna]], Mozartovo delo, je to postala po drugi svetovni vojni in nadomestila tradicionalno, ki je bila delo Josepha Haydna. [[Herbert von Karajan]] je z 200 milijonov prodanimi ploščami med najuspešnejšimi dirigenti v zgodovini.<ref> {{navedi knjigo| author=Lebrecht, Norman |year=2007 |title=The Life and Death of Classical Music | url=https://archive.org/details/lifedeathofclass00lebr |pages=[https://archive.org/details/lifedeathofclass00lebr/page/137 137] |publisher=Anchor |isbn=1400096588}}</ref> Kljub nekaterim kritikam, da je njegova interpretacija preveč plehka, ima status enega največjih dirigentov vseh časov; od 1960. let do smrti je bil dominantna osebnost v evropski [[klasična glasba|klasični glasbi]].<ref name="NYT obit">{{navedi novice | url=http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=950DE3DD173BF934A25754C0A96F948260 | title=Herbert von Karajan Is Dead; Musical Perfectionist was 81 | pages=A1 | work=[[The New York Times]] | author=John Rockwell | date=17 July 1989}}</ref> Avstrija je proizvedla znanega [[jazz]] glasbenika, klaviaturista [[Josef Zawinul|Josefa Zawinula]], ki je odigral pionirsko vlogo pri elektronskih glasbilih v jazzu in hkrati bil priznan samostojni skladatelj. [[pop glasba|Pop]] in [[rock]] glasbenik [[Falco]] je bil svetovno znan v 1980-ih, zlasti zaradi svoje uspešnice »[[Rock Me Amadeus]]«, posvečene Mozartu.<ref name="Falco">{{navedi splet|url=http://www.vh1.com/artists/az/falco/bio.jhtml|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070113183109/http://www.vh1.com/artists/az/falco/bio.jhtml|archivedate=13 January 2007|title=Falco|year=2007|work=VH1|accessdate=17 June 2009}}</ref> Bobnar [[Thomas Lang]] je rojen na Dunaju leta 1967; zaradi tehničnih spretnosti je svetovno znan, igral pa je tudi z glasbeniki, kot sta [[Geri Halliwell]] in [[Robbie Williams]]. 10. maja 2014 je Avstrija s skladbo »[[Rise Like a Phoenix]]«, ki jo izvaja avstrijski [[transvestit|transvestitski]] umetnik [[Conchita Wurst]], osvojila [[Evrovizija 2014|Tekmovanje za pesem Evrovizije 2014]]. Za Avstrijo je bila to [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|druga zmaga]], prvo je država dosegla leta 1966. === Umetnost in arhitektura === [[Slika:Upper Belvedere palace Vienna.jpg|thumb|upright|Palača [[Belvedere, Dunaj|Belvedere]], primer baročne arhitekture]] [[Slika:District heating plant spittelau ssw.jpg|thumb|upright|Hundertwasserjeva toplarna na Dunaju]] Znani avstrijski umetniki so slikarji [[Ferdinand Georg Waldmüller]], [[Rudolf von Alt]], [[Hans Makart]], [[Gustav Klimt]], [[Oskar Kokoschka]], [[Egon Schiele]], [[Carl Moll]], in [[Friedensreich Hundertwasser]], fotografi [[Inge Morath]] in [[Ernst Haas]] ter arhitekti, kot so [[Johann Bernhard Fischer von Erlach]], [[Otto Wagner]], [[Adolf Loos]], in [[Hans Hollein]] (dobitnik [[Pritzkerjeva nagrada|Pritzkerjeve nagrade za arhitekturo]] leta 1985). === Film in gledališče === [[Sascha Kolowrat]] je bil avstrijski pionir filmografije. [[Billy Wilder]], [[Fritz Lang]], [[Josef von Sternberg]] in [[Fred Zinnemann]], ki so se proslavili kot mednarodno pomembni filmski producenti, izvirajo iz Avstrije. [[Willi Forst]], [[Ernst Marischka]] in [[Franz Antel]] so obogatili popularno [[kino]]produkcijo v nemško govorečih državah. [[Michael Haneke]] je postal mednarodno znan po svojih odmevnih filmskih študijah, leta 2010 pa je za svoj med kritiki dobro sprejet film ''Beli trak'' prejel tudi nagrado [[zlati globus]]. Prvi avstrijski prejemnik [[Oskar (filmska nagrada)|oskar]]ja je bil [[Stefan Ruzowitzky]]. Mednarodno kariero so si ustvarili tudi igralci [[Peter Lorre]], [[Helmut Berger]], [[Curd Jürgens]], [[Senta Berger]], [[Oskar Werner]], in [[Klaus Maria Brandauer]]. [[Hedy Lamarr]] in [[Arnold Schwarzenegger]] sta postala ameriški in mednarodni filmski zvezdi (slednji je postal tudi 38. [[Kalifornija|kalifornijski]] guverner). [[Christoph Waltz]] je slavo požel za svojo vlogo v filmu ''Neslavne barabe'' (''Inglourious Bastards)'' in si z njo leta 2009 na [[Filmski festival v Cannesu|filmskem festivalu v Cannesu]] prislužil nagrado za najboljšega igralca, leta 2010 pa še oskarja za stransko vlogo. [[Max Reinhardt]] je bil specialist za spektakularne in inteligentne gledališke predstave. [[Otto Schenk]] ni bil le dober [[Gledališki igralec|odrski igralec]], temveč tudi [[Opera|operni]] režiser. === Literatura === Med znanimi Avstrijci najdemo tudi [[pesnik]]e, pisce in [[roman]]opisce; pisci romanov: [[Arthur Schnitzler]], [[Stefan Zweig]], [[Thomas Bernhard]], in [[Robert Musil]], pesniki [[Georg Trakl]], [[Franz Werfel]], [[Franz Grillparzer]], [[Rainer Maria Rilke]], [[Adalbert Stifter]], [[Karl Kraus (writer)|Karl Kraus]] ter otroška pripovednica [[Eva Ibbotson]]. Slavni sodobni pisci iger in romanov so [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovi nagrajenci]] [[Elfriede Jelinek]], [[Peter Handke]] in [[Daniel Kehlmann]]. === Znanost in filozofija === [[Slika:Sigmund Freud LIFE.jpg|thumb|upright|[[Sigmund Freud]] je bil začetnik [[psihoanaliza|psihoanalize]]]] Avstrija je bila zibelka številnih znanstvenikov z mednarodnim slovesom. Med njimi so [[Ludwig Boltzmann]], [[Ernst Mach]], [[Victor Franz Hess]] in [[Christian Doppler]], vsi pomembni znanstveniki 19.&nbsp;stoletja. V&nbsp;20.&nbsp;stoletju so bili v 1920. in 1930. letih v [[Jedrska fizika|jedrski fiziki]] in [[Kvantna mehanika|kvantni mehaniki]] ključni prispevki znanstvenikov, kot so [[Lise Meitner]], [[Erwin Schrödinger]] in [[Wolfgang Pauli]]. Sodobni [[Kvantna fizika|kvantni fizik]] [[Anton Zeilinger]] je znan po prvi prikazani [[kvantna teleportacija|kvantni teleportaciji]]. Poleg [[Fizik|fizikov]] je Avstrija rodni kraj dveh izmed bolj znanih filozofov 20.&nbsp;stoletja, [[Ludwig Wittgenstein|Ludwiga Wittgensteina]] in [[Karl Popper|Karla Popperja]]. Poleg njiju so bili znani Avstrijci še [[Biologija|biologa]] [[Gregor Mendel]] in [[Konrad Lorenz]] ter [[Matematika|matematik]] [[Kurt Gödel]], pa tudi [[inženir]]ji, kot sta [[Ferdinand Porsche]] in [[Siegfried Marcus]]. Avstrijska znanost je bila vedno osredotočena na [[Medicina|medicino]] in [[Psihologija|psihologijo]], začenši s [[Paracelsus]]om v [[Srednji vek|srednjem veku]]. Na dosežkih dunajske medicinske šole 19.&nbsp;stoletja so gradili [[Theodore Billroth]], [[Clemens von Pirquet]], in [[Anton Eiselsberg|Anton von Eiselsberg]]. Avstrija je bila dom znanstvenikov, kot so začetnik [[psihoanaliza|psihoanalize]] [[Sigmund Freud]] in oče individualne psihologije [[Alfred Adler]], psihologov [[Paul Watzlawick|Paula Watzlawicka]] ter [[Hans Asperger|Hansa Aspergerja]] in psihiatra [[Viktor Frankl|Viktorja Frankla]]. [[Avstrijska ekonomska šol]]a, ki je ena glavnih usmeritev v sodobni [[Ekonomija|ekonomski]] znanosti, je povezana z ekonomisti, kot so [[Carl Menger]], [[Joseph Schumpeter]], [[Eugen von Böhm-Bawerk]], [[Ludwig von Mises]] in [[Friedrich Hayek]]. Drugi znani avstrijski izseljenci so teoretik managementa [[Peter Drucker]], sociolog [[Paul Felix Lazarsfeld]] in biolog [[Gustav Nossal|Sir Gustav Nossal]]. [[Slika:Diandlgwand.jpg|thumb|upright|Različne kombinacije barv lahko označujejo poreklo ženske, ki nosi dirndl]] === Narodna noša === [[Slika:Austria folklore group dsc01330.jpg|thumb|upright|Avstrijski ''Tracht'']] ''[[Dirndl]]'' [ˈdɪʁndl̩] je tradicionalno [[Ženska|žensko]] oblačilo s področja Nemčije (še posebej Bavarske), Švice, Lihtenštajna, Avstrije in Južne Tirolske. Osnova za oblačilo je zgodovinsko oblačilo [[Alpe|alpskih]] podeželanov. Oblačila, ki so po videzu delno podobna tej osnovi, so znana po imenu ''Landhausmode'' (»moda s podeželskim navdihom«). '''Dirndl krilo''' običajno opisuje lahko krožno odrezano obleko, nabrano okoli pasu in z dolžino malce preko kolena.<ref>{{navedi novice|title=Dirndl Skirts|first=Alice|last=Watt|date=26.4.2012|url=http://www.elleuk.com/fashion/what-to-wear/dirndl-skirts#image=1|work=[[Elle (magazine)|Elle]]|location=London|accessdate=7.10.2013}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Spin out with springtime's dirndl skirt|url=http://www.standard.co.uk/lifestyle/fashion/spin-out-with-springtimes-dirndl-skirt-7722321.html|work=[[London EveningStandard]]|location=London|first=Karen|last=Dacre|date=8.5.2012|accessdate=7.10.2013}}</ref> Dirndl je sestavni del ''Tracht'' mode, značilne zlasti za Avstrijo in Bavarsko. === Hrana in pijača === Sodobna avstrijska kuhinja izhaja iz Avstro-ogrskega cesarstva. Je večinoma tradicionalna kraljevska kuhinja (»Hofküche«), ki so jo stregli skozi stoletja. Znana je po uravnoteženih različicah govedine in svinjine ter brezštevilnih dodatkih [[Zelenjava|zelenjave]]. Znani so tudi slaščičarski izdelki »Mehlspeisen«, ki zajemajo specialitite, kot na primer [[sacher torta]], [[krof]]i ("Krapfen"), ki so običajno polnjeni z marelično marmelado ali kremo, in zavitek (»Strudel«: jabolčni zavitek »Apfelstrudel«, [[Skuta (mlečni izdelek)|skutni]] zavitek »Topfenstrudel« ali smetanov zavitek »Millirahmstrudel«). Kot dodatek tradicionalni domači kulinariki so nanjo vplivale tudi [[madžarska]], [[Češka|češka]], [[Židje|židovska]], [[italija]]nska, [[balkan]]ska in [[Francija|francoska]] kuhinja, od katerih je avstrijska kuhinja povzemala tako jedi kot tudi načine priprave. Na podlagi tega bi avstrijsko kuhinjo lahko prepoznali kot eno najbolj multikulturnih in nadkulturnih kuhinj v Evropi. Tipične avstrijske jedi so [[dunajski zrezek]] (''Wiener Schnitzel''), svinjska pečenka (''Schweinsbraten''), [[cesarski praženec]] (''Kaiserschmarren''), različni cmoki (''Knödel''), [[sacher torta]] (''Sachertorte'')<ref>{{navedi splet |url=http://www.austria.info/si/kulinarika-v-avstriji/sacherjeva-torta-1246649.html |title=Sacherjeva torta: niti malo staromodna |accessdate=28.2.2015 |format=Austria.info |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402131252/http://www.austria.info/si/kulinarika-v-avstriji/sacherjeva-torta-1246649.html |url-status=dead}}</ref> in kuhana govedina (''Tafelspitz'').<ref>{{navedi splet|url=http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/tafelspitz-1561278.html|title=Tafelspitz Recipe|accessdate=28.2.2015|work=Austria.info|archive-date=2015-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402171148/http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/tafelspitz-1561278.html|url-status=dead}}</ref> Znani so tudi koroški ''Kasnudeln'' (pri koroških Slovencih ''krapci''), ki so testeni žepki, polnjeni s skuto, krompirjem, zelišči in meto, preliti s stopljeno svinjsko zaseko, mastjo ali maslom ter postreženi s solato.<ref>{{navedi splet |url=http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/kaerntner-kasnudeln-2149364.html |title=Kärntner Kasnudeln |accessdate=28.2.2015 |work=Austria.info |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402073631/http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/kaerntner-kasnudeln-2149364.html |url-status=dead }}</ref> Pozimi je čas za ''Grenadiermarsch.''<ref>{{navedi splet |url=http://www.stadtbekannt.at/wiener-kche-grenadiermarsch/ |title=Wiener Küche – Grenadiermarsch |accessdate=1.3.2015 |date=4.2.2014 |publisher=stadtbekannt.at |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402142814/http://www.stadtbekannt.at/wiener-kche-grenadiermarsch/ |url-status=dead}}</ref> Priljubljene so jedi z [[Navadna lisička|lisička]]mi. Bonboni [[PEZ|Pez]] so doma iz Avstrije, tako kot [[Manner]]jeve slaščice. Avstrija je znana tudi po [[Mozartove kroglice|Mozartovih kroglicah]] in svoji [[Kava|kavni]] tradiciji. [[Pivo]], podobno kot v Sloveniji, točijo v vrčke po 0,2&nbsp;litra (''Pfiff''), 0,3&nbsp;litra (''Seidel'', ''kleines Bier'' ali ''Glas Bier'') in 0,5&nbsp;litra (''Krügerl'', ''großes Bier'' ali ''Halbe''). Na prireditvah v bavarskem stilu točijo tudi liter (''Maß'') ali dva (''Doppelmaß''). Najbolj priljubljene vrste piva so [[ležak]] (''lager'' ali ''Märzen''), naravno motno pivo (''Zwicklbier'') in pšenično pivo. Ob praznikih, na primer ob [[božič]]u ali [[Velika noč|veliki noči]], je naprodaj tudi temno pivo (''bock''). Najpomembnejša vinorodna območja so Spodnja Avstrija, Gradiščanska, Štajerska in Dunaj. Sorta grozdja [[Grüner Veltliner]] je osnova za nekaj najbolj znanih [[belo vino|belih vin]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.wine-searcher.com/grape-209-gruner-veltliner |title=Gruner Veltliner Wine |publisher=Wine-Searcher}}</ref>, medtem ko je najbolj razširjena rdeča sorta [[Zweigelt]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.wine-searcher.com/grape-645-zweigelt |title=Zweigelt Wine |publisher=Wine-Searcher}}</ref> V Zgornji in Spodnji Avstriji, na Štajerskem in Koroškem je razširjena proizvodnja [[mošt]]a (''Most'', izgovori se podobno kot v slovenščini) iz [[Hruška|hrušk]] ali [[Jabolko|jabolk]]. Pije se tudi [[žganje]] (''Schnaps''), z do 60 % alkohola, narejeno iz različnih vrst sadja. Če prihaja iz male zasebne destilirnice, ki jih je v Avstriji okoli 20.000, se imenuje ''Selbstgebrannter'' ali ''Hausbrand''. <gallery> Wiener-Schnitzel02.jpg|''Wiener Schnitzel'', [[dunajski zrezek]] 2013-12-Germknödel (2).JPG|''Germknödel'' z vanilijevim prelivom in makom, golaževa juha in kajzerica (''Germknödel mit Vanille-Sauce, Mohn, Gulaschsuppe, Kaisersemmel'') Tafelspitz.jpg|''Tafelspitz'', kuhana govedina s hrenom, krompir kot priloga Kaerntner-Nudeln.jpg|''Kasnudeln'' (krapci) brez zabele 2014-9-Graz Apfelstrudel.JPG|Jabočni zavitek (''Apfelstrudel'') Sachertorte DSC03027 retouched.jpg|Sacherjeva torta iz dunajskega hotela Sacher Einspaenner.jpg|''Einspänner Kaffe'': sproščujoča skodelica [[Kava|kave]] je dunajska specialiteta </gallery> === Šport === [[Slika:Fischer Sports franz-klammer 1976.jpg|thumb|upright|Smučar [[Franz Klammer]], dobitnik zlate medalje na [[Zimske olimpijske igre 1976|Zimskih olimpijskih igrah 1976]] v [[Innsbruck]]u ]] Zaradi goratega površja je [[alpsko smučanje]] prevladujoč avstrijski šport. Priljubljeni so tudi sorodni zimski športi, kot sta [[deskanje na snegu]] in [[smučarski skoki]]. Avstrijski športniki, kot so [[Annemarie Moser-Pröll]], [[Franz Klammer]], [[Hermann Maier]], [[Toni Sailer]], [[Benjamin Raich]], [[Marlies Schild]] in [[Marcel Hirscher]], so na splošno znani kot eni največjih alpskih smučarjev vseh časov. [[Bob (šport)|Bob]], [[sankanje]] in [[skeleton]] so prav tako priljubljeni dogodki na stezi v kraju [[Igls]], ki je tudi gostil tovrstne tekme na [[Zimske olimpijske igre|Zimskih olimpijskih igrah]] leta [[Zimske olimpijske igre 1964|1964]] in [[Zimske olimpijske igre 1976|1976]] v [[Innsbruck]]u. Leta 2012 je Innsbruck gostil Zimsko olimpijado mladih.<ref name="WYO2012">{{navedi splet|title=YOG Innsbruck 2012: Relive the announcement|publisher=International Olympic Committee|url=http://www.olympic.org/uk/news/olympic_news/full_story_uk.asp?id=2890|date=12.12.2008|accessdate=24.12.2008| archiveurl= https://web.archive.org/web/20081216073505/http://www.olympic.org/uk/news/olympic_news/full_story_uk.asp?id=2890| archivedate= 16.12.2008 | url-status=live}}</ref> Rekreativno smučanje je možno na številnih smučiščih, <ref>{{navedi splet |url=http://www.bergfex.si/oesterreich/ |title=Smučišča Avstrija (371) |accessdate=1.3.2015 |work=www.Bergfex.si |archive-date=2015-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150305132849/http://www.bergfex.si/oesterreich/ |url-status=dead }}</ref> med katerimi se nekatera uvrščajo med najboljša v Evropi (npr. [[Obergurgl]], [[Kuhtai]], [[St.&nbsp;Anton]], [[Zell am See-Kaprun]], [[Schladming]], [[Kitzbühel]], [[Soll]] in [[Hintertux]]).<ref>{{navedi splet |url=http://www.independent.co.uk/extras/indybest/travel/the-50-best-ski-resorts-8884688.html |title=The 50 Best ski resorts |accessdate=1.3.2015 |date=18.10.2013 |work=Indepedent (časopis)}}</ref> Priljubljen ekipni šport je [[nogomet]], ki ga ureja Avstrijska nogometna zveza.<ref name="Football">{{navedi splet|url=http://www.oefb.at/|title=Österreichischer Fußballbund|year=2009|work=ÖFB|language=de|accessdate=17.6.2009| archiveurl= https://web.archive.org/web/20090628120811/http://www.oefb.at/| archivedate= 28.6.2009 | url-status=live}}</ref> V avstrijski zvezni ligi (''Austrian Bundesliga'') igrajo znani nogometni klubi, kot so [[SK Rapid Wien]], [[FK Austria Wien]], [[FC Red Bull Salzburg|Red Bull Salzburg]] in [[Sturm Graz]]. Poleg nogometa potekajo profesionalna ligaška tekmovanja v hokeju in košarki. Priljubljena je tudi [[jahanje|konjska ježa]], tudi na podlagi slavne [[Španska jahalna šola|Španske jahalne šole]] z [[Lipicanec|lipicanci]] z Dunaja. Iz Avstrije prihaja nekaj znanih dirkačev [[Formula 1|Formule&nbsp;1]], med njimi [[Niki Lauda]], [[Jochen Rindt]] in [[Gerhard Berger]]. Občasno so na dirkališču v Zeltwegu (prvotno Österreichring, kasneje A1-Ring, sedaj [[Red Bull Ring]]) tudi uradne dirke Formule 1 za [[Velika nagrada Avstrije|Veliko nagrado Avstrije]].<ref>{{navedi splet |url=http://f1.avtomanija.com/default.asp?rb=1&id=25965 |title=Red Bull vrača formulo ena v Avstrijo |accessdate=23.3.2015 |date=23.7.2013 |work=avtomanija.com}}</ref> Pod avstrijsko licenco v Formuli 1 tekmujeta dve ekipi, [[Red Bull Racing]] in [[Scuderia Toro Rosso]]. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == *[[Vojvodina Avstrija]] *[[Nadvojvodina Avstrija]] *[[Avstrijsko cesarstvo]] *[[Seznam avstrijskih vladarjev]] ; Bibliografija {{Refbegin}} * {{navedi knjigo |title=Austria |publisher=Baedeker |year=2009 |isbn=978-3-8297-6613-5 |pages=606|cobiss=219552 |author=Arnold, Rosemarie}} * {{navedi knjigo | last=Brook-Shepherd | first=Gordon | title=The Austrians: a thousand-year odyssey | url=https://archive.org/details/austriansthousan00broo | year=1998 | publisher=Carroll & Graf Publishers, Inc | location=New York | isbn=0-7867-0520-5}} * {{navedi knjigo | last=Jelavich | first=Barbara | title=Modern Austria: empire and republic 1815–1986 | url=https://archive.org/details/modernaustria00barb | year=1987 | publisher=Cambridge University Press | location=Cambridge | isbn=0-521-31625-1}} * {{navedi knjigo | last=Johnson | first=Lonnie | title=Introducing Austria: a short history | year=1989 | publisher=Ariadne Press | location=Riverside, Calif. | isbn=0-929497-03-1}} * Rathkolb, Oliver. ''The Paradoxical Republic: Austria, 1945–2005'' (Berghahn Books; 2010, 301 pages). Translation of 2005 study of paradoxical aspects of Austria's political culture and society. * {{navedi knjigo | last=Schulze | first=Hagen | title=States, nations, and nationalism: from the Middle Ages to the present | url=https://archive.org/details/statesnationsnat0000schu | year=1996 | publisher=Blackwell | location=Cambridge, Mass. | isbn=0-631-20933-6}} {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Austria}} {{Wikipotovanje|Austria|Avstrija}} * [http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Predstavitev_drzave_4041.aspx Izvozno okno - o Avstriji in njenem gospodarstvu] ''(v slovenščini)'' * [http://www.dunaj.veleposlanistvo.si/ Strani slovenskega veleposlaništva na Dunaju] ''(v slovenščini)'' * [http://www.sgz.at/home_sl/ Slovenska gospodarska zveza v Celovcu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402122301/http://www.sgz.at/home_sl/ |date=2015-04-02}} ''(v slovenščini)'' * [http://www.celovec.konzulat.si/ Generalni konzulat Republike Slovenije Celovec] ''(v slovenščini)'' * [https://www.wko.at/Content.Node/mehrsprachige_info/Slovenscina.html Avstrijska gospodarska zbornica o poslovanju v Avstriji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150408215729/https://www.wko.at/Content.Node/mehrsprachige_info/Slovenscina.html |date=2015-04-08}} ''(v slovenščini)'' * AMZS: [http://www.amzs.si/si/456/9/Avstrija.aspx Na poti po Avstriji] ''(v slovenščini)'' * [https://www.bmbwf.gv.at/dam/jcr:54d18ad5-8923-4840-9f64-b2def7eb3319/bw_2122_slo.pdf Izobraževalne poti v Avstriji] (o vseh možnostih, ki jih ponuja avstrijski izobraževalni sistem ''(v slovenščini)'' ; V tujih jezikih: * {{CIA World Factbook link|au|Austria}} * [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria Austria] vnos v ''[[Encyclopædia Britannica]]'' * [http://www.state.gov/p/eur/ci/au/ Austria] informacija zunanjega ministrstva ZDA ([[United States Department of State]]) * [http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/austria.htm Avstrija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080821141923/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/austria.htm |date=2008-08-21}} na''UCB Libraries GovPubs'' * {{dmoz|Regional/Europe/Austria}} * [http://www.city-map.at/ Informacije o Avstriji] po regijah; v petih jezikih. * {{Wikiatlas|Austria}} * {{osmrelation-inline|16239}} * [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=AT Ključne razvojne napovedi za Avstrijo] - [[International Futures]] * [http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-17405422 Avstrijski profil] s strani [[BBC News]] * [https://www.similarweb.com/top-websites/Austria Najbolj obiskane spletne strani v Avstriji] ; Uradne strani * [https://www.help.gv.at/Portal.Node/hlpd/public/en Uradne strani: informacije za tujce o življenju in delu v Avstriji] * [http://www.bmeia.gv.at/en/ Spletne strani o Avstriji avstrijskega zunanjega ministrstva ] * [http://www.bundeskanzleramt.at/DesktopDefault.aspx?alias=english&init&init Federal Chancellery of Austria] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060819212311/http://www.bundeskanzleramt.at/DesktopDefault.aspx?alias=english&init&init |date=2006-08-19}} ''uradni vladni portal'' * [http://aeiou.iicm.tugraz.at/ AEIOU Austria Albums] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090302093527/http://aeiou.iicm.tugraz.at/ |date=2009-03-02}} (v nemščini in angleščini) * [https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-a/austria.html Predsednik države in člani kabineta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130916213716/https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-a/austria.html |date=2013-09-16}} * [http://www.rechtsfreund.at/law-austria.htm Austrian Law] - informacije o avstrijski zakonodaji ; Trgovina *[http://wits.worldbank.org/CountryProfile/Country/AUT/Year/2014/Summary World Bank Summary Trade Statistics Austria] ; Potovanje * [http://www.austria.info/ Austria.info] Spletna stran turističnega urada (tudi v slovenščini: http://www.austria.info/si_b2b) * [http://www.austria.mu/ Austria.mu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090228202655/http://www.austria.mu/ |date=2009-02-28}} Domača stran avstrijskih muzejev * [http://www.postrealism.com/austria.htm TourMyCountry.com] Spletna stran o avstrijski kulturi, kuhinji in turističnih zanimivostih * [http://www.europepictures.gm/europe/austria/photos Evropa v slikah – Avstrija] * [http://www.mycentrope.com/de/home/tag/oesterreich Stvari, ki jih morate videti in doživeti v Avstriji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150524063254/http://www.mycentrope.com/de/home/tag/oesterreich |date=2015-05-24}} {{-}} {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{OVSE}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Nemško govoreče države]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Republike]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Avstrija|*]] {{normativna kontrola}} 8lhxwmizyvcii3plaiu4s10c204km04 6682568 6682566 2026-05-29T12:14:17Z Ljuba24b 92351 /* Geografija */ np 6682568 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Država |common_name = Avstrija |common_name2 = Avstrije |native_name = ''{{jezik|de|Republik Österreich}}'' |conventional_long_name= Republika Avstrija |image_flag = Flag of Austria.svg |image_coat = Austria Bundesadler.svg |national_anthem= {{unbulleted list |{{jezik|de|[[Land der Berge, Land am Strome]]}}<br /> |(»Dežela gora, dežela ob reki«) |[[File:Land der Berge Land am Strome instrumental.ogg|center]] }} |image_map = EU-Austria.svg |map_caption = Lega Avstrije (temno zelena)<br />- na [[Evropa|Evropski celini]] (siva)<br />- v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zelena) |image_map2 = Austria - Location Map (2013) - AUT - UNOCHA SI.png |capital = [[Dunaj]] |coordinates = {{koord|48|12|N|16|21|E|type:city(2,000,000)_region:AT-9}} |largest_city = capital |official_languages= [[nemščina]] |regional_languages= [[slovenščina]], [[gradiščanščina]], [[madžarščina]]{{smallsup|1}} |demonym = Avstrijec, Avstrijka |government_type = [[parlamentarna republika]] |leader_title1 = [[predsednik Avstrije|predsednik]] |leader_name1 = [[Alexander Van der Bellen]]<ref name="delopred">{{navedi splet |url=http://www.delo.si/svet/sosescina/danes-bo-znan-novi-predsednik-razdeljene-avstrije.html |title=Svobodnjak ni zmagal, Avstrijo bo vodil Alexander Van der Bellen |accessdate=23.5.2016 |date=23.5.2016 |work=Delo d.d.}}</ref> |leader_title2 = [[kancler Avstrije|kancler]] |leader_name2 = [[Christian Stocker]] |sovereignty_type = [[Avstrijska državna pogodba|neodvisnost]]: |established_event1= uveljavitev [[Avstrijska državna pogodba|Avstrijske državne pogodbe]] |established_date1 = [[27. julij]] [[1955]] |established_event2= [[Deklaracija o neodvisnosti]] |established_date2 = [[26. oktober]] [[1955]] |area_km2 = 83.883 |area_rank = 112. |percent_water = 1,7 |population_census = 9.104.992 |population_census_year = 2023 |population_density_km2 = 109 |population_density_rank= 78. |GDP_year = 2018 |GDP_nominal = 477,672 milijarde USD |GDP_nominal_rank = 29. |GDP_ref = |GDP_PPP = 461,432 milijarde USD |GDP_PPP_rank = |GDP_nominal_per_capita = 53.764 USD |GDP_nominal_per_capita_rank = 13. |GDP_PPP_per_capita = 51.936 USD |GDP_PPP_per_capita_rank= 17. |Gini = 26,7 |Gini_year = 2021 |Gini_change= decrease |Gini_ref = <ref name="eurogini">{{navedi splet |title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en |access-date=21 June 2022 |publisher=[[Eurostat]]}}</ref> |HDI = 0,916 |HDI_year = 2021 |HDI_change= increase |HDI_ref = |HDI_rank = 25. |currency = [[evro]] ([[znak evra|€]]) <sup>2</sup> |currency_code = EUR |time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST= +2 |cctld = [[.at]] <sup>3</sup> |calling_code = 43 |footnote1= [[slovenščina]], [[hrvaščina]] in [[madžarščina]] so uradno priznani regionalni jeziki, [[avstrijski znakovni jezik]] pa je zaščiteni jezik manjšine po vsej državi. |footnote2= Pred 1999: [[avstrijski šiling]]. |footnote3= Uporablja se tudi domena [[.eu]], skupna vsem državam članicam [[Evropska unija|Evropske unije]]. }} '''Republika Avstrija''' ({{lang-de|link=no|Republik Österreich}}, nemška izgovorjava: {{Audio|Republik Österreich.ogg|Republik Österreich}}) je [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] [[zvezna republika]] in [[celinska država]] s približno 9 milijoni prebivalcev.<ref name="Population">{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/dynamic/statistiken/bevoelkerung/bevoelkerungsstand_und_veraenderung/056447 |title=Bevölkerungsstand und −veränderung |publisher=Statistik Austria |date=19.5.2011 |accessdate=24.7.2011}}</ref> Avstrija meji na [[Lihtenštajn]] in [[Švica|Švico]] na zahodu, [[Italija|Italijo]] in [[Slovenija|Slovenijo]] na jugu, [[Madžarska|Madžarsko]] in [[Slovaška|Slovaško]] na vzhodu ter [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Češka|Češko]] na severu. Ozemlje Avstrije pokriva 83.883&nbsp;km²; na njem prevladuje [[alpsko podnebje]], prisotno pa je tudi [[celinsko podnebje]]. Avstrijsko površje je zelo gorato, saj večino države pripada [[Alpe|Alpam]]; le 32 % ozemlja države leži pod 500&nbsp;m, najvišji vrh pa je [[Veliki Klek]] (''Großglockner'') z 3.798&nbsp;[[Nadmorska višina|m n.&nbsp;m.]]<ref name="CIA">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/au.html |title=Austria |work=[[The World Factbook]] |date=14.5.2009 |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |accessdate=31.5.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090610113837/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/AU.html| archivedate=10.6.2009 |url-status=live}}</ref> Večina prebivalstva govori [[Bavarska|bavarsko]] narečje [[Nemščina|nemščine]];<ref name="Language">{{navedi splet |url=http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_umgangssprache_staatsangehoerigkeit_und_geburtsland_022896.pdf |title=Die Bevölkerung nach Umgangssprache, Staatsangehörigkeit und Geburtsland |publisher=Statistik Austria |accessdate=17.11.2010 |format=PDF |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101113171636/http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_umgangssprache_staatsangehoerigkeit_und_geburtsland_022896.pdf |archivedate=13.11.2010 |url-status=live}}</ref> [[uradni jezik]] države je avstrijska nemščina<ref name="listlanguage">{{navedi splet |url=http://www.listlanguage.com/german-written-language.html |title=German Written Language |accessdate=5.4.2015 |publisher=listlanguage.com |archive-date=2015-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150216152208/http://listlanguage.com/german-written-language.html |url-status=dead}}</ref> v standardni obliki.<ref name="Britannica">{{navedi splet |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria |title=Austria |date=31.5.2009 |work=[[Encyclopædia Britannica]] |accessdate=31.5. 2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090419153631/http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria |archivedate=19 April 2009 |url-status=live}}</ref> Drugi lokalno omejeni uradni jeziki so na območjih z [[Narodnostna manjšina|narodnostnimi manjšinami]] še [[gradiščanščina]], [[madžarščina]] in [[slovenščina]].<ref name="CIA"/> Začetki sodobne Avstrije segajo nazaj do časov [[Habsburžani|Habsburške dinastije]], ko je bilo ozemlje države večinoma del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Od časa [[Reformacija|reformacije]] je precej severnonemških princev, ki so sovražili cesarja, izrabilo [[protestantizem]] kot izgovor za upor. [[Tridesetletna vojna]], vpliv [[Kraljevina Švedska|Kraljevine Švedske]] in [[Francija|Francije]], vzpon [[Prusija|Prusije]] in [[napoleonske vojne]] so vsi skupaj oslabili cesarjev položaj v [[Severna Nemčija|Severni Nemčiji]], na jugu in v ne-nemških delih cesarstva pa so cesar in katolištvo ohranili nadzor. V&nbsp;17. in 18.&nbsp;stoletju je Avstrija uspela zadržati svoj položaj kot ena od evropskih velesil<ref>Market Liberalism: A Paradigm for the 21st Century, page&nbsp;247, David Boaz, Edward H. Crane, [[Cato Institute]], Washington&nbsp;D.C., 1993, ISBN 978-0-932790-98-9</ref><ref>The Transformation of European Politics, 1763–1848, Oxford History of Modern Europe, page&nbsp;209, Paul W. Schroeder, Oxford University Press, 1996, ISBN 978-0-19-820654-5</ref> in, kot odgovor na [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] kronanje za [[Prvo Francosko cesarstvo|francoskega cesarja]], so leta 1804 uradno proglasili [[Avstrijsko cesarstvo]]. Po Napoleonovem porazu je Prusija postala glavni avstrijski tekmec za nadvlado v širšem nemškem področju. Avstrijski poraz proti Prusiji v [[bitka pri Königgrätzu|bitki pri Königgrätzu]] med [[Avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-prusko vojno]] je leta 1866 omogočil Prusiji nadzor nad ostalo Nemčijo. Leta 1867 se je cesarstvo na podlagi reform preimenovalo v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]]. Po francoskem porazu v [[Francosko-pruska vojna|francosko-pruski vojni]] leta 1870 je Avstrija ostala izven sestava novega [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]], čeprav je v naslednjih desetletjih svojo politiko in zunanje zadeve vodila v veliki skladnosti z Nemškim cesarstvom pod pruskim vodstvom. Med [[Avstro-ogrski ultimat Srbiji|krizo leta 1914]], ki je sledila atentatu na [[Franc Ferdinand|nadvojvodo Franca Ferdinanda]], je Nemčija vodila Avstrijo k ultimatu [[Srbija|Srbiji]], kar je na koncu sprožilo [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]]. Po razpadu Habsburškega cesarstva ob koncu prve svetovne vojne leta 1918 je Avstrija prevzela in uporabljala ime Republika [[Nemška Avstrija]] ({{lang|de|Deutschösterreich}}) kot poskus združevanja z [[Weimarska republika|Nemčijo]], vendar so ji to prepovedali na podlagi [[Saint-Germainski mir (1919)|sporazuma iz Saint-Germaina]] iz leta 1919. Prva Republika Avstrija je bila tako ustanovljena leta 1919. S&nbsp;pripojitvijo (''[[Anschluss]]'') jo je leta 1938 okupirala in si jo pripojila [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]].<ref name="Britannica Anschluss">{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/26730/ |title=Anschluss |date=24 September 2009 |work=[[Encyclopædia Britannica]] |accessdate=31.5.2009}}</ref> To je trajalo do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] leta 1945, ko so jo, tako kot Nemčijo, zasedli [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] in ponovno vzpostavili njeno [[Demokracija|demokratično]] ustavo. Z [[Avstrijska državna pogodba|avstrijsko državno pogodbo]] iz leta 1955 je Avstrija ponovno postala suverena država, s čimer se je zaključila njena okupacija. Tega leta je avstrijski parlament sprejel tudi deklaracijo o nevtralnosti in se z njo zavezal k stalni nevtralnosti Republike Avstrije v mednarodnih odnosih. Po Avstrijski državni pogodbi je posebne pravice dobila tudi [[Koroški Slovenci|slovenska manjšina]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], toda pri uveljavljanju teh pravic se zapleta še desetletja po formalni podelitvi.<ref name="delo o manjšinah">{{navedi splet|url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/narodnostne-manjsine-v-avstriji-le-se-civilna-druzba.html|title=Narodnostne manjšine v Avstriji le še civilna družba?|accessdate=19.3.2015|date=9.3.2012|work=[[Delo (časopis)|Delo d.d.]]}}</ref> Danes je Avstrija [[parlament]]arna [[predstavniška demokracija]], ki jo sestavlja devet zveznih dežel.<ref name="CIA" /><ref name="johnson 17">Johnson 17</ref> Njeno glavno in največje mesto z 1,9&nbsp;milijona prebivalci je [[Dunaj]].<ref name="CIA" /><ref name="Vienna pop">{{navedi splet |url=http://www.statistik.at/blickgem/pz1/g90001.pdf |title=Probezählung 2006 – Bevölkerungszahl |date=31 October 2006 |work=Statistik Austria |format=PDF |language=de|accessdate=27.5.2009}}</ref> Avstrija je ena najbogatejših držav na svetu, s [[Kosmati domači proizvod|kosmatim domačim proizvodom]] na prebivalca 46.330 [[Ameriški dolar|USD]] (ocena iz 2012). V državi se je oblikoval visok življenjski standard; tako je leta 2011 Avstrija prišla na 19. mesto na lestvici držav po [[Indeks človekovega razvoja|indeksu človekovega razvoja]]. Od leta 1955 je Avstrija članica [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]],<ref>Jelavich 267</ref> [[Evropska unija|Evropske unije]] od leta 1995,<ref name="CIA" /> in ena od ustanovnih članic [[OECD]].<ref name="OECD">{{navedi splet |url=http://www.oecd.org/about/0,3347,en_33873108_33873245_1_1_1_1_1,00.html |title=Austria About |publisher=OECD |accessdate=20.5.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090506022708/http://www.oecd.org/about/0,3347,en_33873108_33873245_1_1_1_1_1,00.html |archivedate=6.5.2009 |url-status=live}}</ref> Avstrija je od 1995 podpisnica [[Schengenski sporazum|Schengenskega sporazuma]],<ref name="Schengen">{{navedi splet |url=http://migration.ucdavis.edu/mn/more.php?id=643_0_4_0 |title=Austria joins Schengen |date=maj 1995 |work=Migration News |accessdate=30.5.2009}}</ref> in od leta 1999 uporablja tudi skupno evropsko valuto, [[evro]]. Po podatkih iz leta 2014 predstavljajo storitve 69 % kosmatega domačega proizvoda, [[Industrijski sektor|industrija]] 29 % in [[kmetijstvo]] 2 %.<ref name="izvoznookno"/> Za Slovenijo je avstrijsko gospodarstvo takoj za [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Italija|Italijo]] tretji največji zunanjetrgovinski partner in največji investitor, gospodarstvi pa sta vedno bolj prepleteni.<ref name="veleposlaništvo">{{navedi splet |url=http://www.dunaj.veleposlanistvo.si/index.php?id=4037 |title=Bilateralno gospodarsko sodelovanje z Avstrijo|accessdate=16.2.2015 |work=Veleposlaništvo Republike Slovenije, Dunaj}}</ref> Za Avstrijo je Slovenija kot zunanjetrgovinski partner na približno 15. mestu.<ref name="okno2016">{{navedi splet |url=http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Bilateralni_odnosi_s_Slovenijo_4022.aspx |title=Bilateralni ekonomski odnosi Avstrije s Slovenijo |accessdate=25.2.2016 |date=februar 2016 |work=SPIRIT}}</ref> == Izvor besede Avstrija == [[Slika:Ostarrichi.jpg|thumb|upright|Prva pojavitev besede "ostarrichi", obkroženo z rdečo. Sodobna Avstrija slavi ta dokument iz leta 996 kot letnico rojstva naroda.]] Nemško ime za Avstrijo, ''{{lang|de|Österreich}}'', pomeni »vzhodna posest« ali »vzhodno cesarstvo«, in je povezano z besedo ''Ostarrîchi'', ki se je prvič pojavila v listini iz leta 996.<ref name="University of Klagenfurt">{{navedi splet|url=http://wwwg.uni-klu.ac.at/spw/oenf/name2.htm|title=University of Klagenfurt}}</ref> Ta beseda je najverjetneje prevod iz srednjeveške [[Latinščina|latinščine]], {{lang|la|[[Marchia orientalis]]}}, v lokalno (bavarsko) narečje. V istem času je bila Avstrija Bavarska prefektura, ustanovljena leta&nbsp;976. Sama beseda »Austria« je okrajšava za polatinjen izraz ''Marcha austriaca'' v pomenu »Vzhodna mejna dežela«. Izraz je bil prvič zabeležen v 12.&nbsp;stoletju in se nanaša na položaj dežele na vzhodnem robu kraljestva [[Karel Veliki|Karla Velikega]].<ref>{{navedi knjigo |first1=Drago |last1=Kladnik |first2=Drago |last2=Perko |year=2013 |title=Slovenska imena držav |url=http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544546.pdf |publisher=Založba ZRC |isbn=9789612544546 |pages=45 |access-date=2015-03-19 |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402103410/http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544546.pdf |url-status=dead}}</ref> V tistem času je bil [[Donava|obdonavski]] bazen [[Zgornja Avstrija|Zgornje]] in [[Spodnja Avstrija|Spodnje Avstrije]] najvzhodnejše bavarsko ozemlje in v praksi skoraj večinoma poseljeno z [[Germani]], medtem ko so na ozemlju bivše [[Vzhodna Nemčija|Vzhodne Nemčije]] prevladovali [[Slovani|slovanski]] [[Lužiški Srbi]] in [[Polabci]]. Sodobni avstrijski zgodovinar [[Friedrich Heer]] v svoji knjigi ''Der Kampf um die österreichische Identität'' (''Boj za avstrijsko identiteto''),<ref>{{navedi knjigo |first=Friedrich |last=Heer |title=Der Kampf um die österreichische Identität |publisher=Böhlau |location=Wien/Köln/Graz |year=1981 |isbn=3-205-07155-7}}</ref> trdi, da germanska oblika ''Ostarrîchi'' ni prevod latinske besede, temveč naslednik mnogo starejšega imena, katerega korenine naj bi iskali v [[Keltski jeziki|keltskih jezikih]] starodavne Avstrije: pred več kot 2.500&nbsp;leti je lokalno keltsko prebivalstvo ([[Halštatska doba|halštatska kultura]]) večji del dežele imenovalo ''Norig''; po Heeru, je ''no-'' ali ''nor-'' pomenilo »vzhod« ali »vzhoden«, medtem ko je ''-rig'' povezan s sodobno nemško besedo ''Reich'', kar pomeni »posest«. V skladu s tem bi ''Norig'' v osnovi pomenil enako kot ''Ostarrîchi'' in ''Österreich'', in iz tega ''Austria''. Hipoteza med strokovnjaki še ni sprejeta. V zgodovini je bilo keltsko ime polatinjeno v ''Noricum'' po [[Rimski imperij|rimskem]] zavzetju večine dežele okoli leta {{nowrap|15 pr. n. št.}} Norik je kasneje, sredi 1.&nbsp;stoletja, postal [[Norik (rimska provinca)|rimska provinca]].<ref name="Noricum">{{navedi splet |url=http://www.aeiou.at/aeiou.encyclop.n/n840136.htm;internal&action=_setlanguage.action?LANGUAGE=en |title=Noricum, römische Provinz |work=AEIOU |accessdate=20.5.2009}}</ref> == Zgodovina == ===Od prazgodovine do Habsburžanov=== [[Slika:2011-07-09 gasometer 28.JPG|thumb|upright|[[Willendorfska Venera]], 28.000 do {{nowrap|25.000 pr. n. št.}} (Naravoslovno-zgodovinski muzej na Dunaju)]] Srednjevropsko ozemlje sedanje Avstrije, ki je bilo naseljeno že v prazgodovini,<ref name="johnson 17"/> so v predrimskem času zavzela različna [[Kelti|keltska]] plemena; zgodnja [[železna doba]] se po najdbah v [[Hallstatt]]u celo imenuje Halštatska doba ali [[Halštatska kultura]], ki datira v 9. do 6.&nbsp;stoletje pr.&nbsp;n.&nbsp;št. Keltsko [[Noriško kraljestvo]] so kasneje zavzeli Rimljani in iz njega naredili provinco. [[Carnuntum]] (sedanji Petronell) blizu Dunaja je bil pomemben vojaški tabor in kasneje glavno mesto province Zgornja [[Panonija (rimska provinca)|Panonija]]. Carnuntum je bil skoraj 400 let dom okoli 50.000 prebivalcem.<ref name="Carnuntum Tourism">{{navedi splet |title=Rome's metropolis on the Danube awakens to new life |work=Archäologischer Park Carnuntum |publisher=Archäologische Kulturpark Niederösterreich Betriebsgesellschaft m.b.H. |url=http://www.carnuntum.co.at/content-en/tales-from-carnuntum |accessdate=20.2.2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100116125751/http://www.carnuntum.co.at/content-en/tales-from-carnuntum |archivedate=16.1.2010 |url-status=live}}</ref> Pomembno je bilo tudi mesto [[Virunum]] na današnjem avstrijskem Koroškem; na območju današnjega Dunaja pa je že v predrimskem času stala naselbina [[Vindobona]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/novice/nujnost-priredbe-rimske-zgodovine-v-avstriji/212570|title=Nujnost priredbe rimske zgodovine v Avstriji |accessdate=24.3.2015 |date=18.9.2009 |work=MMC RTV-SLO}}</ref> [[Slika:Petronell-Heidentor.jpg|thumb|upright|»Heidentor« (Ajdovska vrata) - ostanki rimskega vojaškega mesta [[Carnuntum]] znotraj sedanjega arheološkega parka]] [[Slika:Austria_Romana.png|thumb|upright|[[Rimska provinca|Rimske province]] in največja mesta na ozemlju današnje Avstrije v času Rimskega imperija]] Po padcu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] so ozemlje napadli [[Huni]], [[Langobardi]], [[Ostrogoti]], [[Bavarci]], [[Slovani]] in [[Avari]].<ref name="johnson 19" /> [[Karel Veliki]] je zavzel območje leta 788, vzpodbujal kolonizacijo in širil [[krščanstvo]].<ref name="johnson 19">Johnson 19</ref> Kot del vzhodnega [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskega cesarstva]] so bili glavni deli sedanje Avstrije podeljeni [[Babenberžani|Babenberžanom]]. Območje je bilo znano kot Vzhodna mejna krajina (''Marchia Orientalis'') in je leta 976 prešlo v last [[Leopold I. Babenberški|Leopolda I. Babenberškega]].<ref name="johnson 20">Johnson 20–21</ref> Prva omemba imena ''Avstrija'' je iz leta 996, kjer je zapisana kot ''Ostarrîchi'', kar se nanaša prav na ozemlje Babenberške mejne krajine.<ref name="johnson 20" /> Leta 1156 je listina [[Privilegium Minus]] povzdignila Avstrijo v status vojvodine. Leta 1192 so Babenbergi pridobili tudi [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]]. S smrtjo [[Friderik II. Babenberški|Friderika&nbsp;II. Babenberškega]] leta 1246 je linija Babenberžanov izumrla.<ref name="johnson 21">Johnson 21</ref> Posledično je oblast nad Avstrijo, Štajersko in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] prevzel češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II.]].<ref name="johnson 21" /> Njegove vladavine je bilo konec leta 1278 po porazu v [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]], kjer ga je premagal [[Rudolf I. Habsburški]].<ref>Johnson 23</ref> Od tedaj do konca [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je zgodovina Avstrije tesno povezana s [[Habsburžani]]. === Srednji vek === V 14. in 15. stoletju so Habsburžani začeli osvajati province v okolici avstrijskega vojvodstva. Leta 1438 je bil vojvoda [[Albert V. Habsburški|Albert V.]] izbran za naslednika svojega tasta, cesarja [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda]]. Čeprav je Albert vladal le nekaj let, je bil od tedaj dalje (razen ene izjeme) vsak cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] iz rodbine Habsburžanov. [[Slika:Vienna Battle 1683.jpg|thumb|upright|Zmaga cesarstva med [[Drugo obleganje Dunaja|drugim turškim obleganjem Dunaja]] je leta 1683 zaustavila napredovanje [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] v Evropo.]] Habsburžani so prav tako pričeli prevzemati ozemlja izven dednih dežel. Leta 1477 je [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]], edini sin cesarja svetega rimskega cesarstva [[Friderik III. Habsburški|Friderika&nbsp;III.]], oženil naslednico Marijo Burgundsko in s tem za družino pridobil večino Nizozemske.<ref name="johnson 25">Lonnie Johnson 25</ref><ref name="brook 11">Brook-Shepherd 11</ref> Njegov sin [[Filip I. Kastiljski]] se je poročil z [[Ivana Blazna|Ivano Blazno]], naslednico [[Kastilija|kastiljske]] in [[Aragonsko kraljestvo|aragonske]] krone in s tem za Habsuržane pridobil še Španijo ter njena italijanska, afriška in ameriška ozemlja.<ref name="johnson 25" /><ref name="brook 11" /> Leta 1526 sta po [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] Češka in del Ogrske, ki sta spadali pod [[Osmansko cesarstvo]], prešli pod avstrijsko vladavino.<ref>Lonnie Johnson 26</ref> Osmansko prodiranje na Ogsko je vodilo v pogoste spopade med obema cesarstvoma, kar je bilo še posebej očitno med t.&nbsp;i. ''dolgo vojno'' med letoma 1593 in 1606. Turki so skoraj izvedli skoraj dvajset vpadov na Štajersko,<ref>"'' The Catholic encyclopedia''". Charles George Herbermann (1913). Robert Appleton company.</ref> nekateri od njih so bili opisani kot »požiganje, ropanje in zasužnjevanje tisočev«.<ref>''[http://books.google.com/books?id=8-ARAAAAYAAJ&pg=PA560&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false Bentley's miscellany]''. Charles Dickens, William Harrison Ainsworth, Albert Smith (1853).</ref> === 17. in 18. stoletje === {{Glavni|Habsburška monarhija}} Med dolgo vladavino cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda&nbsp;I.]] (1657–1705) in po uspešni [[Drugo obleganje Dunaja|obrambi Dunaja leta 1683]] (pod poveljstvom poljskega kralja [[Jan III. Sobieski|Jana III. Sobieskega]]),<ref>Lonnie Johnson 26–28</ref> je več vojnih pohodov na koncu leta 1699 prineslo celotno ozemlje Ogrske pod avstrijsko okrilje. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je izgubil precej pridobitev cesarstva iz preteklih let, zlasti zaradi grozečega izumrtja habsburške dinastije. Karel je bil pripravljen žrtvovati veliko ozemlja in vpliva v zameno za priznanje [[Pragmatična sankcija|Pragmatične sankcije]], s katero je svojo hčer [[Marija Terezija|Marijo Terezijo]] postavil za naslednico. Čeprav so se mnogi [[Evropa|evropski]] [[monarh]]i s ''pragmatično sankcijo'' ob njenem nastanku strinjali, se je po Karlovi smrti leta 1740 začela [[vojna za avstrijsko nasledstvo]]. Avstrija je po več [[Šlezijske vojne|vojnah]] s Prusijo izgubila [[Šlezija|Šlezijo]]. Marija Terezija pa je za cesarstvo pomembna zaradi napredka, ki ga je kot pripadnica [[razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]] sprožila v času svoje vladavine. Z vzponom Prusije se je v Nemčiji pričelo obdobje avstrijsko-pruskega dualizma. Avstrija je skupaj s Prusijo in Rusijo sodelovala pri prvi in tretji [[Delitve Poljske|delitvi Poljske]] (v letih 1772 in 1795). === 19. stoletje === {{Glavni|Avstrijsko cesarstvo|Avstro-Ogrska}} [[Slika:CongressVienna.jpg|thumb|upright|[[Dunajski kongres]] je potekal med letoma 1814 in 1815. Njegov cilj je bil urediti napetosti, ki so bile rezultat [[Francoska revolucija|francoskih revolucionarnih vojn]], [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]] in razpada [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]].]] [[Slika:Franz-Joseph-1885.jpg|thumb|left|upright=.3|[[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef&nbsp;I.]] je eden izmed evropskih monarhov z najdaljšo dobo vladanja, vladal je 68&nbsp;let.]] Avstrija se je kasneje zapletla v vojno z [[Francoska revolucija|revolucionarno Francijo]], na začetku zelo neuspešno, z vrsto zaporednih porazov, ki jim jih je zadal [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] in so na koncu privedli h koncu Svetega rimskega cesarstva leta 1806. Dve leti prej,<ref>Johnson 34</ref> leta 1804, je nastalo Avstrijsko cesarstvo. Leta 1814 je bila Avstrija del zavezniških sil, ki so napadle Francijo in h koncu privedle obdobje [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]]. [[Slika:Austria Hungary ethnic.svg|thumb|upright=1.2|[[Etnična skupina|Etnično]]-[[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikovni]] zemljevid Avstro-Ogrske iz leta 1910]] Iz [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] leta 1815 je izšla kot ena izmed štirih vodilnih sil in kot priznana velesila. Istega leta je bila pod avstrijskim predsedstvom ustanovljena [[Nemška konfederacija]] (''{{lang|de|Deutscher Bund}}''). Zaradi nerešenih družbenih, političnih in narodnostnih trenj so nemške dežele pretresle [[Revolucionarno leto 1848|revolucije leta 1848]]; le-te so težile k združeni Nemčiji.<ref name="johnson 36">Johnson 36</ref> Združena Nemčija bi bila možna tako kot Velika Nemčija ali kot Velika Avstrija ali pa le kot Nemška konfederacija brez Avstrije. Ker se Avstrija ni bila pripravljena odpovedati nemško govorečim ozemljem v korist slednje, leta 1848 nastalemu [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]], so krono novega cesarstva ponudili pruskemu kralju [[Friderik Viljem IV. Pruski|Frideriku Viljemu&nbsp;IV.]] Leta 1864 sta se Avstrija in Prusija skupaj bojevali proti [[Danska|Danski]] in ohranili neodvisnost vojvodin [[Schleswig]] in [[Holstein]] od Danske. Toda ker se o upravljanju teh vojvodin nista zmogli dogovoriti, sta se leta 1866 zapletli v [[Avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-prusko vojno]]. Po porazu proti Prusiji v [[bitka pri Königgrätzu|bitki pri Königgrätzu]]<ref name="johnson 36" /> je bila Avstrija primorana zapustiti konfederacijo in posledično ni več sodelovala pri nemški politiki.<ref name="johnson 55">Johnson 55</ref><ref>Schulze 233</ref> [[Avstro-Ogrski kompromis]] (''Ausgleich'') iz leta 1867, je pod vladavino Franca Jožefa&nbsp;I. uvedel dvojno suverenost Avstrijskega cesarstva in Ogrskega kraljestva.<ref>Johnson 59</ref> Cesarstvo pod avstrijsko-ogrsko oblastjo je bilo raznoliko in je vključevalo različna [[Slovani|slovanska]] ljudstva, med njimi [[Hrvati|Hrvate]], [[Čehi|Čehe]], [[Poljaki|Poljake]], [[Rusini|Rusine]], [[Srbi|Srbe]], [[Slovaki|Slovake]], [[Slovenci|Slovence]] ter [[Ukrajinci|Ukrajince]], poleg teh pa tudi številčne [[Italijani|italijanske]] in [[Romuni|romunske]] skupnosti. Posledično je bilo vladanje Avstro-Ogrski vedno bolj težavno v luči nastajajočih nacionalističnih gibanj, kar je zahtevalo znatno naslanjanje na obsežno tajno policijo. Kljub vsemu se je centralna oblast (Franc Jožef je bil vseeno pripadnik razsvetljenstva) trudila z reformami, s katerimi bi delno ugodila novim težnjam. Tako je bil npr. ''Reichsgesetzblatt'' z zakoni in uredbami [[Cislajtanija|Cislajtanije]] izdan v osmih jezikih, vse narodnosti pa so lahko ustanavljale šole v lastnem jeziku ter imele pravico do uporabe lastnega jezika v uradnih postopkih. Dunaj je zlasti v tem obdobju bil za Slovence pomemben kot nekdanja prestolnica, ki so ji s svojim delovanjem dali pečat tudi številni Slovenci. Kot ključni študijski center za naše kraje je ob koncu 19.&nbsp;stoletja pritegoval glavnino naših tedaj bodočih kulturnikov in intelektualcev, ki so tam preživeli nekaj let, nekateri pa so ostali tudi desetletja ali vse življenje; med njimi so tako [[Ivan Grohar]], [[Ivan Cankar]], [[Jože Plečnik]] in [[Maks Fabiani]].<ref>{{Navedi splet|url = http://slovencinadunaju.weebly.com/|title = SLOVENCI NA DUNAJU okoli leta 1900|date = junij 2013|accessdate = 5.4.2015 |publisher = Filozofska fakulteta v Ljubljani}}</ref> V [[Avguštinej]]u na Dunaju so se šolali tudi številni bodoči slovenski duhovniki. === 20. stoletje === [[Slika:franzferdinand.jpg|thumb|upright|Nadvojvoda [[Franc Ferdinand]] (desno) s svojo družino]] Leta 1908 je Avstro-Ogrska v drugem ustavnem obdobju Osmanskega cesarstva našla izgovor za [[Aneksijska kriza|pripojitev (aneks)]] Bosne in Hercegovine.<ref>{{navedi splet |url=https://www.mtholyoke.edu/acad/intrel/boshtml/bos127.htm |title=The Annexation of Bosnia-Herzegovina, 1908 |publisher=Mount Holyoke College |accessdate=25.3.2013 |archive-date=2013-03-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130323152047/https://www.mtholyoke.edu/acad/intrel/boshtml/bos127.htm |url-status=dead}}</ref> [[Sarajevski atentat|Atentat nad nadvojvodom Francem Ferdinandom in njegovo ženo]], ki ga je poleti leta 1914 v [[Sarajevo|Sarajevu]] izvedel Srb [[Gavrilo Princip]]<ref>Johnson 52–54</ref> so vodilni avstrijski politiki in generali izkoristili in prepričali cesarja, da je napovedal vojno Srbiji (glej [[Avstro-ogrski ultimat Srbiji]]), s tem pa tvegali in nato tudi sprožili izbruh [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], ki je navsezadnje po porazu [[Centralne sile|centralnih sil]] privedla do razpada Avstro-Ogrske; ena izmed novo nastalih držav je bila tudi Avstrija. V vojni je umrlo okrog milijona in pol avstro-ogrskih vojakov, od tega približno 35.000 Slovencev.<ref name="100letprve">{{navedi splet |url=http://www.100letprve.si/i_svetovna_vojna/izgube/ |title=Izgube v 1. svetovni vojni |accessdate=12.4.2015 |work=Brill's Encyclopedia of the First World War. Leiden, Boston: Brill, 2012, cit. po Uradu vlade RS za komuniciranje / Nacionalni odbor}}</ref> ==== Ureditev po prvi svetovni vojni ==== 21. oktobra 1918 so se nemški poslanci [[Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|državnega zbora]] (parlamenta [[Cislajtanija|avstrijske polovice]] Avstro-Ogrske) sestali na Dunaju kot začasna narodna skupščina za Nemško Avstrijo (''Provisorische Nationalversammlung für Deutschösterreich''). 30. oktobra je ta skupščina ustanovila državo Nemško Avstrijo in izvolila vlado, imenovano državni svet ({{jezik-de|Staatsrat}}). Novo vlado je cesar [[Karel&nbsp;I. Habsburško-Lotarinški]] povabil k pogovorom o premirju z Italijo, vendar se v to ni želela vpletati. To je odgovornost za zaključek vojne 3. novembra 1918 preneslo izključno na cesarja in njegovo vlado. 11. novembra 1918 je cesar po nasvetu ministrov stare in nove vlade objavil, da ne bo več sodeloval v državnih poslih. 12. novembra se je Nemška Avstrija z zakonom proglasila za demokratično republiko in del nove Nemške republike. Ustava, ki je ''Staatsrat'' preimenovala v ''Bundesregierung'' (zvezno vlado) in ''Nationalversammlung'' v ''Nationalrat'' (narodni svet), je bila sprejeta 10. novembra 1920. [[Slika:GermanAustriaMap.png|thumb|Nemško govoreče province pod avstrijsko oblastjo leta 1918. Meje na novo nastale Prve republike Avstrije so označene z rdečo.]] [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Pogodba iz Saint-Germaina]] iz leta 1919 ([[Trianonska mirovna pogodba|pogodba iz Trianona]] iz 1920 za Ogrsko) je potrdila in ustalila novo ureditev Srednje Evrope, ki je v večjem delu nastala novembra 1918, pri tem pa so nastale nove države in bile premaknjene meje obstoječih. Več kot trije milijoni nemško govorečih Avstrijcev so se znašli v vlogi manjšin v novo nastalih ali povečanih državah, tj. na [[Češka|Češkem]], v [[Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno|Jugoslaviji]], na [[Madžarska|Madžarskem]] in v Italiji.<ref>Brook-Shepherd 246</ref> Med temi sta bili tudi provinci [[Južna Tirolska]] (ki je postala del Italije) in nemška Češka (kot del [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]]). Status Nemške Češke ([[Sudeti]] idr.) je kasneje odigral pomemben del pri netenju [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] (glej [[Münchenski sporazum#Sudetska kriza|Sudetska kriza]]).<ref name="a1">Brook-Shepherd 245</ref> Status Južne Tirolske je (bil) stalen izvor težav v odnosih med Avstrijo in Italijo, do končne rešitve v 1980-ih, ko je Italija Južni Tirolski podelila precejšnjo stopnjo [[avtonomna pokrajina|avtonomije]]. Med letoma 1918 in 1919 se je Avstrija imenovala Nemška Avstrija (''{{lang|de|Staat Deutschösterreich}}''). Ne samo, da so [[Antanta|antantne sile]] prepovedale Avstriji združitev z Nemčijo, temveč so v mirovnem sporazumu zavrnile tudi uporabo tega imena, zato so ga konec leta 1919 spremenili v Republika Avstrija.<ref name="a1" /> Meja s [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] (kasneje Jugoslavijo) je bila določena po [[Koroški plebiscit|koroškem plebiscitu]] oktobra 1920, na podlagi katerega je večji del nekdanje avstro-ogrske kronske dežele Koroška pripadel novo nastali Avstriji, veliko Slovencev pa je tako ostalo v Avstriji. Meja je po plebiscitu potekala po gorskem masivu [[Karavanke]]. ==== Medvojno obdobje in druga svetovna vojna ==== Po vojni je [[inflacija]] začela načenjati vrednost [[Avstro-ogrska krona|krone]], ki je še vedno bila avstrijska valuta. Jeseni 1922 je Avstrija dobila posojilo, nad katerim je bedelo [[Društvo narodov]].<ref>Brook-Shepherd 257–8</ref> Namen posojila je bil izogib bankrotu, stabilizacija valute in izboljšanje splošnega gospodarskega položaja v Avstriji. Posojilo je pomenilo tudi, da Avstrija ni bila več samostojna država, temveč je delovala pod nadzorom Društva narodov. Leta 1925 je krono nadomestil [[Šiling (avstrijska valuta)|avstrijski šiling]] v razmerju 1:10.000, ki so ga kasneje zaradi njegove stabilnosti imenovali tudi ''alpski dolar''. Od 1925 do 1929 je gospodarsko uživalo kratek vzpon pred skorajšnjim zlomom po [[Črni petek (1929)|črnem petku]] 1929. Prva avstrijska republika je trajala do 1933, ko je kancler [[Engelbert Dollfuss]], z uporabo, kot je to sam imenoval, ''samoodklopa od parlamenta'' (''{{lang|de|Selbstausschaltung des Parlaments}}''), uvedel [[avtokracija|avtokratski]] režim po vzoru italijanskega [[fašizem|fašizma]].<ref name="johnson 104">Johnson 104</ref><ref name="brook 269">Brook-Shepherd 269–70</ref> Dve veliki stranki iz tega obdobja, socialni demokrati in konzervativci, sta ustanovili svoje paravojaške enote;<ref name="Brook-Shepherd 261">Brook-Shepherd 261</ref> ''Republikanischer Schutzbund'' socialnih demokratov so bili proglašeni za nezakonite, a so kljub temu delovali ob izbruhu [[državljanska vojna|državljanske vojne]].<ref name="Brook-Shepherd 261" /><ref name="johnson 104" /><ref name="brook 269" /><ref name="johnson 107">Johnson 107</ref> Po kratkotrajni [[avstrijska državljanska vojna|avstrijski državljanski vojni]] so avstrijski monarhisti in konservativci premagali svoje domače politične tekmece [[socialna demokracija|socialdemokrate]] in prepovedali avstrijsko podružnico [[NSDAP]]. Februarja 1934 so usmrtili več članov ''Schutzbunda'',<ref>Brook-Shepherd 283</ref> socialno-demokratska stranka je bila v ilegali, mnogi izmed članov so bili zaprti ali pa so emigrirali.<ref name="johnson 107" /> 1. maja 1934 so avstrofašisti izglasovali novo ustavo (»Maiverfassung«), ki je utrdila Dolfussovo moč, vendar so Dolfussa 25. julija 1934 med atentatom v poskusu prevrata ubili [[nacisti]].<ref>Lonnie Johnson 109</ref><ref>Brook-Shepherd 292</ref> [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-1987-0922-500, Wien, Heldenplatz, Rede Adolf Hitler.jpg|thumb|upright|Hitler govori na Heldenplatzu, Dunaj, 1938]] [[Slika:KZ Mauthausen.jpg|thumb|upright|Osvoboditev [[Koncentracijsko taborišče Mauthausen|koncentracijskega taborišča Mauthausen]], 1945]] Njegov naslednik, [[Kurt Schuschnigg]] (delno slovenskega rodu), ki je med 29. julijem 1934 in 11. marcem 1938 vladal Avstriji kot zvezni kancler z [[diktatura|diktatorskimi]] pooblastili, se je boril za ohranitev neodvisne Avstrije kot »boljše nemške države«. Schuschnigg je bil v obdobju med obema svetovnima vojnama zadnji avstrijski kancler pred nacistično priključitvijo Avstrije. 12. marca 1938 so avstrijski nacisti prevzeli vlado, medtem ko so nemške čete zavzele državo.<ref name="johnson 112">Johnson 112–113</ref> 13. marca 1938 je bila uradno razglašena priključitev (''[[Anschluss]]'') Avstrije. Dva dni kasneje je [[Adolf Hitler]] (po kraju rojstva Avstrijec) na Dunaju razglasil, kot je to sam imenoval, »ponovno združitev« svoje domovine z [[Tretji rajh|Nemčijo]]. Skupaj z Nemčijo so tudi v Avstriji 10. aprila 1938 izvedli zadnje volitve v obdobju nacizma. Na teh volitvah so tudi odločali o potrditvi združitve z Nemčijo. Zanjo je glasovalo 99,73 % udeležencev.<ref>{{navedi knjigo |first=Otmar |last=Jung |title=Plebiszit und Diktatur: die Volksabstimmungen der Nationalsozialisten |publisher=Mohr |location=Tübingen |year=1995 |isbn=3-16-146491-5 |pages=121}}</ref> Avstrija je bila s tem vključena v Tretji rajh in je prenehala obstajati kot neodvisna država. Arianizacija premoženja avstrijskih Judov se je pričela takoj, že sredi marca. Nacisti so Avstrijo imenovali »Ostmark«,<ref name="johnson 112" /> do leta 1942, ko so jo zopet preimenovali v »Alpen-Donau-Reichsgaue«. Nekateri izmed najbolj znanih nacistov so bili Avstrijci, med drugim Hitler, [[Adolf Eichmann]], [[Ernst Kaltenbrunner]], [[Arthur Seyss-Inquart]], [[Franz Stangl]] in [[Odilo Globocnik]],<ref>Ian Wallace (1999). ''[http://books.google.com/books?id=OiPp8JLxny8C&pg=PA81&dq=&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false German-speaking exiles in Great Britain]''. Rodopi. p.&nbsp;81. ISBN 90-420-0415-0</ref> Avstrijci so sestavljali tudi 40 % osebja nacističnih koncentracijskih taborišč.<ref>David Art (2006). "''[http://books.google.com/books?id=q3oLu8I8hVMC&pg=PA43&dq=&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false The politics of the Nazi past in Germany and Austria]''". Cambridge University Press. p.&nbsp;43. ISBN 0-521-85683-3</ref> Dunaj je padel 13. aprila 1945 med [[Rdeča armada|sovjetsko]] ofenzivo, malo pred dokončnim zlomom Tretjega rajha. Zavezniške sile so se sicer pripravljale tudi na ''[[Operacija alpski zid|Operacijo alpski zid]]'', ki naj bi se izvajala prav na avstrijskih tleh, a se zaradi prehitrega nacističnega zloma nikoli ni udejanila. [[Karl Renner]] in [[Adolf Schärf]] (Socialistična stranka Avstrije), Leopold Kunschak (Avstrijska ljudska stranka, bivši krščanski socialisti) in Johann Koplenig (Komunistična stranka Avstrije) so 27. aprila 1945 razglasili avstrijsko odcepitev od Tretjega rajha in pod državnim kanclerjem Rennerjem ustanovili začasno vlado, s privolitvijo Rdeče armade in s [[Josif Stalin€Stalinovo]] podporo.<ref name="johnson 135">Johnson 135–6</ref> Ta datum je neuradni dan rojstva druge republike. Konec aprila 1945 je bila večina zahodne in južne Avstrije še vedno pod nacistično vladavino. 1. maja 1945 je zopet začela veljati zvezna ustava iz leta 1929, ki jo je 1. maja 1934 ukinil samodržec Dollfuss. Prav na meji z Avstrijo je pri umiku nemških čet v domnevno varnejše zavetje britanskih sil na avstrijskem Koroškem 13.-14. maja 1945 od [[Prevalje|Prevalj]] proti [[Pliberk]]u prišlo do zadnje večje bitke druge svetovne vojne; ker pa so jugoslovanski partizani zavzeli tudi Koroško do Celovca, je med njimi in britanskimi okupacijskimi silami prihajalo do manjših napetosti. Do bitke je prišlo tudi 11. maja pri preboju [[Rupnikov bataljon|Rupnikovega bataljona]] proti [[Borovlje|Borovljam]]. Na [[Vetrinj]]skem polju se je po koncu vojne izoblikovalo tudi begunsko taborišče, kamor so se pred [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovansko armado]] umaknili civilisti in pripadniki kvizlinških enot iz Jugoslavije ([[Četniki (Kraljevina Jugoslavija)|četniki]], [[ustaši]], hrvaški domobrani in [[Prostovoljna protikomunistična milica|belogardisti]]).<ref>{{navedi splet |url= http://dk.mors.si/Dokument.php?id=402|title=Analiza zaključnih vojaških operacij na Koroškem po kapitulaciji Nemčije leta 1945 |accessdate=10.4.2015 |date=julij 2007 |format=pdf |first=Boštjan |last=Peternelj}}</ref> Iz tega taborišča so Britanci v Slovenijo (takrat Jugoslavijo) vrnili pripadnike vojaških formacij, ki so nato večinoma končali kot žrtve [[Povojni izvensodni poboji v Sloveniji|povojnih pobojev]]. Sámo taborišče je nato obstajalo do 1950.<ref name="poboji">{{navedi splet |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf |title=Povojni poboji na Slovenskem 1945 |accessdate= 10.4.2015|date=2009 |format=pdf |first=Andrej |last=Plohl}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.mladina.si/93338/dijaki-begunske-gimnazije-ki-je-delovala-vsega-nekaj-let-so-naredili-izredne-kariere-alojzij-amb/|title=Dijaki begunske gimnazije, ki je delovala vsega nekaj let, so naredili izredne kariere |accessdate=10.4.2015 |date=23.5.2005 |work=Mladina}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://isim.zrc-sazu.si/en/publikacije/slovenski-begunci-v-avstriji-19451950-1#v|title=Slovenski begunci v Avstriji (1945–1950) |accessdate=10.4.2015 |work=Založba ZRC}}</ref> [[Slika:Bergisel.jpg|thumb|upright|[[Innsbruck]] je gostil [[Zimske olimpijske igre 1964]] in [[Zimske olimpijske igre 1976|1976]], kakor tudi prve [[Zimske mladinske olimpijske igre]] v zgodovini leta 2012.]] [[Slika:Uno City Kaiserwasser.jpg|thumb|upright|[[Urad Organizacije združenih narodov na Dunaju|Urad OZN na Dunaju]] (United Nations Office in Vienna - UNOV) je ena od štirih glavnih lokacij [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] po svetu.]] Skupno število avstrijskih žrtev med drugo svetovno vojno med 1939 in 1945 je ocenjeno na 260.000.<ref>Rüdiger Overmans. ''Deutsche militärische Verluste im Zweiten Weltkrieg.'' Oldenbourg 2000.</ref> Žrtev judovskega [[holokavst]]a je bilo 65.000,<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria/33382/Anschluss-and-World-War-II Anschluss and World War II]. Britannica Online Encyclopedia.</ref> okoli 140.000 pa jih je v letih 1938-39 emigriralo. Več tisoč Avstrijcev je bilo udeleženih v resnih nacističnih zločinih (samo v koncentracijskem taborišču [[Mauthausen]]-Gusen je bilo več sto tisoč žrtev), dejstvo, ki ga je uradno priznal šele kancler [[Franz Vranitzky]] leta 1992. ==== Po drugi svetovni vojni ==== Tako kot Nemčijo so tudi Avstrijo razdelili na britansko, francosko, ameriško in sovjetsko območje, ki jih je upravljala Zavezniška komisija za Avstrijo.<ref>Lonnie Johnson 137</ref> Kot je bilo nakazano že v Moskovski deklaraciji iz 1943, je prišlo s strani [[Zavezniki druge svetovne vojne|zaveznikov]] do posebne obravnave Avstrije.<ref name="johnson 135" /> Avstrijsko vlado, ki so jo sestavljali socialni demokrati, konzervativci in komunisti (do leta 1947) in je delovala na Dunaju (ki je bil obkrožen s sovjetsko cono), so zahodni zavezniki priznali oktobra 1945, po tem, ko so v začetku sumili, da je Renner Stalinov pajac. Po tem se je bilo moč izogniti dvojni vladi in delitvi države, kar se je zgodilo v Nemčiji. Avstrijo so sicer obravnavali bolj kot nacistično žrtev, ki so jo osvobodili zavezniki.<ref>Manfried Rauchensteiner: Der Sonderfall. Die Besatzungszeit in Österreich 1945 bis 1955 (''The Special Case. The Time of Occupation in Austria 1945 to 1955''), edited by [[Heeresgeschichtliches Museum]] / Militärwissenschaftliches Institut (Museum of Army History / Institute for Military Science), Vienna 1985</ref> 15. maja 1955 je po več let trajajočih pogovorih, na katere je vplivala tudi [[hladna vojna]], Avstrija z avstrijsko državno pogodbo s štirimi okupacijskimi silami pridobila polno neodvisnost. 26. oktobra 1955 je po odhodu vseh okupacijskih enot s parlamentarnim zakonom Avstrija razglasila »trajno [[nevtralnost]]«.<ref name="johnson 153">Lonnie Johnson 153</ref> Po Avstrijski državni pogodbi je posebne pravice dobila tudi [[Koroški Slovenci|slovenska manjšina]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], toda pri uveljavljanju teh pravic se zapleta še desetletja po formalni podelitvi, število Slovencev se zmanjšuje in se kot narod vedno bolj [[Asimilacija (sociologija)|asimilira]] v nemško govorečo večino.<ref name="delo o manjšinah"/> [[Slika:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (081).jpg|thumb|upright|Avstrija se je [[Evropska unija|Evropski uniji]] pridružila leta 1995 in podpisala [[Lizbonska pogodba|Lizbonsko pogodbo]] 2007.]] Politični sistem Druge republike temelji na ustavah iz let 1920 in 1929, ki sta se zopet uveljavili leta 1945. Sistem je sorazmeren, kar pomeni, da je večina pomembnih mest enakomerno porazdeljenih med socialne demokrate (SPÖ) in ljudsko stranko (ÖVP).<ref>Lonnie Johnson 139</ref> Močan je tudi vpliv interesnih skupin (delavcev, poslovnežev, kmetov), zato se vse spremembe zakonodaje sprejemajo s širokim konsenzom.<ref>Lonnie Johnson 165</ref> Od leta 1945 je enostrankarska vlada delovala v letih 1966–1970 (konzervativci oz. ljudska stranka) in 1970–1983 (socialni demokrati). V vseh ostalih volilnih obdobjih je država vladala bodisi velika koalicija (socialdemokrati in ljudska stranka) bodisi mala koalicija (ena izmed velikih dveh strank in ena izmed ostalih manjših). 1. januarja 1995 je na podlagi dvotretjinsko pozitivne referendumske odločitve Avstrija postala članica Evropske skupnosti.<ref>Brook-Shepherd 447, 449</ref> Po vstopu Lihtenštajna v [[schengensko območje]] leta 2011 nobena izmed sosednjih držav na mejah z Avstrijo ne izvaja več mejnega nadzora. Glavni stranki SPÖ in ÖVP imata glede vojaške neuvrščenosti nasprotni stališči: SPÖ zagovarja nevtralnost, ÖVP pa prilagajanje in sodelovanje v evropski zunanji in obrambni politiki. V resničnosti se to že dogaja, Avstrija tudi deluje v [[Partnerstvo za mir|Partnerstvu za mir]] in je tudi že ustrezno prilagodila svojo zakonodajo. === Unescova svetovna dediščina v Avstriji === Zaradi svoje bogate zgodovine je nekaj področij Avstrije vpisanih na [[UNESCO|Unescov]] [[seznam svetovne dediščine]] oz. so kandidati za vpis<ref>{{navedi splet |url= http://whc.unesco.org/en/statesparties/at |title=Austria |accessdate=25.4.2015 |publisher=UNESCO World Heritage Centre}}</ref>: * [[Zgodovinsko središče mesta Salzburg]] * Palača in vrtovi dvorca [[Schönbrunn]] * [[Kulturna krajina Hallstatt-Dachstein/Salzkammergut]] * [[Železniška proga čez Semmering]] * Mesto [[Gradec]] – zgodovinski center in grad Eggenberg * Kulturna krajina [[Wachau]] * Kulturna krajina [[Nežidersko jezero|Nežiderskega jezera]] / Fertő skupaj z Madžarsko * [[Zgodovinski center Dunaja]] * [[Prazgodovinska kolišča okoli Alp]] (kamor spadajo tudi kolišča na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]]) * [[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]] * Meje rimskega imperija – [[Donavski limes]] (Zahodni segment) * [[Velika zdraviliška mesta Evrope]] == Politika in uprava == [[Slika:Wien - Hofburg, Leopoldinischer Trakt.JPG|thumb|upright|Predsedniška palača v Leopoldovem traktu dvorca [[Hofburg]]]] [[Slika:Wien - Bundeskanzleramt1.JPG|thumb|upright|Urad zveznega kanclerja na Ballhausplatz]] [[Slika:Parlament Vienna June 2006 183.jpg|thumb|upright|Parlament na Dunaju, dom narodnega zbora in zveznega sveta (Nationalrates/Bundesrates)]] Avstrijski parlament je na Dunaju, glavnem in najbolj naseljenem mestu države. Avstrija je postala zvezna, predstavniška demokratična republika z zveznim ustavnim zakonom iz leta 1920. Politični sistem Druge republike z njenimi devetimi deželami temelji na ustavi iz leta 1920, spremenjeni leta 1929, ki je bila ponovno sprejeta 1. maja 1945.<ref>Lonnie Johnson 17, 142</ref> Predsednik Avstrije je vodja države. Predsednik je neposredno izvoljen z večino glasov ljudstva, po potrebi pa se izvede drugi krog med kandidati z največ glasovi. Avstrijski kancler je vodja vlade. Kanclerja izbere predsednik in mu je naloga, da oblikuje vlado na podlagi strankarske sestave spodnjega doma parlamenta. Vlado je mogoče razrešiti s predsedniškim odlokom ali z glasovanjem o nezaupnici v spodnjem domu parlamenta, Nationalratu. Volitve za predsednika in parlament so bile v Avstriji nekoč obvezne. Obveznost je bila odpravljena postopoma med letoma 1982 in 2004.<ref>{{Cite web|title=Bundesministerium für Inneres – Elections Compulsory voting|url=http://www.bmi.gv.at/wahlen/elections_compulsorey_voting.asp|archive-url=https://web.archive.org/web/20071103221527/http://www.bmi.gv.at/wahlen/elections_compulsorey_voting.asp|archive-date=3 November 2007|access-date=3 January 2009|publisher=Bmi.gv.at}}</ref> Avstrijski parlament je sestavljen iz dveh domov. Sestava Nacionalnega sveta (''Nationalrat'') (183 sedežev) se določi vsakih pet let (ali kadar koli zvezni predsednik razpusti Nacionalni svet na predlog zveznega kanclerja ali pa ga razpusti Nacionalni svet) s splošnimi volitvami, na katerih ima volilno pravico vsak državljan, starejši od 16 let. Volilna starost se je leta 2007 znižala z 18 na 16 let.<ref>{{Cite web|title=The Austrian Parliament|url=https://www.parlament.gv.at/ZUSD/DLFolder/Austrian_Parl_E_p27.pdf|website=Parlament.gv.at|access-date=22 November 2021|archive-date=25 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220425043546/https://www.parlament.gv.at/ZUSD/DLFolder/Austrian_Parl_E_p27.pdf}}</ref> Čeprav obstaja splošni prag 4 % glasov za vse stranke na zveznih volitvah (''Nationalratswahlen'') za sodelovanje v proporcionalni porazdelitvi sedežev, ostaja možnost neposredne izvolitve na sedež v enem od 43 regionalnih volilnih okrajev (''Direktmandat''). === Upravna delitev === {{glavni|Zvezna dežela Avstrije}} Republika Avstrija je sestavljena iz devetih zveznih dežel ({{lang-de|link=no|Bundesländer}}).<ref name="CIA"/> Zvezne dežele so nato razdeljene na okrožja ({{lang|de|[[Bezirke]]}}) in upravna mesta ({{lang|de|[[Statutarno mesto (Avstrija)|Statutarstädte]]}}). Okrožja so naprej razdeljena na občine ({{lang|de|Gemeinden}}). Upravna mesta imajo pristojnosti, ki sicer pritičejo tako okrožjem kot občinam. Poseben položaj ima Dunaj, ki je hkrati in mesto in zvezna dežela. {{ImageMap Avstrijskih zveznih dežel|options=float:left}} {| class="wikitable sortable" style=font-size:90%" |- ! # !![[Zvezna dežela Avstrije|Zvezna dežela]] !! Glavno mesto ! Površina<br />{{smaller|(km²)}} !! Prebivalstvo<br />(2025) |- | 1 / B ||[[Gradiščanska]] (''Burgenland'') || [[Železno, Avstrija|Železno]] (''Eisenstadt'') |style=text-align:right| 3965 ||style=text-align:right| 301.790 |- | 2 / K ||[[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] (''Kärnten'') || [[Celovec]] (''Klagenfurt am Wörthersee'') |style=text-align:right| 9537 ||style=text-align:right| 570.095 |- | 3 / N ||[[Spodnja Avstrija]] (''Niederösterreich'') || [[St. Pölten]] |style=text-align:right| 19.180 ||style=text-align:right| 1.727.514 |- | 4 / O ||[[Gornja Avstrija|Zgornja Avstrija]] (''Oberösterreich'') || [[Linz]] |style=text-align:right| 11.983 ||style=text-align:right| 1.535.519 |- | 5 / S ||[[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]] || [[Salzburg]] |style=text-align:right| 7155 ||style=text-align:right| 572.846 |- | 6 / St ||[[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] (''Steiermark'') || [[Gradec]] (''Graz'') |style=text-align:right| 16.399 ||style=text-align:right| 1.271.716 |- | 7 / T ||[[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolska]] (''Tirol'') || [[Innsbruck]] |style=text-align:right| 12.648 ||style=text-align:right| 777.660 |- | 8 / V ||[[Predarlska]] (''Vorarlberg'') || [[Bregenz]] |style=text-align:right| 2602 ||style=text-align:right| 411.784 |- | 9 / W ||colspan=2| [[Dunaj]] (''Wien'') |style=text-align:right| 415 ||style=text-align:right| 2.028.289 |} === Zunanja politika === Avstrija je članica [[Evropska unija|Evropske unije]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Konference za varnost in sodelovanje v Evropi]] in opazovalka v [[Zahodnoevropska unija|Zahodnoevropski uniji]]. Je tudi soustanoviteljica [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj]]. === Eksklave in enklave === Na ozemlju Avstrije se nahaja [[Kleinwalsertal]], ki je funkcionalno [[enklava]] Zvezne republike Nemčije. Kleinwalsertal je sicer del Predarlskega in geografsko meji neposredno nanj, vendar je zaradi topografije ozemlja kraj dostopen samo preko Nemčije. Druga funkcionalna enklava Nemčije je naselbina Jungholz na Tirolskem, ki ni dosegljiva iz Avstrije in je z matično državo povezana le preko 1636 metrov visokega vrha Sorgschrofen. Tako imenovani dvorni gozdovi (Saalforste) se nahajajo na avstrijskem ozemlju, vendar so v zasebni pravni lasti Bavarske. Funkcionalna avstrijska enklava je bila še na švicarskem ozemlju. Švicarskega [[Samnaun|Samnauna]] dolgo časa ni bilo mogoče doseči iz Švice po cesti, temveč prek Avstrije (Tirolske). Zaradi tega so v 19. stoletju opustili retoromanščino in jo nadomestili s tirolščini podobnim narečjem. Sedaj ima Samnaun že tudi cestno povezavo z matično Švico, ima pa še naprej status [[brezcarinska cona|brezcarinske cone]]. Do leta 1980 je podoben status kot Samnaun imel tudi Spiss na avstrijsko-švicarski meji. Kraj je bil dolgo časa dostopen samo iz Samnauna in se je moral upirati izseljevanju, saj je v nasprotju z drugimi enklavami imel malo gospodarskih možnosti, V okviru avstrijske države predstavlja okraj [[Lienz]] (tudi [[Vzhodna Tirolska]]) eksklavo zvezne dežele [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolske]].<ref>{{navedi splet |url=http://basementgeographer.com/same-name-other-side-of-the-border-part-iv-southern-and-eastern-europe/ |title=Same Name, Other Side of the Border (Part IV: Southern and Eastern Europe) |accessdate=31.5.2015 |date=2012 |work=The Basement Geographer |archive-date=2015-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150322231144/http://basementgeographer.com/same-name-other-side-of-the-border-part-iv-southern-and-eastern-europe/ |url-status=dead}}</ref> === Vojska === {{Več slik |align = right |direction= vertical |footer = |footer_align = center |footer_background= |width = 250 |image1 = Leopard 2A4 Austria 4.JPG |caption1= [[Glavni bojni tank]] [[Leopard 2|Leopard 2A4]] Kopenske vojske avstrijskih oboroženih sil |image2 = Eurofighter Typhoon AUT.jpg |caption2= [[Lovsko letalo]] [[Eurofighter Typhoon]] Vojaškega letalstva avstrijskih oboroženih sil }} Moč avstrijskih oboroženih sil (nemško: ''Österreichisches Bundesheer'', dobesedno Avstrijska zvezna vojska) v veliki meri sloni na [[nabor|naborniškemu sistemu]]. Vojaška obveznost se za moške prične z&nbsp;18. letom in traja do dopolnjenega 50.&nbsp;leta starosti. [[Vojaški rok]] traja šest mesecev. Državljan ima v zvezi s služenjem vojaškega roka možnost ugovora vesti: v tem primeru se obveznost vojaškega roka izpolni s civilnim služenjem, ki traja od 9–12&nbsp;mesecev.<ref name="klinar"/> Leta 2013 je bilo v aktivni vojaški službi okoli 24.500 pripadnikov avstrijskih oboroženih sil,<ref name="EDA">{{navedi splet |url= http://www.eda.europa.eu/info-hub/defence-data-portal/Austria/year/2013|title=Defence Data of Austria in 2013 |accessdate=18.7.2015 |publisher=European Defence Agency}}</ref> število pripadnikov rezervne sestave pa se trenutno giblje okoli 27.000.<ref name="GFP"/> Kopenska vojska ima v svoji sestavi okoli 60&nbsp;[[tank]]ov, 400&nbsp;[[pehotno bojno vozilo|pehotnih bojnih vozil]] in 80&nbsp;[[samovozna artilerija|samovoznih artilerij]], Vojaško letalstvo ima okoli 130&nbsp;zrakoplovov, od tega 15&nbsp;lovcev in 70&nbsp;[[helikopter]]jev.<ref name="GFP">{{navedi splet |url= http://www.globalfirepower.com/country-military-strength-detail.asp?country_id=austria|title=Austria Military Strength |accessdate=18.7.2015 |date=1.4.2015|publisher=Global Firepower (GFP)}}</ref> Leta 2013 so vojaški izdatki znašali 2.432 milijonov [[Evro|€]], kar je predstavljalo 0,78 % [[bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]].<ref name="EDA"/> Glavni sektorji Avstrijske zvezne vojske so Kopenska vojska (''Landstreitkräfte''), Vojaško letalstvo (''Luftstreitkräfte'') ter enote za mednarodne misije (''Internationale Einsätzein'') in specialne sile (''Spezialeinsatzkräfte''), ki delujejo pod enotnim poveljstvom (''Streitkräfteführungskommando'', SKFüKdo). Glede na to, da je Avstrija celinska država, nima svoje [[vojna mornarica|vojne mornarice]]. Vrhovni poveljnik avstrijskih oboroženih sil je predsednik države. Nadzor nad oboroženimi silami ima Zvezni svet za obrambo, ki ga vodi zvezni kancler. Zvezni svet za obrambo sestavljajo še podkancler, minister za obrambo, minister za zunanje zadeve in ostali resorni ministri ter načelnik generalštaba Avstrijske zvezne vojske in načeloma tudi predstavniki vseh v državnem svetu zastopanih strank.<ref name="klinar">{{navedi knjigo|author=Klinar T. |year=2007 |title=Primerjava organiziranosti in nalog oboroženih sil Avstrije in Slovenije ''[diplomsko delo]''|publisher=Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/specialisticna/docs/spec_klinar-tomaz.doc}}</ref> Naloge Avstrijske zvezne vojske so vojaška obramba države ter v povezavi s tem obramba ustavne ureditve in demokratične svobode prebivalstva ter vzdrževanje notranje državne ureditve in varnosti, pomoč v primeru naravnih nesreč in nezgod ter pomoč v tujini pri vzdrževanju miru, izvajanju humanitarne pomoči in pomoči v primeru naravnih nesreč, kot tudi iskalne in reševalne naloge.<ref name="klinar"/> V tujini je trenutno največ pripadnikov na [[Kosovo|Kosovu]] (507 pripadnikov, [[KFOR]]), v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] (324 pripadnikov, [[EUFOR]] Althea) in v [[Libanon]]u (171 pripadnikov, [[UNIFIL]]).<ref>{{navedi splet|title=Auslandseinsätze des Bundesheeres|url=http://www.bundesheer.at/ausle/zahlen.shtml|accessdate=18.7.2015|date=Julij 2015|publisher=Bundesheer|language=de|archive-date=2015-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20150722001112/http://www.bundesheer.at/ausle/zahlen.shtml|url-status=dead}}</ref> == Geografija == {{glavni|Geografija Avstrije}} [[Slika:Oesterreich topo.png|thumb|upright=1.4|Topografska karta Avstrije s prikazanimi mesti z več kot 100.000 prebivalci.]] Avstrija je zaradi svoje lege v Alpah pretežno gorata država. Srednjevzhodne Alpe, Severne apneniške Alpe in Južne apneniške Alpe delno ležijo v Avstriji. Od celotne površine Avstrije (83.871 km<sup>2</sup>) se le približno četrtina lahko šteje za nižinsko, le 32 % države pa leži pod 500 metri nadmorske višine. Alpe zahodne Avstrije se v vzhodnem delu države nekoliko umaknejo nižinam in ravninam. Avstrija leži med 46° in 49° severne širine ter 9° in 18° vzhodne dolžine. Razdelimo jo lahko med pet območij, med katerimi je z 62 % ozemlja največje tisto, ki pripada [[Vzhodne Alpe|Vzhodnim Alpam]]. Avstrijsko predgorje ob vznožju Alp in [[karpati|Karpatov]] zavzemajo 12 %, predgorje na vzhodu in območja, ki obdajajo obrobje [[Panonska nižina|Panonske nižine]], pa približno prav tako 12 %. Drugo večje [[Gora|gorsko]] območje, precej nižje od Alp, je na severu. Znano kot avstrijska [[granit]]na [[planota]] in leži v osrednjem delu [[Češki masiv|Češkega masiva]] ter zavzema 10 % Avstrije. Avstrijski del [[Dunajska kotlina|Dunajske kotline]] pokriva ostale 4 %. V Avstriji gozdna pokritost predstavlja približno 47 % celotne površine, kar je leta 2020 ustrezalo 3.899.150 hektarjem (ha) gozda, kar je več kot 3.775.670 hektarjev (ha) leta 1990. Leta 2020 je naravno obnavljajoči se gozd pokrival 2.227.500 hektarjev (ha), zasajeni gozd pa 1.671.500 hektarjev (ha). Od naravno obnavljajočega se gozda je bilo 2 % primarnih gozdov (ki jih sestavljajo avtohtone drevesne vrste brez jasno vidnih znakov človeške dejavnosti), približno 23 % gozdne površine pa je bilo znotraj zavarovanih območij. Za leto 2015 je bilo 18 % gozdnih površin v javni lasti, 82 % v zasebni lasti in 0 % z lastništvom, navedenim kot drugo ali neznano.<ref>{{Cite book|url=https://openknowledge.fao.org/server/api/core/bitstreams/a6e225da-4a31-4e06-818d-ca3aeadfd635/content|title=Terms and Definitions FRA 2025 Forest Resources Assessment, Working Paper 194|publisher=Food and Agriculture Organization of the United Nations|year=2023}}</ref><ref>{{Cite web|title=Global Forest Resources Assessment 2020, Austria|url=https://fra-data.fao.org/assessments/fra/2020/AUT/home/overview|website=Food Agriculture Organization of the United Nations}}</ref> Fitogeografsko Avstrija spada v srednjeevropsko provinco Cirkumborealne regije znotraj Borealnega kraljestva. Po podatkih [[WWF]] lahko ozemlje Avstrije razdelimo na štiri [[ekoregija|ekoregije]]: srednjeevropske mešane gozdove, panonske mešane gozdove, alpske iglavce in mešane gozdove ter zahodnoevropske širokolistne gozdove.<ref name="DinersteinOlson2017">{{Cite journal|last1=Dinerstein|first1=Eric|last2=Olson|first2=David|last3=Joshi|first3=Anup|last4=Vynne|first4=Carly|last5=Burgess|first5=Neil D.|last6=Wikramanayake|first6=Eric|last7=Hahn|first7=Nathan|last8=Palminteri|first8=Suzanne|last9=Hedao|first9=Prashant |last10=Noss |first10=Reed|last11=Hansen|first11=Matt|last12=Locke|first12=Harvey|last13=Ellis|first13=Erle C|last14=Jones|first14=Benjamin|last15=Barber|first15=Charles Victor|date=2017|title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm|journal=BioScience|volume=67|issue=6|pages=534–545|doi=10.1093/biosci/bix014|issn=0006-3568|pmc=5451287|pmid=28608869|doi-access=free|last16=Hayes|first16=Randy|last17=Kormos|first17=Cyril|last18=Martin|first18=Vance|last19=Crist|first19=Eileen |last20=Sechrest |first20=Wes|last21=Price|first21=Lori|last22=Baillie|first22=Jonathan E. M.|last23=Weeden|first23=Don|last24=Suckling|first24=Kierán|last25=Davis|first25=Crystal|last26=Sizer|first26=Nigel|last27=Moore|first27=Rebecca|last28=Thau|first28=David|last29=Birch|first29=Tanya |last30=Potapov |first30=Peter|last31=Turubanova|first31=Svetlana|last32=Tyukavina|first32=Alexandra|last33=de Souza|first33=Nadia|last34=Pintea|first34=Lilian|last35=Brito|first35=José C.|last36=Llewellyn|first36=Othman A.|last37=Miller|first37=Anthony G.|last38=Patzelt|first38=Annette|last39=Ghazanfar|first39=Shahina A. |last40=Timberlake |first40=Jonathan|last41=Klöser|first41=Heinz|last42=Shennan-Farpón|first42=Yara|last43=Kindt|first43=Roeland|last44=Lillesø|first44=Jens-Peter Barnekow|last45=van Breugel|first45=Paulo|last46=Graudal|first46=Lars|last47=Voge|first47=Maianna|last48=Al-Shammari|first48=Khalaf F.|last49=Saleem|first49=Muhammad}}</ref> Avstrija je imela leta 2018 povprečno oceno indeksa integritete gozdne krajine 3,55/10, kar jo uvršča na 149. mesto na svetu od 172 držav.<ref name="FLII-Supplementary">{{Cite journal|last1=Grantham|first1=H. S.|last2=Duncan|first2=A.|last3=Evans|first3=T. D.|last4=Jones|first4=K. R.|last5=Beyer|first5=H. L.|last6=Schuster|first6=R.|last7=Walston|first7=J.|last8=Ray|first8=J. C.|last9=Robinson|first9=J. G. |last10=Callow |first10=M.|last11=Clements|first11=T.|last12=Costa|first12=H. M.|last13=DeGemmis|first13=A.|last14=Elsen|first14=P. R.|last15=Ervin|first15=J.|date=2020|title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity – Supplementary Material|journal=Nature Communications|volume=11|issue=1|page=5978|bibcode=2020NatCo..11.5978G|doi=10.1038/s41467-020-19493-3|issn=2041-1723|pmc=7723057|pmid=33293507|doi-access=free|last16=Franco|first16=P.|last17=Goldman|first17=E.|last18=Goetz|first18=S.|last19=Hansen|first19=A. |last20=Hofsvang |first20=E.|last21=Jantz|first21=P.|last22=Jupiter|first22=S.|last23=Kang|first23=A.|last24=Langhammer|first24=P.|last25=Laurance|first25=W. F.|last26=Lieberman|first26=S.|last27=Linkie|first27=M.|last28=Malhi|first28=Y.|last29=Maxwell|first29=S. |last30=Mendez |first30=M.|last31=Mittermeier|first31=R.|last32=Murray|first32=N. J.|last33=Possingham|first33=H.|last34=Radachowsky|first34=J.|last35=Saatchi|first35=S.|last36=Samper|first36=C.|last37=Silverman|first37=J.|last38=Shapiro|first38=A.|last39=Strassburg|first39=B. |last40=Stevens |first40=T.|last41=Stokes|first41=E.|last42=Taylor|first42=R.|last43=Tear|first43=T.|last44=Tizard|first44=R.|last45=Venter|first45=O.|last46=Visconti|first46=P.|last47=Wang|first47=S.|last48=Watson|first48=J. E. M.}}</ref> 6 najvišjih avstrijskih gora: {| class="wikitable sortable" |- style=background:#DDD ! # !!Ime !!Višina !!Gorovje |- | 1 || {{Sort|Grossglockner|[[Großglockner]] (Veliki Klek)}} || 3.798 m || {{Sort|Ture, visoke|[[Zahodne Ture|Visoke Ture]]}} |- | 2 || [[Wildspitze]] || 3.772 m || {{Sort|Otztalske Alpe|[[Ötztalske Alpe]]}} |- | 3 || [[Kleinglockner]] || 3.770 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |- | 4 || {{Sort|Weisskugel|[[Weißkugel]]}}|| 3.739 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |- | 5 || {{Sort|Poschlturm|[[Glocknerwand|Pöschlturm]]}} || 3.721 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |- | 6 || {{Sort|Hortnagelturm|[[Glocknerwand|Hörtnagelturm]]}} || 3.719 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |} <gallery class=center mode=packed> Neusiedler See -- Podersdorf.jpg|[[Nežidersko jezero]] v [[Panonska nižina|Panonski nižini]] Stadtteile von Wien entlang der Donau (gesehen von Nordwesten).jpg|[[Dunajska kotlina]] Krems and mautern from ferdinandswarte.jpg|[[Krems an der Donau|Krems]] na koncu doline pri [[Wachau]]-u 1 hallstatt austria.jpg|Pogled na [[Hallstatt]] Vorderhopfreben Üntschenspitze 1.jpg|Avstrijsko podeželje v pokrajini [[Schoppernau]] poleti Heiligenblut kirche2.jpg|Pogled na [[Großglockner]] iz vasice [[Heiligenblut am Großglockner|Heiligenblut]] Oberleis 01 2008.JPG|Nižavje [[Weinviertel]] 2013-12-Nassfeld (11)a.jpg|Avstrijske Alpe na Koroškem Semmering Railway 2013.jpg|[[Železniška proga čez Semmering]] v Vzhodnih Alpah </gallery> === Podnebje === [[Slika:Rr-ann zamg.png|thumb|upright|Povprečna letna količina padavin v Avstriji]] Največji del Avstrije leži v [[zmerno topli pas|zmerno toplem pasu]], kjer prevladujejo [[zahod]]ni vetrovi. Ker okoli dve tretjine dežele pokrivajo Alpe, prevladuje [[gorsko podnebje]]. Na vzhodu v Panonski nižini in ob Donavski dolini ima podnebje celinski značaj, z manj padavinami kot v Alpah. Čeprav je v Avstriji pozimi hladno (−10 do 0&nbsp;°C), so lahko poletne temperature razmeroma visoke,<ref name="Climate">{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/weather/world/city_guides/results.shtml?tt=TT003350|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101202042009/http://www.bbc.co.uk/weather/world/city_guides/results.shtml?tt=TT003350|archivedate=2.12.2010|title=Average Conditions, Vienna, Austria|year=2006|publisher=British Broadcasting Corporation|accessdate=24.5.2009}}</ref> s povprečnimi temperaturami okoli 25&nbsp;°C in najvišjo temperaturo 40,5&nbsp;°C, izmerjeno avgusta 2013.<ref name=ZAMG>[http://www.zamg.ac.at/cms/de/klima/klimauebersichten/klimamittel-1971-2000 Klima]. Central Institute for Meteorology and Geodynamic</ref> {{Weather box |collapsed=collapsed |location = Lech, Vorarlberg (1440 m; povprečne temperature 1982 – 2012) Dfc, meji na Dfb. |metric first= Yes |single line = Yes <!--Average high temperatures--> |Jan high C=-0,7 |Feb high C= 0,3 |Mar high C= 3,5 |Apr high C= 7,1 |May high C=11,8 |Jun high C=17,4 |Jul high C=16,8 |Aug high C=14,3 |Sep high C=15,1 |Oct high C= 9,7 |Nov high C= 3,7 |Dec high C= 0,1 |Average high C= |Jan mean C=-4,5 |Feb mean C=-3,7 |Mar mean C=-0,6 |Apr mean C= 2,9 |May mean C= 7,3 |Jun mean C=10,6 |Jul mean C=12,7 |Aug mean C=12,2 |Sep mean C= 9,9 |Oct mean C= 5,6 |Nov mean C= 0,4 |Dec mean C=-3,3 |year mean C= |Jan low C=-8,2 |Feb low C=-7,6 |Mar low C=-4,7 |Apr low C=-1,3 |May low C= 2,8 |Jun low C= 6,0 |Jul low C= 8,0 |Aug low C= 7,7 |Sep low C= 5,6 |Oct low C= 1,6 |Nov low C=-2,9 |Dec low C=-6,6 |Average low C= |precipitation colour= green |Jan precipitation mm= 59 |Feb precipitation mm= 54 |Mar precipitation mm= 56 |Apr precipitation mm= 70 |May precipitation mm=103 |Jun precipitation mm=113 |Jul precipitation mm=133 |Aug precipitation mm=136 |Sep precipitation mm= 95 |Oct precipitation mm= 67 |Nov precipitation mm= 78 |Dec precipitation mm= 66 |year precipitation mm = |source 1= <ref name=ZAMG /> |source 2= {{navedi splet|url= https://en.climate-data.org/location/117363/|title= Lech climate data}} }} {{Weather box |collapsed=collapsed |location = Kühtai, Tirolska (2060 m; povprečne temperature 1982 – 2012) ET, podobno kot Dfc. |metric first= Yes |single line = Yes <!--Average high temperatures--> |Jan high C=-3,3 |Feb high C=-3,2 |Mar high C=-0,9 |Apr high C= 2,3 |May high C= 7,0 |Jun high C=10,4 |Jul high C=12,7 |Aug high C=12,3 |Sep high C= 9,6 |Oct high C= 6,3 |Nov high C= 0,5 |Dec high C=-2,4 |Average high C = |Jan mean C=-6,6 |Feb mean C=-6,5 |Mar mean C=-4,2 |Apr mean C=-1,1 |May mean C= 3,4 |Jun mean C= 6,6 |Jul mean C= 8,8 |Aug mean C= 8,6 |Sep mean C= 6,4 |Oct mean C= 2,9 |Nov mean C=-2,4 |Dec mean C=-5,4 |year mean C = |Jan low C=-9,9 |Feb low C=-9,8 |Mar low C=-7,5 |Apr low C=-4,4 |May low C=-0,2 |Jun low C= 2,9 |Jul low C= 4,9 |Aug low C= 4,9 |Sep low C= 3,3 |Oct low C=-0,5 |Nov low C=-5,2 |Dec low C=-8,4 |Average low C = |precipitation colour= green |Jan precipitation mm= 73 |Feb precipitation mm= 66 |Mar precipitation mm= 80 |Apr precipitation mm= 87 |May precipitation mm=115 |Jun precipitation mm=126 |Jul precipitation mm=148 |Aug precipitation mm=138 |Sep precipitation mm= 96 |Oct precipitation mm= 74 |Nov precipitation mm= 83 |Dec precipitation mm= 72 |year precipitation mm= |source 1= <ref name=ZAMG /> |source 2= {{navedi splet|url= https://en.climate-data.org/location/111749/|title= Kühtai climate data}} }} === Jezera === Največje [[Jezero|jezero]] je [[Nežidersko jezero]] na Gradiščanskem, od katerega približno 77 % celotne površine 315&nbsp;km² leži v Avstriji, ostanek pa pripada Madžarski. Sledijo [[Attersee (See)|Attersee]] s 46&nbsp;km² in [[Traunsee]] s 24&nbsp;km² v Zgornji Avstriji. Tudi [[Bodensko jezero]] s svojimi 536&nbsp;km² na tromeji z Nemčijo (deželi [[Bavarska]] in [[Baden-Württemberg]]) in Švico s svojim manjšim delom leži na avstrijskem ozemlju. Za poletni [[turizem]] imajo jezera poleg gora velik pomen, še posebej koroška in salzburška. Najbolj znana koroška jezera so: [[Vrbsko jezero]] (''Wörthersee'') pri Celovcu, [[Milštatsko jezero]] nad [[Špital ob Dravi|Špitalom]], [[Osojsko jezero]] (''Ossiacher See'') pri Beljaku in [[Belo jezero (Koroška)|Belo jezero]] (''Weißensee'') (med [[Šmohor (Avstrijska Koroška)|Šmohorjem]] in Špitalom). Znani sta tudi [[Mondsee (jezero)|Mondsee]] in [[Wolfgangsee]] na meji med Salzburgom in Zgornjo Avstrijo. === Reke === Večji del Avstrije spada preko [[Donava|Donave]] neposredno k [[Črno morje|črnomorskemu]] porečju, približno ena tretjina na jugovzhodu pa preko [[Mura|Mure]] (nemško ''Mur'') in [[Drava|Drave]] (''Drau'') in nato posredno zopet preko Donave zopet k črnomorskemu porečju. Le majhen del (2.366&nbsp;km²) na Zahodu se odvodnjava preko reke Ren (''Rhein'') v [[Atlantski ocean|Atlantik]] in na severu preko reke [[Laba|Labe]] (918&nbsp;km²) v [[Severno morje]]. Večji pritoki reke Donave (od zahoda proti vzhodu): * [[Lech (reka)|Lech]], [[Isar]] in [[Inn]] se v Donavo izlivajo na [[Bavarska|Bavarskem]]. Te reke odvodnjavajo Tirolsko, medtem ko [[Salzach]], pritok reke Inn, odvodnjava večino dežele Salzburg. Na [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburškem]] so tudi najvišji avstrijski [[Krimmlski slapovi]]. * [[Traun (Donava)|Traun]], [[Aniža (reka)|Aniža (Enns)]], [[Ybbs]], [[Erlauf (reka)|Erlauf]], [[Pielach]], [[Traisen (reka)|Traisen]], [[Wien (reka)|Wienfluss]], in [[Fischa]] odvodnjavajo ozemlje južno od Donave (so desni pritoki): Zgornjo Avstrijo, Štajersko, Spodnjo Avstrijo in Dunaj. * [[Große Mühl|Veliki]] in [[Mali Mühl]], [[Rodl]],[[Gusen (reka)| Gusen]] in [[Aist (reka)|Aist]], [[Kamp (reka)|Kamp]], [[Göllersbach]] in [[Rußbach (Donava)|Rußbach]] ter [[Thaya]] na severu in [[March (reka)|March]] na vzhodu odvodnjavajo ozemlje severno od Donave (so levi pritoki Donave): dele Zgornje in Spodnje Avstrije. Mura odvodnjava salzburški predel [[Lungau]] in Štajersko, na [[Hrvaška|Hrvaškem]] se izliva v Dravo, ki sama odvodnjava Koroško in vzhodno Tirolsko (Drava se v Donavo izliva na meji s [[Srbija|Srbijo]]). [[Raba]] (nemško: ''Raab'') odvodnjava del Štajerske in se na Madžarskem izliva v rokav Donave. Ren odvodnjava večino Predarlškega, teče skozi [[Bodensko jezero]] in se izliva v Severno morje. Reka [[Lainsitz]] je skoraj nepomembna, vendar je edina avstrijska reka, ki se iz Spodnje Avstrije preko Češke izliva v [[Laba|Labo]]. [[Slika:Danube In The Wachau Valley.jpg|thumb|center|upright=1.8|[[Donava]] v [[Wachau|dolini Wachau]] ([[Dürnstein]] povsem na levi in [[Krems an der Donau]] povsem na desni). Dolina Wachau je od leta 2000 zaradi arhitekturne in kmetijske zgodovine vpisana v [[UNESCO|Unescov]] [[Seznam svetovne dediščine]] kot kulturna krajina.<ref name=Unesco>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/list/970|title=Wachau Cultural Landscape|accessdate=5.12.2010|publisher=Unseco.org}}</ref><ref name=Report>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/archive/repcom00.htm#970|title=United Nations Educational, Scientific And Cultural Organization Convention Concerning The Protection Of The World Cultural And Natural Heritage, World Heritage Committee:Twenty-fourth session, Cairns, Australia:27 November – 2 December 2000: Report |accessdate=5.12.2010|publisher=Unesco.org}}</ref>]] == Gospodarstvo == [[Slika:Products exported by Austria.png|thumb|upright=1.5|Drevesna struktura izdelkov, ki jih izvaža Avstrija, po klasifikaciji HS4.]] [[Slika:Wien 07 Mariahilfer Straße Shopping a.jpg|thumb|upright|[[Mariahilf]] nakupovalna avenija na Dunaju]] [[Slika:13-08-30-wien-by-RalfR-123.jpg|thumb|upright|Moderni [[Dunaj]], Dunajski mednarodni center z uradi [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in stavbo DC Tower&nbsp;1.]] Avstrija, ki je po bruto [[Kosmati domači proizvod|domačem proizvodu]] na prebivalca na 12.&nbsp;mestu v svetu,<ref name=autogenerated1>{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2012/01/weodata/weorept.aspx?sy=2009&ey=2012&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=122&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CLP&grp=0&a=&pr.x=37&pr.y=14 |title=Austria|publisher=International Monetary Fund|accessdate=17. april 2012}}</ref> ima dobro razvito [[socialno-tržno gospodarstvo]] in visok življenjski standard. Do 1980-ih je Avstrija [[Nacionalizacija|nacionalizirala]] precej največjih industrijskih podjetij; v zadnjih letih pa je [[privatizacija]] skrčila državno lastništvo na stopnjo, primerljivo z ostalimi evropskimi državami. Delavska gibanja so v Avstriji še posebej močna in imajo znaten vpliv na delavsko politiko. Poleg zelo razvite [[Industrija|industrije]] je mednarodni [[turizem]] najpomembnejši del gospodarstva. Po podatkih iz leta 2014 predstavljajo storitve 69 % kosmatega domačega proizvoda, [[industrija]] (zlasti kovinsko-predelovalna industrija, avtomobilska, elektrokemija in inženiring) 29 % in [[kmetijstvo]] 2 %. Majhna in srednje velika podjetja imajo v avstrijskem gospodarstvu velik pomen. Z več kot 300.000 podjetji v proizvodnji in storitvah jih kar 99,6 % sodi v kategorijo majhnih in srednje velikih podjetij (SME - ''small and medium enterprises''), le približno 1.400 podjetij ima več kot 250 zaposlenih. V povprečju imajo avstrijska podjetja manj kot 10&nbsp;zaposlenih. SME skupaj zaposlujejo dve tretjini vseh zaposlenih in proizvedejo 50 % BDP.<ref name="izvoznookno">{{navedi splet |url=http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Predstavitev_drzave_4041.aspx |title=Avstrija: Predstavitev države |accessdate=16.2.2015 |work=[[SPIRIT]]}}</ref> Največje delniške družbe so: <ref name="Forbes 2000">{{navedi splet |url=http://www.economywatch.com/companies/forbes-list/austria.html |title=Forbes Global 2000: Austria's Largest Companies |accessdate=15.3.2015 |date=30.6.2013 |work=[[Forbes]] |archive-date=2015-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403081328/http://www.economywatch.com/companies/forbes-list/austria.html |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://austriantimes.at/news/Business/2013-04-19/48107/11%20Top%20Austrian%20Firms%20make%20it%20to%20world%20top%20list|title=11 Top Austrian Firms make it to world top list |accessdate=15.3.2015 |date=19.4.2013 |work=Austriantimes.at}}</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! Mesto na svetu !! Podjetje !! Promet (milijard [[USD]]) !! Tržna vrednost (milijard USD) |- | {{0}}304.|| [[OMV|OMV Group]] ([[Nafta|nafta]] in derivati) ||56,3 ||14,7 |- | {{0}}655.|| [[Raiffeisen Bank International]] ([[Banka|bančništvo]]) ||13,9 ||{{0}}7,6 |- | {{0}}672.|| Erste Group Bank (bančništvo) ||15,5 ||12,3 |- | {{0}}723.|| Vienna Insurance Group ([[Zavarovalnica|zavarovalništvo]]) ||12,4 ||{{0}}6,6 |- | {{0}}920.|| Voestalpine (proizvodnja [[Jeklo|jekla]]) ||16,1 ||{{0}}5,8 |- | 1229.|| Verbund (proizvodnja [[Električna energija|električne energije]]) ||{{0}}4,1 ||{{0}}7,4 |- | 1369.|| Strabag (gradbeništvo) ||17,8 ||{{0}}2,4 |- | 1372.|| Uniqa (zavarovalništvo) ||{{0}}7,6 ||{{0}}3,0 |- | 1558.|| Andritz (strojna industrija) ||{{0}}6,7 ||{{0}}7,0 |- | 1697.|| Volksbank (bančništvo) ||{{0}}2,2 ||{{0}}1,0 |- | 1798.|| Immofinanz (investicije v [[Nepremičnina|nepremičnine]]) ||{{0}}1,6 ||{{0}}4,3 |} Poleg tega iz Avstrije izhajajo tudi druga mednarodno znana podjetja, npr. [[Red Bull]], [[Swarowski]], [[ÖBB]] (Avstrijske železnice), [[Manner]] in druga.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rankingthebrands.com/The-Brand-Rankings.aspx?rankingID=205&nav=industry |title=Top 10 strongest Austrian Brands in 2014 |accessdate=15.3.2015 |work=Eurobrand}}</ref> Zgodovinsko je Nemčija najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Avstrije, kar je lahko zaradi hitrih sprememb v nemškem gospodarstvu za Avstrijo na dolgi rok škodljivo. Od vstopa Avstrije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] (EU) so Avstrijci okrepili gospodarske vezi z drugimi EU gospodarstvi in s tem zmanjšali gospodarsko odvisnost od Nemčije. Dodatno je članstvo v EU prineslo številne tuje investitorje, ki sta jih pritegnila avstrijski pristop k enotnemu evropskemu trgu in bližina vzhajajočih gospodarstev [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]]. Od razkroja komunizma so bila avstrijska podjetja aktivni igralci in združevalci na področju Vzhodne Evrope. Med 1995 in 2010 je bilo v povezavi z avstrijskimi družbami javno objavljenih 4.868 združitev in pripojitev v skupni vrednosti 163&nbsp;milijard&nbsp;EUR.<ref>{{navedi splet|url=http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html#MergersAcquisitions_Austria |title=Statistics on Mergers & Acquisitions (M&A) – M&A Courses &#124; Company Valuation Courses &#124; Mergers & Acquisitions Courses |publisher=Imaa-institute.org |accessdate=24.7.2011| archiveurl= https://web.archive.org/web/20110726173440/http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html| archivedate= 26.7.2011 | url-status=live}}</ref> Največje transakcije z avstrijsko vključenostjo so bile <ref>{{navedi splet|url=http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html#TopMergersAcquisitions_Austria |title=Statistics on Mergers & Acquisitions (M&A) – M&A Courses &#124; Company Valuation Courses &#124; Mergers & Acquisitions Courses |publisher=Imaa-institute.org |accessdate=24.7.2011| archiveurl= https://web.archive.org/web/20110726173440/http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html| archivedate= 26 July 2011 | url-status=live}}</ref>: pripojitev [[Bank Austria]] s strani [[HypoVereinsbank|Bayerische Hypo- und Vereinsbank]] za 7,8&nbsp;milijarde&nbsp;EUR leta 2000, pripojitev [[Porsche|Porsche Holding Salzburg]] s strani [[Volkswagen Group]] za 3,6&nbsp;milijarde&nbsp;EUR leta 2009<ref>{{navedi splet|last=Ramsey |first=Jonathon |url=http://www.autoblog.com/2009/12/08/volkswagen-takes-49-9-percent-stake-in-porsche-ag/ |title=Volkswagen takes 49.9&nbsp;percent stake in Porsche AG |publisher=Autoblog.com |accessdate=24.7.2011}}</ref> in pripojitev [[Banca Comercială Română]] s strani [[Erste Group]] za 3,7&nbsp;milijarde&nbsp;EUR leta 2005.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.erstegroup.com/de/Download?chronicleId=0901481b80005991.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2015-03-15 |archive-date=2011-08-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110809152940/http://http/ |url-status=dead}}</ref> Majhno, a zelo razvito [[kmetijstvo]] zaposluje preko 5 % delovno aktivnega prebivalstva. Glavni kmetijski dejavnosti sta [[Govedo|govedoreja]] in [[vinogradništvo]]. Hitro se razvija tudi ekološko kmetijstvo, ki trenutno predstavlja 10 % kmetijske proizvodnje.<ref name="izvoznookno"/> Čeprav ima razvito tržno gospodarstvo, je v Avstriji še vedno močno prisotna korupcija, ki državo letno po nekaterih ocenah stane okrog 27 milijard evrov. Nekatere od zadnjih korupcijskih afer so prodaja državnih stanovanj,<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/korupcija-avstrijo-stane-27-milijard-evrov-na-leto.html|title=Korupcija Avstrijo stane 27 milijard evrov na leto |accessdate=23.5.2015 |date=2.5.2015 |work=Delo d.d.}}</ref> nakup [[Lovsko letalo|lovskih]] vojaških [[Letalo|letal]] [[Eurofighter Typhoon|Eurofighter]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/korupcija-in-avstrija-kazen-naj-bo-vzgojna.html|title=Korupcija in Avstrija: Kazen naj bo vzgojna |accessdate=2.5.2015 |date=8.6.2013 |work=Delo d.d.}}</ref> ter sumljivi posli (med drugim v Sloveniji in na Hrvaškem) Hypo Alpe Adria Bank, zaradi katere je skoraj bankrotirala avstrijska zvezna dežela Koroška.<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/svet/2014/03/hypo.aspx?format=json&hide_hf=1&mob=1&os=ios&ver=2.2|title=Kako so Avstrijci zavozili svojo banko Hypo in koliko bodo plačali za njeno reševanje |accessdate=2.5.2015 |date=10.3.2014 |work=Planet.Siol.net}}</ref> Za Slovenijo je avstrijsko gospodarstvo takoj za [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Italija|Italijo]] tretji največji zunanjetrgovinski partner in največji investitor, gospodarstvi pa sta vedno bolj prepleteni.<ref name="veleposlaništvo"/> Za Avstrijo je Slovenija kot zunanjetrgovinski partner na približno 15.&nbsp;mestu.<ref name="okno2016"/> Slovensko [[Luka Koper|pristanišče Koper]] je za avstrijsko gospodarstvo najpomembnejše [[Morje|morsko]] pristanišče.<ref>{{navedi splet |url=http://izvozniki.finance.si/8814300/Intervju-Avstrija-je-najpomembnej%C5%A1i-tuji-trg-Luke-Koper |title=Intervju: Avstrija je najpomembnejši tuji trg Luke Koper |accessdate=15.3.2015 |date=10.12.2014 |work=Finance}}</ref> Po podatkih iz leta 2014 dela v Avstriji več kot 14.000 Slovencev, večinoma v krajih, ki mejijo na [[Koroška regija|Koroško]], [[Štajerska|Štajersko]] in [[Prekmurje]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/slovenija/v-avstriji-dela-vec-kot-14-000-slovencev.html|title=V Avstriji dela več kot 14.000 Slovencev |accessdate=16.3.2015 |date= 31.8.2014 |work=Delo d.d.}}</ref> === Turizem === Turizem h kosmatemu domačemu proizvodu Avstrije prispeva skoraj 9 %.<ref name="STAT">{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/static/tourismus_in_oesterreich_2007_bmwa_wko_stat_031155.pdf |title=TOURISMUS IN ÖSTERREICH 2007|accessdate=18.11.2008 |language=de |date= May 2008|format=PDF|publisher= BMWA, WKO, Statistik Austria| archiveurl= https://web.archive.org/web/20081218105425/http://www.statistik.at/web_de/static/tourismus_in_oesterreich_2007_bmwa_wko_stat_031155.pdf| archivedate= 18.12.2008 | url-status=live}} {{Dead link|date=September 2010|bot=H3llBot}}</ref> Leta 2007 je bila po zaslužku iz turizma Avstrija z 18,9&nbsp;milijarde&nbsp;USD na 9.&nbsp;mestu v svetu.<ref name="UNTWO"/> Po številu turistov je bila z 20,8&nbsp;milijona obiskovalcev na 12.&nbsp;mestu.<ref name="UNTWO">{{navedi splet|url=http://www.tourismroi.com/Content_Attachments/27670/File_633513750035785076.pdf |title=UNTWO World Tourism Barometer, Vol.6 No.2 |accessdate=18.11.2008 |publisher=UNTWO |date=junij 2008 |format=PDF | archiveurl= https://web.archive.org/web/20081031013714/http://www.tourismroi.com/Content_Attachments/27670/File_633513750035785076.pdf| archivedate= 31.10.2008 | url-status=live}}</ref> Najbolje ocenjene zanimivosti so:<ref>{{navedi splet |url=https://www.tripadvisor.com/Attractions-g190410-Activities-Austria.html |title=Things to Do in Austria |accessdate=4.8.2018 |work=Tripadvisor.com}}</ref> {{multi-column numbered list|1|Zgodovinsko jedro mesta Dunaj<li>Palača [[Schönbrunn]], Dunaj<li>Cesarska Palača [[Hofburg]], Dunaj<li> Palača [[Belvedere, Dunaj|Belvedere]], Dunaj<li> [[Stolnica sv. Štefana, Dunaj]], Dunaj<li> Gorska alpska cesta, [[Grossglockner]]<li> [[Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj]]<li> Muzej filma ''[[Tretji človek (film)|Tretji človek]]'', Dunaj<li> [[Narodni park Visoke Ture]]<li> |9|<li>Smučarsko področje Ischgl-Samnaun<li> Stekleni most - [[Hallstatt]] Skywalk ''Welterbeblick''<li> [[Trdnjava Hohensalzburg]], [[Salzburg]]<li> Hallstattsko jezero<li> Narodna knjižnica, Dunaj<li> Cerkev v Steinhofu<li> Innsbruška železnica<li> Ledenik Hintertuxer<li> Lienške gorske železnice / Osttiroler Alpine Coaster<li> |9|<li>[[Samostan Admont]]<li> Jezero Traunsee<li> Festival v Bregenzu<li> [[Samostan Melk]]<li> Panoramska alpska cesta Timmelsjoch<li> [[Wachau|Dolina Wachau]]<li> Spominski park [[Mauthausen]]<li> Narodni park [[Nockberge]]<li> [[Zgodovinsko središče mesta Salzburg]]}} === Električna energija === [[Slika:Verbund malta.jpg|thumb|upright|Kölnbreinski jez na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]]] Avstrija trenutno več kot polovico svoje [[Električna energija|električne energije]] proizvede s pomočjo [[Hidroenergija|hidroenergije]];<ref name="RES">{{navedi splet|url=http://www.energy.eu/renewables/factsheets/2008_res_sheet_austria_en.pdf|title=Austria Renewable Energy Fact Sheet|date=23.1.2008|format=PDF|work=Europe's Energy Portal|accessdate=20.5.2009|archive-date=2009-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20090620081934/http://www.energy.eu/renewables/factsheets/2008_res_sheet_austria_en.pdf|url-status=dead}}</ref> v Sloveniji, za primerjavo, ta delež dosega 27 %.<ref name="nasstik">{{navedi splet |url=http://www.nas-stik.si/1/Novice/novice/tabid/87/ID/2236/V-Sloveniji-skoraj-tretjina-elektrike-iz-hidroelektrarn.aspx#.VQijheHLL1E |title=V Sloveniji skoraj tretjina elektrike iz hidroelektrarn |accessdate=17.3.2015 |date=26. 3. 2014 |work=Naš stik, glasilo slovenskega elektrogospodarstva}}</ref> Skupaj z ostalimi [[Obnovljivi viri energije|obnovljivimi viri energije]], kot so [[vetrna energija]], [[sončna energija]] in [[biomasa]], dosega stopnja oskrbovanja z obnovljivimi viri 62,89 %<ref name="Renewables">{{navedi splet|url=http://www.energy.eu/renewables/eu-charts/chart4.html|title=Renewable energy in Europe|year=2006|work=Eurobserv'er|publisher=Europe's Energy Portal|accessdate=20.5.2009| archiveurl= https://web.archive.org/web/20090520023020/http://www.energy.eu/renewables/eu-charts/chart4.html| archivedate= 20.5.2009 | url-status=live}}</ref> celotne avstrijske porabe. Ostanek proizvedejo v elektrarnah na [[Zemeljski plin|zemeljski plin]] in [[Nafta|nafto]]. Leta 1972 je Avstrija na podlagi anonimnega glasovanja v parlamentu pričela z izgradnjo [[Jedrska elektrarna Zwentendorf|jedrske elektrarne pri Zwentendorfu]] zahodno od Dunaja. Toda leta 1978 se je na [[Referendum o zagonu jedrske elektrarne Zwentendorf|referendumu]] približno 50,5 % volivcev izreklo proti uporabi jedrske energije<ref>Lonnie Johnson 168–9</ref> in parlament je izglasoval trajno prepoved uporabe jedrske energije; zgrajene elektrarne nato niso nikoli predali v obratovanje. Avstrija se na podlagi teh odločitev pogosto zavzema za zaprtje jedrskih elektrarn tudi v sosednjih državah (med drugim tudi [[Jedrska elektrarna Krško|slovenske v Krškem]]),<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/svet/2011/03/evropski_poslanec_molzer_sprasuje_eu_o_varnosti_neka.aspx|title=Evropski poslanec Mölzer sprašuje EU o varnosti Neka |accessdate=17.3.2015 |date=30.3.2011 |work=Planet.Siol.net}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/avstrija-v-boj-proti-jedrski-energiji.html|title= Avstrija v boj proti jedrski energiji |accessdate=17.3.2015 |date= 23.3.2011 |work=Delo d.d.}}</ref> pri čemer te države pogosto odgovarjajo, da same nimajo tako dobrih pogojev za proizvodnjo hidroenergije, kot jih ima Avstrija, bogata z vodnatimi alpskimi rekami. == Transport == === Letalski promet === Avstrijska letalska družba z največ povezavami z Dunaja je [[Austrian Airlines]]. Z letalsko družbo [[Niki (letalska držba)|NIKI]] ima Avstrija od leta 2003 domačega nizkocenovnega prevoznika, ki prav tako deluje z dunajskega [[Letališče|letališča]]. Drugi avstrijski nizkocenovnik je regionalna družba [[InterSky]], ki pa deluje z nemškega [[Friedrichshafen|Friedrichshafn]]a. Sedež v Avstriji imata tudi manjša prevoznika [[Welcome Air]] in [[Air Alps]]. Najpomembnejše avstrijsko letališče je: * [[Mednarodno letališče Dunaj|Letališče Dunaj]] ''(Flughafen Wien-Schwechat / VIE)'', * sledijo [[Letališče Gradec|Gradec]] ''(Flughafen Graz-Thalerhof / GRZ)'', * [[Letališče Linz|Linz]] ''(Flughafen Linz-Hörsching / LNZ)'', * [[Letališče Celovec|Celovec]] ''(Flughafen Klagenfurt-Annabichl / KLU)'', * [[Letališče Salzburg|Salzburg]] ''(Salzburg Airport W. A. Mozart / SZG)'' * in [[Letališče Innsbruck|Innsbruck]] ''(Flughafen Innsbruck-Kranebitten / INN)'', vsa z mednarodnimi povezavami. Za zvezno deželo Predarlško precej mednarodnega prometa poteka preko švicarskega letališča ''Flughafen St.&nbsp;Gallen-Altenrhein'' in nemškega letališča ''Friedrichshafen''. Regionalen pomen ima 49 letališč, od tega jih 31 nima asfaltirane steze in le 4 imajo stezo daljšo od 914&nbsp;metrov. Zgodovinskega pomena sta letališči ''Wiener Neustadt'' in tudi opuščeno dunajsko letališče Wien Aspern. To sta bili prvi dve avstrijski letališči; Aspern je bil med letoma 1912 in 1914 največje in najmodernejše evropsko letališče. Deluje tudi več vojaških letališč [[Avstrijske letalske sile|Avstrijskih letalskih sil]], npr. Wiener Neustadt, [[Zeltweg Airfield|Zeltweg]], Aigen/Ennstal in Langenlebarn/Tulln. V Avstriji kot del projekta [[Single European Sky]] deluje tudi [[Kontrola zračnega prometa|zračna kontrola]] prostora nad 28.500&nbsp;čevlji / 9.200&nbsp;metri za srednjeevropske države Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Češko, Hrvaško, Madžarsko, Italijo, Slovenijo in Slovaško.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.eurocontrol.int/fab_ce/public/subsite_homepage/homepage.html |title=Eurocontrol: Welcome to FAB Central Europe |accessdate=2015-03-23 |archive-date=2012-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120305003027/http://www.eurocontrol.int/fab_ce/public/subsite_homepage/homepage.html |url-status=dead}}</ref> Nacionalno kontrolo civilnega spodnjega zračnega prostora izvaja Austro Control s sedežem na Dunaju. <gallery widths=200 heights=100> Austrian Airlines B777-2Z9ER (OE-LPA) taxiing at Sydney Airport.jpg|[[Boeing 777]]-200ER družbe Austrian Airlines OE-LEZ021011.jpg|[[Airbus A320|Airbus A321]]-200 letalske družbe NIKI 2011-06-14 10-23-53 Austria Niederösterreich Fischamend Markt.jpg|[[Mednarodno letališče Dunaj]] </gallery> === Ostale oblike prevoza === [[Slika:Brenner-Autobahn mit der Europabrücke bei Patsch.jpg|thumb|upright|Brennerska avtocesta A13 med Innsbruckom in Italijo z viaduktom Europabrücke pri Patschu]] Prometna infrastruktura je zaznamovana z Alpami in po drugi strani z osrednjo vlogo v Srednji Evropi, kar vpliva tako na cestne in železniške povezave. Tako je na primer dejstvo, da je bil center Avstrijskega cesarstva celinski Dunaj, botrovalo izgradnji [[Južna železnica|Južne železnice]] preko ozemlja današnje Slovenije do najpomembnejše cesarske luke, [[Trst]]a. Izgradnja prometnih poti preko Alpe zahteva precej [[predor]]ov in [[viadukt]]ov, ki morajo prenesti skrajne [[vreme]]nske razmere. Zaradi svoje osrednje vloge in ozke oblike je Avstrija tipična [[tranzit]]na država, zlasti v smereh sever-jug in sever-jugovzhod, po dvigu [[Železna zavesa|železne zavese]] pa tudi v smeri vzhod-zahod. To vse skupaj vpliva na izgradnjo prometnih poti nadstandardnih velikosti, pogosto po [[Ekologija|ekološko]] občutljivih območjih (ozke [[Dolina|doline]] ipd.), kar povzroča odpor prebivalstva. Za obvladovanje okoljskih tveganj je Avstrija relativno zgodaj pričela uvajati ukrepe, ki so urejali razmerje med okoljem in gospodarstvom. Tako je Avstrija med prvimi zahtevala vgradnjo [[katalizator]]jev v vozila, na nekaterih cestah so v veljavi omejitve hrupa in tovornega prometa ipd.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.amzs.si/si/782/9/Avstrija.aspx|title = AMZS omejitve in prazniki|date = 2015|accessdate = 13.4.2015 |publisher = AMZS}}</ref> Spodnja preglednica prikazuje razporeditev potniških kilometrov po oblikah transporta v Avstriji (podatki za leto 2007): {| class=wikitable |+ Razdelitev potniških kilometrov v Avstriji 2007<ref>[http://www.vcoe.at/ VCÖ (Hrsg.)]: ''Öffentlicher Verkehr – Weichenstellungen für die Zukunft'', Wien 2010, ISBN 3-901204-64-4, S.&nbsp;12</ref> |- ! Prevozno sredstvo!! [[Avtobus]] !! [[Železnica]]!! Osebni [[Avtomobil|avto]] !! [[Javni prevoz]] !! [[Dvokolo]] !! Druge motorozirane oblike !! [[Pešec|Peš hoja]] |- ! Delež || 9 % || 9 % || 70 % || 4 % || 3 % || 1 % || 4 % |} <gallery widths=200 heights=140> Austria A2 moedling.jpg|Večpasovna [[avtocesta]] A2 južno od Dunaja Railjet bei Guntramsdorf.JPG|Hitri [[vlak]] avstrijskih zveznih železnic (ÖBB) Längenfeldgasse 3.JPG|Dunajska [[podzemna železnica]] GuentherZ 2001 Schiff in Wien IMG0064.jpg|Potniška [[ladja]] na reki Donavi 2015-4-Danube(96).JPG|Tovorna ladja s premogom v bližini mesta [[Melk]] Murradweg_(Beginn_und_Ende).jpg|Začetek in konec (pri [[Gederovci]]h) [[Dvokolo|kolesarske]] poti ob reki [[Mura|Muri]] (''Murradweg'') </gallery> Za avtoceste se uporablja sistem plačljivih [[Vinjeta|vinjet]], dodatno pa se plačujejo nekatere mostnine in predornine.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.amzs.si/si/425/9/Relacije.aspx|title = AMZS o cestninah|date = 2015|accessdate = 13.4.2015 |publisher = AMZS}}</ref> ==== Najvažnejše državne ceste ==== Avstrijske avtoceste so avtoceste z nadzorovanim dostopom v Avstriji. Uradno se imenujejo ''Bundesstraßen A'' (''Bundesautobahnen'') in so pod pristojnostjo zvezne vlade v skladu z avstrijskim zakonom o zveznih cestah (''Bundesstraßengesetz''), ne smemo jih zamenjevati z nekdanjimi cestami ''Bundesstraßen'', ki jih avstrijske dežele vzdržujejo od leta 2002. Dovoljena najvišja hitrost je 130 km/h za avtomobile do 3500 kg. Avstrija ima trenutno 18 avtocest, ki jih gradi in vzdržuje samofinancirana delniška družba [[ASFiNAG]] na Dunaju, prihodke pa ustvarja iz pristojbin in cestnin. Vsaka trasa ima številko in uradno ime z lokalnim sklicem, ki pa ni prikazano na prometnih znakih. Trenutno avstrijsko omrežje avtocest ima skupno dolžino 1720 km. Sistem se bo razširil; ena avtocesta je trenutno v gradnji, še ena pa je načrtovana. Tranzitni promet čez glavno alpsko verigo, zlasti s tovornjaki, je povzročil znatno obremenitev krhkega alpskega ekosistema. Več akcijskih skupin poziva k prenosu tovornega prometa s cest na železnico. Leta 1991 je Avstrija podpisala Alpsko konvencijo o varstvu naravnega okolja. Najvažnejše državne avtoceste v Avstriji so: *A1 ali [[Zahodna avtocesta A1]] (''Westautobahn''): [[Dunaj]] Auhof - [[Sankt Pölten]] - [[Linz]] - [[Salzburg]] - meja z Nemčijo, dolžina 292 km. *A2 ali [[Južna avtocesta A2]] (''Südautobahn''): Dunaj - [[Gradec]] - [[Celovec]] - [[Beljak]] - meja z Italijo, dolžina 377&nbsp;km. *A3 ali Jugovzhodna avtocesta (''Südostautobahn''): Guntramsdorf - [[Železno, Avstrija|Železno]] - meja z Madžarsko, dolžina 38&nbsp;km. *A4 ali Vzhodna avtocesta (''Ostautobahn''): Dunaj Erdberg - Schwechat – Nickelsdorf - meja z Madžarsko, dolžina 66&nbsp;km. *A5 ali Severna avtocesta (''Nordautobahn''): Eibesbrunn – Wolkersdorf – Poysdorf - meja s Češko, dolžina 24&nbsp;km. *A6 ali Severovzhodna avtocesta (''Nordostautobahn''): Bruckneudorf – Kittsee - meja s Slovaško, dolžina 22&nbsp;km. *A7 ali Mühlkreis avtocesta: Linz - Unterweitersdorf - meja s Češko, avtocesta je zgrajena na delu od Linza v dolžini 29&nbsp;km. *A8 ali Innkreis avtocesta: Voralpenkreuz - Wels - Suben - meja z Nemčijo, dolžina 76&nbsp;km. *A9 ali [[Pirnska avtocesta]]: Voralpenkreuz - Leoben - Gradec - Šentilj - meja s Slovenijo, dolžina 230&nbsp;km, dvopasovnica čez predore. *A10 ali [[Turska avtocesta]]: Salzburg - [[Bischofshofen]] - Beljak, dolžina 193&nbsp;km. *A11 ali Karavanška avtocesta: Beljak - [[Avtocestni predor Karavanke|Predor Karavanke]] - meja s Slovenijo, dolžina 21&nbsp;km. *A12 ali Inntalska avtocesta: meja z Nemčijo - Kufstein - [[Innsbruck]] - Zams, dolžina 153&nbsp;km. *A13 ali [[Brennerska avtocesta]]: Innsbruck - [[prelaz Brenner]] - meja z Italijo, dolžina 35&nbsp;km. *A14 ali Rheintalautobahn: Mejni prehod Hörbranz (nemška Bundesautobahn 96) – Bregenz – Feldkirch – Bludenz-Montafon (Arlberg Schnellstraße (S16)) *A21 ali Wiener Außenringautobahn: Prestopna točka Steinhäusl (A1) – Alland – prestopna točka Vösendorf (A2, S1) *A22 ali Donauuferautobahn: Razcep Dunaj Kaisermühlen (A23) – Razcep Korneuburg – Stockerau (S3, S5) *A23 ali Südosttangente: Dunaj Altmannsdorf – Dunaj Hirschstetten *A24 ali Verbindungsspange Rothneusiedel, načrtovana *A25 ali Welser Autobahn: Prestopna točka Haid (A1)–Prestopna točka Wels (A8) *A26 ali Linzerautobahn: Razcep Hummelhof (A7) – Razcep Urfahr (A7) == Demografija == [[Slika:COB data Austria.PNG|thumb|upright=1.2|V tujini rojeni naturalizirani prebivalci Avstrije; število po državi rojstva.]] Po oceni iz januarja 2014 ima Avstrija okoli 8,5&nbsp;milijona prebivalcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/presse/075280|title=STATISTIK AUSTRIA - Presse|author=Statistik Austria|work=statistik.at}}</ref> Sama prestolnica [[Dunaj]] ima več kot 1,7&nbsp;milijona<ref name="Vienna pop" /> (2,6&nbsp;milijona skupaj s predmestji), kar predstavlja dobro četrtino prebivalstva države. Mesto samo je znano po ponudbi kulturnih dogodkov in visoki kakovosti življenja (po nekaterih raziskavah celo najvišji med svetovnimi mesti).<ref name="Dnevnik">{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/magazin/lestvica/1042494303 |title=Razvrščeno: Mesta z največjo kakovostjo življenja |accessdate=16.2.2015 |date=10. december 2011 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik d.d.]] |archive-date=2015-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150216215639/http://www.dnevnik.si/magazin/lestvica/1042494303 |url-status=dead }}</ref> Dunaj je z naskokom največje avstrijsko mesto. Gradec je po velikosti drugi z okoli 300.000 prebivalci, sledijo [[Linz]] (200.000), [[Salzburg]] (150.000) in [[Innsbruck]] (125.000) in [[Celovec]] (100.000); vsa ostala mesta imajo manj prebivalcev. Po raziskavi [[Eurostat]]a je leta 2010 v Avstriji živelo 1,7&nbsp;milijona v tujini rojenih prebivalcev, ker predstavlja 15,2 % vsega prebivalstva. Od tega jih je bilo 764.000 (9,1 %) rojenih izven članic Evropske skupnosti, 512.000 (6,1 %) pa v njih.<ref>[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-SF-11-034/EN/KS-SF-11-034-EN.PDF 6,5% prebivalstva ES so tujci in 9,4% jih je rojenih v tujini], Eurostat, Katya VASILEVA, 34/2011.</ref> Statistik Austria je za leto 2011 ocenil, da 81 % ali 6,75&nbsp;milijona prebivalcev<ref name="medienservicestelle.at">{{navedi splet |url=http://medienservicestelle.at/migration_bewegt/wp-content/uploads/2012/07/IBIB_2012_Integrationsbericht.pdf |format=PDF |publisher=Statistik Austria |title=Kommission für Migrations und Integrationsforschung der Österreichischen Akademie der Wissenschaften |year=2012 |page=27 |accessdate=2015-02-16 |archive-date=2017-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170114032851/http://medienservicestelle.at/migration_bewegt/wp-content/uploads/2012/07/IBIB_2012_Integrationsbericht.pdf |url-status=dead}}</ref> ni imelo priseljenskih korenin, več kot 19 % ali 1,6&nbsp;milijona prebivalcev<ref name="medienservicestelle.at"/> pa ima med starši vsaj enega priseljenca. V državi živi več kot 415.000 potomcev v tujini rojenih priseljencev,<ref name="medienservicestelle.at"/> od katerih je večina že [[Naturalizacija (prebivalstvo)|naturaliziranih]]. 185.592 [[Turki|Turkov]]<ref name="medienservicestelle.at"/> (kar vključuje tudi manjšinske [[Kurdi|Kurde]]) danes predstavlja tretjo največjo etnično skupino (za [[Srbi]] in [[Nemci]]) oziroma 2,2 % skupnega prebivalstva. Leta 2003 je bilo naturaliziranih 13.000 Turkov, v tem času pa se je priselilo neugotovljivo število novih. Medtem ko se jih je 2.000 izselilo iz države, se jih je priselilo 10.000 in s tem utrdilo močan trend rasti.<ref>{{navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/2593717.stm |title=Europe &#124; Back to school for Austria immigrants |publisher=BBC News |date=24 December 2002 |accessdate=25 March 2013}}</ref> Priseljenci iz držav nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] ([[Srbi]], [[Hrvati]], [[Bosanci]] in [[Slovenci]]) skupaj predstavljajo okoli 5,1 % avstrijskega prebivalstva. Leta 2023 so bile najpogostejše skupine tujih prebivalcev v Avstriji naslednje:<ref>{{Cite web |date=24 August 2023 |title=Mehr als ein Viertel der Bevölkerung hat Wurzeln im Ausland |url=https://www.statistik.at/fileadmin/announcement/2023/08/20230824MigrationIntegration2023.pdf |access-date=2023-09-22|website=statistik.at}}</ref> {| class=wikitable |- !# !!Narodnost !!Št. prebivalcev |- |1.||Nemčija|| 225.012 |- |2.||Turčija|| 120.706 |- |3.||Bosna in Hercegovina|| 102.468 |- |4.||Srbija|| 116.116 |- |5.||Romunija||147.490 |- |6.||Poljska||67.168 |- |7.||Madžarska||101.679 |- |8.||Sirija||82.169 |- |9.||Hrvaška||101.803 |- |10.||Slovaška||48.477 |- |11.||Rusija||35.586 |- |12.||Italija||37.718 |- |13.||Bolgarija||38.469 |- |14.||Afganistan||50.378 |- |15.||Drugi||379.178 |- | ||Skupaj|| 1.729.820 |} Skupna [[Rodnost populacije|stopnja rodnosti]] leta 2013 je ocenjena na 1,42&nbsp;rojenih otrok na žensko,<ref name="cia.gov">[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/au.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090610113837/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/AU.html |date=2009-06-10}} The World Factbook</ref> kar je manj od stopnje enostavne reprodukcije, ki je pri 2,1&nbsp;otrok na žensko. Leta 2012 se je 41,5 % otrok rodilo neporočenim materam.<ref>[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&plugin=1&language=en&pcode=tps00018 Eurostat - Tables, Graphs and Maps Interface (TGM) table]</ref> [[Pričakovana življenjska doba]] je bila leta 2013 80,04&nbsp;let (77,13&nbsp;let za moške in 83,1&nbsp;let za ženske).<ref name="cia.gov" /> Starostna piramida prebivalstva <ref>{{navedi splet |url=http://www.indexmundi.com/austria/age_structure.html |title=Austria Age structure |accessdate=18.2.2015 |date=23.8.2014 |work=IndexMundi, CIA Factbook}}</ref>: {| class=wikitable |- ! Starostna skupina v letih !! % prebivalstva |- | 0-14 let || 13,6% |- | 15-24 let || 11,6% |- | 25-54 let || 42,9% |- | 55-64 let || 12,7% |- | 65 let in več || 19,2% |} === Največja mesta === {{Največja mesta |country = Avstrija |stat_ref= [[Statistik Austria|Avstrijski statistični podatki, 1. januar 2014]] |list_by_pop= <!--link to the list of cities in the given country, if possible sorted by population--> |div_name= Zvezna dežela |div_link= Zvezna dežela Avstrije |city_1 = Dunaj| div_1 = Dunaj| pop_1 = 1.812.605 | img_1 = Maria-Theresien-Platz Wien Sept 2020 1.jpg |city_2 = Gradec| div_2 = Štajerska (zvezna dežela){{!}}Štajerska | pop_2 = 269.997 | img_2 = Graz (35932179023).jpg |city_3 = Linz| div_3 = Zgornja Avstrija| pop_3 = 193.814 | img_3 = Blick über Linz von der Franz-Josefs-Warte.jpg |city_4 = Salzburg| div_4 = Salzburg (zvezna dežela){{!}}Salzburg | pop_4 = 146.631 | img_4 = Hohensalzburg-mw02.jpg |city_5 = Innsbruck| div_5 = Tirolska (zvezna dežela){{!}}Tirolska| pop_5 = 124.579 |city_6 = Celovec| div_6 = Koroška (zvezna dežela){{!}}Koroška | pop_6 = 96.640 |city_7 = Beljak| div_7 = Koroška (zvezna dežela){{!}}Koroška | pop_7 = 60.004 |city_8 = Wels| div_8 = Zgornja Avstrija | pop_8 = 59.339 |city_9 = Sankt Pölten| div_9 = Spodnja Avstrija | pop_9 = 52.145 |city_10= Dornbirn| div_10 = Predarlska | pop_10 = 46.883 |city_11= Wiener Neustadt| div_11 = Spodnja Avstrija | pop_11 = 42.273 |city_12= Steyr| div_12 = Zgornja Avstrija| pop_12 = 38.120 |city_13= Feldkirch, Vorarlberg{{!}}Feldkirch| div_13 = Predarlska | pop_13 = 31.428 |city_14= Bregenz| div_14 = Predarlska | pop_14 = 28.412 |city_15= Leonding| div_16 = Spodnja Avstrija | pop_16 = 26.395 |city_16= Klosterneuburg| div_15 = Zgornja Avstrija | pop_15 = 26.174 |city_17= Baden, Avstrija{{!}}Baden| div_17 =Spodnja Avstrija | pop_17 = 25.229 |city_18= Volšperk| div_18 = Koroška (zvezna dežela){{!}}Koroška | pop_18 = 24.993 |city_19= Leoben| div_19 = Štajerska (zvezna dežela){{!}}Štajerska | pop_19 = 24.466 |city_20= Krems an der Donau{{!}}Krems| div_20 = Spodnja Avstrija | pop_20 = 24.085 }} === Jezik === [[Slika:Continental West Germanic languages.png|thumb|upright|Državni in področni standardi za nemški jezik]] Uradni jezik, ki ga kot materni jezik govori okoli 88,6 % prebivalsva, je [[Nemščina|nemščina]]. Sledijo [[Srbski jezik|srbski]] in [[hrvaški jezik]] (4,2 %), [[Turščina|turščina]] (2,3 %), [[madžarščina]] (0,5 %) in [[poljščina]] (0,5 %).<ref name="Language" /> Uradni jezik, ki je v rabi pri izobraževanju, tisku, obvestilih in na spletnih straneh, je nemščina, ki je skoraj enaka nemščini, ki je v rabi v Nemčiji, toda z nekaterimi razlikami v besedišču. Nemški jezik je sicer standardiziran po nemško govorečih državah: Nemčiji, Avstriji, Švici, [[Luksemburg|Luksemburgu]] in [[Lihtenštajn]]u, kot tudi v deželah s številčnejšimi nemško govorečimi manjšinami: [[Italija]], [[Belgija]] in [[Danska]]. Avstrijci govorijo tudi številna lokalna [[Narečje|narečja]], in čeprav so vsa v osnovi avstrijska nemščina, imajo zaradi razlik govorci med seboj lahko težave pri sporazumevanju. V zveznih deželah Koroška in Štajerska biva precej avtohtonih [[Koroški Slovenci|slovensko govorečih prebivalcev]], medtem ko v najbolj vzhodni deželi, Gradiščanski (nekdaj del madžarskega dela [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]) še vedno živi znatno število madžarsko in hrvaško govorečih prebivalcev narodnostnih manjšin. Od ostalih Avstrijcev, ki niso avstrijskega rodu, jih je največ iz sosednjih držav, zlasti iz bivšega [[Vzhodni blok|Vzhodnega bloka]]. Številčni so tudi številni tuji delavci (nemško: ''Gastarbeiter'', od tu slovenska popačenka ''gasterbajter'') in njihovi potomci ter begunci iz držav nekdanje [[SFRJ|Jugoslavije]]. Od leta 1994 so kot uradna manjšina priznani tudi [[Romi]] - [[Sinti]].j === Religija === [[Slika:Mariazell Basilika 3.jpg|thumb|upright|Bazilika v [[Mariazell]]u je najbolj priljubljen avstrijski romarski cilj]] [[Slika:1907 - Salzburg - View from Mönchsberg.JPG|thumb|upright|Pogled na salzburško katedralo]] Medtem ko je bila severna in osrednja Nemčija izvor [[Reformacija|reformacije]], sta bili Avstrija in [[Bavarska]] v 16. in 17. stoletju srce [[Protireformacija|protireformacije]]; v tem času je absolutistična vladavina Habsburžanov uveljavljala različne stroge ukrepe za ohranitev katoliške moči in vpliva med Avstrijci.<ref>Lonnie Johnson 28</ref><ref>Brook-Shepherd 16</ref> Habsburžani so sami sebe dalj časa videli kot varuhe katolištva, tako da so zatirali vsa druga verovanja in vere. Leta 1775 je vladarica [[Marija Terezija]] mehitaristom Kongregacije armenske katoliške cerkve podelila uradno dovoljenje za naselitev v Habsburškem imperiju. Leta 1781, v dobi avstrijskega razsvetljenstva, je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef&nbsp;II.]] za Avstrijo izdal [[Tolerančni patent]], s katerim je drugim veroizpovedim podelil omejeno svobodo verovanja. Verska svoboda je bila v [[Cislajtanija|Cislajtaniji]] razglašena kot ustavna pravica po Avstro-Ogrski dualnosti (''[[Ausgleich]])'' leta 1867, s čimer je bilo potrjeno dejstvo, da je bila monarhija poleg rimokatoliške vere tudi domovina številnih drugih veroizpovedi, npr. grške, srbske, romunske, ruske in bolgarske [[Pravoslavna cerkev|pravoslavne cerkve]], [[Kalvinizem|kalvinizma]], [[Luteranska cerkev|luteranskih protestantov]] in judovske vere. Leta 1912 je bil (po [[Aneksija|aneksiji]] [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] leta 1908), v Avstriji uradno priznan tudi [[islam]].<ref name="Law of Islam 1912">{{navedi novice|url=http://www.derislam.at/?c=content&cssid=Englisch&navid=886&par=10&navid2=906&par2=886|title=Imperial Gazette -1912|publisher=IGGIO Islamische Glaubensgemeinschaft in Osterreich|date=2011|accessdate=4.6. 2014|archive-date=2014-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20140606223310/http://www.derislam.at/?c=content&cssid=Englisch&navid=886&par=10&navid2=906&par2=886|url-status=dead}}</ref> Avstrija je ostala pod močnim katoliškim vplivom. Po letu 1918 so v času republike možje, kot sta [[Theodor Innitzer]] in [[Ignaz Seipel]], zavzeli vodilne položaje znotraj ali blizu vlade in okrepili vpliv med avstrofašizmom; [[Engelbert Dollfuss]] in [[Kurt Schuschnigg]] sta katolištvo obravnavala v glavnem kot državno vero. Po zaključku druge svetovne vojne se je v Avstriji uveljavil [[sekularizem]] in s tem je politični vpliv Cerkve slabel. Konec 20. stoletja je bilo približno 74 % avstrijskega prebivalstva registriranih kot [[Rimokatoliška cerkev|rimokatoličani]],<ref name="Volkszählung">{{navedi splet | title=Census 2001: Population 2001 according to religious affiliation and nationality|url=http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_religionsbekenntnis_und_staatsangehoerigkeit_022894.pdf|accessdate=17.12.2007|language=de|publisher=Statistik Austria|format=PDF| archiveurl= https://web.archive.org/web/20071114090849/http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_religionsbekenntnis_und_staatsangehoerigkeit_022894.pdf| archivedate= 14.11.2007 | url-status=live}}</ref> medtem ko se je 5 % izreklo za [[Protestantizem|protestante]].<ref name="Volkszählung" /> Avstrijski kristjani so obvezani k plačilu članstva v cerkvi v višini 1 % dohodkov; dajatev se imenuje ''Kirchenbeitrag'' (»cerkveni prispevek«). Število vernikov v obeh glavnih cerkvah zlagoma upada. Obiskovalcev nedeljskih [[Maša|maš]] je okoli 9 % (podatek iz leta 2005).<ref>{{navedi splet | title= Kirchliche Statistik der Diozösen Österreichs (Katholiken, Pastoraldaten) für das Jahr 2005 | url=http://www.katholisch.at/site/article_blank.siteswift?so=all&do=all&c=download&d=article%3A107%3A5 | accessdate= 21.4.2007}}</ref> [[Judje|Judovska]] skupnost v Avstriji (samo na Dunaju je leta 1938 štela 200.000 članov) se je med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] skrčila na 4.500. 65.000 članov je bilo ubitih v [[holokavst]]u, 130.000 pa jih je emigriralo.<ref>[http://www.wien.gv.at/english/culture/jewishvienna/history/nationalsocialism.html Expulsion, Deportation and Murder – History of the Jews in Vienna] Vienna Webservice</ref> === Izobraževanje === [[Slika:Melk Stift Altstadt.jpg|thumb|upright|''Stiftsgymnasium Melk'' ([[samostan]]ska gimnazija v [[Melk]]u) je najstarejša avstrijska šola]] [[Slika:Wien - Universität (3).JPG|thumb|upright|Univerza na Dunaju]] [[Slika:Wien 02 Campus WU a.jpg|thumb|upright|''Campus'' Ekonomske fakultete na Dunaju]] Za izobraževanje v Avstriji skrbijo delno zvezne dežele in delno država sama. Šolanje je obvezno devet let, običajno do starosti 15&nbsp;let. V nekaterih osnovnih in srednjih šolah na Avstrijskem Koroškem poteka pouk delno tudi v slovenščini.<ref>{{navedi splet |url= http://www.zrss.si/?rub=2417|title= Dvojezična vzgoja in izobraževanje na avstrijskem Koroškem|accessdate=10.5.2015 |work=Zavod Republike Slovenije za šolstvo}}</ref> Predšolska vzgoja (nemško: ''Kindergarten''), v večini dežel brezplačna, je zagotovljena za otroke v starosti med tri in šest let in, čeprav neobvezna, se zaradi visoke stopnje vključenosti pojmuje kot običajen del otroške vzgoje. V skupini je okoli trideset otrok, za katere skrbi izobražen vzgojitelj in en pomočnik. ''1. Splošnoizobraževalne obvezne šole'' in ''Poklicnoizobraževalne obvezne šole (poklicne šole)''<br /> Splošna šolska obveznost v Avstriji traja 9 šolskih let in se prične s prvim septembrom, ki sledi dokončanemu 6&nbsp;letu starosti. Učenci obiskujejo: * od 1.-4. šolskega leta osnovno šolo (ljudsko šolo; nemško: ''Volksschule'') ali posebno šolo (šolo s prilagojenim programom); * od 5.-8. šolskega leta glavno šolo, splošnoizobraževalno višjo šolo (glej spodaj), višjo stopnjo ljudske šole ali posebne šole (šole s prilagojenim programom); * v 9. šolskem letu lahko obiskujejo politehniško šolo ali pa nadaljujejo z ljudsko, glavno ali posebno šolo, lahko pa obiskujejo srednjo oziroma višjo šolo. Spričevala, ki jih učenci prejmejo ob koncu šolskega leta, se imenujejo ''Jahreszeugnis'', spričevala o zaključenem izobraževanju pa se imenujejo ''Abschlusszeugnis''. Ocene so od 1&nbsp;(odlično) do 5&nbsp;(nezadostno). V osnovnih šolah ni nivojskega pouka, ker ga nadomešča diferenciacija na splošno in poklicno smer v četrtem razredu. ''2. Splošno izobraževalne višje šole'' in ''Poklicno-izobraževalne višje šole''<br /> Splošnoizobraževalna višja šola (''Gymnasium'') obsega 4-letno nižjo in 4-letno višjo stopnjo. Zaključi se z zrelostnim izpitom. Zrelostno spričevalo daje pravico do študija na univerzah, strokovnih visokih šolah in akademijah ter pravico do zaposlitve v javnih službah. Pogoj za vstop v 1. razred splošno izobraževalne višje šole: uspešen zaključek 4. razreda ljudske šole (ocena prav dobro ali dobro iz nemškega jezika, branja in matematike). V ostalih primerih je potreben sprejemni izpit. ''3. Poklicno-izobraževalne obvezne šole in poklicno-izobraževalne srednje šole''<br /> Te šole (''Hauptschule'') nudijo vajencem, ki se izobražujejo za poklic, spremljajoč in strokovno usmerjen pouk (dualno izobraževanje); podpirajo in izpolnjujejo izobraževanje v podjetjih in splošno izobrazbo. V strokovno-teoretičnem in gospodarsko-poslovnem pouku poteka pouk v dveh težavnostnih skupinah. Učenci obiskujejo pouk najmanj enkrat tedensko med šolskim letom ali pa v obliki tečaja, ki v vsakem šolskem letu traja najmanj osem tednov. Število šolskih let je odvisno od trajanja učne dobe poklica. ''4. Poklicno-izobraževalne višje šole (Fachhochschule)''<br /> Te šole v petih letih posredujejo poleg poglobljene splošne izobrazbe še višjo poklicno izobrazbo; zaključek predstavlja zrelostni in diplomski izpit, s katerim si absolventi pridobijo pravico do študija na univerzah (pri nekaterih študijskih smereh je treba opraviti dodatne izpite), na strokovnih visokih šolah in akademijah oziroma pravico do zaposlitve v javnih službah. Šolska poklicna izobrazba omogoča absolventom poklicno dejavnost v nekaterih [[obrt]]eh.<ref name="izobrazba">{{navedi splet |url=http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/enicnaric_center/informacije_javnega_znacaja/republika_avstrija/ |title=Republika Avstrija: Izobraževalni sistem |accessdate=10.5.2015 |work=Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport |archive-date=2015-05-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150518091113/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/enicnaric_center/informacije_javnega_znacaja/republika_avstrija/ |url-status=dead}}</ref> 5. Visokošolsko izobraževanje<br /> Je odprto za vse z opravljeno maturo. Od leta 2006 dalje možni sprejemni izpiti za nekatere študije (npr. medicina). Od leta 2001 dalje se za semester na javnih univerzah plačuje obvezna šolnina (''Studienbeitrag'') v višini €363,36. Šolnine ne plačajo tujci, ki ne presegajo običajne dobe študija. == Kultura in znanost == === Glasba === [[Slika:Wolfgang-amadeus-mozart 1.jpg|thumb|upright|[[Wolfgang Amadeus Mozart]] (1756–1791)]] Avstrijska preteklost evropske velesile in njeno kulturno okolje sta ustvarili širok prispevek k različnim oblikam [[umetnost]]i, najbolj opazno pa h [[Glasba|glasbi]]. Tako je bilo avstrijsko ozemlje rojstni kraj glasbenikov kot so [[Joseph Haydn]], [[Michael Haydn]], [[Franz Liszt]], [[Franz Schubert]], [[Anton Bruckner]], [[Johann Strauss starejši]] in [[Johann Strauss mlajši]] ter članov [[Druga dunajska šola|Druge dunajske šole]], kot so [[Arnold Schoenberg]], [[Anton Webern]] in [[Alban Berg]]. [[Wolfgang Amadeus Mozart]] je bil rojen v [[Salzburg]]u, takrat sicer delu samostojne cerkvene enote Svetega rimskega cesarstva, ki pa je bil kulturno močno vpet v Avstrijo, pa tudi večino svoje kariere je preživel na Dunaju Salzburg je bil dolgo časa pomembno središče glasbenih novosti. Skladatelje 18. in 19.&nbsp;stoletja je mesto močno privlačilo zaradi pokroviteljstva Habsburžanov in s tem Dunaj utrdilo na položaju evropske prestolnice klasične glasbe. V času [[barok]]a so avstrijsko glasbo zaznamovali slovanski in madžarski ljudski elementi. Dunaj je sicer pričel pridobivati na pomenu že v zgodnjem 16.&nbsp;stoletju, takrat osredotočen okoli glasbil, med drugim [[Lutnja|lutnje]]. Na Dunaju je večino svojega življenja preživel [[Ludwig van Beethoven]]. Trenutna avstrijska [[himna]], Mozartovo delo, je to postala po drugi svetovni vojni in nadomestila tradicionalno, ki je bila delo Josepha Haydna. [[Herbert von Karajan]] je z 200 milijonov prodanimi ploščami med najuspešnejšimi dirigenti v zgodovini.<ref> {{navedi knjigo| author=Lebrecht, Norman |year=2007 |title=The Life and Death of Classical Music | url=https://archive.org/details/lifedeathofclass00lebr |pages=[https://archive.org/details/lifedeathofclass00lebr/page/137 137] |publisher=Anchor |isbn=1400096588}}</ref> Kljub nekaterim kritikam, da je njegova interpretacija preveč plehka, ima status enega največjih dirigentov vseh časov; od 1960. let do smrti je bil dominantna osebnost v evropski [[klasična glasba|klasični glasbi]].<ref name="NYT obit">{{navedi novice | url=http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=950DE3DD173BF934A25754C0A96F948260 | title=Herbert von Karajan Is Dead; Musical Perfectionist was 81 | pages=A1 | work=[[The New York Times]] | author=John Rockwell | date=17 July 1989}}</ref> Avstrija je proizvedla znanega [[jazz]] glasbenika, klaviaturista [[Josef Zawinul|Josefa Zawinula]], ki je odigral pionirsko vlogo pri elektronskih glasbilih v jazzu in hkrati bil priznan samostojni skladatelj. [[pop glasba|Pop]] in [[rock]] glasbenik [[Falco]] je bil svetovno znan v 1980-ih, zlasti zaradi svoje uspešnice »[[Rock Me Amadeus]]«, posvečene Mozartu.<ref name="Falco">{{navedi splet|url=http://www.vh1.com/artists/az/falco/bio.jhtml|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070113183109/http://www.vh1.com/artists/az/falco/bio.jhtml|archivedate=13 January 2007|title=Falco|year=2007|work=VH1|accessdate=17 June 2009}}</ref> Bobnar [[Thomas Lang]] je rojen na Dunaju leta 1967; zaradi tehničnih spretnosti je svetovno znan, igral pa je tudi z glasbeniki, kot sta [[Geri Halliwell]] in [[Robbie Williams]]. 10. maja 2014 je Avstrija s skladbo »[[Rise Like a Phoenix]]«, ki jo izvaja avstrijski [[transvestit|transvestitski]] umetnik [[Conchita Wurst]], osvojila [[Evrovizija 2014|Tekmovanje za pesem Evrovizije 2014]]. Za Avstrijo je bila to [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|druga zmaga]], prvo je država dosegla leta 1966. === Umetnost in arhitektura === [[Slika:Upper Belvedere palace Vienna.jpg|thumb|upright|Palača [[Belvedere, Dunaj|Belvedere]], primer baročne arhitekture]] [[Slika:District heating plant spittelau ssw.jpg|thumb|upright|Hundertwasserjeva toplarna na Dunaju]] Znani avstrijski umetniki so slikarji [[Ferdinand Georg Waldmüller]], [[Rudolf von Alt]], [[Hans Makart]], [[Gustav Klimt]], [[Oskar Kokoschka]], [[Egon Schiele]], [[Carl Moll]], in [[Friedensreich Hundertwasser]], fotografi [[Inge Morath]] in [[Ernst Haas]] ter arhitekti, kot so [[Johann Bernhard Fischer von Erlach]], [[Otto Wagner]], [[Adolf Loos]], in [[Hans Hollein]] (dobitnik [[Pritzkerjeva nagrada|Pritzkerjeve nagrade za arhitekturo]] leta 1985). === Film in gledališče === [[Sascha Kolowrat]] je bil avstrijski pionir filmografije. [[Billy Wilder]], [[Fritz Lang]], [[Josef von Sternberg]] in [[Fred Zinnemann]], ki so se proslavili kot mednarodno pomembni filmski producenti, izvirajo iz Avstrije. [[Willi Forst]], [[Ernst Marischka]] in [[Franz Antel]] so obogatili popularno [[kino]]produkcijo v nemško govorečih državah. [[Michael Haneke]] je postal mednarodno znan po svojih odmevnih filmskih študijah, leta 2010 pa je za svoj med kritiki dobro sprejet film ''Beli trak'' prejel tudi nagrado [[zlati globus]]. Prvi avstrijski prejemnik [[Oskar (filmska nagrada)|oskar]]ja je bil [[Stefan Ruzowitzky]]. Mednarodno kariero so si ustvarili tudi igralci [[Peter Lorre]], [[Helmut Berger]], [[Curd Jürgens]], [[Senta Berger]], [[Oskar Werner]], in [[Klaus Maria Brandauer]]. [[Hedy Lamarr]] in [[Arnold Schwarzenegger]] sta postala ameriški in mednarodni filmski zvezdi (slednji je postal tudi 38. [[Kalifornija|kalifornijski]] guverner). [[Christoph Waltz]] je slavo požel za svojo vlogo v filmu ''Neslavne barabe'' (''Inglourious Bastards)'' in si z njo leta 2009 na [[Filmski festival v Cannesu|filmskem festivalu v Cannesu]] prislužil nagrado za najboljšega igralca, leta 2010 pa še oskarja za stransko vlogo. [[Max Reinhardt]] je bil specialist za spektakularne in inteligentne gledališke predstave. [[Otto Schenk]] ni bil le dober [[Gledališki igralec|odrski igralec]], temveč tudi [[Opera|operni]] režiser. === Literatura === Med znanimi Avstrijci najdemo tudi [[pesnik]]e, pisce in [[roman]]opisce; pisci romanov: [[Arthur Schnitzler]], [[Stefan Zweig]], [[Thomas Bernhard]], in [[Robert Musil]], pesniki [[Georg Trakl]], [[Franz Werfel]], [[Franz Grillparzer]], [[Rainer Maria Rilke]], [[Adalbert Stifter]], [[Karl Kraus (writer)|Karl Kraus]] ter otroška pripovednica [[Eva Ibbotson]]. Slavni sodobni pisci iger in romanov so [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovi nagrajenci]] [[Elfriede Jelinek]], [[Peter Handke]] in [[Daniel Kehlmann]]. === Znanost in filozofija === [[Slika:Sigmund Freud LIFE.jpg|thumb|upright|[[Sigmund Freud]] je bil začetnik [[psihoanaliza|psihoanalize]]]] Avstrija je bila zibelka številnih znanstvenikov z mednarodnim slovesom. Med njimi so [[Ludwig Boltzmann]], [[Ernst Mach]], [[Victor Franz Hess]] in [[Christian Doppler]], vsi pomembni znanstveniki 19.&nbsp;stoletja. V&nbsp;20.&nbsp;stoletju so bili v 1920. in 1930. letih v [[Jedrska fizika|jedrski fiziki]] in [[Kvantna mehanika|kvantni mehaniki]] ključni prispevki znanstvenikov, kot so [[Lise Meitner]], [[Erwin Schrödinger]] in [[Wolfgang Pauli]]. Sodobni [[Kvantna fizika|kvantni fizik]] [[Anton Zeilinger]] je znan po prvi prikazani [[kvantna teleportacija|kvantni teleportaciji]]. Poleg [[Fizik|fizikov]] je Avstrija rodni kraj dveh izmed bolj znanih filozofov 20.&nbsp;stoletja, [[Ludwig Wittgenstein|Ludwiga Wittgensteina]] in [[Karl Popper|Karla Popperja]]. Poleg njiju so bili znani Avstrijci še [[Biologija|biologa]] [[Gregor Mendel]] in [[Konrad Lorenz]] ter [[Matematika|matematik]] [[Kurt Gödel]], pa tudi [[inženir]]ji, kot sta [[Ferdinand Porsche]] in [[Siegfried Marcus]]. Avstrijska znanost je bila vedno osredotočena na [[Medicina|medicino]] in [[Psihologija|psihologijo]], začenši s [[Paracelsus]]om v [[Srednji vek|srednjem veku]]. Na dosežkih dunajske medicinske šole 19.&nbsp;stoletja so gradili [[Theodore Billroth]], [[Clemens von Pirquet]], in [[Anton Eiselsberg|Anton von Eiselsberg]]. Avstrija je bila dom znanstvenikov, kot so začetnik [[psihoanaliza|psihoanalize]] [[Sigmund Freud]] in oče individualne psihologije [[Alfred Adler]], psihologov [[Paul Watzlawick|Paula Watzlawicka]] ter [[Hans Asperger|Hansa Aspergerja]] in psihiatra [[Viktor Frankl|Viktorja Frankla]]. [[Avstrijska ekonomska šol]]a, ki je ena glavnih usmeritev v sodobni [[Ekonomija|ekonomski]] znanosti, je povezana z ekonomisti, kot so [[Carl Menger]], [[Joseph Schumpeter]], [[Eugen von Böhm-Bawerk]], [[Ludwig von Mises]] in [[Friedrich Hayek]]. Drugi znani avstrijski izseljenci so teoretik managementa [[Peter Drucker]], sociolog [[Paul Felix Lazarsfeld]] in biolog [[Gustav Nossal|Sir Gustav Nossal]]. [[Slika:Diandlgwand.jpg|thumb|upright|Različne kombinacije barv lahko označujejo poreklo ženske, ki nosi dirndl]] === Narodna noša === [[Slika:Austria folklore group dsc01330.jpg|thumb|upright|Avstrijski ''Tracht'']] ''[[Dirndl]]'' [ˈdɪʁndl̩] je tradicionalno [[Ženska|žensko]] oblačilo s področja Nemčije (še posebej Bavarske), Švice, Lihtenštajna, Avstrije in Južne Tirolske. Osnova za oblačilo je zgodovinsko oblačilo [[Alpe|alpskih]] podeželanov. Oblačila, ki so po videzu delno podobna tej osnovi, so znana po imenu ''Landhausmode'' (»moda s podeželskim navdihom«). '''Dirndl krilo''' običajno opisuje lahko krožno odrezano obleko, nabrano okoli pasu in z dolžino malce preko kolena.<ref>{{navedi novice|title=Dirndl Skirts|first=Alice|last=Watt|date=26.4.2012|url=http://www.elleuk.com/fashion/what-to-wear/dirndl-skirts#image=1|work=[[Elle (magazine)|Elle]]|location=London|accessdate=7.10.2013}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Spin out with springtime's dirndl skirt|url=http://www.standard.co.uk/lifestyle/fashion/spin-out-with-springtimes-dirndl-skirt-7722321.html|work=[[London EveningStandard]]|location=London|first=Karen|last=Dacre|date=8.5.2012|accessdate=7.10.2013}}</ref> Dirndl je sestavni del ''Tracht'' mode, značilne zlasti za Avstrijo in Bavarsko. === Hrana in pijača === Sodobna avstrijska kuhinja izhaja iz Avstro-ogrskega cesarstva. Je večinoma tradicionalna kraljevska kuhinja (»Hofküche«), ki so jo stregli skozi stoletja. Znana je po uravnoteženih različicah govedine in svinjine ter brezštevilnih dodatkih [[Zelenjava|zelenjave]]. Znani so tudi slaščičarski izdelki »Mehlspeisen«, ki zajemajo specialitite, kot na primer [[sacher torta]], [[krof]]i ("Krapfen"), ki so običajno polnjeni z marelično marmelado ali kremo, in zavitek (»Strudel«: jabolčni zavitek »Apfelstrudel«, [[Skuta (mlečni izdelek)|skutni]] zavitek »Topfenstrudel« ali smetanov zavitek »Millirahmstrudel«). Kot dodatek tradicionalni domači kulinariki so nanjo vplivale tudi [[madžarska]], [[Češka|češka]], [[Židje|židovska]], [[italija]]nska, [[balkan]]ska in [[Francija|francoska]] kuhinja, od katerih je avstrijska kuhinja povzemala tako jedi kot tudi načine priprave. Na podlagi tega bi avstrijsko kuhinjo lahko prepoznali kot eno najbolj multikulturnih in nadkulturnih kuhinj v Evropi. Tipične avstrijske jedi so [[dunajski zrezek]] (''Wiener Schnitzel''), svinjska pečenka (''Schweinsbraten''), [[cesarski praženec]] (''Kaiserschmarren''), različni cmoki (''Knödel''), [[sacher torta]] (''Sachertorte'')<ref>{{navedi splet |url=http://www.austria.info/si/kulinarika-v-avstriji/sacherjeva-torta-1246649.html |title=Sacherjeva torta: niti malo staromodna |accessdate=28.2.2015 |format=Austria.info |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402131252/http://www.austria.info/si/kulinarika-v-avstriji/sacherjeva-torta-1246649.html |url-status=dead}}</ref> in kuhana govedina (''Tafelspitz'').<ref>{{navedi splet|url=http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/tafelspitz-1561278.html|title=Tafelspitz Recipe|accessdate=28.2.2015|work=Austria.info|archive-date=2015-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402171148/http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/tafelspitz-1561278.html|url-status=dead}}</ref> Znani so tudi koroški ''Kasnudeln'' (pri koroških Slovencih ''krapci''), ki so testeni žepki, polnjeni s skuto, krompirjem, zelišči in meto, preliti s stopljeno svinjsko zaseko, mastjo ali maslom ter postreženi s solato.<ref>{{navedi splet |url=http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/kaerntner-kasnudeln-2149364.html |title=Kärntner Kasnudeln |accessdate=28.2.2015 |work=Austria.info |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402073631/http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/kaerntner-kasnudeln-2149364.html |url-status=dead }}</ref> Pozimi je čas za ''Grenadiermarsch.''<ref>{{navedi splet |url=http://www.stadtbekannt.at/wiener-kche-grenadiermarsch/ |title=Wiener Küche – Grenadiermarsch |accessdate=1.3.2015 |date=4.2.2014 |publisher=stadtbekannt.at |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402142814/http://www.stadtbekannt.at/wiener-kche-grenadiermarsch/ |url-status=dead}}</ref> Priljubljene so jedi z [[Navadna lisička|lisička]]mi. Bonboni [[PEZ|Pez]] so doma iz Avstrije, tako kot [[Manner]]jeve slaščice. Avstrija je znana tudi po [[Mozartove kroglice|Mozartovih kroglicah]] in svoji [[Kava|kavni]] tradiciji. [[Pivo]], podobno kot v Sloveniji, točijo v vrčke po 0,2&nbsp;litra (''Pfiff''), 0,3&nbsp;litra (''Seidel'', ''kleines Bier'' ali ''Glas Bier'') in 0,5&nbsp;litra (''Krügerl'', ''großes Bier'' ali ''Halbe''). Na prireditvah v bavarskem stilu točijo tudi liter (''Maß'') ali dva (''Doppelmaß''). Najbolj priljubljene vrste piva so [[ležak]] (''lager'' ali ''Märzen''), naravno motno pivo (''Zwicklbier'') in pšenično pivo. Ob praznikih, na primer ob [[božič]]u ali [[Velika noč|veliki noči]], je naprodaj tudi temno pivo (''bock''). Najpomembnejša vinorodna območja so Spodnja Avstrija, Gradiščanska, Štajerska in Dunaj. Sorta grozdja [[Grüner Veltliner]] je osnova za nekaj najbolj znanih [[belo vino|belih vin]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.wine-searcher.com/grape-209-gruner-veltliner |title=Gruner Veltliner Wine |publisher=Wine-Searcher}}</ref>, medtem ko je najbolj razširjena rdeča sorta [[Zweigelt]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.wine-searcher.com/grape-645-zweigelt |title=Zweigelt Wine |publisher=Wine-Searcher}}</ref> V Zgornji in Spodnji Avstriji, na Štajerskem in Koroškem je razširjena proizvodnja [[mošt]]a (''Most'', izgovori se podobno kot v slovenščini) iz [[Hruška|hrušk]] ali [[Jabolko|jabolk]]. Pije se tudi [[žganje]] (''Schnaps''), z do 60 % alkohola, narejeno iz različnih vrst sadja. Če prihaja iz male zasebne destilirnice, ki jih je v Avstriji okoli 20.000, se imenuje ''Selbstgebrannter'' ali ''Hausbrand''. <gallery> Wiener-Schnitzel02.jpg|''Wiener Schnitzel'', [[dunajski zrezek]] 2013-12-Germknödel (2).JPG|''Germknödel'' z vanilijevim prelivom in makom, golaževa juha in kajzerica (''Germknödel mit Vanille-Sauce, Mohn, Gulaschsuppe, Kaisersemmel'') Tafelspitz.jpg|''Tafelspitz'', kuhana govedina s hrenom, krompir kot priloga Kaerntner-Nudeln.jpg|''Kasnudeln'' (krapci) brez zabele 2014-9-Graz Apfelstrudel.JPG|Jabočni zavitek (''Apfelstrudel'') Sachertorte DSC03027 retouched.jpg|Sacherjeva torta iz dunajskega hotela Sacher Einspaenner.jpg|''Einspänner Kaffe'': sproščujoča skodelica [[Kava|kave]] je dunajska specialiteta </gallery> === Šport === [[Slika:Fischer Sports franz-klammer 1976.jpg|thumb|upright|Smučar [[Franz Klammer]], dobitnik zlate medalje na [[Zimske olimpijske igre 1976|Zimskih olimpijskih igrah 1976]] v [[Innsbruck]]u ]] Zaradi goratega površja je [[alpsko smučanje]] prevladujoč avstrijski šport. Priljubljeni so tudi sorodni zimski športi, kot sta [[deskanje na snegu]] in [[smučarski skoki]]. Avstrijski športniki, kot so [[Annemarie Moser-Pröll]], [[Franz Klammer]], [[Hermann Maier]], [[Toni Sailer]], [[Benjamin Raich]], [[Marlies Schild]] in [[Marcel Hirscher]], so na splošno znani kot eni največjih alpskih smučarjev vseh časov. [[Bob (šport)|Bob]], [[sankanje]] in [[skeleton]] so prav tako priljubljeni dogodki na stezi v kraju [[Igls]], ki je tudi gostil tovrstne tekme na [[Zimske olimpijske igre|Zimskih olimpijskih igrah]] leta [[Zimske olimpijske igre 1964|1964]] in [[Zimske olimpijske igre 1976|1976]] v [[Innsbruck]]u. Leta 2012 je Innsbruck gostil Zimsko olimpijado mladih.<ref name="WYO2012">{{navedi splet|title=YOG Innsbruck 2012: Relive the announcement|publisher=International Olympic Committee|url=http://www.olympic.org/uk/news/olympic_news/full_story_uk.asp?id=2890|date=12.12.2008|accessdate=24.12.2008| archiveurl= https://web.archive.org/web/20081216073505/http://www.olympic.org/uk/news/olympic_news/full_story_uk.asp?id=2890| archivedate= 16.12.2008 | url-status=live}}</ref> Rekreativno smučanje je možno na številnih smučiščih, <ref>{{navedi splet |url=http://www.bergfex.si/oesterreich/ |title=Smučišča Avstrija (371) |accessdate=1.3.2015 |work=www.Bergfex.si |archive-date=2015-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150305132849/http://www.bergfex.si/oesterreich/ |url-status=dead }}</ref> med katerimi se nekatera uvrščajo med najboljša v Evropi (npr. [[Obergurgl]], [[Kuhtai]], [[St.&nbsp;Anton]], [[Zell am See-Kaprun]], [[Schladming]], [[Kitzbühel]], [[Soll]] in [[Hintertux]]).<ref>{{navedi splet |url=http://www.independent.co.uk/extras/indybest/travel/the-50-best-ski-resorts-8884688.html |title=The 50 Best ski resorts |accessdate=1.3.2015 |date=18.10.2013 |work=Indepedent (časopis)}}</ref> Priljubljen ekipni šport je [[nogomet]], ki ga ureja Avstrijska nogometna zveza.<ref name="Football">{{navedi splet|url=http://www.oefb.at/|title=Österreichischer Fußballbund|year=2009|work=ÖFB|language=de|accessdate=17.6.2009| archiveurl= https://web.archive.org/web/20090628120811/http://www.oefb.at/| archivedate= 28.6.2009 | url-status=live}}</ref> V avstrijski zvezni ligi (''Austrian Bundesliga'') igrajo znani nogometni klubi, kot so [[SK Rapid Wien]], [[FK Austria Wien]], [[FC Red Bull Salzburg|Red Bull Salzburg]] in [[Sturm Graz]]. Poleg nogometa potekajo profesionalna ligaška tekmovanja v hokeju in košarki. Priljubljena je tudi [[jahanje|konjska ježa]], tudi na podlagi slavne [[Španska jahalna šola|Španske jahalne šole]] z [[Lipicanec|lipicanci]] z Dunaja. Iz Avstrije prihaja nekaj znanih dirkačev [[Formula 1|Formule&nbsp;1]], med njimi [[Niki Lauda]], [[Jochen Rindt]] in [[Gerhard Berger]]. Občasno so na dirkališču v Zeltwegu (prvotno Österreichring, kasneje A1-Ring, sedaj [[Red Bull Ring]]) tudi uradne dirke Formule 1 za [[Velika nagrada Avstrije|Veliko nagrado Avstrije]].<ref>{{navedi splet |url=http://f1.avtomanija.com/default.asp?rb=1&id=25965 |title=Red Bull vrača formulo ena v Avstrijo |accessdate=23.3.2015 |date=23.7.2013 |work=avtomanija.com}}</ref> Pod avstrijsko licenco v Formuli 1 tekmujeta dve ekipi, [[Red Bull Racing]] in [[Scuderia Toro Rosso]]. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == *[[Vojvodina Avstrija]] *[[Nadvojvodina Avstrija]] *[[Avstrijsko cesarstvo]] *[[Seznam avstrijskih vladarjev]] ; Bibliografija {{Refbegin}} * {{navedi knjigo |title=Austria |publisher=Baedeker |year=2009 |isbn=978-3-8297-6613-5 |pages=606|cobiss=219552 |author=Arnold, Rosemarie}} * {{navedi knjigo | last=Brook-Shepherd | first=Gordon | title=The Austrians: a thousand-year odyssey | url=https://archive.org/details/austriansthousan00broo | year=1998 | publisher=Carroll & Graf Publishers, Inc | location=New York | isbn=0-7867-0520-5}} * {{navedi knjigo | last=Jelavich | first=Barbara | title=Modern Austria: empire and republic 1815–1986 | url=https://archive.org/details/modernaustria00barb | year=1987 | publisher=Cambridge University Press | location=Cambridge | isbn=0-521-31625-1}} * {{navedi knjigo | last=Johnson | first=Lonnie | title=Introducing Austria: a short history | year=1989 | publisher=Ariadne Press | location=Riverside, Calif. | isbn=0-929497-03-1}} * Rathkolb, Oliver. ''The Paradoxical Republic: Austria, 1945–2005'' (Berghahn Books; 2010, 301 pages). Translation of 2005 study of paradoxical aspects of Austria's political culture and society. * {{navedi knjigo | last=Schulze | first=Hagen | title=States, nations, and nationalism: from the Middle Ages to the present | url=https://archive.org/details/statesnationsnat0000schu | year=1996 | publisher=Blackwell | location=Cambridge, Mass. | isbn=0-631-20933-6}} {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Austria}} {{Wikipotovanje|Austria|Avstrija}} * [http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Predstavitev_drzave_4041.aspx Izvozno okno - o Avstriji in njenem gospodarstvu] ''(v slovenščini)'' * [http://www.dunaj.veleposlanistvo.si/ Strani slovenskega veleposlaništva na Dunaju] ''(v slovenščini)'' * [http://www.sgz.at/home_sl/ Slovenska gospodarska zveza v Celovcu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402122301/http://www.sgz.at/home_sl/ |date=2015-04-02}} ''(v slovenščini)'' * [http://www.celovec.konzulat.si/ Generalni konzulat Republike Slovenije Celovec] ''(v slovenščini)'' * [https://www.wko.at/Content.Node/mehrsprachige_info/Slovenscina.html Avstrijska gospodarska zbornica o poslovanju v Avstriji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150408215729/https://www.wko.at/Content.Node/mehrsprachige_info/Slovenscina.html |date=2015-04-08}} ''(v slovenščini)'' * AMZS: [http://www.amzs.si/si/456/9/Avstrija.aspx Na poti po Avstriji] ''(v slovenščini)'' * [https://www.bmbwf.gv.at/dam/jcr:54d18ad5-8923-4840-9f64-b2def7eb3319/bw_2122_slo.pdf Izobraževalne poti v Avstriji] (o vseh možnostih, ki jih ponuja avstrijski izobraževalni sistem ''(v slovenščini)'' ; V tujih jezikih: * {{CIA World Factbook link|au|Austria}} * [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria Austria] vnos v ''[[Encyclopædia Britannica]]'' * [http://www.state.gov/p/eur/ci/au/ Austria] informacija zunanjega ministrstva ZDA ([[United States Department of State]]) * [http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/austria.htm Avstrija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080821141923/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/austria.htm |date=2008-08-21}} na''UCB Libraries GovPubs'' * {{dmoz|Regional/Europe/Austria}} * [http://www.city-map.at/ Informacije o Avstriji] po regijah; v petih jezikih. * {{Wikiatlas|Austria}} * {{osmrelation-inline|16239}} * [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=AT Ključne razvojne napovedi za Avstrijo] - [[International Futures]] * [http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-17405422 Avstrijski profil] s strani [[BBC News]] * [https://www.similarweb.com/top-websites/Austria Najbolj obiskane spletne strani v Avstriji] ; Uradne strani * [https://www.help.gv.at/Portal.Node/hlpd/public/en Uradne strani: informacije za tujce o življenju in delu v Avstriji] * [http://www.bmeia.gv.at/en/ Spletne strani o Avstriji avstrijskega zunanjega ministrstva ] * [http://www.bundeskanzleramt.at/DesktopDefault.aspx?alias=english&init&init Federal Chancellery of Austria] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060819212311/http://www.bundeskanzleramt.at/DesktopDefault.aspx?alias=english&init&init |date=2006-08-19}} ''uradni vladni portal'' * [http://aeiou.iicm.tugraz.at/ AEIOU Austria Albums] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090302093527/http://aeiou.iicm.tugraz.at/ |date=2009-03-02}} (v nemščini in angleščini) * [https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-a/austria.html Predsednik države in člani kabineta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130916213716/https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-a/austria.html |date=2013-09-16}} * [http://www.rechtsfreund.at/law-austria.htm Austrian Law] - informacije o avstrijski zakonodaji ; Trgovina *[http://wits.worldbank.org/CountryProfile/Country/AUT/Year/2014/Summary World Bank Summary Trade Statistics Austria] ; Potovanje * [http://www.austria.info/ Austria.info] Spletna stran turističnega urada (tudi v slovenščini: http://www.austria.info/si_b2b) * [http://www.austria.mu/ Austria.mu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090228202655/http://www.austria.mu/ |date=2009-02-28}} Domača stran avstrijskih muzejev * [http://www.postrealism.com/austria.htm TourMyCountry.com] Spletna stran o avstrijski kulturi, kuhinji in turističnih zanimivostih * [http://www.europepictures.gm/europe/austria/photos Evropa v slikah – Avstrija] * [http://www.mycentrope.com/de/home/tag/oesterreich Stvari, ki jih morate videti in doživeti v Avstriji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150524063254/http://www.mycentrope.com/de/home/tag/oesterreich |date=2015-05-24}} {{-}} {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{OVSE}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Nemško govoreče države]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Republike]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Avstrija|*]] {{normativna kontrola}} hyv4p2c1jlhiyp459ecl1015xa9rp3n 6682592 6682568 2026-05-29T13:11:11Z Ljuba24b 92351 6682592 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Država |common_name = Avstrija |common_name2 = Avstrije |native_name = ''{{jezik|de|Republik Österreich}}'' |conventional_long_name= Republika Avstrija |image_flag = Flag of Austria.svg |image_coat = Austria Bundesadler.svg |national_anthem= {{unbulleted list |{{jezik|de|[[Land der Berge, Land am Strome]]}}<br /> |(»Dežela gora, dežela ob reki«) |[[File:Land der Berge Land am Strome instrumental.ogg|center]] }} |image_map = EU-Austria.svg |map_caption = Lega Avstrije (temno zelena)<br />- na [[Evropa|Evropski celini]] (siva)<br />- v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zelena) |image_map2 = Austria - Location Map (2013) - AUT - UNOCHA SI.png |capital = [[Dunaj]] |coordinates = {{koord|48|12|N|16|21|E|type:city(2,000,000)_region:AT-9}} |largest_city = capital |official_languages= [[nemščina]] |regional_languages= [[slovenščina]], [[gradiščanščina]], [[madžarščina]]{{smallsup|1}} |demonym = Avstrijec, Avstrijka |government_type = [[parlamentarna republika]] |leader_title1 = [[predsednik Avstrije|predsednik]] |leader_name1 = [[Alexander Van der Bellen]]<ref name="delopred">{{navedi splet |url=http://www.delo.si/svet/sosescina/danes-bo-znan-novi-predsednik-razdeljene-avstrije.html |title=Svobodnjak ni zmagal, Avstrijo bo vodil Alexander Van der Bellen |accessdate=23.5.2016 |date=23.5.2016 |work=Delo d.d.}}</ref> |leader_title2 = [[kancler Avstrije|kancler]] |leader_name2 = [[Christian Stocker]] |sovereignty_type = [[Avstrijska državna pogodba|neodvisnost]]: |established_event1= uveljavitev [[Avstrijska državna pogodba|Avstrijske državne pogodbe]] |established_date1 = [[27. julij]] [[1955]] |established_event2= [[Deklaracija o neodvisnosti]] |established_date2 = [[26. oktober]] [[1955]] |area_km2 = 83.883 |area_rank = 112. |percent_water = 1,7 |population_census = 9.104.992 |population_census_year = 2023 |population_density_km2 = 109 |population_density_rank= 78. |GDP_year = 2018 |GDP_nominal = 477,672 milijarde USD |GDP_nominal_rank = 29. |GDP_ref = |GDP_PPP = 461,432 milijarde USD |GDP_PPP_rank = |GDP_nominal_per_capita = 53.764 USD |GDP_nominal_per_capita_rank = 13. |GDP_PPP_per_capita = 51.936 USD |GDP_PPP_per_capita_rank= 17. |Gini = 26,7 |Gini_year = 2021 |Gini_change= decrease |Gini_ref = <ref name="eurogini">{{navedi splet |title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en |access-date=21 June 2022 |publisher=[[Eurostat]]}}</ref> |HDI = 0,916 |HDI_year = 2021 |HDI_change= increase |HDI_ref = |HDI_rank = 25. |currency = [[evro]] ([[znak evra|€]]) <sup>2</sup> |currency_code = EUR |time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST= +2 |cctld = [[.at]] <sup>3</sup> |calling_code = 43 |footnote1= [[slovenščina]], [[hrvaščina]] in [[madžarščina]] so uradno priznani regionalni jeziki, [[avstrijski znakovni jezik]] pa je zaščiteni jezik manjšine po vsej državi. |footnote2= Pred 1999: [[avstrijski šiling]]. |footnote3= Uporablja se tudi domena [[.eu]], skupna vsem državam članicam [[Evropska unija|Evropske unije]]. }} '''Republika Avstrija''' ({{lang-de|link=no|Republik Österreich}}, nemška izgovorjava: {{Audio|Republik Österreich.ogg|Republik Österreich}}) je [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] [[zvezna republika]] in [[celinska država]] s približno 9 milijoni prebivalcev.<ref name="Population">{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/dynamic/statistiken/bevoelkerung/bevoelkerungsstand_und_veraenderung/056447 |title=Bevölkerungsstand und −veränderung |publisher=Statistik Austria |date=19.5.2011 |accessdate=24.7.2011}}</ref> Avstrija meji na [[Lihtenštajn]] in [[Švica|Švico]] na zahodu, [[Italija|Italijo]] in [[Slovenija|Slovenijo]] na jugu, [[Madžarska|Madžarsko]] in [[Slovaška|Slovaško]] na vzhodu ter [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Češka|Češko]] na severu. Ozemlje Avstrije pokriva 83.883&nbsp;km²; na njem prevladuje [[alpsko podnebje]], prisotno pa je tudi [[celinsko podnebje]]. Avstrijsko površje je zelo gorato, saj večino države pripada [[Alpe|Alpam]]; le 32 % ozemlja države leži pod 500&nbsp;m, najvišji vrh pa je [[Veliki Klek]] (''Großglockner'') z 3.798&nbsp;[[Nadmorska višina|m n.&nbsp;m.]]<ref name="CIA">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/au.html |title=Austria |work=[[The World Factbook]] |date=14.5.2009 |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |accessdate=31.5.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090610113837/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/AU.html| archivedate=10.6.2009 |url-status=live}}</ref> Večina prebivalstva govori [[Bavarska|bavarsko]] narečje [[Nemščina|nemščine]];<ref name="Language">{{navedi splet |url=http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_umgangssprache_staatsangehoerigkeit_und_geburtsland_022896.pdf |title=Die Bevölkerung nach Umgangssprache, Staatsangehörigkeit und Geburtsland |publisher=Statistik Austria |accessdate=17.11.2010 |format=PDF |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101113171636/http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_umgangssprache_staatsangehoerigkeit_und_geburtsland_022896.pdf |archivedate=13.11.2010 |url-status=live}}</ref> [[uradni jezik]] države je avstrijska nemščina<ref name="listlanguage">{{navedi splet |url=http://www.listlanguage.com/german-written-language.html |title=German Written Language |accessdate=5.4.2015 |publisher=listlanguage.com |archive-date=2015-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150216152208/http://listlanguage.com/german-written-language.html |url-status=dead}}</ref> v standardni obliki.<ref name="Britannica">{{navedi splet |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria |title=Austria |date=31.5.2009 |work=[[Encyclopædia Britannica]] |accessdate=31.5. 2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090419153631/http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria |archivedate=19 April 2009 |url-status=live}}</ref> Drugi lokalno omejeni uradni jeziki so na območjih z [[Narodnostna manjšina|narodnostnimi manjšinami]] še [[gradiščanščina]], [[madžarščina]] in [[slovenščina]].<ref name="CIA"/> Začetki sodobne Avstrije segajo nazaj do časov [[Habsburžani|Habsburške dinastije]], ko je bilo ozemlje države večinoma del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Od časa [[Reformacija|reformacije]] je precej severnonemških princev, ki so sovražili cesarja, izrabilo [[protestantizem]] kot izgovor za upor. [[Tridesetletna vojna]], vpliv [[Kraljevina Švedska|Kraljevine Švedske]] in [[Francija|Francije]], vzpon [[Prusija|Prusije]] in [[napoleonske vojne]] so vsi skupaj oslabili cesarjev položaj v [[Severna Nemčija|Severni Nemčiji]], na jugu in v ne-nemških delih cesarstva pa so cesar in katolištvo ohranili nadzor. V&nbsp;17. in 18.&nbsp;stoletju je Avstrija uspela zadržati svoj položaj kot ena od evropskih velesil<ref>Market Liberalism: A Paradigm for the 21st Century, page&nbsp;247, David Boaz, Edward H. Crane, [[Cato Institute]], Washington&nbsp;D.C., 1993, ISBN 978-0-932790-98-9</ref><ref>The Transformation of European Politics, 1763–1848, Oxford History of Modern Europe, page&nbsp;209, Paul W. Schroeder, Oxford University Press, 1996, ISBN 978-0-19-820654-5</ref> in, kot odgovor na [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] kronanje za [[Prvo Francosko cesarstvo|francoskega cesarja]], so leta 1804 uradno proglasili [[Avstrijsko cesarstvo]]. Po Napoleonovem porazu je Prusija postala glavni avstrijski tekmec za nadvlado v širšem nemškem področju. Avstrijski poraz proti Prusiji v [[bitka pri Königgrätzu|bitki pri Königgrätzu]] med [[Avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-prusko vojno]] je leta 1866 omogočil Prusiji nadzor nad ostalo Nemčijo. Leta 1867 se je cesarstvo na podlagi reform preimenovalo v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]]. Po francoskem porazu v [[Francosko-pruska vojna|francosko-pruski vojni]] leta 1870 je Avstrija ostala izven sestava novega [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]], čeprav je v naslednjih desetletjih svojo politiko in zunanje zadeve vodila v veliki skladnosti z Nemškim cesarstvom pod pruskim vodstvom. Med [[Avstro-ogrski ultimat Srbiji|krizo leta 1914]], ki je sledila atentatu na [[Franc Ferdinand|nadvojvodo Franca Ferdinanda]], je Nemčija vodila Avstrijo k ultimatu [[Srbija|Srbiji]], kar je na koncu sprožilo [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]]. Po razpadu Habsburškega cesarstva ob koncu prve svetovne vojne leta 1918 je Avstrija prevzela in uporabljala ime Republika [[Nemška Avstrija]] ({{lang|de|Deutschösterreich}}) kot poskus združevanja z [[Weimarska republika|Nemčijo]], vendar so ji to prepovedali na podlagi [[Saint-Germainski mir (1919)|sporazuma iz Saint-Germaina]] iz leta 1919. Prva Republika Avstrija je bila tako ustanovljena leta 1919. S&nbsp;pripojitvijo (''[[Anschluss]]'') jo je leta 1938 okupirala in si jo pripojila [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]].<ref name="Britannica Anschluss">{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/26730/ |title=Anschluss |date=24 September 2009 |work=[[Encyclopædia Britannica]] |accessdate=31.5.2009}}</ref> To je trajalo do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] leta 1945, ko so jo, tako kot Nemčijo, zasedli [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] in ponovno vzpostavili njeno [[Demokracija|demokratično]] ustavo. Z [[Avstrijska državna pogodba|avstrijsko državno pogodbo]] iz leta 1955 je Avstrija ponovno postala suverena država, s čimer se je zaključila njena okupacija. Tega leta je avstrijski parlament sprejel tudi deklaracijo o nevtralnosti in se z njo zavezal k stalni nevtralnosti Republike Avstrije v mednarodnih odnosih. Po Avstrijski državni pogodbi je posebne pravice dobila tudi [[Koroški Slovenci|slovenska manjšina]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], toda pri uveljavljanju teh pravic se zapleta še desetletja po formalni podelitvi.<ref name="delo o manjšinah">{{navedi splet|url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/narodnostne-manjsine-v-avstriji-le-se-civilna-druzba.html|title=Narodnostne manjšine v Avstriji le še civilna družba?|accessdate=19.3.2015|date=9.3.2012|work=[[Delo (časopis)|Delo d.d.]]}}</ref> Danes je Avstrija [[parlament]]arna [[predstavniška demokracija]], ki jo sestavlja devet zveznih dežel.<ref name="CIA" /><ref name="johnson 17">Johnson 17</ref> Njeno glavno in največje mesto z 1,9&nbsp;milijona prebivalci je [[Dunaj]].<ref name="CIA" /><ref name="Vienna pop">{{navedi splet |url=http://www.statistik.at/blickgem/pz1/g90001.pdf |title=Probezählung 2006 – Bevölkerungszahl |date=31 October 2006 |work=Statistik Austria |format=PDF |language=de|accessdate=27.5.2009}}</ref> Avstrija je ena najbogatejših držav na svetu, s [[Kosmati domači proizvod|kosmatim domačim proizvodom]] na prebivalca 46.330 [[Ameriški dolar|USD]] (ocena iz 2012). V državi se je oblikoval visok življenjski standard; tako je leta 2011 Avstrija prišla na 19. mesto na lestvici držav po [[Indeks človekovega razvoja|indeksu človekovega razvoja]]. Od leta 1955 je Avstrija članica [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]],<ref>Jelavich 267</ref> [[Evropska unija|Evropske unije]] od leta 1995,<ref name="CIA" /> in ena od ustanovnih članic [[OECD]].<ref name="OECD">{{navedi splet |url=http://www.oecd.org/about/0,3347,en_33873108_33873245_1_1_1_1_1,00.html |title=Austria About |publisher=OECD |accessdate=20.5.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090506022708/http://www.oecd.org/about/0,3347,en_33873108_33873245_1_1_1_1_1,00.html |archivedate=6.5.2009 |url-status=live}}</ref> Avstrija je od 1995 podpisnica [[Schengenski sporazum|Schengenskega sporazuma]],<ref name="Schengen">{{navedi splet |url=http://migration.ucdavis.edu/mn/more.php?id=643_0_4_0 |title=Austria joins Schengen |date=maj 1995 |work=Migration News |accessdate=30.5.2009}}</ref> in od leta 1999 uporablja tudi skupno evropsko valuto, [[evro]]. Po podatkih iz leta 2014 predstavljajo storitve 69 % kosmatega domačega proizvoda, [[Industrijski sektor|industrija]] 29 % in [[kmetijstvo]] 2 %.<ref name="izvoznookno"/> Za Slovenijo je avstrijsko gospodarstvo takoj za [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Italija|Italijo]] tretji največji zunanjetrgovinski partner in največji investitor, gospodarstvi pa sta vedno bolj prepleteni.<ref name="veleposlaništvo">{{navedi splet |url=http://www.dunaj.veleposlanistvo.si/index.php?id=4037 |title=Bilateralno gospodarsko sodelovanje z Avstrijo|accessdate=16.2.2015 |work=Veleposlaništvo Republike Slovenije, Dunaj}}</ref> Za Avstrijo je Slovenija kot zunanjetrgovinski partner na približno 15. mestu.<ref name="okno2016">{{navedi splet |url=http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Bilateralni_odnosi_s_Slovenijo_4022.aspx |title=Bilateralni ekonomski odnosi Avstrije s Slovenijo |accessdate=25.2.2016 |date=februar 2016 |work=SPIRIT}}</ref> == Izvor besede Avstrija == [[Slika:Ostarrichi.jpg|thumb|upright|Prva pojavitev besede "ostarrichi", obkroženo z rdečo. Sodobna Avstrija slavi ta dokument iz leta 996 kot letnico rojstva naroda.]] Nemško ime za Avstrijo, ''{{lang|de|Österreich}}'', pomeni »vzhodna posest« ali »vzhodno cesarstvo«, in je povezano z besedo ''Ostarrîchi'', ki se je prvič pojavila v listini iz leta 996.<ref name="University of Klagenfurt">{{navedi splet|url=http://wwwg.uni-klu.ac.at/spw/oenf/name2.htm|title=University of Klagenfurt}}</ref> Ta beseda je najverjetneje prevod iz srednjeveške [[Latinščina|latinščine]], {{lang|la|[[Marchia orientalis]]}}, v lokalno (bavarsko) narečje. V istem času je bila Avstrija Bavarska prefektura, ustanovljena leta&nbsp;976. Sama beseda »Austria« je okrajšava za polatinjen izraz ''Marcha austriaca'' v pomenu »Vzhodna mejna dežela«. Izraz je bil prvič zabeležen v 12.&nbsp;stoletju in se nanaša na položaj dežele na vzhodnem robu kraljestva [[Karel Veliki|Karla Velikega]].<ref>{{navedi knjigo |first1=Drago |last1=Kladnik |first2=Drago |last2=Perko |year=2013 |title=Slovenska imena držav |url=http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544546.pdf |publisher=Založba ZRC |isbn=9789612544546 |pages=45 |access-date=2015-03-19 |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402103410/http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544546.pdf |url-status=dead}}</ref> V tistem času je bil [[Donava|obdonavski]] bazen [[Zgornja Avstrija|Zgornje]] in [[Spodnja Avstrija|Spodnje Avstrije]] najvzhodnejše bavarsko ozemlje in v praksi skoraj večinoma poseljeno z [[Germani]], medtem ko so na ozemlju bivše [[Vzhodna Nemčija|Vzhodne Nemčije]] prevladovali [[Slovani|slovanski]] [[Lužiški Srbi]] in [[Polabci]]. Sodobni avstrijski zgodovinar [[Friedrich Heer]] v svoji knjigi ''Der Kampf um die österreichische Identität'' (''Boj za avstrijsko identiteto''),<ref>{{navedi knjigo |first=Friedrich |last=Heer |title=Der Kampf um die österreichische Identität |publisher=Böhlau |location=Wien/Köln/Graz |year=1981 |isbn=3-205-07155-7}}</ref> trdi, da germanska oblika ''Ostarrîchi'' ni prevod latinske besede, temveč naslednik mnogo starejšega imena, katerega korenine naj bi iskali v [[Keltski jeziki|keltskih jezikih]] starodavne Avstrije: pred več kot 2.500&nbsp;leti je lokalno keltsko prebivalstvo ([[Halštatska doba|halštatska kultura]]) večji del dežele imenovalo ''Norig''; po Heeru, je ''no-'' ali ''nor-'' pomenilo »vzhod« ali »vzhoden«, medtem ko je ''-rig'' povezan s sodobno nemško besedo ''Reich'', kar pomeni »posest«. V skladu s tem bi ''Norig'' v osnovi pomenil enako kot ''Ostarrîchi'' in ''Österreich'', in iz tega ''Austria''. Hipoteza med strokovnjaki še ni sprejeta. V zgodovini je bilo keltsko ime polatinjeno v ''Noricum'' po [[Rimski imperij|rimskem]] zavzetju večine dežele okoli leta {{nowrap|15 pr. n. št.}} Norik je kasneje, sredi 1.&nbsp;stoletja, postal [[Norik (rimska provinca)|rimska provinca]].<ref name="Noricum">{{navedi splet |url=http://www.aeiou.at/aeiou.encyclop.n/n840136.htm;internal&action=_setlanguage.action?LANGUAGE=en |title=Noricum, römische Provinz |work=AEIOU |accessdate=20.5.2009}}</ref> == Zgodovina == ===Od prazgodovine do Habsburžanov=== [[Slika:2011-07-09 gasometer 28.JPG|thumb|upright|[[Willendorfska Venera]], 28.000 do {{nowrap|25.000 pr. n. št.}} (Naravoslovno-zgodovinski muzej na Dunaju)]] Srednjevropsko ozemlje sedanje Avstrije, ki je bilo naseljeno že v prazgodovini,<ref name="johnson 17"/> so v predrimskem času zavzela različna [[Kelti|keltska]] plemena; zgodnja [[železna doba]] se po najdbah v [[Hallstatt]]u celo imenuje Halštatska doba ali [[Halštatska kultura]], ki datira v 9. do 6.&nbsp;stoletje pr.&nbsp;n.&nbsp;št. Keltsko [[Noriško kraljestvo]] so kasneje zavzeli Rimljani in iz njega naredili provinco. [[Carnuntum]] (sedanji Petronell) blizu Dunaja je bil pomemben vojaški tabor in kasneje glavno mesto province Zgornja [[Panonija (rimska provinca)|Panonija]]. Carnuntum je bil skoraj 400 let dom okoli 50.000 prebivalcem.<ref name="Carnuntum Tourism">{{navedi splet |title=Rome's metropolis on the Danube awakens to new life |work=Archäologischer Park Carnuntum |publisher=Archäologische Kulturpark Niederösterreich Betriebsgesellschaft m.b.H. |url=http://www.carnuntum.co.at/content-en/tales-from-carnuntum |accessdate=20.2.2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100116125751/http://www.carnuntum.co.at/content-en/tales-from-carnuntum |archivedate=16.1.2010 |url-status=live}}</ref> Pomembno je bilo tudi mesto [[Virunum]] na današnjem avstrijskem Koroškem; na območju današnjega Dunaja pa je že v predrimskem času stala naselbina [[Vindobona]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/novice/nujnost-priredbe-rimske-zgodovine-v-avstriji/212570|title=Nujnost priredbe rimske zgodovine v Avstriji |accessdate=24.3.2015 |date=18.9.2009 |work=MMC RTV-SLO}}</ref> [[Slika:Petronell-Heidentor.jpg|thumb|upright|»Heidentor« (Ajdovska vrata) - ostanki rimskega vojaškega mesta [[Carnuntum]] znotraj sedanjega arheološkega parka]] [[Slika:Austria_Romana.png|thumb|upright|[[Rimska provinca|Rimske province]] in največja mesta na ozemlju današnje Avstrije v času Rimskega imperija]] Po padcu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] so ozemlje napadli [[Huni]], [[Langobardi]], [[Ostrogoti]], [[Bavarci]], [[Slovani]] in [[Avari]].<ref name="johnson 19" /> [[Karel Veliki]] je zavzel območje leta 788, vzpodbujal kolonizacijo in širil [[krščanstvo]].<ref name="johnson 19">Johnson 19</ref> Kot del vzhodnega [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskega cesarstva]] so bili glavni deli sedanje Avstrije podeljeni [[Babenberžani|Babenberžanom]]. Območje je bilo znano kot Vzhodna mejna krajina (''Marchia Orientalis'') in je leta 976 prešlo v last [[Leopold I. Babenberški|Leopolda I. Babenberškega]].<ref name="johnson 20">Johnson 20–21</ref> Prva omemba imena ''Avstrija'' je iz leta 996, kjer je zapisana kot ''Ostarrîchi'', kar se nanaša prav na ozemlje Babenberške mejne krajine.<ref name="johnson 20" /> Leta 1156 je listina [[Privilegium Minus]] povzdignila Avstrijo v status vojvodine. Leta 1192 so Babenbergi pridobili tudi [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]]. S smrtjo [[Friderik II. Babenberški|Friderika&nbsp;II. Babenberškega]] leta 1246 je linija Babenberžanov izumrla.<ref name="johnson 21">Johnson 21</ref> Posledično je oblast nad Avstrijo, Štajersko in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] prevzel češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II.]].<ref name="johnson 21" /> Njegove vladavine je bilo konec leta 1278 po porazu v [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]], kjer ga je premagal [[Rudolf I. Habsburški]].<ref>Johnson 23</ref> Od tedaj do konca [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je zgodovina Avstrije tesno povezana s [[Habsburžani]]. === Srednji vek === V 14. in 15. stoletju so Habsburžani začeli osvajati province v okolici avstrijskega vojvodstva. Leta 1438 je bil vojvoda [[Albert V. Habsburški|Albert V.]] izbran za naslednika svojega tasta, cesarja [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda]]. Čeprav je Albert vladal le nekaj let, je bil od tedaj dalje (razen ene izjeme) vsak cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] iz rodbine Habsburžanov. [[Slika:Vienna Battle 1683.jpg|thumb|upright|Zmaga cesarstva med [[Drugo obleganje Dunaja|drugim turškim obleganjem Dunaja]] je leta 1683 zaustavila napredovanje [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] v Evropo.]] Habsburžani so prav tako pričeli prevzemati ozemlja izven dednih dežel. Leta 1477 je [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]], edini sin cesarja svetega rimskega cesarstva [[Friderik III. Habsburški|Friderika&nbsp;III.]], oženil naslednico Marijo Burgundsko in s tem za družino pridobil večino Nizozemske.<ref name="johnson 25">Lonnie Johnson 25</ref><ref name="brook 11">Brook-Shepherd 11</ref> Njegov sin [[Filip I. Kastiljski]] se je poročil z [[Ivana Blazna|Ivano Blazno]], naslednico [[Kastilija|kastiljske]] in [[Aragonsko kraljestvo|aragonske]] krone in s tem za Habsuržane pridobil še Španijo ter njena italijanska, afriška in ameriška ozemlja.<ref name="johnson 25" /><ref name="brook 11" /> Leta 1526 sta po [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] Češka in del Ogrske, ki sta spadali pod [[Osmansko cesarstvo]], prešli pod avstrijsko vladavino.<ref>Lonnie Johnson 26</ref> Osmansko prodiranje na Ogsko je vodilo v pogoste spopade med obema cesarstvoma, kar je bilo še posebej očitno med t.&nbsp;i. ''dolgo vojno'' med letoma 1593 in 1606. Turki so skoraj izvedli skoraj dvajset vpadov na Štajersko,<ref>"'' The Catholic encyclopedia''". Charles George Herbermann (1913). Robert Appleton company.</ref> nekateri od njih so bili opisani kot »požiganje, ropanje in zasužnjevanje tisočev«.<ref>''[http://books.google.com/books?id=8-ARAAAAYAAJ&pg=PA560&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false Bentley's miscellany]''. Charles Dickens, William Harrison Ainsworth, Albert Smith (1853).</ref> === 17. in 18. stoletje === {{Glavni|Habsburška monarhija}} Med dolgo vladavino cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda&nbsp;I.]] (1657–1705) in po uspešni [[Drugo obleganje Dunaja|obrambi Dunaja leta 1683]] (pod poveljstvom poljskega kralja [[Jan III. Sobieski|Jana III. Sobieskega]]),<ref>Lonnie Johnson 26–28</ref> je več vojnih pohodov na koncu leta 1699 prineslo celotno ozemlje Ogrske pod avstrijsko okrilje. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je izgubil precej pridobitev cesarstva iz preteklih let, zlasti zaradi grozečega izumrtja habsburške dinastije. Karel je bil pripravljen žrtvovati veliko ozemlja in vpliva v zameno za priznanje [[Pragmatična sankcija|Pragmatične sankcije]], s katero je svojo hčer [[Marija Terezija|Marijo Terezijo]] postavil za naslednico. Čeprav so se mnogi [[Evropa|evropski]] [[monarh]]i s ''pragmatično sankcijo'' ob njenem nastanku strinjali, se je po Karlovi smrti leta 1740 začela [[vojna za avstrijsko nasledstvo]]. Avstrija je po več [[Šlezijske vojne|vojnah]] s Prusijo izgubila [[Šlezija|Šlezijo]]. Marija Terezija pa je za cesarstvo pomembna zaradi napredka, ki ga je kot pripadnica [[razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]] sprožila v času svoje vladavine. Z vzponom Prusije se je v Nemčiji pričelo obdobje avstrijsko-pruskega dualizma. Avstrija je skupaj s Prusijo in Rusijo sodelovala pri prvi in tretji [[Delitve Poljske|delitvi Poljske]] (v letih 1772 in 1795). === 19. stoletje === {{Glavni|Avstrijsko cesarstvo|Avstro-Ogrska}} [[Slika:CongressVienna.jpg|thumb|upright|[[Dunajski kongres]] je potekal med letoma 1814 in 1815. Njegov cilj je bil urediti napetosti, ki so bile rezultat [[Francoska revolucija|francoskih revolucionarnih vojn]], [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]] in razpada [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]].]] [[Slika:Franz-Joseph-1885.jpg|thumb|left|upright=.3|[[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef&nbsp;I.]] je eden izmed evropskih monarhov z najdaljšo dobo vladanja, vladal je 68&nbsp;let.]] Avstrija se je kasneje zapletla v vojno z [[Francoska revolucija|revolucionarno Francijo]], na začetku zelo neuspešno, z vrsto zaporednih porazov, ki jim jih je zadal [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] in so na koncu privedli h koncu Svetega rimskega cesarstva leta 1806. Dve leti prej,<ref>Johnson 34</ref> leta 1804, je nastalo Avstrijsko cesarstvo. Leta 1814 je bila Avstrija del zavezniških sil, ki so napadle Francijo in h koncu privedle obdobje [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]]. [[Slika:Austria Hungary ethnic.svg|thumb|upright=1.2|[[Etnična skupina|Etnično]]-[[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikovni]] zemljevid Avstro-Ogrske iz leta 1910]] Iz [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] leta 1815 je izšla kot ena izmed štirih vodilnih sil in kot priznana velesila. Istega leta je bila pod avstrijskim predsedstvom ustanovljena [[Nemška konfederacija]] (''{{lang|de|Deutscher Bund}}''). Zaradi nerešenih družbenih, političnih in narodnostnih trenj so nemške dežele pretresle [[Revolucionarno leto 1848|revolucije leta 1848]]; le-te so težile k združeni Nemčiji.<ref name="johnson 36">Johnson 36</ref> Združena Nemčija bi bila možna tako kot Velika Nemčija ali kot Velika Avstrija ali pa le kot Nemška konfederacija brez Avstrije. Ker se Avstrija ni bila pripravljena odpovedati nemško govorečim ozemljem v korist slednje, leta 1848 nastalemu [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]], so krono novega cesarstva ponudili pruskemu kralju [[Friderik Viljem IV. Pruski|Frideriku Viljemu&nbsp;IV.]] Leta 1864 sta se Avstrija in Prusija skupaj bojevali proti [[Danska|Danski]] in ohranili neodvisnost vojvodin [[Schleswig]] in [[Holstein]] od Danske. Toda ker se o upravljanju teh vojvodin nista zmogli dogovoriti, sta se leta 1866 zapletli v [[Avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-prusko vojno]]. Po porazu proti Prusiji v [[bitka pri Königgrätzu|bitki pri Königgrätzu]]<ref name="johnson 36" /> je bila Avstrija primorana zapustiti konfederacijo in posledično ni več sodelovala pri nemški politiki.<ref name="johnson 55">Johnson 55</ref><ref>Schulze 233</ref> [[Avstro-Ogrski kompromis]] (''Ausgleich'') iz leta 1867, je pod vladavino Franca Jožefa&nbsp;I. uvedel dvojno suverenost Avstrijskega cesarstva in Ogrskega kraljestva.<ref>Johnson 59</ref> Cesarstvo pod avstrijsko-ogrsko oblastjo je bilo raznoliko in je vključevalo različna [[Slovani|slovanska]] ljudstva, med njimi [[Hrvati|Hrvate]], [[Čehi|Čehe]], [[Poljaki|Poljake]], [[Rusini|Rusine]], [[Srbi|Srbe]], [[Slovaki|Slovake]], [[Slovenci|Slovence]] ter [[Ukrajinci|Ukrajince]], poleg teh pa tudi številčne [[Italijani|italijanske]] in [[Romuni|romunske]] skupnosti. Posledično je bilo vladanje Avstro-Ogrski vedno bolj težavno v luči nastajajočih nacionalističnih gibanj, kar je zahtevalo znatno naslanjanje na obsežno tajno policijo. Kljub vsemu se je centralna oblast (Franc Jožef je bil vseeno pripadnik razsvetljenstva) trudila z reformami, s katerimi bi delno ugodila novim težnjam. Tako je bil npr. ''Reichsgesetzblatt'' z zakoni in uredbami [[Cislajtanija|Cislajtanije]] izdan v osmih jezikih, vse narodnosti pa so lahko ustanavljale šole v lastnem jeziku ter imele pravico do uporabe lastnega jezika v uradnih postopkih. Dunaj je zlasti v tem obdobju bil za Slovence pomemben kot nekdanja prestolnica, ki so ji s svojim delovanjem dali pečat tudi številni Slovenci. Kot ključni študijski center za naše kraje je ob koncu 19.&nbsp;stoletja pritegoval glavnino naših tedaj bodočih kulturnikov in intelektualcev, ki so tam preživeli nekaj let, nekateri pa so ostali tudi desetletja ali vse življenje; med njimi so tako [[Ivan Grohar]], [[Ivan Cankar]], [[Jože Plečnik]] in [[Maks Fabiani]].<ref>{{Navedi splet|url = http://slovencinadunaju.weebly.com/|title = SLOVENCI NA DUNAJU okoli leta 1900|date = junij 2013|accessdate = 5.4.2015 |publisher = Filozofska fakulteta v Ljubljani}}</ref> V [[Avguštinej]]u na Dunaju so se šolali tudi številni bodoči slovenski duhovniki. === 20. stoletje === [[Slika:franzferdinand.jpg|thumb|upright|Nadvojvoda [[Franc Ferdinand]] (desno) s svojo družino]] Leta 1908 je Avstro-Ogrska v drugem ustavnem obdobju Osmanskega cesarstva našla izgovor za [[Aneksijska kriza|pripojitev (aneks)]] Bosne in Hercegovine.<ref>{{navedi splet |url=https://www.mtholyoke.edu/acad/intrel/boshtml/bos127.htm |title=The Annexation of Bosnia-Herzegovina, 1908 |publisher=Mount Holyoke College |accessdate=25.3.2013 |archive-date=2013-03-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130323152047/https://www.mtholyoke.edu/acad/intrel/boshtml/bos127.htm |url-status=dead}}</ref> [[Sarajevski atentat|Atentat nad nadvojvodom Francem Ferdinandom in njegovo ženo]], ki ga je poleti leta 1914 v [[Sarajevo|Sarajevu]] izvedel Srb [[Gavrilo Princip]]<ref>Johnson 52–54</ref> so vodilni avstrijski politiki in generali izkoristili in prepričali cesarja, da je napovedal vojno Srbiji (glej [[Avstro-ogrski ultimat Srbiji]]), s tem pa tvegali in nato tudi sprožili izbruh [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], ki je navsezadnje po porazu [[Centralne sile|centralnih sil]] privedla do razpada Avstro-Ogrske; ena izmed novo nastalih držav je bila tudi Avstrija. V vojni je umrlo okrog milijona in pol avstro-ogrskih vojakov, od tega približno 35.000 Slovencev.<ref name="100letprve">{{navedi splet |url=http://www.100letprve.si/i_svetovna_vojna/izgube/ |title=Izgube v 1. svetovni vojni |accessdate=12.4.2015 |work=Brill's Encyclopedia of the First World War. Leiden, Boston: Brill, 2012, cit. po Uradu vlade RS za komuniciranje / Nacionalni odbor}}</ref> ==== Ureditev po prvi svetovni vojni ==== 21. oktobra 1918 so se nemški poslanci [[Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|državnega zbora]] (parlamenta [[Cislajtanija|avstrijske polovice]] Avstro-Ogrske) sestali na Dunaju kot začasna narodna skupščina za Nemško Avstrijo (''Provisorische Nationalversammlung für Deutschösterreich''). 30. oktobra je ta skupščina ustanovila državo Nemško Avstrijo in izvolila vlado, imenovano državni svet ({{jezik-de|Staatsrat}}). Novo vlado je cesar [[Karel&nbsp;I. Habsburško-Lotarinški]] povabil k pogovorom o premirju z Italijo, vendar se v to ni želela vpletati. To je odgovornost za zaključek vojne 3. novembra 1918 preneslo izključno na cesarja in njegovo vlado. 11. novembra 1918 je cesar po nasvetu ministrov stare in nove vlade objavil, da ne bo več sodeloval v državnih poslih. 12. novembra se je Nemška Avstrija z zakonom proglasila za demokratično republiko in del nove Nemške republike. Ustava, ki je ''Staatsrat'' preimenovala v ''Bundesregierung'' (zvezno vlado) in ''Nationalversammlung'' v ''Nationalrat'' (narodni svet), je bila sprejeta 10. novembra 1920. [[Slika:GermanAustriaMap.png|thumb|Nemško govoreče province pod avstrijsko oblastjo leta 1918. Meje na novo nastale Prve republike Avstrije so označene z rdečo.]] [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Pogodba iz Saint-Germaina]] iz leta 1919 ([[Trianonska mirovna pogodba|pogodba iz Trianona]] iz 1920 za Ogrsko) je potrdila in ustalila novo ureditev Srednje Evrope, ki je v večjem delu nastala novembra 1918, pri tem pa so nastale nove države in bile premaknjene meje obstoječih. Več kot trije milijoni nemško govorečih Avstrijcev so se znašli v vlogi manjšin v novo nastalih ali povečanih državah, tj. na [[Češka|Češkem]], v [[Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno|Jugoslaviji]], na [[Madžarska|Madžarskem]] in v Italiji.<ref>Brook-Shepherd 246</ref> Med temi sta bili tudi provinci [[Južna Tirolska]] (ki je postala del Italije) in nemška Češka (kot del [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]]). Status Nemške Češke ([[Sudeti]] idr.) je kasneje odigral pomemben del pri netenju [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] (glej [[Münchenski sporazum#Sudetska kriza|Sudetska kriza]]).<ref name="a1">Brook-Shepherd 245</ref> Status Južne Tirolske je (bil) stalen izvor težav v odnosih med Avstrijo in Italijo, do končne rešitve v 1980-ih, ko je Italija Južni Tirolski podelila precejšnjo stopnjo [[avtonomna pokrajina|avtonomije]]. Med letoma 1918 in 1919 se je Avstrija imenovala Nemška Avstrija (''{{lang|de|Staat Deutschösterreich}}''). Ne samo, da so [[Antanta|antantne sile]] prepovedale Avstriji združitev z Nemčijo, temveč so v mirovnem sporazumu zavrnile tudi uporabo tega imena, zato so ga konec leta 1919 spremenili v Republika Avstrija.<ref name="a1" /> Meja s [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] (kasneje Jugoslavijo) je bila določena po [[Koroški plebiscit|koroškem plebiscitu]] oktobra 1920, na podlagi katerega je večji del nekdanje avstro-ogrske kronske dežele Koroška pripadel novo nastali Avstriji, veliko Slovencev pa je tako ostalo v Avstriji. Meja je po plebiscitu potekala po gorskem masivu [[Karavanke]]. ==== Medvojno obdobje in druga svetovna vojna ==== Po vojni je [[inflacija]] začela načenjati vrednost [[Avstro-ogrska krona|krone]], ki je še vedno bila avstrijska valuta. Jeseni 1922 je Avstrija dobila posojilo, nad katerim je bedelo [[Društvo narodov]].<ref>Brook-Shepherd 257–8</ref> Namen posojila je bil izogib bankrotu, stabilizacija valute in izboljšanje splošnega gospodarskega položaja v Avstriji. Posojilo je pomenilo tudi, da Avstrija ni bila več samostojna država, temveč je delovala pod nadzorom Društva narodov. Leta 1925 je krono nadomestil [[Šiling (avstrijska valuta)|avstrijski šiling]] v razmerju 1:10.000, ki so ga kasneje zaradi njegove stabilnosti imenovali tudi ''alpski dolar''. Od 1925 do 1929 je gospodarsko uživalo kratek vzpon pred skorajšnjim zlomom po [[Črni petek (1929)|črnem petku]] 1929. Prva avstrijska republika je trajala do 1933, ko je kancler [[Engelbert Dollfuss]], z uporabo, kot je to sam imenoval, ''samoodklopa od parlamenta'' (''{{lang|de|Selbstausschaltung des Parlaments}}''), uvedel [[avtokracija|avtokratski]] režim po vzoru italijanskega [[fašizem|fašizma]].<ref name="johnson 104">Johnson 104</ref><ref name="brook 269">Brook-Shepherd 269–70</ref> Dve veliki stranki iz tega obdobja, socialni demokrati in konzervativci, sta ustanovili svoje paravojaške enote;<ref name="Brook-Shepherd 261">Brook-Shepherd 261</ref> ''Republikanischer Schutzbund'' socialnih demokratov so bili proglašeni za nezakonite, a so kljub temu delovali ob izbruhu [[državljanska vojna|državljanske vojne]].<ref name="Brook-Shepherd 261" /><ref name="johnson 104" /><ref name="brook 269" /><ref name="johnson 107">Johnson 107</ref> Po kratkotrajni [[avstrijska državljanska vojna|avstrijski državljanski vojni]] so avstrijski monarhisti in konservativci premagali svoje domače politične tekmece [[socialna demokracija|socialdemokrate]] in prepovedali avstrijsko podružnico [[NSDAP]]. Februarja 1934 so usmrtili več članov ''Schutzbunda'',<ref>Brook-Shepherd 283</ref> socialno-demokratska stranka je bila v ilegali, mnogi izmed članov so bili zaprti ali pa so emigrirali.<ref name="johnson 107" /> 1. maja 1934 so avstrofašisti izglasovali novo ustavo (»Maiverfassung«), ki je utrdila Dolfussovo moč, vendar so Dolfussa 25. julija 1934 med atentatom v poskusu prevrata ubili [[nacisti]].<ref>Lonnie Johnson 109</ref><ref>Brook-Shepherd 292</ref> [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-1987-0922-500, Wien, Heldenplatz, Rede Adolf Hitler.jpg|thumb|upright|Hitler govori na Heldenplatzu, Dunaj, 1938]] [[Slika:KZ Mauthausen.jpg|thumb|upright|Osvoboditev [[Koncentracijsko taborišče Mauthausen|koncentracijskega taborišča Mauthausen]], 1945]] Njegov naslednik, [[Kurt Schuschnigg]] (delno slovenskega rodu), ki je med 29. julijem 1934 in 11. marcem 1938 vladal Avstriji kot zvezni kancler z [[diktatura|diktatorskimi]] pooblastili, se je boril za ohranitev neodvisne Avstrije kot »boljše nemške države«. Schuschnigg je bil v obdobju med obema svetovnima vojnama zadnji avstrijski kancler pred nacistično priključitvijo Avstrije. 12. marca 1938 so avstrijski nacisti prevzeli vlado, medtem ko so nemške čete zavzele državo.<ref name="johnson 112">Johnson 112–113</ref> 13. marca 1938 je bila uradno razglašena priključitev (''[[Anschluss]]'') Avstrije. Dva dni kasneje je [[Adolf Hitler]] (po kraju rojstva Avstrijec) na Dunaju razglasil, kot je to sam imenoval, »ponovno združitev« svoje domovine z [[Tretji rajh|Nemčijo]]. Skupaj z Nemčijo so tudi v Avstriji 10. aprila 1938 izvedli zadnje volitve v obdobju nacizma. Na teh volitvah so tudi odločali o potrditvi združitve z Nemčijo. Zanjo je glasovalo 99,73 % udeležencev.<ref>{{navedi knjigo |first=Otmar |last=Jung |title=Plebiszit und Diktatur: die Volksabstimmungen der Nationalsozialisten |publisher=Mohr |location=Tübingen |year=1995 |isbn=3-16-146491-5 |pages=121}}</ref> Avstrija je bila s tem vključena v Tretji rajh in je prenehala obstajati kot neodvisna država. Arianizacija premoženja avstrijskih Judov se je pričela takoj, že sredi marca. Nacisti so Avstrijo imenovali »Ostmark«,<ref name="johnson 112" /> do leta 1942, ko so jo zopet preimenovali v »Alpen-Donau-Reichsgaue«. Nekateri izmed najbolj znanih nacistov so bili Avstrijci, med drugim Hitler, [[Adolf Eichmann]], [[Ernst Kaltenbrunner]], [[Arthur Seyss-Inquart]], [[Franz Stangl]] in [[Odilo Globocnik]],<ref>Ian Wallace (1999). ''[http://books.google.com/books?id=OiPp8JLxny8C&pg=PA81&dq=&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false German-speaking exiles in Great Britain]''. Rodopi. p.&nbsp;81. ISBN 90-420-0415-0</ref> Avstrijci so sestavljali tudi 40 % osebja nacističnih koncentracijskih taborišč.<ref>David Art (2006). "''[http://books.google.com/books?id=q3oLu8I8hVMC&pg=PA43&dq=&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false The politics of the Nazi past in Germany and Austria]''". Cambridge University Press. p.&nbsp;43. ISBN 0-521-85683-3</ref> Dunaj je padel 13. aprila 1945 med [[Rdeča armada|sovjetsko]] ofenzivo, malo pred dokončnim zlomom Tretjega rajha. Zavezniške sile so se sicer pripravljale tudi na ''[[Operacija alpski zid|Operacijo alpski zid]]'', ki naj bi se izvajala prav na avstrijskih tleh, a se zaradi prehitrega nacističnega zloma nikoli ni udejanila. [[Karl Renner]] in [[Adolf Schärf]] (Socialistična stranka Avstrije), Leopold Kunschak (Avstrijska ljudska stranka, bivši krščanski socialisti) in Johann Koplenig (Komunistična stranka Avstrije) so 27. aprila 1945 razglasili avstrijsko odcepitev od Tretjega rajha in pod državnim kanclerjem Rennerjem ustanovili začasno vlado, s privolitvijo Rdeče armade in s [[Josif Stalin€Stalinovo]] podporo.<ref name="johnson 135">Johnson 135–6</ref> Ta datum je neuradni dan rojstva druge republike. Konec aprila 1945 je bila večina zahodne in južne Avstrije še vedno pod nacistično vladavino. 1. maja 1945 je zopet začela veljati zvezna ustava iz leta 1929, ki jo je 1. maja 1934 ukinil samodržec Dollfuss. Prav na meji z Avstrijo je pri umiku nemških čet v domnevno varnejše zavetje britanskih sil na avstrijskem Koroškem 13.-14. maja 1945 od [[Prevalje|Prevalj]] proti [[Pliberk]]u prišlo do zadnje večje bitke druge svetovne vojne; ker pa so jugoslovanski partizani zavzeli tudi Koroško do Celovca, je med njimi in britanskimi okupacijskimi silami prihajalo do manjših napetosti. Do bitke je prišlo tudi 11. maja pri preboju [[Rupnikov bataljon|Rupnikovega bataljona]] proti [[Borovlje|Borovljam]]. Na [[Vetrinj]]skem polju se je po koncu vojne izoblikovalo tudi begunsko taborišče, kamor so se pred [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovansko armado]] umaknili civilisti in pripadniki kvizlinških enot iz Jugoslavije ([[Četniki (Kraljevina Jugoslavija)|četniki]], [[ustaši]], hrvaški domobrani in [[Prostovoljna protikomunistična milica|belogardisti]]).<ref>{{navedi splet |url= http://dk.mors.si/Dokument.php?id=402|title=Analiza zaključnih vojaških operacij na Koroškem po kapitulaciji Nemčije leta 1945 |accessdate=10.4.2015 |date=julij 2007 |format=pdf |first=Boštjan |last=Peternelj}}</ref> Iz tega taborišča so Britanci v Slovenijo (takrat Jugoslavijo) vrnili pripadnike vojaških formacij, ki so nato večinoma končali kot žrtve [[Povojni izvensodni poboji v Sloveniji|povojnih pobojev]]. Sámo taborišče je nato obstajalo do 1950.<ref name="poboji">{{navedi splet |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf |title=Povojni poboji na Slovenskem 1945 |accessdate= 10.4.2015|date=2009 |format=pdf |first=Andrej |last=Plohl}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.mladina.si/93338/dijaki-begunske-gimnazije-ki-je-delovala-vsega-nekaj-let-so-naredili-izredne-kariere-alojzij-amb/|title=Dijaki begunske gimnazije, ki je delovala vsega nekaj let, so naredili izredne kariere |accessdate=10.4.2015 |date=23.5.2005 |work=Mladina}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://isim.zrc-sazu.si/en/publikacije/slovenski-begunci-v-avstriji-19451950-1#v|title=Slovenski begunci v Avstriji (1945–1950) |accessdate=10.4.2015 |work=Založba ZRC}}</ref> [[Slika:Bergisel.jpg|thumb|upright|[[Innsbruck]] je gostil [[Zimske olimpijske igre 1964]] in [[Zimske olimpijske igre 1976|1976]], kakor tudi prve [[Zimske mladinske olimpijske igre]] v zgodovini leta 2012.]] [[Slika:Uno City Kaiserwasser.jpg|thumb|upright|[[Urad Organizacije združenih narodov na Dunaju|Urad OZN na Dunaju]] (United Nations Office in Vienna - UNOV) je ena od štirih glavnih lokacij [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] po svetu.]] Skupno število avstrijskih žrtev med drugo svetovno vojno med 1939 in 1945 je ocenjeno na 260.000.<ref>Rüdiger Overmans. ''Deutsche militärische Verluste im Zweiten Weltkrieg.'' Oldenbourg 2000.</ref> Žrtev judovskega [[holokavst]]a je bilo 65.000,<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria/33382/Anschluss-and-World-War-II Anschluss and World War II]. Britannica Online Encyclopedia.</ref> okoli 140.000 pa jih je v letih 1938-39 emigriralo. Več tisoč Avstrijcev je bilo udeleženih v resnih nacističnih zločinih (samo v koncentracijskem taborišču [[Mauthausen]]-Gusen je bilo več sto tisoč žrtev), dejstvo, ki ga je uradno priznal šele kancler [[Franz Vranitzky]] leta 1992. ==== Po drugi svetovni vojni ==== Tako kot Nemčijo so tudi Avstrijo razdelili na britansko, francosko, ameriško in sovjetsko območje, ki jih je upravljala Zavezniška komisija za Avstrijo.<ref>Lonnie Johnson 137</ref> Kot je bilo nakazano že v Moskovski deklaraciji iz 1943, je prišlo s strani [[Zavezniki druge svetovne vojne|zaveznikov]] do posebne obravnave Avstrije.<ref name="johnson 135" /> Avstrijsko vlado, ki so jo sestavljali socialni demokrati, konzervativci in komunisti (do leta 1947) in je delovala na Dunaju (ki je bil obkrožen s sovjetsko cono), so zahodni zavezniki priznali oktobra 1945, po tem, ko so v začetku sumili, da je Renner Stalinov pajac. Po tem se je bilo moč izogniti dvojni vladi in delitvi države, kar se je zgodilo v Nemčiji. Avstrijo so sicer obravnavali bolj kot nacistično žrtev, ki so jo osvobodili zavezniki.<ref>Manfried Rauchensteiner: Der Sonderfall. Die Besatzungszeit in Österreich 1945 bis 1955 (''The Special Case. The Time of Occupation in Austria 1945 to 1955''), edited by [[Heeresgeschichtliches Museum]] / Militärwissenschaftliches Institut (Museum of Army History / Institute for Military Science), Vienna 1985</ref> 15. maja 1955 je po več let trajajočih pogovorih, na katere je vplivala tudi [[hladna vojna]], Avstrija z avstrijsko državno pogodbo s štirimi okupacijskimi silami pridobila polno neodvisnost. 26. oktobra 1955 je po odhodu vseh okupacijskih enot s parlamentarnim zakonom Avstrija razglasila »trajno [[nevtralnost]]«.<ref name="johnson 153">Lonnie Johnson 153</ref> Po Avstrijski državni pogodbi je posebne pravice dobila tudi [[Koroški Slovenci|slovenska manjšina]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], toda pri uveljavljanju teh pravic se zapleta še desetletja po formalni podelitvi, število Slovencev se zmanjšuje in se kot narod vedno bolj [[Asimilacija (sociologija)|asimilira]] v nemško govorečo večino.<ref name="delo o manjšinah"/> [[Slika:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (081).jpg|thumb|upright|Avstrija se je [[Evropska unija|Evropski uniji]] pridružila leta 1995 in podpisala [[Lizbonska pogodba|Lizbonsko pogodbo]] 2007.]] Politični sistem Druge republike temelji na ustavah iz let 1920 in 1929, ki sta se zopet uveljavili leta 1945. Sistem je sorazmeren, kar pomeni, da je večina pomembnih mest enakomerno porazdeljenih med socialne demokrate (SPÖ) in ljudsko stranko (ÖVP).<ref>Lonnie Johnson 139</ref> Močan je tudi vpliv interesnih skupin (delavcev, poslovnežev, kmetov), zato se vse spremembe zakonodaje sprejemajo s širokim konsenzom.<ref>Lonnie Johnson 165</ref> Od leta 1945 je enostrankarska vlada delovala v letih 1966–1970 (konzervativci oz. ljudska stranka) in 1970–1983 (socialni demokrati). V vseh ostalih volilnih obdobjih je država vladala bodisi velika koalicija (socialdemokrati in ljudska stranka) bodisi mala koalicija (ena izmed velikih dveh strank in ena izmed ostalih manjših). 1. januarja 1995 je na podlagi dvotretjinsko pozitivne referendumske odločitve Avstrija postala članica Evropske skupnosti.<ref>Brook-Shepherd 447, 449</ref> Po vstopu Lihtenštajna v [[schengensko območje]] leta 2011 nobena izmed sosednjih držav na mejah z Avstrijo ne izvaja več mejnega nadzora. Glavni stranki SPÖ in ÖVP imata glede vojaške neuvrščenosti nasprotni stališči: SPÖ zagovarja nevtralnost, ÖVP pa prilagajanje in sodelovanje v evropski zunanji in obrambni politiki. V resničnosti se to že dogaja, Avstrija tudi deluje v [[Partnerstvo za mir|Partnerstvu za mir]] in je tudi že ustrezno prilagodila svojo zakonodajo. === Unescova svetovna dediščina v Avstriji === Zaradi svoje bogate zgodovine je nekaj področij Avstrije vpisanih na [[UNESCO|Unescov]] [[seznam svetovne dediščine]] oz. so kandidati za vpis<ref>{{navedi splet |url= http://whc.unesco.org/en/statesparties/at |title=Austria |accessdate=25.4.2015 |publisher=UNESCO World Heritage Centre}}</ref>: * [[Zgodovinsko središče mesta Salzburg]] * Palača in vrtovi dvorca [[Schönbrunn]] * [[Kulturna krajina Hallstatt-Dachstein/Salzkammergut]] * [[Železniška proga čez Semmering]] * Mesto [[Gradec]] – zgodovinski center in grad Eggenberg * Kulturna krajina [[Wachau]] * Kulturna krajina [[Nežidersko jezero|Nežiderskega jezera]] / Fertő skupaj z Madžarsko * [[Zgodovinski center Dunaja]] * [[Prazgodovinska kolišča okoli Alp]] (kamor spadajo tudi kolišča na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]]) * [[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]] * Meje rimskega imperija – [[Donavski limes]] (Zahodni segment) * [[Velika zdraviliška mesta Evrope]] == Politika in uprava == [[Slika:Wien - Hofburg, Leopoldinischer Trakt.JPG|thumb|upright|Predsedniška palača v Leopoldovem traktu dvorca [[Hofburg]]]] [[Slika:Wien - Bundeskanzleramt1.JPG|thumb|upright|Urad zveznega kanclerja na Ballhausplatz]] [[Slika:Parlament Vienna June 2006 183.jpg|thumb|upright|Parlament na Dunaju, dom narodnega zbora in zveznega sveta (Nationalrates/Bundesrates)]] Avstrijski parlament je na Dunaju, glavnem in najbolj naseljenem mestu države. Avstrija je postala zvezna, predstavniška demokratična republika z zveznim ustavnim zakonom iz leta 1920. Politični sistem Druge republike z njenimi devetimi deželami temelji na ustavi iz leta 1920, spremenjeni leta 1929, ki je bila ponovno sprejeta 1. maja 1945.<ref>Lonnie Johnson 17, 142</ref> Predsednik Avstrije je vodja države. Predsednik je neposredno izvoljen z večino glasov ljudstva, po potrebi pa se izvede drugi krog med kandidati z največ glasovi. Avstrijski kancler je vodja vlade. Kanclerja izbere predsednik in mu je naloga, da oblikuje vlado na podlagi strankarske sestave spodnjega doma parlamenta. Vlado je mogoče razrešiti s predsedniškim odlokom ali z glasovanjem o nezaupnici v spodnjem domu parlamenta, Nationalratu. Volitve za predsednika in parlament so bile v Avstriji nekoč obvezne. Obveznost je bila odpravljena postopoma med letoma 1982 in 2004.<ref>{{Cite web|title=Bundesministerium für Inneres – Elections Compulsory voting|url=http://www.bmi.gv.at/wahlen/elections_compulsorey_voting.asp|archive-url=https://web.archive.org/web/20071103221527/http://www.bmi.gv.at/wahlen/elections_compulsorey_voting.asp|archive-date=3 November 2007|access-date=3 January 2009|publisher=Bmi.gv.at}}</ref> Avstrijski parlament je sestavljen iz dveh domov. Sestava Nacionalnega sveta (''Nationalrat'') (183 sedežev) se določi vsakih pet let (ali kadar koli zvezni predsednik razpusti Nacionalni svet na predlog zveznega kanclerja ali pa ga razpusti Nacionalni svet) s splošnimi volitvami, na katerih ima volilno pravico vsak državljan, starejši od 16 let. Volilna starost se je leta 2007 znižala z 18 na 16 let.<ref>{{Cite web|title=The Austrian Parliament|url=https://www.parlament.gv.at/ZUSD/DLFolder/Austrian_Parl_E_p27.pdf|website=Parlament.gv.at|access-date=22 November 2021|archive-date=25 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220425043546/https://www.parlament.gv.at/ZUSD/DLFolder/Austrian_Parl_E_p27.pdf}}</ref> Čeprav obstaja splošni prag 4 % glasov za vse stranke na zveznih volitvah (''Nationalratswahlen'') za sodelovanje v proporcionalni porazdelitvi sedežev, ostaja možnost neposredne izvolitve na sedež v enem od 43 regionalnih volilnih okrajev (''Direktmandat''). === Upravna delitev === {{glavni|Zvezna dežela Avstrije}} Republika Avstrija je sestavljena iz devetih zveznih dežel ({{lang-de|link=no|Bundesländer}}).<ref name="CIA"/> Zvezne dežele so nato razdeljene na okrožja ({{lang|de|[[Bezirke]]}}) in upravna mesta ({{lang|de|[[Statutarno mesto (Avstrija)|Statutarstädte]]}}). Okrožja so naprej razdeljena na občine ({{lang|de|Gemeinden}}). Upravna mesta imajo pristojnosti, ki sicer pritičejo tako okrožjem kot občinam. Poseben položaj ima Dunaj, ki je hkrati in mesto in zvezna dežela. {{ImageMap Avstrijskih zveznih dežel|options=float:left}} {| class="wikitable sortable" style=font-size:90%" |- ! # !![[Zvezna dežela Avstrije|Zvezna dežela]] !! Glavno mesto ! Površina<br />{{smaller|(km²)}} !! Prebivalstvo<br />(2025) |- | 1 / B ||[[Gradiščanska]] (''Burgenland'') || [[Železno, Avstrija|Železno]] (''Eisenstadt'') |style=text-align:right| 3965 ||style=text-align:right| 301.790 |- | 2 / K ||[[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] (''Kärnten'') || [[Celovec]] (''Klagenfurt am Wörthersee'') |style=text-align:right| 9537 ||style=text-align:right| 570.095 |- | 3 / N ||[[Spodnja Avstrija]] (''Niederösterreich'') || [[St. Pölten]] |style=text-align:right| 19.180 ||style=text-align:right| 1.727.514 |- | 4 / O ||[[Gornja Avstrija|Zgornja Avstrija]] (''Oberösterreich'') || [[Linz]] |style=text-align:right| 11.983 ||style=text-align:right| 1.535.519 |- | 5 / S ||[[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]] || [[Salzburg]] |style=text-align:right| 7155 ||style=text-align:right| 572.846 |- | 6 / St ||[[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] (''Steiermark'') || [[Gradec]] (''Graz'') |style=text-align:right| 16.399 ||style=text-align:right| 1.271.716 |- | 7 / T ||[[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolska]] (''Tirol'') || [[Innsbruck]] |style=text-align:right| 12.648 ||style=text-align:right| 777.660 |- | 8 / V ||[[Predarlska]] (''Vorarlberg'') || [[Bregenz]] |style=text-align:right| 2602 ||style=text-align:right| 411.784 |- | 9 / W ||colspan=2| [[Dunaj]] (''Wien'') |style=text-align:right| 415 ||style=text-align:right| 2.028.289 |} === Zunanja politika === Avstrija je članica [[Evropska unija|Evropske unije]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Konference za varnost in sodelovanje v Evropi]] in opazovalka v [[Zahodnoevropska unija|Zahodnoevropski uniji]]. Je tudi soustanoviteljica [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj]]. === Eksklave in enklave === Na ozemlju Avstrije se nahaja [[Kleinwalsertal]], ki je funkcionalno [[enklava]] Zvezne republike Nemčije. Kleinwalsertal je sicer del Predarlskega in geografsko meji neposredno nanj, vendar je zaradi topografije ozemlja kraj dostopen samo preko Nemčije. Druga funkcionalna enklava Nemčije je naselbina Jungholz na Tirolskem, ki ni dosegljiva iz Avstrije in je z matično državo povezana le preko 1636 metrov visokega vrha Sorgschrofen. Tako imenovani dvorni gozdovi (Saalforste) se nahajajo na avstrijskem ozemlju, vendar so v zasebni pravni lasti Bavarske. Funkcionalna avstrijska enklava je bila še na švicarskem ozemlju. Švicarskega [[Samnaun|Samnauna]] dolgo časa ni bilo mogoče doseči iz Švice po cesti, temveč prek Avstrije (Tirolske). Zaradi tega so v 19. stoletju opustili retoromanščino in jo nadomestili s tirolščini podobnim narečjem. Sedaj ima Samnaun že tudi cestno povezavo z matično Švico, ima pa še naprej status [[brezcarinska cona|brezcarinske cone]]. Do leta 1980 je podoben status kot Samnaun imel tudi Spiss na avstrijsko-švicarski meji. Kraj je bil dolgo časa dostopen samo iz Samnauna in se je moral upirati izseljevanju, saj je v nasprotju z drugimi enklavami imel malo gospodarskih možnosti, V okviru avstrijske države predstavlja okraj [[Lienz]] (tudi [[Vzhodna Tirolska]]) eksklavo zvezne dežele [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolske]].<ref>{{navedi splet |url=http://basementgeographer.com/same-name-other-side-of-the-border-part-iv-southern-and-eastern-europe/ |title=Same Name, Other Side of the Border (Part IV: Southern and Eastern Europe) |accessdate=31.5.2015 |date=2012 |work=The Basement Geographer |archive-date=2015-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150322231144/http://basementgeographer.com/same-name-other-side-of-the-border-part-iv-southern-and-eastern-europe/ |url-status=dead}}</ref> === Vojska === {{Več slik |align = right |direction= vertical |footer = |footer_align = center |footer_background= |width = 250 |image1 = Leopard 2A4 Austria 4.JPG |caption1= [[Glavni bojni tank]] [[Leopard 2|Leopard 2A4]] Kopenske vojske avstrijskih oboroženih sil |image2 = Eurofighter Typhoon AUT.jpg |caption2= [[Lovsko letalo]] [[Eurofighter Typhoon]] Vojaškega letalstva avstrijskih oboroženih sil }} Moč avstrijskih oboroženih sil (nemško: ''Österreichisches Bundesheer'', dobesedno Avstrijska zvezna vojska) v veliki meri sloni na [[nabor|naborniškemu sistemu]]. Vojaška obveznost se za moške prične z&nbsp;18. letom in traja do dopolnjenega 50.&nbsp;leta starosti. [[Vojaški rok]] traja šest mesecev. Državljan ima v zvezi s služenjem vojaškega roka možnost ugovora vesti: v tem primeru se obveznost vojaškega roka izpolni s civilnim služenjem, ki traja od 9–12&nbsp;mesecev.<ref name="klinar"/> Leta 2013 je bilo v aktivni vojaški službi okoli 24.500 pripadnikov avstrijskih oboroženih sil,<ref name="EDA">{{navedi splet |url= http://www.eda.europa.eu/info-hub/defence-data-portal/Austria/year/2013|title=Defence Data of Austria in 2013 |accessdate=18.7.2015 |publisher=European Defence Agency}}</ref> število pripadnikov rezervne sestave pa se trenutno giblje okoli 27.000.<ref name="GFP"/> Kopenska vojska ima v svoji sestavi okoli 60&nbsp;[[tank]]ov, 400&nbsp;[[pehotno bojno vozilo|pehotnih bojnih vozil]] in 80&nbsp;[[samovozna artilerija|samovoznih artilerij]], Vojaško letalstvo ima okoli 130&nbsp;zrakoplovov, od tega 15&nbsp;lovcev in 70&nbsp;[[helikopter]]jev.<ref name="GFP">{{navedi splet |url= http://www.globalfirepower.com/country-military-strength-detail.asp?country_id=austria|title=Austria Military Strength |accessdate=18.7.2015 |date=1.4.2015|publisher=Global Firepower (GFP)}}</ref> Leta 2013 so vojaški izdatki znašali 2.432 milijonov [[Evro|€]], kar je predstavljalo 0,78 % [[bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]].<ref name="EDA"/> Glavni sektorji Avstrijske zvezne vojske so Kopenska vojska (''Landstreitkräfte''), Vojaško letalstvo (''Luftstreitkräfte'') ter enote za mednarodne misije (''Internationale Einsätzein'') in specialne sile (''Spezialeinsatzkräfte''), ki delujejo pod enotnim poveljstvom (''Streitkräfteführungskommando'', SKFüKdo). Glede na to, da je Avstrija celinska država, nima svoje [[vojna mornarica|vojne mornarice]]. Vrhovni poveljnik avstrijskih oboroženih sil je predsednik države. Nadzor nad oboroženimi silami ima Zvezni svet za obrambo, ki ga vodi zvezni kancler. Zvezni svet za obrambo sestavljajo še podkancler, minister za obrambo, minister za zunanje zadeve in ostali resorni ministri ter načelnik generalštaba Avstrijske zvezne vojske in načeloma tudi predstavniki vseh v državnem svetu zastopanih strank.<ref name="klinar">{{navedi knjigo|author=Klinar T. |year=2007 |title=Primerjava organiziranosti in nalog oboroženih sil Avstrije in Slovenije ''[diplomsko delo]''|publisher=Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/specialisticna/docs/spec_klinar-tomaz.doc}}</ref> Naloge Avstrijske zvezne vojske so vojaška obramba države ter v povezavi s tem obramba ustavne ureditve in demokratične svobode prebivalstva ter vzdrževanje notranje državne ureditve in varnosti, pomoč v primeru naravnih nesreč in nezgod ter pomoč v tujini pri vzdrževanju miru, izvajanju humanitarne pomoči in pomoči v primeru naravnih nesreč, kot tudi iskalne in reševalne naloge.<ref name="klinar"/> V tujini je trenutno največ pripadnikov na [[Kosovo|Kosovu]] (507 pripadnikov, [[KFOR]]), v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] (324 pripadnikov, [[EUFOR]] Althea) in v [[Libanon]]u (171 pripadnikov, [[UNIFIL]]).<ref>{{navedi splet|title=Auslandseinsätze des Bundesheeres|url=http://www.bundesheer.at/ausle/zahlen.shtml|accessdate=18.7.2015|date=Julij 2015|publisher=Bundesheer|language=de|archive-date=2015-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20150722001112/http://www.bundesheer.at/ausle/zahlen.shtml|url-status=dead}}</ref> == Geografija == {{glavni|Geografija Avstrije}} [[Slika:Oesterreich topo.png|thumb|upright=1.4|Topografska karta Avstrije s prikazanimi mesti z več kot 100.000 prebivalci.]] Avstrija je zaradi svoje lege v Alpah pretežno gorata država. Srednjevzhodne Alpe, Severne apneniške Alpe in Južne apneniške Alpe delno ležijo v Avstriji. Od celotne površine Avstrije (83.871 km<sup>2</sup>) se le približno četrtina lahko šteje za nižinsko, le 32 % države pa leži pod 500 metri nadmorske višine. Alpe zahodne Avstrije se v vzhodnem delu države nekoliko umaknejo nižinam in ravninam. Avstrija leži med 46° in 49° severne širine ter 9° in 18° vzhodne dolžine. Razdelimo jo lahko med pet območij, med katerimi je z 62 % ozemlja največje tisto, ki pripada [[Vzhodne Alpe|Vzhodnim Alpam]]. Avstrijsko predgorje ob vznožju Alp in [[karpati|Karpatov]] zavzemajo 12 %, predgorje na vzhodu in območja, ki obdajajo obrobje [[Panonska nižina|Panonske nižine]], pa približno prav tako 12 %. Drugo večje [[Gora|gorsko]] območje, precej nižje od Alp, je na severu. Znano kot avstrijska [[granit]]na [[planota]] in leži v osrednjem delu [[Češki masiv|Češkega masiva]] ter zavzema 10 % Avstrije. Avstrijski del [[Dunajska kotlina|Dunajske kotline]] pokriva ostale 4 %. V Avstriji gozdna pokritost predstavlja približno 47 % celotne površine, kar je leta 2020 ustrezalo 3.899.150 hektarjem (ha) gozda, kar je več kot 3.775.670 hektarjev (ha) leta 1990. Leta 2020 je naravno obnavljajoči se gozd pokrival 2.227.500 hektarjev (ha), zasajeni gozd pa 1.671.500 hektarjev (ha). Od naravno obnavljajočega se gozda je bilo 2 % primarnih gozdov (ki jih sestavljajo avtohtone drevesne vrste brez jasno vidnih znakov človeške dejavnosti), približno 23 % gozdne površine pa je bilo znotraj zavarovanih območij. Za leto 2015 je bilo 18 % gozdnih površin v javni lasti, 82 % v zasebni lasti in 0 % z lastništvom, navedenim kot drugo ali neznano.<ref>{{Cite book|url=https://openknowledge.fao.org/server/api/core/bitstreams/a6e225da-4a31-4e06-818d-ca3aeadfd635/content|title=Terms and Definitions FRA 2025 Forest Resources Assessment, Working Paper 194|publisher=Food and Agriculture Organization of the United Nations|year=2023}}</ref><ref>{{Cite web|title=Global Forest Resources Assessment 2020, Austria|url=https://fra-data.fao.org/assessments/fra/2020/AUT/home/overview|website=Food Agriculture Organization of the United Nations}}</ref> Fitogeografsko Avstrija spada v srednjeevropsko provinco Cirkumborealne regije znotraj Borealnega kraljestva. Po podatkih [[WWF]] lahko ozemlje Avstrije razdelimo na štiri [[ekoregija|ekoregije]]: srednjeevropske mešane gozdove, panonske mešane gozdove, alpske iglavce in mešane gozdove ter zahodnoevropske širokolistne gozdove.<ref name="DinersteinOlson2017">{{Cite journal|last1=Dinerstein|first1=Eric|last2=Olson|first2=David|last3=Joshi|first3=Anup|last4=Vynne|first4=Carly|last5=Burgess|first5=Neil D.|last6=Wikramanayake|first6=Eric|last7=Hahn|first7=Nathan|last8=Palminteri|first8=Suzanne|last9=Hedao|first9=Prashant |last10=Noss |first10=Reed|last11=Hansen|first11=Matt|last12=Locke|first12=Harvey|last13=Ellis|first13=Erle C|last14=Jones|first14=Benjamin|last15=Barber|first15=Charles Victor|date=2017|title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm|journal=BioScience|volume=67|issue=6|pages=534–545|doi=10.1093/biosci/bix014|issn=0006-3568|pmc=5451287|pmid=28608869|doi-access=free|last16=Hayes|first16=Randy|last17=Kormos|first17=Cyril|last18=Martin|first18=Vance|last19=Crist|first19=Eileen |last20=Sechrest |first20=Wes|last21=Price|first21=Lori|last22=Baillie|first22=Jonathan E. M.|last23=Weeden|first23=Don|last24=Suckling|first24=Kierán|last25=Davis|first25=Crystal|last26=Sizer|first26=Nigel|last27=Moore|first27=Rebecca|last28=Thau|first28=David|last29=Birch|first29=Tanya |last30=Potapov |first30=Peter|last31=Turubanova|first31=Svetlana|last32=Tyukavina|first32=Alexandra|last33=de Souza|first33=Nadia|last34=Pintea|first34=Lilian|last35=Brito|first35=José C.|last36=Llewellyn|first36=Othman A.|last37=Miller|first37=Anthony G.|last38=Patzelt|first38=Annette|last39=Ghazanfar|first39=Shahina A. |last40=Timberlake |first40=Jonathan|last41=Klöser|first41=Heinz|last42=Shennan-Farpón|first42=Yara|last43=Kindt|first43=Roeland|last44=Lillesø|first44=Jens-Peter Barnekow|last45=van Breugel|first45=Paulo|last46=Graudal|first46=Lars|last47=Voge|first47=Maianna|last48=Al-Shammari|first48=Khalaf F.|last49=Saleem|first49=Muhammad}}</ref> Avstrija je imela leta 2018 povprečno oceno indeksa integritete gozdne krajine 3,55/10, kar jo uvršča na 149. mesto na svetu od 172 držav.<ref name="FLII-Supplementary">{{Cite journal|last1=Grantham|first1=H. S.|last2=Duncan|first2=A.|last3=Evans|first3=T. D.|last4=Jones|first4=K. R.|last5=Beyer|first5=H. L.|last6=Schuster|first6=R.|last7=Walston|first7=J.|last8=Ray|first8=J. C.|last9=Robinson|first9=J. G. |last10=Callow |first10=M.|last11=Clements|first11=T.|last12=Costa|first12=H. M.|last13=DeGemmis|first13=A.|last14=Elsen|first14=P. R.|last15=Ervin|first15=J.|date=2020|title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity – Supplementary Material|journal=Nature Communications|volume=11|issue=1|page=5978|bibcode=2020NatCo..11.5978G|doi=10.1038/s41467-020-19493-3|issn=2041-1723|pmc=7723057|pmid=33293507|doi-access=free|last16=Franco|first16=P.|last17=Goldman|first17=E.|last18=Goetz|first18=S.|last19=Hansen|first19=A. |last20=Hofsvang |first20=E.|last21=Jantz|first21=P.|last22=Jupiter|first22=S.|last23=Kang|first23=A.|last24=Langhammer|first24=P.|last25=Laurance|first25=W. F.|last26=Lieberman|first26=S.|last27=Linkie|first27=M.|last28=Malhi|first28=Y.|last29=Maxwell|first29=S. |last30=Mendez |first30=M.|last31=Mittermeier|first31=R.|last32=Murray|first32=N. J.|last33=Possingham|first33=H.|last34=Radachowsky|first34=J.|last35=Saatchi|first35=S.|last36=Samper|first36=C.|last37=Silverman|first37=J.|last38=Shapiro|first38=A.|last39=Strassburg|first39=B. |last40=Stevens |first40=T.|last41=Stokes|first41=E.|last42=Taylor|first42=R.|last43=Tear|first43=T.|last44=Tizard|first44=R.|last45=Venter|first45=O.|last46=Visconti|first46=P.|last47=Wang|first47=S.|last48=Watson|first48=J. E. M.}}</ref> 6 najvišjih avstrijskih gora: {| class="wikitable sortable" |- style=background:#DDD ! # !!Ime !!Višina !!Gorovje |- | 1 || {{Sort|Grossglockner|[[Großglockner]] (Veliki Klek)}} || 3.798 m || {{Sort|Ture, visoke|[[Zahodne Ture|Visoke Ture]]}} |- | 2 || [[Wildspitze]] || 3.772 m || {{Sort|Otztalske Alpe|[[Ötztalske Alpe]]}} |- | 3 || [[Kleinglockner]] || 3.770 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |- | 4 || {{Sort|Weisskugel|[[Weißkugel]]}}|| 3.739 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |- | 5 || {{Sort|Poschlturm|[[Glocknerwand|Pöschlturm]]}} || 3.721 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |- | 6 || {{Sort|Hortnagelturm|[[Glocknerwand|Hörtnagelturm]]}} || 3.719 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |} <gallery class=center mode=packed> Neusiedler See -- Podersdorf.jpg|[[Nežidersko jezero]] v [[Panonska nižina|Panonski nižini]] Stadtteile von Wien entlang der Donau (gesehen von Nordwesten).jpg|[[Dunajska kotlina]] Krems and mautern from ferdinandswarte.jpg|[[Krems an der Donau|Krems]] na koncu doline pri [[Wachau]]-u 1 hallstatt austria.jpg|Pogled na [[Hallstatt]] Vorderhopfreben Üntschenspitze 1.jpg|Avstrijsko podeželje v pokrajini [[Schoppernau]] poleti Heiligenblut kirche2.jpg|Pogled na [[Großglockner]] iz vasice [[Heiligenblut am Großglockner|Heiligenblut]] Oberleis 01 2008.JPG|Nižavje [[Weinviertel]] 2013-12-Nassfeld (11)a.jpg|Avstrijske Alpe na Koroškem Semmering Railway 2013.jpg|[[Železniška proga čez Semmering]] v Vzhodnih Alpah </gallery> === Podnebje === [[Slika:Rr-ann zamg.png|thumb|upright|Povprečna letna količina padavin v Avstriji]] Največji del Avstrije leži v [[zmerno topli pas|zmerno toplem pasu]], kjer prevladujejo [[zahod]]ni vetrovi. Ker okoli dve tretjine dežele pokrivajo Alpe, prevladuje [[gorsko podnebje]]. Na vzhodu v Panonski nižini in ob Donavski dolini ima podnebje celinski značaj, z manj padavinami kot v Alpah. Čeprav je v Avstriji pozimi hladno (−10 do 0&nbsp;°C), so lahko poletne temperature razmeroma visoke,<ref name="Climate">{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/weather/world/city_guides/results.shtml?tt=TT003350|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101202042009/http://www.bbc.co.uk/weather/world/city_guides/results.shtml?tt=TT003350|archivedate=2.12.2010|title=Average Conditions, Vienna, Austria|year=2006|publisher=British Broadcasting Corporation|accessdate=24.5.2009}}</ref> s povprečnimi temperaturami okoli 25&nbsp;°C in najvišjo temperaturo 40,5&nbsp;°C, izmerjeno avgusta 2013.<ref name=ZAMG>[http://www.zamg.ac.at/cms/de/klima/klimauebersichten/klimamittel-1971-2000 Klima]. Central Institute for Meteorology and Geodynamic</ref> {{Weather box |collapsed=collapsed |location = Lech, Vorarlberg (1440 m; povprečne temperature 1982 – 2012) Dfc, meji na Dfb. |metric first= Yes |single line = Yes <!--Average high temperatures--> |Jan high C=-0,7 |Feb high C= 0,3 |Mar high C= 3,5 |Apr high C= 7,1 |May high C=11,8 |Jun high C=17,4 |Jul high C=16,8 |Aug high C=14,3 |Sep high C=15,1 |Oct high C= 9,7 |Nov high C= 3,7 |Dec high C= 0,1 |Average high C= |Jan mean C=-4,5 |Feb mean C=-3,7 |Mar mean C=-0,6 |Apr mean C= 2,9 |May mean C= 7,3 |Jun mean C=10,6 |Jul mean C=12,7 |Aug mean C=12,2 |Sep mean C= 9,9 |Oct mean C= 5,6 |Nov mean C= 0,4 |Dec mean C=-3,3 |year mean C= |Jan low C=-8,2 |Feb low C=-7,6 |Mar low C=-4,7 |Apr low C=-1,3 |May low C= 2,8 |Jun low C= 6,0 |Jul low C= 8,0 |Aug low C= 7,7 |Sep low C= 5,6 |Oct low C= 1,6 |Nov low C=-2,9 |Dec low C=-6,6 |Average low C= |precipitation colour= green |Jan precipitation mm= 59 |Feb precipitation mm= 54 |Mar precipitation mm= 56 |Apr precipitation mm= 70 |May precipitation mm=103 |Jun precipitation mm=113 |Jul precipitation mm=133 |Aug precipitation mm=136 |Sep precipitation mm= 95 |Oct precipitation mm= 67 |Nov precipitation mm= 78 |Dec precipitation mm= 66 |year precipitation mm = |source 1= <ref name=ZAMG /> |source 2= {{navedi splet|url= https://en.climate-data.org/location/117363/|title= Lech climate data}} }} {{Weather box |collapsed=collapsed |location = Kühtai, Tirolska (2060 m; povprečne temperature 1982 – 2012) ET, podobno kot Dfc. |metric first= Yes |single line = Yes <!--Average high temperatures--> |Jan high C=-3,3 |Feb high C=-3,2 |Mar high C=-0,9 |Apr high C= 2,3 |May high C= 7,0 |Jun high C=10,4 |Jul high C=12,7 |Aug high C=12,3 |Sep high C= 9,6 |Oct high C= 6,3 |Nov high C= 0,5 |Dec high C=-2,4 |Average high C = |Jan mean C=-6,6 |Feb mean C=-6,5 |Mar mean C=-4,2 |Apr mean C=-1,1 |May mean C= 3,4 |Jun mean C= 6,6 |Jul mean C= 8,8 |Aug mean C= 8,6 |Sep mean C= 6,4 |Oct mean C= 2,9 |Nov mean C=-2,4 |Dec mean C=-5,4 |year mean C = |Jan low C=-9,9 |Feb low C=-9,8 |Mar low C=-7,5 |Apr low C=-4,4 |May low C=-0,2 |Jun low C= 2,9 |Jul low C= 4,9 |Aug low C= 4,9 |Sep low C= 3,3 |Oct low C=-0,5 |Nov low C=-5,2 |Dec low C=-8,4 |Average low C = |precipitation colour= green |Jan precipitation mm= 73 |Feb precipitation mm= 66 |Mar precipitation mm= 80 |Apr precipitation mm= 87 |May precipitation mm=115 |Jun precipitation mm=126 |Jul precipitation mm=148 |Aug precipitation mm=138 |Sep precipitation mm= 96 |Oct precipitation mm= 74 |Nov precipitation mm= 83 |Dec precipitation mm= 72 |year precipitation mm= |source 1= <ref name=ZAMG /> |source 2= {{navedi splet|url= https://en.climate-data.org/location/111749/|title= Kühtai climate data}} }} === Jezera === Največje [[Jezero|jezero]] je [[Nežidersko jezero]] na Gradiščanskem, od katerega približno 77 % celotne površine 315&nbsp;km² leži v Avstriji, ostanek pa pripada Madžarski. Sledijo [[Attersee (See)|Attersee]] s 46&nbsp;km² in [[Traunsee]] s 24&nbsp;km² v Zgornji Avstriji. Tudi [[Bodensko jezero]] s svojimi 536&nbsp;km² na tromeji z Nemčijo (deželi [[Bavarska]] in [[Baden-Württemberg]]) in Švico s svojim manjšim delom leži na avstrijskem ozemlju. Za poletni [[turizem]] imajo jezera poleg gora velik pomen, še posebej koroška in salzburška. Najbolj znana koroška jezera so: [[Vrbsko jezero]] (''Wörthersee'') pri Celovcu, [[Milštatsko jezero]] nad [[Špital ob Dravi|Špitalom]], [[Osojsko jezero]] (''Ossiacher See'') pri Beljaku in [[Belo jezero (Koroška)|Belo jezero]] (''Weißensee'') (med [[Šmohor (Avstrijska Koroška)|Šmohorjem]] in Špitalom). Znani sta tudi [[Mondsee (jezero)|Mondsee]] in [[Wolfgangsee]] na meji med Salzburgom in Zgornjo Avstrijo. === Reke === Večji del Avstrije spada preko [[Donava|Donave]] neposredno k [[Črno morje|črnomorskemu]] porečju, približno ena tretjina na jugovzhodu pa preko [[Mura|Mure]] (nemško ''Mur'') in [[Drava|Drave]] (''Drau'') in nato posredno zopet preko Donave zopet k črnomorskemu porečju. Le majhen del (2.366&nbsp;km²) na Zahodu se odvodnjava preko reke Ren (''Rhein'') v [[Atlantski ocean|Atlantik]] in na severu preko reke [[Laba|Labe]] (918&nbsp;km²) v [[Severno morje]]. Večji pritoki reke Donave (od zahoda proti vzhodu): * [[Lech (reka)|Lech]], [[Isar]] in [[Inn]] se v Donavo izlivajo na [[Bavarska|Bavarskem]]. Te reke odvodnjavajo Tirolsko, medtem ko [[Salzach]], pritok reke Inn, odvodnjava večino dežele Salzburg. Na [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburškem]] so tudi najvišji avstrijski [[Krimmlski slapovi]]. * [[Traun (Donava)|Traun]], [[Aniža (reka)|Aniža (Enns)]], [[Ybbs]], [[Erlauf (reka)|Erlauf]], [[Pielach]], [[Traisen (reka)|Traisen]], [[Wien (reka)|Wienfluss]], in [[Fischa]] odvodnjavajo ozemlje južno od Donave (so desni pritoki): Zgornjo Avstrijo, Štajersko, Spodnjo Avstrijo in Dunaj. * [[Große Mühl|Veliki]] in [[Mali Mühl]], [[Rodl]],[[Gusen (reka)| Gusen]] in [[Aist (reka)|Aist]], [[Kamp (reka)|Kamp]], [[Göllersbach]] in [[Rußbach (Donava)|Rußbach]] ter [[Thaya]] na severu in [[March (reka)|March]] na vzhodu odvodnjavajo ozemlje severno od Donave (so levi pritoki Donave): dele Zgornje in Spodnje Avstrije. Mura odvodnjava salzburški predel [[Lungau]] in Štajersko, na [[Hrvaška|Hrvaškem]] se izliva v Dravo, ki sama odvodnjava Koroško in vzhodno Tirolsko (Drava se v Donavo izliva na meji s [[Srbija|Srbijo]]). [[Raba]] (nemško: ''Raab'') odvodnjava del Štajerske in se na Madžarskem izliva v rokav Donave. Ren odvodnjava večino Predarlškega, teče skozi [[Bodensko jezero]] in se izliva v Severno morje. Reka [[Lainsitz]] je skoraj nepomembna, vendar je edina avstrijska reka, ki se iz Spodnje Avstrije preko Češke izliva v [[Laba|Labo]]. [[Slika:Danube In The Wachau Valley.jpg|thumb|center|upright=1.8|[[Donava]] v [[Wachau|dolini Wachau]] ([[Dürnstein]] povsem na levi in [[Krems an der Donau]] povsem na desni). Dolina Wachau je od leta 2000 zaradi arhitekturne in kmetijske zgodovine vpisana v [[UNESCO|Unescov]] [[Seznam svetovne dediščine]] kot kulturna krajina.<ref name=Unesco>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/list/970|title=Wachau Cultural Landscape|accessdate=5.12.2010|publisher=Unseco.org}}</ref><ref name=Report>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/archive/repcom00.htm#970|title=United Nations Educational, Scientific And Cultural Organization Convention Concerning The Protection Of The World Cultural And Natural Heritage, World Heritage Committee:Twenty-fourth session, Cairns, Australia:27 November – 2 December 2000: Report |accessdate=5.12.2010|publisher=Unesco.org}}</ref>]] == Gospodarstvo == [[Slika:Products exported by Austria.png|thumb|upright=1.5|Drevesna struktura izdelkov, ki jih izvaža Avstrija, po klasifikaciji HS4.]] [[Slika:Wien 07 Mariahilfer Straße Shopping a.jpg|thumb|upright|[[Mariahilf]] nakupovalna avenija na Dunaju]] [[Slika:13-08-30-wien-by-RalfR-123.jpg|thumb|upright|Moderni [[Dunaj]], Dunajski mednarodni center z uradi [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in stavbo DC Tower&nbsp;1.]] Avstrija, ki je po bruto [[Kosmati domači proizvod|domačem proizvodu]] na prebivalca na 12.&nbsp;mestu v svetu,<ref name=autogenerated1>{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2012/01/weodata/weorept.aspx?sy=2009&ey=2012&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=122&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CLP&grp=0&a=&pr.x=37&pr.y=14 |title=Austria|publisher=International Monetary Fund|accessdate=17. april 2012}}</ref> ima dobro razvito [[socialno-tržno gospodarstvo]] in visok življenjski standard. Do 1980-ih je Avstrija [[Nacionalizacija|nacionalizirala]] precej največjih industrijskih podjetij; v zadnjih letih pa je [[privatizacija]] skrčila državno lastništvo na stopnjo, primerljivo z ostalimi evropskimi državami. Delavska gibanja so v Avstriji še posebej močna in imajo znaten vpliv na delavsko politiko. Poleg zelo razvite [[Industrija|industrije]] je mednarodni [[turizem]] najpomembnejši del gospodarstva. Po podatkih iz leta 2014 predstavljajo storitve 69 % kosmatega domačega proizvoda, [[industrija]] (zlasti kovinsko-predelovalna industrija, avtomobilska, elektrokemija in inženiring) 29 % in [[kmetijstvo]] 2 %. Majhna in srednje velika podjetja imajo v avstrijskem gospodarstvu velik pomen. Z več kot 300.000 podjetji v proizvodnji in storitvah jih kar 99,6 % sodi v kategorijo majhnih in srednje velikih podjetij (SME - ''small and medium enterprises''), le približno 1.400 podjetij ima več kot 250 zaposlenih. V povprečju imajo avstrijska podjetja manj kot 10&nbsp;zaposlenih. SME skupaj zaposlujejo dve tretjini vseh zaposlenih in proizvedejo 50 % BDP.<ref name="izvoznookno">{{navedi splet |url=http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Predstavitev_drzave_4041.aspx |title=Avstrija: Predstavitev države |accessdate=16.2.2015 |work=[[SPIRIT]]}}</ref> Največje delniške družbe so: <ref name="Forbes 2000">{{navedi splet |url=http://www.economywatch.com/companies/forbes-list/austria.html |title=Forbes Global 2000: Austria's Largest Companies |accessdate=15.3.2015 |date=30.6.2013 |work=[[Forbes]] |archive-date=2015-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403081328/http://www.economywatch.com/companies/forbes-list/austria.html |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://austriantimes.at/news/Business/2013-04-19/48107/11%20Top%20Austrian%20Firms%20make%20it%20to%20world%20top%20list|title=11 Top Austrian Firms make it to world top list |accessdate=15.3.2015 |date=19.4.2013 |work=Austriantimes.at}}</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! Mesto na svetu !! Podjetje !! Promet (milijard [[USD]]) !! Tržna vrednost (milijard USD) |- | {{0}}304.|| [[OMV|OMV Group]] ([[Nafta|nafta]] in derivati) ||56,3 ||14,7 |- | {{0}}655.|| [[Raiffeisen Bank International]] ([[Banka|bančništvo]]) ||13,9 ||{{0}}7,6 |- | {{0}}672.|| Erste Group Bank (bančništvo) ||15,5 ||12,3 |- | {{0}}723.|| Vienna Insurance Group ([[Zavarovalnica|zavarovalništvo]]) ||12,4 ||{{0}}6,6 |- | {{0}}920.|| Voestalpine (proizvodnja [[Jeklo|jekla]]) ||16,1 ||{{0}}5,8 |- | 1229.|| Verbund (proizvodnja [[Električna energija|električne energije]]) ||{{0}}4,1 ||{{0}}7,4 |- | 1369.|| Strabag (gradbeništvo) ||17,8 ||{{0}}2,4 |- | 1372.|| Uniqa (zavarovalništvo) ||{{0}}7,6 ||{{0}}3,0 |- | 1558.|| Andritz (strojna industrija) ||{{0}}6,7 ||{{0}}7,0 |- | 1697.|| Volksbank (bančništvo) ||{{0}}2,2 ||{{0}}1,0 |- | 1798.|| Immofinanz (investicije v [[Nepremičnina|nepremičnine]]) ||{{0}}1,6 ||{{0}}4,3 |} Poleg tega iz Avstrije izhajajo tudi druga mednarodno znana podjetja, npr. [[Red Bull]], [[Swarowski]], [[ÖBB]] (Avstrijske železnice), [[Manner]] in druga.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rankingthebrands.com/The-Brand-Rankings.aspx?rankingID=205&nav=industry |title=Top 10 strongest Austrian Brands in 2014 |accessdate=15.3.2015 |work=Eurobrand}}</ref> Zgodovinsko je Nemčija najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Avstrije, kar je lahko zaradi hitrih sprememb v nemškem gospodarstvu za Avstrijo na dolgi rok škodljivo. Od vstopa Avstrije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] (EU) so Avstrijci okrepili gospodarske vezi z drugimi EU gospodarstvi in s tem zmanjšali gospodarsko odvisnost od Nemčije. Dodatno je članstvo v EU prineslo številne tuje investitorje, ki sta jih pritegnila avstrijski pristop k enotnemu evropskemu trgu in bližina vzhajajočih gospodarstev [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]]. Od razkroja komunizma so bila avstrijska podjetja aktivni igralci in združevalci na področju Vzhodne Evrope. Med 1995 in 2010 je bilo v povezavi z avstrijskimi družbami javno objavljenih 4.868 združitev in pripojitev v skupni vrednosti 163&nbsp;milijard&nbsp;EUR.<ref>{{navedi splet|url=http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html#MergersAcquisitions_Austria |title=Statistics on Mergers & Acquisitions (M&A) – M&A Courses &#124; Company Valuation Courses &#124; Mergers & Acquisitions Courses |publisher=Imaa-institute.org |accessdate=24.7.2011| archiveurl= https://web.archive.org/web/20110726173440/http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html| archivedate= 26.7.2011 | url-status=live}}</ref> Največje transakcije z avstrijsko vključenostjo so bile <ref>{{navedi splet|url=http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html#TopMergersAcquisitions_Austria |title=Statistics on Mergers & Acquisitions (M&A) – M&A Courses &#124; Company Valuation Courses &#124; Mergers & Acquisitions Courses |publisher=Imaa-institute.org |accessdate=24.7.2011| archiveurl= https://web.archive.org/web/20110726173440/http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html| archivedate= 26 July 2011 | url-status=live}}</ref>: pripojitev [[Bank Austria]] s strani [[HypoVereinsbank|Bayerische Hypo- und Vereinsbank]] za 7,8&nbsp;milijarde&nbsp;EUR leta 2000, pripojitev [[Porsche|Porsche Holding Salzburg]] s strani [[Volkswagen Group]] za 3,6&nbsp;milijarde&nbsp;EUR leta 2009<ref>{{navedi splet|last=Ramsey |first=Jonathon |url=http://www.autoblog.com/2009/12/08/volkswagen-takes-49-9-percent-stake-in-porsche-ag/ |title=Volkswagen takes 49.9&nbsp;percent stake in Porsche AG |publisher=Autoblog.com |accessdate=24.7.2011}}</ref> in pripojitev [[Banca Comercială Română]] s strani [[Erste Group]] za 3,7&nbsp;milijarde&nbsp;EUR leta 2005.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.erstegroup.com/de/Download?chronicleId=0901481b80005991.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2015-03-15 |archive-date=2011-08-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110809152940/http://http/ |url-status=dead}}</ref> Majhno, a zelo razvito [[kmetijstvo]] zaposluje preko 5 % delovno aktivnega prebivalstva. Glavni kmetijski dejavnosti sta [[Govedo|govedoreja]] in [[vinogradništvo]]. Hitro se razvija tudi ekološko kmetijstvo, ki trenutno predstavlja 10 % kmetijske proizvodnje.<ref name="izvoznookno"/> Čeprav ima razvito tržno gospodarstvo, je v Avstriji še vedno močno prisotna korupcija, ki državo letno po nekaterih ocenah stane okrog 27 milijard evrov. Nekatere od zadnjih korupcijskih afer so prodaja državnih stanovanj,<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/korupcija-avstrijo-stane-27-milijard-evrov-na-leto.html|title=Korupcija Avstrijo stane 27 milijard evrov na leto |accessdate=23.5.2015 |date=2.5.2015 |work=Delo d.d.}}</ref> nakup [[Lovsko letalo|lovskih]] vojaških [[Letalo|letal]] [[Eurofighter Typhoon|Eurofighter]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/korupcija-in-avstrija-kazen-naj-bo-vzgojna.html|title=Korupcija in Avstrija: Kazen naj bo vzgojna |accessdate=2.5.2015 |date=8.6.2013 |work=Delo d.d.}}</ref> ter sumljivi posli (med drugim v Sloveniji in na Hrvaškem) Hypo Alpe Adria Bank, zaradi katere je skoraj bankrotirala avstrijska zvezna dežela Koroška.<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/svet/2014/03/hypo.aspx?format=json&hide_hf=1&mob=1&os=ios&ver=2.2|title=Kako so Avstrijci zavozili svojo banko Hypo in koliko bodo plačali za njeno reševanje |accessdate=2.5.2015 |date=10.3.2014 |work=Planet.Siol.net}}</ref> Za Slovenijo je avstrijsko gospodarstvo takoj za [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Italija|Italijo]] tretji največji zunanjetrgovinski partner in največji investitor, gospodarstvi pa sta vedno bolj prepleteni.<ref name="veleposlaništvo"/> Za Avstrijo je Slovenija kot zunanjetrgovinski partner na približno 15.&nbsp;mestu.<ref name="okno2016"/> Slovensko [[Luka Koper|pristanišče Koper]] je za avstrijsko gospodarstvo najpomembnejše [[Morje|morsko]] pristanišče.<ref>{{navedi splet |url=http://izvozniki.finance.si/8814300/Intervju-Avstrija-je-najpomembnej%C5%A1i-tuji-trg-Luke-Koper |title=Intervju: Avstrija je najpomembnejši tuji trg Luke Koper |accessdate=15.3.2015 |date=10.12.2014 |work=Finance}}</ref> Po podatkih iz leta 2014 dela v Avstriji več kot 14.000 Slovencev, večinoma v krajih, ki mejijo na [[Koroška regija|Koroško]], [[Štajerska|Štajersko]] in [[Prekmurje]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/slovenija/v-avstriji-dela-vec-kot-14-000-slovencev.html|title=V Avstriji dela več kot 14.000 Slovencev |accessdate=16.3.2015 |date= 31.8.2014 |work=Delo d.d.}}</ref> === Turizem === Turizem h kosmatemu domačemu proizvodu Avstrije prispeva skoraj 9 %.<ref name="STAT">{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/static/tourismus_in_oesterreich_2007_bmwa_wko_stat_031155.pdf |title=TOURISMUS IN ÖSTERREICH 2007|accessdate=18.11.2008 |language=de |date= May 2008|format=PDF|publisher= BMWA, WKO, Statistik Austria| archiveurl= https://web.archive.org/web/20081218105425/http://www.statistik.at/web_de/static/tourismus_in_oesterreich_2007_bmwa_wko_stat_031155.pdf| archivedate= 18.12.2008 | url-status=live}} {{Dead link|date=September 2010|bot=H3llBot}}</ref> Leta 2007 je bila po zaslužku iz turizma Avstrija z 18,9&nbsp;milijarde&nbsp;USD na 9.&nbsp;mestu v svetu.<ref name="UNTWO"/> Po številu turistov je bila z 20,8&nbsp;milijona obiskovalcev na 12.&nbsp;mestu.<ref name="UNTWO">{{navedi splet|url=http://www.tourismroi.com/Content_Attachments/27670/File_633513750035785076.pdf |title=UNTWO World Tourism Barometer, Vol.6 No.2 |accessdate=18.11.2008 |publisher=UNTWO |date=junij 2008 |format=PDF | archiveurl= https://web.archive.org/web/20081031013714/http://www.tourismroi.com/Content_Attachments/27670/File_633513750035785076.pdf| archivedate= 31.10.2008 | url-status=live}}</ref> Najbolje ocenjene zanimivosti so:<ref>{{navedi splet |url=https://www.tripadvisor.com/Attractions-g190410-Activities-Austria.html |title=Things to Do in Austria |accessdate=4.8.2018 |work=Tripadvisor.com}}</ref> {{multi-column numbered list|1|Zgodovinsko jedro mesta Dunaj<li>Palača [[Schönbrunn]], Dunaj<li>Cesarska Palača [[Hofburg]], Dunaj<li> Palača [[Belvedere, Dunaj|Belvedere]], Dunaj<li> [[Stolnica sv. Štefana, Dunaj]], Dunaj<li> Gorska alpska cesta, [[Grossglockner]]<li> [[Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj]]<li> Muzej filma ''[[Tretji človek (film)|Tretji človek]]'', Dunaj<li> [[Narodni park Visoke Ture]]<li> |9|<li>Smučarsko področje Ischgl-Samnaun<li> Stekleni most - [[Hallstatt]] Skywalk ''Welterbeblick''<li> [[Trdnjava Hohensalzburg]], [[Salzburg]]<li> Hallstattsko jezero<li> Narodna knjižnica, Dunaj<li> Cerkev v Steinhofu<li> Innsbruška železnica<li> Ledenik Hintertuxer<li> Lienške gorske železnice / Osttiroler Alpine Coaster<li> |9|<li>[[Samostan Admont]]<li> Jezero Traunsee<li> Festival v Bregenzu<li> [[Samostan Melk]]<li> Panoramska alpska cesta Timmelsjoch<li> [[Wachau|Dolina Wachau]]<li> Spominski park [[Mauthausen]]<li> Narodni park [[Nockberge]]<li> [[Zgodovinsko središče mesta Salzburg]]}} === Električna energija === [[Slika:Verbund malta.jpg|thumb|upright|Kölnbreinski jez na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]]] Avstrija trenutno več kot polovico svoje [[Električna energija|električne energije]] proizvede s pomočjo [[Hidroenergija|hidroenergije]];<ref name="RES">{{navedi splet|url=http://www.energy.eu/renewables/factsheets/2008_res_sheet_austria_en.pdf|title=Austria Renewable Energy Fact Sheet|date=23.1.2008|format=PDF|work=Europe's Energy Portal|accessdate=20.5.2009|archive-date=2009-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20090620081934/http://www.energy.eu/renewables/factsheets/2008_res_sheet_austria_en.pdf|url-status=dead}}</ref> v Sloveniji, za primerjavo, ta delež dosega 27 %.<ref name="nasstik">{{navedi splet |url=http://www.nas-stik.si/1/Novice/novice/tabid/87/ID/2236/V-Sloveniji-skoraj-tretjina-elektrike-iz-hidroelektrarn.aspx#.VQijheHLL1E |title=V Sloveniji skoraj tretjina elektrike iz hidroelektrarn |accessdate=17.3.2015 |date=26. 3. 2014 |work=Naš stik, glasilo slovenskega elektrogospodarstva}}</ref> Skupaj z ostalimi [[Obnovljivi viri energije|obnovljivimi viri energije]], kot so [[vetrna energija]], [[sončna energija]] in [[biomasa]], dosega stopnja oskrbovanja z obnovljivimi viri 62,89 %<ref name="Renewables">{{navedi splet|url=http://www.energy.eu/renewables/eu-charts/chart4.html|title=Renewable energy in Europe|year=2006|work=Eurobserv'er|publisher=Europe's Energy Portal|accessdate=20.5.2009| archiveurl= https://web.archive.org/web/20090520023020/http://www.energy.eu/renewables/eu-charts/chart4.html| archivedate= 20.5.2009 | url-status=live}}</ref> celotne avstrijske porabe. Ostanek proizvedejo v elektrarnah na [[Zemeljski plin|zemeljski plin]] in [[Nafta|nafto]]. Leta 1972 je Avstrija na podlagi anonimnega glasovanja v parlamentu pričela z izgradnjo [[Jedrska elektrarna Zwentendorf|jedrske elektrarne pri Zwentendorfu]] zahodno od Dunaja. Toda leta 1978 se je na [[Referendum o zagonu jedrske elektrarne Zwentendorf|referendumu]] približno 50,5 % volivcev izreklo proti uporabi jedrske energije<ref>Lonnie Johnson 168–9</ref> in parlament je izglasoval trajno prepoved uporabe jedrske energije; zgrajene elektrarne nato niso nikoli predali v obratovanje. Avstrija se na podlagi teh odločitev pogosto zavzema za zaprtje jedrskih elektrarn tudi v sosednjih državah (med drugim tudi [[Jedrska elektrarna Krško|slovenske v Krškem]]),<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/svet/2011/03/evropski_poslanec_molzer_sprasuje_eu_o_varnosti_neka.aspx|title=Evropski poslanec Mölzer sprašuje EU o varnosti Neka |accessdate=17.3.2015 |date=30.3.2011 |work=Planet.Siol.net}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/avstrija-v-boj-proti-jedrski-energiji.html|title= Avstrija v boj proti jedrski energiji |accessdate=17.3.2015 |date= 23.3.2011 |work=Delo d.d.}}</ref> pri čemer te države pogosto odgovarjajo, da same nimajo tako dobrih pogojev za proizvodnjo hidroenergije, kot jih ima Avstrija, bogata z vodnatimi alpskimi rekami. == Transport == === Letalski promet === Avstrijska letalska družba z največ povezavami z Dunaja je [[Austrian Airlines]]. Z letalsko družbo [[Niki (letalska držba)|NIKI]] ima Avstrija od leta 2003 domačega nizkocenovnega prevoznika, ki prav tako deluje z dunajskega [[Letališče|letališča]]. Drugi avstrijski nizkocenovnik je regionalna družba [[InterSky]], ki pa deluje z nemškega [[Friedrichshafen|Friedrichshafn]]a. Sedež v Avstriji imata tudi manjša prevoznika [[Welcome Air]] in [[Air Alps]]. Najpomembnejše avstrijsko letališče je: * [[Mednarodno letališče Dunaj|Letališče Dunaj]] ''(Flughafen Wien-Schwechat / VIE)'', * sledijo [[Letališče Gradec|Gradec]] ''(Flughafen Graz-Thalerhof / GRZ)'', * [[Letališče Linz|Linz]] ''(Flughafen Linz-Hörsching / LNZ)'', * [[Letališče Celovec|Celovec]] ''(Flughafen Klagenfurt-Annabichl / KLU)'', * [[Letališče Salzburg|Salzburg]] ''(Salzburg Airport W. A. Mozart / SZG)'' * in [[Letališče Innsbruck|Innsbruck]] ''(Flughafen Innsbruck-Kranebitten / INN)'', vsa z mednarodnimi povezavami. Za zvezno deželo Predarlško precej mednarodnega prometa poteka preko švicarskega letališča ''Flughafen St.&nbsp;Gallen-Altenrhein'' in nemškega letališča ''Friedrichshafen''. Regionalen pomen ima 49 letališč, od tega jih 31 nima asfaltirane steze in le 4 imajo stezo daljšo od 914&nbsp;metrov. Zgodovinskega pomena sta letališči ''Wiener Neustadt'' in tudi opuščeno dunajsko letališče Wien Aspern. To sta bili prvi dve avstrijski letališči; Aspern je bil med letoma 1912 in 1914 največje in najmodernejše evropsko letališče. Deluje tudi več vojaških letališč [[Avstrijske letalske sile|Avstrijskih letalskih sil]], npr. Wiener Neustadt, [[Zeltweg Airfield|Zeltweg]], Aigen/Ennstal in Langenlebarn/Tulln. V Avstriji kot del projekta [[Single European Sky]] deluje tudi [[Kontrola zračnega prometa|zračna kontrola]] prostora nad 28.500&nbsp;čevlji / 9.200&nbsp;metri za srednjeevropske države Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Češko, Hrvaško, Madžarsko, Italijo, Slovenijo in Slovaško.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.eurocontrol.int/fab_ce/public/subsite_homepage/homepage.html |title=Eurocontrol: Welcome to FAB Central Europe |accessdate=2015-03-23 |archive-date=2012-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120305003027/http://www.eurocontrol.int/fab_ce/public/subsite_homepage/homepage.html |url-status=dead}}</ref> Nacionalno kontrolo civilnega spodnjega zračnega prostora izvaja Austro Control s sedežem na Dunaju. <gallery widths=200 heights=100> Austrian Airlines B777-2Z9ER (OE-LPA) taxiing at Sydney Airport.jpg|[[Boeing 777]]-200ER družbe Austrian Airlines OE-LEZ021011.jpg|[[Airbus A320|Airbus A321]]-200 letalske družbe NIKI 2011-06-14 10-23-53 Austria Niederösterreich Fischamend Markt.jpg|[[Mednarodno letališče Dunaj]] </gallery> === Ostale oblike prevoza === [[Slika:Brenner-Autobahn mit der Europabrücke bei Patsch.jpg|thumb|upright|Brennerska avtocesta A13 med Innsbruckom in Italijo z viaduktom Europabrücke pri Patschu]] Prometna infrastruktura je zaznamovana z Alpami in po drugi strani z osrednjo vlogo v Srednji Evropi, kar vpliva tako na cestne in železniške povezave. Tako je na primer dejstvo, da je bil center Avstrijskega cesarstva celinski Dunaj, botrovalo izgradnji [[Južna železnica|Južne železnice]] preko ozemlja današnje Slovenije do najpomembnejše cesarske luke, [[Trst]]a. Izgradnja prometnih poti preko Alpe zahteva precej [[predor]]ov in [[viadukt]]ov, ki morajo prenesti skrajne [[vreme]]nske razmere. Zaradi svoje osrednje vloge in ozke oblike je Avstrija tipična [[tranzit]]na država, zlasti v smereh sever-jug in sever-jugovzhod, po dvigu [[Železna zavesa|železne zavese]] pa tudi v smeri vzhod-zahod. To vse skupaj vpliva na izgradnjo prometnih poti nadstandardnih velikosti, pogosto po [[Ekologija|ekološko]] občutljivih območjih (ozke [[Dolina|doline]] ipd.), kar povzroča odpor prebivalstva. Za obvladovanje okoljskih tveganj je Avstrija relativno zgodaj pričela uvajati ukrepe, ki so urejali razmerje med okoljem in gospodarstvom. Tako je Avstrija med prvimi zahtevala vgradnjo [[katalizator]]jev v vozila, na nekaterih cestah so v veljavi omejitve hrupa in tovornega prometa ipd.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.amzs.si/si/782/9/Avstrija.aspx|title = AMZS omejitve in prazniki|date = 2015|accessdate = 13.4.2015 |publisher = AMZS}}</ref> Spodnja preglednica prikazuje razporeditev potniških kilometrov po oblikah transporta v Avstriji (podatki za leto 2007): {| class=wikitable |+ Razdelitev potniških kilometrov v Avstriji 2007<ref>[http://www.vcoe.at/ VCÖ (Hrsg.)]: ''Öffentlicher Verkehr – Weichenstellungen für die Zukunft'', Wien 2010, ISBN 3-901204-64-4, S.&nbsp;12</ref> |- ! Prevozno sredstvo!! [[Avtobus]] !! [[Železnica]]!! Osebni [[Avtomobil|avto]] !! [[Javni prevoz]] !! [[Dvokolo]] !! Druge motorozirane oblike !! [[Pešec|Peš hoja]] |- ! Delež || 9 % || 9 % || 70 % || 4 % || 3 % || 1 % || 4 % |} <gallery widths=200 heights=140> Austria A2 moedling.jpg|Večpasovna [[avtocesta]] A2 južno od Dunaja Railjet bei Guntramsdorf.JPG|Hitri [[vlak]] avstrijskih zveznih železnic (ÖBB) Längenfeldgasse 3.JPG|Dunajska [[podzemna železnica]] GuentherZ 2001 Schiff in Wien IMG0064.jpg|Potniška [[ladja]] na reki Donavi 2015-4-Danube(96).JPG|Tovorna ladja s premogom v bližini mesta [[Melk]] Murradweg_(Beginn_und_Ende).jpg|Začetek in konec (pri [[Gederovci]]h) [[Dvokolo|kolesarske]] poti ob reki [[Mura|Muri]] (''Murradweg'') </gallery> Za avtoceste se uporablja sistem plačljivih [[Vinjeta|vinjet]], dodatno pa se plačujejo nekatere mostnine in predornine.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.amzs.si/si/425/9/Relacije.aspx|title = AMZS o cestninah|date = 2015|accessdate = 13.4.2015 |publisher = AMZS}}</ref> ==== Najvažnejše državne ceste ==== Avstrijske avtoceste so avtoceste z nadzorovanim dostopom v Avstriji. Uradno se imenujejo ''Bundesstraßen A'' (''Bundesautobahnen'') in so pod pristojnostjo zvezne vlade v skladu z avstrijskim zakonom o zveznih cestah (''Bundesstraßengesetz''), ne smemo jih zamenjevati z nekdanjimi cestami ''Bundesstraßen'', ki jih avstrijske dežele vzdržujejo od leta 2002. Dovoljena najvišja hitrost je 130 km/h za avtomobile do 3500 kg. Avstrija ima trenutno 18 avtocest, ki jih gradi in vzdržuje samofinancirana delniška družba [[ASFiNAG]] na Dunaju, prihodke pa ustvarja iz pristojbin in cestnin. Vsaka trasa ima številko in uradno ime z lokalnim sklicem, ki pa ni prikazano na prometnih znakih. Trenutno avstrijsko omrežje avtocest ima skupno dolžino 1720 km. Sistem se bo razširil; ena avtocesta je trenutno v gradnji, še ena pa je načrtovana. Tranzitni promet čez glavno alpsko verigo, zlasti s tovornjaki, je povzročil znatno obremenitev krhkega alpskega ekosistema. Več akcijskih skupin poziva k prenosu tovornega prometa s cest na železnico. Leta 1991 je Avstrija podpisala Alpsko konvencijo o varstvu naravnega okolja. Najvažnejše državne avtoceste v Avstriji so: *A1 ali [[Zahodna avtocesta A1]] (''Westautobahn''): [[Dunaj]] Auhof - [[Sankt Pölten]] - [[Linz]] - [[Salzburg]] - meja z Nemčijo, dolžina 292 km. *A2 ali [[Južna avtocesta A2]] (''Südautobahn''): Dunaj - [[Gradec]] - [[Celovec]] - [[Beljak]] - meja z Italijo, dolžina 377&nbsp;km. *A3 ali Jugovzhodna avtocesta (''Südostautobahn''): Guntramsdorf - [[Železno, Avstrija|Železno]] - meja z Madžarsko, dolžina 38&nbsp;km. *A4 ali Vzhodna avtocesta (''Ostautobahn''): Dunaj Erdberg - Schwechat – Nickelsdorf - meja z Madžarsko, dolžina 66&nbsp;km. *A5 ali Severna avtocesta (''Nordautobahn''): Eibesbrunn – Wolkersdorf – Poysdorf - meja s Češko, dolžina 24&nbsp;km. *A6 ali Severovzhodna avtocesta (''Nordostautobahn''): Bruckneudorf – Kittsee - meja s Slovaško, dolžina 22&nbsp;km. *A7 ali Mühlkreis avtocesta: Linz - Unterweitersdorf - meja s Češko, avtocesta je zgrajena na delu od Linza v dolžini 29&nbsp;km. *A8 ali Innkreis avtocesta: Voralpenkreuz - Wels - Suben - meja z Nemčijo, dolžina 76&nbsp;km. *A9 ali [[Pirnska avtocesta]]: Voralpenkreuz - Leoben - Gradec - Šentilj - meja s Slovenijo, dolžina 230&nbsp;km, dvopasovnica čez predore. *A10 ali [[Turska avtocesta]]: Salzburg - [[Bischofshofen]] - Beljak, dolžina 193&nbsp;km. *A11 ali Karavanška avtocesta: Beljak - [[Avtocestni predor Karavanke|Predor Karavanke]] - meja s Slovenijo, dolžina 21&nbsp;km. *A12 ali Inntalska avtocesta: meja z Nemčijo - Kufstein - [[Innsbruck]] - Zams, dolžina 153&nbsp;km. *A13 ali [[Brennerska avtocesta]]: Innsbruck - [[prelaz Brenner]] - meja z Italijo, dolžina 35&nbsp;km. *A14 ali Rheintalautobahn: Mejni prehod Hörbranz (nemška Bundesautobahn 96) – Bregenz – Feldkirch – Bludenz-Montafon (Arlberg Schnellstraße (S16)) *A21 ali Wiener Außenringautobahn: Prestopna točka Steinhäusl (A1) – Alland – prestopna točka Vösendorf (A2, S1) *A22 ali Donauuferautobahn: Razcep Dunaj Kaisermühlen (A23) – Razcep Korneuburg – Stockerau (S3, S5) *A23 ali Südosttangente: Dunaj Altmannsdorf – Dunaj Hirschstetten *A24 ali Verbindungsspange Rothneusiedel, načrtovana *A25 ali Welser Autobahn: Prestopna točka Haid (A1)–Prestopna točka Wels (A8) *A26 ali Linzerautobahn: Razcep Hummelhof (A7) – Razcep Urfahr (A7) == Demografija == [[Slika:COB data Austria.PNG|thumb|upright=1.2|V tujini rojeni naturalizirani prebivalci Avstrije; število po državi rojstva.]] Po oceni iz januarja 2014 ima Avstrija okoli 8,5&nbsp;milijona prebivalcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/presse/075280|title=STATISTIK AUSTRIA - Presse|author=Statistik Austria|work=statistik.at}}</ref> Sama prestolnica [[Dunaj]] ima več kot 1,7&nbsp;milijona<ref name="Vienna pop" /> (2,6&nbsp;milijona skupaj s predmestji), kar predstavlja dobro četrtino prebivalstva države. Mesto samo je znano po ponudbi kulturnih dogodkov in visoki kakovosti življenja (po nekaterih raziskavah celo najvišji med svetovnimi mesti).<ref name="Dnevnik">{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/magazin/lestvica/1042494303 |title=Razvrščeno: Mesta z največjo kakovostjo življenja |accessdate=16.2.2015 |date=10. december 2011 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik d.d.]] |archive-date=2015-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150216215639/http://www.dnevnik.si/magazin/lestvica/1042494303 |url-status=dead }}</ref> Dunaj je z naskokom največje avstrijsko mesto. Gradec je po velikosti drugi z okoli 300.000 prebivalci, sledijo [[Linz]] (200.000), [[Salzburg]] (150.000) in [[Innsbruck]] (125.000) in [[Celovec]] (100.000); vsa ostala mesta imajo manj prebivalcev. Po raziskavi [[Eurostat]]a je leta 2010 v Avstriji živelo 1,7&nbsp;milijona v tujini rojenih prebivalcev, ker predstavlja 15,2 % vsega prebivalstva. Od tega jih je bilo 764.000 (9,1 %) rojenih izven članic Evropske skupnosti, 512.000 (6,1 %) pa v njih.<ref>[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-SF-11-034/EN/KS-SF-11-034-EN.PDF 6,5% prebivalstva ES so tujci in 9,4% jih je rojenih v tujini], Eurostat, Katya VASILEVA, 34/2011.</ref> Statistik Austria je za leto 2011 ocenil, da 81 % ali 6,75&nbsp;milijona prebivalcev<ref name="medienservicestelle.at">{{navedi splet |url=http://medienservicestelle.at/migration_bewegt/wp-content/uploads/2012/07/IBIB_2012_Integrationsbericht.pdf |format=PDF |publisher=Statistik Austria |title=Kommission für Migrations und Integrationsforschung der Österreichischen Akademie der Wissenschaften |year=2012 |page=27 |accessdate=2015-02-16 |archive-date=2017-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170114032851/http://medienservicestelle.at/migration_bewegt/wp-content/uploads/2012/07/IBIB_2012_Integrationsbericht.pdf |url-status=dead}}</ref> ni imelo priseljenskih korenin, več kot 19 % ali 1,6&nbsp;milijona prebivalcev<ref name="medienservicestelle.at"/> pa ima med starši vsaj enega priseljenca. V državi živi več kot 415.000 potomcev v tujini rojenih priseljencev,<ref name="medienservicestelle.at"/> od katerih je večina že [[Naturalizacija (prebivalstvo)|naturaliziranih]]. 185.592 [[Turki|Turkov]]<ref name="medienservicestelle.at"/> (kar vključuje tudi manjšinske [[Kurdi|Kurde]]) danes predstavlja tretjo največjo etnično skupino (za [[Srbi]] in [[Nemci]]) oziroma 2,2 % skupnega prebivalstva. Leta 2003 je bilo naturaliziranih 13.000 Turkov, v tem času pa se je priselilo neugotovljivo število novih. Medtem ko se jih je 2.000 izselilo iz države, se jih je priselilo 10.000 in s tem utrdilo močan trend rasti.<ref>{{navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/2593717.stm |title=Europe &#124; Back to school for Austria immigrants |publisher=BBC News |date=24 December 2002 |accessdate=25 March 2013}}</ref> Priseljenci iz držav nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] ([[Srbi]], [[Hrvati]], [[Bosanci]] in [[Slovenci]]) skupaj predstavljajo okoli 5,1 % avstrijskega prebivalstva. Leta 2023 so bile najpogostejše skupine tujih prebivalcev v Avstriji naslednje:<ref>{{Cite web |date=24 August 2023 |title=Mehr als ein Viertel der Bevölkerung hat Wurzeln im Ausland |url=https://www.statistik.at/fileadmin/announcement/2023/08/20230824MigrationIntegration2023.pdf |access-date=2023-09-22|website=statistik.at}}</ref> {| class=wikitable |- !# !!Narodnost !!Št. prebivalcev |- |1.||Nemčija|| 225.012 |- |2.||Turčija|| 120.706 |- |3.||Bosna in Hercegovina|| 102.468 |- |4.||Srbija|| 116.116 |- |5.||Romunija||147.490 |- |6.||Poljska||67.168 |- |7.||Madžarska||101.679 |- |8.||Sirija||82.169 |- |9.||Hrvaška||101.803 |- |10.||Slovaška||48.477 |- |11.||Rusija||35.586 |- |12.||Italija||37.718 |- |13.||Bolgarija||38.469 |- |14.||Afganistan||50.378 |- |15.||Drugi||379.178 |- | ||Skupaj|| 1.729.820 |} Skupna [[Rodnost populacije|stopnja rodnosti]] leta 2013 je ocenjena na 1,42&nbsp;rojenih otrok na žensko,<ref name="cia.gov">[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/au.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090610113837/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/AU.html |date=2009-06-10}} The World Factbook</ref> kar je manj od stopnje enostavne reprodukcije, ki je pri 2,1&nbsp;otrok na žensko. Leta 2012 se je 41,5 % otrok rodilo neporočenim materam.<ref>[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&plugin=1&language=en&pcode=tps00018 Eurostat - Tables, Graphs and Maps Interface (TGM) table]</ref> [[Pričakovana življenjska doba]] je bila leta 2013 80,04&nbsp;let (77,13&nbsp;let za moške in 83,1&nbsp;let za ženske).<ref name="cia.gov" /> Starostna piramida prebivalstva <ref>{{navedi splet |url=http://www.indexmundi.com/austria/age_structure.html |title=Austria Age structure |accessdate=18.2.2015 |date=23.8.2014 |work=IndexMundi, CIA Factbook}}</ref>: {| class=wikitable |- ! Starostna skupina v letih !! % prebivalstva |- | 0-14 let || 13,6% |- | 15-24 let || 11,6% |- | 25-54 let || 42,9% |- | 55-64 let || 12,7% |- | 65 let in več || 19,2% |} === Največja mesta === {{Največja mesta |country = Avstrija |stat_ref= [[Statistik Austria|Avstrijski statistični podatki, 1. januar 2014]] |list_by_pop= <!--link to the list of cities in the given country, if possible sorted by population--> |div_name= Zvezna dežela |div_link= Zvezna dežela Avstrije |city_1 = Dunaj| div_1 = Dunaj| pop_1 = 1.812.605 | img_1 = Maria-Theresien-Platz Wien Sept 2020 1.jpg |city_2 = Gradec| div_2 = Štajerska (zvezna dežela){{!}}Štajerska | pop_2 = 269.997 | img_2 = Graz (35932179023).jpg |city_3 = Linz| div_3 = Zgornja Avstrija| pop_3 = 193.814 | img_3 = Blick über Linz von der Franz-Josefs-Warte.jpg |city_4 = Salzburg| div_4 = Salzburg (zvezna dežela){{!}}Salzburg | pop_4 = 146.631 | img_4 = Hohensalzburg-mw02.jpg |city_5 = Innsbruck| div_5 = Tirolska (zvezna dežela){{!}}Tirolska| pop_5 = 124.579 |city_6 = Celovec| div_6 = Koroška (zvezna dežela){{!}}Koroška | pop_6 = 96.640 |city_7 = Beljak| div_7 = Koroška (zvezna dežela){{!}}Koroška | pop_7 = 60.004 |city_8 = Wels| div_8 = Zgornja Avstrija | pop_8 = 59.339 |city_9 = Sankt Pölten| div_9 = Spodnja Avstrija | pop_9 = 52.145 |city_10= Dornbirn| div_10 = Predarlska | pop_10 = 46.883 |city_11= Wiener Neustadt| div_11 = Spodnja Avstrija | pop_11 = 42.273 |city_12= Steyr| div_12 = Zgornja Avstrija| pop_12 = 38.120 |city_13= Feldkirch, Vorarlberg{{!}}Feldkirch| div_13 = Predarlska | pop_13 = 31.428 |city_14= Bregenz| div_14 = Predarlska | pop_14 = 28.412 |city_15= Leonding| div_16 = Spodnja Avstrija | pop_16 = 26.395 |city_16= Klosterneuburg| div_15 = Zgornja Avstrija | pop_15 = 26.174 |city_17= Baden, Avstrija{{!}}Baden| div_17 =Spodnja Avstrija | pop_17 = 25.229 |city_18= Volšperk| div_18 = Koroška (zvezna dežela){{!}}Koroška | pop_18 = 24.993 |city_19= Leoben| div_19 = Štajerska (zvezna dežela){{!}}Štajerska | pop_19 = 24.466 |city_20= Krems an der Donau{{!}}Krems| div_20 = Spodnja Avstrija | pop_20 = 24.085 }} === Jezik === [[Slika:Continental West Germanic languages.png|thumb|upright|Državni in področni standardi za nemški jezik]] Uradni jezik, ki ga kot materni jezik govori okoli 88,6 % prebivalsva, je [[Nemščina|nemščina]]. Sledijo [[Srbski jezik|srbski]] in [[hrvaški jezik]] (4,2 %), [[Turščina|turščina]] (2,3 %), [[madžarščina]] (0,5 %) in [[poljščina]] (0,5 %).<ref name="Language" /> Uradni jezik, ki je v rabi pri izobraževanju, tisku, obvestilih in na spletnih straneh, je nemščina, ki je skoraj enaka nemščini, ki je v rabi v Nemčiji, toda z nekaterimi razlikami v besedišču. Nemški jezik je sicer standardiziran po nemško govorečih državah: Nemčiji, Avstriji, Švici, [[Luksemburg|Luksemburgu]] in [[Lihtenštajn]]u, kot tudi v deželah s številčnejšimi nemško govorečimi manjšinami: [[Italija]], [[Belgija]] in [[Danska]]. Avstrijci govorijo tudi številna lokalna [[Narečje|narečja]], in čeprav so vsa v osnovi avstrijska nemščina, imajo zaradi razlik govorci med seboj lahko težave pri sporazumevanju. V zveznih deželah Koroška in Štajerska biva precej avtohtonih [[Koroški Slovenci|slovensko govorečih prebivalcev]], medtem ko v najbolj vzhodni deželi, Gradiščanski (nekdaj del madžarskega dela [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]) še vedno živi znatno število madžarsko in hrvaško govorečih prebivalcev narodnostnih manjšin. Od ostalih Avstrijcev, ki niso avstrijskega rodu, jih je največ iz sosednjih držav, zlasti iz bivšega [[Vzhodni blok|Vzhodnega bloka]]. Številčni so tudi številni tuji delavci (nemško: ''Gastarbeiter'', od tu slovenska popačenka ''gasterbajter'') in njihovi potomci ter begunci iz držav nekdanje [[SFRJ|Jugoslavije]]. Od leta 1994 so kot uradna manjšina priznani tudi [[Romi]] - [[Sinti]].j === Religija === [[Slika:Mariazell Basilika 3.jpg|thumb|upright|Bazilika v [[Mariazell]]u je najbolj priljubljen avstrijski romarski cilj]] [[Slika:1907 - Salzburg - View from Mönchsberg.JPG|thumb|upright|Pogled na salzburško katedralo]] Medtem ko je bila severna in osrednja Nemčija izvor [[Reformacija|reformacije]], sta bili Avstrija in [[Bavarska]] v 16. in 17. stoletju srce [[Protireformacija|protireformacije]]; v tem času je absolutistična vladavina Habsburžanov uveljavljala različne stroge ukrepe za ohranitev katoliške moči in vpliva med Avstrijci.<ref>Lonnie Johnson 28</ref><ref>Brook-Shepherd 16</ref> Habsburžani so sami sebe dalj časa videli kot varuhe katolištva, tako da so zatirali vsa druga verovanja in vere. Leta 1775 je vladarica [[Marija Terezija]] mehitaristom Kongregacije armenske katoliške cerkve podelila uradno dovoljenje za naselitev v Habsburškem imperiju. Leta 1781, v dobi avstrijskega razsvetljenstva, je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef&nbsp;II.]] za Avstrijo izdal [[Tolerančni patent]], s katerim je drugim veroizpovedim podelil omejeno svobodo verovanja. Verska svoboda je bila v [[Cislajtanija|Cislajtaniji]] razglašena kot ustavna pravica po Avstro-Ogrski dualnosti (''[[Ausgleich]])'' leta 1867, s čimer je bilo potrjeno dejstvo, da je bila monarhija poleg rimokatoliške vere tudi domovina številnih drugih veroizpovedi, npr. grške, srbske, romunske, ruske in bolgarske [[Pravoslavna cerkev|pravoslavne cerkve]], [[Kalvinizem|kalvinizma]], [[Luteranska cerkev|luteranskih protestantov]] in judovske vere. Leta 1912 je bil (po [[Aneksija|aneksiji]] [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] leta 1908), v Avstriji uradno priznan tudi [[islam]].<ref name="Law of Islam 1912">{{navedi novice|url=http://www.derislam.at/?c=content&cssid=Englisch&navid=886&par=10&navid2=906&par2=886|title=Imperial Gazette -1912|publisher=IGGIO Islamische Glaubensgemeinschaft in Osterreich|date=2011|accessdate=4.6. 2014|archive-date=2014-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20140606223310/http://www.derislam.at/?c=content&cssid=Englisch&navid=886&par=10&navid2=906&par2=886|url-status=dead}}</ref> Avstrija je ostala pod močnim katoliškim vplivom. Po letu 1918 so v času republike možje, kot sta [[Theodor Innitzer]] in [[Ignaz Seipel]], zavzeli vodilne položaje znotraj ali blizu vlade in okrepili vpliv med avstrofašizmom; [[Engelbert Dollfuss]] in [[Kurt Schuschnigg]] sta katolištvo obravnavala v glavnem kot državno vero. Po zaključku druge svetovne vojne se je v Avstriji uveljavil [[sekularizem]] in s tem je politični vpliv Cerkve slabel. Konec 20. stoletja je bilo približno 74 % avstrijskega prebivalstva registriranih kot [[Rimokatoliška cerkev|rimokatoličani]],<ref name="Volkszählung">{{navedi splet | title=Census 2001: Population 2001 according to religious affiliation and nationality|url=http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_religionsbekenntnis_und_staatsangehoerigkeit_022894.pdf|accessdate=17.12.2007|language=de|publisher=Statistik Austria|format=PDF| archiveurl= https://web.archive.org/web/20071114090849/http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_religionsbekenntnis_und_staatsangehoerigkeit_022894.pdf| archivedate= 14.11.2007 | url-status=live}}</ref> medtem ko se je 5 % izreklo za [[Protestantizem|protestante]].<ref name="Volkszählung" /> Avstrijski kristjani so obvezani k plačilu članstva v cerkvi v višini 1 % dohodkov; dajatev se imenuje ''Kirchenbeitrag'' (»cerkveni prispevek«). Število vernikov v obeh glavnih cerkvah zlagoma upada. Obiskovalcev nedeljskih [[Maša|maš]] je okoli 9 % (podatek iz leta 2005).<ref>{{navedi splet | title= Kirchliche Statistik der Diozösen Österreichs (Katholiken, Pastoraldaten) für das Jahr 2005 | url=http://www.katholisch.at/site/article_blank.siteswift?so=all&do=all&c=download&d=article%3A107%3A5 | accessdate= 21.4.2007}}</ref> [[Judje|Judovska]] skupnost v Avstriji (samo na Dunaju je leta 1938 štela 200.000 članov) se je med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] skrčila na 4.500. 65.000 članov je bilo ubitih v [[holokavst]]u, 130.000 pa jih je emigriralo.<ref>[http://www.wien.gv.at/english/culture/jewishvienna/history/nationalsocialism.html Expulsion, Deportation and Murder – History of the Jews in Vienna] Vienna Webservice</ref> === Izobraževanje === [[Slika:Melk Stift Altstadt.jpg|thumb|upright|''Stiftsgymnasium Melk'' ([[samostan]]ska gimnazija v [[Melk]]u) je najstarejša avstrijska šola]] [[Slika:Wien - Universität (3).JPG|thumb|upright|Univerza na Dunaju]] [[Slika:Wien 02 Campus WU a.jpg|thumb|upright|''Campus'' Ekonomske fakultete na Dunaju]] Za izobraževanje v Avstriji skrbijo delno zvezne dežele in delno država sama. Šolanje je obvezno devet let, običajno do starosti 15&nbsp;let. V nekaterih osnovnih in srednjih šolah na Avstrijskem Koroškem poteka pouk delno tudi v slovenščini.<ref>{{navedi splet |url= http://www.zrss.si/?rub=2417|title= Dvojezična vzgoja in izobraževanje na avstrijskem Koroškem|accessdate=10.5.2015 |work=Zavod Republike Slovenije za šolstvo}}</ref> Predšolska vzgoja (nemško: ''Kindergarten''), v večini dežel brezplačna, je zagotovljena za otroke v starosti med tri in šest let in, čeprav neobvezna, se zaradi visoke stopnje vključenosti pojmuje kot običajen del otroške vzgoje. V skupini je okoli trideset otrok, za katere skrbi izobražen vzgojitelj in en pomočnik. ''1. Splošnoizobraževalne obvezne šole'' in ''Poklicnoizobraževalne obvezne šole (poklicne šole)''<br /> Splošna šolska obveznost v Avstriji traja 9 šolskih let in se prične s prvim septembrom, ki sledi dokončanemu 6&nbsp;letu starosti. Učenci obiskujejo: * od 1.-4. šolskega leta osnovno šolo (ljudsko šolo; nemško: ''Volksschule'') ali posebno šolo (šolo s prilagojenim programom); * od 5.-8. šolskega leta glavno šolo, splošnoizobraževalno višjo šolo (glej spodaj), višjo stopnjo ljudske šole ali posebne šole (šole s prilagojenim programom); * v 9. šolskem letu lahko obiskujejo politehniško šolo ali pa nadaljujejo z ljudsko, glavno ali posebno šolo, lahko pa obiskujejo srednjo oziroma višjo šolo. Spričevala, ki jih učenci prejmejo ob koncu šolskega leta, se imenujejo ''Jahreszeugnis'', spričevala o zaključenem izobraževanju pa se imenujejo ''Abschlusszeugnis''. Ocene so od 1&nbsp;(odlično) do 5&nbsp;(nezadostno). V osnovnih šolah ni nivojskega pouka, ker ga nadomešča diferenciacija na splošno in poklicno smer v četrtem razredu. ''2. Splošno izobraževalne višje šole'' in ''Poklicno-izobraževalne višje šole''<br /> Splošnoizobraževalna višja šola (''Gymnasium'') obsega 4-letno nižjo in 4-letno višjo stopnjo. Zaključi se z zrelostnim izpitom. Zrelostno spričevalo daje pravico do študija na univerzah, strokovnih visokih šolah in akademijah ter pravico do zaposlitve v javnih službah. Pogoj za vstop v 1. razred splošno izobraževalne višje šole: uspešen zaključek 4. razreda ljudske šole (ocena prav dobro ali dobro iz nemškega jezika, branja in matematike). V ostalih primerih je potreben sprejemni izpit. ''3. Poklicno-izobraževalne obvezne šole in poklicno-izobraževalne srednje šole''<br /> Te šole (''Hauptschule'') nudijo vajencem, ki se izobražujejo za poklic, spremljajoč in strokovno usmerjen pouk (dualno izobraževanje); podpirajo in izpolnjujejo izobraževanje v podjetjih in splošno izobrazbo. V strokovno-teoretičnem in gospodarsko-poslovnem pouku poteka pouk v dveh težavnostnih skupinah. Učenci obiskujejo pouk najmanj enkrat tedensko med šolskim letom ali pa v obliki tečaja, ki v vsakem šolskem letu traja najmanj osem tednov. Število šolskih let je odvisno od trajanja učne dobe poklica. ''4. Poklicno-izobraževalne višje šole (Fachhochschule)''<br /> Te šole v petih letih posredujejo poleg poglobljene splošne izobrazbe še višjo poklicno izobrazbo; zaključek predstavlja zrelostni in diplomski izpit, s katerim si absolventi pridobijo pravico do študija na univerzah (pri nekaterih študijskih smereh je treba opraviti dodatne izpite), na strokovnih visokih šolah in akademijah oziroma pravico do zaposlitve v javnih službah. Šolska poklicna izobrazba omogoča absolventom poklicno dejavnost v nekaterih [[obrt]]eh.<ref name="izobrazba">{{navedi splet |url=http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/enicnaric_center/informacije_javnega_znacaja/republika_avstrija/ |title=Republika Avstrija: Izobraževalni sistem |accessdate=10.5.2015 |work=Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport |archive-date=2015-05-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150518091113/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/enicnaric_center/informacije_javnega_znacaja/republika_avstrija/ |url-status=dead}}</ref> 5. Visokošolsko izobraževanje<br /> Je odprto za vse z opravljeno maturo. Od leta 2006 dalje možni sprejemni izpiti za nekatere študije (npr. medicina). Od leta 2001 dalje se za semester na javnih univerzah plačuje obvezna šolnina (''Studienbeitrag'') v višini €363,36. Šolnine ne plačajo tujci, ki ne presegajo običajne dobe študija. == Kultura in znanost == === Glasba === [[Slika:Wolfgang-amadeus-mozart 1.jpg|thumb|upright|[[Wolfgang Amadeus Mozart]] (1756–1791)]] Avstrijska preteklost evropske velesile in njeno kulturno okolje sta ustvarili širok prispevek k različnim oblikam [[umetnost]]i, najbolj opazno pa h [[Glasba|glasbi]]. Tako je bilo avstrijsko ozemlje rojstni kraj glasbenikov kot so [[Joseph Haydn]], [[Michael Haydn]], [[Franz Liszt]], [[Franz Schubert]], [[Anton Bruckner]], [[Johann Strauss starejši]] in [[Johann Strauss mlajši]] ter članov [[Druga dunajska šola|Druge dunajske šole]], kot so [[Arnold Schoenberg]], [[Anton Webern]] in [[Alban Berg]]. [[Wolfgang Amadeus Mozart]] je bil rojen v [[Salzburg]]u, takrat sicer delu samostojne cerkvene enote Svetega rimskega cesarstva, ki pa je bil kulturno močno vpet v Avstrijo, pa tudi večino svoje kariere je preživel na Dunaju Salzburg je bil dolgo časa pomembno središče glasbenih novosti. Skladatelje 18. in 19.&nbsp;stoletja je mesto močno privlačilo zaradi pokroviteljstva Habsburžanov in s tem Dunaj utrdilo na položaju evropske prestolnice klasične glasbe. V času [[barok]]a so avstrijsko glasbo zaznamovali slovanski in madžarski ljudski elementi. Dunaj je sicer pričel pridobivati na pomenu že v zgodnjem 16.&nbsp;stoletju, takrat osredotočen okoli glasbil, med drugim [[Lutnja|lutnje]]. Na Dunaju je večino svojega življenja preživel [[Ludwig van Beethoven]]. Trenutna avstrijska [[himna]], Mozartovo delo, je to postala po drugi svetovni vojni in nadomestila tradicionalno, ki je bila delo Josepha Haydna. [[Herbert von Karajan]] je z 200 milijonov prodanimi ploščami med najuspešnejšimi dirigenti v zgodovini.<ref> {{navedi knjigo| author=Lebrecht, Norman |year=2007 |title=The Life and Death of Classical Music | url=https://archive.org/details/lifedeathofclass00lebr |pages=[https://archive.org/details/lifedeathofclass00lebr/page/137 137] |publisher=Anchor |isbn=1400096588}}</ref> Kljub nekaterim kritikam, da je njegova interpretacija preveč plehka, ima status enega največjih dirigentov vseh časov; od 1960. let do smrti je bil dominantna osebnost v evropski [[klasična glasba|klasični glasbi]].<ref name="NYT obit">{{navedi novice | url=http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=950DE3DD173BF934A25754C0A96F948260 | title=Herbert von Karajan Is Dead; Musical Perfectionist was 81 | pages=A1 | work=[[The New York Times]] | author=John Rockwell | date=17 July 1989}}</ref> Avstrija je proizvedla znanega [[jazz]] glasbenika, klaviaturista [[Josef Zawinul|Josefa Zawinula]], ki je odigral pionirsko vlogo pri elektronskih glasbilih v jazzu in hkrati bil priznan samostojni skladatelj. [[pop glasba|Pop]] in [[rock]] glasbenik [[Falco]] je bil svetovno znan v 1980-ih, zlasti zaradi svoje uspešnice »[[Rock Me Amadeus]]«, posvečene Mozartu.<ref name="Falco">{{navedi splet|url=http://www.vh1.com/artists/az/falco/bio.jhtml|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070113183109/http://www.vh1.com/artists/az/falco/bio.jhtml|archivedate=13 January 2007|title=Falco|year=2007|work=VH1|accessdate=17 June 2009}}</ref> Bobnar [[Thomas Lang]] je rojen na Dunaju leta 1967; zaradi tehničnih spretnosti je svetovno znan, igral pa je tudi z glasbeniki, kot sta [[Geri Halliwell]] in [[Robbie Williams]]. 10. maja 2014 je Avstrija s skladbo »[[Rise Like a Phoenix]]«, ki jo izvaja avstrijski [[transvestit|transvestitski]] umetnik [[Conchita Wurst]], osvojila [[Evrovizija 2014|Tekmovanje za pesem Evrovizije 2014]]. Za Avstrijo je bila to [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|druga zmaga]], prvo je država dosegla leta 1966. === Umetnost in arhitektura === [[Slika:Upper Belvedere palace Vienna.jpg|thumb|upright|Palača [[Belvedere, Dunaj|Belvedere]], primer baročne arhitekture]] [[Slika:District heating plant spittelau ssw.jpg|thumb|upright|Hundertwasserjeva toplarna na Dunaju]] Znani avstrijski umetniki so slikarji [[Ferdinand Georg Waldmüller]], [[Rudolf von Alt]], [[Hans Makart]], [[Gustav Klimt]], [[Oskar Kokoschka]], [[Egon Schiele]], [[Carl Moll]], in [[Friedensreich Hundertwasser]], fotografi [[Inge Morath]] in [[Ernst Haas]] ter arhitekti, kot so [[Johann Bernhard Fischer von Erlach]], [[Otto Wagner]], [[Adolf Loos]], in [[Hans Hollein]] (dobitnik [[Pritzkerjeva nagrada|Pritzkerjeve nagrade za arhitekturo]] leta 1985). === Film in gledališče === [[Sascha Kolowrat]] je bil avstrijski pionir filmografije. [[Billy Wilder]], [[Fritz Lang]], [[Josef von Sternberg]] in [[Fred Zinnemann]], ki so se proslavili kot mednarodno pomembni filmski producenti, izvirajo iz Avstrije. [[Willi Forst]], [[Ernst Marischka]] in [[Franz Antel]] so obogatili popularno [[kino]]produkcijo v nemško govorečih državah. [[Michael Haneke]] je postal mednarodno znan po svojih odmevnih filmskih študijah, leta 2010 pa je za svoj med kritiki dobro sprejet film ''Beli trak'' prejel tudi nagrado [[zlati globus]]. Prvi avstrijski prejemnik [[Oskar (filmska nagrada)|oskar]]ja je bil [[Stefan Ruzowitzky]]. Mednarodno kariero so si ustvarili tudi igralci [[Peter Lorre]], [[Helmut Berger]], [[Curd Jürgens]], [[Senta Berger]], [[Oskar Werner]], in [[Klaus Maria Brandauer]]. [[Hedy Lamarr]] in [[Arnold Schwarzenegger]] sta postala ameriški in mednarodni filmski zvezdi (slednji je postal tudi 38. [[Kalifornija|kalifornijski]] guverner). [[Christoph Waltz]] je slavo požel za svojo vlogo v filmu ''Neslavne barabe'' (''Inglourious Bastards)'' in si z njo leta 2009 na [[Filmski festival v Cannesu|filmskem festivalu v Cannesu]] prislužil nagrado za najboljšega igralca, leta 2010 pa še oskarja za stransko vlogo. [[Max Reinhardt]] je bil specialist za spektakularne in inteligentne gledališke predstave. [[Otto Schenk]] ni bil le dober [[Gledališki igralec|odrski igralec]], temveč tudi [[Opera|operni]] režiser. === Literatura === Med znanimi Avstrijci najdemo tudi [[pesnik]]e, pisce in [[roman]]opisce; pisci romanov: [[Arthur Schnitzler]], [[Stefan Zweig]], [[Thomas Bernhard]], in [[Robert Musil]], pesniki [[Georg Trakl]], [[Franz Werfel]], [[Franz Grillparzer]], [[Rainer Maria Rilke]], [[Adalbert Stifter]], [[Karl Kraus (writer)|Karl Kraus]] ter otroška pripovednica [[Eva Ibbotson]]. Slavni sodobni pisci iger in romanov so [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovi nagrajenci]] [[Elfriede Jelinek]], [[Peter Handke]] in [[Daniel Kehlmann]]. === Znanost in filozofija === [[Slika:Sigmund Freud LIFE.jpg|thumb|upright|[[Sigmund Freud]] je bil začetnik [[psihoanaliza|psihoanalize]]]] Avstrija je bila zibelka številnih znanstvenikov z mednarodnim slovesom. Med njimi so [[Ludwig Boltzmann]], [[Ernst Mach]], [[Victor Franz Hess]] in [[Christian Doppler]], vsi pomembni znanstveniki 19.&nbsp;stoletja. V&nbsp;20.&nbsp;stoletju so bili v 1920. in 1930. letih v [[Jedrska fizika|jedrski fiziki]] in [[Kvantna mehanika|kvantni mehaniki]] ključni prispevki znanstvenikov, kot so [[Lise Meitner]], [[Erwin Schrödinger]] in [[Wolfgang Pauli]]. Sodobni [[Kvantna fizika|kvantni fizik]] [[Anton Zeilinger]] je znan po prvi prikazani [[kvantna teleportacija|kvantni teleportaciji]]. Poleg [[Fizik|fizikov]] je Avstrija rodni kraj dveh izmed bolj znanih filozofov 20.&nbsp;stoletja, [[Ludwig Wittgenstein|Ludwiga Wittgensteina]] in [[Karl Popper|Karla Popperja]]. Poleg njiju so bili znani Avstrijci še [[Biologija|biologa]] [[Gregor Mendel]] in [[Konrad Lorenz]] ter [[Matematika|matematik]] [[Kurt Gödel]], pa tudi [[inženir]]ji, kot sta [[Ferdinand Porsche]] in [[Siegfried Marcus]]. Avstrijska znanost je bila vedno osredotočena na [[Medicina|medicino]] in [[Psihologija|psihologijo]], začenši s [[Paracelsus]]om v [[Srednji vek|srednjem veku]]. Na dosežkih dunajske medicinske šole 19.&nbsp;stoletja so gradili [[Theodore Billroth]], [[Clemens von Pirquet]], in [[Anton Eiselsberg|Anton von Eiselsberg]]. Avstrija je bila dom znanstvenikov, kot so začetnik [[psihoanaliza|psihoanalize]] [[Sigmund Freud]] in oče individualne psihologije [[Alfred Adler]], psihologov [[Paul Watzlawick|Paula Watzlawicka]] ter [[Hans Asperger|Hansa Aspergerja]] in psihiatra [[Viktor Frankl|Viktorja Frankla]]. [[Avstrijska ekonomska šol]]a, ki je ena glavnih usmeritev v sodobni [[Ekonomija|ekonomski]] znanosti, je povezana z ekonomisti, kot so [[Carl Menger]], [[Joseph Schumpeter]], [[Eugen von Böhm-Bawerk]], [[Ludwig von Mises]] in [[Friedrich Hayek]]. Drugi znani avstrijski izseljenci so teoretik managementa [[Peter Drucker]], sociolog [[Paul Felix Lazarsfeld]] in biolog [[Gustav Nossal|Sir Gustav Nossal]]. [[Slika:Diandlgwand.jpg|thumb|upright|Različne kombinacije barv lahko označujejo poreklo ženske, ki nosi dirndl]] === Narodna noša === [[Slika:Austria folklore group dsc01330.jpg|thumb|upright|Avstrijski ''Tracht'']] ''[[Dirndl]]'' [ˈdɪʁndl̩] je tradicionalno [[Ženska|žensko]] oblačilo s področja Nemčije (še posebej Bavarske), Švice, Lihtenštajna, Avstrije in Južne Tirolske. Osnova za oblačilo je zgodovinsko oblačilo [[Alpe|alpskih]] podeželanov. Oblačila, ki so po videzu delno podobna tej osnovi, so znana po imenu ''Landhausmode'' (»moda s podeželskim navdihom«). '''Dirndl krilo''' običajno opisuje lahko krožno odrezano obleko, nabrano okoli pasu in z dolžino malce preko kolena.<ref>{{navedi novice|title=Dirndl Skirts|first=Alice|last=Watt|date=26.4.2012|url=http://www.elleuk.com/fashion/what-to-wear/dirndl-skirts#image=1|work=[[Elle (magazine)|Elle]]|location=London|accessdate=7.10.2013}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Spin out with springtime's dirndl skirt|url=http://www.standard.co.uk/lifestyle/fashion/spin-out-with-springtimes-dirndl-skirt-7722321.html|work=[[London EveningStandard]]|location=London|first=Karen|last=Dacre|date=8.5.2012|accessdate=7.10.2013}}</ref> Dirndl je sestavni del ''Tracht'' mode, značilne zlasti za Avstrijo in Bavarsko. === Hrana in pijača === Sodobna avstrijska kuhinja izhaja iz Avstro-ogrskega cesarstva. Je večinoma tradicionalna kraljevska kuhinja (»Hofküche«), ki so jo stregli skozi stoletja. Znana je po uravnoteženih različicah govedine in svinjine ter brezštevilnih dodatkih [[Zelenjava|zelenjave]]. Znani so tudi slaščičarski izdelki »Mehlspeisen«, ki zajemajo specialitite, kot na primer [[sacher torta]], [[krof]]i ("Krapfen"), ki so običajno polnjeni z marelično marmelado ali kremo, in zavitek (»Strudel«: jabolčni zavitek »Apfelstrudel«, [[Skuta (mlečni izdelek)|skutni]] zavitek »Topfenstrudel« ali smetanov zavitek »Millirahmstrudel«). Kot dodatek tradicionalni domači kulinariki so nanjo vplivale tudi [[madžarska]], [[Češka|češka]], [[Židje|židovska]], [[italija]]nska, [[balkan]]ska in [[Francija|francoska]] kuhinja, od katerih je avstrijska kuhinja povzemala tako jedi kot tudi načine priprave. Na podlagi tega bi avstrijsko kuhinjo lahko prepoznali kot eno najbolj multikulturnih in nadkulturnih kuhinj v Evropi. Tipične avstrijske jedi so [[dunajski zrezek]] (''Wiener Schnitzel''), svinjska pečenka (''Schweinsbraten''), [[cesarski praženec]] (''Kaiserschmarren''), različni cmoki (''Knödel''), [[sacher torta]] (''Sachertorte'')<ref>{{navedi splet |url=http://www.austria.info/si/kulinarika-v-avstriji/sacherjeva-torta-1246649.html |title=Sacherjeva torta: niti malo staromodna |accessdate=28.2.2015 |format=Austria.info |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402131252/http://www.austria.info/si/kulinarika-v-avstriji/sacherjeva-torta-1246649.html |url-status=dead}}</ref> in kuhana govedina (''Tafelspitz'').<ref>{{navedi splet|url=http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/tafelspitz-1561278.html|title=Tafelspitz Recipe|accessdate=28.2.2015|work=Austria.info|archive-date=2015-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402171148/http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/tafelspitz-1561278.html|url-status=dead}}</ref> Znani so tudi koroški ''Kasnudeln'' (pri koroških Slovencih ''krapci''), ki so testeni žepki, polnjeni s skuto, krompirjem, zelišči in meto, preliti s stopljeno svinjsko zaseko, mastjo ali maslom ter postreženi s solato.<ref>{{navedi splet |url=http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/kaerntner-kasnudeln-2149364.html |title=Kärntner Kasnudeln |accessdate=28.2.2015 |work=Austria.info |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402073631/http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/kaerntner-kasnudeln-2149364.html |url-status=dead }}</ref> Pozimi je čas za ''Grenadiermarsch.''<ref>{{navedi splet |url=http://www.stadtbekannt.at/wiener-kche-grenadiermarsch/ |title=Wiener Küche – Grenadiermarsch |accessdate=1.3.2015 |date=4.2.2014 |publisher=stadtbekannt.at |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402142814/http://www.stadtbekannt.at/wiener-kche-grenadiermarsch/ |url-status=dead}}</ref> Priljubljene so jedi z [[Navadna lisička|lisička]]mi. Bonboni [[PEZ|Pez]] so doma iz Avstrije, tako kot [[Manner]]jeve slaščice. Avstrija je znana tudi po [[Mozartove kroglice|Mozartovih kroglicah]] in svoji [[Kava|kavni]] tradiciji. [[Pivo]], podobno kot v Sloveniji, točijo v vrčke po 0,2&nbsp;litra (''Pfiff''), 0,3&nbsp;litra (''Seidel'', ''kleines Bier'' ali ''Glas Bier'') in 0,5&nbsp;litra (''Krügerl'', ''großes Bier'' ali ''Halbe''). Na prireditvah v bavarskem stilu točijo tudi liter (''Maß'') ali dva (''Doppelmaß''). Najbolj priljubljene vrste piva so [[ležak]] (''lager'' ali ''Märzen''), naravno motno pivo (''Zwicklbier'') in pšenično pivo. Ob praznikih, na primer ob [[božič]]u ali [[Velika noč|veliki noči]], je naprodaj tudi temno pivo (''bock''). Najpomembnejša vinorodna območja so Spodnja Avstrija, Gradiščanska, Štajerska in Dunaj. Sorta grozdja [[Grüner Veltliner]] je osnova za nekaj najbolj znanih [[belo vino|belih vin]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.wine-searcher.com/grape-209-gruner-veltliner |title=Gruner Veltliner Wine |publisher=Wine-Searcher}}</ref>, medtem ko je najbolj razširjena rdeča sorta [[Zweigelt]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.wine-searcher.com/grape-645-zweigelt |title=Zweigelt Wine |publisher=Wine-Searcher}}</ref> V Zgornji in Spodnji Avstriji, na Štajerskem in Koroškem je razširjena proizvodnja [[mošt]]a (''Most'', izgovori se podobno kot v slovenščini) iz [[Hruška|hrušk]] ali [[Jabolko|jabolk]]. Pije se tudi [[žganje]] (''Schnaps''), z do 60 % alkohola, narejeno iz različnih vrst sadja. Če prihaja iz male zasebne destilirnice, ki jih je v Avstriji okoli 20.000, se imenuje ''Selbstgebrannter'' ali ''Hausbrand''. <gallery> Wiener-Schnitzel02.jpg|''Wiener Schnitzel'', [[dunajski zrezek]] 2013-12-Germknödel (2).JPG|''Germknödel'' z vanilijevim prelivom in makom, golaževa juha in kajzerica (''Germknödel mit Vanille-Sauce, Mohn, Gulaschsuppe, Kaisersemmel'') Tafelspitz.jpg|''Tafelspitz'', kuhana govedina s hrenom, krompir kot priloga Kaerntner-Nudeln.jpg|''Kasnudeln'' (krapci) brez zabele 2014-9-Graz Apfelstrudel.JPG|Jabočni zavitek (''Apfelstrudel'') Sachertorte DSC03027 retouched.jpg|Sacherjeva torta iz dunajskega hotela Sacher Einspaenner.jpg|''Einspänner Kaffe'': sproščujoča skodelica [[Kava|kave]] je dunajska specialiteta </gallery> === Šport === [[Slika:Fischer Sports franz-klammer 1976.jpg|thumb|upright|Smučar [[Franz Klammer]], dobitnik zlate medalje na [[Zimske olimpijske igre 1976|Zimskih olimpijskih igrah 1976]] v [[Innsbruck]]u ]] Zaradi goratega površja je [[alpsko smučanje]] prevladujoč avstrijski šport. Priljubljeni so tudi sorodni zimski športi, kot sta [[deskanje na snegu]] in [[smučarski skoki]]. Avstrijski športniki, kot so [[Annemarie Moser-Pröll]], [[Franz Klammer]], [[Hermann Maier]], [[Toni Sailer]], [[Benjamin Raich]], [[Marlies Schild]] in [[Marcel Hirscher]], so na splošno znani kot eni največjih alpskih smučarjev vseh časov. [[Bob (šport)|Bob]], [[sankanje]] in [[skeleton]] so prav tako priljubljeni dogodki na stezi v kraju [[Igls]], ki je tudi gostil tovrstne tekme na [[Zimske olimpijske igre|Zimskih olimpijskih igrah]] leta [[Zimske olimpijske igre 1964|1964]] in [[Zimske olimpijske igre 1976|1976]] v [[Innsbruck]]u. Leta 2012 je Innsbruck gostil Zimsko olimpijado mladih.<ref name="WYO2012">{{navedi splet|title=YOG Innsbruck 2012: Relive the announcement|publisher=International Olympic Committee|url=http://www.olympic.org/uk/news/olympic_news/full_story_uk.asp?id=2890|date=12.12.2008|accessdate=24.12.2008| archiveurl= https://web.archive.org/web/20081216073505/http://www.olympic.org/uk/news/olympic_news/full_story_uk.asp?id=2890| archivedate= 16.12.2008 | url-status=live}}</ref> Rekreativno smučanje je možno na številnih smučiščih, <ref>{{navedi splet |url=http://www.bergfex.si/oesterreich/ |title=Smučišča Avstrija (371) |accessdate=1.3.2015 |work=www.Bergfex.si |archive-date=2015-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150305132849/http://www.bergfex.si/oesterreich/ |url-status=dead }}</ref> med katerimi se nekatera uvrščajo med najboljša v Evropi (npr. [[Obergurgl]], [[Kuhtai]], [[St.&nbsp;Anton]], [[Zell am See-Kaprun]], [[Schladming]], [[Kitzbühel]], [[Soll]] in [[Hintertux]]).<ref>{{navedi splet |url=http://www.independent.co.uk/extras/indybest/travel/the-50-best-ski-resorts-8884688.html |title=The 50 Best ski resorts |accessdate=1.3.2015 |date=18.10.2013 |work=Indepedent (časopis)}}</ref> Priljubljen ekipni šport je [[nogomet]], ki ga ureja Avstrijska nogometna zveza.<ref name="Football">{{navedi splet|url=http://www.oefb.at/|title=Österreichischer Fußballbund|year=2009|work=ÖFB|language=de|accessdate=17.6.2009| archiveurl= https://web.archive.org/web/20090628120811/http://www.oefb.at/| archivedate= 28.6.2009 | url-status=live}}</ref> V avstrijski zvezni ligi (''Austrian Bundesliga'') igrajo znani nogometni klubi, kot so [[SK Rapid Wien]], [[FK Austria Wien]], [[FC Red Bull Salzburg|Red Bull Salzburg]] in [[Sturm Graz]]. Poleg nogometa potekajo profesionalna ligaška tekmovanja v hokeju in košarki. Priljubljena je tudi [[jahanje|konjska ježa]], tudi na podlagi slavne [[Španska jahalna šola|Španske jahalne šole]] z [[Lipicanec|lipicanci]] z Dunaja. Iz Avstrije prihaja nekaj znanih dirkačev [[Formula 1|Formule&nbsp;1]], med njimi [[Niki Lauda]], [[Jochen Rindt]] in [[Gerhard Berger]]. Občasno so na dirkališču v Zeltwegu (prvotno Österreichring, kasneje A1-Ring, sedaj [[Red Bull Ring]]) tudi uradne dirke Formule 1 za [[Velika nagrada Avstrije|Veliko nagrado Avstrije]].<ref>{{navedi splet |url=http://f1.avtomanija.com/default.asp?rb=1&id=25965 |title=Red Bull vrača formulo ena v Avstrijo |accessdate=23.3.2015 |date=23.7.2013 |work=avtomanija.com}}</ref> Pod avstrijsko licenco v Formuli 1 tekmujeta dve ekipi, [[Red Bull Racing]] in [[Scuderia Toro Rosso]]. == Sklici == {{sklici|2}} ; Bibliografija {{Refbegin}} * {{navedi knjigo |title=Austria |publisher=Baedeker |year=2009 |isbn=978-3-8297-6613-5 |pages=606|cobiss=219552 |author=Arnold, Rosemarie}} * {{navedi knjigo | last=Brook-Shepherd | first=Gordon | title=The Austrians: a thousand-year odyssey | url=https://archive.org/details/austriansthousan00broo | year=1998 | publisher=Carroll & Graf Publishers, Inc | location=New York | isbn=0-7867-0520-5}} * {{navedi knjigo | last=Jelavich | first=Barbara | title=Modern Austria: empire and republic 1815–1986 | url=https://archive.org/details/modernaustria00barb | year=1987 | publisher=Cambridge University Press | location=Cambridge | isbn=0-521-31625-1}} * {{navedi knjigo | last=Johnson | first=Lonnie | title=Introducing Austria: a short history | year=1989 | publisher=Ariadne Press | location=Riverside, Calif. | isbn=0-929497-03-1}} * Rathkolb, Oliver. ''The Paradoxical Republic: Austria, 1945–2005'' (Berghahn Books; 2010, 301 pages). Translation of 2005 study of paradoxical aspects of Austria's political culture and society. * {{navedi knjigo | last=Schulze | first=Hagen | title=States, nations, and nationalism: from the Middle Ages to the present | url=https://archive.org/details/statesnationsnat0000schu | year=1996 | publisher=Blackwell | location=Cambridge, Mass. | isbn=0-631-20933-6}} {{Refend}} == Glej tudi == *[[Vojvodina Avstrija]] *[[Nadvojvodina Avstrija]] *[[Avstrijsko cesarstvo]] *[[Seznam avstrijskih vladarjev]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Austria}} {{Wikipotovanje|Austria|Avstrija}} * [http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Predstavitev_drzave_4041.aspx Izvozno okno - o Avstriji in njenem gospodarstvu] ''(v slovenščini)'' * [http://www.dunaj.veleposlanistvo.si/ Strani slovenskega veleposlaništva na Dunaju] ''(v slovenščini)'' * [http://www.sgz.at/home_sl/ Slovenska gospodarska zveza v Celovcu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402122301/http://www.sgz.at/home_sl/ |date=2015-04-02}} ''(v slovenščini)'' * [http://www.celovec.konzulat.si/ Generalni konzulat Republike Slovenije Celovec] ''(v slovenščini)'' * [https://www.wko.at/Content.Node/mehrsprachige_info/Slovenscina.html Avstrijska gospodarska zbornica o poslovanju v Avstriji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150408215729/https://www.wko.at/Content.Node/mehrsprachige_info/Slovenscina.html |date=2015-04-08}} ''(v slovenščini)'' * AMZS: [http://www.amzs.si/si/456/9/Avstrija.aspx Na poti po Avstriji] ''(v slovenščini)'' * [https://www.bmbwf.gv.at/dam/jcr:54d18ad5-8923-4840-9f64-b2def7eb3319/bw_2122_slo.pdf Izobraževalne poti v Avstriji] (o vseh možnostih, ki jih ponuja avstrijski izobraževalni sistem ''(v slovenščini)'' ; V tujih jezikih: * {{CIA World Factbook link|au|Austria}} * [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria Austria] vnos v ''[[Encyclopædia Britannica]]'' * [http://www.state.gov/p/eur/ci/au/ Austria] informacija zunanjega ministrstva ZDA ([[United States Department of State]]) * [http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/austria.htm Avstrija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080821141923/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/austria.htm |date=2008-08-21}} na''UCB Libraries GovPubs'' * {{dmoz|Regional/Europe/Austria}} * [http://www.city-map.at/ Informacije o Avstriji] po regijah; v petih jezikih. * {{Wikiatlas|Austria}} * {{osmrelation-inline|16239}} * [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=AT Ključne razvojne napovedi za Avstrijo] - [[International Futures]] * [http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-17405422 Avstrijski profil] s strani [[BBC News]] * [https://www.similarweb.com/top-websites/Austria Najbolj obiskane spletne strani v Avstriji] ; Uradne strani * [https://www.help.gv.at/Portal.Node/hlpd/public/en Uradne strani: informacije za tujce o življenju in delu v Avstriji] * [http://www.bmeia.gv.at/en/ Spletne strani o Avstriji avstrijskega zunanjega ministrstva ] * [http://www.bundeskanzleramt.at/DesktopDefault.aspx?alias=english&init&init Federal Chancellery of Austria] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060819212311/http://www.bundeskanzleramt.at/DesktopDefault.aspx?alias=english&init&init |date=2006-08-19}} ''uradni vladni portal'' * [http://aeiou.iicm.tugraz.at/ AEIOU Austria Albums] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090302093527/http://aeiou.iicm.tugraz.at/ |date=2009-03-02}} (v nemščini in angleščini) * [https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-a/austria.html Predsednik države in člani kabineta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130916213716/https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-a/austria.html |date=2013-09-16}} * [http://www.rechtsfreund.at/law-austria.htm Austrian Law] - informacije o avstrijski zakonodaji ; Trgovina *[http://wits.worldbank.org/CountryProfile/Country/AUT/Year/2014/Summary World Bank Summary Trade Statistics Austria] ; Potovanje * [http://www.austria.info/ Austria.info] Spletna stran turističnega urada (tudi v slovenščini: http://www.austria.info/si_b2b) * [http://www.austria.mu/ Austria.mu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090228202655/http://www.austria.mu/ |date=2009-02-28}} Domača stran avstrijskih muzejev * [http://www.postrealism.com/austria.htm TourMyCountry.com] Spletna stran o avstrijski kulturi, kuhinji in turističnih zanimivostih * [http://www.europepictures.gm/europe/austria/photos Evropa v slikah – Avstrija] * [http://www.mycentrope.com/de/home/tag/oesterreich Stvari, ki jih morate videti in doživeti v Avstriji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150524063254/http://www.mycentrope.com/de/home/tag/oesterreich |date=2015-05-24}} {{-}} {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{OVSE}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Nemško govoreče države]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Republike]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Avstrija|*]] {{normativna kontrola}} 9zrb0ejwwnvpxxc41vwpedixjbvqhvh Gradec 0 5148 6682614 6627955 2026-05-29T13:48:44Z Ljuba24b 92351 /* Arhitektura */ dp 6682614 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Gradec}} {{Infopolje Občina v Avstriji |type = Statutarno mesto |name=Graz |name_local=Gradec |image_photo = 19-06-14-Graz-Murinsel-Schloßberg-RalfR.jpg |imagesize = |image_coa = AUT Graz COA.svg |image_map = Karte A Stmk G (2013).svg |image_caption= |state = Štajerska |district = Statutarno mesto |elevation = 353 |postal_code = A-801x, A-802x, A-803x, A-804x, A-805x |area_code =+43 316 |mayor = [[Elke Kahr]] ([[Komunistična partija Avstrije|KPÖ]]) |website = [http://www.graz.at www.graz.at] }} '''Grádec''' ({{okr|arh.|arhaično, starinsko}} {{jezik-sl|Nemški Gradec}},<ref>{{cite book|last=Primic|first=Janez Nepomuk|year=1809|title=Poezije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-LFRZPDQI|pages=14}}</ref> {{jezik-de|Graz}}) je [[glavno mesto]] [[Avstrija|avstrijske]] [[zvezna dežela Avstrije|zvezne dežele]] [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerske]] ob [[reka|reki]] [[Mura|Muri]] in je drugo največje mesto v Avstriji, s 303.000 stalnimi in preko 330.000 dejanskimi [[prebivalstvo|prebivalci]], v širšem velemestnem območju pa jih šteje še enkrat več, torej kar okoli 660.000, kar predstavlja polovico prebivalstva dežele. V mestu je sedež rimskokatoliške [[Graška škofija|graško-sekovske]] [[Škofija|škofije]] (ki se ozemeljsko pokriva z avstrijsko Štajersko), prav tako je v mestu več univerz : [[Univerza v Gradcu|Univerza Karla Franca]] (od katere se je leta 2002 osamosvojila [[Medicinska univerza v Gradcu|Medicinska univerza]]), [[Tehniška univerza v Gradcu]] (nekdanja Tehniška visoka šola) in [[Umetniška univerza]] ([[Univerza za glasbo in upodabljajoče umetnosti Gradec|Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti]]), pa tudi deželni muzej [[Joanneum]], imenovanega po ustanovitelju, [[Nadvojvoda Janez|nadvojvodi Janezu]]. Gradec je edino mesto s posebnim statutom na avstrijskem Štajerskem (mesto s statusom okraja). Sklenjeneno urbano območje mesta obsega 16 mestnih četrti: I. Innere Stadt; II. St. Leonhard; III. Geidorf; IV. Lend; V. Gries; VI. Jakomini; VII. Liebenau; VIII.St. Peter; IX. Waltendorf; X. Ries; XI. Mariatrost; XII. Andritz; XIII. Gösting; XIV. Eggenberg; XV. Wetzelsdorf; XVI. Strassgang in še nekaj naselij, ki spadajo v njih: Algersdorf, Baierdorf, Harmsdorf, Krottendorf, Webling, Hart, Neu-Hart, Puntigam, Rudersdof, Murfeld, Engelsdorf, Neudorf, Neufeld, Messendorf, Ragnitz, Kroisbach, Mariagrün, Unterweizbach ter satelitska obmestna naselja [[Hochgreit]] na severu, [[Gemeinde Gratwein]] in [[Judendorf-Strassengel]] na severozahodu, [[Seiersberg]], Pirka, Feldkirchen bei Graz, Raaba, Lamberg, Hart bei Graz, Karlsdorf bei Graz, Reindorf na jugu in jugovzhodu itd. == Etimologija == Nemško ime mesta ''Graz'' izvira iz [[slovenščina|slovenske]] [[beseda|besede]] »Gradec«. V slovenščini »Gradec« pomeni »mali grad«, [[praslovanščina|praslovanski]] koren ''*gordъ'' pa pomeni tudi [[naselbina|naselbino]], ograjeni prostor in mesto, tako da se ime Gradec verjetno nanaša na »malo mesto«. V večini jezikov uporabljajo nemško obliko imena ''Graz'', [[Čehi]] pa ga pišejo kot ''Štýrský Hradec.'' == Zgodovina == [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 110 Graz.jpg|thumb|left|Graz, Georg Matthäus Vischer (1670)]] Najstarejša naselbina na področju današnjega mesta datira v bronasto dobo, vendar ne obstoja zgodovinska kontinuiteta naselbine do srednjega veka. Ime mesta in nekatere arheološke najdbe pričajo o majhnem gradu [[Slovani|Slovanov]], ki je sčasoma postal močno branjena [[utrdba]]. Nemško ime Graz je bilo prvič zapisano leta 1128 in v času vladavine vojvod [[Babenberžani|Babenberžanov]] je mestece postalo pomembno gospodarsko, komercialno in upravno središče. Leta 1281 je cesar [[Rudolf I.]] mestu podelil posebne pravice. V 14. stoletju se je v Gradcu naselila notranja avstrijska linija rodbine [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Ti so živeli na [[gradu]] [[Schlossberg]], s katerega so vladali [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerski]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]] ter delom današnje [[Slovenija|Slovenije]] in [[Italija|Italije]] ([[Kranjska|Kranjski]] in [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriški]]). Od začetka [[15. stoletje|15. stoletja]] je bila v Gradcu rezidenca mlajše veje Habsburžanov, ki je zasedla cesarski prestol leta 1619, s cesarjem [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinandom II.]], ta pa je dal [[Prestolnica|prestolnico]] preseliti na [[Dunaj]]. S svojo strateško lego v središču odprte in rodovitne doline Mure je bil Gradec večkrat oblegan (vendar neuspešno), tako leta [[1481]] s strani [[Madžari|Madžarov]] in njihovega kralja [[Matija Korvin|Matije Korvina]] ter s strani [[Otomansko cesarstvo|otomanskih Turkov]] v letih 1529 in 1532. Razen Riegersburga je bil grad Schlossberg edina utrdba v regiji, ki je Turki niso zavzeli. Do leta 1749 je Gradec ostal glavno mesto avstrijskih dežel (Štajerske, Koroške, Kranjske, [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriške]] in [[Istra|Istre]]). Nove utrdbe okoli Schlossberga so bile zgrajene proti koncu 16. stoletja. [[Napoleon Bonaparte|Napoleonova]] vojska je zasedla Gradec leta 1797. Leta [[1809]] se je mesto branilo ponovnega napada francoske vojske. Med napadom je bilo poveljniku trdnjave ukazano, naj ubrani trdnjavo proti 900 do 3000 Francozom. Schlossberg je uspešno zdržal 8 napadov, toda medtem je Velika armada zavzela Dunaj in cesar je ukazal, naj se branilci predajo. Sledil je poraz Avstrije proti [[Napoleon Bonaparte|Napoleonu]] v [[bitka pri Wagramu|bitki pri Wagramu]] leta 1809, istega leta je bila v palači [[Schönbrunn]] na [[Dunaj]]u podpisana mirovna pogodba. V skladu z njenimi določili so morali utrdbo na hribu Schlossberg porušiti, ostal je lahko le stolp z uro, ki je še danes nekakšen simbol mesta. [[Adolf Hitler]] je bil leta 1938 toplo sprejet ob svojem obisku v Gradcu, malo preden je bila Avstrija z [[Anschluss]]om priključena [[nacizem|nacistični]] [[Nemčija|Nemčiji]]. Hitler je meščanom Gradca obljubljal tisoč let uspehov in konec množične brezposelnosti. Samo sedem let kasneje, leta 1945, se je obramba predala in mesto izročila enotam [[Rdeča armada|Rdeče armade]] ter s tem Gradec rešila pred nadaljnjim uničevanjem. Do takrat je bilo med [[zavezniki|zavezniškimi]] [[Prosto padajoča letalska bomba|bombandiranji]] uničeno okoli 16% stavb, na srečo pa stari del mesta ni bil močno poškodovan. Leta 1945 je v Gradec prispela [[Sovjetska zveza|sovjetska]], nato pa še [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|angleška]] vojska, ki sta oblikovali svoji [[zasedbena cona|zasedbeni coni]] ter sta ostali v mestu do leta [[1955]]. == Izobraževanje == [[Slika:Graz - Universität, Hauptgebäude (b).JPG|180px|thumb|desno|Upravna stavba Graške univerze]] '''[[Univerza v Gradcu|Univerza Karla Franca]]''' (Karl-Franzens Universität), splošno znana kot [[Univerza v Gradcu|UNI]], je mestna največja in najstarejša univerza, ustanovil jo je leta 1585 nadvojvoda [[Karel II. Avstrijski| Karel II]]. Večino svojega obstoja je bila pod nadzorom katoliške cerkve in je prenehala delovati leta 1782, po ukazu cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]], ki je želel državi zagotoviti nadzor nad izobraževalnimi ustanovami ter jo je spremenil v [[licej]]. Le-tega je leta 1827 cesar Franc I. ponovno preoblikoval v univerzo in ji podelil ime ''Karl-Franzens Universität''. Univerza ima danes velik pomen in na njej se izobražuje preko 30.000 študentov. Nobelov nagrajenec za medicino in psihologijo [[Otto Loewi]] je na graški univerzi poučeval od 1909 do 1938, pa tudi [[Johannes Kepler]] kot učitelj matematike. [[Erwin Schrödinger]] je bil leta 1939 kratek čas rektor graške univerze. Na graški Tehniški univerzi (''Technische Universität Graz'') je leta 1875 elektrotehniko študiral ameriški izumitelj srbskega rodu [[Nikola Tesla]]. V mestu deluje tudi znana [[Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec|Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti]] (''Universität für Musik und darstellende Kunst Graz''), na kateri študira tudi veliko Slovencev. Mdr. je daleč naokoli znana kot šola jazza. Njeni študenti in absolventi pomembno sooblikujejo kulturno življenje v mestu. == Judovska skupnost == Uspešno [[Judje|judovsko]] skupnost v mestu so uničili nacisti, ki so tudi požgali veliko [[sinagoga|sinagogo]]. Majhna skupina graških Judov se je po vojni kljub vsem prestanim grozotam vrnila v mesto. Leta 2000, na obletnico [[Kristalna noč|Kristalne noči]], je graški mestni svet judovski skupnosti podaril novo sinagogo, v znamenje svojega opravičila in obžalovanja medvojnih dogodkov. {{Infobox World Heritage Site|internal=yes | WHS = City of Graz - Historic Centre and Schloss Eggenberg | Image = [[Slika:16-07-06-Rathaus Graz Turmblick-RR2 0275.jpg|250px|center|Zgodovinski center Gradca]] | State Party = [[Avstrija]] | Type = Kulturni | Criteria = ii, iv | ID = 931bis | Year = 1999 | Extension = 2010 | Session = 23. | Link = http://whc.unesco.org/en/list/931 | nocoord = True <!-- za izključitev prikaza koordinat iz Wikipodatkov --> | noicon = false | nomap = True }} == Znamenitosti == Gradec je mesto z veliko znamenitosti. V njem si lahko ogledamo sloveči stolp z uro, zvonik, deželno hišo, topniški branik, [[Graška stolnica|Stolnica sv. Tilna]], mavzolej, trg Schlossberg, Mestni park, baziliko Marije Tolažnice ... === Grajski hrib ali Schlossberg === Na 200 metrov visoki grajski hrib z razgledno ploščadjo in znanim stolpom z uro vodi stopnišče iz samega centra mesta. Hrib ni samo razgledišče, temveč obsega tudi rožni vrt in vinograd, ponuja pa tudi gledališče na prostem, restavracijo s pivskim vrtom, vinoteko, bar in kavarno. Hrib je z urnim stolpom, simbolom Gradca, zvonikom Liesl (Lizika), kazematami in braniki pomemben del mestne arhitekture. Leta 1894 zgrajena vzpenjača ponuja panoramski pogled na mestno jedro in obiskovalce pripelje do restavracije in pivskega vrta. V zadnjih letih so obnovili staro, močno razvejeno mrežo predorov, v katerih pogosto prirejajo razstave. Uredili so tudi Dom in Berg, to je dvorano za koncerte, sprejeme, zabave in druge prireditve. Eden izmed tunelov vodi skozi celoten hrib, do vrha Schlossberga pa iz predora znotraj hriba vodi posebno dvigalo. === Graška orožarna === V Gradcu se nahaja regionalna pokrajinska orožarna, v kateri je največja svetovna zbirka orožja iz obdobja baroka. Ta deluje od leta 1551 in ponuja na ogled več kot 3000 eksponatov. == Arhitektura == [[Slika:Armory Graz.jpg|180px|thumb|desno|Landhaus z vhodom v Graško orožarno]] V 16. stoletju so v mestu delovali večinoma italijanski [[renesansa|renesančni]] arhitekti in umetniki. Ena od najpomembnejših stavb, zgrajenih v tem obdobju je '''Landhaus''' (Deželna hiša). Načrte zanjo je naredil Domenico dell'Allio, uporabljali pa so jo lokalni veljaki za sedež svoje oblasti. Zgodovinski center Gradca, ki ga sestavljajo tudi srednjeveške stavbe in ima izraziti italijanski pridih, je eden od najbolje ohranjenih mestnih središč v srednji [[Evropa|Evropi]], zaradi česar ga je [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] leta 1999 uvrstil na seznam svetovne kulturne dediščine pod naslovom '''Mesto Gradec – Zgodovinsko središče in [[palača Eggenberg, Gradec|palača Eggenberg]]'''. Zanj je značilno harmonično zlitje tipičnih hiš iz različnih obdobij in različnih arhitekturnih slogov. Ker se Gradec nahaja na kulturni meji med [[Srednja Evropa|Srednjo Evropo]], Italijo? in [[Balkan]]om, je mesto vsrkalo različne vplive iz sosednjih regij in s tem pridobilo svoj poseben izgled. Danes staro mestno jedro sestavlja več kot 100 stavb, ki obsegajo sloge od gotike do modernizma. V zadnjih letih je bilo zgrajenih v mestu veliko modernih javnih zgradb. Najbolj znana med njimi sta ''Kunsthaus'' (hiša moderne umetnosti) po načrtih Petra Cooka in Colina Fournierja, muzejska stavba na bregu Mure in ''Murinsel'' (otok na Muri), umetni otok v obliki školjke na reki, ki je delo ameriškega arhitekta Vita Acconci, na katerem je kavarna, odprto letno gledališče in otroško igrišče, z obrežjem pa ga povezujeta dva mostova za pešce. == Kulturne prireditve == Leta 2003 je bil Gradec [[kulturna prestolnica Evrope]]. V mestu poteka vsakoletni festival [[Štajerska jesen]]. == Prometne povezave == Južno od mesta leži [[letališče Gradec]]. == Znane osebnosti povezane z Gradcem == * [[Franc Močnik (matematik)|Vitez Franc plemeniti Močnik]], slovenski matematik, rojen v Cerknem, je v Gradcu poučeval na tamkajšnji normalki in je v Gradcu tudi pokopan. *[[Arnold Schwarzenegger]], [[filmski igralec]] in [[politik]], nekdanji [[guverner]] [[Združene države Amerike|ameriške]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezne države]] [[Kalifornija|Kalifornije]], se je rodil v bližini Gradca, v majhni [[vas]]ici [[Thal]] * [[Heinrich Harrer]], avstrijski alpinist, geograf in pisatelj * [[Lili Novy]], slovenska pesnica * [[Josip Ipavec]], slovenski skladatelj * [[Gustav Ipavec]], slovenski skladatelj * [[Benjamin Ipavec]], slovenski skladatelj * Jakomini * [[Janez Puh]], slovenski izumitelj, mehanik in proizvajalec vozil * [[Nadvojvoda Janez]] * [[Jakob Missia]], prvi slovenski [[kardinal]] *[[Vincenc Muhič]], večletni [[župan]] Gradca *[[Celestina Ekel]], slovenska učiteljica glasbe, glasbenica, organistka in skladateljica *[[Eliza Frančiška Grizold]], slovenska učiteljica, pesnica in skladateljica; umrla v Gradcu == Pobratena mesta == * {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Coventry]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] od 1948 (dogovor podpisan 1957) * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Montclair, New Jersey|Montclair]], [[New Jersey]], [[Združene države Amerike|ZDA]], od 1950 * {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Groningen (mesto)|Groningen]], [[Nizozemska]], od 1965 * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Darmstadt]], [[Nemčija]], od 1968 * {{ikonazastave|Norveška}} [[Trondheim]], [[Norveška]], od 1968 * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Pulj]], [[Hrvaška]], od 1972 * {{ikonazastave|Italija}} [[Trst]], [[Italija]], od 1973 * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]], [[Slovenija]], od 1987 * {{ikonazastave|Madžarska }} [[Pécs]], [[Madžarska]], od 1989 * {{ikonazastave|Rusija}} [[Sankt Peterburg]], [[Rusija]], od 2001 * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Dubrovnik]], [[Hrvaška]], od 1994 * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]], [[Slovenija]], od 2001 Druge oblike sodelovanja med mesti, podobne pobratenju: * {{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]], [[Srbija]] == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Avstriji]] == Zunanje povezave == {{wikislovar}} * [https://www.youtube.com/watch?v=dW0y_B8AzN4&list=PLRtNtrQJTHOwr9R_8Rgj1KXtJo1T7nB0o&index=159 Komentar Boža Repeta o razstavi 100 Jahre Grenze II: 1919- 1945] {{Zbirka|Graz}} * [http://www.graz.at Stadt Graz] - uradna spletna stran {{ikona de}} * [http://www.flughafen-graz.at Letališče Gradec] {{Prestolnice avstrijskih zveznih dežel}} {{Mesta in okraji zvezne dežele Štajerska}} {{Evropska prestolnica kulture}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja ob Muri]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Avstriji]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Gradec|*]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Glavna mesta okrajev v Avstriji]] [[Kategorija:Glavna mesta zveznih dežel Avstrije]] [[Kategorija:Naselja na Štajerskem (zvezna dežela)]] [[Kategorija:Okraji v Avstriji]] 1w321uxndy8d5mfnnlv0eat83cg1d0z 6682669 6682614 2026-05-29T15:24:40Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6682669 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Gradec}} {{Infobox settlement | name = Gradec | settlement_type = statutarno mesto | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | perrow = 1/2/2/2/1 | total_width = 275 | align = center | caption_align = center | image1 = Graz (35932179023).jpg | caption1 = Razgled z grajskega griča (Schlossberg) | image2 = GrazerRathaus-edit.jpg | caption2 = [[Mestna hiša, Gradec]] | image3 = Graz Kunsthaus-4476.jpg | caption3 = [[Kunsthaus Gradec|Muzej sodobne umetnosti v Gradcu]] | image4 = Murinsel_Graz_2022-08-03_06.jpg | caption4 = Otok v Muri | image5 = Graz - Universität, Hauptgebäude (a).JPG | caption5 = [[Univerza v Gradcu]] }} | image_caption = | image_flag = Flag of Graz.svg | image_shield = AUT Graz COA.svg | shield_size = 80x110px | shield_link = Coat of arms of Styria | image_blank_emblem = | blank_emblem_type = | pushpin_map = Avstrija | pushpin_mapsize = 280 | pushpin_map_caption = | image_map = | map_caption = | coordinates = {{coord|47|04|15|N|15|26|19|E|type:city|display=inline,title}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{AUT}} | subdivision_type1 = [[Zvezna dežela Avstrije|Dežela]] | subdivision_name1 = [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] | subdivision_type2 = Okrožje | subdivision_name2 = statutarno mesto | parts_type = | parts_style = para | p1 = | leader_title = Župan | leader_name = Elke Kahr<ref name="arora">{{cite news |last=Arora |first=Steffen |title=KPÖ-geführte Linkskoalition stellt ihr 'Programm für Graz' vor |url=https://www.derstandard.at/story/2000131128582/kpoe-gefuehrte-links-koalition-stellt-ihr-programm-fuer-graz-vor |access-date=17 November 2021 |work=[[Der Standard]] |date=13 November 2021 |language=de-AT}}</ref> | leader_party = | leader_title1 = | leader_name1 = | area_footnotes = | area_total_km2 = 127,57 km<sup>2</sup> | elevation_m = 353 | elevation_max_m = | elevation_min_m = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>{{cite web |url=https://www.graz.at/cms/beitrag/10034466/7772565/zahlen_fakten_bevoelkerung_bezirke_wirtschaft.html|access-date=5 February 2025 |title=Zahlen + Fakten: Bevölkerung, Bezirke, Wirtschaft, Geografie }}</ref> | population_total = 306.068 | population_urban = | population_metro = | population_note = | population_density_km2 = auto | population_demonym = Grazer (m.) <br/> Grazerin (f.) | established_title = | established_date = | timezone = CET | timezone_DST = CEST | utc_offset = +1 | utc_offset_DST = +2 | registration_plate = | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = A-801x, A-802x, A-803x, A-804x, A-805x | area_code_type = Omrežna skupina | area_code = +43 316 | website = {{URL|graz.at}} | module = {{Infobox UNESCO World Heritage Site |child = yes |WHS = City of Graz – Historic Centre and Schloss Eggenberg<br/ >Mesto Gradec – zgodovinski center in dvorec Eggenberg |ID = 931 |Year = 1999 |Extension = 2010 |Criteria = Kulturno: ii, iv }} | official_name = Graz }} '''Grádec''' ({{langx|de|Graz}}, arh. slovensko ''Nemški Gradec''<ref>{{cite book|last=Primic|first=Janez Nepomuk|year=1809|title=Poezije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-LFRZPDQI|pages=14}}</ref> {{jezik-de|Graz}}) je [[glavno mesto]] avstrijske [[zvezna dežela Avstrije|zvezne dežele]] [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerske]] ob [[reka|reki]] [[Mura|Muri]] in je drugo največje mesto v Avstriji, s 303.000 stalnimi in preko 330.000 dejanskimi [[prebivalstvo|prebivalci]], v širšem velemestnem območju pa jih šteje še enkrat več, torej kar okoli 660.000, kar predstavlja polovico prebivalstva dežele. Najstarejša dokumentirana omemba Gradca sega v 12. stoletje, ko se je razvil kot utrjeno naselje pod vladavino Babenberžanov. V poznem srednjem veku je mesto postalo pomembno trgovsko in upravno središče. Od 14. stoletja naprej je služil kot rezidenca notranjeavstrijske veje habsburške dinastije, kar je prispevalo k njegovemu političnemu, kulturnemu in arhitekturnemu razvoju. Številne renesančne in baročne stavbe iz tega obdobja so še vedno del mestne podobe. Gradec je imel tudi strateški vojaški pomen kot trdnjava proti Osmanskemu cesarstvu, zlasti zaradi utrdb na Schlossbergu. V 19. in 20. stoletju sta industrializacija in rast mest pripomogli k uveljavitvi Gradca kot pomembnega industrijskega, izobraževalnega in kulturnega središča v južni Avstriji. V mestu je sedež rimskokatoliške [[Graška škofija|graško-sekovske]] [[Škofija|škofije]] (ki se ozemeljsko pokriva z avstrijsko Štajersko), prav tako je v mestu več univerz : [[Univerza v Gradcu|Univerza Karla Franca]] (od katere se je leta 2002 osamosvojila [[Medicinska univerza v Gradcu|Medicinska univerza]]), [[Tehniška univerza v Gradcu]] (nekdanja Tehniška visoka šola) in [[Umetniška univerza]] ([[Univerza za glasbo in upodabljajoče umetnosti Gradec|Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti]]), pa tudi deželni muzej [[Joanneum]], imenovanega po ustanovitelju, [[Nadvojvoda Janez|nadvojvodi Janezu]]. Leta 1999 je bilo zgodovinsko središče Gradca dodano na seznam svetovne dediščine UNESCO; leta 2010 je bila oznaka razširjena in vključuje [[dvorec Eggenberg, Gradec|dvorec Eggenberg]] ({{langx|de|Schloss Eggenberg}}) na zahodnem robu mesta. Gradec je bil leta 2003 imenovan za Evropsko prestolnico kulture, leta 2008 pa je postal Mesto kulinaričnih dobrot. V okviru UNESCO-ve mreže Kreativnih mest je prepoznan tudi kot Mesto oblikovanja. == Etimologija == Ime mesta ''Gradec'', prej zapisano Gratz<ref>{{Cite EB9|wstitle= Gratz |volume= 11 |page= 63}}</ref> in prej znano tudi kot ''Grätz'', najverjetneje izhaja iz slovanske besede ''gradec/gradac'' 'majhen grad'. Nekatere arheološke najdbe kažejo na postavitev majhnega gradu s strani alpskih Slovanov,<ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=ilyK1_1f0zYC&q=graz+castle+fortification&pg=PA126 |title=Historical Dictionary of Austria |last=Fichtner |first=Paula Sutter |date=11 June 2009 |publisher=Scarecrow Press |isbn=9780810863101 |language=en}}</ref> ki so se naselili v regiji, potem ko so barbarski vpadi pregnali prvotne Kelte in Rimljane. V slovenščini gradec še vedno pomeni 'majhen grad', hipokoristična izpeljanka protozahodnojužnoslovanske besede ''*gradьcъ'', ki izhaja preko tekoče metateze iz skupnoslovanske besede ''*gordьcъ'' in preko slovanske tretje palatalizacije iz protoslovanske besede ''*gardiku'', ki je prvotno označevala 'majhno mesto, naselje'. Ime tako sledi običajnemu južnoslovanskemu vzorcu za poimenovanje naselij grad. V večini jezikov uporabljajo nemško obliko imena ''Graz'', [[Čehi]] pa ga pišejo kot ''Štýrský Hradec.'' Kljub slovanskemu korenu imena pa so mesto Gradec ustanovili bavarski naseljenci, ki so prispeli kmalu za Slovani, s katerimi so se pomešali. Ime mesta se v zapisih prvič pojavi leta 1128; ''Zapis o Grezu'' iz leta 1091 je sporen. == Zgodovina == [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 110 Graz.jpg|thumb|left|Graz, Georg Matthäus Vischer (1670)]] Najstarejša naselbina na področju današnjega mesta datira v [[bronasta doba|bronasto dobo]], vendar ne obstoja zgodovinska kontinuiteta naselbine do srednjega veka. Mesto so nemški ustanovitelji prvotno imenovali ''Bayrischgraz'' ali 'Bavarski Gradec' (tj. nemški Gradec), da bi ga ločili od starejšega ''Windischgraza'' ali 'slovenskega Gradca'. Bavarski Gradec pa je kmalu zasenčil svojega slovenskega dvojnika in odtlej se je Gradec vedno imenoval nemški. Nemško ime ''Graz'' je bilo prvič zapisano leta 1128 in v času vladavine vojvod [[Babenberžani|Babenberžanov]] je mestece postalo pomembno gospodarsko, komercialno in upravno središče. Leta 1281 je cesar [[Rudolf I. Habsburški]] mestu podelil posebne pravice. V 14. stoletju se je v Gradcu naselila notranja avstrijska linija rodbine [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Ti so živeli na [[gradu]] [[Schlossberg, Gradec|Schlossberg]], s katerega so vladali Štajerski, [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]] ter delom današnje [[Slovenija|Slovenije]] in [[Italija|Italije]] ([[Kranjska|Kranjski]] in [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriški]]). Od začetka 15. stoletja je bila v Gradcu rezidenca mlajše veje Habsburžanov, ki je zasedla cesarski prestol leta 1619, s cesarjem [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinandom II.]], ta pa je dal prestolnico preseliti na [[Dunaj]]. {{multiple image | direction = vertical | image1 = IMG 0412 - Graz - Landhaushof.JPG|caption1=Zvezni državni parlament (Landhaus) | image2 = Graz-hauptplatz01s.jpg|caption2=Glavni trg (Hauptplatz) }} V 16. stoletju so oblikovanje in načrtovanje mesta v prvi vrsti nadzorovali italijanski renesančni arhitekti in umetniki. Ena najbolj znanih stavb, ki predstavlja ta slog, je ''Landhaus'', ki ga je zasnoval Domenico dell'Allio in so ga lokalni vladarji uporabljali kot vladni sedež. S svojo strateško lego v središču odprte in rodovitne doline Mure je bil Gradec večkrat oblegan (vendar neuspešno), tako leta 1481 s strani Ogrov in njihovega kralja [[Matija Korvin|Matije Korvina]] ter s strani [[Osmansko cesarstvo|osmanskih Turkov]] v letih 1529 in 1532. Razen Riegersburga je bil grad Schlossberg edina utrdba v regiji, ki je Turki niso zavzeli. Univerzo v Gradcu je leta 1585 ustanovil nadvojvoda Karel II. in je najstarejša univerza v mestu. Večino svojega obstoja je bila pod nadzorom katoliške cerkve, leta 1782 pa jo je zaprl Jožef II., da bi pridobil državni nadzor nad izobraževalnimi ustanovami. Jožef II. jo je preoblikoval v licej, kjer so se usposabljali javni uslužbenci in zdravstveno osebje. Leta 1827 jo je cesar Franc I. ponovno ustanovil kot univerzo in jo poimenoval »Karl-Franzens Universität« oziroma »Charles-Francis University«. Na tej univerzi je od leta 2025 vpisanih skoraj 30.000 študentov.[10] Astronom Johannes Kepler je od leta 1594 kratek čas živel v Gradcu. Delal je kot okrožni matematik in poučeval na luteranski šoli, a si je vseeno našel čas za študij astronomije. Leta 1600, ko so bili protestanti prepovedani v mestu, je Gradec zapustil in se preselil v Prago. Do leta 1749 je Gradec ostal glavno mesto avstrijskih dežel (Štajerske, Koroške, Kranjske, [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriške]] in [[Istra|Istre]]). Nove utrdbe okoli Schlossberga so bile zgrajene proti koncu 16. stoletja. [[Napoleon Bonaparte|Napoleonova]] vojska je zasedla Gradec leta 1797. Leta 1809 se je mesto branilo ponovnega napada francoske vojske. Med napadom je bilo poveljniku trdnjave ukazano, naj ubrani trdnjavo proti 900 do 3000 Francozom. Schlossberg je uspešno zdržal 8 napadov, toda medtem je Velika armada zavzela Dunaj in cesar je ukazal, naj se branilci predajo. Sledil je poraz Avstrije proti Napoleonu v [[bitka pri Wagramu|bitki pri Wagramu]] leta 1809, istega leta je bila v palači [[Schönbrunn]] na [[Dunaj]]u podpisana mirovna pogodba. V skladu z njenimi določili so morali utrdbo na hribu Schlossberg porušiti, ostal je lahko le stolp z uro, ki je še danes nekakšen simbol mesta. Ludwig Boltzmann je bil profesor matematične fizike od leta 1869 do 1890. V tem času je Nikola Tesla leta 1875 študiral elektrotehniko na Politehniki. Nobelov nagrajenec Otto Loewi je poučeval na Univerzi v Gradcu od leta 1909 do 1938. Ivo Andrić, dobitnik Nobelove nagrade za književnost leta 1961, je doktoriral na Univerzi v Gradcu. Erwin Schrödinger je bil leta 1936 kratek čas rektor Univerze v Gradcu. [[Adolf Hitler]] je bil leta 1938 toplo sprejet ob svojem obisku v Gradcu, malo preden je bila Avstrija z [[Anschluss]]om priključena [[nacizem|nacistični]] [[Nemčija|Nemčiji]]. Hitler je meščanom Gradca obljubljal tisoč let uspehov in konec množične brezposelnosti. Samo sedem let kasneje, leta 1945, se je obramba predala in mesto izročila enotam [[Rdeča armada|Rdeče armade]] ter s tem Gradec rešila pred nadaljnjim uničevanjem. Do takrat je bilo med zavezniškimi bombardiranji uničeno okoli 16 % stavb, na srečo pa stari del mesta ni bil močno poškodovan. Leta 1945 je v Gradec prispela [[Sovjetska zveza|sovjetska]], nato pa še [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|angleška]] vojska, ki sta oblikovali svoji [[zasedbena cona|zasedbeni coni]] ter sta ostali v mestu do leta 1955. Univerzo v Gradcu je leta 1585 ustanovil nadvojvoda Karel II. in je najstarejša univerza v mestu. Večino svojega obstoja je bila pod nadzorom katoliške cerkve, leta 1782 pa jo je zaprl Jožef II., da bi pridobil državni nadzor nad izobraževalnimi ustanovami. Jožef II. jo je preoblikoval v licej, kjer so se usposabljali javni uslužbenci in zdravstveno osebje. Leta 1827 jo je cesar Franc I. ponovno ustanovil kot univerzo in jo poimenoval »Karl-Franzens Universität« oziroma »Charles-Francis University«. Na tej univerzi je od leta 2025 vpisanih skoraj 30.000 študentov.[10] == Geografija == [[File:Karte Graz Stadtbezirke.svg|250px|right| 17 okrožij Gradca]] Gradec leži na obeh straneh reke [[Mura|Mure]] v jugovzhodni Avstriji. Je približno 150 km jugozahodno od Dunaja. Najbližje večje urbano središče je [[Maribor]] v Sloveniji, ki je približno 50 km južno. Gradec je glavno mesto Štajerske in največje mesto v zvezni deželi, zelena in gosto gozdnata regija na vzhodnem robu Alp. Je v Graški kotlini in je obdan z gorami in hribi na severu, vzhodu in zahodu. Središče mesta leži na nadmorski višini 353 m, najvišja točka je gora Plabutsch s 754 m na zahodni meji. Gora Schöckl je le nekaj kilometrov severneje in se nad mestom dviga za 1100 m. Gradec je edino mesto s posebnim statutom na avstrijskem Štajerskem (mesto s statusom okraja). Sklenjeno urbano območje mesta obsega 16 mestnih četrti: I. Innere Stadt; II. St. Leonhard; III. Geidorf; IV. Lend; V. Gries; VI. Jakomini; VII. Liebenau; VIII.St. Peter; IX. Waltendorf; X. Ries; XI. Mariatrost; XII. Andritz; XIII. Gösting; XIV. Eggenberg; XV. Wetzelsdorf; XVI. Strassgang in še nekaj naselij, ki spadajo v njih: Algersdorf, Baierdorf, Harmsdorf, Krottendorf, Webling, Hart, Neu-Hart, Puntigam, Rudersdof, Murfeld, Engelsdorf, Neudorf, Neufeld, Messendorf, Ragnitz, Kroisbach, Mariagrün, Unterweizbach ter satelitska obmestna naselja Hochgreit na severu, Gemeinde Gratwein in Judendorf-Strassengel na severozahodu, Seiersberg, Pirka, Feldkirchen bei Graz, Raaba, Lamberg, Hart bei Graz, Karlsdorf bei Graz, Reindorf na jugu in jugovzhodu itd. === Podnebje === Gradec ima oceansko podnebje (''Cfb''),<ref>{{Cite web |url=https://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=4211&cityname=Graz,+Styria,+Austria&units= |title=Graz, Austria Köppen Climate Classification (Weatherbase) |website=Weatherbase|access-date=13 November 2018}}</ref> vendar se zaradi izoterme 0 °C enako dogaja v mejnem vlažnem celinskem podnebju (''Dfb'') po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]]. Wladimir Köppen je bil sam v mestu in je izvedel študije, da bi ugotovil, kako je podnebje preteklosti vplivalo na teorijo kontinentalnega drifta.<ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=X4ymCQAAQBAJ&pg=PA293 |title=Modern Climatology |last=Saha |first=Pijushkanti |date=5 June 2012 |publisher=Allied Publishers |isbn=9788184247565 |language=en}}</ref> Zaradi svoje lege jugovzhodno od Alp je Gradec zaščiten pred prevladujočimi zahodnimi vetrovi, ki prinašajo vremenske fronte iz severnega Atlantika v severozahodno in srednjo Evropo. Vreme v Gradcu je tako pod vplivom Sredozemlja in ima več sončnih ur na leto kot Dunaj ali Salzburg ter tudi manj vetra ali dežja. Gradec leži v kotlini, ki je odprta le proti jugu, zaradi česar je podnebje toplejše, kot bi pričakovali na tej zemljepisni širini.<ref>Graz-Universität Klimadaten</ref> V Gradcu najdemo rastline, ki običajno rastejo veliko južneje. *povprečne temperature: letališče Gradec 8,7 °C / Univerza Karl-Franzens 9,4 °C *povprečna količina padavin: 818 mm s povprečno 92 deževnimi dnevi (Univerza Karl-Franzens) *povprečne sončne ure: 1989 (Univerza Karl-Franzens) == Izobraževanje == [[Slika:Graz - Universität, Hauptgebäude (b).JPG|180px|thumb|desno|Upravna stavba Graške univerze]] '''[[Univerza v Gradcu|Univerza Karla Franca]]''' (Karl-Franzens Universität), splošno znana kot [[Univerza v Gradcu|UNI]], je mestna največja in najstarejša univerza, ustanovil jo je leta 1585 nadvojvoda [[Karel II. Avstrijski| Karel II]]. Večino svojega obstoja je bila pod nadzorom katoliške cerkve in je prenehala delovati leta 1782, po ukazu cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]], ki je želel državi zagotoviti nadzor nad izobraževalnimi ustanovami ter jo je spremenil v [[licej]]. Le-tega je leta 1827 cesar Franc I. ponovno preoblikoval v univerzo in ji podelil ime ''Karl-Franzens Universität''. Univerza ima danes velik pomen in na njej se izobražuje preko 30.000 študentov. Nobelov nagrajenec za medicino in psihologijo [[Otto Loewi]] je na graški univerzi poučeval od 1909 do 1938, pa tudi [[Johannes Kepler]] kot učitelj matematike. [[Erwin Schrödinger]] je bil leta 1939 kratek čas rektor graške univerze. Na graški Tehniški univerzi (''Technische Universität Graz'') je leta 1875 elektrotehniko študiral ameriški izumitelj srbskega rodu [[Nikola Tesla]]. V mestu deluje tudi znana [[Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec|Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti]] (''Universität für Musik und darstellende Kunst Graz''), na kateri študira tudi veliko Slovencev. Mdr. je daleč naokoli znana kot šola jazza. Njeni študenti in absolventi pomembno sooblikujejo kulturno življenje v mestu. === Slovenska manjšina === Gradec, glavno mesto takratne večetnične vojvodine Štajerske, je bil tudi središče slovenščine, zlasti od ustanovitve Univerze v Gradcu leta 1586 do ustanovitve Univerze v Ljubljani leta 1919. Leta 1574 je bila v Gradcu objavljena prva slovenska katoliška knjiga, leta 1592 pa je Hieronymus Megiser v Gradcu objavil knjigo ''Dictionarium quatuor linguarum'', prvi večjezični slovar slovenščine.<ref>{{cite journal |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H9LFKLTH/? |title=Primeri nekaj sklanjatev in spregatev v Megiserjevem Dictionarium quatuor linguarum 1592 |trans-title=The Concise Grammar of Four Languages in Megiser's 1592 Dictionary |language=sl |journal=Jezikoslovni Zapiski |volume=13 |issue=1/2 |year=2007 |publisher=Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU |id={{COBISS |ID=26967085}} |pages=23–32 |issn=0354-0448}}</ref> V 19. stoletju so bila študentska društva v Gradcu kalilnica slovenščine in nekateri slovenski študenti so bili tam bolj nacionalno ozaveščeni kot drugi Slovenci. To je pred in med drugo svetovno vojno privedlo do ostrih protislovenskih prizadevanj nemške večine v Gradcu.<ref name="Granda">{{cite news |url=http://isn.zrc-sazu.si/files/file/Traditiones/Traditiones_35_2_Krek_separati/TR352%20099-103%20Granda.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20110818172011/http://isn.zrc-sazu.si/files/file/Traditiones/Traditiones_35_2_Krek_separati/TR352%20099-103%20Granda.pdf |archive-date=18 August 2011 |url-status=live |title=Gradec in Slovenci |language=sl |first=Stane |last=Granda |year=2006 |publisher=University of Graz |journal=Traditiones |volume=35 |issue=2 |pages=99–103 |access-date=17 December 2010<!--(via Google Documents; [http://docs.google.com/viewer?a=v&q=cache:KsSTt5sfY7UJ:isn.zrc-sazu.si/files/file/Traditiones/Traditiones_35_2_Krek_separati/TR352%2520099-103%2520Granda.pdf+granda+gradec+slovenci&hl=sl&gl=si&pid=bl&srcid=ADGEESiyiNKQdxVieE89s2c8irLJ_Y7pplCPGUZxciVC_ERHycwKkALq3zwFtoF_N3_9QCodJRCu9jYcEgBEKh5IvguAAAPkSCfW4p15qd_3FXs-cnfgEHFe8WgxsOsI-7vm3fWIyP8a&sig=AHIEtbRJwxKwdl8G-BlsHzCdCpoCV95qxw])-->}}</ref> Slovenci so v mestu vedno predstavljali le majhno manjšino.<ref>{{Cite web |title=Slovenes of Carinthia and Styria in Austria |url=https://minorityrights.org/communities/slovenes-of-carinthia-and-styria/ |access-date=2025-12-03 |website=Minority Rights Group |language=en-US}}</ref> Zato je [[Peter Kozler]] na svojem zemljevidu opredelil slovensko ozemlje na podlagi etnične pripadnosti. Dandanes nekateri slovenski Štajerci študirajo, nekateri pa so tam našli zaposlitev, medtem ko so bili prej v Sloveniji brezposelni.<ref name="Granda" /> Leta 2010 je bil v Gradcu ob 200. obletnici ustanovitve prve in najstarejše katedre za slovenščino organiziran simpozij o odnosu Gradca in Slovencev. Ustanovljena je bila julija 1811 na Lyzeumu v Gradcu na pobudo Janeza Nepomuka Primiča.<ref>{{cite journal |url=http://www.srl.si/arhiv/2002-01/pdf/sumrada.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20131202232426/http://www.srl.si/arhiv/2002-01/pdf/sumrada.pdf |archive-date=2 December 2013 |url-status=live |title=Janez Nepomuk Primic in ustanovitev stolice za slovenski jezik na liceju v Gradcu 1811 |language=sl |trans-title=Janez Nepomuk Primic and the Establishment of the Chair of Slovene at the ''Lyzeum'' in Graz in 1811 |journal=Slavistična revija [Journal of Slavic Linguistics] |volume=50 |date=January–March 2002 |issue=1 |issn=1855-7570}}</ref> Izdan je bil zbornik predavanj na to temo. Slovenska pošta je obletnico obeležila z znamko.<ref>{{cite journal |url=http://www.posta.si/downloadfile.aspx?fileid=18801 |journal=Razgledi: glasilo Pošte Slovenije [Views: The Bulletin of the Post of Slovenia] |title=Predstavitev znamke v baročni dvorani graškega semenišča |publisher=Pošta Slovenije [Post of Slovenia] |first=Bojan |last=Bračič |date=November–December 2011 |editor=Korber, Mateja |issn=1318-5705}}</ref> == Judovska skupnost == Uspešno [[Judje|judovsko]] skupnost v mestu so uničili nacisti, ki so tudi požgali veliko [[sinagoga|sinagogo]]. Majhna skupina graških Judov se je po vojni kljub vsem prestanim grozotam vrnila v mesto. Leta 2000, na obletnico [[Kristalna noč|Kristalne noči]], je graški mestni svet judovski skupnosti podaril novo sinagogo, v znamenje svojega opravičila in obžalovanja medvojnih dogodkov. == Znamenitosti == {{glavni|Zgodovinsko mestno jedro Gradca}} [[File:Graz - Uhrturm (c).JPG|thumb|[[Schlossberg, Gradec|grajski hrib]] z urnim stolpom]] [[File:Grazer Schlossberg Kriegssteig.jpg|thumb|upright|Stopnice na grajski hrib, znane tudi kot Vojna pot (Kriegssteig)]] [[File:ARGOS in Graz.jpg|thumb|upright|Burggasse]] [[File:Graz Am Eisernen Tor und Herrengasse-4615.jpg|thumb|upright|Pogled z Železnih vrat (Eisernes Tor)]] [[File:Graz Opera.jpg|thumb|upright|Opera]] [[File:Graz - Uhrenturm6.jpg|thumb|upright|Schlossberg]] '''Zgodovinsko mestno jedro''' je bilo leta 1999 dodano na seznam svetovne dediščine UNESCO<ref name="graz-sh">{{cite web |url=http://www.graz.at/cms/ziel/4519230/EN/ |title=A Short History of the City |website=graz.at |publisher=Stadt Graz – Magistratsdirektion, Abteilung für Öffentlichkeitsarbeit. |location=Graz|access-date=25 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20131209042512/http://www.graz.at/cms/ziel/4519230/EN/|archive-date=9 December 2013|url-status=dead }}</ref> zaradi harmoničnega sobivanja tipičnih stavb iz različnih obdobij in v različnih arhitekturnih slogih. Gradec, ki leži na kulturnem mejnem območju med Srednjo Evropo, Italijo in balkanskimi državami, je vsrkal različne vplive iz sosednjih regij in tako dobil svojo izjemno mestno podobo. Danes zgodovinsko središče sestavlja več kot 1000 stavb, katerih starost sega od gotike do sodobne. Najpomembnejše znamenitosti v zgodovinskem središču so: *[[Mestna hiša, Gradec|Mestna hiša]] (Rathaus). *Grajski grič (''Schlossberg''), hrib, ki dominira nad zgodovinskim središčem (475 m visok), mesto porušene trdnjave, s pogledom na Gradec. *Urni stolp (''Uhrturm'') je simbol Gradca, na vrhu Grajskega griča. *Nova galerija (''Neue Galerie''), umetniški muzej. *Vzpenjača na Grajski grič (''Schlossbergbahn''), vzpenjača na pobočju Grajskega griča. *Sedež štajerske deželne vlade (''Landhaus''), palača v lombardijskem slogu. Je eden najpomembnejših primerov renesančne arhitekture v Avstriji in jo je med letoma 1557 in 1565 zgradil italijanski arhitekt Domenico dell'Allio. *Orožarna (''Landeszeughaus'') je največja te vrste na svetu. *Operna hiša (''Opernhaus''), glavno prizorišče za operne, baletne in operetne predstave. Je druga največja operna hiša v Avstriji. *Gledališče (''Schauspielhaus''), glavno gledališče v Gradcu za uprizoritve gledaliških iger. *[[Stolnica v Gradcu]] (''Dom''), redek spomenik [[gotska arhitektura|gotske arhitekture]]. Nekoč je bilo na zunanjih stenah veliko fresk; danes jih je ostalo le nekaj, kot je ''Landplagenbild'' ('slika kug'), naslikana leta 1485, verjetno delo Thomasa von Villacha. Tri nadloge, ki jih prikazuje, so kobilice, kuga in vdor Turkov, ki so vse prizadele mesto leta 1480. Predstavlja najstarejšo naslikano podobo Gradca. Mavzolej cesarja Ferdinanda II. ob stolnici, najpomembnejša manieristična stavba v Gradcu. Vključuje grob, kjer sta pokopana Ferdinand II. in njegova žena, ter cerkev, posvečeno sv. Katarini Aleksandrijski. *Mestni park (''Stadtpark''), ki je sredi mestnega središča v času habsburške monarhije. Zasnoval ga je nemški arhitekt Johannes Schirgie von Premstätten-Tobelbad. Med pandemijo COVID-19 so prirejali ekscentrične zabave, ki jih je policija kasneje razgnala. Odgovornega, Jonasa Fabia Crista Pinterja, italijanskega lastnika kluba, so aretirali in zabave so ustavili. Mestnega parka (Stadtpark) ne smemo zamenjevati s podobno imenovanim nakupovalnim središčem v Gradcu, imenovanim Citypark. *Grad (''Burg'') z gotskim dvojnim vijačnim stopniščem, ki ga je med letoma 1438 in 1453 zgradil cesar Friderik III., ker je bil stari grad na Grajskem griču premajhen in neudoben. Grad je ostal rezidenca notranjeavstrijskega dvora do leta 1619. Danes služi kot rezidenca štajerske vlade. *Poslikana hiša (''Gemaltes Haus'') na ulici Herrengasse 3. V celoti je prekrita s freskami (ki jih je leta 1742 poslikal Johann Mayer). *[[Muzej sodobne umetnosti v Gradcu]] (''Kunsthaus Graz'') *Otok na Muri (''Murinsel''), umetni otok na reki Muri. *Stavbe, notranja dvorišča (npr. zgodnjerenesančno dvorišče nekdanje hiše [[Tevtonski viteški red|tevtonskih vitezov]] na ulici Sporgasse 22) in strešna podoba starega mestnega jedra. [[Slika:Armory Graz.jpg|180px|thumb|desno|Landhaus z vhodom v Graško orožarno]] === Zunaj zgodovinskega mestnega jedra === *[[dvorec Eggenberg, Gradec|dvorec Eggenberg]] (''Schloss Eggenberg'') je baročna palača na zahodnem robu Gradca z državniškimi sobanami in muzejem. Leta 2010 je bila dodana na obstoječi seznam svetovne dediščine zgodovinskega jedra Gradca. *Bazilika Mariatrost (''Basilika Mariatrost'') je poznobaročna cerkev na vzhodnem robu Gradca. *Cerkev Jezusovega srca (''Herz-Jesu-Kirche'') je največja cerkev v Gradcu s tretjim najvišjim zvonikom v Avstriji, zgrajena v neogotskem slogu. *Kalvarijski hrib (''Kalvarienberg'') v predelu Gösting v Gradcu s kalvarijo in cerkvijo iz 17. stoletja. *Univerzitetna bolnišnica v Gradcu je največja bolnišnica v Gradcu in ena največjih bolnišnic v Avstriji. Je največji secesijsko-umetniški stavbni kompleks v Avstriji in je bil zgrajen med letoma 1904 in 1912. Upravlja jo zvezna dežela Štajerska in je ena najbolj znanih bolnišnic v Avstriji in srednji Evropi. *Razgledne točke za razgled na mesto so ruševine Gösting (''Ruine Gösting''), ruševine gradu na vrhu hriba na severozahodnem robu mesta, in Plabutsch/Fürstenstand za palačo Eggenberg z restavracijo in razglednim stolpom na vrhu hriba, ter Buchkogel/Kronprinz-Rudolf-Warte. === Širše območje Gradca === *Avstrijska razstava na prostem Stübing (''Österreichisches Freilichtmuseum Stübing''), muzej na prostem, ki vsebuje stare kmečke hiše/gospodarske stavbe iz vse Avstrije, ponovno zbrane v zgodovinskih okoljih. *Lurska jama (''Lurgrotte''), najobsežnejši jamski sistem v Avstriji. *[[Kobilarna lipicanca Piber]] (''Lipizzanergestüt Piber''), kobilarna lipicanca v Piberju, kjer vzrejajo znane konje. *Osem štajerskih vinskih poti (''Steirische Weinstraßen'') skozi vinorodne regije na Štajerskem. *Regija termalnih kopališč (''Thermenregion''), zdraviliška regija vzhodno od Gradca. *[[Grad Riegersburg]], mogočna trdnjava, ki ni bila nikoli osvojena. Bil je branik proti turškim vpadom. == Kulturne prireditve == Leta 2003 je bil Gradec [[kulturna prestolnica Evrope]]. V mestu poteka vsakoletni festival [[Štajerska jesen]]. == Prometne povezave == Južno od mesta leži [[letališče Gradec]]. == Znane osebnosti povezane z Gradcem == * [[Franc Močnik (matematik)|Vitez Franc plemeniti Močnik]], slovenski matematik, rojen v Cerknem, je v Gradcu poučeval na tamkajšnji normalki in je v Gradcu tudi pokopan. *[[Arnold Schwarzenegger]], [[filmski igralec]] in [[politik]], nekdanji [[guverner]] [[Združene države Amerike|ameriške]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezne države]] [[Kalifornija|Kalifornije]], se je rodil v bližini Gradca, v majhni [[vas]]ici [[Thal]] * [[Heinrich Harrer]], avstrijski alpinist, geograf in pisatelj * [[Lili Novy]], slovenska pesnica * [[Josip Ipavec]], slovenski skladatelj * [[Gustav Ipavec]], slovenski skladatelj * [[Benjamin Ipavec]], slovenski skladatelj * Jakomini * [[Janez Puh]], slovenski izumitelj, mehanik in proizvajalec vozil * [[Nadvojvoda Janez]] * [[Jakob Missia]], prvi slovenski [[kardinal]] *[[Vincenc Muhič]], večletni [[župan]] Gradca *[[Celestina Ekel]], slovenska učiteljica glasbe, glasbenica, organistka in skladateljica *[[Eliza Frančiška Grizold]], slovenska učiteljica, pesnica in skladateljica; umrla v Gradcu == Pobratena mesta == * {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Coventry]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] od 1948 (dogovor podpisan 1957) * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Montclair, New Jersey|Montclair]], [[New Jersey]], [[Združene države Amerike|ZDA]], od 1950 * {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Groningen (mesto)|Groningen]], [[Nizozemska]], od 1965 * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Darmstadt]], [[Nemčija]], od 1968 * {{ikonazastave|Norveška}} [[Trondheim]], [[Norveška]], od 1968 * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Pulj]], [[Hrvaška]], od 1972 * {{ikonazastave|Italija}} [[Trst]], [[Italija]], od 1973 * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]], [[Slovenija]], od 1987 * {{ikonazastave|Madžarska }} [[Pécs]], [[Madžarska]], od 1989 * {{ikonazastave|Rusija}} [[Sankt Peterburg]], [[Rusija]], od 2001 * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Dubrovnik]], [[Hrvaška]], od 1994 * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]], [[Slovenija]], od 2001 Druge oblike sodelovanja med mesti, podobne pobratenju: * {{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]], [[Srbija]] == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Avstriji]] == Zunanje povezave == {{wikislovar}} * [https://www.youtube.com/watch?v=dW0y_B8AzN4&list=PLRtNtrQJTHOwr9R_8Rgj1KXtJo1T7nB0o&index=159 Komentar Boža Repeta o razstavi 100 Jahre Grenze II: 1919- 1945] {{Zbirka|Graz}} * [http://www.graz.at Stadt Graz] - uradna spletna stran {{ikona de}} * [http://www.flughafen-graz.at Letališče Gradec] {{Prestolnice avstrijskih zveznih dežel}} {{Mesta in okraji zvezne dežele Štajerska}} {{Evropska prestolnica kulture}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja ob Muri]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Avstriji]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Gradec|*]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Glavna mesta okrajev v Avstriji]] [[Kategorija:Glavna mesta zveznih dežel Avstrije]] [[Kategorija:Naselja na Štajerskem (zvezna dežela)]] [[Kategorija:Okraji v Avstriji]] fvre2kyit8irnhwmkjkys16o5ge7fxs 6682679 6682669 2026-05-29T16:06:51Z MaksiKavsek 244409 --podvojitev 6682679 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Gradec}} {{Infobox settlement | name = Gradec | settlement_type = statutarno mesto | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | perrow = 1/2/2/2/1 | total_width = 275 | align = center | caption_align = center | image1 = Graz (35932179023).jpg | caption1 = Razgled z grajskega griča (Schlossberg) | image2 = GrazerRathaus-edit.jpg | caption2 = [[Mestna hiša, Gradec]] | image3 = Graz Kunsthaus-4476.jpg | caption3 = [[Kunsthaus Gradec|Muzej sodobne umetnosti v Gradcu]] | image4 = Murinsel_Graz_2022-08-03_06.jpg | caption4 = Otok v Muri | image5 = Graz - Universität, Hauptgebäude (a).JPG | caption5 = [[Univerza v Gradcu]] }} | image_caption = | image_flag = Flag of Graz.svg | image_shield = AUT Graz COA.svg | shield_size = 80x110px | shield_link = Coat of arms of Styria | image_blank_emblem = | blank_emblem_type = | pushpin_map = Avstrija | pushpin_mapsize = 280 | pushpin_map_caption = | image_map = | map_caption = | coordinates = {{coord|47|04|15|N|15|26|19|E|type:city|display=inline,title}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{AUT}} | subdivision_type1 = [[Zvezna dežela Avstrije|Dežela]] | subdivision_name1 = [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] | subdivision_type2 = Okrožje | subdivision_name2 = statutarno mesto | parts_type = | parts_style = para | p1 = | leader_title = Župan | leader_name = Elke Kahr<ref name="arora">{{cite news |last=Arora |first=Steffen |title=KPÖ-geführte Linkskoalition stellt ihr 'Programm für Graz' vor |url=https://www.derstandard.at/story/2000131128582/kpoe-gefuehrte-links-koalition-stellt-ihr-programm-fuer-graz-vor |access-date=17 November 2021 |work=[[Der Standard]] |date=13 November 2021 |language=de-AT}}</ref> | leader_party = | leader_title1 = | leader_name1 = | area_footnotes = | area_total_km2 = 127,57 km<sup>2</sup> | elevation_m = 353 | elevation_max_m = | elevation_min_m = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>{{cite web |url=https://www.graz.at/cms/beitrag/10034466/7772565/zahlen_fakten_bevoelkerung_bezirke_wirtschaft.html|access-date=5 February 2025 |title=Zahlen + Fakten: Bevölkerung, Bezirke, Wirtschaft, Geografie }}</ref> | population_total = 306.068 | population_urban = | population_metro = | population_note = | population_density_km2 = auto | population_demonym = Grazer (m.) <br/> Grazerin (f.) | established_title = | established_date = | timezone = CET | timezone_DST = CEST | utc_offset = +1 | utc_offset_DST = +2 | registration_plate = | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = A-801x, A-802x, A-803x, A-804x, A-805x | area_code_type = Omrežna skupina | area_code = +43 316 | website = {{URL|graz.at}} | module = {{Infobox UNESCO World Heritage Site |child = yes |WHS = City of Graz – Historic Centre and Schloss Eggenberg<br/ >Mesto Gradec – zgodovinski center in dvorec Eggenberg |ID = 931 |Year = 1999 |Extension = 2010 |Criteria = Kulturno: ii, iv }} | official_name = Graz }} '''Grádec''' ({{jezik-de|Graz}}, arh. slovensko ''Nemški Gradec''<ref>{{cite book|last=Primic|first=Janez Nepomuk|year=1809|title=Poezije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-LFRZPDQI|pages=14}}</ref>) je [[glavno mesto]] avstrijske [[zvezna dežela Avstrije|zvezne dežele]] [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerske]] ob [[reka|reki]] [[Mura|Muri]] in je drugo največje mesto v Avstriji, s 303.000 stalnimi in preko 330.000 dejanskimi [[prebivalstvo|prebivalci]], v širšem velemestnem območju pa jih šteje še enkrat več, torej kar okoli 660.000, kar predstavlja polovico prebivalstva dežele. Najstarejša dokumentirana omemba Gradca sega v 12. stoletje, ko se je razvil kot utrjeno naselje pod vladavino Babenberžanov. V poznem srednjem veku je mesto postalo pomembno trgovsko in upravno središče. Od 14. stoletja naprej je služil kot rezidenca notranjeavstrijske veje habsburške dinastije, kar je prispevalo k njegovemu političnemu, kulturnemu in arhitekturnemu razvoju. Številne renesančne in baročne stavbe iz tega obdobja so še vedno del mestne podobe. Gradec je imel tudi strateški vojaški pomen kot trdnjava proti Osmanskemu cesarstvu, zlasti zaradi utrdb na Schlossbergu. V 19. in 20. stoletju sta industrializacija in rast mest pripomogli k uveljavitvi Gradca kot pomembnega industrijskega, izobraževalnega in kulturnega središča v južni Avstriji. V mestu je sedež rimskokatoliške [[Graška škofija|graško-sekovske]] [[Škofija|škofije]] (ki se ozemeljsko pokriva z avstrijsko Štajersko), prav tako je v mestu več univerz : [[Univerza v Gradcu|Univerza Karla Franca]] (od katere se je leta 2002 osamosvojila [[Medicinska univerza v Gradcu|Medicinska univerza]]), [[Tehniška univerza v Gradcu]] (nekdanja Tehniška visoka šola) in [[Umetniška univerza]] ([[Univerza za glasbo in upodabljajoče umetnosti Gradec|Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti]]), pa tudi deželni muzej [[Joanneum]], imenovanega po ustanovitelju, [[Nadvojvoda Janez|nadvojvodi Janezu]]. Leta 1999 je bilo zgodovinsko središče Gradca dodano na seznam svetovne dediščine UNESCO; leta 2010 je bila oznaka razširjena in vključuje [[dvorec Eggenberg, Gradec|dvorec Eggenberg]] ({{langx|de|Schloss Eggenberg}}) na zahodnem robu mesta. Gradec je bil leta 2003 imenovan za Evropsko prestolnico kulture, leta 2008 pa je postal Mesto kulinaričnih dobrot. V okviru UNESCO-ve mreže Kreativnih mest je prepoznan tudi kot Mesto oblikovanja. == Etimologija == Ime mesta ''Graz'', prej zapisano Gratz<ref>{{Cite EB9|wstitle= Gratz |volume= 11 |page= 63}}</ref> in prej znano tudi kot ''Grätz'', najverjetneje izhaja iz slovanske besede ''gradec/gradac'' 'majhen grad'. Nekatere arheološke najdbe kažejo na postavitev majhnega gradu s strani alpskih Slovanov,<ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=ilyK1_1f0zYC&q=graz+castle+fortification&pg=PA126 |title=Historical Dictionary of Austria |last=Fichtner |first=Paula Sutter |date=11 June 2009 |publisher=Scarecrow Press |isbn=9780810863101 |language=en}}</ref> ki so se naselili v regiji, potem ko so barbarski vpadi pregnali prvotne Kelte in Rimljane. V slovenščini gradec še vedno pomeni 'majhen grad', hipokoristična izpeljanka protozahodnojužnoslovanske besede ''*gradьcъ'', ki izhaja preko tekoče metateze iz skupnoslovanske besede ''*gordьcъ'' in preko slovanske tretje palatalizacije iz protoslovanske besede ''*gardiku'', ki je prvotno označevala 'majhno mesto, naselje'. Ime tako sledi običajnemu južnoslovanskemu vzorcu za poimenovanje naselij grad. V večini jezikov uporabljajo nemško obliko imena ''Graz'', [[Čehi]] pa ga pišejo kot ''Štýrský Hradec.'' Kljub slovanskemu korenu imena pa so mesto Gradec ustanovili bavarski naseljenci, ki so prispeli kmalu za Slovani, s katerimi so se pomešali. Ime mesta se v zapisih prvič pojavi leta 1128; ''Zapis o Grezu'' iz leta 1091 je sporen. == Zgodovina == [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 110 Graz.jpg|thumb|left|Graz, Georg Matthäus Vischer (1670)]] Najstarejša naselbina na področju današnjega mesta datira v [[bronasta doba|bronasto dobo]], vendar ne obstoja zgodovinska kontinuiteta naselbine do srednjega veka. Mesto so nemški ustanovitelji prvotno imenovali ''Bayrischgraz'' ali 'Bavarski Gradec' (tj. nemški Gradec), da bi ga ločili od starejšega ''Windischgraza'' ali 'slovenskega Gradca'. Bavarski Gradec pa je kmalu zasenčil svojega slovenskega dvojnika in odtlej se je Gradec vedno imenoval nemški. Nemško ime ''Graz'' je bilo prvič zapisano leta 1128 in v času vladavine vojvod [[Babenberžani|Babenberžanov]] je mestece postalo pomembno gospodarsko, komercialno in upravno središče. Leta 1281 je cesar [[Rudolf I. Habsburški]] mestu podelil posebne pravice. V 14. stoletju se je v Gradcu naselila notranja avstrijska linija rodbine [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Ti so živeli na [[gradu]] [[Schlossberg, Gradec|Schlossberg]], s katerega so vladali Štajerski, [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]] ter delom današnje [[Slovenija|Slovenije]] in [[Italija|Italije]] ([[Kranjska|Kranjski]] in [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriški]]). Od začetka 15. stoletja je bila v Gradcu rezidenca mlajše veje Habsburžanov, ki je zasedla cesarski prestol leta 1619, s cesarjem [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinandom II.]], ta pa je dal prestolnico preseliti na [[Dunaj]]. {{multiple image | direction = vertical | image1 = IMG 0412 - Graz - Landhaushof.JPG|caption1=Zvezni državni parlament (Landhaus) | image2 = Graz-hauptplatz01s.jpg|caption2=Glavni trg (Hauptplatz) }} V 16. stoletju so oblikovanje in načrtovanje mesta v prvi vrsti nadzorovali italijanski renesančni arhitekti in umetniki. Ena najbolj znanih stavb, ki predstavlja ta slog, je ''Landhaus'', ki ga je zasnoval Domenico dell'Allio in so ga lokalni vladarji uporabljali kot vladni sedež. S svojo strateško lego v središču odprte in rodovitne doline Mure je bil Gradec večkrat oblegan (vendar neuspešno), tako leta 1481 s strani Ogrov in njihovega kralja [[Matija Korvin|Matije Korvina]] ter s strani [[Osmansko cesarstvo|osmanskih Turkov]] v letih 1529 in 1532. Razen Riegersburga je bil grad Schlossberg edina utrdba v regiji, ki je Turki niso zavzeli. Univerzo v Gradcu je leta 1585 ustanovil nadvojvoda Karel II. in je najstarejša univerza v mestu. Večino svojega obstoja je bila pod nadzorom katoliške cerkve, leta 1782 pa jo je zaprl Jožef II., da bi pridobil državni nadzor nad izobraževalnimi ustanovami. Jožef II. jo je preoblikoval v licej, kjer so se usposabljali javni uslužbenci in zdravstveno osebje. Leta 1827 jo je cesar Franc I. ponovno ustanovil kot univerzo in jo poimenoval »Karl-Franzens Universität« oziroma »Charles-Francis University«. Na tej univerzi je od leta 2025 vpisanih skoraj 30.000 študentov.[10] Astronom Johannes Kepler je od leta 1594 kratek čas živel v Gradcu. Delal je kot okrožni matematik in poučeval na luteranski šoli, a si je vseeno našel čas za študij astronomije. Leta 1600, ko so bili protestanti prepovedani v mestu, je Gradec zapustil in se preselil v Prago. Do leta 1749 je Gradec ostal glavno mesto avstrijskih dežel (Štajerske, Koroške, Kranjske, [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriške]] in [[Istra|Istre]]). Nove utrdbe okoli Schlossberga so bile zgrajene proti koncu 16. stoletja. [[Napoleon Bonaparte|Napoleonova]] vojska je zasedla Gradec leta 1797. Leta 1809 se je mesto branilo ponovnega napada francoske vojske. Med napadom je bilo poveljniku trdnjave ukazano, naj ubrani trdnjavo proti 900 do 3000 Francozom. Schlossberg je uspešno zdržal 8 napadov, toda medtem je Velika armada zavzela Dunaj in cesar je ukazal, naj se branilci predajo. Sledil je poraz Avstrije proti Napoleonu v [[bitka pri Wagramu|bitki pri Wagramu]] leta 1809, istega leta je bila v palači [[Schönbrunn]] na [[Dunaj]]u podpisana mirovna pogodba. V skladu z njenimi določili so morali utrdbo na hribu Schlossberg porušiti, ostal je lahko le stolp z uro, ki je še danes nekakšen simbol mesta. Ludwig Boltzmann je bil profesor matematične fizike od leta 1869 do 1890. V tem času je Nikola Tesla leta 1875 študiral elektrotehniko na Politehniki. Nobelov nagrajenec Otto Loewi je poučeval na Univerzi v Gradcu od leta 1909 do 1938. Ivo Andrić, dobitnik Nobelove nagrade za književnost leta 1961, je doktoriral na Univerzi v Gradcu. Erwin Schrödinger je bil leta 1936 kratek čas rektor Univerze v Gradcu. [[Adolf Hitler]] je bil leta 1938 toplo sprejet ob svojem obisku v Gradcu, malo preden je bila Avstrija z [[Anschluss]]om priključena [[nacizem|nacistični]] [[Nemčija|Nemčiji]]. Hitler je meščanom Gradca obljubljal tisoč let uspehov in konec množične brezposelnosti. Samo sedem let kasneje, leta 1945, se je obramba predala in mesto izročila enotam [[Rdeča armada|Rdeče armade]] ter s tem Gradec rešila pred nadaljnjim uničevanjem. Do takrat je bilo med zavezniškimi bombardiranji uničeno okoli 16 % stavb, na srečo pa stari del mesta ni bil močno poškodovan. Leta 1945 je v Gradec prispela [[Sovjetska zveza|sovjetska]], nato pa še [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|angleška]] vojska, ki sta oblikovali svoji [[zasedbena cona|zasedbeni coni]] ter sta ostali v mestu do leta 1955. Univerzo v Gradcu je leta 1585 ustanovil nadvojvoda Karel II. in je najstarejša univerza v mestu. Večino svojega obstoja je bila pod nadzorom katoliške cerkve, leta 1782 pa jo je zaprl Jožef II., da bi pridobil državni nadzor nad izobraževalnimi ustanovami. Jožef II. jo je preoblikoval v licej, kjer so se usposabljali javni uslužbenci in zdravstveno osebje. Leta 1827 jo je cesar Franc I. ponovno ustanovil kot univerzo in jo poimenoval »Karl-Franzens Universität« oziroma »Charles-Francis University«. Na tej univerzi je od leta 2025 vpisanih skoraj 30.000 študentov.[10] == Geografija == [[File:Karte Graz Stadtbezirke.svg|250px|right| 17 okrožij Gradca]] Gradec leži na obeh straneh reke [[Mura|Mure]] v jugovzhodni Avstriji. Je približno 150 km jugozahodno od Dunaja. Najbližje večje urbano središče je [[Maribor]] v Sloveniji, ki je približno 50 km južno. Gradec je glavno mesto Štajerske in največje mesto v zvezni deželi, zelena in gosto gozdnata regija na vzhodnem robu Alp. Je v Graški kotlini in je obdan z gorami in hribi na severu, vzhodu in zahodu. Središče mesta leži na nadmorski višini 353 m, najvišja točka je gora Plabutsch s 754 m na zahodni meji. Gora Schöckl je le nekaj kilometrov severneje in se nad mestom dviga za 1100 m. Gradec je edino mesto s posebnim statutom na avstrijskem Štajerskem (mesto s statusom okraja). Sklenjeno urbano območje mesta obsega 16 mestnih četrti: I. Innere Stadt; II. St. Leonhard; III. Geidorf; IV. Lend; V. Gries; VI. Jakomini; VII. Liebenau; VIII.St. Peter; IX. Waltendorf; X. Ries; XI. Mariatrost; XII. Andritz; XIII. Gösting; XIV. Eggenberg; XV. Wetzelsdorf; XVI. Strassgang in še nekaj naselij, ki spadajo v njih: Algersdorf, Baierdorf, Harmsdorf, Krottendorf, Webling, Hart, Neu-Hart, Puntigam, Rudersdof, Murfeld, Engelsdorf, Neudorf, Neufeld, Messendorf, Ragnitz, Kroisbach, Mariagrün, Unterweizbach ter satelitska obmestna naselja Hochgreit na severu, Gemeinde Gratwein in Judendorf-Strassengel na severozahodu, Seiersberg, Pirka, Feldkirchen bei Graz, Raaba, Lamberg, Hart bei Graz, Karlsdorf bei Graz, Reindorf na jugu in jugovzhodu itd. === Podnebje === Gradec ima oceansko podnebje (''Cfb''),<ref>{{Cite web |url=https://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=4211&cityname=Graz,+Styria,+Austria&units= |title=Graz, Austria Köppen Climate Classification (Weatherbase) |website=Weatherbase|access-date=13 November 2018}}</ref> vendar se zaradi izoterme 0 °C enako dogaja v mejnem vlažnem celinskem podnebju (''Dfb'') po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]]. Wladimir Köppen je bil sam v mestu in je izvedel študije, da bi ugotovil, kako je podnebje preteklosti vplivalo na teorijo kontinentalnega drifta.<ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=X4ymCQAAQBAJ&pg=PA293 |title=Modern Climatology |last=Saha |first=Pijushkanti |date=5 June 2012 |publisher=Allied Publishers |isbn=9788184247565 |language=en}}</ref> Zaradi svoje lege jugovzhodno od Alp je Gradec zaščiten pred prevladujočimi zahodnimi vetrovi, ki prinašajo vremenske fronte iz severnega Atlantika v severozahodno in srednjo Evropo. Vreme v Gradcu je tako pod vplivom Sredozemlja in ima več sončnih ur na leto kot Dunaj ali Salzburg ter tudi manj vetra ali dežja. Gradec leži v kotlini, ki je odprta le proti jugu, zaradi česar je podnebje toplejše, kot bi pričakovali na tej zemljepisni širini.<ref>Graz-Universität Klimadaten</ref> V Gradcu najdemo rastline, ki običajno rastejo veliko južneje. *povprečne temperature: letališče Gradec 8,7 °C / Univerza Karl-Franzens 9,4 °C *povprečna količina padavin: 818 mm s povprečno 92 deževnimi dnevi (Univerza Karl-Franzens) *povprečne sončne ure: 1989 (Univerza Karl-Franzens) == Izobraževanje == [[Slika:Graz - Universität, Hauptgebäude (b).JPG|180px|thumb|desno|Upravna stavba Graške univerze]] '''[[Univerza v Gradcu|Univerza Karla Franca]]''' (Karl-Franzens Universität), splošno znana kot [[Univerza v Gradcu|UNI]], je mestna največja in najstarejša univerza, ustanovil jo je leta 1585 nadvojvoda [[Karel II. Avstrijski| Karel II]]. Večino svojega obstoja je bila pod nadzorom katoliške cerkve in je prenehala delovati leta 1782, po ukazu cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]], ki je želel državi zagotoviti nadzor nad izobraževalnimi ustanovami ter jo je spremenil v [[licej]]. Le-tega je leta 1827 cesar Franc I. ponovno preoblikoval v univerzo in ji podelil ime ''Karl-Franzens Universität''. Univerza ima danes velik pomen in na njej se izobražuje preko 30.000 študentov. Nobelov nagrajenec za medicino in psihologijo [[Otto Loewi]] je na graški univerzi poučeval od 1909 do 1938, pa tudi [[Johannes Kepler]] kot učitelj matematike. [[Erwin Schrödinger]] je bil leta 1939 kratek čas rektor graške univerze. Na graški Tehniški univerzi (''Technische Universität Graz'') je leta 1875 elektrotehniko študiral ameriški izumitelj srbskega rodu [[Nikola Tesla]]. V mestu deluje tudi znana [[Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec|Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti]] (''Universität für Musik und darstellende Kunst Graz''), na kateri študira tudi veliko Slovencev. Mdr. je daleč naokoli znana kot šola jazza. Njeni študenti in absolventi pomembno sooblikujejo kulturno življenje v mestu. === Slovenska manjšina === Gradec, glavno mesto takratne večetnične vojvodine Štajerske, je bil tudi središče slovenščine, zlasti od ustanovitve Univerze v Gradcu leta 1586 do ustanovitve Univerze v Ljubljani leta 1919. Leta 1574 je bila v Gradcu objavljena prva slovenska katoliška knjiga, leta 1592 pa je Hieronymus Megiser v Gradcu objavil knjigo ''Dictionarium quatuor linguarum'', prvi večjezični slovar slovenščine.<ref>{{cite journal |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H9LFKLTH/? |title=Primeri nekaj sklanjatev in spregatev v Megiserjevem Dictionarium quatuor linguarum 1592 |trans-title=The Concise Grammar of Four Languages in Megiser's 1592 Dictionary |language=sl |journal=Jezikoslovni Zapiski |volume=13 |issue=1/2 |year=2007 |publisher=Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU |id={{COBISS |ID=26967085}} |pages=23–32 |issn=0354-0448}}</ref> V 19. stoletju so bila študentska društva v Gradcu kalilnica slovenščine in nekateri slovenski študenti so bili tam bolj nacionalno ozaveščeni kot drugi Slovenci. To je pred in med drugo svetovno vojno privedlo do ostrih protislovenskih prizadevanj nemške večine v Gradcu.<ref name="Granda">{{cite news |url=http://isn.zrc-sazu.si/files/file/Traditiones/Traditiones_35_2_Krek_separati/TR352%20099-103%20Granda.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20110818172011/http://isn.zrc-sazu.si/files/file/Traditiones/Traditiones_35_2_Krek_separati/TR352%20099-103%20Granda.pdf |archive-date=18 August 2011 |url-status=live |title=Gradec in Slovenci |language=sl |first=Stane |last=Granda |year=2006 |publisher=University of Graz |journal=Traditiones |volume=35 |issue=2 |pages=99–103 |access-date=17 December 2010<!--(via Google Documents; [http://docs.google.com/viewer?a=v&q=cache:KsSTt5sfY7UJ:isn.zrc-sazu.si/files/file/Traditiones/Traditiones_35_2_Krek_separati/TR352%2520099-103%2520Granda.pdf+granda+gradec+slovenci&hl=sl&gl=si&pid=bl&srcid=ADGEESiyiNKQdxVieE89s2c8irLJ_Y7pplCPGUZxciVC_ERHycwKkALq3zwFtoF_N3_9QCodJRCu9jYcEgBEKh5IvguAAAPkSCfW4p15qd_3FXs-cnfgEHFe8WgxsOsI-7vm3fWIyP8a&sig=AHIEtbRJwxKwdl8G-BlsHzCdCpoCV95qxw])-->}}</ref> Slovenci so v mestu vedno predstavljali le majhno manjšino.<ref>{{Cite web |title=Slovenes of Carinthia and Styria in Austria |url=https://minorityrights.org/communities/slovenes-of-carinthia-and-styria/ |access-date=2025-12-03 |website=Minority Rights Group |language=en-US}}</ref> Zato je [[Peter Kozler]] na svojem zemljevidu opredelil slovensko ozemlje na podlagi etnične pripadnosti. Dandanes nekateri slovenski Štajerci študirajo, nekateri pa so tam našli zaposlitev, medtem ko so bili prej v Sloveniji brezposelni.<ref name="Granda" /> Leta 2010 je bil v Gradcu ob 200. obletnici ustanovitve prve in najstarejše katedre za slovenščino organiziran simpozij o odnosu Gradca in Slovencev. Ustanovljena je bila julija 1811 na Lyzeumu v Gradcu na pobudo Janeza Nepomuka Primiča.<ref>{{cite journal |url=http://www.srl.si/arhiv/2002-01/pdf/sumrada.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20131202232426/http://www.srl.si/arhiv/2002-01/pdf/sumrada.pdf |archive-date=2 December 2013 |url-status=live |title=Janez Nepomuk Primic in ustanovitev stolice za slovenski jezik na liceju v Gradcu 1811 |language=sl |trans-title=Janez Nepomuk Primic and the Establishment of the Chair of Slovene at the ''Lyzeum'' in Graz in 1811 |journal=Slavistična revija [Journal of Slavic Linguistics] |volume=50 |date=January–March 2002 |issue=1 |issn=1855-7570}}</ref> Izdan je bil zbornik predavanj na to temo. Slovenska pošta je obletnico obeležila z znamko.<ref>{{cite journal |url=http://www.posta.si/downloadfile.aspx?fileid=18801 |journal=Razgledi: glasilo Pošte Slovenije [Views: The Bulletin of the Post of Slovenia] |title=Predstavitev znamke v baročni dvorani graškega semenišča |publisher=Pošta Slovenije [Post of Slovenia] |first=Bojan |last=Bračič |date=November–December 2011 |editor=Korber, Mateja |issn=1318-5705}}</ref> == Judovska skupnost == Uspešno [[Judje|judovsko]] skupnost v mestu so uničili nacisti, ki so tudi požgali veliko [[sinagoga|sinagogo]]. Majhna skupina graških Judov se je po vojni kljub vsem prestanim grozotam vrnila v mesto. Leta 2000, na obletnico [[Kristalna noč|Kristalne noči]], je graški mestni svet judovski skupnosti podaril novo sinagogo, v znamenje svojega opravičila in obžalovanja medvojnih dogodkov. == Znamenitosti == {{glavni|Zgodovinsko mestno jedro Gradca}} [[File:Graz - Uhrturm (c).JPG|thumb|[[Schlossberg, Gradec|grajski hrib]] z urnim stolpom]] [[File:Grazer Schlossberg Kriegssteig.jpg|thumb|upright|Stopnice na grajski hrib, znane tudi kot Vojna pot (Kriegssteig)]] [[File:ARGOS in Graz.jpg|thumb|upright|Burggasse]] [[File:Graz Am Eisernen Tor und Herrengasse-4615.jpg|thumb|upright|Pogled z Železnih vrat (Eisernes Tor)]] [[File:Graz Opera.jpg|thumb|upright|Opera]] [[File:Graz - Uhrenturm6.jpg|thumb|upright|Schlossberg]] '''Zgodovinsko mestno jedro''' je bilo leta 1999 dodano na seznam svetovne dediščine UNESCO<ref name="graz-sh">{{cite web |url=http://www.graz.at/cms/ziel/4519230/EN/ |title=A Short History of the City |website=graz.at |publisher=Stadt Graz – Magistratsdirektion, Abteilung für Öffentlichkeitsarbeit. |location=Graz|access-date=25 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20131209042512/http://www.graz.at/cms/ziel/4519230/EN/|archive-date=9 December 2013|url-status=dead }}</ref> zaradi harmoničnega sobivanja tipičnih stavb iz različnih obdobij in v različnih arhitekturnih slogih. Gradec, ki leži na kulturnem mejnem območju med Srednjo Evropo, Italijo in balkanskimi državami, je vsrkal različne vplive iz sosednjih regij in tako dobil svojo izjemno mestno podobo. Danes zgodovinsko središče sestavlja več kot 1000 stavb, katerih starost sega od gotike do sodobne. Najpomembnejše znamenitosti v zgodovinskem središču so: *[[Mestna hiša, Gradec|Mestna hiša]] (Rathaus). *Grajski grič (''Schlossberg''), hrib, ki dominira nad zgodovinskim središčem (475 m visok), mesto porušene trdnjave, s pogledom na Gradec. *Urni stolp (''Uhrturm'') je simbol Gradca, na vrhu Grajskega griča. *Nova galerija (''Neue Galerie''), umetniški muzej. *Vzpenjača na Grajski grič (''Schlossbergbahn''), vzpenjača na pobočju Grajskega griča. *Sedež štajerske deželne vlade (''Landhaus''), palača v lombardijskem slogu. Je eden najpomembnejših primerov renesančne arhitekture v Avstriji in jo je med letoma 1557 in 1565 zgradil italijanski arhitekt Domenico dell'Allio. *Orožarna (''Landeszeughaus'') je največja te vrste na svetu. *Operna hiša (''Opernhaus''), glavno prizorišče za operne, baletne in operetne predstave. Je druga največja operna hiša v Avstriji. *Gledališče (''Schauspielhaus''), glavno gledališče v Gradcu za uprizoritve gledaliških iger. *[[Stolnica v Gradcu]] (''Dom''), redek spomenik [[gotska arhitektura|gotske arhitekture]]. Nekoč je bilo na zunanjih stenah veliko fresk; danes jih je ostalo le nekaj, kot je ''Landplagenbild'' ('slika kug'), naslikana leta 1485, verjetno delo Thomasa von Villacha. Tri nadloge, ki jih prikazuje, so kobilice, kuga in vdor Turkov, ki so vse prizadele mesto leta 1480. Predstavlja najstarejšo naslikano podobo Gradca. Mavzolej cesarja Ferdinanda II. ob stolnici, najpomembnejša manieristična stavba v Gradcu. Vključuje grob, kjer sta pokopana Ferdinand II. in njegova žena, ter cerkev, posvečeno sv. Katarini Aleksandrijski. *Mestni park (''Stadtpark''), ki je sredi mestnega središča v času habsburške monarhije. Zasnoval ga je nemški arhitekt Johannes Schirgie von Premstätten-Tobelbad. Med pandemijo COVID-19 so prirejali ekscentrične zabave, ki jih je policija kasneje razgnala. Odgovornega, Jonasa Fabia Crista Pinterja, italijanskega lastnika kluba, so aretirali in zabave so ustavili. Mestnega parka (Stadtpark) ne smemo zamenjevati s podobno imenovanim nakupovalnim središčem v Gradcu, imenovanim Citypark. *Grad (''Burg'') z gotskim dvojnim vijačnim stopniščem, ki ga je med letoma 1438 in 1453 zgradil cesar Friderik III., ker je bil stari grad na Grajskem griču premajhen in neudoben. Grad je ostal rezidenca notranjeavstrijskega dvora do leta 1619. Danes služi kot rezidenca štajerske vlade. *Poslikana hiša (''Gemaltes Haus'') na ulici Herrengasse 3. V celoti je prekrita s freskami (ki jih je leta 1742 poslikal Johann Mayer). *[[Muzej sodobne umetnosti v Gradcu]] (''Kunsthaus Graz'') *Otok na Muri (''Murinsel''), umetni otok na reki Muri. *Stavbe, notranja dvorišča (npr. zgodnjerenesančno dvorišče nekdanje hiše [[Tevtonski viteški red|tevtonskih vitezov]] na ulici Sporgasse 22) in strešna podoba starega mestnega jedra. [[Slika:Armory Graz.jpg|180px|thumb|desno|Landhaus z vhodom v Graško orožarno]] === Zunaj zgodovinskega mestnega jedra === *[[dvorec Eggenberg, Gradec|dvorec Eggenberg]] (''Schloss Eggenberg'') je baročna palača na zahodnem robu Gradca z državniškimi sobanami in muzejem. Leta 2010 je bila dodana na obstoječi seznam svetovne dediščine zgodovinskega jedra Gradca. *Bazilika Mariatrost (''Basilika Mariatrost'') je poznobaročna cerkev na vzhodnem robu Gradca. *Cerkev Jezusovega srca (''Herz-Jesu-Kirche'') je največja cerkev v Gradcu s tretjim najvišjim zvonikom v Avstriji, zgrajena v neogotskem slogu. *Kalvarijski hrib (''Kalvarienberg'') v predelu Gösting v Gradcu s kalvarijo in cerkvijo iz 17. stoletja. *Univerzitetna bolnišnica v Gradcu je največja bolnišnica v Gradcu in ena največjih bolnišnic v Avstriji. Je največji secesijsko-umetniški stavbni kompleks v Avstriji in je bil zgrajen med letoma 1904 in 1912. Upravlja jo zvezna dežela Štajerska in je ena najbolj znanih bolnišnic v Avstriji in srednji Evropi. *Razgledne točke za razgled na mesto so ruševine Gösting (''Ruine Gösting''), ruševine gradu na vrhu hriba na severozahodnem robu mesta, in Plabutsch/Fürstenstand za palačo Eggenberg z restavracijo in razglednim stolpom na vrhu hriba, ter Buchkogel/Kronprinz-Rudolf-Warte. === Širše območje Gradca === *Avstrijska razstava na prostem Stübing (''Österreichisches Freilichtmuseum Stübing''), muzej na prostem, ki vsebuje stare kmečke hiše/gospodarske stavbe iz vse Avstrije, ponovno zbrane v zgodovinskih okoljih. *Lurska jama (''Lurgrotte''), najobsežnejši jamski sistem v Avstriji. *[[Kobilarna lipicanca Piber]] (''Lipizzanergestüt Piber''), kobilarna lipicanca v Piberju, kjer vzrejajo znane konje. *Osem štajerskih vinskih poti (''Steirische Weinstraßen'') skozi vinorodne regije na Štajerskem. *Regija termalnih kopališč (''Thermenregion''), zdraviliška regija vzhodno od Gradca. *[[Grad Riegersburg]], mogočna trdnjava, ki ni bila nikoli osvojena. Bil je branik proti turškim vpadom. == Kulturne prireditve == Leta 2003 je bil Gradec [[kulturna prestolnica Evrope]]. V mestu poteka vsakoletni festival [[Štajerska jesen]]. == Prometne povezave == Južno od mesta leži [[letališče Gradec]]. == Znane osebnosti povezane z Gradcem == * [[Franc Močnik (matematik)|Vitez Franc plemeniti Močnik]], slovenski matematik, rojen v Cerknem, je v Gradcu poučeval na tamkajšnji normalki in je v Gradcu tudi pokopan. *[[Arnold Schwarzenegger]], [[filmski igralec]] in [[politik]], nekdanji [[guverner]] [[Združene države Amerike|ameriške]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezne države]] [[Kalifornija|Kalifornije]], se je rodil v bližini Gradca, v majhni [[vas]]ici [[Thal]] * [[Heinrich Harrer]], avstrijski alpinist, geograf in pisatelj * [[Lili Novy]], slovenska pesnica * [[Josip Ipavec]], slovenski skladatelj * [[Gustav Ipavec]], slovenski skladatelj * [[Benjamin Ipavec]], slovenski skladatelj * Jakomini * [[Janez Puh]], slovenski izumitelj, mehanik in proizvajalec vozil * [[Nadvojvoda Janez]] * [[Jakob Missia]], prvi slovenski [[kardinal]] *[[Vincenc Muhič]], večletni [[župan]] Gradca *[[Celestina Ekel]], slovenska učiteljica glasbe, glasbenica, organistka in skladateljica *[[Eliza Frančiška Grizold]], slovenska učiteljica, pesnica in skladateljica; umrla v Gradcu == Pobratena mesta == * {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Coventry]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] od 1948 (dogovor podpisan 1957) * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Montclair, New Jersey|Montclair]], [[New Jersey]], [[Združene države Amerike|ZDA]], od 1950 * {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Groningen (mesto)|Groningen]], [[Nizozemska]], od 1965 * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Darmstadt]], [[Nemčija]], od 1968 * {{ikonazastave|Norveška}} [[Trondheim]], [[Norveška]], od 1968 * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Pulj]], [[Hrvaška]], od 1972 * {{ikonazastave|Italija}} [[Trst]], [[Italija]], od 1973 * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]], [[Slovenija]], od 1987 * {{ikonazastave|Madžarska }} [[Pécs]], [[Madžarska]], od 1989 * {{ikonazastave|Rusija}} [[Sankt Peterburg]], [[Rusija]], od 2001 * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Dubrovnik]], [[Hrvaška]], od 1994 * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]], [[Slovenija]], od 2001 Druge oblike sodelovanja med mesti, podobne pobratenju: * {{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]], [[Srbija]] == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Avstriji]] == Zunanje povezave == {{wikislovar}} * [https://www.youtube.com/watch?v=dW0y_B8AzN4&list=PLRtNtrQJTHOwr9R_8Rgj1KXtJo1T7nB0o&index=159 Komentar Boža Repeta o razstavi 100 Jahre Grenze II: 1919- 1945] {{Zbirka|Graz}} * [http://www.graz.at Stadt Graz] - uradna spletna stran {{ikona de}} * [http://www.flughafen-graz.at Letališče Gradec] {{Prestolnice avstrijskih zveznih dežel}} {{Mesta in okraji zvezne dežele Štajerska}} {{Evropska prestolnica kulture}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja ob Muri]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Avstriji]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Gradec|*]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Glavna mesta okrajev v Avstriji]] [[Kategorija:Glavna mesta zveznih dežel Avstrije]] [[Kategorija:Naselja na Štajerskem (zvezna dežela)]] [[Kategorija:Okraji v Avstriji]] iso6srua37ybh4lixyeupexfe7zm05u Indonezija 0 5175 6682738 6664014 2026-05-29T18:40:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682738 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = '' Republik Indonesia'' | conventional_long_name = Republika Indonezija | common_name = Indonezija | common_name2 = Indonezije | image_flag = Flag of Indonesia.svg | image_coat = Coat of Arms of Indonesia Garuda Pancasila.svg | symbol_type = Emblem | image_map = LocationIndonesia.png | map_caption = Lega Indonezije v [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodni Aziji]] | national_motto = ''Bhinneka Tunggal Ika''<br />(stara [[javanščina]]: »Enotnost v različnosti«) | national_anthem = ''Indonesia Raya''<br />{{small|"Velika Indonezija"}} | official_languages = [[indonezijščina]] | languages = 718 jezikov{{efn|Excludes dialects and subdialects}}<ref>{{cite web|url=https://petabahasa.kemdikbud.go.id/|title=Language and Language Map|publisher=Ministry of Education and Culture (Kemdikbud)|language=id|access-date=18 August 2024|archive-date=2024-08-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20240803032219/https://petabahasa.kemdikbud.go.id/|url-status=dead}}</ref> | languages_type = [[uradna pisava]] | languages = [[latinica]] | capital = [[Džakarta]] | latd = 6 | latm = 10.5 | latNS = S | longd = 106 | longm = 49.7 | longEW = E | largest_city = capital | government_type = [[Predsedniški sistem|predsedniška]] [[ustavna republika]] | leader_title1 = predsednik | leader_name1 = Prabowo Subianto | leader_title2 = podpredsednik | leader_name2 = Gibran Rakabuming Raka | sovereignty_type = neodvisnost | sovereignty_note = izpod [[Nizozemska|Nizozemske]] | established_event2 = razglašena | established_date2 = 17. avgust 1945 | established_event3 = priznana | established_date3 = 27. december 1949 | area_rank = 14. | area_magnitude = 1_E+12 | area_km2 = 1.904.569 | percent_water = 4,85 | population_census_rank = 4. | population_census = 270.203.917<ref name="2020census">{{cite web|url=https://www.bps.go.id/website/materi_ind/materiBrsInd-20210121151046.pdf|page=9|publisher=Statistics Indonesia|title=Hasil Sensus Penduduk 2020|language=id|date=21 January 2021|access-date=21 January 2021|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210122154418/https://www.bps.go.id/website/materi_ind/materiBrsInd-20210121151046.pdf|archive-date=22 January 2021}}</ref> | population_census_year = 2020 | population_density_km2 = 143 | population_density_rank = 88. | population_estimate = 284.438.782<ref>{{citation|url=https://www.bps.go.id/en/statistics-table/2/MTk3NSMy/mid-year-population--thousand-people-.html|title=Mid Year Population (Thousand People), 2025|website=Statistics Indonesia (BPS)|access-date=14 July 2025}}</ref> | demonym = Indonezijec/ka | GDP_PPP = {{increase}} $5.009&nbsp;bilijon<ref name="IMFWEO.ID">{{cite web|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/april/weo-report?c=536,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2023&ey=2030&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1|title=World Economic Outlook Database, April 2025 Edition. (Indonesia)|publisher=International Monetary Fund|date=22 April 2025|access-date=26 May 2025}}</ref> | GDP_PPP_year = 2025 | GDP_PPP_rank = 7. | GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $17.612 | GDP_PPP_per_capita_rank = 103. | GDP_nominal = {{increase}} $1,430&nbsp;bilijon | GDP_nominal_year = 2025 | GDP_nominal_rank = 17. | GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $5.027 | GDP_nominal_per_capita_rank = 116. | Gini = 37,9 | Gini_year = 2024 | Gini_change = decrease | Gini_ref = <ref>{{Cite web|title=Gini ratio in March 2024 was 0.379|url=https://www.bps.go.id/en/pressrelease/2024/07/01/2371/gini-ratio-maret-2024-tercatat-sebesar-0-379-.html|date=1 July 2024|access-date=15 July 2024|publisher=Statistics Indonesia}}</ref> | Gini_rank = | HDI = 0,728 | HDI_year = 2023 | HDI_change = increase | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{Cite web|date=6 May 2025|title=Human Development Report 2025|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20250506051232/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf|archive-date=6 May 2025|access-date=6 May 2025|publisher=United Nations Development Programme|language=en}}</ref> | HDI_rank = 113th | currency = [[indonezijska rupija]] | currency_code = IDR | time_zone = različni | utc_offset = +7 do +9 | time_zone_DST = ni upoštevan | utc_offset_DST = | cctld = [[.id]] | calling_code = 62 | website = {{URL|http://www.indonesia.go.id}} | footnotes = }} '''Indonezija''', uradno '''Republika Indonezija''' ({{lang|id|Republik Indonesia}} ({{IPA|id|reˈpublik ɪndoˈnesia||audio=Id-Indonesia.ogg}}), je država v [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodni Aziji]] in [[Oceanija|Oceaniji]], med [[Indijski ocean|Indijskim]] in [[Tihi ocean|Tihim oceanom]]. Indonezija, ki obsega več kot 17.000 otokov, med njimi [[Sumatra]], [[Java]], [[Sulavezi]] ter deli [[Borneo|Bornea]] in [[Nova Gvineja|Nove Gvineje]], je največja otoška država na svetu in 14. največja država po površini, s 1.904.569 kvadratnimi kilometri. Indonezija ima pomembna območja divjine, ki podpirajo eno najvišjih stopenj [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] na svetu. Kopensko meji na [[Papuanska Nova Gvineja|Papuansko Novo Gvinejo]], [[Vzhodni Timor]] in Vzhodno [[Malezija|Malezijo]], morsko pa na [[Avstralija|Avstralijo]], [[Singapur]], [[Filipini|Filipine]] in druge. [[Indonezijsko otočje]] je bil naseljen že od prazgodovine, zgodnjo človeško prisotnost pa dokazujejo [[fosil]]i ''[[Homo erectus|Homo erectusa]]'' in ''[[Homo sapiens]]a'' ter megalitska najdišča. Do 7. stoletja je postala križišče mednarodne trgovine, ko sta pomorski kraljestvi [[Srivijaja]] in kasneje [[Majapahit]] začeli trgovati z entitetami iz celinske [[Kitajska|Kitajske]] in [[Indijska podcelina|Indijske podceline]]. Skozi stoletja so lokalni vladarji asimilirali tuje vplive, kar je vodilo do razcveta hindujskih in budističnih kraljestev. [[Sunitizem|Sunitski]] trgovci in [[sufizem|sufijski]] učenjaki so kasneje uvedli [[islam]], evropske sile pa so se med [[Velika geografska odkritja|velikimi odkritji]] med seboj borile za monopolizacijo trgovine na [[Moluki|Maluških začimbnih otokih]]. Po treh stoletjih in pol [[Nizozemska vzhodna Indija|nizozemske kolonialne vladavine]] je Indonezija 17. avgusta 1945 razglasila neodvisnost. Od osamosvojitve se Indonezija sooča z izzivi, kot so [[separatizem]], [[korupcija]], politični pretresi in [[Naravna katastrofa|naravne nesreče]], poleg demokratizacije in hitre gospodarske rasti. Država je danes predsedniška republika z izvoljeno zakonodajno oblastjo in je sestavljena iz 38 provinc, od katerih nekatere uživajo večjo avtonomijo kot druge. Indonezija, kjer živi več kot 280 milijonov ljudi, se po številu prebivalcev uvršča na četrto mesto na svetu in ima največje muslimansko prebivalstvo med vsemi državami. Več kot polovica prebivalstva živi na Javi, najbolj gosto poseljenem otoku na svetu, glavno mesto [[Džakarta]] pa je ena največjih urbanih aglomeracij na svetu. Indonezijska družba je sestavljena iz več sto etničnih in jezikovnih skupin, med katerimi so največja Javanci. Nacionalna identiteta je združena pod geslom ''Bhinneka Tunggal Ika'', ki se odraža v nacionalnem jeziku skupaj s kulturnim in verskim pluralizmom. Indonezija je novo industrializirana država in ima po BDP največje nacionalno gospodarstvo v jugovzhodni Aziji. Država igra aktivno vlogo v regionalnih in svetovnih zadevah kot srednja sila in je članica pomembnih multilateralnih organizacij, vključno z [[Združeni narodi|Združenimi narodi]], [[G20]], [[Gibanje neuvrščenih|Gibanjem neuvrščenih]], [[ASEAN]] in [[Organizacija islamskega sodelovanja|Organizacijo islamskega sodelovanja]]. == Etimologija == [[File:1855 Colton Map of the East Indies (Singapore, Thailand, Borneo, Malaysia) - Geographicus - EastIndies-colton-1855.jpg|thumb|left|Indonezijsko otočje je v preteklosti nosil različna imena, na primer ''Vzhodna Indija'' na tem zemljevidu iz leta 1855]] Ime ''Indonezija'' izhaja iz grških besed {{lang|grc-Latn|[[wikt:Indo-|Indos]]}} ({{lang|grc|Ἰνδός}}) in {{lang|grc|[[wikt:νῆσος|nesos]]}} ({{lang|grc|νῆσος}}), kar pomeni 'indijski otoki'.<ref name="EcoSeas1">{{cite book|last1=Tomascik|first1=T.|last2=Mah|first2=A.J.|last3=Nontji|first3=A.|last4=Moosa|first4=M.K.|title=The Ecology of the Indonesian Seas – Part One|publisher=Periplus Editions|year=1996|location=Hong Kong|isbn=978-962-593-078-7}}</ref> Ime sega v 19. stoletje, daleč pred nastankom neodvisne Indonezije. Leta 1850 je angleški etnolog George Windsor Earl predlagal izraza ''Indunezijci'' – in po njegovem mnenju ''Malajunezijci'' – za prebivalce 'Indijskega ali Malajskega arhipelaga'.{{sfn|Earl|1850|p=119}}<ref name="indoety">{{cite web|url=https://nationalgeographic.grid.id/read/134107988/berkat-soewardi-nama-indonesia-bermula-di-den-haag-sejak-1918|title=Thanks to Soewardi, the Name 'Indonesia' Originated in The Hague in 1918|publisher=National Geographic Indonesia|language=id|last1=Pranata|first1=G.|date=20 June 2024|access-date=27 November 2025|archive-date=27 November 2025|archive-url=https://archive.today/20251127105443/https://nationalgeographic.grid.id/read/134107988/berkat-soewardi-nama-indonesia-bermula-di-den-haag-sejak-1918?page=all|url-status=live}}</ref> V isti publikaciji je eden od njegovih študentov, James Richardson Logan, uporabil Indonezijo kot sinonim za Indijski arhipelag.<ref>{{cite journal|last=Logan|first=J.R.|title=The Ethnology of the Indian Archipelago: Embracing Enquiries into the Continental Relations of the Indo-Pacific Islanders|journal=Journal of the Indian Archipelago and Eastern Asia|year=1850|volume=4|pages=252–347}}</ref>{{sfn|Earl|1850|pp=254, 277–278}} Nizozemski akademiki, ki so pisali v publikacijah o Vzhodni Indiji, so neradi uporabljali besedo Indonezija. Raje so imeli Malajski arhipelag ({{langx|nl|Maleische Archipel}}); Nizozemska Vzhodna Indija ({{lang|nl|Nederlandsch Oost Indië}}), popularno ''Indië''; Vzhod ({{lang|nl|de Oost}}); in {{lang|nl|Insulinde}}.<ref name="Kroef">{{cite journal|title=The Term Indonesia: Its Origin and Usage|journal=Journal of the American Oriental Society|first=J.M.|last=van der Kroef|volume=71|issue=3|pages=166–171|year=1951|doi=10.2307/595186|jstor=595186|issn=0003-0279}}</ref> Po letu 1900 je Indonezija postala bolj pogosta v akademskih krogih zunaj Nizozemske, domače nacionalistične skupine pa so jo sprejele za politično izražanje. Adolf Bastian z Univerze v Berlinu je ime populariziral v svoji knjigi ''Indonesien oder die Inseln des Malaischen Archipels'', 1884–1894. Prvi domači učenjak, ki je uporabil ime, je bil Ki Hajar Dewantara, ki je leta 1918 na Nizozemskem ustanovil tiskovno pisarno, ''Indonesisch Pers-bureau''. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Indonezije}} === Zgodnja zgodovina === [[File:Hands in Pettakere Cave detail.jpg|thumb|Ena najstarejših poslikav rok na svetu, datirana okoli 35.000 do 40.000 let pr. n. št. v apnenčasti jami Maros na Sulaveziju]] Indonezijsko otočje je bil naseljen že od časa ''[[Homo erectus]]a'' ali ''[[Javanski človek|javanskega človeka]]'', fosili pa segajo od 2 milijona do 500.000 pr. n. št.<ref>{{Cite journal|last=Pope|first=G.G.|title=Recent advances in far eastern paleoanthropology|url=https://archive.org/details/sim_annual-review-of-anthropology_1988_17/page/42|journal=Annual Review of Anthropology|volume=17|pages=43–77|year=1988|doi=10.1146/annurev.an.17.100188.000355}} cited in {{cite book|last1=Whitten|first1=T.|last2=Soeriaatmadja|first2=R.E.|last3=Suraya|first3=A.A.|title=The Ecology of Java and Bali|publisher=Periplus Editions|year=1996|location=Hong Kong|pages=309–412}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Pope|first=G.G.|title=Evidence on the age of the Asian Hominidae|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|volume=80|issue=16|pages=4988–4992|year=1983|pmid=6410399|doi=10.1073/pnas.80.16.4988|pmc=384173|bibcode=1983PNAS...80.4988P|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=de Vos|first1=J.P.|last2=Sondaar|first2=P.Y.|title=Dating hominid sites in Indonesia|journal=Science|volume=266|issue=16|pages=4988–4992|year=1994|doi=10.1126/science.7992059|bibcode=1994Sci...266.1726D|doi-access=free}}</ref> Fosili ''[[Homo floresiensis]]'', najdeni na [[Flores (otok)||Flores]]u, segajo okoli 700.000 do 60.000 pr. n. št., medtem ko je ''[[Homo sapiens]]'' prispel okoli 50.000 pr. n. št.<ref>{{cite journal|last1=Brumm|first1=A.|last2=Jensen|first2=G.M.|last3=van den Bergh| first3=G.D.| last4=Morwood| first4=M.J.| last5=Kurniawan|first5=I.|last6=Aziz|first6=F.|last7=Storey|first7=M.|year=2010|title=Hominins on Flores, Indonesia, by one million years ago|url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2010-04-01_464_7289/page/748|journal=Nature|volume=464|issue=7289|pages=748–752| bibcode=2010Natur.464..748B| doi=10.1038/nature08844|issn=0028-0836|pmid=20237472|s2cid=205219871}}</ref><ref>{{cite book| last1=O'Connor| first1=S.|last2=Bulbeck|first2=D.|title=The Oxford Handbook of the Archaeology and Anthropology of Hunter-Gatherers|chapter=Homo Sapiens Societies in Indonesia and South-Eastern Asia|publisher=Oxford Academic|editor-last1=Cummings|editor-first1=V.|editor-last2=Jordan|editor-first2=P.|editor-last3=Zvelebil|editor-first3=M.|date=1 October 2013|pages=346–367|doi=10.1093/oxfordhb/9780199551224.013.018}}</ref> Na Sulaveziju in Borneu so najstarejše znane [[jamske poslikave]] na svetu, ki segajo od 40.000 do 60.000 let nazaj,<ref>{{Cite journal| last1=Oktaviana|first1=A.A.|last2=Joannes-Boyau|first2=R.|last3=Hakim|first3=B.|display-authors=etal|date=3 July 2024|title=Narrative cave art in Indonesia by 51,200 years ago|journal=Nature|volume=631|issue=8022|pages=814–818|language=en|doi=10.1038/s41586-024-07541-7|issn=0028-0836|doi-access=free|pmid=38961284|pmc=11269172|bibcode=2024Natur.631..814O}}</ref><ref>{{Cite web|last=Harris|first=G.|date=4 July 2024|title=Oldest example of figurative art found in Indonesian cave|url=https://www.theartnewspaper.com/2024/07/04/oldest-example-of-figurative-art-found-in-indonesian-cave|access-date=5 July 2024|website=The Art Newspaper|archive-url=https://archive.today/20240705071757/https://www.theartnewspaper.com/2024/07/04/oldest-example-of-figurative-art-found-in-indonesian-cave|archive-date=5 July 2024|url-status=live}}</ref> megalitska najdišča, kot so [[Gunung Padang]] na zahodni Javi, [[narodni park Lore Lindu|Lore Lindu]] na Sulaveziju ter Nias in Sumba na Sumatri, pa odražajo zgodnja človeška naselja in ceremonialne prakse.<ref name="Tara">{{cite book|last=Steimer-Herbet| first=T.| url=https://www.jstor.org/stable/jj.15136043|title=Indonesian Megaliths: A Forgotten Cultural Heritage|date=2018|publisher=Archaeopress|doi=10.2307/jj.15136043|isbn=978-1-78491-844-6}}</ref> Okoli leta 2000 pr. n. št. so z otoka Tajvan v jugovzhodno Azijo začela prihajati avstronezijska ljudstva in postopoma izpodrivala domače [[Melanezijci|Melanezijce]] na skrajni vzhodni del arhipelaga, ko so se širili proti vzhodu.{sfn|Taylor|2003|pp=5–7}}{{efn|Austronesians would eventually form the majority of Indonesia's modern population.<ref>{{cite book|title=The Austronesians: Historical and Comparative Perspectives|editor-last1=Bellwodd|editor-first1=P.|display-editors=etal|chapter=The Austronesians in History: Common Origins and Diverse Transformations|last1=Bellwood|first1=P.|display-authors=etal|series=Comparative Austronesian Series|publisher=ANU Press|date=2006|pages=1|isbn=978-1-920942-85-4}}</ref>}} Ugodne kmetijske razmere in napredek, kot je gojenje [[riž]]a na [[Riževo polje|mokrih poljih]] v 8. stoletju pr. n. št., so omogočili rast vasi in kraljestev do 1. stoletja n. št. Strateška lega arhipelaga je spodbujala medotoško in mednarodno izmenjavo s civilizacijami z Indijske podceline in celinske Kitajske, kar je s trgovino močno vplivalo na indonezijsko zgodovino in kulturo.{{sfn|Taylor|2003|pp=3, 9–11, 13–15, 18–20, 22–23}}{{sfn|Vickers|2013|pp=2}}{{sfn|Taylor|2003|pp=15–18}} Do 7. stoletja našega štetja je pomorsko kraljestvo Srivijaya cvetelo zaradi trgovine in prevzelo hindujske in budistične vplive. Od 8. do 10. stoletja sta se dvignili in upadli budistični dinastiji Sailendra in hindujski Mataram, ki sta za seboj pustili monumentalne zapuščine, kot sta templja [[Borobudur]] in [[Prambanan]].<ref>{{cite book|last=Munandar|first=A. A.|chapter=Ancient Religious Artworks in Central Java (8th-10th century AD)|title=Cultural Dynamics in a Globalized World|publisher=Taylor & Francis Group|date=2017|edition=3|isbn=978-1-315-22534-0}}</ref> Po neuspešni [[mongolska invazija na Javo|mongolski invaziji na Javo]] konec 13. stoletja<ref>{{cite book|last=Bade|first=D.W.|title=Of Palm Wine, Women and War: The Mongolian Naval Expedition to Java in the 13th Century|publisher=ISEAS Publishing|location=Singapore|date=2013|edition=3|isbn=978-981-4517-82-9}}</ref> se je hindujsko kraljestvo [[Madžapahit]] pod vodstvom [[Gajah Mada|Gajah Made]] povzpelo in prevzelo prevlado nad večjim delom arhipelaga – obdobje, ki se pogosto imenuje ''zlata doba'' indonezijske zgodovine.<ref>{{cite journal|title=The next great empire|last=Lewis|first=P.|journal=Futures|volume=14|issue=1|year=1982|pages=47–61|doi=10.1016/0016-3287(82)90071-4}}</ref> Islam je v 13. stoletju prispel na severno Sumatro{{sfn|Ricklefs|2001|pp=4, 7, 10–11}} in po postopnem sprejetju na drugih otokih do 16. stoletja postal prevladujoča religija na Javi in ​​Sumatri, pri čemer se je zmešal z obstoječimi tradicijami in oblikoval posebno islamsko kulturo, zlasti na Javi. === Kolonialna doba === [[File:Nicolaas Pieneman - The Submission of Prince Dipo Negoro to General De Kock.jpg|thumb|left|Slika iz leta 1835, ki prikazuje podreditev princa Diponegora generalu De Kocku ob koncu javanske vojne leta 1830]] Prvi Evropejci so začeli prihajati na [[Indonezijsko otočje]] leta 1512, pod vodstvom portugalskih trgovcev pod vodstvom Francisca Serrãa, da bi si prizadevali za monopol nad donosno trgovino z začimbami na [[Moluki|Maluških otokih]].{{sfn|Ricklefs|2001|pp=27}} Kmalu so sledili nizozemski in britanski trgovci, pri čemer je prvi leta 1602 ustanovil [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemsko vzhodnoindijsko družbo]] (''Verenigde Oostindische Compagnie'', VOC), ki je sčasoma postala prevladujoča evropska sila za skoraj dve stoletji. Po razpustitvi VOC leta 1800 med francoskimi revolucionarnimi vojnami so bile njene ozemeljske posesti prenesene na nizozemsko vlado kot [[Nizozemska Vzhodna Indija]],{{sfn|Ricklefs|2001|p=144}} kar je pomenilo začetek formalne kolonialne vladavine Nizozemske. V naslednjem stoletju in pol je bil nizozemski nadzor nad otočjem šibek, saj so se soočali z upori domorodcev v različnih regijah, vključno z Javo, Sumatro, Balijem in Acehom. Nizozemska konsolidacija nad sodobnimi mejami Indonezije se je zgodila v začetku 20. stoletja,{{sfn|Friend|2003|p=8}}{{sfn|Taylor|2003|pp=209–278}}{{sfn|Vickers|2013|pp=6}} z ustanovitvijo nizozemskih postojank v Zahodni Novi Gvineji.<ref>{{Cite book|first=B.|last=Singh|title=Papua: geopolitics and the quest for nationhood|publisher=Transaction Publishers|year=2008|page=26|url=https://www.routledge.com/Papua-Geopolitics-and-the-Quest-for-Nationhood/Singh/p/book/9781138512948|isbn=978-1-4128-1206-1}}</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je japonska invazija in okupacija Indije končala nizozemsko oblast<ref>{{cite book|last=Borch|first=F.L.|title=Military Trials of War Criminals in the Netherlands East Indies 1946-1949|chapter=Setting the Stage: The Dutch in the East Indies from 1595 to 1942|publisher=Oxford Academic|date=August 2017|volume=1|pages=6–18|doi=10.1093/oso/9780198777168.003.0002}}</ref> in spodbudila gibanje za neodvisnost Indonezije.<ref>Robert Elson, ''The idea of Indonesia: A history'' (2008) pp 1–12</ref> Le dva dni po japonski predaji avgusta 1945 sta [[Sukarno]] in Mohammad Hatta izdala ''Razglas o indonezijski neodvisnosti'' in postala prva predsednika in podpredsednika države, skupaj s Sutanom Sjahrirjem kot premierjem.{{sfn|Ricklefs|2001|p=262, 268}}<ref>{{cite journal|title=Indonesia|last=van Mook|first=H.J.|author-link=|journal=Royal Institute of International Affairs|date=1949|volume=25|issue=3|pages=274–285|doi=10.2307/3016666|jstor=3016666}}</ref><ref name="Bidien1945">{{cite journal|title=Independence the Issue|journal=Far Eastern Survey|last=Bidien|first=C.|volume=14|issue=24|pages=345–348|date=5 December 1945|doi=10.2307/3023219|jstor=3023219}}</ref> Nizozemska je poskušala ponovno vzpostaviti svojo oblast, kar je spodbudilo začetek indonezijske vojne za neodvisnost proti Nizozemcem.{{sfn|Friend|2003|p=35–38}}{{sfn|Ricklefs|2001|pp=261–286}} Konflikt je trajal do leta 1949, ko so Nizozemci po mednarodnem pritisku na nizozemsko-indonezijski okrogli mizi priznali indonezijsko neodvisnost.{{sfn|Friend|2003|p=38}} Kljub političnim, socialnim in sektaškim razlikam so Indonezijci našli enotnost v svojem boju za neodvisnost. === Po drugi svetovni vojni === {{multiple image | direction = horizontal | caption_align = center | total_width = 260 | image1 = Presiden Sukarno (retouched).jpg | image2 = Mohammad Hatta, Pekan Buku Indonesia 1954, p242.jpg | footer = [[Sukarno]] (''levo'') in Mohammad Hatta (''desno''), ustanovna očeta Indonezije ter prvi predsednik in podpredsednik }} Sukarno je Indonezijo preusmeril iz demokracije v avtoritarnost in ohranil oblast z uravnoteženjem nasprotujočih si sil političnega islama, vojske in Komunistične partije Indonezije (PKI).{{sfn|Ricklefs|2001|pp=312–341}} Napetosti med slednjima so dosegle vrhunec v poskusu državnega udara leta 1965, ki je privedel do nasilne protikomunistične čistke, ki jo je vodil generalmajor [[Suharto]], v kateri je bilo ubitih najmanj 500.000 ljudi in zaprtih približno milijon.{{sfn|Melvin|2018|p=1}}{{sfn|Robinson|2018|p=3}}<ref>{{cite journal|title=Unresolved Problems in the Indonesian Killings of 1965–1966|last=Cribb|first=R.|journal=Asian Survey|volume=42|issue=4|date=2002|pages=550–563|doi=10.1525/as.2002.42.4.550|s2cid=145646994}}; {{cite web|url=https://www.bbc.com/news/world-asia-41651047|title=Indonesia massacres: Declassified US files shed new light|publisher=BBC|date=17 October 2017|access-date=19 September 2018|url-status=live|archive-url=https://archive.today/20181118225021/https://www.bbc.com/news/world-asia-41651047|archive-date=18 November 2018}}</ref>{{sfn|Bevins|2020|pp=168, 185}} PKI je bila obtožena državnega udara in uničena, kar je oslabilo Sukarnovo moč. Suharto je to izkoristil, leta 1968 postal predsednik in vzpostavil vojaško diktaturo 'novega reda',<ref>{{cite journal|title=General Suharto's New Order|last=Legge|first=J.D.|journal=Royal Institute of International Affairs|volume=44|issue=1|year=1968|pages=40–47|jstor=2613527|doi=10.2307/2613527}}</ref>{{sfn|Melvin|2018|pp=9-10}} ki jo podpirajo ZDA, ki je spodbujala neposredne tuje naložbe in tri desetletja znatno gospodarsko rast. Leta 1975 je invazija Indonezije na nekdanjo portugalsko kolonijo [[Vzhodni Timor]] in njena poznejša okupacija naletela na mednarodno obsodbo.<ref>{{cite web|last=Burr|first=W.|title=East Timor Revisited, Ford, Kissinger, and the Indonesian Invasion, 1975–76|work=National Security Archive Electronic Briefing Book No. 62|publisher=National Security Archive, George Washington University|location=Washington, DC|date=6 December 2001|url=https://nsarchive2.gwu.edu/NSAEBB/NSAEBB62/|archive-url=https://archive.today/20191127081609/https://nsarchive2.gwu.edu/NSAEBB/NSAEBB62/|archive-date=27 November 2019|access-date=17 September 2006}}</ref> Indonezija je bila država, ki jo je leta 1997 najbolj prizadela azijska finančna kriza,<ref>{{cite book|last=Delhaise|first=P.F.|title=Asia in Crisis: The Implosion of the Banking and Finance Systems|publisher=Willey|year=1998|page=123|isbn=978-0-471-83450-2}}</ref> ki je sprožila široko nezadovoljstvo s korupcijo in političnim zatiranjem v okviru 'Novega reda' ter na koncu končala Suhartovo vladavino. Leta 1999 se je Vzhodni Timor odcepil po 24-letni vojaški okupaciji, ki so jo nekateri strokovnjaki opredelili kot genocid. V obdobju po Suhartu od leta 1998 je država okrepila svojo demokracijo z podelitvijo regionalne avtonomije in izvedbo prvih neposrednih predsedniških volitev leta 2004. Politična, gospodarska in socialna nestabilnost ter terorizem sta bila v 2000-ih vztrajna. Gospodarstvo je od leta 2007 močno delovalo, čeprav korupcija ostaja kronična težava. Odnosi med raznolikim prebivalstvom so večinoma harmonični, vendar sta sektaško nezadovoljstvo in nasilje na nekaterih območjih še vedno problematična. Politična rešitev separatističnega upora v Acehu je bila dosežena leta 2005. == Geografija == {{glavni|Geografija Indonezije}} Indonezijsko fizično geografijo zaznamujeta obsežna arhipelaška razsežnost in raznolike reliefne oblike. Leži med zemljepisnima širinama 11° južne in 6° severne ter zemljepisnima dolžinama 95° vzhodne in 141° vzhodne in je največja arhipelaška država na svetu, ki se razteza na 5120 kilometrov od vzhoda do zahoda in 1760 kilometrov od severa do juga.{{sfn|Frederick|Worden|2011|p=98}} Natančno število indonezijskih otokov se razlikuje glede na različne vire, običajno se giblje od 13.000 do 17.000, od tega jih je približno 922 stalno naseljenih.<ref>{{cite journal|last1=Sukendra|first1=M.|title=The Analysis of Geospatial Information for Validating Some Numbers of Islands in Indonesia|journal=Indonesian Journal of Geography|date=December 2017|volume=49|number=2|pages=204–211|doi=10.22146/ijg.12792}}</ref><ref name="CIA">{{cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/indonesia/|title=The World Factbook: Indonesia|publisher=Central Intelligence Agency|date=3 December 2025|access-date=5 December 2025|archive-date=2021-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210413004319/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/indonesia|url-status=dead}}</ref> Njenih pet glavnih otokov je [[Sumatra]], [[Java]], [[Borneo]] (ki si ga deli z [[Brunej]]em in [[Malezija|Malezijo]]), [[Sulavezi]] in [[Nova Gvineja]] (ki si ga deli s [[Papuanska Nova Gvineja|Papuansko Novo Gvinejo]]).{{sfn|Frederick|Worden|2011|p=99}} Država ima raznoliko topografijo, vključno z visokimi gorami, prostranimi jezeri in obsežnimi rečnimi sistemi. [[Puncak Jaya]] v Novi Gvineji je s 4884 metri najvišji vrh Indonezije, medtem ko je [[Toba (jezero)|jezero Toba]] na Sumatri, ki pokriva 1145 km², največje jezero. Med glavne reke v državi, predvsem v Kalimantanu, spadajo [[Kapuas (reka)|Kapuas]], [[Barito (reka)|Barito]] in [[Mahakam (reka)|Mahakam]], ki služijo kot ključne prometne in komunikacijske poti za oddaljene rečne skupnosti.<ref>{{cite journal|last1=Lubis|first1=M.S.|last2=Susanto|first2=D.|last3=Harjoko|first3=T.Y.|title=Understanding Riverine Urbanism in Kalimantan through Diachronic Approach: Case Study of Lanting Settlements in Sintang, Indonesia|journal=Journal of Architectural Design and Urbanism|publisher=ISOMAse|date=25 October 2021|volume=4|number=1|pages=12–26|doi=10.14710/jadu.v4i1.12133|doi-access=free}}</ref> === Podnebje === [[File:Gunung Palung Jungle.jpg|thumb|left|Deževni gozd v narodnem parku Mount Palung, Zahodni Kalimantan]] [[File:Koppen-Geiger Map IDN present.svg|thumb|Köppen-Geigerjeva klimatska klasifikacijska karta Indonezije<ref>{{cite journal|last1=Beck|first1=Hylke E.|last2=Zimmermann|first2=Niklaus E.|last3=McVicar|first3=Tim R.|last4=Vergopolan|first4=Noemi|last5=Berg|first5=Alexis|last6=Wood|first6=Eric F.|author6-link=|title=Present and future Köppen-Geiger climate classification maps at 1-km resolution|journal=Scientific Data|date=30 October 2018|volume=5|article-number=180214|doi=10.1038/sdata.2018.214|pmid=30375988|pmc=6207062|bibcode=2018NatSD...580214B}}</ref>]] Indonezijsko podnebje oblikuje [[ekvator]]ialna lega in [[monsun]]ski sistem. Prvi pomaga zagotavljati relativno stabilno podnebje skozi vse leto, za katerega sta značilna dva glavna letna časa: sušno obdobje od maja do oktobra in vlažno obdobje od novembra do aprila, brez ekstremov med poletjem in zimo. Podnebje je pretežno [[tropski deževni gozd]], s hladnejšim podnebjem na višjih območjih nad 500 metri nadmorske višine. V vzorcih padavin se pojavljajo razlike, pri čemer regije, kot so zahodna Sumatra, Java ter notranjost Kalimantana in Papue, prejmejo več padavin,<ref name="rainfall">{{cite journal|last1=Zaini|first1=A.Z.A.|last2=Vonnisa|first2=M.|last3=Marzuki|first3=M.|first4=Ramadhan|last4=R.|title=Seasonal Variation of Rainfall in Indonesia under Normal Conditions without ENSO and IOD Events from 1981-2021|journal=Journal of Research in Science Education|publisher=Postgraduate University of Mataram|date=25 November 2023|volume=9|number=11|pages=9899–9909|doi=10.29303/jppipa.v9i11.4569}}</ref> medtem ko so območja bližje Avstraliji, kot je Nusa Tenggara, bolj suha. Tople vode, ki pokrivajo 81 % površine Indonezije, ohranjajo stabilne temperature kopnega, z visoko vlažnostjo (70–90 %) in zmernimi, predvidljivimi vetrovi, na katere vplivajo monsunski cikli.<ref>{{cite journal|last1=Purwanto|first1=P.|display-authors=etal|title=Seasonal Variability of Waves Within the Indonesian Seas and Its Relation With the Monsoon Wind|journal=Indonesian Journal of Marine Sciences|date=2 September 2021|volume=26|number=3|pages=189–196|doi=10.14710/ik.ijms.26.3.189-196|issn=2406-7598}}</ref> Med večje vremenske nevarnosti spadajo močni tokovi v [[Morski preliv|prelivih]], kot sta [[Lomboški preliv]] in preliv Sape, namesto [[tropski ciklon|tropskih ciklonov]].<ref>{{cite journal|last1=Chang|first1=C.P.|display-authors=etal|date=15 February 2003|title=Typhoon Vamei: An equatorial tropical cyclone formation|journal=Geophysical Research Letters|publisher=AGU Publications|volume=30|doi=10.1029/2002GL016365|issue=3|doi-access=free}}</ref> Več študij meni, da je Indonezija zaradi predvidenih učinkov podnebnih sprememb resno ogrožena.<ref>{{cite report|title=Climate Change in the Indonesian Mind|date=3 October 2023|last1=Leiserowitz|first1=A.|display-authors=etal|work=Yale Program on Climate Change Communication|publisher=Yale School of the Environment}}</ref> Dvig temperature za 1,5 °C bi lahko okrepil suše, motil vzorce padavin, ki so ključni za kmetijstvo in povečal pojav pomanjkanja hrane, bolezni in požarov v naravi. Dvig morske gladine bi ogrozil gosto poseljena obalna območja, zlasti glede na obsežne obale Indonezije.<ref>{{Cite web|url=https://climatecentral.org/news/report-flooded-future-global-vulnerability-to-sea-level-rise-worse-than-previously-understood|title=Report: Flooded Future: Global vulnerability to sea level rise worse than previously understood|date=29 October 2019|publisher=Climate Central|url-status=live|archive-url=https://archive.today/20211225030823/https://www.climatecentral.org/news/report-flooded-future-global-vulnerability-to-sea-level-rise-worse-than-previously-understood|archive-date=25 December 2021|access-date=5 November 2019}}</ref> Pričakuje se, da bodo nesorazmerno prizadete revne skupnosti. === Geologija === [[File:Lake Toba and the surrounding hills.jpg|thumb|Jezero Toba na severni Sumatri, največja znana kenozojska [[kaldera]] na svetu<ref>{{cite journal|last1=Koulakov|first1=I.|display-authors=etal|title=P, S velocity and VP/VS ratio beneath the Toba caldera complex (Northern Sumatra) from local earthquake tomography|journal=Geophysical Journal International|date=1 June 2009|volume=177|issue=3|pages=1121–1139|doi=10.1111/j.1365-246X.2009.04114.x|doi-access=free}}</ref>]] Geologijo Indonezije oblikuje njen položaj na [[Pacifiški ognjeni obroč|Pacifiškem ognjenem obroču]] in sicer subdukcijska cona, kjer trči več tektonskih plošč [[Pacifiška plošča|pacifiška]], [[Evrazijska plošča|evrazijska]], [[Indijska plošča|indijska]] in [[avstralska plošča]]. Zaradi te tektonske aktivnosti je regija zelo nestabilna, saj povzroča [[potres]]e in vulkanske izbruhe s skoraj 150 aktivnimi [[ognjenik]]i,<ref>{{navedi splet |url=http://www.volcano.si.edu/search_volcano.cfm |title=Volcanoes of Indonesia |publisher=Smithsonian Institution |accessdate=18.12.2013 |work=Global Volcanism Program |archive-date=2014-01-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140103013927/http://www.volcano.si.edu/search_volcano.cfm |url-status=dead }}</ref> med katerimi sta tudi [[Krakatoa]] in [[Tambora]], znana po katastrofalnih izbruhih v 19. stoletju. Izbruh vulkana [[Tambora]] leta 1815 je imel globalne podnebne učinke, zaradi česar je bil velik del severne poloble leta 1816 brez poletja,<ref>{{cite journal|last1=Gertisser|first1=R.|last2=Self|first2=S.|title=The great 1815 eruption of Tambora and future risks from large-scale volcanism|publisher=Wiley Online Library|journal=Geology Today|date=31 July 2015|volume=31|issue=4|pages=132–136|doi=10.1111/gto.12099|bibcode=2015GeolT..31..132G|url=http://eprints.keele.ac.uk/774/1/gertisser_2015.pdf|access-date=2026-01-08|archive-date=2022-07-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20220706143752/https://eprints.keele.ac.uk/774/1/gertisser_2015.pdf|url-status=dead}}</ref> medtem ko je izbruh vulkana [[Krakatav]] leta 1883 povzročil najglasnejši zvok v zabeleženi zgodovini, z dodatnimi svetovnimi posledicami.<ref>{{cite journal|last=Harbowo|first=D.G.|title=An Assessment of the Scientific Value of Krakatoa, Indonesia from a Geoheritage Perspective|journal=Journal of Applied Geoscience and Engineering|date=30 June 2023|volume=2|number=1|pages=11–25|url=https://ejurnal.ung.ac.id/index.php/jage/article/view/19360|access-date=11 February 2025}}</ref> Ogromen supervulkan je izbruhnil na današnjem jezeru Toba okoli leta 74.000 pr. n. št., kar je morda vplivalo na človeško evolucijo.<ref>{{cite journal|last1=Ge|first1=Y.|last2=Gao|first2=X.|title=Understanding the overestimated impact of the Toba volcanic super-eruption on global environments and ancient hominins|journal=Quaternary International|date=10 September 2020|volume=559|pages=24–33|doi=10.1016/j.quaint.2020.06.021|bibcode=2020QuInt.559...24G}}</ref> Po drugi strani obilica [[vulkanski pepel|vulkanskega pepela]] prispeva k visoki rodovitnosti tamkajšnje [[prst (pedologija)|prsti]] in omogoča gosto poselitev.<ref>{{navedi knjigo |last1=Whitten |first1=T. |last2=Soeriaatmadja |first2=R.E. |last3=Suraya |first3=A.A. |title=The Ecology of Java and Bali |publisher=Periplus Editions Ltd |year=1996 |location=Hongkong |pages=95–97}}</ref> Med hujšimi geološkimi [[naravna katastrofa|katastrofami]], ki so prizadele državo v zadnjih letih, je [[Potres v Indijskem oceanu (2004)|potres v Indijskem oceanu]] leta 2004, zaradi katerega je umrlo 167.736 ljudi, predvsem na severu Sumatre.<ref>{{navedi splet |title=The Human Toll |publisher=UN Office of the Special Envoy for Tsunami Recovery |url=http://www.tsunamispecialenvoy.org/country/humantoll.asp |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070519133441/http://www.tsunamispecialenvoy.org/country/humantoll.asp |archivedate=19.5.2007 |accessdate =25 March 2007 }}</ref> === Biotska raznovrstnost === {{glavni|Rastlinstvo Indonezije|Živalstvo Indonezije}} {{multiple image | perrow = 2 | total_width = 300 | image1 = Rafflesia arnoldi 2013-12-31 21-48.JPG | image2 = Man of the woods.JPG | image3 = Komodo dragon (Varanus komodoensis).jpg | image4 = Paradisaea apoda -Bali Bird Park-6.jpg | footer = Vrste, endemične za Indonezijo. V smeri urinega kazalca od zgoraj: ''[[raflezija]]'', [[orangutan]], [[velika rajska ptica]] in [[komodoški varan]] }} Indonezija, ki jo je ''Conservation International'' (Ameriška neprofitna okoljska organizacija) priznala kot eno od 17 držav z veliko [[biotska raznovrstnost|biotsko raznovrstnostjo]],<ref>{{cite web|url=https://www.cbd.int/countries/profile?country=id|title=Indonesia - Country Profile|publisher=Convention on Biological Diversity|access-date=23 July 2025|url-status=live|archive-url=https://archive.today/20250723080429/https://www.cbd.int/countries/profile?country=id|archive-date=23 July 2025}}</ref> ima zaradi tropskega podnebja, velike velikosti in otoške geografije eno najvišjih stopenj biotske raznovrstnosti na svetu. Rastlinstvo in živalstvo države vključujeta mešanico [[Indomalajska regija|indomalajskih]] in [[Avstralazijska regija|avstralazijskih]] vrst.<ref>{{cite journal|last=Brody|first=J.F.|display-authors=etal|title=Crossing the (Wallace) line: local abundance and distribution of mammals across biogeographic barriers|journal=Biotropica|publisher=Wiley Online Library|date=24 August 2017|volume=50|issue=1|pages=116–124|doi=10.1111/btp.12485}}</ref> Otoki [[Sundska celinska polica|Sundske celinske police]] (Sumatra, Java in Borneo) imajo bogato azijsko živalstvo, saj so bili nekoč povezani s celinsko Azijo,<ref>{{cite journal|last1=Bird|first1=M.I.|display-authors=etal|title=Palaeoenvironments of insular Southeast Asia during the Last Glacial Period: a savanna corridor in Sundaland?|journal=Quaternary Science Reviews|date=November 2005|volume=24|issue=20–21|pages=2228–2242|doi=10.1016/j.quascirev.2005.04.004 |bibcode=2005QSRv...24.2228B }}</ref><ref>{{cite journal|last1=Suraprasit|first1=K.|display-authors=etal|title=New fossil and isotope evidence for the Pleistocene zoogeographic transition and hypothesized savanna corridor in peninsular Thailand|journal=Quaternary Science Reviews|date=1 October 2019|volume=221|article-number=105861 |doi=10.1016/j.quascirev.2019.105861 |bibcode=2019QSRv..22105861S }}</ref> medtem ko so Sulavezi, [[Mali Sundski otoki]], [[Moluki]] in Papua razvili edinstvene ekosisteme zaradi svoje ločenosti od celinskih kopenskih mas.<ref>{{cite book|last1=Whitten|first1=T.|last2=Henderson|first2=G.|last3=Mustafa|first3=M.|title=The Ecology of Sulawesi|publisher=Periplus Editions Ltd.|year=1996|location=Hong Kong|isbn=978-962-593-075-6}}</ref><ref>{{cite book|last1=Monk|first1=K.A.|last2=Fretes|first2=Y.|last3=Reksodiharjo-Lilley|first3=G.|title=The Ecology of Nusa Tenggara and Maluku|publisher=Periplus Editions Ltd.|year=1996|location=Hong Kong|isbn=978-962-593-076-3}}</ref> Indonezija se ponaša s 54.716 kilometri obale, z obsežnimi obalnimi in morskimi ekosistemi, kot so [[sipina|sipine]] in [[mangrova|mangrove]], ter [[Koralni greben|koralnimi grebeni]] v [[koralni trikotnik|koralnem trikotniku]], kjer živi največja raznolikost koralnih grebenskih rib na svetu.<ref>{{cite journal|last1=Sari|first1=K.P.|last2=Putri|first2=C.R.|last3=Ningsih|first3=K.A.|last4=Edelwis|first4=T.W.|last5=Alexis|first5=A.|title=Colorful Life on Indonesia's: Coral Reefs Reveals Fish|journal=BIO Web of Conferences|publisher=EDP Sciences|date=28 October 2024|volume=134|number=6013|page=06013|doi=10.1051/bioconf/202413406013|doi-access=free}}</ref> Wallaceova linija označuje biogeografsko ločnico med azijskimi in avstralskimi vrstami, pri čemer območje med Wallaceovo in Weberjevo linijo (imenovano [[Wallaceova linija]]) gosti še posebej visoke ravni endemične biotske raznovrstnosti.<ref>{{cite book|last=Wallace|first=A.R.|title=The Malay Archipelago|publisher=Periplus Editions|year=2000|orig-date=1869|isbn=978-962-593-645-1}}</ref><ref name="Severin">{{cite book|last=Severin|first=T.|title=The Spice Island Voyage: In Search of Wallace|publisher=Abacus Travel|year=1997|location=Great Britain|isbn=978-0-349-11040-0}}</ref> Poleg tega je 83 % starodavnih gozdov jugovzhodne Azije v Indoneziji.<ref>{{Cite journal| last1=Estoque| first1=R.C.| last2=Ooba| first2=M.| last3=Avitabile| first3=V.| last4=Hijioka| first4=Y.| last5=DasGupta| first5=R.| last6=Togawa| first6=T.| last7=Murayama|first7=Y.|date=23 April 2019|title=The future of Southeast Asia's forests|journal=Nature Communications|language=en|volume=10|issue=1|page=1829|doi=10.1038/s41467-019-09646-4|pmid=31015425 |pmc=6478739|bibcode=2019NatCo..10.1829E}}</ref> Indonezija se sooča z resnimi okoljskimi težavami zaradi uničevanja šotišč, prekomernega izkoriščanja virov in [[krčenje gozdov|krčenja gozdov]],<ref>{{cite journal|last1=Santoro|first1=A.|last2=Piras|first2=F.|last3=Yu|first3=Q.|title=Spatial analysis of deforestation in Indonesia in the period 1950–2017 and the role of protected areas|publisher=Springer Nature Link|journal=Biodiversity and Conservation|date=17 July 2023|volume=34|issue=9|pages=3119–3145|doi=10.1007/s10531-023-02679-8|hdl=2158/1323316|hdl-access=free}}</ref>{{efn|Indonesia's forest cover has declined from 87% in 1950 to 47.7% in 2023.<ref name="landuse">{{cite journal|last1=Tsujino|first1=R.|last2=Yumoto|first2=T.|last3=Kitamura|first3=S.|last4=Djamaluddin|first4=I.|last5=Darnaedi|first5=D.|date=November 2016|title=History of forest loss and degradation in Indonesia|journal=Land Use Policy|volume=57|pages=335–347|doi=10.1016/j.landusepol.2016.05.034|bibcode=2016LUPol..57..335T}}</ref><ref name="forestcov">{{cite web|url=https://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.FRST.ZS?locations=ID|title=Forest area (% of land area) – Indonesia|publisher=World Bank|access-date=14 October 2025}}</ref>}} ki jih povzročajo industrije, kot so sečnja, plantaže, kmetijstvo in [[palmovo olje]]. Ta situacija ogroža avtohtone in endemične vrste, vključno s kritično ogroženo ptico [[balijski škorec]] (''Leucopsar rothschildi''),<ref>{{cite iucn|author=BirdLife International|title=''Leucopsar rothschildi''|volume=2016|article-number=e.T22710912A94267053|year=2016|doi=10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T22710912A94267053.en}}</ref> [[sumatranski orangutan|sumatranskim orangutanom]] (''Pongo abelii'')<ref>{{cite journal|last1=Kusrini|first1=M.D.|display-authors=etal|title=Research trends and outlook for Indonesia's most threatened land vertebrates|journal=Oryx|publisher=Cambridge University Press|date=27 August 2025|pages=1–11 |doi=10.1017/S0030605324001480|doi-access=free}}</ref>] in [[javanski nosorog|javanskim nosorogom]] (''Rhinoceros sondaicus''),<ref>{{Cite iucn|last1=van Strien|first1=N.J.|display-authors=etal|title=''Rhinoceros sondaicus''|volume=2008|article-number=e.T19495A8925965|date=2008|doi=10.2305/IUCN.UK.2008.RLTS.T19495A8925965.en}}</ref> in se ji pogosto daje manjša prednost zaradi visoke stopnje revščine in šibkega upravljanja s premalo sredstvi. V akademskem diskurzu so nekateri znanstveniki stopnjo degradacije okolja v Indoneziji označili za [[ekocid]].<ref>{{cite book|last1=Aida|first1=M.|last2=Muthalib Tahar|first2=A.|last3=Davey|first3=O.|chapter=Ecocide in the International Law: Integration Between Environmental Rights and International Crime and Its Implementation in Indonesia|series=Advances in Social Science, Education and Humanities Research|title=Proceedings of the 3rd Universitas Lampung International Conference on Social Sciences (ULICoSS 2022)|publisher=Atlantis Press|date=2 May 2023|volume=740|pages=572–584|doi=10.2991/978-2-38476-046-6_57|isbn=978-2-38476-045-9}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Setiyono|first1=J.|last2=Natalis|first2=A.|date=30 December 2021|title=Ecocides as a Serious Human Rights Violation: A Study on the Case of River Pollution by the Palm Oil Industry in Indonesia|journal=International Journal of Sustainable Development and Planning|language=en|volume=16|issue=8|pages=1465–1471|doi=10.18280/ijsdp.160807 |doi-access=free}}</ref> === Varstvo narave === {{glavni|Zavarovana območja Indonezije|Seznam narodnih parkov Indonezije|Seznam biosfernih rezervatov Indonezije}} [[File:Bunaken Marine Park.JPG|thumb|[[Narodni park Bunaken]] v koralnem trikotniku, eno od več kot 100 zavarovanih morskih območij Indonezije]] Politika ohranjanja narave v Indoneziji si prizadeva zaščititi ekosisteme sredi nenehnih okoljskih pritiskov. Indonezija je do leta 2020 27 milijonov hektarjev (14 % kopenske površine) označila za zavarovana območja<ref name="prtc">{{cite journal|last1=Nugraha|first1=R.T.|display-authors=etal|title=Evaluating the effectiveness of protected area management in Indonesia|journal=Oryx|publisher=Cambridge University Press|date=18 March 2024|volume=58 |issue=4 |pages=474–484 |doi=10.1017/S003060532300145X|doi-access=free}}</ref> in vzpostavila obsežno mrežo morskih rezervatov.<ref>{{Cite web|first=B.|last=Gokkon|date=19 May 2023|title=Study: Indonesia's extensive network of marine reserves are poorly managed|url=https://news.mongabay.com/2023/05/indonesia-maritime-marine-reserve-mpa-protected-area-management-funding/|access-date=2 January 2024|website=Mongabay Environmental News|language=en-US|archive-date=22 January 2025|archive-url=https://archive.today/20250122041753/https://news.mongabay.com/2023/05/indonesia-maritime-marine-reserve-mpa-protected-area-management-funding/|url-status=live}}</ref> Njegov okvir za ohranjanje narave vključuje 54 [[narodni park|narodnih parkov]], od katerih jih je več priznanih kot območja svetovne dediščine, svetovno omrežje [[Program Človek in biosfera|biosfernih rezervatov]] in [[mokrišče|mokrišča]] mednarodnega pomena v skladu z [[Ramsarska konvencija|Ramsarsko konvencijo]] iz leta 1971.<ref>{{cite book|title=Nature-Based Tourism in Asia's Mountainous Protected Areas|editor-last1=Jones|editor-first1=T.E.|display-editors=etal|chapter=Indonesia’s Mountainous Protected Areas: National Parks and Nature-Based Tourism|last1=Pamungkas|first1=W.|display-authors=etal|series=Geographies of Tourism and Global Change |publisher=Springer Nature Link|date=24 July 2021|pages=111–131|doi=10.1007/978-3-030-76833-1_6|isbn=9780470658635}}</ref> Ta zavarovana območja zajemajo širok spekter ekosistemov, vključno s [[tropski deževni gozd|tropskimi deževnimi gozdovi]] in ​​[[mangrova]]mi, ter so namenjena varovanju biotske raznovrstnosti, hkrati pa podpirajo trajnostno rabo virov in lokalno preživetje. Kljub tem ukrepom se prizadevanja za ohranjanje narave soočajo s stalnimi ovirami. Študije so pokazale, da se zmogljivosti izvrševanja in upravljanja razlikujejo med regijami, medtem ko pritiski zaradi krčenja gozdov, sprememb rabe zemljišč in izkoriščanja virov še naprej vplivajo na ekosisteme in populacije prostoživečih živali.<ref>{{cite journal|last1=Gunawan|first1=H.|display-authors=etal|title=A review of forest fragmentation in Indonesia under the DPSIR framework for biodiversity conservation strategies|journal=Global Ecology and Conservation|volume=51|date=June 2024|article-number=e02918 |doi=10.1016/j.gecco.2024.e02918|doi-access=free |bibcode=2024GEcoC..5102918G }}</ref> Izguba habitatov in degradacija okolja sta prispevala k upadu številnih vrst, vključno z več vrstami, ki so razvrščene kot ogrožene. == Upravna delitev == {{glavni|Upravna delitev Indonezije|Province Indonezije}} Indonezijska upravna struktura je organizirana v več ravni regionalnega upravljanja. Na prvi ravni so province, vsaka z zakonodajno oblastjo (''Dewan Perwakilan Rakyat Daerah, DPRD'') in izvoljenim guvernerjem. Druga raven vključuje regentstvo (''kabupaten'') in mesta (''kota''), ki jih vodijo regenti (''bupati'') oziroma župani (''walikota''), oba pa podpira zakonodajna oblast (DPRD ''Kabupaten/Kota''). Pod temi so okrožja (''kecamatan'', imenovana ''distrik'' v Papui), četrta raven pa obsega vasi, znane pod različnimi imeni, kot so ''desa'', ''kampung'', ''nagari'' (v Zahodni Sumatri) ali ''gampong'' (v Acehu).<ref name="villages">{{cite journal|last=Kusumastuti|title=The Old Phase of Javanese Villages as an Early Form of Participatory Democratic Governance in Indonesia|journal=Journal of Regional and City Planning|publisher=Bandung Institute of Technology|date=6 December 2017|volume=28|number=3|pages=219–236|doi=10.5614/jrcp.2017.28.3.5}}</ref> Vasi so razdeljene na skupnostne skupine (''rukun warga'', RW) in soseske skupine (''rukun tetangga'', RT), z nadaljnjimi podrazdelki, kot so zaselki (''dusun'' ali ''dukuh'') na Javi. Raven vasi je najnižja upravna enota, vendar pomembno vpliva na vsakdanje življenje. Vaške vlade vodijo izvoljeni poglavarji (''lurah'' ali ''kepala desa'') in obravnavajo lokalne zadeve. Od začetka izvajanja regionalne avtonomije leta 1999 so regenti in mesta postali ključne upravne enote, odgovorne za zagotavljanje večine javnih storitev. Devet provinc je dobilo poseben avtonomni status (''otonomi khusus'') v priznanje zgodovinskih, kulturnih ali političnih vidikov.{{efn|[[Aceh]], [[Džakarta]], [[Yogyakarta]], and all six provinces in Papua.}} Aceh ima pravico izvajati vidike [[šeriatsko pravo|šeriatskega prava]].<ref>{{cite journal|last=Miller|first=M.A.|title=The Nanggroe Aceh Darussalam law: a serious response to Acehnese separatism?|journal=Asian Ethnicity|volume=5|issue=3|year=2004|pages=333–351|doi=10.1080/1463136042000259789 }}</ref> [[Yogyakarta]] ohranja svojo predkolonialno monarhijo znotraj republikanskega sistema,<ref>{{cite journal|last1=Wiszowaty|first1=M.M.|last2=Wahyuni|first2=I.|title=Monarchy in the Republic – Sultanate of Yogyakarta in the Republic of Indonesia|journal=Constitutional Law Review|publisher=Adam Marszałek Publishing House|date=27 December 2023|volume=76|number=6|pages=321–336|doi=10.15804/ppk.2023.06.23}}</ref> medtem ko so province v Papui dobile posebno avtonomijo za reševanje separatističnih napetosti, pospešitev razvoja in zagotavljanje večje samouprave Papuancem.<ref>{{cite journal| last1=Emilianus| first1=J.E.| last2=Lumbuun| first2=T.G.|last3=Latif| first3=A.| last4=Sinaga| first4=P.|title=Protection of local wisdom of papua's original people by the papua people's assembly in Indonesia|journal=International Journal of Judicial Law|publisher=All Law Journal| date=2024| volume=3| issue=4|pages=10–15|doi=10.54660/IJJL.2024.3.4.10-15}}</ref> {{transcluded section|source=Predloga:Označeni zemljevid Indonezije}} {{center|{{Označeni zemljevid Indonezije}}}} == Demografija == [[File:Population density of Indonesia by district (kecamatan) (2022) (alternate colour scheme).svg|thumb|upright=1.5|Zemljevid okrožij (''kecamatan''), obarvan glede na gostoto prebivalstva, merjeno v številu prebivalcev na kvadratni kilometer]] Prebivalstvo Indonezije je veliko in regionalno raznoliko, z znatnimi razlikami v vzorcih naselitve in socialni sestavi. Zadnji popis prebivalstva leta 2020 je zabeležil 270,2 milijona prebivalcev, kar Indonezijo uvršča na četrto mesto najbolj naseljenih držav na svetu, s stopnjo prebivalstva 1,25 % med letoma 2010 in 2020. Na Javi, najbolj naseljenem otoku na svetu, živi 56 % prebivalstva.<ref name="2020census"/> Skupna gostota prebivalstva znaša 141 ljudi na kvadratni kilometer, vendar je gostota Jave bistveno višja in dosega 1171 ljudi na kvadratni kilometer.<ref>{{cite journal|last=Mardiansjah|first=F.H.|display-authors=etal|title=Analyzing Urban Population Growth in the Towns of Non-urban Regions in Java, Indonesia, Using Spatial Analysis|publisher=IOP Publishing Ltd|journal=IOP Conference Series: Earth and Environmental Science|year=2023|volume=1264|issue=1|article-number=012012|doi=10.1088/1755-1315/1264/1/012012|doi-access=free|bibcode=2023E&ES.1264a2012M}}</ref> Prvi postkolonialni popis prebivalstva Indonezije leta 1961 je zabeležil 97 milijonov prebivalcev, projekcije pa kažejo, da se bo število do leta 2050 povečalo na 335 milijonov.<ref>{{cite journal|last1=Puspamurti|first1=N.M.G.|last2=Oktavianti|first2=I.A.|last3=Nilakusmawati|first3=D.P.E.|title=Population Projection Based on the Cohort-Component Method: A Comparative Study of Global and Indonesian Approaches|journal=International Journal of Multidisciplinary Research and Growth Evaluation|volume=6|issue=4|pages=551–559|publisher=Anfo Publication House|date=2025|doi=10.54660/.IJMRGE.2025.6.4.551-559}}</ref> Država ohranja relativno mlado demografsko skupino, s povprečno starostjo 31,5 let do leta 2024. Porazdelitev prebivalstva Indonezije je zelo neenakomerna, kar odraža njeno raznoliko geografijo in različne stopnje razvoja. Sega od živahnega megamesta Džakarte do oddaljenih in nekontaktiranih plemen v Papui.<ref>{{cite web|url=http://www.survivalinternational.org/news/2191|title=BBC: First contact with isolated tribes?|publisher=Survival International|date=25 January 2007|access-date=30 July 2017|url-status=live|archive-url=https://archive.today/20120919100750/http://www.survivalinternational.org/news/2191|archive-date=19 September 2012}}</ref> Leta 2024 približno 59 % Indonezijcev živi v urbanih območjih, Džakarta pa je glavno mesto v državi in ​​najbolj naseljeno urbano območje na svetu, kjer živi skoraj 42 milijonov ljudi.<ref>{{cite report|title=World Urbanization Prospects 2025|url=https://www.un.org/development/desa/pd/world-urbanization-prospects-2025|work=Department of Economic and Social Affairs - Population Division|publisher=United Nations|location=New York}}</ref> Poleg tega približno 8 milijonov Indonezijcev živi v tujini, z velikimi skupnostmi v Maleziji, na Nizozemskem, v Saudovi Arabiji, Singapurju in Tajvanu.<ref>{{cite book |last1=Setijadi |first1=Charlotte |title=Harnessing the Potential of the Indonesian Diaspora |date=2017 |doi=10.1355/9789814786928 |isbn=978-981-4786-92-8 |page=7}}</ref> {{Largest cities | name = Največja mesta v Indoneziji | kind = [[mesto]] | country = Indonezija | stat_ref = 2023 ocena (Statistics Indonesia - BPS) | list_by_pop = List of Indonesian cities by population | class = {{{class|<includeonly>nav</includeonly>}}} | collapsed_state = {{#ifeq:{{{class|<includeonly>nav</includeonly>}}}|nav|collapsed}} | div_name = Provinca | div_link = |name_link = List of Indonesian cities by population | city_1 = Džakarta |pop_1 = 11.135.191 |div_1 = Special Capital Region of Jakarta{{!}}''Posebna regija prestolnica'' | city_2 = Surabaya |pop_2 = 3.017.382 |div_2 = Vzhodna Java | city_3 = Bandung |pop_3 = 2.579.837 |div_3 = Zahodna Java | city_4 = Medan |pop_4 = 2.539.829 |div_4 = Severna Sumatra | city_5 = Bekasi |pop_5 = 2.526.133 |div_5 = Zahodna Java | city_6 = Depok |pop_6 = 1.967.831 |div_6 = Zahodna Java |img_6 = | city_7 = Tangerang |pop_7 = 1.927.815 |div_7 = Banten |img_7 = | city_8 = Palembang |pop_8 = 1.781.672 |div_8 = Južna Sumatra |img_8 = | city_9 = Semarang |pop_9 = 1.699.585 |div_9 = Osrednja Java |img_9 = | city_10 = Makassar |pop_10 = 1.477.861 |div_10 = Južni Sulavezi | city_11 = South Tangerang |pop_11 = 1.429.529 |div_11 = Banten | city_12 = Batam |pop_12 = 1.294.548 |div_12 = Otoki Riau | city_13 = Pekanbaru |pop_13 = 1.138.530 |div_13 = Riau | city_14 = Bogor |pop_14 = 1.137.018 |div_14 = Zahodna Java | city_15 = Bandar Lampung |pop_15 = 1.073.451 |div_15 = Lampung | city_16 = Padang |pop_16 = 939.851 |div_16 = Zahodna Sumatra | city_17 = Malang |pop_17 = 885.271 |div_17 = Vzhodna Java | city_18 = Samarinda |pop_18 = 868.499 |div_18 = Vzhodni Kalimantan | city_19 = Tasikmalaya |pop_19 = 761.080 |div_19 = Zahodna Java | city_20 = Denpasar |pop_20 = 670.210 |div_20 = Bali }}<noinclude> === Etnične skupine in jeziki === [[File:Indonesia Ethnic Groups Map - EN.svg|upright=1.5|thumb|Zemljevid etničnih skupin v Indoneziji]] V Indoneziji živi približno 600 različnih avtohtonih etničnih skupin,<ref name="BPS">{{cite web| url=http://www.bps.go.id/website/pdf_publikasi/watermark%20_Kewarganegaraan%2C%20Suku%20Bangsa%2C%20Agama%20dan%20Bahasa_281211.pdf|title=Nationality, Ethnicity, Religion, and Languages of Indonesians|language=id|last1=Na'im|first1=A.|last2=Syaputra|first2=H.|publisher=Statistics Indonesia|date=2010|access-date=23 September 2015|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923194534/http://www.bps.go.id/website/pdf_publikasi/watermark%20_Kewarganegaraan%2C%20Suku%20Bangsa%2C%20Agama%20dan%20Bahasa_281211.pdf|archive-date=23 September 2015}}</ref> ki pretežno izvirajo iz avstronezijskih ljudstev, ki govorijo protoavstronezijske jezike, verjetno iz današnjega [[Tajvan]]a.<ref>{{cite journal|last1=Mona|first1=S.|display-authors=etal|date=4 May 2009|title=Genetic Admixture History of Eastern Indonesia as Revealed by Y-Chromosome and Mitochondrial DNA Analysis|journal=Molecular Biology and Evolution|publisher=Oxford University Press|volume=26|issue=8|pages=1865–1877|doi=10.1093/molbev/msp097|doi-access=free |pmid=19414523 }}</ref> Melanezijci, ki naseljujejo vzhodno Indonezijo, predstavljajo še eno pomembno etnično skupino. Javanci, ki predstavljajo 40 % prebivalstva, so največja in politično prevladujoča etnična skupina, ki živi predvsem v osrednji in vzhodni Javi, precejšnje število pa jih je tudi v drugih provincah. Druge večje skupine so Sundance, Malajci, Bataki, Maduresi, Betavijci, Minangkabauji in Bugiji.{{efn|Majhne, ​​a pomembne populacije etničnih Kitajcev, Indijcev, Evropejcev in Arabcev so skoncentrirane večinoma v urbanih območjih.}} Občutek indonezijske narodnosti obstaja poleg močnih regionalnih identitet. Uradni jezik, [[indonezijščina]], je standardizirana različica [[malajščina|malajščine]], ki temelji na njenem prestižnem narečju, ki izvira iz regije Riau-Johor in je skozi stoletja postalo ''[[lingua franca]]'' arhipelaga.<ref>{{cite book|last1=Sneddon|first1=J.N.|title=The Indonesian language: its history and role in modern society|url=https://archive.org/details/indonesianlangua0000sned|publisher=University of New South Wales Press Ltd|date=2003|isbn=0-86840-598-1}}</ref>{{efn|Zaradi znatnih stikov z drugimi jeziki je bogat z lokalnimi in tujimi vplivi, med katerimi so javanski, sundanski, minangkabaujski, makasarski, sanskrtski, kitajski, arabski, nizozemski, portugalski in angleški jezik.<ref>{{cite journal|last=Anwar|first=K.|title=Minangkabau, Background of the main pioneers of modern standard Malay in Indonesia|journal=Archipel|year=1976|volume=12|pages=77–93|doi=10.3406/arch.1976.1296}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.macmillandictionaries.com/MED-Magazine/May2006/38-Indonesian-English-false-friends.htm|title=Language interference: Indonesian and English|last=Amerl|first=I.|publisher=MED Magazine|date=May 2006|access-date=20 January 2018|url-status=live|archive-url=https://archive.today/20250121015752/https://web.archive.org/web/20170729050607/http://www.macmillandictionaries.com/MED-Magazine/May2006/38-Indonesian-English-false-friends.htm|archive-date=21 January 2025}}</ref>}} Prvič so ga promovirali nacionalisti v 1920-ih, uradni status pa je dobil leta 1945 po osamosvojitvi pod imenom ''Bahasa Indonesia'' in je od takrat široko sprejet zaradi uporabe v izobraževanju, medijih, poslovanju in upravljanju.] Medtem ko skoraj vsi Indonezijci govorijo ''bahasa'', večina govori tudi enega od več kot 700 lokalnih jezikov, pogosto kot svoj prvi jezik. Ti pretežno izvirajo iz avstronezijske družine, z več kot 150 papuanskimi jeziki v vzhodni Indoneziji. [[Javaščina]] je najbolj razširjen lokalni jezik in ima status souradnega jezika v Yogyakarti.<ref>{{cite act|type=Regional Regulation|index=2|date=2021|legislature=Governor of Special Region of Yogyakarta|title=Regional Regulation (Perda) of the Special Region of Yogyakarta Province No. 2/2021 on the Preservation and Development of the Javanese Language, Literature, and Script|url=https://peraturan.bpk.go.id/Home/Details/162614/perda-no-2-tahun-2021|language=id}}</ref> Nizozemci in drugi prebivalci evropskega porekla, kot so Indosi, so bili v kolonialnih časih sicer pomembni, vendar so vedno predstavljali majhen delež prebivalstva, saj jih je leta 1930 štelo le okoli 200.000.<ref>{{cite journal|last1=van Imhoff|first1=E.|last2=Beets|first2=G.|title=A demographic history of the Indo-Dutch population, 1930–2001|publisher=Springer|journal=Journal of Population Research|date=March 2004| volume=21| issue=2| pages=47–72|doi=10.1007/BF03032210}}</ref> Nizozemščina ni nikoli pridobila večjega pomena zaradi nizozemske kolonialne osredotočenosti na trgovino in ne na kulturno integracijo. Tekoče znanje nizozemščine danes obstaja v majhnem številu med nekaterimi starejšimi generacijami in pravnimi strokovnjaki, saj so posebni pravni kodeksi še vedno na voljo le v tem jeziku.{{sfn|Booij|1999|p=2}} == Gospodarstvo == [[File:Perkebunan kelapa sawit milik rakyat (1).JPG|thumb|right|Plantaža [[Oljna palma|oljnih palm]] (''Elaeis guineensis'') v okrožju Kampar, Riau. Indonezija je največji svetovni proizvajalec [[Palmovo olje|palmovega olja]].<ref>{{cite journal|last1=Pacheco|first1=P.|last2=Gnych|first2=S.|last3=Dermawan|first3=A.|last4=Komarudin|first4=H.|last5=Okarda|first5=B.|date=2017|title=The Palm Oil Global Value Chain: Implications for Economic Growth and Social and Environmental Sustainability|journal=Center for International Forestry Research – Working Paper|volume=220}}</ref>]] [[File:Morowali Industrial Park.jpg|thumb|Industrijski park Morowali, v okrožju Morowali v osrednjem Sulaveziju, kjer so predvsem industrije, povezane z nikljem. Indonezija je največji svetovni proizvajalec niklja.<ref>{{cite book|last1=Michel|first1=Thibault|title=The Prospects of Indonesia's Nickel Boom Amidst a Systemic Challenge from Coal|date=May 2024|publisher=Institut Francais des Relations Internationales|isbn=979-10-373-0864-1|url=https://www.ifri.org/sites/default/files/migrated_files/documents/atoms/files/ifri_michel_indonesia_nickel_boom_2024.pdf|page=3}}</ref>]] Indonezija ima mešano gospodarstvo, v katerem imata zasebni sektor in vlada pomembno vlogo.<ref>{{cite web|url=https://www.indonesia-investments.com/culture/economy/item177|title=Economy of Indonesia|publisher=Indonesia Investments|access-date=5 August 2025}}</ref> Kot edina država članica [[G20]] v jugovzhodni Aziji ima največje gospodarstvo v regiji po BDP (nominalno se uvršča med 20 najboljših in po pariteti kupne moči med 10 najboljših) in je uvrščena med novo industrializirane države. V zadnjih letih sta storitveni sektor in industrija predstavljali največji delež bruto domačega proizvoda, medtem ko kmetijstvo ostaja glavni vir zaposlovanja, zlasti zunaj urbanih središč. Struktura gospodarstva se je od osamosvojitve precej spremenila. Sprva je bila večinoma agrarna, preden je od konca 1960-ih doživela industrializacijo in urbanizacijo.<ref>{{cite web| url=http://www.rba.gov.au/publications/bulletin/2011/dec/pdf/bu-1211-4.pdf|title=The Growth and Development of the Indonesian Economy|last1=Elias|first1=S.|last2=Noone|first2=C.|publisher=Reserve Bank of Australia|date=December 2011|access-date=27 December 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20161227203419/http://www.rba.gov.au/publications/bulletin/2011/dec/pdf/bu-1211-4.pdf|archive-date=27 December 2016}}</ref> Gospodarska diverzifikacija se je v 1980-ih in 1990-ih pospešila, saj se je izvoz industrijskih izdelkov povečal, kar je prispevalo k hitri rasti in zmanjšanju revščine. To rast je prekinila azijska finančna kriza konec devetdesetih let, ki je povzročila oster gospodarski upad.<ref>{{cite journal|last1=Titiheruw|first1=I.S.|last2=Atje|first2=R.|date=2008|title=Managing Capital Flows: The Case of Indonesia|journal=Asian Development Bank Institute Discussion Paper|volume=94|pages=9–10}}</ref> Od začetka 2000-ih je kombinacija bančnih reform, fiskalne discipline in fleksibilnih politik deviznega tečaja podpirala stabilno okrevanje, pri čemer so stopnje rasti v naslednjih dveh desetletjih na splošno ostale stabilne, tudi po finančni krizi leta 2008 in pandemiji COVID-19.<ref name="08GFC">{{cite journal|last1=Chatib Basri|first1=M.|last2=Rahardja|first2=S.|title=The Indonesian Economy amidst the Global Crisis: Good Policy and Good Luck|journal=ASEAN Economic Bulletin|publisher=ISEAS - Yusof Ishak Institute|date=April 2010|volume=27|issue=1|pages=77–97|doi=10.1355/AE27-1E|jstor=41317110|url=https://www.jstor.org/stable/41317110|access-date=11 February 2025}}</ref><ref>{{cite book|title=Indonesia Economic Prospects, June 2022: Financial Deepening for Stronger Growth and Sustainable Recovery|publisher=WorldBank|date=31 May 2022|hdl=10986/37584}}</ref> Kljub trajnostni rasti ostaja vrsta strukturnih omejitev, vključno z neenakomernim regionalnim razvojem, velikim neformalnim sektorjem, nizko produktivnostjo, infrastrukturnimi omejitvami, ter regulativnimi in upravljavskimi ovirami. Indonezija ima obilne vire, ki še naprej oblikujejo njeno gospodarstvo. Njena ekstraktivna industrija proizvaja surovine, kot so [[premog]], [[nikelj]], nafta in [[zemeljski plin]],<ref name="OEC">{{cite web|url=https://oec.world/en/profile/country/idn|title=Indonesia|publisher=The Observatory of Economic Complexity|date=2023|access-date=8 May 2025}}</ref> medtem ko je njen kmetijski sektor pomemben svetovni dobavitelj izdelkov, vključno s [[Palmovo olje|palmovim oljem]], kavo in [[Začimba|začimbami]].<ref>{{cite web|url=https://www.statista.com/topics/7732/agriculture-industry-in-indonesia//|title=Agriculture in Indonesia - statistics & facts|publisher=Statista|last=Rathore|first=M.|date=17 December 2025|access-date=29 December 2025}}</ref> Država uvaža tudi rafinirane naftne derivate in industrijske vložke, njeni glavni trgovinski partnerji pa so predvsem v Aziji, poleg Združenih držav Amerike. === Turizem === [[File:Borobudur-Nothwest-view.jpg|left|thumb|upright=1.15|[[Borobudur]] v Osrednji Javi, največji budistični tempelj na svetu, je najbolj obiskana turistična atrakcija v Indoneziji.[222]<ref>{{cite book|title=Indonesia|url=https://archive.org/details/indonesia0000unse_i2g4|publisher=Lonely Planet Publications Pty Ltd.|date=2003|location=Melbourne|pages=[https://archive.org/details/indonesia0000unse_i2g4/page/210 211]–215|isbn=978-1-74059-154-6|last=Elliott|first=M.}}</ref>]] Turizem je pomemben vir prihodkov za gospodarstvo, saj črpa iz indonezijske naravne krajine in kulturne dediščine. Leta 2023 je k BDP prispeval 14 milijard ameriških dolarjev in privabil 11,6 milijona mednarodnih obiskovalcev.<ref>{{cite journal|last1=Dávid|first1=L.D|last2=Rahmat|first2=A.F|last3=Priatmoko|first3=S.|title=Main trends in the tourism industry in Indonesia between 2020–2023|publisher=EnPress Publisher, LLC|journal=Journal of Infrastructure, Policy and Development|date=9 October 2024|volume=8|issue=11|page=8162|doi=10.24294/jipd.v8i11.8162|doi-access=free}}</ref> Avstralija, Singapur, Malezija, Kitajska in Indija so med petimi največjimi viri obiskovalcev Indonezije. Država je znana po svojih bogatih in raznolikih naravnih ekosistemih, gozdovi pa pokrivajo 47,7 % njene površine. Med priljubljene naravne destinacije spadajo deževni gozdovi Sumatre in Kalimantana, zlasti rezervati za orangutane.<ref>{{cite book|last1=Russon|first1=A.E.|last2=Adi|first2=S.|chapter=Orangutan tourism and conservation: 35 years' experience|title=Primate Tourism: A Tool for Conservation?|url=https://archive.org/details/primatetourismto0000unse|publisher=Cambridge University Press|pages=[https://archive.org/details/primatetourismto0000unse/page/76 76]–97|date=2014|doi=10.1017/CBO9781139087407.007}}</ref> Indonezija ima tudi eno najdaljših obal na svetu, ki se razteza 54.716 kilometrov. Kulturni turizem ima pomembno vlogo, z znamenitostmi, kot so starodavni templji [[Borobudur]] in [[Prambanan]], višavje Toraja, in kulturni festivali na Baliju. Indonezija je dom [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Indoneziji|desetih območij svetovne dediščine UNESCO]]: [[narodni park Komodo]] in [[Yogyakarta|kozmološka os Yogyakarta]].<ref name="UNESCOWHC">{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/id|title=Indonesia - UNESCO World Heritage Convention|publisher=UNESCO|access-date=21 July 2025}}</ref> Poleg tega je na začasnem seznamu še 21 drugih območij, kot sta [[narodni park Bunaken]] in otoki Raja Ampat. Zgodovinski turizem je prav tako pomembna atrakcija, z znamenitostmi, kot je kolonialna dediščina nizozemske Vzhodne Indije v Džakarti in Semarangu, pa tudi kraljevi palači [[palača Pagaruyung|Pagaruyung]] in [[palača v Ubudu]]. == Kultura == {{glavni|Indonezijska kultura}} {{Glej tudi|Nacionalna nesnovna kulturna dediščina Indonezije}} Indonezijska kultura odraža več kot dve tisočletji interakcije med avtohtonimi tradicijami in zunanjimi vplivi. Njen kulturni razvoj sta oblikovali avstronezijska in melanezijska dediščina, pa tudi trajni stiki z indijsko podcelino, Kitajsko, Bližnjim vzhodom in Evropo prek trgovine, migracij in kolonizacije.{{sfn|Forshee|2006|pp=8-9}}<ref>{{cite encyclopedia|last=Henley|first=D.|title=Indonesia|date=2015|encyclopedia=The Wiley Blackwell Encyclopedia of Race, Ethnicity, and Nationalism|pages=1–7|publisher=John Wiley & Sons, Inc.|doi=10.1002/9781118663202.wberen460|isbn=978-1-118-66320-2}}</ref> Te interakcije so ustvarile družbo, za katero je značilna raznolikost v kulturi, jeziku in etnični pripadnosti, vključno z umetniškim izražanjem in družbenimi praksami. Indonezija ima trenutno 16 predmetov, ki jih UNESCO priznava kot [[Nesnovna kulturna dediščina|nesnovno kulturno dediščino]], vključno z lutkovnim gledališčem wayang, batikom, angklungom, plesom saman in pencak silat, nedavne skupne nominacije pa so na seznam dodale še pantun, kebaya in kolintang.<ref>{{cite web|url=https://ich.unesco.org/en/state/indonesia-ID?info=elements-on-the-lists|title=Indonesia – Intangible heritage, cultural sector|publisher=UNESCO|access-date=21 January 2025}}</ref> === Umetnost in arhitektura === {{glavni|Indonezijska umetnost|Arhitektura Indonezije}} {{multiple image | perrow = 2/2 | total_width = 300 | caption_align = center | image1 = Raden Saleh - Six Horsemen Chasing Deer, 1860.jpg | caption1 = ''Šest jezdecev lovi jelene'' (1860), Raden Saleh | image2 = Tongkonan Pallawa Toraja Utara.jpg | caption2 = [[Tongkonan]], tradicionalna ljudska hiša | image3 = Gedung Sate Oktober 2024 - Rahmatdenas (cropped).jpg | caption3 = [[Gedung Sate]], primer sundanske in tuje arhitekture v Zahodni Javi | image4 = Pagaruyung palace.jpg | caption4 = [[Palača Pagaruyung]], arhitektura Minangkabau iz Zahodne Sumatre }} Indonezijska vizualna umetnost zajema širok spekter tradicionalnih in sodobnih oblik, ki odražajo regionalno raznolikost in zgodovinsko izmenjavo. Balijske umetniške tradicije, kot sta klasično slikarstvo v slogu Kamasan in Wayang, so znane in izvirajo iz vizualnih pripovedi, upodobljenih na bas reliefih ''candi'' iz vzhodne Jave.<ref>{{cite journal|last1=Campbell|first1=S.|date=2014|title=Kamasan Art in Museum Collections: 'Entangled' Histories of Art Collecting in Bali|journal=Bijdragen tot de Taal-, Land- en Volkenkunde|publisher=Brill|volume=170|pages=250–280|doi=10.1163/22134379-17002001}}</ref> Tradicionalna arhitektura se med etničnimi skupinami in regijami zelo razlikuje, z ikoničnimi in tradicionalnimi hišami (''rumah adat''), kot so [[Tongkonan]] v Toradži, Rumah Gadang v Minangkabauju, Pendopo na Javi in ​​dolge hiše Dayak, ki vsaka prikazuje edinstvene lokalne običaje in zgodovino.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=Oup15S3lTDAC|title= Indonesian Houses Volume 1: Tradition and Transformation in Vernacular Architecture|publisher=National University of Singapore Press|year=2004|isbn=978-9971-69-292-6|editor1=Reimar Schefold|editor2=Peter Nas|editor3=Gaudenz Domenig|page=5|access-date=31 May 2020|doi=10.1163/9789004483255}}</ref> Megalitske skulpture, odkrite v delih Sumatre, Sulavezija in vzhodne Indonezije, ponazarjajo plemensko umetnost med skupnostmi, kot so ljudstva Nias, Batak, Asmat, Dayak in Toraja. Od 8. do 15. stoletja je javanska civilizacija blestela v prefinjenem kamnitem kiparstvu in arhitekturi, na katero je močno vplivala hindujsko-budistična dharmična kultura.<ref>{{cite book|title=The Sculpture of Indonesia|last=Fontein|first=J.|publisher=Abrams, Inc|date=1 October 1990|isbn=978-0-894-68141-7}}</ref> V tem obdobju so nastala monumentalna dela, kot sta templja [[Borobudur]] in [[Prambanan]], ki sta oba simbol indonezijske kulturne dediščine. === Kuhinja === [[File:Nasi ramas rendang.JPG|thumb|left|''[[Nasi Padang]]'' z ''[[rendang]]'', ''[[gulai]]'' in zelenjavo je ena od kuhinj Minangkabau]] Indonezijska kuhinja odraža geografsko raznolikost države, kulturno pluralnost in dolgo zgodovino zunanjih stikov. Sestavljajo jo številne regionalne tradicije, ki jih oblikujejo avtohtone prakse in tuji vplivi, vključno s kitajsko, bližnjevzhodno, indijsko, afriško in evropsko kuhinjo.<ref>{{cite book|last=Witton|first=P.|title=World Food: Indonesia|url=https://archive.org/details/indonesia0000witt|publisher=Lonely Planet|year=2002|location=Melbourne|isbn=978-1-74059-009-9}}</ref> [[Riž]] je glavno živilo na večjem delu arhipelaga in se običajno postreže s prilogami iz mesa, zelenjave ali rib. Osnovne sestavine vključujejo začimbe – zlasti čili – skupaj s kokosovim mlekom, ribami in piščancem, ki prispevajo k značilnim okusnim profilom v različnih regijah. Po vsej državi se pogosto uživajo nekatere priljubljene jedi, kot so ''nasi goreng'', ''gado-gado'', ''mie'' in ''sate''. Regionalne kuhinje ostajajo močno povezane z lokalnimi identitetami, jedi Minangkabau, kot je ''rendang'', pa so pridobile mednarodno priznanje.[416] Fermentirana živila so prav tako del indonezijskih kulinaričnih tradicij, vključno z ''oncomom'', ki se prideluje z uporabo različnih glivičnih kultur in je še posebej razširjen v Zahodni Javi. Leta 2014 je ministrstvo za turizem ''tumpeng'' razglasilo za ikono indonezijske tradicionalne kuhinje, ki simbolizira raznolike prehranske kulture naroda.<ref>{{cite journal|last1=A.P. Jati|first1=I.R.|title=Local wisdom behind Tumpeng as an icon of Indonesian traditional cuisine|publisher=Emerald Publishing|journal=Nutrition & Food Science|date=8 July 2014|volume=44|number=4|pages=324–334|doi=10.1108/NFS-11-2013-0141}}</ref> == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Indonezija}} {{wikivoyage|Indonesia}} * [http://www.indonesia.go.id/en/ Uradna spletna stran vlade] * [http://www.antara.co.id/en/ Andara], nacionalna tiskovna agencija * [http://www.bps.go.id/ Nacionalni urad za statistiko] {{Southeast_Asia}} {{ASEAN}} {{APEC}} {{OPEC}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Članice Zveze držav Jugovzhodne Azije]] [[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]] [[Kategorija:Indonezija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1949]] 5yaw0i6iycv4gtnt8ore8i8xlt8lww0 Kreta 0 6011 6682835 6651309 2026-05-30T07:42:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682835 wikitext text/x-wiki {{Infobox islands | name = Kreta | native_name = Κρήτη | native_name_link = grščina | native_name_lang = el | sobriquet = | image_name = Island of Crete, Greece.JPG | image_size = | image_caption = [[NASA]] slika Krete | image_alt = Otok Kreta, Grčija | map_image = Kriti in Greece.svg | map_alt = | map_size = | map_caption = | coordinates = {{Coord|35|12.6|N|24|54.6|E|region:3166-2:GR-M_scale:5000000|display=inline,title}} | etymology = | location = Vzhodno [[Sredozemsko morje]] | archipelago = | waterbody = | total_islands = | major_islands = | area_km2 = 8450 | area_footnotes = | rank = 88 | length_km = | length_footnotes = | width_km = | width_footnotes = | coastline_km = | coastline_footnotes = | elevation_m = 2456 | elevation_footnotes = | highest_mount = [[Gora Ida (Kreta)|Gora Ida]] (''Psiloritis'') | country = {{Flag|Grčija}} | country_admin_divisions_title = Regija | country_admin_divisions = Kreta | country_capital = [[Iraklion]] | country_largest_city = Iraklion | country_largest_city_population = 144.442<ref>{{navedi splet|title=CensusHub2|url=https://ec.europa.eu/CensusHub2/intermediate.do|access-date=2021-03-22|website=ec.europa.eu}}</ref> | demonym = Krečani | population = 624.408 | population_as_of = 2021 | population_footnotes =<ref name="2021census">{{cite press release |title=Census 2021 GR|url=https://elstat-outsourcers.statistics.gr/Census2022_GR.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20220719155252/https://elstat-outsourcers.statistics.gr/Census2022_GR.pdf |archive-date=2022-07-19 |url-status=live|publisher=Hellenic Statistical Authority|date=2022-07-19|access-date=2022-09-12}}</ref> | population_rank = | population_rank_max = | density_km2 = 74,9 | density_rank = | density_footnotes = | ethnic_groups =[[Grki]];<br/>zgodovinsko, [[Minojska civilizacija|Minojci]],<br/>[[Eteokretski jezik|Eteokretci]],<br/> Kidonci in [[Pelazgi]] | timezone1 =GMT +2 | utc_offset1 = | timezone1_DST = | utc_offset1_DST = | additional_info = HDI (2019) 0,879<ref name="GlobalDataLab">{{navedi splet|url=https://hdi.globaldatalab.org/areadata/shdi/|title=Sub-national HDI – Area Database – Global Data Lab|website=hdi.globaldatalab.org|language=en|access-date=2021-07-20}}</ref><br/>{{color|#090|very high}} · 3. od 13 | website = | iso_code = grm }} '''Kreta''' ({{lang-el|Κρήτη|Kríti}} {{IPA-el|ˈkriti|}}, {{Lang|grc-Latn|Krḗtē}} {{IPA-grc|krɛ̌ːtεː|}}) je z 8261 [[kvadratni kilometer|km²]] največji [[Grčija|grški]] [[otok]] v [[Egejsko morje|Egejskem morju]] in peti največji v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] za [[Sicilija|Sicilijo]], [[Sardinija|Sardinijo]], [[Ciper (otok)|Ciprom]] in [[Korzika|Korziko]] in 88. največji otok na svetu. Kreta je približno 160 km južno od grške celine in približno 100 km jugozahodno od [[Anatolija|Anatolije]]. Meji na južno mejo Egejskega morja s Kretskim morjem (ali Severnokretskim morjem) na severu in Libijskim morjem (ali Južnokretskim morjem) na jugu. Kreta je od zahoda proti vzhodu dolga 260 km, vendar je ožja od severa proti jugu. Kreta in številni otoki in otočki, ki jo obdajajo, sestavljajo regijo Kreta ({{lang-el|Περιφέρεια Κρήτης|links=no}}), ki je najjužnejša od 13 najvišjih upravnih enot Grčije in peta najbolj naseljena grška regija. Njeo glavno in največje mesto je od 1970-ih [[Iraklion]], na severni obali otoka. Leta 2021 je imela regija 624.408 prebivalcev.<ref>{{navedi splet|title=Population on 1 January by NUTS 2 region|url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tgs00096/default/table?lang=en|url-status=live|website=Statistics Eurostat|archive-url=https://web.archive.org/web/20210121060511/https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tgs00096/default/table?lang=en |archive-date=21 January 2021 }}</ref> [[Dodekanez]] je severovzhodno od Krete, medtem ko so [[Kikladi]] na severu, ločeni s Kretskim morjem. [[Peloponez]] je na severozahodu regije. Kreta je bila središče prve napredne evropske civilizacije, Minojcev, od 2700 do 1420 pr. n. št. [[Minojska doba|Minojsko civilizacijo]] je preplavila [[Mikenska doba|mikenska civilizacija]] iz celinske Grčije. Kreti je pozneje vladalo [[Rimsko cesarstvo]], nato zaporedoma [[Bizantinsko cesarstvo]], Andaluzijski Arabci, [[Beneška republika]] in [[Osmansko cesarstvo]]. Leta 1898 je Kreta, katere prebivalci so se nekaj časa želeli pridružiti grški državi, dosegla neodvisnost od Osmanov in formalno postala Kretska država. Decembra 1913 je Kreta postala del Grčije. == Ime == {{Hiero|''Keftiu''|<hiero>kA:Z1-I9-U33-Z7-N25</hiero>Crete|era=egypt|align=left}} Najzgodnejše omembe otoka Kreta izhajajo iz besedil iz sirskega mesta [[Mari]] iz 18. stoletja pr. n. št., kjer se otok omenja kot ''Kaptara''.<ref>Stephanie Lynn Budin, ''The Ancient Greeks: An Introduction'' (New York: Oxford UP, 2004), 42.</ref> To se pozneje ponovi v neoasirskih zapisih in [[Sveto pismo|Svetem pismu]] (''Caphtor''). V starem Egiptu je bil znan kot ''Keftiu'' ali ''kftı͗v'', kar močno nakazuje podobno minojsko ime za otok.<ref>O. Dickinson, ''The Aegean Bronze Age'' (Cambridge, UK: Cambridge UP, 1994), 241–244.</ref> Sedanje ime ''Kreta'' je prvič potrjeno v 15. stoletju pr. n. št. v mikenskih grških besedilih, napisanih v vrstici B, z besedami ''ke-re-te'' {{lang|gmy-Latn|ke-re-te}} ({{lang|gmy|{{Script|Linb|𐀐𐀩𐀳}}}}, {{lang|grk-x-proto|*Krētes}}; pozneje grško: {{lang|grc|Κρῆτες}} {{IPA-grc|krɛː.tes|}}, množina {{lang|grc|Κρής}} {{IPA-grc|krɛːs|}})<ref>Found on the [[Pylos|PY]] An 128 tablet.</ref> in {{lang|gmy-Latn|ke-re-si-jo}} ({{lang|gmy|{{Script|Linb|𐀐𐀩𐀯𐀍}}}}, {{lang|grk-x-proto|*Krēsijos}}; pozneje grško: {{lang|grc|Κρήσιος}} {{IPA-grc|krέːsios|}},<ref>Found on the [[PY Ta 641]] and PY Ta 709 tablets.</ref> 'Cretan').<ref>{{navedi splet |title=The Linear B word ''ke-re-si-ji'' |website=Palaeolexicon |url=http://www.palaeolexicon.com/ShowWord.aspx?Id=16779 }}</ref><ref>{{LSJ|*krh/s|Κρής}}, {{LSJ|krhsi/ai|Κρήσιος s.v. κρησίαι|ref}}.</ref> V stari grščini se ime ''Kreta'' (Κρήτη) prvič pojavi v [[Homer]]jevi ''[[Odiseja|Odiseji]]''.<ref>Book 14, line 199; Henry George Liddell, Robert Scott, ''A Greek–English Lexicon''</ref> Njena etimologija ni znana. En predlog izhaja iz hipotetične luvijske besede ''*kursatta'' (primerjaj ''kursawar'' 'otok', ''kursattar'' 'rezanje, rezino').<ref>Edwin L. Brown, "Linear A on Trojan Spindlewhorls, Luvian-Based ϜΑΝΑΞ at Cnossus", in ''Qui miscuit utile dulci: Festschrift Essays for Paul Lachlan MacKendrick'', eds. Gareth Schmeling & Jon D. Mikalson (Wauconda, Ill.: Bolchazy-Carducci, 1998), 62.</ref> Drugi predlog nakazuje, da izhaja iz starogrške besede ''κραταιή'' (''krataie̅''), kar pomeni močan, z razlogom, da je bila Kreta najmočnejša talasokracija v starih časih.<ref>{{navedi splet|last=|date=2018-12-08|title=Τι σημαίνει το όνομα "Κρήτη" τελικά και γιατί ονομάστηκε έτσι το νησί μας;|url=https://www.daynight.gr/kriti/krhth-etymologia-onomatos/|url-status=live|access-date=2021-07-14|website=Daynight.gr|language=el|archive-url=https://web.archive.org/web/20210714201715/https://www.daynight.gr/kriti/krhth-etymologia-onomatos/ |archive-date=14 July 2021 }}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Λελάκης|first=Γεώργιος|title=Αιγαίο-ετυμολογίες νήσων|year=2008|language=el}}</ref> V latinščini je ime otoka postalo {{Lang|la|Creta}}. Prvotno arabsko ime Krete je bilo {{Lang|ar-Latn|Iqrīṭiš}} ({{lang-ar|اقريطش}} < {{lang|grc|(τῆς) Κρήτης)}}, vendar po ustanovitvi nove prestolnice Kretskega emirata v {{lang|ar|ربض الخندق}} {{Lang|ar-Latn|Rabḍ al-Ḫandaq}} (modern [[Iraklion]]; {{lang-el|Ηράκλειο}}, {{lang|el-Latn|Irákleio}}), oba mesto in otok sta postala znana kot {{lang|grc-x-medieval|Χάνδαξ}} ({{Lang|el-Latn|Chandax}}) ali {{lang|grc-x-medieval|Χάνδακας}} ({{Lang|el-Latn|Chandakas}}), kar je dalo latinsko, italijansko in beneško {{lang|vec|Candia}}, iz katere so izpeljali francosko {{lang|fr|Candie}}. Pod osmansko oblastjo se je Kreta v osmanski turščini imenovala {{lang|ota-Latn|Girit}} ({{lang|ota|كريد}}). V hebrejski Bibliji se Kreta imenuje ({{lang|he|כְּרֵתִים}}) ''kretim''. == Fizična geografija == [[File:Mount Ida chain Messara plain from Phaistos Crete Greece.jpg|thumb|250px|Planota Mesara]] [[File:Vai R02.jpg|thumb|250px|Palmova plaža Vai]] [[File:Lefka Ori.jpg|thumb|250px|Lefka Ori]] [[File:Psiloritis3(js).jpg|thumb|250px|Pogled na [[Psiloritis]]]] Kreta je največji otok v Grčiji in peti največji otok v Sredozemskem morju. Leži v južnem delu Egejskega morja, ki ločuje Egejsko morje od Libijskega morja. S [[trajekt]]om je povezana s [[Pirej]]em na celini. Ostala večja mesta in turistično pomembnejši kraji na otoku so še [[Hanija]], ki je najstarejše kretsko mesto, [[Retimno]], [[Malija, Kreta|Malija]], [[Agios Nikolaos, Kreta|Agios Nikolaos]], [[Elounda]], [[Gournija]], [[Sitia]], [[Spili]], [[Ierapetra]], [[Palaiokhora]], [[Anogia]], [[Hora Sfakión]], [[Loutro]], pa tudi Pánormos, [[Knosos|Knossós]], Avía Roumeli, (K)Hárkás, Mokhós, Neápolis, Palaiokastrón, Mírtos, Íerapetra, Timbákion, Spílion, Mokhós, (K)havousi, [[Zakros|Zákros]], Ano Arkhánai, Márathos, Kolimbári, Kámbos, Kastélli, ... === Morfologija otoka === Otok ima podolgovato obliko: obsega 260 km od vzhoda proti zahodu, na najširši točki je 60 km in se zoži na le 12 km (blizu Ierapetre). Kreta pokriva površino 8336 km², z obalo, dolgo 1046 km; na severu se izliva v [[Kretsko morje]] ({{lang-el|Κρητικό Πέλαγος|links=no}}); na jugu Libijsko morje ({{lang-el|links=no|Λιβυκό Πέλαγος}}); na zahodu Mirtojsko morje, proti vzhodu pa Karpatsko morje. Leži približno 160 km južno od grške celine. Na severni strani Krete je več polotokov in zalivov, od zahoda proti vzhodu so: polotok Gramvousa, zaliv Kissamos, polotok Rodopos, zaliv Hanija, polotok Akrotiri, zaliv Souda, rt Apokoronas, zaliv Almiros, zaliv Iraklion, rt Aforesmenos, zaliv Mirabello, zaliv Sitia in polotok Sideros. Na južni strani Krete je zaliv Messaras in rt Lithinon. === Gore in doline === Kreta je gorata, njen značaj pa opredeljuje visoko gorovje, ki jo prečka od zahoda proti vzhodu in tvori šest različnih skupin gora: *Pogorje Idi/[[Gora Ida (Kreta)|Gora Ida]] (Psiloritis) 2456 m *Bele gore ali Lefka Ori 2453 m *Gore Dikti 2148 m *Kedros 1777 m *Thrypti 1489 m *Gore Asterousia 1231 m Kreta je razkosana z dolinami, kot je dolina Amari, rodovitnimi planotami, kot so planota Lasithi, Omalos in Nidha; jame, kot so Gourgouthakas, Diktaion in Idaion (rojstni kraj starogrškega boga [[Zevs|Zevsa]]); in številne soteske. Gore so veljale za ključno značilnost otoške posebnosti, še posebej od časa pisanja romantičnih popotnikov. Sodobni Krečani razlikujejo med gorjani in nižinci; prvi pogosto trdijo, da prebivajo v krajih, ki ponujajo višje/boljše klimatsko in moralno okolje. V skladu z zapuščino romantičnih avtorjev se vidi, da so gore določile 'odpor' prebivalcev proti preteklim osvajalcem, kar je povezano s pogosto slišano idejo, da so gorjani 'čistejši' v smislu manj porok z okupatorji. Za prebivalce gorskih območij, kot je Sfakia na zahodni Kreti, je suhost in kamnita gora poudarjena kot element ponosa in se pogosto primerja z domnevno mehko umazanimi gorami drugih delov Grčije ali sveta.<ref>{{navedi knjigo |last1=Kalantzis |first1=Konstantinos |title=Tradition in the Frame: Photography, Power, and Imagination in Sfakia, Crete |date=2019 |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-03713-8 |pages=23–58 |url=http://www.iupress.indiana.edu/product_info.php?products_id=809810 |access-date=2 October 2019 |archive-date=16 December 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191216181203/http://www.iupress.indiana.edu/product_info.php?products_id=809810 |url-status=dead }}</ref> === Soteske, reke in jezera === Otok ima številne soteske, kot so [[soteska Samariá]], soteska Imbros, soteska Kourtaliotiko, soteska Ha, soteska Platania, Soteska mrtvih (pri Kato Zakros, Sitia) ter soteska Richtis in (Richtis) slap v Exo Mouliana v Sitia.<ref>{{navedi splet |url=http://www.cretanbeaches.com/Gorges/Lassithi-gorges/kato-zakros-gorge-deads-gorge/ |title=Gorge of the Dead |publisher=Cretanbeaches.com |access-date=13 September 2012 |archive-date=25 April 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150425235509/http://www.cretanbeaches.com/Gorges/Lassithi-gorges/kato-zakros-gorge-deads-gorge/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.cretanbeaches.com/en/gorges-of-crete/gorges-in-lassithi-prefecture/641-richtis-gorge.html |title=Richtis gorge |publisher=Cretanbeaches.com |access-date=13 September 2012 |archive-url=https://archive.today/20120731062158/http://www.cretanbeaches.com/en/gorges-of-crete/gorges-in-lassithi-prefecture/641-richtis-gorge.html |archive-date=31 July 2012 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://candia.wordpress.com/photos/photo-2010/richtis-gorge-april-2010/ |title=Richtis beach and gorge |publisher=Candia.wordpress.com |date=20 April 2010 |access-date=13 September 2012}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.worldreviewer.com/travel-guides/canyon/richtis-gorge-and-waterfall/61078/ |title=Richtis gorge and waterfall |publisher=Worldreviewer.com |date=25 February 2011 |access-date=13 September 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181012185413/http://www.worldreviewer.com/travel-guides/canyon/richtis-gorge-and-waterfall/61078/ |archive-date=12 October 2018 |url-status=dead }}</ref> Reke na Kreti so Geropotamos, Koiliaris, Anapodiaris, Almiros, Giofiros, Keritis in Megas Potamos. Na Kreti sta samo dve sladkovodni jezeri: jezero Kournas in jezero Agia, ki sta obe v regionalni enoti Hanija.<ref>[http://www.crete.tournet.gr/index.php?option=com_content&view=article&id=1155&lang=en Photos of Agia Lake] Crete TOURnet.</ref> Jezero Voulismeni na obali, pri Aghios Nikolaosu, je bilo prej sladkovodno jezero, zdaj pa je povezano z morjem v Lasitiju.<ref>[http://www.aghiosnikolaos.eu/index.php?option=com_content&view=article&id=24&Itemid=35 Lake Voulismeni] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110720152021/http://www.aghiosnikolaos.eu/index.php?option=com_content&view=article&id=24&Itemid=35 |date=20 July 2011 }} aghiosnikolaos.eu</ref> Na Kreti obstajajo tudi tri umetna jezera, ustvarjena z jezovi: jezero Aposelemis Dam, jezero Potamos Dam in jezero Mpramiana Dam. <gallery mode="packed" heights="160"> File:HaGorgeExit.jpg|[[Soteska Ha]] File:Samaria Gorge 09.jpg|[[Soteska Samariá]] File:Crete Aradaina3 tango7174.jpg|Soteska Aradaina File:Venetian Bridge over Megalopótamos River, Préveli, Crete.jpg|Beneški most čez reko Megalopotamos </gallery> === Okoliški otoki === [[File:Crete2022OSM.png|thumb|300px|Podroben zemljevid Krete in oddaljenih otokov]] Veliko število otokov, otočkov in skal objema obalo Krete. Mnoge obiščejo turisti, nekatere samo arheologi in biologi. Nekatere so okolju prijazno zaščitene. Majhen arhipelag kretskega otočja obsega: *[[Gramvousa]] (Kissamos, Hanija) piratski otok nasproti lagune Balo *[[Elafonisi]] ​​([[Hanija]]), ki obeležuje brodolom in otomanski pokol *[[Chrisi (otok)|Otok Chrisi]] ([[Ierapetra]], [[Lasithi]]), ki gosti največji naravni gozd ''[[Juniperus macrocarpa]]'' v Evropi *[[Paksimadia]] (Agia Galini, [[Rethimno]]), otok, kjer sta se rodila bog [[Apolon]] in boginja [[Artemida]] *Beneška utrdba in kolonija gobavcev v [[Spinalonga]] nasproti plaže in plitvih voda [[Elounda]] (Agios Nikolaos, Lasithi) *[[Dionizovi otoki]], ki so v okolju zaščiteni regiji skupaj z gozdom Palm Beach v Vai v občini Sitia, Lasithi *in drugi: Dia, Koufonissi, Chrissi, Gavdhopoúla, Gaidhournísi, Élasa, Pondikonísi Ob južni obali je otok [[Gavdos]] 48 km južno od Hora Sfakion in je najjužnejša točka Evrope. === Podnebje === Kreta se razteza med dvema podnebnima pasovoma, sredozemskim in polsušnim podnebjem, ki večinoma spada v prvo. Kot tako je podnebje na Kreti predvsem sredozemsko podnebje z vročim poletjem (''Csa''), medtem ko imajo nekatera območja na jugu in vzhodu vroče polsušno podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: ''BSh''). Višje lege spadajo v kategorijo sredozemskega podnebja s toplim poletjem (''Csb'') [23], medtem ko so gorski vrhovi (> 2000 metrov) morda značilno za sredozemsko podnebje s hladnim poletjem (''Csc'') ali celinsko podnebje (''Dfb'' ali ''Dfc''). Ozračje je lahko precej vlažno, odvisno od bližine morja, medtem ko je zima dokaj mila. Med novembrom in majem je v gorah običajno sneženje, v nižinah pa redko. [[File:Flag harbour Chania Crete Greece.jpg|thumb|250px|Pristanišče Hanija z zastavo, Kreta, Grčija]] Južna obala, vključno s planoto Mesara in gorovjem Asterousia, spada v severnoafriško podnebno območje, kjer uživa veliko več sončnih dni in visokih temperatur skozi vse leto. Tam obrodijo datljeve palme, lastovke pa ostanejo vse leto, namesto da bi se selile v Afriko. Rodovitna regija okoli Ierapetre, na jugovzhodnem kotu otoka, ima celoletno kmetijsko pridelavo, s poletno pridelavo zelenjave in sadja v rastlinjakih skozi zimo.<ref>{{navedi knjigo |last1=Rackham |first1=O |last2=Moody |first2=J |year=1996 |title=The Making of the Cretan Landscape |publisher=Manchester University Press |isbn=9780719036477 |url=https://books.google.com/books?id=k4dHmA9jq4wC}}</ref> Zahodna Kreta (provinca Hanija) prejme več dežja in tla tam trpijo večjo erozijo v primerjavi z vzhodnim delom Krete.<ref>{{Cite journal|last1=Panagos|first1=Panagos|last2=Christos|first2=Karydas|last3=Cristiano|first3=Ballabio|last4=Ioannis|first4=Gitas|title=Seasonal monitoring of soil erosion at regional scale: An application of the G2 model in Crete focusing on agricultural land uses|journal=International Journal of Applied Earth Observation and Geoinformation|volume=27|pages=147–155|doi=10.1016/j.jag.2013.09.012|year=2014|bibcode=2014IJAEO..27..147P}}</ref> Povprečne letne temperature na južni Kreti dosežejo do 21,0 °C. Kreta drži rekord za najvišje temperature, kar jih je bilo kdaj zabeleženih v Evropi oktobra, novembra, januarja in februarja s postaj Svetovne meteorološke organizacije. Po podatkih Helenske nacionalne meteorološke službe je Južna Kreta deležna največ sonca v Grčiji z več kot 3257 sončnimi urami na leto.<ref name="Climatic Atlas of Greece">{{navedi splet | url=http://climatlas.hnms.gr/sdi/ | title=Climatic Atlas of Greece | publisher=Hellenic National Meteorological Service | accessdate=4 August 2022}}</ref> == Družbena geografija == Kreta je najbolj naseljen otok v Grčiji z več kot 600.000 prebivalci. Približno 42 % jih živi v glavnih mestih na Kreti, medtem ko jih 45 % živi na podeželju.<ref>[https://books.google.com/books?id=KVYFI9NzLz0C&pg=PA43 Crete, p.44], by Victoria Kyriakopoulos.</ref> <gallery mode="packed" heights="160"> File:Chania harbour.jpg|Beneško pristanišče v [[Hanija|Haniji]] File:Ενετικό λιμάνι Ρεθύμνου 0301-HDR.jpg|Mračni pogled na staro pristanišče [[Retimno]] File:Venetian Arsenals in Heraklion Crete.jpg|Pogled na pristanišče [[Iraklion]] File:Agios Nikolaos R02.jpg|Staro pristanišče [[Agios Nikolaos, Kreta|Agios Nikolaos]] </gallery> === Uprava === Kreta s svojimi bližnjimi otoki tvori regijo Kreta ({{lang-el|Περιφέρεια Κρήτης|translit=}}, {{Lang|el-Latn|Periféria Krítis}}, {{IPA-el|periˈferia ˈkritis|}}), eno od 13 regij Grčije, ki so bile ustanovljene z upravno reformo leta 1987.<ref>Π.Δ. 51/87 "Καθορισμός των Περιφερειών της Χώρας για το σχεδιασμό κ.λ.π. της Περιφερειακής Ανάπτυξης" (''Determination of the Regions of the Country for the planning etc. of the development of the Region'', [[Efimeris tis Kyverniseos|ΦΕΚ]] A 26/06.03.1987</ref> V okviru ''[[Kallikratov program|Kalikratovega programa]]'' iz leta 2010 so bile pristojnosti in avtoriteta regij na novo opredeljene in razširjene. Regija ima sedež v Iraklionu in je razdeljena na štiri regionalne enote (prefekture pred Kallikratom). Od zahoda proti vzhodu so to: Hanija, Retimno, Iraklion in Lasithi. Te so nadalje razdeljene na 24 občin. Od 1. januarja 2011 je regionalni guverner Stavros Arnaoutakis iz Panhelenskega socialističnega gibanja. Prvič je bil izvoljen leta 2010, bil je ponovno izvoljen v letih 2014, 2019 in 2023. === Mesta === Iraklion je največje mesto in [[glavno mesto]] Krete, v katerem živi več kot četrtina prebivalstva otoka. Hanija je bila glavno mesto do leta 1971. Nekatera mesta so: *[[Iraklion]] (Iraklion ali Kandia) (144.422 prebivalcev) *[[Hanija]] (Haniá) (88.525 prebivalcev) *[[Retimno]] (34.300 prebivalcev) *[[Ierapetra]] (23.707 prebivalcev) *[[Agios Nikolaos, Kreta|Agios Nikolaos]] (20.679 prebivalcev) *[[Sitia]] (14.338 prebivalcev) <gallery widths="200" heights="160"> File:Venetian Fortress in Heraklion Crete NE side.jpg|Beneška trdnjava v Iraklionu File:Kreta - Chania - Kathedrale der drei Märtyrer.jpg|Stolnica v Haniji File:Rethymno Fortezza Mosque 02.JPG|Utrjena mošeja v Retimnu File:Sitia R01.jpg|Beneška trdnjava na vrhu v Sitiji </gallery> === Demografija === Po uradnih podatkih popisa grškega statističnega urada se je prebivalstvo regije med letoma 2011 in 2021 povečalo za 1343 ljudi, kar je 0,22-odstotno povečanje.<ref>{{navedi splet |title=Μόνιμος Πληθυσμός - ELSTAT |url=https://www.statistics.gr/el/2021-census-res-pop-results |access-date=2023-03-30 |website=www.statistics.gr |archive-date=30 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230330170115/https://www.statistics.gr/el/2021-census-res-pop-results |url-status=dead }}</ref> Na otoku živi 624.408 prebivalcev, od tega 308.608 moških in 315.800 žensk, kar predstavlja 49,4 % oziroma 50,6 % prebivalstva. == Gospodarstvo == Gospodarstvo Krete temelji predvsem na storitvah in turizmu. Vendar ima kmetijstvo tudi pomembno vlogo in Kreta je eden redkih grških otokov, ki se lahko preživi brez turistične industrije.<ref>[https://books.google.com/books?id=z3vxvYOZkj4C&pg=PR11 The rough guide to Crete, Introduction, p. ix] by J. Fisher and G. Garvey.</ref> Gospodarstvo se je začelo vidno spreminjati v sedemdesetih letih, ko je turizem pridobival na pomenu. Čeprav ostaja poudarek na kmetijstvu in živinoreji, je zaradi podnebja in reliefa otoka upadla proizvodnja in opazna širitev storitvenih dejavnosti (predvsem povezanih s turizmom). Vsi trije sektorji kretskega gospodarstva (kmetijstvo/kmetijstvo, predelava-pakiranje, storitve) so neposredno povezani in soodvisni. Otok ima dohodek na prebivalca veliko višji od grškega povprečja, medtem ko je brezposelnost približno 4 %, kar je ena šestina celotne države. Kot v mnogih regijah Grčije so [[vinogradništvo]] in oljčni nasadi pomembni; gojijo tudi pomaranče, citrone in avokado. Do nedavnega so veljale omejitve pri uvozu banan v Grčijo, zato so banane na otoku gojili predvsem v rastlinjakih. Mlečni izdelki so pomembni za lokalno gospodarstvo in obstajajo številni posebni siri, kot so mizitra, antotiros in kefalotiri. 20 % grškega vina pridelajo na Kreti, večinoma v regiji Peza.<ref>{{navedi splet|url=https://www.crete.org.uk/|title=Crete information|website=Crete|accessdate=2024-06-18|archive-date=2005-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20050213023141/http://crete.org.uk/|url-status=dead}}</ref> Bruto domači proizvod (BDP) regije je leta 2018 znašal 9,4 milijarde EUR, kar je predstavljalo 5,1 % grške gospodarske proizvodnje. BDP na prebivalca, prilagojen glede na kupno moč, je v istem letu znašal 17.800 evrov ali 59 % povprečja EU27. BDP na zaposlenega je znašal 68 % povprečja EU. Kreta je regija v Grčiji s petim najvišjim BDP na prebivalca.<ref>{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/10474907/1-05032020-AP-EN.pdf/81807e19-e4c8-2e53-c98a-933f5bf30f58|title=Regional GDP per capita ranged from 30% to 263% of the EU average in 2018|website=Eurostat}}</ref> Na otoku so tri [[Letališče|letališča]], ki se nahajajo pri Haniji, Iraklionu in Sitii. Po severni strani Krete poteka [[Evropska pot E75|glavna otočna hitra cesta]], ostala naselja pa so povezana večinoma z asfaltiranimi regionalnimi cestami. === Turizem === Turistično najbolj obiskani kraji na Kreti so: *''[[soteska Samariá]]'' (z 18 kilometri najdaljša evropska [[soteska]]), *''[[Knosos]]'' (ostanki [[Minojska doba|minojske]] palače), *''[[Matala]]'' (ribiška vasica, poznana kot nekdanje prebivališče [[hipi]]jev), *''Vai'' (plaža, obdana z gozdom dateljnovih [[Palma (razločitev)|palm]]), *''Gortina'' (ostanki [[Rimsko cesarstvo|rimske]] naselbine), *''Moni Toplou'' (samostan [[grška pravoslavna cerkev|grške pravoslavne cerkve]]). <gallery mode=packed> File:Gortys R02.jpg|Pogled na Gortin File:Festos1(js).jpg|Arheološko najdišče [[Fajstos]] File:Knossos south propylaeum.jpg|Ruševine [[Knosos|palače v Knososu]] File:Archaeological Museum of Chania.jpg|Arheološki muzej [[Hanija]] File:AMC Intern of Museum of Chania (Crete) 2.jpg|Arheološki muzej Hanija File:Chania naval museum.jpg|Pomorski muzej na Kreti File:Pluto Serapis and Persephone Isis Heraklion museum.jpg|[[Pluton (mitologija)|Pluton]] in [[Perzefona]] v muzeju v Iraklionu File:Jars in Malia Crete the two.jpg|Posoda v [[Malija, Kreta|Maliji]], Kreta </gallery> == Rastlinstvo in živalstvo == === Rastlinstvo === {{glavni|Sredozemski gozdovi Krete}} Minojci so prispevali k [[krčenje gozdov|krčenju gozdov]] na Kreti. V 17. stoletju je prišlo do nadaljnjega krčenja gozdov, »tako da ni bilo več na voljo lokalnih zalog drva«.<ref>{{navedi knjigo |last1=Sands |first1=Roger |title=Forestry in a Global Context |date=2005 |page=27 |url=https://books.google.com/books?id=UO1DAI60IQEC&q=crete+deforestation&pg=PA27 |access-date=24 September 2019|isbn=9780851990897 }}</ref> Pogosti divji cvetovi so med drugim: kamilica, marjetica, gladiola, hijacinta, perunika, mak, ciklama in tulipan. Na otoku je več kot 200 različnih vrst divjih [[kukavičevke|orhidej]] in to vključuje 14 vrst ''Ophrys cretica''.<ref name=flora>[https://books.google.com/books?id=KVYFI9NzLz0C&pg=PA68 Crete p.68] by Victoria Kyriakopoulos</ref> Kreta ima bogato paleto avtohtonih zelišč, vključno z navadnim žajbljem, rožmarinom, timijanom in origanom. Med redka zelišča sodi endemična kretska ditanija in železovka, ''Sideritis syriaca'', znana kot malotira (Μαλοτήρα). Sorte kaktusov vključujejo užitno opuncijo. Pogosta drevesa na otoku so kostanj, cipresa, hrast, oljka, bor, platana in tamarisk. Drevesa so običajno višja na zahodu otoka, kjer je vode več. <gallery widths="200px" heights="200px"> File:044 Dracunculus vulgaris at Akrotiri peninsula, Crete, Greece.jpg|Kačja lilija(''Dracunculus vulgaris'') File:Ophrys cretica-001.jpg|''[[Ophrys cretica]]'' - Ciprska čebelja orhideja </gallery> === Živalstvo === Kreta je izolirana od celinske Evrope, Azije in Afrike, kar se odraža v raznolikosti živalstva in rastlinstva. Posledično imata favna in flora Krete veliko namigov za razvoj vrst. Na otoku Kreta v nasprotju z drugimi deli Grčije ni človeku nevarnih živali. Dejansko so stari Grki pomanjkanje velikih sesalcev, kot so medvedi, volkovi, šakali in strupene kače, pripisovali delu [[Herkul]]a (ki je na Peloponez odnesel živega kretskega bika). Herkul je želel počastiti [[Zevs]]ov rojstni kraj tako, da je s Krete odstranil vse 'škodljive' in 'strupene' živali. Kasneje so Krečani verjeli, da je otok s svojimi eksorcizmi in blagoslovi očistil nevarnih bitij [[sveti Pavel|apostol Pavel]], ki je na otoku Kreti živel dve leti. Prirodoslovni muzej na Kreti deluje pod vodstvom Univerze na Kreti in dva akvarija – ''Aquaworld'' v Hersonissosu in ''Cretaquarium'' v ​​Gournesu, prikazujeta morska bitja, ki so običajna v vodah Krete. ==== Prazgodovinska favna ==== Pritlikavi sloni, pritlikavi povodni konj, pritlikavi mamuti, pritlikavi jeleni in velikanske sove neleteče so bili doma na pleistocenski Kreti.<ref>Van der Geer, A.A.E., Dermitzakis, M., De Vos, J., 2006. Crete before the Cretans: the reign of dwarfs. Pharos 13, 121–132. Athens: Netherlands Institute.[http://users.uoa.gr/~geeraae/publications/2006-Pharos-Crete.pdf PDF]</ref><ref>{{navedi splet| url = https://singleparentsonholiday.co.uk/crete-10-fun-facts-and-interesting-insights/| title = Crete: 10 Fun Facts and Interesting Insights| date = 7 April 2019}}</ref> Njihovi predniki bi lahko prispeli na otok v času mesinske krize slanosti. ==== Sesalci ==== Sesalci na Kreti so ranljivi [[kri-kri]] (''Capra aegagrus cretica''), ki ga je mogoče videti v narodnem parku soteske Samaria in na Thodorouju,<ref>{{navedi splet|author=Αναρτήθηκε από admin |url=http://to-pio.blogspot.gr/2011/11/blog-post_22.html |title=ΤΟΠΙΟ: Θοδωρού, η άγνωστη νησίδα του Βενετικού ναυτικού οχυρού, των κρι-κρι και η απαγόρευση προσέγγισης |publisher=To-pio.blogspot.gr |access-date=26 March 2013}}</ref> in na otokih Dia in Agioi Pantes (otočka ob severni obali), kretska divja mačka in kretska bodičasta miška. Drugi kopenski sesalci so podvrste kretske kune, kretske podlasice, kretskega jazbeca, kretske divje mačke, dolgouhega ježa in užitnega polha. Kretska rovka, vrsta belozobe rovke, velja za endemično na otoku Kreta, ker je druga vrsta rovke neznana. Je [[relikt]]na vrsta rovk ''Crocidura'', katere fosile so našli v pleistocenski dobi. Danes jo je mogoče najti le v visokogorju Krete.<ref>{{navedi knjigo |title=Atlas of terrestrial mammals of the Ionian and Aegean islands |url=https://books.google.com/books?id=Y4J0Hzo0o4gC&pg=PA43 |publisher=De Gruyter |page=43|isbn = 9783110254587|date = 30 October 2012}}</ref> Velja za edini preživeli ostanek endemične vrste pleistocenskih sredozemskih otokov. Med vrste netopirjev sodijo: Blasiusov podkovnjak, [[mali podkovnjak]], [[veliki podkovnjak]], mali mišouhac, Geoffroyev netopir, [[brkati netopir]], [[belorobi netopir]], [[mali netopir]], [[Savijev netopir]], [[pozni netopir]], dolgouhi netopir, [[dolgokrili netopir]] in evropski prostorepi netopir.<ref name=icw>[http://www.intocrete.net/features/wildlife.asp Wildlife on Crete] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20231003150811/https://www.intocrete.net/features/wildlife.asp |date=2023-10-03 }} IntoCrete.com</ref> <gallery mode=packed> File:Kri-kri 1.jpg|Kri-kri (kretski kozorog) živi v zaščitenih naravnih parkih v soteski Samarije in na otoku Agios Theodoros File:Male Cretan ibex.jpg|Samec kretskega kozoroga File:Kritikos Lagonikos 02.jpg|Kretski hrt ali ''Kritikos Lagonikos'', ena najstarejših evropskih pasem lovskih psov </gallery> ==== Ptice ==== Različne vrste ptic vključujejo orle (lahko jih vidimo v Lasitiju), lastovke (povsod po Kreti poleti in vse leto na jugu otoka), pelikane (ob obali) in navadne žerjave. Kretske gore in soteske so zatočišča za ogroženega jastreba. Med vrste ptic sodijo: [[planinski orel]], [[kragulji orel]], [[brkati ser]], [[beloglavi jastreb]], [[sredozemski sokol]], [[sokol selec]], [[južni sokol]], [[postovka]], [[Lesna sova]], [[čuk]], [[siva vrana]], [[planinska kavka]], rdečekljuna vrana, in [[smrdokavra]]. Populacija beloglavih jastrebov na Kreti je največja otoška vrsta na svetu in je sestavljena iz večine populacije beloglavih jastrebov v Grčiji.<ref>{{cite journal |last1=Xirouchakis |first1=Stavros M. |last2=Mylonas |first2=Moysis |title=Status and structure of the griffon vulture (Gyps fulvus) population in Crete |journal=European Journal of Wildlife Research |date=December 2005 |volume=51 |issue=4 |pages=223–231 |doi=10.1007/s10344-005-0101-4|s2cid=24900498 }}</ref> ==== Plazilci in dvoživke ==== Želve je mogoče videti po celem otoku. Pod skalami se lahko najdejo kače. Krastače in žabe se razkrijejo, ko dežuje. Plazilci vključujejo egejskega stenskega kuščarja (''Podarcis erhardii''), balkansko zeleno kuščarico (''Lacerta trilineata''), navadnega kameleona (''Chamaeleo chamaeleon''), skinka ''Chalcides ocellatus'', kačjeokega skinka (''Ablepharus''), pozidnega gekona (''[[Tarentola mauritanica]]''), sredozemskega hišnega gekona (''Hemidactylus turcicus''), egejski goloprstnik (''[[Mediodactylus kotschyi]]''), grško želvo (''Testudo graeca'') in kaspijsko želvo (''Mauremys caspica''). Na otoku živijo štiri vrste kač, ki človeku niso nevarne. Štiri vrste vključujejo leopardjo kačo (lokalno znano kot ''Ochendra''), balkansko bičasto kačo (lokalno imenovano ''Dendrogallia''), kockasto kačo (v grščini imenovano ''Nerofido'') in edina strupena kača je nočna mačja kača, ki se je razvila tako, da zagotavlja šibek strup na zadnji strani ust, ki paralizira gekone in majhne kuščarje, in ni nevaren za ljudi. Morske želve so [[orjaška črepaha]] in [[glavata kareta]], ki sta obe ogroženi vrsti. Želva kareta gnezdi in se izleže na plažah na severni obali okoli Retimna in Hanije ter na plažah na južni obali ob zalivu Mesara.<ref name=turtle>[https://books.google.com/books?id=KVYFI9NzLz0C&pg=PA68 Crete p. 69], by Victoria Kyriakopoulos</ref> Dvoživke so [[zelena krastača]], volovska žaba (vnesena), [[zelena rega]] in kretska močvirska žaba (''Pelophylax cretensis'') (endemična).<ref>{{navedi knjigo | author=Dufresnes, C. | year=2019 | title=Amphibians of Europe, North Africa and the Middle East: A Photographic Guide | publisher=Bloomsbury Publishing | isbn=978-1-4729-4137-4 }}</ref> ==== Členonožci ==== Cikade, lokalno znane kot ''Tzitzikia'', oddajajo značilen ponavljajoč zvok ''tzi tzi'', ki v vročih poletnih dneh postane glasnejši in pogostejši. Vrste metuljev vključujejo metulja lastovičnega repka. Vrste moljev vključujejo molja kolibrija. Obstaja več vrst škorpijonov, kot je ''Euscorpius carpathicus'', katerih strup na splošno ni močnejši od ugriza komarja. ==== Raki in mehkužci ==== Rečni raki vključujejo polzemeljskega raka ''Potamon potamios''. Užitni polži so zelo razširjeni in se lahko zberejo na stotine in čakajo na padavine, da jih oživijo. ==== Morsko življenje ==== [[File:Loggerhead sea turtle.jpg|thumb|250px|Morska želva kareta gnezdi in se izleže ob plažah Retimna in Hanije ter v zalivu Mesara]] Poleg kopenskih sesalcev so morja okoli Krete bogata z velikimi morskimi sesalci. Ogrožena [[sredozemska medvedjica]] živi na skoraj vseh obalah države. Območje južno od Krete, znano kot Grško brezno, gosti kite, [[kit glavač|kita glavača]], [[delfini|delfine]] in pliskavke. Minojske freske, ki prikazujejo delfine v Kraljičinem megaronu v Knososu, kažejo, da so se Minojci dobro zavedali in slavili ta bitja. Lignji, hobotnice, morske želve in morski psi kladivarji živijo ali potujejo ob obali. Nekatere izmed rib v vodah okoli Krete so: ''Scorpaenidae'', [[kirnja]], ustnače, morski bič (''Dasyatis pastinaca''), navadni ožigalkar, rjava raža, črni bik (''Gobius niger''), cepavec (''Xyrichtys novacula''), zvezdar, pisanica (''Serranus scriba'') in druge. ''Cretaquarium'' in ''Aquaworld Aquarium'' sta dva od treh akvarijev v Grčiji. Sta v Gournesu oziroma Hersonisosu.<ref>[http://www.cretaquarium.gr/indexen.php Cretaquarium] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110626193821/http://www.cretaquarium.gr/indexen.php|date=26 June 2011}} Cretaquarium.gr</ref><ref name="scot">[http://www.britsincrete.net/john_mclaren_aquaworld.html Great Britons in Crete, John Bryce McLaren] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110319012949/http://www.britsincrete.net/john_mclaren_aquaworld.html|date=19 March 2011}} BritsinCrete.net</ref> == Okoljsko zaščitena območja == Okoljsko zaščitena območja so otok Elafonisi na obali jugozahodne Krete, palmov gozd Vai na vzhodni Kreti in Dionysades (oboje v občini Sitia, Lasithi). Vai ima palmovo plažo in je največji naravni palmov gozd v Evropi. Otok Chrysi, 15 kilometrov južno od Ierapetre, ima največji naravno gojeni gozd ''Juniperus macrocarpa'' v Evropi. Soteska Samaria je svetovni rezervat biosfere, soteska Rihtis pa je zaščitena zaradi svoje krajinske raznolikosti. Tudi Sitia UNESCO Global Geopark, dodan leta 2015 v UNESCO Geoparks, se nahaja na najbolj vzhodnem robu Krete. == Zgodovina == [[File:AMI - Stierrhyton.jpg|thumb|250px|Minojski riton v obliki bika, Arheološki muzej Iraklion]] [[File:Minoan fresco depicting a bull leaping scene, found in Knossos, 1600-1400 BC, Heraklion Archaeological Museum, Crete (30547636456).jpg|thumb|250px|Minojska freska iz Knososa, Arheološki muzej Iraklion]] [[File:Knossos Westbastion 05.jpg|250px|alt=|thumb|Minojska palača v Knososu]] V kasnejših obdobjih [[neolitik]]a in [[bronasta doba|bronaste dobe]], pod Minojci, je imela Kreta visoko razvito, pismeno civilizacijo. Vladale so mu različne starogrške entitete, [[Rimsko cesarstvo]], [[Bizantinsko cesarstvo]], [[Kretski emirat]], [[Beneška republika]] in [[Osmansko cesarstvo]]. Po kratkem obdobju neodvisnosti (1897–1913) pod začasno kretsko vlado se je pridružila [[Kraljevina Grčija|Kraljevini Grčiji]]. Med drugo svetovno vojno ga je okupirala nacistična Nemčija. === Prazgodovina === Kamnita orodja kažejo, da so arhaični ljudje morda obiskali Kreto že pred 130.000 leti, vendar ni dokazov o stalni poselitvi otoka vse do neolitika, okoli 7000 pr. n. št..<ref>{{Citation |last=Day |first=Jo |title=Crete, Archaeology of |date=2018 |url=http://link.springer.com/10.1007/978-3-319-51726-1_1434-2 |encyclopedia=Encyclopedia of Global Archaeology |pages=1–18 |access-date=2023-05-08 |place=Cham |publisher=Springer International Publishing |language=en |doi=10.1007/978-3-319-51726-1_1434-2 |isbn=978-3-319-51726-1}}</ref> Naselbine iz keramičnega neolitika v 7. tisočletju pred našim štetjem so uporabljale govedo, ovce, koze, prašiče in pse ter udomačene žitarice in stročnice; starodavni [[Knosos]] je bil mesto enega od teh večjih neolitskih (nato kasneje minojskih) najdišč.<ref>C. Michael Hogan. 2007 [http://www.themodernantiquarian.com/site/10854/knossos.html#fieldnotes Knossos fieldnotes] The Modern Antiquarian</ref> Druge neolitske naselbine so tiste v Kephali, Magasi in Trapezi. === Minojska civilizacija === {{glavni|Minojska doba}} Med bronasto dobo je bila Kreta središče minojske civilizacije, znana po svoji umetnosti, pisnih sistemih, kot je [[Linearna pisava A|linear A]], in po svojih ogromnih stavbnih kompleksih, vključno s palačo v Knososu. Njeno gospodarstvo je imelo koristi od trgovske mreže po večjem delu Sredozemlja, minojski kulturni vpliv pa se je razširil na Ciper, Kanaan in Egipt. Nekateri učenjaki domnevajo, da imajo legende, kot je tista o [[minotaver|minotavru]], zgodovinsko podlago v minojskih časih. === Mikenska civilizacija === {{glavni|Mikenska doba}} Leta 1420 pred našim štetjem je minojsko civilizacijo prevzela mikenska civilizacija iz celinske Grčije. Najstarejši vzorci pisave v grškem jeziku, kot jih je identificiral Michael Ventris, je arhiv [[Linearna pisava B|linearne B}} iz Knososa, datiran približno v 1425–1375 pr. n. št..<ref>{{navedi splet|first=Cynthia|last=Shelmerdine|title=Where Do We Go From Here? And How Can the Linear B Tablets Help Us Get There?|url=http://www2.ulg.ac.be/archgrec/IMG/aegeum/aegaeum18(pdf)/34%20Shelmerdine.pdf|access-date=27 March 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20111003195005/http://www2.ulg.ac.be/archgrec/IMG/aegeum/aegaeum18%28pdf%29/34%20Shelmerdine.pdf|archive-date=3 October 2011}}</ref> === Arhaično in klasično obdobje === Po propadu bronaste dobe so Kreto naselili novi valovi Grkov s celine. V [[Arhaična Grčija|arhaičnem]] obdobju se je razvilo več mestnih držav. Stik s celinsko Grčijo je bil omejen, grško zgodovinopisje pa kaže malo zanimanja za Kreto, zato je malo literarnih virov. Med 6. in 4. stoletjem pred našim štetjem je bila Kreta sorazmerno brez vojskovanja. Gortinski zakonik (5. stoletje pr. n. št.) je dokaz, kako je kodificirano civilno pravo vzpostavilo ravnovesje med plemiško močjo in državljanskimi pravicami. V poznem 4. stoletju pred našim štetjem je aristokratski red začel propadati zaradi endemičnih notranjih spopadov med elito, gospodarstvo Krete pa so oslabile dolgotrajne vojne med mestnimi državami. V 3. stoletju pred našim štetjem so Gortin, Kidonia (Hanija), Litos in Polirhenia izpodbijali primat starodavnega Knososa. Medtem ko so mesta še naprej plenila drug drugega, so v svoje spore povabila celinske sile, kot sta [[Makedonija (kraljestvo)|Makedonija]] in njeni tekmeci [[Rodos]] ter [[Ptolemajsko kraljestvo|Ptolemajski Egipt]]. Leta 220 pr. n. št. je otok mučila vojna med dvema nasprotujočima si koalicijama mest. Posledično je makedonski kralj Filip V. pridobil [[hegemonija|hegemonijo]] nad Kreto, ki je trajala do konca kretske vojne (205–200 pr. n. št.), ko so Rodošani nasprotovali vzponu Makedonije in so se Rimljani začeli vmešavati v kretske zadeve. V 2. stoletju pred našim štetjem je Ierapitna (Ierapetra) pridobila prevlado na vzhodni Kreti. === Rimska vladavina === {{glavni|Kreta in Cirenajka (rimska provinca)}} Kreta je bila vpletena v [[Mitridatske vojne]], ko je sprva odbila napad rimskega generala Marka Antonija Kretika leta 71 pr. n. št. Kljub temu je kmalu sledila divja triletna kampanja pod vodstvom Kvinta Cecilija Metela, opremljenega s tremi legijami. Kreto je Rim osvojil leta 69 pr. n. št., zaradi česar je Metel dobil naziv ''Creticus''. Gortin je postal glavno mesto otoka, Kreta pa je postala rimska provinca, skupaj s Cirenajko, ki se je imenovala ''Creta et Cyrenaica''. Arheološki ostanki kažejo, da je bila Kreta pod rimsko vladavino priča razcvetu in povečani povezanosti z drugimi deli cesarstva.<ref>{{navedi knjigo |last1=Jane Francis and Anna Kouremenos |title=Roman Crete: New Perspectives |date=2016 |publisher=Oxbow |location=Oxford |isbn=978-1785700958}}</ref> V 2. stoletju našega štetja so se vsaj tri mesta na Kreti (Litos, Gortin, Hierapitna) pridružila Panhellenionu, ligi grških mest, ki jo je ustanovil cesar Hadrijan. Ko je Dioklecijan ponovno razdelil cesarstvo, je bila Kreta skupaj s Cirenajko uvrščena pod škofijo Mezije, kasneje pa je [[Konstantin I. Veliki]] pod škofijo Makedonije. === Bizantinsko cesarstvo – prvo obdobje === [[File:Crete MoniArkadiou1 tango7174.jpg|250px|thumb|Samostan Arkadi]] Kreta je bila ločena od Cirenajke ok. leta 297. Ostala je provinca znotraj vzhodne polovice Rimskega cesarstva, običajno imenovanega Vzhodno rimsko (Bizantinsko) cesarstvo, potem ko je Konstantin leta 330 ustanovil drugo prestolnico v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]]. Leta 467 so Kreto napadli [[Vandali]], velika [[potres]]a leta 365 in 415, vpad [[Slovani|Slovanov]] leta 623, arabski vpadi leta 654 in 670 ter ponovno v 8. stol. Okoli leta 732 je cesar [[Leon III. Izavrijec]] otok prenesel iz jurisdikcije papeža v jurisdikcijo carigrajskega patriarhata.{{sfn|Gregory|Kazhdan|1991|p=546}} === Arabska vladavina === {{glavni|Kretski emirat}} [[File:The Cretan Saracens defeat the Byzantines under Damianos.jpg|thumb|250px|Bizantinci so pod poveljstvom Damijana napadli Kreto, vendar so jih premagali Saraceni, ok.828, kot ga je upodobil [[Ivan Skilica]]]] V 820-ih, po 900 letih kot rimski otok, so Kreto zavzeli andaluzijski [[Muladi]] pod vodstvom [[Omar I. Kretski|Abu Hafsa]],<ref name="Iberia">Reinhart Dozy, ''Histoire des Musulmans d'Espagne: jusqu'à la conquête de l'Andalousie par les Almoravides'' (French) pg. 711–1110, Leiden, 1861 & 1881, 2nd edition</ref> ki je ustanovil [[Kretski emirat]]. Bizantinci so leta 842 in 843 pod Teoktistosom začeli pohod, ki je zavzel večino otoka. Nadaljnji bizantinski pohodi leta 911 in 949 so bili neuspešni. Leta 960–61 je pohod [[Nikefor II. Fokas|Nikeforja Fokasa]] vrnil Kreto v Bizantinsko cesarstvo po stoletju in pol arabskega nadzora. === Bizantinsko cesarstvo – drugo obdobje === Leta 961 je Nikefor II. Fokas po izgonu Arabcev vrnil otok pod bizantinsko oblast.{{sfn|Panagiotakis|1987|p=XVI}} Izvedena so bila obsežna prizadevanja za spreobrnitev prebivalstva, ki sta jih vodila Ioannis Xenos in Nikon Pokornik.{{sfn|Gregory|Kazhdan|1991|pp=545–546}}{{sfn|Treadgold|1997|p=495}} Ponovna osvojitev Krete je bila velik dosežek za Bizantince, saj je obnovila bizantinski nadzor nad Egejskim primorjem in zmanjšala grožnjo saracenskih piratov, ki jim je Kreta predstavljala oporišče za operacije. Leta 1204 je [[četrta križarska vojna]] zavzela in oplenila cesarsko prestolnico Konstantinopel. Kreta je bila prvotno podeljena vodilnemu križarju Bonifaciju Montferratskemu pri razdelitvi plena, ki je sledila. Vendar je Bonifacij svojo pravico prodal [[Beneška republika|Beneški republiki]], katere sile so predstavljale večino križarske vojne. Beneški tekmec [[Genovska republika]] je takoj zavzela otok in šele leta 1212 so Benetke zagotovile Kreto kot kolonijo. === Beneška oblast === [[File:I Creta - Buondelmonti Cristoforo - 1420.jpg|thumb|250px|right|upright|Buondelmontijev zemljevid iz 15. stoletja]] Od leta 1212, v času beneške vladavine, ki je trajala več kot štiri stoletja, je otok zajela [[renesansa]], kar je razvidno iz umetniških del iz tega obdobja. Znan kot kretska šola ali postbizantinska umetnost, je med zadnjimi cvetovi umetniških tradicij propadlega cesarstva. To je vključevalo slikarja [[El Greco|El Greca]] in pisatelje Nicholasa Kalliakisa (1645–1707), Georgiosa Kalafatisa (profesorja) (ok. 1652–1720), Andreasa Musalusa (ok. 1665–1721) in Vitsentzosa Kornarosa.<ref>{{navedi knjigo|author1=Tiepolo, Maria Francesca |author2=Tonetti, Eurigio |title=I greci a Venezia| publisher=Istituto veneto di scienze|year=2002|page=201|isbn=978-88-88143-07-1 |quote= Cretese Nikolaos Kalliakis}}</ref><ref name=" Boehm, Eric H. 1995 755 ">{{navedi knjigo | author= Boehm, Eric H. |title= Historical abstracts: Modern history abstracts, 1450–1914, Volume 46, Issues 3–4 |publisher= American Bibliographical Center of ABC-Clio |year= 1995 |page=755 |oclc= 701679973 |quote= Between the 15th and 19th centuries the University of Padua attracted a great number of Greek students who wanted to study medicine. They came not only from Venetian dominions (where the percentage reaches 97% of the students of Italian universities) but also from Turkish-occupied territories of Greece. Several professors of the School of Medicine and Philosophy were Greeks, including Giovanni Cottunio, Niccolò Calliachi, Giorgio Calafatti... }}</ref><ref name=" Accademia nazionale dei Lincei 1977 429 ">{{navedi knjigo |title=Convegno internazionale nuove idee e nuova arte nell '700 italiano, Roma, 19–23 maggio 1975 |publisher=Accademia nazionale dei Lincei |year=1977 |page=429 |oclc= 4666566 |quote= Nicolò Duodo riuniva alcuni pensatori ai quali Andrea Musalo, oriundo greco, professore di matematica e dilettante di architettura chiariva le nuove idée nella storia dell’arte.}}</ref> [[File:Frangokastello R03.jpg|thumb|250px|left|Frangokastello so zgradili Benečani v letih 1371–74]] Pod vladavino katoliških Benečanov je mesto Candia veljalo za najbolje utrjeno mesto v vzhodnem Sredozemlju.<ref name="Greene">M. Greene. 2001. Ruling an island without a navy: A comparative view of Venetian and Ottoman Crete. ''Oriente moderno'', 20(81), 193–207</ref> Tri glavne utrdbe so bile Gramvousa, Spinalonga in Fortezza v Retimnonu. Druge utrdbe so trdnjava Kazarma v Sitiji in Frangokastello v Sfakiji. Leta 1492 so se na otok naselili [[Judje]], izgnani iz Španije.<ref>A.J. Schoenfeld. 2007. Immigration and Assimilation in the Jewish Community of Late Venetian Crete (15th–17th centuries). ''Journal of Modern Greek Studies'', 25(1), 1–15</ref> V letih 1574–77 je bila Kreta pod vladavino Giacoma Foscarinija kot generalnega providurja, Sindaceja in inkvizitorja. Glede na Starrov članek iz leta 1942 je bila vladavina Giacoma Foscarinija temna doba za Jude in Grke. Pod njegovo vladavino so morali nekatoličani plačevati visoke davke brez dodatkov. Leta 1627 je bilo v mestu Candia 800 Judov, približno sedem odstotkov mestnega prebivalstva. Marco Foscarini je bil v tem času beneški dož. === Osmanska vladavina === [[File:Vue du siege de Candie en 1669.jpg|thumb|250px|Obleganje Kandije, ki velja za eno najdaljših obleganj v zgodovini, je trajalo od leta 1648 do 1669]] [[File:A-3-37-68-Crete.jpg|thumb|250px|left|Nicolas Sanson, Kreta leta 1651]] [[File:Crete - ethnic map, 1861.jpg|thumb|250px|Etnična sestava otoka leta 1861 {{legend|#4b8ab2|pravoslavni Grki}} {{legend|#b43a3e| Kretski muslimani/turki}}]] [[File:Mosquée Kara Musa Pasha.JPG|thumb|250px|Mošeja Kara Musa Paša, Retimno]] Osmani so leta 1669 po obleganju Kandije osvojili Kreto (''Girit Eyâleti''). Številni grški Krečani so po osmansko-beneških vojnah zbežali v druge regije Beneške republike, nekateri so celo uspevali, kot je družina Simone Stratigo (okoli 1733 – okoli 1824), ki se je leta 1669 preselila s Krete v Dalmacijo.<ref name=" Carlo Capra, Franco Della Peruta, Fernando Mazzocca 2002 pp.200">{{navedi knjigo |author1=Carlo Capra |author2=Franco Della Peruta |author3=Fernando Mazzocca |title= Napoleone e la repubblica italiana: 1802–1805 |publisher= Skira |year= 2002 |page=200 |isbn=978-88-8491-415-6 |quote= Simone Stratico, nato a Zara nel 1733 da famiglia originaria di Creta (abbandonata a seguito della conquista turca del 1669)}}</ref> Islamska prisotnost na otoku je bila poleg vmesne arabske okupacije utrjena z osmanskim osvajanjem. Večina kretskih muslimanov je bilo lokalnih grških spreobrnjencev, ki so govorili kretsko grščino, vendar so v otoškem političnem kontekstu 19. stoletja krščansko prebivalstvo nanje začeli gledati kot na Turke. Sodobne ocene se razlikujejo, toda na predvečer [[Grška osamosvojitvena vojna|grške vojne za neodvisnost]] (1830) je bilo morda kar 45 % prebivalcev otoka muslimanov. Številni sufijski redovi so bili razširjeni po vsem otoku, najbolj razširjen je bil bektaški red, ki je imel vsaj pet ''[[Tekija (verska zgradba)|tekij]]''. Številni kretski Turki so zaradi nemirov pobegnili s Krete in se naselili v Turčiji, na Rodosu, v Siriji, Libiji in drugod. Do leta 1900 je bilo 11 % prebivalstva muslimanov. Tisti, ki so ostali, so bili leta 1924 preseljeni med Grčijo in Turčijo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.holidaytrust.nl/s/griekenland/kreta/|title=Vakantie Kreta – De beste Tips & Reviews {{!}} Holidaytrust.nl|language=nl|access-date=18 April 2019}}</ref> Med veliko nočjo leta 1770 je Daskalogiannis, ladjar iz Sfakie, ki mu je Orlovova flota obljubila podporo, ki ni nikoli prispela, sprožil upor proti osmanski oblasti na Kreti. Daskalogiannis se je na koncu predal osmanskim oblastem. Danes se letališče v Haniji imenuje po njem. Med grško vojno za neodvisnost je sultan [[Mahmud II.]] podelil oblast nad Kreto egiptovskemu vladarju Mohamedu Ali Paši v zameno za njegovo vojaško podporo. Kreta je bila nato izpuščena iz nove grške države, ustanovljene v skladu z Londonskim protokolom iz leta 1830. Njena uprava s strani Muhammada Alija je bila potrjena s konvencijo iz Kütahye iz leta 1833, vendar je bila neposredna osmanska oblast ponovno vzpostavljena z Londonsko konvencijo z dne 3. julija 1840. Iraklion je bil obdan z visokim [[obzidje]]m in [[bastijon]]i ter se do 17. stoletja razširil proti zahodu in jugu. Najbolj razkošno območje mesta je bil severovzhodni kvadrant, kjer se je zbirala elita. Mesto je pod vladavino Osmanov dobilo drugo ime, »zapuščeno mesto«. Urbanistična politika, ki so jo Osmani uporabili za Kandijo, je bila dvostranski pristop. Prva so bila verska darila. Zaradi tega je osmanska elita prispevala k izgradnji in obnovi porušenega mesta. Druga metoda je bila povečanje števila prebivalstva in mestnih prihodkov s prodajo mestnih posesti. Po besedah ​​Molly Greene (2001) je bilo med osmansko vladavino veliko zapisov o transakcijah z nepremičninami. V zapuščenem mestu so manjšine dobile enake pravice pri nakupu posesti. Kristjani in Judje so lahko kupovali in prodajali tudi na trgu nepremičnin. Kretski upor 1866–1869 ali Velika kretska revolucija ({{lang-el|links=no|Κρητική Επανάσταση του 1866}}) je bil triletni upor proti osmanski oblasti, tretji in največji v nizu uporov med koncem grške vojne za neodvisnost leta 1830 in ustanovitev neodvisne Kretske države leta 1898. Poseben dogodek, ki je sprožil močan odziv v liberalnih krogih zahodne Evrope, je bil ''Arkadijev holokavst''. Dogodek se je zgodil novembra 1866, ko je velika osmanska vojska oblegala [[samostan Arkadiu]], ki je služil kot sedež upora. Poleg njegovih 259 branilcev se je v samostan zateklo preko 700 žena in otrok. Po nekaj dneh težkih bojev so Osmani vdrli v samostan. Takrat je opat samostana zažgal smodnik, ki je bil shranjen v samostanskih trezorjih, kar je povzročilo smrt večine upornikov ter tam zatečenih žensk in otrok. === Kretska država 1898–1908 === [[File:Revolutionnaires therissos.jpg|thumb|250px|Revolucionarji v Theriso]] Po ponavljajočih se uporih v letih 1841, 1858, 1889, 1895 in 1897 s strani Krečanov, ki so se želeli pridružiti Grčiji, so se velike sile odločile vzpostaviti red in februarja 1897 poslale čete. Na otoku so bile nato garnizone iz Velike Britanije, Francije, Italije in Rusije; Nemčija in Avstro-Ogrska sta se umaknili izpod okupacije v začetku leta 1898. V tem obdobju je Kreto upravljal odbor admiralov iz preostalih štirih sil. Marca 1898 so velesile z nenaklonjenim soglasjem sultana odredile, da bo otok v bližnji prihodnosti dobil avtonomijo pod osmanskim [[suzerenstvo|suzerenstvom]].<ref>Pinar Senisik, ''The Transformation of Ottoman Crete, Revolts, Politics and Identity in the Late Nineteenth century'' p. 165. I. B. Tauris, 2011.</ref> Septembra 1898 je pokol v Kandiji v mestu Kandija, današnjem Iraklionu, pustil več kot 500 kretskih kristjanov in 14 britanskih vojakov mrtvih v rokah muslimanskih neregularnih sil. Posledično so admirali ukazali izgon vseh osmanskih vojakov in upraviteljev z otoka, kar je bilo na koncu končano do začetka novembra. Odločitev o podelitvi avtonomije otoku je bila uveljavljena in imenovan je bil visoki komisar, grški princ Jurij, ki je svojo funkcijo prevzel decembra 1898.<ref name=Holland>Robert Holland and Diane Markides, ''The British and the Hellenes: Struggles for Mastery in the Eastern Mediterranean 1850–1960''. p. 81. Oxford University Press, 2005.</ref> Zastavo Kretske države so izbrale sile, pri čemer je bela zvezda predstavljala otomansko suverenost nad otokom. [[File:Flag of Cretan State.svg|thumb|150px|left|Zastava Kretske države]] Leta 1905 so nesoglasja med princem Jurijem in ministrom [[Elefterios Venizelos|Elefteriosom Venizelosom]] glede vprašanja ''[[enosis]]'' (združitev z Grčijo), kot je prinčev avtokratski slog vladanja, povzročila upor Theriso, eden od voditeljev je bil Elefterios Venizelos. Princ Jurij je odstopil s položaja visokega komisarja in leta 1906 ga je zamenjal Alexandros Zaimis, nekdanji grški premier. Leta 1908 so kretski namestniki, ki so izkoristili domače nemire v Turčiji in čas, ko je Zaimis odšel z otoka, enostransko razglasili zvezo z Grčijo. Z izbruhom [[prva balkanska vojna|prve balkanske vojne]] je grška vlada razglasila, da je Kreta zdaj grško ozemlje. To je bilo mednarodno priznano šele 1. decembra 1913. === Druga svetovna vojna === [[File:Bundesarchiv Bild 141-0864, Kreta, Landung von Fallschirmjägern.jpg|thumb|250px|Nemški padalci, ki se med bitko za Kreto izkrcajo na Kreti]] [[File:Kandanos Mahnmal.jpg|thumb|250px|left|Vojni spomenik v Kandanosu]] Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil otok maja 1941 prizorišče bitke za Kreto. Prva 11-dnevna bitka je bila krvava in pustila več kot 11.000 ubitih ali ranjenih vojakov in civilistov. Zaradi ostrega odpora zavezniških sil in civilnih kretskih domačinov so invazijske sile utrpele velike izgube in [[Adolf Hitler]] je prepovedal nadaljnje obsežne padalske operacije do konca vojne. Med prvo in kasnejšo okupacijo so nemški strelski vodi redno usmrtili moške civiliste v maščevanje za smrt nemških vojakov; civiliste so naključno zbirali v lokalnih vaseh za množične poboje, kot na primer pri pokolu v Kondomariju in pokolu v Viannosu. Dvema nemškima generaloma so kasneje sodili in usmrtili zaradi njune vloge pri umoru 3000 prebivalcev otoka.<ref>[http://www.ess.uwe.ac.uk/WCC/warcrimgenrls.htm "Some Noteworthy War Criminals"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120401143013/http://www.ess.uwe.ac.uk/WCC/warcrimgenrls.htm |date=1 April 2012 }}, Source: ''History of the United Nations War Crimes Commission and the Development of the Laws of War'', United Nations War Crimes Commission. London: HMSO, 1948, p. 526, updated 29 January 2007 by Stuart Stein (University of the West of England), accessed 22 January 2010</ref> Po propadu front drugod po Evropi so nemške sile oktobra 1944 evakuirale večji del Krete, tako da je območje, vključno s Hanijo, ostalo pod okupacijo. Naslednje leto, dan po [[Dan zmage v Evropi|dnevu VE]], so se preostali Nemci pod poveljstvom generalmajorja Hansa-Georga Benthacka v Knososu predali britanskemu generalmajorju Colinu Callanderju.<ref>{{navedi knjigo |title=Crete: The Battle and the Resistance |first=Antony |last=Beevor |authorlink= |page=176 |publisher=John Murray |year=2005 |isbn=978-0-7195-6831-2}}</ref> === Državljanska vojna === Po ''Dekemvriani'' v Atenah so bili kretski levičarji tarča desničarske paravojaške organizacije National Organisation of Rethymno (EOR), ki je januarja 1945 izvajala napade na vasi Koksare in Melampes ter Retimno. Ti napadi niso eskalirali v upor polnega obsega, kot so to storili na grški celini in kretski ELAS ni predal svojega orožja po pogodbi v Varkizi. Nelagodno premirje se je ohranilo do leta 1947 z vrsto aretacij pomembnih komunistov v Haniji in Iraklionu. Spodbujena z ukazi osrednje organizacije v Atenah je KKE sprožila upor na Kreti; ki označuje začetek grške državljanske vojne na otoku. Na vzhodni Kreti se je grška demokratična vojska (DSE) trudila vzpostaviti svojo prisotnost v Diktiju in [[Gora Ida (Kreta)|Psiloritesu]]. 1. julija 1947 je 55 preživelih borcev DSE padlo v zasedo južno od Psiloritesa, nekaj preživelih članov enote se je uspelo pridružiti ostalim DSE v Lefka Ori.{{sfn|Margaritis|2006|pp=441–447}} Regija Lefka Ori na zahodu je ponujala ugodnejše pogoje za upor DSE. Poleti 1947 je DSE napadel in oropal letališče Maleme in avtomobilsko skladišče v Hrisopigiju. Njeno število je naraslo na približno 300 borcev. Naraščanje števila DSE skupaj z izpadom pridelka na otoku je povzročilo resne logistične težave za upornike. Komunisti so se zatekli k lovljenju živine in zaplembam pridelka, kar je problem rešilo le začasno. Jeseni 1947 je grška vlada ponudila velikodušne pogoje amnestije kretskim borcem DSE in gorskim banditom, od katerih so se mnogi odločili opustiti oborožen boj ali prebegniti k nacionalistom. 4. julija 1948 so vladne enote sprožile obsežno ofenzivo na sotesko Samariá. Veliko vojakov DSE je bilo ubitih v bojih, medtem ko so preživeli razpadli v majhne oborožene skupine. Oktobra 1948 je bil v zasedi ubit sekretar kretske KKE Giorgos Tsitilos. Do naslednjega meseca je v Lefka Oriju ostalo aktivnih le še 34 borcev DSE. Upor na Kreti je postopoma usahnil, zadnji dve vztrajni strani sta se predali leta 1974, 25 let po koncu vojne v celinski Grčiji.{{sfn|Margaritis|2006|pp=447–452}} == Glej tudi == * [[Minojski izbruh]] * [[Santorini]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Crete}} {{wikislovar}} * {{official website|https://gavalochorigreece.org|name=Official Website of Gavalochori Village, Crete}} {{in lang|en}} * [https://cretelocals.com Crete Locals] comprehensive guide of Crete Island (in English) * [http://www.nhmc.uoc.gr/en Natural History Museum of Crete] at the University of Crete * [http://www.cretaquarium.gr/ Cretaquarium Thalassocosmos] in Heraklion. * [http://www.aquaworld-crete.com Aquaworld Aquarium] in Hersonissos. * [http://oxfordbibliographiesonline.com/display/id/obo-9780195389661-0071 Ancient Crete] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200530225110/http://oxfordbibliographiesonline.com/display/id/obo-9780195389661-0071 |date=30 May 2020 }} at Oxford Bibliographies Online: Classics. * [http://www.visitgreece.gr/en/greek_islands/crete Official Greek National Tourism Organisation website] * [https://web.archive.org/web/20121123155346/http://www.360travelguide.com/travelpack/resort.asp?Resort=Crete&Code=780spl04 Interactive Virtual Tour of Crete] {{Peripheries of Greece}} [[Kategorija:Kreta| ]] [[Kategorija:Otoki Grčije v Egejskem morju]] [[Kategorija:Periferije Grčije]] {{normativna kontrola}} fzst91umcblpx3pljgiuth50eerdz7v Beograd 0 6448 6682617 6682106 2026-05-29T13:51:41Z Pinky sl 2932 pp ref 6682617 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name=Beograd |native_name={{lang|sr-Cyrl|Београд}}<br />{{lang|sr-Latn|Beograd}} |native_name_lang=sr|settlement_type=[[Glavno mesto]] |official_name=Beograd<br />{{lang|sr-Cyrl|Град Београд}}<br />{{lang|sr-Latn|Grad Beograd}}|anthem={{lang|sr-Cyrl|Химна Београду}}<br />{{lang|sr-Latn|Himna Beogradu}}<br /> |other_name= |image_skyline={{multiple image | border = infobox | perrow = 1/2/3/2/2 | total_width = 280 | align = center | caption_align = center | image1 = Panorama Belgrad.jpg | caption1 = Panorama Beograda s cerkvijo sv. Save v sredini zgoraj | image2 = Belgrad2006parlament.jpg | caption2 = Narodna skupščina | image3 = Novi Dvor (1).JPG | caption3 = [[Novi dvor|Novi Dvor]] | image4 = Avalski toranj u Beogradu 2022.jpg | caption4 = Stolp Avala | image5 = Belgrade Tower.jpg | caption5 = Beograjski stolp | image6 = Kula_Gardoš_(Kula_Sibinjanin_Janka).jpg | caption6 = Stolp Gardoš | image7 = Zindan kapija i most.jpg | caption7 = Beograjska trdnjava | image8 = Avala zimi.jpg | caption8 = Spomenik neznanemu junaku }} |image_flag=Flag of Belgrade.svg|flag_size=|image_seal=|image_shield=Small Coat of Arms Belgrade.svg|pushpin_map_caption=Položaj znotraj Srbije##Položaj znotraj Evrope |pushpin_relief=1 |pushpin_map=Serbia#Europe |subdivision_type=Država |subdivision_name={{flag|Srbija}} |subdivision_type1=Mesto |subdivision_type2=Število občin |subdivision_name1=Beograd |subdivision_name2=17| established_title=Ustanovitev |established_date=Pred letom 279 pr. n. št. ([[Singidunum]])<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |title=Ancient Period |publisher=City of Belgrade |date=5 October 2000 |access-date=16 November 2010 |archive-date=16 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216090323/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |url-status=live }}</ref> |governing_body=Mestna skupščina Beograda |government_type= |leader_party= |leader_title=Župan| leader_name={{Wikidata|P6}} |area_footnotes=<ref name="zavod za statistiku grada beograda" /> |area_magnitude= |area_total_km2=389,12 |area_urban_km2=506,14 |area_metro_km2=3234,96 |area_metro_sq_mi= |area_rank= |elevation_footnotes=<ref name="zavod za statistiku grada beograda" /> |elevation_m=117 |elevation_ft=384 |population_as_of=2022 |population_metro=1.682.720<ref name="Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025">{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf |title=ОПШТИНЕ И РЕГИОНИ У РЕПУБЛИЦИ СРБИЈИ 2025: Подаци по општинама и градовима |trans-title=Občije in regije republike Srbije 2025|work=ОПШТИНЕ И РЕГИОНИ У РЕПУБЛИЦИ СРБИЈИ 2025 |trans-work=Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025 |first=N/A |last=N/A|location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office of the Republic of Serbia] |date=25 December 2025 |access-date=28 January 2026}}</ref>{{rp|p=18}} |population_urban=1.298.661<ref name="census22-age-sex">{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234003.pdf |title=СТАРОСТ И ПОЛ: Подаци по насељима |trans-title=STAROST IN SPOL: Podatki po naseljih |work=Попис становништва, домаћинстава и станова 2022. године |trans-work=2022 Census of Population, Households and Dwellings |first=Miladin |last=Kovačević |location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office fensi the Republic of Serbia] |date=May 2023 |isbn=978-86-6161-230-5 |access-date=21 July 2025 |archive-date=25 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230525103423/https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/pdf/G20234003.pdf |url-status=live }}</ref><!--I can't find the number 1298661 anywhere in this document. It's possible that it's the result of summing urban areas.--> | population_total = 1.197.714<ref name="census22-ethnicity">{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234001.pdf |title=НАЦИОНАЛНА ПРИПАДНОСТ: Подаци по општинама и градовима |trans-title=ETNIČNOST: Podatki po občinah in mestih |work=Попис становништва, домаћинстава и станова 2022. године |trans-work=2022 Census of Population, Households and Dwellings |first=Miladin |last=Kovačević |location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office of the Republic of Serbia] |date=April 2023 |isbn=978-86-6161-228-2 |access-date=21 July 2025 |archive-date=29 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230629092047/https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/pdf/G20234001.pdf |url-status=live }}</ref>{{rp|p=38}} | population_density_km2 = 3.078 | population_density_urban_km2 = 2.565 | population_density_metro_km2 = 520 |population_demonym=Belgradian (language en)<br>Beograđanin (Београђанин) (m.) <br> Beograđanka (Београђанка) (f.) ([[Serbian language|sr]]) |demographics_type2=BDP {{Nobold|(nominalno, 2024)}} | demographics2_footnotes = <ref name="BelgradeGDP24">{{Cite|title=Регионални бруто домаћи производ, 2024.|publisher=Republički zavod za statistiku Srbije|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Html/G20251324.html|access-date=2026-02-28}}</ref> |demographics2_title1=Metro |demographics2_info1=41,821 milijard [[Ameriški dolar|USD]] |blank1_name_sec1=[[Human Development Index|HDI]] (2022) |blank1_info_sec1=0,877<ref>{{cite web |url=https://globaldatalab.org/shdi/shdi/ |title=Sub-national HDI – Subnational HDI – Global Data Lab |website=globaldatalab.org |access-date=7 June 2019 |archive-date=14 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190314102820/https://globaldatalab.org/shdi/shdi/ |url-status=live }}</ref><br />{{color|#090|zelo visok}} · [[List of Serbian regions by Human Development Index|1. od srbskih 25 regij]]|postal_code_type=Poštna številka|postal_code=11000 |area_code=+381(0)11 |area_code_type=Področna tel. št. |registration_plate=BG |iso_code=RS-00 |website={{URL|http://www.beograd.rs|beograd.rs}} |timezone1=Central European Time |blank_name_sec1=Mednarodno letališče |blank_info_sec1=Letališče Nikola Tesla ([[International Air Transport Association airport code|BEG]]) }} '''Beograd''' ({{okr|arh.|arhaično, starinsko}} {{jezik-sl|Belgrad, Beligrad, Belgrade}}<ref name=":02">{{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec|first=Antol |year=1578 |location=Ljubljana|cobiss=71869952|page=101 dlib (48-original)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-eksonimov/8262672/belgrad|title=Belgrad - Slovar slovenskih eksonimov|website=termania.net|accessdate=2024-11-20}}</ref><ref>{{cite journal|date=23 May 1888|title=Iz Dunaja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04CVYR78|journal=Kmetijske in rokodelske novice|volume=46|issue=21|pages=171-172}}</ref>) je [[Glavno mesto|glavno]] in [[Seznam mest v Srbiji|največje mesto]] [[Srbija|Srbije]], ki stoji ob sotočju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] ter na stičišču [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in [[Balkan|Balkanskega polotoka]]. <ref name="city of belgrade-2">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1299561 |title=Why invest in Belgrade? |publisher=City of Belgrade |access-date=11 October 2010 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924080008/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1299561 |url-status=live }}</ref> Po popisu iz leta 2022 je Beograd imel 1.197.114 prebivalcev, njegovo mestno območje ima 1.298.661 prebivalcev, medtem ko število prebivalcev upravnega območja mesta (ki približno ustreza njegovemu metropolitanskemu območju) znaša 1.681.405 oseb.<ref>{{Cite news |date=2025 |title=Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025. Data by settlements |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf}}</ref> Je eno največjih mest jugovzhodne Evrope in tretje največje mesto ob reki Donavi. Beograd je v evropskem in svetovnem merilu eno najstarejših neprekinjeno naseljenih mest. [[Vinčanska kultura]], ena najpomembnejših prazgodovinskih kultur [[Evropa|Evrope]], se je razvila prav na območju Beograda v 6. tisočletju pred našim štetjem. V antiki so regijo naseljevali [[Tračani|Trako]] - [[Dačani]], po letu 279 pred našim štetjem pa so mesto naselili [[Kelti]], ki so ga poimenovali ''[[Singidunum|Singidūn]]''.<ref name="city of belgrade-3">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=320 |title=Discover Belgrade |publisher=City of Belgrade |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090518005044/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=320 |archive-date=18 May 2009 |url-status=live}}</ref> Rimljani so ga osvojili pod vladavino [[Gaj Avgust Oktavijan|cesarja Avgusta]] in sredi 2. stoletja je mesto prejelo rimske [[mestne pravice]].<ref name="rich-1992"/> [[Slovani]] so ga naselili po letu 520, nato pa je večkrat prehajal med [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim]], [[Karolinško cesarstvo|Frankovskim]] in [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarskim cesarstvom]] ter [[Ogrska|Ogrsko kraljevino]], dokler ni leta 1284 postal sedež [[Seznam srbskih vladarjev|srbskega kralja]] [[Štefan Dragutin|Stefana Dragutina.]] Beograd je bil v času vladavine [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] prestolnica [[Srbska despotija|Srbskega despotata]], nato pa ga je njegov naslednik [[Đurađ Branković]] leta 1427 vrnil ogrskemu kralju. Opoldanski zvonovi v podporo ogrski vojski proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]] med obleganjem leta 1456 so do danes ostali razširjena cerkvena tradicija. Leta 1521 so Beograd osvojili Osmani in postal je sedež Smederevskega sandžaka.<ref>{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |title=The History of Belgrade |publisher=BelgradeNet Travel Guide |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081230032249/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |archive-date=30 December 2008 |url-status=dead}}</ref> Pogosto je prehajal iz osmanske v [[Habsburška monarhija|habsburško]] oblast, kar je med osmansko-habsburškimi vojnami imelo za posledico uničenje večine mesta. Po srbski revoluciji je bil Beograd leta 1841 ponovno imenovan za glavno mesto Srbije. Severni Beograd je do leta 1918 ostal najjužnejše [[Avstro-Ogrska|habsburško]] središče, nato pa je bil priključen mestu, ko so nekdanja avstro-ogrska ozemlja po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] postala del nove [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Beograd je bil glavno mesto [[Jugoslavija|Jugoslavije]] od njenega nastanka do njenega razpada.{{Notetag|Jugoslavija je to ime dobila ob ustavnih spremembah leta 1929. Država je razpadla leta 1992, nakar je državna tvorba Zvezna republika Jugoslavija obstajala pod tem imenom do preimenovanja v Srbijo in Črno goro leta 2003 ter razpadom leta 2006.}} Mesto ima pomembno strateško lego, zanj so se bojevali v 115 vojnah. Tako je bilo v svoji zgodovini najmanj 44-krat uničeno, petkrat bombardirano in večkrat oblegano.<ref name="nurden-2009">{{Navedi novice|last=Nurden|first=Robert|url=https://www.independent.co.uk/travel/europe/belgrade-has-risen-from-the-ashes-to-become-the-balkans-party-city-1651037.html|title=Belgrade has risen from the ashes to become the Balkans' party city|work=Independent|location=London|date=22 March 2009|accessdate=5 May 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326054925/http://www.independent.co.uk/travel/europe/belgrade-has-risen-from-the-ashes-to-become-the-balkans-party-city-1651037.html|archivedate=26 March 2009}}</ref> Beograd ima kot glavno mesto Srbije poseben [[Upravna delitev Srbije|upravni status]] znotraj Srbije.<ref name="city of belgrade">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |title=Assembly of the City of Belgrade |publisher=City of Belgrade |access-date=10 July 2007 |archive-date=13 January 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113130104/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |url-status=live }}</ref> Je sedež centralne vlade, upravnih organov in vladnih ministrstev, pa tudi dom skoraj vseh največjih srbskih podjetij, medijev in znanstvenih ustanov. Beograd je razvrščen kot beta-globalno mesto.<ref>{{cite web |title=The World According to GAWC 2012 |url=http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2012t.html |publisher=GAWC |access-date=10 January 2015 |archive-date=20 March 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140320212149/http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2012t.html |url-status=live }}</ref> V mestu se nahajajo Univerzitetni klinični center Srbije, bolnišnični kompleks z eno največjih zmogljivosti na svetu; [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]], ena največjih pravoslavnih cerkvenih stavb; in beograjska Arena, ena največjih pokritih aren v Evropi. Beograd je gostil pomembne mednarodne dogodke, kot so Donavska konferenca leta 1948, prvi [[Gibanje neuvrščenih|vrh gibanja neuvrščenih]] (1961), prvo večje srečanje [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]] (1977–1978), [[Pesem Evrovizije|tekmovanje za pesem Evrovizije]] ([[Pesem Evrovizije 2008|2008]]), pa tudi športne dogodke, kot so prvo svetovno prvenstvo v vodnih športih FINA (1973), [[Evropsko prvenstvo v nogometu|evropsko prvenstvo UEFA]] ([[Evropsko prvenstvo v nogometu 1976|1976]]), [[Univerzijada|poletna univerzijada]] (2009) in trikrat [[Evropsko prvenstvo v košarki|EuroBasket]] (1961, 1975, [[Evropsko prvenstvo v košarki 2005|2005]]). 21. junija 2023 je bil Beograd potrjen kot gostitelj specializirane razstave BIE - Expo 2027.<ref>{{cite web|url=https://www.bie-paris.org/site/en/about-specialised-expos|title=About|access-date=28 July 2021|archive-date=29 June 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230629230112/https://www.bie-paris.org/site/en/about-specialised-expos|url-status=live}}</ref> == Zgodovina == === Prazgodovina === [[Slika:Vinca_clay_figure_02.jpg|levo|sličica|240x240_pik|Figurica [[Vinčanska kultura|vinčanske kulture]], 4000–4500 pr.n.š.]] Orodja iz obdelanega kamna, ki so jih našli v Zemunu, kažejo, da so območje okoli Beograda v [[Paleolitik|paleolitiku]] in [[Mezolitik|mezolitiku]] naseljevali nomadski nabiralci. Nekatera od teh orodij so musterijske izdelave – pripadajo [[Neandertalec|neandertalcem]] in ne sodobnim ljudem. V bližini območja so odkrili tudi aurignaciensko in gravettiensko orodje, kar kaže na poselitev pred 50.000 in 20.000 leti.<ref>{{Cite journal |last1=Saric |first1=J. |doi=10.2298/STA0858009S |title=Paleolithic and mesolithic finds from profile of the Zemun loess |journal=Starinar |issue=58 |pages=9–27 |year=2008 |doi-access=free}}</ref> Prvi prebivalci v regiji, ki so se ukvarjali pretežno s kmetijstvom, so povezani z [[Neolitik|neolitsko]] [[Starčevska kultura|starčevsko kulturo]], ki je cvetela med 6200 in 5200 pr. n. št.<ref>{{Cite book |title=Fragmentation in Archaeology: People, Places, and Broken Objects |url=https://archive.org/details/fragmentationina0000chap |last=Chapman |first=John |year=2000 |publisher=Routledge |location=London |isbn=978-0-415-15803-9 |page=[https://archive.org/details/fragmentationina0000chap/page/236 236]}}</ref> V Beogradu in okolici je več starčevskih najdišč, vključno z istoimenskim najdiščem [[Starčevo, Pančevo|Starčevo]]. Starčevsko kulturo je nasledila [[vinčanska kultura]] (5500–4500 pr. n. št.), razvitejša in na kmetijstvu temelječa kultura, ki je zrasla iz prejšnjih starčevskih naselij in je prav tako poimenovana po najdišču v beograjski regiji (Vinča-Belo Brdo). Vinčanska kultura je znana po svojih zelo velikih naseljih, enih najzgodnejših naselij s stalno naselitvijo in nekaterih največjih v prazgodovinski Evropi.<ref>{{Cite book |title=The Vinča culture of south-east Europe: Studies in chronology, economy and society (2 vols) |last=Chapman |first=John |year=1981 |publisher=BAR |location=Oxford |isbn=0-86054-139-8 |series=BAR International Series |volume=117}}</ref> Z vinčansko kulturo so povezane tudi antropomorfne figurice, kot je [[Vinčanska kultura|Vinčanska Gospa]], najstarejša znana [[Bakrena doba|talilnica bakra]] v Evropi<ref>{{Cite book |title=The Vinča culture of south-east Europe: Studies in chronology, economy and society (2 vols) |last=Chapman |first=John |year=1981 |publisher=BAR |location=Oxford |isbn=0-86054-139-8 |series=BAR International Series |volume=117}}</ref> in proto-pisava, znana kot [[Vinčanski simboli|staroevropska pisava]], katere pojav sega okoli leta 5300 pr. n. š in ki se je razvila pred [[Sumerija|sumersko]] in [[Minojska doba|minojsko]].<ref>{{cite book |last=Haarmann |first=Harald |title=Geschichte der Schrift |publisher=C.H. Beck |year=2002 |isbn=978-3-406-47998-4 |page=20 |language=de}}</ref> V samem mestu, na Cetinjski ulici, so leta 1890 odkrili lobanjo paleolitskega človeka, datirano v obdobje pred 5000 pr. n. št.<ref>{{cite book |title=Српска породична енциклопедија, књига 3, Ба-Би |trans-title=Srbska družinska enciklopedija, Vol. 3, Ba-Bi |date=2006 |page=116 |editor-first=Radivoje |editor-last=Mikić |publisher=Narodna Knjiga, Politika |isbn=86-331-2732-6}}</ref> === Antika === [[Slika:Guardian_of_the_city.jpg|levo|sličica|[[Beograjska trdnjava]], zgrajena v dolgem razdobju od 2. do 18. stoletja, se nahaja na sotočju rek Save in [[Donava|Donave.]]]] Zgodnje znanje o območju Beograda je izpričano v različnih starodavnih mitih in legendah. Greben s pogledom na sotočje [[Sava|Save]] in Donave je bil na primer opredeljen kot eden od krajev v zgodbi o [[Jazon|Jazonu]] in [[Argonavti|Argonavtih]].<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=b7RWayXdH0UC&pg=PA3 |title=Belgrade A Cultural History |access-date=16 January 2016 |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=9780199704521 |date=29 October 2008 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416091412/https://books.google.com/books?id=b7RWayXdH0UC&pg=PA3 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/turkey/2259344/Jason-and-the-Argonauts-sail-again.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/turkey/2259344/Jason-and-the-Argonauts-sail-again.html |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live |title=Jason and the Argonauts sail again |access-date=16 January 2016 |newspaper=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]}}{{cbignore}}</ref> Tudi v antiki so območje naseljevala [[Prazgodovina jugovzhodne Evrope|paleobalkanska plemena]], vključno s [[Tračani]] in [[Donava|Dačani]], ki so vladali večjemu delu beograjske okolice.<ref>{{cite web |url=http://www.beogradskatvrdjava.co.rs/Belgrade-Fortress-history_2178-74_2176 |title=Belgrade Fortress history |access-date=18 January 2011 |publisher=Public Enterprise "Belgrade Fortress" |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110905092854/http://www.beogradskatvrdjava.co.rs/Belgrade-Fortress-history_2178-74_2176 |archive-date=5 September 2011}}</ref> Ožje območje Beograda so nekoč naseljevali pripadniki traško-dačanskega plemena Singi;<ref name="city of belgrade-3"></ref> po keltski invaziji leta 279 pr. n. št. so [[Skordiski|Skordisci]] mesto iztrgali iz njihovih rok in ga poimenovali [[Dačani|Singidūn]] (''d|ūn'', trdnjava).<ref name="city of belgrade-3"/> V letih 34–33 pr. n ''.'' št. je rimska vojska dosegla Beograd. V 1. stoletju našega štetja je postal [[Rimsko cesarstvo|romaniziran]] ''[[Singidunum]]'', do sredine 2. stoletja pa so rimske oblasti mesto razglasile za ''[[municipij]]'', ki se je do konca stoletja razvil v polnopravno ''[[Rimska kolonija|kolonijo]]'' (najvišji mestni razred).<ref name="rich-1992">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=_uMP91pRf0UC&pg=PA113 |title=The City in Late Antiquity |last=Rich |first=John |page=113 |publisher=CRC Press |year=1992 |isbn=978-0-203-13016-2 |access-date=1 October 2020 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416093705/https://books.google.com/books?id=_uMP91pRf0UC&pg=PA113 |url-status=live }}</ref> Medtem ko se je prvi krščanski [[Seznam rimskih cesarjev|cesar Rima]] – [[Konstantin I. Veliki|Konstantin I.]], znan tudi kot [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]] <ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-9109633/Constantine-I |title=Constantine I – Britannica Online Encyclopedia |encyclopedia=Britannica.com |archive-url=https://web.archive.org/web/20080618100901/https://www.britannica.com/eb/article-9109633/Constantine-I |archive-date=18 June 2008 |url-status=live |access-date=7 July 2009}}</ref> – rodil na ozemlju [[Niš|Naissusa]] južno od mesta, se je prvak rimskega krščanstva, Flavij Iovijan (Jovijan/Jovan), rodil v Singidunumu.<ref>{{cite web |url=http://artfl.uchicago.edu/cgi-bin/philologic/getobject.pl?c.25:1:283.harpers |archive-url=https://archive.today/20070813044518/http://artfl.uchicago.edu/cgi-bin/philologic/getobject.pl?c.25:1:283.harpers |url-status=dead |archive-date=13 August 2007 |title=Philologic Results- |publisher=The ARTFL Project |access-date=7 July 2009}}</ref> Jupijan je ponovno vzpostavil krščanstvo kot uradno religijo [[Rimsko cesarstvo|rimskega cesarstva]] in s tem končal kratkotrajno oživitev tradicionalnih rimskih religij pod svojim predhodnikom [[Julijan (rimski cesar)|Julijanom Odpadnikom]]. Leta 395&nbsp;n. št. je območje prešlo pod oblast Vzhodnega rimskega oziroma [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]].<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |title=History (Ancient Period) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=16 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216090323/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |url-status=live }}</ref> Čez Savo, nasproti Singidunuma, je stalo keltsko mesto Taurunum (Zemun); obe sta bili v rimskem in bizantinskem obdobju povezani z mostom.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |title=City of Belgrade – Ancient Period |publisher=Beograd.rs |date=5 October 2000 |access-date=7 July 2009 |archive-date=16 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216090323/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |url-status=live }}</ref> === Srednji vek === [[Slika:Bellgrad-Weissenburg_1400.jpg|levo|sličica|Beograd 1400, pred osmansko okupacijo.]] [[Slika:Byzantine_Empire_Themes_1025-en.svg|levo|sličica|Zemljevid Bizantinskega cesarstva ob smrti Bazilija II. leta 1025. Beograd je bil od leta 1018 po njeni osvojitvi, del Bolgarije.]] Leta 442 je območje opustošil [[Atila|Hun Atila]].<ref>{{cite book |first1=Gerard |last1=Friell |first2=Stephen |last2=Williams |title=The Rome that Did Not Fall: The Survival of the East in the Fifth Century |url=https://books.google.com/books?id=tGLN47tfT4UC&pg=PA67 |year=1999 |publisher=Psychology Press |isbn=978-0-415-15403-1 |page=67 |access-date=19 October 2015 |archive-date=10 June 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160610173616/https://books.google.com/books?id=tGLN47tfT4UC&pg=PA67 |url-status=live }}</ref> Leta 471 ga je med pohodom v obmoćke sedanje Italije zavzel [[Teoderik Veliki|Teodorik Veliki]], kralj Ostrogotov.<ref>{{cite book |author=Roy E. H. Mellor |title=Eastern Europe: a geography of the Comecon countries |url=https://books.google.com/books?id=uUoeAAAAMAAJ |year=1975 |publisher=Macmillan |page=43 |isbn=9780333173114 |access-date=19 October 2015 |archive-date=8 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160508041945/https://books.google.com/books?id=uUoeAAAAMAAJ |url-status=live }}</ref> Ko so Ostrogoti odšli, je mesto napadlo drugo germansko pleme, [[Gepidi]]. Leta 539 so ga ponovno zavzeli Bizantinci. Leta 577 se je v [[Trakija|Trakijo]] in [[Ilirik (rimska provinca)|Ilirik]] zgrnilo približno 100.000 Slovanov, ki so plenili mesta in se nato trajno naselili v regiji.<ref>{{cite book |last=Bury |first=J. B. |author-link=J. B. Bury |url=https://books.google.com/books?id=wDIJNvWb48YC |title=History of the Later Roman Empire from Arcadius to Irene Vol. II |publisher=Cosimo Classics |location=New York |year=2009 |orig-year=1889 |page=117 |isbn=978-1-60520-405-5 |access-date=1 October 2020 |archive-date=4 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190404203221/https://books.google.com/books?id=wDIJNvWb48YC |url-status=live }}</ref> [[Avari]] so pod [[Bajan I.|Bajanom I.]] do leta 582 osvojili celotno regijo in njeno novo slovansko prebivalstvo.<ref>''Warriors of the Steppe: a military history of Central Asia, 500 B.C. to 1700'', [https://books.google.com/books?id=yVwsxl_OI18C&pg=PA76 p. 76] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160503013333/https://books.google.com/books?id=yVwsxl_OI18C&pg=PA76 |date=3 May 2016 }}</ref> Po bizantinski ponovni osvojitvi območja bizantinska kronika ''[[De administrando imperio|De Administrando Imperio]]'' omenja Bele Srbe, ki so se na poti domov ustavili v Beogradu in od ''[[Strateg|stratega]]'' zahtevali ozemlja; prejeli so province na zahodu, proti Jadranu, ki so jim vladali kot podložniki [[Heraklij|Heraklija]] (610–641).<ref>Bohlau, 1964, ''Slavistische Forschungen, Volume 6'', p. 103. University of California.</ref> Leta 829 je [[Omurtag|kan Omurtag]] lahko Singidunum in njegovo okolico dodal Prvemu bolgarskemu cesarstvu.<ref>''A Concise History of Bulgaria'', R. J. Crampton, Edition 2, revised, Cambridge University Press, 2005, {{ISBN|1139448234}}, p. 10.</ref><ref>Земя на световен кръстопът, Борис Стоев Чолпанов, Изд. на Българската академия на науките, 1993, стр. 39.</ref> Prvi zapis imena ''Belograd'' se je pojavil 16. aprila 878 v papeškem pismu<ref>{{cite web |url=http://www.promacedonia.org/libi/2/gal/2_151.html |title=LIBI, t. II (1960) (2_151.jpg) |publisher=promacedonia.org |access-date=16 July 2015 |archive-date=24 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924124620/http://www.promacedonia.org/libi/2/gal/2_151.html |url-status=live }}</ref> [[Prvo bolgarsko cesarstvo|bolgarskemu vladarju]] [[Boris I. Bolgarski|Borisu I.]] To ime se pojavlja v več različicah: ''Alba Bulgarica'' v latinščini, ''Griechisch Weissenburg'' v visoki nemščini, ''Nándorfehérvár'' v madžarščini in ''Castelbianco'' v beneščini, med drugimi imeni, vse različice 'bela trdnjava' ali '[[Prvo bolgarsko cesarstvo|bolgarska]] bela trdnjava'. Nato je bilo mesto približno štiri stoletja bojišče med [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]], srednjeveškim [[Ogrska|Ogrskim kraljestvom]] in [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarskim cesarstvom]].<ref>{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_ancient.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=16 November 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110707223012/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_ancient.html |archive-date=7 July 2011 |url-status=dead}}</ref> [[Bazilij II.]] (976–1025) je v Beogradu namestil garnizijo.<ref>''Byzantium in the year 1000'',[https://books.google.com/books?id=CSZQ-VPFKoMC&pg=PA121 p. 121]</ref> Mesto je gostilo vojske [[Prva križarska vojna|prve]] in [[Druga križarska vojna|druge križarske vojne]],<ref name="beligradcom-1934">{{cite web |url=http://www.beligrad.com/history.htm |title=How to Conquer Belgrade – History |publisher=Beligrad.com |date=16 December 1934 |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090616085512/http://www.beligrad.com/history.htm |archive-date=16 June 2009 |url-status=dead}}</ref> toda že med [[Tretja križarska vojna|tretjim križarskim pohodom]] je [[Friderik I. Barbarossa|Friderik Barbarossa]] s svojimi 190.000 [[Tretja križarska vojna|križarji]] med prehodom skozi mesto videl Beograd v ruševinah.<ref>{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090628031001/http://www.belgradenet.com/belgrade_history.html |archive-date=28 June 2009 |url-status=dead}}</ref> Kralj [[Štefan Dragutin]] (vladal 1276–1282) je leta 1284 od svojega tasta [[Štefan V. Ogrski|Štefana V. Ogrskega]] prejel Beograd, ki je postal glavno mesto [[Sremsko kraljestvo|Srema]], vazalne države Ogrske kraljevine. Dragutin (madžarsko: ''Dragutin István'') velja za prvega [[Seznam srbskih vladarjev|srbskega kralja]], ki je vladal Beogradu.<ref name="beogradrs-4">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201247 |title=History (Medieval Serbian Belgrade) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924073223/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201247 |url-status=live }}</ref> Po bitkah na [[Bitka na Marici|Marici (1371)]] in [[Bitka na Kosovskem polju|na Kosovskem polju (1389)]] je Moravska Srbija, južno od Beograda, začela prehajati v sklop [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].<ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-9050991/Battle-of-the-Maritsa-River |title=Battle of Maritsa |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070614084904/https://www.britannica.com/eb/article-9050991/Battle-of-the-Maritsa-River |archive-date=14 June 2007 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-9046112/Battle-of-Kosovo |title=Battle of Kosovo |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070626175037/https://www.britannica.com/eb/article-9046112/Battle-of-Kosovo |archive-date=26 June 2007 |url-status=live}}</ref> Severna območja današnje Srbije so ostala del [[Srbska despotija|Srbske despotovine]] z Beogradom kot glavnim mestom. Mesto je cvetelo pod [[Stefan Lazarević|Stefanom Lazarevićem]], sinom srbskega kneza [[Lazar Hrebeljanović|Lazarja Hrebeljanovića]]. Lazarević je zgradil grad s citadelo in stolpi, od katerih sta ostala le Despotov stolp in zahodno obzidje. Prav tako je utrdil starodavno mestno obzidje, kar je despotovini omogočilo, da se je skoraj 70 let upirala osmanski osvojitvi. V tem času je bil Beograd zatočišče za številne prebivalce Balkana, ki so bežali pred osmansko oblastjo; domneva se, da je v tem obdobju imel med 40.000 in 50.000 prebivalcev. <ref name="beogradrs-4" /> [[Slika:Panorama_i_ratna_scena_zauzimanja_Beograda_1521._god.jpg|desno|sličica|230x230_pik|Osvojitev Beograda, 1521ː sultan [[Sulejman I.|Sulejman Veličastni]] je oblegal [[Beograjska trdnjava|beograjsko trdnjavo]]]] Leta 1427 je Stefanov naslednik [[Đurađ Branković]] vrnil Beograd [[Ogrska|ogrskemu kralju]] in [[Smederevska trdnjava|Smederevo]] postavil za svojo novo prestolnico. Čeprav so Osmani zavzeli večino [[Srbska despotija|Srbske despotade]], je bil Beograd, v madžarščini znan kot Nándorfehérvár, neuspešno oblegan leta 1440<ref name="beligradcom-1934"/> in 1456.<ref>{{cite book |last=Ćorović |first=Vladimir |author-link=Vladimir Ćorović |title=Istorija srpskog naroda |url=http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/index_l.html |year=1997 |publisher=[[Project Rastko]] |location=Banja Luka / Belgrade |language=sr |chapter=V. Despot Đurađ Branković |chapter-url=http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/4_5_l.html |access-date=17 July 2007 |isbn=86-7119-101-X |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130319070121/http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/index_l.html |archive-date=19 March 2013}}</ref> Ker je mesto predstavljalo oviro za osmansko napredovanje na Ogrsko, ga je leta 1456 oblegalo več kot 100.000 osmanskih vojakov,<ref name="belgradenetcom">{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081230032249/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |archive-date=30 December 2008 |url-status=dead}}</ref> krščanska vojska pod vodstvom ogrske generala [[János Hunyadi|Janeza Hunyadija]] pa ga je uspešno branila.<ref>{{cite web |last=Kovach |first=Tom R. |url=http://www.historynet.com/magazines/military_history/3030796.html |title=Ottoman-Hungarian Wars: Siege of Belgrade in 1456 |work=Military History |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070626184935/http://www.historynet.com/magazines/military_history/3030796.html |archive-date=26 June 2007 |url-status=dead}}</ref> ''Opoldanski zvon,'' ki ga je odredil [[Papež Kalist III.|papež Kalist III.,]] spominja na zmago po vsem krščanskem svetu in je danes kulturni simbol [[Madžarska|Ogrske]].<ref name="beligradcom-1934"/><ref>{{cite web |url=http://www.mek.oszk.hu/02000/02085/02085.htm |title=Hungary: A Brief History |publisher=Mek.oszk.hu |access-date=16 November 2010 |archive-date=24 October 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181024132929/http://mek.oszk.hu/02000/02085/02085.htm |url-status=live }}</ref> === Osmanska oblast in avstrijski vpadi === [[Slika:Belgrade_1684.jpg|levo|sličica|Beograd leta 1684]] Sedem desetletij po začetnem obleganju, 28. avgusta 1521, je trdnjavo s pomočjo 250.000 turških vojakov in več kot 100 ladij končno zavzel [[Sulejman I.|Sulejman Veličastni]]. Nato je bila večina mesta porušena do tal, celotno pravoslavno krščansko prebivalstvo pa so preselili v [[Carigrad|Istanbul]]<ref name="beligradcom-1934"/><ref>{{cite web |title=Ко су потомци Београђана које је Сулејман Величанствени пре пет векова одвео у Истанбул |url=http://www.rts.rs/page/magazine/ci/story/501/zanimljivosti/4279377/beograd-istambul-sulejman-velicanstveni.html |access-date=4 March 2021 |website=www.rts.rs |publisher=Radio Television of Serbia |archive-date=4 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210304093012/https://www.rts.rs/page/magazine/ci/story/501/zanimljivosti/4279377/beograd-istambul-sulejman-velicanstveni.html |url-status=live }}</ref> na območje, ki je od takrat znano kot [[Belgradski gozd]].<ref>{{cite web |url=http://www.roughguides.co.uk/website/travel/Destination/content/default.aspx?titleid=104&xid=idh573385336_0211 |archive-url=https://archive.today/20120909184933/http://www.roughguides.co.uk/website/travel/Destination/content/default.aspx?titleid=104&xid=idh573385336_0211 |url-status=dead |archive-date=9 September 2012 |title=The Rough Guide to Turkey: Belgrade Forest |publisher=Rough Guides |access-date=5 May 2009}}</ref> Beograd je postal sedež beograjskega pašalika (znanega tudi kot Smederevski sandžak) in hitro postal drugo največje osmansko mesto v Evropi; z več kot 100.000 prebivalci ga je prekašal le [[Konstantinopel]].<ref name="belgradenetcom"/> Osmanska oblast je uvedla [[Osmanska arhitektura|osmansko arhitekturo]], vključno s številnimi mošejami, in mesto je spet oživelo – tokrat pod orientalskim vplivom.<ref name="beogradrs-3">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201251 |title=History (Turkish and Austrian Rule) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924061435/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201251 |url-status=live }}</ref> [[Slika:Budapest,_Hungarian_National_Museum,_unknown_artist,_Siege_of_Belgrad,_1717.jpg|desno|sličica|Obleganje Beograda (1717) .]] Leta 1594 so Osmani zatrli velik srbski upor. V povračilo za upor je [[veliki vezir]] [[Kodža Sinan Paša|Sinan paša]] na planoti Vračar ukazal javni sežig [[Relikvija|relikvij]] [[Sveti Sava|svetega Save]]; v 20. stoletju so nato v spomin na ta dogodek zgradili [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]].<ref>{{cite journal |url=http://balkanologie.revues.org/index494.html?file=1 |title=Nationalism In Construction: The Memorial Church of St. Sava on Vračar Hill In Belgrade |last=Aleksov |first=Bojan |journal=Balkanologie |volume=VII |issue=47 |pages=52–53 |date=December 2003 |access-date=15 September 2010 |archive-date=23 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110723063232/http://balkanologie.revues.org/index494.html?file=1 |url-status=dead}}</ref> Beograd so [[Habsburška monarhija|Habsburžani]], pod vodstvom [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimskih knezov]] Maksimilijana Bavarskega in [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]]<ref>{{cite web |url=http://razgledanje.tripod.com/tvrdjava/english.htm |title=Belgrade Fortress: History |publisher=Razgledanje.tripod.com |date=23 August 2004 |access-date=7 July 2009 |archive-date=10 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150910052943/http://razgledanje.tripod.com/tvrdjava/english.htm |url-status=live }}</ref> ter [[Feldmaršal|feldmaršala]] [[Ernst Gideon von Laudon|barona Ernsta Gideona von Laudona]] zasedli trikrat (1688–1690, [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|1717–1739]], 1789–1791), a so ga Osmani vsakič hitro ponovno zavzeli in ga vsakič precej porušili.<ref name="beogradrs-3" /> V tem obdobju sta mesto prizadeli dve veliki srbski selitvi ljudstva, v katerih se je več sto tisoč Srbov pod vodstvom dveh srbskih patriarhov skupaj z avstrijskimi vojaki umaknilo v Habsburško cesarstvo ter se naselilo v današnji [[Vojvodina, Srbija|Vojvodini]] in [[Slavonija|Slavoniji]].<ref>{{cite book |chapter-url=http://www.suc.org/culture/library/Oci/tajne-poruke-svetoga-save-16-03-03.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20071023044533/http://www.serbianunity.net/culture/library/Oci/tajne-poruke-svetoga-save-16-03-03.html |archive-date=23 October 2007 |title=Oči u oči |chapter=Tajne poruke svetog Save" Svetosavska crkva i velika seoba Srba 1690. godine |author-link=Dejan Medaković |publisher=BIGZ (online reprint by Serbian Unity Congress library) |location=Belgrade |isbn=978-86-13-00903-0 |last=Medaković |first=Dejan |access-date=17 May 2007 |year=1990 |url-status=dead}}</ref> === Kneževina in Kraljevina Srbija === [[Slika:Belgrade_Cathedral_&_Landing_Place_1.jpg|levo|sličica|Pogled na Beograd leta 1890]] Na začetku 19. stoletja je bil Beograd naseljen s pretežno muslimanskim prebivalstvom. Sledi osmanske vladavine in arhitekture – kot so mošeje in [[Bazar|bazarji]] – so ostale pomemben del beograjske mestne podobe v 19. stoletju, celo več desetletij po tem, ko je Srbija od Osmanskega cesarstva prejela avtonomijo.<ref>{{Cite book |title=Basare und Boulevards: Belgrad im 19. Jahrhundert. |last=Mišković |first=Nataša |year=2008 |page=16}}</ref> Med [[Prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]] so se srbski revolucionarji v mestu upirali od 8. januarja 1807 do leta 1813, ko so ga Osmani ponovno zavzeli.<ref name="beogradrs-2">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201255 |title=History (Liberation of Belgrade) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924080603/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201255 |url-status=live }}</ref> Leta 1807 so Turke v Beogradu pobili ali na silo spreobrnili v krščanstvo. Pokol je spodbujala Rusija, da bi utrdila razdor med srbskimi uporniki in [[Visoka porta|Porto]]. Pri tem so na silo spreobrnili v krščanstvo okoli 6000 muslimanov in Judov. Večino mošej so spremenili v cerkve. Muslimani, Judje, Aromuni in Grki so bili podvrženi prisilnemu delu, muslimanske ženske pa so bile na voljo mladim srbskim moškim, nekatere so odpeljali v suženjstvo. Precej jih je kupil Milenko Stojković ter ustanovil svoj harem, s katerim je postal znan. V teh okoliščinah se je Beograd demografsko preoblikoval iz osmanskega v srbskega.<ref name="AMH">{{cite book | last=Hoare | first=M.A. | title=Serbia: A Modern History | publisher=Hurst Publishers | year=2024 | page=50}}</ref> Po [[Druga srbska vstaja|drugi srbski vstaji]] leta 1815 je Srbija dosegla nekakšno suverenost, ki jo je Porta formalno priznala leta 1830.<ref>{{cite journal |title=Nations into States: National Liberations in Former Yugoslavia |last=Pavkovic |first=Aleksandar |journal=National Europe Centre Paper No. 5 |publisher=The Australian National University |date=19 October 2001 |url=https://openresearch-repository.anu.edu.au/bitstream/1885/41654/3/pavkovic.pdf |access-date=13 September 2019 |archive-date=31 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200331000615/https://openresearch-repository.anu.edu.au/bitstream/1885/41654/3/pavkovic.pdf |url-status=live }}</ref> Razvoj beograjske arhitekture po letu 1815 lahko razdelimo na štiri obdobja. V prvi fazi, ki je trajala od 1815 do 1835, je bil prevladujoči arhitekturni slog še vedno balkanskega značaja z znatnim otomanskim vplivom. Hkrati je zanimanje za vključitev v evropski ''mainstream'' omogočilo razcvet srednje- in zahodnoevropske arhitekture. Med letoma 1835 in 1850 se je število [[Neoklasicizem|neoklasicističnih]] in [[Barok|baročnih]] stavb južno od avstrijske meje znatno povečalo, kar ponazarja katedrala sv. Mihaela (srbsko: ''Saborna crkva)'', dokončana leta 1840. Med letoma 1850 in 1875 je za novo arhitekturo značilen obrat k novo priljubljenemu [[Romantika|romantizmu]], skupaj s starejšimi evropskimi arhitekturnimi slogi. Četrto fazo, značilno za srednjeevropska mesta v zadnji četrtini 19. stoletja, je zaznamoval eklekticistični slog, ki je temeljil na obdobju renesanse in baroka.<ref>{{Cite book |title=Istorija Beograda |editor-last=Antonić |editor-first=Zdravko |year=1995 |pages=263–264}}</ref> [[Slika:Republic_Square_(27420599076).jpg|desno|sličica|300x300_pik|[[Trg republike, Beograd|Trg republike]] danes, levo: [[Narodni muzej Srbije]] – središče: hotel Courtyard by Marriott Beograd – desno: Narodno gledališče.]] Leta 1841 je knez [[Mihajlo Obrenović]] preselil glavno mesto [[Kneževina Srbija|Kneževine Srbije]] iz [[Kragujevac|Kragujevca]] v Beograd.<ref>{{cite web |url=http://www.kragujevac.rs/History-152-2 |title=History |publisher=City of Kragujevac |access-date=15 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100329035624/http://www.kragujevac.rs/History-152-2 |archive-date=29 March 2010 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201239 |title=History (Important Years Through City History) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924063201/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201239 |url-status=live }}</ref> Med svojo prvo vladavino (1815–1839) si je knez Miloš Obrenović prizadeval za širitev mestnega prebivalstva z dodajanjem novih naselij, s ciljem, da bi Beograd postal središče upravnih, vojaških in kulturnih institucij Kneževine, kar mu je na koncu tudi uspelo. Njegov projekt ustvarjanja novega tržnega prostora (Abadžijska čaršija) pa je bil manj uspešen; trgovina se je še naprej odvijala v stoletnih Spodnji in Gornji čaršiji. Kljub temu so bili novi gradbeni projekti značilni za krščanske četrti, saj so starejše muslimanske četrti propadale; od avtonomije Srbije do leta 1863 se je število beograjskih četrti celo zmanjšalo, predvsem zaradi postopnega izginotja muslimanskega prebivalstva mesta. Osmanski mestni zemljevid iz leta 1863 šteje le 9 muslimanskih četrti (''mahal''). Danes so znana imena le petih takšnih sosesk: Ali-pašina, Reis-efendijina, Jahja-pašina, Bajram-begova in Laz Hadži-Mahmudova.<ref>{{Cite book |title=Beogradski odonimi. |last=Radović |first=Srđan |year=2014 |pages=47–48}}</ref> Po incidentu pri Čukurjevem vodnjaku so Osmani bombardirali Beograd.<ref>{{cite book |last1=Vesković |first1=Ivana |title=Čukur česma=Čukur fountain |date=2010 |publisher=The Cultural Heritage Protection Institute of the City of Belgrade |location=Belgrade |isbn=978-86-81157-45-9}}</ref> [[Slika:Belgrade_City_Courts_Complex_c._1930.jpg|levo|sličica|Kompleks mestnih sodišč v Beogradu in Narodna skupščina [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] v gradnji pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] .]] 18. aprila 1867 je osmanska vlada ukazala, naj se osmanska garnizija, ki je bila od leta 1826 zadnji predstavnik osmanske suverenosti v Srbiji, umakne s Kalemegdana. Edini pogoj nemočne Porte je bil, da osmanska zastava še naprej plapola nad trdnjavo poleg srbske. Ta dogodek šteje za začetek ''dejanske'' neodvisnosti Srbije.<ref>Stanford J. Shaw and Ezel Kural Shaw, ''History of the Ottoman Empire and Modern Turkey, Volume 2: Reform, Revolution and Republic—The Rise of Modern Turkey, 1808–1975'' (Cambridge University Press, 1977), p. 148.</ref> V naslednjih letih je imel pomemben vpliv na Beograd urbanist Emilijan Josimović. Leta 1867 je zasnoval regulacijski načrt za mesto, v katerem je predlagal zamenjavo vijugastih mestnih ulic z [[Hipodamov načrt|mrežnim načrtom]]. Zelo pomembna je bila tudi gradnja neodvisnih srbskih političnih in kulturnih ustanov ter mestnih parkov, ki jih je danes veliko. Srbski znanstveniki so v Josimovićevem delu opazili pomemben prelom z osmansko tradicijo. V času osamosvojitve je imel Beograd pretežno osmanski videz, Josimović pa je izjavil, da želi Beograd obnoviti tako, da »prestolnica ne bi ohranila oblike, ki ji jo je dalo barbarstvo«.{{Sfn|Calic|2019|p=18}} Josimović je Beograd zasnoval tako, da bi spominjal na Dunaj, vključno z gradnjo velikih bulvarjev, navdihnjenih z ''Ringstrasse''.{{Sfn|Calic|2019|p=18}} Od osmanskega Beograda sta danes ostali le dve mošeji, citadela in vodnjak z arabskimi napisi.{{Sfn|Calic|2019|p=18}} Vendar pa je tudi Istanbul – glavno mesto države, ki sta ji Beograd in Srbija ''de iure'' še vedno pripadala – doživel podobne spremembe.<ref>{{Cite book |title=Nationalism and Architecture. |editor-last=Quek |editor-first=Raymond |year=2012 |page=97}}</ref> Maja 1868 je bil med vožnjo s kočijo po svoji podeželski rezidenci umorjen ''knez'' Mihajlo skupaj s svojo sestrično Anko Konstantinović.<ref>{{cite book |last=Hawkesworth |first=Celia |title=Voices in the Shadows: Women and Verbal Art in Serbia and Bosnia |url=https://archive.org/details/voicesinshadowsw0000hawk |publisher=Central European University Press |year=2000 |isbn=963-9116-62-9 |page=[https://archive.org/details/voicesinshadowsw0000hawk/page/100 101]}}</ref> Z razglasitvijo popolne neodvisnosti [[Kneževina Srbija|kneževine]] leta 1878 in njenim preoblikovanjem v [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevino Srbijo]] leta 1882 je Beograd ponovno postal ključno mesto na Balkanu in se hitro razvijal.<ref name="beogradrs-2"/><ref name="beogradrs">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201259 |title=History (The Capital of Serbia and Yugoslavia) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924062838/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201259 |url-status=live }}</ref> Kljub temu so razmere v Srbiji ostale take, da jo lahko pojmujemo kot pretežno agrarno državo, tudi po odprtju železnice do [[Niš|Niša]], drugega največjega mesta v Srbiji. Leta 1900 je imela prestolnica le 70.000 prebivalcev<ref>{{cite web |last=Lahmeyer |first=Jan |url=http://www.populstat.info/Europe/yugoslft.htm |title=The Yugoslav Federation: Historical demographical data of the urban centers |publisher=populstat.info |date=3 February 2003 |access-date=17 May 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071011232754/http://populstat.info/Europe/yugoslft.htm |archive-date=11 October 2007 |url-status=dead}}</ref> (takrat je Srbija štela 2,5&nbsp;milijona prebivalcev). Kljub temu je do leta 1905 število prebivalcev naraslo na več kot 80.000, do izbruha prve svetovne vojne leta 1914 pa je preseglo 100.000, če ne upoštevamo Zemuna, ki je še vedno pripadal [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]].<ref>{{Cite CE1913|wstitle=Belgrade and Smederevo}}</ref> Prvo projekcijo filmov na Balkanu in v Srednji Evropi je junija 1896 v Beogradu izvedel André Carr, predstavnik [[Brata Lumière|bratov Lumière]]. Prve filme o Beogradu je posnel naslednje leto, vendar se niso ohranili.<ref>{{cite book |url=http://www.rastko.org.rs/isk/index_e.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20130319065325/http://www.rastko.org.rs/isk/index_e.html |url-status=dead |archive-date=19 March 2013 |chapter-url=http://www.rastko.org.rs/isk/dkosanovic-cinematography.html |title=The history of Serbian Culture |chapter=Serbian Film and Cinematography (1896–1993) |last=Kosanovic |first=Dejan |isbn=1-870732-31-6 |publisher=Porthill Publishers |access-date=10 July 2007 |year=1995}}</ref> Prvi stalni kino je bil odprt leta 1909 v Beogradu.<ref>{{Cite book |last=Деретић |first=Јован |url=https://books.google.com/books?id=zI7pAAAACAAJ&q=kulturna+istorija+Srba |title=Културна историја Срба: предавања |date=2005 |page=312 |publisher=Народна књига |isbn=978-86-331-2386-0 |language=en |access-date=1 October 2020 |archive-date=17 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210417205051/https://books.google.com/books?id=zI7pAAAACAAJ&q=kulturna+istorija+Srba |url-status=live }}</ref> === Prva svetovna vojna: avstrijsko-nemška invazija === [[Slika:Bg-7_Panorama_s_Topčiderskog_brda_1920.jpg|sredina|sličica|900x900_pik|Beograd, posnet s Topčiderskega hriba leta 1920.]] Prva svetovna vojna se je začela 28. julija 1914, ko je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji. Večina poznejših balkanskih ofenziv se je zgodila v bližini Beograda. [[Avstro-ogrska vojna mornarica|Avstro-ogrski]] opazovalci so 29. julija 1914 obstreljevali Beograd, [[avstro-ogrska vojska]] pod poveljstvom generala [[Oskar Potiorek|Oskarja Potioreka]] pa ga je 1. decembra zavzela. 16. decembra so ga ponovno zavzele [[Srbska kampanja|srbske čete]] pod poveljstvom maršala [[Radomir Putnik|Radomirja Putnika]]. Po dolgotrajni bitki, ki se je začela 6. oktobra 1915 in je uničila velik del mesta, je Beograd 9. oktobra istega leta padel v roke [[Nemške oborožene sile (1871–1919)|nemških]] in avstro-ogrskih čet pod poveljstvom feldmaršala [[August von Mackensen|Augusta von Mackensena]] . Mesto so 1. novembra 1918 osvobodile srbske in francoske čete pod poveljstvom francoskega maršala [[Louis-Félix-Marie-François Franchet d'Esperey|Louisa Francheta d'Espèreya]] in [[Aleksander I. Karadžordžević|srbskega prestolonaslednika Aleksandra]]. Beograd, ki je bil kot frontno mesto opustošen, je za nekaj časa izgubil naziv največjega mesta v [[Kraljevina Jugoslavija|kraljestvu]] v korist [[Subotica|Subotice]].<ref>{{cite web |url=http://www.balkanology.com/serbia/article_vojvodina.html |title=Serbia :: Vojvodina |publisher=Balkanology |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090312085105/http://balkanology.com/serbia/article_vojvodina.html |archive-date=12 March 2009 |url-status=dead}}</ref>[[Slika:An_old_postcard_from_Belgrade.jpg|desno|sličica|Razglednica iz Beograda (1929)]] === Kraljevina Jugoslavija === Po vojni je Beograd postal prestolnica nove Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je leta 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo.]] Kraljevina je bila razdeljena na [[Banovina|banovine]], Beograd pa je skupaj z Zemunom in [[Pančevo|Pančevom]] tvoril ločeno upravno enoto.<ref>{{ISBN|86-17-09287-4}}: Kosta Nikolić, Nikola Žutić, Momčilo Pavlović, Zorica Špadijer: Историја за трећи разред гимназије, Belgrade, 2002, p. 144.</ref> V tem obdobju je mesto doživelo hitro rast in opazno modernizacijo. Prebivalstvo Beograda se je do leta 1931 povečalo na 239.000 (z vključitvijo Zemuna), do leta 1940 pa na 320.000 prebivalcev. Stopnja rasti prebivalstva med letoma 1921 in 1948 je v povprečju znašala 4,08 % na leto.<ref>{{cite journal |url=http://scindeks.nb.rs/article.aspx?artid=0350-03730101087P&redirect=ft |title=Industrija i urbani razvoj Beograda |first2=R |last2=Arold |last1=Petrović |first1=Dragan |journal=Industrija |year=2001 |volume=21 |issue=1–4 |pages=87–94 |access-date=10 July 2007 |issn=0350-0373 |format=PDF |id=0350-03730101087P |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081217212301/http://scindeks.nb.rs/article.aspx?artid=0350-03730101087P&redirect=ft |archive-date=17 December 2008}}</ref> Leta 1927 se je odprlo prvo letališče v Beogradu, leta 1929 pa je začela oddajati prva radijska postaja. Pančevski most čez Donavo je bil odprt leta 1935,<ref>{{cite web |url=http://www.serbia-info.com/g3/images/1930-50-e.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20080118092237/http://www.serbia-info.com/g3/images/1930-50-e.htm |archive-date=18 January 2008 |title=Twentieth Century – Innovations in Belgrade |publisher=Serbia-info.com (Government of Serbia website) |access-date=21 July 2007 |url-status=dead}}</ref> most kralja Aleksandra čez Savo pa leta 1934. 3. septembra 1939 je okoli [[Beograjska trdnjava|beograjske trdnjave]] potekala prva [[Velika nagrada Beograda 1939|Velika nagrada Beograda]], zadnja dirka [[Dirke za velike nagrade|za Veliko nagrado avtomobilizma]] pred izbruhom druge svetovne vojne, ki jo je spremljalo 80.000 gledalcev.<ref>{{citation |url=http://www.automagazin.rs/sport/kruzne-trke/10094/poslednji-grand-prix-u-beogradu |title=Poslednji Grand Prix u Beogradu |work=Auto Magazin |date=2 September 2011 |language=sr |access-date=12 December 2012 |archive-date=11 December 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121211042448/http://www.automagazin.rs/sport/kruzne-trke/10094/poslednji-grand-prix-u-beogradu |url-status=live }}</ref> Zmagovalec je bil [[Tazio Nuvolari]].<ref>{{citation |last=Krivokapić |first=Branislav |url=http://www.blic.rs/Vesti/Reportaza/121839/Preteca-Formule-1-na-Kalemegdanu |title=Preteča formule 1 na Balkanu |date=22 September 2009 |language=sr |access-date=12 December 2012 |archive-date=20 May 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130520202008/http://www.blic.rs/Vesti/Reportaza/121839/Preteca-Formule-1-na-Kalemegdanu |url-status=live }}</ref> === Druga svetovna vojna === [[Slika:Demonstracije_u_Beogradu_27._marta_1941.jpg|levo|sličica|Beograjčani so 27. marca 1941 demonstrirali v podporo razhodu s [[Trojni pakt|trojnim paktom.]]]] 25. marca 1941 je vlada [[Regent|regenta]] [[Pavel Karađorđević|prestolonaslednika Pavla II.]] podpisala [[trojni pakt]] in se pridružila [[Sile osi|silam osi]], da bi se tako izognila drugi svetovni vojni in med konfliktom ohranila Jugoslavijo nevtralno. Takoj za tem so sledili množični protesti v Beogradu in vojaški [[Državni udar|udar]] pod vodstvom poveljnika letalstva, generala [[Dušan Simović|Dušana Simovića]], ki je [[Peter II. Karađorđević|kralja Petra II.]] razglasil za polnoletnega za vladanje kraljestvu. V odgovor je [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] 6. aprila 1941 mesto silovito bombardirala, pri čemer je umrlo do 2274 ljudi.<ref>{{cite web |url=http://www.blic.rs/vesti/beograd/da-nije-bilo-6-aprila-najlepse-srusene-zgrade-beograda/9hjel3n |title=DA NIJE BILO 6. APRILA Najlepše srušene zgrade Beograda |date=25 November 2015 |access-date=29 March 2017 |archive-date=5 April 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170405182628/http://www.blic.rs/vesti/beograd/da-nije-bilo-6-aprila-najlepse-srusene-zgrade-beograda/9hjel3n |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=Xbg6AQAAQBAJ&pg=PA84 |title=Lovački avioni Drugog svetskog rata |first=Samir |last=Aslani |date=1 June 2004 |publisher=Samir Aslani |via=Google Books |isbn=9788690553501 |access-date=29 March 2017 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225222859/https://books.google.com/books?id=Xbg6AQAAQBAJ&pg=PA84 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |chapter-url=http://www.history.army.mil/books/wwii/balkan/20_260_2.htm |title=The German campaign in the Balkans (Spring 1941) |chapter=Part Two the Yugoslav Campaign |publisher=[[United States Army Center of Military History]] |url=http://www.history.army.mil/books/wwii/balkan/intro.htm |access-date=7 July 2009 |id=CMH Pub 104-4 |year=1986 |orig-year=1953 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090619234443/http://history.army.mil/books/wwii/balkan/intro.htm |archive-date=19 June 2009 |url-status=dead}}</ref> Jugoslavijo so nato [[Aprilska vojna|napadle]] [[Tretji rajh|nemške]], [[Kraljevina Italija|italijanske]], madžarske in bolgarske sile. Beograd so zavzeli z zvijačo; šest nemških vojakov pod vodstvom častnika Fritza Klingenberga se je pretvarjalo, da so predstavniki grozeče velike sile, in mesto prisililo k kapitulaciji.<ref>Taking Belgrade by bluff. By: Heaton, Colin D., World War II, 08984204, Jan98, Vol. 12, Issue 5</ref> [[Slika:Bombardovanje_Beograda_62.jpg|desno|sličica|Ruševine v Beogradu po nemškem bombardiranju leta 1941]] Beograd je istega meseca bolj neposredno zasedla [[Heer (Wehrmacht)|nemška vojska]] in postal sedež marionetnega Nedićevega režima, ki ga je vodil general z istim imenom.<ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005456 |title=Axis Invasion of Yugoslavia |encyclopedia=Holocaust Encyclopedia |publisher=United States Holocaust Memorial Museum |access-date=19 April 2016 |archive-date=3 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160503181152/https://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005456 |url-status=live }}</ref> Nekateri deli današnjega Beograda so bili vključeni v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]] v okupirani Jugoslaviji, še eni marionetni državi, kjer je [[Ustaši|ustaški]] režim izvajal genocid nad Srbi.<ref>{{cite journal |last=Barić |first=Nikica |year=2011 |title=Politika Nezavisne Države Hrvatske prema Srbiji |publisher=Institut za savremenu istoriju |journal=Istorija 20. Veka |volume=29 |issue=1 |pages=115–126 |doi=10.29362/ist20veka.2011.1.bar.115-126|doi-access=free}}</ref> Poleti in jeseni 1941 so Nemci v povračilo za gverilske napade izvedli več pobojev beograjskih meščanov; zlasti so člane judovske skupnosti množično streljali po ukazu generala [[Franz Boehme|Franza Böhmeja]], nemškega vojaškega guvernerja Srbije. Böhme je strogo uveljavljal pravilo, da je bilo za vsakega ubitega Nemca ustreljenih 100 Srbov ali Judov.<ref>{{cite book |last1=Rubenstein |first1=Richard L |last2=Roth |first2=John King |title=Approaches to Auschwitz: The Holocaust and Its Legacy |year=2003 |publisher=Westminster John Knox Press |isbn=0-664-22353-2 |page=170 |url=https://www.questia.com/library/book/approaches-to-auschwitz-the-holocaust-and-its-legacy-by-john-k-roth-richard-l-rubenstein.jsp |archive-url=https://web.archive.org/web/20081013012423/http://www.questia.com/library/book/approaches-to-auschwitz-the-holocaust-and-its-legacy-by-john-k-roth-richard-l-rubenstein.jsp |url-status=dead |archive-date=13 October 2008}}</ref> Beograd je postal prvo mesto v Evropi, ki so ga nacistične okupacijske sile razglasile za mesto brez Judov, ''judenfrei''.<ref>{{cite book |last1=Morton |first1=J. |last2=Forage |first2=P. |last3=Bianchini |first3=S. |last4=Nation |first4=R. |title=Reflections on the Balkan Wars: Ten Years After the Break-Up of Yugoslavia |date=2004 |publisher=Springer |isbn=978-1-40398-020-5 |page=5 |url=https://books.google.com/books?id=ZfPFAAAAQBAJ&pg=PA5 |access-date=27 May 2020 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416081357/https://books.google.com/books?id=ZfPFAAAAQBAJ&pg=PA5 |url-status=live }}</ref> V mestu je delovalo tudi odporniško gibanje, ki ga je od leta 1941 do svoje aretacije leta 1943 vodil major Žarko Todorović.<ref>[https://znaci.org/00001/4_14_1_6.htm Zbornik dokumenata vojnoistorijskog instituta: TOM XIV, Knjiga 1] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20111005185357/http://www.znaci.net/00001/4_14_1_6.htm |date=5 October 2011 }}, znaci.net; accessed 15 March 2016.</ref> Tako kot [[Rotterdam]], ki ga je nemško in zavezniško bombardiranje opustošilo dvakrat, so drugič Beograd med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ponovno bombardirali [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] 16. aprila 1944 (na [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavno veliko]] [[Velika noč|noč]]), pri čemer je umrlo najmanj 1100 oseb.<ref>{{cite web |url=http://www.spc.rs/eng/anniversary_allied_bomb_attacks_against_belgrade |title=Anniversary of the Allied Bomb Attacks Against Belgrade |publisher=Radio-Television of Serbia |date=17 April 2008 |access-date=5 May 2009 |archive-date=6 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150906090715/http://www.spc.rs/eng/anniversary_allied_bomb_attacks_against_belgrade |url-status=live }}</ref> Večina mesta je ostala pod nemško okupacijo do 20. oktobra 1944, ko sta ga osvobodila [[Rdeča armada]] in [[jugoslovanski partizani]]. 29. novembra 1945 je maršal [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]] v Beogradu razglasil [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]] (kasneje 7. aprila 1963 preimenovano v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]]).<ref>{{cite web |url=http://www.napredniklub.org/tekstovi.php?subaction=showfull&id=1255532834&archive=&start_from=&ucat=1& |title=Tekstovi (Texts) |publisher=Napredniklub.org |access-date=16 November 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727110857/http://www.napredniklub.org/tekstovi.php?subaction=showfull&id=1255532834&archive=&start_from=&ucat=1& |archive-date=27 July 2011}}</ref> === Socialistična Jugoslavija === Ko se je druga svetovna vojna končala, je v mestu ostalo 11.500 porušenih stanovanjskih enot.<ref>{{Citation |title=Rastao je na ruševinama (reprint on 20 October 2017) |trans-title=(Beograd) vrtnica na ruševinah |newspaper=Politika |language=sr |date=20 October 1967}}</ref> V povojnem obdobju je Beograd hitro rasel kot prestolnica [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|obnovljene Jugoslavije]] in se razvil v pomembno industrijsko središče.<ref name="beogradrs"/> [[Slika:Konferencija_Pokreta_nesvrstanih_1961._godine.jpg|levo|sličica|Prva vrhovna konferenca [[Gibanje neuvrščenih|gibanja neuvrščenih]] je potekala septembra 1961 v Beogradu v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]].]] Leta 1948 se je začela gradnja Novega Beograda. V poznih štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja si je novi režim prizadeval za obnovo Beograda v modernističnem slogu po navdihu [[Le Corbusier|Le Corbusierja]], da bi s tem pokazali, da je Jugoslavija v ospredju napredka.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Leta 1958 je v Beogradu začela oddajati prva televizijska postaja. Leta 1961 je Beograd pod Titovim predsedovanjem gostil prvo in ustanovno konferenco [[Gibanje neuvrščenih|gibanja neuvrščenih]].{{Sfn|Norris|2008|p=134}} Leta 1962 so odprli [[letališče Nikola Tesla Beograd|zdajšnje letališče Nikola Tesla]]. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so zgradili številne prestižne stavbe, kot so stavba parlamenta, stolpi Ušće, ki so služili kot sedež Centralnega komiteja Zveze komunistov, in hotel Jugoslavija. {{Sfn|Calic|2019|p=196}} Ameriški novinar časopisa ''[[The Washington Post|Washington Post]]'' je leta 1967 zapisal: »Beograd je živahno, lahkomiselno, hrupno in natrpano mesto v primerjavi s tistim, ki se ga spominjam izpred dvajsetih let.« {{Sfn|Calic|2019|p=196}} Leta 1964 se je Tito lotil politike »tržnega socializma«, ki je omogočila sobivanje kapitalizma s komunizmom. Posledično so bili zahodni obiskovalci Beograda v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja osupli, ko so videli, da so na glavnih ulicah prevladovali ogromni in kričeči oglasni panoji, ki so promovirali zahodne blagovne znamke, kot so Coca-Cola, Volkswagen, Siemens in Pan Am, kar je Beogradu dajalo zelo zahodnjaški pridih.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Podobno so Beograjčane v šestdesetih letih prejšnjega stoletja opisovali kot zelo modno zahodnjaško oblačene, obiskovalci pa so opazili, da so bile številne ženske obsedene z beljenjem las na svetlo.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Nemška zgodovinarka Marie-Jannine Calic je zapisala, da je v Beogradu v šestdesetih letih prejšnjega stoletja »na ulicah, trgih in v številnih kavarnah vladal živahen vrvež«.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Opozorila je tudi, da ima središče Beograda zelo sodoben videz, vendar da se »ob mogočnih bulvarjih stiskajo bedne trgovinice, ki prodajajo blago, kovinsko blago in posodo, poleg umazanih delavnic čevljarjev, srebrnarjev ter izdelovalcev sveč«.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Na obrobju Beograda je vladal polpodeželski vtis, saj so se po ulicah sprehajale kokoši in krave, medtem ko so ljudje živeli v hudi revščini in se preživljali kot krošnjarji, potujoči glasbeniki, nabiralci cunj, berači, čistilci čevljev, brusilci škarij, občasni delavci in drugi obrobni poklici.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Leta 1968 so večji študentski protesti privedli do več uličnih spopadov med študenti in policijo.<ref>{{citation |url=http://www.boell.eu/downloads/mai_68_uk.pdf |page=49 |last=Popov |first=Nebojša |title=Belgrade, June 1968 |journal=1968 Revisited: 40 Years of Protest Movements |publisher=Heinrich Böll Foundation |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130618055051/http://www.boell.eu/downloads/mai_68_uk.pdf |archive-date=18 June 2013}}</ref> Leta 1969 je prebivalstvo Beograda prvič preseglo mejo enega milijona.{{Sfn|Calic|2019|p=195}} Povečanje prebivalstva je bilo v veliki meri posledica selitve ljudi s podeželja v Beograd, saj je bilo leta 1969 ocenjeno, da sta se dva od treh Beograjčanov rodila na podeželju.{{Sfn|Calic|2019|p=195}} Povečanje prebivalstva v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je povzročilo resne socialne napetosti, saj se je v Beograd selilo vse več ljudi, hitreje, kot so se gradila stanovanja, kar je povzročilo stanovanjsko krizo.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Jugoslovanski popis prebivalstva leta 1961 je pokazal, da je v Beogradu v povprečju živelo 2,5 osebe na sobo v primerjavi s povprečjem 1,6 osebe na sobo v preostalem delu Jugoslavije.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Leta 1965 je bilo ocenjeno, da v Beogradu primanjkuje 50.000 stanovanjskih enot, zaradi česar so si mnogi ljudje zgradili nezakonite improvizirane domove v trgovinah, kleteh, pralnicah in celo jaških dvigal, medtem ko so si na obrobju Beograda ljudje gradili lesene koče in vikendice.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Župan Beograda Branko Pešić je leta 1965 novinarju povedal: »V zadnjih sedmih ali osmih letih je v Beograd vsako leto prišlo od 20.000 do 30.000 ljudi. To je enako celotnemu majhnemu mestu ... In vsi ti ljudje nekje najdejo zavetje, se nekam zavlečejo. Nekateri dobijo stanovanje, vendar je to najmanjši odstotek. Veliko število jih je prisiljenih ... živeti v kleteh, v nehigienskih stanovanjih in barakah. In kdor tega še ni videl, bi moral vsekakor videti, kako to izgleda ... Nekaj takega v Afriki sploh ne obstaja.«{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Leta 1972 se je Beograd soočil z izbruhom [[Črne koze|črnih koz]], zadnjim večjim izbruhom [[Črne koze|črnih koz]] v [[Evropa|Evropi]] po drugi svetovni vojni.<ref>{{cite journal |last=Trifunović |first=Vesna |title=Temporality and discontinuity as aspects of smallpox outbreak in Yugoslavia |journal=Glasnik Etnografskog instituta SANU |date=July 2018 |volume=65 |issue=1 |pages=127–145 |doi=10.2298/GEI1701127T|doi-access=free|hdl=21.15107/rcub_dais_7666 |hdl-access=free }}</ref> Med oktobrom 1977 in marcem 1978 je mesto gostilo prvo večje srečanje [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]] z namenom izvajanja [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinških sporazumov]] iz leta 1977, leta 1980 pa je Beograd gostil [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Generalno konferenco UNESCO]].<ref>{{cite book |last1=Bilandžić |first1=Vladimir |last2=Dahlmann |first2=Dittmar |last3=Kosanović |first3=Milan |title=From Helsinki to Belgrade: The First CSCE Follow-up Meeting and the Crisis of Détente |publisher=Vandenhoeck & Ruprecht |isbn=9783899719383 |year=2012 |pages=163–184}}</ref> Josip Broz Tito je umrl maja 1980, njegovega [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|pogreba]] v Beogradu pa so se udeležili visoki uradniki in državne delegacije iz 128 od 154 članic Združenih narodov z vsega sveta, zaradi česar je postal eden največjih pogrebov v zgodovini.<ref>{{cite book |title=Tito: A Biography |last=Ridley |first=Jasper |year=1996 |publisher=Constable |isbn=0-09-475610-4 |page=19}}</ref> [[Slika:Beograd_-_Zgrade_Generalštaba_Vojske_Srbije_i_Crne_Gore_i_Ministarstva_odbrane_(43221947840).jpg|alt=|desno|sličica|Stavba generalštaba, poškodovana med [[Operacija Zavezniška sila|bombardiranjem Nata leta 1999.]] Strateška lega Beograda, zaradi katere se je zanj bojevalo v 115 vojnah in je bil v svoji 7000-letni zgodovini 44-krat porušen do tal, postavlja Beograd v vlogo enega največkrat uničenih mest. Zaradi cikla uničenja in obnove si je prislužil vzdevek "Beli feniks" in je pomembno oblikoval njegovo zgodovino in urbano pokrajino.]] === Razpad Jugoslavije === 9. marca 1991 so v mestu pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] potekale množične demonstracije proti [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]].<ref>{{cite web |url=http://www.mc.rs/prvi-udarac-milosevicevom-rezimu.6.html?eventId=24600 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190814193726/http://www.mc.rs/prvi-udarac-milosevicevom-rezimu.6.html%3FeventId%3D24600 |url-status=dead |archive-date=14 August 2019 |title=Prvi udarac Miloševićevom režimu |work=[[Danas (newspaper)|Danas]] |date=9 March 2006 |language=sr |access-date=10 July 2007}}</ref> Po poročanju različnih medijev naj bi bilo na ulicah med 100.000 in 150.000 ljudi.<ref>{{cite magazine |last=Graff |first=James L. |url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,972607-1,00.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930073731/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,972607-1,00.html |url-status=dead |archive-date=30 September 2007 |title=Yugoslavia: Mass bedlam in Belgrade |magazine=[[Time (magazine)|Time]] |date=25 March 1991 |access-date=10 July 2007}}</ref> Med protesti sta bili ubiti dve osebi, 203 osebe so ranili in 108 aretirali, pozneje istega dne pa so na ulice napotili tanke, da bi vzpostavili red.<ref>{{cite web |url=http://www.vreme.com/arhiva_html/450/2.html |title=Srbija na mitinzima (1990–1999) |work=[[Vreme]] |date=21 August 1999 |language=sr |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070619005413/http://www.vreme.com/arhiva_html/450/2.html |archive-date=19 June 2007 |url-status=live}}</ref> V Beogradu je bilo veliko protivojnih protestov, največji pa je bil posvečen solidarnosti z žrtvami iz [[Obleganje Sarajeva|obleganega Sarajeva]].<ref>{{cite book |title=Burn This House: The Making and Unmaking of Yugoslavia |url=https://archive.org/details/burnthishousemak00udov |url-access=limited |first1=Jasminka |last1=Udovicki |first2=James |last2=Ridgeway |publisher=[[Duke University Press]] |year=2000 |isbn=9781136764820 |location=Durham, North Carolina |pages=[https://archive.org/details/burnthishousemak00udov/page/n265 255]-266}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Fridman |first1=Orli |title='It was like fighting a war with our own people': anti-war activism in Serbia during the 1990s |journal=The Journal of Nationalism and Ethnicity |year=2010 |volume=39 |issue=4 |pages=507–522 |doi=10.1080/00905992.2011.579953 |s2cid=153467930}}</ref> Nadaljnji protivladni protesti so v Beogradu potekali od novembra 1996 do februarja 1997 proti isti vladi po domnevnih volilnih goljufijah na lokalnih volitvah.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201267 |title=History (Disintegration Years 1988–2000) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924063500/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201267 |url-status=live }}</ref> Ti protesti so na oblast pripeljali [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]], prvega župana Beograda po drugi svetovni vojni, ki ni pripadal [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezi komunistov Jugoslavije]] ali njeni kasnejši veji, Socialistični partiji Srbije.<ref>{{cite news |last=Perlez |first=Jane |url=https://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=F40616F83B5A0C708EDDAB0894DF494D81 |title=New Mayor of Belgrade: A Serbian Chameleon |newspaper=[[The New York Times]] |date=23 February 1997 |access-date=17 May 2007}}</ref> Leta 1999, med vojno na Kosovu, je bila v [[Operacija Zavezniška sila|bombardiranju Nata]] tarča številnih stavb v Beogradu. Med bombardiranimi mesti so bile nekatere ministrske stavbe, stavba RTS, bolnišnice, hotel Jugoslavija, stavba Centralnega komiteja, Avalski stolp in kitajsko veleposlaništvo.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201271 |title=NATO bombing |publisher=Beograd.rs |access-date=17 May 2007 |archive-date=16 August 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150816025147/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201271 |url-status=live }}</ref> Zaradi bombardiranja Nata je bilo v Srbiji in Črni gori ubitih med 500<ref>{{Cite news| newspaper=Washington Post| url=https://www.washingtonpost.com/wp-srv/WPcap/2000-02/07/000r-020700-idx.html| date=February 7, 2000| title=Report Says NATO Bombing Killed 500 Civilians in Yugoslavia| author=Bradley Graham| page=A02| archive-date=11 January 2022| access-date=2 August 2024| archive-url=https://web.archive.org/web/20220111221506/https://www.washingtonpost.com/wp-srv/WPcap/2000-02/07/000r-020700-idx.html| url-status=live}}</ref> in 2000 civilistov<ref>{{Cite web |title=220. Bombing to Bring Peace |url=https://www.wilsoncenter.org/publication/220-bombing-to-bring-peace |access-date=2023-01-29 |website=www.wilsoncenter.org |date=7 July 2011 |language=en |archive-date=29 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230129152924/https://www.wilsoncenter.org/publication/220-bombing-to-bring-peace |url-status=live }}</ref>, od tega 27 v Beogradu.<ref>{{Cite web| url=https://www.hlc-rdc.org/db/nato/index.html| work=[[Humanitarian Law Center]]| title=Ljudski gubici u NATO bombardovanju (Srbija, Kosovo i Crna Gora)| date=March 23, 2018}}</ref> Po [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojnah v nekdanji Jugoslaviji]] je Srbija postala dom največjega števila [[Begunec|beguncev]] in notranje razseljenih oseb v Evropi, saj se je več kot tretjina teh beguncev naselila v Beogradu.<ref>{{cite web |title=Serbia: Europe's largest proctracted refugee situation |url=http://www.osce.org/serbia/24323?download=true |publisher=[[Organization for Security and Co-operation in Europe|OSCE]] |access-date=5 May 2020 |archive-date=26 March 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170326082139/http://www.osce.org/serbia/24323?download=true |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |author1=S. Cross|author2=S. Kentera|author3=R. Vukadinovic|author4=R. Nation |title=Shaping South East Europe's Security Community for the Twenty-First Century: Trust, Partnership, Integration |url=https://books.google.com/books?id=el-YZHB8hzYC&pg=PP1 |access-date=5 May 2020 |date=7 May 2013 |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |page=169 |isbn=9781137010209 |archive-date=26 March 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170326082403/https://books.google.rs/books?id=el-YZHB8hzYC&lpg=PP1&pg=PP1 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.refworld.org/docid/3ae6a8b92c.html |title=U.S. Committee for Refugees World Refugee Survey 1998 – Yugoslavia |publisher=[[U.S. Committee for Refugees and Immigrants]] |access-date=5 May 2020 |archive-date=2 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210302142950/https://www.refworld.org/docid/3ae6a8b92c.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |title=Housing and Property Rights in Bosnia and Herzegovina, Croatia and Serbia, and Montenegro |first1=Veljko |last1=Mikelić |publisher=[[United Nations Human Settlements Programme]] |year=2005 |isbn=9789211317848 |page=120}}</ref> Po predsedniških volitvah leta 2000 je bil Beograd prizorišče večjih javnih protestov, ki se jih je udeležilo več kot pol milijona ljudi. Te demonstracije so v okviru gibanja [[Otpor!|Otpor]] privedle do odstavitve predsednika Miloševića.<ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2007&mm=10&dd=05&nav_category=90&nav_id=44315 |title=Parties, citizens mark October 5 |publisher=B92 |date=5 October 2007 |access-date=7 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090418190114/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2007&mm=10&dd=05&nav_category=90&nav_id=44315 |archive-date=18 April 2009 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201275 |title=October 5, 2000 |publisher=City of Belgrade |access-date=7 May 2009 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924062458/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201275 |url-status=live }}</ref> === Nedavno obdobje === [[Slika:Belgrade_Waterfront_(Београд_на_води).jpg|levo|sličica|Beogradska obala]] Leta 2014 sta [[Vlada Republike Srbije|srbska vlada]] in njen [[Združeni arabski emirati|emiratski]] partner, Eagle Hills Properties, začela projekt urbane prenove Belgrade Waterfront. Srbska vlada in njeni emiratski partnerji naj bi skupaj vložili približno 3,5 milijarde evrov.<ref>{{cite news |url=http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/435629/Ovako-ce-izgledati-Beograd-na-vodi |title=Ovako će izgledati "Beograd na vodi" |publisher=Blic.rs |date=19 January 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140222204657/http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/435629/Ovako-ce-izgledati-Beograd-na-vodi |archive-date=22 February 2014}}</ref> Projekt vključuje poslovne in razkošne stanovanjske stavbe, petzvezdične hotele, nakupovalno središče in predvideni »Beogradski stolp«. Vendar je projekt precej kontroverzen – še vedno obstaja precej negotovosti glede njegovega financiranja, nujnosti, projektu pa očitajo tudi pomanjkanje skladnosti njegove arhitekture s preostankom mesta.<ref>{{cite web |url=https://www.forbes.com/sites/wadeshepard/2016/12/08/inside-abu-dhabis-bad-joke-the-belgrade-waterfront-project/#49c14d826c12 |title=A Look at Abu Dhabi's 'Bad Joke': The Belgrade Waterfront Project |website=[[Forbes]] |access-date=7 November 2017 |archive-date=7 November 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171107172658/https://www.forbes.com/sites/wadeshepard/2016/12/08/inside-abu-dhabis-bad-joke-the-belgrade-waterfront-project/#49c14d826c12 |url-status=live }}</ref> Poleg beograjskega nabrežja se mesto hitro razvija in obnavlja, zlasti na območju Novega Beograda, kjer so (od leta 2020) gradili stanovanjske in poslovne stavbe za podporo cvetočemu beograjskemu IT sektorju, ki je zdaj ena največjih gospodarskih panog v Srbiji. Septembra 2020 je bilo v Beogradu približno 2000 aktivnih gradbišč.<ref>{{cite web |last=Online |first=Piše: Danas |date=19 September 2020 |title=Vesić: U Beogradu se ove godine gradi više nego lane |url=https://www.danas.rs/beograd/vesic-u-beogradu-se-ove-godine-gradi-vise-nego-lane/ |access-date=22 December 2020 |website=Dnevni list Danas |language=sr-RS |archive-date=23 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201023014923/https://www.danas.rs/beograd/vesic-u-beogradu-se-ove-godine-gradi-vise-nego-lane/ |url-status=live }}</ref> Mestni proračun za leto 2023 je znašal 205,5 milijarde dinarjev (1,750 milijarde evrov).<ref>{{Cite web|url=https://n1info.rs/english/news/belgrade-2023-budget-adopted/|title=Belgrade 2023 budget adopted|date=27 December 2022|website=N1}}</ref> Proračun mesta Beograd za leto 2024 je bil ocenjen na več kot 2 milijardi evrov. == Geografija == === Topografija === [[Slika:Ушће_Саве_у_Дунав_поред_десне_обале_Великог_ратног_острва_и_Калемегдана.jpg|desno|sličica|Sotočje [[Sava|Save]] (na desni strani) v [[Donava|Donavo]] pri Beogradu s pogledom na [[Beograjska trdnjava|trdnjavo Kalemegdan]] (zgoraj desno)]] Beograd stoji 11,65 m [[Nadmorska višina|nad morsko gladino]] na sotočju [[Donava|Donave]] in [[Sava|Save]].<ref name="nurden-2009" /> Zgodovinsko jedro Beograda, [[Beograjska trdnjava|Kalemegdan]], stoji na desnem bregu obeh rek. Od 19. stoletja se mesto širi proti jugu in vzhodu; po drugi svetovni vojni je bil na levem bregu reke Save zgrajen Novi Beograd, ki je povezal Beograd z Zemunom. Z mestom so se združile tudi manjše, predvsem stanovanjske skupnosti na drugi strani Donave, kot so Krnjača, Kotež in [[Borča]], medtem ko je [[Pančevo]], močno industrializirano satelitsko mesto, ostalo ločeno. Mesto ima urbano območje 360 km², medtem ko skupaj z metropolitanskim območjem pokriva 3.223 km².<ref name="city of belgrade-3" /> Območje osrednjega Beograda na desnem bregu Save stoji na gričevnatem terenu, najvišja točka Beograda pa je hrib Torlak z nadmorsko višino 303 m. Vzpetine [[Avala, Beograd|Avala]] (511 m) in Kosmaj (628 m) ležijo južno od mesta. Na drugi strani Save in Donave je zemljišče večinoma ravno in ga sestavljajo [[Aluvialna ravnica|aluvialne ravnice]] ter puhličaste [[Planota|planote]].<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201033 |publisher=City of Belgrade |title=Natural Features |access-date=12 December 2012 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924062300/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201033 |url-status=live }}</ref> Ena od značilnosti mestnega terena je težnostna erozija. Na ozemlju, ki ga zajema generalni urbanistični načrt, je zabeleženih 1155 točk težnostne erozije, od katerih je 602 aktivnih, 248 pa jih je označenih kot »visoko tveganih«. Pokrivajo skoraj 30 % mestnega ozemlja in vključujejo več vrst težnostne erozije. Naklonske udornice se nahajajo na pobočjih nad rekami, večinoma na [[Glina|glinenih]] ali ilovnatih tleh, z naklonom med 7 in 20 %. Najbolj kritične so v [[Karaburma|Karaburmi]], Zvezdari, Višnjici, [[Vinča, Grocka|Vinči]] in [[Ritopek|Ritopeku]] v dolini Donave ter v Umki in zlasti v njeni soseski Duboko v dolini Save. Imajo gibljivo in mirujočo fazo, nekatere od njih pa so zabeležene že stoletja. Manj aktivna območja drsenja vključujejo celotno pobočje [[Terazije]] nad Savo (Kalemegdan, Savamala), kar je razvidno iz naklona spomenika [[Zmagovalec (spomenik)|Zmagovalec]] in stolpa katedralne cerkve, ter odsek Voždovac med Banjico in [[Autokomanda|Autokomando]]. Plazovi zajemajo manjša območja, razvijajo se na strmih pečinah, včasih so nagnjeni do 90 %. Večinoma se nahajajo v umetnih [[Puhlica|puhličastih]] gričih Zemuna: Gardoš, Ćukovac in Kalvarija. [[Slika:DJI_0387-12.jpg|sličica|Spomenik neznanemu junaku na gori [[Avala, Beograd|Avala]], Avalski stolp in mesto Beograd v daljavi.]] Vendar pa večino premikanja zemljišč v Beogradu, približno 90 %, povzročajo gradbena dela in okvarjen sistem oskrbe z vodo (počene cevi itd.). Soseska Mirijevo velja za najuspešnejši projekt rešitve problema. Med gradnjo soseske v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil teren sistematično utrjen in premikanje zemljišč je danes popolnoma ustavljeno.<ref>{{Citation |first=Nikola |last=Belić |title=Klizišta nisu samo hir prirode |newspaper=[[Politika]] |language=sr |date=8 November 2011 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/193711/Klizista-nisu-samo-hir-prirode |access-date=12 June 2017 |archive-date=18 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170918145849/http://www.politika.rs/sr/clanak/193711/Klizista-nisu-samo-hir-prirode |url-status=live }}</ref><ref>{{Citation |first=Nikola |last=Belić |title=Otapanje pokreće i klizišta |newspaper=Politika |language=sr |date=22 February 2012 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/209361/Otapanje-pokrece-i-klizista |access-date=12 June 2017 |archive-date=26 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170926073714/http://www.politika.rs/sr/clanak/209361/Otapanje-pokrece-i-klizista |url-status=live }}</ref> === Podnebje === Po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi klimatski klasifikaciji]] ima Beograd vlažno subtropsko podnebje (''Cfa''), ki meji na vlažno celinsko podnebje (''Dfa'') s štirimi letnimi časi in enakomerno porazdeljenimi padavinami. Mesečna povprečja se gibljejo od 1,9 °C v januarju do 23,8 °C v juliju, z letnim povprečjem 13,2 °C. [[Slika:Most_na_Adi.jpg|levo|sličica|Pogled iz zraka na Beograd in [[most na Adi]] iz gozdnega parka Košutnjak, znanega kot »mestna tovarna kisika« in priljubljena rekreacijska točka.]] V povprečju je letno 44,6 dni z najvišjo temperatura 30 °C ali več<ref name="nceinoaagov"/> in 95 dni, ko je temperatura nad 25 °C, po drugi strani pa je v Beogradu 52,1 dni letno, ko najnižja temperatura pade pod 0 °C, pri čemer je letno v povprečju 13,8 dni tudi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem.<ref name="nceinoaagov">{{cite web |title=World Meteorological Organization Climate Normals for 1991-2020: Beograd |url=https://www.nodc.noaa.gov/archive/arc0216/0253808/2.2/data/0-data/Region-6-WMO-Normals-9120/Serbia/XLS/Beograd_13274.xls |format=XLS |website=ncei.noaa.gov |publisher=[[NOAA]] |access-date=14 February 2024 |archive-date=14 February 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240214074455/https://www.nodc.noaa.gov/archive/arc0216/0253808/2.2/data/0-data/Region-6-WMO-Normals-9120/Serbia/XLS/Beograd_13274.xls |url-status=live }}</ref> Letna povprečna količina padavin v Beogradu je približno 698 mm, pri čemer je najbolj deževna pozna pomlad. Povprečno letno število sončnih ur je 2020. Nevihte v Beogradu lahko nastanejo kadarkoli v letu, v povprečju 31 dni letno, vendar so veliko pogostejše v spomladanskih in poletnih mesecih. [[Toča]] je redka in se pojavlja izključno spomladi ali poleti.<ref name="nceinoaagov"/> Najvišja uradno zabeležena temperatura v Beogradu je bila 43,6 °C 24. julija 2007,<ref>{{cite news |url=http://news.monstersandcritics.com/europe/news/article_1334095.php/Record-breaking_heat_measured_in_Belgrade |agency=[[Deutsche Presse-Agentur]] |title=Record-breaking heat measured in Belgrade |date=24 July 2007 |access-date=10 August 2007 |publisher=Monsters and Critics |archive-url=https://web.archive.org/web/20120714085754/http://news.monstersandcritics.com/europe/news/article_1334095.php/Record-breaking_heat_measured_in_Belgrade |archive-date=14 July 2012}}</ref> medtem ko je bila na drugi strani najnižja temperatura -26,2 °C 10. januarja 1893.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201193 |title=Climate |publisher=City of Belgrade |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924064353/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201193 |url-status=live }}</ref> Najvišja zabeležena vrednost dnevnih padavin je bila 109,8 mm 15. maja 2014.<ref name="nceinoaagov"/> {{Weather box |width=auto |location=Beograd (1991–2020, najvišje vrednosti 1920–danes) |metric first=y |single line=y |Jan record high C = 21.4 |Feb record high C = 23.9 |Mar record high C = 30.0 |Apr record high C = 32.4 |May record high C = 34.9 |Jun record high C = 38.7 |Jul record high C = 43.6 |Aug record high C = 41.8 |Sep record high C = 41.8 |Oct record high C = 34.7 |Nov record high C = 29.3 |Dec record high C = 22.7 |year record high C = 43.6 |Jan high C = 5.2 |Feb high C = 7.8 |Mar high C = 13.1 |Apr high C = 18.9 |May high C = 23.6 |Jun high C = 27.1 |Jul high C = 29.3 |Aug high C = 29.7 |Sep high C = 24.3 |Oct high C = 18.7 |Nov high C = 12.2 |Dec high C = 6.1 |year high C = 18.0 |Jan mean C = 1.9 |Feb mean C = 3.8 |Mar mean C = 8.3 |Apr mean C = 13.6 |May mean C = 18.2 |Jun mean C = 21.9 |Jul mean C = 23.8 |Aug mean C = 23.8 |Sep mean C = 18.5 |Oct mean C = 13.3 |Nov mean C = 8.1 |Dec mean C = 3.0 |year mean C = 13.2 |Jan low C = -0.7 |Feb low C = 0.6 |Mar low C = 4.2 |Apr low C = 8.8 |May low C = 13.2 |Jun low C = 16.7 |Jul low C = 18.4 |Aug low C = 18.5 |Sep low C = 14.1 |Oct low C = 9.4 |Nov low C = 5.1 |Dec low C = 0.5 |year low C = 9.1 |Jan record low C = -26.2 |Feb record low C = -25.5 |Mar record low C = -14.4 |Apr record low C = -6.1 |May record low C = -1.4 |Jun record low C = 4.6 |Jul record low C = 8.3 |Aug record low C = 6.7 |Sep record low C = 0.6 |Oct record low C = -6.9 |Nov record low C = -11.1 |Dec record low C = -19.3 |year record low C = -26.2 |precipitation colour = green |Jan precipitation mm = 47.9 |Feb precipitation mm = 43.5 |Mar precipitation mm = 48.7 |Apr precipitation mm = 51.5 |May precipitation mm = 72.3 |Jun precipitation mm = 95.6 |Jul precipitation mm = 66.5 |Aug precipitation mm = 55.1 |Sep precipitation mm = 58.6 |Oct precipitation mm = 54.8 |Nov precipitation mm = 49.6 |Dec precipitation mm = 54.8 |year precipitation mm = 698.9 |Jan humidity = 77.9 |Feb humidity = 71.4 |Mar humidity = 62.7 |Apr humidity = 59.9 |May humidity = 61.9 |Jun humidity = 62.5 |Jul humidity = 59.8 |Aug humidity = 59.5 |Sep humidity = 65.8 |Oct humidity = 71.4 |Nov humidity = 75.1 |Dec humidity = 79.5 |year humidity = 67.3 |unit precipitation days = 0.1 mm |Jan precipitation days = 13.5 |Feb precipitation days = 12.3 |Mar precipitation days = 11.3 |Apr precipitation days = 12.4 |May precipitation days = 13.5 |Jun precipitation days = 12.2 |Jul precipitation days = 10.0 |Aug precipitation days = 8.4 |Sep precipitation days = 9.5 |Oct precipitation days = 10.5 |Nov precipitation days = 10.8 |Dec precipitation days = 13.8 |year precipitation days = 138.2 |Jan snow days = 9.7 |Feb snow days = 7.3 |Mar snow days = 4.2 |Apr snow days = 0.7 |May snow days = 0.0 |Jun snow days = 0.0 |Jul snow days = 0.0 |Aug snow days = 0.0 |Sep snow days = 0.0 |Oct snow days = 0.1 |Nov snow days = 3.0 |Dec snow days = 7.8 |year snow days = 32.8 |Jan sun = 70.7 |Feb sun = 96.2 |Mar sun = 146.7 |Apr sun = 186.7 |May sun = 224.7 |Jun sun = 253.9 |Jul sun = 278.8 |Aug sun = 262.6 |Sep sun = 192.6 |Oct sun = 155.0 |Nov sun = 92.1 |Dec sun = 60.3 |year sun = 2020.3 |Jan uv = 1 |Feb uv = 2 |Mar uv = 3 |Apr uv = 5 |May uv = 7 |Jun uv = 8 |Jul uv = 8 |Aug uv = 7 |Sep uv = 5 |Oct uv = 3 |Nov uv = 2 |Dec uv = 1 |source 1=Hidrometereološka služba Srbije<ref>{{cite web |url=https://www.hidmet.gov.rs/ciril/meteorologija/stanica_sr_beograd.php |title=Monthly and annual means, maximum and minimum values of meteorological elements for the period 1991–2020 |language=sr |publisher=Republic Hydrometeorological Service of Serbia |access-date=15 April 2022 |archive-date=15 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220415152549/https://www.hidmet.gov.rs/ciril/meteorologija/stanica_sr_beograd.php |url-status=live }}</ref> |source 2=Weather Atlas (UV),<ref>{{cite web |url=https://www.weather-atlas.com/en/serbia/belgrade-climate |title=Belgrade, Serbia – Detailed climate information and monthly weather forecast |publisher=Yu Media Group |website=Weather Atlas |language=en |access-date=3 July 2019 |archive-date=3 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190703202940/https://www.weather-atlas.com/en/serbia/belgrade-climate |url-status=live }}</ref> Meteo Climat (najvišje in najnižje vrednosti)<ref>{{cite web |url=http://meteo-climat-bzh.dyndns.org/index.php?page=stati&id=361 |title=Station Belgrade–Triche |publisher=Meteo Climat |language=fr |access-date=18 December 2019 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225061442/http://meteo-climat-bzh.dyndns.org/index.php?page=stati&id=361 |url-status=live }}</ref> |date=September 2010 }} == Uprava == <gallery mode="packed-hover"> File:Skupstina grada.jpg|[[Stari Dvor]], mestna skupščina File:Дом Народне Скупштине Србије.jpg|Narodna skupščina Srbije File:Novi Beograd - The SIV building.jpg|Palača Srbije </gallery> Beograd je znotraj Srbije ločena teritorialna enota, z lastno avtonomno mestno upravo.<ref name="city of belgrade"/> Skupščina mesta Beograd ima 110 članov, izvoljenih za štiriletni mandat.<ref>{{cite web |title=Assembly of the City of Belgrade |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |publisher=Beograd.rs |access-date=4 November 2013 |archive-date=13 January 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113130104/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |url-status=live }}</ref> Trinajstčlanski mestni svet, ki ga izvoli skupščina in mu predseduje župan in njegov namestnik, vodi in nadzoruje mestno upravo,<ref>{{cite web |title=City Council |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201898 |publisher=Beograd.rs |access-date=4 November 2013 |archive-date=17 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151117033009/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201898 |url-status=live }}</ref> ki upravlja tekoče upravne zadeve. Mestna uprava je razdeljena na 14 sekretariatov, od katerih ima vsak poseben resor, kot sta promet ali zdravstvo, ter več strokovnih služb, agencij in inštitutov.<ref>{{cite web |title=City Administration |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201902 |publisher=Beograd.rs |access-date=4 November 2013 |archive-date=26 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130326103342/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201902 |url-status=live }}</ref> Na volitvah v mestno skupščino Beograda leta 2024 je zmagala Srbska napredna stranka, ki je oblikovala vladajočo koalicijo s Socialistično partijo Srbije. Med letoma 2004 in 2013 je bila na oblasti Demokratska stranka.<ref>{{citation |url=http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2013&mm=09&dd=24&nav_id=87773 |title=Councilors vote to remove Belgrade mayor from office |publisher=B92 |date=24 September 2013 |access-date=4 November 2013 |archive-date=28 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131128020353/http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2013&mm=09&dd=24&nav_id=87773 |url-status=live }}</ref> Zaradi pomena Beograda v političnem in gospodarskem življenju Srbije se funkcija župana mesta pogosto opisuje kot tretja najpomembnejša funkcija v državi, takoj za funkcijo [[Predsednik vlade Srbije|predsednika vlade]] in [[Predsednik Srbije|predsednika republike.]]<ref>{{cite news |first=Dejan |last=Aleksić |script-title=sr: Главни град – изборна неизвесност у кампањи 2022. |trans-title=Capital city – electoral uncertainty in the 2022. campaign |newspaper=Politika |page=18 |language=sr |date=27 February 2022}}</ref><ref>{{cite news |author=Jelena Mitrović, Anica Telesković |title=Ko će biti beogradski pobednik? |trans-title=Who will be the Belgrade's winner? |publisher=[[Radio Television Serbia]] |language=sr |date=23 February 2022 |url=https://www.rts.rs/page/tv/sr/story/20/rts-1/4715012/ko-ce-biti-beogradski-pobednik.html |access-date=1 March 2022 |archive-date=1 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220301155326/https://www.rts.rs/page/tv/sr/story/20/rts-1/4715012/ko-ce-biti-beogradski-pobednik.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |first=Tamara |last=Skrozza |title=Prvi ljudi velike varoši |trans-title=First citizens of great town |newspaper=Vreme, No. 710 |language=sr |date=12 August 2004 |url=https://www.vreme.com/vreme/prvi-ljudi-velike-varosi/ |access-date=1 March 2022 |archive-date=1 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220301155328/https://www.vreme.com/vreme/prvi-ljudi-velike-varosi/ |url-status=live }}</ref> [[Slika:Supreme_court_of_Serbia.jpg|levo|sličica|190x190_pik|Vrhovno sodišče Srbije]] [[Slika:Austrian_Embassy_in_Belgrade_(Ambasada_Austrije_u_Beogradu).jpg|levo|sličica|190x190_pik|Avstrijsko veleposlaništvo v Beogradu]] Beograd je glavno mesto, kjer so sedeži vseh srbskih državnih organov – [[Izvršilna oblast|izvršilne]], [[Zakonodajna oblast|zakonodajne]] in [[Sodna oblast|sodne oblasti]], ter sedeži skoraj vseh nacionalnih političnih strank in 75 [[Veleposlaništvo|diplomatskih predstavništev]].<ref>{{citation |url=http://www.mup.gov.rs/cms_lat/sadrzaj.nsf/ambasade.h |title=Ambasade i konzularna predstavništva u Beogradu |publisher=Ministry of Interior of the Republic of Serbia |language=sr |access-date=12 December 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130128091441/http://www.mup.gov.rs/cms_lat/sadrzaj.nsf/ambasade.h |archive-date=28 January 2013}}</ref> To vključuje Državno skupščino, predsedstvo in [[Vlada Republike Srbije|vlado Srbije]] ter vsa ministrstva, vrhovno sodišče in ustavno sodišče. === Občine === [[Slika:Sunset_at_Gardos.jpg|sličica|300x300_pik|Stolp Gardoš v sončnem zahodu, Zemun]] Mesto je razdeljeno na 17 občin.<ref name="beogradrs-5">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201906 |title=Urban Municipalities |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924043019/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201906 |url-status=live }}</ref> Prej so bile razvrščene v 10 mestnih (ki ležijo v celoti ali delno znotraj meja mesta) in 7 primestnih občin, katerih središča so manjša mesta.<ref>{{citation |last=Bačić |first=B. Č. |title=Najveći problem izjednačavanje statusa gradskih i prigradskih opština |url=http://www.danas.rs/danasrs/srbija/beograd/najveci_problem_izjednacavanje_statusa_gradskih_i_prigradskih_opstina_.39.html?news_id=141062 |publisher=Danas |date=1 October 2008 |access-date=9 February 2010 |language=sr |archive-date=10 June 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150610220820/http://www.danas.rs/danasrs/srbija/beograd/najveci_problem_izjednacavanje_statusa_gradskih_i_prigradskih_opstina_.39.html?news_id=141062 |url-status=live }}</ref> Z novim mestnim statutom iz leta 2010 so vse dobile enak status, z izjemo, da imajo primestne občine (razen Surčina) določene avtonomne pristojnosti, predvsem povezane z gradbeništvom, infrastrukturo in komunalnimi storitvami.<ref name="beogradrs-5"/> Večina občin se nahaja na južni strani Donave in [[Sava|Save]], v regiji [[Šumadija]]. Tri občine (Zemun, Novi Beograd in Surčin) ležijo na severnem bregu Save v regiji [[Srem|Srijem]], občina Palilula, ki se razprostira ob Donavi, pa se nahaja v regijah [[Šumadija]] in [[Banat]]. [[Slika:Belgrade_municipalities.svg|levo|sličica|439x439_pik|Zemljevid občin Beograda]] {| class="sortable wikitable" style="text-align:right" ! Občina ! Klasifikacija ! Površina (km<sup>2</sup>) ! Prebivalstvo (popis 2022) ! Gostota prebivalstva (na km<sup>2</sup>) |- | style="text-align:left" | [[Barajevo]] | primestni | 213,10 | 26.431 | 110 |- | style="text-align:left" | Čukarica | mestno | 156,99 | 175.793 | 1.120 |- | style="text-align:left" | Grocka | primestni | 299,55 | 82.810 | 276 |- | style="text-align:left" | [[Lazarevac]] | primestni | 383,51 | 55.146 | 144 |- | style="text-align:left" | [[Mladenovac]] | primestni | 339 | 48.683 | 144 |- | style="text-align:left" | Novi Beograd | mestno | 40,71 | 209.763 | 5.153 |- | style="text-align:left" | [[Obrenovac]] | primestni | 410,14 | 68.882 | 168 |- | style="text-align:left" | Palilula | mestno | 450,59 | 182.624 | 405 |- | style="text-align:left" | Rakovica | mestno | 30.11 | 104.456 | 3.469 |- | style="text-align:left" | Savski venac | mestno | 14.06 | 36.699 | 2.610 |- | style="text-align:left" | [[Sopot, Beograd|Sopot]] | primestni | 270,71 | 19.126 | 71 |- | style="text-align:left" | Stari Grad | mestno | 5,40 | 44.737 | 8.285 |- | style="text-align:left" | Surčin | mestno | 288,47 | 45.452 | 158 |- | style="text-align:left" | Voždovac | mestno | 148,52 | 174.864 | 1.177 |- | style="text-align:left" | Vračar | mestno | 2,87 | 55.406 | 19.305 |- | style="text-align:left" | Zemun | mestno | 149,74 | 177.908 | 1.188 |- | style="text-align:left" | Zvezdara | mestno | 31,49 | 172.625 | 5.482 |- style="background:#e9e9e9;" ! style="text-align:left" | Skupaj ! ! style="text-align:right" | 3.234,96 ! style="text-align:right" | 1.681.405 ! style="text-align:right" | 520 |- ! colspan="5" style="text-align:left" | Vir: Sektor za statistiko, Beograd<ref name="zavod za statistiku grada beograda">{{cite book |url=https://zis.beograd.gov.rs/images/ZIS/Files/Godisnjak/G_2022S.pdf |title=Statistički godišnjak Beograda |publisher=Zavod za statistiku grada Beograda |access-date=10 March 2024 |issn=0585-1912 }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=March 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |} == Demografija == {{Historical populations |footnote= Vir: 1834-1931:;<ref>{{cite book |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G1953/Pdf/G19534002.pdf |title=Stanovništvo Narodne Republike Srbije od 1834-1953 |trans-title=Population of the National Republic of Serbia from 1834-1953 data |location=Belgrade |publisher=Zavod za statistiku i evidenciju Narodne Republike Srbije |year=1953 |page=54 |language=sh |oclc=441731968 |archive-date=14 June 2024 |access-date=21 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240614144409/https://publikacije.stat.gov.rs/G1953/Pdf/G19534002.pdf |url-status=live }}</ref> podatki 1948-2011:;<ref>{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2014/Pdf/G20144008.pdf |title=Упоредни преглед броја становника 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002. И 2011: Подаци по насељима |trans-title=Comparative overview of the population in 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002 and 2011: Data by settlements |work=Попис становништва, домаћинстава и станова 2011. у Републици Србији |trans-work=2011 Census of Population, Households and Dwellings in the Republic of Serbia |first=Dragan |last=Vukmirović |location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office of the Republic of Serbia] |isbn=978-86-6161-109-4 |date=April 2014 |access-date=21 July 2025 |archive-date=14 October 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191014111345/https://publikacije.stat.gov.rs/G2014/Pdf/G20144008.pdf |url-status=live }}</ref> podatki 2022:.<ref name="census22-age-sex"/> |percentages=pagr |1834|7 |1846|14 |1859|18 |1866|24 |1874|27 |1884|35 |1890|54 |1900|68 |1905|77 |1910|82 |1921|111 |1931|238 |1948|397 |1953|477 |1961|657 |1971|899 |1981|1087 |1991|1168 |2002|1191 |2011|1257 |2022|1298 }} Po popisu prebivalstva iz leta 2022 ima mesto 1.197.114 prebivalcev, njegovo somestje (vključno s sosednjimi naselji [[Borča]], [[Kaluđerica]] in Surčin) pa 1.298.661 prebivalcev, medtem ko število prebivalcev upravnega območja mesta (pogosto enačeno z metropolitanskim območjem) znaša 1.681.405 oseb.<ref name="auto1">{{Cite news |date=2025 |title=Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf}}</ref> Vendar metropolitansko območje Beograda ni opredeljeno, niti statistično niti upravno, in se razteza v sosednje občine [[Pančevo]], [[Pećinci]] in [[Stara Pazova]]. V Beogradu živi veliko etničnih skupin iz nekdanje Jugoslavije in širšega balkanskega območja. Glavna etnična skupina, ki predstavlja več kot 86 % prebivalstva Beograda, so [[Srbi]] (1.449.241). Med pomembnejšimi manjšinami so Romi (23.160), Jugoslovani (10.499), [[Gorani (etnična skupina)|Gorani]] (5.249), Črnogorci (5.134), Rusi (4.659), Hrvati (4.554), [[Makedonci v Srbiji|Makedonci]] (4.293) in etnični Muslimani (2.718).<ref>{{cite web |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234001.pdf |title=2022 Census |access-date=31 July 2023 |archive-date=29 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230629092047/https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/pdf/G20234001.pdf |url-status=live }}</ref> Mnogi ljudje so v mesto prišli kot ekonomski migranti iz manjših mest in podeželja, medtem ko so desettisoči zaradi [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|jugoslovanskih vojn]] v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prispeli kot begunci iz [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] ter [[Kosovo|Kosova]].<ref>[https://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/balkans/stories/belgrade062299.htm Refugee Serbs Assail Belgrade Government] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120324092931/http://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/balkans/stories/belgrade062299.htm |date=24 March 2012 }}: ''[[The Washington Post]]'', Tuesday, 22 June 1999.</ref> [[Slovenci]] so se v mesto začeli bolj množično priseljevati po koncu prve svetovne vojne, ko je postal Beograd prestolnica skupne države, še prej pa kot politični emigranti iz Avstro-Ogrske. Največja slovenska skupnost v Srbiji živi prav tu. Povezani so v društvo »Sava«, pomemben povezovalni dejavnik pa so tudi lokalne katoliške cerkve. V nekaj cerkvah še potekajo [[maša|maše]] v [[slovenščina|slovenščini]], sicer pa raba slovenščine med njimi počasi usiha.<ref>{{cite journal |last=Ravnik |first=Mojca |title=Nekaj pogledov v preteklost in sedanjost beograjskih Slovencev |journal=Traditiones |volume=39 |issue=1 |date=2010-10-15 |issn=1855-6396 |doi=10.3986/Traditio2010390114 |url=https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/1032 |access-date=2026-05-21 |page=}}</ref> V najnovejšem valu priseljevanja, po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]], je desettisoče Rusov in Ukrajincev registriralo svoje prebivališče v Srbiji, večina jih je to storila prav v Beogradu.<ref>{{Cite web |title=Srbiju naselilo Rusa koliko Kragujevac ima stanovnika Od početka rata u Ukrajini ljudi traže spas kod nas: Broj izbeglica raste svakog dana |url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/srbiju-naselilo-rusa-koliko-kragujevac-ima-stanovnika-od-pocetka-rata-u-ukrajini/7hsmzhg |date=8 December 2022 |access-date=11 December 2022 |website=www.blic.rs |language=sr |archive-date=11 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221211154139/https://www.blic.rs/vesti/drustvo/srbiju-naselilo-rusa-koliko-kragujevac-ima-stanovnika-od-pocetka-rata-u-ukrajini/7hsmzhg |url-status=live }}</ref> [[Slika:Belgrade_in_Serbia.svg|levo|sličica|Upravno območje mesta Beograd na zemljevidu [[Upravni okraji Srbije|okrožij Srbije]] .]] Ocenjuje se, da v Beogradu živi med 10.000 in 20.000 [[Kitajci Han|Kitajcev]],<ref>{{cite web |url=http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=14&status=jedna&vest=120710&datum=2008-05-06 |title=Stranci tanje budžet |publisher=Novosti.rs |access-date=16 November 2010 |archive-date=1 February 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100201175632/http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=14 |url-status=dead}}</ref> od njihovega prihoda sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja pa je Blok 70 v Novem Beogradu pogovorno znan kot kitajska četrt.<ref>{{cite web |url=http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2005/februar/19-20/B-01-19022005.shtml |title=Kinezi Marko, Miloš i Ana |work=[[Kurir]] |date=20 February 2005 |access-date=18 July 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090212031104/http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2005/februar/19-20/B-01-19022005.shtml |archive-date=12 February 2009}}</ref><ref>{{cite web |last=Vasić |first=Biljana |url=http://www.vreme.com/arhiva_html/471/10.html |title=Kineska četvrt u bloku 70 |work=[[Vreme]] |date=15 January 2001 |access-date=18 July 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20070715030740/http://www.vreme.com/arhiva_html/471/10.html |archive-date=15 July 2007 |url-status=live}}</ref> V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v mesto priselilo precej oseb iz Bližnjega vzhoda, predvsem iz [[Sirija|Sirije]], [[Iran|Irana]], [[Jordanija|Jordanije]] in [[Irak|Iraka]] – namen je bil sicer študij, kasneje pa so ostali v mestu.<ref>{{cite web |last=Zimonjic |first=Vesna Peric |url=http://www.dawn.com/2005/12/07/int17.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927225101/http://www.dawn.com/2005/12/07/int17.htm |archive-date=27 September 2007 |title=A unique friendship club in Belgrade |work=Dawn |date=7 December 2005 |access-date=17 July 2007 |url-status=dead}}</ref> V 19. in začetku 20. stoletja so v Beogradu obstajale tudi majhne skupnosti [[Aromuni|Aromancev]], [[Čehi|Čehov]], [[Grki|Grkov]], [[Nemci|Nemcev]], [[Madžari|Madžarov]], [[Judje|Judov]], [[Turki|Turkov]], [[Armenci|Armencev]] in [[Rusi|ruskih]] [[Belo gibanje|belih]] emigrantov. Danes obstajata dve primestni naselji z znatnim manjšinskim prebivalstvom: [[Ovča]] in vas [[Boljevci]], v obeh približno četrtino prebivalstva sestavljajo [[Romuni]] oziroma [[Slovaki]]. Priseljevanje v Beograd iz drugih držav se pospešuje. Leta 2023 je samo v Beogradu več kot 30.000 tujih delavcev dobilo dovolilnice za delo in prebivanje.<ref>{{Cite web|url=https://n1info.rs/biznis/u-srbiji-izdato-vise-od-50-000-radnih-dozvola-strancima-i-dalje-nedostaju-radnici/|title=U Srbiji izdato više od 50.000 radnih dozvola strancima, i dalje nedostaju radnici|first=FoNet|last=RTS|date=11 March 2024|website=N1|access-date=26 May 2024|archive-date=8 October 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241008173849/https://n1info.rs/biznis/u-srbiji-izdato-vise-od-50-000-radnih-dozvola-strancima-i-dalje-nedostaju-radnici/|url-status=live}}</ref> Čeprav v Beogradu obstaja več zgodovinskih verskih skupnosti, je verska sestava mesta razmeroma homogena. [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbska pravoslavna]] skupnost je daleč največja, s 1.475.168 pripadniki. V mestu živi tudi 31.914 muslimanov, 13.720 rimokatolikov in 3.128 [[Protestantizem|protestantov]]. V Beogradu je nekoč obstajala pomembna judovska skupnost, vendar se je po [[Zgodovina Srbije|nacistični okupaciji]] mesta med drugo svetovno vojno in poznejši judovski emigraciji njihovo število zmanjšalo z več kot 10.000 na le 295.<ref>{{cite web |url=http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/Popis2011/Knjiga4_Veroispovest.pdf |title=2011 Census |access-date=17 December 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140715000726/http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/Popis2011/Knjiga4_Veroispovest.pdf |archive-date=15 July 2014}}</ref> Beograd je imel tudi eno največjih [[Budisti|budističnih]] kolonij v Evropi zunaj Rusije, ko se je po [[Ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]] na obrobju Beograda naselilo približno 400 večinoma budističnih [[Kalmiki|Kalmikov]]. Prvi budistični tempelj v Evropi je bil zgrajen v Beogradu leta 1929. Večina se jih je po drugi svetovni vojni odselila, njihov tempelj, Beograjska pagoda, so zapustili in se je sčasoma zrušil.<ref>{{cite web |date=16 December 2020 |title=Drugi budistički hram u Evropi nalazio se u Beogradu |url=https://www.gradnja.rs/drugi-budisticki-hram-u-evropi-nalazio-se-u-beogradu/ |access-date=19 December 2020 |website=Gradnja |language=sr-RS |archive-date=17 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210117162912/https://www.gradnja.rs/drugi-budisticki-hram-u-evropi-nalazio-se-u-beogradu/ |url-status=live }}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Belgrade_by_drone_view.jpg|levo|sličica|Pogled na Stari Grad z Dorćolom iz zraka.]] Beograd je finančno središče Srbije in [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodne Evrope]], s skupno površino 17 mio m² pisarniških prostorov.<ref>{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/ekonomija/aktuelno.239.html:443796-Lokale-nece-ni-dzabe |title=Lokale neće ni džabe |work=NOVOSTI |publisher=novosti.rs |access-date=14 July 2013 |archive-date=23 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131023080331/http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/ekonomija/aktuelno.239.html:443796-Lokale-nece-ni-dzabe |url-status=live }}</ref> Tukaj je tudi sedež državne [[Narodna banka Srbije|centralne banke]]. 750.550 ljudi je zaposlenih (julij 2020)<ref name="biznistelegrafrs-2020">{{cite web |url=https://biznis.telegraf.rs/info-biz/3242399-prosecna-plata-za-jul-u-beogradu-628-evra |title=Prosečna plata za jul u Beogradu 628 evra |website=biznis.telegraf.rs. |date=27 September 2020 |access-date=14 July 2021 |archive-date=13 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210613112415/https://biznis.telegraf.rs/info-biz/3242399-prosecna-plata-za-jul-u-beogradu-628-evra |url-status=live }}</ref> v 120.286 podjetjih,<ref name="večernje novosti-2013">{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:430759-U-Beogradu-radi-120000-firmi |title=U Beogradu radi 120.000 firmi |publisher=Večernje Novosti |date=23 April 2013 |access-date=4 November 2013 |archive-date=9 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180809112856/http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:430759-U-Beogradu-radi-120000-firmi |url-status=live }}</ref> 76.307 podjetjih in 50.000 trgovinah.<ref name="biznistelegrafrs-2020"/><ref>{{cite web |url=http://www.docstoc.com/docs/97908871/Privredna-komora-Beograda |title=Privredna komora Beograda |publisher=Docstoc.com |date=4 October 2011 |access-date=12 March 2013 |archive-date=1 July 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150701132904/http://www.docstoc.com/docs/97908871/Privredna-komora-Beograda |url-status=live }}</ref> Samo mesto Beograd ima v lasti 267.147 m² najemnih pisarniških prostorov.<ref>{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:598304-Trzni-centri-zatvorili-lokale |title=Tržni centri zatvorili lokale |access-date=14 August 2016 |archive-date=6 June 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160606061618/http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:598304-Trzni-centri-zatvorili-lokale |url-status=live }}</ref> Leta 2019 je v Beogradu tako delalo 31,4 % zaposlenega prebivalstva Srbije, ki so ustvarili več kot 40,4 % državnega BDP.<ref name="BelgradeGDP24"/><ref>{{cite web |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf |title= Општине и региони у Републици Србији, 2025 |website=stat.gov.rs |access-date=2026-02-28|url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.kombeg.org.rs/Komora/centri/CentarZaEkonomskuPolitiku.aspx?veza=3014 |publisher=Economic Chamber of Belgrade |title=Privreda Beograda |language=sr |access-date=19 January 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006122226/http://www.kombeg.org.rs/Komora/centri/CentarZaEkonomskuPolitiku.aspx?veza=3014 |archive-date=6 October 2014 |url-status=dead}}</ref><ref>{{citation |url=http://webrzs.stat.gov.rs/WebSite/public/PublicationView.aspx?pKey=41&pLevel=1&pubType=2&pubKey=2036 |title=Regional GDP of the Republic of Serbia – preliminary data, 2012 |publisher=Statistical Office of the Republic of Serbia |access-date=4 November 2013 |archive-date=31 October 2013 |archive-url=https://archive.today/20131031195111/http://webrzs.stat.gov.rs/WebSite/public/PublicationView.aspx?pKey=41&pLevel=1&pubType=2&pubKey=2036 |url-status=live }}</ref> BDP mesta je bil leta 2023 po pariteti kupne moči ocenjen na 73 milijard USD, kar je 43.400 USD na prebivalca po pariteti kupne moči. Nominalni BDP je bil leta 2023 ocenjen na 31,5 milijarde USD, kar je 18.700 USD na prebivalca.<ref name="BelgradeGDP24"/> Novi Beograd je osrednje poslovno okrožje države in eno od finančnih središč [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodne Evrope]]. Ponuja vrsto objektov, kot so hoteli, kongresne dvorane (npr. Sava Centar), poslovne stavbe razreda A in B ter poslovni parki (npr. Airport City Belgrade). V Novem Beogradu se gradi na več kot 12 milijonov m² zemljišča, vrednost načrtovane gradnje v naslednjih treh letih pa je ocenjena na več kot 1,5&nbsp;milijarde evrov. v Novem Beogradu se nahaja tudi Beograjska borza. [[Slika:Zgrada_Ministarstva_saobraćaja_u_Beogradu_2006.jpg|desno|sličica|190x190_pik|Sedež Srbskih železnic v Beogradu]] [[Slika:Народный_банк_Сербии_(2017).jpg|sličica|190x190_pik|Sedež [[Narodna banka Srbije|Srbske narodne banke]]]] [[Slika:Сава_центар,_Београд_(Sava_centar,_Belgrade,_Serbia).jpg|sličica|190x190_pik|Sava Centar, največji kongresni, kulturni in poslovni center v [[Srbija|Srbiji]] in [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]], se razprostira na 100.000 <sup>m²</sup>]] S 6924 podjetji v IT sektorju (podatek iz leta 2013) je Beograd eno najpomembnejših središč [[Informacijska tehnika|informacijske tehnologije]] v [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]].<ref name="večernje novosti-2013"/> [[Microsoft|Microsoftov]] razvojni center Srbija, ki se nahaja v Beogradu, je bil ob svoji ustanovitvi peti tovrstni program na svetu.<ref>{{cite web |url=http://www.microsoft.com/serbia/mdcs/default.aspx |title=Microsoft Development Center Serbia |publisher=Microsoft.com |date=1 April 2011 |access-date=15 May 2013 |archive-date=25 April 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150425225332/http://www.microsoft.com/serbia/mdcs/default.aspx |url-status=live }}</ref> Številna globalna IT podjetja pogosto izberejo Beograd za svoje evropsko ali regionalno središče poslovanja; med njimi so tako [[Asus]],<ref>{{cite web |url=http://www.emportal.rs/vesti/srbija/62935.html |title=Asus otvorio regionalni centar u Beogradu |publisher=Emportal.rs |access-date=16 November 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110522124646/http://www.emportal.rs/vesti/srbija/62935.html |archive-date=22 May 2011}}</ref> [[Intel]],<ref>{{cite web |url=http://www.ekapija.com/website/sr/page/140159 |title=Centar kompanije 'Intel' za Balkan u Beogradu – Srbija deo 'Intel World Ahead Program' |publisher=E kapija |access-date=7 July 2009 |archive-date=9 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150909124416/http://www.ekapija.com/website/sr/page/140159 |url-status=live }}</ref> [[Dell]],<ref>{{cite web |last=Beograd |first=Ana Vlahović |url=http://pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/183266/Srbija+centar+IT+industrije.html |title=Srbija centar IT industrije |publisher=Pressonline.rs |date=25 September 2011 |access-date=12 March 2013 |archive-date=26 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150926161604/http://pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/183266/Srbija+centar+IT+industrije.html |url-status=live }}</ref> Huawei, [[Ubisoft]], [[Yandex]], Nutanix,<ref>{{cite web |url=https://biznis.telegraf.rs/it-biz/3134394-americki-nutanix-siri-posao-u-srbiji-otvorene-kancelarije-u-beogradu-potpisan-memorandum-s-vladom |title=Američki Nutanix širi posao u Srbiji: Otvorene kancelarije u Beogradu, potpisan memorandum s Vladom |work=biznis.telegraf.rs. |date=20 December 2019 |access-date=14 July 2021 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416081407/https://biznis.telegraf.rs/it-biz/3134394-americki-nutanix-siri-posao-u-srbiji-otvorene-kancelarije-u-beogradu-potpisan-memorandum-s-vladom |url-status=live }}</ref> NCR itd.<ref>{{citation |url=http://www.ekapija.com/website/sr/page/762729/NCR-planira-da-udvostruči-broj-zaposlenih-u-Srbiji-u-2014 |title=NCR planira da udvostruči broj zaposlenih u Srbiji u 2014 |publisher=eKapija |date=24 July 2013 |access-date=4 November 2013 |language=sr |archive-date=3 April 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170403213441/http://www.ekapija.com/website/sr/page/762729/NCR-planira-da-udvostru%C4%8Di-broj-zaposlenih-u-Srbiji-u-2014 |url-status=live }}</ref> Med najbolj znanimi beograjskimi IT zagonskimi podjetji so med drugim Nordeus, ComTrade Group, MicroE, FishingBooker in Endava. Med IT objekti v mestu so Institut Mihajlo Pupin in ILR,<ref>{{cite web |url=http://www.li.rs/masine-alatke/upravljacki-sistemi-masina-alatki/lola-cnc-sistemi |title=LOLA CNC sistemi – Lola institut |website=li.rs |access-date=28 May 2018 |archive-date=4 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180804231731/http://www.li.rs/masine-alatke/upravljacki-sistemi-masina-alatki/lola-cnc-sistemi |url-status=live }}</ref> pa tudi povsem nov IT Park Zvezdara.<ref>{{cite web |url=https://ntpark.rs/ |title=Naučno-tehnološki park Beograd |website=Naučno-tehnološki park Beograd |access-date=7 June 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190607031549/https://ntpark.rs/ |archive-date=7 June 2019 |url-status=dead}}</ref> Številni ugledni IT inovatorji so svojo kariero začeli v Beogradu, med njimi Voja Antonić in Veselin Jevrosimović. Aprila 2025 je povprečna mesečna neto plača v poslovnem središču Novega Beograda znašala 177.418 RSD (1760 USD) v neto vrednosti, bruto ekvivalent pa 242.254 RSD (2403 USD), medtem ko je v Beogradu s predmestji znašala 1.058 EUR.<ref>{{Cite web |date=2025-06-26 |title=Average salary in April 109,272.00 dinars |url=https://www.serbianmonitor.com/en/average-salary-in-april-109272-00-dinars/ |access-date=2026-04-21 |website=www.serbianmonitor.com |language=en-US}}</ref> Po podatkih podjetja Cushman & Wakefield je glede najema poslovnih prostorov Knez Mihajlova ulica 36. najdražja nakupovalna ulica na svetu.<ref>{{cite web |url=https://serbiantimes.info/zakup-lokala-u-knez-mihailovoj-medu-najskupljim-na-svetu-u-regionu-jedino-budimpesta-ispred-beograda/ |title=Zakup Lokala U Knez Mihailovoj Među Najskupljim Na Svetu: U regionu jedino Budimpešta ispred Beograda |work=Serbian Times |date=18 November 2019 |access-date=14 July 2021 |archive-date=19 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210419025646/https://serbiantimes.info/zakup-lokala-u-knez-mihailovoj-medu-najskupljim-na-svetu-u-regionu-jedino-budimpesta-ispred-beograda/ |url-status=live }}</ref> Kot primer privlačnosti mesta in njegovega pomena v tem delu celine je dejstvo, da številna multinacionalna podjetja za svoj lokalni sedež izberejo prav Beograd. Zgodnji primer tega je bil multinacionalni prehrambeni velikan [[McDonald's|McDonald's,]] ki je v Beogradu odprl svojo prvo restavracijo v komunistični državi v Evropi.<ref>{{Cite web |title='Until we meet again,' McDonald's tells Russia as it exits the country for good |url=https://www.dailyo.in/politics/mcdonalds-russia-exit-ukraine-war-35910 |access-date=2023-01-11 |website=dailyo.in |language=en |archive-date=2023-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230203140802/https://www.dailyo.in/politics/mcdonalds-russia-exit-ukraine-war-35910 |url-status=live }}</ref> == Kultura == [[Slika:Serbia_Beograd_SANU_-_Feb_2006.jpg|levo|sličica|[[Srbska akademija znanosti in umetnosti]], nacionalno učeno društvo, ustanovljeno leta 1841]] Po poročanju [[BBC]] je Beograd eno od petih najbolj ustvarjalnih mest na svetu.<ref>{{cite web |url=http://www.bbc.com/culture/story/20190715-the-five-most-creative-cities-in-the-world |title=The five most creative cities in the world? |work=The Collection |publisher=BBC |last=Banks |first=Libby |date=16 July 2019 |access-date=14 July 2021 |archive-date=7 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200507223631/http://www.bbc.com/culture/story/20190715-the-five-most-creative-cities-in-the-world |url-status=live }}</ref> Beograd vsako leto gosti številne mednarodne kulturne dogodke, vključno s filmskim festivalom, gledališkim festivalom, [[Belgrade Summer Festival|poletnim festivalom]], BEMUS-om, [[Belgrade Early Music Festival|beograjskim festivalom stare glasbe]], knjižnim sejmom, [[Belgrade Choir Festival|beograjskim festivalom zborov]], [[Pesem Evrovizije 2008|tekmovanjem za pesem Evrovizije 2008]] in festivalom piva.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201299 |title=Culture and Art (Cultural Events) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924071921/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201299 |url-status=live }}</ref> Leta 2022 je Beograd gostil tudi dogodek Europride, čeprav ga je srbski predsednik Aleksandar Vučić poskušal prepovedati.<ref>{{Cite web |date=2022-08-24 |title=EuroPride will not be cancelled, and any 'ban' would be illegal |url=https://www.epoa.eu/europride-will-not-be-cancelled-and-any-ban-would-be-illegal/ |access-date=2022-10-15 |website=EPOA |language=en-GB |archive-date=15 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221015185619/https://www.epoa.eu/europride-will-not-be-cancelled-and-any-ban-would-be-illegal/ |url-status=live }}</ref> [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelov]] nagrajenec [[Ivo Andrić]] je svoje najbolj znano delo ''[[Most na Drini (roman)|Most na Drini]]'' napisal v Beogradu. <ref>{{cite web |url=http://www.ivoandric.org.rs/html/biography.html |title=The biography of Ivo Andrić |publisher=The Ivo Andrić Foundation |access-date=18 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090907050949/http://www.ivoandric.org.rs/html/biography.html |archive-date=7 September 2009}}</ref> Med drugimi uglednimi beograjskimi avtorji so še [[Branislav Nušić]], [[Miloš Crnjanski]], [[Borislav Pekić]], [[Milorad Pavić]] in Meša Selimović.<ref>{{cite web |url=http://www.rastko.org.rs/knjizevnost/nauka_knjiz/pekic-biograf.html |title=Borislav Pekić – Biografija |publisher=[[Project Rastko]] |language=sr |access-date=19 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090116220235/http://www.rastko.org.rs/knjizevnost/nauka_knjiz/pekic-biograf.html |archive-date=16 January 2009}}</ref><ref>{{cite web |last=Tabbi |first=Joseph |url=http://www.electronicbookreview.com/thread/internetnation/sumatrism |title=Miloš Crnjanski and his descendents |publisher=Electronic Book Review |date=26 July 2005 |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070711120527/http://www.electronicbookreview.com/thread/internetnation/sumatrism |archive-date=11 July 2007 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.xs4all.nl/~eteia/kitabhana/Selimovic_Mehmed_Mesa/Biografija.html |title=Meša Selimović – Biografija |publisher=Kitabhana.net |access-date=10 July 2007 |language=bs |archive-url=https://web.archive.org/web/20070716130556/http://www.xs4all.nl/~eteia/kitabhana/Selimovic_Mehmed_Mesa/Biografija.html |archive-date=16 July 2007 |url-status=live}}</ref> Mednarodno najbolj ugledni umetniki iz Beograda so Charles Simić, [[Marina Abramović]] in Milovan Destil Marković. Večina srbske filmske industrije ima sedež v Beogradu. FEST je letni filmski festival, ki poteka od leta 1971. Do leta 2013 si je predstave ogledalo štiri milijone ljudi, predstavili pa so skoraj 4000 filmov.<ref>{{citation |url=http://voiceofserbia.org/content/belgrade-film-festival-%E2%80%93-fest |title=Belgrade Film Festival – FEST |publisher=VoiceOfSerbia.org |date=22 February 2013 |access-date=23 February 2013 |archive-date=6 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130306025539/http://voiceofserbia.org/content/belgrade-film-festival-%E2%80%93-fest |url-status=usurped}}</ref> Mesto je bilo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja eno glavnih središč jugoslovanskega [[Novi val (glasba)|novega vala]], ki so ga zastopale beograjske skupine kot na primer [[Idoli|VIS Idoli]], [[Ekatarina Velika]], [[Šarlo akrobata]] in [[Električni orgazam]]. Med drugimi pomembnimi beograjskimi rock skupinami so [[Riblja čorba|Riblja Čorba]], [[Momčilo Bajagić Bajaga|Bajaga]] i Instruktori in [[Partibrejkers]].<ref>{{cite web |url=http://www.glas.ba/index.php?p=2&clid=3342&kadid=71&otv=13&pg=1 |title=Beogradska rock scena je otišla u ilegalu |publisher=Glas.ba |access-date=18 January 2011 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20110706131047/http://www.glas.ba/index.php?p=2&clid=3342&kadid=71&otv=13&pg=1 |archive-date=6 July 2011 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite book |last=Shepherd |first=John |title=Continuum encyclopedia of popular music of the world |publisher=Continuum |year=2005 |page=142 |volume=3–7 |isbn=978-0-8264-7436-0}}</ref> Danes je središče srbske hip hop scene, kjer v mestu ali v njem živijo skupine, kot so Beogradski Sindikat, Bad Copy, Škabo, Marčelo in večina skupine Bassivity Music.<ref>{{cite web |last=Pavlić |first=Aleksandar |url=http://www.popboks.com/albumi/beogradskisindikat.shtml |title=Beogradski Sindikat: ''Svi Zajedno'' |work=Popboks |date=9 February 2005 |access-date=23 May 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20070513014844/http://www.popboks.com/albumi/beogradskisindikat.shtml |archive-date=13 May 2007 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |last=Todorović |first=S. S. |url=http://www.balkanmedia.com/m2/doc/3184-1.shtml |title=Liričar među reperima |publisher=Balkanmedia |date=30 January 2004 |access-date=23 May 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070617175739/http://balkanmedia.com/m2/doc/3184-1.shtml |archive-date=17 June 2007}}</ref> V Beogradu je veliko gledališč, med katerimi so najpomembnejša Narodno gledališče, Gledališče na Terazijah, Jugoslovansko dramsko gledališče, [[Zvezdara Theatre|Zvezdara teater]] in Atelje 212. V Beogradu ima sedež tudi [[Srbska akademija znanosti in umetnosti]] ter [[Narodna knjižnica Srbije]]. Med drugimi večjimi knjižnicami sta Mestna knjižnica Beograd in Univerzitetna knjižnica Beograd. Dve operni hiši v Beogradu sta: Narodno gledališče in operna hiša Madlenianum.<ref>{{cite web |url=http://www.narodnopozoriste.rs/index.php?id=695 |title=National Theatre Belgrade – Opera |work=Народно позориште у Београду |publisher=Narodnopozoriste.rs |date=1 May 2013 |access-date=15 May 2013 |archive-date=2 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140202134712/http://www.narodnopozoriste.rs/index.php?id=695 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.madlenianum.rs/en/index.php?execute=view_page&module=system&page_id=17 |title=About Madlenianum |publisher=Madlenianum.rs |access-date=15 May 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130515105613/http://www.madlenianum.rs/en/index.php?execute=view_page&module=system&page_id=17 |archive-date=15 May 2013}}</ref> Po zmagi srbske predstavnice [[Marija Šerifović|Marije Šerifović]] na [[Pesem Evrovizije 2007|tekmovanju za pesem Evrovizije 2007]] je Beograd leta [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] gostil tekmovanje Eurosong.<ref>{{cite news |url=http://www.hs.fi/english/article/Serbian+ballad+wins+Eurovision+Song+Contest+-+Belgrade+hosts+in+2008+/1135227223254 |newspaper=[[Helsingin Sanomat]] |title=Serbian ballad wins Eurovision Song Contest – Belgrade hosts in 2008 |date=14 May 2007 |access-date=10 July 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070830011312/http://www.hs.fi/english/article/Serbian%2Bballad%2Bwins%2BEurovision%2BSong%2BContest%2B-%2BBelgrade%2Bhosts%2Bin%2B2008%2B/1135227223254 |archive-date=30 August 2007}}</ref> V Beogradu je več kot 1650 javnosti dostopnih skulptur.<ref>{{cite web |url=http://presscentar.uns.org.rs/info/Vesti-iz-muzeja/1563/neda-kovacevic-nek-ucini-svako-koliko-je-kadar-pa-nece-narod-propasti.html |title=NEDA KOVAČEVIĆ: Nek učini svako koliko je kadar, pa neće narod propasti |website=presscentar.uns.org.rs |language=sr |access-date=2 February 2020 |archive-date=2 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200202194147/http://presscentar.uns.org.rs/info/Vesti-iz-muzeja/1563/neda-kovacevic-nek-ucini-svako-koliko-je-kadar-pa-nece-narod-propasti.html |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=tUdQswEACAAJ&q=beogradski+spomenarnik |title=Beogradski spomenarnik: putovanje srpskom istorijom putem spomenika u Beogradu. Ličnosti u beogradskim spomenicima. Deo prvi |last=Kovačević |first=Neda |date=2016 |publisher=Neda Kovačević |isbn=978-86-919895-0-7 |language=en |access-date=1 October 2020 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416083819/https://books.google.com/books?id=tUdQswEACAAJ&q=beogradski+spomenarnik |url-status=live }}</ref> === Muzeji === Najvidnejši muzej v Beogradu je [[Narodni muzej Srbije|Narodni muzej]], ustanovljen leta 1844 in obnovljen od leta 2003 do junija 2018. Muzej hrani zbirko več kot 400.000 eksponatov (več kot 5600 slik in 8400 risb in grafik, vključno s številnimi tujimi mojstri, kot so [[Hieronymus Bosch|Bosch]], Juan de Flandes, [[Tizian]], [[Tintoretto]], [[Peter Paul Rubens|Rubens]], [[Paul Cézanne|Cézanne]], [[Giovanni Battista Tiepolo|GB Tiepolo]], [[Auguste Renoir|Renoir]], [[Claude Monet|Monet]], [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautrec]], [[Henri Matisse|Matisse]], [[Pablo Picasso|Picasso]], [[Paul Gauguin|Gauguin]], [[Marc Chagall|Chagall]], [[Vincent van Gogh|Van Gogh]], [[Piet Mondrian|Mondrian]] itd.) in tudi slavni [[Miroslavov evangelij]].<ref>{{cite web |last=Cvjetićanin |first=Tatjana |url=http://www.narodnimuzej.rs/code/navigate.php?Id=75 |title=From the history of the National Museum in Belgrade |publisher=National Museum of Serbia |access-date=27 July 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110814163742/http://www.narodnimuzej.rs/code/navigate.php?Id=75 |archive-date=14 August 2011}}</ref> Muzej sodobne umetnosti je bil prvi muzej sodobne umetnosti v Jugoslaviji in eden prvih tovrstnih muzejev na svetu.<ref>{{Cite book |title=Knjiga o Lubardi |last=Lompar |first=Milo |publisher=[[Serbian Literary Guild]] |page=181 |year=2018 |location=Beograd}}</ref> Od ustanovitve leta 1965 je zbral zbirko več kot 8000 umetniških del, ustvarjenih po vsej nekdanji Jugoslaviji.<ref>{{cite web |url=http://eng.msub.org.rs/o-muzeju |title=About the Museum |website=eng.msub.org.rs |access-date=30 March 2019 |archive-date=30 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190330193549/http://eng.msub.org.rs/o-muzeju |url-status=dead}}</ref> Zbirka predstavlja nekatere najopaznejše srbske in jugoslovanske umetnike 20. stoletja, med njimi Sava Šumanovića, [[Nadežda Petrović|Nadeždo Petrović]], Petra Dobrovića, Mileno Pavlović-Barili, Milana Konjovića, Zoro Petrović, Đorđa Andrejevića Kuna, Vladimira Veličkovića, Petra Lubardo, [[Krsto Hegedušić|Krsto Hegedušića]], Miću Popovića, [[Ivan Meštrović|Ivana Meštrovića]], [[Antun Augustinčić|Antuna Augustinčića]], Med drugim Toma Rosandić, Olga Jevrić, Olga Jančić, [[Lojze Dolinar]].<ref>{{Cite web |date=2019-01-11 |title=Kolekcija - Muzej Savremene Umetnosti |url=https://msub.org.rs/kolekcija/ |access-date=2025-01-15 |language=sr-lat |archive-date=15 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250115010157/https://msub.org.rs/kolekcija/ |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |last=Mučibabić |first=Daliborka |title=Arhitektonski dragulj koji iznova mami |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/408251/Arhitektonski-dragulj-koji-iznova-mami |access-date=2025-01-15 |website=Politika Online |archive-date=12 November 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251112110923/https://www.politika.rs/sr/clanak/408251/Arhitektonski-dragulj-koji-iznova-mami |url-status=live }}</ref> Muzej je bil zaprt leta 2007, vendar je bil od takrat ponovno odprt leta 2017, da bi se osredotočil na sodobno in tudi na jugoslovansko umetniško sceno.<ref>{{cite news |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-23841398 |title=Art gathers dust as Serbia museums kept shut |date=27 August 2013 |work=BBC News |access-date=20 June 2018 |archive-date=6 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180706150043/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-23841398 |url-status=live }}</ref> Umetnica [[Marina Abramović]], rojena v Beogradu, je imela razstavo v Muzeju sodobne umetnosti, ki jo je ''[[The New York Times|New York Times]]'' označil za enega najpomembnejših kulturnih dogodkov na svetu leta 2019.<ref>{{cite news |url=https://www.nytimes.com/2019/09/09/arts/design/fall-art-exhibitions-louvre-leonardo-brancusi-kara-walker.html |title=28 Art Shows Worth Traveling For |work=The New York Times |date=9 September 2019 |access-date=14 July 2021 |url-access=subscription |last1=Farago |first1=Jason |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416110435/https://www.nytimes.com/2019/09/09/arts/design/fall-art-exhibitions-louvre-leonardo-brancusi-kara-walker.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.nytimes.com/2019/09/25/arts/design/marina-abramovic-the-cleaner.html |title=Marina Abramovic Comes Home, and Comes Clean |work=The New York Times |date=25 September 2019 |access-date=14 July 2021 |url-access=subscription |last1=Dickson |first1=Andrew |archive-date=29 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210729152645/https://www.nytimes.com/2019/09/25/arts/design/marina-abramovic-the-cleaner.html |url-status=live }}</ref> Razstavo si je ogledalo skoraj 100.000 obiskovalcev. Marina Abramović je imela odrski govor in performans pred 20.000 ljudmi.<ref>{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=EFH1BYUjmMA |archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211114/EFH1BYUjmMA |archive-date=14 November 2021 |url-status=live |title=Marina Abramovic-Javno predavanje "CISTAC/CLEANER"-Beograd-MSU 29.09.2019.-Deo 1 |website=YouTube |date=3 October 2019 |access-date=14 July 2021}}{{cbignore}}</ref> V središču Beograda se nahaja tudi Muzej uporabne umetnosti, muzej, ki ga je ICOM leta 2016 nagradil za institucijo leta.<ref>{{Cite web |title=ICOM Serbia, Award for the Institution of the Year 2016 – Музеј примењене уметности БеоградМузеј примењене уметности Београд |url=https://mpu.rs/en/about-museum/icom-serbia-award-for-the-institution-of-the-year-2016/ |access-date=2022-10-18 |website=Музеј примењене уметности Београд |archive-date=18 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221018130416/https://mpu.rs/en/about-museum/icom-serbia-award-for-the-institution-of-the-year-2016/ |url-status=live }}</ref> Mestni muzej Beograd se je leta 2006 preselil v novo stavbo v središču mesta.<ref>{{citation |title=The New Museum's Building |url=http://www.mgb.org.rs/en/the-new-museum-building |access-date=26 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130401012108/http://www.mgb.org.rs/en/the-new-museum-building |archive-date=1 April 2013 |url-status=dead |publisher=Belgrade City Museum}}</ref> Muzej gosti vrsto zbirk, ki pokrivajo zgodovino mestnega življenja od prazgodovine<ref>{{citation |title=Collections |url=http://www.mgb.org.rs/en/collections |access-date=26 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130401011549/http://www.mgb.org.rs/en/collections |archive-date=1 April 2013 |url-status=dead |publisher=Belgrade City Museum}}</ref> in hrani zbirko več kot 150.000 eksponatov.<ref name=":0">{{Cite web |title=NOVI PROSTOR MUZEJA GRADA BEOGRADA U RESAVSKOJ ULICI: Istorija glavnog grada objedinjena u velelepnom prostoru |url=https://www.beograd.rs/lat/zivot-u-beogradu/beogradska-riznica/a107431/Novi-prostor-Muzeja-grada-Beograda-u-Resavskoj-ulici.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20250417202159/https://www.beograd.rs/lat/zivot-u-beogradu/beogradska-riznica/a107431/Novi-prostor-Muzeja-grada-Beograda-u-Resavskoj-ulici.html |archive-date=17 April 2025 |access-date=2025-11-23 |website=www.beograd.rs |language=sr-Latn |url-status=live }}</ref> Mestni muzej Beograd vključuje tudi dodatne lokacije, kot so Muzej Iva Andrića, Rezidenca princese Ljubice, Muzej Paje Jovanovića in Muzej Jovana Cvijića.<ref>{{Cite web |title=Музеј града Београда - О нама |url=http://www.mgb.org.rs/about/ |access-date=2024-12-21 |website=www.mgb.org.rs |archive-date=3 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250103183940/http://www.mgb.org.rs/about/ |url-status=live }}</ref> Mestni muzej naj bi se leta 2027 preselil v veliko večjo stavbo v središču mesta.<ref name=":0" /> Etnografski muzej, ustanovljen leta 1901, vsebuje več kot 150.000 predmetov, ki prikazujejo podeželsko in mestno kulturo Balkana, zlasti držav [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|nekdanje Jugoslavije]].<ref>{{cite web |title=Museums 3 |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201167 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924065021/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201167 |archive-date=24 September 2014 |access-date=12 July 2008 |website=Discover Belgrade |publisher=Beograd.rs}}</ref> V Beogradu je tudi Muzej afriške umetnosti, ustanovljen leta 1977, ki ima veliko zbirko umetnosti iz Zahodne Afrike.<ref>{{cite web |title=Cultural institutions: Museum of African Art |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=202308 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924064317/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=202308 |archive-date=24 September 2014 |access-date=10 July 2007 |publisher=Beograd.rs}}</ref> Drug pomemben beograjski muzej je Muzej Vuka in Dositeja, ki prikazuje življenje, delo in zapuščino [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Stefanovića Karadžića]] ter [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]], reformatorja srbskega knjižnega jezika v 19. stoletju in prvega srbskega ministra za šolstvo oziroma književnika.<ref>{{cite web |title=City of Belgrade – Museums 1 |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201051 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303191402/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201051 |archive-date=3 March 2016 |access-date=10 July 2007 |publisher=Beograd.rs}}</ref> Vojaški muzej, ustanovljen leta 1878 na Kalemegdanu, hrani široko paleto več kot 25.000 vojaških predmetov, ki segajo od prazgodovine do srednjega veka in moderne dobe. Med pomembne predmete spadajo turško in orientalsko orožje, narodni prapori in [[Jugoslovanski partizani|jugoslovanska partizanska]] znamenja.<ref>{{cite web |url=http://www.lonelyplanet.com/serbia/belgrade/sights/museum/military-museum |title=Military Museum |publisher=[[Lonely Planet]] |access-date=18 January 2010 |archive-date=20 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131020204811/http://www.lonelyplanet.com/serbia/belgrade/sights/museum/military-museum |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.muzej.mod.gov.rs/en/about-us/ |title=Military Museum {{!}} About Us |website=muzej.mod.gov.rs |access-date=30 March 2019 |archive-date=30 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190330193600/http://www.muzej.mod.gov.rs/en/about-us/#.XJ_EJJhKiUk |url-status=live }}</ref> Letalski muzej, ki se nahaja v bližini [[Letališče Nikola Tesla Beograd|letališča Nikola Tesla Beograd]], ima več kot 200 letal, od katerih je na ogled približno 50, nekaj pa jih je edinih ohranjenih primerkov te vrste, kot je [[Fiat G.50 Freccia|Fiat G.50]]. V tem muzeju so razstavljeni tudi deli sestreljenih ameriških in [[NATO|Natovih]] letal, kot sta [[Lockheed F-117|F-117]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]].<ref>{{cite web |url=http://www.muzejrv.org/istorija/istorija.html |title=Lična karta Muzeja ratnog vazduhoplovstva |publisher=Museum of Air force Belgrade |access-date=19 May 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20060528075833/http://www.muzejrv.org/istorija/istorija.html |archive-date=28 May 2006 |url-status=dead}}</ref> Muzej Nikole Tesle, ustanovljen leta 1952, hrani osebne predmete [[Nikola Tesla|Nikole Tesle]], izumitelja, po katerem je bila poimenovana [[Tesla (enota)|enota Tesla]]. Hrani okoli 160.000 originalnih dokumentov in okoli 5.700 drugih osebnih predmetov, vključno z njegovo žaro.<ref>{{cite web |url=http://www.tesla-museum.org/meni_en/nt.php?link=muzej/m&opc=sub2 |publisher=Nikola Tesla Museum |title=About the museum |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070610092417/http://www.tesla-museum.org/meni_en/nt.php?link=muzej%2Fm&opc=sub2 |archive-date=10 June 2007 |url-status=dead}} [[Museum of Science and Technology (Belgrade)|Muzej znanosti in tehnologije]], ustanovljen leta 1989, se je leta 2005 preselil v stavbo prve mestne elektrarne na Dorćolu.<nowiki><ref></nowiki>{{citation |title=Project for Reconstruction and Adaptation of the Museum of Science and Technology |url=http://www.muzejnt.rs/en/206 |access-date=26 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130511075002/http://www.muzejnt.rs/en/206 |archive-date=11 May 2013 |url-status=dead |publisher=Museum of Science and Technology}}</ref><ref>{{Cite web |title=О Музеју |url=https://muzejnt.rs/eng/istorijat-muzeja/ |access-date=2024-12-21 |website=Музеј науке и технике |language=en-GB |archive-date=10 February 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250210204900/https://muzejnt.rs/eng/istorijat-muzeja/ |url-status=live }}</ref> Z okoli 95.000 kopijami domačih in mednarodnih filmov je Jugoslovanska kinoteka največja v regiji in med desetimi največjimi arhivi na svetu.<ref>{{cite web |url=http://www.ear.europa.eu/serbia/main/documents/2006Media.pdf |title=Action programme 2006 for Serbia: Support to the Yugoslav Film Archive |publisher=European Agency for Reconstruction |date=1 January 2006 |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070802113127/http://www.ear.europa.eu/serbia/main/documents/2006Media.pdf |archive-date=2 August 2007 |url-status=dead}}</ref> Institucija upravlja tudi Muzej jugoslovanske kinoteke s kinodvorano in razstavno dvorano. Dolgoletne težave s shranjevanjem arhiva so bile dokončno rešene leta 2007, ko je bil odprt nov sodoben depo.<ref>{{cite web |url=http://seecult.org/english/module-News-display-sid-211.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20071011202918/http://seecult.org/english/module-News-display-sid-211.html |archive-date=11 October 2007 |title=New Depository for the Yugoslav Film Archive's treasure |publisher=SEECult.org, Culture Portal of Southeastern Europe |date=7 June 2007 |access-date=10 July 2007 |url-status=dead}}</ref> Jugoslovanski filmski arhiv razstavlja tudi originalno filmsko palico [[Charlie Chaplin|Charlieja Chaplina]] in enega prvih filmov [[Brata Lumière|Augusta in Louisa Lumièra]].<ref>{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:433237-U-Noci-muzeja-60-kulturnih-institucija |title=U Noći muzeja 60 kulturnih institucija |work=NOVOSTI |publisher=novosti.rs |access-date=3 June 2013 |archive-date=9 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180809121012/http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:433237-U-Noci-muzeja-60-kulturnih-institucija |url-status=live }}</ref> Muzej Jugoslavije ima zbirke iz jugoslovanskega obdobja. Poleg slik so najdragocenejše [[Luna|lunine]] kamnine, ki so jih leta 1969 podarili člani posadke [[Apollo 11|Apolla 11]] [[Neil Armstrong]], [[Edwin Aldrin|Buzz Aldrin]] in [[Michael Collins (astronavt)|Michael Collins]] med obiskom Beograda, in kamnine iz misije [[Apollo 17|Apollo 17]], ki jih je leta 1971 podaril [[Richard Nixon]].<ref>{{cite web |url=http://www.seecult.org/vest/najbolje-u-muzeju-25-maj |title=Najbolje, u Muzeju 25. maj – SEEcult.org Portal za kulturu jugoistočne Evrope |date=4 September 2012 |publisher=seecult.org |access-date=3 June 2013 |archive-date=10 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131110051850/http://www.seecult.org/vest/najbolje-u-muzeju-25-maj |url-status=live }}</ref> Muzej hrani tudi sabljo [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] z 260 briljanti in diamanti, ki jo je podaril Stalin sam.<ref>{{cite web |url=http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Od-Staljina-sablja-a-od-astronauta-kamenchici-s-Meseca.lt.html |title=Политика Online – Од Стаљина сабља, а од астронаута каменчићи с Месеца |work=Politika Online |access-date=3 June 2013 |archive-date=10 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131110051853/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Od-Staljina-sablja-a-od-astronauta-kamenchici-s-Meseca.lt.html |url-status=live }}</ref> === Arhitektura === {{Več slik | align = left | total_width = 380 | perrow = 2 | image1 = Interior look Church Saint Sava from western gally leg P.Cikovac.jpg | width1 = 600 | image2 = Crkva svetog Marka, Beograd (St. Mark's Church, Belgrade).jpg | width2 = 550 | image3 = Железничка станица Београд главна и споменик Стефана Немање (closed Belgrade Main Railway station, 2023).jpg | width3 = 600 | footer = V smeri urinega kazalca, od zgoraj levo: notranjost cerkve sv. Save; cerkev sv. Marka; hotel Moskva; beograjska trdnjava; Knez Mihailova ulica - glavna pešpot in nakupovalna cona v Beogradu; Savski trg - nekdanja glavna železniška postaja v Beogradu in spomenik Stefanu Nemanji. }} Beograd ima zelo raznoliko arhitekturo, od središča Zemuna, ki ima podobo tipičnega srednjeevropskega mesta,<ref>{{cite web |last1=Comrie |first1=Nicholas |last2=Moore |first2=Lucy |title=Zemun: The Town Within the City |url=http://www.b92.net/eng/travel/index.php?nav_id=38986 |publisher=[[B92]] Travel |date=1 October 2007 |access-date=17 May 2007 |archive-date=22 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131022122710/http://www.b92.net/eng/travel/index.php?nav_id=38986 |url-status=live }}</ref> do sodobnejše arhitekture in prostorske ureditve Novega Beograda. Najstarejšo arhitekturo najdemo v parku Kalemegdan. Izven Kalemegdana najstarejše stavbe izvirajo šele iz 18. stoletja zaradi njegove geografske lege ter pogostih vojn in uničenj.<ref name="manević">{{cite web |last=Manević |first=Zoran |url=http://web.mit.edu/most/www/ser/Belgrade/zoran_manevic.html |title=Architecture and Building |publisher=[[MIT]] website |access-date=19 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070811101910/http://web.mit.edu/most/www/ser/Belgrade/zoran_manevic.html |archive-date=11 August 2007}}</ref> Najstarejša javna zgradba v Beogradu je nevpadljiva turška [[Tűrbe|türbe]], najstarejša hiša pa je skromna glinena hiša na Dorćolu iz poznega 18. stoletja.<ref>{{cite web |last=Mitrović |first=Prof. Dr. Mihajlo |url=http://www.ulus.org.rs/ENGLISH/Exhibitions/TriennialA/TriennialA.htm |archive-url=https://archive.today/20100117001440/http://www.ulus.org.rs/ENGLISH/Exhibitions/TriennialA/TriennialA.htm |url-status=dead |archive-date=17 January 2010 |title=Seventh Belgrade triennial of world architecture |publisher=ULUS |date=27 June 2003 |access-date=19 May 2007}}</ref> Zahodni vpliv se kaže v gradnjah iz 19. stoletja, ko se je mesto popolnoma preobrazilo iz orientalskega mesta v sodobno arhitekturo tistega časa, z vplivi [[Neoklasicizem|neoklasicizma]], [[Romantika|romantike]] in [[Akademska umetnost|akademske umetnosti]]. Srbski arhitekti so konec 19. stoletja prevzeli razvoj od tujih graditeljev in zgradili Narodno gledališče, Stari dvor, katedralo in kasneje, v začetku 20. stoletja, [[Stavba Narodne skupščine Republike Srbije|stavbo Narodne skupščine]] ter [[Narodni muzej Srbije|Narodni muzej]], na katere je vplivala [[Art nouveau|secesija]].<ref name="manević" /> Elementi srbsko-bizantinskega preporoda so prisotni v stavbah, kot so hiša Vukove zakladnice, stara pošta na Kosovski ulici, in sakralni arhitekturi, kot sta cerkev sv. Marka (ki temelji na [[Samostan Gračanica|samostanu Gračanica]]) in [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev sv. Save]].<ref name="manević" /> V socialističnem obdobju so bila stanovanja zgrajena hitro in poceni za ogromen pritok ljudi, ki so po drugi svetovni vojni bežali s podeželja, rezultat česar je bila [[Brutalistična arhitektura|brutalistična]] podoba blokov Novega Beograda; za kratek čas je vladal trend [[Socialistični realizem|socrealizma]], ki je privedel do stavb, kot je Sindikalna dvorana.<ref name="manević" /> Vendar so sredi petdesetih let prejšnjega stoletja prevladali [[Modernizem (gibanje)|modernistični]] trendi, ki še vedno prevladujejo v beograjski arhitekturi. <ref name="manević" /> Beograd ima drugi najstarejši kanalizacijski sistem v Evropi.<ref>{{cite web |title=Potrebno uložiti 1,6 milijardi evra u energetsku efikasnost |url=http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/518297/Potrebno-uloziti-16-milijardi-evra-u-energetsku-efikasnost |website=Blic |date=10 December 2014 |access-date=10 December 2014 |archive-date=14 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141214143427/http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/518297/Potrebno-uloziti-16-milijardi-evra-u-energetsku-efikasnost |url-status=live }}</ref> Klinični center Srbije se razprostira na 34 hektarjih in je sestavljen iz približno 50 stavb, ima pa tudi 3150 postelj, s čimer je po tem merilu največja v Evropi<ref>{{cite news |last1=Mišković |first1=Ivan |title=Za godinu dana više od 50.000 operacija |url=https://www.blic.rs/vesti/beograd/za-godinu-dana-vise-od-50000-operacija/687nddy |access-date=26 July 2020 |work=blic.rs |date=4 February 2009 |language=sr |archive-date=26 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200726163120/https://www.blic.rs/vesti/beograd/za-godinu-dana-vise-od-50000-operacija/687nddy |url-status=live }}</ref> in ena največjih na svetu.<ref>{{cite web |title=The Largest Hospitals In The World |url=https://www.worldatlas.com/articles/the-largest-hospitals-in-the-world.html |website=worldatlas.com |date=5 October 2017 |access-date=26 July 2020 |archive-date=10 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200710191100/https://www.worldatlas.com/articles/the-largest-hospitals-in-the-world.html |url-status=live }}</ref> === Turizem === [[Slika:Beograd_under_Fire.jpg|desno|sličica|Beograd med [[Novo leto|novoletnimi]] prazniki]] Beograd, ki stoji ob glavni prometni arteriji, ki povezuje Evropo in Azijo, ter kasneje tudi na železniški liniji [[Orient Express]], je bil skozi stoletja priljubljena destinacija za popotnike. Leta 1843 je srbski ''[[knez]]'' Mihajlo Obrenović na Dubrovački ulici (danes Ulica kralja Petra) zgradil veliko stavbo, ki je postala prvi hotel v Beogradu: ''Kod jelena'' ('Kod jelena'), v soseski Kosančićevega venca. Mnogi so takrat kritizirali potezo zaradi stroškov in velikosti stavbe, a kmalu je postala zbirališče najbogatejših meščanov kneževine. Pogovorno so stavbo imenovali tudi ''staro zdanje'' ali 'stara stavba'. Ostal je hotel do leta 1903, nato pa so stavbo leta 1938 porušili.<ref>{{cite news |first=Dejan |last=Aleksić |title="Čitanka" srpske istorije i kulture |trans-title=Reading book of Serbian history and culture |newspaper=Politika |page=17 |language=sr |date=25 January 2018 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/397365/Citanka-srpske-istorije-i-kulture |access-date=9 September 2018 |archive-date=9 September 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180909184909/http://www.politika.rs/sr/clanak/397365/Citanka-srpske-istorije-i-kulture |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |first=Dejan |last=Aleksić |title=Razglednica koje više nema |trans-title=Postcards that is no more |newspaper=Politika |page=22 |language=sr |date=7–8 April 2018 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/401579/Razglednica-koje-vise-nema |access-date=9 September 2018 |archive-date=9 September 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180909184922/http://www.politika.rs/sr/clanak/401579/Razglednica-koje-vise-nema |url-status=live }}</ref> Po ''staro zdanju'' so bili v drugi polovici 19. stoletja zgrajeni številni hoteli: ''Nacional'' in ''Grand'', tudi na Kosančićevem Vencu, ''Srpski Kralj'', ''Srpska Kruna'', ''Grčka Kraljica'' pri Kalemegdanu, ''Balkan'' in ''Pariz'' na Terazijah'', London'' itd.<ref name="perić-2018">{{Navedi novice|first=Dragan|last=Perić|title=Kada su svi putevi vodili u Beograd|trans-title=Ko so vse poti vodile v Beograd|work=[[Politika]]|issue=1092|pages=28–29|language=sr|date=2 September 2018|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/410658/Kada-su-svi-putevi-vodili-u-Beograd|accessdate=9 September 2018|archivedate=9 September 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180909184941/http://www.politika.rs/sr/clanak/410658/Kada-su-svi-putevi-vodili-u-Beograd}}</ref> [[Slika:DJI_0136-12.jpg|levo|sličica|Kalemegdan]] [[Slika:Botanička_bašta_Jevremovac,_Beograd_-_Japanski_vrt_07.jpg|levo|sličica|Botanični vrt Jevremovac]] Ko je Beograd dobil povezave s parniki in železnico (po letu 1884), se je število obiskovalcev povečalo in odprli so se novi luksuzni hoteli. V Savamali sta bila odprta hotela ''Bosna'' in ''Bristol''. Med drugimi hoteli sta bila tudi ''Solun'' in ''Orient'', ki je bil zgrajen v bližini Finančnega parka. Turisti, ki so prispeli z Orient Expressom, so večinoma bivali v hotelu Petrograd na Vilsonovem trgu. Hotel ''Srpski Kralj'' na vogalu ulic Uzun Mirkova in Pariška je v medvojnem obdobju veljal za najboljši hotel v Beogradu. Med drugo svetovno vojno je bil uničen.<ref name="perić-2018"></ref> Zgodovinska območja in stavbe Beograda so med najpomembnejšimi znamenitostmi mesta. Med njimi so Skadarlija, [[Narodni muzej Srbije|Narodni muzej]] in sosednje Narodno gledališče, Zemun, Trg Nikole Pašića, [[Terazije]], Študentski trg, [[Beograjska trdnjava|trdnjava Kalemegdan]], ulica Kneza Mihailova, Parlament, [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]] in Stari dvor. Poleg tega je na obeh straneh reke veliko parkov, spomenikov, muzejev, kavarn, restavracij in trgovin. Spomenik Avali na vrhu hriba in Avalski stolp ponujata razgled na mesto. Po podatkih ''časopisa The Guardian'' je Dorćol eno od desetih najbolj »kul« predmestij v Evropi.<ref>{{cite web |url=https://www.theguardian.com/travel/2020/feb/08/10-of-the-coolest-neighbourhoods-in-europe-paris-berlin-rome |title=10 of the coolest neighbourhoods in Europe |work=The Guardian |date=8 February 2020 |access-date=14 July 2021 |archive-date=26 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210726225115/https://www.theguardian.com/travel/2020/feb/08/10-of-the-coolest-neighbourhoods-in-europe-paris-berlin-rome |url-status=live }}</ref> Elitna soseska [[Dedinje]] se nahaja v bližini parkov Topčider in Košutnjak. Kraljevi kompleks Dedinje, v katerem sta nekdanji kraljevi rezidenci ([[Kraljevski dvor]] in [[Beli dvor]]), je odprt za obiskovalce. Palača hrani veliko dragocenih umetnin.<ref>{{cite web |last=Wolfs |first=Laura |url=http://old.balkaninsight.com/en/main/life_and_style/28895/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20110707205638/http://old.balkaninsight.com/en/main/life_and_style/28895/ |url-status=dead |archive-date=7 July 2011 |title=A Palacial Tour |publisher=[[Balkan Insight]] |date=21 June 2010 |access-date=18 September 2011}}</ref> V bližini je mavzolej [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]], imenovan ''[[Hiša cvetja|Hiša rož]]'', ki dokumentira življenje nekdanjega jugoslovanskega predsednika.<ref>{{Cite web |last=Linkmedia |title=Muzej Jugoslavije {{!}} Muzeji i galerije {{!}} Šta videti |url=https://www.tob.rs/sr/sta-videti/muzeji-i-galerije/muzej-jugoslavije |access-date=2025-02-01 |website=Tourist Organization of Belgrade |language=sr |archive-date=15 March 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250315052526/https://www.tob.rs/sr/sta-videti/muzeji-i-galerije/muzej-jugoslavije |url-status=live }}</ref> [[Ada Ciganlija]] je nekdanji otok na [[Sava|reki Savi]] in največji športno-rekreacijski kompleks v Beogradu. Danes je z desnim bregom Save povezana z dvema nasipoma, ki ustvarjata umetno jezero. Je najbolj priljubljena destinacija Beograjčanov v vročih poletjih. Ima 7 km dolgih plaž in športnih objektov za različne športe, vključno z golfom, [[Nogomet|nogometom]], košarko, odbojko, ragbijem, baseballom in tenisom.<ref name="tourist organization of belgrade">{{cite web |url=http://www.tob.rs/what-to-see/attractions/ada-ciganlija |title=Ada Ciganlija |publisher=Tourist Organization of Belgrade |access-date=15 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141227063451/http://www.tob.rs/what-to-see/attractions/ada-ciganlija |archive-date=27 December 2014 |url-status=dead}}</ref> Poleti se dnevno kopa med 200.000 in 300.000 ljudi.<ref>{{cite web |title=Ada: Too Early for Swimming |publisher=Livinginbelgrade.com |url=http://livinginbelgrade.com/news.php?idNews=224 |archive-date=8 August 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120808153418/http://livinginbelgrade.com/news.php?idNews=224}}</ref> Beograd je znan tudi po turističnih dejavnostih, ki vključujejo ekstremne športe, kot so [[Skok z elastiko|bungee jumping]], [[smučanje na vodi]] in [[paintball]].<ref name="tourist organization of belgrade"/><ref name="sport activities in belgrade">{{cite web |title=Sport Activities in Belgrade |url=http://livinginbelgrade.com/activities.php |archive-url=https://web.archive.org/web/20130115140556/http://livinginbelgrade.com/activities.php |archive-date=15 January 2013}}</ref> Na otoku je veliko poti, kjer se je mogoče voziti s kolesom, se sprehajati ali teči.<ref name="tourist organization of belgrade"/><ref name="sport activities in belgrade"/> Poleg Ade ima Beograd skupno 16 otokov<ref>{{cite web |last=Nikolov |first=Ana |title=Beograd – grad na rekama |website=Institut za Arhitekturu i Urbanizam Srbije |date=29 July 2005 |url=http://www.ekapija.com/website/sr/page/17516 |access-date=5 June 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070628210222/http://www.ekapija.com/website/sr/page/17516 |archive-date=28 June 2007 |url-status=dead}}</ref> na rekah, mnogi so še vedno neizkoriščeni. Med njimi Veliki vojni otok ob sotočju Save izstopa kot oaza neokrnjene divjine (zlasti ptic).<ref>{{cite web |url=http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2006/maj/23/B-01-23052006.shtml |title=Zbogom, oazo! |work=[[Kurir]] |date=23 May 2006 |access-date=5 June 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101020233543/http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2006/maj/23/B-01-23052006.shtml |archive-date=20 October 2010}}</ref> Ta območja, skupaj z bližnjim Malim vojnim otokom, mestna vlada varuje kot [[naravni rezervat]].<ref>{{cite web |author=Beoinfo |title=Prirodno dobro "Veliko ratno ostrvo" stavljeno pod zaštitu Skupštine grada |url=http://www.ekoforum.org/index/vest.asp?vID=181 |publisher=Ekoforum |date=4 August 2005 |access-date=5 June 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110726020707/http://www.ekoforum.org/index/vest.asp?vID=181 |archive-date=26 July 2011}}</ref> V urbanem območju Beograda je 37 zaščitenih naravnih virov, med katerimi je osem območij geološke dediščine, npr. profil Straževica, Mašin Majdan-Topčider, profil pri [[Beograjska trdnjava|trdnjavi Kalemegdan]], zapuščeni kamnolom v [[Barajevo|Barajevu]], dolina Karagače, arteški vodnjak v [[Ovča|Ovči]], [[Puhlica|puhličasti]] profil Kapela in jezero v Sremčici. Drugih 29 točk so območja biotske raznovrstnosti.<ref>{{Cite journal |last1=Petrović |first1=Marko |last2=Lukić |first2=Dobrila |last3=Radovanović |first3=Milan |last4=Vujko |first4=Aleksandra |last5=Gajić |first5=Tamara |last6=Vuković |first6=Darko |date=5 October 2017 |title="Urban geosites" as an alternative geotourism destination – evidence from Belgrade |journal=Open Geosciences |volume=9 |issue=1 |pages=442–456 |doi=10.1515/geo-2017-0034 |bibcode=2017OGeo....9...34P |issn=2391-5447|doi-access=free}}</ref> Prihodki od turistov so leta 2016 znašali skoraj pol milijarde [[Evro|evrov]];<ref>{{cite web |url=http://rs.seebiz.eu/beogradu-od-turizma-gotovo-pola-milijarde-evra/ar-50272/ |title=Beogradu od turizma gotovo pola milijarde evra |publisher=Rs.seebiz.eu |access-date=12 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130624014837/http://rs.seebiz.eu/beogradu-od-turizma-gotovo-pola-milijarde-evra/ar-50272/ |archive-date=24 June 2013 |url-status=dead}}</ref> z obiskom skoraj milijona registriranih turistov.<ref name="vestionlinecom">{{cite web |url=http://www.vesti-online.com/Slobodno-Vreme/Putovanja/630938/Nikad-vise-turista-Beograd-najvise-vole-Turci-i-Hrvati |title=Vesti online / Slobodno Vreme / Putovanja / Nikad više turista: Beograd najviše vole Turci i Hrvati |website=vesti-online.com |access-date=3 February 2017 |archive-date=3 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170203064658/http://vesti-online.com/Slobodno-Vreme/Putovanja/630938/Nikad-vise-turista-Beograd-najvise-vole-Turci-i-Hrvati |url-status=live }}</ref> Od tega jih je leta 2019 več kot 100.000 prispelo s 742 rečnimi križarkami.<ref name="vestionlinecom"/><ref>{{cite web |url=https://www.blic.rs/vesti/beograd/u-beograd-je-tokom-2019-brodom-doputovalo-100000-turista-najvise-nemaca-i-amerikanaca/ljq0n92 |title=U Beograd je tokom 2019. brodom doputovalo 100.000 Turista, najviše Nemaca i Amerikanaca |work=blic.rs |date=14 January 2020 |access-date=14 July 2021 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416083832/https://www.blic.rs/vesti/beograd/u-beograd-je-tokom-2019-brodom-doputovalo-100000-turista-najvise-nemaca-i-amerikanaca/ljq0n92 |url-status=live }}</ref> Povprečna letna rast je med 13 % in 14 %.<ref name="vestionlinecom"/> Od leta 2018 so v Beogradu trije uradno določeni [[Kamp|kampi]]. Najstarejši se nahaja v [[Batajnica|Batajnici]], ob Batajniški cesti. Z imenom »Dunav« je eden najbolj obiskanih kampov v državi. Drugi se nahaja v kompleksu etno gospodinjstva »Zornićeva hiša« v vasi [[Baćevac]], tretji pa v [[Ripanj|Ripanju]], na pobočjih vzpetine Avala. Leta 2017 je bilo v kampih zabeleženih približno 15.000 nočitev.<ref>{{cite news |first=Ana |last=Vuković |title=Kamping turizam – neiskorišćena šansa |trans-title=Camping tourism – unused chance |newspaper=Politika |page=14 |language=sr |date=16 August 2018 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/409400/Kamping-turizam-neiskoriscena-sansa |access-date=18 August 2018 |archive-date=18 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180818080831/http://www.politika.rs/sr/clanak/409400/Kamping-turizam-neiskoriscena-sansa |url-status=live }}</ref> Beograd je pogosta postaja na Rečni poti, evropski [[Kolesarska povezava|kolesarski poti,]] znani kot »Donavska kolesarska pot« v Srbiji, pa tudi na Sultanovi poti, pohodniški poti na dolge razdalje med [[Dunaj|Dunajem]] in [[Carigrad|Istanbulom]]. === Nočno življenje === [[Slika:Galerija_Belgrade_Predrag_Vuckovic.jpg|levo|sličica|Galerija Beograd, največja nakupovalna, zabaviščna in gastronomska destinacija v mestu, se razprostira na 300.000 kvadratnih metrih in je največje nakupovalno središče v regiji.]] [[Slika:Belgrade_nightlife_on_riverclubs.jpg|levo|sličica|Nočno življenje v Beogradu]] Beograd slovi po živahnem nočnem življenju; po vsem mestu je veliko [[Nočni klub|klubov]], ki so odprti do zore.<ref>{{cite web |url=https://www.decodedmagazine.com/berlin-berlin-city-sin-city-never-sleeps-better-yet-never-sleep/ |title=The city that never sleeps – Belgrade |date=5 January 2017 |publisher=DMC Balkans Travel & Events |access-date=14 February 2022 |archive-date=6 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220206084058/https://www.decodedmagazine.com/berlin-berlin-city-sin-city-never-sleeps-better-yet-never-sleep/ |url-status=live }}</ref> Najbolj prepoznavna značilnost nočnega življenja v Beogradu so barže (''splavi''), razporejene vzdolž bregov Save in Donave, kjer je koncentrirana gostinska ponudba, običajno obogatena z živo glasbo.<ref>{{cite news |last=Prentice |first=Eve-Ann |url=http://travel.guardian.co.uk/article/2003/aug/10/observerescapesection1 |title=Why I love battereBelgrade |work=The Guardian Travel |date=10 August 2003 |access-date=19 May 2007 |location=London |archive-url=https://web.archive.org/web/20070515043701/http://travel.guardian.co.uk/article/2003/aug/10/observerescapesection1 |archive-date=15 May 2007 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite news |last=Sherwood |first=Seth |url=https://www.nytimes.com/2005/10/16/travel/16belgrade.html |title=Belgrade Rocks |work=The New York Times |date=16 October 2005 |access-date=19 May 2007 |archive-date=27 October 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071027090524/http://www.nytimes.com/2005/10/16/travel/16belgrade.html?ex=1287115200&en=4cd8ccf41a41542c&ei=5088 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |last=Gruber |first=Barbara |url=http://www.dw-world.de/dw/article/0,2144,2129528,00.html |title=Belgrade's Nightlife Floats on the Danube |publisher=[[Deutsche Welle]] |date=22 August 2006 |access-date=19 May 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070616155059/http://www.dw-world.de/dw/article/0%2C2144%2C2129528%2C00.html |archive-date=16 June 2007 |url-status=live}}</ref> Mnogi obiskovalci ob koncu tedna – zlasti iz [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]], [[Hrvaška|Hrvaške]] in [[Slovenija|Slovenije]] – imajo raje nočno življenje v Beogradu kot v svojih prestolnicah zaradi domnevno prijaznega vzdušja, številnih klubov in barov, relativno nižjih cen pijače, odsotnosti večjih jezikovnih ovir in pomanjkanja regulacije nočnega življenja.<ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2004&mm=12&dd=21&nav_id=158386 |title=Slovenci dolaze u jeftin provod |work=[[Glas Javnosti]] |date=21 December 2004 |language=sr |access-date=10 July 2007 |archive-date=4 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131104010307/http://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2004&mm=12&dd=21&nav_id=158386 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2006&mm=01&dd=08&nav_id=184523 |title=U Beograd na vikend-zabavu |trans-title=To Belgrade for a weekend party |first=Milena |last=Zajović |work=[[B92]] |date=6 January 2006 |language=hr |access-date=15 February 2022 |archive-date=16 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220216114337/https://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2006&mm=01&dd=08&nav_id=184523 |url-status=live }}</ref> Eno najbolj znanih prizorišč za alternativno kulturno dogajanje v mestu je SKC (Študentski kulturni center), ki se nahaja tik nasproti beograjskega nebotičnika, stolpa Beograjske palače. V središču pogosto potekajo koncerti znanih domačih in tujih skupin. SKC je tudi prizorišče različnih umetniških razstav ter javnih razprav in diskusij.<ref>{{cite web |last=Galić |first=David |url=http://www.balkaninsight.com/en/article/studentski-kulturni-centar |title=Studentski Kulturni Centar |publisher=Balkan Insight |date=22 February 2010 |access-date=19 January 2011 |archive-date=1 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131101212628/http://www.balkaninsight.com/en/article/studentski-kulturni-centar |url-status=live }}</ref> Bolj tradicionalno srbsko nočno življenje, ki ga spremlja tradicionalna glasba, znana kot ''Starogradska'' (v grobem prevodu ''staromestna glasba''), značilna za urbana okolja severne Srbije, je najbolj izrazito v Skadarliji, stari boemski soseski mesta, kjer so se v 19. in začetku 20. stoletja zbirali beograjski pesniki in umetniki. Ob ulici Skadar (središču Skadarlije) in okoliški soseski se vrstijo nekatere najboljše in najstarejše tradicionalne restavracije v Beogradu (v srbščini imenovane kafane), ki izvirajo iz tistega obdobja.<ref>{{cite web |url=http://www.tob.rs/en/see.php?kat=9 |title=Skadarlija |publisher=[[Tourist Organisation of Belgrade]] |access-date=19 January 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101220050323/http://www.tob.rs/en/see.php?kat=9 |archive-date=20 December 2010}}</ref> V delu soseske stoji najstarejša beograjska pivnica, ustanovljena v prvi polovici 19. stoletja.<ref>{{cite web |url=http://www.seenews.com/profiles/companies/cs_bip_beogradska_industrija_piva/ |title=Beogradska Industrija Piva AD |publisher=SEE News |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426083313/http://www.seenews.com/profiles/companies/cs_bip_beogradska_industrija_piva/ |archive-date=26 April 2009 |url-status=dead}}</ref> Ena najstarejših ''kafan'' v mestu je Znak pitanja.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1319 |title=Znamenite građevine 3 |publisher=Urad za informiranje mesta Beograd |language=sr |access-date=10 July 2007 |archive-date=28 May 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100528075204/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1319 |url-status=dead }}</ref> Časopis ''[[The Times]]'' je Beograd razglasil za mesto z najboljšim nočnim življenjem v Evropi.<ref>{{cite news |url=http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/holiday_type/music_and_travel/article5082856.ece |title=Europe's best nightlife |work=[[The Times]] |access-date=11 April 2008 |location=London |first=Gareth |last=Scurlock |date=4 November 2008 |archive-date=11 October 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111011041429/http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/holiday_type/music_and_travel/article5082856.ece |url-status=dead }}</ref> V vodniku Lonely Planet ''1000 Ultimate Experiences'' Guide iz leta 2009 se je Beograd uvrstil na prvo mesto med 10 najboljšimi mesti za zabavo na svetu.<ref>{{cite news |url=https://www.smh.com.au/travel/the-worlds-top-10-party-towns-20091118-im4q.html |title=The world's top 10 party towns |date=9 November 2009 |work=The Sydney Morning Herald |access-date=16 March 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100410045707/http://www.smh.com.au/travel/the-worlds-top-10-party-towns-20091118-im4q.html |archive-date=10 April 2010 |url-status=live}}</ref> === Moda in oblikovanje === Od leta 1996 se v mestu odvijajo polletni (jesensko-zimski in pomladno-poletni) [[Teden mode|tedni mode]].<ref>{{cite web |url=http://www.belgradefashionweek.com/srpski/onama.php |title=O nama |publisher=Belgrade Fashion Week |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111107082930/http://www.belgradefashionweek.com/srpski/onama.php |archive-date=7 November 2011}}</ref> Številni srbski in tuji oblikovalci ter modne znamke imajo svoje revije na beograjskem tednu mode. Festival, ki sodeluje z londonskim tednom mode, je pomagal pri vzponu mednarodnih karier lokalnih talentov, kot sta George Styler in Ana Ljubinković. Britanska modna oblikovalka Roksanda Ilinčić, ki se je rodila v mestu, prav tako pogosto predstavlja svoje revije v Beogradu. Poleg mode se v Beogradu vsako leto odvijata dve večji oblikovalski razstavi, ki privabljata mednarodne arhitekte in industrijske oblikovalce, kot so Karim Rashid, Daniel Libeskind, Patricia Urquiola in Konstantin Grcic. Tako festival Mikser kot Belgrade Design Week ponujata predavanja, razstave in tekmovanja. Poleg tega so mednarodni oblikovalci, kot so Sacha Lakić, Ana Kraš, Bojana Sentaler in Marek Djordjevic, doma iz Beograda. == Mediji == [[Slika:Digital_Belgrade,_Tanjug,_01.jpg|sličica|[[Tanjug]], stavba nekdanje srbske državne tiskovne agencije.]] Beograd je najpomembnejše medijsko središče v Srbiji. V mestu je glavni sedež nacionalne radiotelevizije Srbija (RTS), ki je javna radiotelevizija.<ref>{{cite web |url=http://www.rts.rs/page/rts/sr/javniservis/RTS+50/story/251/I+danas/27294/Medijski+javni+servis+gra%C4%91ana.html |title=Medijski javni servis građana |date=13 November 2008 |publisher=Radio Television of Serbia |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110520041218/http://www.rts.rs/page/rts/sr/javniservis/RTS+50/story/251/I+danas/27294/Medijski+javni+servis+gra%C4%91ana.html |archive-date=20 May 2011}}</ref> Najbolj priljubljena komercialna radiotelevizija je RTV Pink, srbska medijska multinacionalka, znana po svojih priljubljenih zabavnih programih. Ena najbolj priljubljenih komercialnih radiotelevizij je [[B92]], še ena medijska družba, ki ima svojo televizijsko postajo, radijsko postajo ter glasbeno in knjižno založbo, pa tudi najbolj priljubljeno spletno stran na srbskem internetu.<ref>{{cite magazine |last=Manasek |first=Jared |url=https://www.cjr.org/issues/2005/1/manasek-paradox.asp |archive-url=https://web.archive.org/web/20070310234840/https://www.cjr.org/issues/2005/1/manasek-paradox.asp |archive-date=10 March 2007 |title=The Paradox of Pink |magazine=[[Columbia Journalism Review]] |date=January 2005 |access-date=19 May 2007 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2006&mm=09&dd=01&nav_category=15&nav_id=210237&fs=1 |title=B92 na 8.598. mestu na svetu |publisher=B92 |date=1 September 2006 |access-date=19 May 2007 |language=sr |archive-date=8 December 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208112143/http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2006&mm=09&dd=01&nav_category=15&nav_id=210237&fs=1 |url-status=live }}</ref> Druge televizijske postaje, ki oddajajo iz Beograda, vključujejo 1Prva (prej ''Fox televizija''), Nova, N1 in druge, ki pokrivajo le širše območje Beograda, kot je Studio B. Med visoko nakladnimi dnevnimi časopisi, ki izhajajo v Beogradu, se uvrščajoː {{Jezik|sr-latn|[[Politika]]}}, ''Blic'', ''Alo!'', ''Kurir'' in ''Danas''. Izhajata tudi športna dnevnika, ''Sportski žurnal'' in ''[[Jugoslovanski športnik leta|Sport]]'', ter gospodarski dnevnik, ''[[Privredni pregled]]''. Jeseni 2006 je bil ustanovljen nov brezplačni dnevnik ''24 sata'' . V mestu imajo sedež tudi srbske izdaje licenčnih revij, kot so ''Harper's Bazaar'', ''Elle'', ''Cosmopolitan'', ''[[National Geographic]]'', ''Men's Health'', ''Grazia'' in druge. == Šport in rekreacija == [[Slika:Ada_Ciganlija_lake.jpg|desno|sličica|[[Ada Ciganlija]]]] [[Slika:Belgrade_Arena_(SER).jpg|desno|sličica|Beogradska arena]] V Beogradu je približno '''tisoč športnih objektov''', od katerih jih je veliko sposobnih gostiti športne dogodke na različnih ravneh.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201508 |title=Sport and Recreation |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924070847/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201508 |url-status=live }}</ref> Rečni otok [[Ada Ciganlija]] z jezerom in plažami je eno najpomembnejših rekreacijskih območij v mestu. Z skupno 8&nbsp;km plaž in raznolikih barov, kavarn, restavracij in športnih objektov Ada Ciganlija privablja številne obiskovalce, zlasti poleti. Gozdni park Košutnjak je prepreden s številnimi tekaškimi in kolesarskimi stezami, športnimi objekti za različne športe ter notranjimi in zunanjimi bazeni. Je priljubljena destinacija, ki se nahaja le 2&nbsp;km od Ade Ciganlije. [[Slika:Fk_Red_Star_stadium.jpg|sličica|[[Stadion Rajka Mitića|Stadion Crvene zvezde]]]] V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Beograd gostil številne pomembne mednarodne dogodke, kot so prvo svetovno prvenstvo v vodnih športih leta 1973, [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1976|evropsko prvenstvo v nogometu leta 1976]] in finale evropskega pokala leta 1973, evropsko prvenstvo v atletiki leta [[Evropsko prvenstvo v atletiki 1962|1962]] in [[Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki|evropske dvoranske igre]] leta 1969, evropski prvenstvi v košarki leta 1961 in 1975, evropsko prvenstvo v odbojki za moške in ženske leta 1975 ter svetovno amatersko prvenstvo v boksu leta 1978. Od začetka 2000-ih Beograd skoraj vsako leto gosti večje športne dogodke. Med njimi so [[Evropsko prvenstvo v košarki 2005|tako v Beogradu potekali EuroBasket 2005]], evropsko prvenstvo v rokometu ([[Evropsko prvenstvo v rokometu 2012|za moške]] in ženske) leta 2012, svetovno prvenstvo v rokometu za ženske leta 2013, evropsko prvenstvo v odbojki za moške leta 2005 in 2011 za ženske, evropsko prvenstvo v vaterpolu leta 2006 in 2016, Evropski mladinski olimpijski festival 2007 in [[Univerzijada|poletna univerzijada 2009.]]<ref>{{cite web |url=http://www.fisu.net/site/page_1068.php |archive-url=https://web.archive.org/web/20080209234741/http://www.fisu.net/site/page_1068.php |archive-date=9 February 2008 |title=Universiade 2009 (Belgrade) |publisher=[[International University Sports Federation|FISU]] |access-date=19 May 2007 |url-status=dead}}</ref> V zadnjem času je Beograd leta 2017 gostil [[evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki]] ter košarkarska turnirja Final Four Eurolige leta 2018 in 2022. V zadnjih letih so potekala tudi svetovna in celinska prvenstva v drugih športih, kot so [[tenis]], [[Dvoranski nogomet|futsal]], [[judo]], [[karate]], [[rokoborba]], [[veslanje]], [[Kikboks|kickboxing]], [[namizni tenis]] in [[šah]]. Mesto je dom dveh največjih in najuspešnejših srbskih [[Nogomet|nogometnih]] klubov, [[Crvena zvezda|Crvene zvezde Beograd]] in [[Nogometni klub Partizan|Beogradskega partizana]]. Crvena zvezda je leta 1991 osvojila [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov UEFA]] ( ''evropski pokal'' ), Beograd pa je bil leta 1966 drugouvrščeni. Glavna stadiona v Beogradu sta ''Marakana'' ( [[Stadion Rajka Mitića|stadion Crvene zvezde]] ) in stadion Partizana.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201754 |title=Sport and Recreation (Stadiums) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924065704/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201754 |url-status=live }}</ref> Rivalstvo med Crveno zvezdo in Beogradskim partizanom je eno najhujših v svetovnem nogometu.<ref>{{Cite news |date=2018-09-21 |title=Partizan v Red Star Belgrade: The derby which divides and unites a country |url=https://www.bbc.com/sport/football/45578624 |access-date=2025-10-23 |work=[[BBC Sport]] |language=en-GB |archive-date=29 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220429232850/https://www.bbc.com/sport/football/45578624 |url-status=live }}</ref> Beograjska arena je s kapaciteto 19.384 gledalcev ena največjih pokritih aren v Evropi.<ref>{{cite web |url=https://starkarena.co.rs/o-%D1%88/ |title=О Штарк Арени |trans-title=About Štark Arena |publisher=Štark Arena |access-date=5 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190609073033/https://starkarena.co.rs/o-%d1%88/ |archive-date=9 June 2019 |url-status=dead}}</ref> Uporablja se za večje športne dogodke in velike koncerte. Maja 2008 je bila prizorišče [[Pesem Evrovizije 2008|53. tekmovanja za pesem Evrovizije]].<ref>{{cite web |title=Belgrade Arena Profile |url=http://www.arenabeograd.com/en/page/61/Arena+Profile |publisher=Belgrade Arena |access-date=28 May 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120608082527/http://www.arenabeograd.com/en/page/61/Arena+Profile |archive-date=8 June 2012}}</ref> Dvorana Aleksandra Nikolića je glavno prizorišče [[Košarka|košarkarskih]] klubov KK Beograd, evropskega prvaka leta 1992, in KK Crvena zvezda.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201758 |title=Sport and Recreation (Sport Centers and Halls) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924061438/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201758 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.beograd2007.org/index.php?option=com_content&task=view&id=20&Itemid=131&limit=1&limitstart=3&lang=en |title=Venues |publisher=[[EYOF]] Belgrade 2007 |access-date=30 July 2007 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20071008062254/http://www.beograd2007.org/index.php?option=com_content&task=view&id=20&Itemid=131&limit=1&limitstart=3&lang=en |archive-date=8 October 2007}}</ref> V zadnjih letih je Beograd dal tudi več vrhunskih teniških igralcev, kot so [[Ana Ivanović]], Jelena Janković in [[Novak Đoković]]. Ivanović in Đoković sta prva Beograjčana, ki sta osvojila naslova na turnirjih [[Grand Slam|za grand slam]] v posamezni konkurenci, in sta bila skupaj z Jeleno Janković številka 1 na lestvici ATP . Srbska reprezentanca je leta 2010 osvojila Davisov pokal, ko je v finalu v Beograjski areni premagala francosko reprezentanco.<ref>{{cite web |url=http://www.daviscup.com/en/news/articles/tipsarevic-sends-serbia-into-first-davis-cup-final.aspx |title=Tipsarevic sends Serbia into first Davis Cup final |date=19 September 2010 |publisher=Davis Cup |access-date=20 September 2010 |archive-date=10 June 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150610203522/http://www.daviscup.com/en/news/articles/tipsarevic-sends-serbia-into-first-davis-cup-final.aspx |url-status=live }}</ref> [[Beograjski maraton]] poteka vsako leto od leta 1988. Beograd je bil kandidat za gostitelja [[Poletne olimpijske igre|poletnih olimpijskih iger]] leta 1992 in 1996.<ref>{{Cite web |title=Olimpijski muzej |url=https://olimpijskimuzej.rs/sr/zanimljivost/1055 |access-date=2024-10-04 |website=olimpijskimuzej.rs}}</ref><ref>{{Cite web |title=Atlanta 1996 |url=https://oks.org.rs/takmicenja/atlanta-1996/ |access-date=2024-10-04 |website=Olimpijski komitet Srbije |language=sr-RS}}</ref> == Izobraževanje == [[Slika:Captain_Miša's_Mansion_(13809297763).jpg|levo|sličica|Upravna stavba Univerze v Beogradu .]] [[Slika:Palata_nauke_216.jpg|desno|sličica|Palača znanosti.]] Beograd ima dve državni univerzi in več zasebnih visokošolskih zavodov. [[Univerza v Beogradu]], ustanovljena leta 1808 kot <nowiki><i id="mwCuI">grande école</i></nowiki>, je najstarejša visokošolska ustanova v Srbiji.<ref>{{cite web |url=http://www.ius.bg.ac.rs/eng/university_of_belgrade.htm |title=The University of Belgrade – The Seedbed of University Education |publisher=Faculty of Law of University of Belgrade |access-date=18 May 2007 |archive-date=15 March 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150315092358/http://www.ius.bg.ac.rs/eng/university_of_belgrade.htm |url-status=dead}}</ref></ref> Ker se je skupaj z večjim delom mesta razvila v 19. stoletju, je več univerzitetnih stavb prepoznanih kot sestavni del beograjske arhitekture in [[Kulturna dediščina|kulturne dediščine]]. Z vpisanimi skoraj 90.000 študenti je univerza ena največjih v Evropi.<ref>{{cite web |url=http://www.bg.ac.rs/eng/uni/en_recrektora.php |title=Word by the Rector |publisher=[[University of Belgrade]] |access-date=19 January 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101006194902/http://www.bg.ac.rs/eng/uni/en_recrektora.php |archive-date=6 October 2010}}</ref> V mestu je tudi 195 osnovnih šol in 85 srednjih šol. Sistem osnovnih šol ima 162 rednih šol, 14 posebnih šol, 15 umetniških šol in 4 šole za odrasle, sistem srednjih šol pa 51 poklicnih šol, 21 [[Gimnazija|gimnazij]], 8 umetniških šol in 5 posebnih šol. 230.000 učencev upravlja 22.000 zaposlenih v več kot 500 stavbah, ki pokrivajo približno 11 milijonov m2.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201008 |title=Education and Science |publisher=City of Belgrade |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924053856/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201008 |url-status=live }}</ref> == Prevoz == {{multiple image | total_width = 350 | align = left | direction = horizontal | header = [[Belgrade Centre Railway Station|Center Beograda]] in podzemne železniške postaje [[Vukov Spomenik railway station|Vukov spomenik]] | image1 = Свјетлопис_жељезничке_станице_Биоград_центар4.jpg| caption1 = | image3 = Vukov_spomenik_Pavle_Cikova.jpg | caption3 = | image2 = | caption2 = }} V Beogradu deluje obsežen sistem javnega prevoza, ki ga sestavljajo avtobusi (118 mestnih linij in več kot 300 primestnih linij), tramvaji (12 linij), [[Trolejbus|trolejbusi]] (8 linij) in BG Voz (6 linij).<ref>{{cite web |url=http://www.gsp.rs/english/statistic.htm |title=Statistics |publisher=Public Transport Company "Belgrade" |access-date=19 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090510071133/http://www.gsp.rs/english/statistic.htm |archive-date=10 May 2009}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.busevi.com/ |title=busevi.com |website=busevi.com |access-date=17 April 2018 |archive-date=27 March 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180327184032/https://www.busevi.com/ |url-status=live }}</ref> Avtobuse, trolejbuse in tramvaje upravljata GSP Beograd in SP Lasta v sodelovanju z zasebnimi podjetji (na nekaterih avtobusnih progah). Primestno železniško omrežje BG Voz, ki ga upravlja mestna oblast v sodelovanju s Srbskimi železnicami, je del integriranega prometnega sistema in ima tri linije (Batajnica-Ovča in Ovča-Resnik ter center Beograda-Mladenovac), z napovedanimi dodatnimi.<ref>{{cite web |url=http://www.expatserbia.com/once-youre-here/public-transport/413-bg-voz |title=Bg Voz |website=expatserbia.com |access-date=19 December 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130905111325/http://www.expatserbia.com/once-youre-here/public-transport/413-bg-voz |archive-date=5 September 2013 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.busevi.com/ |title=Glas putnika |website=Busevi.com |access-date=14 July 2021 |archive-date=31 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210531033950/https://www.busevi.com/ |url-status=live }}</ref> Od februarja 2024 lahko prek Beograd plus sistema vozovnice kupite prek SMS-a ali v fizični papirnati obliki.<ref>{{cite web |last=Aleksić |first=Dejan |title='Beograd plus' umesto 'Bus plusa' |trans-title="Beograd plus" instead of "BusPlus" |language=Serbian |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/552986/Beograd-plus-umesto-Bus-plusa |access-date=2024-02-27 |website=Politika Online |archive-date=26 November 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241126003955/https://www.politika.rs/sr/clanak/552986/Beograd-plus-umesto-Bus-plusa |url-status=live }}</ref> Dnevne povezave povezujejo prestolnico z drugimi mesti v Srbiji in številnimi drugimi evropskimi destinacijami prek mestne avtobusne postaje. Od januarja 2025 je ves javni prevoz v Beogradu brezplačen. <ref>{{Cite web |last=Lj.G |date=2025-01-01 |title=Besplatan javni prevoz u Beogradu: Poslodavci i dalje imaju obavezu da isplaćuju naknadu za prevoz zaposlenima |url=https://www.euronews.rs/srbija/drustvo/151660/besplatan-javni-prevoz-u-beogradu-poslodavci-i-dalje-imaju-obavezu-da-isplacuju-naknadu-za-prevoz-zaposlenima/vest |access-date=2025-01-02 |website=Euronews.rs |language=sr |archive-date=2 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250102121430/https://www.euronews.rs/srbija/drustvo/151660/besplatan-javni-prevoz-u-beogradu-poslodavci-i-dalje-imaju-obavezu-da-isplacuju-naknadu-za-prevoz-zaposlenima/vest |url-status=live }}</ref> [[Beovoz]] je bilo [[Regionalna železnica|primestno/primestno železniško]] omrežje, ki je zagotavljalo storitve [[Javni prevoz|množičnega prevoza]] v mestu, podobno kot pariški RER in torontski GO Transit . Sistem je bil namenjen predvsem povezovanju predmestij s središčem mesta. Beovoz so upravljale Srbske železnice.<ref>{{cite web |url=http://www.srbrail.rs/redvoznje1/Beovoz.aspx |title=Železnice Srbije – Red voznje za Beovoz i BG:VOZ |publisher=Serbian railways |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101010040713/http://www.srbrail.rs/redvoznje1/Beovoz.aspx |archive-date=10 October 2010}}</ref> Vendar je bil ta sistem leta 2013 ukinjen, predvsem zaradi uvedbe učinkovitejšega sistema BG Voz. Beograd je eno zadnjih velikih evropskih prestolnic in mest z več kot milijonom prebivalcev, ki nima metroja, podzemne železnice ali drugega sistema [[Podzemna železnica|hitrega prevoza]] . Tako je od leta 2025 beograjski metro v gradnji in bo imel dve progi. Prva proga naj bi začela obratovati do avgusta 2028.<ref>{{cite web |title=Serbia to start Belgrade metro construction in November |url=http://seenews.com/news/serbia-to-start-belgrade-metro-construction-in-november-730158 |access-date=13 December 2021 |website=seenews.com |date=4 February 2021 |language=en |archive-date=14 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210214111902/https://seenews.com/news/serbia-to-start-belgrade-metro-construction-in-november-730158 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |last=Aleksić |first=Dejan |title=Depo za metro na Bežanijskoj kosi |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/485825/Beograd/Depo-za-metro-na-Bezanijskoj-kosi |access-date=13 December 2021 |website=Politika Online |archive-date=13 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211213145849/https://www.politika.rs/sr/clanak/485825/Beograd/Depo-za-metro-na-Bezanijskoj-kosi |url-status=live }}</ref> Nova železniška postaja Beograd Center je vozlišče za skoraj vse domače in mednarodne vlake. [[Hitra železnica]], ki povezuje Beograd z [[Novi Sad|Novim Sadom,]] je začela obratovati 19. marca 2022..<ref>{{Cite web |title=Пуштена у саобраћај брза пруга Београд - Нови Сад |url=https://www.politika.rs/scc/clanak/502468/Pustena-u-saobracaj-brza-pruga-Beograd-Novi-Sad |access-date=2026-03-01 |website=Politika Online |archive-date=23 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220623190229/https://www.politika.rs/scc/clanak/502468/Pustena-u-saobracaj-brza-pruga-Beograd-Novi-Sad |url-status=live }}</ref> Podaljšek proti [[Subotica|Subotici]] in [[Budimpešta|Budimpešti]] je v gradnji,<ref>{{Cite web|url=https://www.rtv.rs/sr_lat/vojvodina/novi-sad/radovi-na-pruzi-novi-sad-subotica-prvi-brzi-voz-ce-proci-krajem-2024._1335065.html|title=Radovi na pruzi Novi Sad - Subotica, prvi brzi voz će proći krajem 2024.|first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija|last=Vojvodine|website=JMU Radio-televizija Vojvodine|access-date=23 June 2022|archive-date=23 June 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220623190328/https://www.rtv.rs/sr_lat/vojvodina/novi-sad/radovi-na-pruzi-novi-sad-subotica-prvi-brzi-voz-ce-proci-krajem-2024._1335065.html|url-status=live}}</ref> načrtujejo pa tudi podaljšek proti jugu proti [[Niš|Nišu]] in [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]].<ref>{{Cite web|url=https://www.rtv.rs/sr_lat/ekonomija/vucic-brza-pruga-beograd-nis-gotova-2026.-godine;-domace-firme-su-nase-blago_1296336.html|title=Vučić: Brza pruga Beograd - Niš gotova 2026. godine; Domaće firme su naše blago|first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija|last=Vojvodine|website=JMU Radio-televizija Vojvodine}}</ref> {{Več slik | align = left | direction = horizontal | total_width = 350 | image1 = Кружни ток.jpg | caption1 = | image2 = SV 410 006 - SOKO - Novi Beograd - 03.jpg | caption2 = | image3 = | caption3 = | header = Promet v Beogradu - Trg Slavija ter nova železniška postaja }} Mesto leži ob [[Panevropska prometna mreža|panevropskih koridorjih]] X in VII.<ref name="city of belgrade-2"/> Avtocestni sistem omogoča enostaven dostop do Novega Sada in Budimpešte na severu, Niša na jugu in [[Zagreb|Zagreba]] na zahodu. Hitra cesta je tudi proti Pančevu, gradnja nove hitre ceste proti Obrenovcu (Črna gora) pa je predvidena za marec 2017. Obvoznica Beograda povezuje avtocesti E70 in E75 in je v gradnji.<ref>{{cite web |url=http://www.bankwatch.org/project.shtml?w=147584&amp;s=1961998 |title=Belgrade Bypass, Serbia |publisher=CEE Bankwatch network |access-date=19 May 2007 |archive-url=https://archive.today/20071011035406/http://bankwatch.org/project.shtml?w=147584&s=1961998 |archive-date=11 October 2007 |url-status=dead}}</ref> Beograd, ki leži na sotočju dveh glavnih rek, Donave in Save, ima 11 mostov, med katerimi so najpomembnejši [[Brankov most]], [[most Gazela]], [[Most na Adi|most Ada]] in [[Pupinov most]], od katerih prva dva povezujeta jedro mesta z Novim Beogradom. Poleg tega je skoraj dokončan »notranji magistralni polobroči«, ki vključuje nov most Ada čez reko Savo (odprt leta 2012)<ref>{{Cite web |title=Beograđani otvorili Most na Adi |url=https://www.beograd.rs/lat/beogradjani-otvorili-most-na-adi/ |access-date=2025-02-02 |website=Grad Beograd - Zvanična internet prezentacija {{!}} Beograđani otvorili Most na Adi |language=sr-rs |archive-date=19 March 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250319212511/https://www.beograd.rs/lat/beogradjani-otvorili-most-na-adi/ |url-status=dead }}</ref> in nov Pupinov most (odprt leta 2014)<ref>{{Cite web |title=Otvoren Pupinov most |url=https://www.rts.rs/lat/vesti/Ekonomija/1776910/Otvoren+Pupinov+most.html |access-date=2025-02-03 |website=РТС |language=sr}}</ref> čez Donavo, kar olajša vožnjo znotraj mesta in razbremeni promet z mostu Gazela in Brankovega mostu.<ref>{{cite web |url=http://www.ebrd.com/projects/eias/34913s.pdf |title=1. faza prve deonice Unutrašnjeg magistralnog poluprstena |publisher=Belgrade Direction for Building and Real Estate Land/EBRD |date=1 July 2005 |access-date=15 September 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20070809064808/http://www.ebrd.com/projects/eias/34913s.pdf |archive-date=9 August 2007 |url-status=dead}}</ref> [[Slika:Belgrade_Nikola_Tesla_Airport_1.jpg|desno|sličica|[[Letališče Nikola Tesla Beograd]]]] Pristanišče Beograd leži na Donavi in mestu omogoča sprejem blaga po reki.<ref>{{cite web |url=http://www.lukabeograd.com/ONama/Istorijat.html |title=Luka Beograd AS – Istorijat |trans-title=History of the Port of Belgrade |publisher=Port of Belgrade |access-date=11 October 2010 |language=sr |archive-date=15 May 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150515165227/http://www.lukabeograd.com/ONama/Istorijat.html |url-status=live }}</ref> Mesto ima tudi [[letališče Nikola Tesla Beograd]], 12 km zahodno od mestnega središča, v bližini Surčina. Na vrhuncu leta 1986 je skozi letališče potovalo skoraj 3&nbsp;milijone potnikov, vendar se je to število v devetdesetih letih prejšnjega stoletja le nekoliko zmanjšalo.<ref>{{Cite web|url=https://jeftineaviokarte.rs/|title=Jeftine Avio Karte&#124;Avionske Karte na 6 rata čekovi|first=Jeftine avio karte-|last=www.jeftineaviokarte.rs|website=Jeftine avio karte - Pronadjite najjeftinije avio karte|access-date=20 July 2025|archive-date=5 August 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250805005756/https://jeftineaviokarte.rs/|url-status=live}}</ref> Po ponovni rasti leta 2000 je število potnikov doseglo približno 2&nbsp;milijona v letih 2004 in 2005,<ref>{{Cite web |last=www.jeftineaviokarte.rs |first=JeftineAvioKarte rs- |title=⭐Avio Karte Beograd - Tivat: Avion do 6 rata čekovima |url=https://www.jeftineaviokarte.rs/aviokarta/avio-karte-beograd-tivat |access-date=2026-03-01 |website=JeftineAvioKarte.rs - Pronadjite najjeftinije avio karte |language=sr-latin |archive-date=14 December 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251214083542/https://www.jeftineaviokarte.rs/aviokarta/avio-karte-beograd-tivat |url-status=live }}</ref> več kot 2,6&nbsp;milijona potnikov leta 2008<ref>{{cite web |url=http://www.airport-belgrade.rs/code/navigate.php?Id=63 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190206130723/http://www.airport-belgrade.rs/code/navigate.php?Id=63 |url-status=dead |archive-date=6 February 2019 |title=www.beg.aero &#124; Nikola Tesla Belgrade Airport &#124; News |publisher=Airport-belgrade.rs |access-date=7 July 2009}}</ref>, ko je število potnikov doseglo več kot 3&nbsp;milijone potnikov.<ref>{{cite web |url=http://www.beg.aero/media/news.63.html?newsId=879 |title=Aerodrom Nikola Tesla &#124; News |publisher=Beg.aero |access-date=12 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130512234016/http://www.beg.aero/media/news.63.html?newsId=879 |archive-date=12 May 2013 |url-status=dead}}</ref> Rekord z več kot 4&nbsp;milijoni potnikov je bil presežen leta 2014, ko je letališče Nikola Tesla Beograd postalo drugo najhitreje rastoče večje letališče v Evropi.<ref>{{cite web |url=http://www.beg.aero/en/vest/8971/belgrade-nikola-tesla-airport-among-fastest-growing-in-europe |title=Belgrade Nikola Tesla Airport among fastest growing in Europe |access-date=6 August 2016 |date=13 August 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160306131755/http://beg.aero/en/vest/8971/belgrade-nikola-tesla-airport-among-fastest-growing-in-europe |archive-date=6 March 2016 |url-status=dead}}</ref> Število potnikov je še naprej vztrajno naraščalo in rekordnih več kot 6 milijonov potnikov je bilo doseženih leta 2019.<ref>{{cite web |url=https://www.exyuaviation.com/2020/01/belgrade-airport-readies-for.html |title=Belgrade Airport readies for transformation after record year |date=18 January 2020 |publisher=Ex Yu Aviation |access-date=18 January 2020 |archive-date=26 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200226193608/https://www.exyuaviation.com/2020/01/belgrade-airport-readies-for.html |url-status=live }}</ref> == Mednarodni odnosi == === Pobratena mesta === [[Slika:Chevalier_légion_d'honneur_2.png|desno|sličica|297x297_pik|Zaradi junaške moči branilcev je francoski maršal [[Louis-Félix-Marie-François Franchet d'Esperey|Louis Franchet d'Espèrey]] Beograd leta 1920 odlikoval z redom častne legije.]] Seznam pobratenih mest Beograda:<ref name="city of belgrad">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1225698 |title=International Cooperation |publisher=City of Belgrad |access-date=23 March 2021 |archive-date=28 August 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120828072526/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1225698 |url-status=live}}</ref> * {{Ikona zastave|UK}} [[Coventry]], Združeno kraljestvo, od1957<ref>{{cite web |url=http://www.coventrytelegraph.net/news/local-news/what-point-coventrys-twin-towns-3038605 |title=Coventry's twin towns |access-date=6 August 2013 |last=Griffin |first=Mary |date=2 August 2011 |work=Coventry Telegraph |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130806032050/http://www.coventrytelegraph.net/news/local-news/what-point-coventrys-twin-towns-3038605 |archive-date=6 August 2013}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.coventry.gov.uk/directory/25/twin_towns_and_cities |title=Coventry – Twin towns and cities |access-date=6 August 2013 |work=Coventry City Council. |archive-url=https://web.archive.org/web/20130412062545/http://www.coventry.gov.uk/directory/25/twin_towns_and_cities |archive-date=12 April 2013 |url-status=dead}}</ref> * {{Ikona zastave|USA}} [[Chicago]], ZDA, od 2005 * {{Ikona zastave|SVN}} [[Ljubljana]], Slovenija, od 2010<ref>ref>{{cite web |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/pobratena-mesta-zdruzenja/ |title=Medmestno in mednarodno sodelovanje |access-date=27 July 2013 |work=Mestna občina Ljubljana (Ljubljana City) |language=sl |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130626075304/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/pobratena-mesta-zdruzenja/ |archive-date=26 June 2013}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1422497 |title=Gradonačelnici Beograda i Ljubljane potpisali sporazum o bratimljenju dva glavna grada |publisher=Beograd.rs |access-date=15 May 2013 |archive-date=13 July 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150713130306/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1422497 |url-status=live}}</ref> * {{Ikona zastave|MKD}} [[Skopje]], Severna Makedonija, od 2012<ref>{{cite web |url=https://sitel.com.mk/dnevnik/makedonija/skopje-i-belgrad-se-zbratimija |title=Сител Телевизија |language=mk |access-date=31 July 2019 |archive-date=31 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190731011703/https://sitel.com.mk/dnevnik/makedonija/skopje-i-belgrad-se-zbratimija |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.skopje.gov.mk/EN/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&tabid=69 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131024131101/http://www.skopje.gov.mk/EN/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&tabid=69 |url-status=dead |archive-date=24 October 2013 |title=Official portal of City of Skopje – Skopje Sister cities |date=24 October 2013 |access-date=31 July 2019}}</ref> * {{Ikona zastave|BRA}} [[Caruaru]], Brazilija, od 2010 * {{Ikona zastave|CHN}} [[Šanghaj]], Kitajska, od 2018<ref>{{cite news |title=Potpisan sporazum o bratimljenju Beorgada i Šangaja |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2018&mm=05&dd=21&nav_category=11&nav_id=1395187 |access-date=21 May 2018 |work=b92.net |agency=Tanjug |date=21 May 2018 |language=sr |archive-date=22 May 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180522054135/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2018&mm=05&dd=21&nav_category=11&nav_id=1395187 |url-status=live}}</ref> * {{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Banjaluka|Banja Luka]], Bosna in Hercegovina, od 2020<ref>{{cite web |last=В |first=А. |title=Београд се побратимио са Бањалуком |url=http://www.politika.rs/scc/clanak/465383/Beograd-se-pobratimio-sa-Banjalukom |access-date=28 October 2020 |website=Politika Online |archive-date=30 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201030185325/http://www.politika.rs/scc/clanak/465383/Beograd-se-pobratimio-sa-Banjalukom |url-status=live }}</ref> * {{Ikona zastave|CHN}} [[Šjamen]], Kitajska, od 2025<ref>{{Cite web |title=У Кини потписан споразум о братимљењу Београда и Сјанмена |url=https://www.politika.rs/scc/clanak/696515/u-kini-potpisan-sporazum-o-bratimljenju-beograda-i-sjanmena |access-date=2025-09-09 |website=Politika Online |archive-date=8 September 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250908120958/https://www.politika.rs/scc/clanak/696515/u-kini-potpisan-sporazum-o-bratimljenju-beograda-i-sjanmena |url-status=live }}</ref> === Partnerska mesta === Druga prijateljstva in sodelovanja, protokoli, memorandumi:<ref name="city of belgrad"/> {{Div col}} *{{flagicon|BIH}} [[Sarajevo]], Bosna in Hercegovina, od 2018, Memorandum of Understanding on Cooperation *{{flagicon|MAR}} [[Rabat]], Maroko, od 2017, Partnership and Cooperation Agreement *{{flagicon|KOR}} [[Seul]], South Korea, od 2017, Memorandum of Understanding on Friendly Exchanges and Cooperation *{{flagicon|KAZ}} [[Astana]], Kazakhstan, od 2016, Agreement on Cooperation<ref>{{cite web |url=http://akipress.com/news:585174/ |title=Kazakhstan, Serbia agree to cooperate on air communication |publisher=AKIpress |access-date=16 November 2016 |archive-date=16 November 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161116103821/http://akipress.com/news:585174/ |url-status=live }}</ref> *{{flagicon|IRI}} [[Tehran]], Iran, od 2016, Agreement on Cooperation<ref>{{cite web |url=http://en.tehran.ir/default.aspx?tabid=77&ArticleId=7432 |title=Tehran, Belgrade sign agreement to boost ties |publisher=Tehran Municipality |access-date=6 October 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171002171347/http://en.tehran.ir/default.aspx?tabid=77&ArticleId=7432 |archive-date=2 October 2017 |url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|GRE}} [[Corfu]], Grčija, od 2010, Protocol on Cooperation *{{flagicon|PRC}} [[Shenzhen]], China, od 2009, Agreement on Cooperation<ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=07&dd=11&nav_category=12&nav_id=370774 |title=Saradnja Beograda i Šendžena |publisher=B92 |access-date=11 July 2009 |archive-date=29 September 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130929043909/http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=07&dd=11&nav_category=12&nav_id=370774 |url-status=live }}</ref> *{{flagicon|CRO}} [[Zagreb]], Hrvaška, od 2003, Letter of Intent *{{flagicon|UKR}} [[Kijev]], Ukrajina, od 2002, Agreement on Cooperation *{{flagicon|ALG}} [[Algiers]], Alžirija, od 1991 declaration of mutual interests *{{flagicon|ISR}} [[Tel Aviv]], Izrael, od 1990, Agreement on Cooperation *{{flagicon|ROM}} [[Bucharest]], Romunija, od 1999, Agreement on Cooperation *{{flagicon|PRC}} [[Beijing]], Kitajska, od 1980, Agreement on Cooperation<ref>{{cite web |url=http://www.ebeijing.gov.cn/Sister_Cities/Sister_City/ |title=Sister Cities |publisher=Beijing Municipal Government |access-date=23 September 2008 |archive-date=16 February 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100216015454/http://www.ebeijing.gov.cn/Sister_Cities/Sister_City/ |url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|ITA}} [[Rim]], Italija, od 1971, Agreement on Friendship and Cooperation *{{flagicon|GRE}} [[Atene]], Grčija, od 1966, Agreement on Friendship and Cooperation {{Colend}} Nekatere mestne občine so pobratene tudi z majhnimi mesti ali okrožji drugih velikih mest (glej posamične članke). Mesto Beograd je prejemnik različnih domačih in mednarodnih odlikovanj, vključno s francoskim [[Red legije časti|redom časti Légion d'honneur]] (razglašen 21. decembra 1920; Beograd je eno od štirih mest zunaj Francije, poleg [[Liège|Liègea]], [[Luxembourg|Luksemburga]] in [[Volgograd|Volgograda]], ki je prejelo to odlikovanje), češkoslovaškim vojnim križcem (podeljen 8. oktobra 1925), jugoslovanskim redom Karadžordževe zvezde (podeljen 18. maja 1939) in jugoslovanskim [[Red narodnega heroja|redom ljudskega heroja]] (razglašen 20. oktobra 1974, ob 30. obletnici strmoglavljenja [[Tretji rajh|nacistične nemške]] okupacije med drugo svetovno vojno).<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201227 |title=Received Decorations |access-date=16 May 2007 |publisher=Beograd.rs |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924072048/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201227 |url-status=live }}</ref> Vsa ta odlikovanja je mesto prejelo za vojna prizadevanja med prvo in drugo svetovno vojno.<ref>{{cite web |url=http://www.rtvpink.com/vesti/vest.php?id=26907 |title=Beograd – grad heroj |date=6 November 2009 |access-date=15 November 2009 |publisher=RTV Pink |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110715211706/http://www.rtvpink.com/vesti/vest.php?id=26907 |archive-date=15 July 2011}}</ref> Leta 2006 je revija ''Foreign Direct Investment'', ki jo je izdal ''Financial Times'', Beogradu podelila naziv ''Mesto prihodnosti južne Evrope''.<ref>{{cite web |url=http://www.fdimagazine.com/news/fullstory.php/aid/1543 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927004828/http://www.fdimagazine.com/news/fullstory.php/aid/1543 |archive-date=27 September 2007 |title=European Cities of the Future 2006/07 |access-date=10 July 2007 |work=fDi magazine |date=6 February 2006 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |last=Miloradović |first=Aleksandar |url=http://www.seeurope.net/files2/pdf/rgn0906/13_Belgrade_CityOfTheFutureInSEE.pdf |title=Belgrade – City of the Future in Southern Europe |date=1 September 2006 |access-date=10 July 2007 |work=TheRegion |archive-url=https://web.archive.org/web/20070808143913/http://www.seeurope.net/files2/pdf/rgn0906/13_Belgrade_CityOfTheFutureInSEE.pdf |archive-date=8 August 2007 |url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == * Seznam ljudi iz Beograda * Seznam mest in krajev ob reki Donavi * Seznam metropolitanskih območij v Evropi == Opombe == {{Seznam opomb}}{{Notefoot}} == Sklici == {{Sklici}} == Viri == {{Refbegin}} * {{cite book|last=Calic|first=Marie-Janine|title=A History of Yugoslavia|date=2019|publisher=Purdue University|location=West Lafayette|isbn=978-1-55753-838-3}} *{{Cite book |last=Pavić |first=Milorad |author-link=Milorad Pavić (writer) |title=A Short History of Belgrade |publisher=Dereta |year=2000 |location=Belgrade |isbn=86-7346-117-0}} *{{Cite book |last=Tešanović |first=Jasmina |author-link=Jasmina Tešanović |title=The Diary of a Political Idiot: Normal Life in Belgrade |publisher=[[Cleis Press]] |year=2000 |isbn=1-57344-114-7 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/diaryofpolitical00tesa_0 }} *{{Cite book |last=Levinsohn |first=Florence Hamlish |title=Belgrade : among the Serbs |url=https://archive.org/details/belgradeamongser0000levi |publisher=Ivan R. Dee |year=1995 |location=Chicago |isbn=1-56663-061-4}} *{{Cite book |last=Paton |first=Andrew Archibald |author-link=Andrew Archibald Paton |title=Servia, Youngest Member of the European Family: or, A Residence in Belgrade, and Travels in the Highlands and Woodlands of the Interior, during the years 1843 and 1844. |publisher=Longman, Brown, Green and Longmans |orig-year=1845 |location=London |url=http://www.gutenberg.org/files/16999/16999-h/16999-h.htm |edition=[[Project Gutenberg]] reprint |date=4 November 2005 |access-date=22 July 2009 |archive-date=26 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131026083605/http://www.gutenberg.org/files/16999/16999-h/16999-h.htm |url-status=live }} *{{cite book |last=Norris |first=David A |title=Belgrade A Cultural History |publisher=Oxford University Press |isbn=9780199888498 |year=2008}} {{Refend}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Belgrade|Beograd}} * {{Uradno spletno mesto}} * [https://www.tob.rs/sr Turistične strani mesta Beograd] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja ob Savi]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Naselja ob Donavi]] [[Kategorija:Upravni okraji Srbije]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Viri CS1 v srbohrvaščini (sh)]] [[Kategorija:Viri CS1 v francoščini (fr)]] [[Kategorija:Viri CS1 v srbščini (sr)]] [[Kategorija:Članki s trajno mrtvimi zunanjimi povezavami]] [[Kategorija:Vsi članki z mrtvimi zunanjimi povezavami]] [[Kategorija:Strani s posnetkom izgovarjave]] [[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Več slik z manual scaled images]] [[Kategorija:Strani z uporabo pripomočka Kalkulator]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Članki, ki vsebujejo izrecno citirano slovensko besedilo]] [[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Več slik z auto scaled images]] [[Kategorija:Članki, ki vsebujejo srbsko besedilo]] 7bzpe4is8uibpgykpdp7xjp2wfeunub Sredozemsko morje 0 9126 6682602 6681102 2026-05-29T13:25:52Z Pinky sl 2932 /* Obrobna morja */ tn 6682602 wikitext text/x-wiki {{Infobox body of water | name = Sredozemsko morje | image = Mediterranean Sea 16.61811E 38.99124N.jpg | caption = Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja ([[NASA]]) | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = {{Plainlist| * [[Severna Afrika]] * [[Južna Evropa]] * [[Zahodna Azija]] }} | coords = {{Coord|35|N|18|E|region:XZ_type:waterbody_scale:25000000|display=inline,title}} | type = [[morje]] | inflow = [[Cadiški zaliv]], [[Marmarsko morje]], [[Nil]], [[Ebro]], [[Rona]], [[Chelif]], [[Pad]] | outflow = [[Gibraltarski preliv]], [[Dardanele]] | catchment = | basin_countries = {{hidden | fw1=normal | headerstyle=text-align:left | header = Obalne države:<!-- ONLY coastal countries --> | content = {{flatlist}} * [[Albanija]] * [[Alžirija]] * [[Bosna in Hercegovina]] * [[Hrvaška]] * [[Ciper]] * [[Egipt]] * [[Francija]] * [[Grčija]] * [[Izrael]] * [[Italija]] * [[Libanon]] * [[Libija]] * [[Malta]] * [[Monako]] * [[Črna gora]] * [[Maroko]] * ''[[Severni Ciper]]''{{NoteTag|priznan samo s strani [[Turčija|Turčije]], glej: [[ciprski konflikt]]}} * [[Palestina]] ([[Gaza]]) * [[Slovenija]] * [[Španija]] * [[Sirija]] * [[Tunizija]] * [[Turčija]] * [[United Kingdom]]{{NoteTag|prek [[Akrotiri in Dekelija]] in [[Gibraltar]]}} Za druge države, [[#Hidrografija|kliknite tukaj]]. {{endflatlist}} }} | length = | width = | area = 2.500.000 km2 | depth = 1.500 m | max-depth = 5.109 m ±1 m | volume = 3.750.000 km3 | residence_time = 80–100 years<ref name="Water Flow in Semienclosed Seaways">{{cite periodical|title=Invitation to Oceanography |journal=Paleoceanography |volume=30 |issue=5 |first=Paul R. |last=Pinet |page=220 |publisher=Jones & Barlett Learning |year=2008 |isbn=978-0-7637-5993-3 |url=https://books.google.com/books?id=6TCm8Xy-sLUC&pg=PA220}}</ref> | shore = | temperature_high = 28 °C | temperature_low = 12 °C | elevation = | frozen = | islands = [[Seznam otokov v Serdozemskem morju|3300+]] | cities = | reference = | mapframe-zoom = 3 }} '''Sredozemsko morje''' je približno 4000 [[kilometer|km]] [[dolžina|dolgo]] in okoli 800&nbsp;km široko [[robno morje]] Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje [[Evropa]], na jugu [[Afrika]], na vzhodu pa [[Azija]]. [[slovenščina|Slovenski]] izraz »sredozemski« je neposreden prevod [[latinščina|latinskega]] ''mediterraneus'', iz ''medium'', »sredina« in ''terra'', »zemlja, dežela«. Skupen izraz za Sredozemsko morje in dežele okoli njega je [[Sredozemlje]] ali [[Mediteran]]. Države, ki obdajajo Sredozemlje in njegova robna morja v smeri urinega kazalca, so [[Španija]], [[Francija]], [[Monako]], [[Italija]], [[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Črna gora]], [[Albanija]], [[Grčija]], [[Turčija]], [[Sirija]], [[Libanon]], [[Izrael]], [[Palestina]] ([[Gaza]]), [[Egipt]], [[Libija]], [[Tunizija]], [[Alžirija]] in [[Maroko]]; [[Ciper]] in [[Malta]] sta [[otoška država|otoški]] [[otoška država|morski državi]]. Poleg tega imajo [[Obala|obalo]] ob Sredozemskem morju tudi [[Severni Ciper]] (de facto država) in dve [[Britanska čezmorska ozemlja|čezmorski ozemlji]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] ([[Akrotiri in Dekelija]] ter [[Gibraltar]]). Območje porečij obsega veliko število drugih držav, [[Nil]] pa je najdaljša reka, ki se izliva v Sredozemsko morje.<ref>{{Cite web |title=Nile River |url=https://education.nationalgeographic.org/resource/nile-river |access-date=12 March 2023 |website=Education {{!}} National Geographic Society |language=en |archive-date=8 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230308110451/https://education.nationalgeographic.org/resource/nile-river/ |url-status=live }}</ref> Sredozemsko morje obsega [[Seznam otokov v Sredozemskem morju|veliko število otokov]], nekateri so vulkanskega izvora. Največja otoka, tako po površini kot po številu prebivalcev, sta [[Sicilija (dežela)|Sicilija]] in [[Sardinija (dežela)|Sardinija]]. == Imena in etimologija == {{Hiero|[[Wadj-Wer]] ali Wadj-Ur, staroegipčansko ime za Sredozemsko morje|{{center|<hiero>M14-wr-mw</hiero>}}|align=right|era=stari Egipt}} *[[Rimljani]] so Sredozemsko morje sprva imenovali ''Mare Magnum'' (»Veliko morje«) ali ''Mare Internum'' (»Notranje morje«). Od obdobja [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] naprej pa se je uveljavil izraz ''[[Mare Nostrum]]'' (»Naše morje«). Izraz ''Mare Mediterrāneum'' se pojavil kasneje. V 3. stoletju ga je uporabil že [[Gaius Julius Solinus|Solinus]], vendar je najstarejši ohranjeni pisni dokaz zanj iz 6. stoletja<ref name="Seirinidou2017">Vaso Seirinidou, [https://books.google.com/books?id=c53vDQAAQBAJ&pg=PA80 "The Mediterranean"] in Diana Mishkova, Balázs Trencsényi, ''European Regions and Boundaries: A Conceptual History'', series ''European Conceptual History'' '''3''', {{isbn|1-78533-585-5}}, 2017, p. 80</ref> v delih [[Izidor Seviljski|Izidorja Seviljskega]].<ref>{{cite book |first=Geoffrey |last=Rickman |chapter=The creation of ''Mare Nostrum'': 300 BC – 500 AD |editor=David Abulafia |title=The Mediterranean in History |isbn=978-1-60606-057-5 |year=2011 |page=133|publisher=Getty Publications }}</ref><ref name="seirinidou" /> Gre za dobesedni prevod grške besede {{lang|grc|μεσόγειος}} ({{Transliteration|el|mesógeios}}; 'celinski'), ki izhaja iz izrazov {{lang|grc|μέσος}} ({{Transliteration|el|mésos}}, 'v sredini') in {{lang|grc|γήινος}} ({{Transliteration|el|gḗinos}}, 'zemeljski'), iz besede {{lang|grc|γῆ}} ({{Transliteration|el|gê}}, 'zemlja, kopno'). Prvotni pomen besede je bil tako verjetno 'morje v sredini zemlje' in ne 'morje, obdano s kopnim'.<ref>{{cite web |title=entry μεσόγαιος |url=http://old.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3D%2366422 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091202133428/http://old.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3D |archive-date=2 December 2009 |publisher=[[Liddell & Scott]]}}</ref><ref>''[[Oxford English Dictionary]]'', 3rd ed, 2001, [http://www.oed.com/view/Entry/115766 ''s.v.'']</ref> *V [[Moderna standardna arabščina|sodobni arabščini]] je morje znano pod imenom {{Transliteration|ar|ALA|al-Baḥr [al-Abyaḍ] al-Mutawassiṭ}} ({{lang|ar|البحر [الأبيض] المتوسط}}), kar pomeni '[Belo] Srednje morje'. V starejši arabski in islamski literaturi so ga imenovali {{Transliteration|ar|Baḥr al-Rūm(ī)}} ({{lang|ar|بحر الروم}} or {{lang|ar|بحر الرومي}}), kar pomeni 'Morje Rimljanov' ali 'Rimsko morje'. To poimenovanje je sprva označevalo le vzhodni del Sredozemlja, kasneje pa se je uveljavilo za celotno Sredozemlje. Med zgodovinskimi arabskimi imeni najdemo še {{Transliteration|ar|Baḥr al-šām(ī)}} ({{lang|ar|بحر الشام}}) (»Sirsko morje«) in {{Transliteration|ar|Baḥr al-Maghrib}} ({{lang|ar|بحر المغرب}}) (»Zahodno morje«).<ref name="eoi">{{EI2|title=Baḥr al-Rūm|volume=1}}</ref><ref name="seirinidou">Vaso Seirinidou, "The Mediterranean" in Diana Mishkova, Balázs Trencsényi, ''European Regions and Boundaries: A Conceptual History'', series ''European Conceptual History'' '''3''', {{isbn|1-78533-585-5}}, 2017, p. 80</ref> *[[Stari Egipčani]] so Sredozemsko morje imenovali [[Wadj-Wer|''Wadj-wr''/''Wadj-Wer''/''Wadj-Ur'']]. S tem izrazom so prvotno označevali močvirnato, napol vodno območje, bogato s papirusovimi gozdovi, ki je ležalo severno od obdelovalne [[Delta Nila|delte Nila]]. Kasneje se je pomen besede razširil in je začel označevati tudi odprto morje, ki se razprostira za delto.<ref>{{cite book |last1=Golvin |first1=Jean-Claude |title=L'Égypte restituée, Tome 3 |year=1991 |publisher=Éditions Errance |location=Paris |isbn=2-87772-148-5 |page=273}}</ref> *[[Kartažani]] so Sredozemsko morje imenovali »Sirsko morje«. V starodavnih [[Sirščina|sirskih]] besedilih, [[Feničani|feničanskih]] epih in v hebrejski [[Biblija|Bibliji]] je bilo morje znano predvsem kot »Veliko morje«, {{lang|he|הים הגדול}}, {{Transliteration|he|HaYam HaGadol}}, ([[4. Mojzesova knjiga|''Numeri'']]; [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Knjga Jozue]]; [[Ezekiel]]) ali preprosto kot »Morje«. Zaradi geografske lege na zahodni obali [[Sirija (regija)|Sirije]] oziroma [[Sveta dežela|Svete dežele]], so ga imenovali tudi »Zadnje morje«. Ker je ležalo za hrbtom človeka, ki je bil obrnjen proti vzhodu, se ta izraz včasih prevaja kot »Zahodno morje«. Med drugimi svetopisemskimi poimenovanji je še izraz »Morje [[Filistejci|Filistejcev]]«, ([[2. Mojzesova knjiga|Knjiga eksodusa]]). V sodobni [[Hebrejščina|hebrejščini]] se imenuje {{lang|he|הים התיכון}} {{Transliteration|he|HaYam HaTikhon}}, kar pomeni 'Srednje morje'.<ref name="melitensia" /> *[[Stari Grki]] so Sredozemsko morje imenovali preprosto {{lang|grc|ἡ θάλασσα}} ('Morje'). Včasih so uporabljali tudi izraze {{lang|grc|ἡ μεγάλη θάλασσα}} ('Veliko morje'), {{lang|grc|ἡ ἡμετέρα θάλασσα}} ('Naše morje') ali {{lang|grc|ἡ θάλασσα ἡ καθ'ἡμᾶς}} ('morje okoli nas').<ref>{{cite book |last1=Slootjes |first1=Daniëlle |last2=Peachin |first2=M.|title=Rome and the Worlds beyond its Frontier |year=2016 |publisher=Brill |isbn=978-9004325616 |page=28 | url=https://library.oapen.org/bitstream/handle/20.500.12657/37958/9789004326750_webready_content_text.pdf}}</ref><ref>{{cite book |last1=Mishkova |first1=Diana |last2=Trencsényi|first2=Balázs |title=European Regions and Boundaries A Conceptual History |year=2017 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-584-6 |page=80 | url=https://www.berghahnbooks.com/downloads/OpenAccess/MishkovaEuropean/MishkovaEuropean_04.pdf}}</ref> Po besedah Johanna Knoblocha so kulture v [[Levant|Levantu]] v [[Klasična antika|klasični antiki]] s posameznimi barvami označevale strani neba: črna barva je predstavljala sever (kar pojasnjuje ime [[Črno morje]]), rumena ali modra na vzhod, rdeča jug (npr. [[Rdeče morje]]) in bela zahod. Ta sistem poimenovanja bi lahko pojasnilo izvor grškega poimenovanja {{Transliteration|el|Áspri Thálassa}}, [[Bolgarščina|bolgarskega]] {{Transliteration|bg|Byalo More}}, turškega {{lang|tr|Akdeniz}} in zgoraj omenjena arabska imena, saj vsi ti izrazi v dobesednem prevodu pomenijo »Belo morje«.<ref>Johann Knoblock. ''Sprache und Religion'', Vol. 1 (Carl Winter Universitätsverlag, 1979), 18; cf. {{Encyclopaedia Iranica|volume=4|fascicle=3|title=Black Sea|first=Rüdiger|last=Schmitt|url=http://www.iranicaonline.org/articles/black-sea|pages=310–313}}</ref> *[[Stara angleščina|Staroangleško ime]] za Sredozemsko morje je bilo ''Wendel-sæ'' ali »Vandalsko morje«, poimenovano po [[Vandali|Vandalih]], ki so v obdobju [[Preseljevanje ljudstev|selitve]] [[Preseljevanje ljudstev|ljudstev]] naselili obale Severne Afrike.<ref>{{cite web |title="Mediterranean" on Etymonline |url=https://www.etymonline.com/word/Mediterranean |access-date=27 May 2025}}</ref> *En izmed izrazov za Sredozemsko morje v [[Stara nordijščina|stari]] [[Stara nordijščina|(zahodni) nordijščini]] je bilo ''Jórsalahaf'', , kar v prevodu pomeni »Jeruzalemsko morje«.<ref>{{cite web |title=Dictionary of the Old Norwegian Language |url=https://old-norwegian-dictionary.vercel.app/word/jorsalahaf |access-date=27 May 2025}}</ref> Na Sredozemsko morje se morda nanaša tudi izraz "Hreiðsea", ''Hreiðmarar'', ki je zapisan na znanem švedskem [[Runski kamen iz Röka|runskem kamnu iz Röka]]. *[[Iranski narodi|Stari Iranci]] so Sredozemsko morje imenovali »Rimsko morje«. V [[Perzijščina|klasičnih perzijskih]] besedilih se zanj pojavlja izraz {{Transliteration|fa|Daryāy-e Rōm}} ({{lang|fa|دریای روم}}),, ki verjetno izhaja iz [[Srednja perzijščina|srednjeperzijske]] oblike {{Transliteration|pal|Zrēh ī Hrōm}} ({{lang|pal|𐭦𐭫𐭩𐭤 𐭩 𐭤𐭫𐭥𐭬}}).<ref>{{Cite web |last=Dehkhoda |first=Ali Akbar |title="دریای روم" entry |url=https://www.parsi.wiki/fa/wiki/247689/%d8%af%d8%b1%db%8c%d8%a7%db%8c-%d8%b1%d9%88%d9%85 |website=Parsi Wiki |access-date=12 April 2023 |archive-date=22 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200522152841/https://www.parsi.wiki/fa/wiki/247689/%d8%af%d8%b1%db%8c%d8%a7%db%8c-%d8%b1%d9%88%d9%85 |url-status=dead }}</ref> Poleg tega so v klasični perzijski literaturi zanj uporabljali tudi imeni {{Transliteration|fa|Daryāy-e Šām}} {{lang|fa|دریای شام}}) »Zahodno morje« ali »Sirsko morje«.<ref>{{Cite web |last=Dehkhoda |first=Ali Akabar |title="دریای شام" entry |url=https://www.parsi.wiki/fa/wiki/247707/%d8%af%d8%b1%db%8c%d8%a7%db%8c-%d8%b4%d8%a7%d9%85 |website=Parsi Wiki |access-date=12 April 2023 |archive-date=22 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200522152842/https://www.parsi.wiki/fa/wiki/247707/%d8%af%d8%b1%db%8c%d8%a7%db%8c-%d8%b4%d8%a7%d9%85 |url-status=dead }}</ref> *V [[Turščina|turščini]] se Sredozemsko morje imenuje {{lang|tr|Akdeniz}} 'Belo morje'; v [[Otomanska turščina|otomanski turščini]] se je zapisovalo kot{{lang|ota|ﺁق دكز}}, pri čemer je ta izraz lahko označeval le [[Egejsko morje|Egejsko morje.]]<ref>Diran Kélékian, ''Dictionnaire Turc-Français'', Constantinople, 1911</ref> To poimenovanje verjetno izhaja iz [[Turki|turške]] tradicije, kjer so posamezne barve povezovali s stranmi neba, kjer beseda »Ak« (bela) predstavlja zahod. Izraz je verjetno nastal tudi kot nasprotje [[Črno morje|Črnemu morju]].<ref name="eoi"/><ref name="melitensia">{{cite journal|journal=Hyphen|last=Vella|first=Andrew P.|date=1985|title=Mediterranean Malta|url=http://melitensiawth.com/incoming/Index/Hyphen/Hyphen.%204(1985)5/02.pdf|volume=4|issue=5|pages=469–472|archive-url=https://web.archive.org/web/20170329163002/http://melitensiawth.com/incoming/Index/Hyphen/Hyphen.%204%281985%295/02.pdf|archive-date=29 March 2017|url-status=usurped}}</ref><ref>[[Özhan Öztürk]] claims that in Old Turkish ''ak'' also means "west" and that {{lang|tr|Akdeniz}} hence means "West Sea" and that {{lang|tr|Karadeniz}} (Black Sea) means "North Sea". [[Özhan Öztürk]]. {{cite book|url=http://www.karalahana.com/makaleler/kitap/pontus-antik-cagdan-gunumuze-karadeniz-etnik-siyasi-tarihi.htm |title=Pontus: Antik Çağ'dan Günümüze Karadeniz'in Etnik ve Siyasi Tarihi Genesis Yayınları |place=Ankara |year=2011 |pages=5–9 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120915062836/http://www.karalahana.com/makaleler/kitap/pontus-antik-cagdan-gunumuze-karadeniz-etnik-siyasi-tarihi.htm |archive-date=15 September 2012 }}</ref> V perzijščini je bilo ime prevedeno kot {{Transliteration|fa|Baḥr-i Safīd}}, izraz pa se je kasneje uporabljal tudi v otomanski turščini. Iz tega zgodovinskega ozadja najverjetneje izvira tudi pogovorni grški izraz {{langx|grc|Άσπρη Θάλασσα|Áspri Thálassa|Belo morje|label=none}}ki pomeni .<ref name="eoi"/> == Geografija == {{multiple image | width = 180 | footer = | image1 = STS059-238-074 Strait of Gibraltar.jpg | alt1 = | caption1 = Satelitski posnetek, ki prikazuje Sredozemsko morje. [[Gibraltarska ožina]] se nahaja v spodnji levi (severozahodni) četrtini slike; levo od nje je [[Iberski polotok]] v [[Evropa|Evropi]], desno od nje pa [[Magreb]] v [[Afrika|Afriki]]. | image2 = Gallipoli peninsula from space.jpg | alt2 = | caption2 = Ožina [[Dardanele]] v [[Turčija|Turčiji]]. Severna (zgornja) stran je del [[Evropa|Evrope]] (polotok [[Galipoli]] v regiji [[Tracija]]); na južni (spodnji) strani je [[Anatolija]] v [[Azija|Aziji]]. }} Sredozemsko morje se povezuje: * z [[Atlantski ocean|Atlantskim oceanom]] preko [[Gibraltarski preliv|Gibraltarske ožine]] (znane kot »[[Herkulova stebra|Herkulovi stebri]]«) na zahodu. Ta ločuje Evropo od Afrike<ref>{{Cite web |last=Vallianatos |first=Evaggelos |date=2013-10-08 |title=Is Western Civilization Becoming Criminal? The Case of the Mediterranean |url=https://truthout.org/articles/is-western-civilization-becoming-criminal-the-case-of-the-mediterranean/ |access-date=2025-06-20 |website=Truthout |language=en-US}}</ref> * z [[Marmarsko morje|Marmarskim]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] preko ožin [[Dardanele|Dardane]] oziroma [[Bospor]] na vzhodu. To ločuje Evropo od Azije.<ref>{{Cite web |title=Mediterranean Sea |url=https://dlab.epfl.ch/wikispeedia/wpcd/wp/m/Mediterranean_Sea.htm |access-date=2025-06-20 |website=dlab.epfl.ch}}</ref> Dolžina obale je približno 46.000 km.<ref name="britannica">{{Britannica URL|author=Boxer, Baruch |title=Mediterranean Sea |url=place/Mediterranean-Sea }}</ref><ref>{{Cite web |title=The Mediterranean – a sea surrounded by land &#124; WWF |url=https://wwf.panda.org/knowledge_hub/where_we_work/mediterranean/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200907160225/https://wwf.panda.org/knowledge_hub/where_we_work/mediterranean/ |archive-date=7 September 2020 |access-date=7 September 2020}}</ref><ref>{{Cite web |title=The Mediterranean coast |url=http://www.fao.org/3/W4347E/w4347e0s.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200907160227/http://www.fao.org/3/W4347E/w4347e0s.htm |archive-date=7 September 2020 |access-date=15 September 2020 |publisher=FAO}}</ref> 163 km dolg umetni [[Sueški prekop]] na jugovzhodu povezuje Sredozemsko morje z [[Rdeče morje|Rdečim morjem]] brez zapornic, saj je raven vode v bistvu enaka. To ločuje Afriko in Azijo.<ref name="melitensia"/><ref>Harald Krachler "Alois Negrelli, der Suezkanalplaner" In: Wiener Zeitung 18 January 1999.</ref> Površina Sredozemskega morja je 2,509 milijona [[kvadratni kilometer|km²]]. Najgloblja točka (5121 m) leži jugozahodno od [[rt]]a [[Matapan]] na [[Peloponez]]u, povprečna globina je 1370 m, prostornina je 3,7 milijona kubičnih kilometrov. Zaradi šibke povezanosti z oceani je [[bibavica|plimovanje]] v Sredozemlju na splošno majhno. [[Slanost]] je s 38 promili višja od slanosti Atlantskega oceana. Sredozemsko morje ima negativno vodno bilanco: letno izhlapi 4690&nbsp;km³ vode, s padavinami in rečnimi pritoki pa se je vrne le 1830&nbsp;km³. Tako bi se brez stalnega dotoka vode iz Atlantskega oceana skozi Gibraltarski preliv gladina letno znižala za 1,4 m in se v približno 1500 letih izsušilo. === Robna morja === [[Slika:Lopud_island,_Croatia_(48612709613).jpg|sličica|[[Elafitski otoki]] ob hrvaški obali; Jadransko morje vsebuje več kot 1200 otokov in otočkov.]] [[File:Illots d'Eivissa (Pitiüses) 12. Es Malvins.jpg|thumb|Es Malvins, [[Balearsko morje]]]] [[File:Ionian sea islands, pic1.JPG|thumb|Jonsko morje, pogled z otoka [[Lefkada]], Grčija]] Mediteransko morje vključuje 15 [[Robno morje|robnih morij]]:<ref>{{Cite journal |last1=Bai |first1=Yan |last2=He |first2=Xianqiang |last3=Yu |first3=Shujie |last4=Chen |first4=Chen-Tung |date=28 February 2018 |title=Changes in the Ecological Environment of the Marginal Seas along the Eurasian Continent from 2003 to 2014 |journal=Sustainability |language=en |volume=10 |issue=3 |page=635 |doi=10.3390/su10030635 |issn=2071-1050|doi-access=free|bibcode=2018Sust...10..635B }}</ref>{{Failed verification|date=April 2023}} {| class="wikitable sortable" !rowspan=1|Št. !rowspan=1|Morje !colspan=1|Površina km<sup>2</sup> !rowspan=1|Obmorske države in ozemlja |- | align=center|1 || '''[[Libijsko morje]]''' || 350.000 || [[Libija]], [[Grčija]], [[Malta]], [[Italija]] |- | align=center|2 || '''[[Levantsko morje]]''' || 320.000 || [[Turčija]], [[Sirija]], [[Libanon]], [[Izrael]], [[Palestina (regija)|Palestina]], [[Egipt]], [[Grčija]], [[Ciper]], [[Akrotiri in Dekelija|Akrotiri in Dekelia]] |- | align=center|3 || '''[[Tirensko morje]]''' || 275.000 || [[Italija]], [[Francija]] |- | align=center|4 || '''[[Egejsko morje]]''' || 214.000 || [[Grčija]], [[Turčija]] |- | align=center|5 || '''[[Ikarsko morje]]''' || (del Egejskega morja) || [[Grčija]], [[Turčija]] |- | align=center|6 || '''[[Mirtojsko morje]]''' || (del Egejskega morja) || [[Grčija]] |- | align=center|7 || '''[[Traško morje]]''' || (del Egejskega morja) || [[Grčija]], [[Turčija]] |- | align=center|8 || '''[[Jonsko morje]]''' || 169.000 || [[Grčija]], [[Albanija]], [[Italija]] |- | align=center|9 || [[Balearsko morje]]|| 150.000 || [[Španija]] |- | align=center|10 || '''[[Jadransko morje]]''' || 138.000 || [[Albanija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Hrvaška]], [[Italija]], [[Črna gora]], [[Slovenija]] |- | align=center|11 || [[Sardinsko morje]]|| 120.000 || [[Italija]], [[Španija]] |- | align=center|12 || '''[[Kretsko morje]]''' || 95.000 <small>(del Egejskega morja)</small> || [[Grčija]]<ref>{{cite web |url=https://www.britannica.com/place/Sea-of-Crete |title=Sea of Crete &#124; sea, Greece |website=Britannica |access-date=28 November 2022 |archive-date=26 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326032903/https://www.britannica.com/place/Sea-of-Crete |url-status=live }}</ref> |- | align=center|13 || '''[[Ligursko morje]]''' || 80.000 || [[Italija]], [[France]] |- | align=center|14 || '''[[Alboransko morje]]''' || 53.000 || [[Španija]], [[Maroko]], [[Alžirija]], [[Gibraltar]] |- | align=center|15 || '''[[Marmarsko morje]]''' || 11.500 || [[Turčija]] |- | align=center|– || '''Drugo''' || ~500.000 || Sestavljeno iz zalivov, ožin, kanalov in drugih delov, ki nimajo imena določenega morja. |- !Skupaj!!Mediteransko morje!!~2.500.000 | |}Opomba 1: [[International Hydrographic Organization]] opredeljuje to območje kot splošno Sredozemsko morje v Zahodnem bazenu. Oznake [[Sardinsko morje]] ne priznava.<ref name="IHO">{{cite web|url=https://iho.int/uploads/user/pubs/standards/s-23/S-23_Ed3_1953_EN.pdf|title=Limits of Oceans and Seas, 3rd edition|year=1953|publisher=International Hydrographic Organization|access-date=28 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20111008191433/http://www.iho-ohi.net/iho_pubs/standard/S-23/S23_1953.pdf|archive-date=8 October 2011}}</ref> Opomba 2: [[Traško morje]], [[Ikarsko morje]], [[Kretsko morje]] in [[Mirtojsko morje]] so [[morje|morja]], ki so del [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Opomba 3: [[Črno morje]] se ne šteje za del Sredozemskega morja. Zahodni del Sredozemskega morja (od Gibraltarja do praga med Tunizijo in Sicilijo) se deli na sledeča območja: *[[Alboransko morje]] (med Gibraltarskimj prelivom, Afriko [Maroko, Alžirija] in [[Iberski polotok|Iberskim polotokom]] - Španijo) * [[Balearsko morje]] (ali Zahodno morje, vzhodni del imenovan tudi [[Sardinsko morje]]), od Gibraltarja oz. Alboranskega morja do Korzike in Sardinije; zalivi: [[Valencijski zaliv|Valencijski]], [[Levji zaliv]]...) * [[Ligursko morje]] - med [[Ligurija|Ligurijo]] in [[Korzika|Korziko]] (v ožjem smislu - ob Ligurski obali [[Genovski zaliv]]) * [[Tirensko morje]] - med Korziko, Sardinijo, Sicilijo in Apeninskim polotokom (zalivi: [[Neapeljski zaliv]], [[Salernski zaliv]], Z. sv. Evfemije, Z. Castellammare na Siciliji...) Vzhodni del Sredozemskega morja (od praga med Tunizijo in Sicilijo do Azije) se deli na sledeča območja: * [[Jadransko morje]] - med Apeninskim in Balkanskim polotokom severno od Otrantskih vrat ([[Beneški zaliv]] s [[Tržaški zaliv|Tržaškim]], [[Kvarnerski zaliv]], Zaliv Manfedonia, Drimski zaliv, [[Boka Kotorska]]) * [[Jonsko morje]] - med južno Italijo, Sicilijo in Grčijo * [[Libijsko morje]] - med Afriko (obsega mdr. [[Tuniški zaliv]] ter obe [[Sirta|Sirti]] - zaliva [[Mala Sirta|Mala]] in [[Velika Sirta]]) in Sicilijo (na zahodu ga [[Sicilski preliv]] povezuje s Tirenskim morjem, na severovzhodu prehaja v Jonsko morje, na vzhodu pa preko Kretskega morja v Levantinsko). * [[Egejsko morje]] - med Grčijo, Kreto in Turčijo ([[Trakijsko morje]], [[Kretsko morje]], [[Mirtojsko morje]], [[Solunski zaliv]], [[Strumiški zaliv]], [[Edremitski zaliv]], Saros,...) * [[Vzhodno morje]] ([[Levantinsko morje]]) - med Turčijo, Azijskimi obalami ([[Levant|Levantom]]) in Egiptom (na zahodu prehaja v Egejsko in Jonsko morje oz. Libijsko morje) ([[Antalijski zaliv]], [[Iskendrunski zaliv]]...) Dogovorjene meje med temi morji so: * med Balearskim in Ligurskim morjem: [[Saint-Tropez]] (Francija) - [[Calvi]] (Korzika) * med Balearskim in Tirenskim morjem: [[Isola dei Cavoli]] (Sardinija) - [[Bizerta]] (Tunizija) * med Ligurskim in Tirenskim morjem: [[Capo Corso]] (Korzika) - [[Piombino]] (Italija) * med Tirenskim in Afriškim/Libijskim morjem: Bizerta (Tunizija) - [[Trapani]] (Italija) * med Jadranskim in Jonskim morjem: [[Otranto]] (Italija) - [[Valona]] (Albanija) * med Jonskim in Afriškim/Libijskim morjem: [[Capo Passero]] (Sicilija) - Darnah/[[Derna]] (Libija) * med Jonskim in Egejskim morjem: [[Kitera]] (Grčija) - [[Kissamos]] (Kreta, Grčija) * med Jonskim in Vzhodnim (Levantinskim) morjem: Kissamos (Kreta, Grčija) - Darnah/Derna (Libija) * med Egejskim in Vzhodnim (Levantinskim) morjem: vzhodna Kreta - [[Karpatos]] (Grčija) - Rodos (Grčija) - [[Marmarsko morje]] (Turčija) === Otoki === {{main|Seznam otokov v Sredozemskem morju}} Sredozemsko morje obsega približno 10.000 otokov in otočkov, od katerih jih je približno 250 stalno naseljenih.<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=e799DwAAQBAJ |title=The Mediterranean region under climate change: A scientific update |publisher=[[Institut de recherche pour le développement]] |author=Moatti, Jean-Paul |author2=Thiébault, Stéphane |year=2018 |page=363 |isbn=978-2-7099-2220-3 |quote=With about 10,000 islands and islets (approx. 250 inhabited by humans), the Mediterranean Sea can be considered as one of the largest archipelagos in the world. |access-date=15 April 2022 |archive-date=1 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240101145303/https://books.google.com/books?id=e799DwAAQBAJ |url-status=live }}</ref> Večji [[otok]]i v Sredozemskem morju so: * [[Balearski otoki]] ([[Majorka]], [[Menorca]] in [[Ibiza]]) v zahodnem Sredozemlju * [[Korzika]], [[Sardinija]] in [[Sicilija]] v osrednjem Sredozemlju (tudi [[Malta (otok)|Malta]] in [[Krf]] z [[Jonski otoki|Jonskimi otoki]] ter [[Džerba]] v Tuniziji in [[Elba]] v Italiji) * [[Kreta]], [[Rodos]] in [[Ciper]] v vzhodnem Sredozemlju (in [[Egejski otoki]] z največjo [[Evboja|Evbojo]]; [[Lezbos]], [[Hios]], [[Samos]], [[Lemnos]] ...) === Polotoki === * [[Anatolija|Mala Azija]] (Anatolija) - Turčija * [[Balkanski polotok]] - Turčija, Grčija, Albanija, (Bolgarija, Severna Makedonija), Črna Gora, (Kosovo), Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Slovenija ** [[Galipoli (polotok)|Galipoli]] - Turčija ** [[Peloponez]], [[Atika]] in [[Halkidika]] - [[Grčija]] ** [[Istra]] - Hrvaška, Slovenija ** ([[Pelješac]] - Hrvaška) * [[Apeninski polotok]] - Italija (in San Marino) ** [[Gargano]] ** [[Salento]] ** [[Kalabrija]] * [[Pirenejski polotok|Pirenejski]] (tudi [[Iberski polotok]]) - Španija, Francija, Andora === Države ob (in v) Sredozemskem morju === Naslednje države imajo obalo ob Sredozemskem morju:<ref>{{Cite web |date=Jun 20, 2023 |title=Mediterranean Sea |url=https://vajiramandravi.com/current-affairs/mediterranean-sea/ |access-date=2025-06-23 |website=Vajiram & Ravi |language=en-IN}}</ref> V [[Evropa|Evropi]], od zahoda proti vzhodu: [[Španija]], [[Francija]], [[Monako]], [[Italija]], [[Malta]], [[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Črna gora]], [[Albanija]] in [[Grčija]]. V [[Azija|Aziji]], od severa proti jugu: [[Turčija]], [[Ciper]], [[Sirija]], [[Libanon]], [[Izrael]] in [[Država Palestina|Palestina]]. V [[Afrika|Afriki]], od vzhoda proti zahodu: [[Egipt]], [[Libija]], [[Tunizija]], [[Alžirija]] in [[Maroko]]. == Geologija == Podmorski prag med [[Tunizija|tunizijsko]] [[obala|obalo]] in [[Sicilija|Sicilijo]] ([[Sicilski preliv]]) deli Sredozemsko morje na vzhodni in zahodni del. Drug podvodni prag leži med [[Španija|špansko]] in [[Maroko|maroško]] obalo, malo pred Gibraltarskim prelivom. Ta zaradi svoje plitvosti (300 m) omejuje kroženje vode, zaradi česar je plimovanje v Sredozemlju manjše, slanost pa večja kot v Atlantiku. Največja reka, ki se izliva v sredozemsko morje, je [[Nil]], ki priteče z južne smeri, iz centralne Afrike. Druge večje (evropske) reke, ki pritekajo v to more so [[Ebro]], [[Rona]], [[Arno (reka)|Arno]], [[Tibera]], [[Pad]], [[Adiža]], [[Piava]], [[Tilment]], [[Soča]], [[Neretva]], [[Drim]], [[Bojana (reka)|Bojana]] /''Bunë'', [[Škumbin]], [[Vjosa]], [[Vardar]], [[Marica]], itd. Sredozemsko morje je skupaj z delom [[Indijski ocean|Indijskega oceana]] del nekdanjega [[Ocean Tetida|oceana Tetida]], ki je zaradi [[tektonika plošč|tektonskega]] narivanja [[afriška plošča|Afriške plošče]] na [[evrazijska plošča|Evrazijsko]] pred 30 milijoni let, v dobi [[oligocen]]a, ostalo skoraj odrezano. Tektonski premiki so še vedno dejavni, rezultat česa je dejavnost [[ognjenik]]ov [[Etna]], [[Vezuv]] in [[Stromboli]] (vsi v [[Italija|Italiji]]) ter pogosti rušilni potresi v Italiji, Grčiji in Turčiji. Pred 6 milijoni let se je zaradi tektonskega narivanja Gibraltarski preliv zaprl in Sredozemsko morje se je izsušilo. Dokaz za to so [[terciar]]ne plasti [[sadra|sadre]] in [[sol]]i globoko na morskem dnu. ==Klimatske razmere== Za velik del sredozemske obale je značilno [[sredozemsko podnebje]]. Za sredozemski bazen je značilno podnebje z milimi<ref name=":6" /><ref name=":7">{{Cite journal |last1=Urdiales-Flores |first1=Diego |last2=Zittis |first2=George |last3=Hadjinicolaou |first3=Panos |last4=Cherchi |first4=Annalisa |last5=Alessandri |first5=Andrea |last6=Peleg |first6=Nadav |last7=Lelieveld |first7=Jos |date=2024 |title=A Global Analysis of Historical and Future Changes in Mediterranean Climate-Type Regions |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/joc.8655 |journal=International Journal of Climatology |language=en |volume=44 |issue=15 |pages=5607–5620 |doi=10.1002/joc.8655 |bibcode=2024IJCli..44.5607U |issn=1097-0088}}</ref> in vlažnimi zimami,<ref name=":7" /> ter suhimi in vročimi poletji.<ref name=":6">{{Cite web |date=2025-06-04 |title=Mediterranean climate {{!}} Definition, Region, Map, & Facts {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/science/Mediterranean-climate |access-date=2025-06-24 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref><ref name=":7" /> Čeprav so sredozemski tropski cikloni razmeroma redek pojav, se v Sredozemskem morju občasno izoblikujejo, in sicer najpogosteje v obdobju od septembra do novembra.<ref>{{Cite web |title=Medicane |url=https://resources.eumetrain.org/satmanu/CMs/Medicane/navmenu.php?page=2.0.0 |access-date=2025-06-24 |website=resources.eumetrain.org}}</ref> {{wide image|Koppen World Map (Mediterranean Sea area only).png|769px|Zemljevid podnebnih pasov na območjih okoli Sredozemskega morja po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]]}} ====Temperatura morja==== [[File:Port Autonome de Marseille.JPG|thumb|Marseille z [[L'Estaque|L'Estaqua]]]] {|class="wikitable" |+Povprečna temperatura Sredozemskega morja (°C) |- ! !'''Jan''' !'''Feb''' !'''Mar''' !'''Apr''' !'''Maj''' !'''Jun''' !'''Jul''' !'''Avg''' !'''Sep''' !'''Okt''' !'''Nov''' !'''Dec''' !'''Ø/leto''' |- |[[Marseille]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/france/marseille.php Marseille Climate and Weather Averages, France<!-- Bot generated title -->]</ref> |13 |13 |13 |14 |16 |18 |21 |22 |21 |18 |16 |14 !16,6 |- |[[Benetke]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/italy/venetian-riviera/venice.php Venice Climate and Weather Averages, Venetian Riviera<!-- Bot generated title -->]</ref> |11 |10 |11 |13 |18 |22 |25 |26 |23 |20 |16 |14 !17,4 |- |[[Barcelona]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/spain/barcelona.php Barcelona Climate and Weather Averages, Spain<!-- Bot generated title -->]</ref> |13 |13 |13 |14 |17 |20 |23 |25 |23 |20 |17 |15 !17,8 |- |[[Valencia]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/spain/valencia.php Valencia Climate and Weather Averages, Spain<!-- Bot generated title -->]</ref> |14 |13 |14 |15 |17 |21 |24 |26 |24 |21 |18 |15 !18,5 |- |[[Málaga]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/spain/costa-del-sol/malaga.php Malaga Climate and Weather Averages, Costa del Sol<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |15 |15 |16 |17 |20 |22 |23 |22 |20 |18 |16 !18,3 |- |[[Gibraltar]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/gibraltar/gibraltar.php Gibraltar Climate and Weather Averages<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |15 |16 |16 |17 |20 |22 |22 |22 |20 |18 |17 !18,4 |- |[[Neapelj]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/italy/neapolitan-riviera/naples.php Naples Climate and Weather Averages, Neapolitan Riviera<!-- Bot generated title -->]</ref> |15 |14 |14 |15 |18 |22 |25 |27 |25 |22 |19 |16 !19,3 |- |[[Atene]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/greece/athens.php Athens Climate and Weather Averages, Greece<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |15 |15 |16 |18 |21 |24 |24 |24 |21 |19 |18 !19,3 |- |[[Iraklion]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/greece/crete/iraklion.php Iraklion Climate and Weather Averages, Crete<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |15 |15 |16 |19 |22 |24 |25 |24 |22 |20 |18 !19,7 |- |[[Malta]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/malta/valletta.php Valletta Climate and Weather Averages, Malta<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |16 |15 |16 |18 |21 |24 |26 |25 |23 |21 |18 !19,9 |- |[[Larnaka]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/cyprus/larnaca.php Larnaca Climate and Weather Averages, Cyprus<!-- Bot generated title -->]</ref> |18 |17 |17 |18 |20 |24 |26 |27 |27 |25 |22 |19 !21,7 |- |[[Limassol]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/cyprus/limassol.php Limassol Climate and Weather Averages, Cyprus<!-- Bot generated title -->]</ref> |18 |17 |17 |18 |20 |24 |26 |27 |27 |25 |22 |19 !21,7 |- |[[Antalya]] |17 |17 |17 |18 |21 |24 |27 |28 |27 |25 |22 |19 !21,8 |- |[[Aleksandrija]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.weather2travel.com/climate-guides/egypt/alexandria.php |title=Alexandria Climate and Weather Averages, Egypt<!-- Bot generated title --> |accessdate=2014-06-20 |archive-date=2014-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140105193047/http://www.weather2travel.com/climate-guides/egypt/alexandria.php |url-status=dead }}</ref> |18 |17 |17 |18 |20 |23 |25 |26 |26 |25 |22 |20 !21,4 |- |[[Tel Aviv]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/israel/tel-aviv.php Tel Aviv Climate and Weather Averages, Israel<!-- Bot generated title -->]</ref> |18 |17 |17 |18 |21 |24 |26 |28 |27 |26 |23 |20 !22,1 |} ==Opombe== {{NoteFoot}} ==Sklici== {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Sredozemska unija]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Morja]] [[Kategorija:Geografija Evrope]] [[Kategorija:Sredozemlje]] bsz8r6fpb8gr1wh8k45lsfkje3z1c0x Wikipedija:Želeni članki 4 9326 6682572 6680699 2026-05-29T12:27:00Z Evralija 260757 /* L */ 6682572 wikitext text/x-wiki Na tej strani '''lahko naštejete želene [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]]''', ki še ne obstajajo ali pa obstajajo in bi radi videli, da bi kdo v njih napisal kaj več. Predloge dodajajte po abecednem vrstnem redu. {{CompactTOC}} == A == * [[ACSF3]] [[:en:ACSF3|(en)]] - encim (biologija) * [[Afera Slovenska investicijska banka]] * [[Al Wasl FC]] [[:en:Al Wasl FC|(en)]] * [[Amerikanizacija ]] [[:en:Americanization|(en)]] * [[apela]] * [[apetairi]] * [[Aphra Tesla]] * [[Arboretum Vrahovice]] * [[Alen Vogrinec Vesel]] * ''[[Angel pozabe]]'' * [[Aziz Akhannouch]] == B == * [[Bandy]] [[:en:Bandy|en]] * [[Baski]] * [[Charles Binet-Sanglé|Binet-Sanglé, Charles]] ([[:en:Charles Binet-Sanglé|en]], [[:fr:Charles Binet-Sanglé|fr]]) * [[blagarica]] (epiklera) * [[bobnaste zavore]] * [[bule]] * [[Barcelona-Sants]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona_Sants es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Barcelona_Sants_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Barcelona-Sants ca] * [[Barcelona-Sagrera]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona-Sagrera es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Sagrera_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Sagrera-TAV ca] * Bossa de novo (slovenski bend) * [[Brušenje]] * [[Ble Prathumratch]] ([[:en:Ble Patumrach|en]]) == C == * [[Cade McNown]] ([[:en:Cade McNown]]) * [[Carlo Gesualdo]] * [[Carmine Crocco]] ([[:en:Carmine Crocco|en]], [[:fr:Carmine Crocco|fr]], [[:it:Carmine Crocco|it]]) * [[Center za judovsko-krščansko razumevanje in sodelovanje]] [[:en:The Center for Jewish-Christian Understanding and Cooperation|(en)]] * [[Corpus geniculatum laterale]] * [[John Cale]] ([[:en:John Cale|en]]) * [[Jožef Ciraj]] == Č == * [[črnomaljsko zasedanje]] SNOO * [[črnovojniki]] vojaška rezerva Avstro-ogrske * [[Čar ljubezni]] == D == * [[Dani Rodrik]] ([[w:Dani Rodrik|en]]) * [[delitev Rimskega cesarstva]] * [[derusifikacija]] * [[dokapitalizacija]] * [[Dumitru Găleșanu]] ([[w:Dumitru Găleșanu|en]]) * [[Dunlop]] ([[w:Dunlop|en]]) * [[džibriš]] ([[w:Gibberish|en]]) * [[Dom Janeza Boska]] * [[David Hojnik]] == E == * [[Egidio Romualdo Duni]] * [[Elcor, Minnesota]] * [[Etnično čiščenje]] * [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica]] == F == * [[Francesco Mucci]] * [[Frederik Magle]] ([[:en:Frederik Magle|en]]) ([[:es:Frederik Magle|es]]) ([[:da:Frederik Magle|da]]) == G == * [[Gangnam Style]] ([[:en:Gangnam Style|en]]) * [[gentrifikacija]] [[:en:Gentrification]] * [[Geri Halliwell]] ([[:en:Geri Halliwell|en]]) * [[Gin Blossoms]] [[:en:Gin Blossoms]] * [[Ludwig Gumplowiz|Gumplowiz, Ludwig]] == H == * [[Aleš Hadalin|Hadalin, Aleš]] * [[Heliea]] * [[hetairija]] == I == * [[Icy Tower]] ([[:en:Icy Tower]]) * [[Iggy Azalea]] ([[:en:Iggy Azalea|en]]) * [[Il Lavoratore]] ([[:it:Il Lavoratore]]) * [[investicijski sklad]] * [[investiranje]] * [[Italijanska književnost]] * [[Italijanska Unija]] [[:it:Unione Italiana|(it)]] * [[Isabelle de Charrière]] ([[:wikidata:Q123386]]) ([[:en:isabelle de Charrière|en]] [[:fr:isabelle de Charrière|fr]] [[:cs:Isabelle de Charriere|cs]] [[:de:isabelle de Charrière|de]]) * [[Izidor Predan]] ([[:it:Izidor Predan]]) == J == * [[Jason Kreis]] * [[Janja Srečkar]] * [[Edmund Jacquelin]] * [[Joey Lawrence]] * [[Jezusovo duševno zdravje]] ([[:de:Psychische Gesundheit von Jesus von Nazaret|de]], [[:en:Mental health of Jesus|en]], [[:fr:Santé mentale de Jésus|fr]], [[:pl:Zdrowie psychiczne Jezusa|pl]], [[:ru:Психическое здоровье Иисуса|ru]]) * [[James May]] * [[jodlanje]] == K == * [[Katalena (slovenska etno skupina)]] * [[Dejan Kavaš]] * [[Kneško tektonsko okno]] * [[Agnes Kojc]] ([[:wikidata:Q125117297]]) - književnost * [[Kolesarska zveza ZDA]] * [[Koroška danes (medij)]] * [[koseško sodišče]] * [[Kozinska formacija]] * [[Frank Kramer]] * [[krativec]] (naglasno znamenje) * [[Kriptomat]] * Kriza na bližnjem vzhodu (2023 - danes) * [[Kromosom 16]] (človek) ([[:en:Chromosome 16|en]]) - biologija * [[Karel Kryl]] ([[:en:Karel Kryl|en]]) * [[kunqu]] * [[Kyle Martino]] [[:en:Kyle Martino]] * [[Kulturno Glasbeni brlog Maribor]] * Kulturno društvo Jakoba Aljaža (Medvode) * [[Khaosai Galaxy]] ([[:en:Khaosai Galaxy|en]]) == L == * [[Laacher See]] [[:en:Laacher See|(en)]] [[:de:Laacher See|(de)]] * [[Rued Langgaard|Langgaard, Rued]] [[:en:Rued Langgaard|(en)]] [[:da:Rued Langgaard|(da)]] * [[Land Rover]] * [[Laser (čoln)|Laser]] (razred jadralnih čolnov) * [[Leeloojamais]] * Lucija Demšar * [[Le Monde]] [[:fr:Le Monde|(fr)]] * [[Letalnica]] * [[lidi]] * [[Lipojska kislina]] [[:en:Lipoic acid|(en)]] == M == * [[Malonska kislina]] ([[:en:Malonic acid|en]]) - kemija * [[Matej Jug]] * [[mansus]] ([[manzus]]) * [[Melita Moretti]] – slovenska raziskovalka, avtorica in urednica. Možni viri: osebna bibliografija v COBISS (https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/slv/conor/125901923), dLib zapis članka ''Validating a scale for innovation in sustainable water management in the manufacturing sector'' (https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUQ6K54I), dLib zapis članka ''Training on sustainable use of water in the processing industry'' (https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-01039QPB), znanstvena monografija ''Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti'' (https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6984-59-1.pdf), uredniška monografija ''Organizacijska kultura in organizacijska klima'' (https://zalozba.upr.si/ISBN/978-961-7023-65-7.pdf) in pogovor ob izidu pesniške zbirke ''Misli, ki ostanejo'' (https://jalastovka.si/8191-2/). * [[Melodrom]] ([[:en:Melodrom|en]]) * [[merilna napaka]] * [[Mišo Alkalaj]] * [[Modular Audio Recognition Framework]] / [[MARF]] ([[:en:Modular Audio Recognition Framework|(en)]],[[:simple:Modular Audio Recognition Framework|(simple)]],[[:bg:Modular Audio Recognition Framework|(bg)]],[[:pl:Modular Audio Recognition Framework|(pl)]],[[:ru:Modular Audio Recognition Framework|(ru)]]) * [[Morske živali]] - vsaj splošen pregled različnih vrst in po možnosti z angleškimi izrazi v oklepajih. Recimo beli morski pes (Great white shark) ali kit ubijalec (Killer whale). * [[Moldavci]] - (narod v Moldaviji) vsaj kaj so kot narod, kaj so po veroizpovedi in kateri narodni skupini pripadajo. * [[Mosazaver]] * [[Mladifest]] * [[Množina snovi]] * [[Mode Gakuen Cocoon Tower]] ([[:en:Mode Gakuen Cocoon Tower|en]]) * [[Monsit Khamsoi]] ([[:en:Monsit Khamsoi|en]]) * [[Martin Pollack]] == N == * [[Network File System]] * [[nacionalni komite osvoboditve Slovenije]] * [[nagelj]] * [[neoliberalizem]] * [[Nula Kelvina]] (slovenski bend) * [[Narodni park Phu Hin Rong Kla]] ([[:en:Phu Hin Rong Kla National Park|en]]) == O == * [[Olimpijski komite ZDA]] * [[opazovanje (znanstvena metoda)]] * [[Operation Sovereign Borders]] ([[:en:Operation Sovereign Borders|en]]) ([[:de:Operation Sovereign Borders|de]]) * [[Obrestno obrestni račun]] == P == * [[paradoks brivca]] * [[Jan Peisker|Peisker, Jan]] (v Gradcu živeči češki zgodovinar) * [[Benjamin Perko|Perko, Benjamin]] * [[performans]] (umetnost) * [[Richard Petty]] ([[:en:Richard Petty|en]], [[:fr:Richard Petty|fr]], [[:de:Richard Petty|de]], [[:it:Richard Petty|it]]) * [[pnevmatično kolo]] * [[Podonavje]] * [[Pornsak Songsaeng]] ([[:en:Pornsak Songsaeng|en]]) * [[Posodi mi jurja]] * [[pravna praksa]] * [[pretorska lastnina|pretorska]]/[[bonitarna lastnina]] * [[pretvorbena inflacija]] - dodatna inflacija, ki se pojavi ob zamenjavi valute * [[prvi steber]] * [[Psevdo-Mavrikij]] (Pseudo-Maurikios) * [[Princesa Bejaratana]] ([[:en:Bejaratana|en]]) * [[Prabowo Subianto]] <!-- ==Q== --> == R == * [[rastlinska čistilna naprava]] * [[Reformator]] * [[Reuleauxov trikotnik|Reuleauxov (Reuleauxev?) trikotnik]] * [[Robin Hood]] * [[robota]] * [[Dani Rodrik|Rodrik, Dani]] ([[:en:Dani Rodrik]]) * [[rota]] (vrsta prisege) * [[Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007–2011]] * [[Roki Vulović]] ([[:sr:Rodoljub Roki Vulović|sr]]) == S == * [[Slovanske rune]] * [[Sassari]] <small>[[:en:Sassari|en]] [[:it:Sassari|it]] </small> * [[Karl Drais von Sauerbronn]] * [[servi]] * [[Seznam fosilonosnih stratigrafijskih enot v Sloveniji]] [[:en:List of fossiliferous stratigraphic units in Slovenia]] * [[simahija]] * [[Simon Marčič]] * [[Sindikat delavcev migrantov Slovenije]] – slovenski sindikat, ki zastopa interese čezmejnih delavcev (oseb, ki prebivajo v Sloveniji in so zaposlene v tujini, predvsem v Avstriji). Sindikat je bil večkrat medijsko izpostavljen v povezavi z zakonodajnimi postopki, referendumsko pobudo in pogajanji z vlado. Viri: [https://www.sta.si/3467026/delavci-migranti-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum-o-zakonu-o-urejanju-trga-dela], [https://www.rtvslo.si/slovenija/cezmejni-delavci-dosegli-dogovor-s-koalicijo-in-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum/757707], [https://www.rtvslo.si/slovenija/sindikat-delavcev-migrantov-napoveduje-boj-za-vracilo-prevec-zaracunane-dohodnine/645009], [https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delavci-migranti-sarca-pobarali-glede-delovnih-mest-v-prekmurju/511909], [https://www.rtvslo.si/slovenija/odslej-v-slovenijo-le-se-s-potrdili-pct-delavci-migranti-razocarani-nad-novim-rezimom-na-meji/587701]] * [[Sindrom savdskih princev]] * [[Comte de Sivrac]] * [[Slavko Bobovnik]] * [[Slatniška formacija]] * [[slovanska pradomovina]] * [[slovenski narodnoosvobodilni odbor]] (SNOO) * [[Patti Smith]] [[:en:Patti Smith|(en)]] * [[smola]] * [[sodini]] * [[Šport v Azerbajdžanu]] [[:en:Sport in Azerbaijan|(en)]] * [[Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev]] * [[stara pravda]] * [[James Starling]] * [[Stevia rebaudiana]] * [[Anthony Storr]] ([[:en:Anthony Storr|en]]) * [[Superlizo]] * [[Svet Združenih narodov za človekove pravice]] ([[:d:Q205650|wd]]) * [[Sveti Ahac]] * [[Sveti Dominik]] * [[svobodini]] ([[ingenui]]) * [[Svobodna Slovenija (časopis)]] * ''[[Smrt v bunkerju]]'' * [[Sayan Sanya]] ([[:en:Sayan Sanya|en]]) == Š == * [[ŠKUC gledališče]] * [[Število svetovnega prebivalstva]] * [[Santi Duangsawang]] ([[:en:Santi Duangsawang|en]]) == T == * [[Tomašić Ivan]] * [[Third Eye Blind]] [[:en:Third Eye Blind]] * [[Tibetanci]] * [[Tim Burton]] ([[:en:Tim Burton|en]]) * [[trgatev]] * [[Topless]] ([[:en:Toplessness|en]]) * [[Topljenec]] * [[Tukaj, na travniku]] ([[:ru:Ой, при лужку, при лужке|ru]]), ([[:simple:Oy,_pri_luzhku|en]]) * [[Trboveljski slavček]] ([https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/dokumentarec-o-trboveljskem-slavcku-medvojnem-zboru-knapovskih-otrok-ki-je-osvajal-svet/689730 doku]) == U == == V == * [[valutno tveganje]] * [[Vanilla Ice]] [[:en:Vanilla Ice]] * [[velociped]] * [[Victoria Beckham]] ([[:en:Victoria Beckham|en]]) * [[Vlada Ruske federacije]] * [[vojkeji]] * [[Vrahovice]] * [[vrhovni plenum Osvobodilne fronte]] * [[Valve Timing Electronic System]] * [[Viola cryana]] == W == * [[Chris Wherry]] * [[William Hung]] [[:en:William Hung]] * [[Władysław Witwicki|Witwicki, Władysław]] ([[:en:Władysław Witwicki|en]], [[:pl:Władysław Witwicki|pl]]) * [[Wat Phra Si Rattana Mahathat]] ([[:en:Wat Phra Si Rattana Mahathat|en]]) * [[Wijan Ponlid]] ([[:en:Wijan Ponlid|en]]) <!-- ==X== ==Y== --> == Z == * [[Zaspana grapa]] * [[zavest]] * [[zemljiško-gospostveni sistem]] * [[August Zimmerman|Zimmerman, August]] == Ž == == Samodejna orodja == Orodja za iskanje manjkajočih pomembnih/priljubljenih člankov: * [[Posebno:Wantedpages|Želeni članki]] - manjkajoče strani, na katere se povezuje največ drugih strani * [https://not-in-the-other-language.toolforge.org/ not-in-the-other-language.toolforge.org ] - poišče članek v Wikidata v jeziku A ampak ne v jeziku B. <!-- * [https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl Članki z največ medjezikovnimi povezavami, ki manjkajo v slovenski Wikipediji] --> * [https://tools.wmflabs.org/mix-n-match/ Mix'n'match] - biografije iz avtoritativnih tematskih seznamov, ki so prisotne ali manjkajo v različnih Wikipedijah * [https://query.wikidata.org/#SELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP1254%20%3FSloBio.%0A%20%20%0A%20%20%09FILTER%20NOT%20EXISTS%20%7B%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem%20.%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22%20%7D%0A%0A%20%20%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%7D Manjkajoči članki iz Slovenske biografije z Wikipodatkov] * [https://query.wikidata.org/#PREFIX%20schema%3A%20%3Chttp%3A%2F%2Fschema.org%2F%3E%0A%0ASELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP27%20wd%3AQ215.%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%20%20FILTER%28NOT%20EXISTS%20%7B%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem.%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22.%0A%20%20%7D%29%0A%7D Manjkajoči članki Slovencev z Wikipodatkov] == Manjkajoči priljubljeni članki == To je seznam člankov, ki imajo na angleški Wikipediji največ medjezikovnih povezav (interwikijev), v slovenski Wikipediji pa ustrezen članek ne obstaja. Seznam je s strani ([[:meta:Common Interwiki links]]), kjer je bilo število povezav nazadnje posodobljeno 8. januarja 2013. Stran je zdaj neaktivna, nadomestilo jo je '''[https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl avtomatsko orodje]''', posodobljeno enkrat na dan, vendar je spodnji seznam ohranjen kot priročna referenca za manjkajoče pomembne članke. {{stolpci|4| * 170 [[Monzón]] ([[:en:Monzón|Monzón]]) * 133 [[Nha Trang]] ([[:en:Nha Trang|Nha Trang]]) * 132 [[Paltoga]] ([[:en:Paltoga|Paltoga]]) * 129 [[Vung Tau]] ([[:en:Vung Tau|Vung Tau]]) * 103 [[Lila Downs]] ([[:en:Lila Downs|Lila Downs]]) * 93 [[Międzyrzec Podlaski]] ([[:en:Międzyrzec Podlaski|Międzyrzec Podlaski]]) * 83 [[Nowy Dwór Królewski]] ([[:en:Nowy Dwór Królewski|Nowy Dwór Królewski]]) * 79 [[Mahmud Ahmadinedžad]] ([[:en:Mahmoud Ahmadinejad|Mahmoud Ahmadinejad]]) * 76 [[Arancón]] ([[:en:Arancón|Arancón]]) * 75 [[G8]] ([[:en:G8|G8]]) * 75 [[leonščina]] ([[:en:Leonese language|Leonese language]]) * 75 [[Bihar]] ([[:en:Bihar|Bihar]]) * 75 [[pregovor]] ([[:en:Proverb|Proverb]]) * 75 [[Pichilemu]] ([[:en:Pichilemu|Pichilemu]]) * 74 [[.de]] ([[:en:.de|.de]]) * 74 [[.ad]] ([[:en:.ad|.ad]]) * 74 [[Sikkim]] ([[:en:Sikkim|Sikkim]]) * 72 [[.af]] ([[:en:.af|.af]]) * 72 [[.am]] ([[:en:.am|.am]]) * 72 [[.ru]] ([[:en:.ru|.ru]]) * 72 [[Tamil Nadu]] ([[:en:Tamil Nadu|Tamil Nadu]]) * 71 [[družina jezikov]] ([[:en:Language family|Language family]]) * 71 [[Meghalaya]] ([[:en:Meghalaya|Meghalaya]]) * 71 [[Assam]] ([[:en:Assam|Assam]]) * 70 [[Utar Pradeš]] ([[:en:Uttar Pradesh|Uttar Pradesh]]) * 70 [[Karnaraka]] ([[:en:Karnataka|Karnataka]]) * 70 [[Arunačal Pradeš]] ([[:en:Arunachal Pradesh|Arunachal Pradesh]]) * 69 [[Tacloban City]] ([[:en:Tacloban City|Tacloban City]]) * 69 [[Alatri]] ([[:en:Alatri|Alatri]]) * 69 [[Eyjafjallajökull]] ([[:en:Eyjafjallajökull|Eyjafjallajökull]]) * 69 [[Norfolk Island]] ([[:en:Norfolk Island|Norfolk Island]]) * 69 [[Mizoram]] ([[:en:Mizoram|Mizoram]]) * 69 [[Manipur]] ([[:en:Manipur|Manipur]]) }} == Glej tudi == * [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] * [[Wikipedija:Želene slike]] [[Kategorija:Vzdrževanje Wikipedije|Želeni članki]] 2t31rjaayvfud0hyqoxrtfeb2x8pcqe 6682622 6682572 2026-05-29T14:07:14Z Yerpo 8417 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6682572|6682572]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Evralija|Evralija]] ([[User talk:Evralija|pogovor]]) - kdo? 6682622 wikitext text/x-wiki Na tej strani '''lahko naštejete želene [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]]''', ki še ne obstajajo ali pa obstajajo in bi radi videli, da bi kdo v njih napisal kaj več. Predloge dodajajte po abecednem vrstnem redu. {{CompactTOC}} == A == * [[ACSF3]] [[:en:ACSF3|(en)]] - encim (biologija) * [[Afera Slovenska investicijska banka]] * [[Al Wasl FC]] [[:en:Al Wasl FC|(en)]] * [[Amerikanizacija ]] [[:en:Americanization|(en)]] * [[apela]] * [[apetairi]] * [[Aphra Tesla]] * [[Arboretum Vrahovice]] * [[Alen Vogrinec Vesel]] * ''[[Angel pozabe]]'' * [[Aziz Akhannouch]] == B == * [[Bandy]] [[:en:Bandy|en]] * [[Baski]] * [[Charles Binet-Sanglé|Binet-Sanglé, Charles]] ([[:en:Charles Binet-Sanglé|en]], [[:fr:Charles Binet-Sanglé|fr]]) * [[blagarica]] (epiklera) * [[bobnaste zavore]] * [[bule]] * [[Barcelona-Sants]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona_Sants es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Barcelona_Sants_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Barcelona-Sants ca] * [[Barcelona-Sagrera]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona-Sagrera es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Sagrera_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Sagrera-TAV ca] * Bossa de novo (slovenski bend) * [[Brušenje]] * [[Ble Prathumratch]] ([[:en:Ble Patumrach|en]]) == C == * [[Cade McNown]] ([[:en:Cade McNown]]) * [[Carlo Gesualdo]] * [[Carmine Crocco]] ([[:en:Carmine Crocco|en]], [[:fr:Carmine Crocco|fr]], [[:it:Carmine Crocco|it]]) * [[Center za judovsko-krščansko razumevanje in sodelovanje]] [[:en:The Center for Jewish-Christian Understanding and Cooperation|(en)]] * [[Corpus geniculatum laterale]] * [[John Cale]] ([[:en:John Cale|en]]) * [[Jožef Ciraj]] == Č == * [[črnomaljsko zasedanje]] SNOO * [[črnovojniki]] vojaška rezerva Avstro-ogrske * [[Čar ljubezni]] == D == * [[Dani Rodrik]] ([[w:Dani Rodrik|en]]) * [[delitev Rimskega cesarstva]] * [[derusifikacija]] * [[dokapitalizacija]] * [[Dumitru Găleșanu]] ([[w:Dumitru Găleșanu|en]]) * [[Dunlop]] ([[w:Dunlop|en]]) * [[džibriš]] ([[w:Gibberish|en]]) * [[Dom Janeza Boska]] * [[David Hojnik]] == E == * [[Egidio Romualdo Duni]] * [[Elcor, Minnesota]] * [[Etnično čiščenje]] * [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica]] == F == * [[Francesco Mucci]] * [[Frederik Magle]] ([[:en:Frederik Magle|en]]) ([[:es:Frederik Magle|es]]) ([[:da:Frederik Magle|da]]) == G == * [[Gangnam Style]] ([[:en:Gangnam Style|en]]) * [[gentrifikacija]] [[:en:Gentrification]] * [[Geri Halliwell]] ([[:en:Geri Halliwell|en]]) * [[Gin Blossoms]] [[:en:Gin Blossoms]] * [[Ludwig Gumplowiz|Gumplowiz, Ludwig]] == H == * [[Aleš Hadalin|Hadalin, Aleš]] * [[Heliea]] * [[hetairija]] == I == * [[Icy Tower]] ([[:en:Icy Tower]]) * [[Iggy Azalea]] ([[:en:Iggy Azalea|en]]) * [[Il Lavoratore]] ([[:it:Il Lavoratore]]) * [[investicijski sklad]] * [[investiranje]] * [[Italijanska književnost]] * [[Italijanska Unija]] [[:it:Unione Italiana|(it)]] * [[Isabelle de Charrière]] ([[:wikidata:Q123386]]) ([[:en:isabelle de Charrière|en]] [[:fr:isabelle de Charrière|fr]] [[:cs:Isabelle de Charriere|cs]] [[:de:isabelle de Charrière|de]]) * [[Izidor Predan]] ([[:it:Izidor Predan]]) == J == * [[Jason Kreis]] * [[Janja Srečkar]] * [[Edmund Jacquelin]] * [[Joey Lawrence]] * [[Jezusovo duševno zdravje]] ([[:de:Psychische Gesundheit von Jesus von Nazaret|de]], [[:en:Mental health of Jesus|en]], [[:fr:Santé mentale de Jésus|fr]], [[:pl:Zdrowie psychiczne Jezusa|pl]], [[:ru:Психическое здоровье Иисуса|ru]]) * [[James May]] * [[jodlanje]] == K == * [[Katalena (slovenska etno skupina)]] * [[Dejan Kavaš]] * [[Kneško tektonsko okno]] * [[Agnes Kojc]] ([[:wikidata:Q125117297]]) - književnost * [[Kolesarska zveza ZDA]] * [[Koroška danes (medij)]] * [[koseško sodišče]] * [[Kozinska formacija]] * [[Frank Kramer]] * [[krativec]] (naglasno znamenje) * [[Kriptomat]] * Kriza na bližnjem vzhodu (2023 - danes) * [[Kromosom 16]] (človek) ([[:en:Chromosome 16|en]]) - biologija * [[Karel Kryl]] ([[:en:Karel Kryl|en]]) * [[kunqu]] * [[Kyle Martino]] [[:en:Kyle Martino]] * [[Kulturno Glasbeni brlog Maribor]] * Kulturno društvo Jakoba Aljaža (Medvode) * [[Khaosai Galaxy]] ([[:en:Khaosai Galaxy|en]]) == L == * [[Laacher See]] [[:en:Laacher See|(en)]] [[:de:Laacher See|(de)]] * [[Rued Langgaard|Langgaard, Rued]] [[:en:Rued Langgaard|(en)]] [[:da:Rued Langgaard|(da)]] * [[Land Rover]] * [[Laser (čoln)|Laser]] (razred jadralnih čolnov) * [[Leeloojamais]] * [[Le Monde]] [[:fr:Le Monde|(fr)]] * [[Letalnica]] * [[lidi]] * [[Lipojska kislina]] [[:en:Lipoic acid|(en)]] == M == * [[Malonska kislina]] ([[:en:Malonic acid|en]]) - kemija * [[Matej Jug]] * [[mansus]] ([[manzus]]) * [[Melita Moretti]] – slovenska raziskovalka, avtorica in urednica. Možni viri: osebna bibliografija v COBISS (https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/slv/conor/125901923), dLib zapis članka ''Validating a scale for innovation in sustainable water management in the manufacturing sector'' (https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUQ6K54I), dLib zapis članka ''Training on sustainable use of water in the processing industry'' (https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-01039QPB), znanstvena monografija ''Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti'' (https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6984-59-1.pdf), uredniška monografija ''Organizacijska kultura in organizacijska klima'' (https://zalozba.upr.si/ISBN/978-961-7023-65-7.pdf) in pogovor ob izidu pesniške zbirke ''Misli, ki ostanejo'' (https://jalastovka.si/8191-2/). * [[Melodrom]] ([[:en:Melodrom|en]]) * [[merilna napaka]] * [[Mišo Alkalaj]] * [[Modular Audio Recognition Framework]] / [[MARF]] ([[:en:Modular Audio Recognition Framework|(en)]],[[:simple:Modular Audio Recognition Framework|(simple)]],[[:bg:Modular Audio Recognition Framework|(bg)]],[[:pl:Modular Audio Recognition Framework|(pl)]],[[:ru:Modular Audio Recognition Framework|(ru)]]) * [[Morske živali]] - vsaj splošen pregled različnih vrst in po možnosti z angleškimi izrazi v oklepajih. Recimo beli morski pes (Great white shark) ali kit ubijalec (Killer whale). * [[Moldavci]] - (narod v Moldaviji) vsaj kaj so kot narod, kaj so po veroizpovedi in kateri narodni skupini pripadajo. * [[Mosazaver]] * [[Mladifest]] * [[Množina snovi]] * [[Mode Gakuen Cocoon Tower]] ([[:en:Mode Gakuen Cocoon Tower|en]]) * [[Monsit Khamsoi]] ([[:en:Monsit Khamsoi|en]]) * [[Martin Pollack]] == N == * [[Network File System]] * [[nacionalni komite osvoboditve Slovenije]] * [[nagelj]] * [[neoliberalizem]] * [[Nula Kelvina]] (slovenski bend) * [[Narodni park Phu Hin Rong Kla]] ([[:en:Phu Hin Rong Kla National Park|en]]) == O == * [[Olimpijski komite ZDA]] * [[opazovanje (znanstvena metoda)]] * [[Operation Sovereign Borders]] ([[:en:Operation Sovereign Borders|en]]) ([[:de:Operation Sovereign Borders|de]]) * [[Obrestno obrestni račun]] == P == * [[paradoks brivca]] * [[Jan Peisker|Peisker, Jan]] (v Gradcu živeči češki zgodovinar) * [[Benjamin Perko|Perko, Benjamin]] * [[performans]] (umetnost) * [[Richard Petty]] ([[:en:Richard Petty|en]], [[:fr:Richard Petty|fr]], [[:de:Richard Petty|de]], [[:it:Richard Petty|it]]) * [[pnevmatično kolo]] * [[Podonavje]] * [[Pornsak Songsaeng]] ([[:en:Pornsak Songsaeng|en]]) * [[Posodi mi jurja]] * [[pravna praksa]] * [[pretorska lastnina|pretorska]]/[[bonitarna lastnina]] * [[pretvorbena inflacija]] - dodatna inflacija, ki se pojavi ob zamenjavi valute * [[prvi steber]] * [[Psevdo-Mavrikij]] (Pseudo-Maurikios) * [[Princesa Bejaratana]] ([[:en:Bejaratana|en]]) * [[Prabowo Subianto]] <!-- ==Q== --> == R == * [[rastlinska čistilna naprava]] * [[Reformator]] * [[Reuleauxov trikotnik|Reuleauxov (Reuleauxev?) trikotnik]] * [[Robin Hood]] * [[robota]] * [[Dani Rodrik|Rodrik, Dani]] ([[:en:Dani Rodrik]]) * [[rota]] (vrsta prisege) * [[Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007–2011]] * [[Roki Vulović]] ([[:sr:Rodoljub Roki Vulović|sr]]) == S == * [[Slovanske rune]] * [[Sassari]] <small>[[:en:Sassari|en]] [[:it:Sassari|it]] </small> * [[Karl Drais von Sauerbronn]] * [[servi]] * [[Seznam fosilonosnih stratigrafijskih enot v Sloveniji]] [[:en:List of fossiliferous stratigraphic units in Slovenia]] * [[simahija]] * [[Simon Marčič]] * [[Sindikat delavcev migrantov Slovenije]] – slovenski sindikat, ki zastopa interese čezmejnih delavcev (oseb, ki prebivajo v Sloveniji in so zaposlene v tujini, predvsem v Avstriji). Sindikat je bil večkrat medijsko izpostavljen v povezavi z zakonodajnimi postopki, referendumsko pobudo in pogajanji z vlado. Viri: [https://www.sta.si/3467026/delavci-migranti-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum-o-zakonu-o-urejanju-trga-dela], [https://www.rtvslo.si/slovenija/cezmejni-delavci-dosegli-dogovor-s-koalicijo-in-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum/757707], [https://www.rtvslo.si/slovenija/sindikat-delavcev-migrantov-napoveduje-boj-za-vracilo-prevec-zaracunane-dohodnine/645009], [https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delavci-migranti-sarca-pobarali-glede-delovnih-mest-v-prekmurju/511909], [https://www.rtvslo.si/slovenija/odslej-v-slovenijo-le-se-s-potrdili-pct-delavci-migranti-razocarani-nad-novim-rezimom-na-meji/587701]] * [[Sindrom savdskih princev]] * [[Comte de Sivrac]] * [[Slavko Bobovnik]] * [[Slatniška formacija]] * [[slovanska pradomovina]] * [[slovenski narodnoosvobodilni odbor]] (SNOO) * [[Patti Smith]] [[:en:Patti Smith|(en)]] * [[smola]] * [[sodini]] * [[Šport v Azerbajdžanu]] [[:en:Sport in Azerbaijan|(en)]] * [[Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev]] * [[stara pravda]] * [[James Starling]] * [[Stevia rebaudiana]] * [[Anthony Storr]] ([[:en:Anthony Storr|en]]) * [[Superlizo]] * [[Svet Združenih narodov za človekove pravice]] ([[:d:Q205650|wd]]) * [[Sveti Ahac]] * [[Sveti Dominik]] * [[svobodini]] ([[ingenui]]) * [[Svobodna Slovenija (časopis)]] * ''[[Smrt v bunkerju]]'' * [[Sayan Sanya]] ([[:en:Sayan Sanya|en]]) == Š == * [[ŠKUC gledališče]] * [[Število svetovnega prebivalstva]] * [[Santi Duangsawang]] ([[:en:Santi Duangsawang|en]]) == T == * [[Tomašić Ivan]] * [[Third Eye Blind]] [[:en:Third Eye Blind]] * [[Tibetanci]] * [[Tim Burton]] ([[:en:Tim Burton|en]]) * [[trgatev]] * [[Topless]] ([[:en:Toplessness|en]]) * [[Topljenec]] * [[Tukaj, na travniku]] ([[:ru:Ой, при лужку, при лужке|ru]]), ([[:simple:Oy,_pri_luzhku|en]]) * [[Trboveljski slavček]] ([https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/dokumentarec-o-trboveljskem-slavcku-medvojnem-zboru-knapovskih-otrok-ki-je-osvajal-svet/689730 doku]) == U == == V == * [[valutno tveganje]] * [[Vanilla Ice]] [[:en:Vanilla Ice]] * [[velociped]] * [[Victoria Beckham]] ([[:en:Victoria Beckham|en]]) * [[Vlada Ruske federacije]] * [[vojkeji]] * [[Vrahovice]] * [[vrhovni plenum Osvobodilne fronte]] * [[Valve Timing Electronic System]] * [[Viola cryana]] == W == * [[Chris Wherry]] * [[William Hung]] [[:en:William Hung]] * [[Władysław Witwicki|Witwicki, Władysław]] ([[:en:Władysław Witwicki|en]], [[:pl:Władysław Witwicki|pl]]) * [[Wat Phra Si Rattana Mahathat]] ([[:en:Wat Phra Si Rattana Mahathat|en]]) * [[Wijan Ponlid]] ([[:en:Wijan Ponlid|en]]) <!-- ==X== ==Y== --> == Z == * [[Zaspana grapa]] * [[zavest]] * [[zemljiško-gospostveni sistem]] * [[August Zimmerman|Zimmerman, August]] == Ž == == Samodejna orodja == Orodja za iskanje manjkajočih pomembnih/priljubljenih člankov: * [[Posebno:Wantedpages|Želeni članki]] - manjkajoče strani, na katere se povezuje največ drugih strani * [https://not-in-the-other-language.toolforge.org/ not-in-the-other-language.toolforge.org ] - poišče članek v Wikidata v jeziku A ampak ne v jeziku B. <!-- * [https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl Članki z največ medjezikovnimi povezavami, ki manjkajo v slovenski Wikipediji] --> * [https://tools.wmflabs.org/mix-n-match/ Mix'n'match] - biografije iz avtoritativnih tematskih seznamov, ki so prisotne ali manjkajo v različnih Wikipedijah * [https://query.wikidata.org/#SELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP1254%20%3FSloBio.%0A%20%20%0A%20%20%09FILTER%20NOT%20EXISTS%20%7B%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem%20.%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22%20%7D%0A%0A%20%20%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%7D Manjkajoči članki iz Slovenske biografije z Wikipodatkov] * [https://query.wikidata.org/#PREFIX%20schema%3A%20%3Chttp%3A%2F%2Fschema.org%2F%3E%0A%0ASELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP27%20wd%3AQ215.%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%20%20FILTER%28NOT%20EXISTS%20%7B%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem.%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22.%0A%20%20%7D%29%0A%7D Manjkajoči članki Slovencev z Wikipodatkov] == Manjkajoči priljubljeni članki == To je seznam člankov, ki imajo na angleški Wikipediji največ medjezikovnih povezav (interwikijev), v slovenski Wikipediji pa ustrezen članek ne obstaja. Seznam je s strani ([[:meta:Common Interwiki links]]), kjer je bilo število povezav nazadnje posodobljeno 8. januarja 2013. Stran je zdaj neaktivna, nadomestilo jo je '''[https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl avtomatsko orodje]''', posodobljeno enkrat na dan, vendar je spodnji seznam ohranjen kot priročna referenca za manjkajoče pomembne članke. {{stolpci|4| * 170 [[Monzón]] ([[:en:Monzón|Monzón]]) * 133 [[Nha Trang]] ([[:en:Nha Trang|Nha Trang]]) * 132 [[Paltoga]] ([[:en:Paltoga|Paltoga]]) * 129 [[Vung Tau]] ([[:en:Vung Tau|Vung Tau]]) * 103 [[Lila Downs]] ([[:en:Lila Downs|Lila Downs]]) * 93 [[Międzyrzec Podlaski]] ([[:en:Międzyrzec Podlaski|Międzyrzec Podlaski]]) * 83 [[Nowy Dwór Królewski]] ([[:en:Nowy Dwór Królewski|Nowy Dwór Królewski]]) * 79 [[Mahmud Ahmadinedžad]] ([[:en:Mahmoud Ahmadinejad|Mahmoud Ahmadinejad]]) * 76 [[Arancón]] ([[:en:Arancón|Arancón]]) * 75 [[G8]] ([[:en:G8|G8]]) * 75 [[leonščina]] ([[:en:Leonese language|Leonese language]]) * 75 [[Bihar]] ([[:en:Bihar|Bihar]]) * 75 [[pregovor]] ([[:en:Proverb|Proverb]]) * 75 [[Pichilemu]] ([[:en:Pichilemu|Pichilemu]]) * 74 [[.de]] ([[:en:.de|.de]]) * 74 [[.ad]] ([[:en:.ad|.ad]]) * 74 [[Sikkim]] ([[:en:Sikkim|Sikkim]]) * 72 [[.af]] ([[:en:.af|.af]]) * 72 [[.am]] ([[:en:.am|.am]]) * 72 [[.ru]] ([[:en:.ru|.ru]]) * 72 [[Tamil Nadu]] ([[:en:Tamil Nadu|Tamil Nadu]]) * 71 [[družina jezikov]] ([[:en:Language family|Language family]]) * 71 [[Meghalaya]] ([[:en:Meghalaya|Meghalaya]]) * 71 [[Assam]] ([[:en:Assam|Assam]]) * 70 [[Utar Pradeš]] ([[:en:Uttar Pradesh|Uttar Pradesh]]) * 70 [[Karnaraka]] ([[:en:Karnataka|Karnataka]]) * 70 [[Arunačal Pradeš]] ([[:en:Arunachal Pradesh|Arunachal Pradesh]]) * 69 [[Tacloban City]] ([[:en:Tacloban City|Tacloban City]]) * 69 [[Alatri]] ([[:en:Alatri|Alatri]]) * 69 [[Eyjafjallajökull]] ([[:en:Eyjafjallajökull|Eyjafjallajökull]]) * 69 [[Norfolk Island]] ([[:en:Norfolk Island|Norfolk Island]]) * 69 [[Mizoram]] ([[:en:Mizoram|Mizoram]]) * 69 [[Manipur]] ([[:en:Manipur|Manipur]]) }} == Glej tudi == * [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] * [[Wikipedija:Želene slike]] [[Kategorija:Vzdrževanje Wikipedije|Želeni članki]] 5uynrmnaksf1z6t2jqkntv2hzi0wgaf Legija za zasluge 0 13427 6682817 6520965 2026-05-30T05:45:05Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Us_legion_of_merit_officer_rib.png z [[c:File:Legion_of_Merit_(United_States)_officer_rib.png|Legion_of_Merit_(United_States)_officer_rib.png]] 6682817 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Red |name =Legija za zasluge |image =Legionair Orde van Verdienste Verenigde Staten.jpg |image_size = 150px |caption = |country= {{USA}} <br> |type = Vojaško odlikovanje za zasluge |eligibility = |awarded_by =[[Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike|Ministrstvo za obrambo ZDA]] |awarded_for = |status = aktivno |description = |class= |established = [[1942]] |firstawarded = |lastawarded = |total_awarded = |total_awarded_posthumously = |total_recipients = |individual = |higher =[[Defense Superior Service Medal]] |same = |lower =[[Distinguished Flying Cross (ZDA)]] |related = |image2 = [[Slika:Legion of Merit ribbon.svg|80px]] |caption2= nadomestni trak |website=[https://www.afpc.af.mil/Fact-Sheets/Display/Article/421937/legion-of-merit/ U.S. Air Force Personnel's center: Legion of Merit] }} '''Legija za zasluge''' ([[angleščina|angleško]] ''Legion of Merit'') je [[vojaško odlikovanje]] [[oborožene sile Združenih držav Amerike|oboroženih sil ZDA]], ki je podeljeno za vrhunske dosežke in zasluge med opravljanjem nalog. Odlikovanje se podeljuje pripadnikom posameznih vej oz. rodov [[oborožene sile Združenih držav Amerike|oboroženih sil ZDA]], pa tudi tujim vojaškim in političnim ter vladnim osebnostim. ==Posebnosti== Legija za zasluge je prvo odlikovanje Združenih držav Amerike, ustanovljeno posebej tudi za državljane drugih držav. Ustanovljeno je bilo z zakonom [[Kongres Združenih držav Amerike|kongresa ZDA]] 20. julija 1942 in spremenjeno z izvršnim odlokom 15. marca 1955. Legija za zasluge je edino [[odlikovanje]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki ima več stopenj. ==Stopnje odlikovanja== {|align="center" border="1" cellpadding="1" ! style="background:#efefef;" |legionar<br>(Legionnaire) ! style="background:#efefef;" |častnik<br>(Officer) ! style="background:#efefef;" |poveljnik<br>(Commander) ! style="background:#efefef;" |vrhovni poveljnik<br>(Chief Commander) |- |[[Image:Us legion of merit legionnaire.png|120px|center|]] |[[Image:Us legion of merit officer.png|120px|center|]] |[[Image:Us legion of meit commander.png|119px|center|]] |[[Image:Us legion of merit chief commander.png|121px|center|]] |- ! style="background:#efefef;" colspan="4" |Nadomestni trakovi |- |[[Image:Legion of Merit ribbon.svg|106px|center|]] |[[Image:Legion of Merit (United States) officer rib.png|106px|center|]] |[[Image:US_Legion_of_Merit_Commander_ribbon.png|106px|center|]] |[[Image:US_Legion_of_Merit_Chief_Commander_ribbon.png|106px|center|]] |- |} == Nekateri znani nosilci == * [[Draža Mihajlović|Dragoljub »Draža« Mihajlović]], [[general]] (posmrtno) * [[Harold Alexander]], britanski feldmaršal * [[Dwight David Eisenhower]], ameriški general, 34. predsednik ZDA ===Slovenci:=== * [[Janez Kavar]], brigadir Slovenske vojske, obrambni ataše Republike Slovenije v ZDA * [[Ladislav Lipič]], generalmajor Slovenske vojske, načelnik Generalštaba Slovenske vojske * [[Branimir Furlan]], brigadir Slovenske vojske, poveljnik sil Slovenske vojske * [[Bojan Pograjc]], brigadir Slovenske vojske, namestnik poveljnika Natove sile za Kosovo * [[Ivan Mikuž]], polkovnik Slovenske vojske, obrambni ataše Republike Slovenije v ZDA * [[Miha Škerbinc - Barbo]], brigadir Slovenske vojske, poveljnik 1. brigade == Glej tudi == * [[seznam vojaških odlikovanj]] {{portal|Vojaštvo}} {{faleristika-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vojaška odlikovanja]] [[Kategorija:Odlikovanja Oboroženih sil Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1942]] {{normativna kontrola}} lhvid9pr9itk5zc0nm025cjgipm1nye Bojan Pograjc 0 14530 6682818 6577156 2026-05-30T05:45:06Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Us_legion_of_merit_officer_rib.png z [[c:File:Legion_of_Merit_(United_States)_officer_rib.png|Legion_of_Merit_(United_States)_officer_rib.png]] 6682818 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |image= |nickname= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Slovenija}} [[Republika Slovenija]] |branch=[[Slika:Sign of Slovenian Army.svg|25px]] [[TO RS|Teritorialna obramba RS]]<br>[[Slika:Sign of Slovenian Army.svg|25px]] [[Slovenska vojska]] |serviceyears=1980–1991<br>1991–''danes'' |rank=[[Brigadir (Slovenska vojska)|brigadir]] |unit=[[Generalštab Slovenske vojske]] |commands=[[1. brigada Slovenske vojske|1. brigada SV]]<br>[[Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje Slovenske vojske|PDRIU]] <br>[[KFOR]] |battles=[[Vojna za Slovenijo]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Bojan Pograjc''', [[Brigadir (Slovenska vojska)|brigadir]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in diplomat, [[29. september]] [[1961]], [[Ljubljana]]. == Vojaška kariera == Bojan Pograjc je začel vojaško kariero kot rezervni častnik, poveljnik voda zračne obrambe zaščitne enote Republiškega [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|štaba za teritorialno obrambo]]. Zaradi sodelovanja v pripravah na slovensko osamosvojitev ima status [[Veteran vojne za Slovenijo|veterana vojne za Slovenijo]]. 1. januarja 1992 se je zaposlil v Upravi za logistiko [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|Ministrstva za obrambo]] kot načelnik Odseka za domačo nabavo. S sodelavci je do leta 1998 postavljal temelje oddaje javnih naročil in projektnega vodenja v obrambnem sistemu. Temu so sledile formacijske dolžnosti v [[Slovenska vojska|Slovenski vojski]], s prekinitvijo, ko je bil leta 2000 nestrankarski državni sekretar na ministrstvo za obrambo, pristojen za [[NATO|Nato]], obrambno logistiko in SV. V [[Generalštab Slovenske vojske|generalštabu]] je bil častnik, odgovoren za skupino držav v Odseku za bilateralno vojaško sodelovanje (1998–1999) in načelnik Odseka za evroatlantske integracije v Oddelku za mednarodno vojaško sodelovanje (1999–2000), načelnik Oddelka za logistiko (2000–2001) ter načelnik Oddelka rodov v Sektorju za strateške plane in politiko (2001–2002). Potem ko je bil med letoma 2002 in 2006 razporejen v Center vojaških šol in Poveljniško-štabno šolo Poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje (PDRIU), se je vrnil v GŠ kot pomočnik načelnika GŠ (2006–2007). Po poveljevanju [[1. brigada Slovenske vojske|1. brigadi Slovenske vojske]]<ref> [http://www.rtvslo.si/slovenija/1-brigada-slovenske-vojske-praznuje/95260 1. brigada slovenske vojske praznuje]</ref> in [[Vojašnica Franca Rozmana - Staneta|Vojašnici Franca Rozmana Staneta]] (2007–2009) je bil imenovan na formacijsko dolžnost poveljnika PDRIU<ref>{{Navedi splet |url=http://www.slovenskavojska.si/fileadmin/slovenska_vojska/pdf/publikacije/MODRI_2013.pdf |title=Publikacija MODRI |accessdate=2022-09-10 |archive-date=2013-10-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131004215318/http://www.slovenskavojska.si/fileadmin/slovenska_vojska/pdf/publikacije/MODRI_2013.pdf |url-status=dead }}</ref> in Vojaškega objekta Kadetnica (2009–2012). Nato je bil od septembra 2012 trinajst mesecev namestnik poveljnika [[KFOR]]-ja<ref> [http://www.siol.net/novice/slovenija/2012/04/pograjc.aspx Najmočnejše orožje vojaka je njegov um in ne puška]</ref>. Po povratku v domovino je prevzel dolžnost pomočnika načelnika GŠ (2013–2017). Med 2014 in 2017 je hkrati opravljal tudi dolžnost načelnika Združenega sektorja za strateško planiranje GŠ. 2017 je bil imenovan za načelnika štaba GŠ, v 2018 in 2022 pa ponovno za pomočnika GŠ. V čin [[Brigadirji Slovenske vojske|brigadirja]] je bil povišan leta 2006, med 2009 in 2020 ter v 2022 pa je opravljal formacijske dolžnosti v nazivu generalmajor. Potem ko je bil med 2020 in 2022 državni sekretar za vojaške, obrambne in zunanje zadeve v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije, ga je predsednik republike postavil za izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republike Slovenije v Republiki Poljski. == Izobraževanja in usposabljanja == Pomembnejša brigadirjeva izobraževanja in vojaška usposabljanja obsegajo Šolo za rezervne častnike artilerijsko-raketnih enot zračne obrambe v Šolskem centru zračne obrambe Zadar ([[Hrvaška]]), univerzitetni študijski program Politologija – obramboslovje na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani]], mednarodni tečaj za management obrambnih virov na Inštitutu za management obrambnih virov pri Mornariški podiplomski šoli (Monterey, [[ZDA]]), nadaljevanji tečaj za logistične častnike na Univerzi ameriške mornariške pehote (Quantico, Camp Lejeune, ZDA), generalštabno vojaško izobraževanje in usposabljanje na Poveljniško-štabni šoli Slovenske vojske, magistrski študijski program – nacionalna varnostna strategija na Nacionalnem vojnem kolidžu Nacionalne obrambne univerze ([[Washington, D.C.|Washington]], [[ZDA]]) ter tečaj za generale, admirale in veleposlanike na Natovem obrambnem kolidžu ([[Rim]], Italija; [[Bruselj]], Belgija). == Znaki usposobljenosti == * vojaški gorski vodnik * vojaški gorski reševalec * vojaški alpinist * vojaški gornik == Odlikovanja == === Slovenska === * [[red generala Maistra|red generala Maistra III. stopnje]] * [[red Slovenske vojske|red Slovenske vojske]] * zlata in bronasta medalja generala Maistra * zlata, srebrna in bronasta medalja Slovenske vojske * spominski znak Predsedovanje EU 2008 * medalja v službi miru * znaki za dolgoletno službo V, X, XV in XX * zlata medalja PDRIU * bronasti meč Poveljstva sil SV * medalja 1. brigade I. stopnje * zlata medalja 72. brigade * srebrni znak Poveljniško-štabne šole * srebrna plaketa Poveljniško-štabne šole * zlata plaketa 17. bataljona vojaške policije * bronasti znak Civilne zaščite * spominska medalja »30. OBLETNICA SAMOSTOJNE IN NEODVISNE DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE« === Tuja === [[Slika:Legion of Merit (United States) officer rib.png|80px]] [[Legija za zasluge|legija za zasluge]] [[Oborožene sile ZDA|oboroženih sil ZDA]] v stopnji častnika [[Slika:GER_Bundeswehr_Honour_Cross_Red_Silver_ribbon.svg|80px]] srebrni častni križec za izjemna dejanja [[Bundeswehr|oboroženih sil Zvezne republike Nemčije]] [[Slika:Decorazione_d%27onore_SMD.jpg|80px]] častna medalja Obrambnega štaba Republike Italije [[Slika:NATO_Medal_non-article-5_Balkans_ribbon_bar_v2.svg|80px]] [[NATO|Natova]] medalja ne 5. člena za Balkan [[Slika:SMOM-c.svg|80px|]] vitez magistralne milosti [[Suvereni malteški viteški red|Suverenega malteškega viteškega reda]] [[Slika:OPMM-cX.svg|80px]] križ komendatorja z meči reda ''pro merito melitensi'' [[Suvereni malteški viteški red|Suverenega malteškega viteškega reda]] [[Slika:CISM_Order_of_Merit_Grand_Knight_BAR.svg|80px]] red za zasluge [[Mednarodni odbor za vojaški šport|Mednarodnega odbora za vojaški šport]] v stopnji velikega viteza == Zasebno življenje == Z ženo in sinom živi v Ljubljani. == Viri in opombe == {{sklici|1}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam brigadirjev Slovenske vojske]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pograjc, Bojan}} [[Kategorija:Častniki Slovenske vojske]] [[Kategorija:Slovenski častniki]] [[Kategorija:Nosilci medalje Slovenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci medalje generala Maistra]] [[Kategorija:Nosilci znaka usposobljenosti SV - vojaški alpinist]] [[Kategorija:Nosilci znaka usposobljenosti SV - vojaški gornik]] [[Kategorija:Afera Patria (Slovenija)]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Častniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije]] [[Kategorija:Državni sekretarji v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije na Poljskem]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] kgevjfp3zt4xd7yd91dzppjar50ozpf Seznam slovenskih partizanskih divizij 0 22952 6682748 5935936 2026-05-29T19:28:38Z MaksiKavsek 244409 slog 6682748 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenija|slovenskih]] [[partizan]]skih [[divizija|divizij]];''' zadnja je [[italija]]nska, ki je delovala v [[Slovenija|Sloveniji]]. == Seznam == * [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|14. divizija NOVJ]] * [[15. (slovenska) divizija (NOVJ)|15. divizija NOVJ]] * [[18. (slovenska) divizija (NOVJ)|18. divizija NOVJ]] * [[30. (slovenska) divizija (NOVJ)|30. divizija NOVJ]] * [[31. (slovenska) divizija (NOVJ)|31. divizija NOVJ]] * [[Tržaška divizija]] * [[1. divizija »Garibaldi Natisone«]] == Glej tudi == * [[slovenske partizanske brigade]] * [[slovenski partizanski korpusi]] * [[seznam divizij NOVJ]] {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Seznami vojaških enot]] [[Kategorija:Divizije NOV in POJ|*]] [[Kategorija:Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije]] mmzurltr1wfbc13uk13lnkzr0usz7eb Ludvik XIV. Francoski 0 23668 6682627 6677899 2026-05-29T14:28:14Z Florentina Veršič 146476 /* Začetek bojev */ 6682627 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Ludvik XIV. | title = | successor = [[Ludvik XV.]] | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | image = <!-- Wikidata --> | caption = | succession = [[Kralj Francije]] | predecessor = [[Ludvik XIII.]] }} '''Ludvik XIV.''' (rojen kot '''Louis-Dieudonné'''), [[Francozi|francoski]] [[kralj]], * [[5. september]] [[1638]], [[Saint-Germain-en-Laye]], † [[1. september]] [[1715]], [[Versailles]]. Ludvik XIV. Francoski, znan tudi kot ''Ludvik Veliki'' (''Louis le Grand'') ali ''Sončni kralj'' (''le Roi Soleil''), je bil kralj Francije od leta 1643 do svoje smrti leta 1715. Njegova potrjena vladavina 72 let in 110 dni je najdaljša med vsemi vladarji.<ref>{{Navedi splet|url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572792/Louis_XIV.html|title=Louis XIV|date=28. 10. 2009|accessdate=15. 3. 2025|website=MSN Encarta|archive-date=2008-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080122045003/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572792/Louis_XIV.html|url-status=dead}}</ref> Kot emblem dobe [[Absolutizem|absolutizma]] v Evropi<ref>Spielvogel 2016, stran 419.</ref> zapuščina Ludvika XIV. vključuje francosko kolonialno širitev, zaključek [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|osemdesetletne vojne]], v katero so bili vpleteni tudi [[Habsburžani]], in vpliv na slog likovne umetnosti in arhitekture v Franciji, vključno s preobrazbo palače Versailles v središče kraljeve moči in politike. Razkošen slog Ludvika XIV. je pomagal definirati francoski baročni slog umetnosti in arhitekture ter promoviral njegovo podobo absolutnega vladarja Francije v zgodnjem modernem obdobju. Ludvik XIV. je začel samostojno vladati Franciji leta 1661 po smrti svojega glavnega ministra [[Giulio Raimondo Mazzarino|kardinala Mazarina]]. Verjel je v [[Božanska pravica kraljev|božansko pravico kraljev]] in je nadaljeval delo [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvika XIII.]], da bi ustvaril centralizirano državo, ki bi jo upravljala prestolnica. Ludvik XIV. je skušal odpraviti ostanke [[Fevdalizem|fevdalizma]], ki so še vedno vztrajali v delih Francije, tako da je mnoge pripadnike plemstva prisilil, da so prebivali v njegovi razkošni [[Versajska palača|versajski palači]]. S tem mu je uspelo pomiriti aristokracijo, od katere jih je veliko sodelovalo v uporih Fronde v času njegove mladoletnosti. V Franciji je utrdil sistem absolutne monarhije, ki je trajal do francoske revolucije. Ludvik XIV. je uveljavil enotnost vere pod vodstvom Katoliške cerkve. Njegov preklic Nanteškega edikta je odpravil pravice [[Hugenoti|hugenotske]] protestantske manjšine in jih podvrgel valu preganjanj, s čimer so hugenote dejansko prisilili k izselitvi ali spreobrnitvi, s tem pa dejansko uničili francosko protestantsko skupnost. Med dolgo Ludvikovo vladavino je Francija postala vodilna evropska sila in se je redno bojevala. Konflikt s Španijo je zaznamoval njegovo celotno otroštvo, medtem ko se je Ludvik med svojo osebno vladavino boril v treh velikih celinskih spopadih proti močnim tujim zavezništvom: [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]], [[Devetletna vojna|devetletni vojni]] in [[Španska nasledstvena vojna|španski nasledstveni vojni]]. Poleg tega je Francija sodelovala v krajših vojnah, kot sta vojna devolucije in vojna reunionov. Vojskovanje je definiralo Ludvikovo zunanjo politiko, ki jo je gnala njegova osebna ambicija po slavi in ​​moči: »mešanica trgovine, maščevanja in pikiranja«.<ref>Nathan 1993, strani 633–649.</ref> Njegove vojne so do skrajnosti obremenile francoske vire, medtem ko se je v miru osredotočil na priprave na naslednjo vojno. Svoje diplomate je učil, da je njihova naloga ustvariti taktične in strateške prednosti za francosko vojsko.<ref name=":3">Nathan 1993, stran 633.</ref> Po smrti leta 1715 je Ludvik XIV. svojemu pravnuku in nasledniku [[Ludvik XV. Francoski|Ludviku XV.]] zapustil močno, a od vojne utrujeno kraljestvo, ki je bilo v velikih dolgovih po vojni za špansko nasledstvo, ki je divjala od leta 1701. Nekateri njegovi drugi pomembni dosežki vključujejo gradnjo prekopa [[Canal du Midi]], pokroviteljstvo umetnikov in ustanovitev Francoske akademije znanosti. == Zgodnja leta == [[File:Anonyme - Portrait du Dauphin 01.jpg|thumb|Ludvik XIV. kot majhen otrok, neznan avtor.]] [[File:Acte de naissance de Louis XIV 1738.jpg|thumb|right|upright|Vpis krsta Ludvika XIV. v krstno matično knjigo.]] Ludvik XIV. se je rodil 5. septembra 1638 v Château de Saint-Germain-en-Laye [[Ludvik XIII. Francoski|Ludviku XIII.]] in [[Ana Avstrijska|Ani Avstrijski]]. Poimenovali so ga Louis Dieudonné (''Ludvik, ki ga je dal Bog'')<ref>{{Navedi knjigo|title=La Provence mystique au XVIIe siècle: Antoine Yvan et Madeleine Martin|url=https://archive.org/details/laprovencemysti00bremgoog|last=Bremond|first=Henri|publisher=Plon-Nourrit|year=1908|location=Pariz|page=[https://archive.org/details/laprovencemysti00bremgoog/page/n411 381]-382}}</ref> in je od rojstva nosil tradicionalni naslov francoskih [[Prestolonaslednik|prestolonaslednikov]]: dofen (dauphin).<ref>Bluche 1990, stran 11.</ref> V času njegovega rojstva sta bila njegova starša poročena 23 let. Njegova mati je med letoma 1619 in 1631 štirikrat rodila mrtvorojenega otroka. Vodilni sodobniki so ga zato imeli za božji dar, njegovo rojstvo pa za božji čudež.<ref>Barentine 2016, stran 129.</ref> Ludvikov odnos z materjo je bil za tisti čas nenavadno ljubeč. Sodobniki in očividci so trdili, da je kraljica ves svoj čas preživela z Ludvikom.<ref>Panhuysen 2016, stran 26.</ref> Oba sta se zelo zanimala za hrano in gledališče, zato je zelo verjetno, da je Ludvik ta zanimanja razvil skozi tesni odnos z materjo. Ta dolgotrajen in ljubeč odnos je mogoče dokazati z odlomki v Ludvikovih dnevniških zapisih, kot so: :<blockquote>»Narava je bila odgovorna za prve vezi, ki so me vezale na mojo mamo. Toda navezanosti, ki so nastale pozneje zaradi skupnih lastnosti duha, je veliko težje prekiniti kot tiste, ki so nastale zgolj s krvjo.«<ref>Fraser 2006, strani 14–16.</ref></blockquote> Njegova mati je bila tista, ki je Ludviku dala vero v absolutno in božansko moč njegove monarhične vladavine.<ref>Petitfils 2002, strani 30–40.</ref> V otroštvu sta zanj skrbeli guvernanti Françoise de Lansac in Marie-Catherine de Senecey. Leta 1646 je [[Nicolas Villeroi]] postal učitelj mladega kralja. Ludvik XIV. se je spoprijateljil z Villeroievimi majhnimi otroki, zlasti s Françoisom Villeroiem, in je čas preživljal med [[Kraljeva palača, Pariz|pariško kraljevo palačo]] in bližnjim Hotelom de Villeroy. == Manjšina in fronda == === Nasledstvo prestola === Spomladi 1643 je kralj [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvik XIII.]] slutil bližajočo se smrt in se je odločil, da bo uredil svoje zadeve za svojega štiriletnega sina Ludvika XIV. Ker ni zaupal presoji svoje španske žene, kraljice Ane, za katero se je pričakovalo, da bo postala edina [[Regent|regentka]] Francije, je kralj odredil, da bo v imenu njegovega sina odločal regentski svet z Ano na čelu.<ref>Reinhardt 2016, stran 20.</ref> Ludvik XIII. je umrl 14. maja 1643. Kraljica Ana je 18. maja<ref>Kleinman 1985, stran 145.</ref> s pomočjo pariškega parlamenta, sodnega organa plemičev in visoke duhovščine,<ref>Bély 2001, stran 57.</ref> razveljavila oporoko svojega moža in postala edina regentka. Izgnala je moževa ministra Chavignyja in Bouthilierja ter za svojega ministra za zunanje zadeve imenovala grofa Brienna.<ref>Sonnino 1998, strani 217–218.</ref> Ana je imela trdno v rokah smer verske politike, dokler njen sin ni leta 1661 postal polnoleten. Za glavnega ministra je imenovala [[Giulio Raimondo Mazzarino|kardinala Mazarina]] in mu zaupala vsakodnevno vodenje politike. Nadaljevala je politiko svojega pokojnega moža in [[Armand Jean du Plessis de Richelieu|kardinala Richelieuja]], čeprav sta jo slednja hotela odstraniti od političnih zadev, da bi si priborila absolutno oblast v Franciji in zmago v tujini za svojega sina. Ana je Mazarina zaščitila tako, da je izgnala svoja privrženca, vojvodo Beauforta in Marijo de Rohan, ki sta leta 1643 skovala zaroto proti njemu.<ref>Petitfils 2002, strani 34–37.</ref> Najboljši primer dokaza Anine zvestobe Franciji je bilo njeno ravnanje z enim od Richelieujevih mož, kanclerjem [[Pierre Séguier|Pierrom Séguierjem]]. Séguier je Anno leta 1637 ostro zaslišal (kot "navadnega kriminalca", kot se je spominjala), potem ko je odkril, da je svojemu očetu v Španiji izdajala vojaške skrivnosti. Zato je bila Ana leta praktično v hišnem priporu. S tem, ko je učinkovitega Séguierja obdržala na njegovem položaju, je Ana žrtvovala lastna čustva za interese Francije in svojega sina Ludvika. Kraljica si je prizadevala za trajen mir med katoliškimi narodi, vendar šele po francoski zmagi nad njeno rodno Španijo. Delno katoliško je usmerila tudi francosko zunanjo politiko. To je čutila Nizozemska, francoska protestantska zaveznica, ki je leta 1648 s Španijo sklenila ločeni mir.<ref>Petitfils 2002, strani 29–36.</ref> Leta 1648 sta se Ana in Mazarin uspešno pogajala o [[Vestfalski mir|Vestfalskem miru]], ki je končal [[Tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]].<ref>Beem 2018, stran 83.</ref> Njegovi pogoji so zagotovili [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|nizozemsko neodvisnost]] od [[Španski imperij|Španije]], podelili nekaj avtonomije različnim nemškim knezom [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in Švedski podelili sedeže v [[Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)|cesarskem parlamentu]] ter ozemlja, ki so nadzorovala ustja rek [[Odra|Odre]], [[Laba|Labe]] in [[Vezera|Vezere]].<ref>Barentine 2016, stran 131.</ref> Francija je od poravnave imela največ koristi. Avstrija, ki ji je vladal [[Habsburžani|habsburški]] cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]], je Franciji odstopila vsa habsburška ozemlja in zahteve v [[Alzacija|Alzaciji]] ter priznala njeno dejansko suverenost nad tremi škofijami [[Metz]], [[Verdun, Meuse|Verdun]] in [[Toul]].<ref>Dvornik 1962, stran 456.</ref> Poleg tega so številne majhne nemške državice iskale francosko zaščito, saj so se želele osvoboditi habsburške nadvlade. To je prineslo ustanovitev [[Renska liga|Renske lige]] leta 1658, ki je še dodatno zmanjšala cesarsko moč. === Zgodnja dejanja === Ko se je tridesetletna vojna končala, je v Franciji izbruhnila državljanska vojna, znana kot [[fronda]]. Ta je dejansko preprečila Franciji, da bi izkoristila Vestfalski mir. Ana in Mazarin sta v veliki meri sledila politiki kardinala Richelieuja in krepila moč krone na račun plemstva in parlamentov. Ana se je bolj ukvarjala z notranjo politiko kot z zunanjimi zadevami. Bila je zelo ponosna kraljica, ki je vztrajala pri božanskih pravicah francoskega kralja.<ref>Kleinman 1985.</ref> [[File:Europe map 1648.PNG|thumb|Evropa po Vestfalskem miru leta 1648.]] Vse to jo je pripeljalo do tega, da je zagovarjala odločno politiko v vseh zadevah, povezanih s kraljevo avtoriteto, na način, ki je bil veliko bolj radikalen od tistega, ki ga je predlagal Mazarin. Kardinal je bil popolnoma odvisen od Anine podpore in je moral uporabiti ves svoj vpliv na kraljico, da bi ublažil nekatera njena radikalna dejanja. Ana je zaprla vsakega aristokrata ali člana parlamenta, ki je izpodbijal njeno voljo. Njen glavni cilj je bil prenesti na sina absolutno oblast v zadevah financ in pravosodja. Eden od voditeljev pariškega parlamenta, ki ga je zaprla, je umrl v zaporu.<ref>Petitfils 2002, strani 70–75.</ref> Frondeurji, politični dediči nezadovoljne fevdalne aristokracije, so si prizadevali zaščititi svoje tradicionalne fevdalne privilegije pred vse bolj centralizirano kraljevo vlado. Poleg tega so verjeli, da jim tradicionalni vpliv in oblast uzurpirajo nedavno oplemeniteni birokrati (Noblesse de Robe ali "plemstvo halje"), ki so upravljali kraljestvo in na katere se je monarhija vse bolj zanašala. To prepričanje je okrepilo nezadovoljstvo plemičev. Leta 1648 sta Ana in Mazarin poskušala obdavčiti člane pariškega parlamenta. Člani so zavrnili pokorščino in ukazali sežgati vse prejšnje kraljeve finančne odloke. Mazarin je na vztrajanje kraljice Ane po navdušenju nad zmago [[Ludvik II. Condéjski|Ludvika II. Condéjskega]] v bitki pri Lensu kot demonstracijo moči aretiral nekdanje člane parlamenta.<ref>Petitfils 2002, strani 80–85.</ref> Z Aninega vidika najpomembnejša aretacija je bila aretacija [[Pierre Broussel|Pierra Broussela]], enega najpomembnejših voditeljev pariškega parlamenta. [[File:Louis XIV en Jupiter, vainqueur de la Fronde.jpg|thumb|Portret Ludvika, zmagovalca fronde, iz leta 1655. Upodobljen je kot bog Jupiter.]] Ljudje v Franciji so se pritoževali nad širjenjem kraljeve oblasti, visoko stopnjo obdavčitve in zmanjšanjem avtoritete pariškega parlamenta ter drugih regionalnih predstavniških subjektov. Zaradi tega so v Parizu izbruhnili nemiri. Ana je bila pod močnim pritiskom prisiljena izpustiti Broussela. Poleg tega je v noči z 9. na 10. februar 1651, ko je bil Ludvik star dvanajst let, množica jeznih Parižanov vdrla v kraljevo palačo in zahtevala, da vidijo svojega kralja. Odpeljali so jih v kraljevo spalnico, kjer so opazovali Ludvika, ki se je pretvarjal, da spi, se pomirili in nato tiho odšli.<ref>Blanning 2008, stran 306.</ref> Grožnja kraljevi družini je Ano spodbudila, da je s kraljem in njegovimi dvorjani pobegnila iz Pariza. Kmalu zatem je sklenitev [[Vestfalski mir|Vestfalskega miru]] Condéjevi vojski omogočila, da se je vrnila, da bi pomagala Ludviku in njegovemu dvoru. Condéjeva družina je bila takrat blizu Ani, zato se je veliki grof strinjal, da ji bo pomagal pri poskusu obnovitve kraljeve oblasti.<ref>Petitfils 2002, strani 84–87.</ref> Kraljičina vojska pod vodstvom Condéja je napadla upornike v Parizu. Upornike je vodila Anina stara prijateljica [[Marie de Rohan]]. Beaufort, ki je pobegnil iz zapora, kamor ga je Ana zaprla pet let prej, je bil vojaški vodja v Parizu pod Contijevim nadzorom. Po nekaj bitkah je bil dosežen politični kompromis. Podpisali so [[Rueilski mir]] in dvor se je vrnil v Pariz. Na Annino žalost je bila njena delna zmaga odvisna od Condéja, ki je želel nadzorovati kraljico in uničiti Mazarinov vpliv. Condéja je sestra spodbudila, da se je obrnil proti kraljici. Potem ko je sklenila dogovor s svojo staro prijateljico Marie de Rohan, ki ji je uspelo vsiliti imenovanje [[Charles de l'Aubespine|Charlesa de l'Aubespinea]] za ministra za pravosodje, je Ana aretirala Condéja, njegovega brata [[Armand de Bourbon, princ Contijski|Armanda de Bourbona, princa Contijskega]] in moža njune sestre Anne Genevieve de Bourbon, vojvodinje Longuevillske. Te razmere niso trajale dolgo in Mazarinova nepriljubljenost je privedla do ustanovitve koalicije, ki sta jo vodili Marie de Rohan in vojvodinja Longuevillska. Ta aristokratska koalicija je bila dovolj močna, da je osvobodila prince, izgnala Mazarina in kraljici Ani naložila praktično hišni pripor. [[File:Louis XIV by Juste d'Egmont.jpg|left|thumb|Portret Justusa van Egmonta med letoma 1649 in 1652.]] Ludvik je bil priča vsem tem dogodkom, kar v veliki meri pojasni njegovo poznejše nezaupanje do Pariza in višje aristokracije.<ref>Petitfils 2002, strani 88–90, 91–98.</ref> »V nekem smislu se je Ludvikovo otroštvo končalo z izbruhom fronde. Ne le, da je življenje postalo negotovo in neprijetno – usoda, ki je doletela številne otroke vseh starosti – ampak je moral Ludvik zaupati svoji materi in Mazarinu politične in vojaške zadeve, ki jih ni mogel globlje razumeti.«<ref name=":0">Hatton 1972, stran 22.</ref> »Družinski dom je včasih postal skoraj zapor, ko je bilo treba Pariz zapustiti, ne v brezskrbnih izletih v druge gradove, temveč v ponižujočih begih.«<ref name=":0" /> Kraljeva družina je bila na ta način dvakrat izgnana iz Pariza, enkrat pa sta bila Ludvik XIV. in Ana aretirana v kraljevi palači v Parizu. Leta fronde so v Ludvika zasadila sovraštvo do Pariza in posledično odločenost, da se čim prej izselijo iz starodavne prestolnice in se nikoli več ne vrnejo.<ref>Hatton 1972, stran 31.</ref> Takoj, ko se je končala prva fronda (''Fronde parlementaire'', 1648–1649), se je začela druga (''Fronde des princes'', 1650–1653). Za razliko od prve so to drugo fazo upora višjega razreda zaznamovale zgodbe o umazanih spletkah in polovičarskem vojskovanju. Za aristokracijo je ta upor predstavljal protest za spremembo njihovega političnega statusa iz [[Vazal|vazalov]] v dvorjane. Vodili so ga najvišji francoski plemiči, med njimi Ludvikov stric [[Gaston, vojvoda Orléanski]], in sestrična Ana Marija Ludovika Orléanska, vojvodinja Montpensierska, znana kot ''la Grande Mademoiselle''. Uprli so se tudi krvni knezi, kot so Condé, njegov brat [[Armand Bourbonski, princ Contijski]], in njuna sestra vojvodinja Longuevillska, vojvode legitimnega kraljevega porekla, kot sta [[Henrik, vojvoda Longuevillski]], in [[François, vojvoda Beaufortski]]. V tej skupini so bili tudi tako imenovani "tuji princi", kot so [[Frédéric Maurice de La Tour d'Auvergne-Bouillon|Frédéric Maurice, vojvoda Bouillonski]], njegov brat [[Maršal Francije|maršal]] [[Henri Turenne|Turenne]] in [[Marie de Rohan]], vojvodinja Chevreuseja, ter potomci najstarejših francoskih družin, kot je [[François de La Rochefoucauld]]. Kraljica Ana je igrala najpomembnejšo vlogo pri porazu fronde, saj je želela prenesti absolutno oblast na svojega sina. Poleg tega večina knezov ni hotela imeti opravka z Mazarinom, ki je za več let odšel v izgnanstvo. Frondeurji so trdili, da delujejo v Ludvikovem imenu in v njegovem dejanskem interesu, s tem pa proti njegovi materi in Mazarinu. Kraljica Ana je imela zelo tesen odnos s kardinalom in mnogi opazovalci so verjeli, da je Mazarin postal Ludvikov očim s tajno poroko s kraljico Ano.<ref>Hatton 1972, stran 18.</ref> Vendar pa sta Ludvikova polnoletnost in kasnejše [[kronanje]] Frondeurjem odvzela izgovor za upor. Fronda je tako postopoma izgubljala zagon in se končala leta 1653, ko se je Mazarin zmagoslavno vrnil iz izgnanstva. Od takrat do svoje smrti je bil Mazarin odgovoren za zunanjo in finančno politiko brez konstantnega Aninega nadzora, saj ni bila več regentka.<ref>Petitfils 2002, strani 148–150.</ref> V tem obdobju se je Ludvik zaljubil v Mazarinovo nečakinjo [[Marie Mancini]], toda Ana in Mazarin sta kraljevo zaljubljenost končala tako, da sta Mancinijevo poslala stran od dvora, da bi se poročila v Italiji. Čeprav je bil Mazarin morda za kratek čas v skušnjavi, da bi svojo nečakinjo poročil s francoskim kraljem, je kraljica Ana temu absolutno nasprotovala. Svojega sina je želela poročiti s hčerko svojega brata, [[Filip IV. Španski|Filipa IV. Španskega]], tako iz dinastičnih kot političnih razlogov. Mazarin je kmalu podprl kraljičino stališče, ker je vedel, da je njena podpora njegovi moči in njegovi zunanji politiki odvisna od sklenitve miru s Španijo z močnega položaja in od španske poroke. Poleg tega Mazarinovi odnosi z Marie Mancini niso bili dobri in ji ni zaupal, da bi podprla njegova stališča. Vse Ludvikove solze in njegove prošnje matere niso prepričale, da bi si premislila. Španska poroka je bila zelo pomembna zaradi svoje vloge ob koncu vojne med Francijo in Španijo, saj bi številne zahteve in cilji Ludvikove zunanje politike za naslednjih 50 let temeljili na tej poroki. Obenem pa bi prav s to poroko španski prestol končno pripadal vladarski hiši Bourbonov.<ref>Bluche 1990, strani 128–129.</ref> == Osebna vladavina in reforme == === Odraslost in zgodnje reforme === [[File:Royal Monogram of King Louis XIV of France.svg|thumb|upright=0.45|Kraljevi monogram.]] Ludvik XIV je bil 7. septembra 1651 razglašen za polnoletnega. Po Mazarinovi smrti marca 1661 je Ludvik osebno prevzel vajeti vlade in presenetil svoj dvor z izjavo, da bo vladal brez glavnega ministra: :»Do tega trenutka sem z veseljem zaupal vodenje svojih zadev pokojnemu kardinalu. Zdaj je čas, da jih vodim sam. Vi [tajniki in ministri] mi boste pomagali s svojimi nasveti, ko jih bom prosil. Prosim in vam ukazujem, da ne zapečatite nobenih ukazov, razen na moj ukaz ... Ukazujem vam, da ne podpisujete ničesar, niti potnega lista ... brez mojega ukaza; da mi vsak dan osebno odgovarjate in da ne dajete prednosti nikomur.«<ref>{{Navedi splet|url=http://www.louis-xiv.de/index.php?id=30|title=Absolutism|accessdate=25. 11. 2025|website=Louis XIV - the Sun King}}</ref> Izkoristil je široko javno hrepenenje po miru in redu po desetletjih zunanjih in državljanskih sporov in kot mladi kralj utrdil osrednjo politično oblast na račun fevdalne aristokracije. Zgodovinar Chateaubriand je hvalil njegovo sposobnost izbiranja in spodbujanja nadarjenih ljudi in zapisal: »Iz Ludvikove grobnice se sliši glas genijev vseh vrst.«<ref>Dunlop 2000, stran xii.</ref> Ludvik je svojo vladavino začel z upravnimi in fiskalnimi reformami. Leta 1661 je bila zakladnica na robu bankrota. Da bi popravil situacijo, je Ludvik leta 1665 za generalnega nadzornika financ izbral [[Jean-Baptiste Colbert|Jean-Baptista Colberta]]. Vendar je moral Ludvik najprej nevtralizirati [[Nicolas Fouquet|Nicolasa Fouqueta]], mogočnega nadzornika financ. Čeprav se Fouquetove finančne indiskrecije niso bistveno razlikovale od Mazarinovih pred njim ali Colbertovih po njem, je njegova ambicija Ludvika skrbela. Kralja je bogato gostil v razkošnem gradu [[Graščina Vaux-le-Vicomte|Vaux-le-Vicomte]] in se bahal z bogastvom, ki bi ga težko nabral brez poneverbe vladnih sredstev. Zdele se je, da si Fouquet želi naslediti Mazarina in Richelieuja na oblasti, zato je indiskretno kupil in zasebno utrdil oddaljeni otok [[Belle-Île|Belle Île]]. Ta dejanja so zapečatila njegovo usodo. Fouqueta so obtožili poneverbe. Parlament ga je spoznal za krivega in obsodil na izgnanstvo, Ludvik pa je končno kazen spremenil v dosmrtno ječo. [[File:Colbert Presenting the Members of the Royal Academy of Sciences to Louis XIV in 1667.PNG|thumb|Člani [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] z Ludvikom leta 1667. V ozadju nov [[Observatorij Pariz|pariški observatorij]].]] Fouquetov padec je Colbertu dal proste roke pri zmanjševanju državnega dolga z učinkovitejšim obdavčenjem. Glavni davki so vključevali ''aides'' in ''douanes'' (v obeh primerih gre za [[Carinska služba|carino]]), ''gabelle'' (davek na sol) in ''taille'' (zemljiški davek). ''Taille'' se je sprva znižal, nekatere pogodbe o pobiranju davkov pa so bile prodane na dražbi, namesto da bi bile zasebno prodane peščici privilegirancev. Finančni uradniki so morali voditi redne račune, revidirati popise in odpravljati nepooblaščene izjeme: do leta 1661 je kralju pripadlo le 10 odstotkov dohodka iz kraljeve domene. Reforma nadvladala interesne skupine: ''taille'' so pobirali kronski uradniki, ki so si svoj položaj kupili po visoki ceni, kaznovanje zlorab pa je nujno znižalo vrednost nakupa. Kljub temu je Colbert dosegel odlične rezultate, saj se je primanjkljaj iz leta 1661 do leta 1666 spremenil v presežek, obresti na dolg pa so se zmanjšale z 52 milijonov na 24 milijonov livrov. Davek se je leta 1661 zmanjšal na 42 milijonov, leta 1665 pa na 35 milijonov, prihodki od posrednih davkov pa so se povečali z 26 milijonov na 55 milijonov. Prihodki kraljeve domene so se z 80.000 livrov leta 1661 povečali na 5,5 milijona leta 1671. Leta 1661 so prihodki znašali 26 milijonov britanskih funtov, od tega je 10 milijonov šlo v državno blagajno. Odhodki so znašali približno 18 milijonov funtov, kar je pustilo primanjkljaj v višini 8 milijonov. Leta 1667 so se neto prihodki povečali na 20 milijonov [[Funt šterling|funtov]], medtem ko so se odhodki zmanjšali na 11 milijonov, kar je predstavljalo presežek v višini 9 milijonov funtov. [[File:Description-de-l'entree-Du-Roy-et-de-la-Reyne-Paris MG 1114.tif|thumb|Gravura Ludvika XIV.]] Denar je bil bistven za reorganizacijo in povečanje vojske, prenovo Versaillesa in rastočo civilno upravo. Finance so bile vedno slabost francoske monarhije: pobiranje davkov je bilo drago in neučinkovito, neposredni davki so se zmanjševali, ko so prehajali skozi roke številnih vmesnih uradnikov, posredne davke pa so pobirali zasebni izvajalci, imenovani davčni kmetje, ki so ustvarjali lep dobiček. Glavna gospodarska slabost je izhajala iz starega dogovora med francosko krono in plemstvom: kralj je lahko brez soglasja zvišal davke narodu, če je le oprostil plemstvo. Neposredne davke so plačevali le "neprivilegirani" razredi, kar je pomenilo le kmete, saj si je večina meščanov na tak ali drugačen način prisvojila oprostitve. Sistem je celotno breme državnih stroškov prevalil na revne in nemočne. Po letu 1700 je bil kralj s podporo pobožne druge žene Madame de Maintenon odločen, da spremeni svojo fiskalno politiko. Čeprav je bil Ludvik pripravljen obdavčiti plemiče, se je bal političnih koncesij, ki bi jih zahtevali v zameno. Šele proti koncu svoje vladavine je v skrajni vojni stiski prvič v francoski zgodovini uvedel neposredne davke za aristokracijo. To je bil korak k enakosti pred zakonom in k zdravim javnim financam, čeprav so ga predvidljivo zmanjšale koncesije in oprostitve, ki so si jih z vztrajnimi prizadevanji priborili plemiči in meščani.<ref>Petitfils 2002, strani 250–253, 254–260.</ref> Ludvik in Colbert sta imela tudi obsežne načrte za rast francoske trgovine in obrtništva. Colbertova [[Merkantilizem|merkantilistična]] administracija je ustanovila nove industrije in spodbujala proizvajalce in izumitelje, kot so [[Lyon|lyonski]] proizvajalci svile in [[Manufaktura Gobelins|manufaktura tapiserij]] [[Manufaktura Gobelins|Gobelins]]. V Francijo je povabil proizvajalce in obrtnike z vse Evrope, kot so [[Murano|muranski]] steklarji, švedski železarji in nizozemski ladjedelničarji. Njegov cilj je bil zmanjšati uvoz, hkrati pa povečati francoski izvoz, s čimer bi zmanjšal neto odliv plemenitih kovin iz Francije. Ludvik je prek [[Michel de Tellier|Michela le Tellierja]] in njegovega sina Françoisa-Michela le Tellierja, naslednjega markiza de Louvois, uvedel reforme vojaške uprave. Pomagale so zajeziti neodvisnega duha plemstva in jim vsiliti red na dvoru in v vojski. Tako so minili časi, ko so generali zavlačevali vojno na mejah, se prepirali o prednostih in ignorirali ukaze prestolnice ter širšo strateško sliko, pri čemer je stara vojaška aristokracija (''noblesse d'épée'', plemstvo meča) monopolizirala višje vojaške položaje in višje čine. Louvois je moderniziral vojsko in jo reorganiziral v profesionalno, disciplinirano in dobro izurjeno silo. Bil je predan materialni blaginji in morali vojakov ter je celo poskušal voditi vojne kampanje. === Odnosi z glavnimi kolonijami === [[File:Jean Nocret - Louis XIV et la famille royale - Google Art Project.jpg|thumb|Ludvik in njegova družina na sliki Jeana Nocreta iz leta 1670. Upodobljeni so kot rimski bogovi. Od leve proti desni: Ludvikova teta Henriette-Marie; brat Filip, vojvoda Orleanski; vojvodovi hči Marie Louise Orleanska in žena Henriette-Anne Stuart; kraljica mati Ana Avstrijska; tri hčere Gastona, vojvode Orleanskega; Ludvik XIV.; dofen Ludvik; kraljica Marija Terezija; Anne Marie Louise Orleanska, imenovana velika gospodična.]] Ludvikove pravne reforme so bile uzakonjene z njegovimi številnimi Velikimi odloki. Pred tem je bila Francija mozaik pravnih sistemov s toliko tradicionalnimi pravnimi režimi, kot je bilo provinc, in dvema sočasno obstoječama pravnima sistemoma – običajnim pravom na severu in [[Rimsko pravo|rimskim civilnim pravom]] na jugu.<ref>Merryman 2007.</ref> Veliki odlok o civilnem postopku iz leta 1667, Ludvikov zakonik (''Code Louis''), je bil obsežen pravni zakonik, ki je uvedel enotno ureditev civilnega postopka po vsem kraljestvu. Med drugim je predpisoval krstne, poročne in mrliške zapise v državnih registrih, ne pa v cerkvenih, in strogo urejal pravico parlamentov do ugovorov.<ref>Antoine 1989, stran 33.</ref> Ludvikov zakonik je kasneje postal osnova za [[Code civil|Napoleonov zakonik]], ki je nato navdihnil številne sodobne pravne zakonike. Eden od bolj zloglasnih Ludvikovih odlokov je bil ''Veliki odlok o kolonijah'' iz leta 1685, ''Code Noir'' (''Črni zakonik''). Čeprav je dovoljeval suženjstvo, je poskušal to prakso humanizirati s prepovedjo ločevanja družin. Poleg tega so v kolonijah le rimokatoličani lahko imeli sužnje v lasti, ti pa so morali biti krščeni. Ludvik je vladal prek številnih svetov: * ''Conseil d'en haut'' ("Visoki svet", ki se je ukvarjal z najpomembnejšimi državnimi zadevami) – sestavljali so ga kralj, prestolonaslednik, generalni nadzornik financ in državni sekretarji, odgovorni za različne oddelke. Člani tega sveta so se imenovali državni ministri. * ''Conseil des dépêches'' ("Svet sporočil", ki se je ukvarjal z obvestili in upravnimi poročili iz provinc). * ''Conseil de Conscience'' ("Svet vesti", ki se je ukvarjal z verskimi zadevami in škofovskimi imenovanji). * ''Conseil royal des finances'' (»Kraljevi finančni svet«) na čelu s šefom finančnega sveta (v večini primerov častno mesto) – to je bilo eno redkih mest v svetu, ki so pripadala visoki aristokraciji.<ref>Petitfils 2002, strani 223–225.</ref> == Zgodnje vojne == === Španija === [[File:Louis XIV by Robert Nanteuil 1670.jpeg|thumb|left|upright|Graviran portret Ludvika XIV. iz leta 1670, delo Roberta Nanteuila.]] [[File:Gentlemen here is the King of Spain.jpg|thumb|Ludvik XIV. predstavlja vnuka kot španskega kralja Filipa V.]] Smrt Ludvikovega strica po materini strani, španskega kralja [[Filip IV. Španski|Filipa IV.]], leta 1665 je sprožila [[Devolucijska vojna|devolucijsko vojno]]. Leta 1660 se je Ludvik poročil z najstarejšo hčerko Filipa IV., Marijo Terezijo, kar je bila ena od določb Pirenejske pogodbe iz leta 1659.<ref name=":1">Wolf 1968, stran 117.</ref> Zakonska pogodba je določala, da se mora Marija Terezija odpovedati vsem zahtevam po španskem ozemlju zase in za vse svoje potomce.<ref name=":1" /> Mazarin in Lionne pa sta odpoved pogojevala s polnim plačilom španske dote v višini 500.000 ekujev.<ref>Dunlop 2000, stran 54.</ref> Dota ni bila nikoli plačana in je kasneje odigrala vlogo pri prepričevanju bratranca po materini strani, [[Karel II. Španski|Karla II. Španskega]], da je svoje cesarstvo zapustil Filipu, vojvodi Anžujskemu (kasneje [[Filip V. Španski|Filipu V. Španskemu]]), vnuku Ludvika XIV. in Marije Terezije. [[Devolucijska vojna]] se ni osredotočala na neplačilo dote, je pa to Ludvik XIV. uporabil kot izgovor za razveljavitev odpovedi Marije Terezije njenim zahtevam in mu je dovolil, da je zemljišče "prešlo" v njegovo korist. V [[Vojvodina Brabant|Brabantu]] (sporno ozemlje) otroci iz prvih zakonov tradicionalno niso bili prikrajšani zaradi ponovnih porok svojih staršev in so še vedno dedovali premoženje. Ludvikova žena je bila hči Filipa IV. iz prvega zakona, medtem ko je bil novi španski kralj Karel II. njegov sin iz poznejšega zakona. Tako naj bi Brabant "prešel" v last Marije Terezije, kar je upravičilo napad Francije na Špansko Nizozemsko. === Odnos z Nizozemsko === [[File:Louis XIV crosses the Rhine at Lobith - Lodewijk XIV trekt bij het Tolhuis bij Lobith de Rijn over, 12 juni 1672 (Adam Frans van der Meulen).jpg|thumb|right|250px|Bitka pri Tolhuisu, Ludvik prečka Ren pri Lobithu 12. junija 1672. Slika se nahaja v Rijksmuseumu v Amsterdamu.]] Med [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|nizozemsko osamosvojitveno vojno]] s Španijo je Francija podpirala [[Republika Nizozemska|Nizozemsko republiko]] kot del splošne politike nasprotovanja habsburški oblasti. [[Johan de Witt]], nizozemski voditelj med letoma 1653 in 1672, je to dojemal kot ključnega pomena za nizozemsko varnost in protiutež svojim domačim [[Oranski knez|oranžističnim]] nasprotnikom. Ludvik je nudil podporo v drugi angleško-nizozemski vojni med letoma 1665 in 1667, vendar je izkoristil priložnost za začetek [[Devolucijska vojna|devolucijske vojne]] leta 1667. Ta je zajela [[Franche-Comté]] in velik del španske Nizozemske. Francoska širitev na tem območju je bila neposredna grožnja nizozemskim gospodarskim interesom.<ref>Israel 1990, strani 197–199.</ref> Nizozemci so začeli pogovore s [[Karel II. Angleški|Karlom II. Angleškim]] na skupni diplomatski fronti proti Franciji, kar je vodilo do trojne zveze med Anglijo, Nizozemsko in Švedsko. Grožnja eskalacije in tajne pogodbe o delitvi španskih posesti s cesarjem [[Leopold I. Habsburški|Leopoldom]], drugim pomembnim pretendentom za španski prestol, je Ludvika prisilila, da se je odpovedal številnim svojim pridobitvam v [[Aachenski mir (1668)|Aachenskem miru]] leta 1668.<ref>Hutton 1986, strani 299-300.</ref> Ludvik se ni preveč zanašal na svoj dogovor z Leopoldom in ker je bilo zdaj jasno, da so si francoski in nizozemski cilji v neposrednem nasprotju, se je odločil, da najprej premaga republiko, nato pa zaseže špansko Nizozemsko. To je zahtevalo razpad trojne zveze. Švedski je plačal, da je ostala nevtralna. Leta 1670 je s Karlom podpisal tajno pogodbo iz Doverja, anglo-francosko zavezništvo proti Nizozemski republiki. Maja 1672 je Francija napadla republiko, ki sta jo podpirala Münster in volilni okraj Köln.<ref>Lynn 1999, strani 109-110.</ref> [[File:Louis XIV, King of France, after Lefebvre - Les collections du château de Versailles.jpg|thumb|left|200px|Ludvikov portret iz leta 1670, avtor [[Claude Lefèbvre]].]] Hitro francosko napredovanje je privedlo do državnega udara, ki je strmoglavil De Witta in pripeljal na oblast [[Viljem III. Oranski|Viljema III. Oranskega]]. Leopold je francosko širitev v Porenje videl kot vse večjo grožnjo, zlasti po tem, ko so leta 1670 zavzeli strateško pomembno vojvodino Loreno. Možnost nizozemskega poraza je Leopolda pripeljala do zavezništva z Brandenburgom-Prusijo 23. junija, nato pa še do novega z Nizozemsko republiko 25. junija.<ref>McKay 1997, stran 206.</ref> Čeprav je bil Brandenburg junija 1673 iz vojne prisiljen izstopiti z Vossemsko pogodbo, so avgusta Nizozemci, Španija, cesar Leopold in vojvoda Lorenski sklenili protifrancosko zavezništvo.<ref>Young 2004, stran 133.</ref> Francosko zavezništvo je bilo v Angliji zelo nepriljubljeno, še bolj pa po razočarajočih bitkah proti floti Michiela de Ruyterja. Karel II. Angleški je februarja 1674 sklenil mir z Nizozemci v Westminstrski pogodbi. Vendar so imele francoske vojske pred nasprotniki znatne prednosti: nedeljivo poveljstvo, nadarjene generale, kot so Turenne, Condé in Luksemburg, ter precej boljšo logistiko. Reforme, ki jih je uvedel Louvois, vojni minister, so pomagale ohraniti velike poljske vojske, ki jih je bilo mogoče mobilizirati veliko hitreje, kar jim je omogočilo, da so zgodaj spomladi začele ofenzivo, preden so bili njihovi nasprotniki pripravljeni.<ref>Black 2001, strani 97-99.</ref> Francozi so se bili kljub temu prisiljeni umakniti iz večine Nizozemske republike, kar je Ludvika globoko pretreslo. Za nekaj časa se je umaknil v [[Château de Saint-Germain-en-Laye|St. Germain]], kjer ga nihče, razen nekaj bližnjih sodelavcev, ni smel motiti.<ref>Panhuysen 2009, strani 396-398.</ref> Francoske vojaške prednosti so jim omogočile, da so obdržali svoje položaje v Alzaciji in na Španskem Nizozemskem, medtem ko so ponovno zavzeli Franche-Comté. Do leta 1678 je medsebojna izčrpanost privedla do Nijmegenske pogodbe, ki je bila na splošno rešena v korist Francije in je Ludviku omogočila posredovanje v skandijanski vojni. Kljub vojaškemu porazu si je njegova zaveznica Švedska povrnila velik del tega, kar je izgubila s pogodbami iz leta 1679 iz Saint-Germain-en-Laye, Fontainebleauja in Lunda, ki so bile vsiljene Danski-Norveški in Brandenburgu.<ref>Frost 2000, stran 213.</ref> Vendar sta Ludvikova dva glavna cilja, uničenje Nizozemske republike in osvojitev Španske Nizozemske, propadla.<ref>Panhuysen 2009, stran 451.</ref> Ludvik je bil na vrhuncu svoje moči, vendar za ceno združevanja svojih nasprotnikov. To se je stopnjevalo z nadaljnjo širitvijo. Leta 1679 je odpustil svojega zunanjega ministra Simona Arnaulda, markiza de Pomponne, ker naj bi ta preveč popustil zaveznikom. Ludvik je ohranil moč svoje vojske, vendar se je v svoji naslednji seriji ozemeljskih zahtev izogibal uporabi zgolj vojaške sile. Namesto tega jo je kombiniral s pravnimi vzvodi v svojih prizadevanjih za povečanje meja svojega kraljestva. Sodobne pogodbe so bile namerno dvoumno formulirane. Ludvik je ustanovil zbornico Reuniona, da bi določil polni obseg svojih pravic in obveznosti v skladu s temi pogodbami. Mesta in ozemlja, kot sta [[Luksemburg]] in Casale, so bila cenjena zaradi svojih strateških položajev na meji in dostopa do pomembnih vodnih poti. Ludvik si je prizadeval tudi za osvojitev [[Strasbourg|Strasbourga]], pomembnega strateškega prehoda na levem bregu Rena in takrat svobodnega cesarskega mesta [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], ki ga je skupaj z drugimi ozemlji priključil leta 1681. Čeprav je bil Strasbourg del Alzacije, ni bil del habsburške Alzacije in zato v Vestfalskem miru ni bil odstopljen Franciji. Po teh priključitvah je Španija napovedala in začela novo vojno. Vendar so bili Španci hitro poraženi, saj jih je cesar (ki je imel delo z [[Velika turška vojna|veliko turško vojno]]) zapustil, Nizozemci pa so jih le minimalno podpirali. Z ratisbonskim premirjem leta 1684 se je bila Španija prisiljena za 20 let sprijazniti s francosko okupacijo večine osvojenih ozemelj.<ref>Lynn 1999, strani 161-171.</ref> Ludvikova politika je morda Francijo v času njegove vladavine dvignila do največje velikosti in moči, vendar je hkrati odtujila velik del Evrope. To slabo javno mnenje so še poslabšale francoske akcije ob berberski obali in v Genovi. Najprej je Ludvik bombardiral [[Alžir]] in [[Tripolis]], dve berberski piratski trdnjavi, da bi dosegel ugodno pogodbo in osvoboditev krščanskih sužnjev. Nato je bil leta 1684 proti Genovi izveden kazenski napad kot povračilo za njeno podporo Španiji v prejšnjih vojnah. Čeprav so se Genovežani vdali in je dož vodil uradno odpravo z namenom opravičila v Versailles, si je Francija pridobila sloves brutalnosti in arogance. Evropski strah pred naraščajočo francosko močjo in spoznanje o obsegu učinka dragonad (o katerem bo govora v nadaljevanju) sta mnoge države pripeljala do tega, da so opustile zavezništva s Francijo.<ref>Merriman 2019, stran 319.</ref> Zato je Francija do konca osemdesetih let 17. stoletja postajala vse bolj izolirana v Evropi. === Odnosi z neevropskimi državami in kolonijami === [[File:Ambassade Perse auprès de Louis XIV.jpg|thumb|Obisk perzijske delegacije sultana Hoseina pri Ludviku leta 1715. Delo ''Ambassade de Perse auprès de Louis XIV.'' studia Antoinea Coypela.]] Med Ludvikovo vladavino so se francoske kolonije v Afriki, Ameriki in Aziji pomnožile, francoski raziskovalci pa so dosegli pomembna odkritja v Severni Ameriki. Leta 1673 sta [[Louis Jolliet]] in [[Jacques Marquette]] odkrila reko [[Misisipi]]. Leta 1682 je [[René Robert Cavelier, Sieur de La Salle|René-Robert Cavelier,]] [[René Robert Cavelier, Sieur de La Salle|Sieur de La Salle]], sledil Misisipiju do [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]] in v Ludvikovem imenu zahteval obsežno porečje Misisipija ter ga poimenoval [[Louisiana (Nova Francija)|Louisiana]]. Francoske trgovske postojanke so bile ustanovljene tudi v Indiji, v Chandernagoreju in Pondicherryju, ter v Indijskem oceanu na otoku [[Reunion|Île Bourbon]]. V teh regijah sta se Ludvik in Colbert lotila obsežnega programa arhitekture in urbanizma, ki naj bi odražal slog Versaillesa in Pariza ter »slavo« kraljestva.<ref>Bailey 2018, stran 14.</ref> [[File:SiameseEmbassyToLouisXIV1686NicolasLarmessin.jpg|thumb|left|Delegacija siamskega kralja Naraia pri Ludviku leta 1686, ki jo je vodil [[Kosa Pan]]. Avtor Nicolas Larmessin.]] Medtem so bili vzpostavljeni diplomatski odnosi z oddaljenimi državami. Leta 1669 je Sulejman Aga vodil [[Osmansko cesarstvo|osmansko]] delegacijo, da bi oživil staro francosko-osmansko zavezništvo.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Ottoman Empire and the World Around It|last=Faroqhi|first=Duraiya|publisher=Bloomsbury Academic|year=2006|isbn=978-1-8451-1122-9|page=73}}</ref> Nato je leta 1682, po sprejemu maroškega veleposlaništva Mohameda Tenima v Franciji, maroški sultan [[Mulaj Ismail]] dovolil francoskim konzularnim in trgovskim ustanovam delovanje v svoji državi.<ref>Bluche 1986, stran 439.</ref> Leta 1699 je Ludvik ponovno sprejel maroškega veleposlanika Abdallaha bin Aišo, leta 1715 pa perzijsko veleposlaništvo pod vodstvom Mohameda Reze Bega. [[Siam]] je leta 1684 poslal veleposlaniško delegacijo, na katero so Francozi naslednje leto veličastno odgovorili pod vodstvom Alexandra, Chevalierja de Chaumonta. Temu je sledil še en obisk siamske delegacije pod vodstvom Kose Pana, ki je bil leta 1686 v Versaillesu odlično sprejet. Ludvik je nato leta 1687 poslal novo veleposlaniško delegacijo pod vodstvom Simona de la Loubèra, francoski vpliv na siamskem dvoru pa se je okrepil, tako da je Siam Franciji podelil Mergui kot pomorsko oporišče. Vendar pa so smrt Naraija, kralja Ayutthaye, usmrtitev njegovega profrancoskega ministra Constantina Phaulkona in obleganje Bangkoka leta 1688 končali to obdobje francoskega vpliva.<ref>Keay 1994, strani 201-204.</ref> Tudi Francija je poskušala aktivno sodelovati v jezuitskih misijah na Kitajskem. Da bi tam prekinil portugalsko prevlado, je Ludvik leta 1685 na dvor cesarja [[Kangši|Kangšija]] poslal jezuitske misijonarje: Jeana de Fontaneyja, Joachima Bouveta, Jean-Françoisa Gerbillona, ​​Louisa Le Comteja in Clauda de Visdelouja.<ref>Pagani 2001, stran 182.</ref> Ludvik je leta 1684 v Versaillesu sprejel tudi kitajskega jezuita Michaela Shen Fu-Tsunga.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Meeting of Eastern and Western Art|last=Sullivan|first=Michael|publisher=University of California Press|year=1989|isbn=978-0-5202-1236-7|page=98}}</ref> Obenem je bil Kitajec Ludvikov knjižničar in prevajalec Arcadio Huang.<ref>Barnes 2005, stran 85.</ref><ref>Mungello 2005, stran 125.</ref> == Višek moči == === Centralizacija moči === [[File:Charles Le Brun - Louis XIV - WGA12539.jpg|left|thumb|Ludvikov portret s sivim pastelom na papirju avtorja Charlesa Le Bruna iz leta 1667, sedaj v muzeju Louvre.]] Do začetka osemdesetih let 17. stoletja je Ludvik močno okrepil francoski vpliv v svetu. V državi je uspešno povečal vpliv krone in njeno avtoriteto nad cerkvijo in aristokracijo, s čimer je utrdil absolutno monarhijo v Franciji. Ludvik je sprva podpiral tradicionalni [[galikanizem]], ki je omejeval [[Papež|papeško]] oblast v Franciji, in novembra 1681 sklical skupščino francoske duhovščine. Pred razpustitvijo osem mesecev pozneje je skupščina sprejela ''Deklaracijo francoske duhovščine'', ki je povečala kraljevo oblast na račun papeške moči. Brez kraljeve odobritve škofi niso mogli zapustiti Francije in pritožbe papežu niso bile mogoče. Poleg tega vladnih uradnikov ni bilo mogoče izobčiti zaradi dejanj, storjenih pri opravljanju njihovih dolžnosti. Čeprav kralj ni mogel sprejemati cerkvenih zakonov, so bili vsi papeški predpisi brez kraljeve privolitve v Franciji neveljavni. Ni presenetljivo, da je papež ''Deklaracijo'' zavrnil.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/09371a.htm|title=Louis XIV|accessdate=21. 4. 2026|website=Catholic Encyclopedia}}</ref> [[File:Louis14-Versailles1685.jpg|thumb|Ludvik sprejema genovskega doža v Versaillesu 15. maja 1685 po bombardiranju Genove. Avtor Claude Guy Halle.]] Z namestitvijo plemičev na svoj dvor v Versaillesu je Ludvik dosegel večji nadzor nad francosko aristokracijo. Po besedah ​​zgodovinarja Philipa Mansela je kralj palačo spremenil v: "neustavljivo kombinacijo trga poročnih ponudb, zaposlitvene agencije in zabavne prestolnice aristokratske Evrope, ki se je ponašala z najboljšim gledališčem, opero, glasbo, igrami na srečo, seksom in (najpomembneje) lovom."<ref>Philip Mansel, King of the World: The Life of Louis XIV (2020); citirano v Tim Blanning, "Solar Power," The Wall Street Journal, 17 October 2020, stran C9.</ref> Zgrajena so bila stanovanja za tiste, ki so se bili pripravljeni pokoriti kralju.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=-EM_AAAAYAAJ|title=The Memoirs of the Duke de Saint-Simon on the Reign of Louis XIV. and the Regency|accessdate=22. 4. 2026}}</ref> Vendar pa so bile pokojnine in privilegiji, potrebni za življenje v slogu, primernem njihovemu rangu, mogoči le s stalnim streženjem Ludviku.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.fordham.edu/HALSALL/mod/17stsimon.html|title=Modern History Sourcebook: Duc de Saint-Simon: The Court of Louis XIV|accessdate=22. 4. 2026|website=Internet Modern History Sourcebook|archive-date=2008-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20080410084543/http://www.fordham.edu/HALSALL/mod/17stsimon.html|url-status=bot: unknown}}</ref> V ta namen je bil ustvarjen dovršen dvorni ritual, v katerem je kralj postal središče pozornosti in ga je javnost opazovala ves dan. Z odličnim spominom je Ludvik lahko videl, kdo ga spremlja na dvoru in kdo je odsoten, kar je olajšalo poznejšo razdelitev uslug in položajev. Drugo orodje, ki ga je Ludvik uporabljal za nadzor nad svojim plemstvom, je bila cenzura, ki je pogosto vključevala odpiranje pisem, da bi ugotovil mnenje njihovega avtorja o vladi in kralju.<ref name=":2" /> Še več, z zabavo, vtisom in udomačevanjem z ekstravagantnim razkošjem in drugimi motnjami Ludvik ni le gojil javnega mnenja o sebi, temveč je tudi poskrbel, da je aristokracija ostala pod njegovim drobnogledom. Ludvikova ekstravaganca v Versaillesu je segala daleč preko okvirov dovršenih dvornih ritualov. Od portugalskega kralja je kot darilo prejel [[Afriški slon|afriškega slona]].<ref>{{Navedi splet|url=http://quod.lib.umich.edu/d/did/did2222.0000.944/--elephant?rgn=main;view=fulltext|title=Elephant|accessdate=23. 4. 2026|website=Encyclopedia of Diderot & d'Alembert Collaborative Translation Project|last=Daubenton|first=Louis-Jean-Marie}}</ref> Vodilne plemiče je spodbujal, naj živijo v Versaillesu. To jim je skupaj s prepovedjo zasebnih vojsk preprečilo, da bi preživljali čas na svojih posestvih in v svojih regionalnih oporiščih moči, od koder so zgodovinsko vodili lokalne vojne in načrtovali odpor proti kraljevi oblasti. Ludvik je tako staro vojaško aristokracijo ("plemstvo meča") prisilil in zapeljal, da je postala njegov ceremonialni dvor, kar je še dodatno oslabilo njihovo moč. Na njihovo mesto je postavil preproste ljudi ali novejšo plemiško birokratsko aristokracijo ("plemstvo halje"). Presodil je, da kraljeva oblast zanesljiveje uspeva, če ti možje zasedejo visoke izvršilne in upravne položaje, ker jih je bilo lažje odpustiti kot plemiče starodavnega rodu in utrjenega vpliva. Domneva se, da je Ludvikova politika temeljila na njegovih izkušnjah med Frondo, ko so moški visokega rodu zlahka prevzeli vodenje upora proti svojemu kralju, ki je bil pravzaprav sorodnik nekaterih izmed njih. Ta zmaga nad plemstvom je tako morda zagotovila konec večjih državljanskih vojn v Franciji vse do francoske revolucije približno stoletje pozneje. === Francija kot središče vojskovanja === [[File:De-La-Torre-Jean-Du-Mont--Mémoires MG 0958.tif|thumb|Ludvik XIV.]] Pod Ludvikom je bila Francija vodilna evropska sila in večina vojn se je vrtela okoli njene agresivnosti. Nobena evropska država je ni presegla po številu prebivalcev in nihče se ni mogel kosati z njenim bogastvom, osrednjo lego in zelo močno profesionalno vojsko. Francija se je v veliki meri izognila uničenju tridesetletne vojne. Med njene slabosti sta spadala neučinkovit finančni sistem, ki je težko financiral njene vojaške podvige, in nagnjenost večine drugih sil, da se združijo proti njej. Med Ludvikovo vladavino se je Francija bojevala v treh večjih vojnah: [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]], [[Devetletna vojna|devetletni vojni]] in [[Španska nasledstvena vojna|španski nasledstveni vojni]]. Bila sta tudi dva manjša konflikta: [[devolucijska vojna]] in združitvena vojna.<ref>Lynn 1999, stran 46.</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=How Louis XIV Survived His Hegemonic Bid: The Lessons of the Sun King's War Termination|last=Motin|first=Dylan|publisher=Anthem Press|year=2025|isbn=978-1-8399-9613-9|location=London|page=9-17}}</ref> Vojne so bile zelo drage, a so opredelile zunanjo politiko Ludvika XIV., njegova osebnost pa je oblikovala njegov pristop. Ludvik, ki ga je gnala »mešanica trgovanja, maščevanja in jeze«, je čutil, da je vojna idealen način za povečanje njegove slave. V mirnem času se je osredotočil na priprave na naslednjo vojno. Svoje diplomate je učil, da je njihova naloga ustvariti taktične in strateške prednosti za francosko vojsko.<ref name=":3" /> Do leta 1695 je Francija ohranila velik del svoje prevlade, vendar je izgubila nadzor nad morji v korist Anglije in Nizozemske, večina držav, tako protestantskih kot katoliških, pa je bila združenih v zavezništvu proti njej. [[Sébastien Le Prestre de Vauban]], vodilni francoski vojaški strateg, je leta 1689 Ludvika opozoril, da je sovražno zavezništvo na morju premočno. Priporočil je, da se Francija bori proti temu tako, da francoskim trgovskim ladjam dovoli, da zasežejo in prevzamejo sovražne trgovske ladje, hkrati pa se izogiba svojim mornaricam: :"Francija ima za svoje deklarirane sovražnike Nemčijo in vse države, ki jih objema; Španijo z vsemi njenimi odvisnimi ozemlji v Evropi, Aziji, Afriki in Ameriki; savojskega vojvodo [v Italiji], Anglijo, Škotsko, Irsko in vse njihove kolonije v Vzhodni in Zahodni Indiji; in Nizozemsko z vsemi njenimi posestmi na štirih koncih sveta, kjer ima velike ustanove. Francija ima ... nedeklarirane sovražnike, sovražne in zavistne do njene veličine, Dansko, Švedsko, Poljsko, Portugalsko, Benetke, Genovo in del Švicarske konfederacije, vse te države pa na skrivaj pomagajo francoskim sovražnikom z vojaki, ki jim jih najamejo, z denarjem, ki jim ga posojajo, ter z zaščito in kritjem njihove trgovine."<ref>Symcox 1974, strani 236-237.</ref> Vauban je bil pesimističen glede tako imenovanih francoskih prijateljev in zaveznikov: :"Za mlačne, nekoristne ali nemočne prijatelje ima Francija papeža, ki je do tega ravnodušen; angleškega kralja [<nowiki/>[[Jakob II. Angleški|Jakoba II.]]], izgnanega iz svoje države; velikega vojvodo Toskane; vojvode Mantove, Modene in Parme [vsi v Italiji]; in drugo frakcijo Švicarjev. Nekateri od teh so pogreznjeni v mehkobo, ki izhaja iz let miru, drugi pa so v svojih čustvih hladni ... Angleži in Nizozemci so glavni stebri zavezništva. Podpirajo ga tako, da se vojskujejo proti nam v sodelovanju z drugimi silami, in ga ohranjajo z denarjem, ki ga vsako leto plačujejo ... zaveznikom ... Zato se moramo zateči k piratstvu kot metodi vodenja vojne, ki je najbolj izvedljiva, preprosta, poceni in varna ter ki bo državo najmanj stala, še toliko bolj, ker kralj, ki ne tvega praktično ničesar, ne bo občutil nobenih izgub ... To bo obogatilo državo, usposobilo veliko dobrih častnikov za kralja in v kratkem času prisililo njegove sovražnike, da bodo prosili za mir."<ref>Symcox 1974, strani 237 in 242.</ref> == Fontainebleaujski edikt == [[File:S21c.jpg|thumb|left|Ludvik XIV. leta 1685, ko je preklical Nantski edikt.]] Ludvik se je odločil preganjati protestante in preklicati [[Nantski edikt]] iz leta 1598, ki je hugenotom podelil politično in versko svobodo. Vztrajanje protestantizma je videl kot sramoten opomin na kraljevo nemoč. Navsezadnje je bil edikt pragmatičen konsenz njegovega dedka [[Henrik IV. Francoski|Henrika IV.]], s katero je končal dolgoletne [[francoske verske vojne]]. Dodaten dejavnik v Ludvikovem razmišljanju je bilo prevladujoče takratno evropsko načelo zagotavljanja družbeno-politične stabilnosti, ''cuius regio, eius religio'' ("''čigar kraljestvo, njegova vera''"), ideja, da bi morala biti vera vladarja vera kraljestva (kot je bilo prvotno potrjeno v srednji Evropi v [[Augsburški verski mir|Augsburškem miru]] leta 1555).<ref>Sturdy 1998, strani 89-99.</ref> Ludvik je v odgovor na peticije sprva izključil protestante iz položajev, omejil srečanja sinod, zaprl cerkve zunaj območij, določenih z ediktom, prepovedal protestantske pridigarje na prostem in prepovedal domače protestantske migracije. Prav tako je prepovedal mešane poroke med protestanti in katoličani, ki so jim nasprotovale tretje osebe, spodbujal verske misije pri protestantih in nagrajeval spreobrnjence v katolicizem.<ref>Sturdy 1998, strani 92-93.</ref> Ta diskriminacija ni naletela na večji odpor protestantov in prihajalo je do njihovih stalnih spreobrnjenj, zlasti med plemiškimi elitami. Leta 1681 je Ludvik dramatično okrepil preganjanje protestantov. Načelo ''cuius regio, eius religio'' je na splošno pomenilo tudi, da so se podložniki, ki se niso želeli spreobrniti, lahko izselili, vendar je Ludvik izseljevanje prepovedal in dejansko vztrajal, da se morajo vsi protestanti spreobrniti. Drugič, na predlog Renéja de Marillaca in markiza Louvoisa je začel nameščati dragone v protestantske domove. Čeprav je bilo to v okviru njegovih zakonskih pravic, so dragonade protestantom povzročale hude finančne obremenitve in grozljive zlorabe. Spreobrnilo se je med 300.000 in 400.000 hugenotov, saj je to pomenilo finančne nagrade in oprostitev od dragonad.<ref>Sturdy 1998, stran 96.</ref> [[File:Le Dragon missionnaire.jpg|thumb|Protestantski kmetje oz. kamisardi so se uprli dragonadam (spreobrnitvam, ki so jih uveljavljali vojaki, označeni kot "misijonarji v škornjih"), ki so sledile Fontainebleaujskemu ediktu.]] 15. oktobra 1685 je Ludvik izdal Fontainebleaujski edikt, v katerem je navedel odvečnost privilegijev za protestante glede na njihovo pomanjkanje po obsežnih spreobrnjenjih. Fontainebleaujski edikt je razveljavil Nantski edikt in odpravil vse privilegije, ki so iz njega izhajali.<ref name=":4" /> S svojim odlokom Ludvik ni več toleriral obstoja protestantskih skupin, pastorjev ali cerkva v Franciji. Gradnja novih cerkva je bila prepovedana, obstoječe pa so bile porušene. Pastorji so se lahko odločili za izgnanstvo ali posvetno življenje. Tiste protestante, ki so se upirali spreobrnjenju, so zdaj prisilno krstili v ustaljeno cerkev.<ref>Nolan 2008, stran 132.</ref> Zgodovinarji so razpravljali o Ludvikovih razlogih za izdajo Fontainebleaujskega edikta. Morda je želel pomiriti [[Papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], s katerim so bili odnosi napeti in čigar pomoč je bila potrebna za določitev izida nasledstvene krize v volilnem okraju Köln. Morda je deloval tako tudi zato, da bi zasenčil cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I.]] in si povrnil mednarodni ugled, potem ko je slednji brez Ludvikove pomoči premagal Turke. Morda pa je preprosto želel končati preostale delitve v francoski družbi, ki so segale v čas verskih vojn, tako da bi izpolnil svojo prisego ob kronanju o izkoreninjenju krivoverstva.<ref>Sturdy 1998, strani 96-97.</ref><ref>Bluche 1986, strani 20-21.</ref> Mnogi zgodovinarji so Fontainebleaujski edikt označili kot hudo škodljiv za Francijo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bartleby.com/65/lo/Louis14Fr.html|title=Louis XIV, king of France|accessdate=29. 4. 2026|website=The Columbia Encyclopedia|archive-date=2008-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20080107232540/http://www.bartleby.com/65/lo/Louis14Fr.html|url-status=bot: unknown}}</ref> V podporo temu navajajo izselitev približno 200.000 visoko usposobljenih hugenotov (približno četrtina protestantskega prebivalstva oziroma 1 % francoskega prebivalstva), ki so kljubovali kraljevim odlokom in pobegnili iz Francije v različne protestantske države, s čimer so oslabili francosko gospodarstvo in obogatili gospodarstvo v protestantskih državah. Po drugi strani pa nekateri zgodovinarji to vidijo kot pretiravanje. Trdijo, da se je večina francoskih uglednih protestantskih poslovnežev in industrialcev spreobrnila v katolicizem in tam ostala.<ref>Sturdy 1998, stran 98.</ref> Gotovo je, da so bili odzivi na edikt mešani. Čeprav so francoski katoliški voditelji slavili, se je papež Inocenc XI. še vedno prepiral z Ludvikom glede galikanizma in kritiziral uporabo nasilja. Protestanti po vsej Evropi so bili zgroženi nad ravnanjem s svojimi soverniki, večina katoličanov v Franciji pa je potezo pozdravila. Kljub temu je nesporno, da je bila Ludvikova javna podoba v večjem delu Evrope, zlasti v protestantskih regijah, hudo okrnjena. Kljub temu pa je Ludvik kljub ponovnim napetostim s kamisardi južne in osrednje Francije ob koncu svoje vladavine morda pripomogel k temu, da je njegov naslednik doživel manj primerov verskih nemirov, ki so pestili njegove prednike. Francoska družba se je do časa njegovega potomca [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvika XVI.]] dovolj spremenila, da je pozdravila strpnost v obliki Versajskega edikta iz leta 1787, znanega tudi kot Tolerančni edikt. Ta je nekatolikom povrnil njihove državljanske pravice in svobodo odprtega bogoslužja.<ref>Edwards 2007, stran 212-213.</ref> Z nastopom [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] leta 1789 so protestanti dobili enake pravice kot njihovi rimskokatoliški kolegi. == Devetletna vojna == {{Main|Devetletna vojna}} === Vzroki in potek === [[File:Batalla de Fleurus (1690).jpg|thumb|Bitka pri Fleurusu leta 1690.]] [[File:Nocret, attributed to - Louis XIV of France - Versailles, MV2066.jpg|thumb|Ludvik leta 1690.]] [[Devetletna vojna]], ki je trajala med letoma 1688 in 1697, predstavlja začetek obdobja upadanja Ludvikovega političnega in diplomatskega uspeha. Izvirala je iz dveh dogodkov v [[Porenje|Porenju]]. Najprej je leta 1685 umrl volilni pfalški knez Karel II. Od njegove ožje družine je ostala le Ludvikova svakinja Elizabeta Šarlota. Nemška zakonodaja ji je domnevno prepovedovala nasledstvo bratovih posesti in volilnega dostojanstva, vendar je bila dovolj nejasna, da bi imeli argumenti v prid Elizabeti Šarloti možnost uspeha. Nasprotno pa je bila princesa dokazljivo upravičena do delitve zasebnega družinskega premoženja. Ludvik je uveljavljal njene zahteve po zemljiščih in premičninah v upanju, da ji bodo vsaj slednje dane.<ref>Durant in Durant 1963, stran 691.</ref> Nato je leta 1688 umrl [[Maximilian Henrick Bavarski|Maksimilijan Henrik Bavarski]], nadškof Kölna, zaveznik Francije. Nadškofijo so tradicionalno imeli v lasti [[Wittelsbachi]] [[Bavarska|Bavarski]], toda bavarski kandidat za naslednika Maksimilijana Henrika, princ Jožef Klemens Bavarski, je bil takrat star komaj 17 let in še ni bil posvečen. Ludvik si je namesto tega prizadeval za umestitev lastnega kandidata, [[Guillaume-Egon de Fürstenberg|Wilhelma Egona von Fürstenberga]], da bi zagotovil, da bi ključna renska država ostala zaveznik.<ref>Lynn 1999, stran 192.</ref> Glede na njegovo zunanjo in notranjo politiko v zgodnjih osemdesetih letih 17. stoletja, ki je bila dojeta kot agresivna, so Ludvikova dejanja, ki so jih spodbudile nasledstvene krize poznih osemdesetih let 17. stoletja, povzročila zaskrbljenost in preplah v večjem delu Evrope. To je leta 1686 privedlo do ustanovitve Augsburške lige med Svetim rimskim cesarstvom, Španijo, Švedsko, Saško in Bavarsko. Njihov deklarirani namen je bil vrniti Francijo vsaj v meje, dogovorjene v Nijmegenski pogodbi.<ref>Dunlop 2000, stran 313.</ref> Vztrajno zavračanje cesarja Leopolda I., da bi Ratisbonsko premirje spremenil v trajno pogodbo, je spodbudilo Ludvikov strah, da se bo cesar po ureditvi svojih zadev na Balkanu obrnil proti Franciji in napadel Reunion.<ref>Lynn 1999, strani 189-191.</ref> Drug dogodek, ki ga je Ludvik dojel kot grožnjo, je bila angleška slavna revolucija leta 1688. Čeprav je bil kralj [[Jakob II. Angleški|Jakob II.]] katoličan, sta njegovi dve anglikanski hčerki, [[Marija II. Angleška|Marija]] in [[Ana Britanska|Ana]], Angležem zagotovili protestantsko nasledstvo. Ko pa se je rodil Jakobov sin [[Jakob, valižanski princ|Jakob Stuart]], je ta pri nasledstvu dobil prednost pred sestrama. Zdelo se je, da to napoveduje obdobje katoliških monarhov v Angliji. Protestantski lordi so pozvali nizozemskega princa [[Viljem III. Oranski|Viljema III. Oranskega]], vnuka [[Karel I. Angleški|Karla I. Angleškega]], naj jim priskoči na pomoč. Z vojaki je odplul v Anglijo kljub Ludvikovemu opozorilu, da bo Francija to razumela kot provokacijo. Ker je bil Jakob II. priča številnim dezerterstvom in prebegom, tudi med tistimi, ki so mu bili najbližje, je pobegnil iz Anglije. Parlament je razglasil prestol za prazen in ga ponudil Jakobovi hčerki Mariji II. ter njegovemu zetu in nečaku Viljemu. Viljem (zdaj Viljem III. Angleški), ki je bil odločno protifrancoski, je svoja nova kraljestva potisnil v vojno in s tem Augsburško ligo spremenil v Veliko zavezništvo. Preden se je to zgodilo, je Ludvik pričakoval, da bo Viljemova odprava v Anglijo porabila njegovo energijo in energijo njegovih zaveznikov, zato je po izteku ultimata nemškim knezom, v katerem je zahteval potrditev ratisbonskega premirja in sprejetje njegovih zahtev glede nasledstvene krize, poslal vojake v Porenje. Ta vojaški manever je bil namenjen tudi zaščiti njegovih vzhodnih provinc pred cesarsko invazijo, tako da je sovražni vojski odvzel možnosti preživetja, kar pojasnjuje preventivno politiko požgane zemlje, ki se je izvajala v večjem delu jugozahodne Nemčije ("Opustošenje Pfalške").<ref>Lynn 1999, strani 192-193.</ref> [[File:Equestrian portrait louis xiv 1692.jpg|thumb|upright|left|Ludvik XIV. ob zavzetju Namurja leta 1692.]] Francoska vojska je bila skozi celotno vojno večinoma zmagovita zaradi imperialnih obveznosti na Balkanu, francoske logistične premoči in kakovosti francoskih generalov, kot je bil Condéjev slavni učenec, [[François Luxembourg|François Henri de Montmorency-Bouteville, vojvoda Luksemburški]].<ref>Lynn 1999.</ref> Zmagal je v bitkah pri Fleurusu leta 1690, Steenkerqueu leta 1692 in Landenu leta 1693, čeprav se je izkazalo, da bitke niso imele velikega strateškega pomena,<ref>Wijn 1950, strani 28, 58 in 71-72.</ref><ref>Lynn 1999, strani 209, 227 in 235.</ref> predvsem zaradi narave vojskovanja v poznem 17. stoletju.<ref>Lynn 1999, stran 209.</ref> [[File:Paul de Beauvilliers, duc de Saint-Aignan - Versailles MV 3571.jpg|thumb|upright|Vojvoda Luksemburški.]] Čeprav je poskus obnove vladavine Jakoba II. v [[Bitka pri reki Boyne|bitki pri]] [[Bitka pri reki Boyne|reki Boyne]] leta 1690 propadel, je Francija dosegla vrsto zmag od Flandrije na severu, Nemčije na vzhodu ter Italije in Španije na jugu, do odprtega morja in kolonij. Ludvik je osebno nadzoroval zavzetja Monsa leta 1691 in Namurja leta 1692. Luksemburg je Franciji dal obrambno linijo Sambre z zavzetjem Charleroija leta 1693. Francija je po bitkah pri Marsaglii in Staffardu leta 1693 zavzela tudi večino Savojske vojvodine. Medtem ko je po francoski zmagi v bitki pri Beachy Headu leta 1690 in zavezniški zmagi pri Barfleur-La Hougue leta 1692 prišlo do pomorske pat pozicije, je bitka pri Torroelli leta 1694 Katalonijo izpostavila francoski invaziji, ki je dosegla vrhunec z zavzetjem Barcelone. Nizozemci so leta 1693 zavzeli Pondichéry, toda francoski napad na špansko pristanišče Cartagena v Španiji leta 1697 je prinesel bogastvo v višini 10.000.000 livrov. Julija 1695 je mesto Namur, ki so ga tri leta zasedali Francozi, oblegala zavezniška vojska pod vodstvom Viljema III. Ludvik XIV. je ukazal nenadno uničenje flamskega mesta, da bi preusmeril pozornost teh čet. To je privedlo do [[Bombardiranje Bruslja|bombardiranja Bruslja]], v katerem je bilo uničenih več kot 4000 stavb, vključno s celotnim mestnim središčem. Strategija ni uspela, saj je Namur padel tri tedne pozneje, škodovala pa je tudi ugledu Ludvika XIV.: stoletje pozneje je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] bombardiranje označil za "tako barbarsko kot neuporabno".<ref>Terlinden, Ch. (1958). "Les rapports de l'internonce Piazza sur le bombardement de Bruxelles en 1695". Cahiers bruxellois (in French). III (II): 85–106.</ref> Švedska je leta 1690 ponudila mir. Do leta 1692 sta si miru očitno želeli obe strani in začeli so se tajni dvostranski pogovori, vendar brez uspeha.<ref>Lynn 1999, stran 232.</ref> Ludvik je poskušal razbiti zavezništvo, usmerjeno proti njemu, s pogajanji s posameznimi nasprotniki, vendar svojega cilja ni dosegel do leta 1696, ko so Savojci pristali na torinsko pogodbo in prešli na drugo stran. Nato so člani Augsburške lige pohiteli za pogajalsko mizo in začela so se resna pogajanja o splošnem miru, ki so dosegla vrhunec z mirom v Ryswicku leta 1697.<ref>Lynn 1999, stran 253.</ref> === Mir v Ryswicku === Mir v Ryswicku je končal vojno z Augsburško ligo in razpustil Veliko zavezništvo. Z manipuliranjem rivalstev in sumničavosti je Ludvik razdelil svoje sovražnike in zlomil njihovo moč. Pogodba je Franciji prinesla številne koristi. Ludvik je zagotovil trajno francosko suverenost nad celotno Alzacijo, vključno s Strasbourgom, in določil Ren kot francosko-nemško mejo (kar velja še danes). Pondichéry in Acadia sta bila vrnjena Franciji, Ludvikova de facto posest Saint-Dominguea pa je postala zakonita. Vendar je vrnil [[Katalonija|Katalonijo]] in večino posesti Reuniona. Francoska vojaška premoč bi mu morda omogočila, da bi si prizadeval za ugodnejše pogoje. Tako je bila njegova velikodušnost do Španije glede Katalonije razumljena kot naložba za spodbujanje profrancoskih čustev in je morda na koncu spodbudila kralja [[Karel II. Španski|Karla II.]], da je Ludvikovega vnuka [[Filip V. Španski|Filipa, vojvodo Anžujskega]], imenoval za dediča španskega prestola.<ref>Bluche 1986, stran 653.</ref> V zameno za finančno nadomestilo se je Francija odpovedala svojim interesom v volilnih okrajih Köln in Pfalško. Lorena, ki so jo Francozi zasedali od leta 1670, je bila vrnjena njenemu zakonitemu vojvodi Leopoldu, čeprav s pravico do prehoda francoske vojske. Viljem in Marija sta bila priznana kot skupna vladarja Britanskega otočja, Ludvik pa je umaknil podporo Jakobu II. Nizozemci so dobili pravico do garnizij utrdb na Španskem Nizozemskem, ki so delovale kot zaščitna ovira pred morebitno francosko agresijo. Čeprav se lahko pogodba iz Ryswicka v nekaterih pogledih zdi kot diplomatski poraz za Ludvika, saj mu ni uspelo postaviti podrejenih vladarjev za nadzor Pfalškega ali volilnega okraja Köln, je izpolnil številne cilje, določene v njegovem ultimatu iz leta 1688.<ref>Lossky 1994, stran 255.</ref> Kakor koli že, mir leta 1697 si je Ludvik želel, saj je bila Francija zaradi stroškov vojne izčrpana. == Španska nasledstvena vojna == {{Main|Španska nasledstvena vojna}} === Vzroki in priprave na vojno === [[File:Hyacinthe Rigaud - Philippe V, roi d'Espagne (1683-1746) - Google Art Project.jpg|thumb|left|[[Filip V. Španski]].]] Do miru v Ryswicku je špansko nasledstvo že več kot štirideset let skrbelo evropske voditelje. Kralj [[Karel II. Španski|Karel II.]] je vladal obsežnemu cesarstvu, ki je obsegalo Španijo, [[Neapeljsko kraljestvo|Neapelj]], [[Kraljevina Sicilija|Sicilijo]], Milano, špansko Nizozemsko in številne španske kolonije. Vendar ni imel otrok in posledično ni imel neposrednih dedičev. Glavni kandidati za španski prestol so pripadali vladajočim družinam Francije in Avstrije. Francoska zahteva je izhajala preko matere Ludvika XIV., Ane Avstrijske (starejše sestre [[Filip IV. Španski|Filipa IV. Španskega]]) in preko žene Marije Terezije (najstarejše hčere Filipa IV.). Na podlagi zakonov o [[Primogenitura|primogenituri]] je imela Francija prednost, saj je izvirala iz najstarejših hčera v dveh generacijah. Vendar je njihova odpoved dednim pravicam zapletla zadeve. V primeru Marije Terezije se je odpoved zaradi kršitve zakonske pogodbe z Ludvikom s strani Španije štela za nično. V nasprotju s tem nobena odpoved ni izključevala zahtev sina cesarja Leopolda I., avstrijskega nadvojvode [[Karel VI. Habsburški|Karla]], ki je bil vnuk najmlajše hčerke [[Filip III. Španski|Filipa III.]], Marije Ane. Angleži in Nizozemci so se bali, da bi francoski ali avstrijski španski kralj ogrozil ravnovesje moči, zato so dali prednost bavarskemu princu Jožefu Ferdinandu, vnuku Leopolda I. preko njegove prve žene Margarete Terezije Španske (mlajše hčerke Filipa IV.). Da bi se izognil vojni, je Ludvik leta 1698 podpisal Haaško pogodbo z Viljemom III. Angleškim. Ta sporazum je razdelil španska italijanska ozemlja med Ludvikovega sina (velikega dofena) in nadvojvodo Karla, preostanek cesarstva pa je bil dodeljen Jožefu Ferdinandu. Viljem III. je privolil, da dofenova nova ozemlja postanejo del Francije, ko slednji nasledi očetov prestol.<ref>Lynn 1999, stran 267.</ref> Podpisniki pa se niso posvetovali z vladarjem teh dežel. Karel II. je odločno nasprotoval razkosanju svojega cesarstva. Leta 1699 je ponovno potrdil svojo oporoko iz leta 1693, v kateri je Jožefa Ferdinanda imenoval za svojega edinega naslednika.<ref name=":5">Dunlop 2000, stran 353.</ref> Šest mesecev pozneje je Jožef Ferdinand umrl, zato sta Ludvik in Viljem III. leta 1700 sklenila nov sporazum o delitvi, Londonsko pogodbo. Ta je Španijo, Nizozemsko deželo in španske kolonije dodelila nadvojvodi. Dofen bi prejel vsa španska italijanska ozemlja.<ref>Lynn 1999, stran 268.</ref> Karel II. je priznal, da lahko njegov imperij ostane nedeljiv le, če ga v celoti zapusti Francozu ali Avstrijcu. Pod pritiskom svoje nemške žene Marije Ane Neuburške je Karel II. imenoval nadvojvodo Karla za svojega edinega dediča. === Sprejem volje Karla II. in posledice === [[File:Rigaud Hyacinthe - Louis XIV, roi de France.jpg|thumb|Ludvik leta 1701.]] Na smrtni postelji leta 1700 je Karel II. Španski nepričakovano spremenil svojo oporoko. Jasna demonstracija francoske vojaške premoči več desetletij pred tem, profrancoska frakcija na španskem dvoru in celo [[papež Inocenc XII.]] so ga prepričali, da je bolj verjetno, da bo Francija ohranila njegov imperij nedotaknjen. Tako je celotno cesarstvo ponudil drugemu dofenovemu sinu Filipu, vojvodi Anžujskemu, pod pogojem, da ostane razdeljeno. Anžujski ni bil v neposredni liniji francoskega nasledstva, zato njegov nastop ne bi povzročil francosko-španske unije.<ref>Lynn 1999, stran 268.</ref> Če bi Anžujski zavrnil, bi prestol ponudili njegovemu mlajšemu bratu Karlu, vojvodi Berryjskemu. Če bi tudi vojvoda Berryjski to zavrnil, bi prestol pripadel nadvojvodi Karlu, nato pa njegovemu daljnemu sorodstvu [[Savojci|Savojcem]], če bi Karel to zavrnil.<ref>Kamen 2001, stran 6.</ref> Ludvik se je soočil s težko izbiro. Lahko bi se strinjal z delitvijo španskih posesti in se izognil splošni vojni ali pa sprejel Karlovo voljo in odtujil velik del Evrope. Sprva je bil morda nagnjen k spoštovanju pogodb o delitvi, vendar ga je dofenovo vztrajanje prepričalo v nasprotno.<ref>Dunlop 2000, stran 358.</ref> Poleg tega je Ludvikov zunanji minister, Jean-Baptiste Colbert, markiz de Torcy, poudaril, da bo skoraj zagotovo prišlo do vojne s cesarjem, ne glede na to, ali bo Ludvik sprejel pogodbe o delitvi ali voljo Karla II. Poudaril je, da v primeru vojne Viljem III. verjetno ne bo stal ob strani Franciji, saj je "sklenil pogodbo, da bi se izognil vojni, in ni nameraval iti v vojno, da bi pogodbo izpolnil".<ref name=":5" /> Dejansko bi bilo v primeru vojne morda bolje, da bi že imel nadzor nad spornimi ozemlji. Zato se je Ludvik sčasoma odločil sprejeti oporoko Karla II. Filip, vojvoda Anžujski, je tako postal Filip V., španski kralj. Večina evropskih vladarjev je Filipa sprejela za kralja, čeprav nekateri nejevoljno. Glede na neizogibnost vojne je za nekatere Ludvik ravnal razumno, za nekatere pa arogantno.<ref>Lynn 1999, stran 269, opomba 1.</ref> Potrdil je, da je Filip V. kljub svojemu novemu španskemu položaju ohranil svoje francoske pravice. Resda je morda le teoretično hipotetiziral in dejansko ni poskušal skleniti francosko-španske unije. Vendar njegova dejanja zagotovo niso bila razumljena kot nezainteresirana. Poleg tega je Ludvik poslal vojake v Špansko Nizozemsko, da bi izselil nizozemske garnizije in zagotovil nizozemsko priznanje Filipa V. Leta 1701 je Filip prenesel asiento (pravico do dobave sužnjev španskim kolonijam) na Francijo kot znak vse večjih povezav med obema narodoma. Ko so se napetosti stopnjevale, se je Ludvik odločil, da bo po njegovi smrti za kralja Anglije, Škotske in Irske priznal [[Jakob, valižanski princ|Jakoba Stuarta]], sina Jakoba II., kar je razjezilo Viljema III. Ta dejanja so razjezila Britanijo in Nizozemsko republiko.<ref>Lynn 1999, strani 269-270.</ref> S svetim rimskim cesarjem in majhnimi nemškimi državami so leta 1702 sklenili še eno veliko zavezništvo in napovedali vojno Franciji. Francoska diplomacija si je zagotovila Bavarsko, Portugalsko in Savojo kot francosko-španske zaveznice.<ref>Merryman 2007, stran 321.</ref> === Začetek bojev === [[File:Batalladealmansa.jpg|thumb|Francosko-španska vojska pod vodstvom vojvode Berwiškega je v bitki pri Almansi odločno premagala zavezniške sile Portugalske, Anglije in Nizozemske republike.]] [[File:1706-05-23-Slag bij Ramillies.jpg|thumb|Bitka pri Ramilliesu, kjer so se Francozi borili proti Nizozemcem in Angležem 23. maja 1706.]] Še preden je bila vojna uradno napovedana, so se sovražnosti začele z imperialno agresijo v Italiji. Ko je bila dokončno napovedana, je španska nasledstvena vojna trajala skoraj do Ludvikove smrti, kar je zanj in Francijo povzročilo veliko škodo. Vojna se je začela s francoskimi uspehi, toda talent Johna Churchilla, 1. vojvode Marlboroughskega, in [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]] sta te zmage ustavila in razbila mit o francoski nepremagljivosti. Dvojica je po zmagi v [[Bitka pri Blindheimu|bitki pri Blindheimu]] Avstriji omogočila, da so zasedli Bavarsko. Maksimilijan II. Emanuel, bavarski volilni knez, je moral pobegniti v Špansko Nizozemsko. S to zmago so pridobili podporo Portugalske in Savoje. Kasneje je po bitki pri Ramilliesu Nizozemska dežela pripadla zaveznikom, bitka pri Torinu pa je Ludvika prisilila, da je zapustil Italijo in jo pustila odprto za zavezniške sile. Marlborough in Evgen sta se ponovno srečala v bitki pri Oudenardeu, kar jima je omogočilo napad na Francijo. Francija je vzpostavila stik s [[Franc II. Rákóczi|Francem II. Rákóczijem]] in mu obljubila podporo, če se bo zavzel za madžarsko neodvisnost. Porazi, lakota in naraščajoči dolg so Francijo močno oslabili. Med letoma 1693 in 1710 je v dveh lakotah umrlo več kot dva milijona ljudi, kar se je še poslabšalo, ko so nabiralne vojske zasegle zaloge hrane iz vasi.<ref>Ó Gráda & Chevet 2002, strani 706-733.</ref> V obupu je Ludvik jeseni 1704 ukazal katastrofalno invazijo na angleški otok Guernsey z namenom, da bi oropal njihovo uspešno žetev. Do zime 1708–09 je bil pripravljen sprejeti mir za skoraj vsako ceno. Strinjal se je, da se celotno špansko cesarstvo preda nadvojvodi Karlu, privolil pa je tudi v vrnitev na meje Vestfalskega miru, pri čemer se je odpovedal vsem ozemljem, ki jih je pridobil v 60-ih letih. Vendar ni mogel obljubiti, da bo Filip V. sprejel te pogoje, zato so zavezniki zahtevali, da Ludvik sam napade njegovega vnuka in mu jih vsili. Če mu tega ne bi uspelo doseči v enem letu, bi se vojna nadaljevala. Ludvik teh pogojev ni sprejel.<ref>Lynn 1999, stran 326.</ref> === Prelomnica === Zadnje faze španske nasledstvene vojne so pokazale, da zavezniki ne morejo obdržati nadvojvode Karla v Španiji, tako kot Francija ne more obdržati celotne španske dediščine za Filipa V. Zavezniki so bili dokončno izgnani iz osrednje Španije s francosko-španskimi zmagami v bitkah pri Villaviciosi in Brihuegi leta 1710. Francoske sile drugod so kljub porazom ostale trdožive. Zavezniki so v bitki pri Malplaquetu dosegli [[Pirova zmaga|Pirovo zmago]] z 21.000 žrtvami, kar je dvakrat več od Francozov.<ref>Lynn 1999, stran 334.</ref> Francija si je sčasoma povrnila vojaški ponos z odločilno zmago pri Denainu leta 1712. == Glej tudi == * [[Seznam najdlje vladajočih monarhov vseh časov]] == Sklici == {{sklici}} === Citiče a dela === * Barentine, John C. (2016). ''Uncharted Constellations: Asterisms, Single-Source and Rebrands''. Springer Publishing. ISBN <bdi>978-3-3192-7619-9</bdi>. * Bluche, François (1990). ''Louis XIV''. Translated by Greengrass, Mark. New York: Franklin Watts. stran 11. ISBN <bdi>978-0-5311-5112-9</bdi>. * Fraser, Antonia (2006). ''Love and Louis XIV: The Women in the Life of the Sun King''. New York: Random House, Inc. ISBN <bdi>978-1-4000-3374-4</bdi>. * Nathan, James (jesen 1993). "Force, Order, and Diplomacy in the Age of Louis XIV". ''Virginia Quarterly Review''. '''69''' (4). Charlottesville: University of Virginia. * Panhuysen, Luc (2016). ''Oranje tegen de Zonnekoning: De strijd van Willem III en Lodewijk XIV om Europa'' (in Dutch). Atlas Contact. ISBN <bdi>978-9-0450-2329-8</bdi>. * Petitfils, Jean-Christian (2002). ''Louis XIV'' (v francoščini). Paris: Perrin. OCLC 423881843. * Spielvogel, Jackson J. (2016). ''Western Civilization: A Brief History, Volume I: To 1715''. Cengage Learning. ISBN <bdi>978-1-3058-8842-5</bdi>. [[Kategorija:Francoski monarhi]] [[Kategorija:Francoski kralji]] [[Kategorija:Navarski kralji]] [[Kategorija:Bourboni]] [[Kategorija:Pokopani v baziliki Saint-Denis, Pariz]] [[Kategorija:Umrli za gangreno]] [[Kategorija:Zgodnja moderna Francija]] {{normativna kontrola}} lvpndn4vbw67ab2rwrtw8ae1twcdy38 6682629 6682627 2026-05-29T14:30:25Z Florentina Veršič 146476 /* Prelomnica */ 6682629 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Ludvik XIV. | title = | successor = [[Ludvik XV.]] | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | image = <!-- Wikidata --> | caption = | succession = [[Kralj Francije]] | predecessor = [[Ludvik XIII.]] }} '''Ludvik XIV.''' (rojen kot '''Louis-Dieudonné'''), [[Francozi|francoski]] [[kralj]], * [[5. september]] [[1638]], [[Saint-Germain-en-Laye]], † [[1. september]] [[1715]], [[Versailles]]. Ludvik XIV. Francoski, znan tudi kot ''Ludvik Veliki'' (''Louis le Grand'') ali ''Sončni kralj'' (''le Roi Soleil''), je bil kralj Francije od leta 1643 do svoje smrti leta 1715. Njegova potrjena vladavina 72 let in 110 dni je najdaljša med vsemi vladarji.<ref>{{Navedi splet|url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572792/Louis_XIV.html|title=Louis XIV|date=28. 10. 2009|accessdate=15. 3. 2025|website=MSN Encarta|archive-date=2008-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080122045003/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572792/Louis_XIV.html|url-status=dead}}</ref> Kot emblem dobe [[Absolutizem|absolutizma]] v Evropi<ref>Spielvogel 2016, stran 419.</ref> zapuščina Ludvika XIV. vključuje francosko kolonialno širitev, zaključek [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|osemdesetletne vojne]], v katero so bili vpleteni tudi [[Habsburžani]], in vpliv na slog likovne umetnosti in arhitekture v Franciji, vključno s preobrazbo palače Versailles v središče kraljeve moči in politike. Razkošen slog Ludvika XIV. je pomagal definirati francoski baročni slog umetnosti in arhitekture ter promoviral njegovo podobo absolutnega vladarja Francije v zgodnjem modernem obdobju. Ludvik XIV. je začel samostojno vladati Franciji leta 1661 po smrti svojega glavnega ministra [[Giulio Raimondo Mazzarino|kardinala Mazarina]]. Verjel je v [[Božanska pravica kraljev|božansko pravico kraljev]] in je nadaljeval delo [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvika XIII.]], da bi ustvaril centralizirano državo, ki bi jo upravljala prestolnica. Ludvik XIV. je skušal odpraviti ostanke [[Fevdalizem|fevdalizma]], ki so še vedno vztrajali v delih Francije, tako da je mnoge pripadnike plemstva prisilil, da so prebivali v njegovi razkošni [[Versajska palača|versajski palači]]. S tem mu je uspelo pomiriti aristokracijo, od katere jih je veliko sodelovalo v uporih Fronde v času njegove mladoletnosti. V Franciji je utrdil sistem absolutne monarhije, ki je trajal do francoske revolucije. Ludvik XIV. je uveljavil enotnost vere pod vodstvom Katoliške cerkve. Njegov preklic Nanteškega edikta je odpravil pravice [[Hugenoti|hugenotske]] protestantske manjšine in jih podvrgel valu preganjanj, s čimer so hugenote dejansko prisilili k izselitvi ali spreobrnitvi, s tem pa dejansko uničili francosko protestantsko skupnost. Med dolgo Ludvikovo vladavino je Francija postala vodilna evropska sila in se je redno bojevala. Konflikt s Španijo je zaznamoval njegovo celotno otroštvo, medtem ko se je Ludvik med svojo osebno vladavino boril v treh velikih celinskih spopadih proti močnim tujim zavezništvom: [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]], [[Devetletna vojna|devetletni vojni]] in [[Španska nasledstvena vojna|španski nasledstveni vojni]]. Poleg tega je Francija sodelovala v krajših vojnah, kot sta vojna devolucije in vojna reunionov. Vojskovanje je definiralo Ludvikovo zunanjo politiko, ki jo je gnala njegova osebna ambicija po slavi in ​​moči: »mešanica trgovine, maščevanja in pikiranja«.<ref>Nathan 1993, strani 633–649.</ref> Njegove vojne so do skrajnosti obremenile francoske vire, medtem ko se je v miru osredotočil na priprave na naslednjo vojno. Svoje diplomate je učil, da je njihova naloga ustvariti taktične in strateške prednosti za francosko vojsko.<ref name=":3">Nathan 1993, stran 633.</ref> Po smrti leta 1715 je Ludvik XIV. svojemu pravnuku in nasledniku [[Ludvik XV. Francoski|Ludviku XV.]] zapustil močno, a od vojne utrujeno kraljestvo, ki je bilo v velikih dolgovih po vojni za špansko nasledstvo, ki je divjala od leta 1701. Nekateri njegovi drugi pomembni dosežki vključujejo gradnjo prekopa [[Canal du Midi]], pokroviteljstvo umetnikov in ustanovitev Francoske akademije znanosti. == Zgodnja leta == [[File:Anonyme - Portrait du Dauphin 01.jpg|thumb|Ludvik XIV. kot majhen otrok, neznan avtor.]] [[File:Acte de naissance de Louis XIV 1738.jpg|thumb|right|upright|Vpis krsta Ludvika XIV. v krstno matično knjigo.]] Ludvik XIV. se je rodil 5. septembra 1638 v Château de Saint-Germain-en-Laye [[Ludvik XIII. Francoski|Ludviku XIII.]] in [[Ana Avstrijska|Ani Avstrijski]]. Poimenovali so ga Louis Dieudonné (''Ludvik, ki ga je dal Bog'')<ref>{{Navedi knjigo|title=La Provence mystique au XVIIe siècle: Antoine Yvan et Madeleine Martin|url=https://archive.org/details/laprovencemysti00bremgoog|last=Bremond|first=Henri|publisher=Plon-Nourrit|year=1908|location=Pariz|page=[https://archive.org/details/laprovencemysti00bremgoog/page/n411 381]-382}}</ref> in je od rojstva nosil tradicionalni naslov francoskih [[Prestolonaslednik|prestolonaslednikov]]: dofen (dauphin).<ref>Bluche 1990, stran 11.</ref> V času njegovega rojstva sta bila njegova starša poročena 23 let. Njegova mati je med letoma 1619 in 1631 štirikrat rodila mrtvorojenega otroka. Vodilni sodobniki so ga zato imeli za božji dar, njegovo rojstvo pa za božji čudež.<ref>Barentine 2016, stran 129.</ref> Ludvikov odnos z materjo je bil za tisti čas nenavadno ljubeč. Sodobniki in očividci so trdili, da je kraljica ves svoj čas preživela z Ludvikom.<ref>Panhuysen 2016, stran 26.</ref> Oba sta se zelo zanimala za hrano in gledališče, zato je zelo verjetno, da je Ludvik ta zanimanja razvil skozi tesni odnos z materjo. Ta dolgotrajen in ljubeč odnos je mogoče dokazati z odlomki v Ludvikovih dnevniških zapisih, kot so: :<blockquote>»Narava je bila odgovorna za prve vezi, ki so me vezale na mojo mamo. Toda navezanosti, ki so nastale pozneje zaradi skupnih lastnosti duha, je veliko težje prekiniti kot tiste, ki so nastale zgolj s krvjo.«<ref>Fraser 2006, strani 14–16.</ref></blockquote> Njegova mati je bila tista, ki je Ludviku dala vero v absolutno in božansko moč njegove monarhične vladavine.<ref>Petitfils 2002, strani 30–40.</ref> V otroštvu sta zanj skrbeli guvernanti Françoise de Lansac in Marie-Catherine de Senecey. Leta 1646 je [[Nicolas Villeroi]] postal učitelj mladega kralja. Ludvik XIV. se je spoprijateljil z Villeroievimi majhnimi otroki, zlasti s Françoisom Villeroiem, in je čas preživljal med [[Kraljeva palača, Pariz|pariško kraljevo palačo]] in bližnjim Hotelom de Villeroy. == Manjšina in fronda == === Nasledstvo prestola === Spomladi 1643 je kralj [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvik XIII.]] slutil bližajočo se smrt in se je odločil, da bo uredil svoje zadeve za svojega štiriletnega sina Ludvika XIV. Ker ni zaupal presoji svoje španske žene, kraljice Ane, za katero se je pričakovalo, da bo postala edina [[Regent|regentka]] Francije, je kralj odredil, da bo v imenu njegovega sina odločal regentski svet z Ano na čelu.<ref>Reinhardt 2016, stran 20.</ref> Ludvik XIII. je umrl 14. maja 1643. Kraljica Ana je 18. maja<ref>Kleinman 1985, stran 145.</ref> s pomočjo pariškega parlamenta, sodnega organa plemičev in visoke duhovščine,<ref>Bély 2001, stran 57.</ref> razveljavila oporoko svojega moža in postala edina regentka. Izgnala je moževa ministra Chavignyja in Bouthilierja ter za svojega ministra za zunanje zadeve imenovala grofa Brienna.<ref>Sonnino 1998, strani 217–218.</ref> Ana je imela trdno v rokah smer verske politike, dokler njen sin ni leta 1661 postal polnoleten. Za glavnega ministra je imenovala [[Giulio Raimondo Mazzarino|kardinala Mazarina]] in mu zaupala vsakodnevno vodenje politike. Nadaljevala je politiko svojega pokojnega moža in [[Armand Jean du Plessis de Richelieu|kardinala Richelieuja]], čeprav sta jo slednja hotela odstraniti od političnih zadev, da bi si priborila absolutno oblast v Franciji in zmago v tujini za svojega sina. Ana je Mazarina zaščitila tako, da je izgnala svoja privrženca, vojvodo Beauforta in Marijo de Rohan, ki sta leta 1643 skovala zaroto proti njemu.<ref>Petitfils 2002, strani 34–37.</ref> Najboljši primer dokaza Anine zvestobe Franciji je bilo njeno ravnanje z enim od Richelieujevih mož, kanclerjem [[Pierre Séguier|Pierrom Séguierjem]]. Séguier je Anno leta 1637 ostro zaslišal (kot "navadnega kriminalca", kot se je spominjala), potem ko je odkril, da je svojemu očetu v Španiji izdajala vojaške skrivnosti. Zato je bila Ana leta praktično v hišnem priporu. S tem, ko je učinkovitega Séguierja obdržala na njegovem položaju, je Ana žrtvovala lastna čustva za interese Francije in svojega sina Ludvika. Kraljica si je prizadevala za trajen mir med katoliškimi narodi, vendar šele po francoski zmagi nad njeno rodno Španijo. Delno katoliško je usmerila tudi francosko zunanjo politiko. To je čutila Nizozemska, francoska protestantska zaveznica, ki je leta 1648 s Španijo sklenila ločeni mir.<ref>Petitfils 2002, strani 29–36.</ref> Leta 1648 sta se Ana in Mazarin uspešno pogajala o [[Vestfalski mir|Vestfalskem miru]], ki je končal [[Tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]].<ref>Beem 2018, stran 83.</ref> Njegovi pogoji so zagotovili [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|nizozemsko neodvisnost]] od [[Španski imperij|Španije]], podelili nekaj avtonomije različnim nemškim knezom [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in Švedski podelili sedeže v [[Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)|cesarskem parlamentu]] ter ozemlja, ki so nadzorovala ustja rek [[Odra|Odre]], [[Laba|Labe]] in [[Vezera|Vezere]].<ref>Barentine 2016, stran 131.</ref> Francija je od poravnave imela največ koristi. Avstrija, ki ji je vladal [[Habsburžani|habsburški]] cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]], je Franciji odstopila vsa habsburška ozemlja in zahteve v [[Alzacija|Alzaciji]] ter priznala njeno dejansko suverenost nad tremi škofijami [[Metz]], [[Verdun, Meuse|Verdun]] in [[Toul]].<ref>Dvornik 1962, stran 456.</ref> Poleg tega so številne majhne nemške državice iskale francosko zaščito, saj so se želele osvoboditi habsburške nadvlade. To je prineslo ustanovitev [[Renska liga|Renske lige]] leta 1658, ki je še dodatno zmanjšala cesarsko moč. === Zgodnja dejanja === Ko se je tridesetletna vojna končala, je v Franciji izbruhnila državljanska vojna, znana kot [[fronda]]. Ta je dejansko preprečila Franciji, da bi izkoristila Vestfalski mir. Ana in Mazarin sta v veliki meri sledila politiki kardinala Richelieuja in krepila moč krone na račun plemstva in parlamentov. Ana se je bolj ukvarjala z notranjo politiko kot z zunanjimi zadevami. Bila je zelo ponosna kraljica, ki je vztrajala pri božanskih pravicah francoskega kralja.<ref>Kleinman 1985.</ref> [[File:Europe map 1648.PNG|thumb|Evropa po Vestfalskem miru leta 1648.]] Vse to jo je pripeljalo do tega, da je zagovarjala odločno politiko v vseh zadevah, povezanih s kraljevo avtoriteto, na način, ki je bil veliko bolj radikalen od tistega, ki ga je predlagal Mazarin. Kardinal je bil popolnoma odvisen od Anine podpore in je moral uporabiti ves svoj vpliv na kraljico, da bi ublažil nekatera njena radikalna dejanja. Ana je zaprla vsakega aristokrata ali člana parlamenta, ki je izpodbijal njeno voljo. Njen glavni cilj je bil prenesti na sina absolutno oblast v zadevah financ in pravosodja. Eden od voditeljev pariškega parlamenta, ki ga je zaprla, je umrl v zaporu.<ref>Petitfils 2002, strani 70–75.</ref> Frondeurji, politični dediči nezadovoljne fevdalne aristokracije, so si prizadevali zaščititi svoje tradicionalne fevdalne privilegije pred vse bolj centralizirano kraljevo vlado. Poleg tega so verjeli, da jim tradicionalni vpliv in oblast uzurpirajo nedavno oplemeniteni birokrati (Noblesse de Robe ali "plemstvo halje"), ki so upravljali kraljestvo in na katere se je monarhija vse bolj zanašala. To prepričanje je okrepilo nezadovoljstvo plemičev. Leta 1648 sta Ana in Mazarin poskušala obdavčiti člane pariškega parlamenta. Člani so zavrnili pokorščino in ukazali sežgati vse prejšnje kraljeve finančne odloke. Mazarin je na vztrajanje kraljice Ane po navdušenju nad zmago [[Ludvik II. Condéjski|Ludvika II. Condéjskega]] v bitki pri Lensu kot demonstracijo moči aretiral nekdanje člane parlamenta.<ref>Petitfils 2002, strani 80–85.</ref> Z Aninega vidika najpomembnejša aretacija je bila aretacija [[Pierre Broussel|Pierra Broussela]], enega najpomembnejših voditeljev pariškega parlamenta. [[File:Louis XIV en Jupiter, vainqueur de la Fronde.jpg|thumb|Portret Ludvika, zmagovalca fronde, iz leta 1655. Upodobljen je kot bog Jupiter.]] Ljudje v Franciji so se pritoževali nad širjenjem kraljeve oblasti, visoko stopnjo obdavčitve in zmanjšanjem avtoritete pariškega parlamenta ter drugih regionalnih predstavniških subjektov. Zaradi tega so v Parizu izbruhnili nemiri. Ana je bila pod močnim pritiskom prisiljena izpustiti Broussela. Poleg tega je v noči z 9. na 10. februar 1651, ko je bil Ludvik star dvanajst let, množica jeznih Parižanov vdrla v kraljevo palačo in zahtevala, da vidijo svojega kralja. Odpeljali so jih v kraljevo spalnico, kjer so opazovali Ludvika, ki se je pretvarjal, da spi, se pomirili in nato tiho odšli.<ref>Blanning 2008, stran 306.</ref> Grožnja kraljevi družini je Ano spodbudila, da je s kraljem in njegovimi dvorjani pobegnila iz Pariza. Kmalu zatem je sklenitev [[Vestfalski mir|Vestfalskega miru]] Condéjevi vojski omogočila, da se je vrnila, da bi pomagala Ludviku in njegovemu dvoru. Condéjeva družina je bila takrat blizu Ani, zato se je veliki grof strinjal, da ji bo pomagal pri poskusu obnovitve kraljeve oblasti.<ref>Petitfils 2002, strani 84–87.</ref> Kraljičina vojska pod vodstvom Condéja je napadla upornike v Parizu. Upornike je vodila Anina stara prijateljica [[Marie de Rohan]]. Beaufort, ki je pobegnil iz zapora, kamor ga je Ana zaprla pet let prej, je bil vojaški vodja v Parizu pod Contijevim nadzorom. Po nekaj bitkah je bil dosežen politični kompromis. Podpisali so [[Rueilski mir]] in dvor se je vrnil v Pariz. Na Annino žalost je bila njena delna zmaga odvisna od Condéja, ki je želel nadzorovati kraljico in uničiti Mazarinov vpliv. Condéja je sestra spodbudila, da se je obrnil proti kraljici. Potem ko je sklenila dogovor s svojo staro prijateljico Marie de Rohan, ki ji je uspelo vsiliti imenovanje [[Charles de l'Aubespine|Charlesa de l'Aubespinea]] za ministra za pravosodje, je Ana aretirala Condéja, njegovega brata [[Armand de Bourbon, princ Contijski|Armanda de Bourbona, princa Contijskega]] in moža njune sestre Anne Genevieve de Bourbon, vojvodinje Longuevillske. Te razmere niso trajale dolgo in Mazarinova nepriljubljenost je privedla do ustanovitve koalicije, ki sta jo vodili Marie de Rohan in vojvodinja Longuevillska. Ta aristokratska koalicija je bila dovolj močna, da je osvobodila prince, izgnala Mazarina in kraljici Ani naložila praktično hišni pripor. [[File:Louis XIV by Juste d'Egmont.jpg|left|thumb|Portret Justusa van Egmonta med letoma 1649 in 1652.]] Ludvik je bil priča vsem tem dogodkom, kar v veliki meri pojasni njegovo poznejše nezaupanje do Pariza in višje aristokracije.<ref>Petitfils 2002, strani 88–90, 91–98.</ref> »V nekem smislu se je Ludvikovo otroštvo končalo z izbruhom fronde. Ne le, da je življenje postalo negotovo in neprijetno – usoda, ki je doletela številne otroke vseh starosti – ampak je moral Ludvik zaupati svoji materi in Mazarinu politične in vojaške zadeve, ki jih ni mogel globlje razumeti.«<ref name=":0">Hatton 1972, stran 22.</ref> »Družinski dom je včasih postal skoraj zapor, ko je bilo treba Pariz zapustiti, ne v brezskrbnih izletih v druge gradove, temveč v ponižujočih begih.«<ref name=":0" /> Kraljeva družina je bila na ta način dvakrat izgnana iz Pariza, enkrat pa sta bila Ludvik XIV. in Ana aretirana v kraljevi palači v Parizu. Leta fronde so v Ludvika zasadila sovraštvo do Pariza in posledično odločenost, da se čim prej izselijo iz starodavne prestolnice in se nikoli več ne vrnejo.<ref>Hatton 1972, stran 31.</ref> Takoj, ko se je končala prva fronda (''Fronde parlementaire'', 1648–1649), se je začela druga (''Fronde des princes'', 1650–1653). Za razliko od prve so to drugo fazo upora višjega razreda zaznamovale zgodbe o umazanih spletkah in polovičarskem vojskovanju. Za aristokracijo je ta upor predstavljal protest za spremembo njihovega političnega statusa iz [[Vazal|vazalov]] v dvorjane. Vodili so ga najvišji francoski plemiči, med njimi Ludvikov stric [[Gaston, vojvoda Orléanski]], in sestrična Ana Marija Ludovika Orléanska, vojvodinja Montpensierska, znana kot ''la Grande Mademoiselle''. Uprli so se tudi krvni knezi, kot so Condé, njegov brat [[Armand Bourbonski, princ Contijski]], in njuna sestra vojvodinja Longuevillska, vojvode legitimnega kraljevega porekla, kot sta [[Henrik, vojvoda Longuevillski]], in [[François, vojvoda Beaufortski]]. V tej skupini so bili tudi tako imenovani "tuji princi", kot so [[Frédéric Maurice de La Tour d'Auvergne-Bouillon|Frédéric Maurice, vojvoda Bouillonski]], njegov brat [[Maršal Francije|maršal]] [[Henri Turenne|Turenne]] in [[Marie de Rohan]], vojvodinja Chevreuseja, ter potomci najstarejših francoskih družin, kot je [[François de La Rochefoucauld]]. Kraljica Ana je igrala najpomembnejšo vlogo pri porazu fronde, saj je želela prenesti absolutno oblast na svojega sina. Poleg tega večina knezov ni hotela imeti opravka z Mazarinom, ki je za več let odšel v izgnanstvo. Frondeurji so trdili, da delujejo v Ludvikovem imenu in v njegovem dejanskem interesu, s tem pa proti njegovi materi in Mazarinu. Kraljica Ana je imela zelo tesen odnos s kardinalom in mnogi opazovalci so verjeli, da je Mazarin postal Ludvikov očim s tajno poroko s kraljico Ano.<ref>Hatton 1972, stran 18.</ref> Vendar pa sta Ludvikova polnoletnost in kasnejše [[kronanje]] Frondeurjem odvzela izgovor za upor. Fronda je tako postopoma izgubljala zagon in se končala leta 1653, ko se je Mazarin zmagoslavno vrnil iz izgnanstva. Od takrat do svoje smrti je bil Mazarin odgovoren za zunanjo in finančno politiko brez konstantnega Aninega nadzora, saj ni bila več regentka.<ref>Petitfils 2002, strani 148–150.</ref> V tem obdobju se je Ludvik zaljubil v Mazarinovo nečakinjo [[Marie Mancini]], toda Ana in Mazarin sta kraljevo zaljubljenost končala tako, da sta Mancinijevo poslala stran od dvora, da bi se poročila v Italiji. Čeprav je bil Mazarin morda za kratek čas v skušnjavi, da bi svojo nečakinjo poročil s francoskim kraljem, je kraljica Ana temu absolutno nasprotovala. Svojega sina je želela poročiti s hčerko svojega brata, [[Filip IV. Španski|Filipa IV. Španskega]], tako iz dinastičnih kot političnih razlogov. Mazarin je kmalu podprl kraljičino stališče, ker je vedel, da je njena podpora njegovi moči in njegovi zunanji politiki odvisna od sklenitve miru s Španijo z močnega položaja in od španske poroke. Poleg tega Mazarinovi odnosi z Marie Mancini niso bili dobri in ji ni zaupal, da bi podprla njegova stališča. Vse Ludvikove solze in njegove prošnje matere niso prepričale, da bi si premislila. Španska poroka je bila zelo pomembna zaradi svoje vloge ob koncu vojne med Francijo in Španijo, saj bi številne zahteve in cilji Ludvikove zunanje politike za naslednjih 50 let temeljili na tej poroki. Obenem pa bi prav s to poroko španski prestol končno pripadal vladarski hiši Bourbonov.<ref>Bluche 1990, strani 128–129.</ref> == Osebna vladavina in reforme == === Odraslost in zgodnje reforme === [[File:Royal Monogram of King Louis XIV of France.svg|thumb|upright=0.45|Kraljevi monogram.]] Ludvik XIV je bil 7. septembra 1651 razglašen za polnoletnega. Po Mazarinovi smrti marca 1661 je Ludvik osebno prevzel vajeti vlade in presenetil svoj dvor z izjavo, da bo vladal brez glavnega ministra: :»Do tega trenutka sem z veseljem zaupal vodenje svojih zadev pokojnemu kardinalu. Zdaj je čas, da jih vodim sam. Vi [tajniki in ministri] mi boste pomagali s svojimi nasveti, ko jih bom prosil. Prosim in vam ukazujem, da ne zapečatite nobenih ukazov, razen na moj ukaz ... Ukazujem vam, da ne podpisujete ničesar, niti potnega lista ... brez mojega ukaza; da mi vsak dan osebno odgovarjate in da ne dajete prednosti nikomur.«<ref>{{Navedi splet|url=http://www.louis-xiv.de/index.php?id=30|title=Absolutism|accessdate=25. 11. 2025|website=Louis XIV - the Sun King}}</ref> Izkoristil je široko javno hrepenenje po miru in redu po desetletjih zunanjih in državljanskih sporov in kot mladi kralj utrdil osrednjo politično oblast na račun fevdalne aristokracije. Zgodovinar Chateaubriand je hvalil njegovo sposobnost izbiranja in spodbujanja nadarjenih ljudi in zapisal: »Iz Ludvikove grobnice se sliši glas genijev vseh vrst.«<ref>Dunlop 2000, stran xii.</ref> Ludvik je svojo vladavino začel z upravnimi in fiskalnimi reformami. Leta 1661 je bila zakladnica na robu bankrota. Da bi popravil situacijo, je Ludvik leta 1665 za generalnega nadzornika financ izbral [[Jean-Baptiste Colbert|Jean-Baptista Colberta]]. Vendar je moral Ludvik najprej nevtralizirati [[Nicolas Fouquet|Nicolasa Fouqueta]], mogočnega nadzornika financ. Čeprav se Fouquetove finančne indiskrecije niso bistveno razlikovale od Mazarinovih pred njim ali Colbertovih po njem, je njegova ambicija Ludvika skrbela. Kralja je bogato gostil v razkošnem gradu [[Graščina Vaux-le-Vicomte|Vaux-le-Vicomte]] in se bahal z bogastvom, ki bi ga težko nabral brez poneverbe vladnih sredstev. Zdele se je, da si Fouquet želi naslediti Mazarina in Richelieuja na oblasti, zato je indiskretno kupil in zasebno utrdil oddaljeni otok [[Belle-Île|Belle Île]]. Ta dejanja so zapečatila njegovo usodo. Fouqueta so obtožili poneverbe. Parlament ga je spoznal za krivega in obsodil na izgnanstvo, Ludvik pa je končno kazen spremenil v dosmrtno ječo. [[File:Colbert Presenting the Members of the Royal Academy of Sciences to Louis XIV in 1667.PNG|thumb|Člani [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] z Ludvikom leta 1667. V ozadju nov [[Observatorij Pariz|pariški observatorij]].]] Fouquetov padec je Colbertu dal proste roke pri zmanjševanju državnega dolga z učinkovitejšim obdavčenjem. Glavni davki so vključevali ''aides'' in ''douanes'' (v obeh primerih gre za [[Carinska služba|carino]]), ''gabelle'' (davek na sol) in ''taille'' (zemljiški davek). ''Taille'' se je sprva znižal, nekatere pogodbe o pobiranju davkov pa so bile prodane na dražbi, namesto da bi bile zasebno prodane peščici privilegirancev. Finančni uradniki so morali voditi redne račune, revidirati popise in odpravljati nepooblaščene izjeme: do leta 1661 je kralju pripadlo le 10 odstotkov dohodka iz kraljeve domene. Reforma nadvladala interesne skupine: ''taille'' so pobirali kronski uradniki, ki so si svoj položaj kupili po visoki ceni, kaznovanje zlorab pa je nujno znižalo vrednost nakupa. Kljub temu je Colbert dosegel odlične rezultate, saj se je primanjkljaj iz leta 1661 do leta 1666 spremenil v presežek, obresti na dolg pa so se zmanjšale z 52 milijonov na 24 milijonov livrov. Davek se je leta 1661 zmanjšal na 42 milijonov, leta 1665 pa na 35 milijonov, prihodki od posrednih davkov pa so se povečali z 26 milijonov na 55 milijonov. Prihodki kraljeve domene so se z 80.000 livrov leta 1661 povečali na 5,5 milijona leta 1671. Leta 1661 so prihodki znašali 26 milijonov britanskih funtov, od tega je 10 milijonov šlo v državno blagajno. Odhodki so znašali približno 18 milijonov funtov, kar je pustilo primanjkljaj v višini 8 milijonov. Leta 1667 so se neto prihodki povečali na 20 milijonov [[Funt šterling|funtov]], medtem ko so se odhodki zmanjšali na 11 milijonov, kar je predstavljalo presežek v višini 9 milijonov funtov. [[File:Description-de-l'entree-Du-Roy-et-de-la-Reyne-Paris MG 1114.tif|thumb|Gravura Ludvika XIV.]] Denar je bil bistven za reorganizacijo in povečanje vojske, prenovo Versaillesa in rastočo civilno upravo. Finance so bile vedno slabost francoske monarhije: pobiranje davkov je bilo drago in neučinkovito, neposredni davki so se zmanjševali, ko so prehajali skozi roke številnih vmesnih uradnikov, posredne davke pa so pobirali zasebni izvajalci, imenovani davčni kmetje, ki so ustvarjali lep dobiček. Glavna gospodarska slabost je izhajala iz starega dogovora med francosko krono in plemstvom: kralj je lahko brez soglasja zvišal davke narodu, če je le oprostil plemstvo. Neposredne davke so plačevali le "neprivilegirani" razredi, kar je pomenilo le kmete, saj si je večina meščanov na tak ali drugačen način prisvojila oprostitve. Sistem je celotno breme državnih stroškov prevalil na revne in nemočne. Po letu 1700 je bil kralj s podporo pobožne druge žene Madame de Maintenon odločen, da spremeni svojo fiskalno politiko. Čeprav je bil Ludvik pripravljen obdavčiti plemiče, se je bal političnih koncesij, ki bi jih zahtevali v zameno. Šele proti koncu svoje vladavine je v skrajni vojni stiski prvič v francoski zgodovini uvedel neposredne davke za aristokracijo. To je bil korak k enakosti pred zakonom in k zdravim javnim financam, čeprav so ga predvidljivo zmanjšale koncesije in oprostitve, ki so si jih z vztrajnimi prizadevanji priborili plemiči in meščani.<ref>Petitfils 2002, strani 250–253, 254–260.</ref> Ludvik in Colbert sta imela tudi obsežne načrte za rast francoske trgovine in obrtništva. Colbertova [[Merkantilizem|merkantilistična]] administracija je ustanovila nove industrije in spodbujala proizvajalce in izumitelje, kot so [[Lyon|lyonski]] proizvajalci svile in [[Manufaktura Gobelins|manufaktura tapiserij]] [[Manufaktura Gobelins|Gobelins]]. V Francijo je povabil proizvajalce in obrtnike z vse Evrope, kot so [[Murano|muranski]] steklarji, švedski železarji in nizozemski ladjedelničarji. Njegov cilj je bil zmanjšati uvoz, hkrati pa povečati francoski izvoz, s čimer bi zmanjšal neto odliv plemenitih kovin iz Francije. Ludvik je prek [[Michel de Tellier|Michela le Tellierja]] in njegovega sina Françoisa-Michela le Tellierja, naslednjega markiza de Louvois, uvedel reforme vojaške uprave. Pomagale so zajeziti neodvisnega duha plemstva in jim vsiliti red na dvoru in v vojski. Tako so minili časi, ko so generali zavlačevali vojno na mejah, se prepirali o prednostih in ignorirali ukaze prestolnice ter širšo strateško sliko, pri čemer je stara vojaška aristokracija (''noblesse d'épée'', plemstvo meča) monopolizirala višje vojaške položaje in višje čine. Louvois je moderniziral vojsko in jo reorganiziral v profesionalno, disciplinirano in dobro izurjeno silo. Bil je predan materialni blaginji in morali vojakov ter je celo poskušal voditi vojne kampanje. === Odnosi z glavnimi kolonijami === [[File:Jean Nocret - Louis XIV et la famille royale - Google Art Project.jpg|thumb|Ludvik in njegova družina na sliki Jeana Nocreta iz leta 1670. Upodobljeni so kot rimski bogovi. Od leve proti desni: Ludvikova teta Henriette-Marie; brat Filip, vojvoda Orleanski; vojvodovi hči Marie Louise Orleanska in žena Henriette-Anne Stuart; kraljica mati Ana Avstrijska; tri hčere Gastona, vojvode Orleanskega; Ludvik XIV.; dofen Ludvik; kraljica Marija Terezija; Anne Marie Louise Orleanska, imenovana velika gospodična.]] Ludvikove pravne reforme so bile uzakonjene z njegovimi številnimi Velikimi odloki. Pred tem je bila Francija mozaik pravnih sistemov s toliko tradicionalnimi pravnimi režimi, kot je bilo provinc, in dvema sočasno obstoječama pravnima sistemoma – običajnim pravom na severu in [[Rimsko pravo|rimskim civilnim pravom]] na jugu.<ref>Merryman 2007.</ref> Veliki odlok o civilnem postopku iz leta 1667, Ludvikov zakonik (''Code Louis''), je bil obsežen pravni zakonik, ki je uvedel enotno ureditev civilnega postopka po vsem kraljestvu. Med drugim je predpisoval krstne, poročne in mrliške zapise v državnih registrih, ne pa v cerkvenih, in strogo urejal pravico parlamentov do ugovorov.<ref>Antoine 1989, stran 33.</ref> Ludvikov zakonik je kasneje postal osnova za [[Code civil|Napoleonov zakonik]], ki je nato navdihnil številne sodobne pravne zakonike. Eden od bolj zloglasnih Ludvikovih odlokov je bil ''Veliki odlok o kolonijah'' iz leta 1685, ''Code Noir'' (''Črni zakonik''). Čeprav je dovoljeval suženjstvo, je poskušal to prakso humanizirati s prepovedjo ločevanja družin. Poleg tega so v kolonijah le rimokatoličani lahko imeli sužnje v lasti, ti pa so morali biti krščeni. Ludvik je vladal prek številnih svetov: * ''Conseil d'en haut'' ("Visoki svet", ki se je ukvarjal z najpomembnejšimi državnimi zadevami) – sestavljali so ga kralj, prestolonaslednik, generalni nadzornik financ in državni sekretarji, odgovorni za različne oddelke. Člani tega sveta so se imenovali državni ministri. * ''Conseil des dépêches'' ("Svet sporočil", ki se je ukvarjal z obvestili in upravnimi poročili iz provinc). * ''Conseil de Conscience'' ("Svet vesti", ki se je ukvarjal z verskimi zadevami in škofovskimi imenovanji). * ''Conseil royal des finances'' (»Kraljevi finančni svet«) na čelu s šefom finančnega sveta (v večini primerov častno mesto) – to je bilo eno redkih mest v svetu, ki so pripadala visoki aristokraciji.<ref>Petitfils 2002, strani 223–225.</ref> == Zgodnje vojne == === Španija === [[File:Louis XIV by Robert Nanteuil 1670.jpeg|thumb|left|upright|Graviran portret Ludvika XIV. iz leta 1670, delo Roberta Nanteuila.]] [[File:Gentlemen here is the King of Spain.jpg|thumb|Ludvik XIV. predstavlja vnuka kot španskega kralja Filipa V.]] Smrt Ludvikovega strica po materini strani, španskega kralja [[Filip IV. Španski|Filipa IV.]], leta 1665 je sprožila [[Devolucijska vojna|devolucijsko vojno]]. Leta 1660 se je Ludvik poročil z najstarejšo hčerko Filipa IV., Marijo Terezijo, kar je bila ena od določb Pirenejske pogodbe iz leta 1659.<ref name=":1">Wolf 1968, stran 117.</ref> Zakonska pogodba je določala, da se mora Marija Terezija odpovedati vsem zahtevam po španskem ozemlju zase in za vse svoje potomce.<ref name=":1" /> Mazarin in Lionne pa sta odpoved pogojevala s polnim plačilom španske dote v višini 500.000 ekujev.<ref>Dunlop 2000, stran 54.</ref> Dota ni bila nikoli plačana in je kasneje odigrala vlogo pri prepričevanju bratranca po materini strani, [[Karel II. Španski|Karla II. Španskega]], da je svoje cesarstvo zapustil Filipu, vojvodi Anžujskemu (kasneje [[Filip V. Španski|Filipu V. Španskemu]]), vnuku Ludvika XIV. in Marije Terezije. [[Devolucijska vojna]] se ni osredotočala na neplačilo dote, je pa to Ludvik XIV. uporabil kot izgovor za razveljavitev odpovedi Marije Terezije njenim zahtevam in mu je dovolil, da je zemljišče "prešlo" v njegovo korist. V [[Vojvodina Brabant|Brabantu]] (sporno ozemlje) otroci iz prvih zakonov tradicionalno niso bili prikrajšani zaradi ponovnih porok svojih staršev in so še vedno dedovali premoženje. Ludvikova žena je bila hči Filipa IV. iz prvega zakona, medtem ko je bil novi španski kralj Karel II. njegov sin iz poznejšega zakona. Tako naj bi Brabant "prešel" v last Marije Terezije, kar je upravičilo napad Francije na Špansko Nizozemsko. === Odnos z Nizozemsko === [[File:Louis XIV crosses the Rhine at Lobith - Lodewijk XIV trekt bij het Tolhuis bij Lobith de Rijn over, 12 juni 1672 (Adam Frans van der Meulen).jpg|thumb|right|250px|Bitka pri Tolhuisu, Ludvik prečka Ren pri Lobithu 12. junija 1672. Slika se nahaja v Rijksmuseumu v Amsterdamu.]] Med [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|nizozemsko osamosvojitveno vojno]] s Španijo je Francija podpirala [[Republika Nizozemska|Nizozemsko republiko]] kot del splošne politike nasprotovanja habsburški oblasti. [[Johan de Witt]], nizozemski voditelj med letoma 1653 in 1672, je to dojemal kot ključnega pomena za nizozemsko varnost in protiutež svojim domačim [[Oranski knez|oranžističnim]] nasprotnikom. Ludvik je nudil podporo v drugi angleško-nizozemski vojni med letoma 1665 in 1667, vendar je izkoristil priložnost za začetek [[Devolucijska vojna|devolucijske vojne]] leta 1667. Ta je zajela [[Franche-Comté]] in velik del španske Nizozemske. Francoska širitev na tem območju je bila neposredna grožnja nizozemskim gospodarskim interesom.<ref>Israel 1990, strani 197–199.</ref> Nizozemci so začeli pogovore s [[Karel II. Angleški|Karlom II. Angleškim]] na skupni diplomatski fronti proti Franciji, kar je vodilo do trojne zveze med Anglijo, Nizozemsko in Švedsko. Grožnja eskalacije in tajne pogodbe o delitvi španskih posesti s cesarjem [[Leopold I. Habsburški|Leopoldom]], drugim pomembnim pretendentom za španski prestol, je Ludvika prisilila, da se je odpovedal številnim svojim pridobitvam v [[Aachenski mir (1668)|Aachenskem miru]] leta 1668.<ref>Hutton 1986, strani 299-300.</ref> Ludvik se ni preveč zanašal na svoj dogovor z Leopoldom in ker je bilo zdaj jasno, da so si francoski in nizozemski cilji v neposrednem nasprotju, se je odločil, da najprej premaga republiko, nato pa zaseže špansko Nizozemsko. To je zahtevalo razpad trojne zveze. Švedski je plačal, da je ostala nevtralna. Leta 1670 je s Karlom podpisal tajno pogodbo iz Doverja, anglo-francosko zavezništvo proti Nizozemski republiki. Maja 1672 je Francija napadla republiko, ki sta jo podpirala Münster in volilni okraj Köln.<ref>Lynn 1999, strani 109-110.</ref> [[File:Louis XIV, King of France, after Lefebvre - Les collections du château de Versailles.jpg|thumb|left|200px|Ludvikov portret iz leta 1670, avtor [[Claude Lefèbvre]].]] Hitro francosko napredovanje je privedlo do državnega udara, ki je strmoglavil De Witta in pripeljal na oblast [[Viljem III. Oranski|Viljema III. Oranskega]]. Leopold je francosko širitev v Porenje videl kot vse večjo grožnjo, zlasti po tem, ko so leta 1670 zavzeli strateško pomembno vojvodino Loreno. Možnost nizozemskega poraza je Leopolda pripeljala do zavezništva z Brandenburgom-Prusijo 23. junija, nato pa še do novega z Nizozemsko republiko 25. junija.<ref>McKay 1997, stran 206.</ref> Čeprav je bil Brandenburg junija 1673 iz vojne prisiljen izstopiti z Vossemsko pogodbo, so avgusta Nizozemci, Španija, cesar Leopold in vojvoda Lorenski sklenili protifrancosko zavezništvo.<ref>Young 2004, stran 133.</ref> Francosko zavezništvo je bilo v Angliji zelo nepriljubljeno, še bolj pa po razočarajočih bitkah proti floti Michiela de Ruyterja. Karel II. Angleški je februarja 1674 sklenil mir z Nizozemci v Westminstrski pogodbi. Vendar so imele francoske vojske pred nasprotniki znatne prednosti: nedeljivo poveljstvo, nadarjene generale, kot so Turenne, Condé in Luksemburg, ter precej boljšo logistiko. Reforme, ki jih je uvedel Louvois, vojni minister, so pomagale ohraniti velike poljske vojske, ki jih je bilo mogoče mobilizirati veliko hitreje, kar jim je omogočilo, da so zgodaj spomladi začele ofenzivo, preden so bili njihovi nasprotniki pripravljeni.<ref>Black 2001, strani 97-99.</ref> Francozi so se bili kljub temu prisiljeni umakniti iz večine Nizozemske republike, kar je Ludvika globoko pretreslo. Za nekaj časa se je umaknil v [[Château de Saint-Germain-en-Laye|St. Germain]], kjer ga nihče, razen nekaj bližnjih sodelavcev, ni smel motiti.<ref>Panhuysen 2009, strani 396-398.</ref> Francoske vojaške prednosti so jim omogočile, da so obdržali svoje položaje v Alzaciji in na Španskem Nizozemskem, medtem ko so ponovno zavzeli Franche-Comté. Do leta 1678 je medsebojna izčrpanost privedla do Nijmegenske pogodbe, ki je bila na splošno rešena v korist Francije in je Ludviku omogočila posredovanje v skandijanski vojni. Kljub vojaškemu porazu si je njegova zaveznica Švedska povrnila velik del tega, kar je izgubila s pogodbami iz leta 1679 iz Saint-Germain-en-Laye, Fontainebleauja in Lunda, ki so bile vsiljene Danski-Norveški in Brandenburgu.<ref>Frost 2000, stran 213.</ref> Vendar sta Ludvikova dva glavna cilja, uničenje Nizozemske republike in osvojitev Španske Nizozemske, propadla.<ref>Panhuysen 2009, stran 451.</ref> Ludvik je bil na vrhuncu svoje moči, vendar za ceno združevanja svojih nasprotnikov. To se je stopnjevalo z nadaljnjo širitvijo. Leta 1679 je odpustil svojega zunanjega ministra Simona Arnaulda, markiza de Pomponne, ker naj bi ta preveč popustil zaveznikom. Ludvik je ohranil moč svoje vojske, vendar se je v svoji naslednji seriji ozemeljskih zahtev izogibal uporabi zgolj vojaške sile. Namesto tega jo je kombiniral s pravnimi vzvodi v svojih prizadevanjih za povečanje meja svojega kraljestva. Sodobne pogodbe so bile namerno dvoumno formulirane. Ludvik je ustanovil zbornico Reuniona, da bi določil polni obseg svojih pravic in obveznosti v skladu s temi pogodbami. Mesta in ozemlja, kot sta [[Luksemburg]] in Casale, so bila cenjena zaradi svojih strateških položajev na meji in dostopa do pomembnih vodnih poti. Ludvik si je prizadeval tudi za osvojitev [[Strasbourg|Strasbourga]], pomembnega strateškega prehoda na levem bregu Rena in takrat svobodnega cesarskega mesta [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], ki ga je skupaj z drugimi ozemlji priključil leta 1681. Čeprav je bil Strasbourg del Alzacije, ni bil del habsburške Alzacije in zato v Vestfalskem miru ni bil odstopljen Franciji. Po teh priključitvah je Španija napovedala in začela novo vojno. Vendar so bili Španci hitro poraženi, saj jih je cesar (ki je imel delo z [[Velika turška vojna|veliko turško vojno]]) zapustil, Nizozemci pa so jih le minimalno podpirali. Z ratisbonskim premirjem leta 1684 se je bila Španija prisiljena za 20 let sprijazniti s francosko okupacijo večine osvojenih ozemelj.<ref>Lynn 1999, strani 161-171.</ref> Ludvikova politika je morda Francijo v času njegove vladavine dvignila do največje velikosti in moči, vendar je hkrati odtujila velik del Evrope. To slabo javno mnenje so še poslabšale francoske akcije ob berberski obali in v Genovi. Najprej je Ludvik bombardiral [[Alžir]] in [[Tripolis]], dve berberski piratski trdnjavi, da bi dosegel ugodno pogodbo in osvoboditev krščanskih sužnjev. Nato je bil leta 1684 proti Genovi izveden kazenski napad kot povračilo za njeno podporo Španiji v prejšnjih vojnah. Čeprav so se Genovežani vdali in je dož vodil uradno odpravo z namenom opravičila v Versailles, si je Francija pridobila sloves brutalnosti in arogance. Evropski strah pred naraščajočo francosko močjo in spoznanje o obsegu učinka dragonad (o katerem bo govora v nadaljevanju) sta mnoge države pripeljala do tega, da so opustile zavezništva s Francijo.<ref>Merriman 2019, stran 319.</ref> Zato je Francija do konca osemdesetih let 17. stoletja postajala vse bolj izolirana v Evropi. === Odnosi z neevropskimi državami in kolonijami === [[File:Ambassade Perse auprès de Louis XIV.jpg|thumb|Obisk perzijske delegacije sultana Hoseina pri Ludviku leta 1715. Delo ''Ambassade de Perse auprès de Louis XIV.'' studia Antoinea Coypela.]] Med Ludvikovo vladavino so se francoske kolonije v Afriki, Ameriki in Aziji pomnožile, francoski raziskovalci pa so dosegli pomembna odkritja v Severni Ameriki. Leta 1673 sta [[Louis Jolliet]] in [[Jacques Marquette]] odkrila reko [[Misisipi]]. Leta 1682 je [[René Robert Cavelier, Sieur de La Salle|René-Robert Cavelier,]] [[René Robert Cavelier, Sieur de La Salle|Sieur de La Salle]], sledil Misisipiju do [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]] in v Ludvikovem imenu zahteval obsežno porečje Misisipija ter ga poimenoval [[Louisiana (Nova Francija)|Louisiana]]. Francoske trgovske postojanke so bile ustanovljene tudi v Indiji, v Chandernagoreju in Pondicherryju, ter v Indijskem oceanu na otoku [[Reunion|Île Bourbon]]. V teh regijah sta se Ludvik in Colbert lotila obsežnega programa arhitekture in urbanizma, ki naj bi odražal slog Versaillesa in Pariza ter »slavo« kraljestva.<ref>Bailey 2018, stran 14.</ref> [[File:SiameseEmbassyToLouisXIV1686NicolasLarmessin.jpg|thumb|left|Delegacija siamskega kralja Naraia pri Ludviku leta 1686, ki jo je vodil [[Kosa Pan]]. Avtor Nicolas Larmessin.]] Medtem so bili vzpostavljeni diplomatski odnosi z oddaljenimi državami. Leta 1669 je Sulejman Aga vodil [[Osmansko cesarstvo|osmansko]] delegacijo, da bi oživil staro francosko-osmansko zavezništvo.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Ottoman Empire and the World Around It|last=Faroqhi|first=Duraiya|publisher=Bloomsbury Academic|year=2006|isbn=978-1-8451-1122-9|page=73}}</ref> Nato je leta 1682, po sprejemu maroškega veleposlaništva Mohameda Tenima v Franciji, maroški sultan [[Mulaj Ismail]] dovolil francoskim konzularnim in trgovskim ustanovam delovanje v svoji državi.<ref>Bluche 1986, stran 439.</ref> Leta 1699 je Ludvik ponovno sprejel maroškega veleposlanika Abdallaha bin Aišo, leta 1715 pa perzijsko veleposlaništvo pod vodstvom Mohameda Reze Bega. [[Siam]] je leta 1684 poslal veleposlaniško delegacijo, na katero so Francozi naslednje leto veličastno odgovorili pod vodstvom Alexandra, Chevalierja de Chaumonta. Temu je sledil še en obisk siamske delegacije pod vodstvom Kose Pana, ki je bil leta 1686 v Versaillesu odlično sprejet. Ludvik je nato leta 1687 poslal novo veleposlaniško delegacijo pod vodstvom Simona de la Loubèra, francoski vpliv na siamskem dvoru pa se je okrepil, tako da je Siam Franciji podelil Mergui kot pomorsko oporišče. Vendar pa so smrt Naraija, kralja Ayutthaye, usmrtitev njegovega profrancoskega ministra Constantina Phaulkona in obleganje Bangkoka leta 1688 končali to obdobje francoskega vpliva.<ref>Keay 1994, strani 201-204.</ref> Tudi Francija je poskušala aktivno sodelovati v jezuitskih misijah na Kitajskem. Da bi tam prekinil portugalsko prevlado, je Ludvik leta 1685 na dvor cesarja [[Kangši|Kangšija]] poslal jezuitske misijonarje: Jeana de Fontaneyja, Joachima Bouveta, Jean-Françoisa Gerbillona, ​​Louisa Le Comteja in Clauda de Visdelouja.<ref>Pagani 2001, stran 182.</ref> Ludvik je leta 1684 v Versaillesu sprejel tudi kitajskega jezuita Michaela Shen Fu-Tsunga.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Meeting of Eastern and Western Art|last=Sullivan|first=Michael|publisher=University of California Press|year=1989|isbn=978-0-5202-1236-7|page=98}}</ref> Obenem je bil Kitajec Ludvikov knjižničar in prevajalec Arcadio Huang.<ref>Barnes 2005, stran 85.</ref><ref>Mungello 2005, stran 125.</ref> == Višek moči == === Centralizacija moči === [[File:Charles Le Brun - Louis XIV - WGA12539.jpg|left|thumb|Ludvikov portret s sivim pastelom na papirju avtorja Charlesa Le Bruna iz leta 1667, sedaj v muzeju Louvre.]] Do začetka osemdesetih let 17. stoletja je Ludvik močno okrepil francoski vpliv v svetu. V državi je uspešno povečal vpliv krone in njeno avtoriteto nad cerkvijo in aristokracijo, s čimer je utrdil absolutno monarhijo v Franciji. Ludvik je sprva podpiral tradicionalni [[galikanizem]], ki je omejeval [[Papež|papeško]] oblast v Franciji, in novembra 1681 sklical skupščino francoske duhovščine. Pred razpustitvijo osem mesecev pozneje je skupščina sprejela ''Deklaracijo francoske duhovščine'', ki je povečala kraljevo oblast na račun papeške moči. Brez kraljeve odobritve škofi niso mogli zapustiti Francije in pritožbe papežu niso bile mogoče. Poleg tega vladnih uradnikov ni bilo mogoče izobčiti zaradi dejanj, storjenih pri opravljanju njihovih dolžnosti. Čeprav kralj ni mogel sprejemati cerkvenih zakonov, so bili vsi papeški predpisi brez kraljeve privolitve v Franciji neveljavni. Ni presenetljivo, da je papež ''Deklaracijo'' zavrnil.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/09371a.htm|title=Louis XIV|accessdate=21. 4. 2026|website=Catholic Encyclopedia}}</ref> [[File:Louis14-Versailles1685.jpg|thumb|Ludvik sprejema genovskega doža v Versaillesu 15. maja 1685 po bombardiranju Genove. Avtor Claude Guy Halle.]] Z namestitvijo plemičev na svoj dvor v Versaillesu je Ludvik dosegel večji nadzor nad francosko aristokracijo. Po besedah ​​zgodovinarja Philipa Mansela je kralj palačo spremenil v: "neustavljivo kombinacijo trga poročnih ponudb, zaposlitvene agencije in zabavne prestolnice aristokratske Evrope, ki se je ponašala z najboljšim gledališčem, opero, glasbo, igrami na srečo, seksom in (najpomembneje) lovom."<ref>Philip Mansel, King of the World: The Life of Louis XIV (2020); citirano v Tim Blanning, "Solar Power," The Wall Street Journal, 17 October 2020, stran C9.</ref> Zgrajena so bila stanovanja za tiste, ki so se bili pripravljeni pokoriti kralju.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=-EM_AAAAYAAJ|title=The Memoirs of the Duke de Saint-Simon on the Reign of Louis XIV. and the Regency|accessdate=22. 4. 2026}}</ref> Vendar pa so bile pokojnine in privilegiji, potrebni za življenje v slogu, primernem njihovemu rangu, mogoči le s stalnim streženjem Ludviku.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.fordham.edu/HALSALL/mod/17stsimon.html|title=Modern History Sourcebook: Duc de Saint-Simon: The Court of Louis XIV|accessdate=22. 4. 2026|website=Internet Modern History Sourcebook|archive-date=2008-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20080410084543/http://www.fordham.edu/HALSALL/mod/17stsimon.html|url-status=bot: unknown}}</ref> V ta namen je bil ustvarjen dovršen dvorni ritual, v katerem je kralj postal središče pozornosti in ga je javnost opazovala ves dan. Z odličnim spominom je Ludvik lahko videl, kdo ga spremlja na dvoru in kdo je odsoten, kar je olajšalo poznejšo razdelitev uslug in položajev. Drugo orodje, ki ga je Ludvik uporabljal za nadzor nad svojim plemstvom, je bila cenzura, ki je pogosto vključevala odpiranje pisem, da bi ugotovil mnenje njihovega avtorja o vladi in kralju.<ref name=":2" /> Še več, z zabavo, vtisom in udomačevanjem z ekstravagantnim razkošjem in drugimi motnjami Ludvik ni le gojil javnega mnenja o sebi, temveč je tudi poskrbel, da je aristokracija ostala pod njegovim drobnogledom. Ludvikova ekstravaganca v Versaillesu je segala daleč preko okvirov dovršenih dvornih ritualov. Od portugalskega kralja je kot darilo prejel [[Afriški slon|afriškega slona]].<ref>{{Navedi splet|url=http://quod.lib.umich.edu/d/did/did2222.0000.944/--elephant?rgn=main;view=fulltext|title=Elephant|accessdate=23. 4. 2026|website=Encyclopedia of Diderot & d'Alembert Collaborative Translation Project|last=Daubenton|first=Louis-Jean-Marie}}</ref> Vodilne plemiče je spodbujal, naj živijo v Versaillesu. To jim je skupaj s prepovedjo zasebnih vojsk preprečilo, da bi preživljali čas na svojih posestvih in v svojih regionalnih oporiščih moči, od koder so zgodovinsko vodili lokalne vojne in načrtovali odpor proti kraljevi oblasti. Ludvik je tako staro vojaško aristokracijo ("plemstvo meča") prisilil in zapeljal, da je postala njegov ceremonialni dvor, kar je še dodatno oslabilo njihovo moč. Na njihovo mesto je postavil preproste ljudi ali novejšo plemiško birokratsko aristokracijo ("plemstvo halje"). Presodil je, da kraljeva oblast zanesljiveje uspeva, če ti možje zasedejo visoke izvršilne in upravne položaje, ker jih je bilo lažje odpustiti kot plemiče starodavnega rodu in utrjenega vpliva. Domneva se, da je Ludvikova politika temeljila na njegovih izkušnjah med Frondo, ko so moški visokega rodu zlahka prevzeli vodenje upora proti svojemu kralju, ki je bil pravzaprav sorodnik nekaterih izmed njih. Ta zmaga nad plemstvom je tako morda zagotovila konec večjih državljanskih vojn v Franciji vse do francoske revolucije približno stoletje pozneje. === Francija kot središče vojskovanja === [[File:De-La-Torre-Jean-Du-Mont--Mémoires MG 0958.tif|thumb|Ludvik XIV.]] Pod Ludvikom je bila Francija vodilna evropska sila in večina vojn se je vrtela okoli njene agresivnosti. Nobena evropska država je ni presegla po številu prebivalcev in nihče se ni mogel kosati z njenim bogastvom, osrednjo lego in zelo močno profesionalno vojsko. Francija se je v veliki meri izognila uničenju tridesetletne vojne. Med njene slabosti sta spadala neučinkovit finančni sistem, ki je težko financiral njene vojaške podvige, in nagnjenost večine drugih sil, da se združijo proti njej. Med Ludvikovo vladavino se je Francija bojevala v treh večjih vojnah: [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]], [[Devetletna vojna|devetletni vojni]] in [[Španska nasledstvena vojna|španski nasledstveni vojni]]. Bila sta tudi dva manjša konflikta: [[devolucijska vojna]] in združitvena vojna.<ref>Lynn 1999, stran 46.</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=How Louis XIV Survived His Hegemonic Bid: The Lessons of the Sun King's War Termination|last=Motin|first=Dylan|publisher=Anthem Press|year=2025|isbn=978-1-8399-9613-9|location=London|page=9-17}}</ref> Vojne so bile zelo drage, a so opredelile zunanjo politiko Ludvika XIV., njegova osebnost pa je oblikovala njegov pristop. Ludvik, ki ga je gnala »mešanica trgovanja, maščevanja in jeze«, je čutil, da je vojna idealen način za povečanje njegove slave. V mirnem času se je osredotočil na priprave na naslednjo vojno. Svoje diplomate je učil, da je njihova naloga ustvariti taktične in strateške prednosti za francosko vojsko.<ref name=":3" /> Do leta 1695 je Francija ohranila velik del svoje prevlade, vendar je izgubila nadzor nad morji v korist Anglije in Nizozemske, večina držav, tako protestantskih kot katoliških, pa je bila združenih v zavezništvu proti njej. [[Sébastien Le Prestre de Vauban]], vodilni francoski vojaški strateg, je leta 1689 Ludvika opozoril, da je sovražno zavezništvo na morju premočno. Priporočil je, da se Francija bori proti temu tako, da francoskim trgovskim ladjam dovoli, da zasežejo in prevzamejo sovražne trgovske ladje, hkrati pa se izogiba svojim mornaricam: :"Francija ima za svoje deklarirane sovražnike Nemčijo in vse države, ki jih objema; Španijo z vsemi njenimi odvisnimi ozemlji v Evropi, Aziji, Afriki in Ameriki; savojskega vojvodo [v Italiji], Anglijo, Škotsko, Irsko in vse njihove kolonije v Vzhodni in Zahodni Indiji; in Nizozemsko z vsemi njenimi posestmi na štirih koncih sveta, kjer ima velike ustanove. Francija ima ... nedeklarirane sovražnike, sovražne in zavistne do njene veličine, Dansko, Švedsko, Poljsko, Portugalsko, Benetke, Genovo in del Švicarske konfederacije, vse te države pa na skrivaj pomagajo francoskim sovražnikom z vojaki, ki jim jih najamejo, z denarjem, ki jim ga posojajo, ter z zaščito in kritjem njihove trgovine."<ref>Symcox 1974, strani 236-237.</ref> Vauban je bil pesimističen glede tako imenovanih francoskih prijateljev in zaveznikov: :"Za mlačne, nekoristne ali nemočne prijatelje ima Francija papeža, ki je do tega ravnodušen; angleškega kralja [<nowiki/>[[Jakob II. Angleški|Jakoba II.]]], izgnanega iz svoje države; velikega vojvodo Toskane; vojvode Mantove, Modene in Parme [vsi v Italiji]; in drugo frakcijo Švicarjev. Nekateri od teh so pogreznjeni v mehkobo, ki izhaja iz let miru, drugi pa so v svojih čustvih hladni ... Angleži in Nizozemci so glavni stebri zavezništva. Podpirajo ga tako, da se vojskujejo proti nam v sodelovanju z drugimi silami, in ga ohranjajo z denarjem, ki ga vsako leto plačujejo ... zaveznikom ... Zato se moramo zateči k piratstvu kot metodi vodenja vojne, ki je najbolj izvedljiva, preprosta, poceni in varna ter ki bo državo najmanj stala, še toliko bolj, ker kralj, ki ne tvega praktično ničesar, ne bo občutil nobenih izgub ... To bo obogatilo državo, usposobilo veliko dobrih častnikov za kralja in v kratkem času prisililo njegove sovražnike, da bodo prosili za mir."<ref>Symcox 1974, strani 237 in 242.</ref> == Fontainebleaujski edikt == [[File:S21c.jpg|thumb|left|Ludvik XIV. leta 1685, ko je preklical Nantski edikt.]] Ludvik se je odločil preganjati protestante in preklicati [[Nantski edikt]] iz leta 1598, ki je hugenotom podelil politično in versko svobodo. Vztrajanje protestantizma je videl kot sramoten opomin na kraljevo nemoč. Navsezadnje je bil edikt pragmatičen konsenz njegovega dedka [[Henrik IV. Francoski|Henrika IV.]], s katero je končal dolgoletne [[francoske verske vojne]]. Dodaten dejavnik v Ludvikovem razmišljanju je bilo prevladujoče takratno evropsko načelo zagotavljanja družbeno-politične stabilnosti, ''cuius regio, eius religio'' ("''čigar kraljestvo, njegova vera''"), ideja, da bi morala biti vera vladarja vera kraljestva (kot je bilo prvotno potrjeno v srednji Evropi v [[Augsburški verski mir|Augsburškem miru]] leta 1555).<ref>Sturdy 1998, strani 89-99.</ref> Ludvik je v odgovor na peticije sprva izključil protestante iz položajev, omejil srečanja sinod, zaprl cerkve zunaj območij, določenih z ediktom, prepovedal protestantske pridigarje na prostem in prepovedal domače protestantske migracije. Prav tako je prepovedal mešane poroke med protestanti in katoličani, ki so jim nasprotovale tretje osebe, spodbujal verske misije pri protestantih in nagrajeval spreobrnjence v katolicizem.<ref>Sturdy 1998, strani 92-93.</ref> Ta diskriminacija ni naletela na večji odpor protestantov in prihajalo je do njihovih stalnih spreobrnjenj, zlasti med plemiškimi elitami. Leta 1681 je Ludvik dramatično okrepil preganjanje protestantov. Načelo ''cuius regio, eius religio'' je na splošno pomenilo tudi, da so se podložniki, ki se niso želeli spreobrniti, lahko izselili, vendar je Ludvik izseljevanje prepovedal in dejansko vztrajal, da se morajo vsi protestanti spreobrniti. Drugič, na predlog Renéja de Marillaca in markiza Louvoisa je začel nameščati dragone v protestantske domove. Čeprav je bilo to v okviru njegovih zakonskih pravic, so dragonade protestantom povzročale hude finančne obremenitve in grozljive zlorabe. Spreobrnilo se je med 300.000 in 400.000 hugenotov, saj je to pomenilo finančne nagrade in oprostitev od dragonad.<ref>Sturdy 1998, stran 96.</ref> [[File:Le Dragon missionnaire.jpg|thumb|Protestantski kmetje oz. kamisardi so se uprli dragonadam (spreobrnitvam, ki so jih uveljavljali vojaki, označeni kot "misijonarji v škornjih"), ki so sledile Fontainebleaujskemu ediktu.]] 15. oktobra 1685 je Ludvik izdal Fontainebleaujski edikt, v katerem je navedel odvečnost privilegijev za protestante glede na njihovo pomanjkanje po obsežnih spreobrnjenjih. Fontainebleaujski edikt je razveljavil Nantski edikt in odpravil vse privilegije, ki so iz njega izhajali.<ref name=":4" /> S svojim odlokom Ludvik ni več toleriral obstoja protestantskih skupin, pastorjev ali cerkva v Franciji. Gradnja novih cerkva je bila prepovedana, obstoječe pa so bile porušene. Pastorji so se lahko odločili za izgnanstvo ali posvetno življenje. Tiste protestante, ki so se upirali spreobrnjenju, so zdaj prisilno krstili v ustaljeno cerkev.<ref>Nolan 2008, stran 132.</ref> Zgodovinarji so razpravljali o Ludvikovih razlogih za izdajo Fontainebleaujskega edikta. Morda je želel pomiriti [[Papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], s katerim so bili odnosi napeti in čigar pomoč je bila potrebna za določitev izida nasledstvene krize v volilnem okraju Köln. Morda je deloval tako tudi zato, da bi zasenčil cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I.]] in si povrnil mednarodni ugled, potem ko je slednji brez Ludvikove pomoči premagal Turke. Morda pa je preprosto želel končati preostale delitve v francoski družbi, ki so segale v čas verskih vojn, tako da bi izpolnil svojo prisego ob kronanju o izkoreninjenju krivoverstva.<ref>Sturdy 1998, strani 96-97.</ref><ref>Bluche 1986, strani 20-21.</ref> Mnogi zgodovinarji so Fontainebleaujski edikt označili kot hudo škodljiv za Francijo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bartleby.com/65/lo/Louis14Fr.html|title=Louis XIV, king of France|accessdate=29. 4. 2026|website=The Columbia Encyclopedia|archive-date=2008-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20080107232540/http://www.bartleby.com/65/lo/Louis14Fr.html|url-status=bot: unknown}}</ref> V podporo temu navajajo izselitev približno 200.000 visoko usposobljenih hugenotov (približno četrtina protestantskega prebivalstva oziroma 1 % francoskega prebivalstva), ki so kljubovali kraljevim odlokom in pobegnili iz Francije v različne protestantske države, s čimer so oslabili francosko gospodarstvo in obogatili gospodarstvo v protestantskih državah. Po drugi strani pa nekateri zgodovinarji to vidijo kot pretiravanje. Trdijo, da se je večina francoskih uglednih protestantskih poslovnežev in industrialcev spreobrnila v katolicizem in tam ostala.<ref>Sturdy 1998, stran 98.</ref> Gotovo je, da so bili odzivi na edikt mešani. Čeprav so francoski katoliški voditelji slavili, se je papež Inocenc XI. še vedno prepiral z Ludvikom glede galikanizma in kritiziral uporabo nasilja. Protestanti po vsej Evropi so bili zgroženi nad ravnanjem s svojimi soverniki, večina katoličanov v Franciji pa je potezo pozdravila. Kljub temu je nesporno, da je bila Ludvikova javna podoba v večjem delu Evrope, zlasti v protestantskih regijah, hudo okrnjena. Kljub temu pa je Ludvik kljub ponovnim napetostim s kamisardi južne in osrednje Francije ob koncu svoje vladavine morda pripomogel k temu, da je njegov naslednik doživel manj primerov verskih nemirov, ki so pestili njegove prednike. Francoska družba se je do časa njegovega potomca [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvika XVI.]] dovolj spremenila, da je pozdravila strpnost v obliki Versajskega edikta iz leta 1787, znanega tudi kot Tolerančni edikt. Ta je nekatolikom povrnil njihove državljanske pravice in svobodo odprtega bogoslužja.<ref>Edwards 2007, stran 212-213.</ref> Z nastopom [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] leta 1789 so protestanti dobili enake pravice kot njihovi rimskokatoliški kolegi. == Devetletna vojna == {{Main|Devetletna vojna}} === Vzroki in potek === [[File:Batalla de Fleurus (1690).jpg|thumb|Bitka pri Fleurusu leta 1690.]] [[File:Nocret, attributed to - Louis XIV of France - Versailles, MV2066.jpg|thumb|Ludvik leta 1690.]] [[Devetletna vojna]], ki je trajala med letoma 1688 in 1697, predstavlja začetek obdobja upadanja Ludvikovega političnega in diplomatskega uspeha. Izvirala je iz dveh dogodkov v [[Porenje|Porenju]]. Najprej je leta 1685 umrl volilni pfalški knez Karel II. Od njegove ožje družine je ostala le Ludvikova svakinja Elizabeta Šarlota. Nemška zakonodaja ji je domnevno prepovedovala nasledstvo bratovih posesti in volilnega dostojanstva, vendar je bila dovolj nejasna, da bi imeli argumenti v prid Elizabeti Šarloti možnost uspeha. Nasprotno pa je bila princesa dokazljivo upravičena do delitve zasebnega družinskega premoženja. Ludvik je uveljavljal njene zahteve po zemljiščih in premičninah v upanju, da ji bodo vsaj slednje dane.<ref>Durant in Durant 1963, stran 691.</ref> Nato je leta 1688 umrl [[Maximilian Henrick Bavarski|Maksimilijan Henrik Bavarski]], nadškof Kölna, zaveznik Francije. Nadškofijo so tradicionalno imeli v lasti [[Wittelsbachi]] [[Bavarska|Bavarski]], toda bavarski kandidat za naslednika Maksimilijana Henrika, princ Jožef Klemens Bavarski, je bil takrat star komaj 17 let in še ni bil posvečen. Ludvik si je namesto tega prizadeval za umestitev lastnega kandidata, [[Guillaume-Egon de Fürstenberg|Wilhelma Egona von Fürstenberga]], da bi zagotovil, da bi ključna renska država ostala zaveznik.<ref>Lynn 1999, stran 192.</ref> Glede na njegovo zunanjo in notranjo politiko v zgodnjih osemdesetih letih 17. stoletja, ki je bila dojeta kot agresivna, so Ludvikova dejanja, ki so jih spodbudile nasledstvene krize poznih osemdesetih let 17. stoletja, povzročila zaskrbljenost in preplah v večjem delu Evrope. To je leta 1686 privedlo do ustanovitve Augsburške lige med Svetim rimskim cesarstvom, Španijo, Švedsko, Saško in Bavarsko. Njihov deklarirani namen je bil vrniti Francijo vsaj v meje, dogovorjene v Nijmegenski pogodbi.<ref>Dunlop 2000, stran 313.</ref> Vztrajno zavračanje cesarja Leopolda I., da bi Ratisbonsko premirje spremenil v trajno pogodbo, je spodbudilo Ludvikov strah, da se bo cesar po ureditvi svojih zadev na Balkanu obrnil proti Franciji in napadel Reunion.<ref>Lynn 1999, strani 189-191.</ref> Drug dogodek, ki ga je Ludvik dojel kot grožnjo, je bila angleška slavna revolucija leta 1688. Čeprav je bil kralj [[Jakob II. Angleški|Jakob II.]] katoličan, sta njegovi dve anglikanski hčerki, [[Marija II. Angleška|Marija]] in [[Ana Britanska|Ana]], Angležem zagotovili protestantsko nasledstvo. Ko pa se je rodil Jakobov sin [[Jakob, valižanski princ|Jakob Stuart]], je ta pri nasledstvu dobil prednost pred sestrama. Zdelo se je, da to napoveduje obdobje katoliških monarhov v Angliji. Protestantski lordi so pozvali nizozemskega princa [[Viljem III. Oranski|Viljema III. Oranskega]], vnuka [[Karel I. Angleški|Karla I. Angleškega]], naj jim priskoči na pomoč. Z vojaki je odplul v Anglijo kljub Ludvikovemu opozorilu, da bo Francija to razumela kot provokacijo. Ker je bil Jakob II. priča številnim dezerterstvom in prebegom, tudi med tistimi, ki so mu bili najbližje, je pobegnil iz Anglije. Parlament je razglasil prestol za prazen in ga ponudil Jakobovi hčerki Mariji II. ter njegovemu zetu in nečaku Viljemu. Viljem (zdaj Viljem III. Angleški), ki je bil odločno protifrancoski, je svoja nova kraljestva potisnil v vojno in s tem Augsburško ligo spremenil v Veliko zavezništvo. Preden se je to zgodilo, je Ludvik pričakoval, da bo Viljemova odprava v Anglijo porabila njegovo energijo in energijo njegovih zaveznikov, zato je po izteku ultimata nemškim knezom, v katerem je zahteval potrditev ratisbonskega premirja in sprejetje njegovih zahtev glede nasledstvene krize, poslal vojake v Porenje. Ta vojaški manever je bil namenjen tudi zaščiti njegovih vzhodnih provinc pred cesarsko invazijo, tako da je sovražni vojski odvzel možnosti preživetja, kar pojasnjuje preventivno politiko požgane zemlje, ki se je izvajala v večjem delu jugozahodne Nemčije ("Opustošenje Pfalške").<ref>Lynn 1999, strani 192-193.</ref> [[File:Equestrian portrait louis xiv 1692.jpg|thumb|upright|left|Ludvik XIV. ob zavzetju Namurja leta 1692.]] Francoska vojska je bila skozi celotno vojno večinoma zmagovita zaradi imperialnih obveznosti na Balkanu, francoske logistične premoči in kakovosti francoskih generalov, kot je bil Condéjev slavni učenec, [[François Luxembourg|François Henri de Montmorency-Bouteville, vojvoda Luksemburški]].<ref>Lynn 1999.</ref> Zmagal je v bitkah pri Fleurusu leta 1690, Steenkerqueu leta 1692 in Landenu leta 1693, čeprav se je izkazalo, da bitke niso imele velikega strateškega pomena,<ref>Wijn 1950, strani 28, 58 in 71-72.</ref><ref>Lynn 1999, strani 209, 227 in 235.</ref> predvsem zaradi narave vojskovanja v poznem 17. stoletju.<ref>Lynn 1999, stran 209.</ref> [[File:Paul de Beauvilliers, duc de Saint-Aignan - Versailles MV 3571.jpg|thumb|upright|Vojvoda Luksemburški.]] Čeprav je poskus obnove vladavine Jakoba II. v [[Bitka pri reki Boyne|bitki pri]] [[Bitka pri reki Boyne|reki Boyne]] leta 1690 propadel, je Francija dosegla vrsto zmag od Flandrije na severu, Nemčije na vzhodu ter Italije in Španije na jugu, do odprtega morja in kolonij. Ludvik je osebno nadzoroval zavzetja Monsa leta 1691 in Namurja leta 1692. Luksemburg je Franciji dal obrambno linijo Sambre z zavzetjem Charleroija leta 1693. Francija je po bitkah pri Marsaglii in Staffardu leta 1693 zavzela tudi večino Savojske vojvodine. Medtem ko je po francoski zmagi v bitki pri Beachy Headu leta 1690 in zavezniški zmagi pri Barfleur-La Hougue leta 1692 prišlo do pomorske pat pozicije, je bitka pri Torroelli leta 1694 Katalonijo izpostavila francoski invaziji, ki je dosegla vrhunec z zavzetjem Barcelone. Nizozemci so leta 1693 zavzeli Pondichéry, toda francoski napad na špansko pristanišče Cartagena v Španiji leta 1697 je prinesel bogastvo v višini 10.000.000 livrov. Julija 1695 je mesto Namur, ki so ga tri leta zasedali Francozi, oblegala zavezniška vojska pod vodstvom Viljema III. Ludvik XIV. je ukazal nenadno uničenje flamskega mesta, da bi preusmeril pozornost teh čet. To je privedlo do [[Bombardiranje Bruslja|bombardiranja Bruslja]], v katerem je bilo uničenih več kot 4000 stavb, vključno s celotnim mestnim središčem. Strategija ni uspela, saj je Namur padel tri tedne pozneje, škodovala pa je tudi ugledu Ludvika XIV.: stoletje pozneje je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] bombardiranje označil za "tako barbarsko kot neuporabno".<ref>Terlinden, Ch. (1958). "Les rapports de l'internonce Piazza sur le bombardement de Bruxelles en 1695". Cahiers bruxellois (in French). III (II): 85–106.</ref> Švedska je leta 1690 ponudila mir. Do leta 1692 sta si miru očitno želeli obe strani in začeli so se tajni dvostranski pogovori, vendar brez uspeha.<ref>Lynn 1999, stran 232.</ref> Ludvik je poskušal razbiti zavezništvo, usmerjeno proti njemu, s pogajanji s posameznimi nasprotniki, vendar svojega cilja ni dosegel do leta 1696, ko so Savojci pristali na torinsko pogodbo in prešli na drugo stran. Nato so člani Augsburške lige pohiteli za pogajalsko mizo in začela so se resna pogajanja o splošnem miru, ki so dosegla vrhunec z mirom v Ryswicku leta 1697.<ref>Lynn 1999, stran 253.</ref> === Mir v Ryswicku === Mir v Ryswicku je končal vojno z Augsburško ligo in razpustil Veliko zavezništvo. Z manipuliranjem rivalstev in sumničavosti je Ludvik razdelil svoje sovražnike in zlomil njihovo moč. Pogodba je Franciji prinesla številne koristi. Ludvik je zagotovil trajno francosko suverenost nad celotno Alzacijo, vključno s Strasbourgom, in določil Ren kot francosko-nemško mejo (kar velja še danes). Pondichéry in Acadia sta bila vrnjena Franciji, Ludvikova de facto posest Saint-Dominguea pa je postala zakonita. Vendar je vrnil [[Katalonija|Katalonijo]] in večino posesti Reuniona. Francoska vojaška premoč bi mu morda omogočila, da bi si prizadeval za ugodnejše pogoje. Tako je bila njegova velikodušnost do Španije glede Katalonije razumljena kot naložba za spodbujanje profrancoskih čustev in je morda na koncu spodbudila kralja [[Karel II. Španski|Karla II.]], da je Ludvikovega vnuka [[Filip V. Španski|Filipa, vojvodo Anžujskega]], imenoval za dediča španskega prestola.<ref>Bluche 1986, stran 653.</ref> V zameno za finančno nadomestilo se je Francija odpovedala svojim interesom v volilnih okrajih Köln in Pfalško. Lorena, ki so jo Francozi zasedali od leta 1670, je bila vrnjena njenemu zakonitemu vojvodi Leopoldu, čeprav s pravico do prehoda francoske vojske. Viljem in Marija sta bila priznana kot skupna vladarja Britanskega otočja, Ludvik pa je umaknil podporo Jakobu II. Nizozemci so dobili pravico do garnizij utrdb na Španskem Nizozemskem, ki so delovale kot zaščitna ovira pred morebitno francosko agresijo. Čeprav se lahko pogodba iz Ryswicka v nekaterih pogledih zdi kot diplomatski poraz za Ludvika, saj mu ni uspelo postaviti podrejenih vladarjev za nadzor Pfalškega ali volilnega okraja Köln, je izpolnil številne cilje, določene v njegovem ultimatu iz leta 1688.<ref>Lossky 1994, stran 255.</ref> Kakor koli že, mir leta 1697 si je Ludvik želel, saj je bila Francija zaradi stroškov vojne izčrpana. == Španska nasledstvena vojna == {{Main|Španska nasledstvena vojna}} === Vzroki in priprave na vojno === [[File:Hyacinthe Rigaud - Philippe V, roi d'Espagne (1683-1746) - Google Art Project.jpg|thumb|left|[[Filip V. Španski]].]] Do miru v Ryswicku je špansko nasledstvo že več kot štirideset let skrbelo evropske voditelje. Kralj [[Karel II. Španski|Karel II.]] je vladal obsežnemu cesarstvu, ki je obsegalo Španijo, [[Neapeljsko kraljestvo|Neapelj]], [[Kraljevina Sicilija|Sicilijo]], Milano, špansko Nizozemsko in številne španske kolonije. Vendar ni imel otrok in posledično ni imel neposrednih dedičev. Glavni kandidati za španski prestol so pripadali vladajočim družinam Francije in Avstrije. Francoska zahteva je izhajala preko matere Ludvika XIV., Ane Avstrijske (starejše sestre [[Filip IV. Španski|Filipa IV. Španskega]]) in preko žene Marije Terezije (najstarejše hčere Filipa IV.). Na podlagi zakonov o [[Primogenitura|primogenituri]] je imela Francija prednost, saj je izvirala iz najstarejših hčera v dveh generacijah. Vendar je njihova odpoved dednim pravicam zapletla zadeve. V primeru Marije Terezije se je odpoved zaradi kršitve zakonske pogodbe z Ludvikom s strani Španije štela za nično. V nasprotju s tem nobena odpoved ni izključevala zahtev sina cesarja Leopolda I., avstrijskega nadvojvode [[Karel VI. Habsburški|Karla]], ki je bil vnuk najmlajše hčerke [[Filip III. Španski|Filipa III.]], Marije Ane. Angleži in Nizozemci so se bali, da bi francoski ali avstrijski španski kralj ogrozil ravnovesje moči, zato so dali prednost bavarskemu princu Jožefu Ferdinandu, vnuku Leopolda I. preko njegove prve žene Margarete Terezije Španske (mlajše hčerke Filipa IV.). Da bi se izognil vojni, je Ludvik leta 1698 podpisal Haaško pogodbo z Viljemom III. Angleškim. Ta sporazum je razdelil španska italijanska ozemlja med Ludvikovega sina (velikega dofena) in nadvojvodo Karla, preostanek cesarstva pa je bil dodeljen Jožefu Ferdinandu. Viljem III. je privolil, da dofenova nova ozemlja postanejo del Francije, ko slednji nasledi očetov prestol.<ref>Lynn 1999, stran 267.</ref> Podpisniki pa se niso posvetovali z vladarjem teh dežel. Karel II. je odločno nasprotoval razkosanju svojega cesarstva. Leta 1699 je ponovno potrdil svojo oporoko iz leta 1693, v kateri je Jožefa Ferdinanda imenoval za svojega edinega naslednika.<ref name=":5">Dunlop 2000, stran 353.</ref> Šest mesecev pozneje je Jožef Ferdinand umrl, zato sta Ludvik in Viljem III. leta 1700 sklenila nov sporazum o delitvi, Londonsko pogodbo. Ta je Španijo, Nizozemsko deželo in španske kolonije dodelila nadvojvodi. Dofen bi prejel vsa španska italijanska ozemlja.<ref>Lynn 1999, stran 268.</ref> Karel II. je priznal, da lahko njegov imperij ostane nedeljiv le, če ga v celoti zapusti Francozu ali Avstrijcu. Pod pritiskom svoje nemške žene Marije Ane Neuburške je Karel II. imenoval nadvojvodo Karla za svojega edinega dediča. === Sprejem volje Karla II. in posledice === [[File:Rigaud Hyacinthe - Louis XIV, roi de France.jpg|thumb|Ludvik leta 1701.]] Na smrtni postelji leta 1700 je Karel II. Španski nepričakovano spremenil svojo oporoko. Jasna demonstracija francoske vojaške premoči več desetletij pred tem, profrancoska frakcija na španskem dvoru in celo [[papež Inocenc XII.]] so ga prepričali, da je bolj verjetno, da bo Francija ohranila njegov imperij nedotaknjen. Tako je celotno cesarstvo ponudil drugemu dofenovemu sinu Filipu, vojvodi Anžujskemu, pod pogojem, da ostane razdeljeno. Anžujski ni bil v neposredni liniji francoskega nasledstva, zato njegov nastop ne bi povzročil francosko-španske unije.<ref>Lynn 1999, stran 268.</ref> Če bi Anžujski zavrnil, bi prestol ponudili njegovemu mlajšemu bratu Karlu, vojvodi Berryjskemu. Če bi tudi vojvoda Berryjski to zavrnil, bi prestol pripadel nadvojvodi Karlu, nato pa njegovemu daljnemu sorodstvu [[Savojci|Savojcem]], če bi Karel to zavrnil.<ref>Kamen 2001, stran 6.</ref> Ludvik se je soočil s težko izbiro. Lahko bi se strinjal z delitvijo španskih posesti in se izognil splošni vojni ali pa sprejel Karlovo voljo in odtujil velik del Evrope. Sprva je bil morda nagnjen k spoštovanju pogodb o delitvi, vendar ga je dofenovo vztrajanje prepričalo v nasprotno.<ref>Dunlop 2000, stran 358.</ref> Poleg tega je Ludvikov zunanji minister, Jean-Baptiste Colbert, markiz de Torcy, poudaril, da bo skoraj zagotovo prišlo do vojne s cesarjem, ne glede na to, ali bo Ludvik sprejel pogodbe o delitvi ali voljo Karla II. Poudaril je, da v primeru vojne Viljem III. verjetno ne bo stal ob strani Franciji, saj je "sklenil pogodbo, da bi se izognil vojni, in ni nameraval iti v vojno, da bi pogodbo izpolnil".<ref name=":5" /> Dejansko bi bilo v primeru vojne morda bolje, da bi že imel nadzor nad spornimi ozemlji. Zato se je Ludvik sčasoma odločil sprejeti oporoko Karla II. Filip, vojvoda Anžujski, je tako postal Filip V., španski kralj. Večina evropskih vladarjev je Filipa sprejela za kralja, čeprav nekateri nejevoljno. Glede na neizogibnost vojne je za nekatere Ludvik ravnal razumno, za nekatere pa arogantno.<ref>Lynn 1999, stran 269, opomba 1.</ref> Potrdil je, da je Filip V. kljub svojemu novemu španskemu položaju ohranil svoje francoske pravice. Resda je morda le teoretično hipotetiziral in dejansko ni poskušal skleniti francosko-španske unije. Vendar njegova dejanja zagotovo niso bila razumljena kot nezainteresirana. Poleg tega je Ludvik poslal vojake v Špansko Nizozemsko, da bi izselil nizozemske garnizije in zagotovil nizozemsko priznanje Filipa V. Leta 1701 je Filip prenesel asiento (pravico do dobave sužnjev španskim kolonijam) na Francijo kot znak vse večjih povezav med obema narodoma. Ko so se napetosti stopnjevale, se je Ludvik odločil, da bo po njegovi smrti za kralja Anglije, Škotske in Irske priznal [[Jakob, valižanski princ|Jakoba Stuarta]], sina Jakoba II., kar je razjezilo Viljema III. Ta dejanja so razjezila Britanijo in Nizozemsko republiko.<ref>Lynn 1999, strani 269-270.</ref> S svetim rimskim cesarjem in majhnimi nemškimi državami so leta 1702 sklenili še eno veliko zavezništvo in napovedali vojno Franciji. Francoska diplomacija si je zagotovila Bavarsko, Portugalsko in Savojo kot francosko-španske zaveznice.<ref>Merryman 2007, stran 321.</ref> === Začetek bojev === [[File:Batalladealmansa.jpg|thumb|Francosko-španska vojska pod vodstvom vojvode Berwiškega je v bitki pri Almansi odločno premagala zavezniške sile Portugalske, Anglije in Nizozemske republike.]] [[File:1706-05-23-Slag bij Ramillies.jpg|thumb|Bitka pri Ramilliesu, kjer so se Francozi borili proti Nizozemcem in Angležem 23. maja 1706.]] Še preden je bila vojna uradno napovedana, so se sovražnosti začele z imperialno agresijo v Italiji. Ko je bila dokončno napovedana, je španska nasledstvena vojna trajala skoraj do Ludvikove smrti, kar je zanj in Francijo povzročilo veliko škodo. Vojna se je začela s francoskimi uspehi, toda talent Johna Churchilla, 1. vojvode Marlboroughskega, in [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]] sta te zmage ustavila in razbila mit o francoski nepremagljivosti. Dvojica je po zmagi v [[Bitka pri Blindheimu|bitki pri Blindheimu]] Avstriji omogočila, da so zasedli Bavarsko. Maksimilijan II. Emanuel, bavarski volilni knez, je moral pobegniti v Špansko Nizozemsko. S to zmago so pridobili podporo Portugalske in Savoje. Kasneje je po bitki pri Ramilliesu Nizozemska dežela pripadla zaveznikom, bitka pri Torinu pa je Ludvika prisilila, da je zapustil Italijo in jo pustila odprto za zavezniške sile. Marlborough in Evgen sta se ponovno srečala v bitki pri Oudenardeu, kar jima je omogočilo napad na Francijo. Francija je vzpostavila stik s [[Franc II. Rákóczi|Francem II. Rákóczijem]] in mu obljubila podporo, če se bo zavzel za madžarsko neodvisnost. Porazi, lakota in naraščajoči dolg so Francijo močno oslabili. Med letoma 1693 in 1710 je v dveh lakotah umrlo več kot dva milijona ljudi, kar se je še poslabšalo, ko so nabiralne vojske zasegle zaloge hrane iz vasi.<ref>Ó Gráda & Chevet 2002, strani 706-733.</ref> V obupu je Ludvik jeseni 1704 ukazal katastrofalno invazijo na angleški otok Guernsey z namenom, da bi oropal njihovo uspešno žetev. Do zime 1708–09 je bil pripravljen sprejeti mir za skoraj vsako ceno. Strinjal se je, da se celotno špansko cesarstvo preda nadvojvodi Karlu, privolil pa je tudi v vrnitev na meje Vestfalskega miru, pri čemer se je odpovedal vsem ozemljem, ki jih je pridobil v 60-ih letih. Vendar ni mogel obljubiti, da bo Filip V. sprejel te pogoje, zato so zavezniki zahtevali, da Ludvik sam napade njegovega vnuka in mu jih vsili. Če mu tega ne bi uspelo doseči v enem letu, bi se vojna nadaljevala. Ludvik teh pogojev ni sprejel.<ref>Lynn 1999, stran 326.</ref> === Prelomnica === {{CSS image crop|Image=France 1709-A One Louis d'Or.jpg |bSize=445|cWidth=220|cHeight=220|oTop=3|oLeft=3|Location=right|Description=Ludvik XIV., upodobljen na kovancu iz leta 1709.}} Zadnje faze španske nasledstvene vojne so pokazale, da zavezniki ne morejo obdržati nadvojvode Karla v Španiji, tako kot Francija ne more obdržati celotne španske dediščine za Filipa V. Zavezniki so bili dokončno izgnani iz osrednje Španije s francosko-španskimi zmagami v bitkah pri Villaviciosi in Brihuegi leta 1710. Francoske sile drugod so kljub porazom ostale trdožive. Zavezniki so v bitki pri Malplaquetu dosegli [[Pirova zmaga|Pirovo zmago]] z 21.000 žrtvami, kar je dvakrat več od Francozov.<ref>Lynn 1999, stran 334.</ref> Francija si je sčasoma povrnila vojaški ponos z odločilno zmago pri Denainu leta 1712. == Glej tudi == * [[Seznam najdlje vladajočih monarhov vseh časov]] == Sklici == {{sklici}} === Citiče a dela === * Barentine, John C. (2016). ''Uncharted Constellations: Asterisms, Single-Source and Rebrands''. Springer Publishing. ISBN <bdi>978-3-3192-7619-9</bdi>. * Bluche, François (1990). ''Louis XIV''. Translated by Greengrass, Mark. New York: Franklin Watts. stran 11. ISBN <bdi>978-0-5311-5112-9</bdi>. * Fraser, Antonia (2006). ''Love and Louis XIV: The Women in the Life of the Sun King''. New York: Random House, Inc. ISBN <bdi>978-1-4000-3374-4</bdi>. * Nathan, James (jesen 1993). "Force, Order, and Diplomacy in the Age of Louis XIV". ''Virginia Quarterly Review''. '''69''' (4). Charlottesville: University of Virginia. * Panhuysen, Luc (2016). ''Oranje tegen de Zonnekoning: De strijd van Willem III en Lodewijk XIV om Europa'' (in Dutch). Atlas Contact. ISBN <bdi>978-9-0450-2329-8</bdi>. * Petitfils, Jean-Christian (2002). ''Louis XIV'' (v francoščini). Paris: Perrin. OCLC 423881843. * Spielvogel, Jackson J. (2016). ''Western Civilization: A Brief History, Volume I: To 1715''. Cengage Learning. ISBN <bdi>978-1-3058-8842-5</bdi>. [[Kategorija:Francoski monarhi]] [[Kategorija:Francoski kralji]] [[Kategorija:Navarski kralji]] [[Kategorija:Bourboni]] [[Kategorija:Pokopani v baziliki Saint-Denis, Pariz]] [[Kategorija:Umrli za gangreno]] [[Kategorija:Zgodnja moderna Francija]] {{normativna kontrola}} 3gmzi66yt7h9xjcmw30f50ci7epuuz0 Cesta bratstva in enotnosti 0 24830 6682696 6671541 2026-05-29T16:37:46Z TaPingvinLahkoLeti 230569 Zemljevid v slovenskem jeziku 6682696 wikitext text/x-wiki {{Infobox road | name = Cesta bratstva in enotnosti | alternate_name = Autoput "Bratstvo i jedinstvo | country = YUG | type = M | route = 1 | map = SFR Yugoslavia autoput si.svg | length_km = 1182 | terminus_a = [[Jesenice]] | terminus_b = [[Gevgelija]] | marker_image = [[file:YUoldM1.svg|50px]] }} [[Slika:Avtocesta bratstvo enotnost 2008.JPG|thumb|Avtocesta ''Bratstvo in enotnost'' blizu Otočca na Dolenjskem, 2008. V ozadju je viden viadukt Toplice na novozgrajeni [[avtocesta A2|avtocesti A2]], ki je od tu do Obrežja ''povozila'' staro cesto.]] {{več virov}} '''Cesta bratstva in enotnosti''', tudi '''Avtocesta »Bratstvo in enotnost«''' ali '''Avtocesta bratstva in enotnosti''' ([[srbohrvaščina|srbohrvaško]] ''»Autoput Bratstvo i jedinstvo«'' ali ''Auto-cesta bratstva i jedinstva''; krajše tudi samo »Avtocesta«) je (bila) dvopasovna [[cesta]], ki je povezovala več republik bivše [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]. Potekala je od [[Jesenice|Jesenic]] preko [[Ljubljana|Ljubljane]] mimo [[Novo mesto|Novega mesta]] in [[Brežice|Brežic]], skozi [[Zagreb]], [[Slavonski Brod]], mimo [[Vinkovci|Vinkovcev]] do [[Beograd]]a, nato skozi [[Niš]] mimo [[Skopje|Skopja]] do [[makedonija|makedonsko]]-[[grčija|grške]] [[meja (razločitev)|meje]] pri [[Gevgelija|Gevgeliji]]. Izgradnja se je začela takoj po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], Jugoslavija naj bi s tem postala prometno dobro povezana, v primerjavi s poprejšnjo predvojno povezavo, ki je bila sestavljena iz lokalnih, v večini primerov neutrjenih cest. Izdaten kos dela so opravile [[mladinske delovne brigade]], ki so jih sestavljali jugoslovanski ter tuji mladinci ter [[jugoslovanska ljudska armada|jugoslovanska vojska]], skupaj jih je bilo skoraj 300.000. Najprej je bil končan odsek »Zagreb-Beograd« v dolžini 382&nbsp;km, uradno je bil odprt 27. julija 1950, slovenski del pa je bil dokončan leta 1958. Kljub imenu ''avtocesta'' ni šlo za pravo [[avtocesta|avtocesto]], saj je imela le eno vozišče z dvema prometnima pasovoma (za vsako smer po en prometni pas), imela pa je izvennivojska križanja z drugimi cestami in železnico in priključke s kontroliranim dostopom. Cesta je bila predvidena za obremenitev okrog 9000 vozil dnevno. Večji del ceste je bil zgrajen iz [[beton]]skih plošč z vmesnimi dilatacijami, nekaj je bilo [[asfalt]]a in nekaj krajših odsekov s [[granit]]nimi [[kocka]]mi. V nadaljnjih desetletjih se je po cesti vil gost osebni, zlasti pa tovorni promet, zaradi česar je hitro propadala in zašla v izredno slabo stanje. V naslednjih letih so jo zato večkrat prenovili ter tudi razširili - del ceste, od Zagreba do hrvaško-srbske meje, je bil tako nadgrajen v štiripasovno avtocesto z odstavnima pasovoma, del ceste od srbsko-hrvaške meje preko Beograda proti Makedoniji pa nadgrajen v hitro štiripasovno cesto, ki pa je dandanes tudi v razmeroma slabem stanju. Leta 1992 je bil, po razpadu Jugoslavije, osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške, zaradi izbruha vojne v tem predelu jugovzhodne Evrope, promet praktično prekinjen vse do konca vojne leta 1995. Z izgradnjo [[Avtocesta A2|avtoceste A2]] v [[Slovenija|Sloveniji]] je bil večji del te stare ''avtoceste'' na [[Dolenjska|Dolenjskem]] in [[Gorenjska|Gorenjskem]] zgrajen na novo, odseki, kjer je imela obstoječa cesta ustrezne tehnične elemente pa je bila razširjena v štiripasovno avtocesto. Sedanja cesta je del evropskih poti [[Evropska pot E61|E61]] (Avstrija-Ljubljana), [[Evropska pot E70|E70]] (Ljubljana-Beograd) in [[Evropska pot E75|E75]] (Beograd-Grčija). == Viri == * ''Autoput »Bratstvo-jedinstvo«'', [[Enciklopedija Jugoslavije]], 1955 * ''Ceste na slovenskem skozi čas'', 1 knjiga, DRC, 2014, ISBN 798-961-6527-25-5 == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Brotherhood and Unity Highway|Avtocesta Bratstvo in enotnost}} [[Kategorija:Ceste v Sloveniji]] [[Kategorija:Avtoceste v Jugoslaviji]] [[Kategorija:Socialistična federativna republika Jugoslavija]] [[Kategorija:Avtoceste]] [[Kategorija:Ceste na Hrvaškem]] [[Kategorija:Ceste v Severni Makedoniji]] [[Kategorija:Ceste v Srbiji]] {{normativna kontrola}} b6yllkouvkoft2ivibuwn9ax7g2hwp8 Odilo Globočnik 0 28363 6682746 6626405 2026-05-29T19:16:37Z MaksiKavsek 244409 6682746 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{Infopolje Oseba}} '''Odilo Lothar Globočnik''' (tudi '''Odilo Globocnik''' ali '''Odilo Lotario Globocnik'''), [[Avstrijci|avstrijski]] [[inženir]], [[policija|policijski]] [[general]], [[politik]], [[vojni zločin]]ec delno [[Slovenci|slovenskega rodu]], * [[21. april]] [[1904]], [[Trst]], [[Avstro-Ogrska]], † [[31. maj]] [[1945]], [[Špatrjan]] (nemško Paternion), [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijska Koroška]]. == Življenjepis == Rodil se je kot drugi sin očetu Francu Globočniku, ki je iz rodnega [[Tržič]]a, od koder izvirajo Globočnikovi, prišel v Trst. Oče Franca Globočnika je bil [[Franz Johann Globotschnig]], profesor na ljubljanski gimnaziji. Njegov oče [[Rochus Globotschnig]], Odilov praded, je bil zdravnik v Tržiču, tako kot njegov oče, Odilov pra-praded [[Josef Globotschnig]]. Rochus Globotschnig je kot zdravnik sodeloval v vojni proti [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]]u leta 1809. Mama Odila Globočnika je bila Anna Petschinka, [[banat]]ska [[Čehi|Čehinja]] iz [[Vršac|Vršca]], [[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]] (danes [[Srbija]]). Njena mama, Odilova babica, Theresia Hagl, je bila banatska [[Nemci|Nemka]]. Znal je italijansko<ref name="Wulf262">Josef Wulf: ''Das Dritte Reich und seine Vollstrecker – Die Liquidation von 500.000 Juden im Ghetto Warschau.'' Berlin 1961, S. 262.</ref> in po pričevanjih tudi slovensko.<ref>[http://193.2.70.195/slovlit/slovjez/kodric2.doc Ravel Kodrič: ''Narodnostna vprašanja'']{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}.</ref> Šolal se je v Celovcu. Bil je med prvimi nacisti na Koroškem. Med 22. majem 1938 in 30. januarjem 1939 je bil Globočnik dunajski "gauleiter", a so ga zaradi nebrzdanega vedenja, nesposobnosti in predvsem kriminalnih dejanj zamenjali. Celo sam šef [[Gestapo|Gestapa]], [[Heinrich Himmler]], je Globočnika v pisnem poročilu, ki so ga po končani 2. svetovni vojni objavili Britanci, označil kot "povsem neobvladljivega". "In povrh vsega sploh ni Nemec, ampak Slovenec!" je še dodal, torej so nacisti še kako dobro vedeli za njegovo poreklo. Globočnik se je pozneje zelo prizadevno vključil v "dokončno rešitev judovskega vprašanja", predvsem na Poljskem. Delal je v Lublinu in bil zadolžen za iztrebitev poljskih Judov. Njegovi sodelavci so morili v akciji T 4 in v akciji Reinhardt. Pred koncem vojne je bil v Trstu, kjer so nacisti načrtovali posebno državno tvorbo. Tam je vodil krvave poboje Slovencev, Hrvatov in Židov. Večino so pobili v Rižarni, ih sežgali v tamkajšnjem krematoriju in njihov pepel vrgli v morje v pristanišču. Odilo Globočnik je ena izmed najodgovornejših oseb za pomor 6 milijonov ljudi v [[holokavst]]u vse do konca 2. svetovne vojne. . Nagrobnik (ali pa mogoče celo grob, če so ga morebiti sorodniki pozneje prekopali iz groba v Špaterjanu) ima na pokopališču v Radlach na avstrijskem Koroškem. Bakrena plošča z njegovim imenom (kot tudi drugih sorodnikov) se nahaja na severni steni, pod cerkvijo na nižjem, novejšem delu pokopališča. == Nacistična stranka in kariera v SS == [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-S41858, Odilo Globocnik.jpg|sličica|Dunajski gauleiter leta 1938]] Avgusta 1933 je bil Globočnik prvič aretiran zaradi poskusa stika z zaprtimi nacisti v Celovcu. Aretirali so ga zaradi javne podpore [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|nacistični stranki]] (NSDAP), saj je član stranke postal leta 1931, ko je bil na Koroškem. Čeprav je bil med letoma 1933 in 1935 aretiran štirikrat, je zaradi različnih političnih obtožb preživel le nekaj več kot eno leto v zaporu. Po dveh letih prepirov med Globočnikom in oblastmi je v njegovo korist posredoval [[Heinrich Himmler]]. Njegova prva dokumentirana dejavnost za NSDAP se je zgodila leta 1931, ko je bilo zapisano, da širi propagando za stranko. Do takrat je skoraj opustil delo gradbenega obrtnika in se zelo tesno povezal z NSDAP. Zadolžen je bil za razvoj kurirske in obveščevalne službe za NSDAP, ki je usmerjala sredstva iz nemškega rajha v Avstrijo. Junija 1933 je bil na Dunaju ubit judovski zlatar Norbert Futterweit, ko so na njegovo trgovino vrgli bombo. To je bil eden prvih umorov v Avstriji, ki jih je mogoče pripisati nacistom, in številni zgodovinarji menijo, da je bil Globočnik vpleten v napad. Globočnik se je 1. septembra 1934 pridružil SS (''[[Schutzstaffel]]''). Njegova predanost nacistični stvari se je obrestovala, saj je hitro napredoval v partijskem aparatu v Avstriji. Na kratko je postal namestnik ''gauleiterja'' na Dunaju, nato je bil med januarjem in majem 1933 na Koroškem. Od leta 1934 do 1936 je bil imenovan za vodjo partijskega obveščevalnega aparata na Koroškem. Od septembra 1936 do maja 1938 je bil načelnik štaba nacionalnega vodstva avstrijske nacistične stranke pod vodstvom Huberta Klausnerja.<ref>{{Navedi knjigo|edition=1st printing|title=Gauleiter. volume 1: Herbert Albrecht-H. Wilhelm Hüttmann|publisher=R. James Bender Publishing|date=2012|location=San Jose, CA, USA|isbn=978-1-932970-21-0|first=Michael D.|last=Miller|first2=Andreas|last2=Schulz}}</ref> Globočnik je bil ključni akter pri [[Anschluss|uzurpaciji avstrijske vlade]] s strani nacistov. Z [[Anschluss|anšlusom]] je nacistična Nemčija 12. marca 1938 priključila Avstrijo. Nagrajen je bil z imenovanjem za državnega sekretarja v nacistični vladi, ki jo je 15. marca ustanovil kancler [[Arthur Seyss-Inquart]]. Na parlamentarnih volitvah 10. aprila je bil izvoljen za nacističnega poslanca v ''Reichstagu'' iz novo preimenovane Ostmarke.<ref>{{Navedi knjigo|edition=1st printing|title=Gauleiter. volume 1: Herbert Albrecht-H. Wilhelm Hüttmann|publisher=R. James Bender Publishing|date=2012|location=San Jose, CA, USA|isbn=978-1-932970-21-0|first=Michael D.|last=Miller|first2=Andreas|last2=Schulz}}</ref> Nato ga je 22. maja 1938 [[Adolf Hitler]] imenoval za ''gauleiterja'' Dunaja.<blockquote>V svojem zgodnjem mandatu kot gauleiter je Globočnik zagovarjal nacistično protijudovsko doktrino: »Ne bom se umaknil radikalnim posegom za rešitev judovskega vprašanja.« Kasneje istega leta je odprl prvo antisemitsko politično razstavo na Dunaju, ki si jo je prvi dan ogledalo 10.000 obiskovalcev. Na razstavi je bil pomemben film »''Večni Žid''«, ki ga je javnost z navdušenjem sprejela.</blockquote>Zgodnja gesta prilagajanja novi vladi kardinala Innitzerja niso pomirila avstrijskih nacističnih radikalcev, med katerimi je bil najpomembnejši Globočnik. Začel je križarski pohod proti Cerkvi, nacisti pa so zaplenili premoženje, zaprli katoliške organizacije in poslali številne duhovnike v [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]].<ref>{{Navedi knjigo|edition=1. publ|title=Hitler's empire: Nazi rule in occupied Europe|url=https://archive.org/details/hitlersempirenaz0000mazo|publisher=Allen Lane|date=2008|location=London|isbn=978-0-7139-9681-4|first=Mark|last=Mazower}}</ref> Jeza zaradi ravnanja s Cerkvijo v Avstriji je hitro naraščala in oktobra 1938 se je zgodilo prvo dejanje odkritega množičnega odpora novemu režimu. Na Dunaju se je od maše odpravil shod okoli tisoč ljudi, ki so vzklikali »Kristus je naš firer«, preden jih je razgnala policija.<ref>{{Navedi knjigo|edition=1. publ|title=Hitler's empire: Nazi rule in occupied Europe|url=https://archive.org/details/hitlersempirenaz0000mazo|publisher=Allen Lane|date=2008|location=London|isbn=978-0-7139-9681-4|first=Mark|last=Mazower}}</ref> Nacistična drhal je preiskala rezidenco kardinala Innitzerja, potem ko je obsodil nacistično preganjanje Cerkve.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Rise and Fall of the Third Reich|publisher=RosettaBooks|date=2011|location=Newburyport|isbn=978-0-7953-1700-2|first=William L.|last=Shirer}}</ref> Globočnik je bil 30. januarja 1939 razrešen položajev in odvzetih strankarskih častnih čast, ko so odkrili, da je bil vpleten v nezakonite špekulacije s tujimi valutami. Himmler je Globočnika za kazen premestil v [[Waffen-SS]] v čin mlajšega vodnika (Unterscharführer), kjer je služil pri SS Standarte »Germania« med [[Poljska kampanja (1939)|poljsko kampanjo]]. Himmler je imel Globočnika rad in ga je podpiral. Konec leta 1939 je bil Globočnik pomiloščen, povišan v [[SS-Brigadeführer|SS-brigadeführerja]] in dodeljen [[Lublin|Lublinski]] provinci. === Zločini v okupirani Poljski === 9. novembra 1939 je Himmler imenoval Globočnika za vodjo SS in policije v okrožju Lublin na ozemlju generalne vlade. Po sprva nihajoči strankarski karieri je Globočnik dobil drugo priložnost v vrstah SS in policije. 16. februarja 1940 je Globočnik izjavil: »Evakuirani Judje bi se morali prehraniti sami in jih podpirati njihovi rojaki, saj imajo ti Judje dovolj [hrane]. Če to ne uspe, bi jih morali pustiti stradati.« V naslednjih letih je bil Globočnik odgovoren za: # 'Likvidacijo' [[Varšavski geto|varšavskega geta]], v katerem je bilo približno 500.000 Judov, največje judovske skupnosti v Evropi in druge največje na svetu za New Yorkom. # Likvidacijo białystokskega geta, ki se je močno upiral nemški okupaciji. # Preselitev velikega števila Poljakov pod pretvezo 'etničnega čiščenja'. # Izvajanje in nadzor lublinskega rezervata, v katerega je bilo deportiranih 95.000 Judov, skupaj z mrežo prisilnih [[Delovno taborišče|delovnih taborišč]] v lublinskem okrožju. Odgovoren je bil tudi za več kot 45.000 judovskih delavcev. Globočnik naj bi z velikim veseljem ubijal in organiziral uboje Judov, pri čemer je Hössova interpretacija navedla, da je Globočnik »želel biti v ospredju pri svojih iztrebljanjih«, tudi ko prometne zmogljivosti tega niso dopuščale, in je nato »izvajal usmrtitve po lastni presoji«. === Uničevalna taborišča === [[Slika:Bus Hartheim Foto Niedernhart Prozess.jpg|sličica|Avtobus Action T4 za prevoz do centra za evtanazijo Hartheim]] Obstajajo znaki, da je Globočnik skupaj z glavnim sostorilcem Christianom Wirthom morda zasnoval koncept [[Uničevalno taborišče|uničevalnega taborišča]] in industrializiranega umora ter ga predlagal Himmlerju. Na dvournem sestanku s Himmlerjem 13. oktobra 1941 je Globočnik prejel ustno odobritev za začetek gradnje uničevalnega taborišča Belzec, prvega tovrstnega taborišča v generalni guberniji. Malo prej, septembra 1941, sta Globočnika obiskala Philipp Bouhler in Viktor Brack, najvišja uradnika v firerjevem kanclerstvu, odgovorna za program "evtanazije" ''Aktion T4'', v katerem so za usmrtitev številnih žrtev uporabljali plinske celice, prikrite kot tuš kabine. Okoli 1. oktobra 1941 je Globočnik Himmlerju napisal memorandum s predlogi za ukrepe proti Judom "varnostno-politične narave", sestanek 13. oktobra pa je bil namenjen razpravi o tem memorandumu in sorodnih temah. Sočasni dopis kolega odraža Globočnikovo stanje duha v času sestanka 13. oktobra: Globočnik je dejal, da je treba izvesti "čiščenje celotnega [generalne gubernije] Judov in Poljakov" in je bil "poln dobrih in daljnosežnih načrtov" za dosego tega cilja. Obstajajo znaki, da je Globočnik morda začel graditi preprost poskusni obrat za zastrupljanje s plinom v gozdu blizu Belzeca malo pred srečanjem s Himmlerjem sredi oktobra. Na srečanju s Himmlerjem 13. oktobra 1941 je Globočnik predlagal iztrebljanje Judov po tekočem traku v koncentracijskem taborišču z uporabo plinskih celic. 14. oktobra 1941 – dan po srečanju z Globočnikom – je Himmler imel peturni sestanek z [[Reinhard Heydrich|Reinhardom Heydrichom]], da bi razpravljali o "usmrtitvah", po katerem so bila zgrajena druga uničevalna taborišča za zastrupljanje s plinom. Nekaj ​​dni pozneje je Himmler prepovedal vse nadaljnje judovske izselitve z ozemlja rajha "zaradi prihajajoče 'končne rešitve' judovskega vprašanja". Objekte za zastrupljanje s plinom, ki jih je Globočnik v Belzecu vzpostavil kmalu po srečanju s Himmlerjem 13. oktobra, so zasnovali zaposleni v programu T4, ki so mu bili dodeljeni. Uporabljali so ogljikov monoksid, tako kot program T4. Preden je Belzec postal uničevalno taborišče, je bil del Himmlerjevega in Globočnikovega projekta Burggraben. Leta 1942 so sledila izgradnja še treh uničevalnih taborišč, [[Uničevalno taborišče Sobibór|Sobiborja]] in Majdaneka v okrožju Lublin ter [[Koncentracijsko taborišče Treblinka|Treblinke]] pri Małkiniji Gornji. Globočnik je bil sokriv pri iztrebljanju več kot 1,5 milijona Judov poljskega, češkega, nizozemskega, francoskega, ruskega, slovaškega, nemškega, portugalskega, turškega, španskega in avstrijskega porekla ter manjšega števila nejudov v uničevalnih taboriščih pod njegovim nadzorom. V lastnih uničevalnih taboriščih je izkoriščal Jude in Nejude kot suženjske delavce. Med vodenjem operacije Reinhard je bil odgovoren za zaseg premoženja in dragocenosti umorjenih zapornikov. Čeprav so bile v splošno upravljanje širšega sistema koncentracijskih taborišč vključene tudi druge veje nacistične države, je imel Globočnik nadzor nad taborišči ''[[Akcija Reinhard|akcije Reinhard]]'' in vsa navodila, ki jih je prejel, so prihajala neposredno od Himmlerja. Med letoma 1942 in 1943 je nadzoroval tudi začetek Generalplan Ost, načrta za izgon Poljakov z njihovih ozemelj in naselitev teh ozemelj z nemškimi naseljenci. 9. novembra 1942 je bil Globočnik povišan v ''[[SS-Gruppenführer|SS-Gruppenführerja]]'' in ''generalleutnanta der Polizei''.<ref>{{Navedi knjigo|edition=1st printing|title=Gauleiter. volume 1: Herbert Albrecht-H. Wilhelm Hüttmann|publisher=R. James Bender Publishing|date=2012|location=San Jose, CA, USA|isbn=978-1-932970-21-0|first=Michael D.|last=Miller|first2=Andreas|last2=Schulz}}</ref> 4. novembra 1943 je Globočnik iz [[Trst|Trsta]] poročal Himmlerju, da je 19. oktobra 1943 zaključil operacijo Reinhard in da so bila vsa taborišča razpuščena. Poslal je tudi končno poročilo. V svojem odgovoru se je Himmler zahvalil Globočniku in izrazil hvaležnost ter priznanje za velike in edinstvene zasluge, ki jih je opravil celotnemu nemškemu ljudstvu pri izvedbi "Operacije Reinhard". === Dejavnost v Italiji === Po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|premirju v Cassibileju]] je bil Globočnik 13. septembra 1943 imenovan za višjega vodjo SS in policije operativne cone Jadranskega primorja Italije.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Das Personenlexikon zum Dritten Reich: wer war was vor und nach 1945?|publisher=S. Fischer|date=2003|location=Frankfurt am Main|isbn=978-3-10-039309-8|first=Ernst|last=Klee}}</ref> Po zaključku [[Akcija Reinhard|operacije Reinhard]] na Poljskem je bil poslan v Trst, svoj rojstni kraj.<blockquote>S seboj je v Trst pripeljal veliko število izkušenih morilcev, ki so izpeljali izjemne zločine v različnih iztrebljevalnih operacijah v Nemčiji, [[Sovjetska zveza|Sovjetski]] [[Sovjetska zveza|Zvezi]] in taboriščih smrti na okupirani Poljski v Belzecu, [[Uničevalno taborišče Sobibór|Sobiborju]] in [[Koncentracijsko taborišče Treblinka|Treblinki]]. Med njimi je bilo 92 specialistov ''Einsatzkommanda'' Reinhard, med katerimi so bili mnogi ukrajinski SS vojaki, moški in ženske... ''Einsatzkommando'' Reinhard je bil razdeljen na tri geografska območja, katerih sedež je bil uradno označen z različico črke R – R1 za Trst, R2 za Videm in R3 za Reko.</blockquote>Potem ko je Globočnik v [[Uničevalno taborišče|koncentracijskih taboriščih]] na okupirani Poljski oropal premoženje, ukradeno žrtvam holokavsta, se je s številnimi svojimi možmi, ki so sodelovali v ''akciji Tiergarten 4'', vključno s Franzom Stanglom iz Treblinke in Franzom Reichleitnerjem iz Sobiborja, odpravil v Italijo. Nekaj ​​dni po 8. septembru 1943 (ko je začelo veljati premirje med Italijo in zavezniki, podpisano 3. septembra), je Christian Wirth prispel v Trst. Skupaj sta star rižev mlin na obrobju mesta preuredila v center za pridržanje s krematorijem, znan kot [[Rižarna, Trst|''Rižarna'']]. V Rižarni so po padcu [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] leta 1943 in nemškem prevzemu države pod vodstvom teh mož zasliševali, mučili in umorili na tisoče italijanskih Judov, partizanov in drugih političnih disidentov.<ref name=":0" /> Na [[Primorska|Slovenskem]] [[Primorska|Primorju]] so se proti slovenskim partizanom borili tako Nemci kot [[Slovenski narodni varnostni zbor|Primorska domobranska garda]], ki je bila prav tako pod Globočnikovim neposrednim poveljstvom. Nemcem je posredovala sezname lokacij skrivališč [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte Slovenskega naroda]] in seznamov sumljivih posameznikov (opisanih kot ''propagandisti'').<ref>{{Navedi knjigo|title=To walk with the devil: Slovene collaboration and Axis occupation, 1941-1945|publisher=University of Toronto Press|date=2013|location=Toronto ; Buffalo [N.Y.]|isbn=978-1-4426-4517-2|first=Gregor Joseph|last=Kranjc}}</ref> Z napredovanjem zavezniških čet se je Globočnik umaknil na avstrijsko Koroško in se nazadnje skril visoko v gorah blizu Weissenseeja, še vedno v družbi svojih najožjih sodelavcev. === Položaji === * [[HSSPF]] [[Operacijska cona Jadransko primorje]] (13. september 1943–maj 1945) * [[državni sekretar]] (4. julij 1943–31. maj 1945) * ''Hauptbereichsleiter der [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|NSDAP]]'' (9. november 1941) * odposlanec [[Reichsführer-SS|RF-SS]] za ustanovitev [[Schutzstaffel|SS]] in [[Policija|policijskih]] postaj na vzhodu (17. julij 1941–31. januar 1942) * [[SSPF]] [[Lublin]] (3. november 1939–16. avgust 1943) * [[Gauleiter]] [[Dunaj]]a (22. maj 1938–30. januar 1939) * [[državni sekretar]] v [[vlada|vladi]] [[Arthur Seyss-Inquart|Arthurja Seyss-Inquarta]] (15. marec 1938–''neznano'') === Napredovanja === * [[SS-Gruppenführer]] in [[generalporočnik]] [[policija|policije]] (9. november 1942) * [[generalmajor]] policije (9. september 1941) * [[SS-Brigadeführer]] (9. november 1939) * rezervni [[SS-Untersturmführer]] ([[SS-VT]]) (1. november 1939) * [[SS-Oberführer]] (28. september 1938) * [[SS-Standartenführer]] (12. marec 1938) * rezervni [[SS-Rottenführer]] ([[SS-VT]]) (3. junij 1939) * [[SS-Untersturmführer]] (9. november 1937) === Odlikovanja === * [[nemški križ|nemški križ v zlatu]] (7. februar 1945) * [[nemški križ|nemški križ v srebru]] (20. januar 1945) * [[železni križec|železni križ]] II. razreda (1939) * [[vojni zaslužnostni križ]] II. razreda z [[meč]]i (1939) * [[vojni zaslužnosti križ]] I. razreda z meči (1939) * [[znak za boj proti partizanom]] v [[srebro|srebru]] (17. september 1944) * [[medalja za združitev 13. marec 1938]] * [[zlati partijski znak]] [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|NSDAP]] * [[častno bodalo RF-SS]] * [[mrtvaški prstan SS]] == Smrt == Globočnika je 31. maja 1945 na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] izsledila in ujela britanska oklepna konjeniška enota. Enota 4. kraljičinega huzarskega polka ga je našla na Möslacher Almu, 1250 m visoki gori v Vzhodnih Alpah, skupaj s sedmimi drugimi iskanimi nacisti: Georgom Michalsenom, [[Friedrich Rainer|Friedrichom Rainerjem]], Ernstom Lerchom, Hermannom Höflejem, Karlom Hellesbergerjem, Hugom Herzogom in Friedrichom Plöbom. Globočnika so odpeljali v [[Špatrjan]] v [[Okraj Beljak-dežela|okraju Beljak-dežela]] na zaslišanje. Pred zaslišanjem pa je Globočnik storil samomor, tako da je ugriznil v kapsulo cianida. Njegovo truplo so odpeljali na pokop na lokalnem pokopališču, vendar je duhovnik domnevno zavrnil, da bi "truplo takega človeka" počivalo v posvečeni zemlji. Zunaj pokopališča, ob zunanjem zidu, so izkopali grob in truplo pokopali brez slovesnosti. Sodobne fotografije Globočnikovega trupla in zanesljiva poročila, kot sta ''Regiment Diary in Field Reports'' of the 4th Queen's Last Hussar, podrobno opisujejo okoliščine njegovega ujetja in samomora. Nekateri so ugibali, da je za njegovo smrt odgovorni partizani ali judovska maščevalna enota ali da so ga Britanci živega izročili ameriškim obveščevalnim službam. Slednja trditev temelji na "uradnem ameriškem dokumentu, ki ga je podpisal ameriški operativni častnik CIC S/A Andrew L. Venters, z dne 27. oktobra 1948, ''več kot tri leta po njegovi domnevni smrti''". Vendar pa je ta dokument v osemdesetih letih prejšnjega stoletja razkrila kot ponaredek preiskovalna pisateljica in zgodovinarka Gitta Sereny; vse podrobnosti navaja v dolgem članku v časopisu ''The Observer''. == V fikciji == Lik Odila Globocnika se kot glavni antagonist, gestapovski [[SS-Obergruppenführer|Obergruppenführer]] pojavi v [[Alternativna zgodovina|alternativno zgodovinskem]] trilerju [[Robert Harris|Roberta Harrisa]] [[Veliki rajh 1964]], v filmu Očetnjava posnetem po knjigi leta 1994 ga je upodobil John Shrapnel. Slovenski gledališki režiser [[Dragan Živadinov]] je leta 2018 v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Centra urbane kulture Kino Šiška ustvaril in režiral predstavo ''Odilo. Zatemnitev. Oratorij.'' o Globočniku, njegovih zločinih in vlogi v slovenski zgodovini. Predstava z močnim antinacističnim sporočilom je bila zasnovana kot ubijanje Globočnikovega imena ter preprečitev vnovičnega vzpona fašizma in nacizma.<ref>{{Navedi splet|title=Odilo. Zatemnitev. Oratorij.|url=https://mladinsko.com/sl/program/30/odilo-zatemnitev-oratorij/|website=mladinsko.com|accessdate=2025-10-30|language=sl}}</ref> == Sklici == <references /> == Viri == * {{navedi knjigo|first=Joseph|last=Poprzeczny|title=Hitler's Man in the East – Odilo Globocnik|publisher=McFarland & Company|location=Jefferson and London|year=2004|isbn=0-7864-1625-4}} * {{navedi knjigo|first=Siegfried J.|last=Pucher|title=»... in der Bewegung führend tätig«: Odilo Globocnik - Kämpfer für den »Anschluss«, Vollstrecker des Holocaust|publisher=Drava Verlag|location=Klagenfurt/Celovec|year= 1997|isbn=3-85435-278-6}} * {{navedi knjigo|first=Berndt|last=Rieger|title=Creator of Nazi Death Camps: The Life of Odilo Globocnik |publisher=Vallentine Mitchell|location=London/Portland OR|year=2007|isbn= 9780853035237}} * {{navedi knjigo|first=Johannes|last=Sachslehner|title=Dva milijona smo jih pospravili: Odilo Globocnik – Hitlerjev menedžer smrti|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana |year=2016|isbn= 9789612821821}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikiquote|en:Odilo Globocnik}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Globocnik, Odilo}} [[Kategorija:Avstrijski generali]] [[Kategorija:Avstrijski inženirji]] [[Kategorija:Avstrijski politiki]] [[Kategorija:Nosilci nemškega križa v zlatu]] [[Kategorija:Avstrijski Slovenci]] [[Kategorija:SS-generali]] [[Kategorija:Vojaške osebnosti, ki so storile samomor]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni zločinci]] [[Kategorija:Politiki, ki so storili samomor]] qsfikjxav308z5aru0qvjfwvvo4hyl8 Seznam slovenskih pisateljev 0 29965 6682660 6664769 2026-05-29T15:14:34Z ~2026-13659-49 255600 6682660 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pisatelj]]ev in pisateljic''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} == A == * [[Jože Abram]] (1875–1938) * [[Kozma Ahačič]] (* 1976) * [[Ivan Albreht]] (1893–1955) * [[Vera Albreht]] (1895–1971) * [[Bernard Ambrožič]] (1892–1973) * [[Jože Ambrožič (pisatelj)|Jože Ambrožič]] (1884–1923) * [[Jernej Andrejka]] (1850–1926) * [[Rudolf Andrejka]] (1880–1948) * [[Milan Apih]] (1906–1992) * [[Rok Arih]] (pravo i. Drago Druškovič) * [[Andraž Arko]] (* 1977) * [[Andrej Arko]] (* 1947) * [[Vojko Arko]] (1920–2000) * [[Tina Arnuš Pupis]] (* 1982) * [[Ivan Artač]] (1921–2005) * [[Majda Artač Sturman]] (* 1953) * [[Imre Augustič]] (1837–1879) * [[Mirko Avsenak]] (1905–1983) == B == * [[Esad Babačić]] (* 1965) * [[Gabriela Babnik]] (* 1979) * [[Bea Baboš Logar]] (* 1945) * [[Jožef Bagari]] (1840–1919) * [[Mihael Bakoš]] (1742–1803) * [[Norma Bale]] (* 1972) * [[Štefan Baler]] (1760–1835) * [[Ivan Baloh]] (1873–1954) * [[Janez Banič (veterinar)|Janez Banič]] (1928–2020) * [[Irena Barber]] (1939–2006) * [[Robert Barbo Waxenstein]] (1889–1977) * [[Mihael Barla]] (1778–1824) * [[Vladimir Bartol]] (1903–1967) * [[Jernej Basar]] (1683–1738) * [[Jernej Bastiančič]] (1754–1818) * [[Ivan Baša]] (1875–1931) * [[Jožef Baša Miroslav]] (1894–1916) * [[Jana Bauer]] (* 1975) * [[Dino Bauk]] * [[Jan Baukart]] (1889–1974) * [[Petra Bauman]] (* 1979) * [[Josip Bavec]] (1876–1918) * [[Vinko Beličič]] (1913–1999) * [[Lajos Bence]] (* 1956) * [[Louis Beniger]] (1894–1979) * [[Aleš Berger]] (* 1946) * [[Franc Berke]] (1764–1840) * [[Ivan Berke]] (1814–1908) * [[Dinko Bertoncelj]] (* 1928) * [[Cvetka Bevc]] (* 1960) * [[France Bevk]] (1890–1970) * [[Tina Bilban]] (* 1983) * [[Vinko Bitenc]] (1895–1956) * [[Bojan Bizjak]] (* 1959) * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] (1936–2018) * [[Igor Bizjan]] (* 1958) * [[Andrej Blatnik]] (* 1963) * [[France Blatnik]] (1899–1977) * [[Vinko Blatnik]] (1931–2018) * [[Franček Bohanec]] (1923–2010) * [[Peter Bohinjec]] (1864–1919) * [[Berta Bojetu]] (1946–1997) * [[Matej Bor]] (pravo ime Vladimir Pavšič) (1913–1993) * [[Rado Bordon]] (1915–1992) * [[France Borko]] (1904–1956) * [[Silvija Borovnik]] (* 1960) * [[Jožef Borovnjak]] (1826–1909) * [[Janez Borštnar]] (1919–1945) * [[Janez Božič (duhovnik)|Janez Božič]] (1829–1884) * [[Peter Božič]] (1932–2009) * [[Rasto Božič]] (* 1959) * [[Julija Bračič]] (1913–1994) * [[Silva Brank]] (1938–2021) * [[Ivan Bratko (pisatelj)|Ivan Bratko]] (1914–2001) * [[Igor Bratož]] (* 1960) * [[Barbara Brecelj]] (* 1941) * [[Matej Brence]] (1856–1887) * [[Kristina Brenk]] (1911–2009) * [[Iva Breščak]] (1905–1991) * [[Anton Breznik (pisec)|Anton Breznik]] (1737–1793) * [[Srečko Brodar]] (1893–1987) * [[Tone Brulc]] (1927–1996) * [[Natalija Brumen]] (* 1974) * [[Andrej Brvar]] (* 1945) * [[Kaja Bucik Vavpetič]] (* 1987) * [[Julij Bučar]] (1857–1919) * [[Ivan Bučer]] (1910–1950) * [[Andrej Budal]] (1889–1972) * [[Elza Budau]] (* 1941) * [[Ivan Bukovinski]] (1886–1957) * [[Jožef Burger]] (1800–1870) * [[Frank Bükvič]] (1923–1995) * [[Peter Butkovič]] (1888–1953) * [[Laura Buzeti]] (* 2000) == C == * [[Stanko Cajnkar]] (1900–1977) * [[Ivan Cankar]] (1876–1918) * [[Izidor Cankar]] (1886–1958) * [[Andrej Capuder]] (1942–2018) * [[Alojzij Carli]] (1846–1891) * [[Ludvik Ceglar]] (1917–1998) * [[Fran Celestin]] (1843–1895) * [[Barbara Cerar]] (* 1971) * [[Božo Cerar]] (* 1949) * [[Angelo Cerkvenik]] (1894–1981) * [[Branko Cestnik]] (* [[1965]]) * [[Mare Cestnik]] (* 1962) * [[Emilijan Cevc]] (1920–2006) * [[Stanislava Chrobáková Repar]] (* 1960) * [[Matjaž Chvatal]] (* 1960) * [[Janez Cigler]] (1792–1869) * [[Milena Cigler]] (* 1949) * [[Ivan Cimerman]] (* 1938) * [[Juri Cipot]] (1793/1794–1834) * [[Rudolf Cipot]] (1825–1901) * [[Jože Ciuha]] (1924–2015) * [[Metka Cotič]] (* 1957) * [[Magdalena Cundrič]] (* 1946) * [[Valentin Cundrič]] (* 1938) * [[Aljoša Curavić]] (* 1960) * [[Antonija Curk]] (1906–1996) == Č == * [[Ivanka Čadež]] (* 1938) * [[Lucija Čakš]] (* 1988) * [[Ivan Čampa]] (1914–1942) * [[Jože Čampa]] (1893–1989) * [[Janez Čandek]] (1581–1624) * [[Mitja Čander]] (* 1974) * [[Dušan Čater]] (* 1968) * [[Aleš Čar]] (* 1971) * [[Andrej Čebokli]] (1893–1923) * [[Albin Čebular]] (1900–1952) * [[Peter Čeferin]] (* 1938) * [[Darka Čeh]] (* 1949) * [[Anica Černej]] (1900–1944) * [[Aldo Černigoj]] (* 1935) * [[Frank Česen]] (1890–1983) * [[Ivo Česnik]] (1885–1951) * [[Tone Čokan]] (1916–1942) * [[Ladislav Črnologar]] (1935–2020) * [[Emil Čuk]] (* 1938) * [[Marij Čuk]] (* 1952) == D == * [[Marjeta Dajčman]] (* 1934) * [[Josip Daneš]] (1883–1954) * [[Dane Debič]] (1927–2008) * [[Peter Dajnko]] (1787–1873) * [[Jurij Dalmatin]] (ok. 1547–1589) * [[Aleš Debeljak]] (1961–2016) * [[Janez Debevec]] (1758–1821) * [[Jože Debevec]] (1867–1938) * [[Dane Debič]] (1927–2008) * [[Milan Dekleva]] (* 1946) * [[Avgust Demšar]] (* 1962) * [[Andrej Detela]] (* 1949) * [[Fran Detela]] (1850–1926) * [[Jure Detela]] (1951–1992) * [[Lev Detela]] (* 1939) * [[Dušan Dim]] (* 1972) * [[Jernej Dirnbek]] (* 1971) * [[Ivan Dobnik]] (* 1960) * [[Rudolf Dobovišek ml.]] * [[Tone Dodlek]] (* 1943) * [[Slavko Dokl]] (1933–2016) * [[Jaro Dolar]] (1911–1999) * [[Ivan Dolenc]] (1927–2006) * [[Mate Dolenc]] (* 1945) * [[Metod Dolenc]] (1875–1941) * [[Hinko Dolenec]] (1838–1908) * [[Rafko Dolhar]] (1933–2026) * [[Jernej Dolžan]] (1815–1880) * [[Tamara Doneva]] (1967–2014) * [[Julia Doria]] * [[Ivan Dornik]] (1892–1968) * [[Nina Dragičević]] (* 1984) * [[Alojz Dravec]] (1866–1915) * [[Ciril Drekonja]] (1896–1944) * [[Miriam Drev]] (* 1957) * [[Maja Drolec]] * [[Drago Druškovič]] - Rok Arih (1920–2009) * [[Jože Dular]] (1915–2000) * [[Zdravko Duša]] (* 1950) == E == * [[Nadja Ebner]] (* 1987) * [[Marko Elsner Grošelj]] (* 1959) * [[Katja Eman]] (* 1982) * [[Tilen Epich]] (1888–1951) * [[Anton Erjavec]] (1887–1910) * [[Fran Erjavec]] (1834–1887) * [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]] (1893–1960) == F == * [[Aco Ferenc]] (* 1950) * [[Franc Fabinc]] (1881–1923) * [[Milan Fabjančič]] (1897–1978) * [[France Fajdiga]] (1925–2013?) * [[Ivan Fajdiga]] (1854–1935) * [[Bogomil Fatur]] (1914–1990) * [[Lea Fatur]] (1865–1943) * [[Damir Feigel]] (1879–1959) * [[Jože Felc]] (1941–2010) * [[Janko Ferk]] (* 1958) * [[Emil Filipčič]] (* 1951) * [[France Filipič]] (1919–2009) * [[Lojze Filipič]] (1921–1975) * [[Fran Saleški Finžgar]] (1871–1962) * [[Vlado Firm]] (1919–2002) * [[Bogo Flander]] (1918–1944) * [[Božidar Flegerič]] (1841–1907) * [[Pavel Flere]] (1883–1963) * [[Leonora Flis]] (* 1974) * [[Evald Flisar]] (* 1945) * [[Janoš Flisar]] (1856–1947) * [[France Forstnerič]] (1933–2007) * [[Franjo Frančič]] (* 1958) * [[Ivan Franke]] (1841–1927) * [[Ivo Frbežar]] (1949–2025) * [[Tone Frelih]] (* 1945) * [[Ervin Fritz]] (* 1940) * [[Marinka Fritz Kunc]] (* 1942) * [[Tanja Frumen]] * [[Jože Ftičar]] (1930–2017) * [[Angela Fujs]] (1937–2018) * [[Anton Funtek]] (1862–1932) == G == * [[Nada Gaborovič]] (1924–2006) * [[Josip Gabrovšek]] (1867−1894) * [[Andrej Gabršček]] (1864–1938) * [[Vladimir Gajšek]] (* 1946) * [[Maja Gal Štromar]] (* 1969) * [[Ana Gale]] (1909–1944) * [[Engelbert Gangl]] (1873–1950) * [[Anica Gartner]] (1905–2003) * [[Alojz Gašpar]] (1848–1919) * [[Karel Gašpar]] * [[Nejc Gazvoda]] (* 1985) * [[Fran Gestrin]] (1865–1893) * [[Juri Gjurgovitš]] * [[Polona Glavan]] (* 1974) * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] (* 1943) * [[Goran Gluvić]] (* 1957) * [[Ferdo Godina]] (1912–1994) * [[Matjaž Godina]] (1768–1835) * [[Jure Godler]] (* 1984) * [[Cvetko Golar]] (1879–1965) * [[Manko Golar]] (1911–1988) * [[Januš Golec]] (1888–1965) * [[Marko Golja]] (* 1960) * [[Alenka Goljevšček Kermauner]] (1933–2017) * [[Berta Golob]] (* 1932) * [[Borut Golob]] (* 1973) * [[Tadej Golob]] (* 1967) * [[Rudolf Golouh]] (1887–1982) * [[Borut Gombač]] (* 1962) * [[Katarina Gomboc Čeh]] (* 1993) * [[Mateja Gomboc]] (* 1964) * [[Vojko Gorjan]] (1949–1975) * [[Mirjam Gostinčar]] (* 1969) * [[Fran Govekar]] (1871–1949) * [[Karel Grabeljšek]] (1906–1985) * [[Branko Gradišnik]] (* 1951) * [[Janez Gradišnik]] (1917–2009) * [[Niko Grafenauer]] (* 1940) * [[Drago Grah]] (1937–1980) * [[Igor Grdina]] (* 1965) * [[Jože Grdina]] (1892–1974) * [[Janez Grm]] * [[Marta Grom]] (1922–1978) * [[Marija Grošelj]] (1881–1961) * [[Janez Gruden]] (1887–1930) * [[Slavko Grum]] (1901–1949) * [[Anastasius Grün]] (1806–1876) * [[Herbert Grün]] (1925–1961) * [[Karel Gržan]] (* 1958) * [[Milan Guček]] (1917–1982) * [[Franc Gumilar]] (1890–1973) * [[Ožbalt Gutsman]] (1725–1790) == H == * [[Vladimir Habjan]] (* 1957) * [[Vlado Habjan]] (1919–2003) * [[Matevž Hace]] (1910–1979) * [[Josip Hacin]] (1881–1957) * [[Maja Haderlap]] (* 1961) * [[Kristina Hafner]] (1893–1969) * [[Fabjan Hafner]] (1966–2016) * [[Jože Hameršak]] (1895–1967) * ([[Peter Handke]] (* 1942)) * [[Barbara Hanuš]] (* 1960) * [[Milka Hartman]] (1902–1997) * [[Herman Koroški]] (~1100–1160) * [[Ivanka Hergold]] (1943–2013) * [[Peter Hicinger]] (1812–1867) * [[Andrej Hieng]] (1925–2000) * [[Jožef Hirnök]] (1957–2024) * [[Matevž Hladnik]] (1806–1865) * [[Barbka Höchtl]] (1860–po 1917) * [[Darja Hočevar]] (* 1955) * [[Zoran Hočevar]] (* 1944) * [[Branko Hofman]] (1929–1991) * [[Mihaela Hojnik]] Barišič (1946–2008) * [[Karel Holec]] (* 1969) * [[Andraš Horvat]] (18. stoletje–19. stoletje) * [[Jože Horvat]] (* 1942) * [[Ivan Hribar]] (1851–1941) * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] (1937–1997) * [[Oskar Hudales]] (1905–1968) * [[Zoran Hudales]] (1907–1982) * [[Jože Hudeček]] (1937–2011) * [[Mohor Hudej]] (* 1968) * [[Anita Hudl]] (1946–2012) * [[Marko Hudnik]] (1931–2025) == I == * [[Ožbalt Ilaunig]] (1876–1945) * [[Alojz Ihan]] (1961–2026) * [[Anton Ingolič]] (1907–1992) * [[Andrej Inkret]] (1943–2015) * [[Franc Ivanoci]] (1857–1913) * [[Andrej Ivanuša]] (* 1958) * [[Marijan Ivanuša]] (* 1966) == J == * [[Fran Jaklič]] (1868–1937) * [[Helena Jaklič]] (1912–1992) * [[Josip Jaklič]] (1872–1894) * [[Jure Jakob]] (* 1977) * [[Gitica Jakopin]] (1928–1996) * [[Tone Jakše]] (* 1944) * [[Janez Jalen]] (1891–1966) * [[Tatjana Jamnik]] (* 1976) * [[Ivan Jan]] (1921–2007) * [[Drago Jančar]] (* 1948) * [[Ivan Janežič]] (1855–1922) * [[Stanko Janežič]] (1920–2010) * [[Gustav Januš]] (* 1939) * [[Jurij Japelj]] (1744–1807) *[[Marko Jarc]] (* 1957) * [[Miran Jarc]] (1900–1942) * [[Mirko Javornik]] (1909–1986) * [[Jože Javoršek]] (pravo ime Jože Brejc) (1920–1990) * [[Milan Jazbec]] (* 1956) * [[Ernest Jazbinšek]] (* 1944) * [[Branko Jeglič]] (1903–1920) * [[Ciril Jeglič]] (1897–1988) * [[Amalija Jelen Mikša]] (* 1953) * [[Vitomir Feodor Jelenc]] (1885–1922) *[[Aleš Jelenko]] (* 1986) * [[Dušan Jelinčič]] (* 1953) * [[Nikolaj Jeločnik]] (1919–1993) * [[Simon Jenko]] (1835–1869) * [[Vida Jeraj]] (1875–1932) * [[Luka Jeran]] (1818–1896) * [[Frančišek Jerant|Frančišek (Aco) Jerant]] (* 1969) * [[Zoran Jerin]] (1925–2005) * [[Marjetka Jeršek]] (* 1961) * [[Milan Jesih]] (* 1950) * [[Franc Jeza]] (1916–1984) * [[Erica Johnson Debeljak]] (* 1961) * [[Angela Gelč Jontes]] (1906–1973) * [[Ivan Jontez]] (1902–1979) * [[Stanko Jost]] (1944–2022) * [[Dušan Jovanović]] (1939–2020) * [[Guido Jožef Jug|Guido (Gvidon/Zlatko) Jožef Jug]] (1899—po? 1937) * [[Boris Jukić]] (* 1947) * [[Luna Jurančič Šribar]] (* 1981) * [[Branka Jurca]] (1914–1999) * [[Ruda Jurčec]] (1905–1975) * [[Josip Jurčič]] (1844–1881) * [[Edelman Jurinčič]] (* 1952) * [[Terezija Justinek]] (* 1950) == K == * [[Janko Kač]] (1891–1952) * [[Milan Kajč]] (1910–1982) * [[Janez Kajzer]] (* 1938) * [[Marjeta Novak Kajzer]] (* 1951) * [[Mija Kalan]] (1927–1997) * [[Mara Kalan]] (* 1934) * [[Uroš Kalčič]] (1951–2020) * [[Štefan Kališnik]] (1929–2004) * [[Varja Kališnik]] (* 1959) * [[Ignac Kamenik]] (1926–2002) * [[Janoš Kardoš]] (1801–1873) * [[Štefan Kardoš]] (* 1966) * [[Alma Maksimiljana Karlin]] (1889–1950) * [[Igor Karlovšek]] (* 1958) * [[Janja Kastelic]] - Mojca (* 1940) * [[Jože Kastelic]] (1913–2003) * [[Peter Kavalar]] (1939–1999) * [[Vladimir Kavčič]] (1932–2014) * [[Irena Kazazić]] (* 1972) * [[Franc Kejžar]] (* 1944) * [[Damjana Kenda Hussu]] * [[Jakob J. Kenda]] (* 1973) * [[Jože Kerenčič]] (1913–1941) * [[Aksinja Kermauner]] (* 1956) * [[Taras Kermauner]] (1930–2008) * [[Janko Kersnik]] (1852–1897) * [[Rudi Kerševan]] (* 1941) * [[Frank Kerže]] (1876–1961) * [[Ladislav Kiauta]] (1914–1990) * [[Urška Klakočar Zupančič]] (* 1977) * [[Apolonija Klančar]] * [[Juro Kislinger]] (1931–1999) * [[Milan Kleč]] (* 1954) * [[Jožef Klekl (starejši)|Jožef Klekl]] (1874–1948) * [[Jožef Klekl (mlajši)|Jožef Klekl]] (1879–1936) * [[Simona Klemenčič]] (* 1971) * [[Matjaž Klemše]] (* 1978) * [[Miha Klinar]] (1922–1983) * [[Ivanka Klopčič Casar]] (* 1945) * [[Matjaž Kmecl]] (* 1934) * [[Marija Kmet]] (1891–1974) * [[Fran Josip Knaflič]] (1879–1949) * [[Janko Kleibencetl]] (1930–2009) * [[Andrew Kobal]] (1899–1988) * [[Aleksij Kobal]] (* 1962) * [[Darinka Kobal]] (* 1946) * [[Fran Kobal]] (1881–1937) * [[Edvard Kocbek]] (1904–1981) * [[Fran Kocbek]] (1863–1930) * [[Matjaž Kocbek]] (1946–2013) * [[Vlady Kociancich]] (1941–2022) (argentinska) * [[Stanko Kociper]] (1917–1998) * [[Alojz Kocjančič]] (1913–1991) * [[Anton Kocjančič]] (1884–1962) * [[Cvetka Kocjančič]] (* 1949) * [[Aleksandra Kocmut]] (* 1976) * [[Jiři Kočica]] (* 1966) * [[Anton Koder]] (1851–1918) * [[Zdenko Kodrič]] (* 1949) * [[Agnes Kojc]] (* 1996) * [[Alojzij Kokalj]] (1869–1931) * [[Tatjana Kokalj]] (* 1956) * [[Nina Kokelj]] (* 1972) * [[Andrej Kokot]] (1936–2012) * [[Boris Kolar]] (* 1960) * [[Kazimir Kolar]] (* 1979) * [[Marjan Kolar]] (1933–2017) * [[Peter Kolar]] (1855–1908) * [[Jana Kolarič]] (* 1954) * [[Franc Kolenc]] (1903–1985) * [[Janez Kolenc (1922)|Janez Kolenc]] (1922–2014) * Dominik Koletnik * [[Emanuel Kolman]] (1917–1987) * [[Karolina Kolmanič]] (1930–2020) * [[Mihael Kološa]] (1846–1906) * [[Peter Kolšek]] (1951–2019) * [[Vito Komac]] (* 1952) * [[Manica Koman]] (1880–1961) * [[Mirt Komel]] (* 1980) * [[Miklavž Komelj]] (* 1973) * [[Viktor Konjar]] (1935–2017) * [[Ignac Koprivec]] (1907–1980) * [[Janez Koprivnik]] (1849–1912) * [[Klemen Kordež]] (* 1985) * [[Minka Korenčan]] (1920–2009) * [[Darja Korez Korenčan]] * [[Gregor Koritnik|Gregor (Griša) Koritnik]] (1886–1967) * [[Ivan Korošec (1924)|Ivan Korošec]] (1924–2015) * [[Ivanka Korošec]] (* 1947?) * [[Borut Korun]] (* 1946) * [[Marko Kos]] (1925–2020) * [[Matevž Kos]] (* 1966) * [[Anton Kosi]] (1864–1945) * [[Ciril Kosmač]] (1910–1980) * [[Tomaž Kosmač]] (* 1965) * [[Josip Kostanjevec]] (1864–1934) * [[Vinko Košak]] (1903–1942) * [[Jožef Košič]] (1788–1867) * [[Niko Košir]] (1919–2000) * [[Miran Košuta]] (* 1960) * [[Miroslav Košuta]] (1936–2026) * [[Tomaž Kotnik]] (* 1976) * [[Frida Kovač]] (1908–1996) * [[Polonca Kovač]] (* 1937) * [[Tita Kovač]] (1930–2016) * [[Ivan Kovačič]] - Soški (1873–1936) * [[Jani Kovačič]] (* 1953) * [[Lojze Kovačič]] (1928–2004) * [[Vladimir Kovačič]] (* 1953) * [[Števan Kovatš]] (1866–1945) * [[Kajetan Kovič]] (1931–2014) * [[Ferdo Kozak]] (1894–1957) * [[Juš Kozak]] (1892–1964) * [[Primož Kozak]] (1929–1981) * [[France Kozar]] (1904–1944) * [[Lojze Kozar]] (1910–1999) * [[Marija Kozar Mukič]] (* 1952) * [[Branimir Kozinc]] (1890–1975) * [[Darinka Kozinc]] (* 1953) * [[Željko Kozinc]] (* 1939) * [[Alenka Koželj]] (* 1980) * [[Lojz Kraigher]] (1877–1959) * [[Nada Kraigher]] (1911–2000) * [[Karel Krajcar]] (1936–2018) *[[Maja B. Kranjc]] * [[Matej Krajnc]] (* 1975) * [[Vanja Krajnc]] (* 1977) * [[Frančišek Kralj]] (1875–1958) * [[Gašper Kralj]] (* 1974) * [[Lado Kralj]] (1938–2022) * [[Vladimir Kralj]] (1901–1969) * [[Helena Kraljič]] (* 1971) * [[Marijan Kramberger]] (1938–2015) * [[Nataša Kramberger]] (* 1983) * [[Ted Kramolc]] (1922–2013) * [[Jože Kranjc]] (1904–1966) * [[Miško Kranjec]] (1908–1983) * [[Dragica Krapež]] (* 1955) * [[Borut Kraševec]] (* 1973) * [[Bogomila Kravos]] (* 1948) * [[Marko Kravos]] (* 1943) * [[Jela Krečič]] (* 1979) * [[Tadeja Krečič Scholten]] (* 1961) * [[Bratko Kreft]] (1905–1996) * [[Lena Kregelj]] * [[Minka Krejan]] (r. Češnjevar; ps. Marta Kmet) (* 1929–2009) * [[Janez Evangelist Krek]] (1865–1917) * [[Sebastijan Krelj]] (1538–1567) * [[Manka Kremenšek Križman]] (* 1964) * [[Anton Krempl]] (1790–1844) * [[Ivanka Kremžar]] (1878–1954) * [[Marko Kremžar]] (1928–2021) * [[Nina Kremžar]] * [[Rudolf Kresal]] (1905–1975) * [[Maruša Krese]] (1947–2013) * [[Samo Kreutz]] *[[Ada Kristan]] (1873–1925) * [[Etbin Kristan]] (1867–1953) * [[Jože Krivec]] (1916–1991) * [[Igor Krivokapič]] (* 1965) * [[Jernej Križaj]] (1838–1890) * [[Rade Krstić]] (1960–2018) * [[Minka Krvina]] (1929–2002) * [[Špela Kuclar]] (* 1972) * [[Floriš Kühar]] (1893–1943) * [[Janoš Kühar]] (1901–1987) * [[Števan Kühar (slovstveni folklorist))|Števan Kühar]] (1882–1915) * [[Števan Kühar (duhovnik)|Števan Kühar]] (1887–1922) * [[Števan Kühar (novinar)|Števan Kühar]] (1890–1963) * [[Mirko Kuhel]] (1904–1958) * [[Ivan Kuk]] (1823–1864) * [[Roman Kukovič]] (* 1956) * [[Filip Kumbatovič Kalan]] (1910–1989) * [[Mojca Kumerdej]] (* 1964) * [[Mirko Kunčič]] (1899–1984) * [[France Kunstelj]] (1914–1945) * [[Benedikt Kuripečič]] (~1490–?) * [[Eva Kurnik]] (* 1997) * [[Blaž Kutin]] (1970–2025) * [[Mikloš Küzmič]] (1737–1804) * [[Štefan Küzmič]] (1723–1779) * [[Zofka Kveder]] (1878–1926) == L == * [[Ivan Lah]] (1881–1938) * [[Feri Lainšček]] (* 1959) * [[Evgen Lampe]] (1874–1918) * [[Frančišek Lampe]] (1859–1900) * [[Mara Lamut]] (1884–1970) * [[Janez Langerholz]] (1880–1948) * [[Jedrt Lapuh Maležič]] (* 1979) * [[Josip Lavrič]] (1845–1900) * [[Janko Lavrin]] (1887–1986) * [[Josip Lavtižar]] (1851–1943) * [[Vesna Lemaić]] (* 1981) * [[Mart Lenardič]] (* 1963) * [[Mirko Lenaršič]] (1882–1966) * [[Davorin Lenko]] (* 1984) * [[Tomaž Letnar]] (* 1963) * [[Fran Levstik]] (1831–1887) * [[Vladimir Levstik]] (1886–1957) * [[Anton Leskovec]] (1891–1930) * [[Mirana Likar Bajželj]] (* 1961) * [[Joža Likovič]] (1900–1970) * [[Anton Tomaž Linhart]] (1756–1795) * [[Milan Lipovec]] (1912–1997) * [[Florjan Lipuš]] (* 1937) * [[Manica Lobnik]] (1927–1974) * [[Danilo Lokar]] (1892–1989) * [[Jakob Lorber]] (1800–1864) * [[Ivan Lovrenčič]] (1878–1952) * [[Joža Lovrenčič]] (1890–1952) * [[Joža J. Lovrenčič]] (1921–1992) * [[Evgen Lovšin]] (1895–1987) * [[Blaž Lukan]] (* 1955) * [[Matjaž Lunaček]] (* 1950) * [[Adam Lutar]] (1887–1972) * [[Gregor Lutar]] (1841–1925) * [[Mihael Lutar]] († po 1651) * [[Mikloš Lutar]] * [[Pavel Lutar]] * [[Pavel Lužan]] (* 1946) * [[Štefan Lülik]] (?–1847) * [[Milan Petek Levokov]] (* 1960) == M == * [[Bogomir Magajna]] (1904–1963) * [[France Magajna]] (1895–1971) * [[Eva Mahkovic]] (* 1986) * [[Tomaž Mahkovic]] (* 1963) * [[Anton Mahnič]] (1850–1920) * [[Matija Majar]] (1809–1892) *[[Ksenija Majcen]] (* 1963) * [[Stanko Majcen]] (1888–1970) * [[Gregor Majdič]] (* 1967) * [[Nina Majer]] (* 1955) * [[Svetlana Makarovič]] (* 1939) * [[Andrej Makuc]] (* 1951) * [[Vitan Mal]] (* 1946) * [[Franc Malavašič]] (1818–1863) * [[Ivan Malavašič]] (1927–2019) * [[Tatjana Malec]] (1936–2007) * [[Mimi Malenšek]] (1919–2012) * [[Matija Malešič (pisatelj)|Matija Malešič]] (1891–1940) * [[Miroslav Malovrh]] (1861–1922) * [[Valentin Mandelc]] (1837–1872) * [[Marjan Marinc]] (1921–1990) * [[Ivan Marinčič]] (1907–1975) * [[Katarina Marinčič]] (* 1968) * [[Josip Marinko]] (1848–1921) * [[Marjan Marinšek]] (1941–2011) * [[Milan Markelj]] (* 1946) * [[Eva Markun]] (* 1990) * [[Rudolf Marn]] (1875–1947) * [[Marijan Marolt]] (1902–1972) * [[Bojan Martinec]] (1954–2023) * [[Ana Marwan]] (* 1980) (slovensko-avstrijska) * [[Fran Maselj - Podlimbarski]] (1852–1917) * [[Miha Mate]] (1942–2006) * [[Ivan Matičič]] (1887–1979) * [[Nada Matičič]] (1922–2004) * [[Dijana Matković]] (* 1984) * [[Neža Maurer]] (1930–2025) * [[Karel Mauser]] (1918–1977) * [[Miha Mazzini]] (* 1961) * [[Andrej Medved]] (1947–2026) * [[Pavel Medvešček]] (1933–2020) * [[Danica Melihar Lovrečič]] (1911–2005) * [[Janez Menart]] (1929–2004) * [[Tanja Mencin]] (* 1965) * [[Janez Mencinger]] (1838–1912) * [[Majda Mencinger]] (* 1935) * [[Dušan Merc]] (* 1952) * [[Marija Mercina]] (* 1948) * [[Ace Mermolja]] (* 1951) * [[Bojan Meserko]] (* 1957) * [[Tadej Meserko]] (* 1984) * [[Elena Messner]] (* 1983) * [[Janko Messner]] (1921–2011) * [[Ivanka Mestnik]] (* 1934) * [[Erna Meško]] (1911–1999) * [[Ksaver Meško]] (1874–1964) * [[Dušan Mevlja]] (1920–2008) * [[Domen Mezeg]] (* 1986) * [[Marjanca Mihelič]] (* 1959) * [[Mira Mihelič]] (1912–1985) * [[Tine Mihelič]] (1941–2004) * [[Miloš Mikeln]] (1930–2014) * [[Branko Miklavc]] (1922–2011) * [[Nevenka Miklič Perne]] (* 1982) * [[Franc Mikša]] (* 1953) * [[Fortunant Mikuletič|Fortunat Mikuletič]] (1886–1965) * [[Fran Milčinski]] (1867–1932) * [[Frane Milčinski - Ježek]] (1914–1988) * [[Vesna Milek]] (* 1971) * [[Jolka Milič]] (1926–2021) * [[Ivan Minatti]] (1924–2012) * [[Marija Mislej]] (1936–1990) * [[Tone Mizerit]] (* 1944) * [[Frank Mlakar]] (1913–1967) * [[Janko Mlakar]] (1874–1953) * [[Peter Mlakar]] (* 1951) * [[Rudi Mlinar]] (* 1950) * [[Kristijan Močilnik]] (* 1960) * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] (1894–1958) * [[Vinko Möderndorfer]] (* 1958) * [[John Modic]] (1922–2000) * [[Milena Mohorič]] (1905–1972) * [[Ivan Molek]] (1882–1962) * [[Mary Molek]] (1909–1982) * [[Dušan Moravec]] (1920–2015) * [[Andrej Morovič]] (1960–2022) * [[Jože Moškrič]] (1902–1943) * [[Marjan Moškrič]] * [[Marjana Moškrič]] (* 1958) * [[Brane Mozetič]] (* 1958) * [[Ivan Mrak]] (1906–1986) * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ludvik Mrzel]] (1904–1971) * [[Desa Muck]] (* 1955) * [[Anja Mugerli]] (* 1984) * [[Francek Mukič]] (* 1952) * [[Joži Munih Petrič]] (1906–1996) == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] (1867–1940) * [[Miha Naglič]]? (* 1952) * [[Boštjan Narat]] (* 1976) * [[Ivan Nemec]] (1907–1976) * [[Nika Nikolič]] * [[Bogdan Novak]] (1944–2026) * [[Boris A. Novak]] (* 1953) * [[Božidar Novak]] (* 1965) * [[Franc Novak (etnološki zbiralec)|Franc Novak]] (1791–1836) * [[Franci Novak]] (* 1969) * [[Iva L. Novak]] (* 1986) * [[Lojze Novak]] (1927–1986) * [[Luka Novak]] (* 1963) * [[Maja Novak]] (* 1960) * [[Marjeta Novak Kajzer]] (* 1951) * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] (1903–1956) * [[Zvonko Novak]] (1882–1953) * [[Lela B. Njatin]] (* 1963) * [[Anton Novačan]] (1887–1951) * [[France Novšak]] (1916–1991) * [[Tomo Novosel]] (* 1989) == O == * [[Teja Oblak]] (* 1983) * [[Vasja Ocvirk]] (1920–1985) * [[Blaž Ogorevc]] (1951–2025) * [[Josip Ogrinec]] (1844–1879) * [[Maša Ogrizek]] (* 1973) * [[Fani Okič]] (1924–2019) * [[Nejka Omahen]] (* 1983) * [[Marija Oprešnik]] (* 1951) * [[Andrej Orehek]] (1878–1935) * [[Iztok Osojnik]] (* 1951) * [[Josip Osti]] (1945–2021) * [[Ferenc Ošlaj]] (1883–1932) * [[Vinko Ošlak]] (* 1947) * [[Jelka Ovaska]] (* 1947) * [[Joško Oven]] (1890–1947) * [[Irma Ožbalt]] (* 1926) == P == * [[Jože Pacek]] (* 1945) * [[Miha Frančišek Paglovec]] (1679–1759) * [[Josip Pagliaruzzi]] (1859–1885) * [[Boris Pahor]] (1913–2022) * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] (1888–1964) * [[Jožef Pajek]] (1843–1901) * [[Pavlina Pajk]] (1854–1901) * [[France Papež]] (1924–1996) * [[Albert Papler]] (1914–2002) * [[Tone Partljič]] (* 1940) * [[Lara Paukovič]] (* 1993) * [[Avgust Pavel]] (1886–1946) * [[Irena Pavlič]] (1934–2022) * [[Jana Pavlič]] (* 1962) * [[Mile Pavlin]] (1926–2002) * [[Rudolf Pečjak]] (1891–1940) * [[Vid Pečjak]] (1929–2016) *[[Franc Pečnik]] (1948−2017) * [[Vanja Pegan]] (* 1967) * [[Franc Henrik Penn]] (1838–1918) * [[Janko Perat]] (1921–2001) * [[Katja Perat]] (* 1988) * [[Tone Perčič]] (* 1954) * [[Saša Pergar]] (* 1977) * [[Pavel Perko]] (1877–1870) * [[Franc Pernišek]] (1907–1999) * [[Ela Peroci]] (1922–2001) * [[Mateja Perpar]] (* 1974) * [[Luiza Pesjak]] (1828–1898) * [[Ivan Perša]] (1861–1935) * [[Tone Peršak]] (* 1947) * [[Aleksander Peršolja]] (* 1944) * [[Bruna Marija Pertot]] (* 1937) * [[Rajko Perušek]] (1854–1917) * [[Metka Peserl]] (* 1976) * [[Luiza Pesjak]] (1828–1898) * [[Barbara Pešut]] (z več psevdonimi) * [[Žarko Petan]] (1929–2014) * [[Davorin Petančič]] (1910–1983) * [[Mojca Petaros]] (* 1998) * [[Branko Petauer]] (* 1961) * [[Jože Petek (novinar)|Jože Petek]] (1920–1993) * [[Milan Petek Levokov]] (* 1960) * [[Jože Peternelj]] (1927–2013) * [[Vlado Peteršič]] (1926–1999) * [[Janez Petkoš]] (1947–2023) * [[Biografija osebe|Karl Petrič]] (* 1964) * [[Dragan Petrovec]] (* 1952) * [[Metod Pevec]] (* 1958) * [[Zoran Pevec]] (* 1955) * [[France Pibernik]] (1928–2021) * [[Renata Picej]] ? * [[Boris Pintar]] (* 1964) * [[Miha Pintarič]] (* 1963) * [[Zlatka Pirnat Cognard]] (1912–2009) * [[Klemen Pisk]] (* 1973) * [[Mojca Pišek]] ( * 1985) * [[Zora Piščanc]] (1912–1989) * [[Jan Plestenjak (pisatelj)|Jan Plestenjak]] (1899–1947) * [[Stane Pleško]] (1923–1995) * [[Tatjana Plevnik]] (* 1951) * [[Janez Podboj]] (1848–1910)? * [[Simona Podergajs Fajgelj]] (* 1960) * [[Josip Podmilšak]] (1845–1874) * [[Tomo Podstenšek]] (* 1981) * [[Barbara Pogačnik]] (* 1973) * [[Bogdan Pogačnik]] (1921–2005) * [[Tone Polda]] (1917–1945) * [[Radko Polič (starejši)|Radko Polič]] (1919–1988) * [[Vasko Polič]] (1940–2023) * [[Denis Poniž]] (* 1948) * [[Rok Poles]] (* 1973) * [[Boštjan Potokar]] (* 1959) * [[Jure Potokar]] (* 1956) * [[Ludve Potokar]] (1923–1965) * [[Ivan Potrč]] (1913–1993) * [[Andrej Praprotnik]] (1827–1895) * [[Vasja Predan]] (1930–2021) * [[Zoran Predin]] (* 1958) * [[Aleksij Pregarc]] (* 1936) * [[Ivan Pregelj]] (1883–1960) * [[Sebastijan Pregelj]] (* 1970) * [[Arjan Pregl]] (* 1973) * [[Sanja Pregl]] (* 1970) * [[Slavko Pregl]] (* 1945) * [[Tatjana Pregl Kobe]] (* 1946) * [[Franček Prelog]] (1922–1943) * [[Ljuba Prenner]] (1906–1977) * [[Janez Prepeluh]] (1923–1969) * [[Prežihov Voranc]] (pravo ime Lovro Kuhar) (1893–1950) * [[Bert Pribac]] (1933–2020) * [[Janko Prunk]] (* 1942) * [[Marjan Pungartnik]] (* 1948) * [[Ivan Pucelj]] (1877–1945) * [[Milan Pugelj]] (1883–1929) * [[Helena Puhar]] (1920–1968) * [[Franc Puncer (pisatelj)|Franc Puncer]] (1934–1994) * [[Frane Puntar]] (1936–2013) * [[Vilma Purič]] (* 1966) * [[Jožef Pustai]] (1864–1934) * [[Ludvik Puš]] (1896–1989) * [[Marijan Pušavec]] (* 1962) * [[Jana Putrle Srdić]] (* 1975) == R == *[[Anja Radaljac]] * [[Marko Radmilovič]] (* 1964) * [[Božidar Radoš]] (* 1937) * [[Pavle Rak]] (* 1950) * [[Janja Rakuš]] * [[Vendel Ratkovič]] (1834–1907) * [[Davorin Ravljen]] (1898–1965) * [[Matevž Ravnikar]] (1776–1845) * [[Vili Ravnjak]] (* 1960) * [[Nežka Raztresen]] (1928–2013) * [[Mateja Reba]] (* 1962) * [[Tomo Rebolj]] - [[Aaron Kronski]] (1954–2020) * [[Alojz Rebula]] (1924–2018) * [[Maksimilijan Redeskini]] (1740–1814) * [[Radivoj Rehar]] (1894–1969) * [[Magda Reja]] (* 1960) * [[Izidor Rejc]] (* 1936) * [[Alojzij Remec]] (1886–1952) * [[Miha Remec]] (1928–2020) * [[Vera Remic Jager]] (1920–1999) * [[Primož Repar]] (* 1967) * [[Borivoj Repe]] (* 1940) * [[Peter Rezman]] (* 1956) * [[Ivan Ribič]] (1920–1982) * [[Josip Ribičič]] (1886–1969) * [[Petja Rijavec]] (* 1971) * [[Dragotin Ferdinand Ripšl]] (1820–1887) * [[Vid Rižner]] (1793–1861) * [[Simona Rituper]] (* 1974) * [[Ivan Rob]] (1908–1943) * [[Anton Zvonko Robar]] (* 1928) * [[Ivan Robida]] (1871–1941) * [[Jože Rode]] (1936–2020) * [[Matija Rode]] (1879–1961) * [[Edo Rodošek]] (1932–2021) * [[Janko Rogelj]] (1895–1974) * [[Fran Rojec]] (1867–1939) * [[Fran Roš]] (1898–1976) * [[Pavla Rovan]] (1908–1999) * [[Andrej Rot]] (* 1953) * [[Braco Rotar]] (* 1942) * [[Leopoldina Rott]] (1849–1942) * [[Alojz Rovan]] (1870–1891) * [[Roman Rozina]] (* 1960) * [[Gregor Rozman]] (* 1974) * [[Ivan Rozman (književnik)|Ivan Rozman]] (1873–1960) * [[Jožef Rozman (1801–1871)|Jožef Rozman]] (1801–1871) * [[Jožef Rozman (1812–1874)|Jožef Rozman]] (1812–1874) * [[Smiljan Rozman]] (1927–2007) * [[Marjan Rožanc]] (1930–1990) * [[Andraž Rožman]] (* 1983) * [[Branko Rudolf]] (1904–1987) * [[Franček Rudolf]] (* 1944) * [[Mojca Rudolf]] (* 1966) * [[Neva Rudolf]] (1934–2014) * [[Vida Rudolf]] (1900–1993) * [[Samo Rugelj]] (* 1966) * [[Aldo Rupel]] (* 1941) * [[Dimitrij Rupel]] (* 1946) * [[Žiga Rus]] * [[Miran Rustja]] (* 1957) * [[Ernest Ružič]] (1941–2020) == S == * [[Jakob Sabar]] (1802/03–1863) * [[Jožef Sakovič]] (1874–1930) * [[Zora Saksida]] (1921–2012) * [[Anka Salmič]] (1902–1969) * [[Anej Sam]] (* 1947) * [[Petra Samec]] (* 1980) * [[Rok Sanda]] (* 1985) * [[Smiljan Samec]] (1912–1995) * [[Ana Schnabl]] (* 1985) * [[Bojan Schwentner]] (* 1957) * [[Tone Seliškar]] (1900–1969) * [[Štefan Selmar]] (1820–1877) * [[Peter Semolič]] (* 1967) * [[Mihael Sever Vanečaj]] (1699–1750) * [[Sonja Sever]] (1900–1995) * [[Štefan Sijarto]] (1765–1833) * [[Aleš Sila (pisatelj)|Aleš Sila]] (* 1976) * [[Samo Simčič]] (* 1946) * [[Zorko Simčič]] (* 1921) * [[Robert Simonišek]] (* 1977) * [[Barbara Simoniti]] (* 1963) * [[Veronika Simoniti]] (* 1967) * [[Muanis Sinanović]] (* 1989) * [[Sandi Sitar]] (* 1937) * [[Anica Sivec (pisateljica)|Anica Sivec]] (* 1936) * [[Ivan Sivec]] (* 1949) * [[Adam Skalar]] (?–1658) * [[Selma Skenderović]] (* 2001) * [[Jakob Sket]] (1852–1912) * [[Valerija Skrinjar]] Tvrz (1928–2023) * [[Andrej E. Skubic]] (* 1967) * [[Anton Slabe]] (1889–1969) * [[Miroslav Slana]] (1949–2019) * [[Julij Slapšak]] (1874–1951) * [[Svetlana Slapšak]] (* 1948) * [[Janoš Slepec]] (1872–1936) * [[Franc Valentin Slemenik]] (1843–1871) * [[France Slokan]] (1906–1998) * [[Ina Slokan]] (r. Javornik) (1910–1989) * [[Jožef Smej]] (1922–2020) * [[Štefan Smodiš]] (1758–1799) * [[Barica Smole]] (* 1948) * [[Dominik Smole]] (1929–1992) * [[Breda Smolnikar]] (* 1941) * [[Jože Snoj]] (1934–2021) * [[Ladislav Sobotin]] (18. stoletje) * [[France Sodja]] (1914–2007) * [[Marko Sosič]] (1958–2021) * [[Sarival Sosič]] (* 1962) * [[Ivko Spetič Magajna]] * [[Dominik Srienc]] (* 1984) * [[Kristo Srienc]] (1910–2002) * [[Jasna Branka Staman]] (* 1961) * [[Leopold Stanek]] (1908–1970) * [[Tončka Stanonik]] (* 1949) * [[Karl Starc]] (1920–1944) * [[Josip Stare]] (1842–1907) * [[Erna Starovasnik]] (1919–1977) * [[Lucija Stepančič]] (* 1969) * [[Marko Sterle]] (1936–2004) * [[Urška P. Sterle]] (* 1979) * [[Ljudevit Stiasny]] (1862–1936) * [[Peter Stopar]] (pravo ime Mitja Zalokar) (* 1946) * [[Majda Strašek Januš]] * [[Anton Stražar]] (1895–1959) * [[Magda Stražišar]] - "Magduška" (1920–1997) * [[Janez Strehovec]] (* 1950) * [[Josip Stritar]] (1836–1923) * [[Gregor Strniša]] (1930–1987) * [[Gustav Strniša]] (1887–1970) * [[Štefa Strojnik]] (1891–1952) * [[Ahacij Stržinar]] (1676–1741) * [[Jana Stržinar]] (* 1963) * [[Primož Sturman]] (* 1980) * [[Josip Suchy]] (1869–1941) * [[Janez Suhadolc]] (* 1942) ? * [[Leopold Suhodolčan]] (1928–1980) * [[Nataša Sukič]] (* 1962) * [[Anton Sušnik (književnik)|Anton Sušnik]] (1850–1895) * [[Luka Svetec]] (1826–1921) * [[Mihael Svetec]] * [[Irena Svetek]] (* 1975) * [[Ana Svetel]] (* 1990) * [[Ivo Svetina]] (* 1948) * [[Janez Svetina]] (1941–1991) * [[Peter Svetina (pisatelj)|Peter Svetina]] (* 1970) * [[Stanko Svetina]] (1888–1919) * [[Magdalena Svetina Terčon]] (* 1968) * [[Tone Svetina]] (1925–1998) * [[Sándor Szúnyogh]] (1942–1998) == Š == * [[David Šalamun]] (1974–2015) * [[Tomaž Šalamun]] (1941–2014) * [[Dušan Šarotar]] (* 1968) * [[Ivan Šašelj]] (1859–1944) * [[Vlado Šav]] (1945–2008) * [[Franc Šbül]] (1825–1864) * [[Drago Šega]] (1918–2004) *[[Ivan Šega]] (* 1939) * [[Milan Šega]] (1915–1998) * [[Rudi Šeligo]] (1935–2004) * [[Igor Šentjurc]] (1927–1996) * [[Slavo Šerc]] (* 1959) * [[Franc Šetinc]] (1929–2016) * [[Tone Šifrer]] (1911–1942) * [[Gustav Šilih]] (1893–1961) * [[Milena Šimunič]] (* 1957) * [[Damijan Šinigoj]] (* 1964) * [[Črtomir Šinkovec]] (pravo ime Adolf Šinkovec) (1914–1983) * [[Karel Širok]] (1889–1942) * [[Mojca Širok]] (* 1968) * [[Azra Širovnik]] (* 1954) * [[Igor Škamperle]] (* 1962) * [[Tone Škarja]] (1937–2020) * [[Denis Škofič]] (* 1985) * [[Simona Škrabec]] (* 1968) * [[Stanislav Škrabec]] (1844–1918) * [[Polona Škrinjar]] (* 1946) * [[Angelca Škufca]] (1932–2020) * [[Vinko Šmajs]] (1924–2016) * [[Jože Šmit]] (1922–2004) * [[Makso Šnuderl]] (1895–1979) * [[Ivo Šorli]] (1877–1958) * [[Branko Šömen]] (* 1936) * [[Tanja Špes]] * [[Jakob Špicar]] (1884–1970) * [[Luj Šprohar]] (* 1952) * [[Katja Špur]] (1908–1991) * [[Franc Šrimpf]] (1924–1999) * [[Franček Štabuc]]? (1919–1944) * [[Tamara Štajner]] (* 1987) * [[Bina Štampe Žmavc]] (* 1951) * [[Milan Štante]] (1930–1999) * [[Marcel Štefančič]] (* 1960) * [[Vladimir P. Štefanec]] (* 1964) * [[Aleš Šteger]] (* 1973) * [[Zoran Šteinbauer]] (* 1965) * [[Artur Štern]] (* 1965) * [[Anton Števanec]] (1861–1921) * [[Nelda Štok Vojska]] (* 1943) * [[Jaka Štoka]] (1867–1922) * [[Leon Štorman|Leon (Lev) Štorman]] (objavljal 1887-93) * [[France Jaroslav Štrukelj]] (1841–1895) * [[Ivan Štrukelj (duhovnik)]] (1869–1948) * [[Jože Štucin]] (* 1955) * [[Helena Šuklje]] (* 1970) * [[Klavdija Šumrada]] * [[Andrej Šuster]] (1768–1825) * [[Aleksa Šušulić]] (* 1961) * [[Marko Švabič]] (1949–1993) * [[Zmago Švajger]] (1910–1942) * [[Janez Švajncer]] (1920–2007) * [[Janez J. Švajncer]] (* 1948) * [[Jurij Švajncer]] (* 1988) * [[Marija Švajncer]] (* 1949) * [[Brina Švigelj-Mérat]] (* 1954) == T == * [[Vanja Tajnšek]] * [[Franc Talanji]] (1883–1959) * [[Anton Tanc]] (1887–1947) * [[Frank S. Tauchar]] (1886–1945) * [[Veno Taufer]] (1933–2023) * [[Ivan Tavčar]] (1851–1923) * [[Josip Tavčar]] (1920–1989) * [[Mara Tavčar]] (1882–1953) * [[Zora Tavčar]] (1928–2025) * [[Franc Temlin]] (17. stoletje–?) * [[Anton Terbovec]] (1882–1962) * [[David Terčon]] (* 1960) * [[Aleksander Terplan]] (1816–1858) * [[Kaja Teržan]] (* 1986) * [[Robert Titan Felix]] (* 1972) * [[Alja Tkačev|Alja Tkačev(a)]] (1934–1991) * [[Vida Tom Lasič]] (1920–1997) * [[Agata Tomažič]] (* 1977) * [[Bojan Tomažič]] (* 1958) * [[Jože Tomažič (pisatelj)|Jože Tomažič]] (1906–1970) * [[Andrej Tomažin]] (* 1988) * [[Jaka Tomc]] (* 1980) * [[Bernard Tomšič]] (1811–1856) * [[Ivan Tomšič]] (1838–1894) * [[Jakob Tomšič]] (1897–1994) * [[Ljudevit Tomšič]] (1843–1902) * [[Marjan Tomšič]] (1939–2023) * [[Matilda Tomšič Sebenikar]] (1847–1933) * [[Aljoša Toplak]] * [[Jože Topolovec]] (ps. [[Jože Haložan]]) (1934–2010) * [[Edo Torkar]] (* 1952) * [[Igor Torkar|Igor Torkar]] (pravo ime Boris Fakin) (1913–2004) * [[Bogomil Trampuž Bratina]] (1908–1974) * [[Suzana Tratnik]] (* 1963) * [[Valentin Tratnik (pisatelj)]] (* 1929) * [[Janez Trdina]] (1830–1905) * [[Vinko Trinkaus]] (1927–2010) * [[Marko Trobevšek]] (* 1965)? * [[Smiljan Trobiš]] (* 1956) * [[Davorin Trstenjak]] (1817–1890) * [[Primož Trubar]] (1508–1586) * [[Jurij Matej Trunk]] (1870–1973) * [[Ivan Tul]] (1877–1959) * [[Janž Tulščak]] (?–1594) * [[Tanja Tuma]] (* 1964) * [[Lavoslava Turk]] (1895–1979) * [[Metod Turnšek]] (1909–1976) * [[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]] (* 1940) * [[Ivan Tušek]] (1835–1877) == U == * [[Jože Udovič]] (1912–1986) * [[Drago Ulaga]] (1906–2000) * [[Evelina Umek]] (* 1939) * [[Jože Urbanija]] (1886–1955) * [[Orlando Uršič]] (* 1971) == V == * [[Anton Vadnal]] (1876–1935) * [[Jana Vagner]] * [[Erik Valenčič]] (* 1977) * [[Bazilij Valentin]] (1924–1997) *[[Žiga Valetič]] (* 1973) * [[Janko Valjavec (pisatelj)|Janko Valjavec]] (* 1962) * [[Josip Vandot]] (1884–1944) * [[Vinko Vasle]] (* 1949) * [[Ilka Vašte]] (1891–1967) * [[Narte Velikonja]] (1891–1945) * [[Sergej Verč]] (1947–2015) * [[Jože Vidic (kronist)|Jože Vidic]] (1926–2018) * [[Janez Vidmajer]] * [[Janja Vidmar]] (* 1962) * [[Josip Vidmar]] (1895–1992) * [[Milan Vidmar]] (1885–1962) * [[Jernej Vilfan]] (1940–2011) * [[Milan Vincetič]] (1957–2017) * [[Cene Vipotnik]] (1914–1972) * [[Janez Vipotnik]] (1917–1998) * [[Jani Virk]] (* 1962) * [[Andreja Virk Žerdin]] * [[Boris Višnovec]] (* 1936) * [[Emil Vodeb]] (1880–1921) * [[Božo Vodušek]] (1905–1978) * [[Marija Vogrič]] (1932–2016) * [[Silvester Vogrinec]] (* 1963) * [[Goran Vojnović]] (* 1980) * [[Marija Vojskovič]] (1915–1997) * [[Zlata Vokač]] (1926–1995) * [[Jože Volarič]] (1932–2012) * [[Zlata Volarič]] (1930–2008) * [[Mitja Vošnjak]] (1923–2003) * [[Erika Vouk]] (* 1941) * [[Ivan Vouk]] (1886–1951) * [[Joža Vovk]] (1911–1957) * [[Urban Vovk]] (* 1971) * [[Tomaž Vrabič]] (* 1954) * [[Vlado Vrbič]] (* 1955) * [[Franc Vrbnjak]] (*1792–?) * [[Tomislav Vrečar]] (* 1976) * [[Zarja Vršič]] (* 1993) * [[Tina Vrščaj]] (* 1987) * [[Drago Vresnik]] (1926–1992) * [[Lucijan Vuga]] (1939–2006) * [[Saša Vuga]] (1930–2016) * [[Stanko Vuk]] (1912–1944) * [[Tereza Vuk]] (1976–2024) * [[France Vurnik]] (1933–2023) == W == * [[Venceslav Winkler]] (1907–1975) * [[Borivoj Wudler]] (1932–1981) == Z == * [[Igor Zabel]] (1958–2005) * [[Jože Zadravec (1939)|Jože Zadravec]] (1939–2023) * [[Mihael Zagajšek]] (1739–1827) * [[Suzana Zagorc]] (* 1979) * [[Cvetko Zagorski]] (1916–2006) * [[Dane Zajc]] (1929–2005) * [[Lenart Zajc]] (* 1967) *[[Lucija Zajc]] * [[Zlatko Zajc]] (* 1951) * [[Rado Zakonjšek]] (1913–1999) * [[Kazimir Zakrajšek]] (1878–1958) * [[Rok Zavrtanik]] * [[Fran Zbašnik]] (1855–1935) * [[Andreja Zelinka]] (* 1961) * [[Anica Zidar]] (1936–2018) * [[Pavle Zidar]] (pravo ime Zdravko Slamnik) (1932–1992) * [[Ciril Zlobec]] (1925–2018) * [[Jaša Zlobec]] (1951–2011) * [[Ivan Zorec]] (1880–1952) * [[Ivo Zorman]] (1926–2009) * [[Božo Zuanella]] (1941–2025) * [[Dim Zupan]] (* 1946) * [[Janez Zupan]] (1944–2021) * [[John Zupan]] (1875–1950) * [[Sara Zupan]] (* 1986) * [[Tomo Zupan]] (1839–1937) * [[Vinko Zupan]] (1882–1915) * [[Vitomil Zupan]] (1914–1987) * [[Lojze Zupanc]] (1906–1973) * [[Peter Zupanc (pisatelj)|Peter Zupanc]] (* 1968) * [[Beno Zupančič]] (1925–1980) * [[Jacob Zupančič]] (1895–1980) * [[Katka Zupančič]] (1889–1967) * [[Mirko Zupančič]] (1925–2014) == Ž == * [[Lojze Jože Žabkar]] (1910–1983) * [[Vlado Žabot]] (* 1958) * [[Cilka Žagar]] (* 1939) * [[Janez Žagar]] (1903–1972) * [[Monika Žagar]] (* 1949) * [[Bronja Žakelj]] (* 1969) * [[Zdenka Žebre]] (1920–2011) * [[Matija Žegar]] (prva pol. 18. stoletja–?) * [[Marijana Željeznov Kokalj]] (1898–1964) * [[Štefan Žemlič]] (1840–1891) * [[Anica Žemlja]] (r. Omejc) (1875–1922) * [[Jožef Žemlja]] (1805–1843) * [[Irena Žerjal]] (1940–2018) * [[Branimir Žganjer]] (1919–1999) * [[Marjan Žiberna]] (* 1968) * [[Matjaž Žigon]] (1925–2015) * [[Milojka Žižmond Kofol]] (* 1948) * [[Darko Žlebnik]] (* 1951) * [[Damijana Žišt]] * [[Benjamin Žnidaršič]] (* 1959) * [[Fran Žnideršič]] (1866–1929) * [[Oton Župančič]] (1878–1949) * [[Bina Štampe Žmavc]] (* 1951) * [[Vilmoš Županek]] (1897–1978) * [[Jernej Županič]] (* 1982) * [[Branko Žužek]] (1921–2001) {{div col end}} == Glej tudi == * [[Društvo slovenskih pisateljev]] * [[Seznam pisateljev]] * [[Seznam slovenskih pisateljic]] * [[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[Seznam pisateljev znanstvene fantastike]] * [[Seznam slovenskih dramatikov]] * [[Seznam slovenskih pesnikov]] * [[Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem]] * [[Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[Seznam slovenskih prevajalcev]] * [[Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB]] * [[Seznam slovenskih knjižničarjev]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji| ]] sfjiqi2eru03wkb02vzadjvq0uytf0e Prostor-čas 0 30203 6682576 6682522 2026-05-29T12:32:41Z TadejM 738 popravek sklanjanja 6682576 wikitext text/x-wiki [[slika:spacetime curvature.png|thumb|right|300px|[[razsežnost|Trirazsežna]] analogija popačenja prostor-časa. [[Snov]] spremeni [[geometrija|geometrijo]] prostor-časa in ([[ukrivljenost|ukrivljena]]) geometrija je obravnavana kot [[gravitacija]]. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenosti [[prostor]]a, ampak [[koordinatni sistem]], naložen na ukrivljen prostor-čas. V ravnem prostor-času bi bil raven.]] '''Prôstor-čàs''' je v [[Albert Einstein|Einsteinovi]] [[posebna teorija relativnosti|posebni]] in [[splošna teorija relativnosti|splošni teoriji relativnosti]] [[štirirazsežni prostor|štirirazsežni]] [[prostor]], ki ga sestavljajo [[3 (število)|tri]] prostorske in [[1 (število)|ena]] [[čas]]ovna [[razsežnost]]. V prostor-času se dogajajo vsi [[fizika]]lni [[dogodek (fizika)|dogodki]]. [[Gibanje]] [[planet]]ov okrog [[Sonce|Sonca]] se lahko, na primer, opiše s posebno vrsto prostor-časa, kakor tudi širjenje [[svetloba|svetlobe]] okrog [[vrtenje|vrteče]] [[zvezda|zvezde]]. Ukrivljenje prostor-časa je glavni dejavnik [[gravitacija|gravitacije]], saj se tkanina prostora-časa upogne somerno z [[masa|maso]] [[telo (fizika)|telesa]], ki se ga »postavi« nanj. Telesa z manjšo maso naredijo manjšo vdolbino v prostor-čas in krožijo po robu vdolbine masivnejših teles. == Zunanje povezave == * Sašo Dolenc (2000), ''[http://www.kvarkadabra.net/index.html?/vesolje/teksti/relativnost_splosna.htm Prostor-čas in gravitacija: uvod v splošno teorijo relativnosti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141228103551/http://www.kvarkadabra.net/index.html?%2Fvesolje%2Fteksti%2Frelativnost_splosna.htm |date=2014-12-28 }}'', [[Kvarkadabra]], 7, december. {{razsežnost}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Fizikalni koncepti]] [[Kategorija:Relativnost]] {{škrbina-fizika}} awjtekeyrqoh08yrex0ux4m58ib3eze 6682577 6682576 2026-05-29T12:33:14Z TadejM 738 popravek sklanjanja 6682577 wikitext text/x-wiki [[slika:spacetime curvature.png|thumb|right|300px|[[razsežnost|Trirazsežna]] analogija popačenja prostor-časa. [[Snov]] spremeni [[geometrija|geometrijo]] prostor-časa in ([[ukrivljenost|ukrivljena]]) geometrija je obravnavana kot [[gravitacija]]. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenosti [[prostor]]a, ampak [[koordinatni sistem]], naložen na ukrivljen prostor-čas. V ravnem prostor-času bi bil raven.]] '''Prôstor-čàs''' je v [[Albert Einstein|Einsteinovi]] [[posebna teorija relativnosti|posebni]] in [[splošna teorija relativnosti|splošni teoriji relativnosti]] [[štirirazsežni prostor|štirirazsežni]] [[prostor]], ki ga sestavljajo [[3 (število)|tri]] prostorske in [[1 (število)|ena]] [[čas]]ovna [[razsežnost]]. V prostor-času se dogajajo vsi [[fizika]]lni [[dogodek (fizika)|dogodki]]. [[Gibanje]] [[planet]]ov okrog [[Sonce|Sonca]] se lahko, na primer, opiše s posebno vrsto prostor-časa, kakor tudi širjenje [[svetloba|svetlobe]] okrog [[vrtenje|vrteče]] [[zvezda|zvezde]]. Ukrivljenje prostor-časa je glavni dejavnik [[gravitacija|gravitacije]], saj se tkanina prostor-časa upogne somerno z [[masa|maso]] [[telo (fizika)|telesa]], ki se ga »postavi« nanj. Telesa z manjšo maso naredijo manjšo vdolbino v prostor-čas in krožijo po robu vdolbine masivnejših teles. == Zunanje povezave == * Sašo Dolenc (2000), ''[http://www.kvarkadabra.net/index.html?/vesolje/teksti/relativnost_splosna.htm Prostor-čas in gravitacija: uvod v splošno teorijo relativnosti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141228103551/http://www.kvarkadabra.net/index.html?%2Fvesolje%2Fteksti%2Frelativnost_splosna.htm |date=2014-12-28 }}'', [[Kvarkadabra]], 7, december. {{razsežnost}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Fizikalni koncepti]] [[Kategorija:Relativnost]] {{škrbina-fizika}} fnnuaqxaalejs3u0hzcabgjzmmizo6w Timurlenk 0 30951 6682789 6676610 2026-05-29T22:06:25Z Xocolatl 62246 ([[c:GR|GR]]) [[c:COM:FR|File renamed]]: [[File:Tamerlane Besieging Urganj.JPG]] → [[File:Tamerlane Besieging Urganj. Zafarnama, 1523 (British Library, Add. 7635).jpg]] [[c:COM:FR#FR2|Criterion 2]] (meaningless or ambiguous name) · Clarifying attribution. Thank you! 6682789 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Timur <br> Temür | image = <!-- Wikidata --> | caption = | succession = [[Emir]] [[Timuridsko cesarstvo |Timuridskega cesarstva]] | moretext = | reign = 9. april 1370 – 14. februar 1405 | coronation = 9. april 1370, [[Balh]]<ref name=ref1> Muntakhab-ul-Lubab, Khafi Khan Nizam-ul-Mulk, Vol I, str. 49. Lahore, 1985.</ref> |predecessor=Emir Husein |successor= Halil Sultan | spouses = * osemnajst žena in štiriindvajset priležnic | issue = * štirje sinovi in štiri hčerke | issue-link = | issue-pipe = | house = Barlaški Timuridi |father=Emir Tarakaj |mother=Tekina Hatun | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | place of burial = [[Gur Emir]], [[Samarkand]] | signature = | religion = islam |}} '''Timur''' ({{jezik-fa|تیمور|Timūr}}, {{langx|chg|Temür}}, {{jezik-uz|Temur}}), zgodovinsko znan kot '''Tamerlan''' ({{jezik-fa|تيمور لنگ|Timūr(-e) Lang|Železni Hromec, Železni Šepavec|link=no}}), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj [[Timuridsko cesarstvo|Timuridskega cesarstva]] v [[Perzija|Perziji]] in [[Srednja Azija|Srednji Aziji]].<ref>Josef W. Meri (2005). [https://books.google.si/books?id=H-k9oc9xsuAC&printsec=frontcover&hl=en&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Medieval Islamic Civilization'']. Routledge. str. 812.</ref> Bil je prvi vladar iz [[Timuridi|Timuridske]] dinastije, * [[9. april]] [[1336]], Keš, zdaj [[Šahrisabz]], [[Uzbekistan]], † [[18. februar]] [[1405]], Čimkent, zdaj [[Kazahstan]]. Ime Timur v staroturškem jeziku pomeni [[železo]] (uzbeško Temir, turško Demir). Imeni Timur in Demir sta v Turčiji še vedno zelo priljubljeni. Rojen je bil v nomadski Barlaški konfederaciji v [[Transoksanija|Transoksaniji]] in leta 1370 zavladal zahodnemu [[Čagatajski kanat|Čagatajskemu kanatu]]. Iz kanata se je odpravljal na vojne pohode proti zahodu, jugu, Srednji Aziji, [[Kavkaz]]u in južni [[Rusija|Rusiji]] in po porazu [[Mameluki|mamelukov]] iz [[Egipt]]a in [[Sirija|Sirije]], [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] in propadajočega [[Delhijski sultanat|Delhijskega sultanata]] postal najmočnejši vladar muslimanskega sveta.<ref>Counterview: ''Taimur's actions were uniquely horrific in Indian history''.</ref> Na osvojenih ozemljih je ustanovil Timuridski cesarstvo, ki je kmalu po njegovi smrti razpadlo. Timurja se šteje za zadnjega velikega nomadskega osvajalca evrazijskih step, njegovo cesarstvo pa za osnovo za vzpon bolj strukturiranih in trajnih cesarstev v 16. in 17. stoletju: [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega]], [[Safavidi|Safavidskega]] in [[Mogulski imperij|Mogulskega]].<ref>Darwin, John (2008). ''After Tamerlane: the rise and fall of global empires, 1400-2000''. Bloomsbury Press. str. 29, 92. ISBN 9781596917606.</ref><ref name=ref6>Manz, Beatrice Forbes (1989). ''The rise and rule of Tamerlane''. Cambridge University Press. str. 1.</ref> Britanski zgodovinar John Joseph Saunders trdi, da je bil iraniziran in ne stepski nomad.<ref>J. J. Saunders (1. marec 2001). ''The History of the Mongol Conquests''. University of Pennsylvania Press. str. 173–. ISBN 0-8122-1766-7.</ref> Timur je razmišljal o obnovi [[Džingiskan]]ovega [[Mongolsko cesarstvo|Mongolskega imperija]]. V svojih uradnih dopisih se je celo življenje prikazoval kot restavrator pravic [[Džingisidi|Džingisidov]]. Svoje vojne pohode proti [[Perzijci|Perzijcem]], Mamelukom in Osmanskem cesarstvu je prikazoval kot restavracijo mongolske oblasti na ozemljih, ki so si jih prilastili različni [[uzurpator]]ji.<ref>Forbes Manz, Beatrice (april 1998). ''Temür and the Problem of a Conqueror's Legacy''. Journal of the Royal Asiatic Society. Third. '''8''' (1): 25. JSTOR 25183464.</ref> Za legitimiranje svojih osvojitev se je skliceval na islamske simbole in jezik. Samega sebe je imenoval Meč islama in podpiral šolske in verske ustanove. V islam je spreobrnil skoraj vse bordžiginske voditelje. Timur, ki ni bil Džingisid, je poskušal zgraditi dvojno legitimnost kot zaščitnik in restavrator Mongolskega cesarstva.<ref>Biran, Michal (oktober 2002). ''The Chaghadaids and Islam: The Conversion of Tarmashirin Khan (1331-34)''. Journal of the American Oriental Society. '''122''' (4): 742–752. doi:10.2307/3217613.</ref> Timur je pri [[Smirna|Smirni]] prepričljivo porazil tudi viteze [[Malteški viteški red|hospitalce]] in se začel po zmagi naslavljati z ''[[gazi]]'' – ''zmagovalec''.<ref name=ref10>Marozzi, Justin (2004). ''Tamerlane: Sword of Islam, conqueror of the world''. HarperCollins. str. 91.</ref> Do konca svoje vladavine je dobil popolno oblast nad vsemi ostanki [[Čagatajski kanat|Čagatajskega kanata]], [[Ilkanat]]a in [[Zlata horda|Zlate horde]] in celo poskušal obnoviti dinastijo Juan na [[Kitajska|Kitajskem]]. Timurjeve vojske so bile multietnične in so sejale strah po vsej [[Azija|Aziji]], [[Afrika|Afriki]] in [[Evropa|Evropi]].<ref name=ref10/> Znanstveniki ocenjujejo, da so njegove vojaške operacije povzročile smrt 17 milijonov ljudi, kar je znašalo približno 5% svetovnega prebivalstva.<ref>''The Rehabilitation Of Tamerlane''. Chicago Tribune. 17. januar 1999.</ref><ref>Saunders (1. marec 2001), str. 174.</ref> Bil je stari oče slavnega timuridskega sultana, astronoma in matematika [[Ulug Beg]]a, ki je vladal v Osrednji Aziji v letih 1411–1449, in prapraded ustanovitelja Mogulskega imperija [[Babur]]ja, ki je vladal od leta 1526 do 1557.<ref>''Timur''. Encyclopædia Britannica, Online Academic Edition. 2007.</ref><ref name=ref15>Beatrice F. Manz (2000). ''Tīmūr Lang. Encyclopaedia of Islam''. 10 (2. izdaja). Brill. Pridobljeno 24. aprila 2014.</ref> Bil je slaven pokrovitelj [[Umetnost|umetnost]]i in [[Arhitektura|arhitekture]] in je imel stike z muslimanskimi intelektualci, med njimi z [[Ibn Haldun]]om in [[Hafizi Abru|Hafizijem Abrujem]].<ref>Marozzi (2004), str. 341–342.</ref> == Mladost == [[Slika:Teymur.jpg|200px|thumb|left|Emir Timur na vrtovih v Samarkandu]] Rojen je bil v Kešu pri sedanjem [[Šahrisabz]]u v [[Uzbekistan]]u, kakšnih 80 km južno od [[Samarkand]]a, ki je takrat spadal v [[Čagatajski kanat]].<ref name=ref16>''Tamerlane''. AsianHistory. Pridobljeno 1. novembra 2013.</ref> Oče Tarakaj je bil plemič iz poturčene<ref>Carter V. Findley. ''The Turks in World History''. Oxford University Press, 2005, Oxford University Press, 2005, ISBN 978-0-19-517726-8, str. 101.</ref><ref>G.R. Garthwaite. ''The Persians''. Malden, ISBN 978-1-55786-860-2.</ref><ref>M.S. Asimov. C.E. Bosworth. ''History of Civilizations of Central Asia''. UNESCO Regional Office, 1998, ISBN 92-3-103467-7, str. 320.</ref> mongolske<ref>''Central Asia, history of Timur''. Encyclopædia Britannica, Online Edition, 2007. </ref><ref>''Islamic world''. Encyclopædia Britannica, Online Edition, 2007.</ref> nomadske konfederacije Barlas.<ref name=ref16/> Timur se je imel za [[Džingiskan]]ovega dediča,<ref name=ref22/> čeprav ni bil Bordžigid ali Džingiskanov potomec,<ref>Justin Marozzi (2006). ''Tamerlane: Sword of Islam, Conqueror of the World''. Da Capo Press. str. 342. ISBN 978-0-306-81465-5.</ref> in se je celo življenje skliceval na zapuščino Džingiskanovih osvajanj.<ref>Richard C. Martin. ''Encyclopedia of Islam and the Muslim World A-L''. Macmillan Reference USA, 2004, str. 134. ISBN 978-0-02-865604-5.</ref> Kasnejše zgodovine Timuridske dinastije trdijo, da je bil rojen 8. aprila 1336, večina virov iz njegovega obdobja pa trdi, da je bil rojen v poznih 1320. letih. Zgodovinarka Beatrice Forbes Manz domneva, da je bilo leto 1336 izbrano zaradi nasledstva Abu Said Bahadur Kana, zadnjega vladarja Ilkanata, ki je tisto leto umrl.<ref name=ref25>Manz, Beatrice Forbes (1988). ''Tamerlane and the symbolism of sovereignty''. Iranian Studies '''21''' (1-2): 105–122. doi:10.1080/00210868808701711. JSTOR 4310596.</ref> Ko je imel devet let, so njega, mater in brate ujeli mongolski napadalci in jih odpeljali v Samarkand. V mladosti je z majhno skupino pajdašev ropal popotnike in jim jemal predvsem drobnico, konje in živino.<ref>Manz (1988), str. 116.</ref> Okrog leta 1363 naj bi ga med poskusom kraje ovce v desno nogo in desno roko zadeli dve puščici. Izgubil je dva prsta in postal trajni invalid. Nekateri so prepričani, da je postal invalid času, ko se je kot najemnik v službi [[sistan]]skega kana vojskoval v [[Horasan]]u v sedanjem [[Afganistan]]u. Zaradi invalidnosti je dobil vzdevek Hromec.<ref>Marozzi (2004), str. 31.</ref> Timur je bil musliman.<ref name=ref22>Gérard Chaliand. ''Nomadic Empires: From Mongolia to the Danube''. Transaction Publishers, 2004. str. 75. ISBN 0-7658-0204-X.</ref> Pripadal je nakšbandski [[Sufizem|sufistični]] šoli, ki je bila v Transoksaniji zelo vplivna.<ref>Beatrice Forbes Manz (25. marec 1999). ''The Rise and Rule of Tamerlane''. Cambridge University Press. str. 17–. ISBN 978-0-521-63384-0.</ref> Njegov glavni uradni verski svetovalec je bil kljub temu [[Šeriatsko pravo|hanefitski]] pravni učenjak Abdul Džabar Hvarazmi. == Osebnost == [[Slika:Timur reconstruction03.jpg|200px|thumb|right|Rekonstrukcija Timurjevega obraza po njegovi lobanji]] Timur je bil zelo inteligenten,<ref>Manz (1989), str. 16.</ref> vojaški genij in briljanten taktik, kateremu je v zelo spremenljivih političnih strukturah uspelo zmagovati in ohranjati zvestobo nomadov med celo vladavino v Srednji Aziji. V Samarkandu in na številnih pohodih se je naučil govoriti perzijsko, mongolsko in turško.<ref>Marozzi (2004), str. 9.</ref> Še pomembneje je, da je bil oportunist, ki je spretno izkoriščal prednosti svoje turško-mongolske dediščine. Svoje vojaške in notranjepolitične cilje je pogosto dosegal ali preko islamske vere ali preko dediščine Mongolskega imperija.<ref name=ref10/> == Vojaški poveljnik == Okoli leta 1360 je zaslovel kot sposoben vojaški poveljnik, katerega vojsko so tvorili večinoma pripadniki turških plemen iz regije.<ref name=ref22/> V vojski čagatajskega kana se je udeležil vojnih pohodov v Transoksaniji. Zaradi družinskih zvez se je povezal tudi s Kurganom, ki je uničil [[Volška Bolgarija|Volško Bolgarijo]], in na čelu tisoč konjenikov napadel [[Veliki Horasan|Horasan]].<ref name=ref31>Ian C. Hannah (1900). ''A brief history of eastern Asia''. T.F. Unwin. str. 92. Pridobljeno 30. decembra 2015.</ref> Pohod na Horasan je bil drugi pohod, kateremu je poveljeval. Vojaški uspehi so ga spodbudili k novemu pohodu, na katerem je osvojil [[Horezm]] in [[Keneurgenč|Stari Urgenč]]. Po Kurganovem umoru so se med številnimi kandidati začeli spori za oblast. V spore se je vmešal [[Togluk Timur]] [[Kašgar]]ski, Džingiskanov potomec in kan Vzhodnega čagatajskega kanata. Timurja so poslali k Togluku kot pogajalca, on pa je namesto tega prestopil na Togrukovo stran in bil zato nagrajen s Transoksanijo. Približno takrat mu je umrl oče, po katerem je postal tudi poglavar Berlasa. Togluk je kasneje poskušal v Transoksaniji ustoličiti svojega sina Iljas Hodžo, vendar je Timur njegov napad odbil.<ref name=ref31/> == Vzpon na oblast == [[Slika:Timur during attack on Balkh 1370.jpg|200px|thumb|right|Timur poveljuje napadu na [[Balh]] (1370)]] Timur je v tem času omejil oblast čagatajskih kanov na položaj figur in sam vladal v njihovem imenu. Odnosi med Timurjem in njegovim svakom Huseinom, ki je sprva sodeloval v Timurjevih podvigih, so se začeli krhati. Postala sta rivala in nasprotnika, zlasti potem, ko Husein ni izvršil Timurjevega ukaza, naj odstrani nekdanjega mavaranškega guvernerja in Tišnetovega zaveznika Iljasa Hodžo.<ref>Marozzi (2004), str. 40.</ref> Z razdajanjem svojega premoženja je začel v [[Balh]]u pridobivati pristaše med trgovci, muslimansko duhovščino, pripadniki svojega plemena, aristokracijo in kmetijskimi delavci. Njegovo obnašanje je bilo v popolnem nasprotju s Huseinovim, ki je ljudem plenil premoženje, jim zaradi neplačevanja visokih davkov rubil posesti in davkoplačevalski denar sebično trošil za razkošne gradnje.<ref>Marozzi (2004), str. 41-42.</ref> Okrog leta 1370 se je Husein vdal Timurju in bil kasneje umorjen. Njegova smrt je Timurju omogočila, da tudi formalno postane suveren Balha. Poročil se je s Huseinovo vdovo in Džingiskanovo potomko Saraj Mulk Hatun, s čimer je tudi formalno postal vladar Čagatajskega kanata.<ref name=ref10/> == Širjenje imperija == Timur je naslednjih 35 let preživel v vojnah in na vojnih pohodih. Ko je svojo oblast doma utrdil s podjarmljenjem nasprotnikov, je začel širiti oblast na ozemlja tujih mogotcev. Na zahodu in severozahodu je prodrl skoraj do Kaspijskega jezera in obal Urala in Volge. Na jugu in jugozahodu je osvojil skoraj vse perzijske province, vključno z [[Bagdad]]om, [[Kabala|Karbalo]] in severnim [[Irak]]om. Eden od najmogočnejših Timurjevih nasprotnikov je bil še en mongolski vladar, Džingiskanov potomec [[Toktamiš]]. Toktamiš je potem, ko je nekaj časa kot begunec preživel na Timurjevem dvoru, postal vladar vzhodnih Kipčakov ([[Modra horda]]) in [[Zlata horda|Zlate horde]]. Po prevzemu oblasti se je s Timurjem sprl za oblast v [[Horezm|Horezmu]] in [[Azerbajdžan]]u. Timur ga je kljub temu podprl v vojni proti [[Rusi|Rusom]]. Toktamiš je leta 1382 napadel moskovske posesti in požgal [[Moskva|Moskvo]].<ref>Nicholas V. Raisanovsky, Mark D. Steinberg. ''A History of Russia''. 7. izdaja, str. 93.</ref> == Osvajanje Perzije == [[Slika:Tamerlane Besieging Urganj. Zafarnama, 1523 (British Library, Add. 7635).jpg |200px|thumb|right| Timur oblega Urgenč]] [[Slika:Timur bestows honours upon Taharten, the Prince of Arzinjan.jpg |200px|thumb|right| Timur ukazuje pohod na Gruzijo]] [[Slika: Timur's army attacks Nerges, Georgia.jpg |200px|thumb|right| Timurjeva vojska napada Nerges, Gruzija]] Po smrti vladarja [[Ilkanat]]a Abu Saida leta 1335 je nastala v Perziji praznina. Oblast so si razdelili [[Muzafaridi]], [[Kartidi]], [[Eretnidi]], [[Čobanidi]], [[Indžuidi]], [[Džalajiridi]] in [[Sarbadarji]]. Leta 1383 se je Timur odpravil na dolgo osvajanje Perzije, čeprav je po vdaji sarbadarskega emirja Hvaja Masuda že od leta 1381 vladal v večini perzijskega Horasana. Najprej je napadel [[Herat]], prestolnico Kartidske dinastije. Ker se mesto ni predalo, ga je po osvojitvi porušil in pobil večino meščanov. Po osvojitvi je enega od generalov poslal proti upornemu [[Kandahar]]ju. Herat je ostal v ruševinah, dokler ni Šahruh Mirza odredil njegove obnove.<ref> [https://books.google.ca/books?id=96ec98LieGsC&pg=PA39&lpg=PA39&dq=siege+of+herat+timur&source=bl&ots=A31paltc-B&sig=OTOD9OFJqj2p0JGsYYi6Lne35x8&hl=en&sa=X&ved=0CCwQ6AEwA2oVChMI27Oh_tPgxwIVgzySCh2HNQkI#v=onepage&q=siege%20of%20herat%20timur&f=false ''Mughal Gardens'']. google.ca.</ref> Kartidsko kraljestvo se je po padcu Herata vdalo in postalo Timurjev vazal, dokler ga ni Timurjev sin Miran Šah leta 1389 priključil k Timurjevemu imperiju. Timur se je zatem obrnil proti zahodu, da bi preko [[Mazandaran]]a osvojil gorovje [[Zagros]]. Med pohodom skozi severno Perzijo je osvojil [[Teheran]], ki se je predal brez odpora in mu je zato prizanesel. Leta 1384 je oblegal [[Sultanija|Sultanijo]]. Ko se je leto kasneje uprl Horasan, je Timur uničil [[Isfizar]] in ujetnike žive zazidal v obzidje. Naslednje leto je opustošil [[Sistan]], v katerem so vladali Mihrabanidi, in porušil prestolnico Zarandž. Iz Sistana se je vrnil v svojo prestolnico [[Samarkand]] in začel načrtovati pohod na [[Gruzija|Gruzijo]] in [[Zlata horda|Zlato hordo]]. Leta 1386 je po isti poti kot pred leti, ko je poskušal osvojiti Zagros, prešel skozi Mazandaran, se obrnil proti severu in osvojil [[Tabriz]], ki se ni preveč upiral, in nato še [[Merage]] in prebivalcem naložil visoke davke. Pobiral jih je Adil Aga, ki je bil hkrati guverner Sultanije. Adil Ago so kasneje zaradi domnevne podkupljivosti usmrtili. Od tod se je odpravil na sever proti Gruziji in Zlati hordi. Ko se je vrnil, je ugotovil, da so generali v njegovi odsotnosti dobro branili osvojeno ozemlje v Perziji. Timur je začel osvajati ostanek Perzije z velikima mestoma [[Isfahan]] in [[Širaz]]. Ko je prišel leta 1387 z vojsko v Isfahan, se je mesto takoj vdalo, vendar se je kmalu zatem zaradi visokih davkov uprlo. Meščani so pobili pobiralce davkov in nekaj Timurjevih vojakov, kar je sprožilo Timurjevo maščevanje. Ocenjuje se, da je bilo v pokolu ubitih 100.000-200.000 ljudi.<ref name=ref37> Gerard Chaliand, Arnaud Blin (2007). ''The History of Terrorism: From Antiquity to Al Qaeda''. University of California Press. str. 87. ISBN 978-0520247093.</ref> Priče dogajanj so naštele več kot 28 stolpov, sezidanih s približno po 1500 glav.<ref> W.B. Fisher, O. Jackson, L. Lockhart, J.A. Boyle. ''The Cambridge History of Iran'', str. 55.</ref> Dejanje je bilo del sistematičnega nasilja proti mestom, ki je bilo integralni element Timurjeve strategije. Takšno postopanje je po njegovem mnenju preprečevalo prelivanje krvi, ker se mu ustrahovani ljudje niso upali upreti. Pokoli so bili selektivni in v njih niso pobijali umetnikov in izobražencev. Takšno prakso je privzel tudi naslednji veliki perzijski osvajalec Naderšah Afšar.<ref name=ref37/> Leta 1392 je Timur začel pet let trajajoč pohod na zahod, na katerem je napadel Perzijski [[Kurdistan]]. Leta 1393 se je vdal [[Širaz]] in Muzafaridi so postali njegovi vazali. Po uporu in porazu njihovega princa Mansurja, se je ozemlje Muzafaridov priključilo k Timurjevemu. Kmalu zatem je Timurjeva vojska opustošila Gruzijo in Zlata horda je ni več mogla uporabiti za izhodišče za napad na severni Iran. Še isto leto je Timur po samo osem dni trajajočem pohodu iz Širaza avgusta osvojil [[Bagdad]]. Sultan Ahmed Džalair je pobegnil v [[Sirija|Sirijo]]. Mameluški sultan [[Barkuk]] ga je zaščitil in ubil Timurjeve odposlance. Timur je za guvernerja Bagdada imenoval sarbadarskega princa Hvaja Masuda. Ko se je Ahmed Džalair vrnil v Bagdad, je Hvaja Masud pobegnil. Ahmed ni bil priljubljen vladar, vendar je imel podporo vladarja Črnih Turkmenov Kara Jusufa in njegovega sina Kara Kojunluja. Leta 1399 je moral spet pobegniti, tokrat v [[Osmansko cesarstvo]]. === Vojna s Toktamišem === Toktamiš, ki je po bitki pri Kulikovu leta 1380 s Timurlenkovo podporo prevzel oblast v celi Zlati hordi, se je naslednjih nekaj let ukvarjal predvsem z notranjimi zadevami in gospodarskimi in vojaškimi reformami. Ko se je Zlata horda opomogla od posledic notranjih sporov, se je Toktamiš začel aktivno ukvarjati z zunanjo politiko in skušal obnoviti nekdanji vpliv Zlate horde. Na severu je opravil več uspešnih pohodov na rusko ozemlje in ga pokoril in se nato počutil dovolj močnega, da je leta 1385 napadel Azerbajdžan in sprožil vojno s Timurjem. V prvih štirih letih vojne ni nobena stran dosegla kakšnega velikega uspeha, potem pa se je Toktamiševa ogromna vojska postopoma razpršila in se s Kavkaza umaknila v Povolžje. [[Slika:Timur Steppe campaign.jpg|thumb|levo|Timurlenkov pohod leta 1391]] Leta 1391 je Timur svojo vojsko 100.000 mož odpravil na pohod proti Moskvi. Vojska se je pomikala najprej več 1200 km proti severu in nato približno 1500 km proti zahodu in mimogrede požgala [[Rjazan]]. Zaradi novega Toktamiševega napada se je še preden je dosegla [[Oka|Oko]] obrnila proti jugu.<ref>Nicholas V. Raisanovsky, Mark D. Steinberg. ''A History of Russia''. 7. izdaja, str. 94.</ref> Sledila je izjemno kravava [[bitka pri Kondurči]], v kateri je Timur popolnoma uničil Toktamiševo vojsko. Po zmagi se je vrnil v Samarkand. Toktamiš je v naslednjih nekaj letih zbral novo vojsko in bil v krvavi [[bitka pri Tereku|bitki pri Tereku]] ponovno poražen. Po porazu se ni več opomogel. Kakšnih deset let kasneje so ga blizu sedanjega Tjumena umorili. Timurjeva vojska je na enem od naslednjih pohodov uničila prestolnico Zlate horde [[Saraj (mesto)|Saraj]] in [[Astrahan]] in prekinila [[Svilna cesta|svilno cesto]] skozi Zlato hordo. Zlata horda se po nizu porazov ni več opomogla. ==== Izmaelci ==== Maja 1393 je Timurjeva vojska napadla Anjudan in samo leto po napadu izmaelcev na Mazandaran uničila njihovo vas. Utrdbe in sistem podzemnih tunelov dokazujejo, da je bila vas pripravljena na napad. Timurjevi vojaki so prebili strop tunelov in jih poplavili. Razlogi za Timurjev napad še vedno niso povsem jasni. Ena od domnev trdi, da bi eden od razlogov lahko bilo njihovo versko prepričanje, da so izvršitelji božje volje.<ref name=ref40>Virani, Shafique N. ''The Ismailis in the Middle Ages: A History of Survival, A Search for Salvation''. New York: Oxford University Press), 2007, str. 116.</ref> Perzijski zgodovinar Hondemir pojasnjuje, da se je politična moč izmaelcev v perzijskem Iraku zelo krepila, s čimer skupina lokalnih politikov v regiji ni bila zadovoljna. Hondemir piše, da so se pritožili Timurju in s tem morda povzročili njegov napad nanje.<ref name=ref40/> == Pohod proti Delhijskemu sultanatu == [[Slika:Timur defeats the sultan of Delhi.jpg|thumb|desno|Timur porazi delhijskega sultana Naserja Al Din Mahmuda Šaha Tuglaka]] Leta 1398 se je Timur odpravil na pohod v severno [[Indija|Indijo]] in napadel [[Delhijski sultanat]], v katerem je vladal sultan [[Nasir Al Din Mahmud Šah Tuglak]] iz Tuglaške dinastije. Sultanu so se upirali Ahirji in Džati, vendar sultan proti njim ni ukrepal.<ref>Singh, Raj Pal. ''Rise of the Jat power''. Books.google.co.in. Pridobljeno 22. maja 2012.</ref> Timur je 30. septembra 1398 prešel [[Ind]] in opustošil Tulambo v Pundžabu in pobil njene prebivalce. Oktobra istega leta je osvojil še [[Multan]].<ref>Hunter, Sir William Wilson (1909). ''The Indian Empire: Timur's invasion 1398''. The Imperial Gazetteer of India '''2''': 366.</ref> Pri Attoku v sedanjem Pakistanu je 24. septembra 1398 ponovno prečil Ind. Na pohodu proti Delhiju je naletel na odpor meruškega guvernerja, a je kljub temu nadaljeval pohod in se pri Delhiju spopadel s sultanovo vojsko, oslabljeno zaradi družinskih bojev za nasledstvo. === Osvojitev Delhija === Bitka za Delhi se je dogajala 17. decembra 1398. Tuglak in vojska Malu Ikbala<ref> V.D. Mahajan. ''History Of Medieval India'', str. 205.</ref> so imeli bojne slone, oklepljene z verižnimi oklepi in strupom na oklih.<ref>Marozzi (2004), str. 267.</ref> Ker so se Tatari bali slonov, se je na Timurjev ukaz pred njihovimi položaji izkopal jarek. Timur je zatem ukazal na kamele naložiti toliko drv, kot so jih lahko nosile. Ko so sloni napadli, so drva zažgali in z železnimi palicami zbadali kamele, da so se pognale v paničen beg proti nasprotnikovim slonom. Prestrašeni sloni so se pred njimi obrnili proti svoji vojski. Timur je izkoristil zmedo in zlahka zmagal. Tuglak je z ostanki svoje vojske pobegnil. Timur je Delhi opustošil in pustil v ruševinah. Pred bitko je ukazal usmrtiti 100.000 ujetnikov.<ref name=ref15/> Osvojitev Delhijskega sultanata je bila ena od največjih Timurjevih zmag, ki je zaradi ostrih pogojev na pohodu in zasedbe najbogatejših mest tistega časa presegla zmagi [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] in [[Džingiskan]]a. Po padcu Delhija so se v mestu začeli upori meščanov proti turško-mongolski vojski, ki so imeli za posledico krvave pokole znotraj mestnega obzidja. Mesto je zaudarjalo po razpadajočih truplih. Glave ubitih so zidali v stolpe, telesa pa so prepustili pticam. Timurjeva osvojitev in opustošenje Delhija sta še povečala kaos, ki je vladal v Indiji. Delhi je potreboval skoraj sto let, da se je opomogel.<ref>Beatrice F. Manz (2000), str. 269–274.</ref> == Pohodi v [[Levant]] == [[Slika: Behzad timur egyptian.jpg |thumb|desno| Timur porazi mameluškega sultana Nasirja Ad Din Naradža]] [[Slika: Chlebowski-Bajazyt w niewoli.jpg |thumb|desno| Sultan Bajazid I. v Timurjevem ujetništvu]] [[Slika: Gorskii 03978u.jpg |thumb|desno|Mošeja Šah-i-Zindeh v Samarkandu]] Konec leta 1399 je Timur začel vojno z osmanskim sultanom [[Bajazid I.|Bajazidom I.]] in [[Mameluki|mameluškim]] sultanom [[Egipt]]a Nasirjem Ad Din Faradžem. Vzrok za vojno z Bajazidom so bila osmanska osvajanja ozemelj turkmenskih in drugih muslimanskih vladarjev v [[Anatolija|Anatoliji]]. Ker se je Timur štel za suverena prizadetih turkmenskih vladarjev, so ga slednji prosili za pomoč. Leta 1400 je napadel krščanski državi [[Armenija|Armenijo]] in [[Gruzija|Gruzijo]]. Več kot 60.000 preživelih prebivalcev je zasužnjil. Več pokrajin je povsem izumrlo.<ref>''The Turco-Mongol Invasions''. Rbedrosian.com. Pridobljeno 22. maja 2015.</ref> Iz Zakavkazja je nato krenil v [[Sirija|Sirijo]], izropal [[Alep]]<ref>Bruce Masters. ''Aleppo:the Ottoman Empire's caravan city'', ''The Ottoman City Between East and West: Aleppo, Izmir, and Istanbul'', ur. Edhem Eldem, Daniel Goffman, Bruce Master. Cambridge University Press, 1999. str. 20.</ref><ref>[http://www.shlama.be/shlama/content/view/3/4/ ''Shlama - Aleppo''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170426064421/http://www.shlama.be/shlama/content/view/3/4/ |date=2017-04-26 }}. Beliveing in Aleppo.</ref> in [[Damask]].<ref>Margaret Meserve. ''Empires of Islam in Renaissance Historical Thought''. Harvard University Press, 2008, str. 207.</ref><ref>[http://www.jadaliyya.com/pages/index/9452/tamerlane-in-damascus ''Tamerlane in Damascus''].</ref><ref>[http://www.historytoday.com/richard-cavendish/sack-damascus ''The Sack of Damascus'']. History Today.</ref><ref>تيمور لنك..بشار الأسد..لافرق! - نور سورية.</ref>in pobil njegove meščane. Izjema so bili umetniki, katere so odpeljali v Samarkand. Timur je poboj Damaščanov opravičeval z ubojema Hasana Ibn Alija, ki ga je zagrešil [[Umajadski kalifat|umajadski]] [[Kalif|kalif]] Muavija I., in Huseina Ibn Alija, ki ga je zagrešil Jazid I. Junija 1401 je napadel [[Bagdad]] in po njegovi osvojitvi pobil 20.000 meščanov. Od svojih vojakov je zahteval, da mu mora vsak prinesti najmanj dve odsekani glavi. Vojaki so zato začeli pobijati tudi ujetnike iz prejšnjih bitk, ko jih je začelo zmanjkovati, pa so nekateri začeli obglavljati tudi svoje žene.<ref>Ibn Arabshah. ''Timur the Great Amir'', str. 168.</ref> V obdobju pred temi dogodki sta si Timur in Bajazid I. izmenjava več žaljivih pisem. Timur je zato pod pretvezo, da želi obnoviti oblast [[Seldžuki|Seldžukov]], napadel Anatolijo. Seldžuke je imel za zakonite vladarje Anatolije, ker so jim oblast podelili mongolski osvajalci, kar ponovno kaže na njegovo željo po povezavi z Džingisidi. V [[Bitka pri Ankari|bitki pri Ankari]] 20. junija 1402 je premagal Bajazida in ga ujel. Sultan je naslednje leto v ujetništvu umrl. V [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]] se je po njegovi smrti začelo dvajset let trajajoče medvladje. Po zmagi pri Ankari je Timurjeva vojska opustošila zahodno Anatolijo. Muslimanski pisci so zapisali, da se je timuridska vojska obnašala kot krdelo plenilcev in ne kot vojska civiliziranih osvajalcev. Osvojila je [[Smirna|Smirno]], utrdbo krščanskih vitezov [[Hospitalci|hospitalcev]], zato se je Timur začel naslavljati z ''[[gazi]]'' – ''vojščak islama''. Osvojitvi mesta je sledilo množično obglavljanje ujetnikov.<ref>Kevin Reilly (2012). ''The Human Journey: A Concise Introduction to World History''. Rowman & Littlefield. str. 164–. ISBN 978-1-4422-1384-5.</ref><ref>Henry Cabot Lodge (1913). ''The History of Nations''. P.F.Collier. str. 51–.</ref><ref>Marina Belozerskaya (4. september 2012). ''Medusas Gaze: The Extraordinary Journey of the Tazza Farnese''. Oxford University Press. str. 88–. ISBN 978-0-19-987642-6.</ref><ref>Vertot (abbé de) (1856). ''The History of the Knights Hospitallers of St. John of Jerusalem: Styled Afterwards, the Knights of Rhodes, and at Present, the Knights of Malta''. J.W. Leonard & Company. str. 104–.</ref> Timur je bil besen tudi na [[Genovska republika|Genovčane]] in [[Beneška republika|Benečane]], ki so po morju prevažali osmanske vojake na varno v [[Trakija|Trakijo]]. Lord Kinross o tem poroča, da so imeli Italijani raje ''»sovražnika, ki so ga lahko obvladovali, kot tistega, ki ga niso mogli obvladovati«''. Med Timurjevo invazijo v Anatolijo je Kara Jusuf leta 1402 napadel in osvojil Bagdad. Timur se je iz Anatolije vrnil v Perzijo in poslal svojega vnuka Abu Bakra Ibn Miran Šaha naj ponovno osvoji izgubljeno mesto, kar mu je tudi uspelo. Timur je nekaj časa preživel v [[Ardabil]]u, kjer je mnogo ujetnikov izročil vodji [[Sufizem|sufističnega]] reda Aliju Safaviju. Od tam je odšel v Horasan in nato v Samarkand, kjer je devet mesecev proslavljal svoje zmage in se pripravljal za napad na [[Mongolija|Mongolijo]] in [[Kitajska|Kitajsko]].<ref>Stevens, John. ''The history of Persia''.</ref> V tem času je vladal imperiju, ki je obsegal sedanjo jugovzhodno [[Turčija|Turčijo]], [[Sirija|Sirijo]], [[Irak]] in [[Iran]], del [[Kazahstan]]a, [[Afganistan]], [[Armenija|Armenijo]], [[Azerbajdžan]], [[Gruzija|Gruzijo]], [[Turkmenistan]], [[Uzbekistan]], [[Kirgizistan]] in [[Pakistan]] in se je približal Kašgarju na Kitajskem. Osvajanja so zahtevala do 17 milijonov žrtev, kar je seveda nemogoče preveriti in dokazati.<ref>Graziella Caselli, Gillaume Wunsch, Jacques Vallin (2005). ''Demography: Analysis and Synthesis'', Four Volume Set: A Treatise in Population. Academic Press. str. 34. ISBN 0-12-765660-X.</ref> == Poskus napada na dinastijo Ming == [[Slika:Wanli Changcheng-Jiayu guan.jpg|thumb|Utrdbe na prelazu Jiayu so zaradi strahu pred Timurjeim napadom okrepili<ref name="Turnbull">{{navedi knjigo |title= The Great Wall of China 221 BC-1644 AD |last= Turnbull |first= Stephen |authorlink= |date=30. januarja 2007|publisher= Osprey Publishing |location= |isbn= 978-1-84603-004-8|page= 23|url= https://books.google.com/books?id=umbyD8fIYTAC&pg=PA23#v=onepage&q=&f=false |accessdate=2010-03-26}}</ref>]] Vojska dinastije Han je leta 1368 iz Kitajske izgnala še zadnje Mongole. [[Hongvu]], prvi cesar iz nove dinastije Ming, in njegov sin [[Jongle]] sta zahtevala in dosegla, da se jima je kot političnima [[Kublajkan]]ovima naslednikoma poklonilo več srednjeazijskih držav. Mingi so imeli Timurlenka za svojega [[vazal]]a, kar mu ni najbolj prijalo. Leta 1394 so ga preko svojih ambasadorjev o tem tudi uradno obvestili. Timur je ambasadorje Fu Ana, Guo Jija in Liu Veja priprl, njihovih 1.500 stražarjev pa usmrtil.<ref name=ref60>Tsai, Shih-Shan Henry (2002). ''Perpetual Happiness: The Ming Emperor Yongle'' (2. izdaja). University of Washington Press, str. 188–189, ISBN 0-295-98124-5.</ref> Nič bolje se ni godilo niti Huangovemu naslednjemu ambasadorju Čen Devenu (1397), niti delegaciji, ki je oznanila nasledstvo cesarja Jongleja.<ref name=ref60/> Timur se je nazadnje odločil, da osvoji Kitajsko. V ta namen je sklenil zavezništvo s Severnimi Juani iz [[Mongolija|Mongolije]] in pripravil pot do [[Buhara|Buhare]]. Engke kan je na Timurjev dvor v Samarkandu poslal svojega vnuka Oldžej Timur kana, znanega tudi kot Punjašir kan, ki je pred tem prestopil v islam.<ref>C.P. Atwood. ''Encyclopedia of Mongolia and the Mongol Empire: Northern Yuan Dynasty''.</ref> Timur je bitko z Mingi načrtoval za naslednjo pomlad. Decembra 1404 se je odpravil na neobičajen zimski vojni pohod in priprl delegacijo dinastije Ming. Med taborjenjem ob [[Sir Darja|Sir Darji]] je zbolel in še preden je dosegel kitajsko mejo<ref>Tsia 2002, str. 161.</ref> 17. februarja 1405 v [[Farab]]u umrl.<ref>Adela C.Y. Lee. ''Tamerlane (1336–1405) – The Last Great Nomad Power''. Silkroad Foundation. Pridobljeno 22. maja 2012. </ref> Odposlanca Fu Ana in ostanke njegovega spremstva je njegov vnuk Halil Sultan osvobodil.<ref name=ref60/> Markham trdi, da so Timurja po smrti balzamirali z moškom in rožno vodo, ga zavili v platnen prt, položili v ebenovinasto krsto in ga poslali v Samarkand, kjer so ga pokopali. Njegova grobnica [[Gur Emir]] v Samarkandu še vedno stoji. V zadnjem času so jo večkrat temeljito obnovili. == Nasledstvo == [[Slika:Timur Empire.jpg|thumb|300px|Timuridsko cesarstvo ob Timurjevi smrti leta 1405]] Dva od njegovih štirih sinov, Džahangir in Omar Šejk, sta umrla pred njim. Kmalu za njim je umrl še tretji sin Miran Šah. Živ je ostal samo najmlajši sin Šahruh. Timur je tik pred smrtjo za svojega naslednika izbral vnuka Pira Mohameda Bin Džahangirja, s čimer se drugi kandidati niso strinjali. Sledilo je petnajst let ostrih bojev za nasledstvo. Glavna tekmeca sta bila sin Šahruh Mirza in vnuk Halil Sultan. Zmagal je sin Šahruh Mirza. Timurjev najslavnejši daljni vnuk je bil [[Babur]], ustanovitelj [[Mogulski imperij|Mogulskega imperija]], ki je vladal v večjem delu [[Afganistan]]a in severne [[Indija|Indije]]. Baburjevi nasledniki Humajun, Akbar, Džahangir, Šah Džahan in Aurangzeb so Mogulski imperij razširili na večino [[Indijska podcelina|Indijske podceline]]. == Stiki z Evropo == [[Slika:Letter of Tamerlane to Charles VI 1402.jpg|thumb|200px|left|Timurjevo pismo francoskemu kralju Karlu VI. leta 1402 priča o njegovih stikih z Evropo]] Timur je imel številne pisne in diplomatske stike z več evropskimi državami, zlasti s Španijo in Francijo. Stiki z dvorom [[Henrik III. Kastiljski|Henrika III. Kastiljskega]] so igrali pomembno vlogo v srednjeveški kastiljski diplomaciji. V času bitke pri Ankari leta 1402 sta bila pri Timurju dva španska ambasadorja: Pelayo de Sotomayor in Fernando de Palazuelos. Kasneje je Timur na dvor kraljestva Kastilija in Leon poslal čagatajskega ambasadorje Hadži Mohameda Al Kazija s pismi in darili. Henrik III. Kastiljski mu je leta 1403–1406 v zameno poslal v Samarkand slavno delegacijo, ki jo je vodil Ruy González de Clavijo. V delegaciji sta bila tudi ambasadorja Alfonso Paez in Gomez de Salazar. Ob njihovem odhodu je Timur izjavil, da na kastiljskega kralja gleda kot na ''»svojega lastnega sina«''. Clavijo je doma povedal, da so s špansko delegacijo na Timurjevem dvoru lepo ravnali. Na delegacijo ''»vladarja Kataja«'', se pravi cesarja Jongleja, so v nasprotju z njimi gledali s prezirom. Prisotnost na samarkandskem dvoru je Claviju omogočila, da evropskemu občinstvu poroča o novicah s Kitajske, katero je v stoletju po potovanju [[Marco Polo|Marka Pola]] obiskalo samo nekaj Evropejcev. V francoskkih arhivih so se ohranila naslednja pisma: * Timurjevo pismo [[Karel VI. Francoski |Karlu VI. Francoskemu]], poslano 30. julija 1402, v katerem poroča, da je v Azijo poslal trgovce. Pisano je v perzijskem jeziku.<ref>Document preserved at Le Musée de l'Histoire de France, code AE III 204. Dossier II, 7, J936.</ref> * Pismo z datumom maj 1403 je latinski prevod Timurjevega pisma Karlu Vi. in pisma Timurjevega sina Miran Šaha krščanskim vladarjem, v katerem jim oznanja njuno zmago nad sultanom Bajazidom I. pri Smirni.<ref>Dossier II, 7 bis.</ref> * Kopija odgovora Karla VI. z datumom 15. junij 1403.<ref>Dossier II, 7 ter.</ref> == Zapuščina == [[Slika:SamarkandGuriAmir.jpg |thumb|Notranjost mavzoleja [[Gur Emir]] krasijo globoke niše in drugo okrasje]] Timurjeva zapuščina je mešana. Medtem ko je Srednja Azija med njegovo vladavino cvetela, so bili drugi deli njegovega imperija, med njimi tudi Bagdad, Damask, Delhi in druga arabska, gruzinska, perzijska in indijska mesta oplenjena in porušena, prebivalstvo pa pobito. Timur je osebno odgovoren za uničenje vzhodne nestorjanske krščanske cerkve v večini Azije. V muslimanski Srednji Aziji je zato ohranil pozitivno podobo, v Arabiji, Iraku, Perziji in Indiji pa je zaradi grozot, ki jih je zagrešil, njegova podoba povsem drugačna. Arabski zgodovinar Ibn Haldun ga kljub temu hvali, ker je poenotil večino muslimanskega sveta, kar drugim osvajalcem tistega časa ni uspelo.<ref>Frances Carney Gies (september–oktober 1978). ''The Man Who Met Tamerlane''. Saudi Aramco World. 29 (5).</ref> Naslednji veliki osvajalec Bližnjega vzhoda, Nader Šah, je bil pod velikim Timurjevim vplivom, saj je pri svojih osvajanjih skoraj v celoti prevzel Timurjevo vojaško strategijo in način vojskovanja. Nader Šah je osvojil večino Kavkaza, Perzije in Srednje Azije in oplenil Delhi. Timurjevo kratkoživo cesarstvo je stalilo turško-perzijsko izročilo v Transoksaniji in večini ozemelj, ki jih je vključil v svoj fevd. Primarni jezik v državni upravi in književnosti je postala [[perzijščina]].<ref>Manz, Beatrice Forbes (1999). ''The Rise and Rule of Tamerlane''. Cambridge University Press, str. 109. ISBN 0-521-63384-2. Delno tudi na Google Books, str.109.</ref> Med njegovo vladavino je nastalo tudi nekaj literarnih del v turškem jeziku. Ob perzijščini je postala uradni in kulturni jezik tudi knjižna [[čagatajščina|čagatajska turščina]].<ref>Roy, Olivier (2007). ''The new Central Asia''. I.B. Tauris. str. 7. ISBN 1-84511-552-X.</ref> Timur je skoraj v celoti iztrebil Vzhodno krščansko cerkev, ki je bila pred tem večinska veja krščanstva. Njen vpliv je ostal v veliki meri omejen samo na majhno ozemlje, zdaj znano kot asirski trikotnik.<ref>[https://www.britannica.com/topic/Nestorians ''History of the Nestorians'']. </ref> V Evropi je bil še več stoletij po smrti relativno priljubljena osebnost, predvsem zaradi njegove zmage nad sultanom Bajazidom I. Osmanska vojska se je v tem času vojskovala predvsem na vzhodu, zato so v njem povsem neupravičeno videli svojega zaveznika. V [[Uzbekistan]]u je uradno priznan za narodnega heroja. Njegov kip v [[Taškent]]u stoji na mestu, kjer je nekoč stal kip [[Karl Marx|Karla Marxa]]. Filozof, pesnik in politik Mohamed Ikbal iz Britanske Indije, na katerega se gleda kot na duhovnega pobudnika pakistanskega gibanja, je napisal obširno pesnitev z naslovom ''Timurjeve sanje'', katero je navdihnila molitev zadnjega mogulskega cesarja [[Bahadur Šah II.|Bahadur Šaha II.]] Leta 1794 je bengalski anglo-indijski popotnik Sake Dean Mahomed objavil potopis ''Potovanja Deana Mahomeda'', ki se začne z opevanjem Džingiskana, Timurja in zlasti prvega mogulskega cesarja Baburja. V knjigi so opisane pomembne podrobnosti o takrat vladajočem mogulskem cesarju [[Šah Alam II.|Šahu Alamu II.]] === Zgodovinski viri === [[Slika:Autograph of Ahmad ibn Arabshah.png |thumb||Ahmed Ibn Arabšah: ''Timurjevo življenje'']] Najstarejša znana zgodovina Timurjevega vladanja je Nizam Ad Din Šamijeva ''Zafarnama'', napisana v času, ko je bil Timur še živ. V letih 1424–1428 je Šaraf Ad Din Ali Jazdi napisal drugo ''Zafarnamo'', ki se je močno naslanjala na prvo. Ahmed Ibn Arabšah je napisal Timurju mnogo manj naklonjeno zgodovino v arabščini. Njegovo zgodovino je leta 1636 prevedel nizozemski orientalist Jacobus Golius. Obe ''Zafarnami'', napisani pod timuridskim pokroviteljstvom, se dramatično razlikujeta od Arabšahove kronike. Prvi prikazujeta Timurja kot liberalnega, dobrohotnega in vzvišenega vladarja, medtem ko ga slednja opisuje kot nenormalnega in brezbožnega, nizkega stanu in zaničevanja vrednih načel. ==== ''Malfuzat-i Timuri'' ==== ''Malfuzat-i Timurī'' in dodatek ''Tuzūk-i Tīmūrī'', domnevno Timurjeva avtobiografija, je skoraj zagotovo ponaredek iz 17. stoletja.<ref name=ref15/><ref name=ref72>Hameed ud-Din (2011). Abū Ṭāleb Ḥosaynī. Encyclopædia Iranica. Pridobljeno 17. septembra 2014.</ref> Učenjak Abu Taleb Huseini je leta 1637–1638 besedilo predstavil mogulskemu cesarju Šah Džahanu, daljnemu Timurjevemu potomcu, potem ko je v knjižnici jemenskega vladarja domnevno odkril njegov izvirnik, napisan v čagatajskem jeziku. Zaradi velike razdalje med Jemnom in Timurjevo bazo v Transoksaniji in pomanjkanja kakšnih drugih dokazov o izvirnosti, večina zgodovinarjev ocenjuje besedilo za zelo neverjetno in sumi, da si je Huseini izmislil tako besedilo kot zgodbo o njegovem poreklu.<ref name=ref72/> === Evropski pogledi na Timurja === Timur je verjetno imel pomemben vpliv na kulturo renesančne in zgodnje moderne Evrope.<ref>Milwright, Marcus (2006). ''So Despicable a Vessel: Representations of Tamerlane in Printed Books of the Sixteenth and Seventeenth Centuries''. Muqarnas. 23: 317. doi: 10.1163/22118993-90000105.</ref> Njegovi dosežki so po eni strani privlačili, po drugi pa zgražali Evropejce od 15. do zgodnjega 19. stoletja. Celo 15. stoletje so bili evropski pogledi na Timurja mešani. Nekatere evropske države so ga imele za zaveznika, druge pa zaradi hitrega širjenja njegove države in brutalnosti za grožnjo.<ref>Knobler, Adam (november 1995). ''The Rise of Timur and Western Diplomatic Response, 1390–1405''. Journal of the Royal Asiatic Society. Third Series. '''5''' (3): 341. doi:10.1017/s135618630000660x.</ref> Ko je v bitki pri Ankari ujel osmanskega sultana Bajazida I., so ga večkrat hvalili in v njem videli zaupanja vrednega zaveznika evropskih vladarjev. Zlasti [[Karel VI. Francoski]] in [[Henrik IV. Angleški]] sta menila, da je na Bližnjem vzhodu branilec krščanstva pred [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]]. Oba kralja sta ga hvalila tudi zato, ker je njegova zmaga pri Ankari omogočila krščanskim trgovcem ostati na Bližnjem vzhodu in njihovo varno vrnitev domov v Francijo in Anglijo. In ne nazadnje so ga hvalili tudi zato, ker so verjeli, da je pomagal obnoviti pravico do prehoda krščanskih romarjev v [[Sveta dežela|Sveto deželo]].<ref>Knobler (november 1995), str. 341-344.</ref> Drugi Evropejci so v Timurju videli barbarskega sovražnika, ki je pomenil grožnjo tako za evropsko kulturo kot za krščansko vero. Njegov vzpon na oblast je spodbudil kastiljskega kralja [[Henrik III. Kastiljski|Henrika III.]], da je v Samarkand poslal svojo delegacijo, da bi poizvedela, kdo so on sam in njegovo ljudstvo, sklenila zavezništvo in ga poskušala prepričati, da prestopi v krščanstvo in se s tem izogne vojni.<ref>Knobler (november 1995), str. 348-349.</ref> === Izkop in domnevno prekletstvo === [[Slika: Timur reconstruction01.jpg|thumb|right|Rekonstrukcija Timurjevega obraza (Minael Mihajlovič Gerasimov, 1941)]] 19. junija 1941 so sovjetski antropologi Mihael M. Gerasimov, Lev V. Ošanin in V.J. Zezenkova Timurjevo truplo izkopali in preučili. Ugotovili so, da je bil visok in plečat mož z močnimi ličnicami. Z višino najmanj 173 cm je po merilih tistega časa spadal med visoke ljudi. Preiskave so potrdile, da je bil šepav in imel zaradi poškodb oslabljeno desno roko. Njegova desna stegnenica je bila zraščena s pogačico, oblika kolenskega sklepa pa kaže, da je bila noga stalno ukrivljena, zaradi česar je šepal.<ref>Mikhail Mikhaĭlovich Gerasimov (1971). ''The face finder''. Hutchinson. str. 135. ISBN 978-0091055103.</ref><ref name=ref77>Lev Vasilevich Oshanin (1964). ''Anthropological composition of the population of Central Asia: and the ethnogenesis of its peoples''. 2. Peabody Museum. str. 39.</ref> Gerasimov je iz Timurjeve lobanje rekonstruiral njegov obraz in ugotovil da je bil mongolski z nekaj kavkaškimi primesmi. Ošanin je ugotovil da na njegovem lobanjskem svodu prevladujejo značilnosti južnosibirskih Mongolov.<ref name=ref77/> Domneva se, da je bil na Timurjevi grobnici napis: ''»Ko bom vstal od mrtvih, se bo svet tresel«''. Rečeno je bilo tudi, da je Gerasimov med izkopom v njegovi krsti našel napis ''»Kdor bo odprl moj grob, bo (iz njega) izpustil zavojevalca, bolj groznega kot sem bil jaz«''.<ref> [https://web.archive.org/web/20131220050634/http:/www.independent.co.uk/travel/asia/uzbekistan-on-the-bloody-trail-of-tamerlane-407300.html ''Uzbekistan: On the bloody trail of Tamerlane'']. The Independent. London, 9. julij 2006. Arhivirano iz izvirnika 20. decembra 2013. Pridobljeno 17. aprila 2016.</ref> Tri dni po začetku Timurjevega izkopa se je začela [[Operacija Barbarossa|operacija Barbarosa]] – nemški napad na Sovjetsko zvezo in največja vojaška operacija vseh časov.<ref>Mark & Ruth Dickens. ''Timurid Architecture in Samarkand''. Oxuscom.com. Pridobljeno 22. maja 2012.</ref> Timurja so s popolnim islamskim obredom ponovno pokopali novembra 1942, tik pred sovjetsko zmago v [[Bitka za Stalingrad|bitki za Stalingrad]].<ref>Marozzi (2004).</ref> == Družina == === Žene === Timur je imel osemnajst žena in štiriindvajset priležnic: * Turmiš Aga, mati Džihangirja Mirze * Oldžaj Turkan Aga (umrla 1357/1358), hčerka emirja Mašlaha in vnukinja emirja Kurgena * Saraj Mulk Hanum (umrla 1367), vdova emirja Huseina in hčerka Kazan Kana * Islam Aga (umrla 1367), vdova emirja Huseina in hčerka emirja Bajana Salduza * Ulus Aga (umrla 1367), vdova emirja Huseina in hčerka emirja Hizre Jasurija * Dilšad Aga (umrla 1374), hčerka Šams Ed Dina in njegove žene Budžan Age * Tuman Aga (umrla 1377), hčerka emirja Muse in njegove žene Arzu Mukl Age, hčerke emirja Bajazida Džalajirja * Čulpan Mulk Aga, hčerka Hadži Bega Džetskega * Tukal Hanum (umrla 1395), hčerka mongolskega kana Hizra Havaja Aglena * Tolun Aga, priležnica in mati Omar Šejka Mirze I. * Mengli Aga, priležnica in mati Miran Šaha Ibn Timurja * Togay Turhan Aga, gospa iz Kara Kitaja, vdova emirja Huseina in mati Šahruha Mirze Ibn Timurja * Tugdi Beg Aga, hčerka Ak Sufija Kong-Kirata in druge. === Sinovi === * Džahangir Mirza Ibn Timur (1356–1376), mati Turmiš Aga * Omar Šejk Mirza I. (1356–1393), mati Tolun Aga * [[Miran Šah|Miran Šah Ibn Timur]] (1366–1408), mati Mengli Aga * Šahruh Mirza Ibn Timur (1377–1446), mati Togaj Turkan Aga === Hčerke === * Aga Begi, poročena z Mohamed Begom, sinom emirja Muse, mati ni znana * neznana, poročena s Soliman Mirzo, mati ni znana * neznana, poročena s Kumaleza Mirzo, mati ni znana * Sultan Baht Begum, poročena prvič z Mohamedom Mirekejem, drugič (1389/1390) s Soliman Šahom, mati Turkan Aga === Družinsko drevo === <div style="font-size:80%;" align="center"> {{familytree/start}} {{familytree| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | TIM | | | | | | | | | | | | | | | | | TIM=Timurlenk<br /><small>1336-1405</small>}} {{familytree| | | |,|-|-|-|-|-|-|-|-|v|-|-|-|-|-|-|-|-|+|-|-|-|-|-|-|-|-|v|-|-|-|-|-|-|.| }} {{familytree| | | JAH | | | | | | | OMS | | | | | | | SHA | | | | | | | MIR | | | | | AGA | JAH= Džahangir<br /><small>1356-1376</small> |OMS=Omar Šejk<br /><small>1356-1393</small> |SHA=[[Šahruh Mirza]]<br /><small>1377-1446</small> |MIR=[[Miran Šah]]<br /><small>1366-1408</small> |AGA=Aga Begi<br /><small>(hčerka)</small>}} {{familytree| |,|-|^|-|.| | | | | | |!| | | | | | |,|-|^|-|.| | | | | | |!| | | | | | |!| }} {{familytree| MOS | | PMO | | | | | |!| | | | | | ULB | | IBS | | | | | |!| | | | | | SUH | MOS=Mohamed Sultan |PMO=[[Pir Mohamed]] |IBS=Ibrahim Sultan |SUH=Sultan Husein |ULB=[[Ulug Beg]]}} {{familytree| | | | | | |,|-|-|-|v|-|^|-|v|-|-|-|.| | | | | |,|-|-|-|v|-|^|-|v|-|-|-|.| | }} {{familytree| | | | | | RUS | | PMO | | ISK | | SAH | | | | ABU | | OMA | | KHS | | SUM | | RUS=Rustem |PMO=Pir Mohamed |ISK=Iskandar |SAH=Sajidi Ahmed |ABU=Abubakr |OMA=Omar |KHS=[[Halil Sultan]] |SUM=Sultan Mohamed}} {{familytree/end}} </div> == Galerija == <center><gallery caption="" mode=packed-hover> Slika: Gur Emir 2006-2.png| Grobnica Gur Emir z ivanom in kupolo Slika: Registan - Samarkand - 15-10-2005.jpg |Registan Samarkand Slika: Friday Mosque in Herat, Afghanistan.jpg|Timuridska mošeja v [[Herat]]u Slika: Goharshad2.jpg| Mošeja Goharšad, timuridska arhitektura Slika:15c green mosque.jpg| Timuridska Zelena mošeja v Balhu Slika: Turk22.jpg| Mavzolej Hodže Ahmeda Jasavija, čudovit primer timuridske arhitekture </gallery> </center> == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki|Timur}} * [[seznam perzijskih kraljev]] == Sklici == {{sklici|3}} {{s-start}} {{s-hou|[[Timuridi|Timuridska dinastija]]||[[9. april]] [[1336]]||[[18. februar]] [[1405]]}} {{s-reg|}} {{s-bef|before= ustanovitev}} {{s-ttl|title=[[Emir]] [[Timuridsko cesarstvo|Timuridskega cesarstva]] |years=9. april 1370&nbsp;– 18. februar 1405}} {{s-aft|after= [[Pir Mohamed]] <br> in <br> [[Halil Sultan]] }} {{end}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lenk, Timur}} [[Kategorija:Timurlenk| ]] [[Kategorija:Perzijski kralji]] [[Kategorija:Timuridi]] sk0pc300ba5oqv8y4tdlgchq174wf84 Horvat 0 36066 6682681 6654521 2026-05-29T16:10:15Z ~2026-28279-21 259659 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6682681 wikitext text/x-wiki '''Horvat''' je priimek [[Hrvati|hrvaškega]] izvora. Je najpogostejši priimek na [[Hrvaška|Hrvaškem]]<ref name="hrcensus2011">{{Croatian Census 2011|N|tabid=31|tabname=Most frequent surnames}}</ref> in [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|drugi najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan [[1. januar]]ja [[2010]] uporabljalo 9.975 oseb. V obliki Horvath je zelo pogost na Madžarskem in Slovaškem. Priimek izvira iz Hrvaške in je starejša oblika besede Hrvat, avtonima Hrvatov. Starejša oblika avtonima je ohranjena v kajkavskih govorih severne in osrednje Hrvaške, kjer svoji domovini še dandanes pravijo Horvatska. V Sloveniji je med najpogostejšemi kombinacijami imena in priimka na prvem mestu ''Jožef Horvat'', med ženskami pa je na drugem mestu ''Marija Horvat''. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Aleksander Horvat]] (1915–1997), dr. teol., salezijanec v Čilu * [[Aleksander Horvat|Aleks(ander) Horvat]] (1923–2012), slikar * [[Aleksander Horvat, geolog|Aleksander Horvat]] (*1961), geolog, paleontolog * [[Alenka Horvat]] (*1963), konservatorka * [[Alenka Horvat Ledinek]], zdravnica nevrologinja, strokovnjakinja za multiplo sklerozo * [[Aleš Horvat]] (1957–2007), gozdar, hudourničar *[[Alja Horvat]] (*1996), ilustratorka * [[Andraš Horvat]] (1744–1789?), hrvaški učitelj in kantor (pesnik) v [[Slovensko Porabje|Slovenskem Porabju]] * [[Anika Horvat]] (*1977), pevka zabvne glasbe * [[Anita Horvat]] (*1996), atletinja tekačica * [[Ante Horvat]], goslar (izdelovalec violin) * [[Avgust Horvat]] (1920-?), sociolog (SKA, Argentina) * [[Barbara Horvat]], klin. psihologinja, terapevtka * [[Bogdan Horvat]] (1961–2016), zoolog, muzealec * [[Bogomir Horvat]] (1936–2013), elektronik, univ. prof. * [[Boris Horvat]] (*1956), izdelovalec glasbil * Boris Horvat Tihi, invalidski aktivist * [[Borut Horvat]] (*1978), kanuist na divjih vodah * [[Boštjan Horvat]] (*1975), atlet - tekač * [[Branko Horvat]] (*1950), nogometaš, trener * [[Darko Horvat]] (*1966), finančni-privatizacijski mogotec * [[Drago Horvat]] (*1958), hokejist * [[Etelka Korpič - Horvat]] (*1948), pravnica, ustavna sodnica * [[Ferry Horvat]], skladatelj popularne glasbe (oče Anike) * [[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]] (1941–2020), ekonomist, gospodarstvenik in politik * [[Franc Horvat (slikar)|Franc (Frančišek) Horvat]] (1870–1944), cerkveni slikar * [[Franc Horvat Meštrovič]] (*1948), športni novinar, trener in publicist * [[Goran Horvat]] (*1955), slikar samouk (sin Jakija) * [[Ines Horvat]], atletinja * [[Ivan Horvat]], politični delavec ? * [[Jana Horvat]] (*1959), arheologinja, izr. članica [[SAZU]] * [[Jana Horvat (*1992)|Jana Horvat]] (*1992), nogometašica * [[Jasna Horvat]] (*1945), (umetnostna) zgodovinarka, muzeologinja * [[Jože Horvat - Jaki]] (1930–2009), slikar samouk * [[Jože Horvat]] (*1942), novinar, urednik, publicist, pisatelj * [[Jožef Hovat (duhovnik)|Jožef Hovat]] (1880–1932), duhovnik, narodni buditelj v Prekmurju * [[Jožef Horvat]] (*1955), fizik in politik * [[Jožek Horvat - Muc]] (*1965), romolog, pisatelj, publicist in aktivist * [[Kaja Horvat]], oblikovalka in kiparka * [[Katja Horvat]] (*1993), alpska smučarka * [[Ksenija Horvat]] (*1970), novinarka, TV voditeljica, direktorica * [[Ksenija Vidmar Horvat]] (*1966), sociologinja, univ. prof. * [[Lucas Mario Horvat]] (*1985), slovansko-argentinski nogometaš * [[Ludvik Horvat]] (*1949), psiholog, univ. profesor in politik * [[Marička Horvat]] ([[Marija Hlavaty|Marija (por.) Hlavaty]] - Marička), alpinistka * [[Marina Horvat|Mar(t)ina Horvat]], psihologinja *[[Marjan Horvat]], veteran *[[Marjan Horvat (novinar)|Marjan Horvat]], novinar, organizator? *[[Marjan Horvat (sociolog)|Marjan Horvat]] (*1978), sociolog * [[Martin Horvat]] (1910–1972), zdravnik ortoped in travmatolog * [[Martin Horvat (*1983)|Martin Horvat]] (*1983), (filozof, grecist), filmski scenarist (ZDA) * [[Matija Horvat]] (1935–2014), zdravnik internist, kardiolog, akademik * [[Miha Horvat]] (*1976), vizualni-digitalni umetnik * [[Miha Horvat]] (*1982), igralec badmintona * [[Milan Horvat]] (*1957), policist, veteran vojne za Slovenijo * [[Milena Horvat (arheologinja)|Milena Horvat]] (*1948), arheologinja * [[Milena Horvat]] (*1958), kemičarka, okoljska znanstvenica, ambasadorka znanosti RS * [[Mirjam Horvat]], mezzosporanistka * [[Mitja Horvat]] (*1961), pravnik, prof., poslanec (politik) * [[Mitja Horvat]] (*1990), atlet * [[Mojca Horvat]] (*1958), plesalka, koreografinja, plesna pedagoginja *[[Mojca Kumin Horvat]] (*1984), jezikoslovka dialektologinja *[[Nika Horvat]] (*1989), smučarka * [[Petra Horvat]], saksofonistka * [[Renato Horvat]], RTV-napovedovalec * [[Rok Horvat]] (*1997), nogometaš * [[Roman Horvat]] (*1971), košarkar * [[Rudolf Horvat]] (1870–?), učitelj, poslanec * [[Samoel Horvat]] (1924–1995), generalpodpolkovnik JLA * [[Sandi Horvat]] Sunny (*1985), glasbenik; novinar, urednik in voditelj romskih oddaj RTVS, preds. Romskega akademskega kluba * [[Sebastijan Horvat]] (*1971), gledališki režiser * [[Simon Horvat]] (*1963), sintezni biolog, biotehnolog, genetik * [[Sonja Horvat Marolt]] (1930–2022), znanstvenica, gozdarka * [[Štefan Horvat]] (1932–2022), slikar in elektronik, inovator * [[Tadej Horvat]] (*1982), pianist * [[Tina Horvat]] (r. [[Mihelič]]), novinarka, alpinistka (hči [[Tine Mihelič|Tineta Miheliča]]) * [[Tomaž Horvat]] (*1971), baletnik * [[Tomaž Horvat]], cineast, programski vodja [[Grossmannov festival filma in vina|Grossmannovega festivala]] * [[Tomi Horvat]] (*1999), nogometaš * [[Urban Horvat]] (1865–?), časnikar, publicist * [[Uroš Horvat]] (*1961), geograf (prof. UM) * [[Urška Horvat]], violončelistka * [[Vera Horvat]] (1906–2000), slikarka in likovna pedagoginja * [[Vladimir Horvat]] (*1958), vrhovni sodnik == Znani tuji nosilci priimka == * [[Aleksandar Horvat|Aleksandar (Aleksander, Aleksa, Šandor) Horvat]] (1875–1928), hrvaški politik, pravaš * [[Anđela Horvat]] (1911–1985), hrvaška umetnostna zgodovinarka in konservtorka * [[Anka Horvat- Gottlieb|Anka Horvat-Gottlieb]] (1884–1948), hrvaška operna pevka * [[Benko Horvat]] (1873–1955), hrvaški numizmatik in umetnostni kolekcionar * [[Bo Horvat]] (*1995), kanadski hokejist * [[Branko Horvat]] (1928–2003), hrvaški ekonomist, univ. profesor, politik in publicist *[[Branko Horvat]] (*1963), hrvaški tenisač in športni delavec (vnuk [[Vinko Cajnko|Vinka Cajnka]]) * [[Damjan Horvat od Litve]] (15. stoletje), hrvaško-slavnosnko-dalmatinski ban * [[Darko Horvat]] (*1973), hrvaški nogometaš * [[Franjo Horvat-Kiš]] (1876–1924), hrvaški književnik * [[Franjo Horvat]] (1920–1997), hrvaški baletnik in koreograf * [[Frank Horvat]] (1928–2020), hrvaško-francoski fotograf svetovnega slovesa * [[Gabrijela Horvat]] ([[Horvátová]]) (1877–1967) hrvaško-češka mezzosopranistka * [[Hrvoje Horvat]] (*1946), hrvaški rokometaš in trener * [[Ignac Horvat]] ([[Horvath]]) (1895–1973), gradiščansko-hrvaški pisec in kulturni delavec * [[Ivan Horvat]] (1594–1656), slovensko-hrvaški misijonar (jezuit) * [[Ivan Horvat (1732|Ivan Horvat]] (1732–1799), hrvaški pedagog in filozof (jezuit) * [[Ivan Horvat Hlebinski]] (*1932), hrvaški kajkavski pesnik * [[Ivo Horvat]] (1897–1963), hrvaški botanik in planinec * [[Ivo Horvat (1903|Ivo Horvat]] (1903–1994), hrvaški pesnik in bibliograf * [[Ivaniš Horvat]] (14. stoletje), mačvanski ban * [[Ivica Horvat]] (1926–2012), hrvaški nogometaš in trener * [[Josip Horvat]] (Horvath) (1896–1968), hrvaški publicist in kulturni zgodovinar * [[Josip Horvat Međimurec]] (1904–1945), hrvaški slikar * [[Joža Horvat]] (1915–2012), hrvaški pisatelj in pomorščak * [[Juro Horvat]] (1882–1954), hrvaški elektrotehnik (tudi v Sloveniji) * [[Karlo Horvat]] (1874–1920), hrvaški zgodovinar * [[Lavoslav Horvat]] (1901–1989), hrvaški arhitekt * [[Lidija Horvat]] (*1982), hrvaška rokometašica * [[Lidija Horvat-Dunjko]] (*1967), hrvaška sopranistka * [[Marijan Horvat]] (1903–1967), hrvaški pravni zgodovinar * [[Miho Horvat (]][[Mihály Horváth]]) (1733–1810) gradiščansko-hrvaški teolog, zgodovinar in pesnik * [[Milan Horvat (hrvaški dirigent)|Milan Horvat]] (1919–2014), hrvaški dirigent (tudi v Ljubljani) * [[Miljenko Horvat]] (1935–2012), hrvatški avantgardni/večmedijski umetnik, arhitekt, pesnik, fotograf in slikar. * [[Nikolina Horvat]] (*1986), hrvaška atletinja * [[Pavao Horvat]] (14. stoletje), zagrebški škof * [[Rudolf Horvat]] (1873–1947), zgodovinar in politik * [[Srećko Horvat]] (*1983), hrvaški filozof, publicist in aktivist * [[Stanko Horvat]] (1930–2006), hrvaški skladatelj, pedagog in akademik * [[Stevan Horvat]] (1932–2018), srbski (vojvodinski) rokoborec in kineziolog * [[Steve Horvat]] (*1971), avstralski nogometaš * [[Stjepan Horvat]] (1895–1985), hrvaški geodet, univ. profesor in publicist (od 1945 v izgnanstvu) * [[Vera Horvat-Pintarić]] (1926–2024), hrvaška umetnostna zgodovinarka in akademkinja * [[Vladimir Horvat]] (1891–1962), hrvaški novinar, fotograf, planinec in jamar * [[Vladimir Horvat (1923|Vladimir Horvat]] (1923–?), hrvaški kineziolog * [[Vladimir Horvat (1923|Vladimir Horvat]] (1935–2019), hrvaški filolog in publicist, jezuit * [[Zdravko Horvat]] (1946–1998), hrvaški aforist * [[Zlatko Horvat]] (*1984), hrvaški rokometaš * [[Zorislav Horvat]] (*1937), hrvaški arhitekt in konservator * [[Zvonko Horvat]] (1912–1975), hrvaški kegljač === Horvath === * [[Alexander Horváth]] (*1938) (češko-)slovaško-belgijski nogometaš in trener * [[Andrea Horwath]] (*1962), kanadska političarka * [[Attila Horváth]] (*1966), madžarski rokometaš * [[Attila Horváth]] (*1967), madža''r''ski metalec diska * [[Attila Horváth]] (*1971), madžarski nogometaš (tudi v Sloveniji) * [[Bronco (Joseph Rudolph) Horvath]] (*1930), kanadsko-ameriški hokejist * [[Csaba Horváth]] (1930–2004), madžarsko-ameriški kemijski inženir in fizikalni kemik * [[Csaba Horváth (*1968)|Csaba Horváth]] (*1968), madžarski šahovski velemojster * [[Csaba Horváth]] (*1971), madžarski kanuist * [[Cyrill Horváth]] (1804–1884), madžarski filozof * [[Emmerich Horvath]] (1912–2003), avstrijski teolog in biograf * [[Ethan Horvath]] (*1995), ameriško-belgijski nogometaš * [[Gábor Horváth]] (*1971), madžarski kajakaš in kanuist * [[Gergely Horváth]] (*1975), madžarski metalec kopja * [[Géza Horváth]] (1847–1937), madžarski biolog in entomolog * [[Ivan Horvath]] (1904–1960), slovaški književnik, diplomat in politik * [[Joan Horvath]], ameriška astronomka in aeronavtična strokovnjakinja * [[Johann "Hans" Horvath]] (1903–1968), avstrijski nogometaš * [[Jozef Horváth]] ([[Chorváth]]) (1840–1913), slovaški prosvetni delavec in pedagog * [[Jozef Horváth]] (*1964), madžarski šahovski velemojster * [[Karoly Horvath]], madžarsko-ameriški pediater in gastroenterolog * [[Károly Horváth (|Károly Horváth]] (1950–2015), romunsko-madžarski skladatelj in glasbenik * [[Keresztély János Horváth]] (1732–1799), madžarsko-slovaški jezuit, profesor in fizik * [[Les Horvath]] (1921–1995), igralec ameriškega nogometa * [[Mihály Horváth]] (1809–1878), madžarski zgodovinar, škof in politik * [[Marián Horváth]] (*1965), slovaški hokejist in trener * [[Marián Horváth]] (*1968), madžarska sabljačica * [[Nick Horvath]] (*1981), ameriško-novozelandski košarkar * [[Ödön Horváth|Ödön von Horváth]] (1901–1938), avstrijski književnik * [[Opika von Méray Horváth]] (1889–1977), madžarska umetnostna drsalka * [[Pavel Horváth (1926|Pavel Horváth]] (1926–1999), slovaški zgodovinar * [[Pavel Horváth]] (*1975), češki nogometaš * [[Péter Horváth]] (*1974), madžarski plavalec * [[Polly Horvath]] (*1957), ameriško-kanadska pisateljica * [[Rudolf Horváth]] (*1947), (češko-)slovaški rokometaš * [[Scott Horvath]] (*1982), ameriški hokejist * [[Steve Horvath]] (*1967), ameriški biogenetik, proučevalec staranja ("Horvathova ura") * [[Zoltan Horváth|Zoltán Horváth]] (*1937) madžarski sabljač * [[Zoltan Horváth|Zoltán Horváth]] (*1966), švicarski filmski animator * [[Zoltán Horváth (1979–2009)|Zoltán Horváth]] (1979–2009), madžarski košarkar * [[Zsofi Horvath]] (*1980), belgijska manenka/fotomodel == Glej tudi == * priimek [[Crobath]] * priimek [[Hrovat]] *priimek [[Hrvatin]] == Zunanje povezave == <!-- {{baza imen SURS|priimek=Horvat}} ---> * https://www.stat.si/ImenaRojstva#/names?lastname=Horvat {{Priimki}} [[Kategorija:Hrvaški priimki]] [[Kategorija:Slovenski priimki]] [[Kategorija:Madžarski priimki]] [[Kategorija:Slovaški priimki]] md8f8u41aja9avqwystuhjcnkzn6cg3 Seznam metal skupin 0 36397 6682628 6681922 2026-05-29T14:29:37Z 56jhoG 157998 6682628 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[metal]] skupin.''' __NOTOC__ {{CompactTOC}} == # == *[[1000mods]] *[[1914]] == A == *[[Abigor]] *[[Aborted]] *[[Absu]] *[[AC/DC]] *[[Accept]] *[[After Forever]] *[[Agathadaimon]] *[[Ajattara]] *[[Alestorm]] *[[Alien Weaponry]] *[[Allegaeon]] *[[Amon Amarth]] *[[Anaal Nathrakh]] *[[Anihilator]] *[[Antestor]] *[[Anthrax]] *[[Anvil]] *[[Apocalyptica]] *[[Arch Enemy]] *[[Assassin]] *[[Atomic Rooster]] *[[Avenged Sevenfold]] *[[Aversions Crown]] == B == *[[Bathory]] *[[Battle Beast]] *[[Batushka]] *[[Becoming the Archetype]] *[[Behemoth]] *[[Belladonna(glasbena skupina)|Belladonna]] *[[Belphegor]] *[[Belzebong]] *[[Benediction]] *[[Beyond Creation]] *[[Biermacht]] *[[The Black Dahlia Murder]] *[[Black Sabbath]] *[[Blind Guardian]] *[[Bullet For My Valentine]] *[[Bleeding Fist]] *[[Bleeding Throught]] *[[Breedlock]] *[[Bring Me the Horizon]] *[[Burning Legion]] *[[Burzum]] == C == *[[Cannibal Corpse]] *[[Celtic Frost]] *[[Children of Bodom]] *[[Cradle of Filth]] *[[Cryptopsy]] *[[Coroner]] *[[Cyrith Ungol]] == D == *[[D.R.I.]] *[[Dark Angel]] *[[DIO]] *[[DragonForce]] *[[Dream Theatre]] *[[Doomed]] *[[Dusk Delight]] *[[Deathstars]] *[[Deicide]] *[[Dekadent]] *[[Dew-scented]] *[[Death]] *[[Deathrow]] *[[Dickless Tracy]] *[[Disturbed]] *[[Dimmu Borgir]] *[[Dokken]] *[[Dream Evil]] == E == *[[Epica]] *[[Exorcist]] *[[Exciter]] *[[Emperor]] *[[Edguy]] *[[Erosion]] *[[Elvenking]] *[[Ensiferum]] *[[Equilibrium]] *[[Evergrey]] *[[Excelsis]] *[[Extreme Smoke 57]] == F == *[[Fear Factory]] *[[Forevermore]] == G == *[[Ghost]] *[[Graveworm]] *[[Grave Digger]] *[[Gojira]] *[[Gorgoroth]] *[[Gutalax]] == H == *[[Haggard]] *[[Hammerfall]] *[[Hanoi Rocks]] *[[Harakiri for the Sky]] *[[Helloween]] *[[Hellhammer]] *[[Hope for the Dying]] *[[Horde]] *[[Hirax]] *[[Hypocrisy]] *[[Hush]] == I == *[[Igorrr]] *[[In Flames]] *[[Iron Maiden]] *[[Immortal]] *[[Impending Doom]] *[[Interceptor]] *[[Iced Earth]] *[[Inmate]] == J == *[[Judas Priest]] *[[Juvenes]] == K == *[[Kataklysm]] *[[Korpiklaani]] *[[Krisiun]] *[[Kreator]] *[[Krokus]] *[[Keel]] == L == *[[Lacuna Coil]] *[[Lintver]] *[[Living Sacrifice]] == M == *[[ManowaR]] *[[Marduk (glasbena skupina)|Marduk]] *[[Mastodon]] *[[Mercyful Fate]] *[[Meshuggah]] *[[Metallica]] *[[Megadeth]] *[[Michael Schenker Group]] *[[Monstrosity]] *[[Moral Disorder]] *[[Morbid Angel]] *[[Mors Principium Est]] *[[Motörhead]] *[[M O R A]] == N == *[[Naglfar]] *[[Nargaroth]] *[[Napalm Death]] *[[Nightstalker]] *[[Nightwish]] *[[Nile]] *[[Noctiferia]] *[[Norther]] == O == *[[Obscura]] *[[Opeth]] *[[Overkill]] *[[Ozzy Osbourne]] *[[Obidil]] == Q == *[[Quiet Riot]] == P == *[[Panikk]] *[[Pantera]] *[[Phinehas (glasbena skupina)|Phinehas]] *[[Protector]] *[[Psychonaut 4]] == R == *[[Razor]] *[[Rhapsody]] *[[Rumble Militia]] == S == *[[Sabathena]] *[[Sacred Steel]] *[[Sadus]] *[[Sanity Obscure]] *[[Satan]] *[[Satyricon]] *[[Saving Grace]] *[[Saxon]] *[[Samson]] *[[Scorpions]] *[[Sepultura]] *[[Shining]] *[[Signum Regis]] *[[Sinner]] *[[Six Point Six]] *[[Skálmöld]] *[[Slovenska skupina|Skytower]] *[[Slayer]] *[[Sonata Arctica]] *[[S.O.D.]] *[[Sodom]] *[[Stoned Jesus]] *[[Stratovarious]] *[[Steeler]] *[[Stryper]] *[[Suicide Silence]] *[[Symphony X]] *[[System of a Down]] == T == *[[Tankard]] *[[Testament (skupina)|Testament]] *[[Theatres des Vampires]] *[[Theocracy]] *[[Therion]] *[[Thousand Foot Crutch]] *[[Threshold]] *[[Tormentor]] *[[Tygers of Pan Tang]] == U == *[[UFO]] *[[Urgehal]] == V == *[[Vader]] *[[Vasectomy]] *[[Vendetta]] *[[Venom (glasbena skupina)|Venom]] *[[Vector]] *[[Veto (glasbena skupina)|Veto]] *[[Voivod]] *[[Vulvathrone]] == W == *[[WASP]] *[[Wartune]] *[[White Lion]] *[[Wintersun]] *[[Windir]] *[[Wintersun]] *[[Within Destruction]] *[[Within Temptation]] == Y == *[[Y&T]] *[[Yngwie Malmsteen]] == Podzvrsti == *[[seznam death metal skupin]] == Glej tudi == *[[seznam glasbenih skupin]] *[[seznam slovenskih metal skupin]] [[Kategorija:Metal skupine|*]] [[Kategorija:Metal]] i39xtjljagl6zjx2cildkcdx4u4iokx Tomaž Pengov 0 37414 6682824 6577667 2026-05-30T06:55:12Z ~2026-31561-50 260674 /* Biografija in delo */ popravek tipkarske napake 6682824 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Tomaž Pengov | Background = solo_singer | Birth_name = Tomaž Pengov | Alias = Pigl | Origin = | Instrument = vokal, kitara, [[lutnja]] | Genre = Folk rock | Years_active = 1973−2014 | Label = Škuc, ZKP RTVL, Sraka | Associated_acts = [[Salamander]], [[Bogdana Herman]], [[Mladi levi]], [[Polona Kasal]] | URL = | Current_members = | Past_members = | Notable_instruments = }} '''Tomaž Pengov''' [tomáž- pengôv-] (vzdevek ''Pigl''), [[Slovenci|slovenski]] [[glasbenik]] in [[kantavtor]], * [[29. september]] [[1949]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]], † [[10. februar]] [[2014]], [[Golnik]], Slovenija.<ref>{{navedi novice |url=http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/umrl-je-tomaz-pengov/329516 |title=Umrl je Tomaž Pengov |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=10. 2. 2014 |accessdate=10.2.2014}}</ref> ==Biografija in delo== Tomaž Pengov se je rodil leta 1949 v Ljubljani. Študiral je primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kasneje je ustvarjal kot svobodni umetnik. Igral je na 12-strunsko akustično kitaro in lutnjo, pel in pisal pesmi. Njegovi prvi nastopi datirajo v leto 1968, ko je igral pesmi Boba Dylana in Donovana, nato je prevajal njune pesmi v slovenščino. Prvi dokumentiran posnetek Tomaža Pengova je njegov vokal v pesmi ''Oda Ireni'' avtorja besedila [[Dušan Velkaverh|Dušana Velkaverha]] in avtorja glasbe [[Tomaž Habe|Tomaža Habeta]], ki jo je posnel z [[Mladi levi|Mladimi levi]]. Z [[Milan Dekleva|Milanom Deklevo]] je ustanovil sredi 70. let delujočo eksperimentalno glasbeno skupino [[Salamander (glasbena skupina)|Salamander]]. V njej so mdr. sodelovali: [[Bogdana Herman]], [[Lado Jakša]], [[Matjaž Krainer]], [[Sašo Malahovsky]], [[Jerko Novak]], [[Božidar Ogorevc]], [[Meta Stare]] in [[Metka Zupančič (literarna zgodovinarka)|Metka Zupančič]]. Izdal je štiri plošče avtorskih pesmi: ''Odpotovanja'' (1973), ''Pripovedi'' (1988), ''Rimska cesta'' (1992) in ''Biti tu'' (1996). Plošča ''Odpotovanja'' je bila prva kantavtorska in neodvisna plošča v Sloveniji in bivši Jugoslaviji. Leta 2006 je izdal izbor svojih najboljših pesmi na plošči ''Koncert'', leta 2011 pa zvočno knjigo ''Drevo in zvezda''. Leta 1978 je uglasbil [[Frane Milčinski - Ježek|Ježkovo]] pesem ''Črna pega čez oči'', ki je prvič izšla v dokumentarnem filmu o ljubljanski Cukrarni, za film ''[[Krč (film)|Krč]]'' pa je leta 1979 napisal pesem ''Tihe so njive''. Leta 1997 je za svoje pesniško ustvarjanje prejel Ježkovo nagrado, 1999 pa so o njem posneli film ''Dih besede'', v katerem je večina njegovih najboljših pesmi in predstavlja zaokrožen portret pesnika. Leta 2008 je za dokumentarni film Toma Križnarja ''Dar Fur − Vojna za vodo'' posnel predelavo skladbe ''Na daljnem kolodvoru'' z naslovom ''Jebel Marra''. Njegove pesmi so posneli tudi nekateri drugi izvajalci, tako Bogdana Herman pesem ''Tihe so njive'', skupina [[Avtomobili]] ''Nerodno pesem'', prevod pesmi ''Prišla je'' z naslovom ''She came'' je posnel ameriški kantavtor Steve Wynn na plošči ''Crossing the Dragon bridge''. Polona Kasal je leta 2013 izdala album, na katerem so pesmi Tomaža Pengova v modernejši elektronski izvedbi. Z igralko [[Saša Pavček|Sašo Pavček]] je imel sina. Tomaž Pengov je umrl 10. februarja 2014 na Golniku. ==Diskografija== * ''[[Odpotovanja]]'' (ŠKUC, 1973 − LP mono) (ZKP RTVL, 1981 − LP stereo, kaseta) (Sraka, 1991 − CD) * ''Napisi padajo / Črna pega čez oči'' (ŠKUC, 1978 − mala plošča) * ''[[Pripovedi]]'' (ZKP RTVL, 1988 − LP, kaseta) (Sraka, 1992 − CD) * ''[[Rimska cesta (album)|Rimska cesta]]'' (Sraka, 1992) * ''[[Biti tu]]'' (Sraka, 1996) * ''[[Koncert (album, Tomaž Pengov)|Koncert]]'' (Dallas Records, 2006) * ''[[Drevo in zvezda]]'' (Sanje, 2011) ==Albumi== ===[[Odpotovanja]]=== Svojo prvo ploščo ''Odpotovanja'' je Pengov posnel leta 1973 deloma na stranišču svojega stanovanja na Prešernovi cesti v Ljubljani, del pa je bil posnet v slabo opremljenem studiu Radia Študent. Pesmi na albumu so: Cesta, Danaja, V nasmehu nekega dneva, Potovanje nespečih, Matala, Čakajoč nase, brat, Nerodna pesem, Kretnje, Druga jesen, Oče, Sarkofagi, Ladje prostora, Epistola. To je bila prva kantavtorska velika plošča v Sloveniji (v Jugoslaviji je tovrstno prvo veliko ploščo izdal Arsen Dedić leta 1969 - ''Čovjek kao ja''), bila pa je tudi prva neodvisna velika plošča. Še danes velja za nepresežen kantavtorski izdelek na Slovenskem. Šele za njim so se s takšnim izdelkom lahko pohvalili [[Tomaž Domicelj]] (ki je leta 1969 sicer izdal prvi slovenski kantavtorski EP ''Srečanji''), [[Marko Brecelj]], [[Andrej Šifrer]] ali [[Jani Kovačič]]. Kot je pozneje Pengov večkrat poudaril, si ni mislil, da sploh bo izdal ploščo, saj je svoje pesmi pripovedoval predvsem sebi in svojim prijateljem: {{Quotation|»Rad sem nastopal, 21. marca 1972 v Viteški dvorani v Križankah sem imel res lep koncert in takrat so mi prijatelji rekli, da bi naredil ploščo.«|Tomaž Pengov|Mladina 2007/9}} Izšla je pri založbi ŠKUC. Hkrati je prva plošča snemalca Aca Razbornika, lastnika kasnejšega studia Tivoli, v katerem so snemale največje legende jugoslovanske in slovenske popularne glasbe. Pri plošči so sodelovali njegovi prijatelji, med njimi pesnik in pisatelj ter sošolec iz študentskih let [[Milan Dekleva]], ki je tudi na kasnejših ploščah Pengova napisal spremne tekste ter knjigo ''Pimlico'', ki je pravzaprav zapis o Pengovu. {{Quotation|»Pengov je popotnik, ki ne išče asfaltnih avtocest do prestolnic, ampak prašne kolovoze do pozabljenih in zapuščenih krajev.«|Milan Dekleva, 2011}} Z Deklevo sta skozi celotno življenje ohranila medsebojno spoštovanje in nekakšno umetniško prijateljstvo. Pengov je veljal za neposrednega, direktnega umetnika, ki se ni rad izpostavljal. Na plošči je sodelovala Bogdana Herman, ki je odpela spremljevalni vokal. ''Odpotovanja'' tvorijo zaključeno celoto, hkrati pa imajo tudi posamične izvrstne pesmi, ki jih je na koncertih izvajal celotno kariero. Gre za unikaten spoj lirične poezije in glasbe, pri čemer se vokal prepleta z unikatno prstno tehniko igranja kitare, kakršne do tedaj ni bilo slišati niti v svetovnem merilu. Igral je na 12-strunsko kitaro in lutnjo. Kot je Pengov večkrat povedal na kasnejših koncertih, je pesem ''Cesta'' nastala med njegovim nekajdnevnim bivanjem v katedrali v Kölnu, ki so jo ravno tedaj prenavljali. Takrat je prvič razmišljal, da bi svoje misli zaokrožil v pesmi. ''Danaja'' velja za eno najlepših liričnih pesmi nasploh, ''V nasmehu nekega dneva'' pa je njegova osrednja pesem, saj skorajda ni minil nastop, da je ne bi zaigral. Z ''Nerodno pesmijo'' je navadno začenjal svoje koncerte, a je na radiu niso želeli predvajati zaradi besede Bog. Ena njegovih najbolj izpostavljenih pesmi so ''Sarkofagi'', ki s svojim mantričnim ponavljanjem sosledja akordov in vokala ustvarja magično brezčasno atmosfero, ki tudi sicer preveva celotno ploščo. Ploščo ''Odpotovanja'' je Pengov predstavljal po Sloveniji na svojih recitalih. ===Od Odpotovanj do Pripovedi=== V drugi polovici sedemdesetih let je Pengov sodeloval pri ustvarjanju filmske glasbe. Za film ''Krč'' je leta 1979 napisal skladbo ''Tihe so njive'', ki je izšla na vinilni mali plošči, kasneje pa v novi izvedbi na plošči ''Pripovedi''. S klasičnim kitaristom Jerkom Novakom je leto prej posnel še eno vinilno malo ploščo, na kateri je uglasbitev Ježkove pesmi ''Črna pega čez oči'' (prvič je izšla ob Pogačnikovem dokumentarnem filmu o ljubljanski Cukrarni, kasneje izšla tudi na plošči ''Rimska cesta'') in uglasbitev pesmi ''Napisi padajo'', ki jo je napisal koroški pesnik Andrej Kokot. Pengov je sodil med »šumijevce« in njihove sopotnike, ki so konec 70. let "okupirali" oziroma, kot je to označil Pengov, »kulturno zavzeli« bife nasproti Drame, ki je postal nekakšna »kulturna pisarna«. Med njimi so bili številni pomembni slovenski umetniki. Z Jerkom Novakom, Milanom Deklevo, Ladom Jakšem in Bogdano Herman je deloval v skupini ''Salamander'', s katero so naredili demo posnetke, ki pa so izšli šele na zvočni knjigi ''Drevo in zvezda'' leta 2011. Pengov je leta 1981 dočakal ponatis ''Odpotovanj'' pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija, ta pa je bila za razliko od prve izdaje že v stereo tehniki. Ploščo je predstavil na dveh zaporednih razprodanih koncertih v dvorani Mladinskega gledališča v Pionirskem domu. ===[[Pripovedi]]=== Svojo naslednjo ploščo je Pengov v studiu Tivoli snemal 7 let. Za razliko od ''Odpotovanj'' so ''Pripovedi'' plošča, na kateri so vse pesmi bogato aranžirane, predvsem je opazen prispevek Lada Jakše. Tudi produkcijsko je plošča izpiljena. Odpre jo pesem ''Rodovnik vina'', izstopajo pesmi ''Prišla je'', ''Starec in morska zvezda'', ''Vrnitev'' in že omenjena ''Tihe so njive''. Ploščo je Pengov predstavil na dveh zaporednih koncertih v Cankarjevem domu v Ljubljani. {| class="wikitable" style="font-size:95%;" |- ! # !! Naslov pesmi |- | 1. || ''Rodovnik vina'' |- | 2. || ''Prišla je'' |- | 3. || ''Pegam in Lambergar'' |- | 4. || ''Starec in morska zvezda'' |- | 5. || ''Vanitas'' |- | 6. || ''Vrnitev'' |- | 7. || ''Tihe so njive'' |- | 8. || ''Dolga reka'' |- | 9. || ''Bela izba'' |} ===[[Rimska cesta (album)|Rimska cesta]]=== Leta 1992 je Pengov izdal ploščo ''Rimska cesta'', ki je bila posneta v studiu Boruta Činča; ta je prispeval tudi aranžmaje na klaviaturah. Poleg novih verzij pesmi ''V nasmehu nekega dneva'' ter ''Črna pega čez oči'' na njej izstopata ''Na daljnem kolodvoru'' in ''Bila sva vse'', poleg tega pa tudi uglasbitev Ježkovega ''Vandrovčka''. Na plošči je sodeloval kitarist Bojan Drobež, ki je prav v tistem času v istem studiu snemal ploščo ''Odprto morje''. Tudi ''Rimsko cesto'' je Pengov predstavil v dvorani Mladinskega gledališča v Pionirskem domu. Pesmi z vseh treh plošč so izšle v pesniški zbirki leta 1993. Leto kasneje je v ljubljanskem klubu K4 nastopil pred legendarnim teksaškim kantavtorjem Townsem Van Zandtom. {| class="wikitable" style="font-size:95%;" |- ! # !! Naslov pesmi |- | 1. || ''Na daljnem kolodvoru'' |- | 2. || ''Vandrovček'' |- | 3. || ''Generali'' |- | 4. || ''Kamor greš ...'' |- | 5. || ''Bila sva vse'' |- | 6. || ''V nasmehu nekega dneva'' |- | 7. || ''Ladje konkvistadorjev'' |- | 8. || ''Stari klovni'' |- | 9. || ''Kam?'' |- | 10. || ''Ostani lepa'' |- | 11. || ''Črna pega'' |- | 12. || ''Vrtna vrata'' |- | 13. || ''Obrazi padajo'' |} ===[[Biti tu]]=== Leta 1996 je Pengov izdal še zadnjo ploščo z novimi pesmimi ''Biti tu''. Ta sicer po mnenju poznavalcev ne dosega ravni prejšnjih treh plošč, vseeno pa prinaša eno od njegovih najboljših pesmi ''Drevo'' in novo obdelavo pesmi ''Cesta'', pri kateri je ponovno sodeloval z Ladom Jakšo. Te štiri plošče tvorijo jedro njegovega pesniškega ustvarjanja. {| class="wikitable" style="font-size:95%;" |- ! # !! Naslov pesmi |- | 1. || ''Obisk'' |- | 2. || ''Drevo'' |- | 3. || ''Glažek vinčka'' |- | 4. || ''Cesta'' |- | 5. || ''Dekle moja'' |- | 6. || ''Sojenice in klateži'' |- | 7. || ''Škrat Tom'' |- | 8. || ''Begunci'' |- | 9. || ''Pomisli'' |- | 10. || ''V neki loži'' |- | 11. || ''Gea'' |} ===[[Koncert (album, Tomaž Pengov)|Koncert]]=== Leta 2006 je izšla plošča ''Koncert'', ki jo je leto prej v Viteški dvorani v Križankah posnel Aco Razbornik in predstavlja izbor najboljših pesmi Pengova. {| class="wikitable" style="font-size:95%;" |- ! # !! Naslov pesmi |- | 1. || ''Prihod'' |- | 2. || ''Cesta'' |- | 3. || ''Vrnitev'' |- | 4. || ''Nerodna pesem'' |- | 5. || ''Prišla je tiha'' |- | 6. || ''Rodovnik vina'' |- | 7. || ''Črna pega čez oči'' |- | 8. || ''Sarkofagi'' |- | 9. || ''Drevo'' |- | 10. || ''Vandrovček'' |- | 11. || ''Starec in zvezda'' |- | 12. || ''Glažek vinčka'' |- | 13. || ''Kratek odmor'' |- | 14. || ''Na nekem daljnem kolodvoru'' |- | 15. || ''Maškare'' |- | 16. || ''V nasmehu nekega dneva'' |- | 17. || ''Bila sva vse'' |- | 18. || ''Čakajoč nase'' |- | 19. || ''Stari klovni'' |- | 20. || ''Silba'' |- | 21. || ''Pomisli'' |- | 22. || ''Odhod'' |} ===[[Drevo in zvezda]]=== Zadnji veliki koncert je imel ob izidu zvočne knjige ''Drevo in zvezda'' (založba Sanje) leta 2011 v kinu Šiška. Na plošči so recitacije nekaterih njegovih pesmi, posnetki s skupino Salamander in nekaj novih pesmi. {| class="wikitable" style="font-size:95%;" |- ! # !! Naslov pesmi |- | 1. || ''Karkol'' |- | 2. || ''Daj pomisli'' |- | 3. || ''Gordogan'' |- | 4. || ''Danaja'' |- | 5. || ''Alkestis'' |- | 6. || ''Bela izba'' |- | 7. || ''Travniki'' |- | 8. || ''Begunci'' |- | 9. || ''Selivke'' |- | 10. || ''Drevo'' |- | 11. || ''Silba'' |- | 12. || ''V nasmehu nekega dneva'' |- | 13. || ''Pegam in Lambergar'' |- | 14. || ''Tihe so njive I'' |- | 15. || ''Tihe so njive II'' |- | 16. || ''Tihe so njive III'' |} ==Smrt== Po hudi bolezni je Tomaž Pengov umrl 10. februarja 2014 na Golniku. 24. aprila 2014 je bil v kinu Šiška koncert ''Hommage Pengov'', na katerem so se mnogi znani slovenski glasbeniki poklonili spominu na preminulega pesnika. Med njimi so bili Bojan Drobež, Boštjan Narat, Lado Jakša, Jerko Novak, Bogdana Herman, Vlado Kreslin, Drago Mlinarec in drugi. {{Quotation|»Tomaž Pengov, glasbenik sodobnega sveta, s svojo poezijo ne more vzpostaviti porušene harmonije med stvarmi in ljudmi, lahko pa nas, z zvenečo imaginacijo, popelje v rajske vrtove blagega mitu in brezčasja. Pesmi Tomaža Pengova so tihe kot krški frizi, perzijske preproge ali pravljice za lahko noč v posurovelem hrupu našega stoletja jih slišijo le izbrana ušesa.«|Milan Dekleva, 1996}} ==Sklici in opombe== {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[http://www.playboy.si/branje/clanki/20v-tomaz-pengov/ Intervju v Playboyju] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131004225332/http://www.playboy.si/branje/clanki/20v-tomaz-pengov/ |date=2013-10-04 }} *[http://tomaz-pengov.webs.com/ Spletna stran oboževalcev] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100210094449/http://tomaz-pengov.webs.com/ |date=2010-02-10 }} (spletno mesto ni več dostopno) {{-}} {{JezkoviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Pengov, Tomaž}} [[Kategorija:Slovenski kantavtorji]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski lutnjarji]] [[Kategorija:Slovenski kitaristi]] [[Kategorija:Člani skupine Mladi levi]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Pengov, Tomaž]] tgrp6yptsj6rb9qpzddknxrf1rroq13 Tone Fajfar 0 42252 6682761 6196240 2026-05-29T19:42:18Z MaksiKavsek 244409 tn 6682761 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} [[Slika:Podelitev Prešernovih nagrad 1961 (5).jpg|thumb|300px|Govor Toneta Fajfarja, predsednika [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]], na podelitvi [[Prešernova nagrada|Prešernovih nagrad]] leta 1961]] '''Tone Fajfar - Gašper''', [[Slovenci|slovenski]] [[partizan]], [[politik]] in [[prvoborec]], * [[20. februar]] [[1913]], [[Spodnji Brnik]], † [[12. december]] [[1981]], [[Ljubljana]]. Rodil se je kot '''Anton Fajfar''' očetu bajtarju Antonu st. in materi Katarini (rojena Pavlič). Po poklicu je bil tipograf v Jugoslovanski tiskarni. 1935 je bil izvoljen v vodstvo krščanskosocialistične Jugoslovanske strokovne zveze, 1936 za tajnika načelstva JSZ v Ljubljani; 1939 postal urednik ''Delavske pravice'' in odgovorni urednik ''Slovenije''. Sodeloval je pri oblikovanju akcijskega sporazuma s KPS. Na ustanovnem sestanku OF aprila 1941 je bil predstavnik skupine [[Krščanski socialisti|krščanskih]] socialistov ter postal član Izvršnega odbora [[Osvobodilna fronta Slovenskega naroda|Osvobodilne fronte slovenskega naroda]] (IOOF) in njegovega sekretariata; najprej je bil [[ilegalec]] v Ljubljani, maja 1942 pa je prešel na osvobojeno ozemlje na Kočevskem, kjer je postal poverjenik za prehrano Narodnoosvobodilnega sveta za osvobojeno ozemlje. Po naročilu IO OF je jeseni 1942 je sestavil teze za oblikovanje Delavske enotnosti (DE), ki sta jih v imenu krščanskosocialistične skupine podpisala z Edvardom Kocbekom. Po ustanovtvi DE je prevzel urejanje njenega glasila ''Delavska enotnost''. Skupaj s Kocbekom in Marijanom Brecljem je bil januarja 1943 avtor 6. okrožnice aktivistom krščanske skupine glede razvoja krščanskosocialistične skupine do vstopa v OF in njene vloge v njej ter sodeloval tudi pri Dolomitski izjavi ustanovnih skupin v OF. Kot odposlanec se je udeležil [[Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju|Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]], kjer je bil izvoljen za člana Predsedstva SNOO (oz. SNOS 1944). Na [[AVNOJ|2. zasedanju AVNOJa]] novembra 1943 je bil izvoljen v njegovo predsedstvo; kot delegat IO OF je odšel v [[Otočac]] in 1944 v [[Topusko]] na zasedanje ZAVNOH-a. Od jeseni 1944 je delal v Beogradu, kjer je januarja 1945 sodeloval pri ustanovitvi Enotnih sindikatov Jugoslavije, februarja pa se je kot delegat udeležil svetovne sindikalne konference v Londonu. Maja 1945 je postal minister za gozdarstvo, trgovino in lesno industrijo v slovenski narodni vladi in bil 17 let njen minister oz. član Izvršnega sveta; sprva tudi član Prezidija Ljudske skupščine LRS in do 1958 zvezni poslanec, poslanec Skupščine SRS do 1967 ter predsednik zvezne obrtne zbornice. Leta 1946 je tudi formalno vstopil v KP in bil član CK KPS/ZKS (1959-68) ter do smrti član vodstev SZDL Slovenije in Jugoslavije, od 1974 pa tudi član Sveta republike in Sveta federacije. Ob izključevanju Kocbeka iz političnega življenja (zaradi njegovih kritičnih misli v internih političnih posvetovanjih in novel Stah in pogum) v začetku 50. let je med prvimi napadel Kocbeka in tudi kasneje sodeloval pri zavračanju Kocbekovih stališč ob novi Kocbekovi "aferi" v zvezi z intervjujem o povojnih pobojih (1975). Ukvarjal se je s publicistiko, predvsem v zvezi z zgodovinskimi vprašanji vloge slovenskih krščanskih socialistov v OF. Bil je med ustanovitelji Prešernove družbe in predsednik upravnega odbora [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] (v tej vlogi je mdr. 1964 podelil svojemu nekdanjemu "kolegu" Edvardu Kocbeku Prešernovo nagrado). Objavil spomine in partizanski dnevnik ''Odločitev'' (1966, 1981). == Odlikovanje == * [[red ljudske osvoboditve|red narodne osvoboditve]] * [[red bratstva in enotnosti]] I. stopnje * [[partizanska spomenica 1941]] == Viri == * [[Nenad Bjeloš]]: ''Odlikovani Slovenci 1944-1950''. v [[Vojnozgodovinski zbornik]] št. 8, str. 97-102. [[Logatec]], [[2002]] * ''Enciklopedija Slovenije''. (1989). Knjiga 3. Ljubljana: Mladinska knjiga. == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam nosilcev partizanske spomenice 1941]] * [[seznam udeležencev Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] {{soldier-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Fajfar, Tone}} [[Kategorija:Prvoborci]] [[Kategorija:Slovenski poslanci]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Izvršnega odbora Osvobodilne fronte slovenskega naroda]] [[Kategorija:Udeleženci Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Nosilci reda ljudske osvoboditve]] 6v7z59il8l7hjsy8e8yghasrmw0wzkm Mari 0 54333 6682674 6664120 2026-05-29T15:41:42Z Pinky sl 2932 pp ref 6682674 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Starodavno najdišče |name = Mari |native_name = تل حريري {{ikona ar}} |alternate_name = Tell Hariri | image = [[Slika:MariZiggurat.jpg|280px]] | imagealttext = | caption = Ostanki Marija |map_type = Sirija |map_size = 280px |relief = yes |map_alt = Mari leži na vzhodu Sirije, blizu meje z Irakom. |latd = 34 |latm = 32 |lats = 58 |latNS = N |longd = 40 |longm = 53 |longs = 24 |longEW = E |coordinates_display = title |location = Abu Kamal, governorat Deir ez-Zor, <br>{{SYR}} |region = [[Mezopotamija|Gornja Mezopotamija]] |type = Naselje |part_of = |length = 1000 m |width = 600 m |area = 60 ha |height = |builder = |material = |built = okoli 5. tisočletja pr. n. št. |abandoned = 1759 pr. n. št. |epochs = [[bronasta doba]] |cultures = vzhodnosemitska (kiška civilizacija), [[Amoriti|amoritska]] |dependency_of = |occupants = |event = |excavations = 1933–1939<br>1951–1975<br>1979–danes |archaeologists = André Parrot |condition = ruševine |ownership = Javno |public_access = Da |website = |notes = }} '''Mari''' ([[klinopis]]no 𒈠𒌷𒆠, ma-ri<sup>ki</sup>), sedanji Tell Hariri ([[Arabščina|arabsko]] تل حريري‎), je bila starodavna [[Semiti|semitska]] mestna država v sedanji [[Sirija|Siriji]]. Ostanki mesta in ''[[tell|tella]]'' so na zahodnem bregu [[Evfrat]]a 11 kilometrov severozahodno od Abu Kamala in približno 120 kilometrov jugovzhodno od Deir ez-Zorja. Mari je kot trgovsko središče in hegemonska država cvetel od okoli leta 2900 do 1759 pr. n. št.{{refn|group=op|Če ni omenjeno drugače, so vsi datumi v članku ocenjeni po [[Srednja kronologija|srednji kronologiji]].}} Mesto je bilo zgrajeno načrtno sredi trgovskih poti ob Evfratu. Bilo je posrednik med [[Sumerija|Sumerijo]] na jugu in [[ebla]]itskim kraljestvom ter [[Levant]]om na zahodu. Mari je bil sredi 26. stoletja pr. n. št. zapuščen in kmalu spet obnovljen ter pred letom 2500 pr. n. št. postal glavno mesto hegemonske vzhodnosemitske države. Zapletel se je v dolgo vojno s svojim tekmecem [[Ebla|Eblo]]. Znan je bil po močni naklonjenosti sumerski kulturi. V 23. stoletju pr. n. št. so Mari uničili [[Akadsko kraljestvo|Akadci]], ki so dovolili obnovo mesta in imenovali vojaškega guvernerja z naslovom ''[[šakkanakku]]'' (vojaški guverner). Guvernerji so se po razpadu Akadskega cesarstva osamosvojili in iz mesta naredili regionalno središče doline srednjega Evfrata. Šakkanakkuji so v Mariju vladali do druge polovice 19. stoletja pr. n. št., ko je dinastija iz neznanih razlogov propadla. Kmalu po njihovem propadu je Mari postal prestolnica [[Amoriti|amoritske]] dinastije Lim. Amoritski Mari je bil kratkoživ, ker ga je okoli leta 1761 pr. n. št. okupirala [[Babilonija]]. Kot majhno mesto je preživel oblast Babiloncev in [[Asirija|Asircev]], v helenističnem obdobju pa je bil zapuščen in pozabljen. Marijci so častili semitska in sumerska božanstva. V predamoritskem obdobju je bilo čutiti močan sumerski kulturni vpliv. Mari ni bil mesto sumerskih priseljencev, ampak mesto sumersko govorečih prebivalcev, ki so govorili narečje, podobno [[Eblaitščina|eblaitščini]]. Amoriti so bili Zahodni Semiti, ki so se začeli tja naseljevati pred 21. stoletjem pr. n. št. Do prihoda dinastije Lim okoli 1830 pr. n. št. so postali dominantna populacija v [[Rodovitni polmesec|Rodovitnem polmesecu]]. Odkritje Marija leta 1933 je dalo pomemben vpogled v geopolitični zemljevid starodavne Mezopotamije in Sirije, ker se je v mestu našlo več kot 25.000 tablic s pomembnimi podatki o upravljanju države v 2. tisočletju pr. n. št. in diplomatskih stikih med političnimi entitetami v regiji. Podatki so razkrili obširne trgovske mreže, ki so v 18. stoletju pr. n. št. segale do [[Afganistan]]a v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] in [[Kreta|Krete]] v vzhodnem [[Sredozemlje|Sredozemlju]]. ==Ime== [[Slika:Mari-ki in cuneiform on the statue of Iddi-Ilum.jpg|thumb|levo|150px|"Država Mari" ([[klinopis]]no: <small>{{cuneiform|𒈠𒌷𒆠}}</small>, ''Mari-ki''), napis na [[Idi-ilum]]ovem kipu (okoli 2090 pr. n. št.)]] Ime Mari, v klinopisu zapisano kot 𒈠𒌷𒆠 (ma-riki),{{sfn|Tinney|Novotny|Robson|Veldhuis|2020}} izhaja iz imena boga Mera, starodavnega severnomezopotamskega in sirskega boga neurja in zavetnika mesta.<ref>{{cite book | author = Paul-Alain Beaulieu | date = 20 November 2017 | title = A History of Babylon, 2200 BC - AD 75 | publisher = John Wiley & Sons | page = 106 | isbn = 978-1-119-45907-1 | oclc = 1010542283 | url = https://books.google.com/books?id=VcQ_DwAAQBAJ&pg=P106}}</ref> Obe imeni sta se sprva pisali enako.{{sfn|Oldenburg|1969|p=[https://books.google.com/books?id=hM8UAAAAIAAJ&pg=PA60 60]}} ==Zgodovina== ===Prvo kraljestvo=== {{Infopolje Bivša država |native_name = Mari |conventional_long_name = Prvo Marijsko kraljestvo |common_name = Mari |era = [[bronasta doba]] |status = |government_type = [[monarhija]] |year_start = okoli 2900 pr. n. št. |year_end = okoli 2500 pr. n. št. |continent = Azija |event_start = |event_end = |p1 = |flag_p1 = |p2 = |p3 = |s1 = |image_s1 = |image_flag = |flag_type = |coa_size = |image = |alt = |caption = |image_map = Mari landmarks.png |image_map_caption = Zemljevid mesta |capital = <nowiki>Mari</nowiki> |common_languages = marijsko nrarečje [[eblaitščina|eblaitščine]] |religion = mezopotamsko mnogoboštvo |currency = |Currency = |title_leader= | leader1= | year_leader1= |today = }} Za Mari se domneva, da se ni razvil iz majhnega naselja,{{sfn|Viollet|2007|p=[https://books.google.com/books?id=eZsAAAAAQBAJ&pg=PA36 36]}} temveč je bil v zgodnjem dinastičnem obdobju okoli 2900 pr. n. št. zavestno zgrajen kot novo mesto, ki naj bi nadziralo vodne poti po Evfratu, ki so povezovale Lavant s Sumerijo na jugu.{{sfn|Viollet|2007|p=[https://books.google.com/books?id=eZsAAAAAQBAJ&pg=PA36 36]}}{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}} Mesto je bilo zgrajeno 1 do 2 km zahodno od Evfrata, da bi bilo zavarovano pred poplavami.{{sfn|Viollet|2007|p=[https://books.google.com/books?id=eZsAAAAAQBAJ&pg=PA36 36]}} Z reko je bilo povezano s 7 do 10 km dolgim umetnim kanalom, ki je služil za transport blaga, vendar je zdaj njegovemu toku težko slediti.{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA520 520]}} Izkopavanje mesta je težavno, ker je zakopano globoko pod kasnejšimi bivalnimi plastmi.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}} Do zdaj sta bila odkrita obrambni sistem pred poplavami{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}} in 6,7 m debel krožni nasip za zaščito mesta pred sovražniki.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}} Na površini, dolgi okoli 300 m in zavarovani s posebnim 8 do 10 m visokim obzidjem, okrepljenim z obrambnimi stolpi, so bili vrtovi in obrtniške četrti.{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA520 520]}} Med druge najdbe spadajo ena od mestnih vrat, ulica, ki se začne v središču mesta in konča pri vratih, in stanovanjske hiše.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}} Mari je imel osrednjo gomilo (''[[tell]]''),{{sfn|Akkermans|Schwartz|2003|p=[https://books.google.com/books?id=_4oqvpAHDEoC&pg=PA286 286]}} na kateri niso odkrili nobenega templja ali palače.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}} V mestu samem je bila izkopana velika palača dolga 32 m in široka 25 m, ki je bila, kot kaže, upravna zgradba. Imela je kamnite temelje in prostore, dolge 12 in široke 6 metrov.{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA522 522]}} Mesto je bilo iz neznanega vzroka zapuščeno v zgodnjem dinastičnem obdobju okoli leta 2550 pr. n. št.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}} ===Drugo kraljestvo=== {{Infopolje Bivša država |native_name = Mari |conventional_long_name = Drugo Marijsko kraljestvo |common_name = Mari |era = [[bronasta doba]] |status = |government_type = monarhija |year_start = okoli 2500 pr. n. št. |year_end = okoli 2290 pr. n. št. |event_start = |event_end = |p1 = |flag_p1 = |p2 = |p3 = |s1 = Akadsko kraljestvo |image_s1 = |image_flag = |flag_type = |coa_size = |image = |alt = |caption = |continent = Azija |image_map = Second Mariote kingdom.png |image_map_caption = Drugo Marijsko kraljestvo med vladanjem Iblul-Ila |capital = <nowiki>Mari</nowiki> |common_languages = marijsko narečje [[Eblaitščina|eblaitščine]] |religion = mezopotamsko mnogoboštvo |currency = |Currency = |title_leader= | leader1= | year_leader1= |today = }} Nekje na začetku zgodnjega dinastičnega obdobja III (pred letom 2500 pr. n. št.){{sfn|Akkermans|Schwartz|2003|p=[https://books.google.com/books?id=_4oqvpAHDEoC&pg=PA267 267]}} je bil Mari ponovno naseljen in obnovljen.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}}{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA117 117]}} Novo mesto je imelo veliko značilnosti starega mesta, vključno z notranjim obzidjem in mestnimi vrati.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}}{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA523 523]}} Obdržalo je tudi zunanji okop s premerom 1,9 km. Na njem je bilo dva metra široko obzidje{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA523 523]}} za zaščito lokostrelcev.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}} [[Slika:Ebish-Il Louvre AO17551.jpg|thumb|upright|left|Kip Ebih-Ila, upravitelja Marija (25. stoletje pr. n. št.]] Mesto samo je bilo popolnoma preurejeno{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}} po skrbno pripravljenih načrtih. Najprej so bile zgrajene ulice iz dvignjenega središča mesta do mestnih vrat, ki so zagotavljale odtekanje meteorne vode.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}} V središču mesta je bila kraljeva palača, zgrajena tako, da je služila tudi kot [[tempelj]].{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}} Pod palačo so bile odkrite štiri arheološke plasti (od najmlajše P0 do najstarejše P3). Spodnji dve plasti sta iz akadskega obdobja.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA137 137]}} Izkopani sta gornji dve plasti,{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA137 137]}} v katerih so odkrili tempelj, imenovan ''Enceinte Sacrée'' (Sveto mesto).{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA137 137]}} Bil je največji v mestu, komu je bil posvečen, pa ni znano.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA137 137]}}{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA527 527]}} Izkopana je bila tudi stebriščna prestolna dvorana in dvorana s tremi dvojnimi vrstami lesenih stebrov, ki je vodila v tempelj.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA137 137]}} V mestu je bilo odkritih še šest drugih templjev, vključno s templjem ''Massif Rouge'', posvečen neznanemu božanstvu, in templji bogov Nini-Zaze, [[Ištarat]],{{sfn|Aruz|Wallenfels|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA531 531]}} [[Ištar]], [[Ninhursaga|Ninhursage]] in [[Utu|Šamaša]].{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA527 527]}} Vsi templji, razen Ištarinega, so stali v središču mesta. Na prostoru med ''Enceinte Sacrée'' in ''Massif Rouge'' je bilo verjetno upravno središče [[veliki svečenik|velikega svečenika]].{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA527 527]}} Zdi se, da je bilo Drugo kraljestvo močna in politično uspešna država.{{sfn|Akkermans|Schwartz|2003|p=[https://books.google.com/books?id=_4oqvpAHDEoC&pg=PA267 267]}} Kralji so se naslavljali z ''[[Lugal|lugal]]''.{{sfn|Nadali|2007|p=[https://www.academia.edu/619545/Davide_Nadali_2007_Monuments_of_war_war_of_monuments_Some_considerations_on_commemorating_war_in_the_Third_Millennium_BC 354]}} Za mnoge obstajajo pisni dokazi, med katerimi je najpomembnejše pismo lugala Enna-Dagana Irkab-Damu iz [[Ebla|Eble]],{{#tag:ref| Irkab-Damu v pismu ni izrecno omenjen, skoraj zagotovo pa je bil njegov prejemnik.{{sfn|Podany|2010|p=[https://books.google.com/books?id=_ez3ih5JgzUC&pg=PA26 26]}}|group=op}} napisano okoli leta 2350 pr. n. št.{{#tag:ref|V starih zapisih se Enna-Dagan omenja kot general Eble. Po razvozlanju Tablic iz Eble se je izkazalo, da je bil iz Marija in med vladanjem svojih marijskih prdhodnikov prejemal darila iz Eble.{{sfn|Frayne|2008|p=[https://books.google.com/books?id=8PNAnIome3AC&pg=PT817 335]}}|group=op}}{{sfn|Michalowski|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA463 463]}} Kralj Marija v njem omenja svoje predhodnike in njihove vojaške dosežke.{{sfn|Roux|1992|p=142}} Branje tega pisma je še vedno problematično, zato obstajajo številne interpretacije njegove vsebine.{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA57 57]}}{{sfn|Matthews|Benjamin|2006|p=[https://books.google.com/books?id=6gVAFOSDhL4C&pg=PA261 261]}}{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA119 119]}} ====Vojna z Eblo==== [[Slika:Warrior with axe, Mari, January 1935.jpg|thumb|left|upright|Marijski vojak s sekiro]] [[Slika:Ishqi-Mari (dark background).jpg|thumb|upright|[[Iški-Mari]], kralj Drugega marijskega kraljestva okoli 2300 pr. n. št.]] Najzgodnejši potrjeni kralj v pismu Enne-Dagana je [[Ansud]], ki je omenjen kot napadalec na [[Ebla|Eblo]], tradicionalnega rivala Marija, s katerim je imel Mari dolgo vojno,{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA58 58]}} v kateri je osvojil številna eblaitska mesta, vključno z Belanom.{{refn|group=op|6 km zahodno od Raqqe.{{sfn|Frayne|2008|p=[https://books.google.com/books?id=8PNAnIome3AC&pg=PT765 307–310]}}|group=op}}{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA119 119]}} Naslednji v pismu omenjeni kralj je [[Sa'umu]], ki je osvojil deželi Ra'ak in Nirum.{{#tag:ref|Ob srednjem Evfratu blizu Sweyhata.{{sfn|Frayne|2008|p=[https://books.google.com/books?id=8PNAnIome3AC&pg=PT765 307–310]}}|group=op}}{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA119 119]}} Sredi 25. stoletja pr. n. št. je Mari premagal kralj Eble [[Kun-Damu]].{{sfn|Dolce|2008|p=[https://books.google.com/books?id=J9eZToFfVJ0C&pg=PA68 68]}} Vojna se je nadaljevala pod [[Ištub-Išar]]jem, ko je Mari v času eblaitske šibkosti sredi 24. stoletja pr. n. št. osvojil [[Emar]].{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA119 119]}} Eblaitski kralj [[Igriš-Halam]] je moral marijskemu kralju [[Iblul-Il]]u plačevati davek.{{sfn|Dolce|2008|p=[https://books.google.com/books?id=J9eZToFfVJ0C&pg=PA68 68]}}{{sfn|Michalowski|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA462 462]}} V pismu je omenjeno, da je Iblul-Il osvojil številna eblaitska mesta in vodil pohode v regiji [[Svejhat|Burman]].{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA119 119]}} Davke je prejemal tudi Enna-Dagan.{{sfn|Michalowski|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA462 462]}} Njegovo vladanje se je v celoti prekrivalo z vladanjem [[Irkab-Damu]]ja Eblaitskega,{{sfn|Podany|2010|p=[https://books.google.com/books?id=_ez3ih5JgzUC&pg=PA315 315]}} ki je uspel premagati Mari in mu prenehal plačevati davek.{{sfn|Podany|2010|p=[https://books.google.com/books?id=_ez3ih5JgzUC&pg=PA26 26]}} Mari je premagal Eblin zaveznik [[Tell Brak|Nagar]] v sedmem letu eblaitskega vezirja Ibriuma, kar je povzročilo blokado trgovskih poti med Eblo in južno Mezopotamijo preko severne Mezopotamije.{{sfn|Bretschneider|Van Vyve|Leuven|2009|p=5}} Vojna je dosegla vrh, ko je eblaitski vezir [[Ibbi-Sipiš]] sklenil zavezništvo z Nagarjem in [[Kiš]]em, da bi porazili Mari v bitki pri Terki.{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA123 123]}} Ebla sama je doživela prvo uničenje nekaj let za Terko okoli leta 2300 pr. n. št.{{sfn|Stieglitz|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA219 219]}} med vladanjem marijskega kralja Hajdarja.{{sfn|Bretschneider|Van Vyve|Leuven|2009|p=[https://www.academia.edu/645365/War_of_the_lords_The_battle_of_chronology 7]}} Po mnenju Alfonsa Archija je Hajdarja nasledil [[Iški-Mari]], katerega kraljevi pečat so našli. Na njem so prizori bitk, zato Archi meni, da je bila Ebla uničena, ko je bil Iški-bari še general.{{sfn|Bretschneider|Van Vyve|Leuven|2009|p=[https://www.academia.edu/645365/War_of_the_lords_The_battle_of_chronology 7]}}{{sfn|Archi|Biga|2003|p=33–35}} ====Uničenje Drugega kraljestva==== Samo deset let po uničenju Eble (okoli 2300 pr. n. št., srednja kronologija) je Mari uničil in požgal [[Sargon Akadski]]. To leto njegovega vladanja se imenuje ''"Leto, v katerem je bil uničen Mari"''.<ref>{{cite web |title=Year Names of Sargon |url=http://cdli.ox.ac.uk/wiki/doku.php?id=sargon_year-names |website=cdli.ox.ac.uk}}</ref><ref name="DTP">{{cite book |last1=Potts |first1=D. T. |title=The Archaeology of Elam: Formation and Transformation of an Ancient Iranian State |date=2016 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-107-09469-7 |pages=92–93 |url=https://books.google.com/books?id=WE62CgAAQBAJ&pg=PA92 |language=en}}</ref><ref>{{cite book |last1=Álvarez-Mon |first1=Javier |last2=Basello |first2=Gian Pietro |last3=Wicks |first3=Yasmina |title=The Elamite World |date=2018 |publisher=Routledge |isbn=978-1-317-32983-1 |page=247 |url=https://books.google.com/books?id=yClKDwAAQBAJ&pg=PT247 |language=en}}</ref>{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA123 123]}} Michael Astour je predlagal datum okoli 2265 pr. n. št. ([[kratka kronologija]]).{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA75 75]}} Zadnji kralj Marija pred akadsko osvojitvijo mesta je bil verjetno [[Iški-Mari]].{{sfn|Bretschneider|Van Vyve|Leuven|2009|p=[https://www.academia.edu/645365/War_of_the_lords_The_battle_of_chronology 18]}} Sargon Akadski je pobiral davek v Mariju in Elamu:<ref name="Frayne10">{{cite book |last1=Frayne |first1=Douglas |title=Sargonic and Gutian Periods |pages=10–12 |url=https://www.academia.edu/29704423 |language=en}}</ref> : ''"Kralj Sargon se je v Tutuli priklonil Daganu. On (Dagan) mu je dal Gornjo deželo: Mari, Jarmuti in Eblo vse do [[Cedrov gozd|Cedrovega gozda]] in Srebrnih gora."'' :— <small>Sargonov napis v Nipurju</small><ref>{{cite book |last1=Buck |first1=Mary E. |title=The Amorite Dynasty of Ugarit: Historical Implications of Linguistic and Archaeological Parallels |date=2019 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-41511-9 |page=169 |url=https://books.google.com/books?id=KkSxDwAAQBAJ&pg=PA169 |language=en}}</ref><ref>See also Inscription of Sargon. E2.1.1.1 {{cite book |last1=Frayne |first1=Douglas |title=Sargonic and Gutian Periods |pages=10–12 |url=https://www.academia.edu/29704423 |language=en}}</ref>}} ===Tretje kraljestvo=== {{Infopolje Bivša država |native_name = Mari |conventional_long_name = Tretje marijsko kraljestvo |common_name = Mari |national_motto = |era = bronasta doba |continent = Azija |status = |government_type = monarhija |year_start = okoli 2266 pr. n. št. |year_end = okoli 1761 pr. n. št. |event_start = |event_end = |p1 = Akdsko kraljestvo |image_p1 = |p2 = |p3 = |s1 = Prva babilonska dinastija |image_s1 = |image_flag = |flag_type = |coa_size = |image = |alt = |caption = |image_map = Third Mari.png |image_map_caption = Tretje marijsko kraljestvo med vladanjem [[Zimri-Lim]]a okoli 1764 pr. n. št. |capital = <nowiki>Mari</nowiki> |common_languages = [[akadščina]], [[amorejščina]] |religion = stara levantinska religija |currency = |Currency = |title_leader= | leader1= | year_leader1= |today = }} Marijsko kraljestvo je bilo dve generaciji opustošeno, dokler ga ni obnovil [[Akadsko kraljestvo|akadski]] kralj [[Maništušu]].{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA71 71], [https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA64 64]}} Mesto je upravljal njegov vojaški guverner (''[[šakkanakku]]'').{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA64 64]}} Akadci so imeli v mestu neposredno oblast, kar je razvidno iz [[Naram-Sin Akadski|Naram-Sinovega]] imenovanja dveh njegovih hčera na svečeniška položaja v mestu.{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA64 64]}} ====Dinastija šakkanakkujev==== [[Slika:Statue_of_Puzur-Ishtar.jpg|thumb|upright|left|[[Puzur-Ištar]], šakkanakku Marija okoli 2050 pr. n. št.]] Prvi član dinastije šakkanakkujev je bil Ididiš, imenovan okoli leta 2266 pr. n. št.{{#tag:ref|Po mnenju Jean-Marieja Duranda je prvega šakkanakkuja imenoval Maništušu. Drugi poznavalci menijo, da je Ididiša imenoval Naram-Sin.{{sfn|Michalowski|1993|p=83}}|group=op}}{{sfn|Leick|2002|p=[https://books.google.com/books?id=nAGFAgAAQBAJ&pg=PA77 77]}} Iz seznama šakkanakkujev je razvidno, da je vladal 60 let{sfn|Oliva|2008|p=[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA86 86]}} in da ga je nasledil sin, s čimer je položaj postal deden.{{sfn|Leick|2002|p=[https://books.google.com/books?id=nAGFAgAAQBAJ&pg=PA152 152]}} Splošni načrt tretjega Marija je ostal nespremenjen.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA138 138]}} Staro kraljevo palačo je zamenjala nova palača šakkanakkujev.{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA530 530]}} V vzhodnem delu mesta je bila zgrajena še ena manjša palača,{{sfn|Akkermans|Schwartz|2003|p=[https://books.google.com/books?id=_4oqvpAHDEoC&pg=PA286 286]}} v kateri so bile grobnice kraljev iz prejšnjih obdobij.{{sfn|Suriano|2010|p=[https://books.google.com/books?id=MfSfzOqEK4sC&pg=PA56 56]}} Obrambni okopi so bili obnovljeni in okrepljeni, nabrežje pa je bilo spremenjeno v do deset metrov širok obrambni nasip.{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA530 530]}} Notranji obzidani tempeljski kompleks z [[Ninhursaga|Ninhursaginim]] templjem se je obdržal,{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA530 530]}} medtem ko so templji [[Inana|Ninni-Zaze]] in [[Ištarat]] izginili.{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA530 530]}} Zgrajen je bil nov "tempelj levov", posvečen [[Dagon|Daganu]].{{sfn|Strommenger|1964|p=167}} Tempelj je zgradil šakkanakku [[Ištub-Ilum]] in mu prizidal pravokotno teraso za žrtvovanja v velikosti 40 × 20 metrov.{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA530 530]}}{{sfn|Akkermans|Schwartz|2003|p=[https://books.google.com/books?id=_4oqvpAHDEoC&pg=PA286 286]}}{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA531 531]}} Akadsko kraljestvo je med Šar-Kali-Šarijevim vladanjem razpadlo.{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=QD9GrxiILH8C&pg=PR41 xli]}} Mari je spet postal samostojen, vendar so šakkanakuji vladali tudi med [[Tretja urska dinastija|Tretjo ursko dinastijo]].{{sfn|Cooper|1999|p=[https://books.google.com/books?id=JgA-ez-BLbEC&pg=PA65 65]}} Ko se je marijska princesa poročila s sinom urskega kralja,{{sfn|Wossink|2009|p=[https://books.google.com/books?id=Oy4xUpsa7DkC&pg=PA31 31]}}{{sfn|Tetlow|2004|p=[https://books.google.com/books?id=ONkJ_Rj1SS8C&pg=PA10 10]}} je Mari formalno prišel pod ursko oblast,{{sfn|Bryce|2014|p=[https://books.google.com/books?id=q8Z7AgAAQBAJ&pg=PA18 18]}} kar ni oviralo njegove neodvisnosti.{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=E1aF0hq1GR8C&pg=PA451 451]}}{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA127 127]}} Nekaj šakkanakkujev je v svojih posvetilnih napisih uporabljalo celo kraljevski naslov ''[[lugal]]'', medtem ko so v uradni korespondenci z urskim dvorom uporabljali naslov šakkanakku.{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA132 132]}} Dinastija je iz neznanih vzrokov izginila dolgo pred ustanovitvijo naslednje dinastije v drugi polovici 19. stoletja pr. n. št.{{sfn|Roux|1992|p=188, 189}}{{sfn|Frayne|1990|p=[https://books.google.com/books?id=u2nUT_RtyQ8C&pg=PA597 597]}}{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA139 139]}} ====Dinastija Lim==== Za 2. tisočletje pr. n. št. v [[Rodovitni polmesec|Rodovitnem polmesecu]] je bila značilna širitev [[Amoriti|Amoritov]], ki so dosegli vrhunec z osvojitvijo in vladavino na večini regije,{{sfn|Sicker|2000|p=[https://books.google.com/books?id=5MYFOWRZ8Z4C&pg=PA25 25]}} vključno z Marijem, ki je okoli leta 1830 pr. n. št. postal sedež amoritske dinastije Lim pod kraljem [[Jagid-Lim]]om.{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA139 139]}}{{sfn|DeVries|2006|p=[https://books.google.com/books?id=aOJJAwAAQBAJ&pg=PA27 27]}} Zapisi in arheološke najdbe so razkrili visoko stopnjo kontinuitete med obdobji šakkanakkujev in Amoritov in ovrgli teorijo, da je bil Mari v prehodnem obdobju opuščen.{{sfn|Wossink|2009|p=[https://books.google.com/books?id=Oy4xUpsa7DkC&pg=PA31 31]}} Jagid-Lim je bil pred osvojitvijo Marija vladar Supruma.{{#tag:ref|uprum je 12 km gorvodno od Marija, morda sedanji Tel Abu Hasan.{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA673 673]}}|group=op}}{{#tag:ref|Jagid-Limovo vladanje Mariju je vprašljivo, a se vseeno tradicionalno šteje za prvega kralja iz dinastije Lim.{{sfn|Porter|2012|p=[https://books.google.com/books?id=7TEgAwAAQBAJ&pg=PA31 31]}}|group=op}}{{sfn|Frayne|1990|p=[https://books.google.com/books?id=u2nUT_RtyQ8C&pg=PA601 601]}} Sklenil je zavezništvo z [[Ila-kabkabu]]jem iz [[Ekallatum]]a, vendar se je njuno zavezništvo kmalu sprevrglo v odkrito vojno.{{sfn|Porter|2012|p=[https://books.google.com/books?id=7TEgAwAAQBAJ&pg=PA31 31]}}{{sfn|Roux|1992|p=189}} Konflikt se je končal, ko je Ila-kabkabu ujel Jagid-Limovega naslednika [[Jahdun-Lim]]a, ki je preživel Ila-kabkabuja, pa so ubili njegovi služabniki.{{#tag:ref|Verodostojnost podatkov je vprašljiva, ker jih je zapisal Ila-kabkabujev vnuk Jasmah-Adad.{{sfn|Porter|2012|p=[https://books.google.com/books?id=7TEgAwAAQBAJ&pg=PA31 31]}}|group=op}}{{sfn|Porter|2012|p=[https://books.google.com/books?id=7TEgAwAAQBAJ&pg=PA31 31]}} Jahdun-Lim je ne glede na to okoli leta 1820 pr. n. št. trdno vladal kot kralj Marija.{{#tag:ref|Selitev družine Lim iz Supruma v Mari bi lahko potekala tudi po vojni z Ila-kabkabujem.{{sfn|Feliu|2003|p=[https://books.google.com/books?id=IN9_IRYKKUMC&pg=PA86 86]}}|group=op}}{{sfn|Roux|1992|p=189}} [[Slika:Goddess of the vase, Mari,18th century BCE.jpg|thumb|upright|left|''Boginja z vazo'', Mari, 18. stoletje pr. n. št.]] Jadhun-Lim je svojo vladavino začel s podjarmljenjem sedmih uporniških plemenskih poglavarjev, obnovitvijo obzidja v Mariju in [[Terka|Terki]] in gradnjo nove trdnjave z imenom Dur-Jahdun-Lim.{{sfn|Frayne|1990|p=[https://books.google.com/books?id=u2nUT_RtyQ8C&pg=PA603 603]}} Zatem je začel širiti ozemlje proti zahodu in trdil, da je prišel do [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]].{{sfn|Frayne|1990|p=[https://books.google.com/books?id=u2nUT_RtyQ8C&pg=PA606 606]}}{{sfn|Fowden|2014|p=[https://books.google.com/books?id=0VOzAAAAQBAJ&pg=PA93 93]}} Kasneje se je moral soočiti z uporom nomadskega plemena Banu-Jamina s središčem v Tutulu. Upornike je podpiral [[Jamhad|jamhadski]] kralj [[Sumu-Epuh]], katerega interese je ogrožalo malo pred tem sklenjeno zavezništvo med Jahdun-Limom in [[Ešnuna|Ešnuno]].{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=E1aF0hq1GR8C&pg=PA451 451]}}{{sfn|Frayne|1990|p=[https://books.google.com/books?id=u2nUT_RtyQ8C&pg=PA606 606]}} Jahdun-Lim je porazil Jamine, odprti vojni z Jamhadom pa se je izognil,{{sfn|Bryce|2014|p=[https://books.google.com/books?id=41-MAgAAQBAJ&pg=PA19 19]}} ker je Mari okupiral njegov rival, asirski kralj [[Šamši-Adad I.]], sin pokojnega Ila-Kabakuja.{{sfn|Pitard|2001|p=[https://books.google.com/books?id=4DVHJRFW3mYC&pg=PA38 38]}} Vojna se je končala s porazom Marija{{sfn|Pitard|2001|p=[https://books.google.com/books?id=4DVHJRFW3mYC&pg=PA38 38]}}{{sfn|Van Der Meer|1955|p=[https://books.google.com/books?id=gB8VAAAAIAAJ&pg=PA29 29]}} in Jahdun-Limovim umorom leta 1798 pr. n. št. Dve leti kasneje je bil umorjen tudi njegov domnevni sin in naslednik Sumu-Jamam.{{sfn|Launderville|2003|p=[https://books.google.com/books?id=z4oHNWUWTSkC&pg=PA271 271]}}{{sfn|Frayne|1990|p=[https://books.google.com/books?id=u2nUT_RtyQ8C&pg=PA613 613]}} Mari je zasedel Šamši-Adad I. in ga priključil k svojemu kraljestvu.{{sfn|Bryce|2014|p=[https://books.google.com/books?id=41-MAgAAQBAJ&pg=PA20 20]}} =====Asirsko obdobje in restavracija Limov===== Šamši-Adad je za novega marijskega kralja imenoval svojega sina [[Jasmah-Adad]]a in ga poročil z Jahdun-Limovo hčerko.{{sfn|Van De Mieroop|2011|p=109}}{{sfn|Tetlow|2004|p=[https://books.google.com/books?id=ONkJ_Rj1SS8C&pg=PA125 125]}} Ostali člani rodbine Lim so se zatekli v Jamhad.{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA452 452]}} Da bi utrdil svoj položaj proti novemu sovražniku Jamhadu, se je Šamši-Adad poročil z Betlum, hčerko kralja Katne Iši-Adduja.{{sfn|Tetlow|2004|p=[https://books.google.com/books?id=ONkJ_Rj1SS8C&pg=PA125 125]}} Jasmah-Adad je svojo nevesto zanemarjal, kar je povzročilo politično krizo. Izkazal se je za nesposobnega vladarja in sprožil bes njegovega očeta, ki je umrl okoli 1776 pr. n. št.{{sfn|Tetlow|2004|p=[https://books.google.com/books?id=ONkJ_Rj1SS8C&pg=PA125 125]}}{{sfn|Harris|2003|p=[https://books.google.com/books?id=O0qOp_rDTHUC&pg=PA141 141]}}{{sfn|Hamblin|2006|p=[https://books.google.com/books?id=biyDDd0uKGMC&pg=254 258]}} Vojska Jarim-Lima I. je iz Jamhada vdrla v Mari, da bi podprla Zimri-Lima, dediča dinastije Lim.{{#tag:ref|Zimri-Lim je bil uradno Jahdun-Limov sin, v resnici pa je bil njegov vnuk ali nečak.{{sfn|Charpin|2011|p=[https://books.google.com/books?id=Nvgz3NOuo5EC&pg=PA252 252]}}|group=op}}{{sfn|Hamblin|2006|p=[https://books.google.com/books?id=biyDDd0uKGMC&pg=254 258]}} [[Slika:Investiture of Zimri-Lim Louvre AO19826 n01.jpg|thumb|250px|Zimri-Limova investitura, 18. stoletje pr. n. št.]] Medtem ko je Zimri-Lim s svojo vojsko napredoval proti Mariju, je poglavar Zimri-Limovega plemena Banu-Simaal strmoglavil Jasmah-Adada{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA228 228]}} in ga prisilil na beg iz kraljestva. Zimri-Lim je prišel v Mari nekaj mesecev po njegovem pobegu.{{sfn|Dalley|2002|p=143}} Kmalu po prihodu se je leta 1776 pr. n. št. poročil s princeso Šibtu, hčerko Jarim-Lima I. Zimri-Limov prihod na prestol s pomočjo Jarim-Lima I. je slednjemu omogočil vpliv na status Marija. Zimri-Lim je Jarim-Lima I. omenjal kot svojega očeta, kralj Jamdada pa mu je ukazal, da se razglasi za služabnika najvišjega jamhadskega božanstva [[Hadad|Hadada]].{{sfn|Malamat|1980|p=[https://books.google.com/books?id=fwGAtGBa_JcC&pg=PA75 75]}} Zimri-Lim je svoje vladanje začel s pohodom proti plemenu Banu-Jamina in sklepanjem zavezništva z [[Ešnuna|Ešnuno]] in babilonskim kraljem [[Hamurabi]]jem.{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA452 452]}} Svojo vojsko je poslal na pomoč Babiloncem.{{sfn|Van Der Toorn|1996|p=[https://books.google.com/books?id=VSJWkrXfbLQC&pg=PA101 101]}} Svojo ekspanzionistično politiko je usmeril proti severu v porečje gornjega Haburja, imenovano Idamaraz,{{sfn|Kupper|1973|p= [https://books.google.com/books?id=FF5-7JVj4jYC&pg=PA9 9]}} kjer je podjarmil več malih kraljestev, med njimi [[Urkeš]]{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA329 329]}} in Talhajum, in jih prisilil v [[vazal]]stvo.{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA687 687]}} Na pohodu je naletel na odpor kralja Andariga Karni-Lima.{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA45 45]}} Zimri-Lim ga je porazil in okoli leta 1771 pr. n. št. vzpostavil oblast nad celo regijo.{{sfn|Charpin|2012|p=[https://books.google.com/books?id=u__yJn8MHJQC&pg=PA39 39]}} Začelo se je obdobje relativnega miru in kraljestvo je začelo cveteti kot trgovsko središče.{{sfn|Hamblin|2006|p=[https://books.google.com/books?id=biyDDd0uKGMC&pg=254 258]}} Odnose z Babilonom je poslabšal spor zaradi mesta Hit, ki je zahteval veliko pogajalskega časa,{{sfn|Van De Mieroop|2007|p=[https://books.google.com/books?id=ELMAGvmJ7YIC&pg=PA68 68]}} medtem pa se je okoli leta 1765 pr. n. št. začela vojna z [[Elam]]om, v katero sta bili vključeni obe kraljestvi.{{sfn|Van De Mieroop|2007|p=[https://books.google.com/books?id=ELMAGvmJ7YIC&pg=PA68 70]}} Nazadnje je Mari okoli leta 1761 pr. n. št. napadel še [[Hamurabi]] in končal vladavino dinastije Lim.{{sfn|Van De Mieroop|2007|p=[https://books.google.com/books?id=ELMAGvmJ7YIC&pg=PA76 76], [https://books.google.com/books?id=ELMAGvmJ7YIC&pg=PA139 139], [https://books.google.com/books?id=ELMAGvmJ7YIC&pg=PA152 152]}} Terka je postala prestolnica skromnega Kraljestva Hana.{{sfn|Fleming|2012|p=[https://books.google.com/books?id=3_sfAwAAQBAJ&pg=PA226 226]}} Največja Zimri-Limova zapuščina je obnovljena kraljeva palača z 275 sobami,{{sfn|Akkermans|Schwartz|2003|p=[https://books.google.com/books?id=_4oqvpAHDEoC&pg=PA286 286]}}{{sfn|Burns|2009|p=[https://books.google.com/books?id=z_IBAwAAQBAJ&pg=PA198 198]}} kip ''Boginja z vazo''{{sfn|Gates|2003|p=[https://books.google.com/books?id=--x-3W2R_QwC&pg=PA65 65]}} in kraljevi arhiv z nekaj tisoč tablicami.{{sfn|Shaw|1999|p=[https://books.google.com/books?id=8HKDtlPuM2oC&pg=PA379 379]}} ===Kasnejša obdobja=== [[Slika:Shamsh-res-usur, governor of Mari and Suhi.jpg|thumb|250px|Šamaš-Riša-Usur (okoli 760 pr. n. št.)]] Mari je preživel uničenje in se okoli leta 1759 pr. n. št. uprl Babilonu, zato je Hamurabi uničil celo mesto.{{sfn|Van De Mieroop|2007|p=[https://books.google.com/books?id=ELMAGvmJ7YIC&pg=PA76 76]}} Mari se je pretvoril v majhno vas pod babilonsko upravo.{{sfn|Van De Mieroop|2007|p=[https://books.google.com/books?id=ELMAGvmJ7YIC&pg=PA76 76]}} Kasneje je postal del [[Asirija|Asirije]] kot eno od ozemelj, ki jih je osvojil asirski kralj [[Tukulti-Ninurta I.]] (vladal 1243–1207 pr. n. št.).{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA453 453]}} Zatem je nenehno menjaval asirske in babilonske oblastnike.{{sfn|Van De Mieroop|2007|p=[https://books.google.com/books?id=ELMAGvmJ7YIC&pg=PA76 76]}} Sredi 11. stoletja pr. n. št. je Mari postal del Hane, katere kralj Tukulti-Mer je privzel naslov ''"kralj Marija"'' in se uprl Asiriji, zaradi česar je asirski kralj Ašur-bel-kala napadel mesto.{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA453 453]}} Postal je del Novoasirskega kraljestva in bil v prvi polovici 8. stoletja pr. n. št. dodeljen nekemu Nergal-Erišu, ki je vladal pod oblastjo kralja [[Adad-nirari III.|Adad-Nirarija III.]] (vladal 810–783 pr. n. št.).{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA453 453]}} Okoli leta 760 pr. n. št. se je v gornjem delu srednjega [[Evfrat]]a, ki je bil uradno pod oblastjo asirskega kralja [[Ašur-dan III.|Ašur-dana III.]], za neodvisnega guvernerja Suhuja in Marija razglasil Šamaš-Riša-Ušur{{sfn|Dalley|2002|p=201}} in oblast prenesel na svojega sina Ninurta-Kudurri–Usurja.{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA453 453]}} Ker se je Mari takrat nahajal v tako imenovani Deželi Lake,{{#tag:ref|Stari zapisi omenjajo, da je v Deželo Lake spadalo tudi sotočje Haburja in Evfrata.{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA408 408]}}|group=op}} je malo verjetno, da bi v njem dejansko vladala družina Usur. Vse kaže, da je bil naslov uporabljen iz političnih razlogov.{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA453 453]}} Mari se je kot majhno naselje obdržal do [[Helenistično obdobje|helenističnega]] obdobja in nato izginil iz zapisov.{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA453 453]}} ==Prebivalci, jezik in vlada== [[Slika:Bust orant Louvre AO17557.jpg|thumb|upright|left|Kip Marijca, 25. stoletje pr. n. št.]] Ustanovitelji Marija bi lahko bili [[Sumerija|Sumerci]] ali verjetneje [[Semitski jeziki|vzhodnosemitsko]] govoreči ljudje iz [[Terka|Terke]] v severni Mezopotamiji.{{sfn|Viollet|2007|p=[https://books.google.com/books?id=eZsAAAAAQBAJ&pg=PA36 36]}} I.J. Gelb povezuje ustanovitev Marija s kiško civilizacijo,{{sfn|Hasselbach|2005|p=[https://books.google.com/books?id=eiHXt0yIWiIC&pg=PA3 3]}} kulturno entiteto vzhodnosemitsko govorečega prebivalstva, naseljenega od osrednje Mezopotamije do Eble v zahodnem Levantu.{{sfn|Van De Mieroop|2002|p=[https://books.google.com/books?id=6lDgYxV0DN8C&pg=PA133 133]}} Mari je bil na svojem vrhu drugo največje mesto v Mezopotamiji in imel okoli 40.000 prebivalcev.{{sfn|Chew|2007|p=[https://books.google.com/books?id=YmtN6zr_hroC&pg=PA67 67]}} Prebivalstvo je govorilo vzhodnosemitsko narečje, zelo podobno [[Eblaitščina|eblaitščini]],{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA117 117]}}{{sfn|McMahon|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA469 469]}} medtem ko je imel Mari v obdobju šakkanakkujev vzhodnosemitsko-akadsko govoreče prebivalstvo.{{sfn|Heimpel|2003|p=[https://books.google.com/books?id=tiHwDe7JmCEC&pg=PA21 21]}} V Drugem marijskem kraljestvu so se začela pojavljati zahodnosemitska imena.{{sfn|Haldar|1971|p=[https://books.google.com/books?id=S88UAAAAIAAJ&pg=PA8 8]}} V srednji bronasti dobi so zahodnosemitska amoritska plemena postala večina pastirskega prebivalstva v dolinah srednjega Evfrata in Haburja.{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA222 222]}} Amoritska imena so proti koncu obdobja šakkanakkujev začela pojavljati tudi med člani vladajoče dinastije.{{sfn|Heimpel|2003|p=[https://books.google.com/books?id=tiHwDe7JmCEC&pg=PA22 22]}} [[Slika:Statues from Mari. Syria - Aleppo - National Museum.jpg|thumb|250px|Kipi iz Marija v Narodnem muzeju Alepa]] Med vladavino Limov je prebivalstvo postalo pretežno amoritsko, vendar je vključevalo tudi Akadce.{{sfn|Heimpel|2003|p=[https://books.google.com/books?id=tiHwDe7JmCEC&pg=PA21 21]}} Prevladujoč pogovorni jezik je postala [[amorejščina]], za pisanje pa se je še naprej uporabljala [[akadščina]].{{sfn|Nemet-Nejat|1998|p=[https://books.google.com/books?id=lbmXsaTGNKUC&pg=PA114 114]}}{{sfn|Riehl|Pustovoytov|Dornauer|Sallaberger|2013|p=117}}{{sfn|Michalowski|2000|p=[https://books.google.com/books?id=qRtUqxkB7wkC&pg=PA55 55]}} Pastirske Amorite so v Mariju imenovali Hanejci. Izraz je na splošno označeval nomade.{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA223 223]}} Hanejci so bili razdeljeni na Banu-Jamina (Sinovi desnice) in Banu-Simaal (Sinovi levice). Vladarska rodbina je pripadala Banu-Simaal.{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA223 223]}} V kraljestvu je v okrožju Terka živelo tudi pleme Sutejcev.{{sfn|Heimpel|2003|p=[https://books.google.com/books?id=tiHwDe7JmCEC&pg=PA26 26]}} Mari je bil [[Absolutizem|absolutna]] [[Monarhija|monarhija]], v kateri je kralj s pomočjo pisarjev nadziral vse vidike državne uprave.{{sfn|Finer|1997|p=[https://books.google.com/books?id=aEziNfjinnMC&pg=PA173 173]}}{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA224 224]}} V obdobju Limov je bilo kraljestvo razdeljeno na prestolnico in štiri province s sedeži v Terki, Sagaratumu, [[Al-Fadghami|Katunanu]] in Tutulu. Vsaka provinca je imela svojo upravo.{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA224 224]}} Vlada je kmečko prebivalstvo oskrbovala s plugi in drugim poljedelskim orodjem in v zameno dobivala del pridelka.{{sfn|Maisels|2005|p=[https://books.google.com/books?id=YI2JAgAAQBAJ&pg=PA322 322]}} ==Kultura in religija== [[Slika:Woman polos Louvre AO17564.jpg|thumb|upright|left|Marijka, 25. stoletje pr. n. št.]] Prvo in Drugo kraljestvo sta bila pod močnim vplivom sumerskega juga.{{sfn|Armstrong|1996|p=[https://books.google.com/books?id=ystMAgAAQBAJ&pg=PA457 457]}} Družbo je vodila mestna oligarhija.{{sfn|Chavalas|2005|p=[https://books.google.com/books?id=REVFoXJM4WIC&pg=PA43 43]} Meščani so bili dobro znani po dovršenih pokrivalih in oblačilih.{{sfn|Pardee|Glass|1984|p=95}}{{sfn|Matthiae|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA170 170]}} Koledar je temeljil na sončnem letu, razdeljenem na dvanajst mesecev. Enak koledar so uporabljali tudi v [[Ebla|Ebli]] in ga imenovali ''"stari eblaitski koledar"''.{{sfn|Pettinato|1981|p=147}}{{sfn|Cohen|1993|p=23}} Pisalo se je v [[sumerščina|sumerščini]], umetniška dela in arhitektura pa se niso razlikovala od sumerskih.{{sfn|Kramer|2010|p=[https://books.google.com/books?id=iY9xp4pLp88C&pg=PA30 30]}} Mezopotamski vpliv na marijsko kulturo se je nadaljeval tudi v amoritskem obdobju,{{sfn|Green|2003|p=[https://books.google.com/books?id=ZGjcLBYTUUgC&pg=PA161 161]}} kar je razvidno iz babilonskega sloga pisave, ki so jo uporabljali v mestu.{{sfn|Larsen|2008|p=[https://archive.org/details/bub_gb_gr5BgOwEJicC/page/n42 16]}} Sumerski vpliv je bil vsekakor manjši kot v prejšnjih obdobjih. V Mariju je začel prevladovati sirski slog, razviden iz pečatov vladarjev, ki so bili nedvomno sirskega porekla.{{sfn|Green|2003|p=[https://books.google.com/books?id=ZGjcLBYTUUgC&pg=PA161 161]}} Družba je bila razdeljena na plemena,{{sfn|Wossink|2009|p=[https://books.google.com/books?id=Oy4xUpsa7DkC&pg=PA126 126]}} primarily mostly of farmers and nomads (''Haneans''),{{sfn|Heimpel|2003|p=[https://books.google.com/books?id=tiHwDe7JmCEC&pg=PA29 29]}} Unlike in Mesopotamia, the Mariote temple played only a m sestavljena večinoma iz poljedelcev in nomadov (Hanejci).{{sfn|Heimpel|2003|p=[https://books.google.com/books?id=tiHwDe7JmCEC&pg=PA29 29]}} V nasprotju z Mezopotamijo je imel [[tempelj]] v vsakdanjem življenju manjšo vlogo, ker je bila večina moči zbrana v vladarski palači.{{sfn|Grabbe|2004|p=[https://books.google.com/books?id=C32xAwAAQBAJ&pg=PA3 3]}} Ženske so bile relativno enake moškim.{{sfn|Dougherty|Ghareeb|2013|p=[https://books.google.com/books?id=ZmQYAgAAQBAJ&pg=PA657 657]}} Kraljica Šibtu, na primer, je vladala v moževem imenu, ko je bil odsoten, in imela obsežne pristojnosti in avtoriteto nad moževimi najvišjimi uradniki.{{sfn|Tetlow|2004|p=[https://books.google.com/books?id=ONkJ_Rj1SS8C&pg=PA84 84]}} Marijski [[panteon]] je vključeval sumerska in semitska božanstva.{{sfn|Feliu|2003|p=[https://books.google.com/books?id=IN9_IRYKKUMC&pg=PA90 90]}} Večino zgodovine je bil glavno božanstvo panteona [[Dagon|Dagan]],{{sfn|Feliu|2003|p=[https://books.google.com/books?id=IN9_IRYKKUMC&pg=PA304 304], [https://books.google.com/books?id=IN9_IRYKKUMC&pg=PA171 171]}} medtem ko je bil mestni zavetnik bog Mer.{{sfn|Green|2003|p=[https://books.google.com/books?id=ZGjcLBYTUUgC&pg=PA62 62]}} Med semitska božanstva so spadali boginja plodnosti [[Ištar]],{{sfn|Feliu|2003|p=[https://books.google.com/books?id=IN9_IRYKKUMC&pg=PA90 90]}} [[Attar]]{{sfn|Smith|1995|p=[https://books.google.com/books?id=VLyUd1hau1IC&pg=PA629 629]}} in bog sonca [[Utu|Šamaš]], ki je spadal med najpomembnejša mestna božanstva.{{sfn|Thompson|2007|p=[https://books.google.com/books?id=WUGtAwAAQBAJ&pg=PA245 245]}} Zanj so verjeli, da je vseveden in vseviden.{{sfn|Darke|2010|p=[https://books.google.com/books?id=jv2jHT_GRe0C&pg=PA293 293]}} Med sumerska božanstva so spadali [[Ninhursaga]],{{sfn|Feliu|2003|p=[https://books.google.com/books?id=IN9_IRYKKUMC&pg=PA90 90]}} [[Dumuzi]],{{sfn|Feliu|2003|p=[https://books.google.com/books?id=IN9_IRYKKUMC&pg=PA92 92]}} [[Enki]], [[Anu]] in [[Enlil]].{{sfn|Feliu|2003|p=[https://books.google.com/books?id=IN9_IRYKKUMC&pg=PA170 170]}} Pomembno vlogo je imelo preroštvo. Templji so zato imeli tudi preroke,{{sfn|Nissinen|Seow|Ritner|2003|p=[https://books.google.com/books?id=wOZOYl-T1poC&pg=PA79 79]}} ki so svetovali kralju in sodelovali na verskih praznovanjih.{{sfn|Walton|1990|p=[https://books.google.com/books?id=FENzqidE2lsC&pg=PA209 209]}} ==Gospodarstvo== [[Slika:MariZimri-LimPalace.jpg|thumb|250px|Ostanki Zimri-Limove palače]] V prvem Mariju so odkrili najstarejše [[Lončarstvo|lončarsko vreteno]] v Siriji.{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA521 521]}} Mesto je bilo središče [[Metalurgija|metalurgije]] [[bron]]a,{{sfn|Viollet|2007|p=[https://books.google.com/books?id=eZsAAAAAQBAJ&pg=PA36 36]}} znano tudi po [[Livarstvo|livarstvu]], barvarstvu in [[Lončarstvo|lončarstvu]].{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA137 137]}} [[Oglje]] je dobivalo iz pokrajin ob gornjem Evfratu in Haburju.{{sfn|Viollet|2007|p=[https://books.google.com/books?id=eZsAAAAAQBAJ&pg=PA36 36]}} Gospodarstvo Drugega marijskega kraljestva je temeljilo na poljedelstvu in trgovanju.{{sfn|Riehl|Pustovoytov|Dornauer|Sallaberger|2013|p=117}} Bilo je centralizirano in pod nadzorom lokalnih organizacij.{{sfn|Riehl|Pustovoytov|Dornauer|Sallaberger|2013|p=117}} Žito se je hranilo v komunalnih kaščah in delilo v skladu s socialnim položajem.{{sfn|Riehl|Pustovoytov|Dornauer|Sallaberger|2013|p=117}} Skupnost je nadzirala tudi črede živine in drobnice.{{sfn|Riehl|Pustovoytov|Dornauer|Sallaberger|2013|p=117}} Nekaj ljudi je bilo neposredno povezanih s palačo in ne lokalnimi organizacijami. Mednje so spadali proizvajalci kovin in tekstila in vojaški uradniki.{{sfn|Riehl|Pustovoytov|Dornauer|Sallaberger|2013|p=117}} Pomembna partnerica in hkrati tekmica je bila [[Ebla]].{{sfn|Otto|Biga|2010|p=[https://books.google.com/books?id=9bbgJzacoJYC&pg=PA486 486]}} Mari je zaradi nadzora nad cestno povezavo med [[Levant]]om in [[Mezopotamija|Mezopotamijo]] postal pomembno trgovsko središče.<{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA126 126]}} Amoritski Mari je ohranil starejše vidike gospodarstva, ki je še vedno v veliki meri temeljilo na namakanem kmetijstvu v dolini Evfrata.{{sfn|Riehl|Pustovoytov|Dornauer|Sallaberger|2013|p=117}} Mesto je ohranilo svojo trgovsko vlogo in bilo središče trgovcev iz Babilonije in drugih kraljestev.{{sfn|Aubet|2013|p=[https://books.google.com/books?id=Li66Bd4QZD4C&pg=PA141 141]}} Blago z vzhoda in zahoda je dobivalo po Evfratu in ga izvažalo proti severu, severozahodu in zahodu.{{sfn|Teissier|1996|p=[https://books.google.com/books?id=oiSoxUE_Vn0C&pg=PA6 6]}} Glavno trgovsko blago sta bila [[baker]] in [[kositer]], uvožena z iranske planote in nato izvožena na zahod do [[Kreta|Krete]]. Med drugimi dobrinami so bili tudi [[dragulj|dragi kamni]] iz sodobnega [[Afganistan]]a, baker s [[Ciper|Cipra]], [[srebro]] iz [[Anatolija|Anatolije]], [[les]] iz [[Libanon]]a, [[zlato]] iz [[Egipt]]a, [[oljčno olje]], [[vino]] in tekstil.{{sfn|Teissier|1996|p=[https://books.google.com/books?id=oiSoxUE_Vn0C&pg=PA6 6]}} == Odkritje == [[Slika:Ishtup-Ilum excavation in Mari, Syria.jpg|thumb|Izkopavanja arheologov pod vodstvom Andréa Parrota leta 1936, v katerih je bil odkrit kip vojaškega guvernerja [[Ištub-Ilum]]a]] Mari je bil odkrit leta 1933.{{sfn|Dalley|2002|p=10}} Odkrili so ga pripadniki krajevnega [[Beduini|beduinskega]] [[pleme]]na, ki so v gomili Tell Hariri iskali primeren kamen za nagrobnik svojega nedavno preminulega plemenskega poglavarja. Med kopanjem so naleteli na kip brez glave.{{sfn|Dalley|2002|p=10}}> Ko so za odkritje izvedele francoske oblasti v Siriji, je 14. decembra 1933 začela okolico najdišča odkopavati skupina arheologov iz pariškega [[Louvre]]a in odkrila temelje templja boginje [[Ištar]], kar je sprožilo bolj sistematične raziskave.{{sfn|Evans|2012|p=[https://books.google.com/books?id=5MIgAwAAQBAJ&pg=PA180 180]}} Sledila je najdba več kot 25.000 arhivskih glinastih tablic, pisanih v [[Akadščina|akadskem]] [[klinopis]]u,{{sfn|Malamat|1998|p=[https://books.google.com/books?id=P2jtZOP4MLwC&pg=PA45 45]}} in postalo je jasno, da najdišče predstavlja najzahodnejšo točko sumerske kulture.{{sfn|Gadd|1971|p=[https://books.google.com/books?id=slR7SFScEnwC&pg=PA97 97]}} Najdbe so razstavljene v Louvreu,{{sfn|Frayne|1990|p=[https://books.google.com/books?id=u2nUT_RtyQ8C&pg=PR28 xxviii]}} [[Narodni muzej Alepa|Narodnem muzeju Alepa]],{{sfn|Gates|2003|p=[https://books.google.com/books?id=--x-3W2R_QwC&pg=PA143 143]}} [[Narodni muzej Damaska|Narodnem muzeju Damaska]]{{sfn|Darke|2010|p=[https://books.google.com/books?id=jv2jHT_GRe0C&pg=PA293 293]}} in [[Muzej Deir ez-Zora|Muzeju Deir ez-Zora]]. V slednjem je razstavljena fasada sobe Dvor palm v [[Zimri-Lim]]ovi palači. Soba je bila rekonstruirana, vključno s stenskimi poslikavami.{{sfn|Bonatz|Kühne|Mahmoud|1998|p=93}} Mari so izkopavali v letnih kampanjah 1933–1939, 1951–1956 in od leta 1960.{{sfn|Daniels|Hanson|2015|p=87}} Izkopavanja je 21 sezon do leta 1974 vodil André Parrot.{{sfn|Margueron|1992|p=217}} V letih 1979-2004 jih je vodil Jean-Claude Margueron{{sfn|Crawford|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PR17 xvii]}} in od leta 2005 Pascal Butterlin.{{sfn|Daniels|Hanson|2015|p=87}} Mariju je od leta 1982 posvečen poseben časopis z naslovom ''Mari: Annales de recherches interdisciplinaires''.{{sfn|Dalley|2002|p=2}}{{sfn|Heintz|Bodi|Millot|1990|p=[https://books.google.com/books?id=dN5gAMc_3b0C&pg=PA48 48]}} Arheologi so poskušali ugotoviti, koliko zgodovinskih plasti ima mesto. Vsaka vertikalna sonda do deviških tal je odkrila toliko pomembnih najdb, da so morali izkopavanja nadaljevati v vodoravni smeri.{{sfn|McLerran|2011}} Poleg znamenitega arhiva glinastih tablic so arheologi odkrili še kipe iz [[Mavec|mavca]], [[bron]]a in ''[[Lapis lazuli|lapisa lazuli]]'', 20 cm visok kipec pevca Ur-Nanse in druge predmete, na primer modele jeter, pomembne za prerokovanje. ===Tablice iz Marija=== Tablice so pisane v [[akadščina|akadščini]]{{sfn|Ochterbeek|1996|p= [https://books.google.com/books?id=R44VRnNCzAYC&pg=PA214 214]}} in vsebujejo podatke o kraljestvu, njegovih običajih in ljudstvih iz tistega časa.{{sfn|DeVries|2006|p=[https://books.google.com/books?id=aOJJAwAAQBAJ&pg=PA27 27]}} Več kot 3000 tablic so pisma, ostale pa vsebujejo kraljeve odloke, pravna besedile, blagajniške zapise, navodila za gradnjo kanalov, jezov, zapornic in drugih objektov za namakanje, poslovna besedila in diplomatsko korespondenco.{{sfn|Fleming|2004|p=[https://books.google.com/books?id=C32xAwAAQBAJ&pg=PA48 48]}} Skoraj vse tablice so iz zadnjih petdeset let marijske neodvisnosti (okoli 1800-1750 pr. n. št.){{sfn|Fleming|2004|p=[https://books.google.com/books?id=C32xAwAAQBAJ&pg=PA48 48]}} Večina tablic je objavljenih.{{sfn|Feliu|2003|p=[https://books.google.com/books?id=IN9_IRYKKUMC&pg=PA63 63]}} Jezik besedil je uradna akadščina, osebna in krajevna imena, kot so Peleg, Serug, Nahor, Tarah in Haran, in sintaksa pa kažejo, da je pogovorni jezik Marijcev spadal v skupino severozahodnih [[Semitski jeziki|semitskih jezikov]].{{sfn|Gates|2003|p=[https://books.google.com/books?id=--x-3W2R_QwC&pg=PA62 62]}} ==Seznami vladarjev== Zgodovino Marija je mogoče razdeliti na tri kraljestva, v katerih je vladalo več dinastij vladarjev. ===Prvo kraljestvo=== ''Sumerski seznam kraljev'' omenja dinastijo šestih kraljev, podrejenih zdaj [[Adab]]u zdaj [[Kiš]]u.{{sfn|Haldar|1971|p=[https://books.google.com/books?id=S88UAAAAIAAJ&pg=PA16 16]}} Na zgodnjih kopijah seznama so imena zelo poškodovana,{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA58 58]}} sicer pa so povezana z zgodovinskimi vladarji iz Drugega kraljestva.{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA117 117]}} V [[Šubat-Enlil]]u (Tell Lejlan) je bil odkrit nepoškodovan seznam vladarjev, sestavljen v novobabilonskem obdobju.{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA58 58]}} Imena na seznamu niso podobna imenom zgodovinsko izpričanih vladarjev Drugega kraljestva,{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA58 58]}} kar kaže, da so imeli sestavljavci seznama v mislih starejšo in verjetno legendarno dinastijo, ki je vladala pred Drugim kraljestvom.{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA58 58]}} {| class="nowraplinks" cellspacing="0" cellpadding="3" rules="all" style="background:#fbfbfb; border-style: solid; border-width: 1px; font-size:90%; empty-cells:show; border-collapse:collapse" |- style="background:#f6e6ae;" ! Vladar!! !!Dolžina vladanja !! Komentar !! Epitet |-bgcolor="#fffaf0" | colspan="6" | '''Kralji s ''Sumerskega seznama kraljev''''' |-bgcolor="#fffaf0" | colspan="6" | ''"Potem je bil Adab poražen in kraljevanje je prevzel Mari"''{{sfn|Cohen|2013|p=[https://books.google.com/books?id=VTVXAQAAQBAJ&pg=PA148 148]}} |- bgcolor="#f5f5f5" | Anbu || rowspan=6|[[File:Sumerian_King_List,_1800_BC,_Larsa,_Iraq_(detail).jpg|70px|Sumerian King List, 1800 BC]] ||30 let|| Ime se bere tudi Ilšu.{{sfn|Kramer|2010|p=[https://books.google.com/books?id=iY9xp4pLp88C&pg=PA329 329]}} || |- | Anba || ||17 let|| ''"Anbujev sin"''.{{sfn|Cohen|2013|p=[https://books.google.com/books?id=VTVXAQAAQBAJ&pg=PA148 148]}} |- bgcolor="#f5f5f5" | Bazi || ||30 let|| ''"strojar (usnja)"''.{{sfn|Cohen|2013|p=[https://books.google.com/books?id=VTVXAQAAQBAJ&pg=PA148 148]}} |- | Zizi || ||20 let || ''"suknjar"''{{sfn|Cohen|2013|p=[https://books.google.com/books?id=VTVXAQAAQBAJ&pg=PA148 148]}} |- bgcolor="#f5f5f5" | Limer || ||30 let|| ''"svečenik 'gudug'"''{{refn|group=op|Gudug je bil stopnja v hierarhiji mezopotamskih tempeljskih delavcev in ni pripadal kultu določenega božanstva. Služil je lahko v več templjih.<ref>{{sfn|Black|Cunningham|Robson|Zólyomi|2004|p=[https://books.google.com/books?id=a1W2mTtGVV4C&pg=PA112 112]}}</ref>}}{{sfn|Cohen|2013|p=[https://books.google.com/books?id=VTVXAQAAQBAJ&pg=PA148 148]}} |- | Šarrum-iter|| ||9 let|| |-bgcolor="#fffaf0" | colspan="6" | ''"Potem je bil Mari poražen in kraljestvo je vzel Kiš."''{{sfn|Cohen|2013|p=[https://books.google.com/books?id=VTVXAQAAQBAJ&pg=PA148 148]}} |- |} ===Drugo kraljestvo=== Časovno zaporedje kraljev Drugega kraljestva je zelo nezanesljivo, predpostavlja pa se, da so v Enne-Daganovem pismu našteti v pravem časovnem zaporedju.{{sfn|Frayne|2008|p=[https://books.google.com/books?id=8PNAnIome3AC&pg=PT739 293–298]}} Veliko kraljev je izpričanih v njihovih votivnih predmetih, odkritih v mestu,{{sfn|Frayne|2008|p=[https://books.google.com/books?id=8PNAnIome3AC&pg=PT742 293–298]}}{{sfn|Hamblin|2006|p=[https://books.google.com/books?id=biyDDd0uKGMC&pg=PT241 244]}} datumi pa so morda nenatančni.{{sfn|Hamblin|2006|p=[https://books.google.com/books?id=biyDDd0uKGMC&pg=PT241 244]}} [[Slika:Iku-Shamagan - Mari - Temple of Ninni-Zaza (retouched).jpg|thumb|Kip [[Iku-Šamagan]]a, okoli 2453 pr. n. št., tempelj Ninni-Zaze, Mari.<ref>{{navedi knjigo |last1=Spycket |first1=Agnès |title=Handbuch der Orientalistik |date=1981 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-06248-1 |page=87–89 |url=https://books.google.com/?id=idYUAAAAIAAJ&pg=PA87 |language=fr}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Parrot |first1=André |title=Les fouilles de Mari Huitième campagne (automne 1952) |journal=Syria |date=1953 |volume=30 |issue=3/4 |pages=196–221 |doi=10.3406/syria.1953.4901 |jstor=4196708 |issn=0039-7946}}</ref> [[Narodni muzej Damaska]]]] {| class="nowraplinks" cellspacing="0" cellpadding="3" rules="all" style="background:#fbfbfb; border-style: solid; border-width: 1px; font-size:90%; empty-cells:show; border-collapse:collapse" |- style="background:#f6e6ae;" ! Vladar!! !! Dolžina vladanja !! Komentar |- bgcolor="#fffaf0" | colspan="6" | '''Drugo kraljestvo''' |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Ikun-Šamaš]] ||[[Slika:Statue_of_Iku-Shamash,_King_of_Mari_circa_2400_BCE.jpg|30px]] || || Vladal pred [[Ur-Nanše]]jem [[Lagaš]]kim.{{sfn|Haldar|1971|p=[https://books.google.com/books?id=S88UAAAAIAAJ&pg=PA16 16]}} |- | [[Iku-Šamagan]] ||[[Slika:Iku-Shamagan - Mari - Temple of Ninni-Zaza (retouched).jpg|30px]]|| okoli 2453 pr. n. št.|| Njegovo ime je napisano na votivnem kipu njegovega uradnika "Šibuma".{{sfn|Cooper|1986|p=87}} |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Ansud]] || || okoli 2423–2416 pr. n. št.|| Njegovo ime je (kot Hanusum) napisano na vrču, ki ga je v Mari poslal [[Mesanepada]] [[Ur]]ski.{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA117 117]}}{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA58 58]}} Ime se je (po Pettinatu) bralo Anubu.{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA57 57]}}{{sfn|Frayne|2008|p=[https://books.google.nl/books?id=8PNAnIome3AC&pg=PT745 299]}} |- | [[Sa'umu]] || ||okoli 2416–2400 pr. n. št.|| Izpričan v Enna-Daganovem pismu kot osvajalec mnogih dežel.{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA119 119]}} |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Ištub-Išar]] || ||okoli 2400 pr. n. št.|| Izpričan v Enna-Daganovem pismu kot osvajalec Emarja in drugih eblaitskih vazalov.{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA119 119]}} |- | [[Ikun-Mari]] || || ||Ime je napisano na vrču, najdenem v Mariju.{{sfn|Frayne|2008|p=[https://books.google.com/books?id=8PNAnIome3AC&pg=PT777 315]}} |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Iblul-Il]] || ||okoli 2380 pr. n. št.|| Iblul-Il je prisilil Eblo k plačevanju davka.{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA119 119]}} |- | Nizi || || || Njegovo vladanje je trajalo tri leta.{{sfn|Frayne|2008|p=333}} |- bgcolor="#f5f5f5" | Enna-Dagan || ||okoli 2340 pr. n. št. || Napisal pismo Irkab-Damu Eblaitskemu z zahtevo po marijski oblasti. {{sfn|Roux|1992|p=142}} |- | Ikun-Išar || ||okoli 2320 pr. n. št.|| Dokazan v arhivih Eble.{{sfn|Frayne|2008|p=[https://books.google.nl/books?id=8PNAnIome3AC&pg=PT823 337]}} |- bgcolor="#f5f5f5" | Hidar || || okoli 2300 pr. n. št.||Dokazan v arhivih Eble, uničenih med njegovim vladanjem.{{sfn|Frayne|2008|p=[https://books.google.com/books?id=8PNAnIome3AC&pg=PT827 339]}} |- | [[Iški-Mari]]|| [[Slika:Ishqi-Mari (dark background).jpg|30px]] ||c. 2300 BC || Njegovo ime se je v preteklosti bralo Lamgi-Mari.{{sfn|Heimpel|2003|p=[https://books.google.com/books?id=tiHwDe7JmCEC&pg=PA3 3]}} Hipotetično zadnji kralj Marija pred akadsko osvojitvijo kraljestva.{{sfn|Bretschneider|Van Vyve|Leuven|2009|p=5}} |- |} ===Tretje kraljestvo=== V Tretjem kraljestvu sta vladali dve dinastiji: vojaški guvernerji (''[[šakkanakku]]'') in dinastija Lim. Seznam šakkanakkujev ni popoln in po [[Hanun-Dagan]]u, ki je vladal proti koncu urskega obdobja okoli leta 2008 pr. n. št. (po [[Kratka kronologija|kratki kronologiji]] okoli 1920 pr. n. št.), postane popolna praznina.{{sfn|Frayne|1990|p=[https://books.google.com/books?id=u2nUT_RtyQ8C&pg=PA593 593]}} Za Hanun-Daganom je vladalo še približno trinajst šakkanakkujev, od katerih je znanih samo nekaj. Zadnji znani je vladal malo pred [[Jagid-Lim]]om, ki je okoli leta 1830 pr. n. št. ustanovil Limsko dinastijo. Vladanje Limske dinastije je prekinila asirska okupacija v letih 1796–1776 pr. n. št.{{sfn|Frayne|1990|p=[https://books.google.com/books?id=u2nUT_RtyQ8C&pg=PA597 597]}}<ref name=ref25k>Bertman 2005, str. 87.</ref> [[Slika:Ishtup-Ilum statue (front, wider).jpg|thumb|[[Ištub-Ilum]], šakkanakku okoli leta 2150 pr. n. št.]] [[Slika:Statue of Puzur-Ishtar.jpg|thumb|[[Puzur-Ištar]], šakkanakku okoli leta 2050 pr. n. št.]] {| class="nowraplinks" cellspacing="0" cellpadding="3" rules="all" style="background:#fbfbfb; border-style: solid; border-width: 1px; font-size:90%; empty-cells:show; border-collapse:collapse" |- style="background:#f6e6ae;" ! Vladar !! !! Dolžina vladanja !! Komentar |- bgcolor="#fffaf0" | colspan="6" | '''Šakkanakkuji''' |- bgcolor="#f5f5f5" | Ididiš || ||okoli 2266-2206 pr. n. št. || |- | Šu-Dagan || ||okoli 2206-2200 pr. n. št. || Ididišev sin.{{sfn|Leick|2002|p=[https://books.google.com/books?id=nAGFAgAAQBAJ&pg=PA152 152]}} |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Išme-Dagan]] || [[Slika:Ishtup-Ilum_Shakkanakku_of_Mari,_son_of_Ishma-Dagan,_Shakkanakku_of_Mari.jpg|30px]] ||okoli 2190-2146 pr. n. št.<ref name="ref27k">Oliva, Juan (2008). ''Textos Para Una Historia Política de Siria-Palestina I'' (špansko). Ediciones Akal. str. 86. ISBN 978-84-460-1949-7.</ref><ref name=ref28>Leick 2002, str. 81.</ref> || Vladal 45 let.{{sfn|Oliva|2008|p=[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA86 86]}}{{sfn|Leick|2002|p=81}} |- | [[Nur-Mer]] ||[[Slika:Nur-Mer_inscription_(reconstitution).jpg|30px]] ||okoli 2153-2148 pr. n. št.{{sfn|Leick|2002|p=[https://books.google.com/books?id=nAGFAgAAQBAJ&pg=PA125 125]}} || Sin Išme-Dagana.{{sfn|Oliva|2008|p=[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA86 86]}} |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Ištub-Ilum]] ||[[Slika:Ishtup-Ilum statue (front, wider).jpg|30px]] ||okoli 2147-2136 pr. n. št.<ref name=ref1c> Durand, M.L. (2008). ''Supplément au Dictionnaire de la Bible: TELL HARIRI/MARI: TEXTES'' (PDF). str. 227.</ref> || Sin Išme-Dagana in Nur-Merov brat.{{sfn|Oliva|2008|p=[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA86 86]}} |- | [[Išgum-Adu]] || ||okoli 2135-2127 pr. n. št. || Vladal osem let.{{sfn|Oliva|2008|p=[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA86 86]}} |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Apil-kin]] ||[[Slika:Apil-kin_inscription_(reconstitution).jpg|30px]] || okoli 2126-2091 pr. n. št.{{sfn|Leick|2002|p=[https://books.google.com/books?id=nAGFAgAAQBAJ&pg=PA18 18]}} || Išme-Daganov sin.{{sfn|Oliva|2008|p=[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA86 86]}}{{sfn|Leick|2002|p=18}} Na votivnem napisu njegove hčerke je omenjen kot kralj (''[[lugal]]'').{{sfn|Michalowski|1995|p=[https://books.google.com/books?id=thIxCmwfNoMC&pg=PA187 187]}} |- | [[Idi-ilum]] ||[[Slika:Idi-ilum_Louvre_AO_19486_n01.jpg|30px]] ||okoli 2090-2085 pr. n. št.{{sfn|Leick|2002|p=[https://books.google.com/books?id=nAGFAgAAQBAJ&pg=PA76 76]}} || Njegovo ime se bere tudi Iddin-El; vladal 5 let.{{sfn|Leick|2002|p=[https://books.google.com/books?id=nAGFAgAAQBAJ&pg=PA76 76]}} |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Ili-Išar]] || [[Slika:Brick with inscription of Ili-Ishar, March 1935.jpg|30px]] ||okoli 2084-2072 pr. n. št.{{sfn|Leick|2002|p=[https://books.google.com/books?id=nAGFAgAAQBAJ&pg=PA78 78]}} || Apil-kinov sin in Tura-Daganov brat, vladal 12 let. Njegovo ime je napisano na zidaku.{{sfn|Leick|2002|p=[https://books.google.com/books?id=nAGFAgAAQBAJ&pg=PA78 78]}} |- | [[Tura-Dagan]] ||[[Slika:Statue_of_governor_of_Tura_Dagan,_Mari._Originally_from_Mari,_found_in_Babylon._1894-1594_BCE._Ancient_Orient_Museum,_Istanbul.jpg|30px]] ||okoli 2075–2050 pr. n. št. ||Apil-kinov sin in Ili-Išarjev brat, vladal 25 let.{{sfn|Leick|2002|p=168}} |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Puzur-Ištar]] ||[[Slika:Statue_of_Puzur-Ishtar.jpg|30px]] ||okoli 2050-2025 pr. n. št. || Tura-Daganov sin.{{sfn|Oliva|2008|p=[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA86 86]}} Uporabljal je kraljevski naslov.{{sfn|Oliva|2008|p=[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA91 91]}} |- | Hitlal-Era || || okoli 2024–2017 pr. n. št.|| Puzur-Ištarjev sin.{{sfn|Oliva|2008|p=[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA92 92]}} Uporabljal je kraljevski naslov.{{sfn|Oliva|2008|p=[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA91 91]}} |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Hanun-Dagan]] || ||okoli 2016–2008 pr. n. št.|| Puzur-Ištarjev sin.{{sfn|Leick|2002|p=67}} Uporabljal je kraljevski naslov.{{sfn|Oliva|2008|p=[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA91 91]}} |- | Isi-Dagan || ||okoli 2000 pr. n. št.|| Ime je napisano na pečatu.{{sfn|Frayne|1990|p=594}} |- bgcolor="#f5f5f5" | Enin-Dagan || || || Isi-Daganov sin.{{sfn|Frayne|1990|p=[https://books.google.com/books?id=u2nUT_RtyQ8C&pg=PA596 596]}} |- | Itur-(...) || || || Ime je poškodovano. Med njim in Enin-Daganom je praznina.{{sfn|Frayne|1990|p=[https://books.google.com/books?id=u2nUT_RtyQ8C&pg=PA597 597]}} |- bgcolor="#f5f5f5" | Amer-Nunu || || || Ime je napisano na pečatu.{{sfn|Oliva|2008|p=[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA87 87]}}{{sfn|Frayne|1990|p=598}} |- | Tir-Dagan || || || Itur...jev sin. {{sfn|Frayne|1990|p=599}} |- bgcolor="#f5f5f5" | Dagan-(...) || || || Ime je poškodovano. Zadnji izpričani Šakkanakku.{{sfn|Frayne|1990|p=600}} |- bgcolor="#fffaf0" | colspan="6" | '''Dinastija Lim''' |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Jagid-Lim]] || ||okoli 1830–1820 pr. n. št.|| Morda vladal v Suprumiu in ne v Mariju.{{sfn|Porter|2012|p=[https://books.google.com/books?id=7TEgAwAAQBAJ&pg=PA31 31]}}{{sfn|Feliu|2003|p=[https://books.google.com/books?id=IN9_IRYKKUMC&pg=PA86 86]}} |- | [[Jahdun-Lim]] || [[File:Disk_Yahdun-Lim_Louvre_AO18236.jpg|30px]] ||c. 1820–1798 BC || |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Sumu-Jaman]] || ||okoli 1798–1796 pr. n. št.|| |- bgcolor="#fffaf0" | colspan="6" | '''Asirsko obdobje''' |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Jasmah-Adad]] || ||ikoli 1796–1776 pr. n. št. ||Sin Šamši Adada I. Asirskega.{{sfn|Tetlow|2004|p=[https://books.google.com/books?id=ONkJ_Rj1SS8C&pg=PA125 125]}} |- | Išar-Lim || ||okoli 1776 špr. n. št. || Asirski uradnik, ki je med Jasmah-Adadovim pobegom in Zimri-Limovim prihodom za nekaj mesecev uzurpiral marijski prestol.{{sfn|Dalley|2002|p=143}} |- bgcolor="#f5f5f5" bgcolor="#fffaf0" | colspan="6" | '''Restavracija dinastije Lim''' |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Zimri-Lim]] ||[[File:Investiture_of_Zimri-Lim_Louvre_AO19826_n01.jpg|30px]] ||c. 1776–1761 BC || |} ==Sedanje stanje== Izkopavanja so se ustavila zaradi [[Sirska državljanska vojna|sirske državljanske vojne]], ki se je začela leta 2011 in še traja (2021).{{sfn|Simons|2016}} Najdišče je pod nadzorom oboroženih skupin in se na veliko ropa. Uradno poročilo iz leta 2014 ugotavlja, da so se roparji osredotočili predvsem na kraljevo palačo, javna kopališča ter Ištarin in Daganov tempelj.{{sfn|Cockburn|2014}} <gallery mode="packed" heights="130"> Slika:سور مملكة ماري على الفرات.JPG|Panorama z delom mestnega obzidja Slika:سور مملكة ماري.JPG|thumb|sinistra|Ostanki mestnega obzidja Slika:Mari-Zimri Lim Palace.jpg|Ostanki Zimri-Limove palače (2. tisočletje pr. n. št.) Slika:Mari-InsideThePalace.jpg|Hodnik v kraljevi palači Slika:في مملكة ماري بئر ماء.JPG|Vodnjak v Mariju Slika:Statue of lion-AO 19520 19824-P5280748-gradient.jpg|miniatura|Lev iz Marija (22. stoletje pr. n. št.) Slika:Disk Yahdun-Lim Louvre AO18236.jpg|Disk z napisom kralja Jahdun-Lima (okoli 1800 pr. n. št.) Slika:Woman head Louvre AO17563.jpg|Glava Marijke, Louvre AO17563 Slika:Mirror Mari Louvre AO19081.jpg|Bronasto ogledalo, Louvre AO19081 Slika:Cylinder seal battle Louvre AO18359.jpg|Valjasti pečat iz Drugega marijskega kraljestva (25. stoletje pr. n. št.) </gallery> ==Opombe== {{reflist|group=op|colwidth=40em}} {{sklici|group=nb}} == Sklici == {{sklici|3}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{navedi knjigo|title= The Archaeology of Syria: From Complex Hunter-Gatherers to Early Urban Societies (c.16,000-300 BC)|url= https://archive.org/details/archaeologyofsyr0000akke|first1= Peter M. M. G.|last1= Akkermans|first2= Glenn M.|last2= Schwartz|publisher= Cambridge University Press|year= 2003|isbn= 978-0-521-79666-8}} * {{cite journal|last1= Archi|first1= Alfonso|first2=Maria Giovanna|last2=Biga|year= 2003|title= A Victory over Mari and the Fall of Ebla |url= https://archive.org/details/sim_journal-of-cuneiform-studies_2003_55/page/n3|journal=Journal of Cuneiform Studies|publisher=The American Schools of Oriental Research|volume=55|pages= 1–44|doi= 10.2307/3515951|jstor= 3515951|issn= 2325-6737}} * {{navedi knjigo|editor1-last=Fagan|editor1-first= Brian M.|last=Armstrong|first=James A.|title=The Oxford Companion to Archaeology|url=https://archive.org/details/oxfordcompaniont0000unse_m4i0|chapter=Sumer and Akkad|year=1996|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-507618-9}} * {{navedi knjigo|title=Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus|editor1-first=Joan|editor1-last=Aruz|editor2-first=Ronald|editor2-last=Wallenfels|publisher=Metropolitan Museum of Art|year=2003|isbn=978-1-58839-043-1|url-access=registration|url=https://archive.org/details/artoffirstcities0000unse}} * {{navedi knjigo|last= Astour|first=Michael C.|editor1-first=Cyrus Herzl|editor1-last= Gordon|editor2-first=Gary|editor2-last=Rendsburg|title=Eblaitica: Essays on the Ebla Archives and Eblaite Language|volume= 4|chapter=A Reconstruction of the History of Ebla (Part 2) |year=2002|publisher=Eisenbrauns|isbn=978-1-57506-060-6}} * {{navedi knjigo|title=Commerce and Colonization in the Ancient Near East|translator1-first=Mary|translator1-last=Turton|first1= Maria Eugenia |last1=Aubet|publisher=Cambridge University Press|year= 2013|isbn=978-0-521-51417-0}} * {{navedi knjigo|title=Rivers and Steppes: Cultural Heritage and Environment of the Syrian Jezireh: Catalogue to the Museum of Deir ez-Zor |first1=Dominik|last1=Bonatz|first2=Hartmut|last2=Kühne|first3=Asʻad|last3=Mahmoud|publisher=Damascus: Ministry of Culture, Directorate-General of Antiquities and Museums|year=1998|oclc=41317024}} * {{cite journal|last1= Bretschneider |first1= Joachim |last2= Van Vyve|first2= Anne-Sophie|last3= Leuven|first3= Greta Jans|year= 2009|title=War of the lords, The Battle of Chronology: Trying to Recognize Historical Iconography in the 3rd Millennium Glyptic Art in seals of Ishqi-Mari and from Beydar|journal=Ugarit-Forschungen|publisher=Ugarit-Verlag|volume=41|isbn= 978-3-86835-042-5}} * {{navedi knjigo|title= The Routledge Handbook of the Peoples and Places of Ancient Western Asia|url= https://archive.org/details/routledgehandboo0000bryc|first= Trevor|last= Bryce|publisher= Routledge|year= 2009|isbn= 978-1-134-15908-6}} * {{navedi knjigo|title= Ancient Syria: A Three Thousand Year History|url= https://archive.org/details/ancientsyriathre0000bryc|last= Bryce|first= Trevor|publisher= Oxford University Press|year= 2014|isbn= 978-0-19-100292-2}} * {{navedi knjigo|title=Monuments of Syria: A Guide|url=https://archive.org/details/monumentsofsyria0000burn_e7d5|first=Ross|last=Burns|publisher=I.B.Tauris|year=2009|orig-year=1992|edition=revised|isbn=978-0-85771-489-3}} * {{navedi knjigo|first=Dominique|last=Charpin|title=The Oxford Handbook of Cuneiform Culture|chapter= Patron and Client: Zimri-Lim and Asqudum the Diviner|editor1-first= Karen|editor1-last=Radner|editor2-first=Eleanor|editor2-last=Robson|isbn=978-0-19-955730-1|publisher=Oxford University Press|year= 2011}} * {{navedi knjigo|first=Dominique|last=Charpin|title=Hammurabi of Babylon|url=https://archive.org/details/hammurabiofbabyl0000char|isbn=978-1-84885-752-0|publisher=I.B.Tauris|orig-year=2003|year= 2012}} * {{navedi knjigo|title=A Companion to the Ancient Near East|editor1-first= Daniel C.|editor1-last=Snell|first1=Mark|last1=Chavalas|chapter=The Age of Empires, 3100–900 BCE|publisher=Blackwell Publishing|year=2005|isbn=978-1-4051-3739-3}} * {{navedi knjigo|title=The Recurring Dark Ages: Ecological Stress, Climate Changes, and System Transformation|first=Sing C.|last=Chew|publisher=Altamira Press|year=2007|isbn=978-0-7591-0452-5|volume=2|series=Trilogy on world ecological degradation|url-access=registration|url=https://archive.org/details/recurringdarkage0000chew}} * {{navedi splet|last=Cockburn|first=Patrick|publisher=The Independent|date=February 11, 2014|title=The Destruction of the Idols: Syria's Patrimony at Risk From Extremists|url=https://www.independent.co.uk/news/science/archaeology/news/the-destruction-of-the-idols-syria-s-patrimony-at-risk-from-extremists-9122275.html|access-date=January 6, 2017}} * {{navedi knjigo|title=The Cultic Calendars of the Ancient Near East|url=https://archive.org/details/culticcalendarso0000cohe|first=Mark E.|last=Cohen|publisher=CDL Press: The University Press of Maryland|year=1993|isbn=978-1-883053-00-0}} * {{navedi knjigo|editor1-last=van Lerberghe|editor1-first=Karel|editor2-last=Voet|editor2-first=Gabriela|last=Cooper|first=Jerrold S|title=Languages and Cultures in Contact: At the Crossroads of Civilizations in the Syro-Mesopotamian realm. Proceedings of the 42th RAI|chapter=Sumerian and Semitic Writing in Most Ancient Syro-Mesopotamia|series= Orientalia Lovaniensia Analecta|volume= 92|year=1999|publisher=Peeters Publishers & Department of Oriental Studies, Leuven|isbn=978-90-429-0719-5}} * {{navedi knjigo|editor1-last=Crawford|editor1-first= Harriet|title= The Sumerian World|year=2013|publisher=Routledge|isbn=978-1-136-21912-2}} * {{navedi knjigo|first=Stephanie|last=Dalley|title=Mari and Karana, Two Old Babylonian Cities|year=2002|orig-year=1984|edition=2|publisher=Gorgias Press|isbn=978-1-931956-02-4}} * {{navedi knjigo|last=Daniels|first=Brian I.|first2=Katryn|last2=Hanson|editor1-last=Desmarais|editor1-first=France|title=Countering Illicit Traffic in Cultural Goods: The Global Challenge of Protecting the World's Heritage|chapter=Archaeological Site Looting in Syria and Iraq: A Review of the Evidence|year=2015|publisher=The International Council of Museums|isbn=978-92-9012-415-3}} * {{navedi knjigo|title=Syria|url=https://archive.org/details/syria0000dark_d8m8|first=Diana|last=Darke|publisher=Bradt Travel Guides|edition=2|orig-year=2006|year=2010|isbn=978-1-84162-314-6}} * {{navedi knjigo|title=Cities of the Biblical World: An Introduction to the Archaeology, Geography, and History of Biblical Sites|first=LaMoine F. |last=DeVries|publisher= Wipf and Stock Publishers|year= 2006|isbn=978-1-55635-120-4}} * {{navedi knjigo|last= Dolce|first=Rita|editor1-first=Hartmut|editor1-last=Kühne|editor2-first=Rainer Maria|editor2-last=Czichon|editor3-first=Florian Janoscha|editor3-last=Kreppner|title=Proceedings of the 4th International Congress of the Archaeology of the Ancient Near East, 29 March - 3 April 2004, Freie Universität Berlin|chapter=Ebla before the Achievement of Palace G Culture: An Evaluation of the Early Syrian Archaic Period|volume= 2|year=2008|publisher=Otto Harrassowitz Verlag|isbn=978-3-447-05757-8}} * {{navedi knjigo|title=Historical Dictionary of Iraq|url=https://archive.org/details/historicaldictio00v2doug|edition=2|editor1-first=Jon|editor1-last=Woronoff|first1=Beth K.|last1=Dougherty|first2=Edmund A.|last2=Ghareeb|series=Historical Dictionaries of Asia, Oceania, and the Middle East|publisher=Scarecrow Press|year=2013|isbn=978-0-8108-7942-3}} * {{navedi knjigo |author=Jean-Marie Durand |year=1997 |title=Documents épistolaires du Palais de Mari. Tome I |publisher=Éditions du Cerf, Paris |isbn=2-204-05685-5 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Jean-Marie Durand |year=1998 |title=Documents épistolaires du Palais de Mari. Tome II |publisher=Éditions du Cerf, Paris |isbn=2-204-05961-7 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Jean-Marie Durand |year=2004 |title=Documents épistolaires du Palais de Mari, Tome III |publisher=Éditions du Cerf, Paris |isbn=2-204-06616-8 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo|title=The Lives of Sumerian Sculpture: An Archaeology of the Early Dynastic Temple|first=Jean M.|last=Evans|publisher=Cambridge University Press|year=2012|isbn=978-1-139-78942-4}} * {{navedi knjigo|title=The God Dagan in Bronze Age Syria|first= Lluís|last= Feliu|translator-first= Wilfred GE |translator-last=Watson|year= 2003|publisher= Brill|isbn=978-90-04-13158-3}} * {{navedi knjigo|series= The History of Government from the Earliest Times|title= Ancient monarchies and empires|volume= 1|first= Samuel Edward |last=Finer|year= 1997|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-820664-4}} * {{navedi knjigo|title=The Priests in the Prophets: The Portrayal of Priests, Prophets, and Other Religious Specialists in the Latter Prophets|editor1-first=Lester L.|editor1-last=Grabbe|editor2-first=Alice Ogden|editor2-last=Bellis|first1=Daniel E.|last1=Fleming|chapter=Prophets and Temple Personnel in the Mari Archives|publisher=T&T Clark International|year=2004|isbn=978-0-567-40187-8}} * {{navedi knjigo|title=The Legacy of Israel in Judah's Bible: History, Politics, and the Reinscribing of Tradition|first= Daniel E. |last=Fleming|publisher=Cambridge University Press|year=2012|isbn=978-1-139-53687-5}} * {{navedi knjigo|title=Before and After Muhammad: The First Millennium Refocused|url=https://archive.org/details/beforeaftermuamm0000fowd|first=Garth|last=Fowden|publisher=Princeton University Press|year=2014|isbn=978-1-4008-4816-4}} * {{navedi knjigo|series=The Royal Inscriptions of Mesopotamia Early Periods|volume=4|title=Old Babylonian Period (2003–1595 BC)|first= Douglas |last= Frayne|publisher= University of Toronto Press|year= 1990|isbn= 978-0-8020-5873-7}} * {{navedi knjigo|title=The World of the Aramaeans: Biblical Studies in Honour of Paul-Eugène Dion |volume=1|editor1-first=Paulette Maria Michèle|editor1-last=Daviau|editor2-first=John W.|editor2-last=Wevers|editor3-first=Michael|editor3-last=Weigl|first=Douglas|last=Frayne|chapter=In Abraham's Footsteps|publisher=Sheffield Academic Press|year=2001|isbn=978-0-567-20049-5}} * {{navedi knjigo|series=The Royal inscriptions of Mesopotamia Early Periods|volume=1|publisher=University of Toronto Press|title=Pre-Sargonic Period: Early Periods (2700–2350 BC)|first=Douglas|last=Frayne|year=2008|isbn=978-1-4426-9047-9}} * {{navedi knjigo|chapter=The Cities of Babylonia|series=The Cambridge Ancient History (Second Revised Series)|title=Part 2: Early History of the Middle East|first=Cyril John|last=Gadd|editor1-first=Iorwerth Eiddon Stephen|editor1-last=Edwards|editor2-first=Cyril John|editor2-last=Gadd|editor3-first=Nicholas Geoffrey Lemprière|editor3-last=Hammond|volume=1|year=1971|edition=3|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-07791-0|url=https://archive.org/details/cambridgeancient1971edwa}} * {{navedi knjigo|first=Charles|last=Gates|title=Ancient Cities: The Archaeology of Urban Life in the Ancient Near East and Egypt, Greece and Rome|url=https://archive.org/details/ancientcitiesarc0000gate|year=2003|publisher=Routledge|isbn=978-1-134-67662-0}} * {{navedi knjigo|title=The Priests in the Prophets: The Portrayal of Priests, Prophets, and Other Religious Specialists in the Latter Prophets|editor1-first=Lester L.|editor1-last=Grabbe|editor2-first=Alice Ogden|editor2-last=Bellis|first1=Lester L.|last1=Grabbe|chapter=Introduction and Overview|publisher=T&T Clark International|year=2004|isbn=978-0-567-40187-8}} * {{navedi knjigo|title=Assyrian Royal Inscriptions: From the Beginning to Ashur-Resha-Ishi I |volume=1|first=Albert Kirk|last=Grayson|publisher=Otto Harrassowitz Verlag|year=1972|series=Records of the Ancient Near East|issn=0340-8450|isbn=978-3-447-01382-6}} * {{navedi knjigo|first= Alberto Ravinell Whitney|last= Green|title=The Storm-god in the Ancient Near East|year=2003|publisher=Eisenbrauns|series=Biblical and Judaic studies from the University of California, San Diego|volume= 8|isbn=978-1-57506-069-9}} * {{navedi knjigo|title=Who Were the Amorites?|first= Alfred|last=Haldar|publisher=Brill|year=1971|volume=1|series=Monographs on the ancient Near East|oclc= 2656977}} * {{navedi knjigo|last= Hamblin|first=William J.|title= Warfare in the Ancient Near East to 1600 BC|year=2006|publisher=Routledge|isbn=978-1-134-52062-6}} * {{navedi knjigo|title=Gender and Aging in Mesopotamia: The Gilgamesh Epic and Other Ancient Literature|first=Rivkah|last=Harris|publisher=University of Oklahoma Press|orig-year=2000|year=2003|isbn=978-0-8061-3539-7}} * {{navedi knjigo|title=Sargonic Akkadian: A Historical and Comparative Study of the Syllabic Texts|first=Rebecca|last=Hasselbach|publisher=Otto Harrassowitz Verlag|year=2005|isbn=978-3-447-05172-9}} * {{navedi knjigo|title=Letters to the King of Mari: A New Translation, with Historical Introduction, Notes, and Commentary|first= Wolfgang |last=Heimpel|publisher=Eisenbrauns|year=2003|volume=12|series=Mesopotamian civilizations|issn=1059-7867|isbn=978-1-57506-080-4}} * {{navedi knjigo|title=Bibliographie de Mari: Archéologie et Textes (1933–1988)|first1=Jean Georges|last1=Heintz|first2=Daniel|last2=Bodi|first3=Lison|last3=Millot|publisher=Otto Harrassowitz Verlag|year=1990|language=fr|isbn=978-3-447-03009-0|series=Travaux du Groupe de Recherches et d'Études Sémitiques Anciennes (G.R.E.S.A.), Université des Sciences Humaines de Strasbourg|volume=3}} * {{navedi knjigo|title=The Sumerians: Their History, Culture, and Character|first=Samuel Noah |last=Kramer|publisher=University of Chicago Press|orig-year=1963|year=2010|isbn=978-0-226-45232-6}} * {{navedi knjigo|chapter=Northern Mesopotamia and Syria|series= The Cambridge Ancient History (Second Revised Series)|title= Part 1: The Middle East and the Aegean Region, c.1800–1380 BC|first=Jean Robert|last=Kupper|editor1-first=Iorwerth Eiddon Stephen|editor1-last=Edwards|editor2-first= Cyril John |editor2-last=Gadd|editor3-first=Nicholas Geoffrey Lemprière|editor3-last=Hammond|editor4-first=Edmond|editor4-last=Sollberger|volume=2|year=1973|edition=3|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-139-05426-3}} * {{navedi knjigo|first= Mogens Trolle|last= Larsen|title= Beyond Babylon: Art, Trade, and Diplomacy in the Second Millennium B.C.|chapter= The Middle Bronze Age|editor1-first= Joan|editor1-last= Aruz|editor2-first= Kim|editor2-last= Benzel|editor3-first= Jean M.|editor3-last= Evans|publisher= Metropolitan Museum of Art|year= 2008|isbn= 978-1-58839-295-4|url-access= registration|url= https://archive.org/details/beyondbabylonart0000unse}} * {{navedi knjigo|title=Piety and Politics: The Dynamics of Royal Authority in Homeric Greece, Biblical Israel, and Old Babylonian Mesopotamia|url=https://archive.org/details/pietypoliticsdyn0000laun_j5l3|first=Dale|last=Launderville|publisher=William B. Eerdmans Publishing|year=2003|isbn=978-0-8028-3994-7}} *{{navedi knjigo|title=Who's Who in the Ancient Near East|url=https://archive.org/details/whoswhoinancient0000leic_v7s4|first1=Gwendolyn|last1=Leick|publisher=Routledge|year=2002|isbn=978-1-134-78796-8}} * {{navedi knjigo|title= The Ancient Near East: History, Society and Economy|url= https://archive.org/details/ancientneareasth0000live|first= Mario|last= Liverani|publisher= Routledge|year= 2013|isbn= 978-1-134-75084-9}} * {{navedi knjigo|title=The Emergence of Civilisation: From Hunting and Gathering to Agriculture, Cities and the State of the Near East|first1=Charles Keith|last1=Maisels|publisher=Routledge|orig-year=1990|year=2005|isbn=978-1-134-86328-0}} * {{navedi knjigo|title=Prophecy: Essays presented to Georg Fohrer on his Sixty-Fifth Birthday|volume=CL|first=Abraham|last=Malamat|chapter=A Mari Prophecy and Nathan's Dynastic Oracle|editor-first=John Adney|editor-last=Emerton|publisher=Walter de Gruyter|year=1980|series=Beihefte zur Zeitschrift für die Alttestamentliche Wissenschaft|isbn=978-3-11-083741-4}} * {{navedi knjigo|title=Mari and the Bible|first=Abraham|last=Malamat|publisher=Brill|series=Studies in the History and Culture of the Ancient Near East|volume=12|year=1998|issn=0169-9024|isbn=978-90-04-10863-9}} * {{navedi knjigo|last=Margueron|first=Jean-Claude|editor1-last=Young|editor1-first=Gordon Douglas|title=Mari in Retrospect: Fifty Years of Mari and Mari Studies|url=https://archive.org/details/mariinretrospect0000unse|chapter=The 1979–1982 Excavations at Mari: New Perspectives and Results|year=1992|publisher=Eisenbrauns|isbn=978-0-931464-28-7}} * {{navedi knjigo|title=Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus|editor1-first=Joan|editor1-last=Aruz|editor2-first=Ronald|editor2-last=Wallenfels|first1=Jean-Claude|last1=Margueron|chapter=Mari and the Syro-Mesopotamian World|publisher=Metropolitan Museum of Art|year=2003|isbn=978-1-58839-043-1|url-access=registration|url=https://archive.org/details/artoffirstcities0000unse}} * {{navedi knjigo|translator-last=Crawford|translator-first= Harriet|editor1-last=Crawford|editor1-first= Harriet|last=Margueron|first=Jean-Claude|title= The Sumerian World|chapter=The Kingdom of Mari|year=2013|publisher=Routledge|isbn=978-1-136-21912-2}} * {{navedi knjigo|title=Old Testament Parallels: Laws and Stories from the Ancient Near East|url=https://archive.org/details/oldtestamentpara0000matt_a7u5|edition=3|first1=Victor Harold|last1=Matthews|first2=Don C.|last2=Benjamin|publisher=Paulist Press|orig-year=1994|year=2006|isbn=978-0-8091-4435-8}} * {{navedi knjigo|title=Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus|editor1-first=Joan|editor1-last=Aruz|editor2-first=Ronald|editor2-last=Wallenfels|first1=Paolo|last1=Matthiae|chapter=Ebla and the Early Urbanization of Syria|publisher=Metropolitan Museum of Art|year=2003|isbn=978-1-58839-043-1|url-access=registration|url=https://archive.org/details/artoffirstcities0000unse}} * {{navedi splet|last=McLerran|first=Dan|publisher=Popular Archaeology Magazine|date=September 13, 2011|title=Ancient Mesopotamian City in Need of Rescue|url=http://popular-archaeology.com/issue/september-2011/article/ancient-mesopotamian-city-in-need-of-rescue|access-date=January 6, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20161105212155/http://popular-archaeology.com/issue/september-2011/article/ancient-mesopotamian-city-in-need-of-rescue|archive-date=November 5, 2016|url-status=dead}} * {{navedi knjigo|editor1-last=Crawford|editor1-first= Harriet|last=McMahon|first=Augusta|title= The Sumerian World|chapter=North Mesopotamia in the Third Millennium BC|year=2013|publisher=Routledge|isbn=978-1-136-21912-2}} * {{navedi knjigo|title=Akkad: the First World Empire: Structure, Ideology, Traditions|editor1-first=Mario|editor1-last=Liverani|first=Piotr|last=Michalowski|chapter=Memory and Deed: The Historiography of the Political Expansion of the Akkad State|volume=5|series=History of the Ancient Near East Studies|publisher=Padua: S.a.r.g.o.n. Editrice Libreria|year=1993|oclc=32011634}} * {{navedi knjigo|chapter=Amorites|title=Eerdmans Dictionary of the Bible|url=https://archive.org/details/eerdmansdictiona0000unse_w9v5|first=Piotr|last=Michalowski|editor1-first=David Noel |editor1-last=Freedman|editor2-first=Allen C. |editor2-last=Myers|year=2000|publisher=Eerdmans Publishing|isbn=978-90-5356-503-2}} * {{navedi knjigo|title=Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus|editor1-first=Joan|editor1-last=Aruz|editor2-first=Ronald|editor2-last=Wallenfels|first1=Piotr|last1=Michalowski|chapter=The Earliest Scholastic Tradition|publisher=Metropolitan Museum of Art|year=2003|isbn=978-1-58839-043-1|url-access=registration|url=https://archive.org/details/artoffirstcities0000unse}} * {{cite journal|last= Nadali|first= Davide|year= 2007|title=Monuments of War, War of Monuments: Some Considerations on Commemorating War in the Third Millennium BC|journal=Orientalia|publisher= Pontificium Institutum Biblicum|volume=76|issue= 4|oclc= 557711946}} * {{navedi knjigo|title=Daily Life in Ancient Mesopotamia|first=Karen Rhea|last=Nemet-Nejat|publisher=Greenwood Press|year=1998|isbn=978-0-313-29497-6|issn=1080-4749|series=Daily Life Through History|url=https://archive.org/details/dailylifeinancie00neme}} * {{navedi knjigo|title=Prophets and Prophecy in the Ancient Near East|first1=Martti|last1=Nissinen|first2=Choon Leong|last2=Seow|first3=Robert Kriech |last3=Ritner|series=Writings from the Ancient World|editor-first=Peter|editor-last=Machinist|publisher=Society of Biblical Literature. Atlanta|volume=12|year=2003|isbn=978-1-58983-027-1}} * {{navedi knjigo|first1=Cynthia|last1=Ochterbeek|chapter=Dan|title=Middle East and Africa: International Dictionary of Historic Places|volume=4|publisher=Routledge|editor1-first=Kathryn Ann|editor1-last=Berney|editor2-first=Trudy |editor2-last= Ring|editor3-first=Noelle|editor3-last=Watson|editor4-first=Christopher|editor4-last=Hudson|editor5-first=Sharon|editor5-last=La Boda|isbn=978-1-134-25993-9|year= 1996}} * {{navedi knjigo|first= Ulf|last= Oldenburg|title=The Conflict between El and Ba'al in Canaanite Religion|year=1969|publisher=Brill|series=Dissertationes ad Historiam Religionum Pertinentes|volume= 3|oclc=63449|issn=0419-4233}} *{{navedi knjigo|title= Textos Para Una Historia Política de Siria-Palestina I|first=Juan|last=Oliva|publisher= Ediciones Akal|year=2008|isbn= 978-84-460-1949-7|language=es}} * {{navedi knjigo|last1= Otto|first1=Adelheid|first2=Maria Giovanna|last2=Biga|editor1-first=Paolo|editor1-last=Matthiae|editor2-first=Frances|editor2-last=Pinnock|editor3-first=Lorenzo |editor3-last=Nigro|editor4-first=Nicolò |editor4-last=Marchetti|editor5-first=Licia|editor5-last=Romano|title=Proceedings of the 6th International Congress of the Archaeology of the Ancient Near East: Near Eastern archaeology in the past, present and future: heritage and identity, ethnoarchaeological and interdisciplinary approach, results and perspectives; visual expression and craft production in the definition of social relations and status|chapter=Thoughts About the Identification of Tall Bazi with Armi of the Ebla Texts|volume= 1|year=2010|publisher=Otto Harrassowitz Verlag|isbn=978-3-447-06175-9}} * {{cite journal|last1=Pardee|first1= Dennis|first2=Jonathan T.|last2=Glass|year= 1984|title=Literary Sources for the History of Palestine and Syria: The Mari Archives|journal=The Biblical Archaeologist|publisher=The American Schools of Oriental Research|volume=47|issue=2|issn= 2325-534X}} * {{navedi knjigo|title= The archives of Ebla: an empire inscribed in clay|first= Giovanni|last= Pettinato|publisher= Doubleday|year= 1981|isbn= 978-0-385-13152-0|url= https://archive.org/details/archivesofeblaan00pett}} * {{navedi knjigo|chapter= Before Israel: Syria-Palestine in the Bronze Age|title=The Oxford History of the Biblical World|editor-first=Michael David|editor-last=Coogan|first1=Wayne T.|last1=Pitard|publisher=Oxford University Press|orig-year= 1998|edition=revised|year= 2001|isbn=978-0-19-513937-2}} * {{navedi knjigo|title= Brotherhood of Kings: How International Relations Shaped the Ancient Near East|first=Amanda H.|last=Podany|year= 2010|isbn=978-0-19-979875-9|publisher= Oxford University Press}} * {{navedi knjigo|title=Mobile Pastoralism and the Formation of Near Eastern Civilizations: Weaving Together Society|first=Anne|last=Porter|publisher= Cambridge University Press|year= 2012|isbn=978-0-521-76443-8}} * {{navedi knjigo|title=Climates, Landscapes, and Civilizations|editor1-first= Liviu|editor1-last=Giosan|editor2-first=Dorian Q.|editor2-last=Fuller|editor3-first=Kathleen|editor3-last=Nicoll|editor4-first=Rowan K.|editor4-last=Flad|editor5-first=Peter D.|editor5-last=Clift|first1=Simone|last1=Riehl|first2=Konstantin|last2=Pustovoytov|first3=Aron|last3=Dornauer|first4=Walther|last4=Sallaberger|chapter=Mid-to-Late Holocene Agricultural System Transformations in the Northern Fertile Crescent: A Review of the Archaeobotanical, Geoarchaeological, and Philological Evidence|publisher= American Geophysical Union|year=2013|isbn= 978-0-87590-488-7|issn=0065-8448|volume=IICC|series=Geophysical Monograph Series}} * {{navedi knjigo|title=Ancient Iraq|first=Georges|last=Roux|edition=3|orig-year=1964|year=1992|publisher=Penguin Putnam|isbn=978-0-14-012523-8|url-access=registration|url=https://archive.org/details/ancientiraq00roux}}* {{navedi knjigo|title=Ancient Iraq|first=Georges|last=Roux|edition=3|orig-year=1964|year=1992|publisher=Penguin Putnam|isbn=978-0-14-012523-8|url-access=registration|url=https://archive.org/details/ancientiraq00roux}} * Sasson, Jack M. ''Treatment of Criminals at Mari: A Survey''. Journal of the Economic and Social History of the Orient, vol. 20, no. 1, Special Issue on The Treatment of Criminals in the Ancient Near East, str.&nbsp;90–113, 1977 * {{navedi knjigo |author=Daniel Fleming |year=2004 |title=Democracy's Ancient Ancestors: Mari and Early Collective Governance |url=https://archive.org/details/democracysancien0000flem |publisher=Cambridge ; New York : Cambridge University Press |isbn=0-521-82885-6 |cobiss=23576157 |pages= }} * {{navedi knjigo|last= Shaw|first= Ian|editor1-last=Shaw|editor1-first= Ian|editor2-last=Jameson|editor2-first=Robert|title=A Dictionary of Archaeology|chapter= Mari|year=1999|publisher=John Wiley & Sons|isbn=978-0-470-75196-1}} * {{navedi knjigo|title=The Pre-Islamic Middle East|url=https://archive.org/details/preislamicmiddle0000sick|first=Martin|last=Sicker|publisher=Praeger|year=2000|isbn=978-0-275-96890-8}} * {{navedi splet|last=Simons|first=Marlise|work=The New York Times|date=December 31, 2016|title=Damaged by War, Syria's Cultural Sites Rise Anew in France|url=https://www.nytimes.com/2016/12/31/world/europe/destroyed-by-isis-syrias-cultural-sites-rise-again-in-france.html|access-date=January 6, 2017}} * {{navedi knjigo|chapter=The God Athtar in the Ancient Near East and His Place in KTU 1.6 I|title=Solving Riddles and Untying Knots: Biblical, Epigraphic, and Semitic Studies in Honor of Jonas C. Greenfield|url=https://archive.org/details/solvingriddlesun0000unse|first=Mark S.|last=Smith|editor1-first=Ziony|editor1-last=Zevit|editor2-first=Seymour|editor2-last=Gitin|editor3-first=Michael|editor3-last=Sokoloff|year=1995|publisher=Eisenbrauns|isbn=978-0-931464-93-5}} * {{navedi knjigo|last= Stieglitz|first=Robert R.|editor1-first=Cyrus Herzl|editor1-last= Gordon|editor2-first=Gary|editor2-last=Rendsburg|title=Eblaitica: Essays on the Ebla Archives and Eblaite Language|volume= 4|chapter=The Deified Kings of Ebla |year=2002| publisher=Eisenbrauns| isbn=978-1-57506-060-6}} * {{navedi knjigo|title=5000 Years of the Art of Mesopotamia|first=Eva|last=Strommenger|translator-first=Christina|translator-last=Haglund|publisher=Harry N. Abrams|orig-year=1962|year=1964|oclc=505796}} * {{navedi knjigo|title=The Politics of Dead Kings: Dynastic Ancestors in the Book of Kings and Ancient Israel|journal= Forschungen zum Alten Testament|volume= 48|first1= Matthew J.|last1=Suriano|publisher=Mohr Siebeck|year= 2010|issn=1611-4914|isbn=978-3-16-150473-0}} * {{navedi knjigo|first= Beatrice|last= Teissier|title=Egyptian Iconography on Syro-Palestinian Cylinder Seals of the Middle Bronze Age|orig-year=1995|year=1996|publisher=University Press Fribourg Switzerland|series=Orbis Biblicus et Orientalis- Series Archaeologica|volume= 11|isbn=978-3-525-53892-0|issn=1422-4399}} * {{navedi knjigo|title=Women, Crime and Punishment in Ancient Law and Society: The Ancient Near East|volume=1|first=Elisabeth Meier |last=Tetlow|publisher=Continuum|year=2004|isbn=978-0-8264-1628-5}} * {{navedi knjigo|title=Ahab Agonistes: The Rise and Fall of the Omri Dynasty|url=https://archive.org/details/ahabagonistesris0000unse|editor1-first=Lester L.|editor1-last=Grabbe|first1=Thomas L.|last1=Thompson|chapter=A Testimony of the Good King: Reading the Mesha Stela|publisher=T&T Clark International|year=2007|isbn=978-0-567-04540-9}} * {{navedi splet|editor1-first=Steve|editor1-last=Tinney|editor2-first=Jamie|editor2-last=Novotny|editor3-first=Eleanor|editor3-last=Robson|editor4-first=Niek|editor4-last=Veldhuis|website=Oracc (Open Richly Annotated Cuneiform Corpus)|url=http://oracc.iaas.upenn.edu/epsd2/cbd/sux/o0046275.html|publisher=Oracc Steering Committee|title=Mari [1] (SN)|year=2020|accessdate=2021-01-09|archive-date=2020-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20201201153414/http://oracc.iaas.upenn.edu/epsd2/cbd/sux/o0046275.html|url-status=dead}} * {{navedi knjigo|last= Van De Mieroop|first=Marc|editor-last=Ehrenberg|editor-first= Erica|title=Leaving No Stones Unturned: Essays on the Ancient Near East and Egypt in Honor of Donald P. Hansen|chapter= Foreign Contacts and the Rise of an Elite in Early Dynastic Babylonia|year=2002|publisher=Eisenbrauns|isbn=978-1-57506-055-2}} * {{navedi knjigo|last= Van De Mieroop|first=Marc|title=King Hammurabi of Babylon: A Biography|year=2007|orig-year=2005|publisher=Blackwell Publishing|isbn=978-0-470-69534-0|series=Blackwell Ancient Lives|volume=19}} * {{navedi knjigo|title=A History of the Ancient Near East ca. 3000 - 323 BC|first=Marc|last=Van De Mieroop|publisher=Wiley-Blackwell|edition=2|volume=6|series=Blackwell History of the Ancient World|orig-year=2003|year=2011|isbn=978-1-4443-2709-0}} * {{navedi knjigo|title=The Chronology of Ancient Western Asia and Egypt|first=Petrus|last=Van Der Meer|edition=2|publisher=Brill|series=Documenta et Monumenta Orientis Antiqui|volume=2|orig-year=1947|year=1955|oclc=4727997}} * {{navedi knjigo|first= Karel|last= Van Der Toorn|title=Family Religion in Babylonia, Ugarit and Israel: Continuity and Changes in the Forms of Religious Life|year=1996|publisher=Brill|series=Studies in the History of the Ancient Near East|volume= 7|isbn=978-90-04-10410-5|issn=0169-9024}} * {{navedi knjigo|title=Water Engineering in Ancient Civilizations: 5,000 Years of History|first= Pierre-Louis|last=Viollet|translator-first=Forrest M.|translator-last=Holly|publisher=CRC Press|orig-year=2005|year=2007|volume=7|series=IAHR Monographs|isbn=978-90-78046-05-9}} * {{navedi knjigo|title=Ancient Israelite Literature in Its Cultural Context: A Survey of Parallels Between Biblical and Ancient Near Eastern Texts|first=John H.|last=Walton|publisher=Zondervan Publishing House|orig-year=1989|year=1990|isbn=978-0-310-36591-4}} * {{navedi knjigo|title=Challenging Climate Change: Competition and Cooperation Among Pastoralists and Agriculturalists in Northern Mesopotamia (c. 3000–1600 BC)|first1=Arne|last1=Wossink|publisher=Sidestone Press|year=2009|isbn=978-90-8890-031-0}} * {{navedi knjigo|editor1-last=van Lerberghe|editor1-first=Karel|editor2-last=Voet|editor2-first=Gabriela|last=Cooper|first=Jerrold S|title=Languages and Cultures in Contact: At the Crossroads of Civilizations in the Syro-Mesopotamian realm. Proceedings of the 42th RAI|chapter=Sumerian and Semitic Writing in Most Ancient Syro-Mesopotamia|series= Orientalia Lovaniensia Analecta|volume= 92|year=1999|publisher=Peeters Publishers & Department of Oriental Studies, Leuven|isbn=978-90-429-0719-5}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Mari|Mari}} *[http://cdli.ucla.edu/search/result.pt?result_format=list&size=7100&-op_provenience=ct&provenience=mari On-line digital images of Mari Tablets at CDLI] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120306013111/http://cdli.ucla.edu/search/result.pt?result_format=list&size=7100&-op_provenience=ct&provenience=mari |date=2012-03-06 }} *[http://whc.unesco.org/en/tentativelists/1294/ Mari (Tell Hariri)] Suggestion to have Mari (Tell Hariri) recognized as a UNESCO world heritage site, in 1999 {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Sumerska mesta]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Siriji‎]] 67e10vm19u8yc7h3380zmqscfn0cja1 6682675 6682674 2026-05-29T15:50:16Z Pinky sl 2932 pp ref 6682675 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Starodavno najdišče |name = Mari |native_name = تل حريري {{ikona ar}} |alternate_name = Tell Hariri | image = [[Slika:MariZiggurat.jpg|280px]] | imagealttext = | caption = Ostanki Marija |map_type = Sirija |map_size = 280px |relief = yes |map_alt = Mari leži na vzhodu Sirije, blizu meje z Irakom. |latd = 34 |latm = 32 |lats = 58 |latNS = N |longd = 40 |longm = 53 |longs = 24 |longEW = E |coordinates_display = title |location = Abu Kamal, governorat Deir ez-Zor, <br>{{SYR}} |region = [[Mezopotamija|Gornja Mezopotamija]] |type = Naselje |part_of = |length = 1000 m |width = 600 m |area = 60 ha |height = |builder = |material = |built = okoli 5. tisočletja pr. n. št. |abandoned = 1759 pr. n. št. |epochs = [[bronasta doba]] |cultures = vzhodnosemitska (kiška civilizacija), [[Amoriti|amoritska]] |dependency_of = |occupants = |event = |excavations = 1933–1939<br>1951–1975<br>1979–danes |archaeologists = André Parrot |condition = ruševine |ownership = Javno |public_access = Da |website = |notes = }} '''Mari''' ([[klinopis]]no 𒈠𒌷𒆠, ma-ri<sup>ki</sup>), sedanji Tell Hariri ([[Arabščina|arabsko]] تل حريري‎), je bila starodavna [[Semiti|semitska]] mestna država v sedanji [[Sirija|Siriji]]. Ostanki mesta in ''[[tell|tella]]'' so na zahodnem bregu [[Evfrat]]a 11 kilometrov severozahodno od Abu Kamala in približno 120 kilometrov jugovzhodno od Deir ez-Zorja. Mari je kot trgovsko središče in hegemonska država cvetel od okoli leta 2900 do 1759 pr. n. št.{{refn|group=op|Če ni omenjeno drugače, so vsi datumi v članku ocenjeni po [[Srednja kronologija|srednji kronologiji]].}} Mesto je bilo zgrajeno načrtno sredi trgovskih poti ob Evfratu. Bilo je posrednik med [[Sumerija|Sumerijo]] na jugu in [[ebla]]itskim kraljestvom ter [[Levant]]om na zahodu. Mari je bil sredi 26. stoletja pr. n. št. zapuščen in kmalu spet obnovljen ter pred letom 2500 pr. n. št. postal glavno mesto hegemonske vzhodnosemitske države. Zapletel se je v dolgo vojno s svojim tekmecem [[Ebla|Eblo]]. Znan je bil po močni naklonjenosti sumerski kulturi. V 23. stoletju pr. n. št. so Mari uničili [[Akadsko kraljestvo|Akadci]], ki so dovolili obnovo mesta in imenovali vojaškega guvernerja z naslovom ''[[šakkanakku]]'' (vojaški guverner). Guvernerji so se po razpadu Akadskega cesarstva osamosvojili in iz mesta naredili regionalno središče doline srednjega Evfrata. Šakkanakkuji so v Mariju vladali do druge polovice 19. stoletja pr. n. št., ko je dinastija iz neznanih razlogov propadla. Kmalu po njihovem propadu je Mari postal prestolnica [[Amoriti|amoritske]] dinastije Lim. Amoritski Mari je bil kratkoživ, ker ga je okoli leta 1761 pr. n. št. okupirala [[Babilonija]]. Kot majhno mesto je preživel oblast Babiloncev in [[Asirija|Asircev]], v helenističnem obdobju pa je bil zapuščen in pozabljen. Marijci so častili semitska in sumerska božanstva. V predamoritskem obdobju je bilo čutiti močan sumerski kulturni vpliv. Mari ni bil mesto sumerskih priseljencev, ampak mesto sumersko govorečih prebivalcev, ki so govorili narečje, podobno [[Eblaitščina|eblaitščini]]. Amoriti so bili Zahodni Semiti, ki so se začeli tja naseljevati pred 21. stoletjem pr. n. št. Do prihoda dinastije Lim okoli 1830 pr. n. št. so postali dominantna populacija v [[Rodovitni polmesec|Rodovitnem polmesecu]]. Odkritje Marija leta 1933 je dalo pomemben vpogled v geopolitični zemljevid starodavne Mezopotamije in Sirije, ker se je v mestu našlo več kot 25.000 tablic s pomembnimi podatki o upravljanju države v 2. tisočletju pr. n. št. in diplomatskih stikih med političnimi entitetami v regiji. Podatki so razkrili obširne trgovske mreže, ki so v 18. stoletju pr. n. št. segale do [[Afganistan]]a v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] in [[Kreta|Krete]] v vzhodnem [[Sredozemlje|Sredozemlju]]. ==Ime== [[Slika:Mari-ki in cuneiform on the statue of Iddi-Ilum.jpg|thumb|levo|150px|"Država Mari" ([[klinopis]]no: <small>{{cuneiform|𒈠𒌷𒆠}}</small>, ''Mari-ki''), napis na [[Idi-ilum]]ovem kipu (okoli 2090 pr. n. št.)]] Ime Mari, v klinopisu zapisano kot 𒈠𒌷𒆠 (ma-riki),{{sfn|Tinney|Novotny|Robson|Veldhuis|2020}} izhaja iz imena boga Mera, starodavnega severnomezopotamskega in sirskega boga neurja in zavetnika mesta.<ref>{{cite book | author = Paul-Alain Beaulieu | date = 20 November 2017 | title = A History of Babylon, 2200 BC - AD 75 | publisher = John Wiley & Sons | page = 106 | isbn = 978-1-119-45907-1 | oclc = 1010542283 | url = https://books.google.com/books?id=VcQ_DwAAQBAJ&pg=P106}}</ref> Obe imeni sta se sprva pisali enako.{{sfn|Oldenburg|1969|p=[https://books.google.com/books?id=hM8UAAAAIAAJ&pg=PA60 60]}} ==Zgodovina== ===Prvo kraljestvo=== {{Infopolje Bivša država |native_name = Mari |conventional_long_name = Prvo Marijsko kraljestvo |common_name = Mari |era = [[bronasta doba]] |status = |government_type = [[monarhija]] |year_start = okoli 2900 pr. n. št. |year_end = okoli 2500 pr. n. št. |continent = Azija |event_start = |event_end = |p1 = |flag_p1 = |p2 = |p3 = |s1 = |image_s1 = |image_flag = |flag_type = |coa_size = |image = |alt = |caption = |image_map = Mari landmarks.png |image_map_caption = Zemljevid mesta |capital = <nowiki>Mari</nowiki> |common_languages = marijsko nrarečje [[eblaitščina|eblaitščine]] |religion = mezopotamsko mnogoboštvo |currency = |Currency = |title_leader= | leader1= | year_leader1= |today = }} Za Mari se domneva, da se ni razvil iz majhnega naselja,{{sfn|Viollet|2007|p=[https://books.google.com/books?id=eZsAAAAAQBAJ&pg=PA36 36]}} temveč je bil v zgodnjem dinastičnem obdobju okoli 2900 pr. n. št. zavestno zgrajen kot novo mesto, ki naj bi nadziralo vodne poti po Evfratu, ki so povezovale Lavant s Sumerijo na jugu.{{sfn|Viollet|2007|p=[https://books.google.com/books?id=eZsAAAAAQBAJ&pg=PA36 36]}}{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}} Mesto je bilo zgrajeno 1 do 2 km zahodno od Evfrata, da bi bilo zavarovano pred poplavami.{{sfn|Viollet|2007|p=[https://books.google.com/books?id=eZsAAAAAQBAJ&pg=PA36 36]}} Z reko je bilo povezano s 7 do 10 km dolgim umetnim kanalom, ki je služil za transport blaga, vendar je zdaj njegovemu toku težko slediti.{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA520 520]}} Izkopavanje mesta je težavno, ker je zakopano globoko pod kasnejšimi bivalnimi plastmi.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}} Do zdaj sta bila odkrita obrambni sistem pred poplavami{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}} in 6,7 m debel krožni nasip za zaščito mesta pred sovražniki.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}} Na površini, dolgi okoli 300 m in zavarovani s posebnim 8 do 10 m visokim obzidjem, okrepljenim z obrambnimi stolpi, so bili vrtovi in obrtniške četrti.{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA520 520]}} Med druge najdbe spadajo ena od mestnih vrat, ulica, ki se začne v središču mesta in konča pri vratih, in stanovanjske hiše.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}} Mari je imel osrednjo gomilo (''[[tell]]''),{{sfn|Akkermans|Schwartz|2003|p=[https://books.google.com/books?id=_4oqvpAHDEoC&pg=PA286 286]}} na kateri niso odkrili nobenega templja ali palače.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}} V mestu samem je bila izkopana velika palača dolga 32 m in široka 25 m, ki je bila, kot kaže, upravna zgradba. Imela je kamnite temelje in prostore, dolge 12 in široke 6 metrov.{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA522 522]}} Mesto je bilo iz neznanega vzroka zapuščeno v zgodnjem dinastičnem obdobju okoli leta 2550 pr. n. št.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}} ===Drugo kraljestvo=== {{Infopolje Bivša država |native_name = Mari |conventional_long_name = Drugo Marijsko kraljestvo |common_name = Mari |era = [[bronasta doba]] |status = |government_type = monarhija |year_start = okoli 2500 pr. n. št. |year_end = okoli 2290 pr. n. št. |event_start = |event_end = |p1 = |flag_p1 = |p2 = |p3 = |s1 = Akadsko kraljestvo |image_s1 = |image_flag = |flag_type = |coa_size = |image = |alt = |caption = |continent = Azija |image_map = Second Mariote kingdom.png |image_map_caption = Drugo Marijsko kraljestvo med vladanjem Iblul-Ila |capital = <nowiki>Mari</nowiki> |common_languages = marijsko narečje [[Eblaitščina|eblaitščine]] |religion = mezopotamsko mnogoboštvo |currency = |Currency = |title_leader= | leader1= | year_leader1= |today = }} Nekje na začetku zgodnjega dinastičnega obdobja III (pred letom 2500 pr. n. št.){{sfn|Akkermans|Schwartz|2003|p=[https://books.google.com/books?id=_4oqvpAHDEoC&pg=PA267 267]}} je bil Mari ponovno naseljen in obnovljen.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}}{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA117 117]}} Novo mesto je imelo veliko značilnosti starega mesta, vključno z notranjim obzidjem in mestnimi vrati.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}}{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA523 523]}} Obdržalo je tudi zunanji okop s premerom 1,9 km. Na njem je bilo dva metra široko obzidje{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA523 523]}} za zaščito lokostrelcev.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}} [[Slika:Ebish-Il Louvre AO17551.jpg|thumb|upright|left|Kip Ebih-Ila, upravitelja Marija (25. stoletje pr. n. št.]] Mesto samo je bilo popolnoma preurejeno{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}} po skrbno pripravljenih načrtih. Najprej so bile zgrajene ulice iz dvignjenega središča mesta do mestnih vrat, ki so zagotavljale odtekanje meteorne vode.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}} V središču mesta je bila kraljeva palača, zgrajena tako, da je služila tudi kot [[tempelj]].{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}} Pod palačo so bile odkrite štiri arheološke plasti (od najmlajše P0 do najstarejše P3). Spodnji dve plasti sta iz akadskega obdobja.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA137 137]}} Izkopani sta gornji dve plasti,{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA137 137]}} v katerih so odkrili tempelj, imenovan ''Enceinte Sacrée'' (Sveto mesto).{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA137 137]}} Bil je največji v mestu, komu je bil posvečen, pa ni znano.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA137 137]}}{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA527 527]}} Izkopana je bila tudi stebriščna prestolna dvorana in dvorana s tremi dvojnimi vrstami lesenih stebrov, ki je vodila v tempelj.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA137 137]}} V mestu je bilo odkritih še šest drugih templjev, vključno s templjem ''Massif Rouge'', posvečen neznanemu božanstvu, in templji bogov Nini-Zaze, [[Ištarat]],{{sfn|Aruz|Wallenfels|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA531 531]}} [[Ištar]], [[Ninhursaga|Ninhursage]] in [[Utu|Šamaša]].{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA527 527]}} Vsi templji, razen Ištarinega, so stali v središču mesta. Na prostoru med ''Enceinte Sacrée'' in ''Massif Rouge'' je bilo verjetno upravno središče [[veliki svečenik|velikega svečenika]].{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA527 527]}} Zdi se, da je bilo Drugo kraljestvo močna in politično uspešna država.{{sfn|Akkermans|Schwartz|2003|p=[https://books.google.com/books?id=_4oqvpAHDEoC&pg=PA267 267]}} Kralji so se naslavljali z ''[[Lugal|lugal]]''.{{sfn|Nadali|2007|p=[https://www.academia.edu/619545/Davide_Nadali_2007_Monuments_of_war_war_of_monuments_Some_considerations_on_commemorating_war_in_the_Third_Millennium_BC 354]}} Za mnoge obstajajo pisni dokazi, med katerimi je najpomembnejše pismo lugala Enna-Dagana Irkab-Damu iz [[Ebla|Eble]],{{#tag:ref| Irkab-Damu v pismu ni izrecno omenjen, skoraj zagotovo pa je bil njegov prejemnik.{{sfn|Podany|2010|p=[https://books.google.com/books?id=_ez3ih5JgzUC&pg=PA26 26]}}|group=op}} napisano okoli leta 2350 pr. n. št.{{#tag:ref|V starih zapisih se Enna-Dagan omenja kot general Eble. Po razvozlanju Tablic iz Eble se je izkazalo, da je bil iz Marija in med vladanjem svojih marijskih prdhodnikov prejemal darila iz Eble.{{sfn|Frayne|2008|p=[https://books.google.com/books?id=8PNAnIome3AC&pg=PT817 335]}}|group=op}}{{sfn|Michalowski|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA463 463]}} Kralj Marija v njem omenja svoje predhodnike in njihove vojaške dosežke.{{sfn|Roux|1992|p=142}} Branje tega pisma je še vedno problematično, zato obstajajo številne interpretacije njegove vsebine.{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA57 57]}}{{sfn|Matthews|Benjamin|2006|p=[https://books.google.com/books?id=6gVAFOSDhL4C&pg=PA261 261]}}{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA119 119]}} ====Vojna z Eblo==== [[Slika:Warrior with axe, Mari, January 1935.jpg|thumb|left|upright|Marijski vojak s sekiro]] [[Slika:Ishqi-Mari (dark background).jpg|thumb|upright|[[Iški-Mari]], kralj Drugega marijskega kraljestva okoli 2300 pr. n. št.]] Najzgodnejši potrjeni kralj v pismu Enne-Dagana je [[Ansud]], ki je omenjen kot napadalec na [[Ebla|Eblo]], tradicionalnega rivala Marija, s katerim je imel Mari dolgo vojno,{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA58 58]}} v kateri je osvojil številna eblaitska mesta, vključno z Belanom.{{refn|group=op|6 km zahodno od Raqqe.{{sfn|Frayne|2008|p=[https://books.google.com/books?id=8PNAnIome3AC&pg=PT765 307–310]}}|group=op}}{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA119 119]}} Naslednji v pismu omenjeni kralj je [[Sa'umu]], ki je osvojil deželi Ra'ak in Nirum.{{#tag:ref|Ob srednjem Evfratu blizu Sweyhata.{{sfn|Frayne|2008|p=[https://books.google.com/books?id=8PNAnIome3AC&pg=PT765 307–310]}}|group=op}}{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA119 119]}} Sredi 25. stoletja pr. n. št. je Mari premagal kralj Eble [[Kun-Damu]].{{sfn|Dolce|2008|p=[https://books.google.com/books?id=J9eZToFfVJ0C&pg=PA68 68]}} Vojna se je nadaljevala pod [[Ištub-Išar]]jem, ko je Mari v času eblaitske šibkosti sredi 24. stoletja pr. n. št. osvojil [[Emar]].{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA119 119]}} Eblaitski kralj [[Igriš-Halam]] je moral marijskemu kralju [[Iblul-Il]]u plačevati davek.{{sfn|Dolce|2008|p=[https://books.google.com/books?id=J9eZToFfVJ0C&pg=PA68 68]}}{{sfn|Michalowski|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA462 462]}} V pismu je omenjeno, da je Iblul-Il osvojil številna eblaitska mesta in vodil pohode v regiji [[Svejhat|Burman]].{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA119 119]}} Davke je prejemal tudi Enna-Dagan.{{sfn|Michalowski|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA462 462]}} Njegovo vladanje se je v celoti prekrivalo z vladanjem [[Irkab-Damu]]ja Eblaitskega,{{sfn|Podany|2010|p=[https://books.google.com/books?id=_ez3ih5JgzUC&pg=PA315 315]}} ki je uspel premagati Mari in mu prenehal plačevati davek.{{sfn|Podany|2010|p=[https://books.google.com/books?id=_ez3ih5JgzUC&pg=PA26 26]}} Mari je premagal Eblin zaveznik [[Tell Brak|Nagar]] v sedmem letu eblaitskega vezirja Ibriuma, kar je povzročilo blokado trgovskih poti med Eblo in južno Mezopotamijo preko severne Mezopotamije.{{sfn|Bretschneider|Van Vyve|Leuven|2009|p=5}} Vojna je dosegla vrh, ko je eblaitski vezir [[Ibbi-Sipiš]] sklenil zavezništvo z Nagarjem in [[Kiš]]em, da bi porazili Mari v bitki pri Terki.{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA123 123]}} Ebla sama je doživela prvo uničenje nekaj let za Terko okoli leta 2300 pr. n. št.{{sfn|Stieglitz|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA219 219]}} med vladanjem marijskega kralja Hajdarja.{{sfn|Bretschneider|Van Vyve|Leuven|2009|p=[https://www.academia.edu/645365/War_of_the_lords_The_battle_of_chronology 7]}} Po mnenju Alfonsa Archija je Hajdarja nasledil [[Iški-Mari]], katerega kraljevi pečat so našli. Na njem so prizori bitk, zato Archi meni, da je bila Ebla uničena, ko je bil Iški-bari še general.{{sfn|Bretschneider|Van Vyve|Leuven|2009|p=[https://www.academia.edu/645365/War_of_the_lords_The_battle_of_chronology 7]}}{{sfn|Archi|Biga|2003|p=33–35}} ====Uničenje Drugega kraljestva==== Samo deset let po uničenju Eble (okoli 2300 pr. n. št., srednja kronologija) je Mari uničil in požgal [[Sargon Akadski]]. To leto njegovega vladanja se imenuje ''"Leto, v katerem je bil uničen Mari"''.<ref>{{cite web |title=Year Names of Sargon |url=http://cdli.ox.ac.uk/wiki/doku.php?id=sargon_year-names |website=cdli.ox.ac.uk}}</ref><ref name="DTP">{{cite book |last1=Potts |first1=D. T. |title=The Archaeology of Elam: Formation and Transformation of an Ancient Iranian State |date=2016 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-107-09469-7 |pages=92–93 |url=https://books.google.com/books?id=WE62CgAAQBAJ&pg=PA92 |language=en}}</ref><ref>{{cite book |last1=Álvarez-Mon |first1=Javier |last2=Basello |first2=Gian Pietro |last3=Wicks |first3=Yasmina |title=The Elamite World |date=2018 |publisher=Routledge |isbn=978-1-317-32983-1 |page=247 |url=https://books.google.com/books?id=yClKDwAAQBAJ&pg=PT247 |language=en}}</ref>{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA123 123]}} Michael Astour je predlagal datum okoli 2265 pr. n. št. ([[kratka kronologija]]).{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA75 75]}} Zadnji kralj Marija pred akadsko osvojitvijo mesta je bil verjetno [[Iški-Mari]].{{sfn|Bretschneider|Van Vyve|Leuven|2009|p=[https://www.academia.edu/645365/War_of_the_lords_The_battle_of_chronology 18]}} Sargon Akadski je pobiral davek v Mariju in Elamu:<ref name="Frayne10">{{cite book |last1=Frayne |first1=Douglas |title=Sargonic and Gutian Periods |pages=10–12 |url=https://www.academia.edu/29704423 |language=en}}</ref> : ''"Kralj Sargon se je v Tutuli priklonil Daganu. On (Dagan) mu je dal Gornjo deželo: Mari, Jarmuti in Eblo vse do [[Cedrov gozd|Cedrovega gozda]] in Srebrnih gora."'' :— <small>Sargonov napis v Nipurju</small><ref>{{cite book |last1=Buck |first1=Mary E. |title=The Amorite Dynasty of Ugarit: Historical Implications of Linguistic and Archaeological Parallels |date=2019 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-41511-9 |page=169 |url=https://books.google.com/books?id=KkSxDwAAQBAJ&pg=PA169 |language=en}}</ref><ref>See also Inscription of Sargon. E2.1.1.1 {{cite book |last1=Frayne |first1=Douglas |title=Sargonic and Gutian Periods |pages=10–12 |url=https://www.academia.edu/29704423 |language=en}}</ref>}} ===Tretje kraljestvo=== {{Infopolje Bivša država |native_name = Mari |conventional_long_name = Tretje marijsko kraljestvo |common_name = Mari |national_motto = |era = bronasta doba |continent = Azija |status = |government_type = monarhija |year_start = okoli 2266 pr. n. št. |year_end = okoli 1761 pr. n. št. |event_start = |event_end = |p1 = Akdsko kraljestvo |image_p1 = |p2 = |p3 = |s1 = Prva babilonska dinastija |image_s1 = |image_flag = |flag_type = |coa_size = |image = |alt = |caption = |image_map = Third Mari.png |image_map_caption = Tretje marijsko kraljestvo med vladanjem [[Zimri-Lim]]a okoli 1764 pr. n. št. |capital = <nowiki>Mari</nowiki> |common_languages = [[akadščina]], [[amorejščina]] |religion = stara levantinska religija |currency = |Currency = |title_leader= | leader1= | year_leader1= |today = }} Marijsko kraljestvo je bilo dve generaciji opustošeno, dokler ga ni obnovil [[Akadsko kraljestvo|akadski]] kralj [[Maništušu]].{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA71 71], [https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA64 64]}} Mesto je upravljal njegov vojaški guverner (''[[šakkanakku]]'').{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA64 64]}} Akadci so imeli v mestu neposredno oblast, kar je razvidno iz [[Naram-Sin Akadski|Naram-Sinovega]] imenovanja dveh njegovih hčera na svečeniška položaja v mestu.{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA64 64]}} ====Dinastija šakkanakkujev==== [[Slika:Statue_of_Puzur-Ishtar.jpg|thumb|upright|left|[[Puzur-Ištar]], šakkanakku Marija okoli 2050 pr. n. št.]] Prvi član dinastije šakkanakkujev je bil Ididiš, imenovan okoli leta 2266 pr. n. št.{{#tag:ref|Po mnenju Jean-Marieja Duranda je prvega šakkanakkuja imenoval Maništušu. Drugi poznavalci menijo, da je Ididiša imenoval Naram-Sin.{{sfn|Michalowski|1993|p=83}}|group=op}}{{sfn|Leick|2002|p=[https://books.google.com/books?id=nAGFAgAAQBAJ&pg=PA77 77]}} Iz seznama šakkanakkujev je razvidno, da je vladal 60 let{sfn|Oliva|2008|p=[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA86 86]}} in da ga je nasledil sin, s čimer je položaj postal deden.{{sfn|Leick|2002|p=[https://books.google.com/books?id=nAGFAgAAQBAJ&pg=PA152 152]}} Splošni načrt tretjega Marija je ostal nespremenjen.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA138 138]}} Staro kraljevo palačo je zamenjala nova palača šakkanakkujev.{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA530 530]}} V vzhodnem delu mesta je bila zgrajena še ena manjša palača,{{sfn|Akkermans|Schwartz|2003|p=[https://books.google.com/books?id=_4oqvpAHDEoC&pg=PA286 286]}} v kateri so bile grobnice kraljev iz prejšnjih obdobij.{{sfn|Suriano|2010|p=[https://books.google.com/books?id=MfSfzOqEK4sC&pg=PA56 56]}} Obrambni okopi so bili obnovljeni in okrepljeni, nabrežje pa je bilo spremenjeno v do deset metrov širok obrambni nasip.{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA530 530]}} Notranji obzidani tempeljski kompleks z [[Ninhursaga|Ninhursaginim]] templjem se je obdržal,{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA530 530]}} medtem ko so templji [[Inana|Ninni-Zaze]] in [[Ištarat]] izginili.{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA530 530]}} Zgrajen je bil nov "tempelj levov", posvečen [[Dagon|Daganu]].{{sfn|Strommenger|1964|p=167}} Tempelj je zgradil šakkanakku [[Ištub-Ilum]] in mu prizidal pravokotno teraso za žrtvovanja v velikosti 40 × 20 metrov.{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA530 530]}}{{sfn|Akkermans|Schwartz|2003|p=[https://books.google.com/books?id=_4oqvpAHDEoC&pg=PA286 286]}}{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA531 531]}} Akadsko kraljestvo je med Šar-Kali-Šarijevim vladanjem razpadlo.{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=QD9GrxiILH8C&pg=PR41 xli]}} Mari je spet postal samostojen, vendar so šakkanakuji vladali tudi med [[Tretja urska dinastija|Tretjo ursko dinastijo]].{{sfn|Cooper|1999|p=[https://books.google.com/books?id=JgA-ez-BLbEC&pg=PA65 65]}} Ko se je marijska princesa poročila s sinom urskega kralja,{{sfn|Wossink|2009|p=[https://books.google.com/books?id=Oy4xUpsa7DkC&pg=PA31 31]}}{{sfn|Tetlow|2004|p=[https://books.google.com/books?id=ONkJ_Rj1SS8C&pg=PA10 10]}} je Mari formalno prišel pod ursko oblast,{{sfn|Bryce|2014|p=[https://books.google.com/books?id=q8Z7AgAAQBAJ&pg=PA18 18]}} kar ni oviralo njegove neodvisnosti.{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=E1aF0hq1GR8C&pg=PA451 451]}}{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA127 127]}} Nekaj šakkanakkujev je v svojih posvetilnih napisih uporabljalo celo kraljevski naslov ''[[lugal]]'', medtem ko so v uradni korespondenci z urskim dvorom uporabljali naslov šakkanakku.{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA132 132]}} Dinastija je iz neznanih vzrokov izginila dolgo pred ustanovitvijo naslednje dinastije v drugi polovici 19. stoletja pr. n. št.{{sfn|Roux|1992|p=188, 189}}{{sfn|Frayne|1990|p=[https://books.google.com/books?id=u2nUT_RtyQ8C&pg=PA597 597]}}{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA139 139]}} ====Dinastija Lim==== Za 2. tisočletje pr. n. št. v [[Rodovitni polmesec|Rodovitnem polmesecu]] je bila značilna širitev [[Amoriti|Amoritov]], ki so dosegli vrhunec z osvojitvijo in vladavino na večini regije,{{sfn|Sicker|2000|p=[https://books.google.com/books?id=5MYFOWRZ8Z4C&pg=PA25 25]}} vključno z Marijem, ki je okoli leta 1830 pr. n. št. postal sedež amoritske dinastije Lim pod kraljem [[Jagid-Lim]]om.{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA139 139]}}{{sfn|DeVries|2006|p=[https://books.google.com/books?id=aOJJAwAAQBAJ&pg=PA27 27]}} Zapisi in arheološke najdbe so razkrili visoko stopnjo kontinuitete med obdobji šakkanakkujev in Amoritov in ovrgli teorijo, da je bil Mari v prehodnem obdobju opuščen.{{sfn|Wossink|2009|p=[https://books.google.com/books?id=Oy4xUpsa7DkC&pg=PA31 31]}} Jagid-Lim je bil pred osvojitvijo Marija vladar Supruma.{{#tag:ref|uprum je 12 km gorvodno od Marija, morda sedanji Tel Abu Hasan.{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA673 673]}}|group=op}}{{#tag:ref|Jagid-Limovo vladanje Mariju je vprašljivo, a se vseeno tradicionalno šteje za prvega kralja iz dinastije Lim.{{sfn|Porter|2012|p=[https://books.google.com/books?id=7TEgAwAAQBAJ&pg=PA31 31]}}|group=op}}{{sfn|Frayne|1990|p=[https://books.google.com/books?id=u2nUT_RtyQ8C&pg=PA601 601]}} Sklenil je zavezništvo z [[Ila-kabkabu]]jem iz [[Ekallatum]]a, vendar se je njuno zavezništvo kmalu sprevrglo v odkrito vojno.{{sfn|Porter|2012|p=[https://books.google.com/books?id=7TEgAwAAQBAJ&pg=PA31 31]}}{{sfn|Roux|1992|p=189}} Konflikt se je končal, ko je Ila-kabkabu ujel Jagid-Limovega naslednika [[Jahdun-Lim]]a, ki je preživel Ila-kabkabuja, pa so ubili njegovi služabniki.{{#tag:ref|Verodostojnost podatkov je vprašljiva, ker jih je zapisal Ila-kabkabujev vnuk Jasmah-Adad.{{sfn|Porter|2012|p=[https://books.google.com/books?id=7TEgAwAAQBAJ&pg=PA31 31]}}|group=op}}{{sfn|Porter|2012|p=[https://books.google.com/books?id=7TEgAwAAQBAJ&pg=PA31 31]}} Jahdun-Lim je ne glede na to okoli leta 1820 pr. n. št. trdno vladal kot kralj Marija.{{#tag:ref|Selitev družine Lim iz Supruma v Mari bi lahko potekala tudi po vojni z Ila-kabkabujem.{{sfn|Feliu|2003|p=[https://books.google.com/books?id=IN9_IRYKKUMC&pg=PA86 86]}}|group=op}}{{sfn|Roux|1992|p=189}} [[Slika:Goddess of the vase, Mari,18th century BCE.jpg|thumb|upright|left|''Boginja z vazo'', Mari, 18. stoletje pr. n. št.]] Jadhun-Lim je svojo vladavino začel s podjarmljenjem sedmih uporniških plemenskih poglavarjev, obnovitvijo obzidja v Mariju in [[Terka|Terki]] in gradnjo nove trdnjave z imenom Dur-Jahdun-Lim.{{sfn|Frayne|1990|p=[https://books.google.com/books?id=u2nUT_RtyQ8C&pg=PA603 603]}} Zatem je začel širiti ozemlje proti zahodu in trdil, da je prišel do [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]].{{sfn|Frayne|1990|p=[https://books.google.com/books?id=u2nUT_RtyQ8C&pg=PA606 606]}}{{sfn|Fowden|2014|p=[https://books.google.com/books?id=0VOzAAAAQBAJ&pg=PA93 93]}} Kasneje se je moral soočiti z uporom nomadskega plemena Banu-Jamina s središčem v Tutulu. Upornike je podpiral [[Jamhad|jamhadski]] kralj [[Sumu-Epuh]], katerega interese je ogrožalo malo pred tem sklenjeno zavezništvo med Jahdun-Limom in [[Ešnuna|Ešnuno]].{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=E1aF0hq1GR8C&pg=PA451 451]}}{{sfn|Frayne|1990|p=[https://books.google.com/books?id=u2nUT_RtyQ8C&pg=PA606 606]}} Jahdun-Lim je porazil Jamine, odprti vojni z Jamhadom pa se je izognil,{{sfn|Bryce|2014|p=[https://books.google.com/books?id=41-MAgAAQBAJ&pg=PA19 19]}} ker je Mari okupiral njegov rival, asirski kralj [[Šamši-Adad I.]], sin pokojnega Ila-Kabakuja.{{sfn|Pitard|2001|p=[https://books.google.com/books?id=4DVHJRFW3mYC&pg=PA38 38]}} Vojna se je končala s porazom Marija{{sfn|Pitard|2001|p=[https://books.google.com/books?id=4DVHJRFW3mYC&pg=PA38 38]}}{{sfn|Van Der Meer|1955|p=[https://books.google.com/books?id=gB8VAAAAIAAJ&pg=PA29 29]}} in Jahdun-Limovim umorom leta 1798 pr. n. št. Dve leti kasneje je bil umorjen tudi njegov domnevni sin in naslednik Sumu-Jamam.{{sfn|Launderville|2003|p=[https://books.google.com/books?id=z4oHNWUWTSkC&pg=PA271 271]}}{{sfn|Frayne|1990|p=[https://books.google.com/books?id=u2nUT_RtyQ8C&pg=PA613 613]}} Mari je zasedel Šamši-Adad I. in ga priključil k svojemu kraljestvu.{{sfn|Bryce|2014|p=[https://books.google.com/books?id=41-MAgAAQBAJ&pg=PA20 20]}} =====Asirsko obdobje in restavracija Limov===== Šamši-Adad je za novega marijskega kralja imenoval svojega sina [[Jasmah-Adad]]a in ga poročil z Jahdun-Limovo hčerko.{{sfn|Van De Mieroop|2011|p=109}}{{sfn|Tetlow|2004|p=[https://books.google.com/books?id=ONkJ_Rj1SS8C&pg=PA125 125]}} Ostali člani rodbine Lim so se zatekli v Jamhad.{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA452 452]}} Da bi utrdil svoj položaj proti novemu sovražniku Jamhadu, se je Šamši-Adad poročil z Betlum, hčerko kralja Katne Iši-Adduja.{{sfn|Tetlow|2004|p=[https://books.google.com/books?id=ONkJ_Rj1SS8C&pg=PA125 125]}} Jasmah-Adad je svojo nevesto zanemarjal, kar je povzročilo politično krizo. Izkazal se je za nesposobnega vladarja in sprožil bes njegovega očeta, ki je umrl okoli 1776 pr. n. št.{{sfn|Tetlow|2004|p=[https://books.google.com/books?id=ONkJ_Rj1SS8C&pg=PA125 125]}}{{sfn|Harris|2003|p=[https://books.google.com/books?id=O0qOp_rDTHUC&pg=PA141 141]}}{{sfn|Hamblin|2006|p=[https://books.google.com/books?id=biyDDd0uKGMC&pg=254 258]}} Vojska Jarim-Lima I. je iz Jamhada vdrla v Mari, da bi podprla Zimri-Lima, dediča dinastije Lim.{{#tag:ref|Zimri-Lim je bil uradno Jahdun-Limov sin, v resnici pa je bil njegov vnuk ali nečak.{{sfn|Charpin|2011|p=[https://books.google.com/books?id=Nvgz3NOuo5EC&pg=PA252 252]}}|group=op}}{{sfn|Hamblin|2006|p=[https://books.google.com/books?id=biyDDd0uKGMC&pg=254 258]}} [[Slika:Investiture of Zimri-Lim Louvre AO19826 n01.jpg|thumb|250px|Zimri-Limova investitura, 18. stoletje pr. n. št.]] Medtem ko je Zimri-Lim s svojo vojsko napredoval proti Mariju, je poglavar Zimri-Limovega plemena Banu-Simaal strmoglavil Jasmah-Adada{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA228 228]}} in ga prisilil na beg iz kraljestva. Zimri-Lim je prišel v Mari nekaj mesecev po njegovem pobegu.{{sfn|Dalley|2002|p=143}} Kmalu po prihodu se je leta 1776 pr. n. št. poročil s princeso Šibtu, hčerko Jarim-Lima I. Zimri-Limov prihod na prestol s pomočjo Jarim-Lima I. je slednjemu omogočil vpliv na status Marija. Zimri-Lim je Jarim-Lima I. omenjal kot svojega očeta, kralj Jamdada pa mu je ukazal, da se razglasi za služabnika najvišjega jamhadskega božanstva [[Hadad|Hadada]].{{sfn|Malamat|1980|p=[https://books.google.com/books?id=fwGAtGBa_JcC&pg=PA75 75]}} Zimri-Lim je svoje vladanje začel s pohodom proti plemenu Banu-Jamina in sklepanjem zavezništva z [[Ešnuna|Ešnuno]] in babilonskim kraljem [[Hamurabi]]jem.{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA452 452]}} Svojo vojsko je poslal na pomoč Babiloncem.{{sfn|Van Der Toorn|1996|p=[https://books.google.com/books?id=VSJWkrXfbLQC&pg=PA101 101]}} Svojo ekspanzionistično politiko je usmeril proti severu v porečje gornjega Haburja, imenovano Idamaraz,{{sfn|Kupper|1973|p= [https://books.google.com/books?id=FF5-7JVj4jYC&pg=PA9 9]}} kjer je podjarmil več malih kraljestev, med njimi [[Urkeš]]{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA329 329]}} in Talhajum, in jih prisilil v [[vazal]]stvo.{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA687 687]}} Na pohodu je naletel na odpor kralja Andariga Karni-Lima.{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA45 45]}} Zimri-Lim ga je porazil in okoli leta 1771 pr. n. št. vzpostavil oblast nad celo regijo.{{sfn|Charpin|2012|p=[https://books.google.com/books?id=u__yJn8MHJQC&pg=PA39 39]}} Začelo se je obdobje relativnega miru in kraljestvo je začelo cveteti kot trgovsko središče.{{sfn|Hamblin|2006|p=[https://books.google.com/books?id=biyDDd0uKGMC&pg=254 258]}} Odnose z Babilonom je poslabšal spor zaradi mesta Hit, ki je zahteval veliko pogajalskega časa,{{sfn|Van De Mieroop|2007|p=[https://books.google.com/books?id=ELMAGvmJ7YIC&pg=PA68 68]}} medtem pa se je okoli leta 1765 pr. n. št. začela vojna z [[Elam]]om, v katero sta bili vključeni obe kraljestvi.{{sfn|Van De Mieroop|2007|p=[https://books.google.com/books?id=ELMAGvmJ7YIC&pg=PA68 70]}} Nazadnje je Mari okoli leta 1761 pr. n. št. napadel še [[Hamurabi]] in končal vladavino dinastije Lim.{{sfn|Van De Mieroop|2007|p=[https://books.google.com/books?id=ELMAGvmJ7YIC&pg=PA76 76], [https://books.google.com/books?id=ELMAGvmJ7YIC&pg=PA139 139], [https://books.google.com/books?id=ELMAGvmJ7YIC&pg=PA152 152]}} Terka je postala prestolnica skromnega Kraljestva Hana.{{sfn|Fleming|2012|p=[https://books.google.com/books?id=3_sfAwAAQBAJ&pg=PA226 226]}} Največja Zimri-Limova zapuščina je obnovljena kraljeva palača z 275 sobami,{{sfn|Akkermans|Schwartz|2003|p=[https://books.google.com/books?id=_4oqvpAHDEoC&pg=PA286 286]}}{{sfn|Burns|2009|p=[https://books.google.com/books?id=z_IBAwAAQBAJ&pg=PA198 198]}} kip ''Boginja z vazo''{{sfn|Gates|2003|p=[https://books.google.com/books?id=--x-3W2R_QwC&pg=PA65 65]}} in kraljevi arhiv z nekaj tisoč tablicami.{{sfn|Shaw|1999|p=[https://books.google.com/books?id=8HKDtlPuM2oC&pg=PA379 379]}} ===Kasnejša obdobja=== [[Slika:Shamsh-res-usur, governor of Mari and Suhi.jpg|thumb|250px|Šamaš-Riša-Usur (okoli 760 pr. n. št.)]] Mari je preživel uničenje in se okoli leta 1759 pr. n. št. uprl Babilonu, zato je Hamurabi uničil celo mesto.{{sfn|Van De Mieroop|2007|p=[https://books.google.com/books?id=ELMAGvmJ7YIC&pg=PA76 76]}} Mari se je pretvoril v majhno vas pod babilonsko upravo.{{sfn|Van De Mieroop|2007|p=[https://books.google.com/books?id=ELMAGvmJ7YIC&pg=PA76 76]}} Kasneje je postal del [[Asirija|Asirije]] kot eno od ozemelj, ki jih je osvojil asirski kralj [[Tukulti-Ninurta I.]] (vladal 1243–1207 pr. n. št.).{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA453 453]}} Zatem je nenehno menjaval asirske in babilonske oblastnike.{{sfn|Van De Mieroop|2007|p=[https://books.google.com/books?id=ELMAGvmJ7YIC&pg=PA76 76]}} Sredi 11. stoletja pr. n. št. je Mari postal del Hane, katere kralj Tukulti-Mer je privzel naslov ''"kralj Marija"'' in se uprl Asiriji, zaradi česar je asirski kralj Ašur-bel-kala napadel mesto.{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA453 453]}} Postal je del Novoasirskega kraljestva in bil v prvi polovici 8. stoletja pr. n. št. dodeljen nekemu Nergal-Erišu, ki je vladal pod oblastjo kralja [[Adad-nirari III.|Adad-Nirarija III.]] (vladal 810–783 pr. n. št.).{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA453 453]}} Okoli leta 760 pr. n. št. se je v gornjem delu srednjega [[Evfrat]]a, ki je bil uradno pod oblastjo asirskega kralja [[Ašur-dan III.|Ašur-dana III.]], za neodvisnega guvernerja Suhuja in Marija razglasil Šamaš-Riša-Ušur{{sfn|Dalley|2002|p=201}} in oblast prenesel na svojega sina Ninurta-Kudurri–Usurja.{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA453 453]}} Ker se je Mari takrat nahajal v tako imenovani Deželi Lake,{{#tag:ref|Stari zapisi omenjajo, da je v Deželo Lake spadalo tudi sotočje Haburja in Evfrata.{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA408 408]}}|group=op}} je malo verjetno, da bi v njem dejansko vladala družina Usur. Vse kaže, da je bil naslov uporabljen iz političnih razlogov.{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA453 453]}} Mari se je kot majhno naselje obdržal do [[Helenistično obdobje|helenističnega]] obdobja in nato izginil iz zapisov.{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA453 453]}} ==Prebivalci, jezik in vlada== [[Slika:Bust orant Louvre AO17557.jpg|thumb|upright|left|Kip Marijca, 25. stoletje pr. n. št.]] Ustanovitelji Marija bi lahko bili [[Sumerija|Sumerci]] ali verjetneje [[Semitski jeziki|vzhodnosemitsko]] govoreči ljudje iz [[Terka|Terke]] v severni Mezopotamiji.{{sfn|Viollet|2007|p=[https://books.google.com/books?id=eZsAAAAAQBAJ&pg=PA36 36]}} I.J. Gelb povezuje ustanovitev Marija s kiško civilizacijo,{{sfn|Hasselbach|2005|p=[https://books.google.com/books?id=eiHXt0yIWiIC&pg=PA3 3]}} kulturno entiteto vzhodnosemitsko govorečega prebivalstva, naseljenega od osrednje Mezopotamije do Eble v zahodnem Levantu.{{sfn|Van De Mieroop|2002|p=[https://books.google.com/books?id=6lDgYxV0DN8C&pg=PA133 133]}} Mari je bil na svojem vrhu drugo največje mesto v Mezopotamiji in imel okoli 40.000 prebivalcev.{{sfn|Chew|2007|p=[https://books.google.com/books?id=YmtN6zr_hroC&pg=PA67 67]}} Prebivalstvo je govorilo vzhodnosemitsko narečje, zelo podobno [[Eblaitščina|eblaitščini]],{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA117 117]}}{{sfn|McMahon|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA469 469]}} medtem ko je imel Mari v obdobju šakkanakkujev vzhodnosemitsko-akadsko govoreče prebivalstvo.{{sfn|Heimpel|2003|p=[https://books.google.com/books?id=tiHwDe7JmCEC&pg=PA21 21]}} V Drugem marijskem kraljestvu so se začela pojavljati zahodnosemitska imena.{{sfn|Haldar|1971|p=[https://books.google.com/books?id=S88UAAAAIAAJ&pg=PA8 8]}} V srednji bronasti dobi so zahodnosemitska amoritska plemena postala večina pastirskega prebivalstva v dolinah srednjega Evfrata in Haburja.{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA222 222]}} Amoritska imena so proti koncu obdobja šakkanakkujev začela pojavljati tudi med člani vladajoče dinastije.{{sfn|Heimpel|2003|p=[https://books.google.com/books?id=tiHwDe7JmCEC&pg=PA22 22]}} [[Slika:Statues from Mari. Syria - Aleppo - National Museum.jpg|thumb|250px|Kipi iz Marija v Narodnem muzeju Alepa]] Med vladavino Limov je prebivalstvo postalo pretežno amoritsko, vendar je vključevalo tudi Akadce.{{sfn|Heimpel|2003|p=[https://books.google.com/books?id=tiHwDe7JmCEC&pg=PA21 21]}} Prevladujoč pogovorni jezik je postala [[amorejščina]], za pisanje pa se je še naprej uporabljala [[akadščina]].{{sfn|Nemet-Nejat|1998|p=[https://books.google.com/books?id=lbmXsaTGNKUC&pg=PA114 114]}}{{sfn|Riehl|Pustovoytov|Dornauer|Sallaberger|2013|p=117}}{{sfn|Michalowski|2000|p=[https://books.google.com/books?id=qRtUqxkB7wkC&pg=PA55 55]}} Pastirske Amorite so v Mariju imenovali Hanejci. Izraz je na splošno označeval nomade.{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA223 223]}} Hanejci so bili razdeljeni na Banu-Jamina (Sinovi desnice) in Banu-Simaal (Sinovi levice). Vladarska rodbina je pripadala Banu-Simaal.{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA223 223]}} V kraljestvu je v okrožju Terka živelo tudi pleme Sutejcev.{{sfn|Heimpel|2003|p=[https://books.google.com/books?id=tiHwDe7JmCEC&pg=PA26 26]}} Mari je bil [[Absolutizem|absolutna]] [[Monarhija|monarhija]], v kateri je kralj s pomočjo pisarjev nadziral vse vidike državne uprave.{{sfn|Finer|1997|p=[https://books.google.com/books?id=aEziNfjinnMC&pg=PA173 173]}}{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA224 224]}} V obdobju Limov je bilo kraljestvo razdeljeno na prestolnico in štiri province s sedeži v Terki, Sagaratumu, [[Al-Fadghami|Katunanu]] in Tutulu. Vsaka provinca je imela svojo upravo.{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA224 224]}} Vlada je kmečko prebivalstvo oskrbovala s plugi in drugim poljedelskim orodjem in v zameno dobivala del pridelka.{{sfn|Maisels|2005|p=[https://books.google.com/books?id=YI2JAgAAQBAJ&pg=PA322 322]}} ==Kultura in religija== [[Slika:Woman polos Louvre AO17564.jpg|thumb|upright|left|Marijka, 25. stoletje pr. n. št.]] Prvo in Drugo kraljestvo sta bila pod močnim vplivom sumerskega juga.{{sfn|Armstrong|1996|p=[https://books.google.com/books?id=ystMAgAAQBAJ&pg=PA457 457]}} Družbo je vodila mestna oligarhija.{{sfn|Chavalas|2005|p=[https://books.google.com/books?id=REVFoXJM4WIC&pg=PA43 43]} Meščani so bili dobro znani po dovršenih pokrivalih in oblačilih.{{sfn|Pardee|Glass|1984|p=95}}{{sfn|Matthiae|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA170 170]}} Koledar je temeljil na sončnem letu, razdeljenem na dvanajst mesecev. Enak koledar so uporabljali tudi v [[Ebla|Ebli]] in ga imenovali ''"stari eblaitski koledar"''.{{sfn|Pettinato|1981|p=147}}{{sfn|Cohen|1993|p=23}} Pisalo se je v [[sumerščina|sumerščini]], umetniška dela in arhitektura pa se niso razlikovala od sumerskih.{{sfn|Kramer|2010|p=[https://books.google.com/books?id=iY9xp4pLp88C&pg=PA30 30]}} Mezopotamski vpliv na marijsko kulturo se je nadaljeval tudi v amoritskem obdobju,{{sfn|Green|2003|p=[https://books.google.com/books?id=ZGjcLBYTUUgC&pg=PA161 161]}} kar je razvidno iz babilonskega sloga pisave, ki so jo uporabljali v mestu.{{sfn|Larsen|2008|p=[https://archive.org/details/bub_gb_gr5BgOwEJicC/page/n42 16]}} Sumerski vpliv je bil vsekakor manjši kot v prejšnjih obdobjih. V Mariju je začel prevladovati sirski slog, razviden iz pečatov vladarjev, ki so bili nedvomno sirskega porekla.{{sfn|Green|2003|p=[https://books.google.com/books?id=ZGjcLBYTUUgC&pg=PA161 161]}} Družba je bila razdeljena na plemena,{{sfn|Wossink|2009|p=[https://books.google.com/books?id=Oy4xUpsa7DkC&pg=PA126 126]}} primarily mostly of farmers and nomads (''Haneans''),{{sfn|Heimpel|2003|p=[https://books.google.com/books?id=tiHwDe7JmCEC&pg=PA29 29]}} Unlike in Mesopotamia, the Mariote temple played only a m sestavljena večinoma iz poljedelcev in nomadov (Hanejci).{{sfn|Heimpel|2003|p=[https://books.google.com/books?id=tiHwDe7JmCEC&pg=PA29 29]}} V nasprotju z Mezopotamijo je imel [[tempelj]] v vsakdanjem življenju manjšo vlogo, ker je bila večina moči zbrana v vladarski palači.{{sfn|Grabbe|2004|p=[https://books.google.com/books?id=C32xAwAAQBAJ&pg=PA3 3]}} Ženske so bile relativno enake moškim.{{sfn|Dougherty|Ghareeb|2013|p=[https://books.google.com/books?id=ZmQYAgAAQBAJ&pg=PA657 657]}} Kraljica Šibtu, na primer, je vladala v moževem imenu, ko je bil odsoten, in imela obsežne pristojnosti in avtoriteto nad moževimi najvišjimi uradniki.{{sfn|Tetlow|2004|p=[https://books.google.com/books?id=ONkJ_Rj1SS8C&pg=PA84 84]}} Marijski [[panteon]] je vključeval sumerska in semitska božanstva.{{sfn|Feliu|2003|p=[https://books.google.com/books?id=IN9_IRYKKUMC&pg=PA90 90]}} Večino zgodovine je bil glavno božanstvo panteona [[Dagon|Dagan]],{{sfn|Feliu|2003|p=[https://books.google.com/books?id=IN9_IRYKKUMC&pg=PA304 304], [https://books.google.com/books?id=IN9_IRYKKUMC&pg=PA171 171]}} medtem ko je bil mestni zavetnik bog Mer.{{sfn|Green|2003|p=[https://books.google.com/books?id=ZGjcLBYTUUgC&pg=PA62 62]}} Med semitska božanstva so spadali boginja plodnosti [[Ištar]],{{sfn|Feliu|2003|p=[https://books.google.com/books?id=IN9_IRYKKUMC&pg=PA90 90]}} [[Attar]]{{sfn|Smith|1995|p=[https://books.google.com/books?id=VLyUd1hau1IC&pg=PA629 629]}} in bog sonca [[Utu|Šamaš]], ki je spadal med najpomembnejša mestna božanstva.{{sfn|Thompson|2007|p=[https://books.google.com/books?id=WUGtAwAAQBAJ&pg=PA245 245]}} Zanj so verjeli, da je vseveden in vseviden.{{sfn|Darke|2010|p=[https://books.google.com/books?id=jv2jHT_GRe0C&pg=PA293 293]}} Med sumerska božanstva so spadali [[Ninhursaga]],{{sfn|Feliu|2003|p=[https://books.google.com/books?id=IN9_IRYKKUMC&pg=PA90 90]}} [[Dumuzi]],{{sfn|Feliu|2003|p=[https://books.google.com/books?id=IN9_IRYKKUMC&pg=PA92 92]}} [[Enki]], [[Anu]] in [[Enlil]].{{sfn|Feliu|2003|p=[https://books.google.com/books?id=IN9_IRYKKUMC&pg=PA170 170]}} Pomembno vlogo je imelo preroštvo. Templji so zato imeli tudi preroke,{{sfn|Nissinen|Seow|Ritner|2003|p=[https://books.google.com/books?id=wOZOYl-T1poC&pg=PA79 79]}} ki so svetovali kralju in sodelovali na verskih praznovanjih.{{sfn|Walton|1990|p=[https://books.google.com/books?id=FENzqidE2lsC&pg=PA209 209]}} ==Gospodarstvo== [[Slika:MariZimri-LimPalace.jpg|thumb|250px|Ostanki Zimri-Limove palače]] V prvem Mariju so odkrili najstarejše [[Lončarstvo|lončarsko vreteno]] v Siriji.{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA521 521]}} Mesto je bilo središče [[Metalurgija|metalurgije]] [[bron]]a,{{sfn|Viollet|2007|p=[https://books.google.com/books?id=eZsAAAAAQBAJ&pg=PA36 36]}} znano tudi po [[Livarstvo|livarstvu]], barvarstvu in [[Lončarstvo|lončarstvu]].{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA137 137]}} [[Oglje]] je dobivalo iz pokrajin ob gornjem Evfratu in Haburju.{{sfn|Viollet|2007|p=[https://books.google.com/books?id=eZsAAAAAQBAJ&pg=PA36 36]}} Gospodarstvo Drugega marijskega kraljestva je temeljilo na poljedelstvu in trgovanju.{{sfn|Riehl|Pustovoytov|Dornauer|Sallaberger|2013|p=117}} Bilo je centralizirano in pod nadzorom lokalnih organizacij.{{sfn|Riehl|Pustovoytov|Dornauer|Sallaberger|2013|p=117}} Žito se je hranilo v komunalnih kaščah in delilo v skladu s socialnim položajem.{{sfn|Riehl|Pustovoytov|Dornauer|Sallaberger|2013|p=117}} Skupnost je nadzirala tudi črede živine in drobnice.{{sfn|Riehl|Pustovoytov|Dornauer|Sallaberger|2013|p=117}} Nekaj ljudi je bilo neposredno povezanih s palačo in ne lokalnimi organizacijami. Mednje so spadali proizvajalci kovin in tekstila in vojaški uradniki.{{sfn|Riehl|Pustovoytov|Dornauer|Sallaberger|2013|p=117}} Pomembna partnerica in hkrati tekmica je bila [[Ebla]].{{sfn|Otto|Biga|2010|p=[https://books.google.com/books?id=9bbgJzacoJYC&pg=PA486 486]}} Mari je zaradi nadzora nad cestno povezavo med [[Levant]]om in [[Mezopotamija|Mezopotamijo]] postal pomembno trgovsko središče.<{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA126 126]}} Amoritski Mari je ohranil starejše vidike gospodarstva, ki je še vedno v veliki meri temeljilo na namakanem kmetijstvu v dolini Evfrata.{{sfn|Riehl|Pustovoytov|Dornauer|Sallaberger|2013|p=117}} Mesto je ohranilo svojo trgovsko vlogo in bilo središče trgovcev iz Babilonije in drugih kraljestev.{{sfn|Aubet|2013|p=[https://books.google.com/books?id=Li66Bd4QZD4C&pg=PA141 141]}} Blago z vzhoda in zahoda je dobivalo po Evfratu in ga izvažalo proti severu, severozahodu in zahodu.{{sfn|Teissier|1996|p=[https://books.google.com/books?id=oiSoxUE_Vn0C&pg=PA6 6]}} Glavno trgovsko blago sta bila [[baker]] in [[kositer]], uvožena z iranske planote in nato izvožena na zahod do [[Kreta|Krete]]. Med drugimi dobrinami so bili tudi [[dragulj|dragi kamni]] iz sodobnega [[Afganistan]]a, baker s [[Ciper|Cipra]], [[srebro]] iz [[Anatolija|Anatolije]], [[les]] iz [[Libanon]]a, [[zlato]] iz [[Egipt]]a, [[oljčno olje]], [[vino]] in tekstil.{{sfn|Teissier|1996|p=[https://books.google.com/books?id=oiSoxUE_Vn0C&pg=PA6 6]}} == Odkritje == [[Slika:Ishtup-Ilum excavation in Mari, Syria.jpg|thumb|Izkopavanja arheologov pod vodstvom Andréa Parrota leta 1936, v katerih je bil odkrit kip vojaškega guvernerja [[Ištub-Ilum]]a]] Mari je bil odkrit leta 1933.{{sfn|Dalley|2002|p=10}} Odkrili so ga pripadniki krajevnega [[Beduini|beduinskega]] [[pleme]]na, ki so v gomili Tell Hariri iskali primeren kamen za nagrobnik svojega nedavno preminulega plemenskega poglavarja. Med kopanjem so naleteli na kip brez glave.{{sfn|Dalley|2002|p=10}}> Ko so za odkritje izvedele francoske oblasti v Siriji, je 14. decembra 1933 začela okolico najdišča odkopavati skupina arheologov iz pariškega [[Louvre]]a in odkrila temelje templja boginje [[Ištar]], kar je sprožilo bolj sistematične raziskave.{{sfn|Evans|2012|p=[https://books.google.com/books?id=5MIgAwAAQBAJ&pg=PA180 180]}} Sledila je najdba več kot 25.000 arhivskih glinastih tablic, pisanih v [[Akadščina|akadskem]] [[klinopis]]u,{{sfn|Malamat|1998|p=[https://books.google.com/books?id=P2jtZOP4MLwC&pg=PA45 45]}} in postalo je jasno, da najdišče predstavlja najzahodnejšo točko sumerske kulture.{{sfn|Gadd|1971|p=[https://books.google.com/books?id=slR7SFScEnwC&pg=PA97 97]}} Najdbe so razstavljene v Louvreu,{{sfn|Frayne|1990|p=[https://books.google.com/books?id=u2nUT_RtyQ8C&pg=PR28 xxviii]}} [[Narodni muzej Alepa|Narodnem muzeju Alepa]],{{sfn|Gates|2003|p=[https://books.google.com/books?id=--x-3W2R_QwC&pg=PA143 143]}} [[Narodni muzej Damaska|Narodnem muzeju Damaska]]{{sfn|Darke|2010|p=[https://books.google.com/books?id=jv2jHT_GRe0C&pg=PA293 293]}} in [[Muzej Deir ez-Zora|Muzeju Deir ez-Zora]]. V slednjem je razstavljena fasada sobe Dvor palm v [[Zimri-Lim]]ovi palači. Soba je bila rekonstruirana, vključno s stenskimi poslikavami.{{sfn|Bonatz|Kühne|Mahmoud|1998|p=93}} Mari so izkopavali v letnih kampanjah 1933–1939, 1951–1956 in od leta 1960.{{sfn|Daniels|Hanson|2015|p=87}} Izkopavanja je 21 sezon do leta 1974 vodil André Parrot.{{sfn|Margueron|1992|p=217}} V letih 1979-2004 jih je vodil Jean-Claude Margueron{{sfn|Crawford|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PR17 xvii]}} in od leta 2005 Pascal Butterlin.{{sfn|Daniels|Hanson|2015|p=87}} Mariju je od leta 1982 posvečen poseben časopis z naslovom ''Mari: Annales de recherches interdisciplinaires''.{{sfn|Dalley|2002|p=2}}{{sfn|Heintz|Bodi|Millot|1990|p=[https://books.google.com/books?id=dN5gAMc_3b0C&pg=PA48 48]}} Arheologi so poskušali ugotoviti, koliko zgodovinskih plasti ima mesto. Vsaka vertikalna sonda do deviških tal je odkrila toliko pomembnih najdb, da so morali izkopavanja nadaljevati v vodoravni smeri.{{sfn|McLerran|2011}} Poleg znamenitega arhiva glinastih tablic so arheologi odkrili še kipe iz [[Mavec|mavca]], [[bron]]a in ''[[Lapis lazuli|lapisa lazuli]]'', 20 cm visok kipec pevca Ur-Nanse in druge predmete, na primer modele jeter, pomembne za prerokovanje. ===Tablice iz Marija=== Tablice so pisane v [[akadščina|akadščini]]{{sfn|Ochterbeek|1996|p= [https://books.google.com/books?id=R44VRnNCzAYC&pg=PA214 214]}} in vsebujejo podatke o kraljestvu, njegovih običajih in ljudstvih iz tistega časa.{{sfn|DeVries|2006|p=[https://books.google.com/books?id=aOJJAwAAQBAJ&pg=PA27 27]}} Več kot 3000 tablic so pisma, ostale pa vsebujejo kraljeve odloke, pravna besedile, blagajniške zapise, navodila za gradnjo kanalov, jezov, zapornic in drugih objektov za namakanje, poslovna besedila in diplomatsko korespondenco.{{sfn|Fleming|2004|p=[https://books.google.com/books?id=C32xAwAAQBAJ&pg=PA48 48]}} Skoraj vse tablice so iz zadnjih petdeset let marijske neodvisnosti (okoli 1800-1750 pr. n. št.){{sfn|Fleming|2004|p=[https://books.google.com/books?id=C32xAwAAQBAJ&pg=PA48 48]}} Večina tablic je objavljenih.{{sfn|Feliu|2003|p=[https://books.google.com/books?id=IN9_IRYKKUMC&pg=PA63 63]}} Jezik besedil je uradna akadščina, osebna in krajevna imena, kot so Peleg, Serug, Nahor, Tarah in Haran, in sintaksa pa kažejo, da je pogovorni jezik Marijcev spadal v skupino severozahodnih [[Semitski jeziki|semitskih jezikov]].{{sfn|Gates|2003|p=[https://books.google.com/books?id=--x-3W2R_QwC&pg=PA62 62]}} ==Seznami vladarjev== Zgodovino Marija je mogoče razdeliti na tri kraljestva, v katerih je vladalo več dinastij vladarjev. ===Prvo kraljestvo=== ''Sumerski seznam kraljev'' omenja dinastijo šestih kraljev, podrejenih zdaj [[Adab]]u zdaj [[Kiš]]u.{{sfn|Haldar|1971|p=[https://books.google.com/books?id=S88UAAAAIAAJ&pg=PA16 16]}} Na zgodnjih kopijah seznama so imena zelo poškodovana,{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA58 58]}} sicer pa so povezana z zgodovinskimi vladarji iz Drugega kraljestva.{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA117 117]}} V [[Šubat-Enlil]]u (Tell Lejlan) je bil odkrit nepoškodovan seznam vladarjev, sestavljen v novobabilonskem obdobju.{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA58 58]}} Imena na seznamu niso podobna imenom zgodovinsko izpričanih vladarjev Drugega kraljestva,{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA58 58]}} kar kaže, da so imeli sestavljavci seznama v mislih starejšo in verjetno legendarno dinastijo, ki je vladala pred Drugim kraljestvom.{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA58 58]}} {| class="nowraplinks" cellspacing="0" cellpadding="3" rules="all" style="background:#fbfbfb; border-style: solid; border-width: 1px; font-size:90%; empty-cells:show; border-collapse:collapse" |- style="background:#f6e6ae;" ! Vladar!! !!Dolžina vladanja !! Komentar !! Epitet |-bgcolor="#fffaf0" | colspan="6" | '''Kralji s ''Sumerskega seznama kraljev''''' |-bgcolor="#fffaf0" | colspan="6" | ''"Potem je bil Adab poražen in kraljevanje je prevzel Mari"''{{sfn|Cohen|2013|p=[https://books.google.com/books?id=VTVXAQAAQBAJ&pg=PA148 148]}} |- bgcolor="#f5f5f5" | Anbu || rowspan=6|[[File:Sumerian_King_List,_1800_BC,_Larsa,_Iraq_(detail).jpg|70px|Sumerian King List, 1800 BC]] ||30 let|| Ime se bere tudi Ilšu.{{sfn|Kramer|2010|p=[https://books.google.com/books?id=iY9xp4pLp88C&pg=PA329 329]}} || |- | Anba || ||17 let|| ''"Anbujev sin"''.{{sfn|Cohen|2013|p=[https://books.google.com/books?id=VTVXAQAAQBAJ&pg=PA148 148]}} |- bgcolor="#f5f5f5" | Bazi || ||30 let|| ''"strojar (usnja)"''.{{sfn|Cohen|2013|p=[https://books.google.com/books?id=VTVXAQAAQBAJ&pg=PA148 148]}} |- | Zizi || ||20 let || ''"suknjar"''{{sfn|Cohen|2013|p=[https://books.google.com/books?id=VTVXAQAAQBAJ&pg=PA148 148]}} |- bgcolor="#f5f5f5" | Limer || ||30 let|| ''"svečenik 'gudug'"''{{refn|group=op|Gudug je bil stopnja v hierarhiji mezopotamskih tempeljskih delavcev in ni pripadal kultu določenega božanstva. Služil je lahko v več templjih.<ref>{{sfn|Black|Cunningham|Robson|Zólyomi|2004|p=[https://books.google.com/books?id=a1W2mTtGVV4C&pg=PA112 112]}}</ref>}}{{sfn|Cohen|2013|p=[https://books.google.com/books?id=VTVXAQAAQBAJ&pg=PA148 148]}} |- | Šarrum-iter|| ||9 let|| |-bgcolor="#fffaf0" | colspan="6" | ''"Potem je bil Mari poražen in kraljestvo je vzel Kiš."''{{sfn|Cohen|2013|p=[https://books.google.com/books?id=VTVXAQAAQBAJ&pg=PA148 148]}} |- |} ===Drugo kraljestvo=== Časovno zaporedje kraljev Drugega kraljestva je zelo nezanesljivo, predpostavlja pa se, da so v Enne-Daganovem pismu našteti v pravem časovnem zaporedju.{{sfn|Frayne|2008|p=[https://books.google.com/books?id=8PNAnIome3AC&pg=PT739 293–298]}} Veliko kraljev je izpričanih v njihovih votivnih predmetih, odkritih v mestu,{{sfn|Frayne|2008|p=[https://books.google.com/books?id=8PNAnIome3AC&pg=PT742 293–298]}}{{sfn|Hamblin|2006|p=[https://books.google.com/books?id=biyDDd0uKGMC&pg=PT241 244]}} datumi pa so morda nenatančni.{{sfn|Hamblin|2006|p=[https://books.google.com/books?id=biyDDd0uKGMC&pg=PT241 244]}} [[Slika:Iku-Shamagan - Mari - Temple of Ninni-Zaza (retouched).jpg|thumb|Kip [[Iku-Šamagan]]a, okoli 2453 pr. n. št., tempelj Ninni-Zaze, Mari.<ref>{{navedi knjigo |last1=Spycket |first1=Agnès |title=Handbuch der Orientalistik |date=1981 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-06248-1 |page=87–89 |url=https://books.google.com/?id=idYUAAAAIAAJ&pg=PA87 |language=fr}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Parrot |first1=André |title=Les fouilles de Mari Huitième campagne (automne 1952) |journal=Syria |date=1953 |volume=30 |issue=3/4 |pages=196–221 |doi=10.3406/syria.1953.4901 |jstor=4196708 |issn=0039-7946}}</ref> [[Narodni muzej Damaska]]]] {| class="nowraplinks" cellspacing="0" cellpadding="3" rules="all" style="background:#fbfbfb; border-style: solid; border-width: 1px; font-size:90%; empty-cells:show; border-collapse:collapse" |- style="background:#f6e6ae;" ! Vladar!! !! Dolžina vladanja !! Komentar |- bgcolor="#fffaf0" | colspan="6" | '''Drugo kraljestvo''' |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Ikun-Šamaš]] ||[[Slika:Statue_of_Iku-Shamash,_King_of_Mari_circa_2400_BCE.jpg|30px]] || || Vladal pred [[Ur-Nanše]]jem [[Lagaš]]kim.{{sfn|Haldar|1971|p=[https://books.google.com/books?id=S88UAAAAIAAJ&pg=PA16 16]}} |- | [[Iku-Šamagan]] ||[[Slika:Iku-Shamagan - Mari - Temple of Ninni-Zaza (retouched).jpg|30px]]|| okoli 2453 pr. n. št.|| Njegovo ime je napisano na votivnem kipu njegovega uradnika "Šibuma".{{sfn|Cooper|1986|p=87}} |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Ansud]] || || okoli 2423–2416 pr. n. št.|| Njegovo ime je (kot Hanusum) napisano na vrču, ki ga je v Mari poslal [[Mesanepada]] [[Ur]]ski.{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA117 117]}}{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA58 58]}} Ime se je (po Pettinatu) bralo Anubu.{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA57 57]}}{{sfn|Frayne|2008|p=[https://books.google.nl/books?id=8PNAnIome3AC&pg=PT745 299]}} |- | [[Sa'umu]] || ||okoli 2416–2400 pr. n. št.|| Izpričan v Enna-Daganovem pismu kot osvajalec mnogih dežel.{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA119 119]}} |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Ištub-Išar]] || ||okoli 2400 pr. n. št.|| Izpričan v Enna-Daganovem pismu kot osvajalec Emarja in drugih eblaitskih vazalov.{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA119 119]}} |- | [[Ikun-Mari]] || || ||Ime je napisano na vrču, najdenem v Mariju.{{sfn|Frayne|2008|p=[https://books.google.com/books?id=8PNAnIome3AC&pg=PT777 315]}} |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Iblul-Il]] || ||okoli 2380 pr. n. št.|| Iblul-Il je prisilil Eblo k plačevanju davka.{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA119 119]}} |- | Nizi || || || Njegovo vladanje je trajalo tri leta.{{sfn|Frayne|2008|p=333}} |- bgcolor="#f5f5f5" | Enna-Dagan || ||okoli 2340 pr. n. št. || Napisal pismo Irkab-Damu Eblaitskemu z zahtevo po marijski oblasti. {{sfn|Roux|1992|p=142}} |- | Ikun-Išar || ||okoli 2320 pr. n. št.|| Dokazan v arhivih Eble.{{sfn|Frayne|2008|p=[https://books.google.nl/books?id=8PNAnIome3AC&pg=PT823 337]}} |- bgcolor="#f5f5f5" | Hidar || || okoli 2300 pr. n. št.||Dokazan v arhivih Eble, uničenih med njegovim vladanjem.{{sfn|Frayne|2008|p=[https://books.google.com/books?id=8PNAnIome3AC&pg=PT827 339]}} |- | [[Iški-Mari]]|| [[Slika:Ishqi-Mari (dark background).jpg|30px]] ||c. 2300 BC || Njegovo ime se je v preteklosti bralo Lamgi-Mari.{{sfn|Heimpel|2003|p=[https://books.google.com/books?id=tiHwDe7JmCEC&pg=PA3 3]}} Hipotetično zadnji kralj Marija pred akadsko osvojitvijo kraljestva.{{sfn|Bretschneider|Van Vyve|Leuven|2009|p=5}} |- |} ===Tretje kraljestvo=== V Tretjem kraljestvu sta vladali dve dinastiji: vojaški guvernerji (''[[šakkanakku]]'') in dinastija Lim. Seznam šakkanakkujev ni popoln in po [[Hanun-Dagan]]u, ki je vladal proti koncu urskega obdobja okoli leta 2008 pr. n. št. (po [[Kratka kronologija|kratki kronologiji]] okoli 1920 pr. n. št.), postane popolna praznina.{{sfn|Frayne|1990|p=[https://books.google.com/books?id=u2nUT_RtyQ8C&pg=PA593 593]}} Za Hanun-Daganom je vladalo še približno trinajst šakkanakkujev, od katerih je znanih samo nekaj. Zadnji znani je vladal malo pred [[Jagid-Lim]]om, ki je okoli leta 1830 pr. n. št. ustanovil Limsko dinastijo. Vladanje Limske dinastije je prekinila asirska okupacija v letih 1796–1776 pr. n. št.{{sfn|Frayne|1990|p=[https://books.google.com/books?id=u2nUT_RtyQ8C&pg=PA597 597]}}<ref name=ref25k>Bertman 2005, str. 87.</ref> [[Slika:Ishtup-Ilum statue (front, wider).jpg|thumb|[[Ištub-Ilum]], šakkanakku okoli leta 2150 pr. n. št.]] [[Slika:Statue of Puzur-Ishtar.jpg|thumb|[[Puzur-Ištar]], šakkanakku okoli leta 2050 pr. n. št.]] {| class="nowraplinks" cellspacing="0" cellpadding="3" rules="all" style="background:#fbfbfb; border-style: solid; border-width: 1px; font-size:90%; empty-cells:show; border-collapse:collapse" |- style="background:#f6e6ae;" ! Vladar !! !! Dolžina vladanja !! Komentar |- bgcolor="#fffaf0" | colspan="6" | '''Šakkanakkuji''' |- bgcolor="#f5f5f5" | Ididiš || ||okoli 2266-2206 pr. n. št. || |- | Šu-Dagan || ||okoli 2206-2200 pr. n. št. || Ididišev sin.{{sfn|Leick|2002|p=[https://books.google.com/books?id=nAGFAgAAQBAJ&pg=PA152 152]}} |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Išme-Dagan]] || [[Slika:Ishtup-Ilum_Shakkanakku_of_Mari,_son_of_Ishma-Dagan,_Shakkanakku_of_Mari.jpg|30px]] ||okoli 2190-2146 pr. n. št.<ref name="ref27k">Oliva, Juan (2008). ''Textos Para Una Historia Política de Siria-Palestina I'' (špansko). Ediciones Akal. str. 86. ISBN 978-84-460-1949-7.</ref><ref name=ref28>Leick 2002, str. 81.</ref> || Vladal 45 let.{{sfn|Oliva|2008|p=[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA86 86]}}{{sfn|Leick|2002|p=81}} |- | [[Nur-Mer]] ||[[Slika:Nur-Mer_inscription_(reconstitution).jpg|30px]] ||okoli 2153-2148 pr. n. št.{{sfn|Leick|2002|p=[https://books.google.com/books?id=nAGFAgAAQBAJ&pg=PA125 125]}} || Sin Išme-Dagana.{{sfn|Oliva|2008|p=[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA86 86]}} |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Ištub-Ilum]] ||[[Slika:Ishtup-Ilum statue (front, wider).jpg|30px]] ||okoli 2147-2136 pr. n. št.<ref name=ref1c> Durand, M.L. (2008). ''Supplément au Dictionnaire de la Bible: TELL HARIRI/MARI: TEXTES'' (PDF). str. 227.</ref> || Sin Išme-Dagana in Nur-Merov brat.{{sfn|Oliva|2008|p=[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA86 86]}} |- | [[Išgum-Adu]] || ||okoli 2135-2127 pr. n. št. || Vladal osem let.{{sfn|Oliva|2008|p=[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA86 86]}} |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Apil-kin]] ||[[Slika:Apil-kin_inscription_(reconstitution).jpg|30px]] || okoli 2126-2091 pr. n. št.{{sfn|Leick|2002|p=[https://books.google.com/books?id=nAGFAgAAQBAJ&pg=PA18 18]}} || Išme-Daganov sin.{{sfn|Oliva|2008|p=[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA86 86]}}{{sfn|Leick|2002|p=18}} Na votivnem napisu njegove hčerke je omenjen kot kralj (''[[lugal]]'').{{sfn|Michalowski|1995|p=[https://books.google.com/books?id=thIxCmwfNoMC&pg=PA187 187]}} |- | [[Idi-ilum]] ||[[Slika:Idi-ilum_Louvre_AO_19486_n01.jpg|30px]] ||okoli 2090-2085 pr. n. št.{{sfn|Leick|2002|p=[https://books.google.com/books?id=nAGFAgAAQBAJ&pg=PA76 76]}} || Njegovo ime se bere tudi Iddin-El; vladal 5 let.{{sfn|Leick|2002|p=[https://books.google.com/books?id=nAGFAgAAQBAJ&pg=PA76 76]}} |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Ili-Išar]] || [[Slika:Brick with inscription of Ili-Ishar, March 1935.jpg|30px]] ||okoli 2084-2072 pr. n. št.{{sfn|Leick|2002|p=[https://books.google.com/books?id=nAGFAgAAQBAJ&pg=PA78 78]}} || Apil-kinov sin in Tura-Daganov brat, vladal 12 let. Njegovo ime je napisano na zidaku.{{sfn|Leick|2002|p=[https://books.google.com/books?id=nAGFAgAAQBAJ&pg=PA78 78]}} |- | [[Tura-Dagan]] ||[[Slika:Statue_of_governor_of_Tura_Dagan,_Mari._Originally_from_Mari,_found_in_Babylon._1894-1594_BCE._Ancient_Orient_Museum,_Istanbul.jpg|30px]] ||okoli 2075–2050 pr. n. št. ||Apil-kinov sin in Ili-Išarjev brat, vladal 25 let.{{sfn|Leick|2002|p=168}} |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Puzur-Ištar]] ||[[Slika:Statue_of_Puzur-Ishtar.jpg|30px]] ||okoli 2050-2025 pr. n. št. || Tura-Daganov sin.{{sfn|Oliva|2008|p=[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA86 86]}} Uporabljal je kraljevski naslov.{{sfn|Oliva|2008|p=[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA91 91]}} |- | Hitlal-Era || || okoli 2024–2017 pr. n. št.|| Puzur-Ištarjev sin.{{sfn|Oliva|2008|p=[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA92 92]}} Uporabljal je kraljevski naslov.{{sfn|Oliva|2008|p=[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA91 91]}} |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Hanun-Dagan]] || ||okoli 2016–2008 pr. n. št.|| Puzur-Ištarjev sin.{{sfn|Leick|2002|p=67}} Uporabljal je kraljevski naslov.{{sfn|Oliva|2008|p=[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA91 91]}} |- | Isi-Dagan || ||okoli 2000 pr. n. št.|| Ime je napisano na pečatu.{{sfn|Frayne|1990|p=594}} |- bgcolor="#f5f5f5" | Enin-Dagan || || || Isi-Daganov sin.{{sfn|Frayne|1990|p=[https://books.google.com/books?id=u2nUT_RtyQ8C&pg=PA596 596]}} |- | Itur-(...) || || || Ime je poškodovano. Med njim in Enin-Daganom je praznina.{{sfn|Frayne|1990|p=[https://books.google.com/books?id=u2nUT_RtyQ8C&pg=PA597 597]}} |- bgcolor="#f5f5f5" | Amer-Nunu || || || Ime je napisano na pečatu.{{sfn|Oliva|2008|p=[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA87 87]}}{{sfn|Frayne|1990|p=598}} |- | Tir-Dagan || || || Itur...jev sin. {{sfn|Frayne|1990|p=599}} |- bgcolor="#f5f5f5" | Dagan-(...) || || || Ime je poškodovano. Zadnji izpričani Šakkanakku.{{sfn|Frayne|1990|p=600}} |- bgcolor="#fffaf0" | colspan="6" | '''Dinastija Lim''' |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Jagid-Lim]] || ||okoli 1830–1820 pr. n. št.|| Morda vladal v Suprumiu in ne v Mariju.{{sfn|Porter|2012|p=[https://books.google.com/books?id=7TEgAwAAQBAJ&pg=PA31 31]}}{{sfn|Feliu|2003|p=[https://books.google.com/books?id=IN9_IRYKKUMC&pg=PA86 86]}} |- | [[Jahdun-Lim]] || [[File:Disk_Yahdun-Lim_Louvre_AO18236.jpg|30px]] ||c. 1820–1798 BC || |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Sumu-Jaman]] || ||okoli 1798–1796 pr. n. št.|| |- bgcolor="#fffaf0" | colspan="6" | '''Asirsko obdobje''' |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Jasmah-Adad]] || ||ikoli 1796–1776 pr. n. št. ||Sin Šamši Adada I. Asirskega.{{sfn|Tetlow|2004|p=[https://books.google.com/books?id=ONkJ_Rj1SS8C&pg=PA125 125]}} |- | Išar-Lim || ||okoli 1776 špr. n. št. || Asirski uradnik, ki je med Jasmah-Adadovim pobegom in Zimri-Limovim prihodom za nekaj mesecev uzurpiral marijski prestol.{{sfn|Dalley|2002|p=143}} |- bgcolor="#f5f5f5" bgcolor="#fffaf0" | colspan="6" | '''Restavracija dinastije Lim''' |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Zimri-Lim]] ||[[File:Investiture_of_Zimri-Lim_Louvre_AO19826_n01.jpg|30px]] ||c. 1776–1761 BC || |} ==Sedanje stanje== Izkopavanja so se ustavila zaradi [[Sirska državljanska vojna|sirske državljanske vojne]], ki se je začela leta 2011 in še traja (2021).{{sfn|Simons|2016}} Najdišče je pod nadzorom oboroženih skupin in se na veliko ropa. Uradno poročilo iz leta 2014 ugotavlja, da so se roparji osredotočili predvsem na kraljevo palačo, javna kopališča ter Ištarin in Daganov tempelj.{{sfn|Cockburn|2014}} <gallery mode="packed" heights="130"> Slika:سور مملكة ماري على الفرات.JPG|Panorama z delom mestnega obzidja Slika:سور مملكة ماري.JPG|thumb|sinistra|Ostanki mestnega obzidja Slika:Mari-Zimri Lim Palace.jpg|Ostanki Zimri-Limove palače (2. tisočletje pr. n. št.) Slika:Mari-InsideThePalace.jpg|Hodnik v kraljevi palači Slika:في مملكة ماري بئر ماء.JPG|Vodnjak v Mariju Slika:Statue of lion-AO 19520 19824-P5280748-gradient.jpg|miniatura|Lev iz Marija (22. stoletje pr. n. št.) Slika:Disk Yahdun-Lim Louvre AO18236.jpg|Disk z napisom kralja Jahdun-Lima (okoli 1800 pr. n. št.) Slika:Woman head Louvre AO17563.jpg|Glava Marijke, Louvre AO17563 Slika:Mirror Mari Louvre AO19081.jpg|Bronasto ogledalo, Louvre AO19081 Slika:Cylinder seal battle Louvre AO18359.jpg|Valjasti pečat iz Drugega marijskega kraljestva (25. stoletje pr. n. št.) </gallery> ==Opombe== {{reflist|group=op|colwidth=40em}} {{sklici|group=nb}} == Sklici == {{sklici|3}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{navedi knjigo|title= The Archaeology of Syria: From Complex Hunter-Gatherers to Early Urban Societies (c.16,000-300 BC)|url= https://archive.org/details/archaeologyofsyr0000akke|first1= Peter M. M. G.|last1= Akkermans|first2= Glenn M.|last2= Schwartz|publisher= Cambridge University Press|year= 2003|isbn= 978-0-521-79666-8}} * {{cite journal|last1= Archi|first1= Alfonso|first2=Maria Giovanna|last2=Biga|year= 2003|title= A Victory over Mari and the Fall of Ebla |url= https://archive.org/details/sim_journal-of-cuneiform-studies_2003_55/page/n3|journal=Journal of Cuneiform Studies|publisher=The American Schools of Oriental Research|volume=55|pages= 1–44|doi= 10.2307/3515951|jstor= 3515951|issn= 2325-6737}} * {{navedi knjigo|editor1-last=Fagan|editor1-first= Brian M.|last=Armstrong|first=James A.|title=The Oxford Companion to Archaeology|url=https://archive.org/details/oxfordcompaniont0000unse_m4i0|chapter=Sumer and Akkad|year=1996|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-507618-9}} * {{navedi knjigo|title=Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus|editor1-first=Joan|editor1-last=Aruz|editor2-first=Ronald|editor2-last=Wallenfels|publisher=Metropolitan Museum of Art|year=2003|isbn=978-1-58839-043-1|url-access=registration|url=https://archive.org/details/artoffirstcities0000unse}} * {{navedi knjigo|last= Astour|first=Michael C.|editor1-first=Cyrus Herzl|editor1-last= Gordon|editor2-first=Gary|editor2-last=Rendsburg|title=Eblaitica: Essays on the Ebla Archives and Eblaite Language|volume= 4|chapter=A Reconstruction of the History of Ebla (Part 2) |year=2002|publisher=Eisenbrauns|isbn=978-1-57506-060-6}} * {{navedi knjigo|title=Commerce and Colonization in the Ancient Near East|translator1-first=Mary|translator1-last=Turton|first1= Maria Eugenia |last1=Aubet|publisher=Cambridge University Press|year= 2013|isbn=978-0-521-51417-0}} * {{navedi knjigo|title=Rivers and Steppes: Cultural Heritage and Environment of the Syrian Jezireh: Catalogue to the Museum of Deir ez-Zor |first1=Dominik|last1=Bonatz|first2=Hartmut|last2=Kühne|first3=Asʻad|last3=Mahmoud|publisher=Damascus: Ministry of Culture, Directorate-General of Antiquities and Museums|year=1998|oclc=41317024}} * {{cite journal|last1= Bretschneider |first1= Joachim |last2= Van Vyve|first2= Anne-Sophie|last3= Leuven|first3= Greta Jans|year= 2009|title=War of the lords, The Battle of Chronology: Trying to Recognize Historical Iconography in the 3rd Millennium Glyptic Art in seals of Ishqi-Mari and from Beydar|journal=Ugarit-Forschungen|publisher=Ugarit-Verlag|volume=41|isbn= 978-3-86835-042-5}} * {{navedi knjigo|title= The Routledge Handbook of the Peoples and Places of Ancient Western Asia|url= https://archive.org/details/routledgehandboo0000bryc|first= Trevor|last= Bryce|publisher= Routledge|year= 2009|isbn= 978-1-134-15908-6}} * {{navedi knjigo|title= Ancient Syria: A Three Thousand Year History|url= https://archive.org/details/ancientsyriathre0000bryc|last= Bryce|first= Trevor|publisher= Oxford University Press|year= 2014|isbn= 978-0-19-100292-2}} * {{navedi knjigo|title=Monuments of Syria: A Guide|url=https://archive.org/details/monumentsofsyria0000burn_e7d5|first=Ross|last=Burns|publisher=I.B.Tauris|year=2009|orig-year=1992|edition=revised|isbn=978-0-85771-489-3}} * {{navedi knjigo|first=Dominique|last=Charpin|title=The Oxford Handbook of Cuneiform Culture|chapter= Patron and Client: Zimri-Lim and Asqudum the Diviner|editor1-first= Karen|editor1-last=Radner|editor2-first=Eleanor|editor2-last=Robson|isbn=978-0-19-955730-1|publisher=Oxford University Press|year= 2011}} * {{navedi knjigo|first=Dominique|last=Charpin|title=Hammurabi of Babylon|url=https://archive.org/details/hammurabiofbabyl0000char|isbn=978-1-84885-752-0|publisher=I.B.Tauris|orig-year=2003|year= 2012}} * {{navedi knjigo|title=A Companion to the Ancient Near East|editor1-first= Daniel C.|editor1-last=Snell|first1=Mark|last1=Chavalas|chapter=The Age of Empires, 3100–900 BCE|publisher=Blackwell Publishing|year=2005|isbn=978-1-4051-3739-3}} * {{navedi knjigo|title=The Recurring Dark Ages: Ecological Stress, Climate Changes, and System Transformation|first=Sing C.|last=Chew|publisher=Altamira Press|year=2007|isbn=978-0-7591-0452-5|volume=2|series=Trilogy on world ecological degradation|url-access=registration|url=https://archive.org/details/recurringdarkage0000chew}} * {{navedi splet|last=Cockburn|first=Patrick|publisher=The Independent|date=February 11, 2014|title=The Destruction of the Idols: Syria's Patrimony at Risk From Extremists|url=https://www.independent.co.uk/news/science/archaeology/news/the-destruction-of-the-idols-syria-s-patrimony-at-risk-from-extremists-9122275.html|access-date=January 6, 2017}} * {{navedi knjigo|title=The Cultic Calendars of the Ancient Near East|url=https://archive.org/details/culticcalendarso0000cohe|first=Mark E.|last=Cohen|publisher=CDL Press: The University Press of Maryland|year=1993|isbn=978-1-883053-00-0}} * {{navedi knjigo|title=Wisdom from the late bronze age|first=Yorem|last=Cohen|publisher=Society of Biblical Literatute, Atlanta|year=2013|isbn=978-1-58983-754-6}} * {{navedi knjigo|editor1-last=van Lerberghe|editor1-first=Karel|editor2-last=Voet|editor2-first=Gabriela|last=Cooper|first=Jerrold S|title=Languages and Cultures in Contact: At the Crossroads of Civilizations in the Syro-Mesopotamian realm. Proceedings of the 42th RAI|chapter=Sumerian and Semitic Writing in Most Ancient Syro-Mesopotamia|series= Orientalia Lovaniensia Analecta|volume= 92|year=1999|publisher=Peeters Publishers & Department of Oriental Studies, Leuven|isbn=978-90-429-0719-5}} * {{navedi knjigo|editor1-last=Crawford|editor1-first= Harriet|title= The Sumerian World|year=2013|publisher=Routledge|isbn=978-1-136-21912-2}} * {{navedi knjigo|first=Stephanie|last=Dalley|title=Mari and Karana, Two Old Babylonian Cities|year=2002|orig-year=1984|edition=2|publisher=Gorgias Press|isbn=978-1-931956-02-4}} * {{navedi knjigo|last=Daniels|first=Brian I.|first2=Katryn|last2=Hanson|editor1-last=Desmarais|editor1-first=France|title=Countering Illicit Traffic in Cultural Goods: The Global Challenge of Protecting the World's Heritage|chapter=Archaeological Site Looting in Syria and Iraq: A Review of the Evidence|year=2015|publisher=The International Council of Museums|isbn=978-92-9012-415-3}} * {{navedi knjigo|title=Syria|url=https://archive.org/details/syria0000dark_d8m8|first=Diana|last=Darke|publisher=Bradt Travel Guides|edition=2|orig-year=2006|year=2010|isbn=978-1-84162-314-6}} * {{navedi knjigo|title=Cities of the Biblical World: An Introduction to the Archaeology, Geography, and History of Biblical Sites|first=LaMoine F. |last=DeVries|publisher= Wipf and Stock Publishers|year= 2006|isbn=978-1-55635-120-4}} * {{navedi knjigo|last= Dolce|first=Rita|editor1-first=Hartmut|editor1-last=Kühne|editor2-first=Rainer Maria|editor2-last=Czichon|editor3-first=Florian Janoscha|editor3-last=Kreppner|title=Proceedings of the 4th International Congress of the Archaeology of the Ancient Near East, 29 March - 3 April 2004, Freie Universität Berlin|chapter=Ebla before the Achievement of Palace G Culture: An Evaluation of the Early Syrian Archaic Period|volume= 2|year=2008|publisher=Otto Harrassowitz Verlag|isbn=978-3-447-05757-8}} * {{navedi knjigo|title=Historical Dictionary of Iraq|url=https://archive.org/details/historicaldictio00v2doug|edition=2|editor1-first=Jon|editor1-last=Woronoff|first1=Beth K.|last1=Dougherty|first2=Edmund A.|last2=Ghareeb|series=Historical Dictionaries of Asia, Oceania, and the Middle East|publisher=Scarecrow Press|year=2013|isbn=978-0-8108-7942-3}} * {{navedi knjigo |author=Jean-Marie Durand |year=1997 |title=Documents épistolaires du Palais de Mari. Tome I |publisher=Éditions du Cerf, Paris |isbn=2-204-05685-5 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Jean-Marie Durand |year=1998 |title=Documents épistolaires du Palais de Mari. Tome II |publisher=Éditions du Cerf, Paris |isbn=2-204-05961-7 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Jean-Marie Durand |year=2004 |title=Documents épistolaires du Palais de Mari, Tome III |publisher=Éditions du Cerf, Paris |isbn=2-204-06616-8 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo|title=The Lives of Sumerian Sculpture: An Archaeology of the Early Dynastic Temple|first=Jean M.|last=Evans|publisher=Cambridge University Press|year=2012|isbn=978-1-139-78942-4}} * {{navedi knjigo|title=The God Dagan in Bronze Age Syria|first= Lluís|last= Feliu|translator-first= Wilfred GE |translator-last=Watson|year= 2003|publisher= Brill|isbn=978-90-04-13158-3}} * {{navedi knjigo|series= The History of Government from the Earliest Times|title= Ancient monarchies and empires|volume= 1|first= Samuel Edward |last=Finer|year= 1997|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-820664-4}} * {{navedi knjigo|title=The Priests in the Prophets: The Portrayal of Priests, Prophets, and Other Religious Specialists in the Latter Prophets|editor1-first=Lester L.|editor1-last=Grabbe|editor2-first=Alice Ogden|editor2-last=Bellis|first1=Daniel E.|last1=Fleming|chapter=Prophets and Temple Personnel in the Mari Archives|publisher=T&T Clark International|year=2004|isbn=978-0-567-40187-8}} * {{navedi knjigo|title=The Legacy of Israel in Judah's Bible: History, Politics, and the Reinscribing of Tradition|first= Daniel E. |last=Fleming|publisher=Cambridge University Press|year=2012|isbn=978-1-139-53687-5}} * {{navedi knjigo|title=Before and After Muhammad: The First Millennium Refocused|url=https://archive.org/details/beforeaftermuamm0000fowd|first=Garth|last=Fowden|publisher=Princeton University Press|year=2014|isbn=978-1-4008-4816-4}} * {{navedi knjigo|series=The Royal Inscriptions of Mesopotamia Early Periods|volume=4|title=Old Babylonian Period (2003–1595 BC)|first= Douglas |last= Frayne|publisher= University of Toronto Press|year= 1990|isbn= 978-0-8020-5873-7}} * {{navedi knjigo|title=The World of the Aramaeans: Biblical Studies in Honour of Paul-Eugène Dion |volume=1|editor1-first=Paulette Maria Michèle|editor1-last=Daviau|editor2-first=John W.|editor2-last=Wevers|editor3-first=Michael|editor3-last=Weigl|first=Douglas|last=Frayne|chapter=In Abraham's Footsteps|publisher=Sheffield Academic Press|year=2001|isbn=978-0-567-20049-5}} * {{navedi knjigo|series=The Royal inscriptions of Mesopotamia Early Periods|volume=1|publisher=University of Toronto Press|title=Pre-Sargonic Period: Early Periods (2700–2350 BC)|first=Douglas|last=Frayne|year=2008|isbn=978-1-4426-9047-9}} * {{navedi knjigo|chapter=The Cities of Babylonia|series=The Cambridge Ancient History (Second Revised Series)|title=Part 2: Early History of the Middle East|first=Cyril John|last=Gadd|editor1-first=Iorwerth Eiddon Stephen|editor1-last=Edwards|editor2-first=Cyril John|editor2-last=Gadd|editor3-first=Nicholas Geoffrey Lemprière|editor3-last=Hammond|volume=1|year=1971|edition=3|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-07791-0|url=https://archive.org/details/cambridgeancient1971edwa}} * {{navedi knjigo|first=Charles|last=Gates|title=Ancient Cities: The Archaeology of Urban Life in the Ancient Near East and Egypt, Greece and Rome|url=https://archive.org/details/ancientcitiesarc0000gate|year=2003|publisher=Routledge|isbn=978-1-134-67662-0}} * {{navedi knjigo|title=The Priests in the Prophets: The Portrayal of Priests, Prophets, and Other Religious Specialists in the Latter Prophets|editor1-first=Lester L.|editor1-last=Grabbe|editor2-first=Alice Ogden|editor2-last=Bellis|first1=Lester L.|last1=Grabbe|chapter=Introduction and Overview|publisher=T&T Clark International|year=2004|isbn=978-0-567-40187-8}} * {{navedi knjigo|title=Assyrian Royal Inscriptions: From the Beginning to Ashur-Resha-Ishi I |volume=1|first=Albert Kirk|last=Grayson|publisher=Otto Harrassowitz Verlag|year=1972|series=Records of the Ancient Near East|issn=0340-8450|isbn=978-3-447-01382-6}} * {{navedi knjigo|first= Alberto Ravinell Whitney|last= Green|title=The Storm-god in the Ancient Near East|year=2003|publisher=Eisenbrauns|series=Biblical and Judaic studies from the University of California, San Diego|volume= 8|isbn=978-1-57506-069-9}} * {{navedi knjigo|title=Who Were the Amorites?|first= Alfred|last=Haldar|publisher=Brill|year=1971|volume=1|series=Monographs on the ancient Near East|oclc= 2656977}} * {{navedi knjigo|last= Hamblin|first=William J.|title= Warfare in the Ancient Near East to 1600 BC|year=2006|publisher=Routledge|isbn=978-1-134-52062-6}} * {{navedi knjigo|title=Gender and Aging in Mesopotamia: The Gilgamesh Epic and Other Ancient Literature|first=Rivkah|last=Harris|publisher=University of Oklahoma Press|orig-year=2000|year=2003|isbn=978-0-8061-3539-7}} * {{navedi knjigo|title=Sargonic Akkadian: A Historical and Comparative Study of the Syllabic Texts|first=Rebecca|last=Hasselbach|publisher=Otto Harrassowitz Verlag|year=2005|isbn=978-3-447-05172-9}} * {{navedi knjigo|title=Letters to the King of Mari: A New Translation, with Historical Introduction, Notes, and Commentary|first= Wolfgang |last=Heimpel|publisher=Eisenbrauns|year=2003|volume=12|series=Mesopotamian civilizations|issn=1059-7867|isbn=978-1-57506-080-4}} * {{navedi knjigo|title=Bibliographie de Mari: Archéologie et Textes (1933–1988)|first1=Jean Georges|last1=Heintz|first2=Daniel|last2=Bodi|first3=Lison|last3=Millot|publisher=Otto Harrassowitz Verlag|year=1990|language=fr|isbn=978-3-447-03009-0|series=Travaux du Groupe de Recherches et d'Études Sémitiques Anciennes (G.R.E.S.A.), Université des Sciences Humaines de Strasbourg|volume=3}} * {{navedi knjigo|title=The Sumerians: Their History, Culture, and Character|first=Samuel Noah |last=Kramer|publisher=University of Chicago Press|orig-year=1963|year=2010|isbn=978-0-226-45232-6}} * {{navedi knjigo|chapter=Northern Mesopotamia and Syria|series= The Cambridge Ancient History (Second Revised Series)|title= Part 1: The Middle East and the Aegean Region, c.1800–1380 BC|first=Jean Robert|last=Kupper|editor1-first=Iorwerth Eiddon Stephen|editor1-last=Edwards|editor2-first= Cyril John |editor2-last=Gadd|editor3-first=Nicholas Geoffrey Lemprière|editor3-last=Hammond|editor4-first=Edmond|editor4-last=Sollberger|volume=2|year=1973|edition=3|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-139-05426-3}} * {{navedi knjigo|first= Mogens Trolle|last= Larsen|title= Beyond Babylon: Art, Trade, and Diplomacy in the Second Millennium B.C.|chapter= The Middle Bronze Age|editor1-first= Joan|editor1-last= Aruz|editor2-first= Kim|editor2-last= Benzel|editor3-first= Jean M.|editor3-last= Evans|publisher= Metropolitan Museum of Art|year= 2008|isbn= 978-1-58839-295-4|url-access= registration|url= https://archive.org/details/beyondbabylonart0000unse}} * {{navedi knjigo|title=Piety and Politics: The Dynamics of Royal Authority in Homeric Greece, Biblical Israel, and Old Babylonian Mesopotamia|url=https://archive.org/details/pietypoliticsdyn0000laun_j5l3|first=Dale|last=Launderville|publisher=William B. Eerdmans Publishing|year=2003|isbn=978-0-8028-3994-7}} *{{navedi knjigo|title=Who's Who in the Ancient Near East|url=https://archive.org/details/whoswhoinancient0000leic_v7s4|first1=Gwendolyn|last1=Leick|publisher=Routledge|year=2002|isbn=978-1-134-78796-8}} * {{navedi knjigo|title= The Ancient Near East: History, Society and Economy|url= https://archive.org/details/ancientneareasth0000live|first= Mario|last= Liverani|publisher= Routledge|year= 2013|isbn= 978-1-134-75084-9}} * {{navedi knjigo|title=The Emergence of Civilisation: From Hunting and Gathering to Agriculture, Cities and the State of the Near East|first1=Charles Keith|last1=Maisels|publisher=Routledge|orig-year=1990|year=2005|isbn=978-1-134-86328-0}} * {{navedi knjigo|title=Prophecy: Essays presented to Georg Fohrer on his Sixty-Fifth Birthday|volume=CL|first=Abraham|last=Malamat|chapter=A Mari Prophecy and Nathan's Dynastic Oracle|editor-first=John Adney|editor-last=Emerton|publisher=Walter de Gruyter|year=1980|series=Beihefte zur Zeitschrift für die Alttestamentliche Wissenschaft|isbn=978-3-11-083741-4}} * {{navedi knjigo|title=Mari and the Bible|first=Abraham|last=Malamat|publisher=Brill|series=Studies in the History and Culture of the Ancient Near East|volume=12|year=1998|issn=0169-9024|isbn=978-90-04-10863-9}} * {{navedi knjigo|last=Margueron|first=Jean-Claude|editor1-last=Young|editor1-first=Gordon Douglas|title=Mari in Retrospect: Fifty Years of Mari and Mari Studies|url=https://archive.org/details/mariinretrospect0000unse|chapter=The 1979–1982 Excavations at Mari: New Perspectives and Results|year=1992|publisher=Eisenbrauns|isbn=978-0-931464-28-7}} * {{navedi knjigo|title=Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus|editor1-first=Joan|editor1-last=Aruz|editor2-first=Ronald|editor2-last=Wallenfels|first1=Jean-Claude|last1=Margueron|chapter=Mari and the Syro-Mesopotamian World|publisher=Metropolitan Museum of Art|year=2003|isbn=978-1-58839-043-1|url-access=registration|url=https://archive.org/details/artoffirstcities0000unse}} * {{navedi knjigo|translator-last=Crawford|translator-first= Harriet|editor1-last=Crawford|editor1-first= Harriet|last=Margueron|first=Jean-Claude|title= The Sumerian World|chapter=The Kingdom of Mari|year=2013|publisher=Routledge|isbn=978-1-136-21912-2}} * {{navedi knjigo|title=Old Testament Parallels: Laws and Stories from the Ancient Near East|url=https://archive.org/details/oldtestamentpara0000matt_a7u5|edition=3|first1=Victor Harold|last1=Matthews|first2=Don C.|last2=Benjamin|publisher=Paulist Press|orig-year=1994|year=2006|isbn=978-0-8091-4435-8}} * {{navedi knjigo|title=Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus|editor1-first=Joan|editor1-last=Aruz|editor2-first=Ronald|editor2-last=Wallenfels|first1=Paolo|last1=Matthiae|chapter=Ebla and the Early Urbanization of Syria|publisher=Metropolitan Museum of Art|year=2003|isbn=978-1-58839-043-1|url-access=registration|url=https://archive.org/details/artoffirstcities0000unse}} * {{navedi splet|last=McLerran|first=Dan|publisher=Popular Archaeology Magazine|date=September 13, 2011|title=Ancient Mesopotamian City in Need of Rescue|url=http://popular-archaeology.com/issue/september-2011/article/ancient-mesopotamian-city-in-need-of-rescue|access-date=January 6, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20161105212155/http://popular-archaeology.com/issue/september-2011/article/ancient-mesopotamian-city-in-need-of-rescue|archive-date=November 5, 2016|url-status=dead}} * {{navedi knjigo|editor1-last=Crawford|editor1-first= Harriet|last=McMahon|first=Augusta|title= The Sumerian World|chapter=North Mesopotamia in the Third Millennium BC|year=2013|publisher=Routledge|isbn=978-1-136-21912-2}} * {{navedi knjigo|title=Akkad: the First World Empire: Structure, Ideology, Traditions|editor1-first=Mario|editor1-last=Liverani|first=Piotr|last=Michalowski|chapter=Memory and Deed: The Historiography of the Political Expansion of the Akkad State|volume=5|series=History of the Ancient Near East Studies|publisher=Padua: S.a.r.g.o.n. Editrice Libreria|year=1993|oclc=32011634}} * {{navedi knjigo|chapter=Amorites|title=Eerdmans Dictionary of the Bible|url=https://archive.org/details/eerdmansdictiona0000unse_w9v5|first=Piotr|last=Michalowski|editor1-first=David Noel |editor1-last=Freedman|editor2-first=Allen C. |editor2-last=Myers|year=2000|publisher=Eerdmans Publishing|isbn=978-90-5356-503-2}} * {{navedi knjigo|title=Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus|editor1-first=Joan|editor1-last=Aruz|editor2-first=Ronald|editor2-last=Wallenfels|first1=Piotr|last1=Michalowski|chapter=The Earliest Scholastic Tradition|publisher=Metropolitan Museum of Art|year=2003|isbn=978-1-58839-043-1|url-access=registration|url=https://archive.org/details/artoffirstcities0000unse}} * {{cite journal|last= Nadali|first= Davide|year= 2007|title=Monuments of War, War of Monuments: Some Considerations on Commemorating War in the Third Millennium BC|journal=Orientalia|publisher= Pontificium Institutum Biblicum|volume=76|issue= 4|oclc= 557711946}} * {{navedi knjigo|title=Daily Life in Ancient Mesopotamia|first=Karen Rhea|last=Nemet-Nejat|publisher=Greenwood Press|year=1998|isbn=978-0-313-29497-6|issn=1080-4749|series=Daily Life Through History|url=https://archive.org/details/dailylifeinancie00neme}} * {{navedi knjigo|title=Prophets and Prophecy in the Ancient Near East|first1=Martti|last1=Nissinen|first2=Choon Leong|last2=Seow|first3=Robert Kriech |last3=Ritner|series=Writings from the Ancient World|editor-first=Peter|editor-last=Machinist|publisher=Society of Biblical Literature. Atlanta|volume=12|year=2003|isbn=978-1-58983-027-1}} * {{navedi knjigo|first1=Cynthia|last1=Ochterbeek|chapter=Dan|title=Middle East and Africa: International Dictionary of Historic Places|volume=4|publisher=Routledge|editor1-first=Kathryn Ann|editor1-last=Berney|editor2-first=Trudy |editor2-last= Ring|editor3-first=Noelle|editor3-last=Watson|editor4-first=Christopher|editor4-last=Hudson|editor5-first=Sharon|editor5-last=La Boda|isbn=978-1-134-25993-9|year= 1996}} * {{navedi knjigo|first= Ulf|last= Oldenburg|title=The Conflict between El and Ba'al in Canaanite Religion|year=1969|publisher=Brill|series=Dissertationes ad Historiam Religionum Pertinentes|volume= 3|oclc=63449|issn=0419-4233}} *{{navedi knjigo|title= Textos Para Una Historia Política de Siria-Palestina I|first=Juan|last=Oliva|publisher= Ediciones Akal|year=2008|isbn= 978-84-460-1949-7|language=es}} * {{navedi knjigo|last1= Otto|first1=Adelheid|first2=Maria Giovanna|last2=Biga|editor1-first=Paolo|editor1-last=Matthiae|editor2-first=Frances|editor2-last=Pinnock|editor3-first=Lorenzo |editor3-last=Nigro|editor4-first=Nicolò |editor4-last=Marchetti|editor5-first=Licia|editor5-last=Romano|title=Proceedings of the 6th International Congress of the Archaeology of the Ancient Near East: Near Eastern archaeology in the past, present and future: heritage and identity, ethnoarchaeological and interdisciplinary approach, results and perspectives; visual expression and craft production in the definition of social relations and status|chapter=Thoughts About the Identification of Tall Bazi with Armi of the Ebla Texts|volume= 1|year=2010|publisher=Otto Harrassowitz Verlag|isbn=978-3-447-06175-9}} * {{cite journal|last1=Pardee|first1= Dennis|first2=Jonathan T.|last2=Glass|year= 1984|title=Literary Sources for the History of Palestine and Syria: The Mari Archives|journal=The Biblical Archaeologist|publisher=The American Schools of Oriental Research|volume=47|issue=2|issn= 2325-534X}} * {{navedi knjigo|title= The archives of Ebla: an empire inscribed in clay|first= Giovanni|last= Pettinato|publisher= Doubleday|year= 1981|isbn= 978-0-385-13152-0|url= https://archive.org/details/archivesofeblaan00pett}} * {{navedi knjigo|chapter= Before Israel: Syria-Palestine in the Bronze Age|title=The Oxford History of the Biblical World|editor-first=Michael David|editor-last=Coogan|first1=Wayne T.|last1=Pitard|publisher=Oxford University Press|orig-year= 1998|edition=revised|year= 2001|isbn=978-0-19-513937-2}} * {{navedi knjigo|title= Brotherhood of Kings: How International Relations Shaped the Ancient Near East|first=Amanda H.|last=Podany|year= 2010|isbn=978-0-19-979875-9|publisher= Oxford University Press}} * {{navedi knjigo|title=Mobile Pastoralism and the Formation of Near Eastern Civilizations: Weaving Together Society|first=Anne|last=Porter|publisher= Cambridge University Press|year= 2012|isbn=978-0-521-76443-8}} * {{navedi knjigo|title=Climates, Landscapes, and Civilizations|editor1-first= Liviu|editor1-last=Giosan|editor2-first=Dorian Q.|editor2-last=Fuller|editor3-first=Kathleen|editor3-last=Nicoll|editor4-first=Rowan K.|editor4-last=Flad|editor5-first=Peter D.|editor5-last=Clift|first1=Simone|last1=Riehl|first2=Konstantin|last2=Pustovoytov|first3=Aron|last3=Dornauer|first4=Walther|last4=Sallaberger|chapter=Mid-to-Late Holocene Agricultural System Transformations in the Northern Fertile Crescent: A Review of the Archaeobotanical, Geoarchaeological, and Philological Evidence|publisher= American Geophysical Union|year=2013|isbn= 978-0-87590-488-7|issn=0065-8448|volume=IICC|series=Geophysical Monograph Series}} * {{navedi knjigo|title=Ancient Iraq|first=Georges|last=Roux|edition=3|orig-year=1964|year=1992|publisher=Penguin Putnam|isbn=978-0-14-012523-8|url-access=registration|url=https://archive.org/details/ancientiraq00roux}} * Sasson, Jack M. ''Treatment of Criminals at Mari: A Survey''. Journal of the Economic and Social History of the Orient, vol. 20, no. 1, Special Issue on The Treatment of Criminals in the Ancient Near East, str.&nbsp;90–113, 1977 * {{navedi knjigo |author=Daniel Fleming |year=2004 |title=Democracy's Ancient Ancestors: Mari and Early Collective Governance |url=https://archive.org/details/democracysancien0000flem |publisher=Cambridge ; New York : Cambridge University Press |isbn=0-521-82885-6 |cobiss=23576157 |pages= }} * {{navedi knjigo|last= Shaw|first= Ian|editor1-last=Shaw|editor1-first= Ian|editor2-last=Jameson|editor2-first=Robert|title=A Dictionary of Archaeology|chapter= Mari|year=1999|publisher=John Wiley & Sons|isbn=978-0-470-75196-1}} * {{navedi knjigo|title=The Pre-Islamic Middle East|url=https://archive.org/details/preislamicmiddle0000sick|first=Martin|last=Sicker|publisher=Praeger|year=2000|isbn=978-0-275-96890-8}} * {{navedi splet|last=Simons|first=Marlise|work=The New York Times|date=December 31, 2016|title=Damaged by War, Syria's Cultural Sites Rise Anew in France|url=https://www.nytimes.com/2016/12/31/world/europe/destroyed-by-isis-syrias-cultural-sites-rise-again-in-france.html|access-date=January 6, 2017}} * {{navedi knjigo|chapter=The God Athtar in the Ancient Near East and His Place in KTU 1.6 I|title=Solving Riddles and Untying Knots: Biblical, Epigraphic, and Semitic Studies in Honor of Jonas C. Greenfield|url=https://archive.org/details/solvingriddlesun0000unse|first=Mark S.|last=Smith|editor1-first=Ziony|editor1-last=Zevit|editor2-first=Seymour|editor2-last=Gitin|editor3-first=Michael|editor3-last=Sokoloff|year=1995|publisher=Eisenbrauns|isbn=978-0-931464-93-5}} * {{navedi knjigo|last= Stieglitz|first=Robert R.|editor1-first=Cyrus Herzl|editor1-last= Gordon|editor2-first=Gary|editor2-last=Rendsburg|title=Eblaitica: Essays on the Ebla Archives and Eblaite Language|volume= 4|chapter=The Deified Kings of Ebla |year=2002| publisher=Eisenbrauns| isbn=978-1-57506-060-6}} * {{navedi knjigo|title=5000 Years of the Art of Mesopotamia|first=Eva|last=Strommenger|translator-first=Christina|translator-last=Haglund|publisher=Harry N. Abrams|orig-year=1962|year=1964|oclc=505796}} * {{navedi knjigo|title=The Politics of Dead Kings: Dynastic Ancestors in the Book of Kings and Ancient Israel|journal= Forschungen zum Alten Testament|volume= 48|first1= Matthew J.|last1=Suriano|publisher=Mohr Siebeck|year= 2010|issn=1611-4914|isbn=978-3-16-150473-0}} * {{navedi knjigo|first= Beatrice|last= Teissier|title=Egyptian Iconography on Syro-Palestinian Cylinder Seals of the Middle Bronze Age|orig-year=1995|year=1996|publisher=University Press Fribourg Switzerland|series=Orbis Biblicus et Orientalis- Series Archaeologica|volume= 11|isbn=978-3-525-53892-0|issn=1422-4399}} * {{navedi knjigo|title=Women, Crime and Punishment in Ancient Law and Society: The Ancient Near East|volume=1|first=Elisabeth Meier |last=Tetlow|publisher=Continuum|year=2004|isbn=978-0-8264-1628-5}} * {{navedi knjigo|title=Ahab Agonistes: The Rise and Fall of the Omri Dynasty|url=https://archive.org/details/ahabagonistesris0000unse|editor1-first=Lester L.|editor1-last=Grabbe|first1=Thomas L.|last1=Thompson|chapter=A Testimony of the Good King: Reading the Mesha Stela|publisher=T&T Clark International|year=2007|isbn=978-0-567-04540-9}} * {{navedi splet|editor1-first=Steve|editor1-last=Tinney|editor2-first=Jamie|editor2-last=Novotny|editor3-first=Eleanor|editor3-last=Robson|editor4-first=Niek|editor4-last=Veldhuis|website=Oracc (Open Richly Annotated Cuneiform Corpus)|url=http://oracc.iaas.upenn.edu/epsd2/cbd/sux/o0046275.html|publisher=Oracc Steering Committee|title=Mari [1] (SN)|year=2020|accessdate=2021-01-09|archive-date=2020-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20201201153414/http://oracc.iaas.upenn.edu/epsd2/cbd/sux/o0046275.html|url-status=dead}} * {{navedi knjigo|last= Van De Mieroop|first=Marc|editor-last=Ehrenberg|editor-first= Erica|title=Leaving No Stones Unturned: Essays on the Ancient Near East and Egypt in Honor of Donald P. Hansen|chapter= Foreign Contacts and the Rise of an Elite in Early Dynastic Babylonia|year=2002|publisher=Eisenbrauns|isbn=978-1-57506-055-2}} * {{navedi knjigo|last= Van De Mieroop|first=Marc|title=King Hammurabi of Babylon: A Biography|year=2007|orig-year=2005|publisher=Blackwell Publishing|isbn=978-0-470-69534-0|series=Blackwell Ancient Lives|volume=19}} * {{navedi knjigo|title=A History of the Ancient Near East ca. 3000 - 323 BC|first=Marc|last=Van De Mieroop|publisher=Wiley-Blackwell|edition=2|volume=6|series=Blackwell History of the Ancient World|orig-year=2003|year=2011|isbn=978-1-4443-2709-0}} * {{navedi knjigo|title=The Chronology of Ancient Western Asia and Egypt|first=Petrus|last=Van Der Meer|edition=2|publisher=Brill|series=Documenta et Monumenta Orientis Antiqui|volume=2|orig-year=1947|year=1955|oclc=4727997}} * {{navedi knjigo|first= Karel|last= Van Der Toorn|title=Family Religion in Babylonia, Ugarit and Israel: Continuity and Changes in the Forms of Religious Life|year=1996|publisher=Brill|series=Studies in the History of the Ancient Near East|volume= 7|isbn=978-90-04-10410-5|issn=0169-9024}} * {{navedi knjigo|title=Water Engineering in Ancient Civilizations: 5,000 Years of History|first= Pierre-Louis|last=Viollet|translator-first=Forrest M.|translator-last=Holly|publisher=CRC Press|orig-year=2005|year=2007|volume=7|series=IAHR Monographs|isbn=978-90-78046-05-9}} * {{navedi knjigo|title=Ancient Israelite Literature in Its Cultural Context: A Survey of Parallels Between Biblical and Ancient Near Eastern Texts|first=John H.|last=Walton|publisher=Zondervan Publishing House|orig-year=1989|year=1990|isbn=978-0-310-36591-4}} * {{navedi knjigo|title=Challenging Climate Change: Competition and Cooperation Among Pastoralists and Agriculturalists in Northern Mesopotamia (c. 3000–1600 BC)|first1=Arne|last1=Wossink|publisher=Sidestone Press|year=2009|isbn=978-90-8890-031-0}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Mari|Mari}} *[http://cdli.ucla.edu/search/result.pt?result_format=list&size=7100&-op_provenience=ct&provenience=mari On-line digital images of Mari Tablets at CDLI] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120306013111/http://cdli.ucla.edu/search/result.pt?result_format=list&size=7100&-op_provenience=ct&provenience=mari |date=2012-03-06 }} *[http://whc.unesco.org/en/tentativelists/1294/ Mari (Tell Hariri)] Suggestion to have Mari (Tell Hariri) recognized as a UNESCO world heritage site, in 1999 {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Sumerska mesta]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Siriji‎]] 4o1rzdwlnz3a83f4ae8cn9txfcirikm 6682743 6682675 2026-05-29T19:03:57Z Ljuba24b 92351 /* Tretje kraljestvo */ 6682743 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Starodavno najdišče |name = Mari |native_name = تل حريري {{ikona ar}} |alternate_name = Tell Hariri | image = [[Slika:MariZiggurat.jpg|280px]] | imagealttext = | caption = Ostanki Marija |map_type = Sirija |map_size = 280px |relief = yes |map_alt = Mari leži na vzhodu Sirije, blizu meje z Irakom. |latd = 34 |latm = 32 |lats = 58 |latNS = N |longd = 40 |longm = 53 |longs = 24 |longEW = E |coordinates_display = title |location = Abu Kamal, governorat Deir ez-Zor, <br>{{SYR}} |region = [[Mezopotamija|Gornja Mezopotamija]] |type = Naselje |part_of = |length = 1000 m |width = 600 m |area = 60 ha |height = |builder = |material = |built = okoli 5. tisočletja pr. n. št. |abandoned = 1759 pr. n. št. |epochs = [[bronasta doba]] |cultures = vzhodnosemitska (kiška civilizacija), [[Amoriti|amoritska]] |dependency_of = |occupants = |event = |excavations = 1933–1939<br>1951–1975<br>1979–danes |archaeologists = André Parrot |condition = ruševine |ownership = Javno |public_access = Da |website = |notes = }} '''Mari''' ([[klinopis]]no 𒈠𒌷𒆠, ma-ri<sup>ki</sup>), sedanji Tell Hariri ([[Arabščina|arabsko]] تل حريري‎), je bila starodavna [[Semiti|semitska]] mestna država v sedanji [[Sirija|Siriji]]. Ostanki mesta in ''[[tell|tella]]'' so na zahodnem bregu [[Evfrat]]a 11 kilometrov severozahodno od Abu Kamala in približno 120 kilometrov jugovzhodno od Deir ez-Zorja. Mari je kot trgovsko središče in hegemonska država cvetel od okoli leta 2900 do 1759 pr. n. št.{{refn|group=op|Če ni omenjeno drugače, so vsi datumi v članku ocenjeni po [[Srednja kronologija|srednji kronologiji]].}} Mesto je bilo zgrajeno načrtno sredi trgovskih poti ob Evfratu. Bilo je posrednik med [[Sumerija|Sumerijo]] na jugu in [[ebla]]itskim kraljestvom ter [[Levant]]om na zahodu. Mari je bil sredi 26. stoletja pr. n. št. zapuščen in kmalu spet obnovljen ter pred letom 2500 pr. n. št. postal glavno mesto hegemonske vzhodnosemitske države. Zapletel se je v dolgo vojno s svojim tekmecem [[Ebla|Eblo]]. Znan je bil po močni naklonjenosti sumerski kulturi. V 23. stoletju pr. n. št. so Mari uničili [[Akadsko kraljestvo|Akadci]], ki so dovolili obnovo mesta in imenovali vojaškega guvernerja z naslovom ''[[šakkanakku]]'' (vojaški guverner). Guvernerji so se po razpadu Akadskega cesarstva osamosvojili in iz mesta naredili regionalno središče doline srednjega Evfrata. Šakkanakkuji so v Mariju vladali do druge polovice 19. stoletja pr. n. št., ko je dinastija iz neznanih razlogov propadla. Kmalu po njihovem propadu je Mari postal prestolnica [[Amoriti|amoritske]] dinastije Lim. Amoritski Mari je bil kratkoživ, ker ga je okoli leta 1761 pr. n. št. okupirala [[Babilonija]]. Kot majhno mesto je preživel oblast Babiloncev in [[Asirija|Asircev]], v helenističnem obdobju pa je bil zapuščen in pozabljen. Marijci so častili semitska in sumerska božanstva. V predamoritskem obdobju je bilo čutiti močan sumerski kulturni vpliv. Mari ni bil mesto sumerskih priseljencev, ampak mesto sumersko govorečih prebivalcev, ki so govorili narečje, podobno [[Eblaitščina|eblaitščini]]. Amoriti so bili Zahodni Semiti, ki so se začeli tja naseljevati pred 21. stoletjem pr. n. št. Do prihoda dinastije Lim okoli 1830 pr. n. št. so postali dominantna populacija v [[Rodovitni polmesec|Rodovitnem polmesecu]]. Odkritje Marija leta 1933 je dalo pomemben vpogled v geopolitični zemljevid starodavne Mezopotamije in Sirije, ker se je v mestu našlo več kot 25.000 tablic s pomembnimi podatki o upravljanju države v 2. tisočletju pr. n. št. in diplomatskih stikih med političnimi entitetami v regiji. Podatki so razkrili obširne trgovske mreže, ki so v 18. stoletju pr. n. št. segale do [[Afganistan]]a v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] in [[Kreta|Krete]] v vzhodnem [[Sredozemlje|Sredozemlju]]. ==Ime== [[Slika:Mari-ki in cuneiform on the statue of Iddi-Ilum.jpg|thumb|levo|150px|"Država Mari" ([[klinopis]]no: <small>{{cuneiform|𒈠𒌷𒆠}}</small>, ''Mari-ki''), napis na [[Idi-ilum]]ovem kipu (okoli 2090 pr. n. št.)]] Ime Mari, v klinopisu zapisano kot 𒈠𒌷𒆠 (ma-riki),{{sfn|Tinney|Novotny|Robson|Veldhuis|2020}} izhaja iz imena boga Mera, starodavnega severnomezopotamskega in sirskega boga neurja in zavetnika mesta.<ref>{{cite book | author = Paul-Alain Beaulieu | date = 20 November 2017 | title = A History of Babylon, 2200 BC - AD 75 | publisher = John Wiley & Sons | page = 106 | isbn = 978-1-119-45907-1 | oclc = 1010542283 | url = https://books.google.com/books?id=VcQ_DwAAQBAJ&pg=P106}}</ref> Obe imeni sta se sprva pisali enako.{{sfn|Oldenburg|1969|p=[https://books.google.com/books?id=hM8UAAAAIAAJ&pg=PA60 60]}} ==Zgodovina== ===Prvo kraljestvo=== {{Infopolje Bivša država |native_name = Mari |conventional_long_name = Prvo Marijsko kraljestvo |common_name = Mari |era = [[bronasta doba]] |status = |government_type = [[monarhija]] |year_start = okoli 2900 pr. n. št. |year_end = okoli 2500 pr. n. št. |continent = Azija |event_start = |event_end = |p1 = |flag_p1 = |p2 = |p3 = |s1 = |image_s1 = |image_flag = |flag_type = |coa_size = |image = |alt = |caption = |image_map = Mari landmarks.png |image_map_caption = Zemljevid mesta |capital = <nowiki>Mari</nowiki> |common_languages = marijsko nrarečje [[eblaitščina|eblaitščine]] |religion = mezopotamsko mnogoboštvo |currency = |Currency = |title_leader= | leader1= | year_leader1= |today = }} Za Mari se domneva, da se ni razvil iz majhnega naselja,{{sfn|Viollet|2007|p=[https://books.google.com/books?id=eZsAAAAAQBAJ&pg=PA36 36]}} temveč je bil v zgodnjem dinastičnem obdobju okoli 2900 pr. n. št. zavestno zgrajen kot novo mesto, ki naj bi nadziralo vodne poti po Evfratu, ki so povezovale Lavant s Sumerijo na jugu.{{sfn|Viollet|2007|p=[https://books.google.com/books?id=eZsAAAAAQBAJ&pg=PA36 36]}}{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}} Mesto je bilo zgrajeno 1 do 2 km zahodno od Evfrata, da bi bilo zavarovano pred poplavami.{{sfn|Viollet|2007|p=[https://books.google.com/books?id=eZsAAAAAQBAJ&pg=PA36 36]}} Z reko je bilo povezano s 7 do 10 km dolgim umetnim kanalom, ki je služil za transport blaga, vendar je zdaj njegovemu toku težko slediti.{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA520 520]}} Izkopavanje mesta je težavno, ker je zakopano globoko pod kasnejšimi bivalnimi plastmi.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}} Do zdaj sta bila odkrita obrambni sistem pred poplavami{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}} in 6,7 m debel krožni nasip za zaščito mesta pred sovražniki.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}} Na površini, dolgi okoli 300 m in zavarovani s posebnim 8 do 10 m visokim obzidjem, okrepljenim z obrambnimi stolpi, so bili vrtovi in obrtniške četrti.{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA520 520]}} Med druge najdbe spadajo ena od mestnih vrat, ulica, ki se začne v središču mesta in konča pri vratih, in stanovanjske hiše.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}} Mari je imel osrednjo gomilo (''[[tell]]''),{{sfn|Akkermans|Schwartz|2003|p=[https://books.google.com/books?id=_4oqvpAHDEoC&pg=PA286 286]}} na kateri niso odkrili nobenega templja ali palače.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}} V mestu samem je bila izkopana velika palača dolga 32 m in široka 25 m, ki je bila, kot kaže, upravna zgradba. Imela je kamnite temelje in prostore, dolge 12 in široke 6 metrov.{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA522 522]}} Mesto je bilo iz neznanega vzroka zapuščeno v zgodnjem dinastičnem obdobju okoli leta 2550 pr. n. št.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}} ===Drugo kraljestvo=== {{Infopolje Bivša država |native_name = Mari |conventional_long_name = Drugo Marijsko kraljestvo |common_name = Mari |era = [[bronasta doba]] |status = |government_type = monarhija |year_start = okoli 2500 pr. n. št. |year_end = okoli 2290 pr. n. št. |event_start = |event_end = |p1 = |flag_p1 = |p2 = |p3 = |s1 = Akadsko kraljestvo |image_s1 = |image_flag = |flag_type = |coa_size = |image = |alt = |caption = |continent = Azija |image_map = Second Mariote kingdom.png |image_map_caption = Drugo Marijsko kraljestvo med vladanjem Iblul-Ila |capital = <nowiki>Mari</nowiki> |common_languages = marijsko narečje [[Eblaitščina|eblaitščine]] |religion = mezopotamsko mnogoboštvo |currency = |Currency = |title_leader= | leader1= | year_leader1= |today = }} Nekje na začetku zgodnjega dinastičnega obdobja III (pred letom 2500 pr. n. št.){{sfn|Akkermans|Schwartz|2003|p=[https://books.google.com/books?id=_4oqvpAHDEoC&pg=PA267 267]}} je bil Mari ponovno naseljen in obnovljen.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}}{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA117 117]}} Novo mesto je imelo veliko značilnosti starega mesta, vključno z notranjim obzidjem in mestnimi vrati.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}}{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA523 523]}} Obdržalo je tudi zunanji okop s premerom 1,9 km. Na njem je bilo dva metra široko obzidje{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA523 523]}} za zaščito lokostrelcev.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}} [[Slika:Ebish-Il Louvre AO17551.jpg|thumb|upright|left|Kip Ebih-Ila, upravitelja Marija (25. stoletje pr. n. št.]] Mesto samo je bilo popolnoma preurejeno{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}} po skrbno pripravljenih načrtih. Najprej so bile zgrajene ulice iz dvignjenega središča mesta do mestnih vrat, ki so zagotavljale odtekanje meteorne vode.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}} V središču mesta je bila kraljeva palača, zgrajena tako, da je služila tudi kot [[tempelj]].{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA136 136]}} Pod palačo so bile odkrite štiri arheološke plasti (od najmlajše P0 do najstarejše P3). Spodnji dve plasti sta iz akadskega obdobja.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA137 137]}} Izkopani sta gornji dve plasti,{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA137 137]}} v katerih so odkrili tempelj, imenovan ''Enceinte Sacrée'' (Sveto mesto).{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA137 137]}} Bil je največji v mestu, komu je bil posvečen, pa ni znano.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA137 137]}}{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA527 527]}} Izkopana je bila tudi stebriščna prestolna dvorana in dvorana s tremi dvojnimi vrstami lesenih stebrov, ki je vodila v tempelj.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA137 137]}} V mestu je bilo odkritih še šest drugih templjev, vključno s templjem ''Massif Rouge'', posvečen neznanemu božanstvu, in templji bogov Nini-Zaze, [[Ištarat]],{{sfn|Aruz|Wallenfels|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA531 531]}} [[Ištar]], [[Ninhursaga|Ninhursage]] in [[Utu|Šamaša]].{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA527 527]}} Vsi templji, razen Ištarinega, so stali v središču mesta. Na prostoru med ''Enceinte Sacrée'' in ''Massif Rouge'' je bilo verjetno upravno središče [[veliki svečenik|velikega svečenika]].{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA527 527]}} Zdi se, da je bilo Drugo kraljestvo močna in politično uspešna država.{{sfn|Akkermans|Schwartz|2003|p=[https://books.google.com/books?id=_4oqvpAHDEoC&pg=PA267 267]}} Kralji so se naslavljali z ''[[Lugal|lugal]]''.{{sfn|Nadali|2007|p=[https://www.academia.edu/619545/Davide_Nadali_2007_Monuments_of_war_war_of_monuments_Some_considerations_on_commemorating_war_in_the_Third_Millennium_BC 354]}} Za mnoge obstajajo pisni dokazi, med katerimi je najpomembnejše pismo lugala Enna-Dagana Irkab-Damu iz [[Ebla|Eble]],{{#tag:ref| Irkab-Damu v pismu ni izrecno omenjen, skoraj zagotovo pa je bil njegov prejemnik.{{sfn|Podany|2010|p=[https://books.google.com/books?id=_ez3ih5JgzUC&pg=PA26 26]}}|group=op}} napisano okoli leta 2350 pr. n. št.{{#tag:ref|V starih zapisih se Enna-Dagan omenja kot general Eble. Po razvozlanju Tablic iz Eble se je izkazalo, da je bil iz Marija in med vladanjem svojih marijskih prdhodnikov prejemal darila iz Eble.{{sfn|Frayne|2008|p=[https://books.google.com/books?id=8PNAnIome3AC&pg=PT817 335]}}|group=op}}{{sfn|Michalowski|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA463 463]}} Kralj Marija v njem omenja svoje predhodnike in njihove vojaške dosežke.{{sfn|Roux|1992|p=142}} Branje tega pisma je še vedno problematično, zato obstajajo številne interpretacije njegove vsebine.{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA57 57]}}{{sfn|Matthews|Benjamin|2006|p=[https://books.google.com/books?id=6gVAFOSDhL4C&pg=PA261 261]}}{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA119 119]}} ====Vojna z Eblo==== [[Slika:Warrior with axe, Mari, January 1935.jpg|thumb|left|upright|Marijski vojak s sekiro]] [[Slika:Ishqi-Mari (dark background).jpg|thumb|upright|[[Iški-Mari]], kralj Drugega marijskega kraljestva okoli 2300 pr. n. št.]] Najzgodnejši potrjeni kralj v pismu Enne-Dagana je [[Ansud]], ki je omenjen kot napadalec na [[Ebla|Eblo]], tradicionalnega rivala Marija, s katerim je imel Mari dolgo vojno,{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA58 58]}} v kateri je osvojil številna eblaitska mesta, vključno z Belanom.{{refn|group=op|6 km zahodno od Raqqe.{{sfn|Frayne|2008|p=[https://books.google.com/books?id=8PNAnIome3AC&pg=PT765 307–310]}}|group=op}}{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA119 119]}} Naslednji v pismu omenjeni kralj je [[Sa'umu]], ki je osvojil deželi Ra'ak in Nirum.{{#tag:ref|Ob srednjem Evfratu blizu Sweyhata.{{sfn|Frayne|2008|p=[https://books.google.com/books?id=8PNAnIome3AC&pg=PT765 307–310]}}|group=op}}{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA119 119]}} Sredi 25. stoletja pr. n. št. je Mari premagal kralj Eble [[Kun-Damu]].{{sfn|Dolce|2008|p=[https://books.google.com/books?id=J9eZToFfVJ0C&pg=PA68 68]}} Vojna se je nadaljevala pod [[Ištub-Išar]]jem, ko je Mari v času eblaitske šibkosti sredi 24. stoletja pr. n. št. osvojil [[Emar]].{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA119 119]}} Eblaitski kralj [[Igriš-Halam]] je moral marijskemu kralju [[Iblul-Il]]u plačevati davek.{{sfn|Dolce|2008|p=[https://books.google.com/books?id=J9eZToFfVJ0C&pg=PA68 68]}}{{sfn|Michalowski|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA462 462]}} V pismu je omenjeno, da je Iblul-Il osvojil številna eblaitska mesta in vodil pohode v regiji [[Svejhat|Burman]].{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA119 119]}} Davke je prejemal tudi Enna-Dagan.{{sfn|Michalowski|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA462 462]}} Njegovo vladanje se je v celoti prekrivalo z vladanjem [[Irkab-Damu]]ja Eblaitskega,{{sfn|Podany|2010|p=[https://books.google.com/books?id=_ez3ih5JgzUC&pg=PA315 315]}} ki je uspel premagati Mari in mu prenehal plačevati davek.{{sfn|Podany|2010|p=[https://books.google.com/books?id=_ez3ih5JgzUC&pg=PA26 26]}} Mari je premagal Eblin zaveznik [[Tell Brak|Nagar]] v sedmem letu eblaitskega vezirja Ibriuma, kar je povzročilo blokado trgovskih poti med Eblo in južno Mezopotamijo preko severne Mezopotamije.{{sfn|Bretschneider|Van Vyve|Leuven|2009|p=5}} Vojna je dosegla vrh, ko je eblaitski vezir [[Ibbi-Sipiš]] sklenil zavezništvo z Nagarjem in [[Kiš]]em, da bi porazili Mari v bitki pri Terki.{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA123 123]}} Ebla sama je doživela prvo uničenje nekaj let za Terko okoli leta 2300 pr. n. št.{{sfn|Stieglitz|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA219 219]}} med vladanjem marijskega kralja Hajdarja.{{sfn|Bretschneider|Van Vyve|Leuven|2009|p=[https://www.academia.edu/645365/War_of_the_lords_The_battle_of_chronology 7]}} Po mnenju Alfonsa Archija je Hajdarja nasledil [[Iški-Mari]], katerega kraljevi pečat so našli. Na njem so prizori bitk, zato Archi meni, da je bila Ebla uničena, ko je bil Iški-bari še general.{{sfn|Bretschneider|Van Vyve|Leuven|2009|p=[https://www.academia.edu/645365/War_of_the_lords_The_battle_of_chronology 7]}}{{sfn|Archi|Biga|2003|p=33–35}} ====Uničenje Drugega kraljestva==== Samo deset let po uničenju Eble (okoli 2300 pr. n. št., srednja kronologija) je Mari uničil in požgal [[Sargon Akadski]]. To leto njegovega vladanja se imenuje ''"Leto, v katerem je bil uničen Mari"''.<ref>{{cite web |title=Year Names of Sargon |url=http://cdli.ox.ac.uk/wiki/doku.php?id=sargon_year-names |website=cdli.ox.ac.uk}}</ref><ref name="DTP">{{cite book |last1=Potts |first1=D. T. |title=The Archaeology of Elam: Formation and Transformation of an Ancient Iranian State |date=2016 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-107-09469-7 |pages=92–93 |url=https://books.google.com/books?id=WE62CgAAQBAJ&pg=PA92 |language=en}}</ref><ref>{{cite book |last1=Álvarez-Mon |first1=Javier |last2=Basello |first2=Gian Pietro |last3=Wicks |first3=Yasmina |title=The Elamite World |date=2018 |publisher=Routledge |isbn=978-1-317-32983-1 |page=247 |url=https://books.google.com/books?id=yClKDwAAQBAJ&pg=PT247 |language=en}}</ref>{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA123 123]}} Michael Astour je predlagal datum okoli 2265 pr. n. št. ([[kratka kronologija]]).{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA75 75]}} Zadnji kralj Marija pred akadsko osvojitvijo mesta je bil verjetno [[Iški-Mari]].{{sfn|Bretschneider|Van Vyve|Leuven|2009|p=[https://www.academia.edu/645365/War_of_the_lords_The_battle_of_chronology 18]}} Sargon Akadski je pobiral davek v Mariju in Elamu:<ref name="Frayne10">{{cite book |last1=Frayne |first1=Douglas |title=Sargonic and Gutian Periods |pages=10–12 |url=https://www.academia.edu/29704423 |language=en}}</ref> : ''"Kralj Sargon se je v Tutuli priklonil Daganu. On (Dagan) mu je dal Gornjo deželo: Mari, Jarmuti in Eblo vse do [[Cedrov gozd|Cedrovega gozda]] in Srebrnih gora."'' :— <small>Sargonov napis v Nipurju</small><ref>{{cite book |last1=Buck |first1=Mary E. |title=The Amorite Dynasty of Ugarit: Historical Implications of Linguistic and Archaeological Parallels |date=2019 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-41511-9 |page=169 |url=https://books.google.com/books?id=KkSxDwAAQBAJ&pg=PA169 |language=en}}</ref><ref>See also Inscription of Sargon. E2.1.1.1 {{cite book |last1=Frayne |first1=Douglas |title=Sargonic and Gutian Periods |pages=10–12 |url=https://www.academia.edu/29704423 |language=en}}</ref>}} ===Tretje kraljestvo=== {{Infopolje Bivša država |native_name = Mari |conventional_long_name = Tretje marijsko kraljestvo |common_name = Mari |national_motto = |era = bronasta doba |continent = Azija |status = |government_type = monarhija |year_start = okoli 2266 pr. n. št. |year_end = okoli 1761 pr. n. št. |event_start = |event_end = |p1 = Akadsko kraljestvo |image_p1 = |p2 = |p3 = |s1 = Prva babilonska dinastija |image_s1 = |image_flag = |flag_type = |coa_size = |image = |alt = |caption = |image_map = Third Mari.png |image_map_caption = Tretje marijsko kraljestvo med vladanjem [[Zimri-Lim]]a okoli 1764 pr. n. št. |capital = <nowiki>Mari</nowiki> |common_languages = [[akadščina]], [[amorejščina]] |religion = stara levantinska religija |currency = |Currency = |title_leader= | leader1= | year_leader1= |today = }} Marijsko kraljestvo je bilo dve generaciji opustošeno, dokler ga ni obnovil [[Akadsko kraljestvo|akadski]] kralj [[Maništušu]].{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA71 71], [https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA64 64]}} Mesto je upravljal njegov vojaški guverner (''[[šakkanakku]]'').{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA64 64]}} Akadci so imeli v mestu neposredno oblast, kar je razvidno iz [[Naram-Sin Akadski|Naram-Sinovega]] imenovanja dveh njegovih hčera na svečeniška položaja v mestu.{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA64 64]}} ====Dinastija šakkanakkujev==== [[Slika:Statue_of_Puzur-Ishtar.jpg|thumb|upright|left|[[Puzur-Ištar]], šakkanakku Marija okoli 2050 pr. n. št.]] Prvi član dinastije šakkanakkujev je bil Ididiš, imenovan okoli leta 2266 pr. n. št.{{#tag:ref|Po mnenju Jean-Marieja Duranda je prvega šakkanakkuja imenoval Maništušu. Drugi poznavalci menijo, da je Ididiša imenoval Naram-Sin.{{sfn|Michalowski|1993|p=83}}|group=op}}{{sfn|Leick|2002|p=[https://books.google.com/books?id=nAGFAgAAQBAJ&pg=PA77 77]}} Iz seznama šakkanakkujev je razvidno, da je vladal 60 let{sfn|Oliva|2008|p=[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA86 86]}} in da ga je nasledil sin, s čimer je položaj postal deden.{{sfn|Leick|2002|p=[https://books.google.com/books?id=nAGFAgAAQBAJ&pg=PA152 152]}} Splošni načrt tretjega Marija je ostal nespremenjen.{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA138 138]}} Staro kraljevo palačo je zamenjala nova palača šakkanakkujev.{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA530 530]}} V vzhodnem delu mesta je bila zgrajena še ena manjša palača,{{sfn|Akkermans|Schwartz|2003|p=[https://books.google.com/books?id=_4oqvpAHDEoC&pg=PA286 286]}} v kateri so bile grobnice kraljev iz prejšnjih obdobij.{{sfn|Suriano|2010|p=[https://books.google.com/books?id=MfSfzOqEK4sC&pg=PA56 56]}} Obrambni okopi so bili obnovljeni in okrepljeni, nabrežje pa je bilo spremenjeno v do deset metrov širok obrambni nasip.{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA530 530]}} Notranji obzidani tempeljski kompleks z [[Ninhursaga|Ninhursaginim]] templjem se je obdržal,{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA530 530]}} medtem ko so templji [[Inana|Ninni-Zaze]] in [[Ištarat]] izginili.{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA530 530]}} Zgrajen je bil nov "tempelj levov", posvečen [[Dagon|Daganu]].{{sfn|Strommenger|1964|p=167}} Tempelj je zgradil šakkanakku [[Ištub-Ilum]] in mu prizidal pravokotno teraso za žrtvovanja v velikosti 40 × 20 metrov.{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA530 530]}}{{sfn|Akkermans|Schwartz|2003|p=[https://books.google.com/books?id=_4oqvpAHDEoC&pg=PA286 286]}}{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA531 531]}} Akadsko kraljestvo je med Šar-Kali-Šarijevim vladanjem razpadlo.{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=QD9GrxiILH8C&pg=PR41 xli]}} Mari je spet postal samostojen, vendar so šakkanakuji vladali tudi med [[Tretja urska dinastija|Tretjo ursko dinastijo]].{{sfn|Cooper|1999|p=[https://books.google.com/books?id=JgA-ez-BLbEC&pg=PA65 65]}} Ko se je marijska princesa poročila s sinom urskega kralja,{{sfn|Wossink|2009|p=[https://books.google.com/books?id=Oy4xUpsa7DkC&pg=PA31 31]}}{{sfn|Tetlow|2004|p=[https://books.google.com/books?id=ONkJ_Rj1SS8C&pg=PA10 10]}} je Mari formalno prišel pod ursko oblast,{{sfn|Bryce|2014|p=[https://books.google.com/books?id=q8Z7AgAAQBAJ&pg=PA18 18]}} kar ni oviralo njegove neodvisnosti.{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=E1aF0hq1GR8C&pg=PA451 451]}}{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA127 127]}} Nekaj šakkanakkujev je v svojih posvetilnih napisih uporabljalo celo kraljevski naslov ''[[lugal]]'', medtem ko so v uradni korespondenci z urskim dvorom uporabljali naslov šakkanakku.{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA132 132]}} Dinastija je iz neznanih vzrokov izginila dolgo pred ustanovitvijo naslednje dinastije v drugi polovici 19. stoletja pr. n. št.{{sfn|Roux|1992|p=188, 189}}{{sfn|Frayne|1990|p=[https://books.google.com/books?id=u2nUT_RtyQ8C&pg=PA597 597]}}{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA139 139]}} ====Dinastija Lim==== Za 2. tisočletje pr. n. št. v [[Rodovitni polmesec|Rodovitnem polmesecu]] je bila značilna širitev [[Amoriti|Amoritov]], ki so dosegli vrhunec z osvojitvijo in vladavino na večini regije,{{sfn|Sicker|2000|p=[https://books.google.com/books?id=5MYFOWRZ8Z4C&pg=PA25 25]}} vključno z Marijem, ki je okoli leta 1830 pr. n. št. postal sedež amoritske dinastije Lim pod kraljem [[Jagid-Lim]]om.{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA139 139]}}{{sfn|DeVries|2006|p=[https://books.google.com/books?id=aOJJAwAAQBAJ&pg=PA27 27]}} Zapisi in arheološke najdbe so razkrili visoko stopnjo kontinuitete med obdobji šakkanakkujev in Amoritov in ovrgli teorijo, da je bil Mari v prehodnem obdobju opuščen.{{sfn|Wossink|2009|p=[https://books.google.com/books?id=Oy4xUpsa7DkC&pg=PA31 31]}} Jagid-Lim je bil pred osvojitvijo Marija vladar Supruma.{{#tag:ref|uprum je 12 km gorvodno od Marija, morda sedanji Tel Abu Hasan.{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA673 673]}}|group=op}}{{#tag:ref|Jagid-Limovo vladanje Mariju je vprašljivo, a se vseeno tradicionalno šteje za prvega kralja iz dinastije Lim.{{sfn|Porter|2012|p=[https://books.google.com/books?id=7TEgAwAAQBAJ&pg=PA31 31]}}|group=op}}{{sfn|Frayne|1990|p=[https://books.google.com/books?id=u2nUT_RtyQ8C&pg=PA601 601]}} Sklenil je zavezništvo z [[Ila-kabkabu]]jem iz [[Ekallatum]]a, vendar se je njuno zavezništvo kmalu sprevrglo v odkrito vojno.{{sfn|Porter|2012|p=[https://books.google.com/books?id=7TEgAwAAQBAJ&pg=PA31 31]}}{{sfn|Roux|1992|p=189}} Konflikt se je končal, ko je Ila-kabkabu ujel Jagid-Limovega naslednika [[Jahdun-Lim]]a, ki je preživel Ila-kabkabuja, pa so ubili njegovi služabniki.{{#tag:ref|Verodostojnost podatkov je vprašljiva, ker jih je zapisal Ila-kabkabujev vnuk Jasmah-Adad.{{sfn|Porter|2012|p=[https://books.google.com/books?id=7TEgAwAAQBAJ&pg=PA31 31]}}|group=op}}{{sfn|Porter|2012|p=[https://books.google.com/books?id=7TEgAwAAQBAJ&pg=PA31 31]}} Jahdun-Lim je ne glede na to okoli leta 1820 pr. n. št. trdno vladal kot kralj Marija.{{#tag:ref|Selitev družine Lim iz Supruma v Mari bi lahko potekala tudi po vojni z Ila-kabkabujem.{{sfn|Feliu|2003|p=[https://books.google.com/books?id=IN9_IRYKKUMC&pg=PA86 86]}}|group=op}}{{sfn|Roux|1992|p=189}} [[Slika:Goddess of the vase, Mari,18th century BCE.jpg|thumb|upright|left|''Boginja z vazo'', Mari, 18. stoletje pr. n. št.]] Jadhun-Lim je svojo vladavino začel s podjarmljenjem sedmih uporniških plemenskih poglavarjev, obnovitvijo obzidja v Mariju in [[Terka|Terki]] in gradnjo nove trdnjave z imenom Dur-Jahdun-Lim.{{sfn|Frayne|1990|p=[https://books.google.com/books?id=u2nUT_RtyQ8C&pg=PA603 603]}} Zatem je začel širiti ozemlje proti zahodu in trdil, da je prišel do [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]].{{sfn|Frayne|1990|p=[https://books.google.com/books?id=u2nUT_RtyQ8C&pg=PA606 606]}}{{sfn|Fowden|2014|p=[https://books.google.com/books?id=0VOzAAAAQBAJ&pg=PA93 93]}} Kasneje se je moral soočiti z uporom nomadskega plemena Banu-Jamina s središčem v Tutulu. Upornike je podpiral [[Jamhad|jamhadski]] kralj [[Sumu-Epuh]], katerega interese je ogrožalo malo pred tem sklenjeno zavezništvo med Jahdun-Limom in [[Ešnuna|Ešnuno]].{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=E1aF0hq1GR8C&pg=PA451 451]}}{{sfn|Frayne|1990|p=[https://books.google.com/books?id=u2nUT_RtyQ8C&pg=PA606 606]}} Jahdun-Lim je porazil Jamine, odprti vojni z Jamhadom pa se je izognil,{{sfn|Bryce|2014|p=[https://books.google.com/books?id=41-MAgAAQBAJ&pg=PA19 19]}} ker je Mari okupiral njegov rival, asirski kralj [[Šamši-Adad I.]], sin pokojnega Ila-Kabakuja.{{sfn|Pitard|2001|p=[https://books.google.com/books?id=4DVHJRFW3mYC&pg=PA38 38]}} Vojna se je končala s porazom Marija{{sfn|Pitard|2001|p=[https://books.google.com/books?id=4DVHJRFW3mYC&pg=PA38 38]}}{{sfn|Van Der Meer|1955|p=[https://books.google.com/books?id=gB8VAAAAIAAJ&pg=PA29 29]}} in Jahdun-Limovim umorom leta 1798 pr. n. št. Dve leti kasneje je bil umorjen tudi njegov domnevni sin in naslednik Sumu-Jamam.{{sfn|Launderville|2003|p=[https://books.google.com/books?id=z4oHNWUWTSkC&pg=PA271 271]}}{{sfn|Frayne|1990|p=[https://books.google.com/books?id=u2nUT_RtyQ8C&pg=PA613 613]}} Mari je zasedel Šamši-Adad I. in ga priključil k svojemu kraljestvu.{{sfn|Bryce|2014|p=[https://books.google.com/books?id=41-MAgAAQBAJ&pg=PA20 20]}} =====Asirsko obdobje in restavracija Limov===== Šamši-Adad je za novega marijskega kralja imenoval svojega sina [[Jasmah-Adad]]a in ga poročil z Jahdun-Limovo hčerko.{{sfn|Van De Mieroop|2011|p=109}}{{sfn|Tetlow|2004|p=[https://books.google.com/books?id=ONkJ_Rj1SS8C&pg=PA125 125]}} Ostali člani rodbine Lim so se zatekli v Jamhad.{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA452 452]}} Da bi utrdil svoj položaj proti novemu sovražniku Jamhadu, se je Šamši-Adad poročil z Betlum, hčerko kralja Katne Iši-Adduja.{{sfn|Tetlow|2004|p=[https://books.google.com/books?id=ONkJ_Rj1SS8C&pg=PA125 125]}} Jasmah-Adad je svojo nevesto zanemarjal, kar je povzročilo politično krizo. Izkazal se je za nesposobnega vladarja in sprožil bes njegovega očeta, ki je umrl okoli 1776 pr. n. št.{{sfn|Tetlow|2004|p=[https://books.google.com/books?id=ONkJ_Rj1SS8C&pg=PA125 125]}}{{sfn|Harris|2003|p=[https://books.google.com/books?id=O0qOp_rDTHUC&pg=PA141 141]}}{{sfn|Hamblin|2006|p=[https://books.google.com/books?id=biyDDd0uKGMC&pg=254 258]}} Vojska Jarim-Lima I. je iz Jamhada vdrla v Mari, da bi podprla Zimri-Lima, dediča dinastije Lim.{{#tag:ref|Zimri-Lim je bil uradno Jahdun-Limov sin, v resnici pa je bil njegov vnuk ali nečak.{{sfn|Charpin|2011|p=[https://books.google.com/books?id=Nvgz3NOuo5EC&pg=PA252 252]}}|group=op}}{{sfn|Hamblin|2006|p=[https://books.google.com/books?id=biyDDd0uKGMC&pg=254 258]}} [[Slika:Investiture of Zimri-Lim Louvre AO19826 n01.jpg|thumb|250px|Zimri-Limova investitura, 18. stoletje pr. n. št.]] Medtem ko je Zimri-Lim s svojo vojsko napredoval proti Mariju, je poglavar Zimri-Limovega plemena Banu-Simaal strmoglavil Jasmah-Adada{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA228 228]}} in ga prisilil na beg iz kraljestva. Zimri-Lim je prišel v Mari nekaj mesecev po njegovem pobegu.{{sfn|Dalley|2002|p=143}} Kmalu po prihodu se je leta 1776 pr. n. št. poročil s princeso Šibtu, hčerko Jarim-Lima I. Zimri-Limov prihod na prestol s pomočjo Jarim-Lima I. je slednjemu omogočil vpliv na status Marija. Zimri-Lim je Jarim-Lima I. omenjal kot svojega očeta, kralj Jamdada pa mu je ukazal, da se razglasi za služabnika najvišjega jamhadskega božanstva [[Hadad|Hadada]].{{sfn|Malamat|1980|p=[https://books.google.com/books?id=fwGAtGBa_JcC&pg=PA75 75]}} Zimri-Lim je svoje vladanje začel s pohodom proti plemenu Banu-Jamina in sklepanjem zavezništva z [[Ešnuna|Ešnuno]] in babilonskim kraljem [[Hamurabi]]jem.{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA452 452]}} Svojo vojsko je poslal na pomoč Babiloncem.{{sfn|Van Der Toorn|1996|p=[https://books.google.com/books?id=VSJWkrXfbLQC&pg=PA101 101]}} Svojo ekspanzionistično politiko je usmeril proti severu v porečje gornjega Haburja, imenovano Idamaraz,{{sfn|Kupper|1973|p= [https://books.google.com/books?id=FF5-7JVj4jYC&pg=PA9 9]}} kjer je podjarmil več malih kraljestev, med njimi [[Urkeš]]{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA329 329]}} in Talhajum, in jih prisilil v [[vazal]]stvo.{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA687 687]}} Na pohodu je naletel na odpor kralja Andariga Karni-Lima.{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA45 45]}} Zimri-Lim ga je porazil in okoli leta 1771 pr. n. št. vzpostavil oblast nad celo regijo.{{sfn|Charpin|2012|p=[https://books.google.com/books?id=u__yJn8MHJQC&pg=PA39 39]}} Začelo se je obdobje relativnega miru in kraljestvo je začelo cveteti kot trgovsko središče.{{sfn|Hamblin|2006|p=[https://books.google.com/books?id=biyDDd0uKGMC&pg=254 258]}} Odnose z Babilonom je poslabšal spor zaradi mesta Hit, ki je zahteval veliko pogajalskega časa,{{sfn|Van De Mieroop|2007|p=[https://books.google.com/books?id=ELMAGvmJ7YIC&pg=PA68 68]}} medtem pa se je okoli leta 1765 pr. n. št. začela vojna z [[Elam]]om, v katero sta bili vključeni obe kraljestvi.{{sfn|Van De Mieroop|2007|p=[https://books.google.com/books?id=ELMAGvmJ7YIC&pg=PA68 70]}} Nazadnje je Mari okoli leta 1761 pr. n. št. napadel še [[Hamurabi]] in končal vladavino dinastije Lim.{{sfn|Van De Mieroop|2007|p=[https://books.google.com/books?id=ELMAGvmJ7YIC&pg=PA76 76], [https://books.google.com/books?id=ELMAGvmJ7YIC&pg=PA139 139], [https://books.google.com/books?id=ELMAGvmJ7YIC&pg=PA152 152]}} Terka je postala prestolnica skromnega Kraljestva Hana.{{sfn|Fleming|2012|p=[https://books.google.com/books?id=3_sfAwAAQBAJ&pg=PA226 226]}} Največja Zimri-Limova zapuščina je obnovljena kraljeva palača z 275 sobami,{{sfn|Akkermans|Schwartz|2003|p=[https://books.google.com/books?id=_4oqvpAHDEoC&pg=PA286 286]}}{{sfn|Burns|2009|p=[https://books.google.com/books?id=z_IBAwAAQBAJ&pg=PA198 198]}} kip ''Boginja z vazo''{{sfn|Gates|2003|p=[https://books.google.com/books?id=--x-3W2R_QwC&pg=PA65 65]}} in kraljevi arhiv z nekaj tisoč tablicami.{{sfn|Shaw|1999|p=[https://books.google.com/books?id=8HKDtlPuM2oC&pg=PA379 379]}} ===Kasnejša obdobja=== [[Slika:Shamsh-res-usur, governor of Mari and Suhi.jpg|thumb|250px|Šamaš-Riša-Usur (okoli 760 pr. n. št.)]] Mari je preživel uničenje in se okoli leta 1759 pr. n. št. uprl Babilonu, zato je Hamurabi uničil celo mesto.{{sfn|Van De Mieroop|2007|p=[https://books.google.com/books?id=ELMAGvmJ7YIC&pg=PA76 76]}} Mari se je pretvoril v majhno vas pod babilonsko upravo.{{sfn|Van De Mieroop|2007|p=[https://books.google.com/books?id=ELMAGvmJ7YIC&pg=PA76 76]}} Kasneje je postal del [[Asirija|Asirije]] kot eno od ozemelj, ki jih je osvojil asirski kralj [[Tukulti-Ninurta I.]] (vladal 1243–1207 pr. n. št.).{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA453 453]}} Zatem je nenehno menjaval asirske in babilonske oblastnike.{{sfn|Van De Mieroop|2007|p=[https://books.google.com/books?id=ELMAGvmJ7YIC&pg=PA76 76]}} Sredi 11. stoletja pr. n. št. je Mari postal del Hane, katere kralj Tukulti-Mer je privzel naslov ''"kralj Marija"'' in se uprl Asiriji, zaradi česar je asirski kralj Ašur-bel-kala napadel mesto.{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA453 453]}} Postal je del Novoasirskega kraljestva in bil v prvi polovici 8. stoletja pr. n. št. dodeljen nekemu Nergal-Erišu, ki je vladal pod oblastjo kralja [[Adad-nirari III.|Adad-Nirarija III.]] (vladal 810–783 pr. n. št.).{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA453 453]}} Okoli leta 760 pr. n. št. se je v gornjem delu srednjega [[Evfrat]]a, ki je bil uradno pod oblastjo asirskega kralja [[Ašur-dan III.|Ašur-dana III.]], za neodvisnega guvernerja Suhuja in Marija razglasil Šamaš-Riša-Ušur{{sfn|Dalley|2002|p=201}} in oblast prenesel na svojega sina Ninurta-Kudurri–Usurja.{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA453 453]}} Ker se je Mari takrat nahajal v tako imenovani Deželi Lake,{{#tag:ref|Stari zapisi omenjajo, da je v Deželo Lake spadalo tudi sotočje Haburja in Evfrata.{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA408 408]}}|group=op}} je malo verjetno, da bi v njem dejansko vladala družina Usur. Vse kaže, da je bil naslov uporabljen iz političnih razlogov.{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA453 453]}} Mari se je kot majhno naselje obdržal do [[Helenistično obdobje|helenističnega]] obdobja in nato izginil iz zapisov.{{sfn|Bryce|2009|p=[https://books.google.com/books?id=AwwNS0diXP4C&pg=PA453 453]}} ==Prebivalci, jezik in vlada== [[Slika:Bust orant Louvre AO17557.jpg|thumb|upright|left|Kip Marijca, 25. stoletje pr. n. št.]] Ustanovitelji Marija bi lahko bili [[Sumerija|Sumerci]] ali verjetneje [[Semitski jeziki|vzhodnosemitsko]] govoreči ljudje iz [[Terka|Terke]] v severni Mezopotamiji.{{sfn|Viollet|2007|p=[https://books.google.com/books?id=eZsAAAAAQBAJ&pg=PA36 36]}} I.J. Gelb povezuje ustanovitev Marija s kiško civilizacijo,{{sfn|Hasselbach|2005|p=[https://books.google.com/books?id=eiHXt0yIWiIC&pg=PA3 3]}} kulturno entiteto vzhodnosemitsko govorečega prebivalstva, naseljenega od osrednje Mezopotamije do Eble v zahodnem Levantu.{{sfn|Van De Mieroop|2002|p=[https://books.google.com/books?id=6lDgYxV0DN8C&pg=PA133 133]}} Mari je bil na svojem vrhu drugo največje mesto v Mezopotamiji in imel okoli 40.000 prebivalcev.{{sfn|Chew|2007|p=[https://books.google.com/books?id=YmtN6zr_hroC&pg=PA67 67]}} Prebivalstvo je govorilo vzhodnosemitsko narečje, zelo podobno [[Eblaitščina|eblaitščini]],{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA117 117]}}{{sfn|McMahon|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA469 469]}} medtem ko je imel Mari v obdobju šakkanakkujev vzhodnosemitsko-akadsko govoreče prebivalstvo.{{sfn|Heimpel|2003|p=[https://books.google.com/books?id=tiHwDe7JmCEC&pg=PA21 21]}} V Drugem marijskem kraljestvu so se začela pojavljati zahodnosemitska imena.{{sfn|Haldar|1971|p=[https://books.google.com/books?id=S88UAAAAIAAJ&pg=PA8 8]}} V srednji bronasti dobi so zahodnosemitska amoritska plemena postala večina pastirskega prebivalstva v dolinah srednjega Evfrata in Haburja.{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA222 222]}} Amoritska imena so proti koncu obdobja šakkanakkujev začela pojavljati tudi med člani vladajoče dinastije.{{sfn|Heimpel|2003|p=[https://books.google.com/books?id=tiHwDe7JmCEC&pg=PA22 22]}} [[Slika:Statues from Mari. Syria - Aleppo - National Museum.jpg|thumb|250px|Kipi iz Marija v Narodnem muzeju Alepa]] Med vladavino Limov je prebivalstvo postalo pretežno amoritsko, vendar je vključevalo tudi Akadce.{{sfn|Heimpel|2003|p=[https://books.google.com/books?id=tiHwDe7JmCEC&pg=PA21 21]}} Prevladujoč pogovorni jezik je postala [[amorejščina]], za pisanje pa se je še naprej uporabljala [[akadščina]].{{sfn|Nemet-Nejat|1998|p=[https://books.google.com/books?id=lbmXsaTGNKUC&pg=PA114 114]}}{{sfn|Riehl|Pustovoytov|Dornauer|Sallaberger|2013|p=117}}{{sfn|Michalowski|2000|p=[https://books.google.com/books?id=qRtUqxkB7wkC&pg=PA55 55]}} Pastirske Amorite so v Mariju imenovali Hanejci. Izraz je na splošno označeval nomade.{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA223 223]}} Hanejci so bili razdeljeni na Banu-Jamina (Sinovi desnice) in Banu-Simaal (Sinovi levice). Vladarska rodbina je pripadala Banu-Simaal.{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA223 223]}} V kraljestvu je v okrožju Terka živelo tudi pleme Sutejcev.{{sfn|Heimpel|2003|p=[https://books.google.com/books?id=tiHwDe7JmCEC&pg=PA26 26]}} Mari je bil [[Absolutizem|absolutna]] [[Monarhija|monarhija]], v kateri je kralj s pomočjo pisarjev nadziral vse vidike državne uprave.{{sfn|Finer|1997|p=[https://books.google.com/books?id=aEziNfjinnMC&pg=PA173 173]}}{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA224 224]}} V obdobju Limov je bilo kraljestvo razdeljeno na prestolnico in štiri province s sedeži v Terki, Sagaratumu, [[Al-Fadghami|Katunanu]] in Tutulu. Vsaka provinca je imela svojo upravo.{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA224 224]}} Vlada je kmečko prebivalstvo oskrbovala s plugi in drugim poljedelskim orodjem in v zameno dobivala del pridelka.{{sfn|Maisels|2005|p=[https://books.google.com/books?id=YI2JAgAAQBAJ&pg=PA322 322]}} ==Kultura in religija== [[Slika:Woman polos Louvre AO17564.jpg|thumb|upright|left|Marijka, 25. stoletje pr. n. št.]] Prvo in Drugo kraljestvo sta bila pod močnim vplivom sumerskega juga.{{sfn|Armstrong|1996|p=[https://books.google.com/books?id=ystMAgAAQBAJ&pg=PA457 457]}} Družbo je vodila mestna oligarhija.{{sfn|Chavalas|2005|p=[https://books.google.com/books?id=REVFoXJM4WIC&pg=PA43 43]} Meščani so bili dobro znani po dovršenih pokrivalih in oblačilih.{{sfn|Pardee|Glass|1984|p=95}}{{sfn|Matthiae|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA170 170]}} Koledar je temeljil na sončnem letu, razdeljenem na dvanajst mesecev. Enak koledar so uporabljali tudi v [[Ebla|Ebli]] in ga imenovali ''"stari eblaitski koledar"''.{{sfn|Pettinato|1981|p=147}}{{sfn|Cohen|1993|p=23}} Pisalo se je v [[sumerščina|sumerščini]], umetniška dela in arhitektura pa se niso razlikovala od sumerskih.{{sfn|Kramer|2010|p=[https://books.google.com/books?id=iY9xp4pLp88C&pg=PA30 30]}} Mezopotamski vpliv na marijsko kulturo se je nadaljeval tudi v amoritskem obdobju,{{sfn|Green|2003|p=[https://books.google.com/books?id=ZGjcLBYTUUgC&pg=PA161 161]}} kar je razvidno iz babilonskega sloga pisave, ki so jo uporabljali v mestu.{{sfn|Larsen|2008|p=[https://archive.org/details/bub_gb_gr5BgOwEJicC/page/n42 16]}} Sumerski vpliv je bil vsekakor manjši kot v prejšnjih obdobjih. V Mariju je začel prevladovati sirski slog, razviden iz pečatov vladarjev, ki so bili nedvomno sirskega porekla.{{sfn|Green|2003|p=[https://books.google.com/books?id=ZGjcLBYTUUgC&pg=PA161 161]}} Družba je bila razdeljena na plemena,{{sfn|Wossink|2009|p=[https://books.google.com/books?id=Oy4xUpsa7DkC&pg=PA126 126]}} primarily mostly of farmers and nomads (''Haneans''),{{sfn|Heimpel|2003|p=[https://books.google.com/books?id=tiHwDe7JmCEC&pg=PA29 29]}} Unlike in Mesopotamia, the Mariote temple played only a m sestavljena večinoma iz poljedelcev in nomadov (Hanejci).{{sfn|Heimpel|2003|p=[https://books.google.com/books?id=tiHwDe7JmCEC&pg=PA29 29]}} V nasprotju z Mezopotamijo je imel [[tempelj]] v vsakdanjem življenju manjšo vlogo, ker je bila večina moči zbrana v vladarski palači.{{sfn|Grabbe|2004|p=[https://books.google.com/books?id=C32xAwAAQBAJ&pg=PA3 3]}} Ženske so bile relativno enake moškim.{{sfn|Dougherty|Ghareeb|2013|p=[https://books.google.com/books?id=ZmQYAgAAQBAJ&pg=PA657 657]}} Kraljica Šibtu, na primer, je vladala v moževem imenu, ko je bil odsoten, in imela obsežne pristojnosti in avtoriteto nad moževimi najvišjimi uradniki.{{sfn|Tetlow|2004|p=[https://books.google.com/books?id=ONkJ_Rj1SS8C&pg=PA84 84]}} Marijski [[panteon]] je vključeval sumerska in semitska božanstva.{{sfn|Feliu|2003|p=[https://books.google.com/books?id=IN9_IRYKKUMC&pg=PA90 90]}} Večino zgodovine je bil glavno božanstvo panteona [[Dagon|Dagan]],{{sfn|Feliu|2003|p=[https://books.google.com/books?id=IN9_IRYKKUMC&pg=PA304 304], [https://books.google.com/books?id=IN9_IRYKKUMC&pg=PA171 171]}} medtem ko je bil mestni zavetnik bog Mer.{{sfn|Green|2003|p=[https://books.google.com/books?id=ZGjcLBYTUUgC&pg=PA62 62]}} Med semitska božanstva so spadali boginja plodnosti [[Ištar]],{{sfn|Feliu|2003|p=[https://books.google.com/books?id=IN9_IRYKKUMC&pg=PA90 90]}} [[Attar]]{{sfn|Smith|1995|p=[https://books.google.com/books?id=VLyUd1hau1IC&pg=PA629 629]}} in bog sonca [[Utu|Šamaš]], ki je spadal med najpomembnejša mestna božanstva.{{sfn|Thompson|2007|p=[https://books.google.com/books?id=WUGtAwAAQBAJ&pg=PA245 245]}} Zanj so verjeli, da je vseveden in vseviden.{{sfn|Darke|2010|p=[https://books.google.com/books?id=jv2jHT_GRe0C&pg=PA293 293]}} Med sumerska božanstva so spadali [[Ninhursaga]],{{sfn|Feliu|2003|p=[https://books.google.com/books?id=IN9_IRYKKUMC&pg=PA90 90]}} [[Dumuzi]],{{sfn|Feliu|2003|p=[https://books.google.com/books?id=IN9_IRYKKUMC&pg=PA92 92]}} [[Enki]], [[Anu]] in [[Enlil]].{{sfn|Feliu|2003|p=[https://books.google.com/books?id=IN9_IRYKKUMC&pg=PA170 170]}} Pomembno vlogo je imelo preroštvo. Templji so zato imeli tudi preroke,{{sfn|Nissinen|Seow|Ritner|2003|p=[https://books.google.com/books?id=wOZOYl-T1poC&pg=PA79 79]}} ki so svetovali kralju in sodelovali na verskih praznovanjih.{{sfn|Walton|1990|p=[https://books.google.com/books?id=FENzqidE2lsC&pg=PA209 209]}} ==Gospodarstvo== [[Slika:MariZimri-LimPalace.jpg|thumb|250px|Ostanki Zimri-Limove palače]] V prvem Mariju so odkrili najstarejše [[Lončarstvo|lončarsko vreteno]] v Siriji.{{sfn|Margueron|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PA521 521]}} Mesto je bilo središče [[Metalurgija|metalurgije]] [[bron]]a,{{sfn|Viollet|2007|p=[https://books.google.com/books?id=eZsAAAAAQBAJ&pg=PA36 36]}} znano tudi po [[Livarstvo|livarstvu]], barvarstvu in [[Lončarstvo|lončarstvu]].{{sfn|Margueron|2003|p=[https://books.google.com/books?id=8l9X_3rHFdEC&pg=PA137 137]}} [[Oglje]] je dobivalo iz pokrajin ob gornjem Evfratu in Haburju.{{sfn|Viollet|2007|p=[https://books.google.com/books?id=eZsAAAAAQBAJ&pg=PA36 36]}} Gospodarstvo Drugega marijskega kraljestva je temeljilo na poljedelstvu in trgovanju.{{sfn|Riehl|Pustovoytov|Dornauer|Sallaberger|2013|p=117}} Bilo je centralizirano in pod nadzorom lokalnih organizacij.{{sfn|Riehl|Pustovoytov|Dornauer|Sallaberger|2013|p=117}} Žito se je hranilo v komunalnih kaščah in delilo v skladu s socialnim položajem.{{sfn|Riehl|Pustovoytov|Dornauer|Sallaberger|2013|p=117}} Skupnost je nadzirala tudi črede živine in drobnice.{{sfn|Riehl|Pustovoytov|Dornauer|Sallaberger|2013|p=117}} Nekaj ljudi je bilo neposredno povezanih s palačo in ne lokalnimi organizacijami. Mednje so spadali proizvajalci kovin in tekstila in vojaški uradniki.{{sfn|Riehl|Pustovoytov|Dornauer|Sallaberger|2013|p=117}} Pomembna partnerica in hkrati tekmica je bila [[Ebla]].{{sfn|Otto|Biga|2010|p=[https://books.google.com/books?id=9bbgJzacoJYC&pg=PA486 486]}} Mari je zaradi nadzora nad cestno povezavo med [[Levant]]om in [[Mezopotamija|Mezopotamijo]] postal pomembno trgovsko središče.<{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA126 126]}} Amoritski Mari je ohranil starejše vidike gospodarstva, ki je še vedno v veliki meri temeljilo na namakanem kmetijstvu v dolini Evfrata.{{sfn|Riehl|Pustovoytov|Dornauer|Sallaberger|2013|p=117}} Mesto je ohranilo svojo trgovsko vlogo in bilo središče trgovcev iz Babilonije in drugih kraljestev.{{sfn|Aubet|2013|p=[https://books.google.com/books?id=Li66Bd4QZD4C&pg=PA141 141]}} Blago z vzhoda in zahoda je dobivalo po Evfratu in ga izvažalo proti severu, severozahodu in zahodu.{{sfn|Teissier|1996|p=[https://books.google.com/books?id=oiSoxUE_Vn0C&pg=PA6 6]}} Glavno trgovsko blago sta bila [[baker]] in [[kositer]], uvožena z iranske planote in nato izvožena na zahod do [[Kreta|Krete]]. Med drugimi dobrinami so bili tudi [[dragulj|dragi kamni]] iz sodobnega [[Afganistan]]a, baker s [[Ciper|Cipra]], [[srebro]] iz [[Anatolija|Anatolije]], [[les]] iz [[Libanon]]a, [[zlato]] iz [[Egipt]]a, [[oljčno olje]], [[vino]] in tekstil.{{sfn|Teissier|1996|p=[https://books.google.com/books?id=oiSoxUE_Vn0C&pg=PA6 6]}} == Odkritje == [[Slika:Ishtup-Ilum excavation in Mari, Syria.jpg|thumb|Izkopavanja arheologov pod vodstvom Andréa Parrota leta 1936, v katerih je bil odkrit kip vojaškega guvernerja [[Ištub-Ilum]]a]] Mari je bil odkrit leta 1933.{{sfn|Dalley|2002|p=10}} Odkrili so ga pripadniki krajevnega [[Beduini|beduinskega]] [[pleme]]na, ki so v gomili Tell Hariri iskali primeren kamen za nagrobnik svojega nedavno preminulega plemenskega poglavarja. Med kopanjem so naleteli na kip brez glave.{{sfn|Dalley|2002|p=10}}> Ko so za odkritje izvedele francoske oblasti v Siriji, je 14. decembra 1933 začela okolico najdišča odkopavati skupina arheologov iz pariškega [[Louvre]]a in odkrila temelje templja boginje [[Ištar]], kar je sprožilo bolj sistematične raziskave.{{sfn|Evans|2012|p=[https://books.google.com/books?id=5MIgAwAAQBAJ&pg=PA180 180]}} Sledila je najdba več kot 25.000 arhivskih glinastih tablic, pisanih v [[Akadščina|akadskem]] [[klinopis]]u,{{sfn|Malamat|1998|p=[https://books.google.com/books?id=P2jtZOP4MLwC&pg=PA45 45]}} in postalo je jasno, da najdišče predstavlja najzahodnejšo točko sumerske kulture.{{sfn|Gadd|1971|p=[https://books.google.com/books?id=slR7SFScEnwC&pg=PA97 97]}} Najdbe so razstavljene v Louvreu,{{sfn|Frayne|1990|p=[https://books.google.com/books?id=u2nUT_RtyQ8C&pg=PR28 xxviii]}} [[Narodni muzej Alepa|Narodnem muzeju Alepa]],{{sfn|Gates|2003|p=[https://books.google.com/books?id=--x-3W2R_QwC&pg=PA143 143]}} [[Narodni muzej Damaska|Narodnem muzeju Damaska]]{{sfn|Darke|2010|p=[https://books.google.com/books?id=jv2jHT_GRe0C&pg=PA293 293]}} in [[Muzej Deir ez-Zora|Muzeju Deir ez-Zora]]. V slednjem je razstavljena fasada sobe Dvor palm v [[Zimri-Lim]]ovi palači. Soba je bila rekonstruirana, vključno s stenskimi poslikavami.{{sfn|Bonatz|Kühne|Mahmoud|1998|p=93}} Mari so izkopavali v letnih kampanjah 1933–1939, 1951–1956 in od leta 1960.{{sfn|Daniels|Hanson|2015|p=87}} Izkopavanja je 21 sezon do leta 1974 vodil André Parrot.{{sfn|Margueron|1992|p=217}} V letih 1979-2004 jih je vodil Jean-Claude Margueron{{sfn|Crawford|2013|p=[https://books.google.com/books?id=qSOYAAAAQBAJ&pg=PR17 xvii]}} in od leta 2005 Pascal Butterlin.{{sfn|Daniels|Hanson|2015|p=87}} Mariju je od leta 1982 posvečen poseben časopis z naslovom ''Mari: Annales de recherches interdisciplinaires''.{{sfn|Dalley|2002|p=2}}{{sfn|Heintz|Bodi|Millot|1990|p=[https://books.google.com/books?id=dN5gAMc_3b0C&pg=PA48 48]}} Arheologi so poskušali ugotoviti, koliko zgodovinskih plasti ima mesto. Vsaka vertikalna sonda do deviških tal je odkrila toliko pomembnih najdb, da so morali izkopavanja nadaljevati v vodoravni smeri.{{sfn|McLerran|2011}} Poleg znamenitega arhiva glinastih tablic so arheologi odkrili še kipe iz [[Mavec|mavca]], [[bron]]a in ''[[Lapis lazuli|lapisa lazuli]]'', 20 cm visok kipec pevca Ur-Nanse in druge predmete, na primer modele jeter, pomembne za prerokovanje. ===Tablice iz Marija=== Tablice so pisane v [[akadščina|akadščini]]{{sfn|Ochterbeek|1996|p= [https://books.google.com/books?id=R44VRnNCzAYC&pg=PA214 214]}} in vsebujejo podatke o kraljestvu, njegovih običajih in ljudstvih iz tistega časa.{{sfn|DeVries|2006|p=[https://books.google.com/books?id=aOJJAwAAQBAJ&pg=PA27 27]}} Več kot 3000 tablic so pisma, ostale pa vsebujejo kraljeve odloke, pravna besedile, blagajniške zapise, navodila za gradnjo kanalov, jezov, zapornic in drugih objektov za namakanje, poslovna besedila in diplomatsko korespondenco.{{sfn|Fleming|2004|p=[https://books.google.com/books?id=C32xAwAAQBAJ&pg=PA48 48]}} Skoraj vse tablice so iz zadnjih petdeset let marijske neodvisnosti (okoli 1800-1750 pr. n. št.){{sfn|Fleming|2004|p=[https://books.google.com/books?id=C32xAwAAQBAJ&pg=PA48 48]}} Večina tablic je objavljenih.{{sfn|Feliu|2003|p=[https://books.google.com/books?id=IN9_IRYKKUMC&pg=PA63 63]}} Jezik besedil je uradna akadščina, osebna in krajevna imena, kot so Peleg, Serug, Nahor, Tarah in Haran, in sintaksa pa kažejo, da je pogovorni jezik Marijcev spadal v skupino severozahodnih [[Semitski jeziki|semitskih jezikov]].{{sfn|Gates|2003|p=[https://books.google.com/books?id=--x-3W2R_QwC&pg=PA62 62]}} ==Seznami vladarjev== Zgodovino Marija je mogoče razdeliti na tri kraljestva, v katerih je vladalo več dinastij vladarjev. ===Prvo kraljestvo=== ''Sumerski seznam kraljev'' omenja dinastijo šestih kraljev, podrejenih zdaj [[Adab]]u zdaj [[Kiš]]u.{{sfn|Haldar|1971|p=[https://books.google.com/books?id=S88UAAAAIAAJ&pg=PA16 16]}} Na zgodnjih kopijah seznama so imena zelo poškodovana,{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA58 58]}} sicer pa so povezana z zgodovinskimi vladarji iz Drugega kraljestva.{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA117 117]}} V [[Šubat-Enlil]]u (Tell Lejlan) je bil odkrit nepoškodovan seznam vladarjev, sestavljen v novobabilonskem obdobju.{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA58 58]}} Imena na seznamu niso podobna imenom zgodovinsko izpričanih vladarjev Drugega kraljestva,{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA58 58]}} kar kaže, da so imeli sestavljavci seznama v mislih starejšo in verjetno legendarno dinastijo, ki je vladala pred Drugim kraljestvom.{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA58 58]}} {| class="nowraplinks" cellspacing="0" cellpadding="3" rules="all" style="background:#fbfbfb; border-style: solid; border-width: 1px; font-size:90%; empty-cells:show; border-collapse:collapse" |- style="background:#f6e6ae;" ! Vladar!! !!Dolžina vladanja !! Komentar !! Epitet |-bgcolor="#fffaf0" | colspan="6" | '''Kralji s ''Sumerskega seznama kraljev''''' |-bgcolor="#fffaf0" | colspan="6" | ''"Potem je bil Adab poražen in kraljevanje je prevzel Mari"''{{sfn|Cohen|2013|p=[https://books.google.com/books?id=VTVXAQAAQBAJ&pg=PA148 148]}} |- bgcolor="#f5f5f5" | Anbu || rowspan=6|[[File:Sumerian_King_List,_1800_BC,_Larsa,_Iraq_(detail).jpg|70px|Sumerian King List, 1800 BC]] ||30 let|| Ime se bere tudi Ilšu.{{sfn|Kramer|2010|p=[https://books.google.com/books?id=iY9xp4pLp88C&pg=PA329 329]}} || |- | Anba || ||17 let|| ''"Anbujev sin"''.{{sfn|Cohen|2013|p=[https://books.google.com/books?id=VTVXAQAAQBAJ&pg=PA148 148]}} |- bgcolor="#f5f5f5" | Bazi || ||30 let|| ''"strojar (usnja)"''.{{sfn|Cohen|2013|p=[https://books.google.com/books?id=VTVXAQAAQBAJ&pg=PA148 148]}} |- | Zizi || ||20 let || ''"suknjar"''{{sfn|Cohen|2013|p=[https://books.google.com/books?id=VTVXAQAAQBAJ&pg=PA148 148]}} |- bgcolor="#f5f5f5" | Limer || ||30 let|| ''"svečenik 'gudug'"''{{refn|group=op|Gudug je bil stopnja v hierarhiji mezopotamskih tempeljskih delavcev in ni pripadal kultu določenega božanstva. Služil je lahko v več templjih.<ref>{{sfn|Black|Cunningham|Robson|Zólyomi|2004|p=[https://books.google.com/books?id=a1W2mTtGVV4C&pg=PA112 112]}}</ref>}}{{sfn|Cohen|2013|p=[https://books.google.com/books?id=VTVXAQAAQBAJ&pg=PA148 148]}} |- | Šarrum-iter|| ||9 let|| |-bgcolor="#fffaf0" | colspan="6" | ''"Potem je bil Mari poražen in kraljestvo je vzel Kiš."''{{sfn|Cohen|2013|p=[https://books.google.com/books?id=VTVXAQAAQBAJ&pg=PA148 148]}} |- |} ===Drugo kraljestvo=== Časovno zaporedje kraljev Drugega kraljestva je zelo nezanesljivo, predpostavlja pa se, da so v Enne-Daganovem pismu našteti v pravem časovnem zaporedju.{{sfn|Frayne|2008|p=[https://books.google.com/books?id=8PNAnIome3AC&pg=PT739 293–298]}} Veliko kraljev je izpričanih v njihovih votivnih predmetih, odkritih v mestu,{{sfn|Frayne|2008|p=[https://books.google.com/books?id=8PNAnIome3AC&pg=PT742 293–298]}}{{sfn|Hamblin|2006|p=[https://books.google.com/books?id=biyDDd0uKGMC&pg=PT241 244]}} datumi pa so morda nenatančni.{{sfn|Hamblin|2006|p=[https://books.google.com/books?id=biyDDd0uKGMC&pg=PT241 244]}} [[Slika:Iku-Shamagan - Mari - Temple of Ninni-Zaza (retouched).jpg|thumb|Kip [[Iku-Šamagan]]a, okoli 2453 pr. n. št., tempelj Ninni-Zaze, Mari.<ref>{{navedi knjigo |last1=Spycket |first1=Agnès |title=Handbuch der Orientalistik |date=1981 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-06248-1 |page=87–89 |url=https://books.google.com/?id=idYUAAAAIAAJ&pg=PA87 |language=fr}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Parrot |first1=André |title=Les fouilles de Mari Huitième campagne (automne 1952) |journal=Syria |date=1953 |volume=30 |issue=3/4 |pages=196–221 |doi=10.3406/syria.1953.4901 |jstor=4196708 |issn=0039-7946}}</ref> [[Narodni muzej Damaska]]]] {| class="nowraplinks" cellspacing="0" cellpadding="3" rules="all" style="background:#fbfbfb; border-style: solid; border-width: 1px; font-size:90%; empty-cells:show; border-collapse:collapse" |- style="background:#f6e6ae;" ! Vladar!! !! Dolžina vladanja !! Komentar |- bgcolor="#fffaf0" | colspan="6" | '''Drugo kraljestvo''' |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Ikun-Šamaš]] ||[[Slika:Statue_of_Iku-Shamash,_King_of_Mari_circa_2400_BCE.jpg|30px]] || || Vladal pred [[Ur-Nanše]]jem [[Lagaš]]kim.{{sfn|Haldar|1971|p=[https://books.google.com/books?id=S88UAAAAIAAJ&pg=PA16 16]}} |- | [[Iku-Šamagan]] ||[[Slika:Iku-Shamagan - Mari - Temple of Ninni-Zaza (retouched).jpg|30px]]|| okoli 2453 pr. n. št.|| Njegovo ime je napisano na votivnem kipu njegovega uradnika "Šibuma".{{sfn|Cooper|1986|p=87}} |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Ansud]] || || okoli 2423–2416 pr. n. št.|| Njegovo ime je (kot Hanusum) napisano na vrču, ki ga je v Mari poslal [[Mesanepada]] [[Ur]]ski.{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA117 117]}}{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA58 58]}} Ime se je (po Pettinatu) bralo Anubu.{{sfn|Astour|2002|p=[https://books.google.com/books?id=0Rwals-oh6kC&pg=PA57 57]}}{{sfn|Frayne|2008|p=[https://books.google.nl/books?id=8PNAnIome3AC&pg=PT745 299]}} |- | [[Sa'umu]] || ||okoli 2416–2400 pr. n. št.|| Izpričan v Enna-Daganovem pismu kot osvajalec mnogih dežel.{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA119 119]}} |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Ištub-Išar]] || ||okoli 2400 pr. n. št.|| Izpričan v Enna-Daganovem pismu kot osvajalec Emarja in drugih eblaitskih vazalov.{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA119 119]}} |- | [[Ikun-Mari]] || || ||Ime je napisano na vrču, najdenem v Mariju.{{sfn|Frayne|2008|p=[https://books.google.com/books?id=8PNAnIome3AC&pg=PT777 315]}} |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Iblul-Il]] || ||okoli 2380 pr. n. št.|| Iblul-Il je prisilil Eblo k plačevanju davka.{{sfn|Liverani|2013|p=[https://books.google.com/books?id=0d1JAgAAQBAJ&pg=PA119 119]}} |- | Nizi || || || Njegovo vladanje je trajalo tri leta.{{sfn|Frayne|2008|p=333}} |- bgcolor="#f5f5f5" | Enna-Dagan || ||okoli 2340 pr. n. št. || Napisal pismo Irkab-Damu Eblaitskemu z zahtevo po marijski oblasti. {{sfn|Roux|1992|p=142}} |- | Ikun-Išar || ||okoli 2320 pr. n. št.|| Dokazan v arhivih Eble.{{sfn|Frayne|2008|p=[https://books.google.nl/books?id=8PNAnIome3AC&pg=PT823 337]}} |- bgcolor="#f5f5f5" | Hidar || || okoli 2300 pr. n. št.||Dokazan v arhivih Eble, uničenih med njegovim vladanjem.{{sfn|Frayne|2008|p=[https://books.google.com/books?id=8PNAnIome3AC&pg=PT827 339]}} |- | [[Iški-Mari]]|| [[Slika:Ishqi-Mari (dark background).jpg|30px]] ||c. 2300 BC || Njegovo ime se je v preteklosti bralo Lamgi-Mari.{{sfn|Heimpel|2003|p=[https://books.google.com/books?id=tiHwDe7JmCEC&pg=PA3 3]}} Hipotetično zadnji kralj Marija pred akadsko osvojitvijo kraljestva.{{sfn|Bretschneider|Van Vyve|Leuven|2009|p=5}} |- |} ===Tretje kraljestvo=== V Tretjem kraljestvu sta vladali dve dinastiji: vojaški guvernerji (''[[šakkanakku]]'') in dinastija Lim. Seznam šakkanakkujev ni popoln in po [[Hanun-Dagan]]u, ki je vladal proti koncu urskega obdobja okoli leta 2008 pr. n. št. (po [[Kratka kronologija|kratki kronologiji]] okoli 1920 pr. n. št.), postane popolna praznina.{{sfn|Frayne|1990|p=[https://books.google.com/books?id=u2nUT_RtyQ8C&pg=PA593 593]}} Za Hanun-Daganom je vladalo še približno trinajst šakkanakkujev, od katerih je znanih samo nekaj. Zadnji znani je vladal malo pred [[Jagid-Lim]]om, ki je okoli leta 1830 pr. n. št. ustanovil Limsko dinastijo. Vladanje Limske dinastije je prekinila asirska okupacija v letih 1796–1776 pr. n. št.{{sfn|Frayne|1990|p=[https://books.google.com/books?id=u2nUT_RtyQ8C&pg=PA597 597]}}<ref name=ref25k>Bertman 2005, str. 87.</ref> [[Slika:Ishtup-Ilum statue (front, wider).jpg|thumb|[[Ištub-Ilum]], šakkanakku okoli leta 2150 pr. n. št.]] [[Slika:Statue of Puzur-Ishtar.jpg|thumb|[[Puzur-Ištar]], šakkanakku okoli leta 2050 pr. n. št.]] {| class="nowraplinks" cellspacing="0" cellpadding="3" rules="all" style="background:#fbfbfb; border-style: solid; border-width: 1px; font-size:90%; empty-cells:show; border-collapse:collapse" |- style="background:#f6e6ae;" ! Vladar !! !! Dolžina vladanja !! Komentar |- bgcolor="#fffaf0" | colspan="6" | '''Šakkanakkuji''' |- bgcolor="#f5f5f5" | Ididiš || ||okoli 2266-2206 pr. n. št. || |- | Šu-Dagan || ||okoli 2206-2200 pr. n. št. || Ididišev sin.{{sfn|Leick|2002|p=[https://books.google.com/books?id=nAGFAgAAQBAJ&pg=PA152 152]}} |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Išme-Dagan]] || [[Slika:Ishtup-Ilum_Shakkanakku_of_Mari,_son_of_Ishma-Dagan,_Shakkanakku_of_Mari.jpg|30px]] ||okoli 2190-2146 pr. n. št.<ref name="ref27k">Oliva, Juan (2008). ''Textos Para Una Historia Política de Siria-Palestina I'' (špansko). Ediciones Akal. str. 86. ISBN 978-84-460-1949-7.</ref><ref name=ref28>Leick 2002, str. 81.</ref> || Vladal 45 let.{{sfn|Oliva|2008|p=[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA86 86]}}{{sfn|Leick|2002|p=81}} |- | [[Nur-Mer]] ||[[Slika:Nur-Mer_inscription_(reconstitution).jpg|30px]] ||okoli 2153-2148 pr. n. št.{{sfn|Leick|2002|p=[https://books.google.com/books?id=nAGFAgAAQBAJ&pg=PA125 125]}} || Sin Išme-Dagana.{{sfn|Oliva|2008|p=[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA86 86]}} |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Ištub-Ilum]] ||[[Slika:Ishtup-Ilum statue (front, wider).jpg|30px]] ||okoli 2147-2136 pr. n. št.<ref name=ref1c> Durand, M.L. (2008). ''Supplément au Dictionnaire de la Bible: TELL HARIRI/MARI: TEXTES'' (PDF). str. 227.</ref> || Sin Išme-Dagana in Nur-Merov brat.{{sfn|Oliva|2008|p=[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA86 86]}} |- | [[Išgum-Adu]] || ||okoli 2135-2127 pr. n. št. || Vladal osem let.{{sfn|Oliva|2008|p=[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA86 86]}} |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Apil-kin]] ||[[Slika:Apil-kin_inscription_(reconstitution).jpg|30px]] || okoli 2126-2091 pr. n. št.{{sfn|Leick|2002|p=[https://books.google.com/books?id=nAGFAgAAQBAJ&pg=PA18 18]}} || Išme-Daganov sin.{{sfn|Oliva|2008|p=[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA86 86]}}{{sfn|Leick|2002|p=18}} Na votivnem napisu njegove hčerke je omenjen kot kralj (''[[lugal]]'').{{sfn|Michalowski|1995|p=[https://books.google.com/books?id=thIxCmwfNoMC&pg=PA187 187]}} |- | [[Idi-ilum]] ||[[Slika:Idi-ilum_Louvre_AO_19486_n01.jpg|30px]] ||okoli 2090-2085 pr. n. št.{{sfn|Leick|2002|p=[https://books.google.com/books?id=nAGFAgAAQBAJ&pg=PA76 76]}} || Njegovo ime se bere tudi Iddin-El; vladal 5 let.{{sfn|Leick|2002|p=[https://books.google.com/books?id=nAGFAgAAQBAJ&pg=PA76 76]}} |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Ili-Išar]] || [[Slika:Brick with inscription of Ili-Ishar, March 1935.jpg|30px]] ||okoli 2084-2072 pr. n. št.{{sfn|Leick|2002|p=[https://books.google.com/books?id=nAGFAgAAQBAJ&pg=PA78 78]}} || Apil-kinov sin in Tura-Daganov brat, vladal 12 let. Njegovo ime je napisano na zidaku.{{sfn|Leick|2002|p=[https://books.google.com/books?id=nAGFAgAAQBAJ&pg=PA78 78]}} |- | [[Tura-Dagan]] ||[[Slika:Statue_of_governor_of_Tura_Dagan,_Mari._Originally_from_Mari,_found_in_Babylon._1894-1594_BCE._Ancient_Orient_Museum,_Istanbul.jpg|30px]] ||okoli 2075–2050 pr. n. št. ||Apil-kinov sin in Ili-Išarjev brat, vladal 25 let.{{sfn|Leick|2002|p=168}} |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Puzur-Ištar]] ||[[Slika:Statue_of_Puzur-Ishtar.jpg|30px]] ||okoli 2050-2025 pr. n. št. || Tura-Daganov sin.{{sfn|Oliva|2008|p=[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA86 86]}} Uporabljal je kraljevski naslov.{{sfn|Oliva|2008|p=[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA91 91]}} |- | Hitlal-Era || || okoli 2024–2017 pr. n. št.|| Puzur-Ištarjev sin.{{sfn|Oliva|2008|p=[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA92 92]}} Uporabljal je kraljevski naslov.{{sfn|Oliva|2008|p=[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA91 91]}} |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Hanun-Dagan]] || ||okoli 2016–2008 pr. n. št.|| Puzur-Ištarjev sin.{{sfn|Leick|2002|p=67}} Uporabljal je kraljevski naslov.{{sfn|Oliva|2008|p=[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA91 91]}} |- | Isi-Dagan || ||okoli 2000 pr. n. št.|| Ime je napisano na pečatu.{{sfn|Frayne|1990|p=594}} |- bgcolor="#f5f5f5" | Enin-Dagan || || || Isi-Daganov sin.{{sfn|Frayne|1990|p=[https://books.google.com/books?id=u2nUT_RtyQ8C&pg=PA596 596]}} |- | Itur-(...) || || || Ime je poškodovano. Med njim in Enin-Daganom je praznina.{{sfn|Frayne|1990|p=[https://books.google.com/books?id=u2nUT_RtyQ8C&pg=PA597 597]}} |- bgcolor="#f5f5f5" | Amer-Nunu || || || Ime je napisano na pečatu.{{sfn|Oliva|2008|p=[https://books.google.com/books?id=MM3SJvJgGKoC&pg=PA87 87]}}{{sfn|Frayne|1990|p=598}} |- | Tir-Dagan || || || Itur...jev sin. {{sfn|Frayne|1990|p=599}} |- bgcolor="#f5f5f5" | Dagan-(...) || || || Ime je poškodovano. Zadnji izpričani Šakkanakku.{{sfn|Frayne|1990|p=600}} |- bgcolor="#fffaf0" | colspan="6" | '''Dinastija Lim''' |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Jagid-Lim]] || ||okoli 1830–1820 pr. n. št.|| Morda vladal v Suprumiu in ne v Mariju.{{sfn|Porter|2012|p=[https://books.google.com/books?id=7TEgAwAAQBAJ&pg=PA31 31]}}{{sfn|Feliu|2003|p=[https://books.google.com/books?id=IN9_IRYKKUMC&pg=PA86 86]}} |- | [[Jahdun-Lim]] || [[File:Disk_Yahdun-Lim_Louvre_AO18236.jpg|30px]] ||c. 1820–1798 BC || |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Sumu-Jaman]] || ||okoli 1798–1796 pr. n. št.|| |- bgcolor="#fffaf0" | colspan="6" | '''Asirsko obdobje''' |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Jasmah-Adad]] || ||ikoli 1796–1776 pr. n. št. ||Sin Šamši Adada I. Asirskega.{{sfn|Tetlow|2004|p=[https://books.google.com/books?id=ONkJ_Rj1SS8C&pg=PA125 125]}} |- | Išar-Lim || ||okoli 1776 špr. n. št. || Asirski uradnik, ki je med Jasmah-Adadovim pobegom in Zimri-Limovim prihodom za nekaj mesecev uzurpiral marijski prestol.{{sfn|Dalley|2002|p=143}} |- bgcolor="#f5f5f5" bgcolor="#fffaf0" | colspan="6" | '''Restavracija dinastije Lim''' |- bgcolor="#f5f5f5" | [[Zimri-Lim]] ||[[File:Investiture_of_Zimri-Lim_Louvre_AO19826_n01.jpg|30px]] ||c. 1776–1761 BC || |} ==Sedanje stanje== Izkopavanja so se ustavila zaradi [[Sirska državljanska vojna|sirske državljanske vojne]], ki se je začela leta 2011 in še traja (2021).{{sfn|Simons|2016}} Najdišče je pod nadzorom oboroženih skupin in se na veliko ropa. Uradno poročilo iz leta 2014 ugotavlja, da so se roparji osredotočili predvsem na kraljevo palačo, javna kopališča ter Ištarin in Daganov tempelj.{{sfn|Cockburn|2014}} <gallery mode="packed" heights="130"> Slika:سور مملكة ماري على الفرات.JPG|Panorama z delom mestnega obzidja Slika:سور مملكة ماري.JPG|thumb|sinistra|Ostanki mestnega obzidja Slika:Mari-Zimri Lim Palace.jpg|Ostanki Zimri-Limove palače (2. tisočletje pr. n. št.) Slika:Mari-InsideThePalace.jpg|Hodnik v kraljevi palači Slika:في مملكة ماري بئر ماء.JPG|Vodnjak v Mariju Slika:Statue of lion-AO 19520 19824-P5280748-gradient.jpg|miniatura|Lev iz Marija (22. stoletje pr. n. št.) Slika:Disk Yahdun-Lim Louvre AO18236.jpg|Disk z napisom kralja Jahdun-Lima (okoli 1800 pr. n. št.) Slika:Woman head Louvre AO17563.jpg|Glava Marijke, Louvre AO17563 Slika:Mirror Mari Louvre AO19081.jpg|Bronasto ogledalo, Louvre AO19081 Slika:Cylinder seal battle Louvre AO18359.jpg|Valjasti pečat iz Drugega marijskega kraljestva (25. stoletje pr. n. št.) </gallery> ==Opombe== {{reflist|group=op|colwidth=40em}} {{sklici|group=nb}} == Sklici == {{sklici|3}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{navedi knjigo|title= The Archaeology of Syria: From Complex Hunter-Gatherers to Early Urban Societies (c.16,000-300 BC)|url= https://archive.org/details/archaeologyofsyr0000akke|first1= Peter M. M. G.|last1= Akkermans|first2= Glenn M.|last2= Schwartz|publisher= Cambridge University Press|year= 2003|isbn= 978-0-521-79666-8}} * {{cite journal|last1= Archi|first1= Alfonso|first2=Maria Giovanna|last2=Biga|year= 2003|title= A Victory over Mari and the Fall of Ebla |url= https://archive.org/details/sim_journal-of-cuneiform-studies_2003_55/page/n3|journal=Journal of Cuneiform Studies|publisher=The American Schools of Oriental Research|volume=55|pages= 1–44|doi= 10.2307/3515951|jstor= 3515951|issn= 2325-6737}} * {{navedi knjigo|editor1-last=Fagan|editor1-first= Brian M.|last=Armstrong|first=James A.|title=The Oxford Companion to Archaeology|url=https://archive.org/details/oxfordcompaniont0000unse_m4i0|chapter=Sumer and Akkad|year=1996|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-507618-9}} * {{navedi knjigo|title=Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus|editor1-first=Joan|editor1-last=Aruz|editor2-first=Ronald|editor2-last=Wallenfels|publisher=Metropolitan Museum of Art|year=2003|isbn=978-1-58839-043-1|url-access=registration|url=https://archive.org/details/artoffirstcities0000unse}} * {{navedi knjigo|last= Astour|first=Michael C.|editor1-first=Cyrus Herzl|editor1-last= Gordon|editor2-first=Gary|editor2-last=Rendsburg|title=Eblaitica: Essays on the Ebla Archives and Eblaite Language|volume= 4|chapter=A Reconstruction of the History of Ebla (Part 2) |year=2002|publisher=Eisenbrauns|isbn=978-1-57506-060-6}} * {{navedi knjigo|title=Commerce and Colonization in the Ancient Near East|translator1-first=Mary|translator1-last=Turton|first1= Maria Eugenia |last1=Aubet|publisher=Cambridge University Press|year= 2013|isbn=978-0-521-51417-0}} * {{navedi knjigo|title=Rivers and Steppes: Cultural Heritage and Environment of the Syrian Jezireh: Catalogue to the Museum of Deir ez-Zor |first1=Dominik|last1=Bonatz|first2=Hartmut|last2=Kühne|first3=Asʻad|last3=Mahmoud|publisher=Damascus: Ministry of Culture, Directorate-General of Antiquities and Museums|year=1998|oclc=41317024}} * {{cite journal|last1= Bretschneider |first1= Joachim |last2= Van Vyve|first2= Anne-Sophie|last3= Leuven|first3= Greta Jans|year= 2009|title=War of the lords, The Battle of Chronology: Trying to Recognize Historical Iconography in the 3rd Millennium Glyptic Art in seals of Ishqi-Mari and from Beydar|journal=Ugarit-Forschungen|publisher=Ugarit-Verlag|volume=41|isbn= 978-3-86835-042-5}} * {{navedi knjigo|title= The Routledge Handbook of the Peoples and Places of Ancient Western Asia|url= https://archive.org/details/routledgehandboo0000bryc|first= Trevor|last= Bryce|publisher= Routledge|year= 2009|isbn= 978-1-134-15908-6}} * {{navedi knjigo|title= Ancient Syria: A Three Thousand Year History|url= https://archive.org/details/ancientsyriathre0000bryc|last= Bryce|first= Trevor|publisher= Oxford University Press|year= 2014|isbn= 978-0-19-100292-2}} * {{navedi knjigo|title=Monuments of Syria: A Guide|url=https://archive.org/details/monumentsofsyria0000burn_e7d5|first=Ross|last=Burns|publisher=I.B.Tauris|year=2009|orig-year=1992|edition=revised|isbn=978-0-85771-489-3}} * {{navedi knjigo|first=Dominique|last=Charpin|title=The Oxford Handbook of Cuneiform Culture|chapter= Patron and Client: Zimri-Lim and Asqudum the Diviner|editor1-first= Karen|editor1-last=Radner|editor2-first=Eleanor|editor2-last=Robson|isbn=978-0-19-955730-1|publisher=Oxford University Press|year= 2011}} * {{navedi knjigo|first=Dominique|last=Charpin|title=Hammurabi of Babylon|url=https://archive.org/details/hammurabiofbabyl0000char|isbn=978-1-84885-752-0|publisher=I.B.Tauris|orig-year=2003|year= 2012}} * {{navedi knjigo|title=A Companion to the Ancient Near East|editor1-first= Daniel C.|editor1-last=Snell|first1=Mark|last1=Chavalas|chapter=The Age of Empires, 3100–900 BCE|publisher=Blackwell Publishing|year=2005|isbn=978-1-4051-3739-3}} * {{navedi knjigo|title=The Recurring Dark Ages: Ecological Stress, Climate Changes, and System Transformation|first=Sing C.|last=Chew|publisher=Altamira Press|year=2007|isbn=978-0-7591-0452-5|volume=2|series=Trilogy on world ecological degradation|url-access=registration|url=https://archive.org/details/recurringdarkage0000chew}} * {{navedi splet|last=Cockburn|first=Patrick|publisher=The Independent|date=February 11, 2014|title=The Destruction of the Idols: Syria's Patrimony at Risk From Extremists|url=https://www.independent.co.uk/news/science/archaeology/news/the-destruction-of-the-idols-syria-s-patrimony-at-risk-from-extremists-9122275.html|access-date=January 6, 2017}} * {{navedi knjigo|title=The Cultic Calendars of the Ancient Near East|url=https://archive.org/details/culticcalendarso0000cohe|first=Mark E.|last=Cohen|publisher=CDL Press: The University Press of Maryland|year=1993|isbn=978-1-883053-00-0}} * {{navedi knjigo|title=Wisdom from the late bronze age|first=Yorem|last=Cohen|publisher=Society of Biblical Literatute, Atlanta|year=2013|isbn=978-1-58983-754-6}} * {{navedi knjigo|editor1-last=van Lerberghe|editor1-first=Karel|editor2-last=Voet|editor2-first=Gabriela|last=Cooper|first=Jerrold S|title=Languages and Cultures in Contact: At the Crossroads of Civilizations in the Syro-Mesopotamian realm. Proceedings of the 42th RAI|chapter=Sumerian and Semitic Writing in Most Ancient Syro-Mesopotamia|series= Orientalia Lovaniensia Analecta|volume= 92|year=1999|publisher=Peeters Publishers & Department of Oriental Studies, Leuven|isbn=978-90-429-0719-5}} * {{navedi knjigo|editor1-last=Crawford|editor1-first= Harriet|title= The Sumerian World|year=2013|publisher=Routledge|isbn=978-1-136-21912-2}} * {{navedi knjigo|first=Stephanie|last=Dalley|title=Mari and Karana, Two Old Babylonian Cities|year=2002|orig-year=1984|edition=2|publisher=Gorgias Press|isbn=978-1-931956-02-4}} * {{navedi knjigo|last=Daniels|first=Brian I.|first2=Katryn|last2=Hanson|editor1-last=Desmarais|editor1-first=France|title=Countering Illicit Traffic in Cultural Goods: The Global Challenge of Protecting the World's Heritage|chapter=Archaeological Site Looting in Syria and Iraq: A Review of the Evidence|year=2015|publisher=The International Council of Museums|isbn=978-92-9012-415-3}} * {{navedi knjigo|title=Syria|url=https://archive.org/details/syria0000dark_d8m8|first=Diana|last=Darke|publisher=Bradt Travel Guides|edition=2|orig-year=2006|year=2010|isbn=978-1-84162-314-6}} * {{navedi knjigo|title=Cities of the Biblical World: An Introduction to the Archaeology, Geography, and History of Biblical Sites|first=LaMoine F. |last=DeVries|publisher= Wipf and Stock Publishers|year= 2006|isbn=978-1-55635-120-4}} * {{navedi knjigo|last= Dolce|first=Rita|editor1-first=Hartmut|editor1-last=Kühne|editor2-first=Rainer Maria|editor2-last=Czichon|editor3-first=Florian Janoscha|editor3-last=Kreppner|title=Proceedings of the 4th International Congress of the Archaeology of the Ancient Near East, 29 March - 3 April 2004, Freie Universität Berlin|chapter=Ebla before the Achievement of Palace G Culture: An Evaluation of the Early Syrian Archaic Period|volume= 2|year=2008|publisher=Otto Harrassowitz Verlag|isbn=978-3-447-05757-8}} * {{navedi knjigo|title=Historical Dictionary of Iraq|url=https://archive.org/details/historicaldictio00v2doug|edition=2|editor1-first=Jon|editor1-last=Woronoff|first1=Beth K.|last1=Dougherty|first2=Edmund A.|last2=Ghareeb|series=Historical Dictionaries of Asia, Oceania, and the Middle East|publisher=Scarecrow Press|year=2013|isbn=978-0-8108-7942-3}} * {{navedi knjigo |author=Jean-Marie Durand |year=1997 |title=Documents épistolaires du Palais de Mari. Tome I |publisher=Éditions du Cerf, Paris |isbn=2-204-05685-5 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Jean-Marie Durand |year=1998 |title=Documents épistolaires du Palais de Mari. Tome II |publisher=Éditions du Cerf, Paris |isbn=2-204-05961-7 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Jean-Marie Durand |year=2004 |title=Documents épistolaires du Palais de Mari, Tome III |publisher=Éditions du Cerf, Paris |isbn=2-204-06616-8 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo|title=The Lives of Sumerian Sculpture: An Archaeology of the Early Dynastic Temple|first=Jean M.|last=Evans|publisher=Cambridge University Press|year=2012|isbn=978-1-139-78942-4}} * {{navedi knjigo|title=The God Dagan in Bronze Age Syria|first= Lluís|last= Feliu|translator-first= Wilfred GE |translator-last=Watson|year= 2003|publisher= Brill|isbn=978-90-04-13158-3}} * {{navedi knjigo|series= The History of Government from the Earliest Times|title= Ancient monarchies and empires|volume= 1|first= Samuel Edward |last=Finer|year= 1997|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-820664-4}} * {{navedi knjigo|title=The Priests in the Prophets: The Portrayal of Priests, Prophets, and Other Religious Specialists in the Latter Prophets|editor1-first=Lester L.|editor1-last=Grabbe|editor2-first=Alice Ogden|editor2-last=Bellis|first1=Daniel E.|last1=Fleming|chapter=Prophets and Temple Personnel in the Mari Archives|publisher=T&T Clark International|year=2004|isbn=978-0-567-40187-8}} * {{navedi knjigo|title=The Legacy of Israel in Judah's Bible: History, Politics, and the Reinscribing of Tradition|first= Daniel E. |last=Fleming|publisher=Cambridge University Press|year=2012|isbn=978-1-139-53687-5}} * {{navedi knjigo|title=Before and After Muhammad: The First Millennium Refocused|url=https://archive.org/details/beforeaftermuamm0000fowd|first=Garth|last=Fowden|publisher=Princeton University Press|year=2014|isbn=978-1-4008-4816-4}} * {{navedi knjigo|series=The Royal Inscriptions of Mesopotamia Early Periods|volume=4|title=Old Babylonian Period (2003–1595 BC)|first= Douglas |last= Frayne|publisher= University of Toronto Press|year= 1990|isbn= 978-0-8020-5873-7}} * {{navedi knjigo|title=The World of the Aramaeans: Biblical Studies in Honour of Paul-Eugène Dion |volume=1|editor1-first=Paulette Maria Michèle|editor1-last=Daviau|editor2-first=John W.|editor2-last=Wevers|editor3-first=Michael|editor3-last=Weigl|first=Douglas|last=Frayne|chapter=In Abraham's Footsteps|publisher=Sheffield Academic Press|year=2001|isbn=978-0-567-20049-5}} * {{navedi knjigo|series=The Royal inscriptions of Mesopotamia Early Periods|volume=1|publisher=University of Toronto Press|title=Pre-Sargonic Period: Early Periods (2700–2350 BC)|first=Douglas|last=Frayne|year=2008|isbn=978-1-4426-9047-9}} * {{navedi knjigo|chapter=The Cities of Babylonia|series=The Cambridge Ancient History (Second Revised Series)|title=Part 2: Early History of the Middle East|first=Cyril John|last=Gadd|editor1-first=Iorwerth Eiddon Stephen|editor1-last=Edwards|editor2-first=Cyril John|editor2-last=Gadd|editor3-first=Nicholas Geoffrey Lemprière|editor3-last=Hammond|volume=1|year=1971|edition=3|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-07791-0|url=https://archive.org/details/cambridgeancient1971edwa}} * {{navedi knjigo|first=Charles|last=Gates|title=Ancient Cities: The Archaeology of Urban Life in the Ancient Near East and Egypt, Greece and Rome|url=https://archive.org/details/ancientcitiesarc0000gate|year=2003|publisher=Routledge|isbn=978-1-134-67662-0}} * {{navedi knjigo|title=The Priests in the Prophets: The Portrayal of Priests, Prophets, and Other Religious Specialists in the Latter Prophets|editor1-first=Lester L.|editor1-last=Grabbe|editor2-first=Alice Ogden|editor2-last=Bellis|first1=Lester L.|last1=Grabbe|chapter=Introduction and Overview|publisher=T&T Clark International|year=2004|isbn=978-0-567-40187-8}} * {{navedi knjigo|title=Assyrian Royal Inscriptions: From the Beginning to Ashur-Resha-Ishi I |volume=1|first=Albert Kirk|last=Grayson|publisher=Otto Harrassowitz Verlag|year=1972|series=Records of the Ancient Near East|issn=0340-8450|isbn=978-3-447-01382-6}} * {{navedi knjigo|first= Alberto Ravinell Whitney|last= Green|title=The Storm-god in the Ancient Near East|year=2003|publisher=Eisenbrauns|series=Biblical and Judaic studies from the University of California, San Diego|volume= 8|isbn=978-1-57506-069-9}} * {{navedi knjigo|title=Who Were the Amorites?|first= Alfred|last=Haldar|publisher=Brill|year=1971|volume=1|series=Monographs on the ancient Near East|oclc= 2656977}} * {{navedi knjigo|last= Hamblin|first=William J.|title= Warfare in the Ancient Near East to 1600 BC|year=2006|publisher=Routledge|isbn=978-1-134-52062-6}} * {{navedi knjigo|title=Gender and Aging in Mesopotamia: The Gilgamesh Epic and Other Ancient Literature|first=Rivkah|last=Harris|publisher=University of Oklahoma Press|orig-year=2000|year=2003|isbn=978-0-8061-3539-7}} * {{navedi knjigo|title=Sargonic Akkadian: A Historical and Comparative Study of the Syllabic Texts|first=Rebecca|last=Hasselbach|publisher=Otto Harrassowitz Verlag|year=2005|isbn=978-3-447-05172-9}} * {{navedi knjigo|title=Letters to the King of Mari: A New Translation, with Historical Introduction, Notes, and Commentary|first= Wolfgang |last=Heimpel|publisher=Eisenbrauns|year=2003|volume=12|series=Mesopotamian civilizations|issn=1059-7867|isbn=978-1-57506-080-4}} * {{navedi knjigo|title=Bibliographie de Mari: Archéologie et Textes (1933–1988)|first1=Jean Georges|last1=Heintz|first2=Daniel|last2=Bodi|first3=Lison|last3=Millot|publisher=Otto Harrassowitz Verlag|year=1990|language=fr|isbn=978-3-447-03009-0|series=Travaux du Groupe de Recherches et d'Études Sémitiques Anciennes (G.R.E.S.A.), Université des Sciences Humaines de Strasbourg|volume=3}} * {{navedi knjigo|title=The Sumerians: Their History, Culture, and Character|first=Samuel Noah |last=Kramer|publisher=University of Chicago Press|orig-year=1963|year=2010|isbn=978-0-226-45232-6}} * {{navedi knjigo|chapter=Northern Mesopotamia and Syria|series= The Cambridge Ancient History (Second Revised Series)|title= Part 1: The Middle East and the Aegean Region, c.1800–1380 BC|first=Jean Robert|last=Kupper|editor1-first=Iorwerth Eiddon Stephen|editor1-last=Edwards|editor2-first= Cyril John |editor2-last=Gadd|editor3-first=Nicholas Geoffrey Lemprière|editor3-last=Hammond|editor4-first=Edmond|editor4-last=Sollberger|volume=2|year=1973|edition=3|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-139-05426-3}} * {{navedi knjigo|first= Mogens Trolle|last= Larsen|title= Beyond Babylon: Art, Trade, and Diplomacy in the Second Millennium B.C.|chapter= The Middle Bronze Age|editor1-first= Joan|editor1-last= Aruz|editor2-first= Kim|editor2-last= Benzel|editor3-first= Jean M.|editor3-last= Evans|publisher= Metropolitan Museum of Art|year= 2008|isbn= 978-1-58839-295-4|url-access= registration|url= https://archive.org/details/beyondbabylonart0000unse}} * {{navedi knjigo|title=Piety and Politics: The Dynamics of Royal Authority in Homeric Greece, Biblical Israel, and Old Babylonian Mesopotamia|url=https://archive.org/details/pietypoliticsdyn0000laun_j5l3|first=Dale|last=Launderville|publisher=William B. Eerdmans Publishing|year=2003|isbn=978-0-8028-3994-7}} *{{navedi knjigo|title=Who's Who in the Ancient Near East|url=https://archive.org/details/whoswhoinancient0000leic_v7s4|first1=Gwendolyn|last1=Leick|publisher=Routledge|year=2002|isbn=978-1-134-78796-8}} * {{navedi knjigo|title= The Ancient Near East: History, Society and Economy|url= https://archive.org/details/ancientneareasth0000live|first= Mario|last= Liverani|publisher= Routledge|year= 2013|isbn= 978-1-134-75084-9}} * {{navedi knjigo|title=The Emergence of Civilisation: From Hunting and Gathering to Agriculture, Cities and the State of the Near East|first1=Charles Keith|last1=Maisels|publisher=Routledge|orig-year=1990|year=2005|isbn=978-1-134-86328-0}} * {{navedi knjigo|title=Prophecy: Essays presented to Georg Fohrer on his Sixty-Fifth Birthday|volume=CL|first=Abraham|last=Malamat|chapter=A Mari Prophecy and Nathan's Dynastic Oracle|editor-first=John Adney|editor-last=Emerton|publisher=Walter de Gruyter|year=1980|series=Beihefte zur Zeitschrift für die Alttestamentliche Wissenschaft|isbn=978-3-11-083741-4}} * {{navedi knjigo|title=Mari and the Bible|first=Abraham|last=Malamat|publisher=Brill|series=Studies in the History and Culture of the Ancient Near East|volume=12|year=1998|issn=0169-9024|isbn=978-90-04-10863-9}} * {{navedi knjigo|last=Margueron|first=Jean-Claude|editor1-last=Young|editor1-first=Gordon Douglas|title=Mari in Retrospect: Fifty Years of Mari and Mari Studies|url=https://archive.org/details/mariinretrospect0000unse|chapter=The 1979–1982 Excavations at Mari: New Perspectives and Results|year=1992|publisher=Eisenbrauns|isbn=978-0-931464-28-7}} * {{navedi knjigo|title=Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus|editor1-first=Joan|editor1-last=Aruz|editor2-first=Ronald|editor2-last=Wallenfels|first1=Jean-Claude|last1=Margueron|chapter=Mari and the Syro-Mesopotamian World|publisher=Metropolitan Museum of Art|year=2003|isbn=978-1-58839-043-1|url-access=registration|url=https://archive.org/details/artoffirstcities0000unse}} * {{navedi knjigo|translator-last=Crawford|translator-first= Harriet|editor1-last=Crawford|editor1-first= Harriet|last=Margueron|first=Jean-Claude|title= The Sumerian World|chapter=The Kingdom of Mari|year=2013|publisher=Routledge|isbn=978-1-136-21912-2}} * {{navedi knjigo|title=Old Testament Parallels: Laws and Stories from the Ancient Near East|url=https://archive.org/details/oldtestamentpara0000matt_a7u5|edition=3|first1=Victor Harold|last1=Matthews|first2=Don C.|last2=Benjamin|publisher=Paulist Press|orig-year=1994|year=2006|isbn=978-0-8091-4435-8}} * {{navedi knjigo|title=Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus|editor1-first=Joan|editor1-last=Aruz|editor2-first=Ronald|editor2-last=Wallenfels|first1=Paolo|last1=Matthiae|chapter=Ebla and the Early Urbanization of Syria|publisher=Metropolitan Museum of Art|year=2003|isbn=978-1-58839-043-1|url-access=registration|url=https://archive.org/details/artoffirstcities0000unse}} * {{navedi splet|last=McLerran|first=Dan|publisher=Popular Archaeology Magazine|date=September 13, 2011|title=Ancient Mesopotamian City in Need of Rescue|url=http://popular-archaeology.com/issue/september-2011/article/ancient-mesopotamian-city-in-need-of-rescue|access-date=January 6, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20161105212155/http://popular-archaeology.com/issue/september-2011/article/ancient-mesopotamian-city-in-need-of-rescue|archive-date=November 5, 2016|url-status=dead}} * {{navedi knjigo|editor1-last=Crawford|editor1-first= Harriet|last=McMahon|first=Augusta|title= The Sumerian World|chapter=North Mesopotamia in the Third Millennium BC|year=2013|publisher=Routledge|isbn=978-1-136-21912-2}} * {{navedi knjigo|title=Akkad: the First World Empire: Structure, Ideology, Traditions|editor1-first=Mario|editor1-last=Liverani|first=Piotr|last=Michalowski|chapter=Memory and Deed: The Historiography of the Political Expansion of the Akkad State|volume=5|series=History of the Ancient Near East Studies|publisher=Padua: S.a.r.g.o.n. Editrice Libreria|year=1993|oclc=32011634}} * {{navedi knjigo|chapter=Amorites|title=Eerdmans Dictionary of the Bible|url=https://archive.org/details/eerdmansdictiona0000unse_w9v5|first=Piotr|last=Michalowski|editor1-first=David Noel |editor1-last=Freedman|editor2-first=Allen C. |editor2-last=Myers|year=2000|publisher=Eerdmans Publishing|isbn=978-90-5356-503-2}} * {{navedi knjigo|title=Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus|editor1-first=Joan|editor1-last=Aruz|editor2-first=Ronald|editor2-last=Wallenfels|first1=Piotr|last1=Michalowski|chapter=The Earliest Scholastic Tradition|publisher=Metropolitan Museum of Art|year=2003|isbn=978-1-58839-043-1|url-access=registration|url=https://archive.org/details/artoffirstcities0000unse}} * {{cite journal|last= Nadali|first= Davide|year= 2007|title=Monuments of War, War of Monuments: Some Considerations on Commemorating War in the Third Millennium BC|journal=Orientalia|publisher= Pontificium Institutum Biblicum|volume=76|issue= 4|oclc= 557711946}} * {{navedi knjigo|title=Daily Life in Ancient Mesopotamia|first=Karen Rhea|last=Nemet-Nejat|publisher=Greenwood Press|year=1998|isbn=978-0-313-29497-6|issn=1080-4749|series=Daily Life Through History|url=https://archive.org/details/dailylifeinancie00neme}} * {{navedi knjigo|title=Prophets and Prophecy in the Ancient Near East|first1=Martti|last1=Nissinen|first2=Choon Leong|last2=Seow|first3=Robert Kriech |last3=Ritner|series=Writings from the Ancient World|editor-first=Peter|editor-last=Machinist|publisher=Society of Biblical Literature. Atlanta|volume=12|year=2003|isbn=978-1-58983-027-1}} * {{navedi knjigo|first1=Cynthia|last1=Ochterbeek|chapter=Dan|title=Middle East and Africa: International Dictionary of Historic Places|volume=4|publisher=Routledge|editor1-first=Kathryn Ann|editor1-last=Berney|editor2-first=Trudy |editor2-last= Ring|editor3-first=Noelle|editor3-last=Watson|editor4-first=Christopher|editor4-last=Hudson|editor5-first=Sharon|editor5-last=La Boda|isbn=978-1-134-25993-9|year= 1996}} * {{navedi knjigo|first= Ulf|last= Oldenburg|title=The Conflict between El and Ba'al in Canaanite Religion|year=1969|publisher=Brill|series=Dissertationes ad Historiam Religionum Pertinentes|volume= 3|oclc=63449|issn=0419-4233}} *{{navedi knjigo|title= Textos Para Una Historia Política de Siria-Palestina I|first=Juan|last=Oliva|publisher= Ediciones Akal|year=2008|isbn= 978-84-460-1949-7|language=es}} * {{navedi knjigo|last1= Otto|first1=Adelheid|first2=Maria Giovanna|last2=Biga|editor1-first=Paolo|editor1-last=Matthiae|editor2-first=Frances|editor2-last=Pinnock|editor3-first=Lorenzo |editor3-last=Nigro|editor4-first=Nicolò |editor4-last=Marchetti|editor5-first=Licia|editor5-last=Romano|title=Proceedings of the 6th International Congress of the Archaeology of the Ancient Near East: Near Eastern archaeology in the past, present and future: heritage and identity, ethnoarchaeological and interdisciplinary approach, results and perspectives; visual expression and craft production in the definition of social relations and status|chapter=Thoughts About the Identification of Tall Bazi with Armi of the Ebla Texts|volume= 1|year=2010|publisher=Otto Harrassowitz Verlag|isbn=978-3-447-06175-9}} * {{cite journal|last1=Pardee|first1= Dennis|first2=Jonathan T.|last2=Glass|year= 1984|title=Literary Sources for the History of Palestine and Syria: The Mari Archives|journal=The Biblical Archaeologist|publisher=The American Schools of Oriental Research|volume=47|issue=2|issn= 2325-534X}} * {{navedi knjigo|title= The archives of Ebla: an empire inscribed in clay|first= Giovanni|last= Pettinato|publisher= Doubleday|year= 1981|isbn= 978-0-385-13152-0|url= https://archive.org/details/archivesofeblaan00pett}} * {{navedi knjigo|chapter= Before Israel: Syria-Palestine in the Bronze Age|title=The Oxford History of the Biblical World|editor-first=Michael David|editor-last=Coogan|first1=Wayne T.|last1=Pitard|publisher=Oxford University Press|orig-year= 1998|edition=revised|year= 2001|isbn=978-0-19-513937-2}} * {{navedi knjigo|title= Brotherhood of Kings: How International Relations Shaped the Ancient Near East|first=Amanda H.|last=Podany|year= 2010|isbn=978-0-19-979875-9|publisher= Oxford University Press}} * {{navedi knjigo|title=Mobile Pastoralism and the Formation of Near Eastern Civilizations: Weaving Together Society|first=Anne|last=Porter|publisher= Cambridge University Press|year= 2012|isbn=978-0-521-76443-8}} * {{navedi knjigo|title=Climates, Landscapes, and Civilizations|editor1-first= Liviu|editor1-last=Giosan|editor2-first=Dorian Q.|editor2-last=Fuller|editor3-first=Kathleen|editor3-last=Nicoll|editor4-first=Rowan K.|editor4-last=Flad|editor5-first=Peter D.|editor5-last=Clift|first1=Simone|last1=Riehl|first2=Konstantin|last2=Pustovoytov|first3=Aron|last3=Dornauer|first4=Walther|last4=Sallaberger|chapter=Mid-to-Late Holocene Agricultural System Transformations in the Northern Fertile Crescent: A Review of the Archaeobotanical, Geoarchaeological, and Philological Evidence|publisher= American Geophysical Union|year=2013|isbn= 978-0-87590-488-7|issn=0065-8448|volume=IICC|series=Geophysical Monograph Series}} * {{navedi knjigo|title=Ancient Iraq|first=Georges|last=Roux|edition=3|orig-year=1964|year=1992|publisher=Penguin Putnam|isbn=978-0-14-012523-8|url-access=registration|url=https://archive.org/details/ancientiraq00roux}} * Sasson, Jack M. ''Treatment of Criminals at Mari: A Survey''. Journal of the Economic and Social History of the Orient, vol. 20, no. 1, Special Issue on The Treatment of Criminals in the Ancient Near East, str.&nbsp;90–113, 1977 * {{navedi knjigo |author=Daniel Fleming |year=2004 |title=Democracy's Ancient Ancestors: Mari and Early Collective Governance |url=https://archive.org/details/democracysancien0000flem |publisher=Cambridge ; New York : Cambridge University Press |isbn=0-521-82885-6 |cobiss=23576157 |pages= }} * {{navedi knjigo|last= Shaw|first= Ian|editor1-last=Shaw|editor1-first= Ian|editor2-last=Jameson|editor2-first=Robert|title=A Dictionary of Archaeology|chapter= Mari|year=1999|publisher=John Wiley & Sons|isbn=978-0-470-75196-1}} * {{navedi knjigo|title=The Pre-Islamic Middle East|url=https://archive.org/details/preislamicmiddle0000sick|first=Martin|last=Sicker|publisher=Praeger|year=2000|isbn=978-0-275-96890-8}} * {{navedi splet|last=Simons|first=Marlise|work=The New York Times|date=December 31, 2016|title=Damaged by War, Syria's Cultural Sites Rise Anew in France|url=https://www.nytimes.com/2016/12/31/world/europe/destroyed-by-isis-syrias-cultural-sites-rise-again-in-france.html|access-date=January 6, 2017}} * {{navedi knjigo|chapter=The God Athtar in the Ancient Near East and His Place in KTU 1.6 I|title=Solving Riddles and Untying Knots: Biblical, Epigraphic, and Semitic Studies in Honor of Jonas C. Greenfield|url=https://archive.org/details/solvingriddlesun0000unse|first=Mark S.|last=Smith|editor1-first=Ziony|editor1-last=Zevit|editor2-first=Seymour|editor2-last=Gitin|editor3-first=Michael|editor3-last=Sokoloff|year=1995|publisher=Eisenbrauns|isbn=978-0-931464-93-5}} * {{navedi knjigo|last= Stieglitz|first=Robert R.|editor1-first=Cyrus Herzl|editor1-last= Gordon|editor2-first=Gary|editor2-last=Rendsburg|title=Eblaitica: Essays on the Ebla Archives and Eblaite Language|volume= 4|chapter=The Deified Kings of Ebla |year=2002| publisher=Eisenbrauns| isbn=978-1-57506-060-6}} * {{navedi knjigo|title=5000 Years of the Art of Mesopotamia|first=Eva|last=Strommenger|translator-first=Christina|translator-last=Haglund|publisher=Harry N. Abrams|orig-year=1962|year=1964|oclc=505796}} * {{navedi knjigo|title=The Politics of Dead Kings: Dynastic Ancestors in the Book of Kings and Ancient Israel|journal= Forschungen zum Alten Testament|volume= 48|first1= Matthew J.|last1=Suriano|publisher=Mohr Siebeck|year= 2010|issn=1611-4914|isbn=978-3-16-150473-0}} * {{navedi knjigo|first= Beatrice|last= Teissier|title=Egyptian Iconography on Syro-Palestinian Cylinder Seals of the Middle Bronze Age|orig-year=1995|year=1996|publisher=University Press Fribourg Switzerland|series=Orbis Biblicus et Orientalis- Series Archaeologica|volume= 11|isbn=978-3-525-53892-0|issn=1422-4399}} * {{navedi knjigo|title=Women, Crime and Punishment in Ancient Law and Society: The Ancient Near East|volume=1|first=Elisabeth Meier |last=Tetlow|publisher=Continuum|year=2004|isbn=978-0-8264-1628-5}} * {{navedi knjigo|title=Ahab Agonistes: The Rise and Fall of the Omri Dynasty|url=https://archive.org/details/ahabagonistesris0000unse|editor1-first=Lester L.|editor1-last=Grabbe|first1=Thomas L.|last1=Thompson|chapter=A Testimony of the Good King: Reading the Mesha Stela|publisher=T&T Clark International|year=2007|isbn=978-0-567-04540-9}} * {{navedi splet|editor1-first=Steve|editor1-last=Tinney|editor2-first=Jamie|editor2-last=Novotny|editor3-first=Eleanor|editor3-last=Robson|editor4-first=Niek|editor4-last=Veldhuis|website=Oracc (Open Richly Annotated Cuneiform Corpus)|url=http://oracc.iaas.upenn.edu/epsd2/cbd/sux/o0046275.html|publisher=Oracc Steering Committee|title=Mari [1] (SN)|year=2020|accessdate=2021-01-09|archive-date=2020-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20201201153414/http://oracc.iaas.upenn.edu/epsd2/cbd/sux/o0046275.html|url-status=dead}} * {{navedi knjigo|last= Van De Mieroop|first=Marc|editor-last=Ehrenberg|editor-first= Erica|title=Leaving No Stones Unturned: Essays on the Ancient Near East and Egypt in Honor of Donald P. Hansen|chapter= Foreign Contacts and the Rise of an Elite in Early Dynastic Babylonia|year=2002|publisher=Eisenbrauns|isbn=978-1-57506-055-2}} * {{navedi knjigo|last= Van De Mieroop|first=Marc|title=King Hammurabi of Babylon: A Biography|year=2007|orig-year=2005|publisher=Blackwell Publishing|isbn=978-0-470-69534-0|series=Blackwell Ancient Lives|volume=19}} * {{navedi knjigo|title=A History of the Ancient Near East ca. 3000 - 323 BC|first=Marc|last=Van De Mieroop|publisher=Wiley-Blackwell|edition=2|volume=6|series=Blackwell History of the Ancient World|orig-year=2003|year=2011|isbn=978-1-4443-2709-0}} * {{navedi knjigo|title=The Chronology of Ancient Western Asia and Egypt|first=Petrus|last=Van Der Meer|edition=2|publisher=Brill|series=Documenta et Monumenta Orientis Antiqui|volume=2|orig-year=1947|year=1955|oclc=4727997}} * {{navedi knjigo|first= Karel|last= Van Der Toorn|title=Family Religion in Babylonia, Ugarit and Israel: Continuity and Changes in the Forms of Religious Life|year=1996|publisher=Brill|series=Studies in the History of the Ancient Near East|volume= 7|isbn=978-90-04-10410-5|issn=0169-9024}} * {{navedi knjigo|title=Water Engineering in Ancient Civilizations: 5,000 Years of History|first= Pierre-Louis|last=Viollet|translator-first=Forrest M.|translator-last=Holly|publisher=CRC Press|orig-year=2005|year=2007|volume=7|series=IAHR Monographs|isbn=978-90-78046-05-9}} * {{navedi knjigo|title=Ancient Israelite Literature in Its Cultural Context: A Survey of Parallels Between Biblical and Ancient Near Eastern Texts|first=John H.|last=Walton|publisher=Zondervan Publishing House|orig-year=1989|year=1990|isbn=978-0-310-36591-4}} * {{navedi knjigo|title=Challenging Climate Change: Competition and Cooperation Among Pastoralists and Agriculturalists in Northern Mesopotamia (c. 3000–1600 BC)|first1=Arne|last1=Wossink|publisher=Sidestone Press|year=2009|isbn=978-90-8890-031-0}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Mari|Mari}} *[http://cdli.ucla.edu/search/result.pt?result_format=list&size=7100&-op_provenience=ct&provenience=mari On-line digital images of Mari Tablets at CDLI] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120306013111/http://cdli.ucla.edu/search/result.pt?result_format=list&size=7100&-op_provenience=ct&provenience=mari |date=2012-03-06 }} *[http://whc.unesco.org/en/tentativelists/1294/ Mari (Tell Hariri)] Suggestion to have Mari (Tell Hariri) recognized as a UNESCO world heritage site, in 1999 {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Sumerska mesta]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Siriji‎]] 4k9iw22pd0f50v4lw7uqfcxilstdlhp John F. Kennedy 0 67358 6682796 6676312 2026-05-29T23:29:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682796 wikitext text/x-wiki {{preusmeritev|JFK}} {{Infopolje Predsednik | name= John Fitzgerald Kennedy | order=35. [[predsednik Združenih držav Amerike|predsednik ZDA]] | term_start=[[20. januar]] [[1961]] | term_end=[[22. november]] [[1963]] | predecessor=[[Dwight David Eisenhower]] | successor=[[Lyndon B. Johnson]] | birth_date = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | spouse=[[Jacqueline Kennedy Onassis|Jacqueline Lee Bouvier Kennedy]] | party=[[Demokratska stranka (ZDA)|Demokratska]] | vicepresident=[[Lyndon B. Johnson]] | buried=[[Državno pokopališče Arlington]] | religion=[[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] }} '''John Fitzgerald Kennedy''' (znan tudi po inicialkah '''JFK'''), [[Američani|ameriški]] [[politik]] in [[Predsednik ZDA|predsednik]], * [[29. maj]] [[1917]], [[Brookline, Massachusetts|Brookline]], [[Massachusetts]], † [[22. november]] [[1963]], [[Dallas, Teksas|Dallas]], [[Teksas]]. Kennedy je bil najmlajši izvoljeni predsednik ZDA ([[Theodore Roosevelt]] je bil najmlajši, ki je služil). Bil je tudi (do [[Joe Biden|Joeja Bidena]]) edini predsednik [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliške]] veroizpovedi, prvi predsednik, ki se je rodil v [[20. stoletje|20. stoletju]], edini, ki je prejel [[Pulitzerjeva nagrada|Pulitzerjevo nagrado]], zadnji, ki je umrl med [[mandat (politika)|mandatom]], in zadnji, ki je bil izvoljen neposredno iz [[senat Združenih držav Amerike|senata ZDA]]. Je tudi najmlajši preminuli predsednik ZDA. [[Atentat]] na Kennedyja se je zgodil 22. novembra 1963 v [[Dallas, Teksas|Dallasu]], [[Teksas]]. Za umor so obtožili [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveyja Oswalda]], a je Oswalda dva dni po tem ustrelil in smrtno ranil [[Jack Ruby]], tako da do sojenja nikoli ni prišlo. Preiskava je tudi spregledala številna pomembna dejstva, ki so ostala brez jasne razlage, kar je vse skupaj sprožilo številne teorije zarote o tem, kdo je v resnici v ozadju izvedenega atentata. Zaradi »državne varnosti« je dokumentacija o atentatu do leta 2039 zaprta za javnost (1100 tajnih dokumentov [[CIA|Cie]] do leta 2017). == Zgodnje življenje == John Fitzgerald Kennedy je bil rojen 29. maja 1917 kot drugi najstarejši sin [[Joseph Patrick Kennedy st.|Josepha Patricka Kennedyja]] in [[Rose Fitzgerald Kennedy]] v [[Brookline]]u, [[Massachusetts]]. Kot sin bogatih staršev je John F. Kennedy (za domače in prijatelje Jack) užival brezskrbno mladost. Družina je preživljala poletja v njihovi hiši ob [[Atlantik]]u v Hyannisu, [[Massachusetts]], jugovzhodno od [[Boston, Massachusetts|Bostona]], božične in velikonočne praznike pa v zimski rezidenci v [[Palm Beach]]u, [[Florida]]. Delo ambicioznega očeta - [[Borza|borznika]], poslovneža, politika, lastnika investicijske družbe - je vodilo družino k mnogim selitvam. Oče, ki je bil ognjevite narave in nepopustljiv, je bil pogosto zdoma. Kljub temu se je zelo zanimal za otroke, želel je zvedeti vse in za vsakega otroka, kako mu je potekal dan. Korespondenca je tedaj potekala preko številnih dolgih pisem. Mati Rose je bila njegovo nasprotje, saj se je vedno odločala mirno in razumno. S pomočjo varušk je skrbela za dom in strogo vzgajala otroke. Globoko verna je velik del dneva preživela ob molitvi v svoji kapelici. Odločilno je pripomogla, da je družina ostala čvrsta in enotna. Sam John Kennedy pa je izjavil, da ga nikoli ni vzela v naročje, otrok ni spremljala v šolo, niti sodelovala pri njihovih šolskih aktivnostih.<ref name="100 Fragen,100 Antworten">{{navedi knjigo |first=Ronald D. |last=Gerste |year=2013 |title=100 Fragen, 100 Antworten |publisher=Klett-Cotta}}</ref> Mali John je prva leta obiskoval javno osnovno šolo Edward Devotion School - »Devo«, v Brooklineu, nato pa pet različnih privatnih šol v Massachusettsu, [[New York (zvezna država)|New Yorku]] in [[Connecticut]]u. Od leta 1931 je bival v deškem [[internat]]u The Choate School v Wallingfordu, Connecticut. Učitelji so ga ocenili kot dobrega dijaka, ki pa se ne trudi, da bi bil odličen, znal je biti tudi kljubovalen. V tem času so se začeli njegovi zdravstveni problemi in ga spremljali celo življenje. Star je bil komaj 13 let, ko so ga začele mučiti trebušne bolečine in v [[klinika Mayo|kliniki Mayo]], v [[Rochester|Rochestru]], [[Minnesota]], so mu šele leta 1934 diagnosticirali spastični [[kolitis]]. Dobivati je začel [[Steroidni hormoni|steroidne hormone]], ki so mu umirili težave, vendar se mu je zaradi njih razvila [[osteoporoza]]. Bil je zelo suh, neješč in imel še razne [[alergija|alergije]]. Zaradi slabega zdravja se mu je že kot otroku vsaka bolezen ([[škrlatinka]] idr.) ponovila in tako se je moral tudi posloviti od njemu ljubega športa - [[Ameriški nogomet|ameriškega nogometa]].<ref name="Knjiga Kennedyjev klan" /> Leta 1935 je končal srednjo šolo in se na željo očeta vpisal na [[Univerza Princeton|Princeton]], saj je bil brat Joe na [[Univerza Harvard|Harvardu]]. Med počitnicami, še pred odhodom na univerzo, je oče poslal Johna v London na poletni seminar ekonomskih znanosti pri slovitem teoretiku [[Harold Laski|Haroldu Laskiju]], ([[London School of Economics and Political Science]] - LSE), tega je pred dvema letoma obiskoval tudi brat Joe. A v Londonu je John zbolel za [[Zlatenica|zlatenico]] in bil [[hospitalizacija|hospitaliziran]]. Moral se je predčasno vrniti domov v ZDA in bolan je komaj preživel mučno potovanje z ladjo Queen Mary (prejel že [[Poslednji zakrament|poslednje olje]]). V jeseni je začel študij na Princetonu, a se je bolezen ponovila. Po okrevanju je spomladi 1936 skupaj s starejšim bratom trdo delal na velikem živinorejskem ranču v [[Arizona|Arizoni]] in se okrepil. Nato je očeta prepričal, da gre v jeseni na Harvard, kjer je vpisal [[Ekonomija|ekonomijo]], [[Zgodovina|zgodovino]], tudi [[Angleščina|angleščino]] in [[Francoščina|francoščino]], čeprav mu tuji jeziki niso preveč ležali. Vedno bolj ga je zanimala zgodovina, zato je začel »požirati« knjige s to tematiko. Za študentski časopis ''Harvard Crimson'' je pisal novinarske članke.<ref name="100 Fragen,100 Antworten" /> V poletju 1937, ko je zaključil 1. letnik, se je John s svojim sošolcem in doživljenjskim prijateljem Lemom Billingsom odpravil v [[Evropa|Evropo]]. Večtedensko potovanje jima je financiral oče Joe, ki ga je predsednik ZDA tega leta, v začetku decembra, imenoval za [[veleposlanik]]a ZDA v [[London]]u. John in Lem sta tisto poletje vozila majhen beli kabriolet ter obiskala [[Francija|Francijo]], [[Španija|Španijo]] in [[Italija|Italijo]]. Očetova poznanstva so Kennedyju odprla mnoga vrata, tudi [[Papež Pij XII.|papeža Pija XII.]]. Pot sta zaključila v [[Nemčija|Nemčiji]], kjer so jima zaradi angleške registrske tablice kamenjali avto. V Nemčiji si je John kupil malega psa dakla in ugotovil, da ima alergijo na pasjo dlako, saj mu je sprožila [[Astma|astmo]]. Tako je na spisek zdravstvenih težav dodal še novo. Zaradi te alergije so Kennedyjevi edina ameriška predsedniška družina, ki v Beli hiši ni imela psa. Kljub temu so imeli na svojem posestvu poleg ostalih živali tudi kar nekaj teh hišnih ljubljencev. S popotovanja je očetu pisal pisma, v katerih mu je opisoval svoja opažanja političnih položajev v teh deželah. Johnove osupljive analize so pokazale bistrost in politični talent. V jeseni 1937 si je v 2. letniku Harvarda z zavzetim študijem izboljšal položaj in naslednje poletje spet odšel v Evropo. Bilo je burno leto 1938 in na univerzi si je izboril, da en semester preživi v Evropi. Tako je bil 6 mesecev sekretar pri očetu veleposlaniku in veliko potoval.<ref>{{navedi knjigo |author= |year= 1987|title= Enciklopedija Britannica|publisher= The University of Chicago|isbn= |cobiss= |pages= 798-800, knjiga 6}}</ref> Sprva je bil v Franciji, nato Nemčiji in na [[Poljska|Poljskem]], obiskal je [[Baltske države]] ter [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], [[Turčija|Turčijo]], [[Britanski mandat za Palestino|Palestino]], [[Grčija|Grčijo]], [[Balkan]] in popotovanje zaključil v [[Pariz]]u. Na ameriških [[Ambasada|ambasadah]] je John dobival želene podatke, delal je analize ter jih pošiljal očetu.<ref>{{navedi splet |url= http://www.jfklibrary.org/Asset-Viewer/Archives/JFKPOF-135-001.aspx|title= Dear Dad - pismo o Jeruzalemu|accessdate= 21.11.2013|date= |format= |work= JBK Library and Museum}}</ref> Vrnil se je na Harvard in imel niz predavanj o splošnem položaju v Evropi, kar mu je dvignilo ugled med sošolci. Za [[diplomska naloga|diplomsko nalogo]] si je izbral [[Münchenski sporazum]], s posebnim poudarkom na britanskem ravnanju. Pisal je tri mesece, nekatere teze je podal z razlagami, ki se niso ujemale z mnenjem očeta, veleposlanika v Londonu. Leta 1940 je z odliko diplomiral. Delo je bilo kasneje izdano v uspešni knjigi z naslovom ''Zakaj je Anglija spala'' (izvirno ''Why England Slept'').<ref>{{navedi knjigo|last=Kennedy|first=John F.|title=Why England Slept|publisher=Greenwood Press Reprint|date=1981|url=http://www.questia.com/PM.qst?a=o&d=24144268|isbn=978-0-313-22874-2}}{{Slepa povezava|date=september 2023|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}; [[Jean Edward Smith]], »Kennedy and Defense: The Formative Years«, ''Air University Review'', (1967)</ref> V tistem času je naredil veleposlanik Kennedy kapitalno napako in predsedniku ZDA odsvetoval, da bi podprl [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliko Britanijo]] v boju proti [[Tretji rajh|nacistični Nemčiji]]. Kennedyju so očitali [[defetizem]]. Ko se je to razvedelo, so ga diskretno odpoklicali iz Londona in novembra 1940 je sam odstopil s položaja veleposlanika.<ref name="Knjiga Kennedyjev klan" /><ref>{{navedi splet |url= http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N16VQD0S/911b086c-d4f0-4683-a8c6-90e9f004052c/PDF|title= Poslanik Kennedy o vstopu v vojno|accessdate= |date= 15.12.1939|format= |work= Glas naroda, List slovenskih delavcev v Ameriki}}</ref> Mladi Kennedy si je leta 1940 pri športu z žogo poškodoval [[Hrbtenica|hrbtenico]]. Hude bolečine si je celo življenje lajšal z raznimi, tudi eksperimentalnimi, zdravili. Preživel je tri težke operacije (1944, 1954, 1955) in do smrti nosil močno podložen steznik za hrbtenico ter [[Ortopedija|ortopedske]] čevlje. Steznik mu je ob atentatu v Dallasu preprečil, da bi se po prvem strelu sklonil tako kot [[guverner]] Connally. V londonski kliniki so mu septembra 1947 diagnosticirali še [[Addisonova bolezen|Addisonovo bolezen]], kasneje so jo odkrili tudi pri sestri Eunice. S to boleznijo se je John Kennedy dnevno boril po predpisani [[Terapija|terapiji]].<ref>{{navedi splet|url= http://www.pbs.org/newshour/bb/health/july-dec02/jfk_11-18.html|title= President Kennedy's Health Secrets|accessdate= |date= 18.11.2002|format= |work= PBS Newshour|archive-date= 2002-11-22|archive-url= https://web.archive.org/web/20021122141641/http://www.pbs.org/newshour/bb/health/july-dec02/jfk_11-18.html|url-status= dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.nysun.com/out-and-about/dr-feelgood/20251/|title= Dr. Feelgood|accessdate= |date= 20.9.2005|format= |work= W,Bryk,The Sun}}</ref> Vse zdravstvene težave je uspešno skrival pred [[Javnost|javnostjo]]. == Vojni junak == [[Slika:1942 JFK uniform portrait.jpg|thumb|200px|Mornariški oficir]] [[Slika:Lt. John F. Kennedy with other crewmen on board USS PT-109.jpg|thumb|200px| Rešena posadka PT-109]] John se je spomladi 1941 prijavil v [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|vojsko]]. Odločil se je za [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|mornarico]], kjer so ga sprva zaradi šibkega zdravja zavrnili. Pet mesecev je zavzeto treniral in poskusil ponovno, tokrat uspešno. Poslali so ga v dvomesečno šolo za mornariške rezervne [[oficir]]je na Northwestern University v [[Chicago]], nato je nekaj časa delal na [[Obveščevalna služba|obveščevalnem]] oddelku v Vrhovnem poveljstvu mornarice v [[Washington, D.C.|Washingtonu]]. V tem času, novembra 1941, je srečal veliko ljubezen svojega življenja, [[Novinarstvo|novinarko]] danskega rodu Ingo Arvad, ki je bila prijateljica njegove sestre Kathleen, imenovane »Kick«. Inga (leta 1931 miss [[Danska|Danske]]) je bila 8 let starejša in poročena. Zaradi znanstva z [[Hermann Göring|Göringom]] in [[Adolf Hitler|Hitlerjem]] ji je sledil [[FBI]]. Obtožena je bila [[Vohunstvo|vohunstva]], a je niso zaprli. Z afero se je ukvarjal celo takratni predsednik [[Franklin Delano Roosevelt|Roosevelt]]. Zveza ni imela prihodnosti. Johnu so ugodno rešili vlogo in ga poslali v operativno službo na morju. Marca 1942 je že sodeloval v bojih na južnem [[Tihi ocean|Pacifiku]].<ref name="Knjiga Kennedyjev klan" /> [[Slika:JFK PT-109 Coconut.jpg|thumb|left|200px|Kennedyjevo sporočilo]] Bil je poveljnik [[torpedni čoln|torpednega čolna]] [[PT-109]]. Njegovo ladjo je v nočni akciji 2. avgusta 1943 pri [[Salomonovi otoki|Salomonovih otokih]] potopil [[Japonsko cesarstvo|japonski]] [[rušilec]] ''Amagiri''. Od 13-članske posadke sta ob eksploziji čolna dva umrla. Ostali, nekateri hudo ranjeni in opečeni, so več ur plavali do neobljudenega otočka (75&nbsp;m dolgi, 25&nbsp;m široki Kasolo nosi danes Kennedyjevo ime). Najtežje ranjenega tovariša je Kennedy, odličen plavalec, ves čas vlekel z vrvico reševalnega jopiča med zobmi. Ker ni bilo vode in hrane, so po dveh nočeh odplavali dalje na bližnji otoček Olasana. Kennedy in Ross sta kljub ledenim valovom reševalno akcijo nadaljevala. Po dveh hrabrih, a neuspelih poizkusih vzpostaviti stike z ameriško mornarico v nevarnem [[Fergusonov prehod|Fergusonovem prehodu]], sta na otočku Naru naletela na [[Domorodno ljudstvo|domorodce]] in z njihovo pomočjo prišla v stik z enoto [[Nova Zelandija|novozelandske]] vojske. 8. avgusta so bili preživeli člani PT-109 rešeni in odpeljani v domačo bazo, od koder so medtem že poslali svojcem sožalna pisma.<ref name="Knjiga Kennedyjev klan" /> Kennedy je bil za svoje dejanje odlikovan, poslali so ga nazaj v domovino, saj se mu je zaradi naporov poslabšalo stanje hrbtenice. Na Salomonovih otokih je staknil tudi [[Malarija|malarijo]]. Družina je bila presrečna, da je mlajši sin preživel, vendar jih je kmalu, že naslednje leto, prav tako avgusta, pretresla resnična izguba najstarejšega [[Joe Kennedy|Joeja]].<ref name="Knjiga Kennedyjev klan">{{navedi knjigo |first=Bogdan |last=Sajovic |year=2005 |title=Kennedyjev klan |publisher=Založba Karantanija |isbn=961-226-712-X |cobiss= |pages=}}</ref><ref>{{navedi dokument |url= http://www.history.navy.mil/faqs/faq60-11.htm|title=Report on Loss of PT-109 |accessdate= |date=16.8.1997 |format= |publisher=Naval Historical Center |author=White, B.R.}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.jfklibrary.org/JFK/JFK-in-History/John-F-Kennedy-and-PT109.aspx?p=3|title= JFK and PT-109|accessdate= |date= |format= |work= JFK Presidental Library and Museum}}</ref> == Demokratski kongresnik in senator == S smrtjo brata Joea je moral v politično areno John, ki je nameraval postati [[univerzitetni profesor]] ali [[pisatelj]]. Po doživetjih na Pacifiku je bil sprva več mesecev v vojaški bolnišnici, potem je moral počakati še na častni odpust iz vojske. Nato je nekaj mesecev delal kot dopisnik iz porušene Evrope. Bil je tudi v [[Potsdamska konferenca|Potsdamu]], kjer so »veliki trije« - [[Winston Churchill|Churchill]], [[Harry Truman|Truman]], [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] - na novo urejali svet. 24. oktobra 1945 je v [[San Francisco|San Franciscu]] kot dopisnik ''Hearst newspaper'' spremljal otvoritveno zasedanje [[OZN]]. Oče Joseph je odločil, naj kandidira za predstavniško mesto v zveznem [[Kongres Združenih držav Amerike|Kongresu]] za [[Boston, Massachusetts|bostonsko]] okrožje. JFK je začel volilni boj znotraj [[Demokratska stranka (ZDA)|demokratov]], kjer je imel osem protikandidatov. Oče se ni izpostavljal, a je iz ozadja pomagal z denarjem in političnimi zvezami. Diskretno je pomagal celo očetov prijatelj, [[senator ZDA|senator]] [[Joseph McCharthy|Joseph »Joe« McCharthy]]. Mama Rose, sestre in sorodniki so zavzeto sodelovali in prirejali [[čajanka (ZDA)|čajanke]] po vsej državi. Pomagali so prijatelji in [[vojni veteran]]i. Vojaška kariera mu je bila dobra popotnica za politično kariero. Zmagal je, [[Republikanska stranka (ZDA)|republikanski]] protikandidat je bil nato samo še formalnost. Tako je 3. januarja 1947 JFK dosegel svojo prvo stopnico v politični karieri - [[predstavniški dom ZDA]].<ref name="Knjiga Kennedyjev klan" /> [[Slika:Congressman John F. Kennedy 1947.JPG|thumb|180px|Mladi kongresnik]] Novopečeni kongresnik še ni imel 30 let, političnih zavezništev ni iskal, prav tako ne nasvetov starejših kolegov. Delal je po svoji glavi in ni ga zanimalo, ali je predlog naš ali njihov. Slovel je po osebni nepodkupljivosti in preden je glasoval, je vse temeljito preveril. Če je bilo potrebno, je bil bojevit, sicer nekonflikten. Bil je zavzet protikomunist, a je podpiral povečanje socialne in denarne pomoči revnejšim. Kot [[katolik]] je bil [[Konzervatizem|konzervativen]] pri [[Tradicija|tradicionalnih]] vrednotah, kot so [[vera]], [[šolstvo]], kazenska [[Zakonodajna oblast|zakonodaja]]. Zagovarjal je prepričanje, naj se država bolj posveča sebi in svojim državljanom kot ostalemu svetu. Vse to mu je prineslo ugled med volivci in to je bil dober kapital za nadaljnjo kariero. Gladko je bil izvoljen tudi leta 1948 in 1950. Naslednja stopnica je bila [[senat ZDA]].<ref name="Knjiga Kennedyjev klan" /> Leta 1950 se je s sestro Pat in bratom Bobbyjem odpravil na sedemtedensko potovanje. Obiskali so [[Izrael]], [[Iran]], [[Pakistan]], [[Indija|Indijo]], [[Singapur]], [[Tajska|Tajsko]], [[Koreja|Korejo]] in [[Japonska|Japonsko]]. V glavnem mestu Japonske, v [[Tokio|Tokiu]] je imel spet hude zdravstvene težave zaradi [[Infekcija|infekcije]], na katere je bil ranljiv zaradi [[Adisonova bolezen|Adisonove bolezni]] (bolezen nadledvične žleze). Bil je v nezavesti in skoraj umrl (prejel [[Poslednji zakrament|poslednje olje]]). Leta 1952 je tehtal dve možnosti, ali kandidira za [[guverner Massachusettsa|guvernerja Massachusettsa]] ali za senat. Odločil se je za slednjo. Novopečeni pravnik [[Robert F. Kennedy|Robert Kennedy]] je postal vodja bratove kampanje za izvolitev v ameriški senat. Izjemno mu je pomagala žena [[Ethel Skakel-Kennedy|Ethel]], ki jo je politika iskreno zanimala. Zaradi dolžnosti do družine so se pridružile še tri sestre - [[Eunice Kennedy-Shriver|Eunice]], [[Patricia Kennedy Lawford|Patricia]], [[Jean Ann Kennedy-Smith|Jean]] ter mama [[Rose Kennedy|Rose]]. Prav tako se je pridružilo ostalo sorodstvo in številni prijatelji. V ozadju pa je spet krepko pomagal vplivni oče. Podporo mu je nudil tudi močan strankarski aparat. V osmih mesecih so prekrižarili ZDA in Johnu se je zaradi naporov poslabšalo zdravje hrbtenice. Težave je imel pri hoji, ni se mogel sklanjati in po stopnicah je lahko hodil samo postrani. Na zborovanja je prihajal z berglami, pred vhodom pa jih je odvrgel. Imel je močnega tekmeca iz stare politične družine - tudi vojnega junaka, [[Henry Cabot Lodge|Henryja Cabota Lodgeja]] (že njuna očeta sta bila politična rivala). V precej izenačeni volilni tekmi v zvezni državi Massachusetts, kjer je navadno volilo dva milijona ljudi, ga je John premagal za 70.000 glasov in novembra 1952 postal senator ZDA.<ref name="Knjiga Kennedyjev klan" /> Pojavile so se dileme, ali mu je oče kupil volitve, saj je plačeval oglase na radiu in TV, plakate, sprejeme, čajanke, osebna pisma volivcem in vse drugo, kar je zneslo več kot 7 milijonov [[Ameriški dolar|dolarjev]]. [[Revizija]] je pokazala, da so [[Republikanska stranka (ZDA)|republikanci]] porabili še več denarja, bistvo je bilo v razporeditvi denarja, ne količini. Zviti oče Joe je znal pri financiranju zaobiti zakone in mu niso mogli ničesar dokazati.<ref name="Knjiga Kennedyjev klan" /> Istočasno so potekale tudi volitve na zvezni ravni, kjer sta si stala nasproti demokrat [[Harry S. Truman]], ki je kandidiral za drugi mandat, in republikanec, slavni general iz 2. svetovne vojne, [[Dwight David Eisenhower|Dwight Eisenhower]], s podpredsednikom [[Richard Nixon|R. Nixonom]]. Slavili so republikanci. Med naporno kampanjo, že maja 1951, je John Kennedy na večerji pri skupnem prijatelju, novinarju Charlieju Bartlettu, v Georgetownu, spoznal svojo bodočo ženo.<ref>{{navedi splet|url= http://marriage.about.com/od/20thcentury/a/jfkennedy.htm|title= J.Bouvier and J.F.Kennedy Marriage Proffile|accessdate= 19.11.2013|date= |format= |work= People&Relationships,About.com Marriage|archive-date= 2013-12-03|archive-url= https://web.archive.org/web/20131203053208/http://marriage.about.com/od/20thcentury/a/jfkennedy.htm|url-status= dead}}</ref> [[Jacqueline Lee Bouvier Kennedy Onassis|Jacqueline Bouvier]], klicali so jo Jackie, je prihajala iz ugledne in premožne newyorške družine, močno naklonjene republikancem. Sama se ni zanimala za politiko, temveč za evropsko kulturo. Slikala je in ravno zaključevala študij. Nekajkrat sta šla ven, vendar je bil on s kampanjo preveč zaseden, ona pa je pred koncem študija za šest mesecev odpotovala v Francijo - na študentsko izmenjavo v [[Grenoble]], nato na pariško [[Sorbonne|Sorbono]]. Tako se je razmerje začasno pretrgalo. Oče Joe je takoj uvidel, da bi bila Jackie primerna soproga za njegovega sina, bodočega predsednika ZDA, ki sicer ni živel kot menih. Jacqueline Bouvier je bila lepa, šarmantna, kulturna, z odlično izobrazbo in znanjem tujih jezikov, katoličanka in zelo pomembno - prihajala je iz visoke newyorške družbe. Kennedyji, prodorni bostonski politiki, kljub svojemu bogastvu, takrat ocenjenem na 400 milijonov dolarjev, še niso bili sprejeti v tihe salone ameriške družbene elite. [[Slika:John F. Kennedy after spinal surgery cph.3c33052.jpg|thumb|180px| Po operaciji hrbtenice leta 1954]] Po vrnitvi iz Evrope se je Jackie zaposlila kot [[fotoreporter]]ka v New Yorku in z novopečenim senatorjem sta se kmalu spet srečala ter postala par. Jackie se je zanj zelo trudila, skrbela za njegovo prehrano, obleko in ga kultivirala. Kot neusmiljena perfekcionistka je imela rada vse urejeno in za planiranje porabila ure in ure. Razkošno poroko, ki sta jo organizirala ženinov oče Joe in nevestina mati Janet, so slavili 12. septembra 1953 na nevestini domači farmi Hammershmith v [[Newport]]u, [[Rhode Island]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.jfklibrary.org/JFK/Media-Gallery/The-Wedding-of-John-and-Jacqueline-Kennedy.aspx|title= The Wedding of John and Jacqueline Kennedy|accessdate= |date= |format= |work= JFK Library}}</ref> Poročno noč sta preživela v hotelu Waldorf Astoria v New Yorku, nato pa odpotovala na medene tedne v [[Acapulco]], [[Mehika]].<ref name="100 Fragen,100 Antworten" /> Sledili sta dve hudi leti. JFK je zelo veliko časa preživel v bolnišnicah. Hodil je lahko samo še s pomočjo bergel. Zato se je odločil za zelo tvegano operacijo hrbtenice, kirurgi bi mu naj vstavili kovinsko ploščico. Zdravniki nad to odločitvijo niso bili navdušeni, saj je obstajalo tveganje, da med posegom umre. Odklonil je pregovarjanje in oktobra 1954 so ga operirali. Po operaciji so poklicali svojce v bolnišnico, saj so se bali, da jutra ne bo dočakal (prejel [[Poslednji zakrament|poslednje olje]]). Preživel je, stanje je bilo zelo dolgo kritično. V bolnišnici v New Yorku se je žena Jackie trudila, da mu povrne moč in voljo do življenja. Organizirala je celo večerni obisk filmske igralke [[Grace Kelly]], ki se je preoblekla v [[Medicinska sestra|medicinsko sestro]] in ga hranila.<ref name="100 Fragen,100 Antworten" /> JFK je ni spoznal, drugi dan pa le rekel, da je sanjal lepi obisk. Šele za [[božič]] so senatorja na nosilih prenesli na dom staršev v Palm Beachu. A rana se ni celila, prišlo je do infekcije in februarja 1955 je moral znova na operacijo. Zdaj so mu kovinsko ploščico odstranili, stanje se mu je izboljšalo, a mesece in mesece je moral mirno ležati na trdem ležišču. Prisilno mirovanje v postelji je izkoristil in napisal knjigo ''Profili poguma'' (izvirno ''Profiles in Courage'') - zbirko senatorskih portretov, kjer opisuje zgodovinske odločitve nekaterih senatorjev ZDA, ki so glasovali proti večinskemu mnenju volivcev in s tem tvegali svojo kariero.<ref>{{navedi splet |url= http://www.jfklibrary.org/Events-and-Awards/Profile-in-Courage-Award/About-the-Book.aspx|title= Profile in Courage|accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> Knjiga spada še dandanes med klasike politične literature.<ref name="100 Fragen,100 Antworten" /> Pri projektu so mu pomagali sodelavci, največ in odločilno pa nepogrešljivi [[Theodore Sorensen|Ted Sorensen]], njegov briljanten pisec govorov, ki je bil [[Danci|danskih]] korenin.<ref>{{navedi novice |url=http://online.wsj.com/article/SB121029817046479539.html?mod=2_1167_1|title= In his Own Words |accessdate= |date=9.5.2008 |format= |work=The Wall Street Journal |first=R.J. |last=Tofel}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.dnevnik.si/svet/1042269905|title=Spomini »drugega jaza« J.F.Kennedyja|accessdate=|date=27.5.2009|format=|work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|archive-date=2013-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20131105182256/http://www.dnevnik.si/svet/1042269905|url-status=dead}}</ref> Prihajali so tudi številni obiskovalci in sodelavci ter mu iz Kongresne knjižnice dostavili več kot 200 knjig, časopisov in drugega materiala. Jackie je poleg zdravstvene oskrbe koordinirala tudi ta projekt. Knjiga je požela izvrstne kritike, John F. Kennedy pa prejel leta 1957 najvišje ameriško književno priznanje, [[Pulitzerjeva nagrada|Pulitzerjevo nagrado]].<ref name="Knjiga Kennedyjev klan" /><ref name="100 Fragen,100 Antworten" /> Po letu in pol prisilnega počitka je John Kennedy v začetku leta 1956 končno spet stopil v svojo senatno pisarno. Vabili so ga na številna zborovanja (leta 1957 se je od 2500 vabil odzval na 140). Žena, ki je bila apolitična, ni hotela sodelovati. Glede na to, da sta živela izmenično pri njegovih in njenih starših, je začela iskati hišo ter jo našla v mestu McLean v [[Virginija|Virginiji]], čez reko [[Potomac (reka)|Potomac]], nedaleč od Merrywooda (zimska rezidenca, kjer je odraščala). To je bila bela večkrilna vila v gregorijanskem slogu, imenovana [[Hickory Hill]]. Z veseljem jo je začela urejati, njen dom je bil vedno kot iz škatlice. Pisalo se je volilno leto in pred vrati predsedniške volitve. JFK je sprejel ponudbo, da bo kandidiral za nominacijo za bodočega podpredsednika ZDA, a na demokratskem kongresu v Chicagu, v mesecu avgustu, doživel neuspeh. V poznem poletju 1956 si je grenkobo zaradi prvega političnega poraza lajšal v veseli družbi na jadranju po [[Sredozemlje|Sredozemlju]]. In prišel je nov udarec. Žena, ki je ležala v bolnišnici v sedmem mesecu rizične nosečnosti, je v septembru kljub [[Carski rez|carskemu rezu]] rodila mrtvorojeno hči, kasneje imenovano Arabella. John je jadral okoli otoka [[Capri, Italija|Caprija]] in nekaj dni ni bil dosegljiv. Jackie je v bolnišnici tolažil svak [[Robert Francis Kennedy|Bobby]]. Po intervenciji očeta se je John Kennedy le vrnil v ZDA ter nekaj tednov prebil ob ženi, potem pa se je spet z veliko žara vključil v politiko. Preživljala sta zakonsko krizo. Leta 1957 se je paru rodila hči [[Caroline Bouvier Kennedy|Caroline]]. Tako je tudi kot družinski človek, ne le kot politik, John Kennedy polnil stolpce ameriškega tiska.<ref name="Knjiga Kennedyjev klan" /> Hčerkica Caroline je tudi navdihnila ameriškega glasbenika [[Neil Diamond|Neila Diamonda]] za njegovo uspešnico »Sweet Caroline«.<ref name="100 Fragen,100 Antworten" /> Pri takšni popularnosti mu ni bilo težko leta 1958 ponovno uspeti v nominaciji za senatorja v Kongresu - zmagal je kar s 73 odstotki glasov. Stari-novi senator se je zmagoslavno vrnil v glavno mesto Washington.<ref name="Knjiga Kennedyjev klan" /> V [[Georgetown, Washington D.C.|Georgetownu]], univerzitetni soseski na severozahodu mesta, sta zakonca Kennedy kupila novo hišo, saj se Jackie ni želela vrniti v Virginijo, posestvo z vilo oz. dvorcem Hickory Hill pa je odkupil [[Robert Francis Kennedy|Robert Kennedy]]. == Volitve leta 1960 == [[Slika:Kennedy Nixon Debat (1960).jpg|thumb|200px|Prvo televizijsko soočenje Kennedy-Nixon, Chicago, 26. september 1960]] [[Slika:ElectoralCollege1960-Large.png|thumb|left|200px|Rezultat predsedniških volitev, 8. november 1960]] [[Slika:Jfk-appleton.jpg|thumb|200px|Srečanje z volivci v Wisconsinu, marec 1960]] 2. januarja 1960 je senator John F. Kennedy napovedal svojo predsedniško nominacijo. V demokratski stranki se je več uglednih strankarskih veljakov, med njimi bivši ameriški predsednik [[Harry S. Truman]], spraševalo, ali je mladi in neizkušeni Kennedy res najboljša izbira za predsedniške volitve. Znano je bilo, da se kot kongresnik in senator nikoli ni trdo držal strankine linije ter pogosto podpiral republikanske predloge, če so se mu zdeli tehtni. Spraševali so se, ali bo lahko pridobil glasove povprečnih ameriških volivcev, saj je bil zelo učenjaški, intelektualno superioren - oni pa si želijo bolj preprostega in manj analitičnega moža. Moteče je bilo dejstvo, da ni bil finančno osamosvojen, za to je še vedno skrbel njegov oče s svojimi pomočniki. Starejši demokrati so se bali, da bo mladi predsednik izbiral in zaposlil samo mlajše sodelavce in bodo oni odpadli od delitve plena (zamenjava administracije je cca 300 novih uradnikov). Dileme so bile zaradi njegove [[Katoliška cerkev|katoliške]] vere, saj je odstopal od standardnih predsednikov ZDA profila WASP (»white anglosaxon protestant« - beli [[Protestantizem|protestant]] anglosaškega porekla). Predlagali so mu, naj sprva kandidira za podpredsednika, a je zavrnil in začel boj za najvišjo funkcijo.<ref name="Knjiga Kennedyjev klan" /> Najprej se je moral pomeriti s svojimi strankarskimi protikandidati - senatorjem [[Hubert H. Humphrey|Hubertom H. Humphreyem]], frakcijskim voditeljem v Senatu [[Lyndon B. Johnson|Lyndonom B. Johnsonom]] in dvakratno neuspelim predsedniškim kandidatom [[Adlai Ewing Stevenson III.|Adlaijem Stevensonom]]. Vsa družina Kennedy se je takoj zagnano lotila dela. Bili so dobro organizirana ekipa pod taktirko Roberta Kennedyja in srečati jih je bilo po vseh Združenih državah, kjer so prirejali dobro obiskana zborovanja in čajanke. John je imel najeto manjše letalo z imenom »Caroline«, s katerim je hitel iz države v državo. (Podatek o najemu je iz knjige »Meine Jahre mit den Kennedys«, SZ Edition - 2013, Kennedyjevega uradnega osebnega fotografa [[Jacques Lowe|Jacquesa Lowea]], ki mu je teroristični napad na newyorški WTC, [[Teroristični napad 11. septembra 2001|11. septembra 2001]], uničil osebno delo in 40.000 fotografskih negativov Kennedyja.<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/scena/druzabna_kronika/2011/08/arhivi_po_11_septembru.aspx|title= Skrivnost arhivov, izgubljenih z 11. septembrom|accessdate= |date= 3.8.2011|format= |work= AP/D.C., Planet Siol.net}}</ref> V [[Enciklopedija Britannica|Enciklopediji Britannica]], knjiga št. 6, pa piše, da mu je 40-sedežno letalo [[Convair]]-240 kupil oče.) Leta 1967 je družina letalo podarila muzeju.[https://www.youtube.com/watch?v=l-81zRPe97Q] Mlada žena se je težko navajala na to, da je ves čas na očeh javnosti. Bila je tudi drugič noseča in ves volilni cirkus ji je bil odveč. Kampanji se je pridružila samo na začetku in na koncu, ko je bilo to nujno - v državah [[Wisconsin]] in protestantski [[Zahodna Virginija|Zahodni Virginiji]] (97 % protestantov), kjer se je bila tekma z najmočnejšim Kennedyjevim nasprotnikom, Humphreyem. Zahodna Virginija je bila tudi država, ki je zaradi revščine zelo pretresla Kennedyja, saj se je z njo prvič osebno srečal in mu je v resnici spremenila odnos do življenja.<ref name="100 Fragen,100 Antworten" /> Z ženo sta obiskovala revne rudarske družine. Zaupanje volivcev si je pridobil s svojim optimizmom in zmaga je sledila.<ref name="Knjiga Kennedyjev klan" /> Kennedyju je uspelo in na strankarski konvenciji, ki je potekala od 11. do 15. julija 1960 v »Los Angeles Biltmore Hotel« v [[Los Angeles]]u, je pridobil več kot potrebno število glasov (806). Zadnji dan, v petek, 15. julija, je v Los Angeles Memorial Coliseum prvič nagovoril množico 80.000 ljudi, s svojim nastopom pa požel val navdušenja.[http://www.jfklibrary.org/Asset-Viewer/AS08q5oYz0SFUZg9uOi4iw.aspx] V [[Kalifornija|Kaliforniji]] se je ta večer bučno slavilo v hiši in ob bazenu Petra in Pat Lawford, Johnove sestre. Zaradi kršenja javnega reda in miru jih je policija celo aretirala, a ko so ugotovili identiteto, so jih brž izpustili. Volilna tekma se je nadaljevala. Kennedyjev protikandidat na republikanski strani je bil uveljavljeni [[Richard Nixon]], dotedanji [[podpredsednik ZDA]], ki si je za svojega podpredsednika izbral guvernerja New Yorka, [[Nelson Rockefeller|Nelsona Rockefellerja]]. Kljub nasprotovanju brata Roberta, vodje volilnega štaba, in na presenečenje vseh ostalih, si je JFK izbral za podpredsednika svojega dotedanjega nasprotnika [[Lyndon B. Johnson|Lyndona Johnsona]]. Vplivni politik Johnson, sicer [[veleposestnik]], je prihajal iz mogočnega [[Teksas]]a. JFK je potreboval glasove in zmage v južnih državah, kjer so bili do njega skeptični. Pri teh volitvah sta prvič sodelovali državi [[Aljaska]] in [[Havaji]], ki sta se leta 1959 priključili ZDA. Prvič v zgodovini ZDA je prišlo do televizijskega soočenja predsedniških kandidatov, kar je pred 70 milijoni gledalcev bolje izkoristil sproščeni in samozavestni Kennedy. Žgoče teme, v skupaj štirih debatah, so bile odnos kandidatov do [[Komunizem|komunizma]], gospodarska in davčna politika ter rasna vprašanja. Sicer pa ni bilo zaznati kake večje pritlehne propagande na obeh straneh, čeprav se je vedelo za Kennedyjeve lahkoživosti z dekleti in Nixonove pivske navade. Veliko kasneje pa se je razvedelo, da je bil v tistem času, v jeseni 1960, vlom v ordinaciji Kennedyjevih zdravnic - endokrinologinje Eugene Cohen, kmalu zatem še osebne zdravnice Janet G. Travell. Ker pa je bil JFK voden pod drugim imenom, niso našli njegove zdravstvene dokumentacije. Če bi Američani vedeli, v kakšnem slabem zdravstvenem stanju je bil John Kennedy, ga gotovo ne bi izvolili za predsednika<ref>{{navedi splet |url= http://einestages.spiegel.de/static/topicalbumbackground/19581/sex_luegen_und_osteoporose.html|title= Krankenakte Kennedy|accessdate= 5.11.2013|date= |format= |work= Spigel Online}}</ref>. Nad raziskovalnimi anketami so bili bolj zaskrbljeni republikanci, saj so imeli demokrati večino tako v Senatu kot v Predstavniškem domu in s predsedniško zmago bi tako obvladovali oboje - zakonodajno in izvršno oblast. Na dan volitev, 8. novembra zjutraj, sta zakonca Kennedy odletela volit v svojo volilno bazo v Boston, nato se vrnila v [[Hyannis Port]] in spremljala dogajanje po televiziji. Zvečer se je vsa družina Kennedy zbrala na domu Roberta Kennedyja, na posestvu Hickory Hill in začelo se je veliko čakanje na rezultate. Bilo je dramatično, glasovi izenačeni, a ob tretji uri zjutraj so nekateri že začeli slaviti. JFK jih je umiril, naj počakajo do jutra - in odšel sam spat. Nekaj pred šesto uro zjutraj so se okoli družinske rezidence pojavili pripadniki tajne službe, kar je bil jasen znak, da je zmagovalec znan.<ref name="Knjiga Kennedyjev klan" /> John F. Kennedy je dobil volitve, a dosegel le 118.550 glasov več kot njegov tekmec (skupno bilo 68,335.642 glasov). Zadostovalo je, postal je 35. [[predsednik ZDA]] in začel svojo kratko, a zelo pomembno predsedovanje.<ref name="Knjiga Kennedyjev klan" /> == John F. Kennedy v Beli hiši == J.F. Kennedy je začel oblikovati svojo vladno ekipo.<ref>{{navedi splet|url= http://www.jfklibrary.org/JFK/Media-Gallery/Who-is-Who.aspx|title= Who in Who|accessdate= |date= |format= |work= JFK Media Gallery|archive-date= 2013-12-02|archive-url= https://web.archive.org/web/20131202233825/http://www.jfklibrary.org/JFK/Media-Gallery/Who-is-Who.aspx|url-status= dead}}</ref> Na pomembna mesta je postavil [[Liberalizem|liberalne]] podpornike, občutljivejša mesta pa je namenil konzervativcem. Zunanji minister je postal [[Dean Rusk]], obrambni [[Robert McNamara]], finančni Douglas Dillon, bratu Robertu je zaupal pravosodno ministrstvo. In v tej vročici, v nenehnem dogovarjanju in gibanju, se je počutil kot riba v vodi. Žena je bila ponosna na moževo zmago, a v njej ni uživala. Ustrašila se je odgovornosti prve dame in zapadla v [[Depresija|depresijo]]. JFK je odpotoval za en teden na pogovore na Johnsonov ranč v Teksas, nato se je namenil za nekaj dni na oddih k staršem v Palm Beach. A na letalu ga je presenetilo obvestilo, da so ženo, ki je bila v osmem mesecu nosečnosti, odpeljali v porodnišnico. Očital si je, da spet ni pri njej. Na Floridi se je presedel na drugo letalo, polno novinarjev in odletel nazaj v Washington. Celo pot je sedel v pilotski kabini in čakal novic. 25. novembra ob 1.17 uri zjutraj je po radiu prišlo sporočilo, da je dobil sina. V letalu so potniki glasno zaploskali. 9. decembra zjutraj se je Jackie Kennedy vrnila iz porodnišnice, popoldne je že morala h gospe Eisenhower na ogled [[Bela hiša|Bele hiše]]. Srečanje je bilo kratko, v eni uri si je ogledala 30 sob in niso ji postregli niti s čajem. Vrnila se je razočarana nad neokusno opremljeno, hladno in temačno Belo hišo, ki jo je spominjala na temnico v [[Lubjanka|Lubjanki]], mož pa je bil nad njeno slabo voljo zaprepaščen. Za nekaj časa so vsi skupaj odpotovali na Florido k staršem, da si opomorejo, se v miru pripravijo na [[Inavguracija|inavguracijo]] in organizirajo novo življenje družine v Beli hiši. Prva dama ZDA je zgodovinsko [[Restavriranje|restavrirala]] Belo hišo, jo opremila z [[antikvitete|antikvitetami]] iz ere predsednika [[James Monroe|Jamesa Monroea]] (1817–1825) ter jo spremenila v center visoke ameriške in mednarodne kulture. Kasneje so 1000 dni vladanja in bivanja Kennedyjevih v Beli hiši ter njihov kraljevski življenjski slog poimenovali za dobo [[Camelot]]a.<ref>{{navedi splet |url= http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_ilc-maja.pdf|title=Kennedyjev duh v ameriških političnih govorih od atentata do danes |accessdate= |date= 2010|format= diplomsko delo|first=Maja |last=Ilc |publisher=Fakulteta za družbene vede v Ljubljani}}</ref> === Inavguracija === [[Slika:Kennedy inauguration footage.ogg|miniatur|thumb|200px|Inavguracija - 20. januar 1961]] S svojimi sedemdesetimi leti je bil [[Dwight David Eisenhower]] dotlej najstarejši predsednik, nasledil pa ga je John Fitzgerald Kennedy, najmlajši predsednik ZDA. 20. januar 1961 je bil zelo mrzel zimski dan. Jacqueline Kennedy si je nadela drap volneni plašč in okroglo kapico (pillbox hat), roke si je grela v mufu iz [[soboljevina|soboljevine]] in tudi John Kennedy je bil elegantno opravljen v svetlo sivih progastih hlačah, črnem plašču in [[cilinder (pokrivalo)|cilindru]]. Na svečani tribuni je stopil za govornico in navdušeni množici spregovoril s svojim bostonskim naglasom, da se je zdelo da poje in komajda je bilo opaziti majceno govorno napako (npr. »expect« je izgovarjal »ekšpekt«). Sledil je najkrajši (1355 besed), a nepozaben inavguracijski govor v zgodovini ZDA - pravi retorični ognjemet.<ref name="100 Fragen,100 Antworten" /> »Baklo je prevzela nova generacija Američanov...« je rekel John F. Kennedy v svoji zaprisegi kot 35. predsednik ZDA. »Trobenta nas kliče, da se zberemo, toda ne k orožju, temveč k boju proti skupnim sovražnikom človeštva - tiraniji, revščini, boleznim in vojni.« Orisal je situacijo in pričakovanja doma in v svetu ter ob koncu govora pozval Američane, naj bodo delovni državljani - z zgodovinskimi besedami: {{navedek|»And so, my fellow Americans: ask not what your country can do for you - ask what you can do for your country. My fellow citizens of the world: ask not what Amerika will do for you, but what together we can do for the freedom of man!« »In tako, moji dragi Američani: ne sprašujte se, kaj lahko država naredi za vas - vprašajte se, kaj vi lahko naredite za državo! Moji dragi državljani sveta: ne sprašujte se, kaj bo Amerika naredila za vas, ampak kaj lahko naredimo skupaj za svobodo človeštva!«}} [[Slika:JFK and family in Hyannis Port, 04 August 1962.jpg|thumb|160px|John-John, Jackie, Caroline in Jack Kennedy, Hyannis Port, 4. avgust 1962]] Zjutraj pred govorom je prečrtal besedici »will« in ju nadomestil z »can« <ref>{{navedi knjigo |author= Arthur M. Schlesinger, Jr.|year= 1965|title= A Thousand Days: John F. Kennedy in the White House|url= https://archive.org/details/thousanddays00schl|publisher= Houghton Mifflin Company, Boston, The Riverside Press, Cambridge|isbn= |cobiss= |pages=[https://archive.org/details/thousanddays00schl/page/4 4]}}</ref> === Notranja politika === [[Slika:Hyannisport Weekend. President Kennedy with cigar and New York Times. Hyannisport, MA, aboard the "Honey Fitz". - NARA - 194268.jpg|thumb|200px|]] Na področju notranje politike se je J.F. Kennedy zavzemal za reforme. Že v času volilne kampanje je predstavljal svoj notranje politični program »New Frontier« (''Nova obzorja'') - program ekonomskih in socialnih reform. V svojem mandatu naj bi se posvetil neuresničenim sanjam in izpuhtelemu upanju, nerešenim problemom vojne in miru, kaotični pronicljivosti ignorance in predsodkov kot tudi vprašanju revščine in izobilja, čigar odgovor je še vedno neznanka. Kljub temu pa je Kennedyju uspelo skozi Kongres spraviti le tretjino pobud. Večino predlaganih reform je uspel uresničiti šele njegov naslednik [[Lyndon B. Johnson]], ki je v okviru programa »Great Society« sprejel veliko socialnih reform.<ref>{{navedi splet|url= http://www.socialstudieshelp.com/Lesson_104_LBJ.htm|title= The Great Society|accessdate= |date= |format= |work= Socialsturieshelp,LBJ|archive-date= 2013-05-20|archive-url= https://web.archive.org/web/20130520035918/http://www.socialstudieshelp.com/lesson_104_lbj.htm|url-status= dead}}</ref> Poleg tega je John Kennedy mnogokrat govoril o miru, a bil hkrati odgovoren za največjo oborožitev v času miru, ki so jih ZDA do takrat doživele (oboroževalna tekma s [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]). Ob nastopu predsedovanja je takoj povečal obrambne izdatke za 15 odstotkov. Vrhovno sodišče ZDA je že leta 1954 odločilo, da [[segregacija]] na javnih mestih in [[diskriminacija]] v izobraževalnem in delovnem sistemu ni dovoljena, a v južnih državah so se upirali. Leta 1962 je poslal predsednik Kennedy na [[Misisipi (zvezna država)|misisipijsko]] univerzo »Ole Miss« vojaško enoto, ki je zagotovila varnost temnopoltemu študentu indijansko-afriških korenin [[James Meredith|Jamesu Meredithu]],<ref>{{navedi splet|url= http://www.jamesmeredithbooks.com/index.html|title= James Meredith|accessdate= 19.1.2014|date= |format= |work= |archive-date= 2014-02-08|archive-url= https://web.archive.org/web/20140208131315/http://jamesmeredithbooks.com/index.html|url-status= dead}}</ref> da se je lahko vpisal na univerzo. Leta 1963 je ta zvezna država kot zadnja prepovedala rasno diskriminacijo v izobraževalnem sistemu in dovolila [[Integracija|integracijo]]. Kennedy je predlagal sprejetje listine »[[Civil Rights Act]]«<ref>{{navedi splet|url= http://www.milestonedocuments.com/documents/view/john-f-kennedys-civil-rights-address/|title= Civil Rights Act|accessdate= 26.11.2013|date= |format= |work= |archive-date= 2013-12-02|archive-url= https://web.archive.org/web/20131202221957/http://www.milestonedocuments.com/documents/view/john-f-kennedys-civil-rights-address/|url-status= dead}}</ref>, ki pa je bila sprejeta sedem mesecev po njegovi smrti, prav tako je želel urediti imigracijsko politiko.<ref>{{navedi splet |url= http://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=5393857|title= Sen. Kennedy on Immigration|accessdate= |date= 26.11.2013|format= |work= Ludden J.,O&A}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.presidency.ucsb.edu/ws/index.php?pid=60440|title= Immigration and Naturalization Laws|accessdate= 26.11.2013|date= |format= |work= Presidency.ucsb.edu}}</ref> V šestdesetih letih je bilo v ZDA dolgo obdobje ekonomske rasti. JFK je želel, da bi ZDA postale vodilna sila pri raziskovanju [[vesolje|vesolja]]. Vesoljski program oz. načrt o pristanku na Luni je predstavil v Kongresu 25. maja 1963 in jih zaprosil, da odobrijo več kot 22 milijard dolarjev za [[program Apollo]]. Šest let po njegovi smrti so Američani pristali na [[Luna|Luni]].<ref>{{navedi splet |url= http://history.nasa.gov/SP-350/ch-2-1.html|title= I Belive We Should Go to the Moon|accessdate= 12.11.2013|date= |first=R.R. |last=Gilruth |work=history.nasa.gov}}</ref> Med njegove notranjepolitične dosežke šteje še zakonodaja »War on Powerty«<ref>{{navedi splet|url= http://www.lklp.org/Overview/WaronPoverty/tabid/102/language/en-US/Default.aspx|title= War on Powerty|accessdate= |date= |format= |work= LKLP|archive-date= 2013-12-31|archive-url= https://web.archive.org/web/20131231063546/http://www.lklp.org/Overview/WaronPoverty/tabid/102/language/en-US/Default.aspx|url-status= dead}}</ref>, ustanovitev Volunteers in Service to America (AmeriCorps VISTA)<ref>{{navedi splet|url= http://www.nationalservice.gov/programs/americorps/americorps-vista|title= AmeriCorps VISTA|accessdate= 26.11.2013|date= |format= |work= CNCS|archive-date= 2013-12-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20131204024207/http://www.nationalservice.gov/programs/americorps/americorps-vista|url-status= dead}}</ref> - domača različica Peace Corps in sprejetje zakona »Clean Air Act«.<ref>{{navedi splet |url= http://www.jfklibrary.org/Research/Research-Aids/Ready-Reference/Legislative-Summary-Main-Page/Health.aspx|title= Clean Air Act|accessdate= |date= |format= |work= JFKLibrary}}</ref> === Zunanja politika === [[Slika:US President John Kennedy Presidential Trips.PNG|thumb|left|200px|Zemljevid držav, ki jih je JFK obiskal kot predsednik<ref>{{navedi splet |url= http://history.state.gov/departmenthistory/travels/president/kennedy-john-f|title= Travels of President J.F.Kennedy|accessdate= |date= |format= |work= U.S.Department of State}}</ref>]] Zunanja politika je bila Kennedyjevo najmočnejše področje, prevzel jo je v svoje roke in neprestano je bil pred izzivi - [[Kuba]] in [[Latinska Amerika]], Sovjetska zveza, [[Jugovzhodna Azija]], Izrael idr. Večino je rešil, ne pa [[Vietnamska vojna|Vietnama]]. Ena prvih stvari, že 1. marca 1961, je bila ustanovitev Mirovnega korpusa (Peace Corps), prvi direktor je postal Kennedyjev svak Sargent Shriver. Pod okriljem organizacije so lahko mladi ameriški civilisti pomagali kjerkoli po svetu - na področju kmetijstva, gradbeništva, zdravstvenega varstva, itd. Obstaja še danes in do zdaj je v njem delovalo 210.000 prostovoljcev v 139 državah.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= 3.11.2013|title= Smrt JFK ostaja žgečkljiva skrivnost|journal= Nedelo|volume= |issue= |pages= |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref> 10. junija 1963 je JFK študentom na Ameriški univerzi v Washingtonu govoril o miru, o miru za vse čase - o viziji sodobnega sveta. Govor je bil takoj v celoti preveden in objavljen v ruskih časopisih. ==== Kuba - Prašičji zaliv ==== [[Slika:LeMay Cuban Missile Crisis.jpg|thumb|200px|[[Kubanska raketna kriza]]]] Začetek Kennedyjevega predsedovanja je zaznamovala predvsem zaskrbljenost glede širjenja komunističnega vpliva preko [[Fidel Castro|Fidel Castra]], ki je prevzel oblast na sosednji [[Kuba|Kubi]]. JFK se je odzval s t. i. »Alliance for Progress«<ref>{{navedi splet |url= http://www.answers.com/topic/alliance-for-progress|title= Alliance for Progress|accessdate= |date= |format= |work= Britannica Concise Encyclopedia}}</ref> - razvojno pobudo v nekomunistričnih državah [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]]. Na drugi strani je JFK z ameriškim vojnim letalstvom - po podedovanem [[Dwight David Eisenhower|Eisenhowerjevem]] vojaškem načrtu - in preko Cie, v aprilu 1961, pomagal kubanskim emigrantom pri neuspeli [[Invazija na Prašičji zaliv|invaziji na Prašičji zaliv]]. To je bila t. i. Operacija Mongoose, cilj pa zrušitev [[Fidel Castro|Castra]] (z današnjega vidika državni terorizem).<ref name="100 Fragen,100 Antworten" /> Predsednik Kennedy je bil v tistih dneh precej obupan, saj ni minilo niti 100 dni, njegova politika pa je bila v popolnem razsulu. Močno oporo mu je dajal brat Robert, ki je bil njegov glavni svetovalec in pravosodni minister. Nekateri so trdili, da je kakšen dan ali dva on vodil državo. Ob neuspehu v Prašičjem zalivu je Kennedy sicer pogumno prevzel krivdo. Skupaj z Kubanci so triumfirali še Sovjeti. ==== Kubanska raketna kriza ==== {{Glavni|Kubanska raketna kriza}} Odločitev [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], da na [[Kuba|Kubi]] stacionira [[Jedrsko orožje|jedrske]] rakete pa je pripeljala do t. i. kubanske raketne krize.<ref>{{navedi splet |url= http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Persin-Bostjan.PDF|title= Kubanska kriza|accessdate= |date= 2005|format= diplomsko delo|work= Boštjan Peršin, FDV}}</ref> Svet se je znašel na pragu [[Jedrska vojna|jedrske vojne]]. Izvidniško letalo ameriškega vojnega letalstva tipa [[Lockheed U-2|U-2]] je 14. oktobra 1962 rutinsko preletelo Kubo in odkrilo sovjetske raketne rampe ([[Operacija Anadir|Anadir]]). Fotografije je naslednje jutro dobil na mizo predsednik Kennedy. Sestal se je krizni štab, oblikovali sta se dve skupini - zmernejša in bojevita (z generalom Curtisom LeMayjem je imel JFK težak odnos).<ref>{{navedi splet |url= http://content.time.com/time/specials/2007/article/0,28804,1635958_1635999_1634954-5,00.html|title= Warrior For Peace|accessdate= |date= 21.6.2007|work=Time.com|first=David |last=Talbot}}</ref> Odločili so se za kompromis in v treh dneh - v največji tajnosti - mobilizirali letalstvo in mornarico ter 21. oktobra uvedli popolno pomorsko blokado Kube, dokler Sovjeti ne bi umaknili jedrskega orožja. V dramatičnih oktobrskih dneh 1961 sta si predsednik Kennedy in predsednik [[Nikita Hruščov|Hruščov]] izmenjala nekaj pisem<ref>{{navedi splet |url= http://microsites.jfklibrary.org/cmc/oct26/doc4.html|title= Letter to Kennedy|accessdate= |date= 26.10.1962|format= |work= JFKLibrary}}</ref> in vročih telefonskih klicev (iz teh pogovorov se je kasneje razvil [[rdeči telefon]]). John Kennedy je 20. oktobra poklical ženo in otroka iz farme Glen Ora v Belo hišo, da bi bili v teh težkih in negotovih dneh skupaj. [[Diplomat]]i so bili na delu in na skrivnih sestankih poskušali preprečiti najhujše. 28. oktobra je [[Nikita Hruščov]] na radiu Moskva brez vednosti [[Fidel Castro|Castra]] objavil, da bo Sovjetska zveza umaknila svoje [[Balistična raketa|balistične rakete]]. Svet si je oddahnil. Z uspešno rešitvijo kubanske krize (še 25 let javnosti ni bil poznan del tajnega dogovora o umiku ameriških raket Jupitrov v [[Turčija|Turčiji]]), ki se obravnava kot eden največjih uspehov zunanje politike Johna F. Kennedyja, je njegova javna podpora narastla na 75 odstotkov.<ref>{{navedi splet |url= http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/tome-nina.pdf|title= Varnostne razmere v Srednji Ameriki in OZN|accessdate= |date= 2008|format= diplomsko delo|work= Nina Tome, FDV}}</ref> ==== Evropa ==== S sovjetskim voditeljem Nikito Hruščovom se je predsednik Kennedy tudi osebno srečal. To je bilo 3. in 4. junija 1961, na [[Dunaj]]u, v nevtralni [[Avstrija|Avstriji]]. Vzdušje je bilo naelektreno, Hruščov agresiven, po Kubi pa glavno sporno vprašanje [[Berlin]]. 13. avgusta 1961 je začetek gradnje [[Berlinski zid|Berlinskega zidu]]. Pred srečanjem na Dunaju je ameriški predsedniški par obiskal Francijo. Predsednik Kennedy in francoski predsednik general [[Charles de Gaulle|de Gaulla]] sta imela v Parizu več zaupnih in uspešnih pogovorov. General je bil nad Kennedyjem impresioniran, povsem ga je podprl v ravnanju s Sovjeti. Prav posebej pa je s svojo eleganco, znanjem francoskega jezika, kulture in zgodovine, blestela prva dama Jackie Kennedy. Predsednik ZDA je francoskim gostiteljem hudomušno izjavil: »Sem spremljevalec Jacqueline Kennedy v Parizu, in pri tem uživam!« ==== Berlin ==== [[Slika:Ich bin ein Berliner Speech %28June 26%2C 1963%29 John Fitzgerald Kennedy trimmed.theora.ogv|thumb|200px|»Ich bin ein Berliner«, 26. junij 1963]][[Slika:Kennedyspeechcard.gif|right|200px]] 26. junija 1963, ob 15-obletnici [[Berlinski zračni most|berlinskega zračnega mostu]],<ref>{{navedi splet |url= http://sierra5.net/index.php?option=com_content&task=view&id=771|title= Obletnica berlinskega zračnega mostu|accessdate= |date= 11.10.2008|format= |work= Sierra5.net}}</ref> je John F. Kennedy, kot prvi ameriški predsednik, obiskal [[Zahodni Berlin]]. V delegaciji so bili zunanji minister [[David Dean Rusk|Dean Rusk]], general [[Lucius D. Clay]], [[Ted Sorensen]] in drugi. Na tej zmagoslavni evropski turneji so ga od družinskih članov spremljale sestri Eunice in Jean ter svakinja Lee Radzwill. Pred berlinsko mestno hišo Schöneberg je v družbi nemškega kanclerja [[Konrad Adenauer|Konrada Adenauerja]] in takratnega berlinskega župana [[Willy Brandt|Willyja Brandta]] nagovoril zbrano množico, več kot milijon in pol Nemcev in jih navdušil. Izrazil je solidarnost s prebivalci razdeljenega mesta in govor zaključil v nemščini: »Ich bin ein Berliner.« (pravilno je »Ich bin Berliner.« - »Sem Berlinčan.«) ==== Irska ==== [[Slika:President%27s Trip to Europe- Motorcade in Dublin. President Kennedy, motorcade, spectators. Dublin, Ireland - NARA - 194227.jpg|thumb|left|200px| Topla dobrodošlica na Irskem, 28. junij 1963]] Po razvnetem Berlinu je sledil štiridnevni obisk [[Irska|Irske]], domovine Kennedyjevih prednikov. To je bil zanj in za Irce velik dogodek, to so bili dnevi polni emocij.<ref>* [http://www.rte.ie/archives/2013/0628/459367-jfk-is-first-foreign-leader-to-address-the-dail/ JFK is First Foreign Leader to Address Dáil Éireann] (Text and video) RTÉ Archives, 1963-06-28. * [http://www.jfklibrary.org/Asset-Viewer/lPAi7jx2s0i7kePPdJnUXA.aspx Address Before the Irish Parliament in Dublin, June 28, 1963] (Text and audio) Kennedy Library and Museum, 1963-06-28. * [http://www.rte.ie/archives/exhibitions/1722-john-f-kennedy/ President Kennedy in Ireland] (Text and video) RTÉ Archives. Retrieved: 2013-07-03. * [http://jfkhomecoming.com/ JFK Homecoming Memory Project] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230608213147/http://jfkhomecoming.com/ |date=2023-06-08 }}</ref> 26. junija zvečer ob 20. uri je [[Air Force One]] pristal v [[Dublin]]u, kjer je Kennedyja s spremstvom pričakal predsednik Irske, Eamon de Valera in predsednik vlade, Sean Lemass. V središču Dublina je slavnostno avtomobilsko povorko pričakalo 80.000 navdušenih Ircev. Naslednje jutro je predsednik Kennedy s [[helikopter]]jem pristal v O´Kennedy Parku v New Rossu, grofija [[Wexford]], od koder so predniki po očetovi strani. Skupina otrok mu je v dobrodošlico zapela pesem »The Boys of Wexford« in ganjen se jim je pridružil. Ob reki se je zbralo 10.000 ljudi in dobro razpoložen JFK jih je pozdravil z besedami: »Vesel sem, da sem tukaj. Potovanje je trajalo 115 let. In 6000 milj. In 3 generacije. Ko je moj praded odšel od tukaj, ni imel ničesar, razen dveh stvari .. močno vero in močno voljo po svobodi. In ponosen sem, da lahko potrdim, da je to prenesel na svoje potomce!« Obisk je nadaljeval v Dunganstownu, na domačiji Kennedy, kjer se je srečal s številnimi sorodniki, med njimi s 15 bratranci - in pred hišo so imeli veselo čajanko. 28. junija je na svojo željo in brez sester obiskal mesto [[Cork]], kjer se je leta 1849 vkrcal na ladjo namejeno v Ameriko praded Patrick Kennedy. V Corku so predsedniku Kennedyju pripravili toplo dobrodošlico. Popoldne je v Dublinu, na Arbour Hillu, polagal venec in prisostvoval slavnostni vojaški cermoniji, kjer so ga navdušili irski kadeti s svojo predstavo (5 mesecev kasneje so ga taisti kadeti spremljali do groba<ref>{{navedi splet|url= http://www.yellowcat.com/content/scenes-kennedys-cadets|title= Scenes from "Kennedys Cadets"|accessdate= 29.10.2013|date= |format= |work= yellowcat.com|archive-date= 2013-11-06|archive-url= https://web.archive.org/web/20131106004100/http://www.yellowcat.com/content/scenes-kennedys-cadets|url-status= dead}}</ref>). Obiskal je dublinški grad, odmeven je bil njegov govor v irskem parlamentu - Leinster House, kjer je govoril o Irski in Ircih, njihovih dosežkih, [[irska književnost|literarni zgodovini]] ter zaključil z mislijo irskega dramatika: »Nekateri ljudje vidijo stvari take, kot so, in rečejo: 'Zakaj?' Sam pa sanjam o stvareh, ki jih še nikoli ni bilo, in pravim: 'Zakaj pa ne?'« ([[George Bernard Shaw]]) Ogledal si je še zahod dežele, obmorski [[Galway]] in obiskal Fitzgeralde, sorodnike po materini strani v [[Limerick]]u. Obljubil je, da se vrne naslednjo pomlad s svojo družino. Ko je 29. junija z letališča [[Shannon Airport|Shannon]] zapuščal Irsko, je bil videti zares žalosten. == Pot v Teksas in atentat == [[Slika:Kennedys arrive at Dallas 11-22-63.JPG|thumb|left|200px| Prihod predsedniškega para Kennedy v [[Dallas]], letališče Love Field, 22. november 1963 ob 11.40]] [[Slika:John F. Kennedy motorcade, Dallas crop.png|thumb|200px|Predsedniški par nekaj trenutkov pred atentatom]] [[Slika:Lyndon B. Johnson taking the oath of office, November 1963.jpg|thumb|200px|Prisega novega predsednika [[Lyndon Baines Johnson|L.B. Johnsona]], na Air Force One, letališče [[Love Field]], 22. november 1963 ob 14.40]] [[Slika:Kennedy quote.jpg|thumb|200px|right|[[Nacionalno pokopališče Arlington|Pokopališče Arlington]]]] Kennedy je bil konec leta 1963 že delno v volilni kampanji za ponovno izvolitev za predsednika. Pot v [[Teksas]] je bila tako tudi strankarske narave, saj je bila v tej ameriški [[Zvezna država Združenih držav Amerike|zvezni državi]] demokratska stranka razdeljena na liberalno in konservativno strujo. Za zmago v državi in za posledično pridobitev [[Elektorski glasovi (ZDA)|elektorskih glasov]] je bila nujna pomiritev znotrajstrankarskih nasprotij in s tem enotnejše glasovanje volilne baze, k čemer naj bi pripomogel prav Kennedyjev obisk. Potovanje demokratskega predsednika, zlasti v luči njegovega zavzemanja za enakopravnost belcev in črncev, v eno izmed južnih držav je bilo običajno obravnavano kot tveganje. Vendar tudi po posvetu z varnostno službo ni bilo nikakršnih indicev za nevarnost in so se odločili za potrditev večdnevnega potovanja po Teksasu.<ref name="#1">National Geographic TV: JFK - Poslednje ure, 11. november 2013</ref> Po uradni različici dogodkov, ki jih priznavata tudi odbora za preiskavo Kennedyjevega atentata, [[Warrenova komisija]] in posebni odbor predstavniškega doma za atentate (HSCA), je usodnega petkovega dne 22. novembra 1963, ob pol enih popoldne, na trgu Dealey v [[Dallas, Teksas|Dallasu]], Johna Kennedyja, ki je v odprtem avtomobilu potoval skupaj s soprogo Jackie ter teksaškim guvernerjem Johnom Connallyjem in njegovo soprogo Nellie,<ref>http://www.24ur.com/bin/video.php?media_id=61347413&section_id=3&article_id=3988684 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131202230339/http://www.24ur.com/bin/video.php?media_id=61347413&section_id=3&article_id=3988684 |date=2013-12-02 }} Posnetek atentata - 24ur.com</ref> ubil [[Lee Harvey Oswald]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.biography.com/people/lee-harvey-oswald-9430309|title= L.H.Oswald Biography|accessdate= 5.11.2013|date= |format= |work= Biography.com}}</ref> Ker je Oswalda dva dni po tem ustrelil in smrtno ranil [[Jack Ruby]],<ref>{{navedi splet|url= http://www.biography.com/people/jack-ruby-20640181|title= Jack Ruby Biography|accessdate= 5.11.2013|date= |format= |work= Biography.com|archive-date= 2014-09-17|archive-url= https://web.archive.org/web/20140917234251/http://www.biography.com/people/jack-ruby-20640181|url-status= dead}}</ref> ob preiskavi pa je ostalo precej odprtih podrobnosti, umor ni bil nikoli do konca pojasnjen in je sprožil številne teorije zarote.<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/razvpite-teorije-zarote-kdo-je-ubil-kennedyja.html|title= Razvpite teorije zarote: kdo je ubil Kennedyja? »Enajsti september pred enajstim septembrom« mnogi uvrščajo v sam vrh teorij zarot. |accessdate= |date=21.8.2011 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo]] }}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://jfkmurdersolved.com/interview.htm|title= Interviews with Wim Dankbaar|accessdate= 5.11.2013|date= |format= |archive-date= 2013-11-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20131104051316/http://jfkmurdersolved.com/interview.htm|url-status= dead}}</ref> Tako še do danes ni prišlo do nikakršnega konsenza o tem, kdo - od mnogih možnih - bi lahko bil vključen v zaroto za uboj predsednika Kennedyja.<ref>{{navedi splet |url= http://www.gallup.com/poll/165893/majority-believe-jfk-killed-conspiracy.aspx|title= Majority belive JFK killed conspiracy|accessdate= |date= 15.11.2013|format= |work= Gallup Inc.}}</ref> Od največkrat omenjanih lahko naštejemo Jacka Rubyja, organiziran kriminal kot interesna skupina ali pa le posameznik iz njihovih vrst, [[CIA]], [[FBI]], ruska [[KGB]], [[Tajna služba ZDA|Tajna služba]], desničarji ali posameznik s takimi nagnjenji, tedanji podpredsednik in kasnejši predsednik [[Lyndon Johnson]], pro- in anti-Castro [[Kubanci]], vojaški in/ali z vojsko povezani industrijski krogi, … {{navedek|'''Zakaj je moral umreti John Kennedy?''' Od smrti JFK so minila leta in desetletja. Svet se še zmeraj sprašuje, kaj se je tistega novemberskega dne na vogalu Elm in Houston Steet v [[Dallas, Teksas|Dallasu]], v resnici zgodilo. »Je umrl, ker se ni dal motiti radikalnim vplivom z desne in leve, belcev in črncev, ker je veroval in oznanjal, da so vsi državljani ZDA z istimi pravicami? Je umrl, ker je hotel ZDA še enkrat združiti in ker se je namerjal, da bo zaostalemu Jugu prinesel napredek, svobodo, enakost, bratstvo? Je bil umorjen, ker ni prevzel nobene obveznosti, za katero je vedel, da je ne bo mogel izpolniti in zato, ker ni ničesar obljubil, o čemer je dvomil, da bi bilo mogoče uresničiti? Je moral umreti zato, ker ni obljubljal, da bo vodil osvobodilno vojno ali se zanjo obvezal ter nasprotno ni niti za las popustil pri svoji dani besedi? Je bil umorjen, ker ni imel naftnih vrelcev v Teksasu za nove ameriške meje? Umorjen, ker je svojo domovino Ameriko preveč ljubil, da bi jo ljubil slepo?« |odlomek iz knjige Smrt v Teksasu|avtor Hans Habe, Založba Obzorja, 1965}} == Jack in Jackie Kennedy == [[Karizma]]tični Kennedy je bil družaben in duhovit, ljubitelj [[šport]]a, posebno [[Jadranje|jadranja]], [[Golf|golfa]] in [[tenis]]a. Zaradi težav s hrbtenico je moral vsak dan [[Plavanje|plavati]]. Kljub zdravstvenim tegobam je bil vedno dobrovoljen. Sam se je opisal kot - idealist brez iluzij. Tujih jezikov ni govoril. Bil pa je odličen [[retorika|retorik]] in užival v besednih dvobojih, njegove tiskovne konference (skupno 64) so bile prava predstava in kot šahovske partije (v resnici je bil tudi zelo dober [[šah]]ist). Na vsakem področju je bil doma, zato je rad popravljal napačne podatke in na pamet navajal zapletene številke. Imel je fotografski spomin pri branju - 1200 besed/minuto. Posebno veliko znanja je imel iz zgodovine, občudoval je [[Winston Churchill|Churchilla]] in rad citiral [[Filozofija|filozofe]] ter [[Pisatelj|pisatelje]]. Po izvedeni raziskavi v aprilu 1962, je tričetrt odraslih [[Američani|Američanov]] eno ali več tiskovnih konferenc spremljalo v živo po radiu ali televiziji.<ref name="100 Fragen,100 Antworten" /><ref>{{navedi splet |url= https://www.youtube.com/playlist?list=PL0O5WNzrZqIOOpmfrurZtkYeYEL-onugx|title= 64 Press Conferences|accessdate= 23.11.2013|date= |format= |work= YouTube}}</ref> Jackie je potrebovala mir in samoto, zares razživela se je le v družbi sestre Lee. [[Politika|Politiko]] in ljudske množice je sovražila. Zanimala jo je [[kultura]], [[književnost]] in francoska moda. Za svojo garderobo je naročala [[Tkanina|tkanine]] pri modni hiši [[Chanel]] v Parizu in v ZDA je imela osebnega [[Modni oblikovalec|modnega kreatorja]] [[Oleg Cassini|Olega Cassinija]]. Zaradi drage garderobe si je često prislužila moževo kritiko. Tekoče je govorila angleško, francosko in špansko, od športa je oboževala jahanje in [[lov]] na lisice. V Beli hiši je bila neprestano pod budnim očesom javnosti, zato je raje veliko časa z otrokoma preživljala na njihovem 400 [[Akra|aker]] (cca 160&nbsp;ha) velikem najemniškem posestvu - [[Farma|farmi]], kjer je imela [[domači konj|konje]]. To je bil Glen-Ora, v bližini Middleburga v Virginiji in v tem zatočišču v naravi je uredila tudi manjše golf igrišče za moža (tri luknje).<ref name="Ostvarene želje">{{navedi knjigo |author= Kitty Kelley|year= 1980|title= Jackie,oh!|publisher= CIP Zagreb|isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> Takrat so njeno vlogo prve dame nadomeščale druge ženske iz družine Kennedy, največkrat sestra Eunice. Kasneje sta si zakonca Kennedy v teh krajih - v Atoki, kupila svoje manjše posestvo (39 aker). Zakonca sta se prva leta težko navajala eden na drugega. Kljub vsem velikim obveznostim, pritiskom, triumfom in tragedijam, sta vzdržala, tudi zaradi podpore širše družine. In prav zadnje mesece, potem, ko sta v avgustu 1963 izgubila sina Patricka, sta bila najbolj povezana, saj ju je bolečina močno združila. Kot nasprotje predhodnega predsedniškega para sta si mlada zakonca, John s svojim šarmom in Jackie s svojo eleganco in smislom za [[moda|modo]], tudi s pomočjo [[medij]]ev, zlasti televizije na pohodu, pridobila zvezdniški status. Kennedy se je tega zavedal in je Jackie pogosto jemal na svoje turneje, saj je s tem pridobil tudi do dvakrat več obiskovalcev, kot bi jih pridobil sam kot [[politik]], brez žene.<ref name="#1"/> == JFK in zveze z ženskami == [[Slika:JFK and Marilyn Monroe 1962.jpg|thumb|left|220px|[[Marilyn Monroe]], predsednik Kennedy (s hrbtom proti kameri), in državni tožilec [[Robert F. Kennedy]] leta 1962.]] V mladosti, ko še ni bil poročen, je imel Kennedy v 1940-ih razmerje z dansko novinarko Ingo Arvad{{sfn|Dallek|2003|pp=83-85}} in igralko [[Gene Tierney]].{{sfn|Osborne|2006|p=195}} Kasneje je imel po različnih virih razmerja z več ženskami, med drugim z [[Marilyn Monroe]],{{sfn|Reeves|1993|pp=315–316}} [[Gunilla von Post|Gunillo von Post]],<ref>Bone, James (February 17, 2010), [http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/us_and_americas/article7029661.ece »How JFK's Riviera romance led to years of longing«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110604212240/http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/us_and_americas/article7029661.ece |date=2011-06-04 }}, ''[[The Times]]'', London. Pridobljeno 2010-04-02.</ref> [[Judith Exner|Judith Campbell]],{{sfn|Reeves|1993|p=289}} [[Mary Pinchot Meyer]],{{sfn|Dallek|2003|p=475}} [[Marlene Dietrich]],{{sfn|Dallek|2003|p=58}} 19-letno pripravnico v Beli hiši [[Mimi Alford]]<ref name=nytimes_garrow>{{navedi novice|last=Garrow|first=David J.|title=Substance Over Sex In Kennedy Biography|url=http://www.nytimes.com/2003/05/28/books/books-of-the-times-substance-over-sex-in-kennedy-biography.html|accessdate=2013-01-20|newspaper=The New York Times|date=28. maj 2003}}</ref> in Jackiejino [[tiskovna predstavnica|tiskovno predstavnico]] Pamelo Turnure.{{sfn|Dallek|2003|pp=475, 476}} Kennedyevi skoki čez plot naj bi vključevali tudi igralko [[Angie Dickinson]]{{sfn|Hagood|1998|pp=138, 164}} in tajnici v [[Bela hiša|Beli hiši]] Priscillo Weir in Jill Cowen.{{sfn|Hagood|1998|p=150}} Razsežnosti njegovega razmerja z Marilyn Monroe verjetno ne bodo nikoli znane, čeprav naj bi po poročanju marca 1962 skupaj preživela vikend v hiši [[Bing Crosby|Binga Crosbyja]].{{sfn|Leaming|2006|pp=379-380}} Poleg tega so operaterji v Beli hiši leta 1962 zabeležili njene klice.{{sfn|Dallek|2003|p=581}} V pop kulturi še vedno odmeva njena interpretacija rojstnodnevnevne pesmi »Vse najboljše, g. predsednik«. Teorije zarote so Kennedyja vpletale v tragično smrt Marilyn Monroe.<ref>{{Navedi splet|title=Meet JFK's Alleged Mistresses – and How Some Met Mysterious Ends|url=https://people.com/politics/john-f-kennedys-mistresses/|website=People.com|accessdate=2025-01-11|language=en}}</ref> O Kennedyjevih indiskrecijah je prejel poročilo celo sam direktor FBI, [[J. Edgar Hoover]].{{sfn|Dallek|2003|p=376}} Zdravniki so domnevali, da so zdravila za zdravljenje Addisonove bolezni kot stranski učinek povzročila dvig [[libido|libida]].{{sfn|Reeves|1993|p=243}} Nekoč je britanskemu predsedniku vlade [[Harold Macmillan|Haroldu Macmillanu]] omenil: »Ugibam, kako je tebi, Harold? Če vsake tri dni nimam ženske, dobim grozne glavobole.«{{sfn|Reeves|1993|p=290}} Na Kennedyja je nemara vplivalo očetovo odprto razmerje z [[Gloria Swanson|Glorio Swanson]].{{sfn|Hagood|1998|p=139}} Po lastni izjavi Johna Kennedyja ml. naj bi oče sinu sam rekel, »naj leže z žensko, kot le gre pogosto«.{{sfn|Hagood|1998|p=139}} Kennedy je navdihoval lojalnost in vdanost svoji ekipi in podpornikom.{{sfn|Barnes|2007|p=116}} To naj bi vključevalo tudi »logistiko Kennedyjevih zvez … ki so zahtevale molčečnost in vdanost, kar je redko v napornih službah, ki jih zahtevajo uspešni politiki«.{{sfn|Reeves|1993|p=291}} Kennedy je verjel, da ga bodo prijateljski odnosi s predstavniki medijev obvarovali pred razkritjem spolnega življenja.{{sfn|Dallek|2003|p=478}} Med predsedniškimi volitvami leta 1960 je republikanski senator [[Hugh Scott]] omenil Kennedyjevo kandidaturo z besedami »to ni delo za plejboje«.<ref name=NYT_10-03-1960>''New York Times'' (1960), ''Kennedy assailed by 'Truth Squad' Republicans Assert Senator Is Too Often Absent - Term Him a 'Playboy' ''</ref> Scott, član republikanske »Skupine resnice«, je s tem mislil na Kennedyjevo vožnjo z jahto v kraju Hyannis Port, medtem ko je senat sprejemal zakonodajo o medicinski oskrbi starejših.<ref name=NYT_10-03-1960 /> Scott je še navedel, da je bil senator Kennedy odsoten z glasovanja v senatu 331-krat od 1.189 glasovanj, kar pa ne vključuje 36 glasovanj, ki jih je v letih 1953 do 1960 zamudil zaradi operacije.<ref name=NYT_10-03-1960 /> == Poimenovanja == [[Slika:JFK1968-Front&Back.jpg|thumb|200px|Kovanec za pol ameriškega dolarja (1968)<ref>{{navedi splet |url= http://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=F30A11FC3E5E147A93C4A81789D85F408685F9|title= News of Coins|accessdate= 22.1.2014|date= |format= |work= nytimes.com}}</ref>]] Zaradi njegove priljubljenosti so po njem med drugim poimenovani [[John F. Kennedy Space Center|Vesoljski center Kennedy]] na Floridi, [[John F. Kennedy International Airport|mednarodno letališče v New Yorku]], eden izmed [[Solomonovi otoki|Solomonovih otokov]], letalonosilka [[USS John F. Kennedy (CV-67)|USS ''John F. Kennedy'' (CV-67)]], gora Mount Kennedy v Kanadi (Yukon) ter mnoge ulice, avenije, zgradbe ter spomeniki po vsem svetu. Vsak bivši ameriški predsednik ustanovi svojo knjižnico, ki jo postavijo v kraju, od koder prihaja. Knjižnica John F. Kennedy Presidential Librery and Museum je v [[Boston, Massachusetts|Bostonu]], izven centra, blizu obale.<ref>{{navedi splet |url= http://www.jfklibrary.org/|title= JFK Library|accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[družina Kennedy]] * [[Prekletstvo Kennedyjev|Prekletstvo Kennedyevih]] * [[atentat na Johna F. Kennedyja]] * [[koincidenca Lincoln-Kennedy]] == Viri in sklici == {{sklici|2}} == Bibliografija (v angleškem jeziku) == {{refbegin|20em}} * {{navedi knjigo | last1 = Alford | first1 = Mimi | author1-link = Mimi Alford | last2 = Newman | first2 = Judith | year = 2011 | title = Once Upon A Secret: My Affair with President John F. Kennedy and its Aftermath | publisher = Hutchinson | location = London | isbn = 978-0-09-193175-9 | ref = {{sfnRef|Alford|2011}} }} * {{navedi knjigo | last = Ballard | first = Robert D. | authorlink = Robert Ballard | year = 2002 | title = Collision With History: The Search for John F. Kennedy's PT 109 | url = https://archive.org/details/collisionwithhis0000ball | publisher = National Geographic | location = Washington, DC | isbn = 978-0-7922-6876-5 }} * {{navedi knjigo | last = Barnes | first = John | year = 2007 | title = John F. Kennedy on Leadership | url = https://archive.org/details/johnfkennedyonle00barn }} * {{navedi knjigo | last = Bilharz | first = Joy Ann | year = 2002 | origyear = 1998 | title = The Allegany Senecas and Kinzua Dam: Forced Relocation Through Two Generations | url = https://archive.org/details/alleganysenecask0000bilh | publisher = University of Nebraska Press | location = Lincoln | isbn = 978-0-8032-1282-4 }} * {{navedi knjigo | last1 = Blight | first1 = James G. | last2 = Lang | first2 = Janet M. | year = 2005 | title = The Fog of War: Eleven Lessons from the Life of Robert S. McNamara | url = https://archive.org/details/fogofwarlessonsf0000blig | publisher = Rowman & Littlefield | location = Lanham, Md. | isbn = 978-0-7425-4221-1 }} * {{cite journal | last = Bryant | first = Nick | year = jesen 2006 | title = Black Man Who Was Crazy Enough to Apply to Ole Miss | journal = The Journal of Blacks in Higher Education | issue = 53 }} * {{navedi knjigo| last = Bugliosi| first = Vincent| authorlink = Vincent Bugliosi| title = [[Reclaiming History]]: The Assassination of President John F. Kennedy| year = 2007| publisher = Norton |location=New York | isbn = 978-0-393-04525-3 }} * {{navedi knjigo | last = Dallek | first = Robert | authorlink = Robert Dallek | year = 2003 | title = [[An Unfinished Life: John F. Kennedy, 1917–1963]] | publisher = Little, Brown and Co | location = Boston, MA | isbn = 978-0-316-17238-7 }} * {{navedi knjigo | last = Donovan | first = Robert J. | authorlink = Robert J. Donovan | year = 2001 | origyear = 1961 | title = PT-109: John F. Kennedy in WW II | url = https://archive.org/details/pt109johnfkenned00dono_0 | edition = 40th Anniversary | publisher = McGraw Hill | isbn = 978-0-07-137643-3 }} * {{navedi knjigo | last1 = Dunnigan | first1 = James | authorlink1 = Jim Dunnigan | last2 = Nofi | first2 = Albert | authorlink2 = Albert Nofi | year = 1999 | title = Dirty Little Secrets of the Vietnam War | url = https://archive.org/details/dirtylittlesecre0000dunn_w1r1 | publisher = St. Martin's | isbn = 978-0-312-19857-2 }} * {{navedi knjigo | last1 = Dudley | first1 = Robert L. | last2 = Shiraev | first2 = Eric | year = 2008 | title = Counting Every Vote: The Most Contentious Elections in American History | url = https://archive.org/details/countingeveryvot0000dudl | publisher = Potomac Books | location = Dulles, Virginia | isbn = 978-1-59797-224-6 }} * {{navedi knjigo |ref=Eagles |last=Eagles |first=Charles W. |title=The Price of Defiance: James Meredith and the Integration of Ole Miss |url=https://archive.org/details/priceofdefiancej00eagl |publisher=The University of North Carolina Press |location=[[University of North Carolina]] |year=2009 |isbn=978-0-8078-3273-8}} * {{navedi knjigo | last = Frum | first = David | authorlink = David Frum | year = 2000 | title = How We Got Here: The '70s | url = https://archive.org/details/howwegothere70sd00frum | publisher = Basic Books | isbn = 978-0-465-04196-1 }} * {{navedi knjigo |ref=Gelfand |last=Gelfand |first=Mark I. |title=Responses of the Presidents to Charges of Misconduct |url=https://archive.org/details/responsesofpresi0000cvan |publisher=Delacorte Press |editor=C. Vann Woodward |location=[[New York City|New York]]|year=1974 |isbn=0-440-05923-2}} * Gleijeses, Piero. »Ships in the Night: The CIA, the White House and the Bay of Pigs«. ''Journal of Latin American Studies'', Feb., 1995, Vol. 27, no. 1, pp.&nbsp;1–42 (via [[JSTOR]]) ISSN 0022-216X * {{navedi knjigo | last = Gunston | first = Bill | year = 1978 | title = F-111 | url = https://archive.org/details/f1110000guns | publisher = Charles Scribner's Sons | isbn = 0-684-15753-5 }} * {{navedi knjigo | last = Hagood | first = Wesley | year = 1998 | title = Presidential Sex: From the Founding Fathers to Bill Clinton | url = https://archive.org/details/presidentialsexf0000hago | publisher = Citadel Pr. | isbn = 978-0-8065-2007-0 }} * {{navedi knjigo | last = Herst | first = Burton | year = 2007 | title = Bobby and J. Edgar: The Historic Face-Off Between the Kennedys and J. Edgar Hoover That Transformed America | url = https://archive.org/details/bobbyjedgarhisto00hers | publisher = Basic Books | isbn = 978-0-7867-1982-2 }} * {{navedi knjigo | last = Jewell | first = Elizabeth | year = 2005 | title = U.S. Presidents Factbook | url = https://archive.org/details/isbn_9780375720734 | publisher = Random House | location = New York | isbn = 978-0-375-72073-4 }} * {{navedi knjigo | last = Karnow | first = Stanley | authorlink = Stanley Karnow | year = 1991 | title = Vietnam, A History | url = https://archive.org/details/vietnamhistory00karn_0 | publisher = Penguin | isbn = 978-0-670-74604-0 }} * {{navedi knjigo | last = Kempe | first = Frederick | authorlink = Frederick Kempe | year = 2011 | title = Berlin 1961 | url = https://archive.org/details/berlin1961kenned0000kemp | publisher = G.P. Putnam's Sons | location = New York | isbn = 978-0-399-15729-5 }} * {{navedi knjigo | last = Kenney | first = Charles | year = 2000 | title = John F. Kennedy: The Presidential Portfolio | url = https://archive.org/details/johnfkennedypre00kenn | publisher = PublicAffairs | isbn = 978-1-891620-36-2 }} * {{navedi knjigo | last = Leaming | first = Barbara | year = 2006 | title = Jack Kennedy: The Education of a Statesman | url = https://archive.org/details/jackkennedyeduca0000leam | publisher = W. W. Norton | isbn = 978-0-393-05161-2 }} * {{navedi knjigo | last = Maier | first = Thomas | year = 2004 | title = The Kennedys: America's Emerald Kings | url = https://archive.org/details/kennedysamericas00maie_0 }} * {{navedi knjigo | last = McNamara | first = Robert S. | authorlink = Robert McNamara | year = 2000 | title = Argument Without End: In Search of Answers to the Vietnam Tragedy | url = https://archive.org/details/argumentwithoute0000mcna }} * {{navedi knjigo | last = Matthews | first = Chris | year = 2011 | title = Jack Kennedy | url = https://archive.org/details/jackkennedyelusi00matt | publisher = Simon & Schuster | isbn = 978-1-4516-3508-9 }} * {{navedi knjigo | last = O'Brien | first = Michael | year = 2005 | title = John F. Kennedy: A Biography | url = https://archive.org/details/johnfkennedybiog00obri | publisher = Thomas Dunne | isbn = 978-0-312-28129-8 }} * {{navedi knjigo | last = Osborne | first = Robert | year = 2006 | title = Leading Ladies: The 50 Most Unforgettable Actresses of the Studio Era | url = https://archive.org/details/leadingladies50m0000sarv | publisher = Chronicle Books | isbn = 978-0-8118-5248-7 }} * {{navedi knjigo |ref=Prouty |last=Prouty |first=Leroy Fletcher |title=JFK: The CIA, Vietnam, and the Plot to Assassinate John F. Kennedy |url=https://archive.org/details/jfkciavietnamplo0000prou_r5p5 |publisher=Skyhorse Publishing, Inc |location=[[Delaware State|Delaware]] |year=2011 |isbn=978-1-61608-291-8}} * {{navedi knjigo | last = Reeves | first = Richard | authorlink = Richard Reeves (American writer) | year = 1993 | title = President Kennedy: Profile of Power | url = https://archive.org/details/presidentkennedy00reev_0 | publisher = Simon & Schuster | location = New York | isbn = 978-0-671-64879-4 }} * {{navedi knjigo | last = Salt | first = Jermey | year = 2008 | title = The Unmaking of the Middle East: A History of Western Disorder in Arab lands | url = https://archive.org/details/unmakingofmiddle0000salt | publisher = University of California Press | location = Berkeley, CA | isbn = 978-0-520-25551-7 }} * {{navedi knjigo | last = Schlesinger | first = Arthur M. Jr | authorlink = Arthur M. Schlesinger, Jr. | title = [[A Thousand Days (book)|A Thousand Days: John F. Kennedy in the White House]] | origyear = 1965 | year = 2002 | publisher = Houghton Mifflin | location = Boston | isbn = 978-0-618-21927-8 }} * {{navedi knjigo | last = Sorensen | first = Theodore | authorlink = Ted Sorensen | title = Kennedy | url = https://archive.org/details/kennedys00sore | publisher = Bantam | location = New York | type = paperback | origyear = 1965 | year = 1966 | oclc = 2746832 }} * {{navedi knjigo | last = Tucker | first = Spencer | title = The Encyclopedia of the Vietnam War: A Political, Social, and Military History | publisher = ABC-CLIO | origyear = 1998 | year = 2011 | isbn = 978-1-85109-960-3 }} * {{navedi knjigo | last1 = Walton Jr. | first1 = Hanes | last2 = Smith | first2 = Robert C. | title = American Politics and the African American Quest for Universal Freedom | url = https://archive.org/details/isbn_2700321070383 | publisher = Addison, Wesley, Longman | year = 2000 | isbn = 0-321-07038-0 }} {{refend}} == Zunanje povezave == ; v angleščini * [http://www.nps.gov/jofi/index.htm Rojstna hiša predsednika JFK] * [http://www.historyplace.com/kennedy/gallery.htm Kennedy galerija] * [https://www.youtube.com/watch?v=XebG54eybsc Novi dom Jacka in Jackie Kennedy v Georgetownu] * [[Neil Diamond]], pesem »Sweet Caroline« [https://www.youtube.com/watch?v=1vhFnTjia_I] * [https://www.youtube.com/watch?v=Lm-X4dTg5sY Zgodovinsko restavrirana Bela hiša - voden ogled z Jackie Kennedy] * [http://www.youtube.com/watch?v=HKC2YnwekBk Happy Birthday Mr. President] * [http://www.c-spanvideo.org/program/153127-1 Predsednik Kennedy v Berlinu] * [http://www.rte.ie/archives/exhibitions/1722-john-f-kennedy/ JFK - sentimentalni obisk na Irskem] * [http://www.jfklibrary.org/Research/Research-Aids/Ready-Reference/JFK-Fast-Facts/I-Have-a-Rendezvous-with-Death.aspx I Have a Rendezvous with Death] * [http://www.youtube.com/watch?v=IVfIh-8nXyQ Atentat na Johna Kennedyja - Zadnji strel] * [https://www.youtube.com/watch?v=iU83R7rpXQY Zapruder Film Slow Motion] * [https://www.youtube.com/watch?v=oDbodTKnTjc&list=PL34615ECF072A08C9&index=1 Excellent JFK Documentary - Kdo je umoril JFK?] * [https://www.youtube.com/watch?v=3KJQkn6zUvM Pogreb Johna F. Kennedyja];[http://www.wissen-digital.de/lexikon/images/c/cf/Kennedy_familie.jpg 25. november 1963, John-John, 3. rojstni dan - zadnji pozdrav očetu]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [https://www.youtube.com/watch?v=dV9fAGb7fgw&feature=player_detailpage Jacqueline Kennedy na Irskem] * [http://www.jfk50.org/ JFK 50. obletnica] * [http://www.jfklibrary.org/JFK/Historic-Speeches.aspx JFK zgodovinski govori] * [http://www.youtube.com/user/JFKLF?feature=watch JFK videoposnetki];[https://www.youtube.com/watch?v=zdMbmdFOvTs ;27. april 1961 - The President and the Press];[https://www.youtube.com/watch?v=hnZBVYCEIqE ;17. oktober 1963 - JFK in Tito] * [http://www.whitehouse.gov/about/presidents/johnfkennedy JFK - uradna spletna stran Bele hiše] in fotografije [https://www.whitehouse.gov/photos-and-video/photogallery/november-2013-photo-day] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131121075351/http://www.whitehouse.gov/photos-and-video/photogallery/november-2013-photo-day |date=2013-11-21 }} ; v nemščini * [http://zeit.zdf.de/ZDFzeit/ZDFzeit-5991614.html Kennedy - Das Geheimnis der letzten Tage, ZDF Video] ; v slovenščini * [http://www.revijaobrazi.si/2011/10/najbolj-priljubljena-prva-dama-zda-/ Najbolj priljubljena prva dama ZDA] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131106181110/http://www.revijaobrazi.si/2011/10/najbolj-priljubljena-prva-dama-zda-/ |date=2013-11-06 }} {{wikinavedek}} {{Zbirka|John F. Kennedy}} {{-}} {{USSenMA}} {{USpresidents}} {{Time Person of the Year}} {{Najpomembnejše osebe Hladne vojne}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kennedy, John F.}} [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Ameriški politiki]] [[Kategorija:Ameriški biografi]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Častniki Vojne mornarice Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjeni politiki]] [[Kategorija:Pokopani na Nacionalnem pokopališču Arlington]] [[Kategorija:Nosilci predsedniške medalje svobode]] [[Kategorija:Predsedniki Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Pulitzerjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci škrlatnega srca]] [[Kategorija:Ameriški rimokatoličani]] [[Kategorija:Osebnosti vietnamske vojne]] [[Kategorija:Senatorji Združenih držav Amerike iz Massachusettsa]] [[Kategorija:Kongresniki Združenih držav Amerike iz Massachusettsa]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ladjo]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali letališče]] [[Kategorija:Družina Kennedy]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Harvard]] [[Kategorija:Člani Demokratske stranke (ZDA)]] [[Kategorija:Irski Američani]] [[Kategorija:Francoski Američani]] jth65xdr08acnoy3ixass0s39mtz15p Novak 0 71407 6682661 6680981 2026-05-29T15:15:49Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6682661 wikitext text/x-wiki {{zapomen|osebno ime|Novak (ime)}} '''Novak''' [novák] je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|najbolj pogost]] [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]] (10.936 oseb), kar velja tudi za osrednjeslovensko, savinjsko in spodnjeposavsko statistično regijo, med najpogostejšimi pa je na Dolenjskem, v Prekmurju in Podravju. Pri drugih narodih je ta priimek na prvem mestu še na [[Češka|Češkem]] (Novák z žensko obliko Nováková) in [[Poljska|Poljskem]] (Nowak). Na Hrvaškem je absolutno število oseb s priimkom Novak skoraj tolikšno kot v Sloveniji (okoli 10.000). Je najpogostejši priimek v [[Medžimurje|Medžimurju]], veliko jih je v Zagrebu ter v Dalmaciji (otok oz. mesto [[Hvar, Hvar|Hvar]]), pojavlja pa se tudi ponekod v Bosni in Hercegovini.<ref>{{Navedi splet|title=Prezime Novak @ Acta Croatica|url=https://actacroatica.com/hr/surname/Novak/|website=actacroatica.com|accessdate=2021-10-26|archive-date=2021-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20211026100718/https://actacroatica.com/hr/surname/Novak/|url-status=dead}}</ref> Priimek je sicer dokaj razširjen po srednji in vzhodni Evropi (od nemškega govornega področja do Ukrajine), od koder je s priseljenci prišel tudi izven Evrope, v Ameriko in drugam. == Izvor ter razlaga pomena in rabe == Priimek, ki je slovanskega izvora, izhaja iz besede ''nov'' v pomenu ''novinec'' (novodošli v neko vas, skupnost). Novák je bil sicer nekdaj tudi moški, določen za vojaško službo. Novak je lahko tudi poklicno ime za človeka, ki s sekanjem in požiganjem ustvarja nove površine za obdelavo - [[novina|novino]].<ref name="Mladina - Tednik">{{navedi splet | url = http://www.mladina.si/tednik/200420/clanek/slo-intervju--bernard_nezmah/ | title = Izvor priimkov | accessdate = 3.12.2008 | publisher = Mladina - Tednik }}</ref>. Slovenski (knjižni) naglas je '''Novák''', v vseh drugih jezikih pa je na prvem zlogu: '''Nóvak;''' pri Srbih in Črnogorcih je to [[Novak (ime)|osebno ime]] (npr. [[Novak Đoković]]), iz katerega je mdr. izveden priimek [[Novaković]] (z varianto [[Novković]]). '''Sorodni priimki''' so še: [[Novinc]], [[Novina]], [[Novačan]], [[Novinc]], [[Novinec]], [[Novič]], [[Novinšek]], [[Novljan]]. V Sloveniji je med najpogostejšimi kombinacijami imena in priimka na drugem mestu [[Franc Novak]] (prvi je Jožef Horvat), na četrtem pa [[Janez Novak]], med ženskami pa je na prvem mestu [[Marija Novak]]. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Ajda Novak]] (* 1993), kanuistka na divjih vodah * [[Albin Novak]] (1926–2018), pilot, graditelj letal in modelar * [[Albina Novak]] (1900–1971), urednica in izseljenska delavka v Ameriki * [[Aleksander Novak]] (''več znanih ljudi'') (1928–2003), elektrotehnik *[[Aleksander Saša Novak]] (1928–2015), slovenski narodni delavec v BIH * [[Alenka Novak]] (* 1977), kolesarka * [[Aleš Novak (režiser)|Aleš Novak]] (* 1973), gledališki režiser, kulturni delavec in organizator * [[Aleš Novak (pravnik)|Aleš Novak]] (* 1974), pravnik, univ. prof. * [[Alja Novak Viryent]], industrijska oblikovalka in izdelovalka čevljev * [[Aljaž Novak]] (* 1990), hokejist * Alojz(ij) Novak (1881–1967), duhovnik, dekan, kanonik, prosvetni delavec, urednik * [[Alojz Novak]] (1919–1999), pedagog, dvojezični šolnik (Lendava) * [[Alojzij Novak]], ime več znanih ljudi * [[Andrej Novak]], ime več znanih ljudi * [[Anja Novak - Anjuta]] (* 1991), igralka, pesnica, šansonjerka * [[Anka Novak]] (* 1932), etnologinja, muzealka * [[Ante Novak]] (1911–1991), partizan, politični delavec in statistik * [[Anton Nowak]] (tudi Anton Novak, 1865–1932), slovensko-avstrijski slikar in grafik *[[Anton Novak]] (* 1956), dr. prava, diplomat, generalni konzul RS v Celovcu * [[Anzej Novak]] (1888–1966), koroški ljudski pevec in glasbenik * [[Barbara Novak]] (* 1969), pravnica, univ. prof. * [[Beno Novak]] (* 1991), plesalec, koreograf * [[Bogdan Novak]] (*1944), novinar, urednik in pisatelj * [[Bogdan Ciril Novak]] (1919–2011), slovensko-ameriški zgodovinar * [[Bogomir Novak]] (1944–2026), filozof, pedagoški antropolog, publicist * [[Bojan Novak]] (* 1958), elektrotehnik, prof. UM * Bojan Novak, galerist, založnik (= pesnik?) * [[Bojan Novak (balinar)|Bojan Novak]] (* 1971), balinar * [[Boris A. Novak]] (* 1953), pesnik, dramatik, esejist, prevajalec, pisatelj, literarni teoretik * [[Boris Novak]] (* 1963), menedžer, generalni direktor Pošte Slovenije * [[Boštjan Novak (kipar)|Boštjan Novak]] (* 1966), kipar * [[Boštjan Novak (častnik)|Boštjan Novak]] (* 1972), častnik SV * [[Božidar Novak]] (* 1965), podjetnik, strokovnjak za komuniciranje, publicist * [[Branka Tancig Novak]] (1927–2013), arhitektka * [[Cvetka Novak]], pesnica * [[Čarli Novak]] (* 1949), popularni glasbenik * [[Daniel Novak]] (* 1982), igralec badmintona * [[David Novak]] (18. stoletje), prekmurski pesnik * [[Doljana Novak]] (* 1948), kineziologinja, gimnastičarka * [[Domen Novak]], ime več znanih ljudi * [[Drago Novak]], slikar * Drago Novak (1930–2008), zgodovinar, pedagoški svetovalec, šolnik * [[Dušan Novak]] (1931–1998), geolog, jamar * [[Dušan Novak (namizni tenisač)]] (1931–1997), namiznoteniški (športni) delavec * [[Džoni Novak]] (* 1969), nogometaš * [[Edvina Novak]] (* 1939), založnica, knjigotržka, publicistka o kulinariki... * [[Ernest Novak (vinar)|Ernest Novak]] (1960–2022), vinar (enolog) * [[Ernest Novak]] (* 1977), košarkar * [[Ferdinand Novak|Ferdinand (Nande) Novak]] (1892–1973), politik * [[Feri Novak]] (1906–1959), arhitekt in urbanist * [[Fran Novak]] (1877–1944), pravnik, politik * [[Franc Novak]], ime več znanih oseb * [[France Novak]] (* 1934), jezikoslovec slovenist * [[Franci Novak (športni delavec)|Franci Novak]] (1922–1995), športni delavec * [[Franci Novak]] (* 1969), grafični oblikovalec, pesnik in pisec kratkih zgodb * [[Franjo Novak]] (1896–1980), publicist, urednik, turistični delavec (Mb) * [[Fredi Novak]], trener športnega plesa * [[Fric (Mirko) Novak]] (1918–1943), partizanski komisar * [[Gabrijela Novak]] (* 1942), papirniška tehnologinja * [[Gorazd Novak]] (* 1978), gradbenik hidrotehnik * [[Gregor Novak (zdravnik)]], zdravnik internist * [[Gregor Novak (energetik)]] * [[Gvido Novak]], sindikalist (predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije) * [[Helena Novak]] (* 1934), pedagoginja, psihologinja * [[Irena Novak - Popov|Irena Novak Popov]] (* 1952), literarna zgodovinarka * [[Irena Zorko Novak]] (* 1954), pesnica, prevajalka * [[Iva L. Novak]] (* 1986), fotografinja, pisateljica * [[Ivan Novak]], ime več znanih ljudi * [[Ivana Novak]] (* 1987), glasbenica (pianistka, pevka), cinefilka, filmska kritičarka/publicistka, urednica filmskega programa TVS *[[Iztok Novak - Easy]] (* 1967), kantavtor, glasbenik, pevec, radijski voditelj * [[Jakob Novak]] (* 1998), nogometaš * [[Jan Novak (novinar)]] (* 1971), novinar * [[Jan Novak (nogometaš)]] (* 1997), nogometaš * [[Jani Novak]] (* 1967), metalurg, fotograf * [[Janez Novak]], ime več znanih ljudi * [[Janez Krstnik Novak]] (1756—1833), glasbenik in skladatelj * [[Janže Novak]] (1893—1934), pravnik, politični in kulturni delavec * [[Jaroslav Novak]] (* 1943), publicist, prevajalec, urednik, založnik * [[Jasna Novak]] (* 1932), kostumografinja * [[Jelka Ovaska Novak]] (* 1947), prevajalka, založnica, pisateljica * [[Jerca Rožnik Novak]], plesalka, koreografinja * [[Jerko Novak]] (* 1957), kitarist, skladatelj, glasbeni pedagog * [[Jernej Novak]], ime več znanih ljudi * [[Josip Novak]], ime več znanih ljudi * [[Jože Novak]] (* 1957), kranjinski arhitekt, politik * [[Jožef Novak]], ime več znanih ljudi * [[Jure Novak]] (* 1980), gledališki režiser, performer, pesnik, glasbenik * [[Jure Novak (nogometaš)]] * [[Karl Novak|Karel Novak]] (1905–1975), oficir, četniški poveljnik in obveščevalec * [[Klemen Novak]], igralec * [[Koloman Novak]] (* 1933), slovensko-srbski likovni umetnik in teoretik * [[Ksenija Novak]] (* 1987), šahistka * [[Lea Novak]] (* 2000), kanuistka na divjih vodah * [[Leon Novak]], ime več znanih ljudi * [[Ljudmila Novak]] (* 1959), specialna pedagoginja, političarka * [[Lojze Novak]] (1927–1986), izseljenski pesnik, pisatelj in literarni kritik *[[Lovro Novak]] (1886–1968), ekonomist?, davčni strokovnjak * [[Ludvik Novak]], ime več znanih ljudi * [[Luka Novak]] (* 1963), slovenski založnik, pisatelj, prevajalec, TV voditelj * [[Maja Novak]] (* 1960), pisateljica in prevajalka * [[Majda Novak Šijanec]], prevajalka * [[Marija Novak - Tršar]] (* 1934), oblikovalka * [[Marjan Novak (Jovo)]] - Mihajlo (1915–1943), partizan *[[Marjana Novak]], političarka, menedžerka? * [[Marjeta Novak Kajzer]] (* 1951), pisateljica, novinarka, prevajalka * [[Marko Novak]] (* 1967), pravnik, univ. prof. * [[Martin Novak]] (* 1970), hokejist * [[Mateja Kožuh-Novak]] (* 1943), zdravnica ginekologinja in političarka * [[Matevž Novak]] (* 1976), klarinetist in dirigent * [[Matevž Novak, geolog|Matevž Novak]] (* 197?), geolog/paleontolog * [[Matjaž Novak]] (* 1979), ekonomist, univ. prof. (UP) * [[Medea Novak]] (* 1983), igralka * [[Metka Novak]], biologinja, raziskovalka tumorjev/raka * [[Mihaela Novak|Mihaela Novak (-Mahnič)]] (1930–2024), igralka * [[Mija Novak]] (* 1993), glasbenica, kantavtorica (kitaristka, pianistka, pevka) * [[Milan Novak]] (1921–2004), agronom, univ. prof. * [[Milan Novak (pesnik)|Milan Novak]] (* 1965), pesnik * [[Miro Novak (slikar)|Miro Novak]] (* 1953), slikar samouk * [[Miro Novak]] (* 1960), kitarist, skladatelj, pevec, glasbeni pedagog in kantavtor * [[Miroslav Novak]] (* 1961), arhivist dokumentolog * [[Miša Novak]] (* 1975), fotomodel, germanistka, plesna pedagoginja * [[Mitja Novak]] (* 1947), pravnik, univ. prof. * [[Mojca Novak]] (* 1953), sociologinja * [[Nace Novak]] (* 1971), novinar, potopisec * [[Nada Novak]] (* 1928), športna pilotka in učiteljica letenja * [[Nataša Novak Tušar]] (*{{c.}} 1960), kemičarka * [[Neža Novak]] (r. [[Černe]]) (1933–2005), kineziologinja, gimnastičarka * [[Nežika Novak|Nežika (Agnes) Novak]] (* 1961), slovenskokoroška kiparka, keramičarka * [[Niko Novak]], rock pevec, kantavtor, scenograf, oblikovalec, filmski igralec *[[Nina Novak Oiseau]], muzikologinja, pesnica, pisateljica, kantavtorica * [[Olga Novak Markovič]] (1938–2003), kulinaričarka/gastronomka * [[Pavle Novak]] (* 1960), duhovnik lazarist, provincial * [[Peter Novak]], ime več znanih ljudi * [[Petra Novak]] (* 1984), atletinja, metalka kopja *Primož Novak, zdravnik fiziater * [[Primož Novak]] (* 1973), kipar, konceptualni umetnik *[[Ranko Novak]] (* 1948), grafični oblikovalec, profesor ALUO (hrvaškega rodu) *[[Renata Novak Klemenčič]], umetnostna zgodovinarka * [[Robert Novak]] (* 1983), arhitekt, glasbenik, fotograf, oblikovalec *[[Robi Novak]] (* 1970), bas kitarist * [[Saša Novak]] Krmpotič (* 1957), kemičarka, raziskovalka materialov, komunikatorica/popularizatorka znanosti (IJS) * [[Sonja Novak Lukanovič]] (* 1954), uporabna jezikoslovka * [[Stane Novak (biolog)]] (1903–1956), biolog, pesnik, pisatelj * [[Stane Novak (okulist)]] (1920–1995), zdravnik oftalmolog * [[Stanislav Novak]] (1926–1979), novinar, urednik in taborniški organizator * [[Špela Novak]], novinarka * [[Špela Novak - Pupa]], pevka *[[Tadej Novak]], subatomski fizik * [[Tereza Novak]], filantropistka * [[Tone Novak]] (* 1950), biolog, jamski ekolog * [[Urban Novak]], alpinist * [[Uroš Novak]], kemik (drug= geolog, jamar) * [[Valentina Smej Novak]] (* 1976), kolumnistka, prevajalka, TV voditeljica * [[Vesna Novak|Vesna (D.) Novak]], elektrotehnica, univ. prof. * [[Victor Novak]] (1923–2011), politolog in bibliotekar (v ZDA) * [[Viktor Novak]] (1883–1950), gozdarski strokovnjak in kartograf * [[Vida Novak]] (r. [[Treo]]) (1894–1984), kulturna mecenka, "narodna dama" * [[Vilko Novak]] (1909–2003), etnolog in slavist, univerzitetni profesor * [[Vilko Novak (novinar)|Vilko Novak]] - Čipči (1937–2010), novinar, urednik in prevajalec * [[Vincenc Novak]] (1807–1869), duhovnik * [[Vinko Novak]] (1842–1923), risar in slikar * [[Vlado Novak]], ime več znanih ljudi * [[Zdenka Novak]] (* 1934), pianistka, klavirska pedagoginja * [[Zdravko Novak]] (1876–??) igralec, bibliograf, čitalniški igralec, zborovodja) * [[Zeko Novak]] - Gandi, uradnik in komik * [[Zmago Novak]], arhitekt, oblikovalec * [[Zoran Novak]], kemik, FKKT UM * [[Zorka Novak Pintarič]], kemijska tehnologinja, univ. prof. (UM) * [[Zvonko Novak]] (1882–1953), pisatelj in publicist * [[Živa Novak Antolič]] (* 1948), porodničarka, prof. MF == Znani tuji nosilci priimka == * [[Aleksandr Novak|Aleksand(e)r Novak]] (* 1971), ruski ekonomist in politik * [[Andriy Novak (|Andrij Novak]] (* 1988), ukrajinski nogometaš * [[Arne Novak|Arne Novák]] (1880–1939), češki literarni zgodovinar, univ. profesor * [[Augustin Novak|Augustin Novák]] (1890–1970), avstro-ogrski vojaški pilot češkega? rodu * [[Bořivoj Novák]] (1906–1973), češki jezikoslovec rusist * [[Božidar (Božo) Novak]] (1925–2013), hrvaški novinar, publicist in akter "hrvaške pomladi" * [[Božidar Novak, hrvaški|Božidar Novak]], hrvaški zgodovinar (novinarstva in komunikolog =?) * [[Božo Novak]], polkovnik JLA v Sloveniji 1991, kasneje general in poveljnik protizračne obrambe Republike Srbske * [[Branko Novak]], hrvaški ekonomist * [[Damir Novak]] (* 1935), hrvaški športnik (skakalec v vodo, telovadec; rokomet, tenis) in baletni plesalec *[[Dennis Novak]] (* 1993), avstrijski tenisač * [[Dezső Novák]] (1939–2014), madžarski nogometaš * [[Dragutin Karlo Novak]] (1892–1978), prvi hrvaški pilot (letalec) * [[Eduard Novák]] (1946–2010), češki hokejist * [[Elliot Novak]], ? * [[Emil Novak]] (* 1931), bosenski kineziolog in športni delavec (atletika, smučarski skoki, kajakaštvo); profesor v Sarajevu * [[Eszter Novák]] (* 1964), madžarska režiserka in igralka * [[Ethan Novak]], ameriški glasbenik * [[Eva Barbara Novak]] (1898–1988), ameriška filmska igralka * [[Éva Novák-Gerard]] (1930–2005), madžarska plavalka * [[Evelin Novak]], hrvaško-nemška sopranistka * [[Filip Novák]] (* 1982), češki hokejist * [[Filip Novák]] (* 1990), češki nogometaš * [[Ferenc Novák]] (1931–2024), madžarski plesalec in koreograf * [[Ferenc Novák]] (* 1969), madžarski kanuist * [[Franc Novak (1915–1990)|Franc Novak]] (1915–1990), bosensko-hercegovski prvoborec in politik (slov. rodu)? * [[Franz Novak]] (1913–1983), avstrijski nacistični zločinec * [[Gabi Novak]] (1936–2025), hrvaška pevka zabavne glasbe * [[Grga Novak]] (1888–1978), hrvaški zgodovinar, arheolog in akademik (preds. [[JAZU]]) * [[Grigory Irmovich Novak|Grigorij Novak]] (1919–1980), sovjetski dvigovalec uteži (ukrajinskega rodu) * [[Guido Novak von Arienti]] (1859–1928), avstro-ogrski general (po očetu slov. rodu) * [[Helga M. Novak]] (1935–2013), nemško-islandska pisateljica * [[Ilona Novák]] (1925–2019), madžarska plavalka * [[Ivan Krstitelj Novak]], hrvaški entomolog * Ivan Novak (1884–1934), hrvaški narodni preporoditelj v [[Medžimurje|Medžimurju]] * Ivana Novak (*1948), italijanska filmska igralka * [[Ivo Novák]] (1918–2004), češki filmski režiser *[[Ivo Novák]] (* 1967), češki igralec * [[Jan Novák]] (1921–1984), češki skladatelj * [[Jan Novák]] (* 1953), češko-ameriški pisatelj, scenarist in dramatik * [[Jan Novák]] (* 1979), češki hokejist * [[Jan Novák]] (* 1985), slovaški nogometaš * [[Jane Novak]] (1896–1990), ameriška filmska igralka * [[Jasna Novak]] (1932–2008), hrvaška igralka (=? kostumografka)? *[[Jason Novak]], ameriški glasbenik * [[Jiří Novák (kipar)|Jiří Novák]] (1922–2010), češki kipar in restavrator * [[Jiří Novák]] (* 1950), češki hokejist * [[Jiří Novak]] (* 1975), češki teniški igralec * [[Joe Novak]] (* 1945), ameriški nogometaš in trener * Josef (Josip, Giuseppe de Paula) Novak (1767–1844), nadškof v Zadru (češ. rodu) * [[Josef Vincenc Novák]] (1842–1918), češki industrialec, pivovar in umetnostni zbiralec * [[Josef Novák]] (1849–1927), češki klasični filolog in umetnostni publicist * [[Josef Novák]] (1893–1934), češki (avstrijski) vojaški pilot * [[Josef Novák]] (1902–1987), češki grafik, karikaturist, fotograf in kurator * [[Josef Petr Novák]] (* 1936), češki fizikalni kemik * [[Josef Novák-Wajda]], češki filmski igralec in režiser * [[Joseph Donald Novak]] (* 1932), ameriški pedagog (grafične miselne sheme) * Josip Novak (1866–1961), hrvaški sokolski in športni delavec, telovadec (športna gimnastika) * Josip Novak (1902–1970), hrvaško-srbski (jugoslovanski) filmski snemalec in režiser * [[Jozef Novák]] (1930–2024), slovaški zgodovinar, genealog, heraldik, profesor * [[Jozsef Novák]] (1910–1986), madžarski muzealec ... *[[Katalin Novák]] (* 1977), madžarska političarka, predsednica Madžarske * [[Kim Novak]] (* 1933), ameriška filmska igralka * [[Kristian Novak]] (* 1979), hrvaški (međimurski) pisatelj, karateist in jezikoslovec (sociolingvist) * Láďa (Ladislav) Novák (1865–1944), češki slikar * Ladislav Novák (1872–1946), češki politik * Ladislav Novák (1931–2011), češki nogometaš *[[Mario Novak]], hrvaški bioarheolog (antropolog) *[[Mark Nowak]] (* 1964), ameriški pesnik, pisatelj, publicist, dramatik; delavski aktivist in družbeni kritik *[[Marzenka Novak]] (1945–2011) (polj.-argent.) *[[Marina Novak]], lihtenštajnska tenisačica * [[Michael Novak]] (1933–2017), ameriški konservativni filozof in diplomat * [[Michael Novak]] (* 1988), hrvaško-lihtenštajnski hokejist * [[Michal Novák]] (* 1982), slovaški hokejist * Michal Novák (* 1996), češki smučarski tekač * [[Mike Novak]] (1915—1978), ameriški košarkar *[[Mirjam Novak]] (* 1981), nemška igralka * [[Mirko (Alojz/ije) Novak|Mirko]] ([[Mirko (Alojz/ije) Novak|Alojz/ije]]) [[Mirko (Alojz/ije) Novak|Novak]] (1910–2000), hrvaško-slovenski kapucin, provincial * [[Mirko Novák]] (1930–2020), češki elektronik * [[Mirko (Miroslav) Novák|Mirko]] ([[Mirko (Miroslav) Novák|Miroslav]]) [[Mirko (Miroslav) Novák|Novák]] (* 1965), slovaško-nemški bližnjevzhodni arheolog (orientalist) *[[Miroslav Novák]] (1907–2000), češki husitski partiarh * [[Novak Novak]] (1928–1995), srbski pisatelj, novinar in humorist * [[Petar Novak]] (1879–1968), hrvaški kmetijski strokovnjak, entomolog * [[Péter Novák]] (* 1970), madžarski igralec * [[Petr Novák]] (1945–1997), češki pevec in rock glasbenik * [[Radvít Novák]] (1952–2015), češki igralec, 1. mož Dagmar Havlove * [[Robert "Bob" Novak]] (1931–2009), ameriški novinar, publicist in pisec *[[Silvije Novak]], hrvaški arhitekt * [[Slobodan Novak]] (1924–2016), hrvaški pisatelj in akademik * [[Slobodan Prosperov Novak]] (* 1951), hrvaški literarni zgodovinar, komparativist in teatrolog, univ. profesor * [[Starina Novak]] (romun. [[Baba Novac]]) (~1530–1601), srbsko-romunski hajduk, protiturški bojevnik, narodni junak * [[Steven Michael Novak|Steve Novak]] (* 1983), ameriški košarkar * [[Štefan Novák]] (1879–1932), slovaški grškokatoliški škof * [[Tereza Nováková|Teréza Nováková]] (1853–1922), češka pisateljica * [[Veronica Novak]], francoska filmska igralka * [[:en:Viktor_Novak|Viktor Novak]] (1889–1977), hrvaško-srbski zgodovinar, muzikolog in akademik * Vilko Novak (1865–1918), hrvaški glasbeni pedgog, skladatelj in zborovodja * [[Vilmos Aba Novák]] (1894–1941), madžarski slikar, grafik, kipar * [[Vítězslav Novák|Vítězslav (Viktor) Novák]] (1870–1949), češki skladatelj * [[Vivienne Novak]], ameriška filmska igralka * [[Vjenčeslav Novak|Vjenceslav Novak]] (1859–1905), hrvaški pisatelj in muzikolog (po očetu češkega rodu) * [[Vladimir Novák]] (1869–1944), češki fizik * [[Vladimir Novak]] (1870–1943), hrvaški sokolski starešina in učitelj gimnastike * [[Vladimír Jan Amos Novák]] (1919–1997), češki naravoslovec, evolucijski biolog * [[Vladimír Novák]] (* 1947), češki slikar * [[Vratislava Nováková]] (*193/?), češka kanuistka * [[Zdeněk Novák]] (1891–1988), češki general, soorganizator odpora med nemško okupacijo *[[Zdenka Lušin Novak]] - Špela (1913–1994), partizanska zdravnica *Zdravko Novak (* 1966), hrvaški nogometaš * [[Zygmunt Jan Novák]] (1897–1972), poljski krajinski arhitekt === Nowak === * [[Amram Nowak]] (1927–2005), judovsko-ameriški cineast * [[Andrzej Nowak]] - več oseb (poljsko-ameriški psiholog, r. 1953; poljski zgodovinar in sovjetolog, r. 1960; poljski rock-kitarist, r. 1959; poljski hokejist 1956-2013) * [[Anna Maria Nowak-Ibisz]] (* 1966), poljska igralka * [[Anton Nowak]] (1865–1932), avstrijski slikar in grafik (po rodu iz Maribora) * [[Dorothea Nowak]] (1926–2011), nemška baptistična teologinja * [[Ernst Nowak (1851|Ernst Nowak]] (Novak) (1851–1919), avstrijski slikar (šlezijskega rodu) * [[Ernst Nowak]] (* 1944), avstrijski pisatelj, kakfkoslovec * [[Hans Nowak]] (1937–2012), avstrijski nogometaš * [[Jan Nowak]] (1880–1940), poljski geolog in paleontolog * [[Jan Nowak-Jeziorański]] (1914–2005), poljski emigrantski novinar, politik in publicist (varšavski vstajnik) * [[Jerzy Nowak]] (1923–2013), poljski igralec * [[Józef Nowak]] (1895–1978), gornjelužiškosrbski pesnik * [[Józef Nowak]] (1925–1984), poljski igralec * [[Julian Ignacy Nowak]] (1865–1946), poljski bakteriolog, znanstvenik in politik * [[Juliusz Nowak-Dłużewski]] (1893–1972), poljski literarni zgodovinar * [[Kazimierz Nowak]] (1897–1937), poljski popotnik, fotograf in reporter * [[Leopold Nowak (muzikolog)|Leopold Nowak]] (1904–1991), avstrijski muzikolog * [[Leopold Nowak (škof)|Leopold Nowak]] (1929–2026), nemški škof, prvi rezidencialni rimskokatoliški škof v [[Magdeburg|Magdeburgu]] * [[Leszek Nowak]] (1943–2009), poljski filozof * [[Lisa Marie Nowak|Lisa (Marie) Nowak]] (* 1963), ameriška astronavtka * [[Małgorzata Bożena Guzowska-Nowak]] (* 1959), poljska lahkoatletinja * [[Mark Nowak]] (* 1964), ameriški pesnik in literat * [[Martin Nowak|Martin (Andreas) Nowak]] (* 1965), avstrijsko-ameriški evolucijski biolog in matematik (na univerzi Harvard). * [[Měrćin Nowak-Njechorński]] (1900–1990), gornjelužiškosrbski slikar in pisatelj * [[Mieczysław Nowak]] (1936–2006), poljski dvigovalec uteži * [[Oskar Nowak]] (1913– ?), avstrijski hokejist * [[Otto Robert Nowak]] (1874–1945), avstrijski slikar * Paul Nowak (* 1921), (vzhodno-) nemški nogometaš * Paul Nowak (1914–1983), ameriški košarkar *[[Matthias Akeo Nowak]] (* 1976), nemški jazz-glasbenik, kontabasist * [[Piotr Nowak]] (* 1964), poljski nogometaš in trener * [[Roman Nowak]] (1900–1980), poljski delavski politik * [[Siegfried Nowak]] (1930–2013), (vzhodno-)nemški kemik in akademik * [[Stanisław Nowak]] (1859–1936) poljski šolnik, organizator * [[Stanisław Nowak]] (1935–2021), poljski nadškof v Częstochowi * [[Stefan Nowak]] (1924–1989), poljski sociolog * [[Tadeusz Nowak]] (1930–1991), poljski pesnik in pisatelj * [[Véronique Nowak]] (* 1967), francoska nogometašica * [[Willi Nowak]] (1886–1977), češki slikar in grafik * [[Zenon Nowak]] (1905–1980), poljski sindikalist in prosovjetski politik * [[Zenon Hubert Nowak]] (1934–1999), poljski zgodovinar - medievist == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Novak}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] gu47jlu1omm6nt09shh4baln7c09jyw 6682662 6682661 2026-05-29T15:16:34Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6682662 wikitext text/x-wiki {{zapomen|osebno ime|Novak (ime)}} '''Novak''' [novák] je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|najbolj pogost]] [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]] (10.936 oseb), kar velja tudi za osrednjeslovensko, savinjsko in spodnjeposavsko statistično regijo, med najpogostejšimi pa je na Dolenjskem, v Prekmurju in Podravju. Pri drugih narodih je ta priimek na prvem mestu še na [[Češka|Češkem]] (Novák z žensko obliko Nováková) in [[Poljska|Poljskem]] (Nowak). Na Hrvaškem je absolutno število oseb s priimkom Novak skoraj tolikšno kot v Sloveniji (okoli 10.000). Je najpogostejši priimek v [[Medžimurje|Medžimurju]], veliko jih je v Zagrebu ter v Dalmaciji (otok oz. mesto [[Hvar, Hvar|Hvar]]), pojavlja pa se tudi ponekod v Bosni in Hercegovini.<ref>{{Navedi splet|title=Prezime Novak @ Acta Croatica|url=https://actacroatica.com/hr/surname/Novak/|website=actacroatica.com|accessdate=2021-10-26|archive-date=2021-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20211026100718/https://actacroatica.com/hr/surname/Novak/|url-status=dead}}</ref> Priimek je sicer dokaj razširjen po srednji in vzhodni Evropi (od nemškega govornega področja do Ukrajine), od koder je s priseljenci prišel tudi izven Evrope, v Ameriko in drugam. == Izvor ter razlaga pomena in rabe == Priimek, ki je slovanskega izvora, izhaja iz besede ''nov'' v pomenu ''novinec'' (novodošli v neko vas, skupnost). Novák je bil sicer nekdaj tudi moški, določen za vojaško službo. Novak je lahko tudi poklicno ime za človeka, ki s sekanjem in požiganjem ustvarja nove površine za obdelavo - [[novina|novino]].<ref name="Mladina - Tednik">{{navedi splet | url = http://www.mladina.si/tednik/200420/clanek/slo-intervju--bernard_nezmah/ | title = Izvor priimkov | accessdate = 3.12.2008 | publisher = Mladina - Tednik }}</ref>. Slovenski (knjižni) naglas je '''Novák''', v vseh drugih jezikih pa je na prvem zlogu: '''Nóvak;''' pri Srbih in Črnogorcih je to [[Novak (ime)|osebno ime]] (npr. [[Novak Đoković]]), iz katerega je mdr. izveden priimek [[Novaković]] (z varianto [[Novković]]). '''Sorodni priimki''' so še: [[Novinc]], [[Novina]], [[Novačan]], [[Novinc]], [[Novinec]], [[Novič]], [[Novinšek]], [[Novljan]]. V Sloveniji je med najpogostejšimi kombinacijami imena in priimka na drugem mestu [[Franc Novak]] (prvi je Jožef Horvat), na četrtem pa [[Janez Novak]], med ženskami pa je na prvem mestu [[Marija Novak]]. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Ajda Novak]] (* 1993), kanuistka na divjih vodah * [[Albin Novak]] (1926–2018), pilot, graditelj letal in modelar * [[Albina Novak]] (1900–1971), urednica in izseljenska delavka v Ameriki * [[Aleksander Novak]] (''več znanih ljudi'') (1928–2003), elektrotehnik *[[Aleksander Saša Novak]] (1928–2015), slovenski narodni delavec v BIH * [[Alenka Novak]] (* 1977), kolesarka * [[Aleš Novak (režiser)|Aleš Novak]] (* 1973), gledališki režiser, kulturni delavec in organizator * [[Aleš Novak (pravnik)|Aleš Novak]] (* 1974), pravnik, univ. prof. * [[Alja Novak Viryent]], industrijska oblikovalka in izdelovalka čevljev * [[Aljaž Novak]] (* 1990), hokejist * Alojz(ij) Novak (1881–1967), duhovnik, dekan, kanonik, prosvetni delavec, urednik * [[Alojz Novak]] (1919–1999), pedagog, dvojezični šolnik (Lendava) * [[Alojzij Novak]], ime več znanih ljudi * [[Andrej Novak]], ime več znanih ljudi * [[Anja Novak - Anjuta]] (* 1991), igralka, pesnica, šansonjerka * [[Anka Novak]] (* 1932), etnologinja, muzealka * [[Ante Novak]] (1911–1991), partizan, politični delavec in statistik * [[Anton Nowak]] (tudi Anton Novak, 1865–1932), slovensko-avstrijski slikar in grafik *[[Anton Novak]] (* 1956), dr. prava, diplomat, generalni konzul RS v Celovcu * [[Anzej Novak]] (1888–1966), koroški ljudski pevec in glasbenik * [[Barbara Novak]] (* 1969), pravnica, univ. prof. * [[Beno Novak]] (* 1991), plesalec, koreograf * [[Bogdan Novak]] (1944–2026), novinar, urednik in pisatelj * [[Bogdan Ciril Novak]] (1919–2011), slovensko-ameriški zgodovinar * [[Bogomir Novak]] (* 1944), filozof, pedagoški antropolog, publicist * [[Bojan Novak]] (* 1958), elektrotehnik, prof. UM * Bojan Novak, galerist, založnik (= pesnik?) * [[Bojan Novak (balinar)|Bojan Novak]] (* 1971), balinar * [[Boris A. Novak]] (* 1953), pesnik, dramatik, esejist, prevajalec, pisatelj, literarni teoretik * [[Boris Novak]] (* 1963), menedžer, generalni direktor Pošte Slovenije * [[Boštjan Novak (kipar)|Boštjan Novak]] (* 1966), kipar * [[Boštjan Novak (častnik)|Boštjan Novak]] (* 1972), častnik SV * [[Božidar Novak]] (* 1965), podjetnik, strokovnjak za komuniciranje, publicist * [[Branka Tancig Novak]] (1927–2013), arhitektka * [[Cvetka Novak]], pesnica * [[Čarli Novak]] (* 1949), popularni glasbenik * [[Daniel Novak]] (* 1982), igralec badmintona * [[David Novak]] (18. stoletje), prekmurski pesnik * [[Doljana Novak]] (* 1948), kineziologinja, gimnastičarka * [[Domen Novak]], ime več znanih ljudi * [[Drago Novak]], slikar * Drago Novak (1930–2008), zgodovinar, pedagoški svetovalec, šolnik * [[Dušan Novak]] (1931–1998), geolog, jamar * [[Dušan Novak (namizni tenisač)]] (1931–1997), namiznoteniški (športni) delavec * [[Džoni Novak]] (* 1969), nogometaš * [[Edvina Novak]] (* 1939), založnica, knjigotržka, publicistka o kulinariki... * [[Ernest Novak (vinar)|Ernest Novak]] (1960–2022), vinar (enolog) * [[Ernest Novak]] (* 1977), košarkar * [[Ferdinand Novak|Ferdinand (Nande) Novak]] (1892–1973), politik * [[Feri Novak]] (1906–1959), arhitekt in urbanist * [[Fran Novak]] (1877–1944), pravnik, politik * [[Franc Novak]], ime več znanih oseb * [[France Novak]] (* 1934), jezikoslovec slovenist * [[Franci Novak (športni delavec)|Franci Novak]] (1922–1995), športni delavec * [[Franci Novak]] (* 1969), grafični oblikovalec, pesnik in pisec kratkih zgodb * [[Franjo Novak]] (1896–1980), publicist, urednik, turistični delavec (Mb) * [[Fredi Novak]], trener športnega plesa * [[Fric (Mirko) Novak]] (1918–1943), partizanski komisar * [[Gabrijela Novak]] (* 1942), papirniška tehnologinja * [[Gorazd Novak]] (* 1978), gradbenik hidrotehnik * [[Gregor Novak (zdravnik)]], zdravnik internist * [[Gregor Novak (energetik)]] * [[Gvido Novak]], sindikalist (predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije) * [[Helena Novak]] (* 1934), pedagoginja, psihologinja * [[Irena Novak - Popov|Irena Novak Popov]] (* 1952), literarna zgodovinarka * [[Irena Zorko Novak]] (* 1954), pesnica, prevajalka * [[Iva L. Novak]] (* 1986), fotografinja, pisateljica * [[Ivan Novak]], ime več znanih ljudi * [[Ivana Novak]] (* 1987), glasbenica (pianistka, pevka), cinefilka, filmska kritičarka/publicistka, urednica filmskega programa TVS *[[Iztok Novak - Easy]] (* 1967), kantavtor, glasbenik, pevec, radijski voditelj * [[Jakob Novak]] (* 1998), nogometaš * [[Jan Novak (novinar)]] (* 1971), novinar * [[Jan Novak (nogometaš)]] (* 1997), nogometaš * [[Jani Novak]] (* 1967), metalurg, fotograf * [[Janez Novak]], ime več znanih ljudi * [[Janez Krstnik Novak]] (1756—1833), glasbenik in skladatelj * [[Janže Novak]] (1893—1934), pravnik, politični in kulturni delavec * [[Jaroslav Novak]] (* 1943), publicist, prevajalec, urednik, založnik * [[Jasna Novak]] (* 1932), kostumografinja * [[Jelka Ovaska Novak]] (* 1947), prevajalka, založnica, pisateljica * [[Jerca Rožnik Novak]], plesalka, koreografinja * [[Jerko Novak]] (* 1957), kitarist, skladatelj, glasbeni pedagog * [[Jernej Novak]], ime več znanih ljudi * [[Josip Novak]], ime več znanih ljudi * [[Jože Novak]] (* 1957), kranjinski arhitekt, politik * [[Jožef Novak]], ime več znanih ljudi * [[Jure Novak]] (* 1980), gledališki režiser, performer, pesnik, glasbenik * [[Jure Novak (nogometaš)]] * [[Karl Novak|Karel Novak]] (1905–1975), oficir, četniški poveljnik in obveščevalec * [[Klemen Novak]], igralec * [[Koloman Novak]] (* 1933), slovensko-srbski likovni umetnik in teoretik * [[Ksenija Novak]] (* 1987), šahistka * [[Lea Novak]] (* 2000), kanuistka na divjih vodah * [[Leon Novak]], ime več znanih ljudi * [[Ljudmila Novak]] (* 1959), specialna pedagoginja, političarka * [[Lojze Novak]] (1927–1986), izseljenski pesnik, pisatelj in literarni kritik *[[Lovro Novak]] (1886–1968), ekonomist?, davčni strokovnjak * [[Ludvik Novak]], ime več znanih ljudi * [[Luka Novak]] (* 1963), slovenski založnik, pisatelj, prevajalec, TV voditelj * [[Maja Novak]] (* 1960), pisateljica in prevajalka * [[Majda Novak Šijanec]], prevajalka * [[Marija Novak - Tršar]] (* 1934), oblikovalka * [[Marjan Novak (Jovo)]] - Mihajlo (1915–1943), partizan *[[Marjana Novak]], političarka, menedžerka? * [[Marjeta Novak Kajzer]] (* 1951), pisateljica, novinarka, prevajalka * [[Marko Novak]] (* 1967), pravnik, univ. prof. * [[Martin Novak]] (* 1970), hokejist * [[Mateja Kožuh-Novak]] (* 1943), zdravnica ginekologinja in političarka * [[Matevž Novak]] (* 1976), klarinetist in dirigent * [[Matevž Novak, geolog|Matevž Novak]] (* 197?), geolog/paleontolog * [[Matjaž Novak]] (* 1979), ekonomist, univ. prof. (UP) * [[Medea Novak]] (* 1983), igralka * [[Metka Novak]], biologinja, raziskovalka tumorjev/raka * [[Mihaela Novak|Mihaela Novak (-Mahnič)]] (1930–2024), igralka * [[Mija Novak]] (* 1993), glasbenica, kantavtorica (kitaristka, pianistka, pevka) * [[Milan Novak]] (1921–2004), agronom, univ. prof. * [[Milan Novak (pesnik)|Milan Novak]] (* 1965), pesnik * [[Miro Novak (slikar)|Miro Novak]] (* 1953), slikar samouk * [[Miro Novak]] (* 1960), kitarist, skladatelj, pevec, glasbeni pedagog in kantavtor * [[Miroslav Novak]] (* 1961), arhivist dokumentolog * [[Miša Novak]] (* 1975), fotomodel, germanistka, plesna pedagoginja * [[Mitja Novak]] (* 1947), pravnik, univ. prof. * [[Mojca Novak]] (* 1953), sociologinja * [[Nace Novak]] (* 1971), novinar, potopisec * [[Nada Novak]] (* 1928), športna pilotka in učiteljica letenja * [[Nataša Novak Tušar]] (*{{c.}} 1960), kemičarka * [[Neža Novak]] (r. [[Černe]]) (1933–2005), kineziologinja, gimnastičarka * [[Nežika Novak|Nežika (Agnes) Novak]] (* 1961), slovenskokoroška kiparka, keramičarka * [[Niko Novak]], rock pevec, kantavtor, scenograf, oblikovalec, filmski igralec *[[Nina Novak Oiseau]], muzikologinja, pesnica, pisateljica, kantavtorica * [[Olga Novak Markovič]] (1938–2003), kulinaričarka/gastronomka * [[Pavle Novak]] (* 1960), duhovnik lazarist, provincial * [[Peter Novak]], ime več znanih ljudi * [[Petra Novak]] (* 1984), atletinja, metalka kopja *Primož Novak, zdravnik fiziater * [[Primož Novak]] (* 1973), kipar, konceptualni umetnik *[[Ranko Novak]] (* 1948), grafični oblikovalec, profesor ALUO (hrvaškega rodu) *[[Renata Novak Klemenčič]], umetnostna zgodovinarka * [[Robert Novak]] (* 1983), arhitekt, glasbenik, fotograf, oblikovalec *[[Robi Novak]] (* 1970), bas kitarist * [[Saša Novak]] Krmpotič (* 1957), kemičarka, raziskovalka materialov, komunikatorica/popularizatorka znanosti (IJS) * [[Sonja Novak Lukanovič]] (* 1954), uporabna jezikoslovka * [[Stane Novak (biolog)]] (1903–1956), biolog, pesnik, pisatelj * [[Stane Novak (okulist)]] (1920–1995), zdravnik oftalmolog * [[Stanislav Novak]] (1926–1979), novinar, urednik in taborniški organizator * [[Špela Novak]], novinarka * [[Špela Novak - Pupa]], pevka *[[Tadej Novak]], subatomski fizik * [[Tereza Novak]], filantropistka * [[Tone Novak]] (* 1950), biolog, jamski ekolog * [[Urban Novak]], alpinist * [[Uroš Novak]], kemik (drug= geolog, jamar) * [[Valentina Smej Novak]] (* 1976), kolumnistka, prevajalka, TV voditeljica * [[Vesna Novak|Vesna (D.) Novak]], elektrotehnica, univ. prof. * [[Victor Novak]] (1923–2011), politolog in bibliotekar (v ZDA) * [[Viktor Novak]] (1883–1950), gozdarski strokovnjak in kartograf * [[Vida Novak]] (r. [[Treo]]) (1894–1984), kulturna mecenka, "narodna dama" * [[Vilko Novak]] (1909–2003), etnolog in slavist, univerzitetni profesor * [[Vilko Novak (novinar)|Vilko Novak]] - Čipči (1937–2010), novinar, urednik in prevajalec * [[Vincenc Novak]] (1807–1869), duhovnik * [[Vinko Novak]] (1842–1923), risar in slikar * [[Vlado Novak]], ime več znanih ljudi * [[Zdenka Novak]] (* 1934), pianistka, klavirska pedagoginja * [[Zdravko Novak]] (1876–??) igralec, bibliograf, čitalniški igralec, zborovodja) * [[Zeko Novak]] - Gandi, uradnik in komik * [[Zmago Novak]], arhitekt, oblikovalec * [[Zoran Novak]], kemik, FKKT UM * [[Zorka Novak Pintarič]], kemijska tehnologinja, univ. prof. (UM) * [[Zvonko Novak]] (1882–1953), pisatelj in publicist * [[Živa Novak Antolič]] (* 1948), porodničarka, prof. MF == Znani tuji nosilci priimka == * [[Aleksandr Novak|Aleksand(e)r Novak]] (* 1971), ruski ekonomist in politik * [[Andriy Novak (|Andrij Novak]] (* 1988), ukrajinski nogometaš * [[Arne Novak|Arne Novák]] (1880–1939), češki literarni zgodovinar, univ. profesor * [[Augustin Novak|Augustin Novák]] (1890–1970), avstro-ogrski vojaški pilot češkega? rodu * [[Bořivoj Novák]] (1906–1973), češki jezikoslovec rusist * [[Božidar (Božo) Novak]] (1925–2013), hrvaški novinar, publicist in akter "hrvaške pomladi" * [[Božidar Novak, hrvaški|Božidar Novak]], hrvaški zgodovinar (novinarstva in komunikolog =?) * [[Božo Novak]], polkovnik JLA v Sloveniji 1991, kasneje general in poveljnik protizračne obrambe Republike Srbske * [[Branko Novak]], hrvaški ekonomist * [[Damir Novak]] (* 1935), hrvaški športnik (skakalec v vodo, telovadec; rokomet, tenis) in baletni plesalec *[[Dennis Novak]] (* 1993), avstrijski tenisač * [[Dezső Novák]] (1939–2014), madžarski nogometaš * [[Dragutin Karlo Novak]] (1892–1978), prvi hrvaški pilot (letalec) * [[Eduard Novák]] (1946–2010), češki hokejist * [[Elliot Novak]], ? * [[Emil Novak]] (* 1931), bosenski kineziolog in športni delavec (atletika, smučarski skoki, kajakaštvo); profesor v Sarajevu * [[Eszter Novák]] (* 1964), madžarska režiserka in igralka * [[Ethan Novak]], ameriški glasbenik * [[Eva Barbara Novak]] (1898–1988), ameriška filmska igralka * [[Éva Novák-Gerard]] (1930–2005), madžarska plavalka * [[Evelin Novak]], hrvaško-nemška sopranistka * [[Filip Novák]] (* 1982), češki hokejist * [[Filip Novák]] (* 1990), češki nogometaš * [[Ferenc Novák]] (1931–2024), madžarski plesalec in koreograf * [[Ferenc Novák]] (* 1969), madžarski kanuist * [[Franc Novak (1915–1990)|Franc Novak]] (1915–1990), bosensko-hercegovski prvoborec in politik (slov. rodu)? * [[Franz Novak]] (1913–1983), avstrijski nacistični zločinec * [[Gabi Novak]] (1936–2025), hrvaška pevka zabavne glasbe * [[Grga Novak]] (1888–1978), hrvaški zgodovinar, arheolog in akademik (preds. [[JAZU]]) * [[Grigory Irmovich Novak|Grigorij Novak]] (1919–1980), sovjetski dvigovalec uteži (ukrajinskega rodu) * [[Guido Novak von Arienti]] (1859–1928), avstro-ogrski general (po očetu slov. rodu) * [[Helga M. Novak]] (1935–2013), nemško-islandska pisateljica * [[Ilona Novák]] (1925–2019), madžarska plavalka * [[Ivan Krstitelj Novak]], hrvaški entomolog * Ivan Novak (1884–1934), hrvaški narodni preporoditelj v [[Medžimurje|Medžimurju]] * Ivana Novak (*1948), italijanska filmska igralka * [[Ivo Novák]] (1918–2004), češki filmski režiser *[[Ivo Novák]] (* 1967), češki igralec * [[Jan Novák]] (1921–1984), češki skladatelj * [[Jan Novák]] (* 1953), češko-ameriški pisatelj, scenarist in dramatik * [[Jan Novák]] (* 1979), češki hokejist * [[Jan Novák]] (* 1985), slovaški nogometaš * [[Jane Novak]] (1896–1990), ameriška filmska igralka * [[Jasna Novak]] (1932–2008), hrvaška igralka (=? kostumografka)? *[[Jason Novak]], ameriški glasbenik * [[Jiří Novák (kipar)|Jiří Novák]] (1922–2010), češki kipar in restavrator * [[Jiří Novák]] (* 1950), češki hokejist * [[Jiří Novak]] (* 1975), češki teniški igralec * [[Joe Novak]] (* 1945), ameriški nogometaš in trener * Josef (Josip, Giuseppe de Paula) Novak (1767–1844), nadškof v Zadru (češ. rodu) * [[Josef Vincenc Novák]] (1842–1918), češki industrialec, pivovar in umetnostni zbiralec * [[Josef Novák]] (1849–1927), češki klasični filolog in umetnostni publicist * [[Josef Novák]] (1893–1934), češki (avstrijski) vojaški pilot * [[Josef Novák]] (1902–1987), češki grafik, karikaturist, fotograf in kurator * [[Josef Petr Novák]] (* 1936), češki fizikalni kemik * [[Josef Novák-Wajda]], češki filmski igralec in režiser * [[Joseph Donald Novak]] (* 1932), ameriški pedagog (grafične miselne sheme) * Josip Novak (1866–1961), hrvaški sokolski in športni delavec, telovadec (športna gimnastika) * Josip Novak (1902–1970), hrvaško-srbski (jugoslovanski) filmski snemalec in režiser * [[Jozef Novák]] (1930–2024), slovaški zgodovinar, genealog, heraldik, profesor * [[Jozsef Novák]] (1910–1986), madžarski muzealec ... *[[Katalin Novák]] (* 1977), madžarska političarka, predsednica Madžarske * [[Kim Novak]] (* 1933), ameriška filmska igralka * [[Kristian Novak]] (* 1979), hrvaški (međimurski) pisatelj, karateist in jezikoslovec (sociolingvist) * Láďa (Ladislav) Novák (1865–1944), češki slikar * Ladislav Novák (1872–1946), češki politik * Ladislav Novák (1931–2011), češki nogometaš *[[Mario Novak]], hrvaški bioarheolog (antropolog) *[[Mark Nowak]] (* 1964), ameriški pesnik, pisatelj, publicist, dramatik; delavski aktivist in družbeni kritik *[[Marzenka Novak]] (1945–2011) (polj.-argent.) *[[Marina Novak]], lihtenštajnska tenisačica * [[Michael Novak]] (1933–2017), ameriški konservativni filozof in diplomat * [[Michael Novak]] (* 1988), hrvaško-lihtenštajnski hokejist * [[Michal Novák]] (* 1982), slovaški hokejist * Michal Novák (* 1996), češki smučarski tekač * [[Mike Novak]] (1915—1978), ameriški košarkar *[[Mirjam Novak]] (* 1981), nemška igralka * [[Mirko (Alojz/ije) Novak|Mirko]] ([[Mirko (Alojz/ije) Novak|Alojz/ije]]) [[Mirko (Alojz/ije) Novak|Novak]] (1910–2000), hrvaško-slovenski kapucin, provincial * [[Mirko Novák]] (1930–2020), češki elektronik * [[Mirko (Miroslav) Novák|Mirko]] ([[Mirko (Miroslav) Novák|Miroslav]]) [[Mirko (Miroslav) Novák|Novák]] (* 1965), slovaško-nemški bližnjevzhodni arheolog (orientalist) *[[Miroslav Novák]] (1907–2000), češki husitski partiarh * [[Novak Novak]] (1928–1995), srbski pisatelj, novinar in humorist * [[Petar Novak]] (1879–1968), hrvaški kmetijski strokovnjak, entomolog * [[Péter Novák]] (* 1970), madžarski igralec * [[Petr Novák]] (1945–1997), češki pevec in rock glasbenik * [[Radvít Novák]] (1952–2015), češki igralec, 1. mož Dagmar Havlove * [[Robert "Bob" Novak]] (1931–2009), ameriški novinar, publicist in pisec *[[Silvije Novak]], hrvaški arhitekt * [[Slobodan Novak]] (1924–2016), hrvaški pisatelj in akademik * [[Slobodan Prosperov Novak]] (* 1951), hrvaški literarni zgodovinar, komparativist in teatrolog, univ. profesor * [[Starina Novak]] (romun. [[Baba Novac]]) (~1530–1601), srbsko-romunski hajduk, protiturški bojevnik, narodni junak * [[Steven Michael Novak|Steve Novak]] (* 1983), ameriški košarkar * [[Štefan Novák]] (1879–1932), slovaški grškokatoliški škof * [[Tereza Nováková|Teréza Nováková]] (1853–1922), češka pisateljica * [[Veronica Novak]], francoska filmska igralka * [[:en:Viktor_Novak|Viktor Novak]] (1889–1977), hrvaško-srbski zgodovinar, muzikolog in akademik * Vilko Novak (1865–1918), hrvaški glasbeni pedgog, skladatelj in zborovodja * [[Vilmos Aba Novák]] (1894–1941), madžarski slikar, grafik, kipar * [[Vítězslav Novák|Vítězslav (Viktor) Novák]] (1870–1949), češki skladatelj * [[Vivienne Novak]], ameriška filmska igralka * [[Vjenčeslav Novak|Vjenceslav Novak]] (1859–1905), hrvaški pisatelj in muzikolog (po očetu češkega rodu) * [[Vladimir Novák]] (1869–1944), češki fizik * [[Vladimir Novak]] (1870–1943), hrvaški sokolski starešina in učitelj gimnastike * [[Vladimír Jan Amos Novák]] (1919–1997), češki naravoslovec, evolucijski biolog * [[Vladimír Novák]] (* 1947), češki slikar * [[Vratislava Nováková]] (*193/?), češka kanuistka * [[Zdeněk Novák]] (1891–1988), češki general, soorganizator odpora med nemško okupacijo *[[Zdenka Lušin Novak]] - Špela (1913–1994), partizanska zdravnica *Zdravko Novak (* 1966), hrvaški nogometaš * [[Zygmunt Jan Novák]] (1897–1972), poljski krajinski arhitekt === Nowak === * [[Amram Nowak]] (1927–2005), judovsko-ameriški cineast * [[Andrzej Nowak]] - več oseb (poljsko-ameriški psiholog, r. 1953; poljski zgodovinar in sovjetolog, r. 1960; poljski rock-kitarist, r. 1959; poljski hokejist 1956-2013) * [[Anna Maria Nowak-Ibisz]] (* 1966), poljska igralka * [[Anton Nowak]] (1865–1932), avstrijski slikar in grafik (po rodu iz Maribora) * [[Dorothea Nowak]] (1926–2011), nemška baptistična teologinja * [[Ernst Nowak (1851|Ernst Nowak]] (Novak) (1851–1919), avstrijski slikar (šlezijskega rodu) * [[Ernst Nowak]] (* 1944), avstrijski pisatelj, kakfkoslovec * [[Hans Nowak]] (1937–2012), avstrijski nogometaš * [[Jan Nowak]] (1880–1940), poljski geolog in paleontolog * [[Jan Nowak-Jeziorański]] (1914–2005), poljski emigrantski novinar, politik in publicist (varšavski vstajnik) * [[Jerzy Nowak]] (1923–2013), poljski igralec * [[Józef Nowak]] (1895–1978), gornjelužiškosrbski pesnik * [[Józef Nowak]] (1925–1984), poljski igralec * [[Julian Ignacy Nowak]] (1865–1946), poljski bakteriolog, znanstvenik in politik * [[Juliusz Nowak-Dłużewski]] (1893–1972), poljski literarni zgodovinar * [[Kazimierz Nowak]] (1897–1937), poljski popotnik, fotograf in reporter * [[Leopold Nowak (muzikolog)|Leopold Nowak]] (1904–1991), avstrijski muzikolog * [[Leopold Nowak (škof)|Leopold Nowak]] (1929–2026), nemški škof, prvi rezidencialni rimskokatoliški škof v [[Magdeburg|Magdeburgu]] * [[Leszek Nowak]] (1943–2009), poljski filozof * [[Lisa Marie Nowak|Lisa (Marie) Nowak]] (* 1963), ameriška astronavtka * [[Małgorzata Bożena Guzowska-Nowak]] (* 1959), poljska lahkoatletinja * [[Mark Nowak]] (* 1964), ameriški pesnik in literat * [[Martin Nowak|Martin (Andreas) Nowak]] (* 1965), avstrijsko-ameriški evolucijski biolog in matematik (na univerzi Harvard). * [[Měrćin Nowak-Njechorński]] (1900–1990), gornjelužiškosrbski slikar in pisatelj * [[Mieczysław Nowak]] (1936–2006), poljski dvigovalec uteži * [[Oskar Nowak]] (1913– ?), avstrijski hokejist * [[Otto Robert Nowak]] (1874–1945), avstrijski slikar * Paul Nowak (* 1921), (vzhodno-) nemški nogometaš * Paul Nowak (1914–1983), ameriški košarkar *[[Matthias Akeo Nowak]] (* 1976), nemški jazz-glasbenik, kontabasist * [[Piotr Nowak]] (* 1964), poljski nogometaš in trener * [[Roman Nowak]] (1900–1980), poljski delavski politik * [[Siegfried Nowak]] (1930–2013), (vzhodno-)nemški kemik in akademik * [[Stanisław Nowak]] (1859–1936) poljski šolnik, organizator * [[Stanisław Nowak]] (1935–2021), poljski nadškof v Częstochowi * [[Stefan Nowak]] (1924–1989), poljski sociolog * [[Tadeusz Nowak]] (1930–1991), poljski pesnik in pisatelj * [[Véronique Nowak]] (* 1967), francoska nogometašica * [[Willi Nowak]] (1886–1977), češki slikar in grafik * [[Zenon Nowak]] (1905–1980), poljski sindikalist in prosovjetski politik * [[Zenon Hubert Nowak]] (1934–1999), poljski zgodovinar - medievist == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Novak}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 3j17p7t7fp127tj09tim5tmawqb2580 Seznam mest v Španiji 0 79900 6682734 6558062 2026-05-29T18:33:04Z Doncsecz~slwiki 9581 6682734 wikitext text/x-wiki [[Slika:ALBACETE_1_090.JPG|sličica|Albacete]] [[Slika:Panorámica_costa_Almería.JPG|sličica|Almería]] [[Slika:Plaza_mayor_avila.jpg|sličica|Ávila, trg Santa Teresa de Ávila]] [[Slika:Spain_LaCorunaFromTower.jpg|sličica|A Coruña]] '''Seznam mest v [[Španija|Španiji]]''' Mesta so urejena po abecednem redu po imenih v [[Španščina|španščini]] ali lokalnem jeziku. Morebitna imena v ostalih jezikih so dopisana v oklepajih. Glavna mesta provinc so zadebeljena. == A == [[A Arnoia]] (Arnoia), [[A Bana]] (Bana), [[A Bola]] (Bola), [[A Caniza]] (Caniza), [[A Capela]] (Capela), '''[[A Coruña|A Coruña]]''' (La Coruña)* (provinca La Coruña), [[A Estrada]] (Estrada), [[A Fonsagrada]] (Fonsagrada), [[A Guarda]] (Guarda), [[A Illa de Arousa]] (A Illa), [[A Lama]] (Lama), [[A Laracha]] (Laracha), [[A Merca]] (Merca), [[A Pastoriza]] (Pastoriza), [[A Peroxa]] (Peroxa), [[A Pobra de Trives]] (A Pobra), [[A Pobra do Caraminal]] (Pobra do Caraminal), [[A Pontenova]] (Pontenova), [[A Rua]] (Rua), [[A Veiga]] (Veiga), [[Abadin]], [[Abadino]], [[Abanilla]], [[Abanto Zierbena]] (Abanto Ciervana), [[Abaran]], [[Abegondo]], [[Abenojar]], [[Abla]], [[Ablitas]], [[Abrera]], [[Abrucena]], [[Aceuchal]], [[Adamuz]], [[Adeje]], [[Ademuz]], [[Ador]], [[Adra]], [[Adzaneta]] (Atzeneta del Maestra), [[Adzaneta de Albaida]] (Atzeneta dAlbaida), [[Agaete]], [[Agoitz]] (Aoiz), [[Agolada]], [[Agost]], [[Agramunt]], [[Agreda]], [[Aguadulce]], [[Agudo]], [[Aguilar de Campoo]], [[Aguilar de la Frontera]] (Aguilar), [[Aguilas]], [[Aguimes]], [[Agullent]], [[Agulo]], [[Ahigal]], [[Ahillones]], [[Aielo de Malferit]] (Aielo), [[Aiguafreda]], [[Ainsa-Sobrarbe]], [[Ainzon]], [[Aitona]], [[Ajalvir]], [[Ajofrin]], '''[[Alacant]]''' ('''[[Alicante]]''')* (provinca [[Alicante (pokrajina)|Alicante]]), [[Alaejos]], [[Alagon]], [[Alaior]], [[Alajero]], [[Alameda]], [[Alameda de la Sagra]], [[Alange]], [[Alanis]], [[Alaquas]], [[Alar del Rey]], [[Alarcon]], [[Alaro]], [[Alayor]], [[Alba de Tormes]], '''[[Albacete]]'''* (provinca Albacete), [[Albaida]], [[Albaida del Aljarafe]], [[Albal]], [[Albaladejo]], [[Albalat de la Ribera]], [[Albalat dels Sorells]], [[Albalate de Cinca]], [[Albalate del Arzobispo]], [[Albanchez de Magina]] (Albanchez), [[Albarracin]], [[Albatarrec]], [[Albatera]], [[Albelda de Iregua]], [[Alberic]] (Alberique), [[Alberite]], [[Albesa]], [[Albinyana]], [[Albocacer]] (Albocasser), [[Albolote]], [[Alboraya]], [[Albox]], [[Albudeite]], [[Albuixech]], [[Albunol]], [[Albunuelas]], [[Alburquerque]], [[Alcacer]] (Alcasser), [[Alcala de Chivert]], [[Alcala de Guadaira]], '''[[Alcala de Henares]]''' (Alkala)* (Comarca de Alcalá), [[Alcala de los Gazules]], [[Alcala del Jucar]], [[Alcala del Rio]] (Alcala), [[Alcala del Valle]], [[Alcala la Real]], [[Alcalali]], [[Alcanar]], [[Alcanices]], [[Alcaniz]], [[Alcantarilla]], [[Alcantera de Xuquer]] (Alcantera), [[Alcaracejos]], [[Alcaraz]], [[Alcarras]], [[Alcaucin]], [[Alcaudete]], [[Alcaudete de la Jara]] (Alcaudete), [[Alcazar de San Juan]], [[Alcobendas]], '''[[Alcoi]]''' (Alcoy), [[Alcolea]], [[Alcolea de Calatrava]], [[Alcolea de Cinca]], [[Alcolea del Rio, Alcoletge]], [[Alconchel]], [[Alcorcon]], [[Alcorisa]], [[Alcover]], [[Alcudia]], [[Alcuescar]], [[Aldaia]] (Aldaya), [[Aldea del Fresno]], [[Aldea del Rey]], [[Aldeadavila de la Ribera]], [[Aldeamayor de San Martin]], [[Aldeanueva de Ebro]], [[Aldeanueva de la Vera]], [[Aledo]], [[Alegia]], [[Alegria-Dulantzi]], [[Alella]], [[Alfacar]], [[Alfafar]], [[Alfajarin]], [[Alfamen]], [[Alfara del Patriarca]], [[Alfarnate]], [[Alfaro]], [[Alfarp]], [[Alfarras]], [[Alfarrasi]], [[Alfes]], [[Alforja]], [[Alfoz]], [[Alfoz de Lloredo]] (Alfoz), [[Alfoz de Quintanaduenas]] (Alfoz), [[Algaida]], [[Algamitas]], [[Algar]], [[Algarinejo]], [[Algarrobo]], [[Algeciras]], [[Algemesi]], [[Algete]], [[Alginet]], [[Algodonales]], [[Algorfa]], [[Alguaire]], [[Alguazas]], [[Alguena]], [[Alhama de Almeria]], [[Alhama de Aragon]], [[Alhama de Granada]], [[Alhama de Murcia]], '''[[Alhambra]]''', [[Alhaurin de la Torre]], [[Alhaurin el Grande]], [[Alhendin]], [[Alia]], '''[[Alicante]]''', [[Aliseda]], [[Aljaraque]], [[Allande]], [[Allariz]], [[Aller]] (Ayer), [[Allo]], [[Almacelles]], [[Almachar]], [[Almaden]], [[Almaden de la Plata]] (Almaden), [[Almagro]], [[Almansa]], [[Almaraz]], [[Almargen]], [[Almassera]], [[Almassora]] (Almazora), [[Almazan]], [[Almedinilla]], [[Almenar]], [[Almenara]], [[Almendral]], [[Almendralejo]], [[Almensilla]], '''[[Almería]]''' (al-Mariyya)* (provinca Almería), [[Almodovar del Campo]], [[Almodovar del Rio]], [[Almogia]], [[Almoguera]], [[Almoharin]], [[Almoines]], [[Almonaster la Real]], [[Almonte]], [[Almoradi]], [[Almorox]], [[Almoster]], [[Almudevar]], [[Almunecar]], [[Alonsotegi]], [[Alora]], [[Alosno]], [[Alovera]], [[Alozaina]], [[Alp]], [[Alpedrete]], [[Alpera]], [[Alpicat]], [[Alpujarra de la Sierra]] (Alpujarra), [[Alquerias del Nino Perdido]] (Alquerias), [[Alsasua]] (Altsasu), [[Altafulla]], [[Altea]], [[Altorricon]], [[Altura]], [[Alzira]] (Alcira), [[Amer]], Ames, [[Amoeiro]], [[Amposta]], [[Ampuero]], [[Amurrio]], [[Andoain]], [[Andorra (Španjolska)|Andorra]]{{newdsm}}, [[Andosilla]], [[Andraitx]] (Andratx), [[Andujar]], [[Angles]], [[Anglesola]], Anna, [[Anoeta]], [[Anora]], [[Anover de Tajo]], [[Ansoain]], [[Antas]], [[Antas de Ulla]], [[Antella]], [[Antequera]], [[Antigua]], [[Antzuola]], [[Aracena]], [[Arafo]], [[Arahal]], [[Aramaio]], [[Aranda de Duero]], [[Aranga]], [[Aranguren]], [[Aranjuez]], [[Arbeca]], [[Arbo]], [[Arboleas]], [[Arbucies]], [[Archena, Archidona]], [[Arcos de Jalon]], [[Arcos de la Frontera]], Ardales, [[Areatza]], [[Arenas]], [[Arenas de Iguna]], [[Arenas de San Juan]], [[Arenas de San Pedro]], [[Arenas del Rey]], [[Arenys de Mar]], [[Arenys de Munt]], [[Ares (Španjolska)|Ares]]{{newdsm}}, [[Aretxabaleta]], [[Arevalo]], [[Argamasilla de Alba]], [[Argamasilla de Calatrava]], [[Arganda del Rey]] (Arganda), [[Argentona]], [[Arges]], [[Argonos]], [[Arguedas]], [[Arguineguin]], [[Arico]], [[Ariza]], [[Arjona]], [[Arjonilla]], [[Armilla]], [[Arnedillo La Rioja]], [[Arnedo]], [[Arnuero]], [[Aroche]], [[Arona]], [[Arquillos]], [[Arrasate]], [[Arrecife]], [[Arriate]], [[Arrigorriaga]], [[Arroniz]], [[Arroyo de la Encomienda]] (Arroyo), [[Arroyo de la Luz]], [[Arroyo de San Servan]], [[Arroyo del Ojanco]] (''Arroyo''), [[Arroyomolinos]], [[Arroyomolinos de Leon]] (Arroyomolinos), [[Arta]], [[Artajona]], [[Artana]], [[Arteixo]] (Arteijo), [[Artenara]], [[Artes]], [[Artesa de Lleida]] (Artesa), [[Artesa de Segre]], [[Artziniega]], [[Arucas]], [[Arzua]], [[As Neves]] (Neves), [[As Nogais]] (Nogais), [[As Pontes de Garcia Rodriguez]] (''Pontes de Garcia Rod''), [[As Somozas]] (Somozas), Asco, [[Asparrena]], [[Aspe]], [[Asteasu]], [[Astigarraga]], [[Astorga, Španija|Astorga]], [[Astudillo]], [[Atarfe]], [[Atarrabia]] (Villava), [[Ataun]], [[Ateca]], [[Atxondo]], [[Autol]], [[Avia]], '''[[Ávila]]''' (''Avila de los Caballe'')* (provinca Ávila), [[Aviles]], [[Avinyo]], [[Avinyonet de Puigventos]] (Avinyonet), [[Avinyonet del Penedes]] (Avinyonet), [[Avion (Španjolska)|Avion]]{{newdsm}}, [[Ayala]] (Aiara), [[Ayamonte]], [[Ayamontino]], [[Ayegui]], [[Ayerbe]], [[Ayllon]], [[Ayora]], [[Azagra]], [[Azkoitia]] (Azcoitia), [[Aznalcazar]], [[Aznalcollar]], [[Azpeitia]], [[Azuaga]], [[Azuqueca de Henares]]. == [[B]] == [[Slika:PlazaEspañaBadajoz.jpg|sličica|Badajoz, Plaza de España.]] [[Slika:BCN02.jpg|sličica|Barcelona]] [[Slika:Vista_Burgos_Desde_Mirador_Castillo.JPG|sličica|Burgos]] [[Slika:Bilbao_at_night.jpg|sličica|Bilbao ponoči]] '''[[Badajoz]]'''* (provinca Badajoz), '''[[Badalona]]''', [[Badia del Valles]] (Badia), [[Badolatosa]], [[Baena]], [[Baeza]], [[Baga]], [[Bailen]], [[Baiona]] (Bayona), [[Bajamar]], [[Bakio]], [[Balaguer]], [[Balazote]], [[Baleira]], [[Balenya]], [[Ballobar]], [[Balmaseda]], [[Balsareny]], [[Baltanas]], [[Baltar]], [[Bande]], [[Banos de la Encina]], [[Banos de Molgas]], [[Banos de Rio Tobia]], [[Banyeres de Mariola]] (Banyeres), [[Banyeres del Penedes]] (Banyeres), [[Banyoles]] (Banolas), [[Baqueira Beret Ski Area]], [[Barakaldo]] (Baracaldo), [[Baralla]], [[Baranain]], [[Barbadas]], [[Barbastro]] (Balbastro), [[Barbate]] (Barbate de Franco), [[Barbera del Valles]], [[Barcarrota]], '''[[Barcelona]]''' (''Barcelone'')* ([[Katalonija]]), [[Barcena de Cicero]], [[Bareyo]], [[Bargas]], [[Barlovento]], [[Barrax]], [[Barreiros]], [[Barrika]], [[Barro]], [[Barruelo de Santullan]], [[Barx]], [[Barxeta]], [[Basauri]], [[Batea]], [[Batres]], [[Bayona]], Baza, [[Baztan]], [[Beariz]], [[Beas]], [[Beas de Granada]], [[Beas de Segura]] (Beas), [[Beasain]], [[Becerrea]], [[Becerril de Campos]], [[Becerril de la Sierra]], [[Bedmar y Garciez]], [[Begijar]], [[Begonte]], [[Begues]], [[Begur]], [[Bejar]], [[Belalcazar]], [[Belchite]], [[Bell-lloc dUrgell]], [[Bellcaire dUrgell]], [[Bellpuig]], [[Bellreguard]], [[Bellvei]], [[Bellver]], [[Bellver de Cerdanya]] (Bellver), [[Bellvis]], [[Belmez]], [[Belmez de la Moraleda]], [[Belmonte]], [[Belmonte de Miranda]] (Belmonte), [[Belmonte de Tajo]], [[Belorado]], [[Belver de Cinca]] (Belver), [[Belvis de la Jara]], [[Bembibre]], [[Benabarre]], [[Benacazon]], [[Benaguasil]] (Benaguacil), [[Benahadux]], [[Benahavis]], [[Benalmadena]], [[Benalua de Guadix]] (Benalua), [[Benalua de las Villas]], [[Benalup-Casas Viejas]], [[Benamargosa]], [[Benamaurel]], [[Benameji]], [[Benamocarra]], [[Benaojan]], [[Benasal]], [[Benasque]], [[Benavent de Segria]] (Benavent), [[Benavente]], [[Benavides]], [[Benejama]] (Beneixama), [[Benejuzar]], [[Benetusser]] (Benetuser), [[Benferri]], [[Beniarbeig]], [[Beniarjo]], [[Beniarres]], [[Benicarlo]], [[Benicasim]], [[Benicassim]] (Benicasim), [[Benidoleig]], [[Benidorm]], [[Beniel]], [[Benifaio]] (Benifayo), [[Benifairo de la Valldigna]] (Benifairo), [[Benifairo de les Valls]], [[Beniganim]], [[Benijofar]], [[Benimodo]], [[Beniparrell]], [[Benirredra]], [[Benisano]], [[Benissa]], [[Benitachell]] (Poble Nou de Benitat), [[Berango]], [[Berastegi]], [[Berga]], [[Bergara]], [[Bergondo]], [[Beriain]], [[Berja]], [[Berlanga]], [[Berlanga de Duero]], [[Bermeo]], [[Bermillo de Sayago]], [[Berriatua]], [[Berrioplano]], [[Berriozar]], [[Berriz]], [[Besalu]], [[Bescano]], [[Betanzos]], [[Betera]], [[Betxi]], [[Biar]], [[Bielsa]], [[Bienvenida]], [[Biescas]], [[Bigastro]], [[Bigues i Riells]], '''[[Bilbao]]''' (Bilbo)* (provinca Vizcaya), [[Bimenes]], [[Binaced]], [[Binefar]], [[Binisalem]] (Benisalem), [[Binissalem Mallorca]], [[Biota]], Blanca, [[Blanes]], [[Boadilla del Monte]], [[Boal]], [[Boboras, Bocairent]], [[Bodonal de la Sierra]], [[Boecillo]], [[Bogarra]], [[Boimorto]], [[Boiro]], [[Bolanos de Calatrava]], [[Bolbaite]], [[Bollullos de la Mitacion]], [[Bollullos Par del Condado]], [[Bolvir]], [[Bonar]], [[Bonares]], [[Bonete]], [[Bonrepos i Mirambell]], [[Boqueixon]], [[Boquineni]], [[Bordils]], [[Borja (Španjolska)|Borja]]{{newdsm}}, [[Bormujos]], [[Bornos,]] [[Borox]], [[Borriol]], [[Boveda]], [[Brazatortas]], [[Brea de Aragon]], Breda, [[Brena Alta]], [[Brena Baja]], [[Brenes]], [[Brihuega]], [[Brion]], [[Briviesca]], [[Brozas]], [[Brunete]], [[Buenavista del Norte]], [[Bueu]], [[Buger]], [[Buitrago del Lozoya]] (''Buitrago''), [[Bujalance]], [[Bullas]], [[Bunol]], [[Bunuel]], [[Bunyola]], [[Burela]], [[Burgohondo]], '''[[Burgos]]'''* (provinca Burgos), [[Burguillos]], [[Burguillos de Toledo]], [[Burguillos del Cerro]], [[Burjassot]] (''Burjasot''), [[Burlata]] (''Burlada''), [[Burriana]], [[Burujon]], [[Busot]], [[Bustarviejo]], [[Bustillo del Paramo]], [[Busturia]]. == C == [[Slika:Spain_Andalusia_Cordoba_BW_2015-10-27_12-11-57.jpg|sličica|Córdoba]] [[Slika:Plaza_Mayor_-_panoramio_-_isol_(1).jpg|sličica|Cuenca, Plaza Major]] [[Slika:Cádiz,_harbour.jpg|sličica|Cadiz]] [[Slika:Caceres_-_modern_center.jpg|sličica|Cáceres]] [[Cabana]] (''Cabana de Bergantiños''), Cabanas, Cabanas de la Sagra, Cabanas Raras, Cabanes, Cabanillas, Cabanillas del Campo, Cabeza del Buey, Cabeza la Vaca, Cabezon, Cabezon de la Sal, Cabezuela del Valle, Cabra, Cabra del Santo Cristo, Cabrales, Cabranes, Cabrera de Mar (Cabrera), Cabrerizos, Cabrils, Cacabelos, '''[[Cáceres]]'''* (provinca Cáceres), Cadalso de los Vidrios (Cadalso), Cadaques, Cadiar, '''[[Cádiz]]'''* (provinca Cádiz), Cadreita, Cadrete, Cajar, Cala, Calaceite, Calaf, Calafell, Calahorra, Calamocha, Calamonte, Calanas, Calanda, Calas de Mallorca, Calasparra, Calatayud, Calatorao, Caldas de Montbuy, Caldas de Reis (Caldas), Caldas dEstrac, Caldes de Malavella (Caldes), Caldes de Montbui (Caldas de Montbuy), Caldes dEstrac, Calella, Calera de Leon, Calera y Chozas, Calig, Calldetenes, Callosa de Segura, Callus, Calonge, Calp (Calpe), Calvarrasa de Abajo, Calvia, Calvos de Randin, Calzada de Calatrava, Camaleno, Camarena, Camargo, Camarinas, Camarles, Camarma de Esteruelas, Camas, Cambados, Cambil, Cambre, Cambrils, Caminomorisco, Camp de Mar, Campanario, Campanet, Campaspero, Campdevanol, Campillo de Altobuey, Campillo de Arenas, Campillo de Llerena, Campillos, Campo de Criptana, Campo Lameiro, Campo Lugar, Campo Real, Camponaraya, Camporrobles, Campos, Campos del Rio, Campotejar, Camprodon, Camunas, Can Pastilla, Canada, Canada Rosal, Canals, Canamero, Canaveral, Candamo, Candelaria, Candelario, Candeleda, Canena, Canet de Mar, Canet dEn Berenguer, Canete de las Torres, Canete la Real, Cangas, Cangas de Onis, Cangas del Narcea (''Cangas de Narcea''), Caniles, Canillas de Aceituno, Canjayar, Canovelles, Canoves i Samalus, Cantalapiedra, Cantalejo, Cantalpino, Cantillana, Cantimpalos, Cantoria, Canyelles, Caparroso, Capdepera, Capellades, Carabana, Caravaca de la Cruz (Caravaca), Carbajosa de la Sagrada, Carballeda (''Carballeda de Valdeo''), Carballeda de Avia, Carballedo, Carballo, Carboneras, Carbonero el Mayor, Carcaboso, Carcabuey, Carcaixent (''Carcagente''), Carcar, Carcastillo, Carcer, Carcheles, Cardedeu, Cardena, Cardona, Carinena, Carino, Carlet, Carmona, Carnota, Carracedelo, Carral, Carranque, Carranza (''Valle de Carranza''), Carreno, Carrion de Calatrava, Carrion de los Cespedes (Carrion), Carrion de los Condes, Carrizo, Carrizosa, Cartagena, Cartama, Cartaya, Cartelle, Cartes, Casabermeja, Casalarreina, Casar de Caceres, Casar de Palomero, Casarabonela, Casares, Casariche, Casarrubios del Monte, Casarrubuelos, Casas de Benitez, Casas de Don Pedro, Casas de Fernando Alonso, Casas de Juan Nunez, Casas-Ibanez, Casasimarro, Casatejada, Casavieja, Cascante, Caseda, Casinos, Caso, Caspe, Cassa de la Selva, Castalla, Castanar de Ibor, Castejon, Castell-Platja dAro, Castellar, Castellar de la Frontera, Castellar de Santiago, Castellar del Valles (''Castellar''), Castellbell i el Vilar, Castellbisbal, Castelldefels, Castellet i la Gornal, Castellgali, '''[[Castello]]''' ([[Castello de la Plana]])* (provinca Castellón), Castello de Rugat (Castello), Castello dEmpuries, Castellsera, Castelltercol, Castellvell del Camp (Castellvell), Castellvi de la Marca (Castellvi), Castellvi de Rosanes, Castilblanco, Castilblanco de los Arroyos (Castilblanco), Castilleja de Guzman, Castilleja de la Cuesta, Castillejar, Castillo de Bayuela, Castillo de Locubin, Castrelo de Mino, Castrelo do Val, Castril, Castrillon, Castro Caldelas, Castro de Rei (Castro), Castro del Rio, Castro-Urdiales, Castrocalbon, Castrocontrigo, Castronuno, Castropodame, Castropol, Castroverde, Castuera, Catadau, Catarroja, Catoira, Catral, Caudete, Cazalegas, Cazalla de la Sierra (Cazalla), Cazorla, Ceanuri (''Zeanuri''), Cebolla, Cebreros, Ceclavin, Cedeira, Cedillo del Condado, Cee, Cehegin, Celanova, Cella, Celra, Cenes de la Vega, Cenicero, Cenicientos, Cenizate, Cenlle, Centelles, Cerceda, Cercedilla, Cercs, Cerdanyola (Cerdanyola de Valles), Cerdanyola del Valles, Cerdedo, Cerdido, Cerler, Cervantes, Cervello, Cervera, Cervera de Pisuerga, Cervera del Rio Alhama, Cervo, Cesuras, '''[[Ceuta]]''' (''Sebta''), Ceuti, Chantada, Chapineria, Chauchina, Cheles, Chella, Chelva, Cheste, Chiclana (''Chiclana de la Front''), Chiclana de Segura, Chillon, Chilluevar, Chiloeches, Chimeneas, Chinchilla de Monte-Aragon, Chinchon, Chipiona, Chirivel, Chiva, Chozas de Abajo, Chozas de Canales, Chucena, Churriana de la Vega, Ciempozuelos, Cieza, Cifuentes, Cigales, Cijuela, Cilleros, Cillorigo de Liebana (Cillorigo), Cintruenigo, Cisterniga, Cistierna, Ciudad de Osma (Burgo de Osma), '''[[Ciudad Real]]'''* (provinca Ciudad Real), Ciudad Rodrigo, Ciudadella de Menorca, Cizur, Coana, Cobeja, Cobena, Cobisa, Coca, Cocentaina, Cogollos de la Vega (Cogollos), Coin, Coiros, Coles, Colindres, Collado Mediano, Collado Villalba, Collbato, Colmenar, Colmenar de Oreja, Colmenar del Arroyo, Colmenar Viejo, Colmenarejo, Colomera, Colunga, Comares, Comarruga, Comillas, Competa, Condado de Trevino, Congosto, Conil (''Conil de la Frontera''), Consell, Constanti, Constantina, [[Consuegra]], Corbera, Corbera de Llobregat, Corbera dEbre, Corbins, Corca, Corcubion, [[Kordova]] (''Córdoba'', ''Cordoue'') (+ [[provinca Córdoba]]), Cordobilla de Lacara, Corella, Coreses, Coria, Coria del Rio, Coripe, Coristanco, Cornella (Cornella de Llobrega), Cornella del Terri (Cornella), Corral de Almaguer, Corral de Calatrava, Corralejo, Corrales, Corte de Peleas, Cortegada, Cortegana, Cortes, Cortes de Baza, Cortes de la Frontera, Cortes de Pallas (Cortes), Cortes y Graena, Corullon, Corvera de Asturias (Corvera), Corvera de Toranzo (Corvera), Coslada, Cospeito, Costa de los Pinos, Costitx, Cotobade, Covaleda, Covelo, Cox, Cozar, Crecente, Creixell, Crevillent (''Crevillente''), Cruilles (''Cruilles Monells i S''), Cuadros, Cualedro, Cuarte de Huerva, Cubas (Cubas de la Sagra), Cubelles, Cubillos del Sil, Cudillero, Cuellar, '''[[Cuenca]]'''* (provinca Cuenca), Cuerva, Cuevas Bajas, Cuevas de San Marcos, Cuevas de Vinroma (''Les Coves de Vinroma''), Cuevas del Almanzora, Cuevas del Becerro, Cuevas del Campo, Cullar, Cullar Vega, Cullera, Culleredo, Cumbres Mayores, Cunit, Cuntis, Curtis == D == Daganzo de Arriba, Daimiel, Daimus, Dalias, Daroca, Darro, Daya Nueva, Deba, Degana, Deifontes, Deltrebe (Deltebre), Denia, Derio, Dilar, Dima, Dodro, Dolores, Don Benito, Dona Mencia, Dos Hermanas, Dos Torres, Dosbarrios, Dosrius, Dozon, Duenas, Dumbria, Durango, Durcal, Duruelo de la Sierra == E == Ea, Ecija, Egues, Eibar, Eivissa (Ibiza), Ejea de los Caballeros, El Alamo (Alamo), El Arenal (Arenal), El Astillero (Astillero), El Barco de Avila (Barco de Avila), El Barraco (Barraco), El Boalo (Boalo), El Bonillo (Bonillo), El Bosque (Bosque), El Bruc (Bruc), El Burgo (Burgo), El Burgo de Ebro (Burgo de Ebro), El Campello (Campello), El Campillo (Campillo), El Carpio (Carpio), El Carpio de Tajo (Carpio de Tajo), El Casar (Casar), El Casar de Escalona (Casar de Escalona), El Castillo de las Guardas (Castillo de las Guar), El Catllar (Catllar), El Cerro de Andevalo (Andevalo), El Coronil (Coronil), El Cuervo de Sevilla (Cuervo de Sevilla), El Ejido (Ejido), El Escorial (Escorial), El Espinar (Espinar), El Franco (Franco), El Gastor (Gastor), El Hoyo de Pinares (Hoyo de Pinares), El Masnou (Masnou), El Medano, El Molar (Molar), El Montmell (Montmell), El Morell (Morell), El Palau dAnglesola (Palau dAnglesola), El Papiol (Papiol), El Paso (Paso), El Pedernoso (Pedernoso), El Pedroso (Pedroso), El Perello (Perello), El Pinell de Brai (Brai), El Pla de Santa Maria (El Pla), El Pont de Suert (Pont de Suert), El Pont de Vilomara i Rocafort (El Pont), El Prat de Llobregat (Prat de Llobregat), El Provencio (Provencio), El Puente del Arzobispo (Puente del Arzobispo), El Puerto de Santa Maria (Puerto de Santa Mari), El Real de la Jara (El Real), El Real de San Vicente (''Real de San Vicente''), [[El Robledo]] (Robledo), El Ronquillo (Ronquillo), El Rosario (Rosario), El Rubio (Rubio), El Saler, El Saucejo (Saucejo), El Sauzal (Sauzal), El Tanque (Tanque), El Tiemblo (Tiemblo), El Toboso (Toboso), El Valle (Valle), El Vellon (Vellon), El Vendrell (Vendrell), El Viso (Viso), El Viso de San Juan (Viso de San Juan), El Viso del Alcor (Viso del Alcor), Elche, Elche de la Sierra, Elda, Elgeta, Elgoibar, Eljas, Elorrio, Elorz (Noain), Els Hostalets de Pierola (Els Hostalets), Els Pallaresos (Pallaresos), els Poblets (Poblets), Elx (Elche), Encinas Reales, Encinasola, Enguera, Enmedio (''Campoo de Enmedio''), Entrambasaguas, Entrena, Entrimo, Epila, Erandio, Ermua, Errenteria (Orereta), Erribera Beitia (Ribera Baja), Es Castell (Castell), Es Mercadal (Mercadal), Es Migjorn Gran (Migjorn Gran), Escacena del Campo, Escalante, Escalona, Escalonilla, Escarilla, Escatron, Escucha, Esgos, Eskoriatza, Esparragalejo, Esparragosa de la Serena, Esparragosa de Lares, Esparreguera, Espartinas, Espejo, Espera, Espiel, Espinosa de los Monteros, Esplugues de Llobregat (''Esplugas de Llobrega''), Esporles, Espot, Esquivias, Estartit, Estepa, Estepona, Esteribar, Estivella, Estremera, Etxano (Amorebieta), Etxarri-Aranatz, Etxebarri (Anteiglesia), Ezcabarte, Ezcaray == F == Fabara, Fabero, Falces, Falset, Fasnia, Faura, Favara, Felanitx, Fene, Feria, Fermoselle, Fernan Caballero, Fernan-Nunez (Fernan Nunez), Ferreries, Ferrol (El Ferrol), Figaro-Montmany (Montmany-Figaro), '''[[Figueres]]''' (''Figueras''), Figueruelas, Finana, Fines, Finestrat, Firgas, Fisterra, Fitero, Flix, Fogars de la Selva (Fogars), Foios, Folgoso de la Ribera, Folgoso do Courel, Folgueroles, Fonelas, Fonfria, Fonollosa, Font-rubi, Fontanar, Fontanares (Fontanars dels Alfor), Fonz, Forallac, Forcarei, Formentera, Formentera del Segura, Fornells de la Selva, Fornelos de Montes (Fornelos), Fortaleny, Fortuna, Forua, Foz, Frades, Fraga, Frailes, Fregenal de la Sierra, Freila, Fresnedillas de la Oliva (Fresnedillas), Fresno de Torote, Fresno el Viejo, Frigiliana, Friol, Frontera, Fuencaliente, Fuencaliente de la Palma, Fuengirola, Fuenlabrada, Fuenlabrada de los Montes (Fuenlabrada), Fuenmayor, Fuensaldana, Fuensalida, Fuensanta de Martos, Fuente Alamo de Murcia (Fuente Alamo), Fuente de Cantos, Fuente de Pedro Naharro, Fuente de Piedra, Fuente del Maestre, Fuente el Fresno, Fuente el Saz de Jarama (Fuente el Saz), Fuente Obejuna, Fuente Palmera, Fuente Vaqueros, Fuente-Alamo, Fuentealbilla, Fuenterrabia, Fuentes de Andalucia, Fuentes de Ebro, Fuentes de Leon, Fuentes de Onoro, Fuentesauco, Fuentiduena de Tajo (Fuentiduena), Fuerte del Rey, Fuerteventura, Funes, Fustinana == G == Gador, Galapagar, Galar, Galaroza, Galdakao (''Galdacano''), Galdar, Galende, Galera, Galisteo, Gallur, Galvez, Gamiz-Fika, Gandesa, Gandia, Garachico, Garafia, Gares (Puente la Reina), Garganta la Olla, Garrafe de Torio, Garrovillas de Alconetar, Garrucha, Gata, Gata de Gorgos, Gatica (Gatika), Gaucin, Gava, Gavarda, Gelida, Gelsa, Gelves, Genoves, Gerena, Gergal, Gerindote, Gernika-Lumo (''Guernica y Lumo''), [[Gerona]], [[Getafe]], Getaria, Getxo (Algorta), Gibraleon, [[Gijon]] (Xixon), Gilena, Gilet, Gimenells i el Pla de la Font (''Gimenells i el Pla''), Gines, '''[[Girona]]''' (''Gerona''), Gironella, Godella, Godelleta, Gojar, Golmayo, Golmes, Gomesende, Gondomar, Gor, Gordexola, Gorliz, Gozon, Gradefes, Grado (Grao), [[Granada]] (''Grenade''), Granadilla de Abona, Granatula de Calatrava, Grandas de Salime, Granen, Granja de Rocamora, Granja de Torrehermosa, Granollers, Graus, Grazalema, Grijota, Grinon, Guadahortuna, Guadalajara (''Wad-al-Hajarah''), Guadalcanal, Guadalcazar, Guadalix de la Sierra, [[Guadalupe]], Guadamur, Guadarrama, Guadasuar, Guadix, Gualchos, Guardamar del Segura, Guardo, Guarena, Guaro, Guarroman, Guejar Sierra, Guenes, Guevejar, Guia de Isora, Guijo de Galisteo, Guijuelo, Guillena, Guimar, Guitiriz, Guntin, Gurb, Guriezo, Gurrea de Gallego == H == Haria, [[Haro, La Rioja|'''Haro''']], Hazas de Cesto, Hellin, Herencia, Hermandad de Campoo de Suso (''Campoo de Suso''), Hermigua, Hernani, Herrera, Herrera de Pisuerga, Herrera del Duque, Hervas, Higuera de Arjona (Lahiguera), Higuera de la Serena, Higuera de la Sierra (Higuera), Higuera de Vargas, Higuera la Real, Higueruela, Hijar, Hinojos, Hinojosa del Duque, Hondarribia (''Fuenterrabia''), Hondon de las Nieves, Hondon de los Frailes, Honrubia, Horcajo de los Montes (Horcajo), Horcajo de Santiago, Horche, Hornachos, Hornachuelos, Horta de Sant Joan (Horta), Hospital de Orbigo, Hospitalet de Llobregat, Hostalric, Hoyo de Manzanares, Huelma, [[Huelva]], Hueneja, Huercal de Almeria, Huercal-Overa, Huerta de Valdecarabanos, Huerta del Rey (''Huerta de Rey''), Huesa, '''[[Huesca]]''' (Uesca), Huescar, Huete, Huetor Tajar (''Huetor-Tajar''), Huetor Vega (''Huetor-Vega''), Huetor-Santillan (''Huetor de Santillan''), Huevar del Aljarafe (Aljarafe), Humanes, Humanes de Madrid, Humilladero == I == Ibarra, Ibeas de Juarros, Ibi, Ibias, [[Ibiza]], Ibros, Icod de los Vinos, Idiazabal, Igorre, Igualada, Igualeja, Iguena, Illas, Illescas (Illesca), Illetas, Illora, Illueca, Inca, Ingenio, Iniesta, Irixoa, Irun, Iruna de Oca (Iruna), Irura, Irurtzun, Isaba, Iscar, Isla Cristina, Isla Mayor, Isla-Cristina, Isona i Conca Della, Istan, Itrabo, Iurreta, Ivars dUrgell, Iznajar, Iznalloz, Iznatoraf == J == Jabalquinto, Jabugo, Jaca (Chaca), Jacarilla, Jadraque, Jaen, Jamilena, Jaraiz de la Vera, Jarandilla, Jarandilla de la Vera, Javea, Javier, Jayena, [[Jerez]] (''Jerez de la Frontera''), Jerez de los Caballeros, Jerez del Marquesado, Jerica, Jerte, Jimena, Jimena de la Frontera, Jodar, Jumilla, Jun, Juneda == K == Kanpezu (Campezo) == L == La Adrada (Adrada), La Alberca (Alberca), La Alberca de Zancara (''Alberca de Zancara''), La Albuera (Albuera), La Algaba (Algaba), La Almunia de Dona Godina (Almunia de Dona Godi), La Baneza (Baneza), La Bisbal del Penedes (Bisbal del Penedes), La Bisbal dEmporda (''Bisbal dEmporda''), La Cabrera (Cabrera), La Campana (Campana), La Carlota (Carlota), La Carolina (Carolina), La Cellera de Ter (Cellera de Ter), La Codosera (Codosera), La Coronada (Coronada), [[La Coruña|'''La Coruña''']] (A Coruña), La Cumbre (Cumbre), La Escala, La Fatarella (Fatarella), La Font de la Figuera (Font de la Figuera), La Font dEn Carros (Font dEn Carros), La Fuente de San Esteban (Fuente de San Esteba), La Fuliola (Fuliola), La Garriga (Garriga), La Garrovilla (Garrovilla), La Gineta (Gineta), La Granada (Granada), La Granja dEscarp (Granja dEscarp), La Guancha (Guancha), La Guardia (Guardia), La Guardia de Jaen (Guardia de Jaen), La Haba (Haba), La Iruela (Iruela), La Jonquera, La Lantejuela (Lantejuela), La Lastrilla (Lastrilla), [[La Linea|'''La Linea''']] (La Linea de la Concepción), La Llagosta (Llagosta), La Llosa de Ranes (Llosa de Ranes), La Luisiana (Luisiana), La Malaha (Malaha), La Manga Mar Menor, La Matanza de Acentejo (Matanza de Acentejo), La Mojonera (Mojonera), La Muela (Muela), La Nava de Santiago (Nava de Santiago), La Nucia (Nucia), La Oliva (Oliva), La Orotava (Orotava), La Palma de Cervello (Cervello), La Palma del Condado (Palma del Condado), La Parra (Parra), La Pedraja de Portillo (Pedraja de Portillo), La Pesga (Pesga), La Peza (Peza), La Pineda, La Pobla de Claramunt (Pobla de Claramunt), La Pobla de Farnals (Farnals), La Pobla de Lillet (La Pobla), La Pobla de Mafumet (Pobla de Mafumet), La Pobla de Montornes (''Pobla de Montornes''), La Pobla de Segur (Pobla de Segur), La Pobla de Vallbona (''Pobla de Vallbona''), La Pobla del Duc (Duc), La Pobla Llarga (Pobla Llarga), La Pola de Gordon (Pola de Gordon), La Puebla de Alfinden (Puebla de Alfinden), La Puebla de Almoradiel (Puebla de Almoradiel), La Puebla de Cazalla (Puebla de Cazalla), La Puebla de los Infantes (La Puebla), La Puebla de Montalban (''Puebla de Montalban''), La Puebla del Rio (Puebla del Rio), La Pueblanueva (Pueblanueva), La Puerta de Segura (La Puerta), La Rambla (Rambla), La Riera de Gaia (Gaia), La Rinconada (Rinconada), La Robla (Robla), La Roca de la Sierra (Roca de la Sierra), La Roca del Valles (La Roca), La Roda (Roda), La Roda de Andalucia (''Roda de Andalucia''), La Romana (Romana), La Seca (Seca), La Secuita (Secuita), La Selva del Camp (La Selva), La Senia (Senia), La Seu dUrgell (Seo dUrgel), La Solana (Solana), La Sotonera (Sotonera), La Torre de Claramunt (Claramunt), La Torre de Esteban Hambran (''Torre de Esteban Ham''), La Union (Union), La Vall de Bianya (Bianya), La Vall den Bas (Vall den Bas), La Vall dUixo (La Vall dUxo), La Victoria (Victoria), La Victoria de Acentejo (Victoria de Acentejo), La Vila Joiosa (La Villajoyosa), La Villa de Don Fadrique (Villa de Don Fadriqu), La Zubia (Zubia), Labastida, Lachar, Lagartera, Laguardia, Laguna de Duero, Laguna de Negrillos, Lakuntza, LAlcora (Alcora), LAlcudia (Alcudia), LAlcudia de Crespins (''Alcudia de Crespins''), LAldea (Aldea), LAlfas del Pi (Alfaz del Pi), Lalin, LAlqueria de la Condesa (''Alqueria de la Comte''), Lalueza, LAmetlla de Mar (Ametlla de Mar), LAmetlla del Valles (Ametlla del Valles), LAmpolla (Ampolla), Lanaja, Lancara, Landete, Langreo (Llangreu), Lanjaron, Lanzarote, LArboc (Arboc), Lardero, Laredo, Larrabetzu, Larraga, Larraun, Las Cabezas de San Juan (Cabezas de San Juan), Las Caletillas, Las Canadas del Teide NP, Las Gabias (Gabias), Las Maravillas, Las Mesas (Mesas), Las Navas de la Concepcion (La Concepcion), Las Navas del Marques (''Navas del Marques''), [[Las Palmas|'''Las Palmas''']] (''[[Las Palmas de Gran Canaria]]''), Las Pedroneras (Pedroneras), Las Regueras (Regueras), Las Rozas de Madrid (Rozas de Madrid), Las Torres de Cotillas (''Torres de Cotillas''), Las Valeras (Valeras), Las Ventas con Pena Aguilera (''Ventas con Pena Agui''), Las Ventas de Retamosa (''Ventas de Retamosa''), Laujar de Andarax, Laviana (Pola de Laviana), Laxe, Laza, Lazkao, Lebrija, Lecinena, Lecrin, Ledana, Ledesma, Leganes, Legazpi (Legazpia), Legorreta, Legutiano, Leioa, Leiro, Leitza, Lekeitio, Lekunberri, LEliana (Eliana), Lemoa, Lena (Llena), [[León, Španija|'''León''']] (''Lleon''), Lepe, Lerida, Lerin, Lerma, Les Borges Blanques (Borges Blanques), Les Borges del Camp (''Borges del Camp''), Les Franquesas del Valles (''Franqueses del Valle''), Les Masies de Voltrega (Les Masies), Les Planes dHostoles (Planes dHostoles), Les Preses (Preses), Lesaka, LEscala (Escala), LEspluga de Francoli (''Espluga de Francoli''), Letur, Lezama, Lezo, Lezuza, LHospitalet de Llobregat (Hospitalet), Librilla, Lierganes, Lietor, Lillo, Limpias, Linares, Linares de Riofrio, Linyola, Lizarra (Estella), Llafranc, Llagostera, Llamas de la Ribera, Llanca, Llanera, Llanera de Ranes, Llanes, Llauri, '''[[Lleida]]''' (''Lerida''), Llerena, Llers, Llica dAmunt, Llica de Vall (Llica), Llinars del Valles (Llinars), Lliria (Liria), Llivia, Llodio (Laudio), Llombai, Llorenc del Penedes (Llorenc), Lloret de Mar, Lloret de Vista Alegre, Lloseta, Llubi, Llucmajor (''Lluchmayor''), Llutxent, Lobeira, Lobios, Lobon, Lodosa, Loeches, Logrono, Logrosan, Loiu, Loja, LOlleria (Olleria), Lominchar, Lopera, Lora del Rio (Lora), Lorca (Lurka), Loriguilla, Lorqui, Los Alcazares (Alcazares), Los Arcos (Arcos), Los Barrios (Barrios), Los Corrales (Corrales), Los Corrales de Buelna (Corrales de Buelna), Los Cortijos (Cortijos), Los Cristianos, Los Gallardos (Gallardos), Los Guajares (Guajares), Los Hinojosos (Hinojosos), Los Llanos de Aridane (Llanos de Aridane), Los Molares (Molares), Los Molinos (Molinos), Los Montesinos (Montesinos), Los Navalmorales (Navalmorales), Los Navalucillos (''Navalucillos''), Los Palacios y Villafranca (''Palacios y Villafran''), Los Realejos (Realejo Alto), Los Santos de la Humosa (La Humosa), Los Santos de Maimona (''Santos de Maimona''), Los Silos (Silos), Los Villares (Villares), Los Yebenes (Yebenes), Losar de la Vera, Lourenza, Lousame, Lubrin, Lucena, Lucena del Cid, Lucena del Puerto, Luceni, '''[[Lugo]]''', Lumbier, Lumbrales, Lupion, Luque == M == Macael, Macanet de la Selva (''La Selva''), Macastre, Maceda, Macotera, '''[[Madrid]]''', Madridejos, Madrigal de la Vera, Madrigal de las Altas Torres, Madrigalejo, Madrigueras, Madronera, Maella, Magallon, Magalluf, Magan, Maguilla, Mahon (Mao), Mahora, Mairena del Alcor, Mairena del Aljarafe, Majadahonda, Majadas, Malaga, Malagon, Malgrat de Mar, Mallabia, Mallen, Mallorca, Malpartida de Caceres, Malpartida de Plasencia, Malpica de Bergantinos, Malpica de Tajo (Malpica), Maluenda, Manacor, Mancha Real, Manilva, Manises, Manlleu, Manon, Manresa, Mansilla de las Mulas, Manuel, Manzanares, Manzanares el Real, Manzaneda, Manzanilla, Maracena, [[Marbella]], Marchamalo, Marchena, Marcilla, Maria, Maria de Huerva, Maria de la Salud (''Maria de la Salut''), Marin, Marina de Cudeyo (Cudeyo), Marinaleda, Marines, Markina-Xemein, Marmolejo, Marratxi, Martin de la Jara, Martorell, Martorelles, Martos, Mas de las Matas, Masalaves, Masdenverge, Maside, Maspalomas, Masquefa, Massalfassar, Massamagrell, Massanassa, Matadepera, Matalascanas, Matallana de Torio (Matallana), Matapozuelos, Mataro, Mayorga, Mazagon, Mazarambroz, Mazaricos, Mazarron, Mazcuerras, Meano, Meco, Medellin, Medina de las Torres, Medina de Pomar, Medina de Rioseco, Medina del Campo, Medina-Sidonia, Medio Cudeyo, Mediona, Meira, Meis, Mejorada, Mejorada del Campo, Melgar de Fernamental, Meliana, Melide, '''[[Melilla]]''' (''Tamlit''), Melon, Membrilla, Menasalbas, Mendaro, Mendavia, Mendigorria, Mengibar, Mentrida, Mequinenza, Mercadal, [[Mérida, Španija|'''Mérida''']], Merindad de Rio Ubierna (Merindad), Meruelo, Mesia, Miajadas, Miengo, Mieres (Mieres del Camino), Miguel Esteban, Miguelturra, Mijas, Milagro, Minas de Riotinto (Minas), Minaya, Minglanilla, Mino, Mira, Miraflores de la Sierra (La Sierra), Miralcamp, Miramar, Miranda de Ebro, Mirandilla, Mislata (Mislada), Moana, Mocejon, Moclin, Moclinejo, Moeche, Mogan, Mogente, Moguer, Mohedas de Granadilla (''Granadilla''), Moia, Mojacar, Mojados, Molina de Aragon, Molina de Segura, Molinicos, Molins de Rei (Molins de Rey), Molledo, Mollet del Valles, Mollina, Molvizar, Mombeltran, Monachil, Moncada, Moncofar (Moncofa), Monda, Mondariz, Mondejar, Mondonedo, Monesterio, Monfero, Monforte de Lemos, Monforte del Cid, Monistrol de Montserrat (''Monistrol''), Monover (''Monovar''), Monreal del Campo, Monserrat, Mont-ras, Mont-roig del Camp (Mont-roig), Montaberner (''Montaverner''), Montalban, Montalban de Cordoba, Montanchez, Montblanc, Montbrio del Camp (''Montbrio''), Montcada i Reixac (''Moncada''), Monteagudo, Montealegre del Castillo, Montederramo, Montefrio, Montehermoso, Montejicar, Montellano, Montemayor, Montemayor de Pililla, Montemolin, Monterrei, Monterroso, Monterrubio de la Serena, Montesa, Montgat, Montiel, Montijo, Montilla, Montillana, Montizon, Montmelo, Montornes del Valles, Montoro, Montroy, Montseny, Montuiri, Monturque, Monzon, Mora, Mora de Rubielos, Mora dEbre, Mora la Nova, Moral de Calatrava, Moraleda de Zafayona, Moraleja, Moraleja de Enmedio, Moraleja del Vino, Morales de Toro, Morales del Vino, Moralzarzal, Morana, Morata de Jalon, Morata de Tajuna, Moratella (Moratalla), Morcin, Morella, Moriles, Moron de la Frontera, Morro del Jable, Mos, Mostoles, Mota del Cuervo, Motilla del Palancar, Motril, Moya, Muel, Mugardos, Muinos, Mula, Mundaka, Munera, Mungia, Murchante, '''[[Murcia]]''' (''Murcie''), Murillo de Rio Leza, Muro, Muro del Alcoy (Muro de Alcoy), Muros, Muros de Nalon, Museros, Muskiz, Mutriku, Mutxamel (''Muchamiel''), Muxia, Muxika == N == Najera, Nambroca, Naquera, Naron, Naut Aran, Nava, Nava de la Asuncion, Nava del Rey, Navacerrada, Navaconcejo, Navahermosa, Navalagamella, Navalcan, Navalcarnero, Navalmanzano, Navalmoral de la Mata, Navalperal de Pinares, Navaluenga, Navalvillar de Pela, Navarcles, Navarres, Navarrete, Navas, Navas de Oro, Navas de San Juan (''Navas''), Navas del Madrono, Navas del Rey, Navia, Navia de Suarna, Neda, Negreira, Nerja, Nerpio, Nerva, Nestares, Nevada, Niebla, Nigran, Nijar, Noalejo, Noblejas, Nogueira de Ramuin, Noia (''Noya''), Noja, Nonaspe, Norena, Novelda, Noves, Nueva Carteya, Nuevalos, Nuevo Baztan, Nules, Numancia de la Sagra, Nunomoral == O == O Barco de Valdeorras (''Barco de Valdeorras''), O Bolo (Bolo), O Carballino (Carbalino), O Corgo (Corgo), O Grove (Grove), O Incio (Incio), O Irixo (Irixo), O Paramo (Paramo), O Pereiro de Aguiar (''Pereiro de Aguiar''), O Pino (Pino), O Porrino (Porrino), O Rosal (Rosal), O Savinao (Savinao), O Valadouro (Valadouro), O Vicedo (Vicedo), Obejo, Ocana, Odena, Ogijares, Oia, Oiartzun, Oimbra, Oion (Oyon), Ojen, Okondo, Olazagutia, Oleiros, Olerdola, Olesa de Bonesvalls, Olesa de Montserrat, Oliana, Olias del Rey, [[Olite]], Oliva, Oliva de la Frontera, Oliva de Merida, Olivares, Olivella, Olivenza, Olmedo, Olocau, Olost, Olot, Olula del Rio, Olvega, Olvera, Olza, Ona, Onati (Onate), Onda, Ondara, Ondarroa, Onil, Ontigola, Ontinyent (''Ontiniente''), Ontur, Onzonilla, Orba, Orce, Orcera, Orcheta (Orxeta), Orcoyen, Ordes (O''rdenes''), Ordizia, Orduna (''Urduna''), Orellana la Vieja, Orense, Orgaz, Orgiva, Oria, Orihuela, Orio, Ormaiztegi, Oropesa, Oroso, Orozko, Ortigueira, Ortuella, Os Blancos (Blancos), Osorno la Mayor, Ossa de Montiel, Osuna, Otivar, Otura, Otxandio, [[Ourense]] (Orense), Ourol, Outeiro de Rei (Outeiro), Outes, '''[[Oviedo]]''' (''Uvieu''), Oza dos Rios == P == Paderne, Paderne de Allariz, Padrenda, Padron, Padul, Paguera, Paiporta, Pajara, Palacios del Sil, Palafolls, Palafrugell, Palamos, Palas de Rei (Palas), Palau-saverdera, Palau-solita i Plegamans (Palau de Plegamans), Palazuelos de Eresma, Palencia, Palenciana, Palleja, '''[[Palma de Mallorca]]'', Palma de Gandia, Palma del Rio, Palma Nova, Palomares del Rio, Palos de la Frontera, Pals, '''[[Pamplona]]''' (''Iruna''), Pantoja, Panton, Paracuellos de Jarama, Paradas, Paradela, Paramo del Sil, Paredes de Nava, [[Parets del Valles]] (''Parets''), Parla, Parres, Pasaia, Pastrana, Pastriz, Paterna, Paterna de Rivera, Paterna del Campo, Paymogo, Pazos de Borben, Peal de Becerro, Pechina, Pedrafita do Cebreiro, Pedrajas de San Esteban, Pedralba, Pedreguer, Pedrera, Pedrezuela, Pedro Abad, Pedro Bernardo, Pedro Martinez, Pedro Munoz, Pedroche, Pedrola, Pegalajar, Pego, Pelayos de la Presa (''La Presa''), Peligros, Penafiel, Penaflor, Penagos, Penalsordo, Penamellera Baja, Penaranda de Bracamonte, Penarroya-Pueblonuevo, Penas de San Pedro, Peniscola, Pepino, Peralada, Peraleda de la Mata, Perales de Tajuna, Peralta, Periana, Petin, Petra, Petrer, Picanya, Picassent (Picasent), Piedrabuena, Piedrahita, Piedralaves, Pielagos, Piera, Pilar de la Horadada, Pilas, Piles, Pilona, Pina de Ebro, Pinar, Pineda de Mar, Pinofranqueado, Pinor, Pinos Genil, Pinos Puente (Pinos-Puente), Pinoso, Pinseque, Pinto, Piornal, Pizarra, Plasencia, Playa Blanca, Playa de Aro, Playa de las Americas, Playa de Talamanca, Playa del Ingles, Plentzia, Pliego, Poio (Poyo), Pol, Polan, Polanco, Polinya, Polinya de Xuquer (''Polinya''), Pollenca (Pollensa), Polop, Polopos, [[Ponferrada]], Ponte Caldelas (Ponte-Caldelas), Ponteareas (Puenteareas), Ponteceso, Pontecesures, Pontedeume, '''[[Pontevedra]]''', Ponts, Porcuna, Porqueira, Porqueres, Porreres, Port DAndratx, Port de Pollensa, Portals Nous, Portas, Portbou, Portillo, Portillo de Toledo, Porto Cristo, Porto do Son, Portomarin, [[Portugalete]], Porzuna, Posadas, Potes, Pozo Alcon, Pozo Canada, Pozoblanco, Pozohondo, Pozuelo de Alarcon, Pozuelo de Calatrava, Pradejon, Prado del Rey, Pradoluengo, Prats de Llucanes (Llucanes), Pravia, Premia de Dalt (Dalt), Premia de Mar, Priego, Priego de Cordoba, Pruna, Pucol (Puzol), Puebla de Alcocer, Puebla de Don Fadrique (Don Fadrique), Puebla de Don Rodrigo (Don Rodrigo), Puebla de Guzman (Guzman), Puebla de la Calzada, Puebla de Obando, Puebla de Sanabria, Puebla de Sancho Perez, Puebla del Brollon (''A Pobra do Brollon''), Pueblonuevo del Guadiana ([[Guadiana]]), Puente de Domingo Florez, Puente de Genave (Genave), Puente Genil, Puente Viesgo, Puerto De Alcudia, Puerto de la Cruz, Puerto de Santa Maria, Puerto de Santiago, Puerto del Carmen, Puerto del Rosario, Puerto Lapice, Puerto Lumbreras (Lumbreras), Puerto Real, Puerto Rico, Puerto Serrano, Puertollano, Puig, Puig-reig, Puigcerda, Puigpunyent, Puigverd de Lleida ([[Lleida]]), Pulgar, Pulianas, Pulpi, Punta Umbria, Puntagorda, Puntallana, Purchena, Purullena == Q == Quart, Quart de les Valls (Les Valls), Quart de Poblet (''Cuart de Poblet''), Quartell, Quatretonda, Quel, Quentar, Quer, Quero, Quesada, Quijorna, Quintana de la Serena, Quintana del Castillo, Quintanar de la Orden, Quintanar de la Sierra, Quintanar del Rey, Quintanilla de Onesimo, Quinto, Quiroga, Quiros, Quismondo == R == Rabade, Rafal, Rafelbunyol (Rafelbunol), Rafelcofer, Rafelguaraf, Rairiz de Veiga, Ramales de la Victoria, Ramiras, Rascafria, Real de Gandia, Real de Montroy (Real de Montroi), Recas, Redondela, Redovan, Reinosa, Remolinos, Renedo de Esgueva (Esgueva), Reocin, Requena, Retuerta del Bullaque (Bullaque), Reus, Rianxo (Rianjo), Riaza, Riba-roja de Turia (Ribarroja), Riba-roja dEbre, Ribadavia, Ribadedeva, Ribadeo, Ribadesella, Ribadumia, Ribaforada, Ribamontan al Mar, Ribamontan al Monte, Ribas de Sil, Ribeira (Ribera), Ribera de Arriba (Arriba), Ribera del Fresno, Ribes de Freser (Freser), Ribesalbes, Ricla, Ricote, Riells i Viabrea, Rincon de la Victoria, Rincon de Soto, Riofrio de Aliste, Riogordo, [[Rioja]], Riola, Riolobos, Rionansa, Riopar, Rios, Riosa, Riotorto, Riotuerto, Ripoll, Ripollet, Riudarenes, Riudecols, Riudellots de la Selva, Riudoms, Rivas-Vaciamadrid (''Vaciamadrid''), Roa, Robledo de Chavela, Rocafort, Rociana del Condado (Condado), Roda de Bara, Roda de Ter (Roda), Rodeiro, Rois, Rojales, Ronda, Roquetas de Mar, Roquetes, Rosal de la Frontera (La Frontera), Rosalejo, Rosas, Roses (Rosas), Rossell, Rota, Rotgla y Corbera (Rotgla i Corbera), Rotova, Rubi, Rubia, Rueda, Ruesga, Rus, Rute == S == Sa Coma, Sa Pobla (Pobla), Sabadell, Sabero, Sabinanigo, Sabiote, Sacedon, Sada, Sadaba, SAgaro, Sagunt (Murviedro), Sahagun, '''[[Salamanca]]''' (''Salamanque''), Salar, Salas, Salas de los Infantes, Salceda de Caselas, Saldana, Salinas, Sallent, Sallent de Gallego, Salobrena, Salou, Salt, Salteras, Salvaleon, Salvaterra de Mino (Mino), Salvatierra (Agurain), Salvatierra de los Barros, Samos, San Adrian, San Agustin, San Agustin del Guadalix, San Amaro, San Andres del Rabanedo, San Andres y Sauces, San Antonio Abad, San Antonio de Benageber (Benageber), San Asensio, San Augustin, San Bartolome, San Bartolome de la Torre, San Bartolome de Tirajana, San Bartolome Tirajana, San Carlos del Valle, San Cibrao das Vinas, San Clemente, San Cristobal, San Cristobal de Entrevinas, San Cristobal de la Laguna (''La Laguna''), San Cristobal de Segovia, San Cristovo de Cea (Cea), San Cugat del Valles, San Esteban de Gormaz, San Felices de Buelna (Buelna), San Feliu de Guixols, San Fernando, San Fernando de Henares, San Fulgencio, San Ildefonso (''San Ildefonso o la G''), San Isidro, San Javier, San Jose, San Jose del Valle (San Jose), San Juan de Alicante, San Juan de Aznalfarache, San Juan de la Rambla, San Juan de Moro (Sant Joan de Moro), San Juan del Puerto, San Justo de la Vega, San Leonardo de Yague, San Lorenzo de El Escorial, San Lorenzo de la Parrilla, San Lorenzo del Escorial, San Luis, San Martin de la Vega, San Martin de Valdeiglesias (San Martin), San Martin del Rey Aurelio (''Samartin del Rei Aur''), San Mateo de Gallego, San Miguel, San Miguel de Abona (Abona), San Miguel de Salinas, San Nicolas de Tolentino (San Nicolas), San Pablo de los Montes (Los Montes), San Pedro, San Pedro del Pinatar, San Roman de los Montes (Los Montes), San Roque, San Sadurnino, '''[[San Sebastian]]''' (''Donostia''), San Sebastian de la Gomera, San Sebastian de los Reyes, San Sebastian La Gomera, San Vicente de Alcantara (Alcantara), San Vicente de la Barquera, San Vicente de la Sonsierra, Sancibrian, Sandias, Sanlucar de Barrameda, Sanlucar la Mayor, Sant Adria de Besos (San Adrian de Besos), Sant Andreu de la Barca (San Andres de la Bar), Sant Andreu de Llavaneres (Llavaneres), Sant Antoni de Portmany (Portmany), Sant Antoni de Vilamajor (Sant Antoni), Sant Bartomeu del Grau (Grau), Sant Boi de Llobregat (San Baudilio de Llob), Sant Carles de la Rapita (San Carlos de la Rap), Sant Cebria de Vallalta (Sant Cebria), Sant Celoni (San Celoni), Sant Cugat del Valles (San Cugat del Valles), Sant Esteve de Palautordera (''Palautordera''), Sant Esteve Sesrovires, Sant Feliu de Codines (Codines), Sant Feliu de Guixols (''San Feliu de Guixols''), [[Sant Feliu de Llobregat]] (''San Feliu de Llobreg''), Sant Feliu de Pallerols (Pallerols), Sant Fost de Campsentelles (Campsentelles), Sant Fruitos de Bages (Bages), Sant Gregori, Sant Guim de Freixenet (Freixenet), Sant Hilari Sacalm, Sant Hipolit de Voltrega (Sant Hipolit), Sant Iscle de Vallalta (Sant Iscle), Sant Jaume dels Domenys (Domenys), Sant Jaume dEnveja, Sant Joan, Sant Joan dAlacant (''San Juan de Alicante''), Sant Joan de Labritja (Labritja), Sant Joan de les Abadesses, Sant Joan de Vilatorrada, Sant Joan Despi (San Juan Despi), Sant Joan les Fonts, Sant Julia de Ramis (Ramis), Sant Julia de Vilatorta (Sant Julia), Sant Just Desvern (San Justo Desvern), Sant Llorenc des Cardassar (Cardassar), Sant Llorenc dHortons, Sant Llorenc Savall, Sant Lluis, Sant Marti de Tous (Sant Marti), Sant Marti Sarroca, Sant Mateu, Sant Pere de Ribes (''San Pedro de Ribas''), Sant Pere de Riudebitlles, Sant Pere de Torello (Sant Pere), Sant Pere de Vilamajor (Sant Pere), Sant Pere Pescador, Sant Pol de Mar (Sant Pol), Sant Quirze de Besora (Besora), Sant Quirze del Valles, Sant Salvador de Guardiola (Guardiola), Sant Vicenc de Castellet (Castellet), Sant Vicenc de Montalt (Montalt), Sant Vicenc de Torello (Sant Vicenc), Sant Vicenc dels Horts (San Vicente dels Hor), Sant Vicent del Raspeig (San Vicente de Raspe), Santa Amalia, Santa Barbara, Santa Barbara de Casa (Casa), Santa Brigida, Santa Coloma de Cervello, Santa Coloma de Farners (Farners), Santa Coloma de Gramenet (Santa Coloma de Gram), Santa Coloma de Queralt (Queralt), Santa Comba, Santa Cristina dAro, Santa Cristina de la Polvorosa, Santa Cruz de Bezana, Santa Cruz de la Palma, Santa Cruz de la Zarza, Santa Cruz de Mudela, [[Santa Cruz de Tenerife|'''Santa Cruz de Tenerife''']], Santa Cruz del Retamar, Santa Elena de Jamuz, Santa Eufemia, Santa Eugenia, Santa Eugenia de Berga (Berga), Santa Eulalia, Santa Eulalia de Roncana (Roncana), Santa Eulalia del Rio (Sant Eularia del Riu), Santa Fe, Santa Lucia (''Santa Lucia de Tiraj''), Santa Margarida de Montbui (Montbui), Santa Margarida i els Monjos, Santa Margarita (''Santa Margalida''), Santa Maria de Cayon, Santa Maria de Corco (Corco), Santa Maria de Guia de Gran Canaria (''Guia de Gran Canaria''), Santa Maria de Palautordera, Santa Maria del Cami (Cami), Santa Maria del Paramo, Santa Maria dOlo, Santa Maria la Real de Nieva, Santa Marina del Rey, Santa Marta, Santa Marta de Tormes, Santa Olalla, Santa Olalla del Cala (Cala), Santa Oliva, Santa Pau, Santa Perpetua de Mogoda (Santa Perpetua de Mo), Santa Pola, Santa Ponsa, Santa Ursula, Santacara, Santaella, '''[[Santander]]''', Santanyi, Santesteban (Doneztebe), Santiago de Alcantara (Alcantara), [[Santiago de Compostela|'''Santiago de Compostela''']] (''Compostella'', ''Kompostela''), Santiago del Teide, Santiago-Pontones, Santibanez de la Pena, Santibanez de Vidriales, Santillana, Santillana del Mar, Santiponce, Santiso, Santisteban del Puerto, Santiurde de Toranzo, Santo Domingo, Santo Domingo de la Calzada, Santo Tome, Santomera, Santona, Santovenia de la Valdoncina (La Valdoncina), Santovenia de Pisuerga, Santpedor, Santurtzi (Santurce), Sanxenxo (Sangenjo), Sariego, Sariegos, Sarinena, Sarral, Sarreaus, Sarria, Sarria de Ter, Sarrion, Sartaguda, Sasamon, Sastago, Sax, Sayalonga, Sedavi, Segorbe, '''[[Segovia]]''' (Segovie), Segura, Segura de la Sierra (La Sierra), Segura de Leon, Segurilla, Selaya, Selva, Sencelles, Sentmenat, Senyera, Seo de Urgel, Sepulveda, Serinya, Seron, Seros, Serra, Serrada, Serradilla, Serranillos del Valle, Ses Salines (Salines), Sesena, Sesma, Sestao, Setenil (Setenil de las Bodeg), Seva, '''[[Sevilja]]''' (''Seville'')/[[Sevilja|Seville]] (''Sevilja''), Sevilla la Nueva, Siero (''Pola de Siero''), Sierra de Fuentes, Sierra de Yeguas, Sierra Engarceran, Sierra Nevada, Siete Aguas, [[Sigüenza]], Siles, Silla, Silleda, Sils, Simancas, Simat de la Valldigna (La Valldigna), Sinarcas, Sineu, Siruela, Sisante, Sitges, Soba, Sober, Sobrado, Socovos, Socuellamos, Solana de los Barros, Sollana, Soller, Solorzano, Solosancho, Solsona, Somiedo, Son Servera, Sondika, Soneja, Sonseca, Sopelana (Sopela), Sopuerta, Sorbas, Soria, Sorihuela del Guadalimar, Sort, Sos del Rey Catolico, Soses, Sotillo de la Adrada, Soto de la Vega, Soto del Barco, Soto del Real (Real), Soutomaior, Suances, Subirats, Sueca, Sumacarcer, Suria == T == Tabernas, Taberno, Taboada, Taboadela, Tacoronte, Tafalla, Talamanca de Jarama, Talarrubias, Talavera de la Reina, Talavera la Real, Talayuela, Talayuelas, Tamarite de Litera, Tapia de Casariego, Taradell, Tarajalejo, Tarancon, Tarazona (''Tarazona de Aragon''), Tarazona de la Mancha, Tardienta, Tarifa, '''[[Tarragona]]''' (''Tarragone''), Tarrega, Tauste, Tavernes Blanques, Tavernes de la Valldigna (''Tabernes de Valldign''), Tazacorte, Teba, Tegueste, Teguise, Teia, Tejeda, Telde, Tembleque, Tenerife, Teo, Termens, Teror, Terradillos, Terrasa, '''[[Terrassa]]''' (''Tarrasa''), Terrinches, Teruel, Teulada, Teverga, Tiana, Tias, Tibi, Tielmes, Tijarafe, Tijola, Tinajo, [[Tineo]] (''Tinéu''), Tobarra, Tocina, Toen, '''[[Toledo]]''' (''Tolede''), Tolosa, Tolox, Tomares, Tomelloso, Tomino, Tona, Toques, Tora, Tordera, Tordesillas, Tordoia, Torello, Toreno, Tornavacas, [[Toro]], [[Torquemada]], Torralba de Calatrava, Torre de Juan Abad, Torre de Miguel Sesmero, Torre del Bierzo, Torre del Campo (''Torredelcampo''), Torre del Mar, Torre-Cardela, Torre-Pacheco, Torreblanca, Torreblascopedro, Torrecampo, Torrecillas de la Tiesa, Torredembarra, Torredonjimeno, Torrefarrera, Torrejon de Ardoz, Torrejon de la Calzada, Torrejon de Velasco, Torrejon del Rey, Torrejoncillo, Torrelaguna, Torrelavega, Torrelavit, Torrelles de Foix (''Foix''), Torrelles de Llobregat (''Llobregat''), Torrelodones, Torremejia, Torremocha, Torremolinos, Torrent (''Torrente''), Torrenueva, Torreorgaz, Torreperogil, Torres, Torres de Berrellen, Torres de la Alameda, Torres de Segre, Torrevieja, Torrijos, Torroella de Montgri, Torrox, [[Tortoški disput|'''Tortosa''']], Tossa de Mar (''Tossa''), Totana, Touro, Tous, Trabada, Traiguera, Trapagaran (''Trapaga''), Trasmiras, Trazo, Trebujena, Tredos, Tremp, Tres Cantos, Trespaderne, Trigueros, Trijueque, Trillo, Trujillanos, Trujillo, [[Tudela]] (''Tutera''), Tudela de Duero, Tuejar, Tui (''Tuy''), Tuineje, Turcia, Turegano, Turis, Turre == U == Ubeda, Ubrique, Uceda, Ugao-Miraballes, Ugena, Ugijar, Uharte (Huarte), Ullastrell, Ulldecona, Ultzama, Umbrete, Urda, Urduliz, Urnieta, Urretxu, Usagre, Usurbil, Utebo, Utiel, Utrera, Utrillas == V == Vacarisses, Val de San Vicente (''San Vicente''), Val do Dubra, Valdaliga, Valdecaballeros, Valdefresno, Valdefuentes, Valdeganga, Valdegovia, Valdelacalzada, Valdemorillo, Valdemoro, Valdeolea, Valdeolmos (''Valdeolmos-Alalpardo''), Valdepenas, Valdepenas de Jaen, Valdepolo, Valderas, Valderredible, Valderrobres, Valderrueda, Valdes, Valdestillas, Valdetorres, Valdetorres de Jarama, Valdevimbre, Valdilecha, Valdovino, '''[[Valencija]]''' (''Valencia''), Valencia de Alcantara, Valencia de Don Juan, Valencia del Ventoso, Valencina de la Concepcion, Valenzuela, Valga, Vall dAlba, Vallada, '''[[Valladolid]]''', Vallbona dAnoia, Valldemosa (''Valdemosa''), Valle de Abdalajis (''Abdalajis''), Valle de Cabuerniga (''Cabuerniga''), Valle de la Serena, Valle de Mena, Valle de Santa Ana, Valle de Tobalina (''Tobalina''), Valle del Zalabi (''Zalabi''), Valle Gran Rey, Vallehermoso, Valleseco, Vallfogona de Balaguer, Vallgorguina, Vallirana, Vallmoll, Vallromanes, Valls, Valmojado, Valsequillo de Gran Canaria, Valtierra, Valverde, Valverde de Jucar, Valverde de la Virgen, Valverde de Leganes, Valverde de Merida, Valverde del Camino, Valverde del Fresno, Vandellos i lHospitalet de lInfant (''LInfant''), Vedra, Vega de Espinareda, Vega de San Mateo, Vegadeo, Vegas del Condado, Vegas del Genil (''Genil''), Vejer de la Frontera, Velada, Velez Blanco, Velez de Benaudalla, Velez-Malaga, Velez-Rubio (''Velez Rubio''), Velilla de San Antonio, Velilla del Rio Carrion, Venta de Banos, Venta del Moro (Moro), Venturada, Vera, Vera de Bidasoa (''Bera''), Verdu, Verea, Vergel (''El Verger''), Verges, Verin, Viana, Viana de Cega, Viana do Bolo, Viator, Vic, Vicar, Vidreres, Vielha, Vielha e Mijaran, Vigo, Vila de Cruces, [[Vila-real]] (''Villarreal''), Vila-seca (''Vila-seca i Salou''), Vilablareix, Vilaboa, Viladecans, Viladecavalls, Viladrau, Vilafant, Vilaflor, Vilafranca del Penedes (''Villafranca del Pana''), Vilagarcia de Arousa (''Villagarcia de Arosa''), Vilajuiga, Vilalba (''Villalba''), Vilallonga del Camp (''Vilallonga''), Vilamarin, Vilamartin de Valdeorras (Valdeorras), Vilamarxant, Vilanova de Arousa (''Villanueva de Arosa''), Vilanova de Bellpuig, Vilanova del Cami, Vilanova del Valles (Vilanova), Vilanova i la Geltru (Villanova y Geltru), Vilanova La Geltru, Vilardevos, Vilarmaior, Vilasantar, Vilassar de Dalt (Dalt), Vilassar de Mar, Vilches, Villa de Mazo (Mazo), Villa del Prado (Prado), Villa del Rio, Villablanca, Villablino, Villabona, Villabragima, Villacanas, Villacarriedo, Villacarrillo, Villacastin, Villaconejos, Villada, Villadangos del Paramo, Villadecanes, Villadiego, Villaescusa, Villafames, Villafranca, Villafranca de Bonany (''Villafranca''), Villafranca de Cordoba, Villafranca de los Barros, Villafranca de los Caballeros, Villafranca del Bierzo, Villafranca del Cid, Villafufre, Villagarcia de la Torre, Villagonzalo, Villagonzalo Pedernales, Villahermosa, Villajoyosa, Villalba de los Barros, Villalba del Alcor, Villalbilla, Villalgordo del Jucar (Jucar), Villalon de Campos, Villalonga, Villalpando, Villalpardo, Villaluenga de la Sagra (La Sagra), Villamalea, Villamanan, Villamanin, Villamanrique, Villamanrique de la Condesa (La Condesa), Villamanta, Villamartin, Villamayor, Villamayor de Santiago, Villamediana de Iregua, Villamuriel de Cerrato, Villanubla, Villanueva de Alcardete, Villanueva de Algaidas, Villanueva de Castellon, Villanueva de Cordoba, Villanueva de Duero, Villanueva de Gallego, Villanueva de la Canada, Villanueva de la Fuente, Villanueva de la Jara, Villanueva de la Reina, Villanueva de la Serena, Villanueva de la Torre, Villanueva de la Vera, Villanueva de los Infantes, Villanueva de San Juan, Villanueva de Tapia, Villanueva del Ariscal, Villanueva del Arzobispo, Villanueva del Campo, Villanueva del Duque, Villanueva del Fresno, Villanueva del Pardillo, Villanueva del Rey, Villanueva del Rio Segura (Rio Segura), Villanueva del Rio y Minas, Villanueva del Rosario, Villanueva del Trabuco, Villanueva Mesia, Villaquejida, Villaquilambre, Villar de Olalla, Villar de Rena, Villar del Arzobispo (''Arzobispo''), Villar del Olmo (Olmo), Villar del Rey, Villaralbo, Villaralto, Villarcayo de Merindad de Castilla la Vieja (Merindad de Castilla), Villardompardo, Villarejo de Orbigo, Villarejo de Salvanes, Villares de la Reina, Villarino de los Aires, Villarrasa, Villarrobledo, Villarrubia de los Ojos, Villarrubia de Santiago, Villarta de San Juan, Villasabariego, Villaseca de la Sagra, Villasequilla, Villatobas, Villatorres, Villatuerta, Villaturiel, Villaverde del Rio, Villaviciosa, Villaviciosa de Cordoba, Villaviciosa de Odon, Villavieja (La Vilavella), Villavieja de Yeltes, Villayon, Villena, Villoria, Vilobi dOnyar, Vimbodi, Vimianzo, Vinalesa, Vinaros (Vinaroz), Vinuela, Vinuesa, Vinyols i els Arcs, Viso del Marques, Vitigudino, Vitoria (Gasteitz), Viveiro (Vivero), Viver, Voto == X == Xabia (''Javea''), Xalo (''Jalon''), Xativa (''Jativa''), Xeraco, Xeresa, Xermade, Xerta, Xilxes (''Chilches''), Xinzo de Limia (''Ginzo de Limia''), Xirivella (''Chirivella''), Xixona (''Jijona''), Xove, Xunqueira de Ambia (''Ambia''), Xunqueira de Espadanedo (''Espadanedo'') == Y == Yaiza, Yatova, Yecla, Yeles, Yepes, Yerri, Yeste, Yuncler, Yuncos, Yunquera, Yunquera de Henares == Z == Zafarraya, Zafra, Zagra, Zahara, Zahinos, Zaidin, Zalamea de la Serena, Zalamea la Real, Zaldibar, Zaldibia, Zalla, [[Zamora]], Zamudio, Zangoza (''Sanguesa''), '''[[Zaragoza]]''' (''Saragossa''), Zaratamo, Zaratan, Zarautz (Zarauz), Zarauz, Zarza de Alange (''La Zarza''), Zarza de Granadilla, Zarza la Mayor, Zarzalejo, Zas, Zeberio, Zegama, Zestoa, Zierbena, Zigoitia (''Cigoitia''), Zizur Nagusia (''Zizur Mayor''), Zizurkil, Zorita, Zuera, Zujar, Zumaia, Zumarraga, Zurgena, Zuya (Zuia)<ref>{{Navedi splet |url=http://www.epictrip.com/Cities-in-Spain-places-l103.html |title=Cities in Spain |accessdate=2014-12-20 |archive-date=2014-07-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140705220310/http://epictrip.com/Cities-in-Spain-places-l103.html |url-status=dead }}</ref> == Viri == <references responsive="1"></references> {{Evropska mesta}} [[Kategorija:Seznami mest v Evropi|Španija]] [[Kategorija:Mesta v Španiji|*]] [[Kategorija:Seznami mest po državah]] h8z2t81jmuwnbovusea2cqxdh9w73di Ivan Hribar 0 81043 6682784 6553958 2026-05-29T20:43:34Z ~2026-32171-07 260779 6682784 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Ivan Hribar | image = <!-- Wikidata --> | caption = | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | other_names = | known_for = Ljubljanski župan |nationality={{ikonazastave|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]| occupation = <!-- Wikidata --> }} '''Ivan Hribar''', [[Slovenci|slovenski]] [[bančnik]], [[politik]], [[diplomat]] in [[publicist]], * [[19. september]] [[1851]], [[Trzin]], † [[18. april]] [[1941]], [[Ljubljana]]. == Ivanova mladost == Hribar se je rodil v Trzinu, v družini s šestimi otroki. Oče Fran Hribar je bil prekupčevalec s posestvi, zato se je morala družina večkrat seliti. V otroštvu je bil Ivan bolehen otrok, oboleval je za [[padavica|padavico]]. Njegova mati je bila zelo verna žena, zato je z otrokom romala k Svetemu Valentinu po pomoč in to naj bi naredilo konec njegovi božjasti. V šoli se je hitro učil in napredoval. Pri vpisu v nižjo gimnazijo je lahko preskočil prvi razred nižje gimnazije v Ljubljani. Med študijem se je težko prebijal, zato je inštruiral druge študente in prevajal razna besedila, tako si je zaslužil nekaj dodatnih [[goldinar]]jev.{{Citation needed}} == Življenje in delo == [[slika:HribarIvan(Kobilca).jpg|thumb|right|250px|Ivan Hribar, portret [[Ivana Kobilca|Ivane Kobilca]] (okoli 1920–26), [[Mestni muzej Ljubljana|Mestni muzej, Ljubljana]]]] Poklicno je Hribar deloval kot zastopnik pomembne češke banke [[Slavija (banka)|Slavija]] v Ljubljani (1876–1919). Skupaj s političnim sopotnikom [[Ivan Tavčar|Ivanom Tavčarjem]] pa je bil pred [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] ena vodilnih osebnosti [[Kranjska|kranjske]] slovenske liberalne [[Narodno napredna stranka|Narodne napredne stranke]]. Od leta 1882 je bil član ljubljanskega mestnega sveta, med drugim je vodil izgradnjo [[vodovod]]a, bil med letoma 1896 in 1910 [[Župan Ljubljane|ljubljanski župan]] in je zaslužen za [[Ljubljanski potres|popotresno obnovo Ljubljane]]. Njegove zadnje izvolitve cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]] ni potrdil, ker je bil Hribar v nemilosti zaradi delovanja v času protinemških demonstracij leta 1908 ([[septembrski dogodki, 1908]]). V letih 1889–1908 je bil kranjski deželni poslanec, v letih 1907–1911 pa tudi poslanec [[cislajtanija|avstrijskega]] [[Reichsrat (Avstrija)|državnega zbora]]. Pred prvo svetovno vojno je bil med vodilnimi predstavniki [[neoslavizem|neoslavizma]]. V Kraljevini SHS - Jugoslaviji je bil najprej 1919–1921 [[veleposlanik]] v [[Praga|Pragi]], nato 1921–1923 [[pokrajinski namestnik za Slovenijo]] in nazadnje 1932–1938 jugoslovanski [[senator]]. Znan je bil kot velik domoljub in marljiv, strasten politični delavec. Po [[aprilska vojna|napadu na Jugoslavijo]] aprila 1941 je Ivan Hribar storil samomor v znak protesta proti [[Kraljevina Italija|italijanski]] [[okupacija|okupaciji]]. Devetdesetletni Hribar se je vračal s sestanka z italijansko upravo, ki mu je ravno ponudila županski položaj Ljubljane in ga vabila v konsulto. Hribar tega ni hotel sprejeti, ker bi s tem dal delno legitimacijo italijanski okupaciji, ter razočaran, saj so nekateri politiki predvojnih strank to izdajalsko storili je raje izbral smrt. Storil je samomor, utopil se je v [[Ljubljanica|Ljubljanici]] oziroma [[Grubarjev kanal|Grubarjevem kanalu]] na [[Kodeljevo|Kodeljevem]]. Zapustil je poslovilno pismo ženi in hčeri z verzi iz [[Krst pri Savici|Krsta pri Savici]] pesnika [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]: <blockquote> ''Manj strašna noč je v črne zemlje krili'', <br /> ''kot so pod svetlim soncem sužni dnovi''. </blockquote> Hribar ima v Ljubljani velik spomenik na Bregu, ki so ga postavili 30. avgusta 2010, in več manjših spomenikov. Pred [[Deželni dvorec, Ljubljana|Univerzo]] stoji njegovo poprsje, portretni glavi pa sta v Narodni galeriji in v veži Magistrata. Spominsko zbirko so uredili v njegovem stanovanju v Cerkljah na Gorenjskem in na lokaciji njegove nekdanje rojstne hiše v Trzinu (Jefačnikova domačija). Njegovo hišo Vila Zlatica v Rožni dolini so prenovili, preuredili in kot muzejsko odprli 9. maja 2021. Eno od nabrežij Ljubljanice se imenuje [[Hribarjevo nabrežje]]. Nekateri viri{{Citation needed|reason=navedeni vir navaja, da je storil samomor tako da je utonil v Ljubljanici; date=February 2022}} vprašljivo navajajo, da je podoba herojske smrti Hribarja iz narodnobuditeljskih političnih razlogov glorificirana, saj naj bi bil v resnici župan pred samomorom ob visoki starosti hudo bolan, prav tako naj v resnici ne bi utonil, ampak naj bi se ustrelil na bregu in v Ljubljanico zgolj padel.<ref>[https://misli.sta.si/2876253/prenovljena-vila-zlatica-z-zgodbo-ljubljanskega-zupana-hribarja Prenovljena Vila Zlatica z zgodbo ljubljanskega župana Hribarja]</ref><ref>[https://vecer.com/v-soboto/srecanje-na-tramvaju-6658941 Srečanje na tramvaju], Večer, 9.2.2019</ref> == Obeležja == Po drugi svetovni vojni so po njem poimenovali nabrežje Ljubljanice, s katerega je Ivan Hribar skočil v reko. 30. avgusta 2010 so Hribarju na Hribarjevem nabrežju, ob [[Čevljarski most|Čevljarskem mostu]], nedaleč od kraja njegove smrti, odkrili spomenik. Spomenik je ustvaril bosansko-slovenski kipar [[Mirsad Begić]]. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam županov Ljubljane]] * [[Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB]] == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == {{refbegin|1}} * {{navedi knjigo |author=[[Igor Grdina]]|year=2010 |title=Ivan Hribar : »jedini resnični radikalec slovenski« |publisher=Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU |isbn=978-961-254-207-8 |cobiss=251763712 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Igor Grdina|display-authors=etal|editor1=Igor Grdina|editor2=Mateja Matjašič Friš |year=2010 |title=Hribarjev zbornik |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-202-3 |cobiss=251557632 |pages=}} * [[Vasilij Melik]], »Ivan Hribar in njegovi Spomini«, v Ivan Hribar, ''Moji spomini'', ur. Vasilij Melik (Ljubljana, 1983-84), zv. 2, str. 619-661. * {{navedi splet|last=Balantič |first=Polona |authorlink= Polona Balantič|url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/velika-cast-je-da-so-nas-povabili-cehi-sami/489115|title=Velika čast je, da so nas povabili Čehi sami …|quote=Ivan Hribar je svojo kariero začel kot uslužbenec češke banke Slavija, katere ekspozituro je odprl v Ljubljani. In kot liberalen intelektualec je bil povezan z nosilci slovanskega povezovanja v okviru Avsto-Ogrske. Kot župan pa je na široko odprl vrata češkemu kapitalu in češkim arhitektom, ki so izvedli nekatere pomembne popotresne stavbe v Ljubljani. - Dr. Andrej Smrekar}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{SloBio|id=240171|avtor=ur.|ime=Hribar Ivan|vir=SBL}} {{-}} *[http://tvslo.si/predvajaj/ivan-hribar-zupan-za-vse-case-dokumentarni/ava2.128067340/ dokumentarni feljton o I. Hribarju] {{ZupaniLjubljane}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hribar, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski veleposlaniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze na Dunaju]] [[Kategorija:Veleposlaniki Kraljevine SHS na Češkem]] [[Kategorija:Župani Ljubljane]] [[Kategorija:Prejemniki reda svetega Save]] [[Kategorija:Častni doktorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Člani Reichsrata (Avstrija)]] [[Kategorija:Senatorji Kraljevine Jugoslavije]] [[Kategorija: Nosilci reda svetega Save]] [[Kategorija:Politiki, ki so storili samomor]] [[Kategorija:Utopljeni ljudje]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] dbvk7onr100cqawvds2vgkou3lafn9r Kebataola 0 87519 6682809 6637750 2026-05-30T03:21:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682809 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec|Background=group_or_band|Years_active=2004–|Genre=etno, sodobna, srednjeveška}} '''Kebataola''' (stilizirano '''¡Kebataola!''') je [[Vokalna glasba|vokalni]] ansambel, ustanovljen leta [[2004]]. Njegova umetniška vodja je [[Karmina Šilec]].<ref>{{Navedi splet|title=Ansambel ¡Kebataola!|url=http://www.carmina-slovenica.si/ansambel-kebataola_1/|website=Carmina Slovenica|accessdate=2020-11-21|language=sl|archive-date=2020-11-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20201128231321/https://www.carmina-slovenica.si/ansambel-kebataola_1/|url-status=dead}}</ref> Poustvarja srednjeveško, etnično in sodobno glasbo. Pri svojih nastopih črpa navdih iz [[Gledališče|gledališča]] in video umetnosti.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kebataola.si/prva%20stran1.htm|title=Predstavitev|date=|accessdate=21. november 2020|website=kebataola.si|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070706043059/http://www.kebataola.si/prva%20stran1.htm|archivedate=6. julij 2007}}</ref> Nastopil je na slavnostni akademiji ob 50. obletnice [[Teološka fakulteta enota v Mariboru|Teološke fakultete v Mariboru]] leta 2018.<ref>{{Navedi splet|title=Zavezani teologiji odličnosti|url=https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/zavezani-teologiji-odlicnosti?Open|website=www.Družina.si|accessdate=2020-11-21|date=18. november 2018|publisher=|last=|first=}}</ref> === Člani === Leta 2018 so bili njegovi člani Tine Bec, Neža Vasle, Anja Šinigoj in Jaka Mihelač.<ref>{{Navedi splet|title=Za uvod v cikel Choregie s Pulitzerjem nagrajen Pasijon deklice z vžigalicami|url=https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/za-uvod-v-cikel-choregie-s-pulitzerjem-nagrajen-pasijon-deklice-z-vzigalicami/442375|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-11-21|language=sl|date=7. januar 2018|publisher=|last=|first=}}</ref> == Nagrade in priznanja == * 12. Teaterfest v Sarajevu, 2009: nagrada za najbolj eksperimentalno predstavo<ref>{{Navedi splet|title=Ansambel !Kebataola! prejel nagrado v Sarajevu|url=https://old.delo.si/kultura/ansambel-kebataola-prejel-nagrado-v-sarajevu.html|website=old.delo.si|date=2009-05-25|accessdate=2020-11-21|language=sl-si|first=K.|last=R}}</ref> == Predstave == * ''Kdo bi si mislil, da sneg pada''. glasbena inštalacija Jovane Popić (2012) - eden od nastopajočih<ref>{{Navedi splet|title=Mnoštvo sodobnih identitet|url=https://www.dnevnik.si/1042500784|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-21|date=9. januar 2012|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-11-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20201128203748/https://www.dnevnik.si/1042500784|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{SocialLinks}} * {{discogs artist|7929970}} {{normativna kontrola}} {{band-stub}} [[Kategorija:Slovenske folklorne skupine]] [[Kategorija:Slovenski pevski zbori]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2004]] eor5qfvwxgzz969qy8vj88vm457x7xp Nogometni klub Olimpija Ljubljana 0 99520 6682695 6627592 2026-05-29T16:36:51Z Mark Pelj 216187 6682695 wikitext text/x-wiki {{nereferencirano}} {{zapomen|nekdanji nogometni klub|NK Olimpija (1911-2004)}} {{zapomen|nastope v evropskih tekmovanjih|NK Olimpija Ljubljana na evropskih tekmovanjih}} '''Nogometni klub Olimpija Ljubljana''', krajše '''NK Olimpija''', ali samo '''Olimpija''', je [[Slovenija|slovenski]] [[nogometni klub]].{{Infopolje Nogometni klub | clubname = NK Olimpija Ljubljana | image = [[Slika:Fcolnewgrb.png‎|130px|Logo]] | fullname = NK Olimpija Ljubljana | nickname = Zmaji | founded = [[2. marec]] [[2005]] (''kot NK Bežigrad'') | ground = [[Stadion Stožice]],<br />[[Ljubljana]] | capacity = 16.038| chairman = {{ikonazastave|GER}} [[Adam Delius]] | coach = / brez trenerja / | league = [[1. SNL]] | season = 2024/25 | position = 1. mesto | | pattern_la1=_whiteshoulders|pattern_b1=_thinwhitesides|pattern_ra1=_whiteshoulders| leftarm1=3cb371|body1=3cb371|rightarm1=3cb371|shorts1=3cb371|socks1=3cb371| pattern_la2=_shouldersonwhite|pattern_b2=_thinwhitesides|pattern_ra2=_shouldersonwhite| leftarm2=3cb371|body2=FFFFFF|rightarm2=3cb371|shorts2=FFFFFF|socks2=3cb371||topscorer=}}Leta [[2005|2005]] so zaradi finančnih težav takratne [[NK Olimpija (1911-2004)|NK Olimpije]] ustanovili nov klub, NK Olimpija Bežigrad, ki je poskrbel za mlajše selekcije propadlega kluba. Kot novoustanovljen klub je začel tekmovanja v ligi 2. MNZ, ki je petorazredno nogometno tekmovanje v Sloveniji. S pomočjo nekdanjih igralcev stare Olimpije se je klub prebil v 1. ligo. Trenutno člansko moštvo kluba igra v [[1. SNL]] pod imenom NK Olimpija Ljubljana, ki so ga zamenjali z imenom NK Olimpija Bežigrad. Prva leta je klub igral na stadionu v Šiški, avgusta [[2010]] pa se je preselil na [[Stadion Stožice]]. Olimpija je od leta 2005 osvojila tudi 4 naslove državnega prvaka. == Zgodovina == Marca [[2005]] so pred razpadom "stare" [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpije]] nekateri starši igralcev in trenerji nekdanje Olimpije ob pomoči Športne zveze Ljubljana ustanovili nov klub in ga poimenovali NK Bežigrad, klub pa je skrbel za mladinske ekipe nekdanje Olimpije. Nov klub je za sezono 2005/06 zbral moštvo za tekmovanje v najnižji ligi (na ravni Medobčinske nogometne zveze Ljubljana). Člansko moštvo so sestavljali veterani nekdanje Olimpije na čelu z Ubavičem, Patetom, Podgajskim, Kitičem, Komočarjem in drugimi ter v prvi sezoni pokorili konkurenco in se uvrstili v četrto ligo. V tem tekmovanju so z veliko prednostjo osvojili novo prvo mesto. Od 22 tekem so jih zmagali 19, še 3 tekme pa so se končale z neodločenim izzidom. Najboljša strelca ekipe sta bila [[Zoran Ubavič]] in [[Miran Pavlin]] 24 doseženimi zadetki. Ekspresno hitro je bilo tudi napredovanje v drugo, kjer se je klub dokončno preimenoval in iz Olimpije Bežigrad je nastala Olimpija Ljubljana in se še v isti sezoni uvrstil v prvo ligo. V sezoni 2009/10 je Olimpija znova zaigrala v Prvi Slovenski nogometni ligi in osvojila končno četrto mesto. V naslednjih sezonah večjih uspehov Olimpija ni dosegla, čeprav je v sezoni 2011/12 postala podprvak Slovenije, vendar s kar 20 točkami zaostanka za [[Nogometni klub Maribor|Mariborom]] sezono se je zaostanek zmanjšal in z 8 točkami zaostanka je Olimpija znova podprvak. V sezoni 2013/14 pa padec na 7 mesto na lestvici, vzdušje okoli kluba pa je bilo zelo slabo. V zadnji sezoni ere Izeta Rastoderja je Olimpija osvojila četrto mesto, pred začetkom nove sezone pa je Milan Mandarić odkupil klub od svojega predhodnika Rastoderja. V sezoni 2015/16 je Olimpija prvič po ustanovitvi kluba znova pokorila konkurenco v 1. SNL in osvojila prvi naslov državnega prvaka po 21 letih. Uspeh je ponovila v sezoni 2017/18, ko je bila Olimpija slovenski ligaški in pokalni prvak. V sezoni 2018/19 je Olimpija dosegla dotedaj največji uspeh na evropskih prizoriščih. Po nesrečno prejetem domačem golu so sicer izpadli iz kvalifikacij za Ligo prvakov proti FK Qarabag (Azerbaijan), kasneje pa v kvalifikacijah preko prepričljivih zmag proti Crusaders in HJK Helskinki prišli do play offa za vstop v skupinski del [[Evropska liga|Evropske lige.]]Tam jih je pričakala slovaška ekipa in aktualni prvak Slovaške, FK Spartak Trnava, ki se je na koncu izkazala za premagljivega tekmeca, ampak kljub temu so po domačem porazu z 0-2 in gostujočem remiju 1-1 izpadli in se tako poslovili od Evrope. Naslednja lovorika kluba je na vrsto prišla 30. maja 2019, ko so “zmaji” znova postali pokalni prvaki, enak uspeh pa jim je uspel še v sezoni 2020/21. Naslednji pomemben mejnik se je zgodil jeseni 2021, ko je [[Adam Delius]] klub odkupil od dosedanjega lastnika [[Milan Mandarić|Milana Mandarića]].Dvojno krono v [[Slovenija|Sloveniji]] so po 5 letih ponovili v sezoni 2022/23, ko so z veliko prednostjo na koncu sezone pokorili celotno konkurenco s trenerjem [[Albert Riera|Albertom Riero]] na čelu. V sezoni 2023/24 je Olimpija dosegla največji uspeh kluba v evropskih tekmovanjih. V 1. krogu kvalifikacij za [[UEFA liga prvakov|UEFA ligo prvakov]] so brez večjih težav izločili latvijsko [[Valmiera|Valmiero]]. Prvi resnejši izziv pa je prišel v 2. krogu, ko so se “zmaji” pomerili z bolgarskim [[PFK Ludogorec Razgrad|Ludogorcem]]. S skupnim rezultatom 3-2 so se veselili zmage in tako napredovali v 3. krog kvalifikacij za ligo prvakov, kjer jih je pričakal najmočnejši tekmec do sedaj, turški [[Galatasaray]]. Ta se je vendarle izkazal za premočno oviro in nogometaši Olimpije so s skupnim izidom 0-4 izpadli v play-off kvalifikacij za [[Evropska liga|UEFA Evropsko ligo]]. Pomerili so se proti [[FK Qarabag]] (Azerbaijan), ki pa jih je premagal z rezulatatom 1-3. Tako so se “zmaji” v sezoni 2023/24 prvič v zgodovini uvrstil v skupinski del [[Konfernčne lige|UEFA Konferenčne lige]] in s tem dosegel enega največjih uspehov v zgodovini kluba. == Uradna navijaška skupina == [[Slika:Green Dragons.jpg|sličica|Green Dragons na tekmi proti NK Maribor 15.10.2022]] ''[[Green Dragons]]'' so [[Ljubljana|ljubljanska]] [[Navijaštvo|navijaška skupina]], ki je bila ustanovljena leta 1988, prva tekma navijaške skupine je bila jeseni tega leta proti NK Priština, tedaj se je prvič tudi pojavil transparent z imenom "Green Dragons". V prvih letih so bili prisotni le na nogometnih tekmah [[NK Olimpija]], v začetku devetdesetih let pa so začeli obiskovati tudi hokejske tekme [[HK Olimpija]] in košarkarske tekme [[KK Olimpija]]. V letu 2023 so praznovali okroglih 35 let od ustanovitve skupine in začetka organiziranega navijanja za klube pod imenom Olimpija. == Trenutna prva ekipa <ref>{{Navedi splet|title=Igralci - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/igralci/|date=2024-12-11|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> == Člani prve ekipe: ''Podatki prenešeni s spletne strani'' https://nkolimpija.si/prva-ekipa/igralci/''dne 26. julij 2025.'' ==='''VRATARJI:'''=== * 31 [[Tijan Vasić]] {{ikonazastave|SLO}} * 36 [[Gal Lubej Fink]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/gal-lubej-fink/ Lubej Fink podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 52 [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}} * 26 [[Matevž Vidovšek]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/matevz-vidovsek/ Vidovšek podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} === BRANILCI: === * 16 [[Ahmet Muhamedbegović]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/ahmet-muhamedbegovic/ Muhamedbegović podatki]</ref> {{ikonazastave|AUT}} * 15 [[Marko Ristić]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/marko-ristic/ Ristić podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 44 [[Matej Dvoršak]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/matej-dvorsak/ Dvoršak podatki]{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 21 [[Manuel Pedreno]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/manuel-pedreno/ Pedreno podatki]</ref> {{ikonazastave|ESP}} * 33 [[Jordi Govea]] {{ikonazastave|ESP}} * 30 [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}} * 4 [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}} * 3 [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}} * 28 [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}} * 27 [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}} === VEZISTI: === * 34 [[Augustin Doffo]] {{ikonazastave|ARG}} - ''KAPETAN'' * 23 [[Diogo Pinto]] {{ikonazastave|POR}} * 88 [[Charles Thalisson]] {{ikonazastave|BRA}} * 80 [[Peter Agba]] {{ikonazastave|NGA}} * 9 [[Dino Kojić]] {{ikonazastave|SLO}} * 45 [[Mateo Ačimović]] {{ikonazastave|SLO}} * 16 [[Jurgen Çelhaka]] {{ikonazastave|ALB}} === NAPADALCI: === * 99 [[Antonio Marin]] {{ikonazastave|CRO}} * 37 [[Pedro Lucas Schwaizer]] {{ikonazastave|BRA}} * 24 [[Reda Boultam]] {{ikonazastave|NED}} * 19 [[Ivan Durdov]] {{ikonazastave|CRO}} * 18 [[Marko Brest]] {{ikonazastave|SLO}} * 11 [[Alex Blanco]] {{ikonazastave|ESP}} * 24 [[Alex Matthias Tamm]] {{ikonazastave|EST}} * 10 [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}} * 2 [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} * 20 [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} ===Zadnji prestopi (''julij 2025):''=== PRIHODI: * [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}} * [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}} * [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}} * [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}} * [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} (konec posoje) * [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} (konec posoje) ODHODI: * [[Raul Alexander Florucz]] {{ikonazastave|AUT}} * [[Justas Lasickas]] {{ikonazastave|LIT}} * [[Jorge Silva]] {{ikonazastave|POR}} * [[Marcel Ratnik]] {{ikonazastave|SLO}} * [[David Sualehe]] {{ikonazastave|POR}} * [[Denis Pintol]] {{ikonazastave|SLO}} (posoja) == Strokovni del ekipe <ref>{{Navedi splet|title=Strokovni štab - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/strokovni-stab/|date=2024-12-12|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> == [[Slika:NK Olimpija 2010.jpg|thumb|400px|Postava leta 2010]] === Športni del === {| class="toccolours" !bgcolor=silver|Pozicija !bgcolor=silver|Ime !bgcolor=silver|Državljan |-bgcolor=#eeeeee |Trener || brez trenerja || |- |Pomočnik trenerja || / |- |Tehnični vodja||Nejc Berce||{{ikonazastave|SLO}} |- |Kondicijski trener |Ivan Zorić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Kondicijski trener |Hrvoje Božičković |{{ikonazastave|CRO}} |- |Kondicijski trener |Nikola Vidović |{{ikonazastave|CRO}} |- |Trener vratarjev |Josip Škorić |{{ikonazastave|CRO}} |- |} === Zdravniška ekipa === ''Podatki z dne 19. julij 2025 iz spletne strani NK Olimpija.'' {| class="wikitable" |+ !Poklic !Ime !Državljanstvo |- |Fizioterapevtka |Riva Milić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Fizioterapevt |Žiga Benko |{{ikonazastave|SLO}} |- |Fizioterapevt |Luka Levec |{{ikonazastave|SLO}} |} === Uprava kluba === {| class="toccolours" !bgcolor=silver|Pozicija !bgcolor=silver|Ime !bgcolor=silver|Državljanstvo |-bgcolor=#eeeeee |Predsednik ||Adam Delius||{{ikonazastave|GER}} |- | |- bgcolor="#eeeeee" |Podpredsednik||Dr. Cristian Dollinger||{{ikonazastave|GER}} |- |Direktor |Igor Barišić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Športni direktor |Goran Boromisa |{{ikonazastave|CRO}} |} == Znani igralci == {{col-begin}} {{col-3}} </small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Dejan Kelhar]] <small>(2005)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Ubavič]] <small>(2005−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miran Pavlin]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Volk]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Milinovič]] <small>(2006−2007)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Edi Bajrektarevič]] <small>(2006−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleš Čeh]] <small>(2006−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Mladen Rudonja]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Amir Karič]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miha Šporar]] <small>(2007−2010)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|SLO}} [[Sebastjan Cimirotič]] <small>(2007−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Mitrakovič]] <small>(2008−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Muamer Vugdalič]] <small>(2008−2009)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Agim Ibraimi]] <small>(2008−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Senad Tiganj]] <small>(2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jalen Pokorn]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Igor Lazič]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jan Oblak]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damir Botonjič]] <small>(2009−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Rakovič]] <small>(2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damjan Ošlaj]] <small>(2010−2011)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|CRO}} [[Tomo Šokota]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljkovič]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Dare Vršič]] <small>(2010–2012)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Dragan Čadikovski]] <small>(2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleksander Šeliga]] <small>(2011–)</small> *{{ikonazastave|MNE}} [[Nikola Nikezić]] <small>(2012–2014)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Etien Velikonja]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Andraž Kirm]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Ilić]] <small>(2016–2019)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Timi Max Elšnik]] <small>(2020-2024)</small> {{col-end}} === Upokojene številke === * 5 ([[Marko Elsner]], od leta 2019)<ref>{{navedi splet |url=https://planetnogomet.si/novice/olimpija-igralski-kader-7-5-popivoda-elsner/ |title=Ljubljanska Olimpija pred 3 leti upokojila številko 7, ki pa ni edina: Med zmaji je preprosto nedotakljiva tudi številka 5 |accessdate=2025-01-04 |date=2024-09-18 |work=[[Planet Nogomet]] }}</ref> * 7 ([[Danilo Popivoda]], od leta 2021)<ref>{{navedi splet |url=https://ekipa.svet24.si/clanek/nogomet/prva-liga/6146c193babe1/kaksna-poteza-olimpije-to-je-stevilka-dresa-ki-je-nihce-vec-ne-bo-nosil-mandaric-je |title=Kakšna POTEZA OLIMPIJE!! Na igrišče je prišel kar MILAN MANDARIĆ, potem pa so ... |accessdate=2025-01-04 |date=2021-09-19 |work=[[EkipaSN (časopis)|Ekipa]] }}</ref> == Trenerji == {| class="wikitable" |+ |- !Trener !Obdobje ! !Lovorike |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Gliha]]||<small>2005 – 2007</small> | ||<small>5. liga, 4. liga</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Janez Pate]]||<small>julij 2007 – junij 2009</small> | ||<small>[[Tretja slovenska nogometna liga|3. liga]], [[Druga slovenska nogometna liga|2. liga]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Oblak]]||<small>julij 2009 – avgust 2009</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>september 2009 – maj 2010</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>julij 2010 – avgust 2010</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Dušan Kosič]]||<small>oktober 2010 – december 2011</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Bojan Prašnikar]]||<small>december 2011 – april 2012</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Šiljak]]||<small>april 2012 – avgust 2012</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Andrej Razdrh]]||<small>avgust 2012 – oktober 2013</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Milorad Kosanović]]||<small>21. oktober 2013 – 30. april 2014</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Darko Karapetrovič]]||<small>30. april 2014 – junij 2015</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>10. junij 2015 – 15. december 2015</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Marko Nikolić (nogometni trener)|Marko Nikolić]]||<small>11, januar 2016 – 18. april 2016</small> | || |- |{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Vanoli]]||<small>22. april 2016 – 31. avgust 2016</small> | ||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Luka Elsner]]||<small>2. september 2016 – 9. marec 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>9. marec 2017 – 3. april 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>4. april 2017 – 31. maj 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Igor Bišćan]]||<small>2. junij 2017 – 6. junij 2018</small> | ||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]</small>, <small>[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]</small> |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Ilija Stolica]]||<small>11. junij 2018 – 31. julij 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Aleksandar Linta]]||<small>31. julij 2018 – 26. avgust 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|AUT}} [[Zoran Barišić]]||<small>4. september 2018 – 12. december 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>8. januar 2019 – 12. april 2019</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>12. april 2019 – 15. junij 2020</small> | ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>19. junij 2020 – 8. januar 2021</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Goran Stanković]]||<small>11. januar 2021 – 16. junij 2021</small> | ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{Ikonazastave|SRB}} [[Savo Milošević]]||<small>16. junij 2021 – 10. oktober 2021</small> | || |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>10. oktober 2021 – 20. marec 2022</small> | || |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Robert Prosinečki]]||<small>22. marec 2022 – 1. julij 2022</small> | || |- |{{Ikonazastave|ESP}} [[Albert Riera]]||4. julij 2022 - 20. maj 2023 | ||[[1. SNL]], [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{ikonazastave|POR}} [[Joao Henriques]]||15. junij 2023 - 12. oktober 2023 | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljković]]||18. oktober 2023 - 6. maj 2024 | || |- |{{ikonazastave|ESP}} [[Víctor Sánchez del Amo|Víctor Sánchez]]||5. junij 2024 - 13. junij 2025 | ||[[1. SNL]] |- |{{ikonazastave|POR}} [[Jorge Simão]]||13. junij 2025 - 5. avgust 2025 | || |- |{{ikonazastave|NED}} [[Erwin van de Looi]]||11. avgust 2025 - 22. september 2025 | || |- |{{ikonazastave|ARG}} [[Federico Bessone]] ||22. september - danes | || |} == Rekordi* == * Največ osvojenih točk v eni sezoni: '''80'''; v sezoni 2017-18. * Najmanj osvojenih točk v eni sezoni: '''42'''; v sezoni 2013-14. * Največ golov v eni sezoni: '''75'''; v sezoni 2015-16. * Najmanj golov v eni sezoni: '''38'''; v sezoni 2013-14. * Največ prejetih zadetkov v eni sezoni: '''56'''; v sezoni 2013-14. * Najmanj prejetih zadetkov v eni sezoni: '''17'''; v sezoni 2017-18. * Najboljša gol razlika v eni sezoni: '''+55'''; v sezoni 2015-16. * Najslabša gol razlika v eni sezoni: '''-18'''; v sezoni 2013-14. <nowiki>*</nowiki>rekordi se nanašajo na sezone v [[Prva slovenska nogometna liga|1. ligi]] (od sezone 2009-10)<ref>{{Navedi splet|title=PLT - Prva liga Telemach|url=https://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=102&id_sezone=2019|website=www.prvaliga.si|accessdate=2025-05-01|language=en}}</ref> == Dosežki <ref>{{Navedi splet|title=Lovorike - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/klub/osvojene-lovorike/|date=2024-12-04|accessdate=2025-05-01|language=sl-SI}}</ref> == {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Domači Pokali !Ime tekmovanja !Št. zmag !sezona |- |[[Prva slovenska nogometna liga|Prva Liga]] |'''4''' |'''2015-16, 2017-18, 2022-23, 2024-25''' |- |[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] |'''1''' |'''2008-09''' |- |[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] |'''1''' |'''2007-08''' |- |[[Regionalna Ljubljanska liga]] |'''1''' |'''2006-07''' |- |[[MNZ Liga]] |'''1''' |'''2005-06''' |- |[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarne Union]] |'''4''' |'''2017-18, 2018-19, 2020-21, 2022-23''' |} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Uvrstitve na UEFA Evropska tekmovanja !Ime Tekmovanja !Kvalificiral v turnir !sezona |- |[[UEFA Konferenčna Liga]] |'''2''' |'''2023-24, 2024-25''' |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|NK Olimpija (2005)}} * {{Official|http://www.nkolimpija.si}} {{Olimpija Ljubljana squad}} {{Nogomet v Sloveniji}} {{Ljubljana}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2005]] [[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Olimpija]] [[Kategorija:Nogometni klub Olimpija|*]] gu3pudwmuuhlozsxj94uddujgcfyivc 6682697 6682695 2026-05-29T16:38:45Z Mark Pelj 216187 /* Trenerji */ 6682697 wikitext text/x-wiki {{nereferencirano}} {{zapomen|nekdanji nogometni klub|NK Olimpija (1911-2004)}} {{zapomen|nastope v evropskih tekmovanjih|NK Olimpija Ljubljana na evropskih tekmovanjih}} '''Nogometni klub Olimpija Ljubljana''', krajše '''NK Olimpija''', ali samo '''Olimpija''', je [[Slovenija|slovenski]] [[nogometni klub]].{{Infopolje Nogometni klub | clubname = NK Olimpija Ljubljana | image = [[Slika:Fcolnewgrb.png‎|130px|Logo]] | fullname = NK Olimpija Ljubljana | nickname = Zmaji | founded = [[2. marec]] [[2005]] (''kot NK Bežigrad'') | ground = [[Stadion Stožice]],<br />[[Ljubljana]] | capacity = 16.038| chairman = {{ikonazastave|GER}} [[Adam Delius]] | coach = / brez trenerja / | league = [[1. SNL]] | season = 2024/25 | position = 1. mesto | | pattern_la1=_whiteshoulders|pattern_b1=_thinwhitesides|pattern_ra1=_whiteshoulders| leftarm1=3cb371|body1=3cb371|rightarm1=3cb371|shorts1=3cb371|socks1=3cb371| pattern_la2=_shouldersonwhite|pattern_b2=_thinwhitesides|pattern_ra2=_shouldersonwhite| leftarm2=3cb371|body2=FFFFFF|rightarm2=3cb371|shorts2=FFFFFF|socks2=3cb371||topscorer=}}Leta [[2005|2005]] so zaradi finančnih težav takratne [[NK Olimpija (1911-2004)|NK Olimpije]] ustanovili nov klub, NK Olimpija Bežigrad, ki je poskrbel za mlajše selekcije propadlega kluba. Kot novoustanovljen klub je začel tekmovanja v ligi 2. MNZ, ki je petorazredno nogometno tekmovanje v Sloveniji. S pomočjo nekdanjih igralcev stare Olimpije se je klub prebil v 1. ligo. Trenutno člansko moštvo kluba igra v [[1. SNL]] pod imenom NK Olimpija Ljubljana, ki so ga zamenjali z imenom NK Olimpija Bežigrad. Prva leta je klub igral na stadionu v Šiški, avgusta [[2010]] pa se je preselil na [[Stadion Stožice]]. Olimpija je od leta 2005 osvojila tudi 4 naslove državnega prvaka. == Zgodovina == Marca [[2005]] so pred razpadom "stare" [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpije]] nekateri starši igralcev in trenerji nekdanje Olimpije ob pomoči Športne zveze Ljubljana ustanovili nov klub in ga poimenovali NK Bežigrad, klub pa je skrbel za mladinske ekipe nekdanje Olimpije. Nov klub je za sezono 2005/06 zbral moštvo za tekmovanje v najnižji ligi (na ravni Medobčinske nogometne zveze Ljubljana). Člansko moštvo so sestavljali veterani nekdanje Olimpije na čelu z Ubavičem, Patetom, Podgajskim, Kitičem, Komočarjem in drugimi ter v prvi sezoni pokorili konkurenco in se uvrstili v četrto ligo. V tem tekmovanju so z veliko prednostjo osvojili novo prvo mesto. Od 22 tekem so jih zmagali 19, še 3 tekme pa so se končale z neodločenim izzidom. Najboljša strelca ekipe sta bila [[Zoran Ubavič]] in [[Miran Pavlin]] 24 doseženimi zadetki. Ekspresno hitro je bilo tudi napredovanje v drugo, kjer se je klub dokončno preimenoval in iz Olimpije Bežigrad je nastala Olimpija Ljubljana in se še v isti sezoni uvrstil v prvo ligo. V sezoni 2009/10 je Olimpija znova zaigrala v Prvi Slovenski nogometni ligi in osvojila končno četrto mesto. V naslednjih sezonah večjih uspehov Olimpija ni dosegla, čeprav je v sezoni 2011/12 postala podprvak Slovenije, vendar s kar 20 točkami zaostanka za [[Nogometni klub Maribor|Mariborom]] sezono se je zaostanek zmanjšal in z 8 točkami zaostanka je Olimpija znova podprvak. V sezoni 2013/14 pa padec na 7 mesto na lestvici, vzdušje okoli kluba pa je bilo zelo slabo. V zadnji sezoni ere Izeta Rastoderja je Olimpija osvojila četrto mesto, pred začetkom nove sezone pa je Milan Mandarić odkupil klub od svojega predhodnika Rastoderja. V sezoni 2015/16 je Olimpija prvič po ustanovitvi kluba znova pokorila konkurenco v 1. SNL in osvojila prvi naslov državnega prvaka po 21 letih. Uspeh je ponovila v sezoni 2017/18, ko je bila Olimpija slovenski ligaški in pokalni prvak. V sezoni 2018/19 je Olimpija dosegla dotedaj največji uspeh na evropskih prizoriščih. Po nesrečno prejetem domačem golu so sicer izpadli iz kvalifikacij za Ligo prvakov proti FK Qarabag (Azerbaijan), kasneje pa v kvalifikacijah preko prepričljivih zmag proti Crusaders in HJK Helskinki prišli do play offa za vstop v skupinski del [[Evropska liga|Evropske lige.]]Tam jih je pričakala slovaška ekipa in aktualni prvak Slovaške, FK Spartak Trnava, ki se je na koncu izkazala za premagljivega tekmeca, ampak kljub temu so po domačem porazu z 0-2 in gostujočem remiju 1-1 izpadli in se tako poslovili od Evrope. Naslednja lovorika kluba je na vrsto prišla 30. maja 2019, ko so “zmaji” znova postali pokalni prvaki, enak uspeh pa jim je uspel še v sezoni 2020/21. Naslednji pomemben mejnik se je zgodil jeseni 2021, ko je [[Adam Delius]] klub odkupil od dosedanjega lastnika [[Milan Mandarić|Milana Mandarića]].Dvojno krono v [[Slovenija|Sloveniji]] so po 5 letih ponovili v sezoni 2022/23, ko so z veliko prednostjo na koncu sezone pokorili celotno konkurenco s trenerjem [[Albert Riera|Albertom Riero]] na čelu. V sezoni 2023/24 je Olimpija dosegla največji uspeh kluba v evropskih tekmovanjih. V 1. krogu kvalifikacij za [[UEFA liga prvakov|UEFA ligo prvakov]] so brez večjih težav izločili latvijsko [[Valmiera|Valmiero]]. Prvi resnejši izziv pa je prišel v 2. krogu, ko so se “zmaji” pomerili z bolgarskim [[PFK Ludogorec Razgrad|Ludogorcem]]. S skupnim rezultatom 3-2 so se veselili zmage in tako napredovali v 3. krog kvalifikacij za ligo prvakov, kjer jih je pričakal najmočnejši tekmec do sedaj, turški [[Galatasaray]]. Ta se je vendarle izkazal za premočno oviro in nogometaši Olimpije so s skupnim izidom 0-4 izpadli v play-off kvalifikacij za [[Evropska liga|UEFA Evropsko ligo]]. Pomerili so se proti [[FK Qarabag]] (Azerbaijan), ki pa jih je premagal z rezulatatom 1-3. Tako so se “zmaji” v sezoni 2023/24 prvič v zgodovini uvrstil v skupinski del [[Konfernčne lige|UEFA Konferenčne lige]] in s tem dosegel enega največjih uspehov v zgodovini kluba. == Uradna navijaška skupina == [[Slika:Green Dragons.jpg|sličica|Green Dragons na tekmi proti NK Maribor 15.10.2022]] ''[[Green Dragons]]'' so [[Ljubljana|ljubljanska]] [[Navijaštvo|navijaška skupina]], ki je bila ustanovljena leta 1988, prva tekma navijaške skupine je bila jeseni tega leta proti NK Priština, tedaj se je prvič tudi pojavil transparent z imenom "Green Dragons". V prvih letih so bili prisotni le na nogometnih tekmah [[NK Olimpija]], v začetku devetdesetih let pa so začeli obiskovati tudi hokejske tekme [[HK Olimpija]] in košarkarske tekme [[KK Olimpija]]. V letu 2023 so praznovali okroglih 35 let od ustanovitve skupine in začetka organiziranega navijanja za klube pod imenom Olimpija. == Trenutna prva ekipa <ref>{{Navedi splet|title=Igralci - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/igralci/|date=2024-12-11|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> == Člani prve ekipe: ''Podatki prenešeni s spletne strani'' https://nkolimpija.si/prva-ekipa/igralci/''dne 26. julij 2025.'' ==='''VRATARJI:'''=== * 31 [[Tijan Vasić]] {{ikonazastave|SLO}} * 36 [[Gal Lubej Fink]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/gal-lubej-fink/ Lubej Fink podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 52 [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}} * 26 [[Matevž Vidovšek]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/matevz-vidovsek/ Vidovšek podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} === BRANILCI: === * 16 [[Ahmet Muhamedbegović]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/ahmet-muhamedbegovic/ Muhamedbegović podatki]</ref> {{ikonazastave|AUT}} * 15 [[Marko Ristić]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/marko-ristic/ Ristić podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 44 [[Matej Dvoršak]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/matej-dvorsak/ Dvoršak podatki]{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 21 [[Manuel Pedreno]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/manuel-pedreno/ Pedreno podatki]</ref> {{ikonazastave|ESP}} * 33 [[Jordi Govea]] {{ikonazastave|ESP}} * 30 [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}} * 4 [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}} * 3 [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}} * 28 [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}} * 27 [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}} === VEZISTI: === * 34 [[Augustin Doffo]] {{ikonazastave|ARG}} - ''KAPETAN'' * 23 [[Diogo Pinto]] {{ikonazastave|POR}} * 88 [[Charles Thalisson]] {{ikonazastave|BRA}} * 80 [[Peter Agba]] {{ikonazastave|NGA}} * 9 [[Dino Kojić]] {{ikonazastave|SLO}} * 45 [[Mateo Ačimović]] {{ikonazastave|SLO}} * 16 [[Jurgen Çelhaka]] {{ikonazastave|ALB}} === NAPADALCI: === * 99 [[Antonio Marin]] {{ikonazastave|CRO}} * 37 [[Pedro Lucas Schwaizer]] {{ikonazastave|BRA}} * 24 [[Reda Boultam]] {{ikonazastave|NED}} * 19 [[Ivan Durdov]] {{ikonazastave|CRO}} * 18 [[Marko Brest]] {{ikonazastave|SLO}} * 11 [[Alex Blanco]] {{ikonazastave|ESP}} * 24 [[Alex Matthias Tamm]] {{ikonazastave|EST}} * 10 [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}} * 2 [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} * 20 [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} ===Zadnji prestopi (''julij 2025):''=== PRIHODI: * [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}} * [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}} * [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}} * [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}} * [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} (konec posoje) * [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} (konec posoje) ODHODI: * [[Raul Alexander Florucz]] {{ikonazastave|AUT}} * [[Justas Lasickas]] {{ikonazastave|LIT}} * [[Jorge Silva]] {{ikonazastave|POR}} * [[Marcel Ratnik]] {{ikonazastave|SLO}} * [[David Sualehe]] {{ikonazastave|POR}} * [[Denis Pintol]] {{ikonazastave|SLO}} (posoja) == Strokovni del ekipe <ref>{{Navedi splet|title=Strokovni štab - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/strokovni-stab/|date=2024-12-12|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> == [[Slika:NK Olimpija 2010.jpg|thumb|400px|Postava leta 2010]] === Športni del === {| class="toccolours" !bgcolor=silver|Pozicija !bgcolor=silver|Ime !bgcolor=silver|Državljan |-bgcolor=#eeeeee |Trener || brez trenerja || |- |Pomočnik trenerja || / |- |Tehnični vodja||Nejc Berce||{{ikonazastave|SLO}} |- |Kondicijski trener |Ivan Zorić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Kondicijski trener |Hrvoje Božičković |{{ikonazastave|CRO}} |- |Kondicijski trener |Nikola Vidović |{{ikonazastave|CRO}} |- |Trener vratarjev |Josip Škorić |{{ikonazastave|CRO}} |- |} === Zdravniška ekipa === ''Podatki z dne 19. julij 2025 iz spletne strani NK Olimpija.'' {| class="wikitable" |+ !Poklic !Ime !Državljanstvo |- |Fizioterapevtka |Riva Milić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Fizioterapevt |Žiga Benko |{{ikonazastave|SLO}} |- |Fizioterapevt |Luka Levec |{{ikonazastave|SLO}} |} === Uprava kluba === {| class="toccolours" !bgcolor=silver|Pozicija !bgcolor=silver|Ime !bgcolor=silver|Državljanstvo |-bgcolor=#eeeeee |Predsednik ||Adam Delius||{{ikonazastave|GER}} |- | |- bgcolor="#eeeeee" |Podpredsednik||Dr. Cristian Dollinger||{{ikonazastave|GER}} |- |Direktor |Igor Barišić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Športni direktor |Goran Boromisa |{{ikonazastave|CRO}} |} == Znani igralci == {{col-begin}} {{col-3}} </small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Dejan Kelhar]] <small>(2005)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Ubavič]] <small>(2005−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miran Pavlin]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Volk]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Milinovič]] <small>(2006−2007)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Edi Bajrektarevič]] <small>(2006−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleš Čeh]] <small>(2006−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Mladen Rudonja]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Amir Karič]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miha Šporar]] <small>(2007−2010)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|SLO}} [[Sebastjan Cimirotič]] <small>(2007−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Mitrakovič]] <small>(2008−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Muamer Vugdalič]] <small>(2008−2009)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Agim Ibraimi]] <small>(2008−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Senad Tiganj]] <small>(2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jalen Pokorn]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Igor Lazič]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jan Oblak]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damir Botonjič]] <small>(2009−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Rakovič]] <small>(2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damjan Ošlaj]] <small>(2010−2011)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|CRO}} [[Tomo Šokota]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljkovič]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Dare Vršič]] <small>(2010–2012)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Dragan Čadikovski]] <small>(2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleksander Šeliga]] <small>(2011–)</small> *{{ikonazastave|MNE}} [[Nikola Nikezić]] <small>(2012–2014)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Etien Velikonja]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Andraž Kirm]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Ilić]] <small>(2016–2019)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Timi Max Elšnik]] <small>(2020-2024)</small> {{col-end}} === Upokojene številke === * 5 ([[Marko Elsner]], od leta 2019)<ref>{{navedi splet |url=https://planetnogomet.si/novice/olimpija-igralski-kader-7-5-popivoda-elsner/ |title=Ljubljanska Olimpija pred 3 leti upokojila številko 7, ki pa ni edina: Med zmaji je preprosto nedotakljiva tudi številka 5 |accessdate=2025-01-04 |date=2024-09-18 |work=[[Planet Nogomet]] }}</ref> * 7 ([[Danilo Popivoda]], od leta 2021)<ref>{{navedi splet |url=https://ekipa.svet24.si/clanek/nogomet/prva-liga/6146c193babe1/kaksna-poteza-olimpije-to-je-stevilka-dresa-ki-je-nihce-vec-ne-bo-nosil-mandaric-je |title=Kakšna POTEZA OLIMPIJE!! Na igrišče je prišel kar MILAN MANDARIĆ, potem pa so ... |accessdate=2025-01-04 |date=2021-09-19 |work=[[EkipaSN (časopis)|Ekipa]] }}</ref> == Trenerji == {| class="wikitable" |+ |- !Trener !Obdobje ! !Lovorike |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Gliha]]||<small>2005 – 2007</small> | ||<small>5. liga, 4. liga</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Janez Pate]]||<small>julij 2007 – junij 2009</small> | ||<small>[[Tretja slovenska nogometna liga|3. liga]], [[Druga slovenska nogometna liga|2. liga]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Oblak]]||<small>julij 2009 – avgust 2009</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>september 2009 – maj 2010</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>julij 2010 – avgust 2010</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Dušan Kosič]]||<small>oktober 2010 – december 2011</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Bojan Prašnikar]]||<small>december 2011 – april 2012</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Šiljak]]||<small>april 2012 – avgust 2012</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Andrej Razdrh]]||<small>avgust 2012 – oktober 2013</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Milorad Kosanović]]||<small>21. oktober 2013 – 30. april 2014</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Darko Karapetrovič]]||<small>30. april 2014 – junij 2015</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>10. junij 2015 – 15. december 2015</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Marko Nikolić (nogometni trener)|Marko Nikolić]]||<small>11, januar 2016 – 18. april 2016</small> | || |- |{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Vanoli]]||<small>22. april 2016 – 31. avgust 2016</small> | ||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Luka Elsner]]||<small>2. september 2016 – 9. marec 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>9. marec 2017 – 3. april 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>4. april 2017 – 31. maj 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Igor Bišćan]]||<small>2. junij 2017 – 6. junij 2018</small> | ||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]</small>, <small>[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]</small> |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Ilija Stolica]]||<small>11. junij 2018 – 31. julij 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Aleksandar Linta]]||<small>31. julij 2018 – 26. avgust 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|AUT}} [[Zoran Barišić]]||<small>4. september 2018 – 12. december 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>8. januar 2019 – 12. april 2019</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>12. april 2019 – 15. junij 2020</small> | ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>19. junij 2020 – 8. januar 2021</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Goran Stanković]]||<small>11. januar 2021 – 16. junij 2021</small> | ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{Ikonazastave|SRB}} [[Savo Milošević]]||<small>16. junij 2021 – 10. oktober 2021</small> | || |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>10. oktober 2021 – 20. marec 2022</small> | || |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Robert Prosinečki]]||<small>22. marec 2022 – 1. julij 2022</small> | || |- |{{Ikonazastave|ESP}} [[Albert Riera]]||4. julij 2022 - 20. maj 2023 | ||[[1. SNL]], [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{ikonazastave|POR}} [[Joao Henriques]]||15. junij 2023 - 12. oktober 2023 | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljković]]||18. oktober 2023 - 6. maj 2024 | || |- |{{ikonazastave|ESP}} [[Víctor Sánchez del Amo|Víctor Sánchez]]||5. junij 2024 - 13. junij 2025 | ||[[1. SNL]] |- |{{ikonazastave|POR}} [[Jorge Simão]]||13. junij 2025 - 5. avgust 2025 | || |- |{{ikonazastave|NED}} [[Erwin van de Looi]]||11. avgust 2025 - 22. september 2025 | || |- |{{ikonazastave|ARG}} [[Federico Bessone]] ||22. september 2025 - 29. maj 2026 | || | | || |} == Rekordi* == * Največ osvojenih točk v eni sezoni: '''80'''; v sezoni 2017-18. * Najmanj osvojenih točk v eni sezoni: '''42'''; v sezoni 2013-14. * Največ golov v eni sezoni: '''75'''; v sezoni 2015-16. * Najmanj golov v eni sezoni: '''38'''; v sezoni 2013-14. * Največ prejetih zadetkov v eni sezoni: '''56'''; v sezoni 2013-14. * Najmanj prejetih zadetkov v eni sezoni: '''17'''; v sezoni 2017-18. * Najboljša gol razlika v eni sezoni: '''+55'''; v sezoni 2015-16. * Najslabša gol razlika v eni sezoni: '''-18'''; v sezoni 2013-14. <nowiki>*</nowiki>rekordi se nanašajo na sezone v [[Prva slovenska nogometna liga|1. ligi]] (od sezone 2009-10)<ref>{{Navedi splet|title=PLT - Prva liga Telemach|url=https://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=102&id_sezone=2019|website=www.prvaliga.si|accessdate=2025-05-01|language=en}}</ref> == Dosežki <ref>{{Navedi splet|title=Lovorike - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/klub/osvojene-lovorike/|date=2024-12-04|accessdate=2025-05-01|language=sl-SI}}</ref> == {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Domači Pokali !Ime tekmovanja !Št. zmag !sezona |- |[[Prva slovenska nogometna liga|Prva Liga]] |'''4''' |'''2015-16, 2017-18, 2022-23, 2024-25''' |- |[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] |'''1''' |'''2008-09''' |- |[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] |'''1''' |'''2007-08''' |- |[[Regionalna Ljubljanska liga]] |'''1''' |'''2006-07''' |- |[[MNZ Liga]] |'''1''' |'''2005-06''' |- |[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarne Union]] |'''4''' |'''2017-18, 2018-19, 2020-21, 2022-23''' |} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Uvrstitve na UEFA Evropska tekmovanja !Ime Tekmovanja !Kvalificiral v turnir !sezona |- |[[UEFA Konferenčna Liga]] |'''2''' |'''2023-24, 2024-25''' |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|NK Olimpija (2005)}} * {{Official|http://www.nkolimpija.si}} {{Olimpija Ljubljana squad}} {{Nogomet v Sloveniji}} {{Ljubljana}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2005]] [[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Olimpija]] [[Kategorija:Nogometni klub Olimpija|*]] 6san1jnld5cblyyq1hta1xgjw4dbok1 6682699 6682697 2026-05-29T16:39:31Z Mark Pelj 216187 /* Trenerji */ 6682699 wikitext text/x-wiki {{nereferencirano}} {{zapomen|nekdanji nogometni klub|NK Olimpija (1911-2004)}} {{zapomen|nastope v evropskih tekmovanjih|NK Olimpija Ljubljana na evropskih tekmovanjih}} '''Nogometni klub Olimpija Ljubljana''', krajše '''NK Olimpija''', ali samo '''Olimpija''', je [[Slovenija|slovenski]] [[nogometni klub]].{{Infopolje Nogometni klub | clubname = NK Olimpija Ljubljana | image = [[Slika:Fcolnewgrb.png‎|130px|Logo]] | fullname = NK Olimpija Ljubljana | nickname = Zmaji | founded = [[2. marec]] [[2005]] (''kot NK Bežigrad'') | ground = [[Stadion Stožice]],<br />[[Ljubljana]] | capacity = 16.038| chairman = {{ikonazastave|GER}} [[Adam Delius]] | coach = / brez trenerja / | league = [[1. SNL]] | season = 2024/25 | position = 1. mesto | | pattern_la1=_whiteshoulders|pattern_b1=_thinwhitesides|pattern_ra1=_whiteshoulders| leftarm1=3cb371|body1=3cb371|rightarm1=3cb371|shorts1=3cb371|socks1=3cb371| pattern_la2=_shouldersonwhite|pattern_b2=_thinwhitesides|pattern_ra2=_shouldersonwhite| leftarm2=3cb371|body2=FFFFFF|rightarm2=3cb371|shorts2=FFFFFF|socks2=3cb371||topscorer=}}Leta [[2005|2005]] so zaradi finančnih težav takratne [[NK Olimpija (1911-2004)|NK Olimpije]] ustanovili nov klub, NK Olimpija Bežigrad, ki je poskrbel za mlajše selekcije propadlega kluba. Kot novoustanovljen klub je začel tekmovanja v ligi 2. MNZ, ki je petorazredno nogometno tekmovanje v Sloveniji. S pomočjo nekdanjih igralcev stare Olimpije se je klub prebil v 1. ligo. Trenutno člansko moštvo kluba igra v [[1. SNL]] pod imenom NK Olimpija Ljubljana, ki so ga zamenjali z imenom NK Olimpija Bežigrad. Prva leta je klub igral na stadionu v Šiški, avgusta [[2010]] pa se je preselil na [[Stadion Stožice]]. Olimpija je od leta 2005 osvojila tudi 4 naslove državnega prvaka. == Zgodovina == Marca [[2005]] so pred razpadom "stare" [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpije]] nekateri starši igralcev in trenerji nekdanje Olimpije ob pomoči Športne zveze Ljubljana ustanovili nov klub in ga poimenovali NK Bežigrad, klub pa je skrbel za mladinske ekipe nekdanje Olimpije. Nov klub je za sezono 2005/06 zbral moštvo za tekmovanje v najnižji ligi (na ravni Medobčinske nogometne zveze Ljubljana). Člansko moštvo so sestavljali veterani nekdanje Olimpije na čelu z Ubavičem, Patetom, Podgajskim, Kitičem, Komočarjem in drugimi ter v prvi sezoni pokorili konkurenco in se uvrstili v četrto ligo. V tem tekmovanju so z veliko prednostjo osvojili novo prvo mesto. Od 22 tekem so jih zmagali 19, še 3 tekme pa so se končale z neodločenim izzidom. Najboljša strelca ekipe sta bila [[Zoran Ubavič]] in [[Miran Pavlin]] 24 doseženimi zadetki. Ekspresno hitro je bilo tudi napredovanje v drugo, kjer se je klub dokončno preimenoval in iz Olimpije Bežigrad je nastala Olimpija Ljubljana in se še v isti sezoni uvrstil v prvo ligo. V sezoni 2009/10 je Olimpija znova zaigrala v Prvi Slovenski nogometni ligi in osvojila končno četrto mesto. V naslednjih sezonah večjih uspehov Olimpija ni dosegla, čeprav je v sezoni 2011/12 postala podprvak Slovenije, vendar s kar 20 točkami zaostanka za [[Nogometni klub Maribor|Mariborom]] sezono se je zaostanek zmanjšal in z 8 točkami zaostanka je Olimpija znova podprvak. V sezoni 2013/14 pa padec na 7 mesto na lestvici, vzdušje okoli kluba pa je bilo zelo slabo. V zadnji sezoni ere Izeta Rastoderja je Olimpija osvojila četrto mesto, pred začetkom nove sezone pa je Milan Mandarić odkupil klub od svojega predhodnika Rastoderja. V sezoni 2015/16 je Olimpija prvič po ustanovitvi kluba znova pokorila konkurenco v 1. SNL in osvojila prvi naslov državnega prvaka po 21 letih. Uspeh je ponovila v sezoni 2017/18, ko je bila Olimpija slovenski ligaški in pokalni prvak. V sezoni 2018/19 je Olimpija dosegla dotedaj največji uspeh na evropskih prizoriščih. Po nesrečno prejetem domačem golu so sicer izpadli iz kvalifikacij za Ligo prvakov proti FK Qarabag (Azerbaijan), kasneje pa v kvalifikacijah preko prepričljivih zmag proti Crusaders in HJK Helskinki prišli do play offa za vstop v skupinski del [[Evropska liga|Evropske lige.]]Tam jih je pričakala slovaška ekipa in aktualni prvak Slovaške, FK Spartak Trnava, ki se je na koncu izkazala za premagljivega tekmeca, ampak kljub temu so po domačem porazu z 0-2 in gostujočem remiju 1-1 izpadli in se tako poslovili od Evrope. Naslednja lovorika kluba je na vrsto prišla 30. maja 2019, ko so “zmaji” znova postali pokalni prvaki, enak uspeh pa jim je uspel še v sezoni 2020/21. Naslednji pomemben mejnik se je zgodil jeseni 2021, ko je [[Adam Delius]] klub odkupil od dosedanjega lastnika [[Milan Mandarić|Milana Mandarića]].Dvojno krono v [[Slovenija|Sloveniji]] so po 5 letih ponovili v sezoni 2022/23, ko so z veliko prednostjo na koncu sezone pokorili celotno konkurenco s trenerjem [[Albert Riera|Albertom Riero]] na čelu. V sezoni 2023/24 je Olimpija dosegla največji uspeh kluba v evropskih tekmovanjih. V 1. krogu kvalifikacij za [[UEFA liga prvakov|UEFA ligo prvakov]] so brez večjih težav izločili latvijsko [[Valmiera|Valmiero]]. Prvi resnejši izziv pa je prišel v 2. krogu, ko so se “zmaji” pomerili z bolgarskim [[PFK Ludogorec Razgrad|Ludogorcem]]. S skupnim rezultatom 3-2 so se veselili zmage in tako napredovali v 3. krog kvalifikacij za ligo prvakov, kjer jih je pričakal najmočnejši tekmec do sedaj, turški [[Galatasaray]]. Ta se je vendarle izkazal za premočno oviro in nogometaši Olimpije so s skupnim izidom 0-4 izpadli v play-off kvalifikacij za [[Evropska liga|UEFA Evropsko ligo]]. Pomerili so se proti [[FK Qarabag]] (Azerbaijan), ki pa jih je premagal z rezulatatom 1-3. Tako so se “zmaji” v sezoni 2023/24 prvič v zgodovini uvrstil v skupinski del [[Konfernčne lige|UEFA Konferenčne lige]] in s tem dosegel enega največjih uspehov v zgodovini kluba. == Uradna navijaška skupina == [[Slika:Green Dragons.jpg|sličica|Green Dragons na tekmi proti NK Maribor 15.10.2022]] ''[[Green Dragons]]'' so [[Ljubljana|ljubljanska]] [[Navijaštvo|navijaška skupina]], ki je bila ustanovljena leta 1988, prva tekma navijaške skupine je bila jeseni tega leta proti NK Priština, tedaj se je prvič tudi pojavil transparent z imenom "Green Dragons". V prvih letih so bili prisotni le na nogometnih tekmah [[NK Olimpija]], v začetku devetdesetih let pa so začeli obiskovati tudi hokejske tekme [[HK Olimpija]] in košarkarske tekme [[KK Olimpija]]. V letu 2023 so praznovali okroglih 35 let od ustanovitve skupine in začetka organiziranega navijanja za klube pod imenom Olimpija. == Trenutna prva ekipa <ref>{{Navedi splet|title=Igralci - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/igralci/|date=2024-12-11|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> == Člani prve ekipe: ''Podatki prenešeni s spletne strani'' https://nkolimpija.si/prva-ekipa/igralci/''dne 26. julij 2025.'' ==='''VRATARJI:'''=== * 31 [[Tijan Vasić]] {{ikonazastave|SLO}} * 36 [[Gal Lubej Fink]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/gal-lubej-fink/ Lubej Fink podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 52 [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}} * 26 [[Matevž Vidovšek]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/matevz-vidovsek/ Vidovšek podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} === BRANILCI: === * 16 [[Ahmet Muhamedbegović]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/ahmet-muhamedbegovic/ Muhamedbegović podatki]</ref> {{ikonazastave|AUT}} * 15 [[Marko Ristić]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/marko-ristic/ Ristić podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 44 [[Matej Dvoršak]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/matej-dvorsak/ Dvoršak podatki]{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 21 [[Manuel Pedreno]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/manuel-pedreno/ Pedreno podatki]</ref> {{ikonazastave|ESP}} * 33 [[Jordi Govea]] {{ikonazastave|ESP}} * 30 [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}} * 4 [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}} * 3 [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}} * 28 [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}} * 27 [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}} === VEZISTI: === * 34 [[Augustin Doffo]] {{ikonazastave|ARG}} - ''KAPETAN'' * 23 [[Diogo Pinto]] {{ikonazastave|POR}} * 88 [[Charles Thalisson]] {{ikonazastave|BRA}} * 80 [[Peter Agba]] {{ikonazastave|NGA}} * 9 [[Dino Kojić]] {{ikonazastave|SLO}} * 45 [[Mateo Ačimović]] {{ikonazastave|SLO}} * 16 [[Jurgen Çelhaka]] {{ikonazastave|ALB}} === NAPADALCI: === * 99 [[Antonio Marin]] {{ikonazastave|CRO}} * 37 [[Pedro Lucas Schwaizer]] {{ikonazastave|BRA}} * 24 [[Reda Boultam]] {{ikonazastave|NED}} * 19 [[Ivan Durdov]] {{ikonazastave|CRO}} * 18 [[Marko Brest]] {{ikonazastave|SLO}} * 11 [[Alex Blanco]] {{ikonazastave|ESP}} * 24 [[Alex Matthias Tamm]] {{ikonazastave|EST}} * 10 [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}} * 2 [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} * 20 [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} ===Zadnji prestopi (''julij 2025):''=== PRIHODI: * [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}} * [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}} * [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}} * [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}} * [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} (konec posoje) * [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} (konec posoje) ODHODI: * [[Raul Alexander Florucz]] {{ikonazastave|AUT}} * [[Justas Lasickas]] {{ikonazastave|LIT}} * [[Jorge Silva]] {{ikonazastave|POR}} * [[Marcel Ratnik]] {{ikonazastave|SLO}} * [[David Sualehe]] {{ikonazastave|POR}} * [[Denis Pintol]] {{ikonazastave|SLO}} (posoja) == Strokovni del ekipe <ref>{{Navedi splet|title=Strokovni štab - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/strokovni-stab/|date=2024-12-12|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> == [[Slika:NK Olimpija 2010.jpg|thumb|400px|Postava leta 2010]] === Športni del === {| class="toccolours" !bgcolor=silver|Pozicija !bgcolor=silver|Ime !bgcolor=silver|Državljan |-bgcolor=#eeeeee |Trener || brez trenerja || |- |Pomočnik trenerja || / |- |Tehnični vodja||Nejc Berce||{{ikonazastave|SLO}} |- |Kondicijski trener |Ivan Zorić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Kondicijski trener |Hrvoje Božičković |{{ikonazastave|CRO}} |- |Kondicijski trener |Nikola Vidović |{{ikonazastave|CRO}} |- |Trener vratarjev |Josip Škorić |{{ikonazastave|CRO}} |- |} === Zdravniška ekipa === ''Podatki z dne 19. julij 2025 iz spletne strani NK Olimpija.'' {| class="wikitable" |+ !Poklic !Ime !Državljanstvo |- |Fizioterapevtka |Riva Milić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Fizioterapevt |Žiga Benko |{{ikonazastave|SLO}} |- |Fizioterapevt |Luka Levec |{{ikonazastave|SLO}} |} === Uprava kluba === {| class="toccolours" !bgcolor=silver|Pozicija !bgcolor=silver|Ime !bgcolor=silver|Državljanstvo |-bgcolor=#eeeeee |Predsednik ||Adam Delius||{{ikonazastave|GER}} |- | |- bgcolor="#eeeeee" |Podpredsednik||Dr. Cristian Dollinger||{{ikonazastave|GER}} |- |Direktor |Igor Barišić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Športni direktor |Goran Boromisa |{{ikonazastave|CRO}} |} == Znani igralci == {{col-begin}} {{col-3}} </small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Dejan Kelhar]] <small>(2005)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Ubavič]] <small>(2005−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miran Pavlin]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Volk]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Milinovič]] <small>(2006−2007)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Edi Bajrektarevič]] <small>(2006−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleš Čeh]] <small>(2006−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Mladen Rudonja]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Amir Karič]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miha Šporar]] <small>(2007−2010)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|SLO}} [[Sebastjan Cimirotič]] <small>(2007−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Mitrakovič]] <small>(2008−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Muamer Vugdalič]] <small>(2008−2009)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Agim Ibraimi]] <small>(2008−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Senad Tiganj]] <small>(2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jalen Pokorn]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Igor Lazič]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jan Oblak]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damir Botonjič]] <small>(2009−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Rakovič]] <small>(2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damjan Ošlaj]] <small>(2010−2011)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|CRO}} [[Tomo Šokota]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljkovič]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Dare Vršič]] <small>(2010–2012)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Dragan Čadikovski]] <small>(2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleksander Šeliga]] <small>(2011–)</small> *{{ikonazastave|MNE}} [[Nikola Nikezić]] <small>(2012–2014)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Etien Velikonja]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Andraž Kirm]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Ilić]] <small>(2016–2019)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Timi Max Elšnik]] <small>(2020-2024)</small> {{col-end}} === Upokojene številke === * 5 ([[Marko Elsner]], od leta 2019)<ref>{{navedi splet |url=https://planetnogomet.si/novice/olimpija-igralski-kader-7-5-popivoda-elsner/ |title=Ljubljanska Olimpija pred 3 leti upokojila številko 7, ki pa ni edina: Med zmaji je preprosto nedotakljiva tudi številka 5 |accessdate=2025-01-04 |date=2024-09-18 |work=[[Planet Nogomet]] }}</ref> * 7 ([[Danilo Popivoda]], od leta 2021)<ref>{{navedi splet |url=https://ekipa.svet24.si/clanek/nogomet/prva-liga/6146c193babe1/kaksna-poteza-olimpije-to-je-stevilka-dresa-ki-je-nihce-vec-ne-bo-nosil-mandaric-je |title=Kakšna POTEZA OLIMPIJE!! Na igrišče je prišel kar MILAN MANDARIĆ, potem pa so ... |accessdate=2025-01-04 |date=2021-09-19 |work=[[EkipaSN (časopis)|Ekipa]] }}</ref> == Trenerji == {| class="wikitable" |+ |- !Trener !Obdobje ! !Lovorike |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Gliha]]||<small>2005 – 2007</small> | ||<small>5. liga, 4. liga</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Janez Pate]]||<small>julij 2007 – junij 2009</small> | ||<small>[[Tretja slovenska nogometna liga|3. liga]], [[Druga slovenska nogometna liga|2. liga]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Oblak]]||<small>julij 2009 – avgust 2009</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>september 2009 – maj 2010</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>julij 2010 – avgust 2010</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Dušan Kosič]]||<small>oktober 2010 – december 2011</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Bojan Prašnikar]]||<small>december 2011 – april 2012</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Šiljak]]||<small>april 2012 – avgust 2012</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Andrej Razdrh]]||<small>avgust 2012 – oktober 2013</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Milorad Kosanović]]||<small>21. oktober 2013 – 30. april 2014</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Darko Karapetrovič]]||<small>30. april 2014 – junij 2015</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>10. junij 2015 – 15. december 2015</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Marko Nikolić (nogometni trener)|Marko Nikolić]]||<small>11, januar 2016 – 18. april 2016</small> | || |- |{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Vanoli]]||<small>22. april 2016 – 31. avgust 2016</small> | ||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Luka Elsner]]||<small>2. september 2016 – 9. marec 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>9. marec 2017 – 3. april 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>4. april 2017 – 31. maj 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Igor Bišćan]]||<small>2. junij 2017 – 6. junij 2018</small> | ||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]</small>, <small>[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]</small> |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Ilija Stolica]]||<small>11. junij 2018 – 31. julij 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Aleksandar Linta]]||<small>31. julij 2018 – 26. avgust 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|AUT}} [[Zoran Barišić]]||<small>4. september 2018 – 12. december 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>8. januar 2019 – 12. april 2019</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>12. april 2019 – 15. junij 2020</small> | ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>19. junij 2020 – 8. januar 2021</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Goran Stanković]]||<small>11. januar 2021 – 16. junij 2021</small> | ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{Ikonazastave|SRB}} [[Savo Milošević]]||<small>16. junij 2021 – 10. oktober 2021</small> | || |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>10. oktober 2021 – 20. marec 2022</small> | || |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Robert Prosinečki]]||<small>22. marec 2022 – 1. julij 2022</small> | || |- |{{Ikonazastave|ESP}} [[Albert Riera]]||4. julij 2022 - 20. maj 2023 | ||[[1. SNL]], [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{ikonazastave|POR}} [[Joao Henriques]]||15. junij 2023 - 12. oktober 2023 | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljković]]||18. oktober 2023 - 6. maj 2024 | || |- |{{ikonazastave|ESP}} [[Víctor Sánchez del Amo|Víctor Sánchez]]||5. junij 2024 - 13. junij 2025 | ||[[1. SNL]] |- |{{ikonazastave|POR}} [[Jorge Simão]]||13. junij 2025 - 5. avgust 2025 | || |- |{{ikonazastave|NED}} [[Erwin van de Looi]]||11. avgust 2025 - 22. september 2025 | || |- |{{ikonazastave|ARG}} [[Federico Bessone]] ||22. september 2025 - 29. maj 2026 | || |- | | || |} == Rekordi* == * Največ osvojenih točk v eni sezoni: '''80'''; v sezoni 2017-18. * Najmanj osvojenih točk v eni sezoni: '''42'''; v sezoni 2013-14. * Največ golov v eni sezoni: '''75'''; v sezoni 2015-16. * Najmanj golov v eni sezoni: '''38'''; v sezoni 2013-14. * Največ prejetih zadetkov v eni sezoni: '''56'''; v sezoni 2013-14. * Najmanj prejetih zadetkov v eni sezoni: '''17'''; v sezoni 2017-18. * Najboljša gol razlika v eni sezoni: '''+55'''; v sezoni 2015-16. * Najslabša gol razlika v eni sezoni: '''-18'''; v sezoni 2013-14. <nowiki>*</nowiki>rekordi se nanašajo na sezone v [[Prva slovenska nogometna liga|1. ligi]] (od sezone 2009-10)<ref>{{Navedi splet|title=PLT - Prva liga Telemach|url=https://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=102&id_sezone=2019|website=www.prvaliga.si|accessdate=2025-05-01|language=en}}</ref> == Dosežki <ref>{{Navedi splet|title=Lovorike - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/klub/osvojene-lovorike/|date=2024-12-04|accessdate=2025-05-01|language=sl-SI}}</ref> == {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Domači Pokali !Ime tekmovanja !Št. zmag !sezona |- |[[Prva slovenska nogometna liga|Prva Liga]] |'''4''' |'''2015-16, 2017-18, 2022-23, 2024-25''' |- |[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] |'''1''' |'''2008-09''' |- |[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] |'''1''' |'''2007-08''' |- |[[Regionalna Ljubljanska liga]] |'''1''' |'''2006-07''' |- |[[MNZ Liga]] |'''1''' |'''2005-06''' |- |[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarne Union]] |'''4''' |'''2017-18, 2018-19, 2020-21, 2022-23''' |} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Uvrstitve na UEFA Evropska tekmovanja !Ime Tekmovanja !Kvalificiral v turnir !sezona |- |[[UEFA Konferenčna Liga]] |'''2''' |'''2023-24, 2024-25''' |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|NK Olimpija (2005)}} * {{Official|http://www.nkolimpija.si}} {{Olimpija Ljubljana squad}} {{Nogomet v Sloveniji}} {{Ljubljana}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2005]] [[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Olimpija]] [[Kategorija:Nogometni klub Olimpija|*]] n3mxr7kgmsh1xi95s2gpnonqehapyeg 6682702 6682699 2026-05-29T16:43:03Z Mark Pelj 216187 /* Uprava kluba */ 6682702 wikitext text/x-wiki {{nereferencirano}} {{zapomen|nekdanji nogometni klub|NK Olimpija (1911-2004)}} {{zapomen|nastope v evropskih tekmovanjih|NK Olimpija Ljubljana na evropskih tekmovanjih}} '''Nogometni klub Olimpija Ljubljana''', krajše '''NK Olimpija''', ali samo '''Olimpija''', je [[Slovenija|slovenski]] [[nogometni klub]].{{Infopolje Nogometni klub | clubname = NK Olimpija Ljubljana | image = [[Slika:Fcolnewgrb.png‎|130px|Logo]] | fullname = NK Olimpija Ljubljana | nickname = Zmaji | founded = [[2. marec]] [[2005]] (''kot NK Bežigrad'') | ground = [[Stadion Stožice]],<br />[[Ljubljana]] | capacity = 16.038| chairman = {{ikonazastave|GER}} [[Adam Delius]] | coach = / brez trenerja / | league = [[1. SNL]] | season = 2024/25 | position = 1. mesto | | pattern_la1=_whiteshoulders|pattern_b1=_thinwhitesides|pattern_ra1=_whiteshoulders| leftarm1=3cb371|body1=3cb371|rightarm1=3cb371|shorts1=3cb371|socks1=3cb371| pattern_la2=_shouldersonwhite|pattern_b2=_thinwhitesides|pattern_ra2=_shouldersonwhite| leftarm2=3cb371|body2=FFFFFF|rightarm2=3cb371|shorts2=FFFFFF|socks2=3cb371||topscorer=}}Leta [[2005|2005]] so zaradi finančnih težav takratne [[NK Olimpija (1911-2004)|NK Olimpije]] ustanovili nov klub, NK Olimpija Bežigrad, ki je poskrbel za mlajše selekcije propadlega kluba. Kot novoustanovljen klub je začel tekmovanja v ligi 2. MNZ, ki je petorazredno nogometno tekmovanje v Sloveniji. S pomočjo nekdanjih igralcev stare Olimpije se je klub prebil v 1. ligo. Trenutno člansko moštvo kluba igra v [[1. SNL]] pod imenom NK Olimpija Ljubljana, ki so ga zamenjali z imenom NK Olimpija Bežigrad. Prva leta je klub igral na stadionu v Šiški, avgusta [[2010]] pa se je preselil na [[Stadion Stožice]]. Olimpija je od leta 2005 osvojila tudi 4 naslove državnega prvaka. == Zgodovina == Marca [[2005]] so pred razpadom "stare" [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpije]] nekateri starši igralcev in trenerji nekdanje Olimpije ob pomoči Športne zveze Ljubljana ustanovili nov klub in ga poimenovali NK Bežigrad, klub pa je skrbel za mladinske ekipe nekdanje Olimpije. Nov klub je za sezono 2005/06 zbral moštvo za tekmovanje v najnižji ligi (na ravni Medobčinske nogometne zveze Ljubljana). Člansko moštvo so sestavljali veterani nekdanje Olimpije na čelu z Ubavičem, Patetom, Podgajskim, Kitičem, Komočarjem in drugimi ter v prvi sezoni pokorili konkurenco in se uvrstili v četrto ligo. V tem tekmovanju so z veliko prednostjo osvojili novo prvo mesto. Od 22 tekem so jih zmagali 19, še 3 tekme pa so se končale z neodločenim izzidom. Najboljša strelca ekipe sta bila [[Zoran Ubavič]] in [[Miran Pavlin]] 24 doseženimi zadetki. Ekspresno hitro je bilo tudi napredovanje v drugo, kjer se je klub dokončno preimenoval in iz Olimpije Bežigrad je nastala Olimpija Ljubljana in se še v isti sezoni uvrstil v prvo ligo. V sezoni 2009/10 je Olimpija znova zaigrala v Prvi Slovenski nogometni ligi in osvojila končno četrto mesto. V naslednjih sezonah večjih uspehov Olimpija ni dosegla, čeprav je v sezoni 2011/12 postala podprvak Slovenije, vendar s kar 20 točkami zaostanka za [[Nogometni klub Maribor|Mariborom]] sezono se je zaostanek zmanjšal in z 8 točkami zaostanka je Olimpija znova podprvak. V sezoni 2013/14 pa padec na 7 mesto na lestvici, vzdušje okoli kluba pa je bilo zelo slabo. V zadnji sezoni ere Izeta Rastoderja je Olimpija osvojila četrto mesto, pred začetkom nove sezone pa je Milan Mandarić odkupil klub od svojega predhodnika Rastoderja. V sezoni 2015/16 je Olimpija prvič po ustanovitvi kluba znova pokorila konkurenco v 1. SNL in osvojila prvi naslov državnega prvaka po 21 letih. Uspeh je ponovila v sezoni 2017/18, ko je bila Olimpija slovenski ligaški in pokalni prvak. V sezoni 2018/19 je Olimpija dosegla dotedaj največji uspeh na evropskih prizoriščih. Po nesrečno prejetem domačem golu so sicer izpadli iz kvalifikacij za Ligo prvakov proti FK Qarabag (Azerbaijan), kasneje pa v kvalifikacijah preko prepričljivih zmag proti Crusaders in HJK Helskinki prišli do play offa za vstop v skupinski del [[Evropska liga|Evropske lige.]]Tam jih je pričakala slovaška ekipa in aktualni prvak Slovaške, FK Spartak Trnava, ki se je na koncu izkazala za premagljivega tekmeca, ampak kljub temu so po domačem porazu z 0-2 in gostujočem remiju 1-1 izpadli in se tako poslovili od Evrope. Naslednja lovorika kluba je na vrsto prišla 30. maja 2019, ko so “zmaji” znova postali pokalni prvaki, enak uspeh pa jim je uspel še v sezoni 2020/21. Naslednji pomemben mejnik se je zgodil jeseni 2021, ko je [[Adam Delius]] klub odkupil od dosedanjega lastnika [[Milan Mandarić|Milana Mandarića]].Dvojno krono v [[Slovenija|Sloveniji]] so po 5 letih ponovili v sezoni 2022/23, ko so z veliko prednostjo na koncu sezone pokorili celotno konkurenco s trenerjem [[Albert Riera|Albertom Riero]] na čelu. V sezoni 2023/24 je Olimpija dosegla največji uspeh kluba v evropskih tekmovanjih. V 1. krogu kvalifikacij za [[UEFA liga prvakov|UEFA ligo prvakov]] so brez večjih težav izločili latvijsko [[Valmiera|Valmiero]]. Prvi resnejši izziv pa je prišel v 2. krogu, ko so se “zmaji” pomerili z bolgarskim [[PFK Ludogorec Razgrad|Ludogorcem]]. S skupnim rezultatom 3-2 so se veselili zmage in tako napredovali v 3. krog kvalifikacij za ligo prvakov, kjer jih je pričakal najmočnejši tekmec do sedaj, turški [[Galatasaray]]. Ta se je vendarle izkazal za premočno oviro in nogometaši Olimpije so s skupnim izidom 0-4 izpadli v play-off kvalifikacij za [[Evropska liga|UEFA Evropsko ligo]]. Pomerili so se proti [[FK Qarabag]] (Azerbaijan), ki pa jih je premagal z rezulatatom 1-3. Tako so se “zmaji” v sezoni 2023/24 prvič v zgodovini uvrstil v skupinski del [[Konfernčne lige|UEFA Konferenčne lige]] in s tem dosegel enega največjih uspehov v zgodovini kluba. == Uradna navijaška skupina == [[Slika:Green Dragons.jpg|sličica|Green Dragons na tekmi proti NK Maribor 15.10.2022]] ''[[Green Dragons]]'' so [[Ljubljana|ljubljanska]] [[Navijaštvo|navijaška skupina]], ki je bila ustanovljena leta 1988, prva tekma navijaške skupine je bila jeseni tega leta proti NK Priština, tedaj se je prvič tudi pojavil transparent z imenom "Green Dragons". V prvih letih so bili prisotni le na nogometnih tekmah [[NK Olimpija]], v začetku devetdesetih let pa so začeli obiskovati tudi hokejske tekme [[HK Olimpija]] in košarkarske tekme [[KK Olimpija]]. V letu 2023 so praznovali okroglih 35 let od ustanovitve skupine in začetka organiziranega navijanja za klube pod imenom Olimpija. == Trenutna prva ekipa <ref>{{Navedi splet|title=Igralci - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/igralci/|date=2024-12-11|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> == Člani prve ekipe: ''Podatki prenešeni s spletne strani'' https://nkolimpija.si/prva-ekipa/igralci/''dne 26. julij 2025.'' ==='''VRATARJI:'''=== * 31 [[Tijan Vasić]] {{ikonazastave|SLO}} * 36 [[Gal Lubej Fink]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/gal-lubej-fink/ Lubej Fink podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 52 [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}} * 26 [[Matevž Vidovšek]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/matevz-vidovsek/ Vidovšek podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} === BRANILCI: === * 16 [[Ahmet Muhamedbegović]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/ahmet-muhamedbegovic/ Muhamedbegović podatki]</ref> {{ikonazastave|AUT}} * 15 [[Marko Ristić]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/marko-ristic/ Ristić podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 44 [[Matej Dvoršak]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/matej-dvorsak/ Dvoršak podatki]{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 21 [[Manuel Pedreno]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/manuel-pedreno/ Pedreno podatki]</ref> {{ikonazastave|ESP}} * 33 [[Jordi Govea]] {{ikonazastave|ESP}} * 30 [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}} * 4 [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}} * 3 [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}} * 28 [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}} * 27 [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}} === VEZISTI: === * 34 [[Augustin Doffo]] {{ikonazastave|ARG}} - ''KAPETAN'' * 23 [[Diogo Pinto]] {{ikonazastave|POR}} * 88 [[Charles Thalisson]] {{ikonazastave|BRA}} * 80 [[Peter Agba]] {{ikonazastave|NGA}} * 9 [[Dino Kojić]] {{ikonazastave|SLO}} * 45 [[Mateo Ačimović]] {{ikonazastave|SLO}} * 16 [[Jurgen Çelhaka]] {{ikonazastave|ALB}} === NAPADALCI: === * 99 [[Antonio Marin]] {{ikonazastave|CRO}} * 37 [[Pedro Lucas Schwaizer]] {{ikonazastave|BRA}} * 24 [[Reda Boultam]] {{ikonazastave|NED}} * 19 [[Ivan Durdov]] {{ikonazastave|CRO}} * 18 [[Marko Brest]] {{ikonazastave|SLO}} * 11 [[Alex Blanco]] {{ikonazastave|ESP}} * 24 [[Alex Matthias Tamm]] {{ikonazastave|EST}} * 10 [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}} * 2 [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} * 20 [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} ===Zadnji prestopi (''julij 2025):''=== PRIHODI: * [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}} * [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}} * [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}} * [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}} * [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} (konec posoje) * [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} (konec posoje) ODHODI: * [[Raul Alexander Florucz]] {{ikonazastave|AUT}} * [[Justas Lasickas]] {{ikonazastave|LIT}} * [[Jorge Silva]] {{ikonazastave|POR}} * [[Marcel Ratnik]] {{ikonazastave|SLO}} * [[David Sualehe]] {{ikonazastave|POR}} * [[Denis Pintol]] {{ikonazastave|SLO}} (posoja) == Strokovni del ekipe <ref>{{Navedi splet|title=Strokovni štab - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/strokovni-stab/|date=2024-12-12|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> == [[Slika:NK Olimpija 2010.jpg|thumb|400px|Postava leta 2010]] === Športni del === {| class="toccolours" !bgcolor=silver|Pozicija !bgcolor=silver|Ime !bgcolor=silver|Državljan |-bgcolor=#eeeeee |Trener || brez trenerja || |- |Pomočnik trenerja || / |- |Tehnični vodja||Nejc Berce||{{ikonazastave|SLO}} |- |Kondicijski trener |Ivan Zorić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Kondicijski trener |Hrvoje Božičković |{{ikonazastave|CRO}} |- |Kondicijski trener |Nikola Vidović |{{ikonazastave|CRO}} |- |Trener vratarjev |Josip Škorić |{{ikonazastave|CRO}} |- |} === Zdravniška ekipa === ''Podatki z dne 19. julij 2025 iz spletne strani NK Olimpija.'' {| class="wikitable" |+ !Poklic !Ime !Državljanstvo |- |Fizioterapevtka |Riva Milić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Fizioterapevt |Žiga Benko |{{ikonazastave|SLO}} |- |Fizioterapevt |Luka Levec |{{ikonazastave|SLO}} |} === Uprava kluba === {| class="toccolours" !bgcolor=silver|Pozicija !bgcolor=silver|Ime !bgcolor=silver|Državljanstvo |-bgcolor=#eeeeee |Predsednik ||Adam Delius||{{ikonazastave|GER}} |- | |- bgcolor="#eeeeee" |Podpredsednik||Dr. Cristian Dollinger||{{ikonazastave|GER}} |- |Direktor |Igor Barišić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Športni direktor |Necat Aygün |{{ikonazastave|GER}} |} == Znani igralci == {{col-begin}} {{col-3}} </small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Dejan Kelhar]] <small>(2005)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Ubavič]] <small>(2005−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miran Pavlin]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Volk]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Milinovič]] <small>(2006−2007)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Edi Bajrektarevič]] <small>(2006−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleš Čeh]] <small>(2006−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Mladen Rudonja]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Amir Karič]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miha Šporar]] <small>(2007−2010)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|SLO}} [[Sebastjan Cimirotič]] <small>(2007−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Mitrakovič]] <small>(2008−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Muamer Vugdalič]] <small>(2008−2009)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Agim Ibraimi]] <small>(2008−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Senad Tiganj]] <small>(2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jalen Pokorn]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Igor Lazič]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jan Oblak]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damir Botonjič]] <small>(2009−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Rakovič]] <small>(2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damjan Ošlaj]] <small>(2010−2011)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|CRO}} [[Tomo Šokota]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljkovič]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Dare Vršič]] <small>(2010–2012)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Dragan Čadikovski]] <small>(2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleksander Šeliga]] <small>(2011–)</small> *{{ikonazastave|MNE}} [[Nikola Nikezić]] <small>(2012–2014)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Etien Velikonja]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Andraž Kirm]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Ilić]] <small>(2016–2019)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Timi Max Elšnik]] <small>(2020-2024)</small> {{col-end}} === Upokojene številke === * 5 ([[Marko Elsner]], od leta 2019)<ref>{{navedi splet |url=https://planetnogomet.si/novice/olimpija-igralski-kader-7-5-popivoda-elsner/ |title=Ljubljanska Olimpija pred 3 leti upokojila številko 7, ki pa ni edina: Med zmaji je preprosto nedotakljiva tudi številka 5 |accessdate=2025-01-04 |date=2024-09-18 |work=[[Planet Nogomet]] }}</ref> * 7 ([[Danilo Popivoda]], od leta 2021)<ref>{{navedi splet |url=https://ekipa.svet24.si/clanek/nogomet/prva-liga/6146c193babe1/kaksna-poteza-olimpije-to-je-stevilka-dresa-ki-je-nihce-vec-ne-bo-nosil-mandaric-je |title=Kakšna POTEZA OLIMPIJE!! Na igrišče je prišel kar MILAN MANDARIĆ, potem pa so ... |accessdate=2025-01-04 |date=2021-09-19 |work=[[EkipaSN (časopis)|Ekipa]] }}</ref> == Trenerji == {| class="wikitable" |+ |- !Trener !Obdobje ! !Lovorike |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Gliha]]||<small>2005 – 2007</small> | ||<small>5. liga, 4. liga</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Janez Pate]]||<small>julij 2007 – junij 2009</small> | ||<small>[[Tretja slovenska nogometna liga|3. liga]], [[Druga slovenska nogometna liga|2. liga]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Oblak]]||<small>julij 2009 – avgust 2009</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>september 2009 – maj 2010</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>julij 2010 – avgust 2010</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Dušan Kosič]]||<small>oktober 2010 – december 2011</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Bojan Prašnikar]]||<small>december 2011 – april 2012</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Šiljak]]||<small>april 2012 – avgust 2012</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Andrej Razdrh]]||<small>avgust 2012 – oktober 2013</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Milorad Kosanović]]||<small>21. oktober 2013 – 30. april 2014</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Darko Karapetrovič]]||<small>30. april 2014 – junij 2015</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>10. junij 2015 – 15. december 2015</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Marko Nikolić (nogometni trener)|Marko Nikolić]]||<small>11, januar 2016 – 18. april 2016</small> | || |- |{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Vanoli]]||<small>22. april 2016 – 31. avgust 2016</small> | ||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Luka Elsner]]||<small>2. september 2016 – 9. marec 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>9. marec 2017 – 3. april 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>4. april 2017 – 31. maj 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Igor Bišćan]]||<small>2. junij 2017 – 6. junij 2018</small> | ||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]</small>, <small>[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]</small> |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Ilija Stolica]]||<small>11. junij 2018 – 31. julij 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Aleksandar Linta]]||<small>31. julij 2018 – 26. avgust 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|AUT}} [[Zoran Barišić]]||<small>4. september 2018 – 12. december 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>8. januar 2019 – 12. april 2019</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>12. april 2019 – 15. junij 2020</small> | ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>19. junij 2020 – 8. januar 2021</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Goran Stanković]]||<small>11. januar 2021 – 16. junij 2021</small> | ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{Ikonazastave|SRB}} [[Savo Milošević]]||<small>16. junij 2021 – 10. oktober 2021</small> | || |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>10. oktober 2021 – 20. marec 2022</small> | || |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Robert Prosinečki]]||<small>22. marec 2022 – 1. julij 2022</small> | || |- |{{Ikonazastave|ESP}} [[Albert Riera]]||4. julij 2022 - 20. maj 2023 | ||[[1. SNL]], [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{ikonazastave|POR}} [[Joao Henriques]]||15. junij 2023 - 12. oktober 2023 | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljković]]||18. oktober 2023 - 6. maj 2024 | || |- |{{ikonazastave|ESP}} [[Víctor Sánchez del Amo|Víctor Sánchez]]||5. junij 2024 - 13. junij 2025 | ||[[1. SNL]] |- |{{ikonazastave|POR}} [[Jorge Simão]]||13. junij 2025 - 5. avgust 2025 | || |- |{{ikonazastave|NED}} [[Erwin van de Looi]]||11. avgust 2025 - 22. september 2025 | || |- |{{ikonazastave|ARG}} [[Federico Bessone]] ||22. september 2025 - 29. maj 2026 | || |- | | || |} == Rekordi* == * Največ osvojenih točk v eni sezoni: '''80'''; v sezoni 2017-18. * Najmanj osvojenih točk v eni sezoni: '''42'''; v sezoni 2013-14. * Največ golov v eni sezoni: '''75'''; v sezoni 2015-16. * Najmanj golov v eni sezoni: '''38'''; v sezoni 2013-14. * Največ prejetih zadetkov v eni sezoni: '''56'''; v sezoni 2013-14. * Najmanj prejetih zadetkov v eni sezoni: '''17'''; v sezoni 2017-18. * Najboljša gol razlika v eni sezoni: '''+55'''; v sezoni 2015-16. * Najslabša gol razlika v eni sezoni: '''-18'''; v sezoni 2013-14. <nowiki>*</nowiki>rekordi se nanašajo na sezone v [[Prva slovenska nogometna liga|1. ligi]] (od sezone 2009-10)<ref>{{Navedi splet|title=PLT - Prva liga Telemach|url=https://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=102&id_sezone=2019|website=www.prvaliga.si|accessdate=2025-05-01|language=en}}</ref> == Dosežki <ref>{{Navedi splet|title=Lovorike - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/klub/osvojene-lovorike/|date=2024-12-04|accessdate=2025-05-01|language=sl-SI}}</ref> == {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Domači Pokali !Ime tekmovanja !Št. zmag !sezona |- |[[Prva slovenska nogometna liga|Prva Liga]] |'''4''' |'''2015-16, 2017-18, 2022-23, 2024-25''' |- |[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] |'''1''' |'''2008-09''' |- |[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] |'''1''' |'''2007-08''' |- |[[Regionalna Ljubljanska liga]] |'''1''' |'''2006-07''' |- |[[MNZ Liga]] |'''1''' |'''2005-06''' |- |[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarne Union]] |'''4''' |'''2017-18, 2018-19, 2020-21, 2022-23''' |} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Uvrstitve na UEFA Evropska tekmovanja !Ime Tekmovanja !Kvalificiral v turnir !sezona |- |[[UEFA Konferenčna Liga]] |'''2''' |'''2023-24, 2024-25''' |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|NK Olimpija (2005)}} * {{Official|http://www.nkolimpija.si}} {{Olimpija Ljubljana squad}} {{Nogomet v Sloveniji}} {{Ljubljana}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2005]] [[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Olimpija]] [[Kategorija:Nogometni klub Olimpija|*]] 6cate4gksqdujvyl9mbsikhlq998d5z 6682705 6682702 2026-05-29T16:48:31Z Mark Pelj 216187 /* Znani igralci */ 6682705 wikitext text/x-wiki {{nereferencirano}} {{zapomen|nekdanji nogometni klub|NK Olimpija (1911-2004)}} {{zapomen|nastope v evropskih tekmovanjih|NK Olimpija Ljubljana na evropskih tekmovanjih}} '''Nogometni klub Olimpija Ljubljana''', krajše '''NK Olimpija''', ali samo '''Olimpija''', je [[Slovenija|slovenski]] [[nogometni klub]].{{Infopolje Nogometni klub | clubname = NK Olimpija Ljubljana | image = [[Slika:Fcolnewgrb.png‎|130px|Logo]] | fullname = NK Olimpija Ljubljana | nickname = Zmaji | founded = [[2. marec]] [[2005]] (''kot NK Bežigrad'') | ground = [[Stadion Stožice]],<br />[[Ljubljana]] | capacity = 16.038| chairman = {{ikonazastave|GER}} [[Adam Delius]] | coach = / brez trenerja / | league = [[1. SNL]] | season = 2024/25 | position = 1. mesto | | pattern_la1=_whiteshoulders|pattern_b1=_thinwhitesides|pattern_ra1=_whiteshoulders| leftarm1=3cb371|body1=3cb371|rightarm1=3cb371|shorts1=3cb371|socks1=3cb371| pattern_la2=_shouldersonwhite|pattern_b2=_thinwhitesides|pattern_ra2=_shouldersonwhite| leftarm2=3cb371|body2=FFFFFF|rightarm2=3cb371|shorts2=FFFFFF|socks2=3cb371||topscorer=}}Leta [[2005|2005]] so zaradi finančnih težav takratne [[NK Olimpija (1911-2004)|NK Olimpije]] ustanovili nov klub, NK Olimpija Bežigrad, ki je poskrbel za mlajše selekcije propadlega kluba. Kot novoustanovljen klub je začel tekmovanja v ligi 2. MNZ, ki je petorazredno nogometno tekmovanje v Sloveniji. S pomočjo nekdanjih igralcev stare Olimpije se je klub prebil v 1. ligo. Trenutno člansko moštvo kluba igra v [[1. SNL]] pod imenom NK Olimpija Ljubljana, ki so ga zamenjali z imenom NK Olimpija Bežigrad. Prva leta je klub igral na stadionu v Šiški, avgusta [[2010]] pa se je preselil na [[Stadion Stožice]]. Olimpija je od leta 2005 osvojila tudi 4 naslove državnega prvaka. == Zgodovina == Marca [[2005]] so pred razpadom "stare" [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpije]] nekateri starši igralcev in trenerji nekdanje Olimpije ob pomoči Športne zveze Ljubljana ustanovili nov klub in ga poimenovali NK Bežigrad, klub pa je skrbel za mladinske ekipe nekdanje Olimpije. Nov klub je za sezono 2005/06 zbral moštvo za tekmovanje v najnižji ligi (na ravni Medobčinske nogometne zveze Ljubljana). Člansko moštvo so sestavljali veterani nekdanje Olimpije na čelu z Ubavičem, Patetom, Podgajskim, Kitičem, Komočarjem in drugimi ter v prvi sezoni pokorili konkurenco in se uvrstili v četrto ligo. V tem tekmovanju so z veliko prednostjo osvojili novo prvo mesto. Od 22 tekem so jih zmagali 19, še 3 tekme pa so se končale z neodločenim izzidom. Najboljša strelca ekipe sta bila [[Zoran Ubavič]] in [[Miran Pavlin]] 24 doseženimi zadetki. Ekspresno hitro je bilo tudi napredovanje v drugo, kjer se je klub dokončno preimenoval in iz Olimpije Bežigrad je nastala Olimpija Ljubljana in se še v isti sezoni uvrstil v prvo ligo. V sezoni 2009/10 je Olimpija znova zaigrala v Prvi Slovenski nogometni ligi in osvojila končno četrto mesto. V naslednjih sezonah večjih uspehov Olimpija ni dosegla, čeprav je v sezoni 2011/12 postala podprvak Slovenije, vendar s kar 20 točkami zaostanka za [[Nogometni klub Maribor|Mariborom]] sezono se je zaostanek zmanjšal in z 8 točkami zaostanka je Olimpija znova podprvak. V sezoni 2013/14 pa padec na 7 mesto na lestvici, vzdušje okoli kluba pa je bilo zelo slabo. V zadnji sezoni ere Izeta Rastoderja je Olimpija osvojila četrto mesto, pred začetkom nove sezone pa je Milan Mandarić odkupil klub od svojega predhodnika Rastoderja. V sezoni 2015/16 je Olimpija prvič po ustanovitvi kluba znova pokorila konkurenco v 1. SNL in osvojila prvi naslov državnega prvaka po 21 letih. Uspeh je ponovila v sezoni 2017/18, ko je bila Olimpija slovenski ligaški in pokalni prvak. V sezoni 2018/19 je Olimpija dosegla dotedaj največji uspeh na evropskih prizoriščih. Po nesrečno prejetem domačem golu so sicer izpadli iz kvalifikacij za Ligo prvakov proti FK Qarabag (Azerbaijan), kasneje pa v kvalifikacijah preko prepričljivih zmag proti Crusaders in HJK Helskinki prišli do play offa za vstop v skupinski del [[Evropska liga|Evropske lige.]]Tam jih je pričakala slovaška ekipa in aktualni prvak Slovaške, FK Spartak Trnava, ki se je na koncu izkazala za premagljivega tekmeca, ampak kljub temu so po domačem porazu z 0-2 in gostujočem remiju 1-1 izpadli in se tako poslovili od Evrope. Naslednja lovorika kluba je na vrsto prišla 30. maja 2019, ko so “zmaji” znova postali pokalni prvaki, enak uspeh pa jim je uspel še v sezoni 2020/21. Naslednji pomemben mejnik se je zgodil jeseni 2021, ko je [[Adam Delius]] klub odkupil od dosedanjega lastnika [[Milan Mandarić|Milana Mandarića]].Dvojno krono v [[Slovenija|Sloveniji]] so po 5 letih ponovili v sezoni 2022/23, ko so z veliko prednostjo na koncu sezone pokorili celotno konkurenco s trenerjem [[Albert Riera|Albertom Riero]] na čelu. V sezoni 2023/24 je Olimpija dosegla največji uspeh kluba v evropskih tekmovanjih. V 1. krogu kvalifikacij za [[UEFA liga prvakov|UEFA ligo prvakov]] so brez večjih težav izločili latvijsko [[Valmiera|Valmiero]]. Prvi resnejši izziv pa je prišel v 2. krogu, ko so se “zmaji” pomerili z bolgarskim [[PFK Ludogorec Razgrad|Ludogorcem]]. S skupnim rezultatom 3-2 so se veselili zmage in tako napredovali v 3. krog kvalifikacij za ligo prvakov, kjer jih je pričakal najmočnejši tekmec do sedaj, turški [[Galatasaray]]. Ta se je vendarle izkazal za premočno oviro in nogometaši Olimpije so s skupnim izidom 0-4 izpadli v play-off kvalifikacij za [[Evropska liga|UEFA Evropsko ligo]]. Pomerili so se proti [[FK Qarabag]] (Azerbaijan), ki pa jih je premagal z rezulatatom 1-3. Tako so se “zmaji” v sezoni 2023/24 prvič v zgodovini uvrstil v skupinski del [[Konfernčne lige|UEFA Konferenčne lige]] in s tem dosegel enega največjih uspehov v zgodovini kluba. == Uradna navijaška skupina == [[Slika:Green Dragons.jpg|sličica|Green Dragons na tekmi proti NK Maribor 15.10.2022]] ''[[Green Dragons]]'' so [[Ljubljana|ljubljanska]] [[Navijaštvo|navijaška skupina]], ki je bila ustanovljena leta 1988, prva tekma navijaške skupine je bila jeseni tega leta proti NK Priština, tedaj se je prvič tudi pojavil transparent z imenom "Green Dragons". V prvih letih so bili prisotni le na nogometnih tekmah [[NK Olimpija]], v začetku devetdesetih let pa so začeli obiskovati tudi hokejske tekme [[HK Olimpija]] in košarkarske tekme [[KK Olimpija]]. V letu 2023 so praznovali okroglih 35 let od ustanovitve skupine in začetka organiziranega navijanja za klube pod imenom Olimpija. == Trenutna prva ekipa <ref>{{Navedi splet|title=Igralci - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/igralci/|date=2024-12-11|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> == Člani prve ekipe: ''Podatki prenešeni s spletne strani'' https://nkolimpija.si/prva-ekipa/igralci/''dne 26. julij 2025.'' ==='''VRATARJI:'''=== * 31 [[Tijan Vasić]] {{ikonazastave|SLO}} * 36 [[Gal Lubej Fink]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/gal-lubej-fink/ Lubej Fink podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 52 [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}} * 26 [[Matevž Vidovšek]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/matevz-vidovsek/ Vidovšek podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} === BRANILCI: === * 16 [[Ahmet Muhamedbegović]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/ahmet-muhamedbegovic/ Muhamedbegović podatki]</ref> {{ikonazastave|AUT}} * 15 [[Marko Ristić]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/marko-ristic/ Ristić podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 44 [[Matej Dvoršak]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/matej-dvorsak/ Dvoršak podatki]{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 21 [[Manuel Pedreno]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/manuel-pedreno/ Pedreno podatki]</ref> {{ikonazastave|ESP}} * 33 [[Jordi Govea]] {{ikonazastave|ESP}} * 30 [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}} * 4 [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}} * 3 [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}} * 28 [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}} * 27 [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}} === VEZISTI: === * 34 [[Augustin Doffo]] {{ikonazastave|ARG}} - ''KAPETAN'' * 23 [[Diogo Pinto]] {{ikonazastave|POR}} * 88 [[Charles Thalisson]] {{ikonazastave|BRA}} * 80 [[Peter Agba]] {{ikonazastave|NGA}} * 9 [[Dino Kojić]] {{ikonazastave|SLO}} * 45 [[Mateo Ačimović]] {{ikonazastave|SLO}} * 16 [[Jurgen Çelhaka]] {{ikonazastave|ALB}} === NAPADALCI: === * 99 [[Antonio Marin]] {{ikonazastave|CRO}} * 37 [[Pedro Lucas Schwaizer]] {{ikonazastave|BRA}} * 24 [[Reda Boultam]] {{ikonazastave|NED}} * 19 [[Ivan Durdov]] {{ikonazastave|CRO}} * 18 [[Marko Brest]] {{ikonazastave|SLO}} * 11 [[Alex Blanco]] {{ikonazastave|ESP}} * 24 [[Alex Matthias Tamm]] {{ikonazastave|EST}} * 10 [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}} * 2 [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} * 20 [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} ===Zadnji prestopi (''julij 2025):''=== PRIHODI: * [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}} * [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}} * [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}} * [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}} * [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} (konec posoje) * [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} (konec posoje) ODHODI: * [[Raul Alexander Florucz]] {{ikonazastave|AUT}} * [[Justas Lasickas]] {{ikonazastave|LIT}} * [[Jorge Silva]] {{ikonazastave|POR}} * [[Marcel Ratnik]] {{ikonazastave|SLO}} * [[David Sualehe]] {{ikonazastave|POR}} * [[Denis Pintol]] {{ikonazastave|SLO}} (posoja) == Strokovni del ekipe <ref>{{Navedi splet|title=Strokovni štab - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/strokovni-stab/|date=2024-12-12|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> == [[Slika:NK Olimpija 2010.jpg|thumb|400px|Postava leta 2010]] === Športni del === {| class="toccolours" !bgcolor=silver|Pozicija !bgcolor=silver|Ime !bgcolor=silver|Državljan |-bgcolor=#eeeeee |Trener || brez trenerja || |- |Pomočnik trenerja || / |- |Tehnični vodja||Nejc Berce||{{ikonazastave|SLO}} |- |Kondicijski trener |Ivan Zorić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Kondicijski trener |Hrvoje Božičković |{{ikonazastave|CRO}} |- |Kondicijski trener |Nikola Vidović |{{ikonazastave|CRO}} |- |Trener vratarjev |Josip Škorić |{{ikonazastave|CRO}} |- |} === Zdravniška ekipa === ''Podatki z dne 19. julij 2025 iz spletne strani NK Olimpija.'' {| class="wikitable" |+ !Poklic !Ime !Državljanstvo |- |Fizioterapevtka |Riva Milić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Fizioterapevt |Žiga Benko |{{ikonazastave|SLO}} |- |Fizioterapevt |Luka Levec |{{ikonazastave|SLO}} |} === Uprava kluba === {| class="toccolours" !bgcolor=silver|Pozicija !bgcolor=silver|Ime !bgcolor=silver|Državljanstvo |-bgcolor=#eeeeee |Predsednik ||Adam Delius||{{ikonazastave|GER}} |- | |- bgcolor="#eeeeee" |Podpredsednik||Dr. Cristian Dollinger||{{ikonazastave|GER}} |- |Direktor |Igor Barišić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Športni direktor |Necat Aygün |{{ikonazastave|GER}} |} == Znani igralci == {{col-begin}} {{col-3}} </small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Dejan Kelhar]] <small>(2005)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Ubavič]] <small>(2005−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miran Pavlin]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Volk]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Milinovič]] <small>(2006−2007)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Edi Bajrektarevič]] <small>(2006−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleš Čeh]] <small>(2006−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Mladen Rudonja]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Amir Karič]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miha Šporar]] <small>(2007−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Sebastjan Cimirotič]] <small>(2007−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Mitrakovič]] <small>(2008−2009)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|SLO}} [[Muamer Vugdalič]] <small>(2008−2009)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Agim Ibraimi]] <small>(2008−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Senad Tiganj]] <small>(2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jalen Pokorn]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Igor Lazič]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jan Oblak]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damir Botonjič]] <small>(2009−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Rakovič]] <small>(2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damjan Ošlaj]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|CRO}} [[Tomo Šokota]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljkovič]] <small>(2010−2011)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|SLO}} [[Dare Vršič]] <small>(2010–2012)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Dragan Čadikovski]] <small>(2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleksander Šeliga]] <small>(2011–)</small> *{{ikonazastave|MNE}} [[Nikola Nikezić]] <small>(2012–2014)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Etien Velikonja]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Andraž Kirm]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Ilić]] <small>(2016–2019)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Timi Max Elšnik]] <small>(2020-2024)<small> *{{ikonazastave|ARG}} [[Augustin Doffo]] <small>(2022-2026)<small> {{col-end}} === Upokojene številke === * 5 ([[Marko Elsner]], od leta 2019)<ref>{{navedi splet |url=https://planetnogomet.si/novice/olimpija-igralski-kader-7-5-popivoda-elsner/ |title=Ljubljanska Olimpija pred 3 leti upokojila številko 7, ki pa ni edina: Med zmaji je preprosto nedotakljiva tudi številka 5 |accessdate=2025-01-04 |date=2024-09-18 |work=[[Planet Nogomet]] }}</ref> * 7 ([[Danilo Popivoda]], od leta 2021)<ref>{{navedi splet |url=https://ekipa.svet24.si/clanek/nogomet/prva-liga/6146c193babe1/kaksna-poteza-olimpije-to-je-stevilka-dresa-ki-je-nihce-vec-ne-bo-nosil-mandaric-je |title=Kakšna POTEZA OLIMPIJE!! Na igrišče je prišel kar MILAN MANDARIĆ, potem pa so ... |accessdate=2025-01-04 |date=2021-09-19 |work=[[EkipaSN (časopis)|Ekipa]] }}</ref> == Trenerji == {| class="wikitable" |+ |- !Trener !Obdobje ! !Lovorike |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Gliha]]||<small>2005 – 2007</small> | ||<small>5. liga, 4. liga</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Janez Pate]]||<small>julij 2007 – junij 2009</small> | ||<small>[[Tretja slovenska nogometna liga|3. liga]], [[Druga slovenska nogometna liga|2. liga]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Oblak]]||<small>julij 2009 – avgust 2009</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>september 2009 – maj 2010</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>julij 2010 – avgust 2010</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Dušan Kosič]]||<small>oktober 2010 – december 2011</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Bojan Prašnikar]]||<small>december 2011 – april 2012</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Šiljak]]||<small>april 2012 – avgust 2012</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Andrej Razdrh]]||<small>avgust 2012 – oktober 2013</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Milorad Kosanović]]||<small>21. oktober 2013 – 30. april 2014</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Darko Karapetrovič]]||<small>30. april 2014 – junij 2015</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>10. junij 2015 – 15. december 2015</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Marko Nikolić (nogometni trener)|Marko Nikolić]]||<small>11, januar 2016 – 18. april 2016</small> | || |- |{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Vanoli]]||<small>22. april 2016 – 31. avgust 2016</small> | ||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Luka Elsner]]||<small>2. september 2016 – 9. marec 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>9. marec 2017 – 3. april 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>4. april 2017 – 31. maj 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Igor Bišćan]]||<small>2. junij 2017 – 6. junij 2018</small> | ||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]</small>, <small>[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]</small> |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Ilija Stolica]]||<small>11. junij 2018 – 31. julij 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Aleksandar Linta]]||<small>31. julij 2018 – 26. avgust 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|AUT}} [[Zoran Barišić]]||<small>4. september 2018 – 12. december 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>8. januar 2019 – 12. april 2019</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>12. april 2019 – 15. junij 2020</small> | ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>19. junij 2020 – 8. januar 2021</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Goran Stanković]]||<small>11. januar 2021 – 16. junij 2021</small> | ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{Ikonazastave|SRB}} [[Savo Milošević]]||<small>16. junij 2021 – 10. oktober 2021</small> | || |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>10. oktober 2021 – 20. marec 2022</small> | || |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Robert Prosinečki]]||<small>22. marec 2022 – 1. julij 2022</small> | || |- |{{Ikonazastave|ESP}} [[Albert Riera]]||4. julij 2022 - 20. maj 2023 | ||[[1. SNL]], [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{ikonazastave|POR}} [[Joao Henriques]]||15. junij 2023 - 12. oktober 2023 | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljković]]||18. oktober 2023 - 6. maj 2024 | || |- |{{ikonazastave|ESP}} [[Víctor Sánchez del Amo|Víctor Sánchez]]||5. junij 2024 - 13. junij 2025 | ||[[1. SNL]] |- |{{ikonazastave|POR}} [[Jorge Simão]]||13. junij 2025 - 5. avgust 2025 | || |- |{{ikonazastave|NED}} [[Erwin van de Looi]]||11. avgust 2025 - 22. september 2025 | || |- |{{ikonazastave|ARG}} [[Federico Bessone]] ||22. september 2025 - 29. maj 2026 | || |- | | || |} == Rekordi* == * Največ osvojenih točk v eni sezoni: '''80'''; v sezoni 2017-18. * Najmanj osvojenih točk v eni sezoni: '''42'''; v sezoni 2013-14. * Največ golov v eni sezoni: '''75'''; v sezoni 2015-16. * Najmanj golov v eni sezoni: '''38'''; v sezoni 2013-14. * Največ prejetih zadetkov v eni sezoni: '''56'''; v sezoni 2013-14. * Najmanj prejetih zadetkov v eni sezoni: '''17'''; v sezoni 2017-18. * Najboljša gol razlika v eni sezoni: '''+55'''; v sezoni 2015-16. * Najslabša gol razlika v eni sezoni: '''-18'''; v sezoni 2013-14. <nowiki>*</nowiki>rekordi se nanašajo na sezone v [[Prva slovenska nogometna liga|1. ligi]] (od sezone 2009-10)<ref>{{Navedi splet|title=PLT - Prva liga Telemach|url=https://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=102&id_sezone=2019|website=www.prvaliga.si|accessdate=2025-05-01|language=en}}</ref> == Dosežki <ref>{{Navedi splet|title=Lovorike - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/klub/osvojene-lovorike/|date=2024-12-04|accessdate=2025-05-01|language=sl-SI}}</ref> == {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Domači Pokali !Ime tekmovanja !Št. zmag !sezona |- |[[Prva slovenska nogometna liga|Prva Liga]] |'''4''' |'''2015-16, 2017-18, 2022-23, 2024-25''' |- |[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] |'''1''' |'''2008-09''' |- |[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] |'''1''' |'''2007-08''' |- |[[Regionalna Ljubljanska liga]] |'''1''' |'''2006-07''' |- |[[MNZ Liga]] |'''1''' |'''2005-06''' |- |[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarne Union]] |'''4''' |'''2017-18, 2018-19, 2020-21, 2022-23''' |} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Uvrstitve na UEFA Evropska tekmovanja !Ime Tekmovanja !Kvalificiral v turnir !sezona |- |[[UEFA Konferenčna Liga]] |'''2''' |'''2023-24, 2024-25''' |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|NK Olimpija (2005)}} * {{Official|http://www.nkolimpija.si}} {{Olimpija Ljubljana squad}} {{Nogomet v Sloveniji}} {{Ljubljana}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2005]] [[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Olimpija]] [[Kategorija:Nogometni klub Olimpija|*]] r6poepo4kohfiyvuq2igkbo63oufemk 6682706 6682705 2026-05-29T16:49:23Z Mark Pelj 216187 /* Znani igralci */ 6682706 wikitext text/x-wiki {{nereferencirano}} {{zapomen|nekdanji nogometni klub|NK Olimpija (1911-2004)}} {{zapomen|nastope v evropskih tekmovanjih|NK Olimpija Ljubljana na evropskih tekmovanjih}} '''Nogometni klub Olimpija Ljubljana''', krajše '''NK Olimpija''', ali samo '''Olimpija''', je [[Slovenija|slovenski]] [[nogometni klub]].{{Infopolje Nogometni klub | clubname = NK Olimpija Ljubljana | image = [[Slika:Fcolnewgrb.png‎|130px|Logo]] | fullname = NK Olimpija Ljubljana | nickname = Zmaji | founded = [[2. marec]] [[2005]] (''kot NK Bežigrad'') | ground = [[Stadion Stožice]],<br />[[Ljubljana]] | capacity = 16.038| chairman = {{ikonazastave|GER}} [[Adam Delius]] | coach = / brez trenerja / | league = [[1. SNL]] | season = 2024/25 | position = 1. mesto | | pattern_la1=_whiteshoulders|pattern_b1=_thinwhitesides|pattern_ra1=_whiteshoulders| leftarm1=3cb371|body1=3cb371|rightarm1=3cb371|shorts1=3cb371|socks1=3cb371| pattern_la2=_shouldersonwhite|pattern_b2=_thinwhitesides|pattern_ra2=_shouldersonwhite| leftarm2=3cb371|body2=FFFFFF|rightarm2=3cb371|shorts2=FFFFFF|socks2=3cb371||topscorer=}}Leta [[2005|2005]] so zaradi finančnih težav takratne [[NK Olimpija (1911-2004)|NK Olimpije]] ustanovili nov klub, NK Olimpija Bežigrad, ki je poskrbel za mlajše selekcije propadlega kluba. Kot novoustanovljen klub je začel tekmovanja v ligi 2. MNZ, ki je petorazredno nogometno tekmovanje v Sloveniji. S pomočjo nekdanjih igralcev stare Olimpije se je klub prebil v 1. ligo. Trenutno člansko moštvo kluba igra v [[1. SNL]] pod imenom NK Olimpija Ljubljana, ki so ga zamenjali z imenom NK Olimpija Bežigrad. Prva leta je klub igral na stadionu v Šiški, avgusta [[2010]] pa se je preselil na [[Stadion Stožice]]. Olimpija je od leta 2005 osvojila tudi 4 naslove državnega prvaka. == Zgodovina == Marca [[2005]] so pred razpadom "stare" [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpije]] nekateri starši igralcev in trenerji nekdanje Olimpije ob pomoči Športne zveze Ljubljana ustanovili nov klub in ga poimenovali NK Bežigrad, klub pa je skrbel za mladinske ekipe nekdanje Olimpije. Nov klub je za sezono 2005/06 zbral moštvo za tekmovanje v najnižji ligi (na ravni Medobčinske nogometne zveze Ljubljana). Člansko moštvo so sestavljali veterani nekdanje Olimpije na čelu z Ubavičem, Patetom, Podgajskim, Kitičem, Komočarjem in drugimi ter v prvi sezoni pokorili konkurenco in se uvrstili v četrto ligo. V tem tekmovanju so z veliko prednostjo osvojili novo prvo mesto. Od 22 tekem so jih zmagali 19, še 3 tekme pa so se končale z neodločenim izzidom. Najboljša strelca ekipe sta bila [[Zoran Ubavič]] in [[Miran Pavlin]] 24 doseženimi zadetki. Ekspresno hitro je bilo tudi napredovanje v drugo, kjer se je klub dokončno preimenoval in iz Olimpije Bežigrad je nastala Olimpija Ljubljana in se še v isti sezoni uvrstil v prvo ligo. V sezoni 2009/10 je Olimpija znova zaigrala v Prvi Slovenski nogometni ligi in osvojila končno četrto mesto. V naslednjih sezonah večjih uspehov Olimpija ni dosegla, čeprav je v sezoni 2011/12 postala podprvak Slovenije, vendar s kar 20 točkami zaostanka za [[Nogometni klub Maribor|Mariborom]] sezono se je zaostanek zmanjšal in z 8 točkami zaostanka je Olimpija znova podprvak. V sezoni 2013/14 pa padec na 7 mesto na lestvici, vzdušje okoli kluba pa je bilo zelo slabo. V zadnji sezoni ere Izeta Rastoderja je Olimpija osvojila četrto mesto, pred začetkom nove sezone pa je Milan Mandarić odkupil klub od svojega predhodnika Rastoderja. V sezoni 2015/16 je Olimpija prvič po ustanovitvi kluba znova pokorila konkurenco v 1. SNL in osvojila prvi naslov državnega prvaka po 21 letih. Uspeh je ponovila v sezoni 2017/18, ko je bila Olimpija slovenski ligaški in pokalni prvak. V sezoni 2018/19 je Olimpija dosegla dotedaj največji uspeh na evropskih prizoriščih. Po nesrečno prejetem domačem golu so sicer izpadli iz kvalifikacij za Ligo prvakov proti FK Qarabag (Azerbaijan), kasneje pa v kvalifikacijah preko prepričljivih zmag proti Crusaders in HJK Helskinki prišli do play offa za vstop v skupinski del [[Evropska liga|Evropske lige.]]Tam jih je pričakala slovaška ekipa in aktualni prvak Slovaške, FK Spartak Trnava, ki se je na koncu izkazala za premagljivega tekmeca, ampak kljub temu so po domačem porazu z 0-2 in gostujočem remiju 1-1 izpadli in se tako poslovili od Evrope. Naslednja lovorika kluba je na vrsto prišla 30. maja 2019, ko so “zmaji” znova postali pokalni prvaki, enak uspeh pa jim je uspel še v sezoni 2020/21. Naslednji pomemben mejnik se je zgodil jeseni 2021, ko je [[Adam Delius]] klub odkupil od dosedanjega lastnika [[Milan Mandarić|Milana Mandarića]].Dvojno krono v [[Slovenija|Sloveniji]] so po 5 letih ponovili v sezoni 2022/23, ko so z veliko prednostjo na koncu sezone pokorili celotno konkurenco s trenerjem [[Albert Riera|Albertom Riero]] na čelu. V sezoni 2023/24 je Olimpija dosegla največji uspeh kluba v evropskih tekmovanjih. V 1. krogu kvalifikacij za [[UEFA liga prvakov|UEFA ligo prvakov]] so brez večjih težav izločili latvijsko [[Valmiera|Valmiero]]. Prvi resnejši izziv pa je prišel v 2. krogu, ko so se “zmaji” pomerili z bolgarskim [[PFK Ludogorec Razgrad|Ludogorcem]]. S skupnim rezultatom 3-2 so se veselili zmage in tako napredovali v 3. krog kvalifikacij za ligo prvakov, kjer jih je pričakal najmočnejši tekmec do sedaj, turški [[Galatasaray]]. Ta se je vendarle izkazal za premočno oviro in nogometaši Olimpije so s skupnim izidom 0-4 izpadli v play-off kvalifikacij za [[Evropska liga|UEFA Evropsko ligo]]. Pomerili so se proti [[FK Qarabag]] (Azerbaijan), ki pa jih je premagal z rezulatatom 1-3. Tako so se “zmaji” v sezoni 2023/24 prvič v zgodovini uvrstil v skupinski del [[Konfernčne lige|UEFA Konferenčne lige]] in s tem dosegel enega največjih uspehov v zgodovini kluba. == Uradna navijaška skupina == [[Slika:Green Dragons.jpg|sličica|Green Dragons na tekmi proti NK Maribor 15.10.2022]] ''[[Green Dragons]]'' so [[Ljubljana|ljubljanska]] [[Navijaštvo|navijaška skupina]], ki je bila ustanovljena leta 1988, prva tekma navijaške skupine je bila jeseni tega leta proti NK Priština, tedaj se je prvič tudi pojavil transparent z imenom "Green Dragons". V prvih letih so bili prisotni le na nogometnih tekmah [[NK Olimpija]], v začetku devetdesetih let pa so začeli obiskovati tudi hokejske tekme [[HK Olimpija]] in košarkarske tekme [[KK Olimpija]]. V letu 2023 so praznovali okroglih 35 let od ustanovitve skupine in začetka organiziranega navijanja za klube pod imenom Olimpija. == Trenutna prva ekipa <ref>{{Navedi splet|title=Igralci - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/igralci/|date=2024-12-11|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> == Člani prve ekipe: ''Podatki prenešeni s spletne strani'' https://nkolimpija.si/prva-ekipa/igralci/''dne 26. julij 2025.'' ==='''VRATARJI:'''=== * 31 [[Tijan Vasić]] {{ikonazastave|SLO}} * 36 [[Gal Lubej Fink]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/gal-lubej-fink/ Lubej Fink podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 52 [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}} * 26 [[Matevž Vidovšek]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/matevz-vidovsek/ Vidovšek podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} === BRANILCI: === * 16 [[Ahmet Muhamedbegović]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/ahmet-muhamedbegovic/ Muhamedbegović podatki]</ref> {{ikonazastave|AUT}} * 15 [[Marko Ristić]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/marko-ristic/ Ristić podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 44 [[Matej Dvoršak]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/matej-dvorsak/ Dvoršak podatki]{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 21 [[Manuel Pedreno]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/manuel-pedreno/ Pedreno podatki]</ref> {{ikonazastave|ESP}} * 33 [[Jordi Govea]] {{ikonazastave|ESP}} * 30 [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}} * 4 [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}} * 3 [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}} * 28 [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}} * 27 [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}} === VEZISTI: === * 34 [[Augustin Doffo]] {{ikonazastave|ARG}} - ''KAPETAN'' * 23 [[Diogo Pinto]] {{ikonazastave|POR}} * 88 [[Charles Thalisson]] {{ikonazastave|BRA}} * 80 [[Peter Agba]] {{ikonazastave|NGA}} * 9 [[Dino Kojić]] {{ikonazastave|SLO}} * 45 [[Mateo Ačimović]] {{ikonazastave|SLO}} * 16 [[Jurgen Çelhaka]] {{ikonazastave|ALB}} === NAPADALCI: === * 99 [[Antonio Marin]] {{ikonazastave|CRO}} * 37 [[Pedro Lucas Schwaizer]] {{ikonazastave|BRA}} * 24 [[Reda Boultam]] {{ikonazastave|NED}} * 19 [[Ivan Durdov]] {{ikonazastave|CRO}} * 18 [[Marko Brest]] {{ikonazastave|SLO}} * 11 [[Alex Blanco]] {{ikonazastave|ESP}} * 24 [[Alex Matthias Tamm]] {{ikonazastave|EST}} * 10 [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}} * 2 [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} * 20 [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} ===Zadnji prestopi (''julij 2025):''=== PRIHODI: * [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}} * [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}} * [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}} * [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}} * [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} (konec posoje) * [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} (konec posoje) ODHODI: * [[Raul Alexander Florucz]] {{ikonazastave|AUT}} * [[Justas Lasickas]] {{ikonazastave|LIT}} * [[Jorge Silva]] {{ikonazastave|POR}} * [[Marcel Ratnik]] {{ikonazastave|SLO}} * [[David Sualehe]] {{ikonazastave|POR}} * [[Denis Pintol]] {{ikonazastave|SLO}} (posoja) == Strokovni del ekipe <ref>{{Navedi splet|title=Strokovni štab - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/strokovni-stab/|date=2024-12-12|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> == [[Slika:NK Olimpija 2010.jpg|thumb|400px|Postava leta 2010]] === Športni del === {| class="toccolours" !bgcolor=silver|Pozicija !bgcolor=silver|Ime !bgcolor=silver|Državljan |-bgcolor=#eeeeee |Trener || brez trenerja || |- |Pomočnik trenerja || / |- |Tehnični vodja||Nejc Berce||{{ikonazastave|SLO}} |- |Kondicijski trener |Ivan Zorić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Kondicijski trener |Hrvoje Božičković |{{ikonazastave|CRO}} |- |Kondicijski trener |Nikola Vidović |{{ikonazastave|CRO}} |- |Trener vratarjev |Josip Škorić |{{ikonazastave|CRO}} |- |} === Zdravniška ekipa === ''Podatki z dne 19. julij 2025 iz spletne strani NK Olimpija.'' {| class="wikitable" |+ !Poklic !Ime !Državljanstvo |- |Fizioterapevtka |Riva Milić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Fizioterapevt |Žiga Benko |{{ikonazastave|SLO}} |- |Fizioterapevt |Luka Levec |{{ikonazastave|SLO}} |} === Uprava kluba === {| class="toccolours" !bgcolor=silver|Pozicija !bgcolor=silver|Ime !bgcolor=silver|Državljanstvo |-bgcolor=#eeeeee |Predsednik ||Adam Delius||{{ikonazastave|GER}} |- | |- bgcolor="#eeeeee" |Podpredsednik||Dr. Cristian Dollinger||{{ikonazastave|GER}} |- |Direktor |Igor Barišić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Športni direktor |Necat Aygün |{{ikonazastave|GER}} |} == Znani igralci == {{col-begin}} {{col-3}} </small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Dejan Kelhar]] <small>(2005)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Ubavič]] <small>(2005−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miran Pavlin]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Volk]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Milinovič]] <small>(2006−2007)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Edi Bajrektarevič]] <small>(2006−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleš Čeh]] <small>(2006−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Mladen Rudonja]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Amir Karič]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miha Šporar]] <small>(2007−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Sebastjan Cimirotič]] <small>(2007−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Mitrakovič]] <small>(2008−2009)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|SLO}} [[Muamer Vugdalič]] <small>(2008−2009)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Agim Ibraimi]] <small>(2008−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Senad Tiganj]] <small>(2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jalen Pokorn]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Igor Lazič]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jan Oblak]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damir Botonjič]] <small>(2009−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Rakovič]] <small>(2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damjan Ošlaj]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|CRO}} [[Tomo Šokota]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljkovič]] <small>(2010−2011)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|SLO}} [[Dare Vršič]] <small>(2010–2012)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Dragan Čadikovski]] <small>(2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleksander Šeliga]] <small>(2011–)</small> *{{ikonazastave|MNE}} [[Nikola Nikezić]] <small>(2012–2014)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Etien Velikonja]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Andraž Kirm]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Ilić]] <small>(2016–2019)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Timi Max Elšnik]] <small>(2020-2024)</small> *{{ikonazastave|ARG}} [[Augustin Doffo]] <small>(2022-2026)</small> {{col-end}} === Upokojene številke === * 5 ([[Marko Elsner]], od leta 2019)<ref>{{navedi splet |url=https://planetnogomet.si/novice/olimpija-igralski-kader-7-5-popivoda-elsner/ |title=Ljubljanska Olimpija pred 3 leti upokojila številko 7, ki pa ni edina: Med zmaji je preprosto nedotakljiva tudi številka 5 |accessdate=2025-01-04 |date=2024-09-18 |work=[[Planet Nogomet]] }}</ref> * 7 ([[Danilo Popivoda]], od leta 2021)<ref>{{navedi splet |url=https://ekipa.svet24.si/clanek/nogomet/prva-liga/6146c193babe1/kaksna-poteza-olimpije-to-je-stevilka-dresa-ki-je-nihce-vec-ne-bo-nosil-mandaric-je |title=Kakšna POTEZA OLIMPIJE!! Na igrišče je prišel kar MILAN MANDARIĆ, potem pa so ... |accessdate=2025-01-04 |date=2021-09-19 |work=[[EkipaSN (časopis)|Ekipa]] }}</ref> == Trenerji == {| class="wikitable" |+ |- !Trener !Obdobje ! !Lovorike |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Gliha]]||<small>2005 – 2007</small> | ||<small>5. liga, 4. liga</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Janez Pate]]||<small>julij 2007 – junij 2009</small> | ||<small>[[Tretja slovenska nogometna liga|3. liga]], [[Druga slovenska nogometna liga|2. liga]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Oblak]]||<small>julij 2009 – avgust 2009</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>september 2009 – maj 2010</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>julij 2010 – avgust 2010</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Dušan Kosič]]||<small>oktober 2010 – december 2011</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Bojan Prašnikar]]||<small>december 2011 – april 2012</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Šiljak]]||<small>april 2012 – avgust 2012</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Andrej Razdrh]]||<small>avgust 2012 – oktober 2013</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Milorad Kosanović]]||<small>21. oktober 2013 – 30. april 2014</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Darko Karapetrovič]]||<small>30. april 2014 – junij 2015</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>10. junij 2015 – 15. december 2015</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Marko Nikolić (nogometni trener)|Marko Nikolić]]||<small>11, januar 2016 – 18. april 2016</small> | || |- |{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Vanoli]]||<small>22. april 2016 – 31. avgust 2016</small> | ||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Luka Elsner]]||<small>2. september 2016 – 9. marec 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>9. marec 2017 – 3. april 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>4. april 2017 – 31. maj 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Igor Bišćan]]||<small>2. junij 2017 – 6. junij 2018</small> | ||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]</small>, <small>[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]</small> |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Ilija Stolica]]||<small>11. junij 2018 – 31. julij 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Aleksandar Linta]]||<small>31. julij 2018 – 26. avgust 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|AUT}} [[Zoran Barišić]]||<small>4. september 2018 – 12. december 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>8. januar 2019 – 12. april 2019</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>12. april 2019 – 15. junij 2020</small> | ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>19. junij 2020 – 8. januar 2021</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Goran Stanković]]||<small>11. januar 2021 – 16. junij 2021</small> | ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{Ikonazastave|SRB}} [[Savo Milošević]]||<small>16. junij 2021 – 10. oktober 2021</small> | || |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>10. oktober 2021 – 20. marec 2022</small> | || |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Robert Prosinečki]]||<small>22. marec 2022 – 1. julij 2022</small> | || |- |{{Ikonazastave|ESP}} [[Albert Riera]]||4. julij 2022 - 20. maj 2023 | ||[[1. SNL]], [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{ikonazastave|POR}} [[Joao Henriques]]||15. junij 2023 - 12. oktober 2023 | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljković]]||18. oktober 2023 - 6. maj 2024 | || |- |{{ikonazastave|ESP}} [[Víctor Sánchez del Amo|Víctor Sánchez]]||5. junij 2024 - 13. junij 2025 | ||[[1. SNL]] |- |{{ikonazastave|POR}} [[Jorge Simão]]||13. junij 2025 - 5. avgust 2025 | || |- |{{ikonazastave|NED}} [[Erwin van de Looi]]||11. avgust 2025 - 22. september 2025 | || |- |{{ikonazastave|ARG}} [[Federico Bessone]] ||22. september 2025 - 29. maj 2026 | || |- | | || |} == Rekordi* == * Največ osvojenih točk v eni sezoni: '''80'''; v sezoni 2017-18. * Najmanj osvojenih točk v eni sezoni: '''42'''; v sezoni 2013-14. * Največ golov v eni sezoni: '''75'''; v sezoni 2015-16. * Najmanj golov v eni sezoni: '''38'''; v sezoni 2013-14. * Največ prejetih zadetkov v eni sezoni: '''56'''; v sezoni 2013-14. * Najmanj prejetih zadetkov v eni sezoni: '''17'''; v sezoni 2017-18. * Najboljša gol razlika v eni sezoni: '''+55'''; v sezoni 2015-16. * Najslabša gol razlika v eni sezoni: '''-18'''; v sezoni 2013-14. <nowiki>*</nowiki>rekordi se nanašajo na sezone v [[Prva slovenska nogometna liga|1. ligi]] (od sezone 2009-10)<ref>{{Navedi splet|title=PLT - Prva liga Telemach|url=https://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=102&id_sezone=2019|website=www.prvaliga.si|accessdate=2025-05-01|language=en}}</ref> == Dosežki <ref>{{Navedi splet|title=Lovorike - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/klub/osvojene-lovorike/|date=2024-12-04|accessdate=2025-05-01|language=sl-SI}}</ref> == {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Domači Pokali !Ime tekmovanja !Št. zmag !sezona |- |[[Prva slovenska nogometna liga|Prva Liga]] |'''4''' |'''2015-16, 2017-18, 2022-23, 2024-25''' |- |[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] |'''1''' |'''2008-09''' |- |[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] |'''1''' |'''2007-08''' |- |[[Regionalna Ljubljanska liga]] |'''1''' |'''2006-07''' |- |[[MNZ Liga]] |'''1''' |'''2005-06''' |- |[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarne Union]] |'''4''' |'''2017-18, 2018-19, 2020-21, 2022-23''' |} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Uvrstitve na UEFA Evropska tekmovanja !Ime Tekmovanja !Kvalificiral v turnir !sezona |- |[[UEFA Konferenčna Liga]] |'''2''' |'''2023-24, 2024-25''' |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|NK Olimpija (2005)}} * {{Official|http://www.nkolimpija.si}} {{Olimpija Ljubljana squad}} {{Nogomet v Sloveniji}} {{Ljubljana}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2005]] [[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Olimpija]] [[Kategorija:Nogometni klub Olimpija|*]] 1e2dlnhr62d8b9lc6pj7ilhp33gzifk 6682709 6682706 2026-05-29T16:56:46Z Mark Pelj 216187 6682709 wikitext text/x-wiki {{nereferencirano}} {{zapomen|nekdanji nogometni klub|NK Olimpija (1911-2004)}} {{zapomen|nastope v evropskih tekmovanjih|NK Olimpija Ljubljana na evropskih tekmovanjih}} '''Nogometni klub Olimpija Ljubljana''', krajše '''NK Olimpija''', ali samo '''Olimpija''', je [[Slovenija|slovenski]] [[nogometni klub]].{{Infopolje Nogometni klub | clubname = NK Olimpija Ljubljana | image = [[Slika:Fcolnewgrb.png‎|130px|Logo]] | fullname = NK Olimpija Ljubljana | nickname = Zmaji | founded = [[2. marec]] [[2005]] (''kot NK Bežigrad'') | ground = [[Stadion Stožice]],<br />[[Ljubljana]] | capacity = 16.038| chairman = {{ikonazastave|GER}} [[Adam Delius]] | coach = / brez trenerja / | league = [[1. SNL]] | season = 2024/25 | position = 1. mesto | website = {{URL|https://nkolimpija.si}} | pattern_la1 = _olimpija2526h | pattern_b1 = _olimpija2526h | pattern_ra1 = _olimpija2526h | pattern_sh1 = _olimpija2526h | shorts1 = D9E2DD | socks1 = D9E2DD | pattern_so1 = | pattern_la2 = _olimpija2526a | pattern_b2 = _olimpija2526a | pattern_ra2 = _olimpija2526a | pattern_sh2 = _olimpija2526a | leftarm2 = 000000 | rightarm2 = 000000 | shorts2 = 000000 | socks2 = 000000 | pattern_so2 = | pattern_la3 = _olimpija2526t | pattern_b3 = _olimpija2526t | pattern_ra3 = _olimpija2526t | pattern_sh3 = _olimpija2526t | leftarm3 = 0D7E73 | rightarm3 = 0D7E73 | shorts3 = 0D7E73 | socks3 = 0D7E73 | |topscorer=}}Leta [[2005|2005]] so zaradi finančnih težav takratne [[NK Olimpija (1911-2004)|NK Olimpije]] ustanovili nov klub, NK Olimpija Bežigrad, ki je poskrbel za mlajše selekcije propadlega kluba. Kot novoustanovljen klub je začel tekmovanja v ligi 2. MNZ, ki je petorazredno nogometno tekmovanje v Sloveniji. S pomočjo nekdanjih igralcev stare Olimpije se je klub prebil v 1. ligo. Trenutno člansko moštvo kluba igra v [[1. SNL]] pod imenom NK Olimpija Ljubljana, ki so ga zamenjali z imenom NK Olimpija Bežigrad. Prva leta je klub igral na stadionu v Šiški, avgusta [[2010]] pa se je preselil na [[Stadion Stožice]]. Olimpija je od leta 2005 osvojila tudi 4 naslove državnega prvaka. == Zgodovina == Marca [[2005]] so pred razpadom "stare" [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpije]] nekateri starši igralcev in trenerji nekdanje Olimpije ob pomoči Športne zveze Ljubljana ustanovili nov klub in ga poimenovali NK Bežigrad, klub pa je skrbel za mladinske ekipe nekdanje Olimpije. Nov klub je za sezono 2005/06 zbral moštvo za tekmovanje v najnižji ligi (na ravni Medobčinske nogometne zveze Ljubljana). Člansko moštvo so sestavljali veterani nekdanje Olimpije na čelu z Ubavičem, Patetom, Podgajskim, Kitičem, Komočarjem in drugimi ter v prvi sezoni pokorili konkurenco in se uvrstili v četrto ligo. V tem tekmovanju so z veliko prednostjo osvojili novo prvo mesto. Od 22 tekem so jih zmagali 19, še 3 tekme pa so se končale z neodločenim izzidom. Najboljša strelca ekipe sta bila [[Zoran Ubavič]] in [[Miran Pavlin]] 24 doseženimi zadetki. Ekspresno hitro je bilo tudi napredovanje v drugo, kjer se je klub dokončno preimenoval in iz Olimpije Bežigrad je nastala Olimpija Ljubljana in se še v isti sezoni uvrstil v prvo ligo. V sezoni 2009/10 je Olimpija znova zaigrala v Prvi Slovenski nogometni ligi in osvojila končno četrto mesto. V naslednjih sezonah večjih uspehov Olimpija ni dosegla, čeprav je v sezoni 2011/12 postala podprvak Slovenije, vendar s kar 20 točkami zaostanka za [[Nogometni klub Maribor|Mariborom]] sezono se je zaostanek zmanjšal in z 8 točkami zaostanka je Olimpija znova podprvak. V sezoni 2013/14 pa padec na 7 mesto na lestvici, vzdušje okoli kluba pa je bilo zelo slabo. V zadnji sezoni ere Izeta Rastoderja je Olimpija osvojila četrto mesto, pred začetkom nove sezone pa je Milan Mandarić odkupil klub od svojega predhodnika Rastoderja. V sezoni 2015/16 je Olimpija prvič po ustanovitvi kluba znova pokorila konkurenco v 1. SNL in osvojila prvi naslov državnega prvaka po 21 letih. Uspeh je ponovila v sezoni 2017/18, ko je bila Olimpija slovenski ligaški in pokalni prvak. V sezoni 2018/19 je Olimpija dosegla dotedaj največji uspeh na evropskih prizoriščih. Po nesrečno prejetem domačem golu so sicer izpadli iz kvalifikacij za Ligo prvakov proti FK Qarabag (Azerbaijan), kasneje pa v kvalifikacijah preko prepričljivih zmag proti Crusaders in HJK Helskinki prišli do play offa za vstop v skupinski del [[Evropska liga|Evropske lige.]]Tam jih je pričakala slovaška ekipa in aktualni prvak Slovaške, FK Spartak Trnava, ki se je na koncu izkazala za premagljivega tekmeca, ampak kljub temu so po domačem porazu z 0-2 in gostujočem remiju 1-1 izpadli in se tako poslovili od Evrope. Naslednja lovorika kluba je na vrsto prišla 30. maja 2019, ko so “zmaji” znova postali pokalni prvaki, enak uspeh pa jim je uspel še v sezoni 2020/21. Naslednji pomemben mejnik se je zgodil jeseni 2021, ko je [[Adam Delius]] klub odkupil od dosedanjega lastnika [[Milan Mandarić|Milana Mandarića]].Dvojno krono v [[Slovenija|Sloveniji]] so po 5 letih ponovili v sezoni 2022/23, ko so z veliko prednostjo na koncu sezone pokorili celotno konkurenco s trenerjem [[Albert Riera|Albertom Riero]] na čelu. V sezoni 2023/24 je Olimpija dosegla največji uspeh kluba v evropskih tekmovanjih. V 1. krogu kvalifikacij za [[UEFA liga prvakov|UEFA ligo prvakov]] so brez večjih težav izločili latvijsko [[Valmiera|Valmiero]]. Prvi resnejši izziv pa je prišel v 2. krogu, ko so se “zmaji” pomerili z bolgarskim [[PFK Ludogorec Razgrad|Ludogorcem]]. S skupnim rezultatom 3-2 so se veselili zmage in tako napredovali v 3. krog kvalifikacij za ligo prvakov, kjer jih je pričakal najmočnejši tekmec do sedaj, turški [[Galatasaray]]. Ta se je vendarle izkazal za premočno oviro in nogometaši Olimpije so s skupnim izidom 0-4 izpadli v play-off kvalifikacij za [[Evropska liga|UEFA Evropsko ligo]]. Pomerili so se proti [[FK Qarabag]] (Azerbaijan), ki pa jih je premagal z rezulatatom 1-3. Tako so se “zmaji” v sezoni 2023/24 prvič v zgodovini uvrstil v skupinski del [[Konfernčne lige|UEFA Konferenčne lige]] in s tem dosegel enega največjih uspehov v zgodovini kluba. == Uradna navijaška skupina == [[Slika:Green Dragons.jpg|sličica|Green Dragons na tekmi proti NK Maribor 15.10.2022]] ''[[Green Dragons]]'' so [[Ljubljana|ljubljanska]] [[Navijaštvo|navijaška skupina]], ki je bila ustanovljena leta 1988, prva tekma navijaške skupine je bila jeseni tega leta proti NK Priština, tedaj se je prvič tudi pojavil transparent z imenom "Green Dragons". V prvih letih so bili prisotni le na nogometnih tekmah [[NK Olimpija]], v začetku devetdesetih let pa so začeli obiskovati tudi hokejske tekme [[HK Olimpija]] in košarkarske tekme [[KK Olimpija]]. V letu 2023 so praznovali okroglih 35 let od ustanovitve skupine in začetka organiziranega navijanja za klube pod imenom Olimpija. == Trenutna prva ekipa <ref>{{Navedi splet|title=Igralci - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/igralci/|date=2024-12-11|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> == Člani prve ekipe: ''Podatki prenešeni s spletne strani'' https://nkolimpija.si/prva-ekipa/igralci/''dne 26. julij 2025.'' ==='''VRATARJI:'''=== * 31 [[Tijan Vasić]] {{ikonazastave|SLO}} * 36 [[Gal Lubej Fink]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/gal-lubej-fink/ Lubej Fink podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 52 [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}} * 26 [[Matevž Vidovšek]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/matevz-vidovsek/ Vidovšek podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} === BRANILCI: === * 16 [[Ahmet Muhamedbegović]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/ahmet-muhamedbegovic/ Muhamedbegović podatki]</ref> {{ikonazastave|AUT}} * 15 [[Marko Ristić]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/marko-ristic/ Ristić podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 44 [[Matej Dvoršak]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/matej-dvorsak/ Dvoršak podatki]{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 21 [[Manuel Pedreno]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/manuel-pedreno/ Pedreno podatki]</ref> {{ikonazastave|ESP}} * 33 [[Jordi Govea]] {{ikonazastave|ESP}} * 30 [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}} * 4 [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}} * 3 [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}} * 28 [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}} * 27 [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}} === VEZISTI: === * 34 [[Augustin Doffo]] {{ikonazastave|ARG}} - ''KAPETAN'' * 23 [[Diogo Pinto]] {{ikonazastave|POR}} * 88 [[Charles Thalisson]] {{ikonazastave|BRA}} * 80 [[Peter Agba]] {{ikonazastave|NGA}} * 9 [[Dino Kojić]] {{ikonazastave|SLO}} * 45 [[Mateo Ačimović]] {{ikonazastave|SLO}} * 16 [[Jurgen Çelhaka]] {{ikonazastave|ALB}} === NAPADALCI: === * 99 [[Antonio Marin]] {{ikonazastave|CRO}} * 37 [[Pedro Lucas Schwaizer]] {{ikonazastave|BRA}} * 24 [[Reda Boultam]] {{ikonazastave|NED}} * 19 [[Ivan Durdov]] {{ikonazastave|CRO}} * 18 [[Marko Brest]] {{ikonazastave|SLO}} * 11 [[Alex Blanco]] {{ikonazastave|ESP}} * 24 [[Alex Matthias Tamm]] {{ikonazastave|EST}} * 10 [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}} * 2 [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} * 20 [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} ===Zadnji prestopi (''julij 2025):''=== PRIHODI: * [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}} * [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}} * [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}} * [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}} * [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} (konec posoje) * [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} (konec posoje) ODHODI: * [[Raul Alexander Florucz]] {{ikonazastave|AUT}} * [[Justas Lasickas]] {{ikonazastave|LIT}} * [[Jorge Silva]] {{ikonazastave|POR}} * [[Marcel Ratnik]] {{ikonazastave|SLO}} * [[David Sualehe]] {{ikonazastave|POR}} * [[Denis Pintol]] {{ikonazastave|SLO}} (posoja) == Strokovni del ekipe <ref>{{Navedi splet|title=Strokovni štab - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/strokovni-stab/|date=2024-12-12|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> == [[Slika:NK Olimpija 2010.jpg|thumb|400px|Postava leta 2010]] === Športni del === {| class="toccolours" !bgcolor=silver|Pozicija !bgcolor=silver|Ime !bgcolor=silver|Državljan |-bgcolor=#eeeeee |Trener || brez trenerja || |- |Pomočnik trenerja || / |- |Tehnični vodja||Nejc Berce||{{ikonazastave|SLO}} |- |Kondicijski trener |Ivan Zorić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Kondicijski trener |Hrvoje Božičković |{{ikonazastave|CRO}} |- |Kondicijski trener |Nikola Vidović |{{ikonazastave|CRO}} |- |Trener vratarjev |Josip Škorić |{{ikonazastave|CRO}} |- |} === Zdravniška ekipa === ''Podatki z dne 19. julij 2025 iz spletne strani NK Olimpija.'' {| class="wikitable" |+ !Poklic !Ime !Državljanstvo |- |Fizioterapevtka |Riva Milić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Fizioterapevt |Žiga Benko |{{ikonazastave|SLO}} |- |Fizioterapevt |Luka Levec |{{ikonazastave|SLO}} |} === Uprava kluba === {| class="toccolours" !bgcolor=silver|Pozicija !bgcolor=silver|Ime !bgcolor=silver|Državljanstvo |-bgcolor=#eeeeee |Predsednik ||Adam Delius||{{ikonazastave|GER}} |- | |- bgcolor="#eeeeee" |Podpredsednik||Dr. Cristian Dollinger||{{ikonazastave|GER}} |- |Direktor |Igor Barišić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Športni direktor |Necat Aygün |{{ikonazastave|GER}} |} == Znani igralci == {{col-begin}} {{col-3}} </small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Dejan Kelhar]] <small>(2005)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Ubavič]] <small>(2005−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miran Pavlin]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Volk]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Milinovič]] <small>(2006−2007)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Edi Bajrektarevič]] <small>(2006−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleš Čeh]] <small>(2006−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Mladen Rudonja]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Amir Karič]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miha Šporar]] <small>(2007−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Sebastjan Cimirotič]] <small>(2007−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Mitrakovič]] <small>(2008−2009)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|SLO}} [[Muamer Vugdalič]] <small>(2008−2009)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Agim Ibraimi]] <small>(2008−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Senad Tiganj]] <small>(2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jalen Pokorn]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Igor Lazič]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jan Oblak]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damir Botonjič]] <small>(2009−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Rakovič]] <small>(2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damjan Ošlaj]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|CRO}} [[Tomo Šokota]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljkovič]] <small>(2010−2011)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|SLO}} [[Dare Vršič]] <small>(2010–2012)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Dragan Čadikovski]] <small>(2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleksander Šeliga]] <small>(2011–)</small> *{{ikonazastave|MNE}} [[Nikola Nikezić]] <small>(2012–2014)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Etien Velikonja]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Andraž Kirm]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Ilić]] <small>(2016–2019)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Timi Max Elšnik]] <small>(2020-2024)</small> *{{ikonazastave|ARG}} [[Augustin Doffo]] <small>(2022-2026)</small> {{col-end}} === Upokojene številke === * 5 ([[Marko Elsner]], od leta 2019)<ref>{{navedi splet |url=https://planetnogomet.si/novice/olimpija-igralski-kader-7-5-popivoda-elsner/ |title=Ljubljanska Olimpija pred 3 leti upokojila številko 7, ki pa ni edina: Med zmaji je preprosto nedotakljiva tudi številka 5 |accessdate=2025-01-04 |date=2024-09-18 |work=[[Planet Nogomet]] }}</ref> * 7 ([[Danilo Popivoda]], od leta 2021)<ref>{{navedi splet |url=https://ekipa.svet24.si/clanek/nogomet/prva-liga/6146c193babe1/kaksna-poteza-olimpije-to-je-stevilka-dresa-ki-je-nihce-vec-ne-bo-nosil-mandaric-je |title=Kakšna POTEZA OLIMPIJE!! Na igrišče je prišel kar MILAN MANDARIĆ, potem pa so ... |accessdate=2025-01-04 |date=2021-09-19 |work=[[EkipaSN (časopis)|Ekipa]] }}</ref> == Trenerji == {| class="wikitable" |+ |- !Trener !Obdobje ! !Lovorike |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Gliha]]||<small>2005 – 2007</small> | ||<small>5. liga, 4. liga</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Janez Pate]]||<small>julij 2007 – junij 2009</small> | ||<small>[[Tretja slovenska nogometna liga|3. liga]], [[Druga slovenska nogometna liga|2. liga]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Oblak]]||<small>julij 2009 – avgust 2009</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>september 2009 – maj 2010</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>julij 2010 – avgust 2010</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Dušan Kosič]]||<small>oktober 2010 – december 2011</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Bojan Prašnikar]]||<small>december 2011 – april 2012</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Šiljak]]||<small>april 2012 – avgust 2012</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Andrej Razdrh]]||<small>avgust 2012 – oktober 2013</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Milorad Kosanović]]||<small>21. oktober 2013 – 30. april 2014</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Darko Karapetrovič]]||<small>30. april 2014 – junij 2015</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>10. junij 2015 – 15. december 2015</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Marko Nikolić (nogometni trener)|Marko Nikolić]]||<small>11, januar 2016 – 18. april 2016</small> | || |- |{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Vanoli]]||<small>22. april 2016 – 31. avgust 2016</small> | ||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Luka Elsner]]||<small>2. september 2016 – 9. marec 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>9. marec 2017 – 3. april 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>4. april 2017 – 31. maj 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Igor Bišćan]]||<small>2. junij 2017 – 6. junij 2018</small> | ||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]</small>, <small>[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]</small> |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Ilija Stolica]]||<small>11. junij 2018 – 31. julij 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Aleksandar Linta]]||<small>31. julij 2018 – 26. avgust 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|AUT}} [[Zoran Barišić]]||<small>4. september 2018 – 12. december 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>8. januar 2019 – 12. april 2019</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>12. april 2019 – 15. junij 2020</small> | ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>19. junij 2020 – 8. januar 2021</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Goran Stanković]]||<small>11. januar 2021 – 16. junij 2021</small> | ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{Ikonazastave|SRB}} [[Savo Milošević]]||<small>16. junij 2021 – 10. oktober 2021</small> | || |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>10. oktober 2021 – 20. marec 2022</small> | || |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Robert Prosinečki]]||<small>22. marec 2022 – 1. julij 2022</small> | || |- |{{Ikonazastave|ESP}} [[Albert Riera]]||4. julij 2022 - 20. maj 2023 | ||[[1. SNL]], [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{ikonazastave|POR}} [[Joao Henriques]]||15. junij 2023 - 12. oktober 2023 | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljković]]||18. oktober 2023 - 6. maj 2024 | || |- |{{ikonazastave|ESP}} [[Víctor Sánchez del Amo|Víctor Sánchez]]||5. junij 2024 - 13. junij 2025 | ||[[1. SNL]] |- |{{ikonazastave|POR}} [[Jorge Simão]]||13. junij 2025 - 5. avgust 2025 | || |- |{{ikonazastave|NED}} [[Erwin van de Looi]]||11. avgust 2025 - 22. september 2025 | || |- |{{ikonazastave|ARG}} [[Federico Bessone]] ||22. september 2025 - 29. maj 2026 | || |- | | || |} == Rekordi* == * Največ osvojenih točk v eni sezoni: '''80'''; v sezoni 2017-18. * Najmanj osvojenih točk v eni sezoni: '''42'''; v sezoni 2013-14. * Največ golov v eni sezoni: '''75'''; v sezoni 2015-16. * Najmanj golov v eni sezoni: '''38'''; v sezoni 2013-14. * Največ prejetih zadetkov v eni sezoni: '''56'''; v sezoni 2013-14. * Najmanj prejetih zadetkov v eni sezoni: '''17'''; v sezoni 2017-18. * Najboljša gol razlika v eni sezoni: '''+55'''; v sezoni 2015-16. * Najslabša gol razlika v eni sezoni: '''-18'''; v sezoni 2013-14. <nowiki>*</nowiki>rekordi se nanašajo na sezone v [[Prva slovenska nogometna liga|1. ligi]] (od sezone 2009-10)<ref>{{Navedi splet|title=PLT - Prva liga Telemach|url=https://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=102&id_sezone=2019|website=www.prvaliga.si|accessdate=2025-05-01|language=en}}</ref> == Dosežki <ref>{{Navedi splet|title=Lovorike - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/klub/osvojene-lovorike/|date=2024-12-04|accessdate=2025-05-01|language=sl-SI}}</ref> == {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Domači Pokali !Ime tekmovanja !Št. zmag !sezona |- |[[Prva slovenska nogometna liga|Prva Liga]] |'''4''' |'''2015-16, 2017-18, 2022-23, 2024-25''' |- |[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] |'''1''' |'''2008-09''' |- |[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] |'''1''' |'''2007-08''' |- |[[Regionalna Ljubljanska liga]] |'''1''' |'''2006-07''' |- |[[MNZ Liga]] |'''1''' |'''2005-06''' |- |[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarne Union]] |'''4''' |'''2017-18, 2018-19, 2020-21, 2022-23''' |} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Uvrstitve na UEFA Evropska tekmovanja !Ime Tekmovanja !Kvalificiral v turnir !sezona |- |[[UEFA Konferenčna Liga]] |'''2''' |'''2023-24, 2024-25''' |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|NK Olimpija (2005)}} * {{Official|http://www.nkolimpija.si}} {{Olimpija Ljubljana squad}} {{Nogomet v Sloveniji}} {{Ljubljana}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2005]] [[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Olimpija]] [[Kategorija:Nogometni klub Olimpija|*]] 49gc3s1ozjxlsgwrzeqal5g0dw0rzg5 6682710 6682709 2026-05-29T16:59:11Z Mark Pelj 216187 6682710 wikitext text/x-wiki {{nereferencirano}} {{zapomen|nekdanji nogometni klub|NK Olimpija (1911-2004)}} {{zapomen|nastope v evropskih tekmovanjih|NK Olimpija Ljubljana na evropskih tekmovanjih}} '''Nogometni klub Olimpija Ljubljana''', krajše '''NK Olimpija''', ali samo '''Olimpija''', je [[Slovenija|slovenski]] [[nogometni klub]].{{Infopolje Nogometni klub | clubname = NK Olimpija Ljubljana | image = image = NK Olimpija Ljubljana logo.svg | image_size = 160px | fullname = NK Olimpija Ljubljana | nickname = Zmaji | founded = [[2. marec]] [[2005]] (''kot NK Bežigrad'') | ground = [[Stadion Stožice]],<br />[[Ljubljana]] | capacity = 16.038| chairman = {{ikonazastave|GER}} [[Adam Delius]] | coach = / brez trenerja / | league = [[1. SNL]] | season = 2024/25 | position = 1. mesto | website = {{URL|https://nkolimpija.si}} | pattern_la1 = _olimpija2526h | pattern_b1 = _olimpija2526h | pattern_ra1 = _olimpija2526h | pattern_sh1 = _olimpija2526h | shorts1 = D9E2DD | socks1 = D9E2DD | pattern_so1 = | pattern_la2 = _olimpija2526a | pattern_b2 = _olimpija2526a | pattern_ra2 = _olimpija2526a | pattern_sh2 = _olimpija2526a | leftarm2 = 000000 | rightarm2 = 000000 | shorts2 = 000000 | socks2 = 000000 | pattern_so2 = | pattern_la3 = _olimpija2526t | pattern_b3 = _olimpija2526t | pattern_ra3 = _olimpija2526t | pattern_sh3 = _olimpija2526t | leftarm3 = 0D7E73 | rightarm3 = 0D7E73 | shorts3 = 0D7E73 | socks3 = 0D7E73 | |topscorer=}}Leta [[2005|2005]] so zaradi finančnih težav takratne [[NK Olimpija (1911-2004)|NK Olimpije]] ustanovili nov klub, NK Olimpija Bežigrad, ki je poskrbel za mlajše selekcije propadlega kluba. Kot novoustanovljen klub je začel tekmovanja v ligi 2. MNZ, ki je petorazredno nogometno tekmovanje v Sloveniji. S pomočjo nekdanjih igralcev stare Olimpije se je klub prebil v 1. ligo. Trenutno člansko moštvo kluba igra v [[1. SNL]] pod imenom NK Olimpija Ljubljana, ki so ga zamenjali z imenom NK Olimpija Bežigrad. Prva leta je klub igral na stadionu v Šiški, avgusta [[2010]] pa se je preselil na [[Stadion Stožice]]. Olimpija je od leta 2005 osvojila tudi 4 naslove državnega prvaka. == Zgodovina == Marca [[2005]] so pred razpadom "stare" [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpije]] nekateri starši igralcev in trenerji nekdanje Olimpije ob pomoči Športne zveze Ljubljana ustanovili nov klub in ga poimenovali NK Bežigrad, klub pa je skrbel za mladinske ekipe nekdanje Olimpije. Nov klub je za sezono 2005/06 zbral moštvo za tekmovanje v najnižji ligi (na ravni Medobčinske nogometne zveze Ljubljana). Člansko moštvo so sestavljali veterani nekdanje Olimpije na čelu z Ubavičem, Patetom, Podgajskim, Kitičem, Komočarjem in drugimi ter v prvi sezoni pokorili konkurenco in se uvrstili v četrto ligo. V tem tekmovanju so z veliko prednostjo osvojili novo prvo mesto. Od 22 tekem so jih zmagali 19, še 3 tekme pa so se končale z neodločenim izzidom. Najboljša strelca ekipe sta bila [[Zoran Ubavič]] in [[Miran Pavlin]] 24 doseženimi zadetki. Ekspresno hitro je bilo tudi napredovanje v drugo, kjer se je klub dokončno preimenoval in iz Olimpije Bežigrad je nastala Olimpija Ljubljana in se še v isti sezoni uvrstil v prvo ligo. V sezoni 2009/10 je Olimpija znova zaigrala v Prvi Slovenski nogometni ligi in osvojila končno četrto mesto. V naslednjih sezonah večjih uspehov Olimpija ni dosegla, čeprav je v sezoni 2011/12 postala podprvak Slovenije, vendar s kar 20 točkami zaostanka za [[Nogometni klub Maribor|Mariborom]] sezono se je zaostanek zmanjšal in z 8 točkami zaostanka je Olimpija znova podprvak. V sezoni 2013/14 pa padec na 7 mesto na lestvici, vzdušje okoli kluba pa je bilo zelo slabo. V zadnji sezoni ere Izeta Rastoderja je Olimpija osvojila četrto mesto, pred začetkom nove sezone pa je Milan Mandarić odkupil klub od svojega predhodnika Rastoderja. V sezoni 2015/16 je Olimpija prvič po ustanovitvi kluba znova pokorila konkurenco v 1. SNL in osvojila prvi naslov državnega prvaka po 21 letih. Uspeh je ponovila v sezoni 2017/18, ko je bila Olimpija slovenski ligaški in pokalni prvak. V sezoni 2018/19 je Olimpija dosegla dotedaj največji uspeh na evropskih prizoriščih. Po nesrečno prejetem domačem golu so sicer izpadli iz kvalifikacij za Ligo prvakov proti FK Qarabag (Azerbaijan), kasneje pa v kvalifikacijah preko prepričljivih zmag proti Crusaders in HJK Helskinki prišli do play offa za vstop v skupinski del [[Evropska liga|Evropske lige.]]Tam jih je pričakala slovaška ekipa in aktualni prvak Slovaške, FK Spartak Trnava, ki se je na koncu izkazala za premagljivega tekmeca, ampak kljub temu so po domačem porazu z 0-2 in gostujočem remiju 1-1 izpadli in se tako poslovili od Evrope. Naslednja lovorika kluba je na vrsto prišla 30. maja 2019, ko so “zmaji” znova postali pokalni prvaki, enak uspeh pa jim je uspel še v sezoni 2020/21. Naslednji pomemben mejnik se je zgodil jeseni 2021, ko je [[Adam Delius]] klub odkupil od dosedanjega lastnika [[Milan Mandarić|Milana Mandarića]].Dvojno krono v [[Slovenija|Sloveniji]] so po 5 letih ponovili v sezoni 2022/23, ko so z veliko prednostjo na koncu sezone pokorili celotno konkurenco s trenerjem [[Albert Riera|Albertom Riero]] na čelu. V sezoni 2023/24 je Olimpija dosegla največji uspeh kluba v evropskih tekmovanjih. V 1. krogu kvalifikacij za [[UEFA liga prvakov|UEFA ligo prvakov]] so brez večjih težav izločili latvijsko [[Valmiera|Valmiero]]. Prvi resnejši izziv pa je prišel v 2. krogu, ko so se “zmaji” pomerili z bolgarskim [[PFK Ludogorec Razgrad|Ludogorcem]]. S skupnim rezultatom 3-2 so se veselili zmage in tako napredovali v 3. krog kvalifikacij za ligo prvakov, kjer jih je pričakal najmočnejši tekmec do sedaj, turški [[Galatasaray]]. Ta se je vendarle izkazal za premočno oviro in nogometaši Olimpije so s skupnim izidom 0-4 izpadli v play-off kvalifikacij za [[Evropska liga|UEFA Evropsko ligo]]. Pomerili so se proti [[FK Qarabag]] (Azerbaijan), ki pa jih je premagal z rezulatatom 1-3. Tako so se “zmaji” v sezoni 2023/24 prvič v zgodovini uvrstil v skupinski del [[Konfernčne lige|UEFA Konferenčne lige]] in s tem dosegel enega največjih uspehov v zgodovini kluba. == Uradna navijaška skupina == [[Slika:Green Dragons.jpg|sličica|Green Dragons na tekmi proti NK Maribor 15.10.2022]] ''[[Green Dragons]]'' so [[Ljubljana|ljubljanska]] [[Navijaštvo|navijaška skupina]], ki je bila ustanovljena leta 1988, prva tekma navijaške skupine je bila jeseni tega leta proti NK Priština, tedaj se je prvič tudi pojavil transparent z imenom "Green Dragons". V prvih letih so bili prisotni le na nogometnih tekmah [[NK Olimpija]], v začetku devetdesetih let pa so začeli obiskovati tudi hokejske tekme [[HK Olimpija]] in košarkarske tekme [[KK Olimpija]]. V letu 2023 so praznovali okroglih 35 let od ustanovitve skupine in začetka organiziranega navijanja za klube pod imenom Olimpija. == Trenutna prva ekipa <ref>{{Navedi splet|title=Igralci - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/igralci/|date=2024-12-11|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> == Člani prve ekipe: ''Podatki prenešeni s spletne strani'' https://nkolimpija.si/prva-ekipa/igralci/''dne 26. julij 2025.'' ==='''VRATARJI:'''=== * 31 [[Tijan Vasić]] {{ikonazastave|SLO}} * 36 [[Gal Lubej Fink]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/gal-lubej-fink/ Lubej Fink podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 52 [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}} * 26 [[Matevž Vidovšek]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/matevz-vidovsek/ Vidovšek podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} === BRANILCI: === * 16 [[Ahmet Muhamedbegović]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/ahmet-muhamedbegovic/ Muhamedbegović podatki]</ref> {{ikonazastave|AUT}} * 15 [[Marko Ristić]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/marko-ristic/ Ristić podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 44 [[Matej Dvoršak]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/matej-dvorsak/ Dvoršak podatki]{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 21 [[Manuel Pedreno]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/manuel-pedreno/ Pedreno podatki]</ref> {{ikonazastave|ESP}} * 33 [[Jordi Govea]] {{ikonazastave|ESP}} * 30 [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}} * 4 [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}} * 3 [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}} * 28 [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}} * 27 [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}} === VEZISTI: === * 34 [[Augustin Doffo]] {{ikonazastave|ARG}} - ''KAPETAN'' * 23 [[Diogo Pinto]] {{ikonazastave|POR}} * 88 [[Charles Thalisson]] {{ikonazastave|BRA}} * 80 [[Peter Agba]] {{ikonazastave|NGA}} * 9 [[Dino Kojić]] {{ikonazastave|SLO}} * 45 [[Mateo Ačimović]] {{ikonazastave|SLO}} * 16 [[Jurgen Çelhaka]] {{ikonazastave|ALB}} === NAPADALCI: === * 99 [[Antonio Marin]] {{ikonazastave|CRO}} * 37 [[Pedro Lucas Schwaizer]] {{ikonazastave|BRA}} * 24 [[Reda Boultam]] {{ikonazastave|NED}} * 19 [[Ivan Durdov]] {{ikonazastave|CRO}} * 18 [[Marko Brest]] {{ikonazastave|SLO}} * 11 [[Alex Blanco]] {{ikonazastave|ESP}} * 24 [[Alex Matthias Tamm]] {{ikonazastave|EST}} * 10 [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}} * 2 [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} * 20 [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} ===Zadnji prestopi (''julij 2025):''=== PRIHODI: * [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}} * [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}} * [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}} * [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}} * [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} (konec posoje) * [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} (konec posoje) ODHODI: * [[Raul Alexander Florucz]] {{ikonazastave|AUT}} * [[Justas Lasickas]] {{ikonazastave|LIT}} * [[Jorge Silva]] {{ikonazastave|POR}} * [[Marcel Ratnik]] {{ikonazastave|SLO}} * [[David Sualehe]] {{ikonazastave|POR}} * [[Denis Pintol]] {{ikonazastave|SLO}} (posoja) == Strokovni del ekipe <ref>{{Navedi splet|title=Strokovni štab - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/strokovni-stab/|date=2024-12-12|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> == [[Slika:NK Olimpija 2010.jpg|thumb|400px|Postava leta 2010]] === Športni del === {| class="toccolours" !bgcolor=silver|Pozicija !bgcolor=silver|Ime !bgcolor=silver|Državljan |-bgcolor=#eeeeee |Trener || brez trenerja || |- |Pomočnik trenerja || / |- |Tehnični vodja||Nejc Berce||{{ikonazastave|SLO}} |- |Kondicijski trener |Ivan Zorić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Kondicijski trener |Hrvoje Božičković |{{ikonazastave|CRO}} |- |Kondicijski trener |Nikola Vidović |{{ikonazastave|CRO}} |- |Trener vratarjev |Josip Škorić |{{ikonazastave|CRO}} |- |} === Zdravniška ekipa === ''Podatki z dne 19. julij 2025 iz spletne strani NK Olimpija.'' {| class="wikitable" |+ !Poklic !Ime !Državljanstvo |- |Fizioterapevtka |Riva Milić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Fizioterapevt |Žiga Benko |{{ikonazastave|SLO}} |- |Fizioterapevt |Luka Levec |{{ikonazastave|SLO}} |} === Uprava kluba === {| class="toccolours" !bgcolor=silver|Pozicija !bgcolor=silver|Ime !bgcolor=silver|Državljanstvo |-bgcolor=#eeeeee |Predsednik ||Adam Delius||{{ikonazastave|GER}} |- | |- bgcolor="#eeeeee" |Podpredsednik||Dr. Cristian Dollinger||{{ikonazastave|GER}} |- |Direktor |Igor Barišić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Športni direktor |Necat Aygün |{{ikonazastave|GER}} |} == Znani igralci == {{col-begin}} {{col-3}} </small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Dejan Kelhar]] <small>(2005)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Ubavič]] <small>(2005−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miran Pavlin]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Volk]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Milinovič]] <small>(2006−2007)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Edi Bajrektarevič]] <small>(2006−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleš Čeh]] <small>(2006−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Mladen Rudonja]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Amir Karič]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miha Šporar]] <small>(2007−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Sebastjan Cimirotič]] <small>(2007−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Mitrakovič]] <small>(2008−2009)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|SLO}} [[Muamer Vugdalič]] <small>(2008−2009)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Agim Ibraimi]] <small>(2008−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Senad Tiganj]] <small>(2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jalen Pokorn]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Igor Lazič]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jan Oblak]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damir Botonjič]] <small>(2009−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Rakovič]] <small>(2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damjan Ošlaj]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|CRO}} [[Tomo Šokota]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljkovič]] <small>(2010−2011)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|SLO}} [[Dare Vršič]] <small>(2010–2012)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Dragan Čadikovski]] <small>(2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleksander Šeliga]] <small>(2011–)</small> *{{ikonazastave|MNE}} [[Nikola Nikezić]] <small>(2012–2014)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Etien Velikonja]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Andraž Kirm]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Ilić]] <small>(2016–2019)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Timi Max Elšnik]] <small>(2020-2024)</small> *{{ikonazastave|ARG}} [[Augustin Doffo]] <small>(2022-2026)</small> {{col-end}} === Upokojene številke === * 5 ([[Marko Elsner]], od leta 2019)<ref>{{navedi splet |url=https://planetnogomet.si/novice/olimpija-igralski-kader-7-5-popivoda-elsner/ |title=Ljubljanska Olimpija pred 3 leti upokojila številko 7, ki pa ni edina: Med zmaji je preprosto nedotakljiva tudi številka 5 |accessdate=2025-01-04 |date=2024-09-18 |work=[[Planet Nogomet]] }}</ref> * 7 ([[Danilo Popivoda]], od leta 2021)<ref>{{navedi splet |url=https://ekipa.svet24.si/clanek/nogomet/prva-liga/6146c193babe1/kaksna-poteza-olimpije-to-je-stevilka-dresa-ki-je-nihce-vec-ne-bo-nosil-mandaric-je |title=Kakšna POTEZA OLIMPIJE!! Na igrišče je prišel kar MILAN MANDARIĆ, potem pa so ... |accessdate=2025-01-04 |date=2021-09-19 |work=[[EkipaSN (časopis)|Ekipa]] }}</ref> == Trenerji == {| class="wikitable" |+ |- !Trener !Obdobje ! !Lovorike |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Gliha]]||<small>2005 – 2007</small> | ||<small>5. liga, 4. liga</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Janez Pate]]||<small>julij 2007 – junij 2009</small> | ||<small>[[Tretja slovenska nogometna liga|3. liga]], [[Druga slovenska nogometna liga|2. liga]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Oblak]]||<small>julij 2009 – avgust 2009</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>september 2009 – maj 2010</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>julij 2010 – avgust 2010</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Dušan Kosič]]||<small>oktober 2010 – december 2011</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Bojan Prašnikar]]||<small>december 2011 – april 2012</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Šiljak]]||<small>april 2012 – avgust 2012</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Andrej Razdrh]]||<small>avgust 2012 – oktober 2013</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Milorad Kosanović]]||<small>21. oktober 2013 – 30. april 2014</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Darko Karapetrovič]]||<small>30. april 2014 – junij 2015</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>10. junij 2015 – 15. december 2015</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Marko Nikolić (nogometni trener)|Marko Nikolić]]||<small>11, januar 2016 – 18. april 2016</small> | || |- |{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Vanoli]]||<small>22. april 2016 – 31. avgust 2016</small> | ||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Luka Elsner]]||<small>2. september 2016 – 9. marec 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>9. marec 2017 – 3. april 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>4. april 2017 – 31. maj 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Igor Bišćan]]||<small>2. junij 2017 – 6. junij 2018</small> | ||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]</small>, <small>[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]</small> |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Ilija Stolica]]||<small>11. junij 2018 – 31. julij 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Aleksandar Linta]]||<small>31. julij 2018 – 26. avgust 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|AUT}} [[Zoran Barišić]]||<small>4. september 2018 – 12. december 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>8. januar 2019 – 12. april 2019</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>12. april 2019 – 15. junij 2020</small> | ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>19. junij 2020 – 8. januar 2021</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Goran Stanković]]||<small>11. januar 2021 – 16. junij 2021</small> | ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{Ikonazastave|SRB}} [[Savo Milošević]]||<small>16. junij 2021 – 10. oktober 2021</small> | || |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>10. oktober 2021 – 20. marec 2022</small> | || |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Robert Prosinečki]]||<small>22. marec 2022 – 1. julij 2022</small> | || |- |{{Ikonazastave|ESP}} [[Albert Riera]]||4. julij 2022 - 20. maj 2023 | ||[[1. SNL]], [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{ikonazastave|POR}} [[Joao Henriques]]||15. junij 2023 - 12. oktober 2023 | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljković]]||18. oktober 2023 - 6. maj 2024 | || |- |{{ikonazastave|ESP}} [[Víctor Sánchez del Amo|Víctor Sánchez]]||5. junij 2024 - 13. junij 2025 | ||[[1. SNL]] |- |{{ikonazastave|POR}} [[Jorge Simão]]||13. junij 2025 - 5. avgust 2025 | || |- |{{ikonazastave|NED}} [[Erwin van de Looi]]||11. avgust 2025 - 22. september 2025 | || |- |{{ikonazastave|ARG}} [[Federico Bessone]] ||22. september 2025 - 29. maj 2026 | || |- | | || |} == Rekordi* == * Največ osvojenih točk v eni sezoni: '''80'''; v sezoni 2017-18. * Najmanj osvojenih točk v eni sezoni: '''42'''; v sezoni 2013-14. * Največ golov v eni sezoni: '''75'''; v sezoni 2015-16. * Najmanj golov v eni sezoni: '''38'''; v sezoni 2013-14. * Največ prejetih zadetkov v eni sezoni: '''56'''; v sezoni 2013-14. * Najmanj prejetih zadetkov v eni sezoni: '''17'''; v sezoni 2017-18. * Najboljša gol razlika v eni sezoni: '''+55'''; v sezoni 2015-16. * Najslabša gol razlika v eni sezoni: '''-18'''; v sezoni 2013-14. <nowiki>*</nowiki>rekordi se nanašajo na sezone v [[Prva slovenska nogometna liga|1. ligi]] (od sezone 2009-10)<ref>{{Navedi splet|title=PLT - Prva liga Telemach|url=https://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=102&id_sezone=2019|website=www.prvaliga.si|accessdate=2025-05-01|language=en}}</ref> == Dosežki <ref>{{Navedi splet|title=Lovorike - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/klub/osvojene-lovorike/|date=2024-12-04|accessdate=2025-05-01|language=sl-SI}}</ref> == {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Domači Pokali !Ime tekmovanja !Št. zmag !sezona |- |[[Prva slovenska nogometna liga|Prva Liga]] |'''4''' |'''2015-16, 2017-18, 2022-23, 2024-25''' |- |[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] |'''1''' |'''2008-09''' |- |[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] |'''1''' |'''2007-08''' |- |[[Regionalna Ljubljanska liga]] |'''1''' |'''2006-07''' |- |[[MNZ Liga]] |'''1''' |'''2005-06''' |- |[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarne Union]] |'''4''' |'''2017-18, 2018-19, 2020-21, 2022-23''' |} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Uvrstitve na UEFA Evropska tekmovanja !Ime Tekmovanja !Kvalificiral v turnir !sezona |- |[[UEFA Konferenčna Liga]] |'''2''' |'''2023-24, 2024-25''' |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|NK Olimpija (2005)}} * {{Official|http://www.nkolimpija.si}} {{Olimpija Ljubljana squad}} {{Nogomet v Sloveniji}} {{Ljubljana}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2005]] [[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Olimpija]] [[Kategorija:Nogometni klub Olimpija|*]] 96hhrnotg0djixykhs3yakab5kdsb6n 6682711 6682710 2026-05-29T16:59:41Z Mark Pelj 216187 6682711 wikitext text/x-wiki {{nereferencirano}} {{zapomen|nekdanji nogometni klub|NK Olimpija (1911-2004)}} {{zapomen|nastope v evropskih tekmovanjih|NK Olimpija Ljubljana na evropskih tekmovanjih}} '''Nogometni klub Olimpija Ljubljana''', krajše '''NK Olimpija''', ali samo '''Olimpija''', je [[Slovenija|slovenski]] [[nogometni klub]].{{Infopolje Nogometni klub | clubname = NK Olimpija Ljubljana | image = NK Olimpija Ljubljana logo.svg | image_size = 160px | fullname = NK Olimpija Ljubljana | nickname = Zmaji | founded = [[2. marec]] [[2005]] (''kot NK Bežigrad'') | ground = [[Stadion Stožice]],<br />[[Ljubljana]] | capacity = 16.038| chairman = {{ikonazastave|GER}} [[Adam Delius]] | coach = / brez trenerja / | league = [[1. SNL]] | season = 2024/25 | position = 1. mesto | website = {{URL|https://nkolimpija.si}} | pattern_la1 = _olimpija2526h | pattern_b1 = _olimpija2526h | pattern_ra1 = _olimpija2526h | pattern_sh1 = _olimpija2526h | shorts1 = D9E2DD | socks1 = D9E2DD | pattern_so1 = | pattern_la2 = _olimpija2526a | pattern_b2 = _olimpija2526a | pattern_ra2 = _olimpija2526a | pattern_sh2 = _olimpija2526a | leftarm2 = 000000 | rightarm2 = 000000 | shorts2 = 000000 | socks2 = 000000 | pattern_so2 = | pattern_la3 = _olimpija2526t | pattern_b3 = _olimpija2526t | pattern_ra3 = _olimpija2526t | pattern_sh3 = _olimpija2526t | leftarm3 = 0D7E73 | rightarm3 = 0D7E73 | shorts3 = 0D7E73 | socks3 = 0D7E73 | |topscorer=}}Leta [[2005|2005]] so zaradi finančnih težav takratne [[NK Olimpija (1911-2004)|NK Olimpije]] ustanovili nov klub, NK Olimpija Bežigrad, ki je poskrbel za mlajše selekcije propadlega kluba. Kot novoustanovljen klub je začel tekmovanja v ligi 2. MNZ, ki je petorazredno nogometno tekmovanje v Sloveniji. S pomočjo nekdanjih igralcev stare Olimpije se je klub prebil v 1. ligo. Trenutno člansko moštvo kluba igra v [[1. SNL]] pod imenom NK Olimpija Ljubljana, ki so ga zamenjali z imenom NK Olimpija Bežigrad. Prva leta je klub igral na stadionu v Šiški, avgusta [[2010]] pa se je preselil na [[Stadion Stožice]]. Olimpija je od leta 2005 osvojila tudi 4 naslove državnega prvaka. == Zgodovina == Marca [[2005]] so pred razpadom "stare" [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpije]] nekateri starši igralcev in trenerji nekdanje Olimpije ob pomoči Športne zveze Ljubljana ustanovili nov klub in ga poimenovali NK Bežigrad, klub pa je skrbel za mladinske ekipe nekdanje Olimpije. Nov klub je za sezono 2005/06 zbral moštvo za tekmovanje v najnižji ligi (na ravni Medobčinske nogometne zveze Ljubljana). Člansko moštvo so sestavljali veterani nekdanje Olimpije na čelu z Ubavičem, Patetom, Podgajskim, Kitičem, Komočarjem in drugimi ter v prvi sezoni pokorili konkurenco in se uvrstili v četrto ligo. V tem tekmovanju so z veliko prednostjo osvojili novo prvo mesto. Od 22 tekem so jih zmagali 19, še 3 tekme pa so se končale z neodločenim izzidom. Najboljša strelca ekipe sta bila [[Zoran Ubavič]] in [[Miran Pavlin]] 24 doseženimi zadetki. Ekspresno hitro je bilo tudi napredovanje v drugo, kjer se je klub dokončno preimenoval in iz Olimpije Bežigrad je nastala Olimpija Ljubljana in se še v isti sezoni uvrstil v prvo ligo. V sezoni 2009/10 je Olimpija znova zaigrala v Prvi Slovenski nogometni ligi in osvojila končno četrto mesto. V naslednjih sezonah večjih uspehov Olimpija ni dosegla, čeprav je v sezoni 2011/12 postala podprvak Slovenije, vendar s kar 20 točkami zaostanka za [[Nogometni klub Maribor|Mariborom]] sezono se je zaostanek zmanjšal in z 8 točkami zaostanka je Olimpija znova podprvak. V sezoni 2013/14 pa padec na 7 mesto na lestvici, vzdušje okoli kluba pa je bilo zelo slabo. V zadnji sezoni ere Izeta Rastoderja je Olimpija osvojila četrto mesto, pred začetkom nove sezone pa je Milan Mandarić odkupil klub od svojega predhodnika Rastoderja. V sezoni 2015/16 je Olimpija prvič po ustanovitvi kluba znova pokorila konkurenco v 1. SNL in osvojila prvi naslov državnega prvaka po 21 letih. Uspeh je ponovila v sezoni 2017/18, ko je bila Olimpija slovenski ligaški in pokalni prvak. V sezoni 2018/19 je Olimpija dosegla dotedaj največji uspeh na evropskih prizoriščih. Po nesrečno prejetem domačem golu so sicer izpadli iz kvalifikacij za Ligo prvakov proti FK Qarabag (Azerbaijan), kasneje pa v kvalifikacijah preko prepričljivih zmag proti Crusaders in HJK Helskinki prišli do play offa za vstop v skupinski del [[Evropska liga|Evropske lige.]]Tam jih je pričakala slovaška ekipa in aktualni prvak Slovaške, FK Spartak Trnava, ki se je na koncu izkazala za premagljivega tekmeca, ampak kljub temu so po domačem porazu z 0-2 in gostujočem remiju 1-1 izpadli in se tako poslovili od Evrope. Naslednja lovorika kluba je na vrsto prišla 30. maja 2019, ko so “zmaji” znova postali pokalni prvaki, enak uspeh pa jim je uspel še v sezoni 2020/21. Naslednji pomemben mejnik se je zgodil jeseni 2021, ko je [[Adam Delius]] klub odkupil od dosedanjega lastnika [[Milan Mandarić|Milana Mandarića]].Dvojno krono v [[Slovenija|Sloveniji]] so po 5 letih ponovili v sezoni 2022/23, ko so z veliko prednostjo na koncu sezone pokorili celotno konkurenco s trenerjem [[Albert Riera|Albertom Riero]] na čelu. V sezoni 2023/24 je Olimpija dosegla največji uspeh kluba v evropskih tekmovanjih. V 1. krogu kvalifikacij za [[UEFA liga prvakov|UEFA ligo prvakov]] so brez večjih težav izločili latvijsko [[Valmiera|Valmiero]]. Prvi resnejši izziv pa je prišel v 2. krogu, ko so se “zmaji” pomerili z bolgarskim [[PFK Ludogorec Razgrad|Ludogorcem]]. S skupnim rezultatom 3-2 so se veselili zmage in tako napredovali v 3. krog kvalifikacij za ligo prvakov, kjer jih je pričakal najmočnejši tekmec do sedaj, turški [[Galatasaray]]. Ta se je vendarle izkazal za premočno oviro in nogometaši Olimpije so s skupnim izidom 0-4 izpadli v play-off kvalifikacij za [[Evropska liga|UEFA Evropsko ligo]]. Pomerili so se proti [[FK Qarabag]] (Azerbaijan), ki pa jih je premagal z rezulatatom 1-3. Tako so se “zmaji” v sezoni 2023/24 prvič v zgodovini uvrstil v skupinski del [[Konfernčne lige|UEFA Konferenčne lige]] in s tem dosegel enega največjih uspehov v zgodovini kluba. == Uradna navijaška skupina == [[Slika:Green Dragons.jpg|sličica|Green Dragons na tekmi proti NK Maribor 15.10.2022]] ''[[Green Dragons]]'' so [[Ljubljana|ljubljanska]] [[Navijaštvo|navijaška skupina]], ki je bila ustanovljena leta 1988, prva tekma navijaške skupine je bila jeseni tega leta proti NK Priština, tedaj se je prvič tudi pojavil transparent z imenom "Green Dragons". V prvih letih so bili prisotni le na nogometnih tekmah [[NK Olimpija]], v začetku devetdesetih let pa so začeli obiskovati tudi hokejske tekme [[HK Olimpija]] in košarkarske tekme [[KK Olimpija]]. V letu 2023 so praznovali okroglih 35 let od ustanovitve skupine in začetka organiziranega navijanja za klube pod imenom Olimpija. == Trenutna prva ekipa <ref>{{Navedi splet|title=Igralci - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/igralci/|date=2024-12-11|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> == Člani prve ekipe: ''Podatki prenešeni s spletne strani'' https://nkolimpija.si/prva-ekipa/igralci/''dne 26. julij 2025.'' ==='''VRATARJI:'''=== * 31 [[Tijan Vasić]] {{ikonazastave|SLO}} * 36 [[Gal Lubej Fink]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/gal-lubej-fink/ Lubej Fink podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 52 [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}} * 26 [[Matevž Vidovšek]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/matevz-vidovsek/ Vidovšek podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} === BRANILCI: === * 16 [[Ahmet Muhamedbegović]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/ahmet-muhamedbegovic/ Muhamedbegović podatki]</ref> {{ikonazastave|AUT}} * 15 [[Marko Ristić]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/marko-ristic/ Ristić podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 44 [[Matej Dvoršak]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/matej-dvorsak/ Dvoršak podatki]{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 21 [[Manuel Pedreno]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/manuel-pedreno/ Pedreno podatki]</ref> {{ikonazastave|ESP}} * 33 [[Jordi Govea]] {{ikonazastave|ESP}} * 30 [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}} * 4 [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}} * 3 [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}} * 28 [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}} * 27 [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}} === VEZISTI: === * 34 [[Augustin Doffo]] {{ikonazastave|ARG}} - ''KAPETAN'' * 23 [[Diogo Pinto]] {{ikonazastave|POR}} * 88 [[Charles Thalisson]] {{ikonazastave|BRA}} * 80 [[Peter Agba]] {{ikonazastave|NGA}} * 9 [[Dino Kojić]] {{ikonazastave|SLO}} * 45 [[Mateo Ačimović]] {{ikonazastave|SLO}} * 16 [[Jurgen Çelhaka]] {{ikonazastave|ALB}} === NAPADALCI: === * 99 [[Antonio Marin]] {{ikonazastave|CRO}} * 37 [[Pedro Lucas Schwaizer]] {{ikonazastave|BRA}} * 24 [[Reda Boultam]] {{ikonazastave|NED}} * 19 [[Ivan Durdov]] {{ikonazastave|CRO}} * 18 [[Marko Brest]] {{ikonazastave|SLO}} * 11 [[Alex Blanco]] {{ikonazastave|ESP}} * 24 [[Alex Matthias Tamm]] {{ikonazastave|EST}} * 10 [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}} * 2 [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} * 20 [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} ===Zadnji prestopi (''julij 2025):''=== PRIHODI: * [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}} * [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}} * [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}} * [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}} * [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} (konec posoje) * [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} (konec posoje) ODHODI: * [[Raul Alexander Florucz]] {{ikonazastave|AUT}} * [[Justas Lasickas]] {{ikonazastave|LIT}} * [[Jorge Silva]] {{ikonazastave|POR}} * [[Marcel Ratnik]] {{ikonazastave|SLO}} * [[David Sualehe]] {{ikonazastave|POR}} * [[Denis Pintol]] {{ikonazastave|SLO}} (posoja) == Strokovni del ekipe <ref>{{Navedi splet|title=Strokovni štab - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/strokovni-stab/|date=2024-12-12|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> == [[Slika:NK Olimpija 2010.jpg|thumb|400px|Postava leta 2010]] === Športni del === {| class="toccolours" !bgcolor=silver|Pozicija !bgcolor=silver|Ime !bgcolor=silver|Državljan |-bgcolor=#eeeeee |Trener || brez trenerja || |- |Pomočnik trenerja || / |- |Tehnični vodja||Nejc Berce||{{ikonazastave|SLO}} |- |Kondicijski trener |Ivan Zorić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Kondicijski trener |Hrvoje Božičković |{{ikonazastave|CRO}} |- |Kondicijski trener |Nikola Vidović |{{ikonazastave|CRO}} |- |Trener vratarjev |Josip Škorić |{{ikonazastave|CRO}} |- |} === Zdravniška ekipa === ''Podatki z dne 19. julij 2025 iz spletne strani NK Olimpija.'' {| class="wikitable" |+ !Poklic !Ime !Državljanstvo |- |Fizioterapevtka |Riva Milić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Fizioterapevt |Žiga Benko |{{ikonazastave|SLO}} |- |Fizioterapevt |Luka Levec |{{ikonazastave|SLO}} |} === Uprava kluba === {| class="toccolours" !bgcolor=silver|Pozicija !bgcolor=silver|Ime !bgcolor=silver|Državljanstvo |-bgcolor=#eeeeee |Predsednik ||Adam Delius||{{ikonazastave|GER}} |- | |- bgcolor="#eeeeee" |Podpredsednik||Dr. Cristian Dollinger||{{ikonazastave|GER}} |- |Direktor |Igor Barišić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Športni direktor |Necat Aygün |{{ikonazastave|GER}} |} == Znani igralci == {{col-begin}} {{col-3}} </small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Dejan Kelhar]] <small>(2005)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Ubavič]] <small>(2005−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miran Pavlin]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Volk]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Milinovič]] <small>(2006−2007)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Edi Bajrektarevič]] <small>(2006−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleš Čeh]] <small>(2006−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Mladen Rudonja]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Amir Karič]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miha Šporar]] <small>(2007−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Sebastjan Cimirotič]] <small>(2007−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Mitrakovič]] <small>(2008−2009)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|SLO}} [[Muamer Vugdalič]] <small>(2008−2009)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Agim Ibraimi]] <small>(2008−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Senad Tiganj]] <small>(2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jalen Pokorn]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Igor Lazič]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jan Oblak]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damir Botonjič]] <small>(2009−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Rakovič]] <small>(2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damjan Ošlaj]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|CRO}} [[Tomo Šokota]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljkovič]] <small>(2010−2011)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|SLO}} [[Dare Vršič]] <small>(2010–2012)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Dragan Čadikovski]] <small>(2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleksander Šeliga]] <small>(2011–)</small> *{{ikonazastave|MNE}} [[Nikola Nikezić]] <small>(2012–2014)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Etien Velikonja]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Andraž Kirm]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Ilić]] <small>(2016–2019)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Timi Max Elšnik]] <small>(2020-2024)</small> *{{ikonazastave|ARG}} [[Augustin Doffo]] <small>(2022-2026)</small> {{col-end}} === Upokojene številke === * 5 ([[Marko Elsner]], od leta 2019)<ref>{{navedi splet |url=https://planetnogomet.si/novice/olimpija-igralski-kader-7-5-popivoda-elsner/ |title=Ljubljanska Olimpija pred 3 leti upokojila številko 7, ki pa ni edina: Med zmaji je preprosto nedotakljiva tudi številka 5 |accessdate=2025-01-04 |date=2024-09-18 |work=[[Planet Nogomet]] }}</ref> * 7 ([[Danilo Popivoda]], od leta 2021)<ref>{{navedi splet |url=https://ekipa.svet24.si/clanek/nogomet/prva-liga/6146c193babe1/kaksna-poteza-olimpije-to-je-stevilka-dresa-ki-je-nihce-vec-ne-bo-nosil-mandaric-je |title=Kakšna POTEZA OLIMPIJE!! Na igrišče je prišel kar MILAN MANDARIĆ, potem pa so ... |accessdate=2025-01-04 |date=2021-09-19 |work=[[EkipaSN (časopis)|Ekipa]] }}</ref> == Trenerji == {| class="wikitable" |+ |- !Trener !Obdobje ! !Lovorike |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Gliha]]||<small>2005 – 2007</small> | ||<small>5. liga, 4. liga</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Janez Pate]]||<small>julij 2007 – junij 2009</small> | ||<small>[[Tretja slovenska nogometna liga|3. liga]], [[Druga slovenska nogometna liga|2. liga]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Oblak]]||<small>julij 2009 – avgust 2009</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>september 2009 – maj 2010</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>julij 2010 – avgust 2010</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Dušan Kosič]]||<small>oktober 2010 – december 2011</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Bojan Prašnikar]]||<small>december 2011 – april 2012</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Šiljak]]||<small>april 2012 – avgust 2012</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Andrej Razdrh]]||<small>avgust 2012 – oktober 2013</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Milorad Kosanović]]||<small>21. oktober 2013 – 30. april 2014</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Darko Karapetrovič]]||<small>30. april 2014 – junij 2015</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>10. junij 2015 – 15. december 2015</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Marko Nikolić (nogometni trener)|Marko Nikolić]]||<small>11, januar 2016 – 18. april 2016</small> | || |- |{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Vanoli]]||<small>22. april 2016 – 31. avgust 2016</small> | ||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Luka Elsner]]||<small>2. september 2016 – 9. marec 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>9. marec 2017 – 3. april 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>4. april 2017 – 31. maj 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Igor Bišćan]]||<small>2. junij 2017 – 6. junij 2018</small> | ||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]</small>, <small>[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]</small> |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Ilija Stolica]]||<small>11. junij 2018 – 31. julij 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Aleksandar Linta]]||<small>31. julij 2018 – 26. avgust 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|AUT}} [[Zoran Barišić]]||<small>4. september 2018 – 12. december 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>8. januar 2019 – 12. april 2019</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>12. april 2019 – 15. junij 2020</small> | ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>19. junij 2020 – 8. januar 2021</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Goran Stanković]]||<small>11. januar 2021 – 16. junij 2021</small> | ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{Ikonazastave|SRB}} [[Savo Milošević]]||<small>16. junij 2021 – 10. oktober 2021</small> | || |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>10. oktober 2021 – 20. marec 2022</small> | || |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Robert Prosinečki]]||<small>22. marec 2022 – 1. julij 2022</small> | || |- |{{Ikonazastave|ESP}} [[Albert Riera]]||4. julij 2022 - 20. maj 2023 | ||[[1. SNL]], [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{ikonazastave|POR}} [[Joao Henriques]]||15. junij 2023 - 12. oktober 2023 | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljković]]||18. oktober 2023 - 6. maj 2024 | || |- |{{ikonazastave|ESP}} [[Víctor Sánchez del Amo|Víctor Sánchez]]||5. junij 2024 - 13. junij 2025 | ||[[1. SNL]] |- |{{ikonazastave|POR}} [[Jorge Simão]]||13. junij 2025 - 5. avgust 2025 | || |- |{{ikonazastave|NED}} [[Erwin van de Looi]]||11. avgust 2025 - 22. september 2025 | || |- |{{ikonazastave|ARG}} [[Federico Bessone]] ||22. september 2025 - 29. maj 2026 | || |- | | || |} == Rekordi* == * Največ osvojenih točk v eni sezoni: '''80'''; v sezoni 2017-18. * Najmanj osvojenih točk v eni sezoni: '''42'''; v sezoni 2013-14. * Največ golov v eni sezoni: '''75'''; v sezoni 2015-16. * Najmanj golov v eni sezoni: '''38'''; v sezoni 2013-14. * Največ prejetih zadetkov v eni sezoni: '''56'''; v sezoni 2013-14. * Najmanj prejetih zadetkov v eni sezoni: '''17'''; v sezoni 2017-18. * Najboljša gol razlika v eni sezoni: '''+55'''; v sezoni 2015-16. * Najslabša gol razlika v eni sezoni: '''-18'''; v sezoni 2013-14. <nowiki>*</nowiki>rekordi se nanašajo na sezone v [[Prva slovenska nogometna liga|1. ligi]] (od sezone 2009-10)<ref>{{Navedi splet|title=PLT - Prva liga Telemach|url=https://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=102&id_sezone=2019|website=www.prvaliga.si|accessdate=2025-05-01|language=en}}</ref> == Dosežki <ref>{{Navedi splet|title=Lovorike - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/klub/osvojene-lovorike/|date=2024-12-04|accessdate=2025-05-01|language=sl-SI}}</ref> == {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Domači Pokali !Ime tekmovanja !Št. zmag !sezona |- |[[Prva slovenska nogometna liga|Prva Liga]] |'''4''' |'''2015-16, 2017-18, 2022-23, 2024-25''' |- |[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] |'''1''' |'''2008-09''' |- |[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] |'''1''' |'''2007-08''' |- |[[Regionalna Ljubljanska liga]] |'''1''' |'''2006-07''' |- |[[MNZ Liga]] |'''1''' |'''2005-06''' |- |[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarne Union]] |'''4''' |'''2017-18, 2018-19, 2020-21, 2022-23''' |} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Uvrstitve na UEFA Evropska tekmovanja !Ime Tekmovanja !Kvalificiral v turnir !sezona |- |[[UEFA Konferenčna Liga]] |'''2''' |'''2023-24, 2024-25''' |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|NK Olimpija (2005)}} * {{Official|http://www.nkolimpija.si}} {{Olimpija Ljubljana squad}} {{Nogomet v Sloveniji}} {{Ljubljana}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2005]] [[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Olimpija]] [[Kategorija:Nogometni klub Olimpija|*]] 7lh3oocsfi5kjqmhj0pyh2c54xr3qjb 6682712 6682711 2026-05-29T17:00:06Z Mark Pelj 216187 6682712 wikitext text/x-wiki {{nereferencirano}} {{zapomen|nekdanji nogometni klub|NK Olimpija (1911-2004)}} {{zapomen|nastope v evropskih tekmovanjih|NK Olimpija Ljubljana na evropskih tekmovanjih}} '''Nogometni klub Olimpija Ljubljana''', krajše '''NK Olimpija''', ali samo '''Olimpija''', je [[Slovenija|slovenski]] [[nogometni klub]].{{Infopolje Nogometni klub | clubname = NK Olimpija Ljubljana | image = NK Olimpija Ljubljana logo.svg image_size = 160px | fullname = NK Olimpija Ljubljana | nickname = Zmaji | founded = [[2. marec]] [[2005]] (''kot NK Bežigrad'') | ground = [[Stadion Stožice]],<br />[[Ljubljana]] | capacity = 16.038| chairman = {{ikonazastave|GER}} [[Adam Delius]] | coach = / brez trenerja / | league = [[1. SNL]] | season = 2024/25 | position = 1. mesto | website = {{URL|https://nkolimpija.si}} | pattern_la1 = _olimpija2526h | pattern_b1 = _olimpija2526h | pattern_ra1 = _olimpija2526h | pattern_sh1 = _olimpija2526h | shorts1 = D9E2DD | socks1 = D9E2DD | pattern_so1 = | pattern_la2 = _olimpija2526a | pattern_b2 = _olimpija2526a | pattern_ra2 = _olimpija2526a | pattern_sh2 = _olimpija2526a | leftarm2 = 000000 | rightarm2 = 000000 | shorts2 = 000000 | socks2 = 000000 | pattern_so2 = | pattern_la3 = _olimpija2526t | pattern_b3 = _olimpija2526t | pattern_ra3 = _olimpija2526t | pattern_sh3 = _olimpija2526t | leftarm3 = 0D7E73 | rightarm3 = 0D7E73 | shorts3 = 0D7E73 | socks3 = 0D7E73 | |topscorer=}}Leta [[2005|2005]] so zaradi finančnih težav takratne [[NK Olimpija (1911-2004)|NK Olimpije]] ustanovili nov klub, NK Olimpija Bežigrad, ki je poskrbel za mlajše selekcije propadlega kluba. Kot novoustanovljen klub je začel tekmovanja v ligi 2. MNZ, ki je petorazredno nogometno tekmovanje v Sloveniji. S pomočjo nekdanjih igralcev stare Olimpije se je klub prebil v 1. ligo. Trenutno člansko moštvo kluba igra v [[1. SNL]] pod imenom NK Olimpija Ljubljana, ki so ga zamenjali z imenom NK Olimpija Bežigrad. Prva leta je klub igral na stadionu v Šiški, avgusta [[2010]] pa se je preselil na [[Stadion Stožice]]. Olimpija je od leta 2005 osvojila tudi 4 naslove državnega prvaka. == Zgodovina == Marca [[2005]] so pred razpadom "stare" [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpije]] nekateri starši igralcev in trenerji nekdanje Olimpije ob pomoči Športne zveze Ljubljana ustanovili nov klub in ga poimenovali NK Bežigrad, klub pa je skrbel za mladinske ekipe nekdanje Olimpije. Nov klub je za sezono 2005/06 zbral moštvo za tekmovanje v najnižji ligi (na ravni Medobčinske nogometne zveze Ljubljana). Člansko moštvo so sestavljali veterani nekdanje Olimpije na čelu z Ubavičem, Patetom, Podgajskim, Kitičem, Komočarjem in drugimi ter v prvi sezoni pokorili konkurenco in se uvrstili v četrto ligo. V tem tekmovanju so z veliko prednostjo osvojili novo prvo mesto. Od 22 tekem so jih zmagali 19, še 3 tekme pa so se končale z neodločenim izzidom. Najboljša strelca ekipe sta bila [[Zoran Ubavič]] in [[Miran Pavlin]] 24 doseženimi zadetki. Ekspresno hitro je bilo tudi napredovanje v drugo, kjer se je klub dokončno preimenoval in iz Olimpije Bežigrad je nastala Olimpija Ljubljana in se še v isti sezoni uvrstil v prvo ligo. V sezoni 2009/10 je Olimpija znova zaigrala v Prvi Slovenski nogometni ligi in osvojila končno četrto mesto. V naslednjih sezonah večjih uspehov Olimpija ni dosegla, čeprav je v sezoni 2011/12 postala podprvak Slovenije, vendar s kar 20 točkami zaostanka za [[Nogometni klub Maribor|Mariborom]] sezono se je zaostanek zmanjšal in z 8 točkami zaostanka je Olimpija znova podprvak. V sezoni 2013/14 pa padec na 7 mesto na lestvici, vzdušje okoli kluba pa je bilo zelo slabo. V zadnji sezoni ere Izeta Rastoderja je Olimpija osvojila četrto mesto, pred začetkom nove sezone pa je Milan Mandarić odkupil klub od svojega predhodnika Rastoderja. V sezoni 2015/16 je Olimpija prvič po ustanovitvi kluba znova pokorila konkurenco v 1. SNL in osvojila prvi naslov državnega prvaka po 21 letih. Uspeh je ponovila v sezoni 2017/18, ko je bila Olimpija slovenski ligaški in pokalni prvak. V sezoni 2018/19 je Olimpija dosegla dotedaj največji uspeh na evropskih prizoriščih. Po nesrečno prejetem domačem golu so sicer izpadli iz kvalifikacij za Ligo prvakov proti FK Qarabag (Azerbaijan), kasneje pa v kvalifikacijah preko prepričljivih zmag proti Crusaders in HJK Helskinki prišli do play offa za vstop v skupinski del [[Evropska liga|Evropske lige.]]Tam jih je pričakala slovaška ekipa in aktualni prvak Slovaške, FK Spartak Trnava, ki se je na koncu izkazala za premagljivega tekmeca, ampak kljub temu so po domačem porazu z 0-2 in gostujočem remiju 1-1 izpadli in se tako poslovili od Evrope. Naslednja lovorika kluba je na vrsto prišla 30. maja 2019, ko so “zmaji” znova postali pokalni prvaki, enak uspeh pa jim je uspel še v sezoni 2020/21. Naslednji pomemben mejnik se je zgodil jeseni 2021, ko je [[Adam Delius]] klub odkupil od dosedanjega lastnika [[Milan Mandarić|Milana Mandarića]].Dvojno krono v [[Slovenija|Sloveniji]] so po 5 letih ponovili v sezoni 2022/23, ko so z veliko prednostjo na koncu sezone pokorili celotno konkurenco s trenerjem [[Albert Riera|Albertom Riero]] na čelu. V sezoni 2023/24 je Olimpija dosegla največji uspeh kluba v evropskih tekmovanjih. V 1. krogu kvalifikacij za [[UEFA liga prvakov|UEFA ligo prvakov]] so brez večjih težav izločili latvijsko [[Valmiera|Valmiero]]. Prvi resnejši izziv pa je prišel v 2. krogu, ko so se “zmaji” pomerili z bolgarskim [[PFK Ludogorec Razgrad|Ludogorcem]]. S skupnim rezultatom 3-2 so se veselili zmage in tako napredovali v 3. krog kvalifikacij za ligo prvakov, kjer jih je pričakal najmočnejši tekmec do sedaj, turški [[Galatasaray]]. Ta se je vendarle izkazal za premočno oviro in nogometaši Olimpije so s skupnim izidom 0-4 izpadli v play-off kvalifikacij za [[Evropska liga|UEFA Evropsko ligo]]. Pomerili so se proti [[FK Qarabag]] (Azerbaijan), ki pa jih je premagal z rezulatatom 1-3. Tako so se “zmaji” v sezoni 2023/24 prvič v zgodovini uvrstil v skupinski del [[Konfernčne lige|UEFA Konferenčne lige]] in s tem dosegel enega največjih uspehov v zgodovini kluba. == Uradna navijaška skupina == [[Slika:Green Dragons.jpg|sličica|Green Dragons na tekmi proti NK Maribor 15.10.2022]] ''[[Green Dragons]]'' so [[Ljubljana|ljubljanska]] [[Navijaštvo|navijaška skupina]], ki je bila ustanovljena leta 1988, prva tekma navijaške skupine je bila jeseni tega leta proti NK Priština, tedaj se je prvič tudi pojavil transparent z imenom "Green Dragons". V prvih letih so bili prisotni le na nogometnih tekmah [[NK Olimpija]], v začetku devetdesetih let pa so začeli obiskovati tudi hokejske tekme [[HK Olimpija]] in košarkarske tekme [[KK Olimpija]]. V letu 2023 so praznovali okroglih 35 let od ustanovitve skupine in začetka organiziranega navijanja za klube pod imenom Olimpija. == Trenutna prva ekipa <ref>{{Navedi splet|title=Igralci - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/igralci/|date=2024-12-11|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> == Člani prve ekipe: ''Podatki prenešeni s spletne strani'' https://nkolimpija.si/prva-ekipa/igralci/''dne 26. julij 2025.'' ==='''VRATARJI:'''=== * 31 [[Tijan Vasić]] {{ikonazastave|SLO}} * 36 [[Gal Lubej Fink]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/gal-lubej-fink/ Lubej Fink podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 52 [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}} * 26 [[Matevž Vidovšek]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/matevz-vidovsek/ Vidovšek podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} === BRANILCI: === * 16 [[Ahmet Muhamedbegović]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/ahmet-muhamedbegovic/ Muhamedbegović podatki]</ref> {{ikonazastave|AUT}} * 15 [[Marko Ristić]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/marko-ristic/ Ristić podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 44 [[Matej Dvoršak]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/matej-dvorsak/ Dvoršak podatki]{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 21 [[Manuel Pedreno]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/manuel-pedreno/ Pedreno podatki]</ref> {{ikonazastave|ESP}} * 33 [[Jordi Govea]] {{ikonazastave|ESP}} * 30 [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}} * 4 [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}} * 3 [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}} * 28 [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}} * 27 [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}} === VEZISTI: === * 34 [[Augustin Doffo]] {{ikonazastave|ARG}} - ''KAPETAN'' * 23 [[Diogo Pinto]] {{ikonazastave|POR}} * 88 [[Charles Thalisson]] {{ikonazastave|BRA}} * 80 [[Peter Agba]] {{ikonazastave|NGA}} * 9 [[Dino Kojić]] {{ikonazastave|SLO}} * 45 [[Mateo Ačimović]] {{ikonazastave|SLO}} * 16 [[Jurgen Çelhaka]] {{ikonazastave|ALB}} === NAPADALCI: === * 99 [[Antonio Marin]] {{ikonazastave|CRO}} * 37 [[Pedro Lucas Schwaizer]] {{ikonazastave|BRA}} * 24 [[Reda Boultam]] {{ikonazastave|NED}} * 19 [[Ivan Durdov]] {{ikonazastave|CRO}} * 18 [[Marko Brest]] {{ikonazastave|SLO}} * 11 [[Alex Blanco]] {{ikonazastave|ESP}} * 24 [[Alex Matthias Tamm]] {{ikonazastave|EST}} * 10 [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}} * 2 [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} * 20 [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} ===Zadnji prestopi (''julij 2025):''=== PRIHODI: * [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}} * [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}} * [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}} * [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}} * [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} (konec posoje) * [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} (konec posoje) ODHODI: * [[Raul Alexander Florucz]] {{ikonazastave|AUT}} * [[Justas Lasickas]] {{ikonazastave|LIT}} * [[Jorge Silva]] {{ikonazastave|POR}} * [[Marcel Ratnik]] {{ikonazastave|SLO}} * [[David Sualehe]] {{ikonazastave|POR}} * [[Denis Pintol]] {{ikonazastave|SLO}} (posoja) == Strokovni del ekipe <ref>{{Navedi splet|title=Strokovni štab - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/strokovni-stab/|date=2024-12-12|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> == [[Slika:NK Olimpija 2010.jpg|thumb|400px|Postava leta 2010]] === Športni del === {| class="toccolours" !bgcolor=silver|Pozicija !bgcolor=silver|Ime !bgcolor=silver|Državljan |-bgcolor=#eeeeee |Trener || brez trenerja || |- |Pomočnik trenerja || / |- |Tehnični vodja||Nejc Berce||{{ikonazastave|SLO}} |- |Kondicijski trener |Ivan Zorić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Kondicijski trener |Hrvoje Božičković |{{ikonazastave|CRO}} |- |Kondicijski trener |Nikola Vidović |{{ikonazastave|CRO}} |- |Trener vratarjev |Josip Škorić |{{ikonazastave|CRO}} |- |} === Zdravniška ekipa === ''Podatki z dne 19. julij 2025 iz spletne strani NK Olimpija.'' {| class="wikitable" |+ !Poklic !Ime !Državljanstvo |- |Fizioterapevtka |Riva Milić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Fizioterapevt |Žiga Benko |{{ikonazastave|SLO}} |- |Fizioterapevt |Luka Levec |{{ikonazastave|SLO}} |} === Uprava kluba === {| class="toccolours" !bgcolor=silver|Pozicija !bgcolor=silver|Ime !bgcolor=silver|Državljanstvo |-bgcolor=#eeeeee |Predsednik ||Adam Delius||{{ikonazastave|GER}} |- | |- bgcolor="#eeeeee" |Podpredsednik||Dr. Cristian Dollinger||{{ikonazastave|GER}} |- |Direktor |Igor Barišić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Športni direktor |Necat Aygün |{{ikonazastave|GER}} |} == Znani igralci == {{col-begin}} {{col-3}} </small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Dejan Kelhar]] <small>(2005)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Ubavič]] <small>(2005−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miran Pavlin]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Volk]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Milinovič]] <small>(2006−2007)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Edi Bajrektarevič]] <small>(2006−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleš Čeh]] <small>(2006−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Mladen Rudonja]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Amir Karič]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miha Šporar]] <small>(2007−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Sebastjan Cimirotič]] <small>(2007−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Mitrakovič]] <small>(2008−2009)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|SLO}} [[Muamer Vugdalič]] <small>(2008−2009)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Agim Ibraimi]] <small>(2008−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Senad Tiganj]] <small>(2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jalen Pokorn]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Igor Lazič]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jan Oblak]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damir Botonjič]] <small>(2009−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Rakovič]] <small>(2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damjan Ošlaj]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|CRO}} [[Tomo Šokota]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljkovič]] <small>(2010−2011)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|SLO}} [[Dare Vršič]] <small>(2010–2012)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Dragan Čadikovski]] <small>(2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleksander Šeliga]] <small>(2011–)</small> *{{ikonazastave|MNE}} [[Nikola Nikezić]] <small>(2012–2014)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Etien Velikonja]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Andraž Kirm]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Ilić]] <small>(2016–2019)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Timi Max Elšnik]] <small>(2020-2024)</small> *{{ikonazastave|ARG}} [[Augustin Doffo]] <small>(2022-2026)</small> {{col-end}} === Upokojene številke === * 5 ([[Marko Elsner]], od leta 2019)<ref>{{navedi splet |url=https://planetnogomet.si/novice/olimpija-igralski-kader-7-5-popivoda-elsner/ |title=Ljubljanska Olimpija pred 3 leti upokojila številko 7, ki pa ni edina: Med zmaji je preprosto nedotakljiva tudi številka 5 |accessdate=2025-01-04 |date=2024-09-18 |work=[[Planet Nogomet]] }}</ref> * 7 ([[Danilo Popivoda]], od leta 2021)<ref>{{navedi splet |url=https://ekipa.svet24.si/clanek/nogomet/prva-liga/6146c193babe1/kaksna-poteza-olimpije-to-je-stevilka-dresa-ki-je-nihce-vec-ne-bo-nosil-mandaric-je |title=Kakšna POTEZA OLIMPIJE!! Na igrišče je prišel kar MILAN MANDARIĆ, potem pa so ... |accessdate=2025-01-04 |date=2021-09-19 |work=[[EkipaSN (časopis)|Ekipa]] }}</ref> == Trenerji == {| class="wikitable" |+ |- !Trener !Obdobje ! !Lovorike |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Gliha]]||<small>2005 – 2007</small> | ||<small>5. liga, 4. liga</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Janez Pate]]||<small>julij 2007 – junij 2009</small> | ||<small>[[Tretja slovenska nogometna liga|3. liga]], [[Druga slovenska nogometna liga|2. liga]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Oblak]]||<small>julij 2009 – avgust 2009</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>september 2009 – maj 2010</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>julij 2010 – avgust 2010</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Dušan Kosič]]||<small>oktober 2010 – december 2011</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Bojan Prašnikar]]||<small>december 2011 – april 2012</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Šiljak]]||<small>april 2012 – avgust 2012</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Andrej Razdrh]]||<small>avgust 2012 – oktober 2013</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Milorad Kosanović]]||<small>21. oktober 2013 – 30. april 2014</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Darko Karapetrovič]]||<small>30. april 2014 – junij 2015</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>10. junij 2015 – 15. december 2015</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Marko Nikolić (nogometni trener)|Marko Nikolić]]||<small>11, januar 2016 – 18. april 2016</small> | || |- |{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Vanoli]]||<small>22. april 2016 – 31. avgust 2016</small> | ||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Luka Elsner]]||<small>2. september 2016 – 9. marec 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>9. marec 2017 – 3. april 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>4. april 2017 – 31. maj 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Igor Bišćan]]||<small>2. junij 2017 – 6. junij 2018</small> | ||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]</small>, <small>[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]</small> |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Ilija Stolica]]||<small>11. junij 2018 – 31. julij 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Aleksandar Linta]]||<small>31. julij 2018 – 26. avgust 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|AUT}} [[Zoran Barišić]]||<small>4. september 2018 – 12. december 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>8. januar 2019 – 12. april 2019</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>12. april 2019 – 15. junij 2020</small> | ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>19. junij 2020 – 8. januar 2021</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Goran Stanković]]||<small>11. januar 2021 – 16. junij 2021</small> | ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{Ikonazastave|SRB}} [[Savo Milošević]]||<small>16. junij 2021 – 10. oktober 2021</small> | || |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>10. oktober 2021 – 20. marec 2022</small> | || |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Robert Prosinečki]]||<small>22. marec 2022 – 1. julij 2022</small> | || |- |{{Ikonazastave|ESP}} [[Albert Riera]]||4. julij 2022 - 20. maj 2023 | ||[[1. SNL]], [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{ikonazastave|POR}} [[Joao Henriques]]||15. junij 2023 - 12. oktober 2023 | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljković]]||18. oktober 2023 - 6. maj 2024 | || |- |{{ikonazastave|ESP}} [[Víctor Sánchez del Amo|Víctor Sánchez]]||5. junij 2024 - 13. junij 2025 | ||[[1. SNL]] |- |{{ikonazastave|POR}} [[Jorge Simão]]||13. junij 2025 - 5. avgust 2025 | || |- |{{ikonazastave|NED}} [[Erwin van de Looi]]||11. avgust 2025 - 22. september 2025 | || |- |{{ikonazastave|ARG}} [[Federico Bessone]] ||22. september 2025 - 29. maj 2026 | || |- | | || |} == Rekordi* == * Največ osvojenih točk v eni sezoni: '''80'''; v sezoni 2017-18. * Najmanj osvojenih točk v eni sezoni: '''42'''; v sezoni 2013-14. * Največ golov v eni sezoni: '''75'''; v sezoni 2015-16. * Najmanj golov v eni sezoni: '''38'''; v sezoni 2013-14. * Največ prejetih zadetkov v eni sezoni: '''56'''; v sezoni 2013-14. * Najmanj prejetih zadetkov v eni sezoni: '''17'''; v sezoni 2017-18. * Najboljša gol razlika v eni sezoni: '''+55'''; v sezoni 2015-16. * Najslabša gol razlika v eni sezoni: '''-18'''; v sezoni 2013-14. <nowiki>*</nowiki>rekordi se nanašajo na sezone v [[Prva slovenska nogometna liga|1. ligi]] (od sezone 2009-10)<ref>{{Navedi splet|title=PLT - Prva liga Telemach|url=https://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=102&id_sezone=2019|website=www.prvaliga.si|accessdate=2025-05-01|language=en}}</ref> == Dosežki <ref>{{Navedi splet|title=Lovorike - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/klub/osvojene-lovorike/|date=2024-12-04|accessdate=2025-05-01|language=sl-SI}}</ref> == {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Domači Pokali !Ime tekmovanja !Št. zmag !sezona |- |[[Prva slovenska nogometna liga|Prva Liga]] |'''4''' |'''2015-16, 2017-18, 2022-23, 2024-25''' |- |[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] |'''1''' |'''2008-09''' |- |[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] |'''1''' |'''2007-08''' |- |[[Regionalna Ljubljanska liga]] |'''1''' |'''2006-07''' |- |[[MNZ Liga]] |'''1''' |'''2005-06''' |- |[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarne Union]] |'''4''' |'''2017-18, 2018-19, 2020-21, 2022-23''' |} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Uvrstitve na UEFA Evropska tekmovanja !Ime Tekmovanja !Kvalificiral v turnir !sezona |- |[[UEFA Konferenčna Liga]] |'''2''' |'''2023-24, 2024-25''' |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|NK Olimpija (2005)}} * {{Official|http://www.nkolimpija.si}} {{Olimpija Ljubljana squad}} {{Nogomet v Sloveniji}} {{Ljubljana}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2005]] [[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Olimpija]] [[Kategorija:Nogometni klub Olimpija|*]] t6g952i8rfnp3nilnhow8c1ilept37p 6682713 6682712 2026-05-29T17:01:42Z Mark Pelj 216187 6682713 wikitext text/x-wiki {{nereferencirano}} {{zapomen|nekdanji nogometni klub|NK Olimpija (1911-2004)}} {{zapomen|nastope v evropskih tekmovanjih|NK Olimpija Ljubljana na evropskih tekmovanjih}} '''Nogometni klub Olimpija Ljubljana''', krajše '''NK Olimpija''', ali samo '''Olimpija''', je [[Slovenija|slovenski]] [[nogometni klub]].{{Infopolje Nogometni klub | clubname = NK Olimpija Ljubljana | image = NK Olimpija Ljubljana logo.svg | image_size = 160px | fullname = NK Olimpija Ljubljana | nickname = Zmaji | founded = [[2. marec]] [[2005]] (''kot NK Bežigrad'') | ground = [[Stadion Stožice]],<br />[[Ljubljana]] | capacity = 16.038| chairman = {{ikonazastave|GER}} [[Adam Delius]] | coach = / brez trenerja / | league = [[1. SNL]] | season = 2024/25 | position = 1. mesto | website = {{URL|https://nkolimpija.si}} | pattern_la1 = _olimpija2526h | pattern_b1 = _olimpija2526h | pattern_ra1 = _olimpija2526h | pattern_sh1 = _olimpija2526h | shorts1 = D9E2DD | socks1 = D9E2DD | pattern_so1 = | pattern_la2 = _olimpija2526a | pattern_b2 = _olimpija2526a | pattern_ra2 = _olimpija2526a | pattern_sh2 = _olimpija2526a | leftarm2 = 000000 | rightarm2 = 000000 | shorts2 = 000000 | socks2 = 000000 | pattern_so2 = | pattern_la3 = _olimpija2526t | pattern_b3 = _olimpija2526t | pattern_ra3 = _olimpija2526t | pattern_sh3 = _olimpija2526t | leftarm3 = 0D7E73 | rightarm3 = 0D7E73 | shorts3 = 0D7E73 | socks3 = 0D7E73 | |topscorer=}}Leta [[2005|2005]] so zaradi finančnih težav takratne [[NK Olimpija (1911-2004)|NK Olimpije]] ustanovili nov klub, NK Olimpija Bežigrad, ki je poskrbel za mlajše selekcije propadlega kluba. Kot novoustanovljen klub je začel tekmovanja v ligi 2. MNZ, ki je petorazredno nogometno tekmovanje v Sloveniji. S pomočjo nekdanjih igralcev stare Olimpije se je klub prebil v 1. ligo. Trenutno člansko moštvo kluba igra v [[1. SNL]] pod imenom NK Olimpija Ljubljana, ki so ga zamenjali z imenom NK Olimpija Bežigrad. Prva leta je klub igral na stadionu v Šiški, avgusta [[2010]] pa se je preselil na [[Stadion Stožice]]. Olimpija je od leta 2005 osvojila tudi 4 naslove državnega prvaka. == Zgodovina == Marca [[2005]] so pred razpadom "stare" [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpije]] nekateri starši igralcev in trenerji nekdanje Olimpije ob pomoči Športne zveze Ljubljana ustanovili nov klub in ga poimenovali NK Bežigrad, klub pa je skrbel za mladinske ekipe nekdanje Olimpije. Nov klub je za sezono 2005/06 zbral moštvo za tekmovanje v najnižji ligi (na ravni Medobčinske nogometne zveze Ljubljana). Člansko moštvo so sestavljali veterani nekdanje Olimpije na čelu z Ubavičem, Patetom, Podgajskim, Kitičem, Komočarjem in drugimi ter v prvi sezoni pokorili konkurenco in se uvrstili v četrto ligo. V tem tekmovanju so z veliko prednostjo osvojili novo prvo mesto. Od 22 tekem so jih zmagali 19, še 3 tekme pa so se končale z neodločenim izzidom. Najboljša strelca ekipe sta bila [[Zoran Ubavič]] in [[Miran Pavlin]] 24 doseženimi zadetki. Ekspresno hitro je bilo tudi napredovanje v drugo, kjer se je klub dokončno preimenoval in iz Olimpije Bežigrad je nastala Olimpija Ljubljana in se še v isti sezoni uvrstil v prvo ligo. V sezoni 2009/10 je Olimpija znova zaigrala v Prvi Slovenski nogometni ligi in osvojila končno četrto mesto. V naslednjih sezonah večjih uspehov Olimpija ni dosegla, čeprav je v sezoni 2011/12 postala podprvak Slovenije, vendar s kar 20 točkami zaostanka za [[Nogometni klub Maribor|Mariborom]] sezono se je zaostanek zmanjšal in z 8 točkami zaostanka je Olimpija znova podprvak. V sezoni 2013/14 pa padec na 7 mesto na lestvici, vzdušje okoli kluba pa je bilo zelo slabo. V zadnji sezoni ere Izeta Rastoderja je Olimpija osvojila četrto mesto, pred začetkom nove sezone pa je Milan Mandarić odkupil klub od svojega predhodnika Rastoderja. V sezoni 2015/16 je Olimpija prvič po ustanovitvi kluba znova pokorila konkurenco v 1. SNL in osvojila prvi naslov državnega prvaka po 21 letih. Uspeh je ponovila v sezoni 2017/18, ko je bila Olimpija slovenski ligaški in pokalni prvak. V sezoni 2018/19 je Olimpija dosegla dotedaj največji uspeh na evropskih prizoriščih. Po nesrečno prejetem domačem golu so sicer izpadli iz kvalifikacij za Ligo prvakov proti FK Qarabag (Azerbaijan), kasneje pa v kvalifikacijah preko prepričljivih zmag proti Crusaders in HJK Helskinki prišli do play offa za vstop v skupinski del [[Evropska liga|Evropske lige.]]Tam jih je pričakala slovaška ekipa in aktualni prvak Slovaške, FK Spartak Trnava, ki se je na koncu izkazala za premagljivega tekmeca, ampak kljub temu so po domačem porazu z 0-2 in gostujočem remiju 1-1 izpadli in se tako poslovili od Evrope. Naslednja lovorika kluba je na vrsto prišla 30. maja 2019, ko so “zmaji” znova postali pokalni prvaki, enak uspeh pa jim je uspel še v sezoni 2020/21. Naslednji pomemben mejnik se je zgodil jeseni 2021, ko je [[Adam Delius]] klub odkupil od dosedanjega lastnika [[Milan Mandarić|Milana Mandarića]].Dvojno krono v [[Slovenija|Sloveniji]] so po 5 letih ponovili v sezoni 2022/23, ko so z veliko prednostjo na koncu sezone pokorili celotno konkurenco s trenerjem [[Albert Riera|Albertom Riero]] na čelu. V sezoni 2023/24 je Olimpija dosegla največji uspeh kluba v evropskih tekmovanjih. V 1. krogu kvalifikacij za [[UEFA liga prvakov|UEFA ligo prvakov]] so brez večjih težav izločili latvijsko [[Valmiera|Valmiero]]. Prvi resnejši izziv pa je prišel v 2. krogu, ko so se “zmaji” pomerili z bolgarskim [[PFK Ludogorec Razgrad|Ludogorcem]]. S skupnim rezultatom 3-2 so se veselili zmage in tako napredovali v 3. krog kvalifikacij za ligo prvakov, kjer jih je pričakal najmočnejši tekmec do sedaj, turški [[Galatasaray]]. Ta se je vendarle izkazal za premočno oviro in nogometaši Olimpije so s skupnim izidom 0-4 izpadli v play-off kvalifikacij za [[Evropska liga|UEFA Evropsko ligo]]. Pomerili so se proti [[FK Qarabag]] (Azerbaijan), ki pa jih je premagal z rezulatatom 1-3. Tako so se “zmaji” v sezoni 2023/24 prvič v zgodovini uvrstil v skupinski del [[Konfernčne lige|UEFA Konferenčne lige]] in s tem dosegel enega največjih uspehov v zgodovini kluba. == Uradna navijaška skupina == [[Slika:Green Dragons.jpg|sličica|Green Dragons na tekmi proti NK Maribor 15.10.2022]] ''[[Green Dragons]]'' so [[Ljubljana|ljubljanska]] [[Navijaštvo|navijaška skupina]], ki je bila ustanovljena leta 1988, prva tekma navijaške skupine je bila jeseni tega leta proti NK Priština, tedaj se je prvič tudi pojavil transparent z imenom "Green Dragons". V prvih letih so bili prisotni le na nogometnih tekmah [[NK Olimpija]], v začetku devetdesetih let pa so začeli obiskovati tudi hokejske tekme [[HK Olimpija]] in košarkarske tekme [[KK Olimpija]]. V letu 2023 so praznovali okroglih 35 let od ustanovitve skupine in začetka organiziranega navijanja za klube pod imenom Olimpija. == Trenutna prva ekipa <ref>{{Navedi splet|title=Igralci - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/igralci/|date=2024-12-11|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> == Člani prve ekipe: ''Podatki prenešeni s spletne strani'' https://nkolimpija.si/prva-ekipa/igralci/''dne 26. julij 2025.'' ==='''VRATARJI:'''=== * 31 [[Tijan Vasić]] {{ikonazastave|SLO}} * 36 [[Gal Lubej Fink]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/gal-lubej-fink/ Lubej Fink podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 52 [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}} * 26 [[Matevž Vidovšek]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/matevz-vidovsek/ Vidovšek podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} === BRANILCI: === * 16 [[Ahmet Muhamedbegović]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/ahmet-muhamedbegovic/ Muhamedbegović podatki]</ref> {{ikonazastave|AUT}} * 15 [[Marko Ristić]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/marko-ristic/ Ristić podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 44 [[Matej Dvoršak]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/matej-dvorsak/ Dvoršak podatki]{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 21 [[Manuel Pedreno]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/manuel-pedreno/ Pedreno podatki]</ref> {{ikonazastave|ESP}} * 33 [[Jordi Govea]] {{ikonazastave|ESP}} * 30 [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}} * 4 [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}} * 3 [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}} * 28 [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}} * 27 [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}} === VEZISTI: === * 34 [[Augustin Doffo]] {{ikonazastave|ARG}} - ''KAPETAN'' * 23 [[Diogo Pinto]] {{ikonazastave|POR}} * 88 [[Charles Thalisson]] {{ikonazastave|BRA}} * 80 [[Peter Agba]] {{ikonazastave|NGA}} * 9 [[Dino Kojić]] {{ikonazastave|SLO}} * 45 [[Mateo Ačimović]] {{ikonazastave|SLO}} * 16 [[Jurgen Çelhaka]] {{ikonazastave|ALB}} === NAPADALCI: === * 99 [[Antonio Marin]] {{ikonazastave|CRO}} * 37 [[Pedro Lucas Schwaizer]] {{ikonazastave|BRA}} * 24 [[Reda Boultam]] {{ikonazastave|NED}} * 19 [[Ivan Durdov]] {{ikonazastave|CRO}} * 18 [[Marko Brest]] {{ikonazastave|SLO}} * 11 [[Alex Blanco]] {{ikonazastave|ESP}} * 24 [[Alex Matthias Tamm]] {{ikonazastave|EST}} * 10 [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}} * 2 [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} * 20 [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} ===Zadnji prestopi (''julij 2025):''=== PRIHODI: * [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}} * [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}} * [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}} * [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}} * [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} (konec posoje) * [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} (konec posoje) ODHODI: * [[Raul Alexander Florucz]] {{ikonazastave|AUT}} * [[Justas Lasickas]] {{ikonazastave|LIT}} * [[Jorge Silva]] {{ikonazastave|POR}} * [[Marcel Ratnik]] {{ikonazastave|SLO}} * [[David Sualehe]] {{ikonazastave|POR}} * [[Denis Pintol]] {{ikonazastave|SLO}} (posoja) == Strokovni del ekipe <ref>{{Navedi splet|title=Strokovni štab - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/strokovni-stab/|date=2024-12-12|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> == [[Slika:NK Olimpija 2010.jpg|thumb|400px|Postava leta 2010]] === Športni del === {| class="toccolours" !bgcolor=silver|Pozicija !bgcolor=silver|Ime !bgcolor=silver|Državljan |-bgcolor=#eeeeee |Trener || brez trenerja || |- |Pomočnik trenerja || / |- |Tehnični vodja||Nejc Berce||{{ikonazastave|SLO}} |- |Kondicijski trener |Ivan Zorić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Kondicijski trener |Hrvoje Božičković |{{ikonazastave|CRO}} |- |Kondicijski trener |Nikola Vidović |{{ikonazastave|CRO}} |- |Trener vratarjev |Josip Škorić |{{ikonazastave|CRO}} |- |} === Zdravniška ekipa === ''Podatki z dne 19. julij 2025 iz spletne strani NK Olimpija.'' {| class="wikitable" |+ !Poklic !Ime !Državljanstvo |- |Fizioterapevtka |Riva Milić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Fizioterapevt |Žiga Benko |{{ikonazastave|SLO}} |- |Fizioterapevt |Luka Levec |{{ikonazastave|SLO}} |} === Uprava kluba === {| class="toccolours" !bgcolor=silver|Pozicija !bgcolor=silver|Ime !bgcolor=silver|Državljanstvo |-bgcolor=#eeeeee |Predsednik ||Adam Delius||{{ikonazastave|GER}} |- | |- bgcolor="#eeeeee" |Podpredsednik||Dr. Cristian Dollinger||{{ikonazastave|GER}} |- |Direktor |Igor Barišić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Športni direktor |Necat Aygün |{{ikonazastave|GER}} |} == Znani igralci == {{col-begin}} {{col-3}} </small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Dejan Kelhar]] <small>(2005)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Ubavič]] <small>(2005−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miran Pavlin]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Volk]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Milinovič]] <small>(2006−2007)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Edi Bajrektarevič]] <small>(2006−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleš Čeh]] <small>(2006−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Mladen Rudonja]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Amir Karič]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miha Šporar]] <small>(2007−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Sebastjan Cimirotič]] <small>(2007−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Mitrakovič]] <small>(2008−2009)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|SLO}} [[Muamer Vugdalič]] <small>(2008−2009)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Agim Ibraimi]] <small>(2008−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Senad Tiganj]] <small>(2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jalen Pokorn]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Igor Lazič]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jan Oblak]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damir Botonjič]] <small>(2009−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Rakovič]] <small>(2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damjan Ošlaj]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|CRO}} [[Tomo Šokota]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljkovič]] <small>(2010−2011)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|SLO}} [[Dare Vršič]] <small>(2010–2012)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Dragan Čadikovski]] <small>(2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleksander Šeliga]] <small>(2011–)</small> *{{ikonazastave|MNE}} [[Nikola Nikezić]] <small>(2012–2014)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Etien Velikonja]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Andraž Kirm]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Ilić]] <small>(2016–2019)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Timi Max Elšnik]] <small>(2020-2024)</small> *{{ikonazastave|ARG}} [[Augustin Doffo]] <small>(2022-2026)</small> {{col-end}} === Upokojene številke === * 5 ([[Marko Elsner]], od leta 2019)<ref>{{navedi splet |url=https://planetnogomet.si/novice/olimpija-igralski-kader-7-5-popivoda-elsner/ |title=Ljubljanska Olimpija pred 3 leti upokojila številko 7, ki pa ni edina: Med zmaji je preprosto nedotakljiva tudi številka 5 |accessdate=2025-01-04 |date=2024-09-18 |work=[[Planet Nogomet]] }}</ref> * 7 ([[Danilo Popivoda]], od leta 2021)<ref>{{navedi splet |url=https://ekipa.svet24.si/clanek/nogomet/prva-liga/6146c193babe1/kaksna-poteza-olimpije-to-je-stevilka-dresa-ki-je-nihce-vec-ne-bo-nosil-mandaric-je |title=Kakšna POTEZA OLIMPIJE!! Na igrišče je prišel kar MILAN MANDARIĆ, potem pa so ... |accessdate=2025-01-04 |date=2021-09-19 |work=[[EkipaSN (časopis)|Ekipa]] }}</ref> == Trenerji == {| class="wikitable" |+ |- !Trener !Obdobje ! !Lovorike |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Gliha]]||<small>2005 – 2007</small> | ||<small>5. liga, 4. liga</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Janez Pate]]||<small>julij 2007 – junij 2009</small> | ||<small>[[Tretja slovenska nogometna liga|3. liga]], [[Druga slovenska nogometna liga|2. liga]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Oblak]]||<small>julij 2009 – avgust 2009</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>september 2009 – maj 2010</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>julij 2010 – avgust 2010</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Dušan Kosič]]||<small>oktober 2010 – december 2011</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Bojan Prašnikar]]||<small>december 2011 – april 2012</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Šiljak]]||<small>april 2012 – avgust 2012</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Andrej Razdrh]]||<small>avgust 2012 – oktober 2013</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Milorad Kosanović]]||<small>21. oktober 2013 – 30. april 2014</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Darko Karapetrovič]]||<small>30. april 2014 – junij 2015</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>10. junij 2015 – 15. december 2015</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Marko Nikolić (nogometni trener)|Marko Nikolić]]||<small>11, januar 2016 – 18. april 2016</small> | || |- |{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Vanoli]]||<small>22. april 2016 – 31. avgust 2016</small> | ||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Luka Elsner]]||<small>2. september 2016 – 9. marec 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>9. marec 2017 – 3. april 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>4. april 2017 – 31. maj 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Igor Bišćan]]||<small>2. junij 2017 – 6. junij 2018</small> | ||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]</small>, <small>[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]</small> |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Ilija Stolica]]||<small>11. junij 2018 – 31. julij 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Aleksandar Linta]]||<small>31. julij 2018 – 26. avgust 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|AUT}} [[Zoran Barišić]]||<small>4. september 2018 – 12. december 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>8. januar 2019 – 12. april 2019</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>12. april 2019 – 15. junij 2020</small> | ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>19. junij 2020 – 8. januar 2021</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Goran Stanković]]||<small>11. januar 2021 – 16. junij 2021</small> | ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{Ikonazastave|SRB}} [[Savo Milošević]]||<small>16. junij 2021 – 10. oktober 2021</small> | || |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>10. oktober 2021 – 20. marec 2022</small> | || |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Robert Prosinečki]]||<small>22. marec 2022 – 1. julij 2022</small> | || |- |{{Ikonazastave|ESP}} [[Albert Riera]]||4. julij 2022 - 20. maj 2023 | ||[[1. SNL]], [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{ikonazastave|POR}} [[Joao Henriques]]||15. junij 2023 - 12. oktober 2023 | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljković]]||18. oktober 2023 - 6. maj 2024 | || |- |{{ikonazastave|ESP}} [[Víctor Sánchez del Amo|Víctor Sánchez]]||5. junij 2024 - 13. junij 2025 | ||[[1. SNL]] |- |{{ikonazastave|POR}} [[Jorge Simão]]||13. junij 2025 - 5. avgust 2025 | || |- |{{ikonazastave|NED}} [[Erwin van de Looi]]||11. avgust 2025 - 22. september 2025 | || |- |{{ikonazastave|ARG}} [[Federico Bessone]] ||22. september 2025 - 29. maj 2026 | || |- | | || |} == Rekordi* == * Največ osvojenih točk v eni sezoni: '''80'''; v sezoni 2017-18. * Najmanj osvojenih točk v eni sezoni: '''42'''; v sezoni 2013-14. * Največ golov v eni sezoni: '''75'''; v sezoni 2015-16. * Najmanj golov v eni sezoni: '''38'''; v sezoni 2013-14. * Največ prejetih zadetkov v eni sezoni: '''56'''; v sezoni 2013-14. * Najmanj prejetih zadetkov v eni sezoni: '''17'''; v sezoni 2017-18. * Najboljša gol razlika v eni sezoni: '''+55'''; v sezoni 2015-16. * Najslabša gol razlika v eni sezoni: '''-18'''; v sezoni 2013-14. <nowiki>*</nowiki>rekordi se nanašajo na sezone v [[Prva slovenska nogometna liga|1. ligi]] (od sezone 2009-10)<ref>{{Navedi splet|title=PLT - Prva liga Telemach|url=https://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=102&id_sezone=2019|website=www.prvaliga.si|accessdate=2025-05-01|language=en}}</ref> == Dosežki <ref>{{Navedi splet|title=Lovorike - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/klub/osvojene-lovorike/|date=2024-12-04|accessdate=2025-05-01|language=sl-SI}}</ref> == {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Domači Pokali !Ime tekmovanja !Št. zmag !sezona |- |[[Prva slovenska nogometna liga|Prva Liga]] |'''4''' |'''2015-16, 2017-18, 2022-23, 2024-25''' |- |[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] |'''1''' |'''2008-09''' |- |[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] |'''1''' |'''2007-08''' |- |[[Regionalna Ljubljanska liga]] |'''1''' |'''2006-07''' |- |[[MNZ Liga]] |'''1''' |'''2005-06''' |- |[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarne Union]] |'''4''' |'''2017-18, 2018-19, 2020-21, 2022-23''' |} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Uvrstitve na UEFA Evropska tekmovanja !Ime Tekmovanja !Kvalificiral v turnir !sezona |- |[[UEFA Konferenčna Liga]] |'''2''' |'''2023-24, 2024-25''' |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|NK Olimpija (2005)}} * {{Official|http://www.nkolimpija.si}} {{Olimpija Ljubljana squad}} {{Nogomet v Sloveniji}} {{Ljubljana}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2005]] [[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Olimpija]] [[Kategorija:Nogometni klub Olimpija|*]] 7lh3oocsfi5kjqmhj0pyh2c54xr3qjb 6682715 6682713 2026-05-29T17:03:25Z Mark Pelj 216187 6682715 wikitext text/x-wiki {{nereferencirano}} {{zapomen|nekdanji nogometni klub|NK Olimpija (1911-2004)}} {{zapomen|nastope v evropskih tekmovanjih|NK Olimpija Ljubljana na evropskih tekmovanjih}} '''Nogometni klub Olimpija Ljubljana''', krajše '''NK Olimpija''', ali samo '''Olimpija''', je [[Slovenija|slovenski]] [[nogometni klub]].{{Infopolje Nogometni klub | clubname = NK Olimpija Ljubljana | image = NK Olimpija Ljubljana logo.svg | image_size = 160px | fullname = NK Olimpija Ljubljana | nickname = Zmaji | founded = [[2. marec]] [[2005]] (''kot NK Bežigrad'') | ground = [[Stadion Stožice]],<br />[[Ljubljana]] | capacity = 16.038| chairman = {{ikonazastave|GER}} [[Adam Delius]] | coach = / brez trenerja / | league = [[1. SNL]] | season = 2025/26 | position = 4. mesto | website = {{URL|https://nkolimpija.si}} | pattern_la1 = _olimpija2526h | pattern_b1 = _olimpija2526h | pattern_ra1 = _olimpija2526h | pattern_sh1 = _olimpija2526h | shorts1 = D9E2DD | socks1 = D9E2DD | pattern_so1 = | pattern_la2 = _olimpija2526a | pattern_b2 = _olimpija2526a | pattern_ra2 = _olimpija2526a | pattern_sh2 = _olimpija2526a | leftarm2 = 000000 | rightarm2 = 000000 | shorts2 = 000000 | socks2 = 000000 | pattern_so2 = | pattern_la3 = _olimpija2526t | pattern_b3 = _olimpija2526t | pattern_ra3 = _olimpija2526t | pattern_sh3 = _olimpija2526t | leftarm3 = 0D7E73 | rightarm3 = 0D7E73 | shorts3 = 0D7E73 | socks3 = 0D7E73 | |topscorer=}}Leta [[2005|2005]] so zaradi finančnih težav takratne [[NK Olimpija (1911-2004)|NK Olimpije]] ustanovili nov klub, NK Olimpija Bežigrad, ki je poskrbel za mlajše selekcije propadlega kluba. Kot novoustanovljen klub je začel tekmovanja v ligi 2. MNZ, ki je petorazredno nogometno tekmovanje v Sloveniji. S pomočjo nekdanjih igralcev stare Olimpije se je klub prebil v 1. ligo. Trenutno člansko moštvo kluba igra v [[1. SNL]] pod imenom NK Olimpija Ljubljana, ki so ga zamenjali z imenom NK Olimpija Bežigrad. Prva leta je klub igral na stadionu v Šiški, avgusta [[2010]] pa se je preselil na [[Stadion Stožice]]. Olimpija je od leta 2015 osvojila tudi 4 naslove državnega prvaka in 4 naslove pokalnega prvaka, s čimer je najuspešnejši slovenski nogometni klub v zadnjem desetletju. == Zgodovina == Marca [[2005]] so pred razpadom "stare" [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpije]] nekateri starši igralcev in trenerji nekdanje Olimpije ob pomoči Športne zveze Ljubljana ustanovili nov klub in ga poimenovali NK Bežigrad, klub pa je skrbel za mladinske ekipe nekdanje Olimpije. Nov klub je za sezono 2005/06 zbral moštvo za tekmovanje v najnižji ligi (na ravni Medobčinske nogometne zveze Ljubljana). Člansko moštvo so sestavljali veterani nekdanje Olimpije na čelu z Ubavičem, Patetom, Podgajskim, Kitičem, Komočarjem in drugimi ter v prvi sezoni pokorili konkurenco in se uvrstili v četrto ligo. V tem tekmovanju so z veliko prednostjo osvojili novo prvo mesto. Od 22 tekem so jih zmagali 19, še 3 tekme pa so se končale z neodločenim izzidom. Najboljša strelca ekipe sta bila [[Zoran Ubavič]] in [[Miran Pavlin]] 24 doseženimi zadetki. Ekspresno hitro je bilo tudi napredovanje v drugo, kjer se je klub dokončno preimenoval in iz Olimpije Bežigrad je nastala Olimpija Ljubljana in se še v isti sezoni uvrstil v prvo ligo. V sezoni 2009/10 je Olimpija znova zaigrala v Prvi Slovenski nogometni ligi in osvojila končno četrto mesto. V naslednjih sezonah večjih uspehov Olimpija ni dosegla, čeprav je v sezoni 2011/12 postala podprvak Slovenije, vendar s kar 20 točkami zaostanka za [[Nogometni klub Maribor|Mariborom]] sezono se je zaostanek zmanjšal in z 8 točkami zaostanka je Olimpija znova podprvak. V sezoni 2013/14 pa padec na 7 mesto na lestvici, vzdušje okoli kluba pa je bilo zelo slabo. V zadnji sezoni ere Izeta Rastoderja je Olimpija osvojila četrto mesto, pred začetkom nove sezone pa je Milan Mandarić odkupil klub od svojega predhodnika Rastoderja. V sezoni 2015/16 je Olimpija prvič po ustanovitvi kluba znova pokorila konkurenco v 1. SNL in osvojila prvi naslov državnega prvaka po 21 letih. Uspeh je ponovila v sezoni 2017/18, ko je bila Olimpija slovenski ligaški in pokalni prvak. V sezoni 2018/19 je Olimpija dosegla dotedaj največji uspeh na evropskih prizoriščih. Po nesrečno prejetem domačem golu so sicer izpadli iz kvalifikacij za Ligo prvakov proti FK Qarabag (Azerbaijan), kasneje pa v kvalifikacijah preko prepričljivih zmag proti Crusaders in HJK Helskinki prišli do play offa za vstop v skupinski del [[Evropska liga|Evropske lige.]]Tam jih je pričakala slovaška ekipa in aktualni prvak Slovaške, FK Spartak Trnava, ki se je na koncu izkazala za premagljivega tekmeca, ampak kljub temu so po domačem porazu z 0-2 in gostujočem remiju 1-1 izpadli in se tako poslovili od Evrope. Naslednja lovorika kluba je na vrsto prišla 30. maja 2019, ko so “zmaji” znova postali pokalni prvaki, enak uspeh pa jim je uspel še v sezoni 2020/21. Naslednji pomemben mejnik se je zgodil jeseni 2021, ko je [[Adam Delius]] klub odkupil od dosedanjega lastnika [[Milan Mandarić|Milana Mandarića]].Dvojno krono v [[Slovenija|Sloveniji]] so po 5 letih ponovili v sezoni 2022/23, ko so z veliko prednostjo na koncu sezone pokorili celotno konkurenco s trenerjem [[Albert Riera|Albertom Riero]] na čelu. V sezoni 2023/24 je Olimpija dosegla največji uspeh kluba v evropskih tekmovanjih. V 1. krogu kvalifikacij za [[UEFA liga prvakov|UEFA ligo prvakov]] so brez večjih težav izločili latvijsko [[Valmiera|Valmiero]]. Prvi resnejši izziv pa je prišel v 2. krogu, ko so se “zmaji” pomerili z bolgarskim [[PFK Ludogorec Razgrad|Ludogorcem]]. S skupnim rezultatom 3-2 so se veselili zmage in tako napredovali v 3. krog kvalifikacij za ligo prvakov, kjer jih je pričakal najmočnejši tekmec do sedaj, turški [[Galatasaray]]. Ta se je vendarle izkazal za premočno oviro in nogometaši Olimpije so s skupnim izidom 0-4 izpadli v play-off kvalifikacij za [[Evropska liga|UEFA Evropsko ligo]]. Pomerili so se proti [[FK Qarabag]] (Azerbaijan), ki pa jih je premagal z rezulatatom 1-3. Tako so se “zmaji” v sezoni 2023/24 prvič v zgodovini uvrstil v skupinski del [[Konfernčne lige|UEFA Konferenčne lige]] in s tem dosegel enega največjih uspehov v zgodovini kluba. == Uradna navijaška skupina == [[Slika:Green Dragons.jpg|sličica|Green Dragons na tekmi proti NK Maribor 15.10.2022]] ''[[Green Dragons]]'' so [[Ljubljana|ljubljanska]] [[Navijaštvo|navijaška skupina]], ki je bila ustanovljena leta 1988, prva tekma navijaške skupine je bila jeseni tega leta proti NK Priština, tedaj se je prvič tudi pojavil transparent z imenom "Green Dragons". V prvih letih so bili prisotni le na nogometnih tekmah [[NK Olimpija]], v začetku devetdesetih let pa so začeli obiskovati tudi hokejske tekme [[HK Olimpija]] in košarkarske tekme [[KK Olimpija]]. V letu 2023 so praznovali okroglih 35 let od ustanovitve skupine in začetka organiziranega navijanja za klube pod imenom Olimpija. == Trenutna prva ekipa <ref>{{Navedi splet|title=Igralci - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/igralci/|date=2024-12-11|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> == Člani prve ekipe: ''Podatki prenešeni s spletne strani'' https://nkolimpija.si/prva-ekipa/igralci/''dne 26. julij 2025.'' ==='''VRATARJI:'''=== * 31 [[Tijan Vasić]] {{ikonazastave|SLO}} * 36 [[Gal Lubej Fink]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/gal-lubej-fink/ Lubej Fink podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 52 [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}} * 26 [[Matevž Vidovšek]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/matevz-vidovsek/ Vidovšek podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} === BRANILCI: === * 16 [[Ahmet Muhamedbegović]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/ahmet-muhamedbegovic/ Muhamedbegović podatki]</ref> {{ikonazastave|AUT}} * 15 [[Marko Ristić]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/marko-ristic/ Ristić podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 44 [[Matej Dvoršak]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/matej-dvorsak/ Dvoršak podatki]{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 21 [[Manuel Pedreno]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/manuel-pedreno/ Pedreno podatki]</ref> {{ikonazastave|ESP}} * 33 [[Jordi Govea]] {{ikonazastave|ESP}} * 30 [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}} * 4 [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}} * 3 [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}} * 28 [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}} * 27 [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}} === VEZISTI: === * 34 [[Augustin Doffo]] {{ikonazastave|ARG}} - ''KAPETAN'' * 23 [[Diogo Pinto]] {{ikonazastave|POR}} * 88 [[Charles Thalisson]] {{ikonazastave|BRA}} * 80 [[Peter Agba]] {{ikonazastave|NGA}} * 9 [[Dino Kojić]] {{ikonazastave|SLO}} * 45 [[Mateo Ačimović]] {{ikonazastave|SLO}} * 16 [[Jurgen Çelhaka]] {{ikonazastave|ALB}} === NAPADALCI: === * 99 [[Antonio Marin]] {{ikonazastave|CRO}} * 37 [[Pedro Lucas Schwaizer]] {{ikonazastave|BRA}} * 24 [[Reda Boultam]] {{ikonazastave|NED}} * 19 [[Ivan Durdov]] {{ikonazastave|CRO}} * 18 [[Marko Brest]] {{ikonazastave|SLO}} * 11 [[Alex Blanco]] {{ikonazastave|ESP}} * 24 [[Alex Matthias Tamm]] {{ikonazastave|EST}} * 10 [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}} * 2 [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} * 20 [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} ===Zadnji prestopi (''julij 2025):''=== PRIHODI: * [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}} * [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}} * [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}} * [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}} * [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} (konec posoje) * [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} (konec posoje) ODHODI: * [[Raul Alexander Florucz]] {{ikonazastave|AUT}} * [[Justas Lasickas]] {{ikonazastave|LIT}} * [[Jorge Silva]] {{ikonazastave|POR}} * [[Marcel Ratnik]] {{ikonazastave|SLO}} * [[David Sualehe]] {{ikonazastave|POR}} * [[Denis Pintol]] {{ikonazastave|SLO}} (posoja) == Strokovni del ekipe <ref>{{Navedi splet|title=Strokovni štab - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/strokovni-stab/|date=2024-12-12|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> == [[Slika:NK Olimpija 2010.jpg|thumb|400px|Postava leta 2010]] === Športni del === {| class="toccolours" !bgcolor=silver|Pozicija !bgcolor=silver|Ime !bgcolor=silver|Državljan |-bgcolor=#eeeeee |Trener || brez trenerja || |- |Pomočnik trenerja || / |- |Tehnični vodja||Nejc Berce||{{ikonazastave|SLO}} |- |Kondicijski trener |Ivan Zorić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Kondicijski trener |Hrvoje Božičković |{{ikonazastave|CRO}} |- |Kondicijski trener |Nikola Vidović |{{ikonazastave|CRO}} |- |Trener vratarjev |Josip Škorić |{{ikonazastave|CRO}} |- |} === Zdravniška ekipa === ''Podatki z dne 19. julij 2025 iz spletne strani NK Olimpija.'' {| class="wikitable" |+ !Poklic !Ime !Državljanstvo |- |Fizioterapevtka |Riva Milić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Fizioterapevt |Žiga Benko |{{ikonazastave|SLO}} |- |Fizioterapevt |Luka Levec |{{ikonazastave|SLO}} |} === Uprava kluba === {| class="toccolours" !bgcolor=silver|Pozicija !bgcolor=silver|Ime !bgcolor=silver|Državljanstvo |-bgcolor=#eeeeee |Predsednik ||Adam Delius||{{ikonazastave|GER}} |- | |- bgcolor="#eeeeee" |Podpredsednik||Dr. Cristian Dollinger||{{ikonazastave|GER}} |- |Direktor |Igor Barišić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Športni direktor |Necat Aygün |{{ikonazastave|GER}} |} == Znani igralci == {{col-begin}} {{col-3}} </small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Dejan Kelhar]] <small>(2005)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Ubavič]] <small>(2005−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miran Pavlin]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Volk]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Milinovič]] <small>(2006−2007)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Edi Bajrektarevič]] <small>(2006−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleš Čeh]] <small>(2006−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Mladen Rudonja]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Amir Karič]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miha Šporar]] <small>(2007−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Sebastjan Cimirotič]] <small>(2007−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Mitrakovič]] <small>(2008−2009)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|SLO}} [[Muamer Vugdalič]] <small>(2008−2009)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Agim Ibraimi]] <small>(2008−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Senad Tiganj]] <small>(2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jalen Pokorn]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Igor Lazič]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jan Oblak]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damir Botonjič]] <small>(2009−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Rakovič]] <small>(2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damjan Ošlaj]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|CRO}} [[Tomo Šokota]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljkovič]] <small>(2010−2011)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|SLO}} [[Dare Vršič]] <small>(2010–2012)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Dragan Čadikovski]] <small>(2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleksander Šeliga]] <small>(2011–)</small> *{{ikonazastave|MNE}} [[Nikola Nikezić]] <small>(2012–2014)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Etien Velikonja]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Andraž Kirm]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Ilić]] <small>(2016–2019)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Timi Max Elšnik]] <small>(2020-2024)</small> *{{ikonazastave|ARG}} [[Augustin Doffo]] <small>(2022-2026)</small> {{col-end}} === Upokojene številke === * 5 ([[Marko Elsner]], od leta 2019)<ref>{{navedi splet |url=https://planetnogomet.si/novice/olimpija-igralski-kader-7-5-popivoda-elsner/ |title=Ljubljanska Olimpija pred 3 leti upokojila številko 7, ki pa ni edina: Med zmaji je preprosto nedotakljiva tudi številka 5 |accessdate=2025-01-04 |date=2024-09-18 |work=[[Planet Nogomet]] }}</ref> * 7 ([[Danilo Popivoda]], od leta 2021)<ref>{{navedi splet |url=https://ekipa.svet24.si/clanek/nogomet/prva-liga/6146c193babe1/kaksna-poteza-olimpije-to-je-stevilka-dresa-ki-je-nihce-vec-ne-bo-nosil-mandaric-je |title=Kakšna POTEZA OLIMPIJE!! Na igrišče je prišel kar MILAN MANDARIĆ, potem pa so ... |accessdate=2025-01-04 |date=2021-09-19 |work=[[EkipaSN (časopis)|Ekipa]] }}</ref> == Trenerji == {| class="wikitable" |+ |- !Trener !Obdobje ! !Lovorike |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Gliha]]||<small>2005 – 2007</small> | ||<small>5. liga, 4. liga</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Janez Pate]]||<small>julij 2007 – junij 2009</small> | ||<small>[[Tretja slovenska nogometna liga|3. liga]], [[Druga slovenska nogometna liga|2. liga]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Oblak]]||<small>julij 2009 – avgust 2009</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>september 2009 – maj 2010</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>julij 2010 – avgust 2010</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Dušan Kosič]]||<small>oktober 2010 – december 2011</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Bojan Prašnikar]]||<small>december 2011 – april 2012</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Šiljak]]||<small>april 2012 – avgust 2012</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Andrej Razdrh]]||<small>avgust 2012 – oktober 2013</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Milorad Kosanović]]||<small>21. oktober 2013 – 30. april 2014</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Darko Karapetrovič]]||<small>30. april 2014 – junij 2015</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>10. junij 2015 – 15. december 2015</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Marko Nikolić (nogometni trener)|Marko Nikolić]]||<small>11, januar 2016 – 18. april 2016</small> | || |- |{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Vanoli]]||<small>22. april 2016 – 31. avgust 2016</small> | ||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Luka Elsner]]||<small>2. september 2016 – 9. marec 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>9. marec 2017 – 3. april 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>4. april 2017 – 31. maj 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Igor Bišćan]]||<small>2. junij 2017 – 6. junij 2018</small> | ||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]</small>, <small>[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]</small> |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Ilija Stolica]]||<small>11. junij 2018 – 31. julij 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Aleksandar Linta]]||<small>31. julij 2018 – 26. avgust 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|AUT}} [[Zoran Barišić]]||<small>4. september 2018 – 12. december 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>8. januar 2019 – 12. april 2019</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>12. april 2019 – 15. junij 2020</small> | ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>19. junij 2020 – 8. januar 2021</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Goran Stanković]]||<small>11. januar 2021 – 16. junij 2021</small> | ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{Ikonazastave|SRB}} [[Savo Milošević]]||<small>16. junij 2021 – 10. oktober 2021</small> | || |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>10. oktober 2021 – 20. marec 2022</small> | || |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Robert Prosinečki]]||<small>22. marec 2022 – 1. julij 2022</small> | || |- |{{Ikonazastave|ESP}} [[Albert Riera]]||4. julij 2022 - 20. maj 2023 | ||[[1. SNL]], [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{ikonazastave|POR}} [[Joao Henriques]]||15. junij 2023 - 12. oktober 2023 | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljković]]||18. oktober 2023 - 6. maj 2024 | || |- |{{ikonazastave|ESP}} [[Víctor Sánchez del Amo|Víctor Sánchez]]||5. junij 2024 - 13. junij 2025 | ||[[1. SNL]] |- |{{ikonazastave|POR}} [[Jorge Simão]]||13. junij 2025 - 5. avgust 2025 | || |- |{{ikonazastave|NED}} [[Erwin van de Looi]]||11. avgust 2025 - 22. september 2025 | || |- |{{ikonazastave|ARG}} [[Federico Bessone]] ||22. september 2025 - 29. maj 2026 | || |- | | || |} == Rekordi* == * Največ osvojenih točk v eni sezoni: '''80'''; v sezoni 2017-18. * Najmanj osvojenih točk v eni sezoni: '''42'''; v sezoni 2013-14. * Največ golov v eni sezoni: '''75'''; v sezoni 2015-16. * Najmanj golov v eni sezoni: '''38'''; v sezoni 2013-14. * Največ prejetih zadetkov v eni sezoni: '''56'''; v sezoni 2013-14. * Najmanj prejetih zadetkov v eni sezoni: '''17'''; v sezoni 2017-18. * Najboljša gol razlika v eni sezoni: '''+55'''; v sezoni 2015-16. * Najslabša gol razlika v eni sezoni: '''-18'''; v sezoni 2013-14. <nowiki>*</nowiki>rekordi se nanašajo na sezone v [[Prva slovenska nogometna liga|1. ligi]] (od sezone 2009-10)<ref>{{Navedi splet|title=PLT - Prva liga Telemach|url=https://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=102&id_sezone=2019|website=www.prvaliga.si|accessdate=2025-05-01|language=en}}</ref> == Dosežki <ref>{{Navedi splet|title=Lovorike - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/klub/osvojene-lovorike/|date=2024-12-04|accessdate=2025-05-01|language=sl-SI}}</ref> == {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Domači Pokali !Ime tekmovanja !Št. zmag !sezona |- |[[Prva slovenska nogometna liga|Prva Liga]] |'''4''' |'''2015-16, 2017-18, 2022-23, 2024-25''' |- |[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] |'''1''' |'''2008-09''' |- |[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] |'''1''' |'''2007-08''' |- |[[Regionalna Ljubljanska liga]] |'''1''' |'''2006-07''' |- |[[MNZ Liga]] |'''1''' |'''2005-06''' |- |[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarne Union]] |'''4''' |'''2017-18, 2018-19, 2020-21, 2022-23''' |} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Uvrstitve na UEFA Evropska tekmovanja !Ime Tekmovanja !Kvalificiral v turnir !sezona |- |[[UEFA Konferenčna Liga]] |'''2''' |'''2023-24, 2024-25''' |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|NK Olimpija (2005)}} * {{Official|http://www.nkolimpija.si}} {{Olimpija Ljubljana squad}} {{Nogomet v Sloveniji}} {{Ljubljana}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2005]] [[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Olimpija]] [[Kategorija:Nogometni klub Olimpija|*]] jzi202rwihn2gyeseiy6kpmchswqjof Župnija Ajdovščina 0 112772 6682634 6670918 2026-05-29T14:39:24Z Shabicht 3554 6682634 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Ulica Quiliano 2<br>5270 Ajdovščina. | parish_church = [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ajdovščina|Cerkev sv. Janeza Krstnika]] | dedication = [[Janez Krstnik]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Katoliška cerkev|katoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Franc Likar | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Ustje<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Ajdovščina]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Vipavska|dekanije Vipavska]], ki je del [[škofija Koper|škofije Koper]]. ==Zgodovina== === Povečanje župnije === Na podlagi Odloka o preureditvi župnij v Škofiji Koper, ki je pričel veljati 1. januarja 2018, je bila Župnija Ajdovščina povečana, k njej je bila namreč pridružena Župnija Ustje, tamkajšnja župnijska cerkev sv. Justa pa je postala podružnična cerkev.<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60360123|150px}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ajdovščina|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Ajdovščina]] |- |} ===Po 1. januarju 2019=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 2. | {{Slika d|Q105662354|150px}} | [[Cerkev sv. Justa, Ustje|cerkev sv. Justa]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Ustje, Ajdovščina|Ustje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] == Zunanje povezave == * [http://zupnije.rkc.si/ Slovenske katoliške župnije] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Ajdovščina]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Ajdovščina]] [[Kategorija:Ajdovščina]] {{Škofija Koper}} b8jn2zjsv1sfgy8prgxor8hd3q939zr 6682642 6682634 2026-05-29T14:40:44Z Shabicht 3554 /* Povečanje župnije */ 6682642 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Ulica Quiliano 2<br>5270 Ajdovščina. | parish_church = [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ajdovščina|Cerkev sv. Janeza Krstnika]] | dedication = [[Janez Krstnik]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Katoliška cerkev|katoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Franc Likar | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Ustje<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Ajdovščina]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Vipavska|dekanije Vipavska]], ki je del [[škofija Koper|škofije Koper]]. ==Zgodovina== === Povečanje župnije === Na podlagi Odloka o preureditvi župnij v Škofiji Koper, ki je pričel veljati 1. januarja 2018, je bila Župnija Ajdovščina povečana, k njej je bila namreč pridružena Župnija Ustje, tamkajšnja župnijska cerkev sv. Justa pa je postala podružnična cerkev.<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60360123|150px}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ajdovščina|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Ajdovščina]] |- |} ===Po 1. januarju 2019=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 2. | {{Slika d|Q105662354|150px}} | [[Cerkev sv. Justa, Ustje|cerkev sv. Justa]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Ustje, Ajdovščina|Ustje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] == Zunanje povezave == * [http://zupnije.rkc.si/ Slovenske katoliške župnije] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Ajdovščina]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Ajdovščina]] [[Kategorija:Ajdovščina]] {{Škofija Koper}} k2nevn8v81645gb3lruxsacx02h4h75 6682649 6682642 2026-05-29T14:41:21Z Shabicht 3554 /* Povečanje župnije */ 6682649 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Ulica Quiliano 2<br>5270 Ajdovščina. | parish_church = [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ajdovščina|Cerkev sv. Janeza Krstnika]] | dedication = [[Janez Krstnik]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Katoliška cerkev|katoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Franc Likar | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Ustje<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Ajdovščina]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Vipavska|dekanije Vipavska]], ki je del [[škofija Koper|škofije Koper]]. ==Zgodovina== === Povečanje župnije === Na podlagi Odloka o preureditvi župnij v Škofiji Koper, ki je pričel veljati 1. januarja 2018, je bila Župnija Ajdovščina povečana, k njej je bila namreč pridružena Župnija Ustje, tamkajšnja župnijska cerkev sv. Justa pa je postala podružnična cerkev.<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60360123|150px}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ajdovščina|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Ajdovščina]] |- |} ===Po 1. januarju 2019=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 2. | {{Slika d|Q105662354|150px}} | [[Cerkev sv. Justa, Ustje|cerkev sv. Justa]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Ustje, Ajdovščina|Ustje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] == Zunanje povezave == * [http://zupnije.rkc.si/ Slovenske katoliške župnije] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Ajdovščina]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Ajdovščina]] [[Kategorija:Ajdovščina]] {{Škofija Koper}} 5g95tlkvvtkkjprvfui2vbbvxicvyd2 Župnija Branik 0 112797 6682863 6653035 2026-05-30T09:23:40Z Shabicht 3554 6682863 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Branik | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Branik 65 a<br>5295 Branik | parish_church = [[cerkev sv.Urha, Branik]] | dedication = [[Ulrik Augsburški|Sveti Urh]] | established = | first_mentioned = 1580 | previous_name = pražupnija Komen | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Šempeter|Šempeter]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Rafael Leskovec | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Jože Ličen | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Brje<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Branik]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Šempeter|dekanije Šempeter]], ki je del [[škofija Koper|škofije Koper]]. Obsega naselja [[Branik]], [[Brje, Ajdovščina|Brje]], [[Preserje, Nova Gorica|Preserje]] in [[Pedrovo]] ter zaselek Steske. == Zgodovina == Prva omemba Branika sega v čas okoli leta 1200, v urbarjih benediktinskega samostana v [[Možac|Možacu]], ko se tudi cerkev »Pri svetem Urhu v Branici« v virih omenja kot podružnico komenske pražupnije svetega Jurija. V naslednjih 140 letih je pridobila status samostojne župnije, ki ni več dolgo spadala pod možaško jurisdikcijo, saj je vsaj 1431, če ne prej, pripadala [[Goriški grofje|goriškim grofom]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||lokalna=Branik, cerkev.jpg|100px}} | [[cerkev sv. Urha, Branik|cerkev sv. Urha]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Branik]] |- | 2. | {{Slika d|Q60361035|100px}} | [[cerkev sv. Antona Padovanskega|cerkev sv. Antona]]<br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Branik]] |- | 3. | {{Slika d|Q60361045|100px}} | [[cerkev Sv. Duha, Pedrovo|cerkev Sv. Duha]] <br> podružnica | [[Pedrovo]] |- | 4. | {{Slika d|Q60361059|100px}} | [[cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Preserje|cerkev sv. Katarine]]<br> podružnica | [[Preserje, Nova Gorica|Preserje]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q94102243|100px}} | [[cerkev sv. Cirila in Metoda, Brje|cerkev sv. Cirila in Metoda]]<br>podružnica | [[Brje, Ajdovščina|Brje]] |- | 2. | {{Slika d|Q105681314|100px}} | [[cerkev sv. Martina, Brje|cerkev sv. Martina]]<br> podružnica | [[Brje, Ajdovščina|Brje]] |- | 3. | | [[cerkev sv. ]] <br> podružnica | [[]] |- | 4. | | [[cerkev sv. ]] <br> podružnica | [[]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Primorska (Oglejski patriarhat, Tržaška škofija) |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-01-4 |cobiss=286622464 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Branik]] [[Kategorija:Dekanija Šempeter|Branik]] [[Kategorija:Branik]] {{Škofija Koper}} cxzbgwinaywud0f3fgn6cpn1hus9wbr Univerza v Gradcu 0 113176 6682907 6245603 2026-05-30T11:51:42Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ 6682907 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Univerza | name=Karlova in Francova univerza v Gradcu| native_name= Karl-Franzens-Universität Graz| image=[[Slika:Graz University main-front.jpg|250px]]| latin_name=| established=1585| type=javna univerza | rector=[[Christa Neuper]]| staff=3.000| students=30.000| city=[[Gradec]]| state =[[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]]| country=[[Avstrija]]| campus=| affiliations=| website={{official|http://www.uni-graz.at/}}| logo = }} '''Univerza Karla in Franca v Gradcu''' ({{jezik-de|Karl-Franzens-Universität Graz}}) je druga največja in druga najstarejša [[univerza]] v [[Avstrija|Avstriji]] za [[Univerza na Dunaju|Univerzo na Dunaju]] in največja na [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerskem]]. [[Jezuitski kolegij v Gradcu]] je bil ustanovljen leta [[1578]]. Univerzo je leta 1585 ustanovil nadvojvoda [[Karel II. Avstrijski|Karel II.]], potrdil pa z bulo [[papež Sikst V.|Sikst V.]]. Bula z dne 1. januarja 1586, ki je bila objavljena 15. aprila 1586, potrjuje [[Univerza v Gradcu|Univerzo v Gradcu]], ki jo je ustanovil nadvojvoda [[Karel II. Avstrijski|Karel]] <ref>{{navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/06733d.htm|title=University of Graz|publisher=Catholic Encyclopedia (New Advent)|date=1909|accessdate=7. januar 2017}}</ref> Sestavlja jo šest [[fakulteta|fakultet]]: == Fakultete == * Katoliška teološka fakulteta * Filozofska fakulteta * Pravna fakulteta * Fakulteta za naravne znanosti * Fakulteta za družbene in ekonomske znanosti Medicinska fakulteta je bila leta 2002 izčlenjena in postala posebna univerza, [[Medicinska univerza v Gradcu]]. Fakulteta za naravne znanosti sodeluje v okviru [[NAWI Gradec]] s [[Tehniška univerza Gradec|Tehniško univerzo Gradec]] pri podobnih strokovnih področjih za skupno raziskovanje in poučevanje. == Slavne osebnosti == === Nobelovi nagrajenci, ki so bili predavatelji na Univerzi v Gradcu === * [[Ludwig Boltzmann]] * [[Friderik Pregl]] * [[Karl von Frisch]] === Slavni študentje === * [[Ivo Andrić]] * [[Alojzij Juvan]] * [[Heinrich Harrer]] * [[Valentin Inzko]] * [[Ivo Josipović]] * [[Franc Miklošič]] == Viri == * [[Franz Krones]], ''Geschichte der Karl Franzens-Universität in Graz''. Graz, 1886. == Glej tudi == * [[seznam rektorjev Univerze v Gradcu]] * [[seznam univerz v Avstriji]] * [[Tehniška univerza v Gradcu]] * [[Univerzitetna knjižnica Gradec]] == Zunanje povezave == {{Commons}} {{school-stub}} [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Gradcu]] [[Kategorija:Univerze v Avstriji|Gradec]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1585]] [[Kategorija:Univerza v Gradcu|*]] [[Kategorija:Skupina Coimbra|Gradec]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Gradcu]] {{normativna kontrola}} 2y9l2sz1wqtl5l83sfu7bx1ugc9zwbv Gozdovniki 0 117500 6682686 5872272 2026-05-29T16:27:56Z Memetik 260772 mednarodni kontekst in vire 6682686 wikitext text/x-wiki '''Gozdovništvo''' ({{jezik-en|woodcraft}}<ref>{{Navedi novice|title=Gozdovništvo.|date=16.9.1924|last=Pajer|first=Hinko|work=Narodni dnevnik|publisher=Konzorcij|accessdate=29.5.2026|cobiss=1374579|page=3|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A6I7SXCT|publication-place=Ljubljana}}</ref>, {{jezik-pl|puszczaństwo}}<ref>{{Navedi revijo|last=Bokacki|first=Robert Stanisław|date=21.10.2023|title=Woodcraft – starszy brat skautingu.|url=https://czuwaj.pl/czuwaj-10-2023/|magazine=Czuwaj : miesięcznik instruktorów ZHP.|pages=10-13|issn=0867-2024|access-date=29.5.2026}}</ref>) je mladinsko gibanje, ki ga je leta [[1902]] v [[Združene države Amerike|ZDA]] ustanovil naravoslovec, pisatelj in slikar [[Ernest Thompson Seton]]. Njegovi člani so se v slovenščini zgodovinsko nazivali ''gozdovniki''. Pred drugo svetovno vojno so gozdovniki v Sloveniji delovali v okviru samostojne organizacije, [[Jugoslovanska gozdovniška liga|Jugoslovanske gozdovniške lige]]. Gozdovniške organizacije obstajajo do danes tudi v drugih državah<ref>{{Navedi splet|title=International Woodcraft Gathering – Ernest Thompson Seton Institute|url=https://etsetoninstitute.org/international-woodcraft-gathering/|website=etsetoninstitute.org|accessdate=2026-05-29}}</ref>, med drugim [[Woodcraft Rangers]] v [[ZDA]], [[Woodcraft Folk]] in Order of Woodcraft Chivalry v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] ter [[Liga lesní moudrosti]] na [[Češka|Češkem]].<ref>{{Navedi revijo|last=Jogan|first=Jernej|date=2000|title=Liga lesní moudrosti. Češka gozdovniška organizacija.|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X76NDDYF|magazine=Tabor : taborniška revija.|location=Ljubljana|publisher=Zveza tabornikov Slovenije|page=22|cobiss=124261120|access-date=29.5.2026}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Taborništvo.|date=13.4.1924|last=Pajer|first=Hinko|work=Narodni dnevnik|publisher=Konzorcij|cobiss=1374579|page=7|publication-place=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OZVFJ10}}</ref> == Ustanovitev gozdovništva == [[Ernest Thompson Seton]] je bil [[anglež|angleškega]] rodu, vendar se je z družino že v otroštvu preselil v [[Kanada|Kanado]], kjer se je navdušil nad gozdovi, rekami, živalmi ter naravo nasploh. Prve dni junija leta 1902 je v ZDA ustanovil enoto ''Woodcraft Indians'', kar je bil začetek gozdovništva. Za označbo svoje nove vzgojne metode je vzel besedo »woodcraft«, kar pomeni spretnost živeti v gozdu oziroma naravi. == Gozdovniki v Kraljevini Jugoslaviji == [[Slika:Gozdovniki v Martuljku.jpg|thumb|Gozdovniki v Martuljku leta 1929]] V decembru [[1925]] je na Slovenskem nastala tudi slovenska gozdovniška organizacija. Ustanovili so jo inženir [[Hinko Pajer]], [[Črtomir Zorec]], [[Branimir Kozinc]] in [[Vladimir Kravos]]. Gozdovniki in skavti so sprva delovali enotno, skupaj so taborili in se srečevali na sestankih. Do večjih razhajanj je prišlo leta [[1924]]. Gozdovniška organizacija v [[Slovenija|Sloveniji]] se je od leta [[1929]] imenovala ''Jugoslovanska gozdovniška liga''. Središče jugoslovanskih gozdovnikov je bilo v Sloveniji, z močno gozdovniško družino v [[Zagreb]]u in poskusi gozdovništva v [[Sarajevo|Sarajevu]]. Če se je gozdovniška misel in organizacija rodila v [[Ljubljana|Ljubljani]], pa se je do [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] najmočneje in najkvalitetneje razvila v [[Maribor]]u. Med prvimi mariborskimi organizatorji gozdovnikov je bil kasnejši slikar [[Zoran Mušič]]. Jugoslovanskih gozdovnikov se je s pozdravnim pismom ob ustanovitvi spomnil sam Ernest Thompson Seton. Običajno so taborili na Gorenjskem, v bližini Žirovnice ali v [[Gozd Martuljek|Martuljku]]. Oblikovali so svoj tip šotora. Ob začetku druge svetovne vojne aprila [[1941]] je nemški okupator prepovedal in ukinil tudi gozdovniško organizacijo. Večina gozdovnikov in skavtov je sodelovala v odporu proti okupatorju in pri tem s pridom izrabljala skavtske in gozdovniške veščine. Po vojni je leta [[1951]] na tradicijah gozdovništva in skavtstva nastala [[Zveza tabornikov Slovenije]]. == Viri == * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Hönn, Rudi (1975). ''Petdesetlet gozdovništva na Slovenskem: Spominu ing. Hinka Pajerja – Rdečega volka.'' ''Planinski vestnik''. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije. Št. 75/11. str. 648–652. {{COBISS|ID=1112582750}} . == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [https://etsetoninstitute.org/ Ernest Thompson Seton Institute (ZDA)] * [https://ligalesnimoudrosti.cz/ Liga lesní moudrosti (Češka)] * [https://woodcraft.org.uk/ Woodcraft Folk (Velika Britanija)] * [https://woodcraftrangers.org/ Woodcraft Rangers (ZDA)] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gozdovniki|*]] az97pxvm2ag3j75h9udygwn6j1whaoq 6682772 6682686 2026-05-29T20:07:19Z Memetik 260772 viri 6682772 wikitext text/x-wiki '''Gozdovništvo''' ({{jezik-en|woodcraft}}<ref>{{Navedi novice|title=Gozdovništvo.|date=16.9.1924|last=Pajer|first=Hinko|work=Narodni dnevnik|publisher=Konzorcij|accessdate=29.5.2026|cobiss=1374579|page=3|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A6I7SXCT|publication-place=Ljubljana|issue=208}}</ref>, {{jezik-pl|puszczaństwo}}<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Bokacki|first=Robert Stanisław|date=21.10.2023|title=Woodcraft – starszy brat skautingu.|url=https://czuwaj.pl/czuwaj-10-2023/|magazine=Czuwaj : miesięcznik instruktorów ZHP.|pages=10-13|issn=0867-2024|access-date=29.5.2026|issue=10}}</ref>) je mladinsko gibanje<ref>{{Navedi revijo|last=Morris|first=Brian|date=1970|title=Ernest Thompson Seton and the Origins of the Woodcraft Movement.|url=https://www.jstor.org/stable/259751|magazine=Journal of Contemporary History|volume=5|pages=183-194|access-date=29.5.2026|issue=2}}</ref>, ki ga je leta [[1902]] v [[Združene države Amerike|ZDA]] ustanovil naravoslovec, pisatelj in slikar [[Ernest Thompson Seton]]. Njegovi člani so se v slovenščini zgodovinsko nazivali ''gozdovniki''. Pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so gozdovniki v Sloveniji delovali v okviru samostojne organizacije, [[Jugoslovanska gozdovniška liga|Jugoslovanske gozdovniške lige]]. Gozdovniške organizacije obstajajo do danes tudi v drugih državah<ref>{{Navedi splet|title=International Woodcraft Gathering – Ernest Thompson Seton Institute|url=https://etsetoninstitute.org/international-woodcraft-gathering/|website=etsetoninstitute.org|accessdate=2026-05-29}}</ref>, med drugim [[Woodcraft Rangers]] v [[ZDA]], [[Woodcraft Folk]] in Order of Woodcraft Chivalry v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] ter [[Liga lesní moudrosti]] na [[Češka|Češkem]].<ref>{{Navedi revijo|last=Jogan|first=Jernej|date=2000|title=Liga lesní moudrosti. Češka gozdovniška organizacija.|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X76NDDYF|magazine=Tabor : taborniška revija.|location=Ljubljana|publisher=Zveza tabornikov Slovenije|page=22|cobiss=124261120|access-date=29.5.2026|issue=4}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Taborništvo.|date=13.4.1924|last=Pajer|first=Hinko|work=Narodni dnevnik|publisher=Konzorcij|cobiss=1374579|page=7|publication-place=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OZVFJ10|issue=89}}</ref> == Ustanovitev gozdovništva == [[Ernest Thompson Seton]] je bil [[anglež|angleškega]] rodu, vendar se je z družino že v otroštvu preselil v [[Kanada|Kanado]], kjer se je navdušil nad gozdovi, rekami, živalmi ter naravo nasploh. Prve dni junija leta 1902 je v ZDA ustanovil enoto ''Woodcraft Indians'', kar je bil začetek gozdovništva. Za označbo svoje nove vzgojne metode je vzel besedo »woodcraft«, kar pomeni spretnost živeti v gozdu oziroma naravi. Iz enote ''Woodcraft Indians'' se je kasneje razvila organizacija ''Woodcraft League of America'', Setonove ideje gozdovništva pa so bile sprejete tudi v različnih državah [[Evropa|Evrope]].<ref>{{Navedi revijo|last=Wilkinson|first=Paul|date=1969|title=English Youth Movements, 1908-30|url=https://www.jstor.org/stable/259659|magazine=Journal of Contemporary History|volume=4|issue=2|pages=3–23|issn=0022-0094}}</ref><ref name=":0" /> == Gozdovniki na Slovenskem == [[Slika:Gozdovniki v Martuljku.jpg|thumb|Slovenski gozdovniki v Martuljku leta 1929]] V decembru [[1925]] je samostojna gozdovniška organizacija nastala tudi na Slovenskem. Ustanovili so jo inženir [[Hinko Pajer]], [[Črtomir Zorec]], [[Branimir Kozinc]] in [[Vladimir Kravos]]. Gozdovniki in skavti so sprva delovali enotno, skupaj so taborili in se srečevali na sestankih. Do večjih razhajanj je prišlo leta [[1924]]. Gozdovniška organizacija v [[Slovenija|Sloveniji]] se je od leta [[1929]] imenovala ''Jugoslovanska gozdovniška liga''. Središče jugoslovanskih gozdovnikov je bilo v Sloveniji, z močno gozdovniško družino v [[Zagreb]]u in poskusi gozdovništva v [[Sarajevo|Sarajevu]]. Če se je gozdovniška misel in organizacija rodila v [[Ljubljana|Ljubljani]], pa se je do [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] najmočneje in najkvalitetneje razvila v [[Maribor]]u. Med prvimi mariborskimi organizatorji gozdovnikov je bil kasnejši slikar [[Zoran Mušič]]. Jugoslovanskih gozdovnikov se je s pozdravnim pismom ob ustanovitvi spomnil sam Ernest Thompson Seton. Običajno so taborili na Gorenjskem, v bližini Žirovnice ali v [[Gozd Martuljek|Martuljku]]. Oblikovali so svoj tip šotora. Ob začetku druge svetovne vojne aprila [[1941]] je nemški okupator prepovedal in ukinil tudi gozdovniško organizacijo. Večina gozdovnikov in skavtov je sodelovala v odporu proti okupatorju in pri tem s pridom izrabljala skavtske in gozdovniške veščine. Po vojni je leta [[1951]] na tradicijah gozdovništva in skavtstva nastala [[Zveza tabornikov Slovenije]]. == Viri == * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor. {{COBISS|ID=10782}} * Hönn, Rudi (1975). ''Petdesetlet gozdovništva na Slovenskem: Spominu ing. Hinka Pajerja – Rdečega volka.'' ''Planinski vestnik''. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije. Št. 75/11. str. 648–652. {{COBISS|ID=1112582750}} * Hönn, Rudi (1986). ''Gozdovnik Pešendaš : spomini na mladost, na leta našega zorenja : 1935-1941.'' Ljubljana 1986, Borec. {{COBISS|ID=690718}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [https://etsetoninstitute.org/ Ernest Thompson Seton Institute (ZDA)] * [https://ligalesnimoudrosti.cz/ Liga lesní moudrosti (Češka)] * [https://woodcraft.org.uk/ Woodcraft Folk (Velika Britanija)] * [https://woodcraftrangers.org/ Woodcraft Rangers (ZDA)] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gozdovniki|*]] qilun94ffbeo1drei131vsv2tmnu06c 6682834 6682772 2026-05-30T07:39:58Z Yerpo 8417 jstor ima svoj parameter 6682834 wikitext text/x-wiki '''Gozdovništvo''' ({{jezik-en|woodcraft}}<ref>{{Navedi novice|title=Gozdovništvo.|date=16.9.1924|last=Pajer|first=Hinko|work=Narodni dnevnik|publisher=Konzorcij|accessdate=29.5.2026|cobiss=1374579|page=3|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A6I7SXCT|publication-place=Ljubljana|issue=208}}</ref>, {{jezik-pl|puszczaństwo}}<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Bokacki|first=Robert Stanisław|date=21.10.2023|title=Woodcraft – starszy brat skautingu.|url=https://czuwaj.pl/czuwaj-10-2023/|magazine=Czuwaj : miesięcznik instruktorów ZHP.|pages=10-13|issn=0867-2024|access-date=29.5.2026|issue=10}}</ref>) je mladinsko gibanje<ref>{{Navedi revijo|last=Morris|first=Brian|date=1970|title=Ernest Thompson Seton and the Origins of the Woodcraft Movement.|jstor=259751|magazine=Journal of Contemporary History|volume=5|pages=183-194|issue=2}}</ref>, ki ga je leta [[1902]] v [[Združene države Amerike|ZDA]] ustanovil naravoslovec, pisatelj in slikar [[Ernest Thompson Seton]]. Njegovi člani so se v slovenščini zgodovinsko nazivali ''gozdovniki''. Pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so gozdovniki v Sloveniji delovali v okviru samostojne organizacije, [[Jugoslovanska gozdovniška liga|Jugoslovanske gozdovniške lige]]. Gozdovniške organizacije obstajajo do danes tudi v drugih državah<ref>{{Navedi splet|title=International Woodcraft Gathering – Ernest Thompson Seton Institute|url=https://etsetoninstitute.org/international-woodcraft-gathering/|website=etsetoninstitute.org|accessdate=2026-05-29}}</ref>, med drugim [[Woodcraft Rangers]] v [[ZDA]], [[Woodcraft Folk]] in Order of Woodcraft Chivalry v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] ter [[Liga lesní moudrosti]] na [[Češka|Češkem]].<ref>{{Navedi revijo|last=Jogan|first=Jernej|date=2000|title=Liga lesní moudrosti. Češka gozdovniška organizacija.|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X76NDDYF|magazine=Tabor : taborniška revija.|location=Ljubljana|publisher=Zveza tabornikov Slovenije|page=22|cobiss=124261120|access-date=29.5.2026|issue=4}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Taborništvo.|date=13.4.1924|last=Pajer|first=Hinko|work=Narodni dnevnik|publisher=Konzorcij|cobiss=1374579|page=7|publication-place=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OZVFJ10|issue=89}}</ref> == Ustanovitev gozdovništva == [[Ernest Thompson Seton]] je bil [[anglež|angleškega]] rodu, vendar se je z družino že v otroštvu preselil v [[Kanada|Kanado]], kjer se je navdušil nad gozdovi, rekami, živalmi ter naravo nasploh. Prve dni junija leta 1902 je v ZDA ustanovil enoto ''Woodcraft Indians'', kar je bil začetek gozdovništva. Za označbo svoje nove vzgojne metode je vzel besedo »woodcraft«, kar pomeni spretnost živeti v gozdu oziroma naravi. Iz enote ''Woodcraft Indians'' se je kasneje razvila organizacija ''Woodcraft League of America'', Setonove ideje gozdovništva pa so bile sprejete tudi v različnih državah [[Evropa|Evrope]].<ref>{{Navedi revijo|last=Wilkinson|first=Paul|date=1969|title=English Youth Movements, 1908-30|jstor=259659|magazine=Journal of Contemporary History|volume=4|issue=2|pages=3–23|issn=0022-0094}}</ref><ref name=":0" /> == Gozdovniki na Slovenskem == [[Slika:Gozdovniki v Martuljku.jpg|thumb|Slovenski gozdovniki v Martuljku leta 1929]] V decembru [[1925]] je samostojna gozdovniška organizacija nastala tudi na Slovenskem. Ustanovili so jo inženir [[Hinko Pajer]], [[Črtomir Zorec]], [[Branimir Kozinc]] in [[Vladimir Kravos]]. Gozdovniki in skavti so sprva delovali enotno, skupaj so taborili in se srečevali na sestankih. Do večjih razhajanj je prišlo leta [[1924]]. Gozdovniška organizacija v [[Slovenija|Sloveniji]] se je od leta [[1929]] imenovala ''Jugoslovanska gozdovniška liga''. Središče jugoslovanskih gozdovnikov je bilo v Sloveniji, z močno gozdovniško družino v [[Zagreb]]u in poskusi gozdovništva v [[Sarajevo|Sarajevu]]. Če se je gozdovniška misel in organizacija rodila v [[Ljubljana|Ljubljani]], pa se je do [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] najmočneje in najkvalitetneje razvila v [[Maribor]]u. Med prvimi mariborskimi organizatorji gozdovnikov je bil kasnejši slikar [[Zoran Mušič]]. Jugoslovanskih gozdovnikov se je s pozdravnim pismom ob ustanovitvi spomnil sam Ernest Thompson Seton. Običajno so taborili na Gorenjskem, v bližini Žirovnice ali v [[Gozd Martuljek|Martuljku]]. Oblikovali so svoj tip šotora. Ob začetku druge svetovne vojne aprila [[1941]] je nemški okupator prepovedal in ukinil tudi gozdovniško organizacijo. Večina gozdovnikov in skavtov je sodelovala v odporu proti okupatorju in pri tem s pridom izrabljala skavtske in gozdovniške veščine. Po vojni je leta [[1951]] na tradicijah gozdovništva in skavtstva nastala [[Zveza tabornikov Slovenije]]. == Viri == * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor. {{COBISS|ID=10782}} * Hönn, Rudi (1975). ''Petdesetlet gozdovništva na Slovenskem: Spominu ing. Hinka Pajerja – Rdečega volka.'' ''Planinski vestnik''. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije. Št. 75/11. str. 648–652. {{COBISS|ID=1112582750}} * Hönn, Rudi (1986). ''Gozdovnik Pešendaš : spomini na mladost, na leta našega zorenja : 1935-1941.'' Ljubljana 1986, Borec. {{COBISS|ID=690718}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [https://etsetoninstitute.org/ Ernest Thompson Seton Institute (ZDA)] * [https://ligalesnimoudrosti.cz/ Liga lesní moudrosti (Češka)] * [https://woodcraft.org.uk/ Woodcraft Folk (Velika Britanija)] * [https://woodcraftrangers.org/ Woodcraft Rangers (ZDA)] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gozdovniki|*]] cl0c5fw9zqnsvmz85f420z2slwsa9n8 Tušev Dol 0 118002 6682902 6461723 2026-05-30T11:44:13Z Janezdrilc 3152 /* vrh */ pp cerkvi 6682902 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10090253_b4 | latd = 45 |latm = 35 |lats = 1.77 |latNS = N | longd = 15 |longm = 9 |longs = 1.08 |longEW = E |najdisi=Tušev+Dol |slika= |povrsina=0,72 |prebivalstvo=71 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=192,4 |postna=8340 |posta=Črnomelj |obcina=Črnomelj |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija }} '''Tušev Dol''' je [[naselje]] v [[občina Črnomelj|Občini Črnomelj]]. Naselje leži blizu [[Črnomelj|Črnomlja]]. V vasi se nahajata [[Cerkev sv. Marije Magdalene, Tušev Dol|cerkev sv. Marije Magdalene]] in [[Cerkev sv. Nikolaja, Tušev Dol|cerkev sv. Nikolaja]] ob meji s [[Stražnji Vrh|Stražnjim Vrhom]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www3.gov.si/loksam/htm/17/102.htm Zemljevid kraja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050214202249/http://www3.gov.si/loksam/htm/17/102.htm |date=2005-02-14 }} na www3.gov.si {{Črnomelj}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Črnomelj]] qlpyfz3kff54i7l6stc69n2bw45asaw Propaganda 0 118552 6682806 6217220 2026-05-30T02:52:12Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke PropagandaNaziStabsBible.gif z [[c:File:THIS_IS_THE_ENEMY_-_DPLA_-_b14d035945a52edb6320571dc3b16a2c.gif|THIS_IS_THE_ENEMY_-_DPLA_-_b14d035945a52edb6320571dc3b16a2c.gif]] 6682806 wikitext text/x-wiki [[Slika:THIS IS THE ENEMY - DPLA - b14d035945a52edb6320571dc3b16a2c.gif|thumb|right|180px|[[nacizem|Protinacistični]] propagandni letak [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]]]] '''Propagánda''' je javno načrtno razširjanje različnih [[ideologija|ideoloških]] nazorov. Cilj propagande je vpliv na [[javno mnenje]] v [[politika|političnih]], [[ekonomija|ekonomskih]], psiholoških in drugih okvirih. Ker je propaganda mnogokrat enačena tudi z [[manipulacija|manipulacijo]], je v slabšalnem smislu lahko pojmovana kot potvarjanje ali namerno prikrivanje (t. i. »lažna propaganda«) dejstev. ==Etimologija== Izraz izvira iz [[Latinščina|latinščine]]<ref>[[Oxford dictionary]]</ref> in je bil izpeljan iz imena leta 1622 ustanovljene [[Rimska kurija|Kongregacije za evangelizacijo narodov]] znotraj [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]], s tedanjim imenom Sacra Congregatio de Propaganda Fide. Namen kongregacije je bil sprva širjenje katoliške vere v nekatoliških deželah.<ref name="#1">"Diggs-Brown2011p48"</ref> Kongregacijo so tedaj na kratko imenovali le ''Propaganda''.<ref name="#1"/> <ref>[http://books.google.com/books?id=7c0ycySng4YC&pg=PA48&lpg=PA48 ''Strategic Public Relations: Audience Focused Practice''] str.48</ref> <ref>http://www.etymonline.com/index.php?term=propaganda</ref> Po letu 1790 se je izraz ''propaganda'' začel uporabljati tudi za prepričevanje v krogih izven cerkve.<ref name="#1"/> V sodobnem pomenu se je izraz udomačil sredi 19. stoletja, ko so propagando kot sredstvo in način komunikacije ter manipulacije z javnostjo pričeli uporabljati (in tudi zlorabljati) v politične namene. <ref name="#1"/>. ==Reference== {{refsez}} {{sociološka škrbina}} [[Kategorija:Nadzor uma]] [[Kategorija:Psihološko bojevanje]] [[Kategorija:Aktivizem]] [[Kategorija:Komunikacija]] [[Kategorija:Ovire kritičnemu mišljenju]] {{normativna kontrola}} 6z1peji7ixawzzbcnylh7lkks1vgj90 Velka 0 122433 6682810 6461961 2026-05-30T04:23:57Z Signal 28172 /* */ pop. poštno številko/pošto 6682810 wikitext text/x-wiki {{zapomen|potoke s tem imenom|Velka (potok)}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10092574_b4 | latd = 46 |latm = 37 |lats = 45.3 |latNS = N | longd = 15 |longm = 3 |longs = 13.29 |longEW = E |najdisi=Velka |slika= |povrsina=4,18 |prebivalstvo=48 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=1010,1 |postna=2370 |posta=Dravograd |obcina=Dravograd |pokrajina=Koroška (pokrajina) |regija=Koroška regija }} '''Velka''' je [[naselje]] v [[Občina Dravograd|Občini Dravograd]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Dravograd}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Dravograd]] 8g9krxdxp2yk78naze6ocv1tqdqwwq9 .si 0 147178 6682688 6580247 2026-05-29T16:29:32Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Vrhnje internetne domene]]; dodal [[Kategorija:Državne vrhnje domene]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682688 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=neprimerne zunanje povezave v besedilu}} {{Infobox Top level domain| name=domena .si| background=#CCF| introduced=[[1992]]| type=[[Nacionalna vrhnja domena]]| status=Aktivna| registry=[[ARNES]]| intendeduse=organizacije, povezane s [[Slovenija|Slovenijo]]| structure=Registracija poteka na drugem nivoju| document=Splošni pogoji https://www.register.si/wp-content/uploads/2016/08/splosni-pogoji.pdf| disputepolicy=ARDS https://www.register.si/domene/domenski-spori/kaj-so-domenski-spori/| website={{URL|https://www.register.si/}} }} '''.si''' je [[Vrhnja internetna domena|nacionalna vrhnja domena]] (ang. [[Seznam vrhnjih internetnih domen|Country Code Top Level Domain - ccTLD]]) za Slovenijo. Aktivna je od leta 1992. Od takrat z njo upravlja [https://www.register.si/ Register.si], ki je del javnega zavoda [http://www.arnes.si/ Arnes]. Do 1. julija 2019 je bilo registriranih približno 132.700 domen.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.register.si/|title=Register.si|date=|accessdate=22. 7. 2019|website=Register.si|publisher=|last=|first=}}</ref> == Zgodovina domene .si == '''1992:''' .si vpisana v korenski strežnik '''1992:''' Vse domene slovenskih subjektov, ki so bile registrirane pod vrhnjo domeno '''.yu,''' se prenesejo pod '''.si.''' Torej ni prve domene pod .si, prvih je kar deset: ki.si, arnes.si, aster.si, ijs.si, zrc-sazu.si, izum.si, pasadena.si, hermes.si, uni-lj.si, uni-mb.si '''1996:''' Register.si pripravi prva pisna pravila za registracijo domen pod .si. Vse do 31.3.2005 veljajo stroga pravila: nosilec domene je lahko le slovenski poslovni subjekt, ki lahko registrira le eno domeno za nedoločen čas, domena je brezplačna. '''2001:''' Registriranih prvih 10.000 domen .si. '''2005:''' Register vzpostavi avtomatiziran sistem za registracijo domen, nosilci lahko domene registrirajo in podaljšujejo izključno [https://www.register.si/registrarji/seznam-registrarjev/ preko registrarjev] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200805041619/https://www.register.si/registrarji/seznam-registrarjev/ |date=2020-08-05 }}. Nosilci lahko registrirajo poljubnih 20 domen, zato je uveden tudi [https://www.register.si/domene/domenski-spori/kaj-so-domenski-spori/ Postopek za alternativno reševanje domenskih sporov (ARDS)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190722121910/https://www.register.si/domene/domenski-spori/kaj-so-domenski-spori/ |date=2019-07-22 }}. Domena ni več brezplačna. '''2010:''' IDN in 2-znakovne domene pod .si. '''2011:''' .si je podpisana z [https://www.register.si/dnssec/ DNSSEC]. '''2012:''' Registriranih prvih 100.000 domen .si. '''2016:''' Registriran uradni [https://www.register.si/o-nas/kdo-smo/logotip-si/ logotip domene .si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190722122106/https://www.register.si/o-nas/kdo-smo/logotip-si/ |date=2019-07-22 }} '''2019:''' Do julija 2019 je bilo registriranih približno [https://www.register.si/domene/splosno/statistika/ 132.700 domen .si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190929104632/https://www.register.si/domene/splosno/statistika/ |date=2019-09-29 }}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.register.si/domene/splosno/zgodovina/|title=Zgodovina domene .si|date=|accessdate=22. 7. 2019|website=www.register.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190722122141/https://www.register.si/domene/splosno/zgodovina/|url-status=dead}}</ref> == Zanimivosti o domeni .si == - Do pridobitve slovenske vrhnje domene se je uporabljal jugoslovanski naslovni prostor .yu. - »Sosedi« .si na internetu sta .sh (Sveta Helena, otok v Atlantskem oceanu in pripada Združenem Kraljestvu) in .sj (Spitsbergi, angl. Svalbard, otočje v Arktičnem oceanu, norveška pokrajina). - Ime domene je lahko sestavljeno iz največ 63 ASCII znakov. Trenutno ime najdaljše domene .si vsebuje 63 znakov (šteto brez končnice .si). Obiščete jo lahko tukaj: [http://brezveznadomenasamozatodadrzimorekordzanajdaljsodomenoskoncnico.si/ brezveznadomenasamozatodadrzimorekordzanajdaljsodomenoskoncnico.si] (ime s presledki: brezvezna domena samo zato da drzimo rekord za najdaljso domeno s koncnico (.si)). == Glej tudi == * [[internet v Sloveniji]] *[[ARNES|Arnes]] ==Viri== {{sklici}} == Zunanje povezave == *[https://www.iana.org/domains/root/db/si.html IANA .si whois information] * [http://www.arnes.si/ ARNES] * [http://www.register.si/ Register .si - Nacionalni register, ki upravlja z domeno .si] {{comp-stub}} [[Kategorija:Državne vrhnje domene]] [[Kategorija:Internet v Sloveniji|Si]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1992]] 6suofqi4xzljh3r15okotf2phvk3zce Kvorum 0 149122 6682819 6025464 2026-05-30T05:58:19Z Yerpo 8417 denanoškrbinizacija(TM) 6682819 wikitext text/x-wiki '''Kvorum''' je delež članov [[organizacija|organizacije]] ali njenega [[Organ (družboslovje)|organa]], ki morajo biti prisotni pri odločanju, da so sklepi zasedanja veljavni (za sklepčnost).<ref>{{Cite web |date=2023-11-23 |title=Definition of QUORUM |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/quorum |access-date=2023-12-05 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> V [[Parlamentarni postopek|parlamentarnem postopku]] je kvorum varovalka pred situacijo, ko bi neznatna peščica prisotnih članov odločala v imenu organizacije,<ref name="Robert">{{navedi knjigo |title=Robert's Rules of Order Newly Revised|last=Robert|first=Henry M.|publisher=Da Capo Press|year=2011|isbn=978-0-306-82020-5|location = Philadelphia, PA|page=21|edition=11.}}</ref> s čimer poveča legitimnost odločanja.<ref>{{cite journal |last=Žuber |first=Bruna |year=2014 |title=Kvorum na zakonodajnem referendumu v našem in v primerjalnem pravu |journal=Pravnik |volume=69 |issue=1/2 |pages=61–88}} {{dlib|tip=kratko|urn=URN:NBN:SI:DOC-B1BD6HJI}}</ref> V praksi se v pravila odločanja zapiše takšen kvorum, da je možno realno pričakovati prisotnost tolikšnega števila članov na zasedanju.<ref name="Robert"/> V sociologiji velja navaden kvorum za problematičnega, ker lahko vodi do paradoksalne situacije, ko je odločitev sprejeta zato, ker ji preveč članov nasprotuje. Zato mnoge organizacije namesto tega predvidevajo ''potrditveni'' kvorum – zahtevo da odločitev podpre določen delež vseh članov, ne le prisotnih.<ref>{{Cite journal |last1=Aguiar-Conraria |first1=Luís |last2=Magalhães |first2=Pedro C. |date=2009-09-19 |title=Referendum design, quorum rules and turnout |journal=Public Choice |volume=144 |issue=1–2 |pages=63–81 |doi=10.1007/s11127-009-9504-1 |issn=0048-5829|hdl=1822/7721 |hdl-access=free }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{stub}} [[Kategorija:Politični pojmi]] [[Kategorija:Volitve]] [[Kategorija:Parlamentarni postopek]] [[Kategorija:Večina]] 3s0xh8pa0hyvb2u5x9ieconomw12kdn Seznam duhovnikov Župnije Pišece 0 150275 6682897 6681262 2026-05-30T11:30:30Z Janezdrilc 3152 /* Župniki */ pos 6682897 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[duhovnik]]ov [[Župnija Pišece|Župnije Pišece]].'''<ref>''Kronika Župnije Pišece''.</ref> == Župniki == {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable col1right" ! # ! Ime ! Začetek delovanja ! Konec delovanja ! width=55% | Opombe |- | 1. | Joannes Kogstelic | 1657 | 1668 | [[vikar]] |- | 2. | Mihael Gulina | 1673 ali 1675 | 1693 | |- | 3. | Martin Peterkovič | 1693 | 1707 | |- | 4. | Andrej Dusheh | 1707 | 1712 | |- | 5. | Mihael Andrejčič | 1712 | 1729 | |- | | Nikolaj Tinihaep | 1716 | 1720 | župnik v pokoju |- | 6. | Jakob Hoster | 1739 | 1732 | |- | 7. | Ferdinand Hiersch | 1732 | maj 1743 | |- | 8. | Mihael Maruth | 1743 | september 1747 | |- | 9. | Engelbert Bolensberg | maj 1747 | september 1747 | pater |- | 10. | Wolfgang Gogala | september 1747 | april 1751 | |- | 11. | Franc Dragolič | 1751 | april 1752 | |- | 12. | Nikolaj Gruden | maj 1752 | maj 1757 | |- | 13. | Franc de Paula Juvanič | junij 1757 | december 1758 | |- | 14. | Janez Mohorič | 1759 | april 1768 | |- | 15. | Primož Jerič | 1768 | 1783 | |- | 16. | Mihael Kaučič | april 1783 | marec 1791 | |- | 17. | Andok Harmann | oktober 1791 | oktober 1797 | |- | 18. | Pavel Kočeer | oktober 1797 | maj 1806 | |- | 19. | Jožef Pelc | 1807 | julij 1819 | |- | 20. | Janez Semič | 1820 | oktober 1832 | |- | 21. | Janez Gorišek | april 1833 | april 1843 | |- | 22. | Janez Hojnik | avgust 1843 | julij 1844 | |- | 23. | Anton Sotelšek | december 1844 | junij 1855 | |- | 24. | Franc Kežman | 24. junij 1855 | 1. marec 1864 | |- | 25. | Ferdinand Ramor | 4. avgust 1864 | 28. februar 1878 | |- | 26. | Simon Černoša | 1. avgust 1878 | 24. avgust 1890 | |- | 27. | Jožef Pohl | 12. oktober 1890 | 1. maj 1906 | |- | 28. | Anton Srabočan | 1. julij 1906 | 28. februar 1922 | |- | 29. | Franc Toplak | 1. maj 1924 | 22. september 1937 | |- | 30. | [[Janez Kodrič]] | 22. september 1937 | 9. avgust 1942 | župnijski upravitelj; kot [[Božji služabnik]] trenutno v postopku za priznanje svetništva v sklopu [[Seznam slovenskih svetnikov#Slovenski mučenci 20. stoletja|slovenskih mučencev 20. stoletja]] |- | 31. | Štefan Čakš | 8. junij 1946 | 1. avgust 1972 | |- | 32. | Branko Zemljak | 1. avgust 1972 | 1. avgust 1977 | |- | 33. | Viljem Celec | 1. avgust 1977 | 15. julij 1986 | |- | 34. | [[Franc Ornik]] | 1986 | 1. avgust 2000 | dal prenoviti vse podružnične cerkve, bil eden izmed protagonistov obnove [[Pleteršnikova domačija|Pleteršnikove domačije]] v Pišecah |- | 35. | [[Anton Kolar (duhovnik)|Anton Kolar]] | 1. avgust 2000 | 25. marec 2011 | dal prenoviti notranjščino župnišča, zgraditi novo škarpo izza župnijske cerkve in župnišča, v župnijski cerkvi dal narediti nove klopi; župniku občasno pomagal tudi tedaj nerezidencialni duhovnik Silvester Molan, kasnejši član [[Binkoštna cerkev v Republiki Sloveniji|Binkoštne cerkve]] |- | 36. | Jože Turk | 7. april 2011 | 7. december 2012 | v njegovem času so bile ukinjene nedeljske svete maše pri podružnični [[Cerkev sv. Barbare, Blatno|cerkvi sv. Barbare, Blatno]] |- | 37. | Franc Rataj | 7. december 2012 | 1. avgust 2015 | župnijski upravitelj, lazarist, stanujoč v [[Dobova|Dobovi]]; župnija dobila svojo spletno stran; od 2016–2018 dekan [[Dekanija Videm ob Savi|Dekanije Videm ob Savi]]; od leta 2018 vizitator (provincial) Slovenske province Misijonske družbe; duhovniško posvečenje mu je 29. junija 1975 v Rimu podelil [[papež Pavel VI.]] |- | 38. | [[Janez Kozinc]] | 1. avgust 2015 | 1. avgust 2018 | uvedel vsakoletne [[Oratorij (program za otroke)|oratorije]], dal prenoviti pročeljno fasado in orgle župnijske cerkve ter streho podružnične [[Cerkev sv. Križa, Dednja vas|cerkve sv. Križa, Dednja vas]]; od 2019 koordinator (vodja) propedevtičnega letnika za slovenske kandidate za duhovništvo v [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarju pri Jelšah]]; 14. septembra 2025 postal škof [[Škofija Murska Sobota|Škofije Murska Sobota]] |- | 39. | Gregor Majcen | 1. avgust 2018 | 1. avgust 2021 | župnijski upravitelj, hkrati kaplan [[Župnija Brestanica|Župnije Brestanica]]; leta 2020 je bila v potresu močno poškodovna podružnična [[cerkev sv. Jakoba, Mali Vrh]] |- | 40. | Jože Špes | 1. avgust 2021 | 1. avgust 2022 | župnik [[Župnija Brestanica|Župnije Brestanica]], župnik soupravitelj v Pišecah, stanujoč v Brestanici; de facto župnijski upravitelj Gregor Majcen, de iure kaplan v Brestanici in Pišecah, stanujoč v Pišecah |- | 41. | Vlado Leskovar | 1. avgust 2022 | 1. avgust 2023 | župnik [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]], župnijski upravitelj župnij [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] in Pišece, stanujoč na Bizeljskem; Župnija Pišece je bila prvič v zgodovini brez lastnega župnika; župniku je občasno pomagal tudi slovenski grškokatoliški duhovnik Gorazd Bastašić, delujoč v Zagrebu |- | 42. | Ivan Šumljak | 1. avgust 2023 | danes | župnik [[Župnija Brežice|Župnije Brežice]], od 1. avgusta 2023 tudi župnijski upravitelj župnij [[Župnija Artiče|Artiče]], [[Župnija Sromlje|Sromlje]] in Pišece; leta 2025 je bila podrta [[cerkev sv. Jakoba, Mali Vrh]], tega leta je dal prenoviti tla prezbiterija župnijske cerkve ter zamenjati okna na župnišču; pri pastoralnem delu mu pomaga brežiški duhovni pomočnik Peter Marčun |} === Galerija === <gallery widths="250px" heights="250px" perrow="3" style="text-align:center;"> Janez Kodrič.png|[[Janez Kodrič]] (1937–1942) Zlata maša Mihael Umek, 7.8.1960 01, Štefan Čakš.jpg|Štefan Čakš (1946–1972) Saint Martin Church, Sromlje 10, Franc Ornik.jpg|[[Franc Ornik]] (1986–2000) Pilgrimage of Diocese of Celje to Brezje 01, Anton Kolar.jpg|[[Anton Kolar (duhovnik)|Anton Kolar]] (2000–2011) Saint Lawrence feast day mass, Brežice, August 10, 2014 11, Franc Rataj.jpg|Franc Rataj (2012–2015) St. Bartholomew's Church (Blatno) 08.jpg|Ivan Šumljak (2023–danes) </gallery> == Duhovniki, ki so izšli iz Župnije Pišece == {| class="wikitable" |- ! width=15% | Ime ! Rojen, umrl ! [[Duhovniško posvečenje|Posvečen]] ! Opombe |- | Janez Sevnik | 3. junij 1785, [[Pišece]]<br>6. julij 1830, [[Kostrivnica]] | 22. september 1809 | * kaplan v [[Župnija Slovenske Konjice|Župniji Slovenske Konjice]] * župnik v [[Župnija Kostrivnica|Župniji Kostrivnica]]<ref>Anton Ožinger, Ivan Pajk, ''Konjiško: 850 let pražupnije: 1146-1996'', Nadžupnijski urad Slovenske Konjice, Slovenske Konjice 1996, stran 344 {{COBISS|ID=38788353}}.</ref> |- | Marko Geršak | 12. oktober 1795<br>13. januar 1873, [[Brežice]] | | |- | Martin Veble | 16. oktober 1799<br>23. avgust 1873, [[Kapele]] | | |- | Martin Sevnik | 16. maj 1813<br>5. avgust 1892, [[Bistrica ob Sotli]] | 31. julij 1836, [[Stolnica sv. Andreja, Šentandraž v Labotski dolini]] | * kaplan v [[Župnija Slovenske Konjice|Župniji Slovenske Konjice]] * župnik v [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župniji Sv. Peter pod Svetimi gorami]]<ref>Anton Ožinger, Ivan Pajk, ''Konjiško: 850 let pražupnije: 1146-1996'', Nadžupnijski urad Slovenske Konjice, Slovenske Konjice 1996, stran 346 {{COBISS|ID=38788353}}.</ref> |- | [[Oton Trabant]] | 12. julij 1816, [[Pišece]]<br>15. marec 1854, Suunt, [[Južni Sudan]] | 30. julij 1843 | * kaplan v [[Župnija Rogatec|Župniji Rogatec]] * kaplan v [[Župnija Videm ob Savi|Župniji Videm ob Savi]] (1845–1851) * misijonar in sodelavec [[Ignacij Knoblehar|Ignacija Knobleharja]] v Južnem Sudanu (23. julij 1851 – 15. marec 1854)<ref>[http://www.sistory.si/cdn/publikacije/6001-7000/6068/1932_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf Časopis za zgodovino in narodopisje], leto XXVII, Zgodovinsko društvo v Mariboru, Maribor 1932, stran 143.</ref><ref>[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CTFPPXOU/84d171cc-b651-41b0-b7c8-ac0ae6d14902/PDF Zgodnja Danica], letnik VII, številka 30, 27. julij 1854, stran 126.</ref> |- | Franc Kene | 30. julij 1823<br>9. maj 1895, [[Sladka Gora]] | 26. julij 1852, [[Stolnica sv. Andreja, Šentandraž v Labotski dolini]] | * župnik v [[Župnija Sladka Gora|Župniji Sladka Gora]] (1. oktober 1871 – 9. maj 1895)<ref>Rok Metličar, ''Skriti biser: Zbornik župnije Sladka Gora'', Župnijski urad, Sladka Gora 2004, stran 71.</ref> |- | Anton Podvinski | 13. februar 1867, [[Blatno]]<br>15. september 1956, [[Brežice]] | 25. julij 1892 | * kaplan v [[Župnija Sevnica|Župniji Sevnica]] * kaplan v [[Župnija Sv. Rupert nad Laškim|Župniji Sv. Rupert nad Laškim]] * kaplan v [[Župnija Ptujska Gora|Župniji Ptujska Gora]] * kaplan v [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Župniji Slivnica pri Mariboru]] * kaplan v [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|Župniji Ptuj - Sv. Jurij]] * župnik v [[Župnija Remšnik|Župniji Remšnik]] * župnik v [[Župnija Zavrč|Župniji Zavrč]] * dekan [[Dekanija Zavrč|Dekanije Zavrč]] * duhovni pomočnik v [[Župnija Šenčur|Župniji Šenčur]]<ref>''[http://www.dlib.si/preview/URN:NBN:SI:doc-SBCHT8Q9/d331d761-1a2b-4218-8607-267b2c0636a9 G. dekan Anton Podvinski 70-letnik] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104062531/http://www.dlib.si/preview/URN:NBN:SI:doc-SBCHT8Q9/d331d761-1a2b-4218-8607-267b2c0636a9 |date=2013-11-04 }}'', Slovenski gospodar, 10. februar 1937, letnik 71, številka 6.</ref> |- | Martin Agrež | 1. november 1870<br>20. februar 1935, [[Gotovlje]] | 25. julij 1898 | |- | [[Anton Stergar]] | 3. februar 1879, [[Mali Vrh, Brežice|Mali Vrh]]<br>13. marec 1954, [[Maribor]] | 25. julij 1901 | * kaplan v [[Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu|Župniji Stari trg pri Slovenj Gradcu]] * kaplan v [[Župnija Laško|Župniji Laško]] * kaplan in župnik v [[Župnija Maribor - Sv. Magdalena|Župniji Maribor - Sv. Magdalena]] * dekan [[Dekanija Maribor|Dekanije Maribor]]<ref>{{SloBio|id=610197|avtor=Lukman, Franc Ksaver|ime=Stergar, Anton|vir=SBL}}</ref> |- | [[Mihael Umek]] | 29. september 1886, [[Piršenbreg]]<br>11. september 1966, [[Maribor]] | 27. julij 1910 | * kaplan v [[Župnija Vuzenica|Župniji Vuzenica]] * vojaški kurat v mariborski vojaški bolnišnici * dvorni kaplan in škofijski tajnik * župnik v [[Župnija Maribor - Sv. Janez Krstnik|Župniji Maribor - Sv. Janez Krstnik]] * dekan [[Dekanija Maribor|Dekanije Maribor]] |- | Franc Petančič | 5. september 1908, [[Podgorje pri Pišecah]]<br>16. december 1968, [[Poljčane]] | 8. julij 1934<ref>''Nekrologij svetnih in redovnih duhovnikov Lavantinske škofije od 1. IX. 1859 do 1. I. 1959'', Lavantinski škofijski ordinariat v Mariboru, Maribor 1959.</ref><ref>''[http://www.slomsek.net/Slomsek/n_nadskofija/5_duhovniki/s_nekrologij.htm Nekrologij] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131103152124/http://www.slomsek.net/Slomsek/n_nadskofija/5_duhovniki/s_nekrologij.htm |date=2013-11-03 }}'', Slomsek.net, pridobljeno 2. november 2013.</ref> | |- | [[Davorin Petančič]] | 4. november 1910, [[Podgorje pri Pišecah]]<br>1983, [[Reka (Hrvaška)|Reka]], [[Hrvaška]] | | * kaplan v [[Župnija Koprivnica|Župniji Koprivnica]] * srednješolski profesor * pisatelj * gledališki organizator |- | Zvone Podvinski | 6. april 1956, [[Brežice]] | 27. junij 1982,<br>[[Cerkev Marijinega rojstva, Svete gore]] | * kaplan v [[Župnija Slovenska Bistrica|Župniji Slovenska Bistrica]] * kaplan v [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Župniji Trbovlje - Sv. Martin]] * župnik v [[Župnija Lovrenc na Pohorju|Župniji Lovrenc na Pohorju]] * duhovnik [[Slovenska katoliška misija na Švedskem|Slovenske katoliške misije na Švedskem]]<ref>''[http://radio.ognjisce.si/sl/120/ssd/4855/ Ob oltarju nabirajo moči za svoje poslanstvo]'', Radio.ognjisce.si, pridobljeno 2. november 2013.</ref> |- | Branko Umek | 1973, [[Brežice]] | 29. junij 1999,<br>[[Stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor]] | * diakon v [[Župnija Vransko|Župniji Vransko]] * kaplan v [[Župnija Hoče|Nadžupniji Hoče]] * župnik v [[Župnija Črešnjevec|Župniji Črešnjevec]] * duhovni pomočnik v [[Župnija Hoče|Nadžupniji Hoče]] * direktor [[Založba VOX|Založbe VOX]] * direktor [[Slomškova družba|Slomškove družbe]] * honorarni novinar in redaktor na TV Slovenija – Redakcija verskega programa * duhovnik v [[Slovenski pastoralni center Dunaju|Slovenskem pastoralnem centru na Dunaju]] in<br>rektor [[Cerkev Srca Jezusovega, Dunaj|cerkve Srca Jezusovega na Dunaju]], Avstrija * župnik v [[Župnija Uster|Župniji Uster]], Švica * župnik v [[Župnija Regensdorf|Župniji Regensdorf]], Švica |} == Sklici == {{sklici|1}} [[Kategorija:Seznami slovenskih rimskokatoliških duhovnikov|Pišece]] [[Kategorija:Župnija Pišece]] spl5ydmeq6528vivc94466nb18pbvfb Seznam cerkva v Sloveniji (N) 0 151737 6682900 6681247 2026-05-30T11:37:27Z Janezdrilc 3152 rv Stražnji Vrh (je v Tuševem Dolu) 6682900 wikitext text/x-wiki {{Seznam cerkva v Sloveniji}} * ''Za Našo ljubo Gospo presvetega Srca Jezusovega glej [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Naša ljuba Gospa presvetega Srca Jezusovega|Marija]]'' * ''[[Nedelja]] nima več cerkve v Sloveniji (edina je bila v [[Parecag]]u)'' * ''[[Stolnica#Stolnice v Sloveniji|Stolnice]] so zapisane krepko'' * ''Nebogoslužna cerkev je zapisana ležeče'' == [[Nazarij Koprski]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60361889}} | [[Cerkev sv. Nazarija, Glem|Nazarij]] | [[Glem]] | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == [[Sveta Neža|Neža]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105699241}} | [[Cerkev sv. Neže, Brezje pri Dobrovi|Neža]] | [[Brezje pri Dobrovi]] | [[Župnija Dobrova|Dobrova]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q67076328}} | [[Cerkev sv. Neže, Brezje pri Oplotnici|Neža]] | [[Brezje pri Oplotnici]] | [[Župnija Zreče|Zreče]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105699256}} | [[Cerkev sv. Neže, Brezje pri Tržiču|Neža]] | [[Brezje pri Tržiču]] | [[Župnija Kovor|Kovor]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351152}} | [[Cerkev sv. Neže, Čanje|Neža]] | [[Čanje]] | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q18515891}} | [[Cerkev sv. Neže, Golčaj|Neža]] | [[Golčaj]] | [[Župnija Blagovica|Blagovica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354505}} | [[Cerkev sv. Neže, Ključevica|Neža]] | [[Ključevica]] | [[Župnija Dobovec|Dobovec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105699311}} | [[Cerkev sv. Neže, Knežja vas|Neža]] | [[Knežja vas]] | [[Župnija Dobrnič|Dobrnič]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60361926}} | [[Cerkev sv. Neže, Krajna vas|Neža]] | [[Krajna vas]] | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105699375}} | [[Cerkev sv. Neže, Liboje|Neža]] | [[Liboje]] | [[Župnija Griže|Griže]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60353935}} | [[Cerkev sv. Neže, Lopata|Neža]] | [[Lopata, Žužemberk|Lopata]] | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354369}} | [[Cerkev sv. Neže, Prapreče|Neža]] | [[Prapreče, Trbovlje|Prapreče]] | [[Župnija Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105699457}} | [[Cerkev sv. Neže, Seč|Neža]] | [[Seč, Kočevje|Seč]] | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q67075966}} | [[Cerkev sv. Neže, Sela pri Kamniku|Neža]] | [[Sela pri Kamniku]] | [[Župnija Sela pri Kamniku|Sela pri Kamniku]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354774}} | [[Cerkev sv. Neže, Slivna|Neža]] | [[Slivna]] | [[Župnija Vače|Vače]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354619}} | [[Cerkev sv. Neže, Vodice pri Gabrovki|Neža]] | [[Vodice pri Gabrovki]] | [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60351374}} | [[Cerkev sv. Neže, Vrh pri Površju|Neža]] | [[Vrh pri Površju]] | [[Župnija Raka|Raka]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60353315}} | [[Cerkev sv. Neže, Vrhe|Neža]] | [[Vrhe, Slovenj Gradec|Vrhe]] | [[Župnija Sele|Sele]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354679}} | [[Cerkev sv. Neže, Zaloka|Neža]] | [[Zaloka]] | [[Župnija Šentrupert|Šentrupert]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == [[Nikolaj iz Mire]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66640997}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Adlešiči|Nikolaj]] | [[Adlešiči]] | [[Župnija Adlešiči|Adlešiči]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105700814|lokalna=Ankaran church.jpg}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Ankaran|Nikolaj]] | [[Ankaran]] | [[Župnija Ankaran|Ankaran]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66538438}} | ''[[Cerkev sv. Nikolaja, Ankaran|Nikolaj]]'' | ''[[Ankaran]]'' | ''[[Župnija Ankaran|Ankaran]]'' | ''[[Škofija Koper|KP]]'' |- | {{Slika d|Q60360744}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Avber|Nikolaj]] | [[Avber]] | [[Župnija Tomaj|Tomaj]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q12786872}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Babno Polje|Nikolaj]] | [[Babno Polje]] | [[Župnija Babno Polje|Babno Polje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105700828}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Bela|Nikolaj]] | [[Bela, Kamnik|Bela]] | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Ljubljana)|Špitalič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60352505}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Bevče|Miklavž]] | [[Bevče]] | [[Župnija Velenje - Bl. A. M. Slomšek|Velenje - Bl. A. M. Slomšek]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q66458738}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Bohinjska Bistrica|Nikolaj]] | [[Bohinjska Bistrica]] | [[Župnija Bohinjska Bistrica|Bohinjska Bistrica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786870}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Brdo|Nikolaj]] | [[Brdo, Domžale|Brdo]] | [[Župnija Ihan|Ihan]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105700836}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|Nikolaj]] | [[Breginj]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354685}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Brezovo|Nikolaj]] | [[Brezovo, Litija|Brezovo]] | [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66458939}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Budanje|Nikolaj]] | [[Budanje]] | [[Župnija Budanje|Budanje]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354578}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Budna vas|Miklavž]] | [[Budna vas]] | [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60350092}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Bukovje pri Slivnici|Nikolaj]] | [[Bukovje pri Slivnici]] | [[Župnija Slivnica pri Celju|Slivnica pri Celju]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60351681}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Celje|Miklavž]] | [[Celje]] | [[Župnija Celje - Sv. Cecilija|Celje - Sv. Cecilija]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q18515890}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Cerov Log|Nikolaj]] | [[Cerov Log]] | [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66481196}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Cerovo|Nikolaj]] | [[Cerovo]] | [[Župnija Št. Jurij pri Grosupljem|Št. Jurij pri Grosupljem]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105700841}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Čolnišče|Nikolaj]] | [[Čolnišče]] | [[Župnija Šentlambert|Šentlambert]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786873}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Dolenci|Nikolaj]] | [[Dolenci, Šalovci|Dolenci]] | [[Župnija Dolenci|Dolenci]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60353745}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Dolenje Kronovo|Nikolaj]] | [[Dolenje Kronovo]] | [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60351825}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Drama|Nikolaj]] | [[Drama, Šentjernej|Drama]] | [[Župnija Škocjan pri Novem Mestu|Škocjan pri Novem Mestu]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60349722}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Drevenik|Miklavž]] | [[Drevenik]] | [[Župnija Kostrivnica|Kostrivnica]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105700848}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Dvorje|Nikolaj]] | [[Dvorje, Cerklje na Gorenjskem|Dvorje]] | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66712771}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Dvor pri Polhovem Gradcu|Nikolaj]] | [[Dvor pri Polhovem Gradcu]] | [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105700852}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Gabrovica pri Črnem Kalu|Nikolaj]] | [[Gabrovica pri Črnem Kalu]] | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60358514}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Godešič|Nikolaj]] | [[Godešič]] | [[Župnija Reteče|Reteče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60360302}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Golac|Nikolaj]] | [[Golac]] | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105700855}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Golica|Nikolaj]] | [[Golica, Železniki|Golica]] | [[Župnija Selca|Selca]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60361371}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Gornje Cerovo|Nikolaj]] | [[Gornje Cerovo]] | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60357879}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Gozd|Nikolaj]] | [[Gozd, Tržič|Gozd]] | [[Župnija Križe|Križe]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q69999017}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Gradec|Nikolaj]] | [[Gradec, Krško|Gradec]] | [[Župnija Sv. Križ - Podbočje|Sv. Križ - Podbočje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60353906}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Gradenc|Nikolaj]] | [[Gradenc]] | [[Župnija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105700866}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Gradišče v Tuhinju|Nikolaj]] | [[Gradišče v Tuhinju]] | [[Župnija Šmartno v Tuhinju|Šmartno v Tuhinju]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105700875}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Gradnik|Nikolaj]] | [[Gradnik]] | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105700882}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Hlevni Vrh|Nikolaj]] | [[Hlevni Vrh]] | [[Župnija Vrh - Sv. Trije Kralji|Vrh - Sv. Trije Kralji]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105700885}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Hudi Vrh|Nikolaj]] | [[Hudi Vrh]] | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354783}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Janče|Nikolaj]] | [[Janče]] | [[Župnija Janče|Janče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359862}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Jazne|Nikolaj]] | [[Jazne]] | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105700891}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Katarija|Nikolaj]] | [[Katarija]] | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105700898}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Knežja Lipa|Nikolaj]] | [[Knežja Lipa]] | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60362203}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Koper|Miklavž]] | [[Koper]] | [[Župnija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60350727}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Koritno|Miklavž]] | [[Koritno, Oplotnica|Koritno]] | [[Župnija Čadram - Oplotnica|Čadram - Oplotnica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351770}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Kostanjevica na Krki|Miklavž]] | [[Kostanjevica na Krki]] | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105700907}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Kred|Nikolaj]] | [[Kred]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361297}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Krstenica|Nikolaj]] | [[Krstenica]] | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60359088}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Landol|Nikolaj]] | [[Landol]] | [[Župnija Hrenovice|Hrenovice]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60352057}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Laziše|Miklavž]] | [[Laziše]] | [[Župnija Sv. Miklavž nad Laškim|Sv. Miklavž nad Laškim]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60349829}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Lemberg pri Šmarju|Miklavž]] | [[Lemberg pri Šmarju]] | [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354563}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Litija|Nikolaj]] | [[Litija]] | [[Župnija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60352571}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Ljubija|Nikolaj]] | [[Ljubija, Mozirje|Ljubija]] | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q1236564}} | '''[[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Nikolaj]]''' | '''[[Ljubljana]]''' | '''[[Župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj|Ljubljana - Sv. Nikolaj]]''' | '''[[Nadškofija Ljubljana|LJ]]''' |- | {{Slika d|Q66458739}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Ljubljana (Bizovik)|Nikolaj]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Štepanja vas|Ljubljana - Štepanja vas]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105700933}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Logatec|Nikolaj]] | [[Logatec]] | [[Župnija Dolnji Logatec|Dolnji Logatec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60356512}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Mače|Nikolaj]] | [[Mače, Preddvor|Mače]] | [[Župnija Preddvor|Preddvor]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60349466}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Majšperk|Nikolaj]] | [[Majšperk]] | [[Župnija Majšperk|Majšperk]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105700942}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Mali Lipoglav|Nikolaj]] | [[Mali Lipoglav]] | [[Župnija Lipoglav|Lipoglav]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354751}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Martinja vas pri Mokronogu|Nikolaj]] | [[Martinja vas pri Mokronogu]] | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66759146}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Metlika|Nikolaj]] | [[Metlika]] | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105700947}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Mevkuž|Nikolaj]] | [[Mevkuž]] | [[Župnija Gorje|Gorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60348278}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Miklavž na Dravskem polju|Miklavž]] | [[Miklavž na Dravskem polju]] | [[Župnija Sv. Miklavž ob Dravi|Sv. Miklavž ob Dravi]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60346486}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Miklavž pri Ormožu|Miklavž]] | [[Miklavž pri Ormožu]] | [[Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu|Sv. Miklavž pri Ormožu]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354321}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Miklavž pri Taboru|Miklavž]] | [[Miklavž pri Taboru]] | [[Župnija Sv. Jurij ob Taboru|Sv. Jurij ob Taboru]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q66480892}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Močilno|Nikolaj]] | [[Močilno]] | [[Župnija Radeče|Radeče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60356492}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Možjanca|Nikolaj]] | [[Možjanca]] | [[Župnija Preddvor|Preddvor]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q3790872}} | '''[[Stolnica sv. Nikolaja, Murska Sobota|Nikolaj]]''' | '''[[Murska Sobota]]''' | '''[[Župnija Murska Sobota|Murska Sobota]]''' | '''[[Škofija Murska Sobota|MS]]''' |- | {{Slika d|Q60361423}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Neblo|Nikolaj]] | [[Neblo]] | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354893}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Nova Štifta|Nikolaj]] | [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta]] | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q5429578}} | '''[[Stolnica sv. Nikolaja, Novo mesto|Nikolaj]]''' | '''[[Novo mesto]]''' | '''[[Župnija Novo mesto - Kapitelj|Novo mesto - Kapitelj]]''' | '''[[Škofija Novo mesto|NM]]''' |- | {{Slika d|Q105700951}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Ovsiše|Nikolaj]] | [[Ovsiše]] | [[Župnija Ovsiše|Ovsiše]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105700956}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Pako|Nikolaj]] | [[Pako]] | [[Župnija Borovnica|Borovnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60358747}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Palčje|Nikolaj]] | [[Palčje]] | [[Župnija Trnje|Trnje]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351953}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Pangrč Grm|Nikolaj]] | [[Pangrč Grm]] | [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q56182459}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Petrušnja vas|Nikolaj]] | [[Petrušnja vas]] | [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60352522}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Planina|Miklavž]] | [[Planina, Ljubno|Planina]] | [[Župnija Ljubno ob Savinji|Ljubno ob Savinji]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60350040}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Planinska vas|Nikolaj]] | [[Planinska vas, Šentjur|Planinska vas]] | [[Župnija Sv. Vid pri Planini|Sv. Vid pri Planini]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60352355}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Plešivec|Miklavž]] | [[Plešivec, Velenje|Plešivec]] | [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105700959}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Plužna|Nikolaj]] | [[Plužna]] | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60359738}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Podbrdo|Nikolaj]] | [[Podbrdo]] | [[Župnija Podbrdo|Podbrdo]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105700974}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Podgora|Miklavž]] | [[Podgora, Dobrepolje|Podgora]] | [[Župnija Dobrepolje - Videm|Dobrepolje - Videm]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66493762}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Podgorje|Nikolaj]] | [[Podgorje, Kamnik|Podgorje]] | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60352274}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Podkraj|Nikolaj]] | [[Podkraj, Hrastnik|Podkraj]] | [[Župnija Radeče|Radeče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105700981}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Podsabotin|Nikolaj]] | [[Podsabotin]] | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354102}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Podturn pri Dolenjskih Toplicah|Nikolaj]] | [[Podturn pri Dolenjskih Toplicah]] | [[Župnija Toplice|Toplice]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60352281}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Podvin pri Polzeli|Miklavž]] | [[Podvin pri Polzeli]] | [[Župnija Polzela|Polzela]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60349658}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Polje ob Sotli|Nikolaj]] | [[Polje ob Sotli]] | [[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105700997}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Poreče|Nikolaj]] | [[Poreče]] | [[Župnija Podnanos|Podnanos]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105701006}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Praprotno Brdo|Nikolaj]] | [[Praprotno Brdo]] | [[Župnija Rovte|Rovte]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354548}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Renke|Nikolaj]] | [[Renke]] | [[Župnija Polšnik|Polšnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354543}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Sava|Nikolaj]] | [[Sava, Litija|Sava]] | [[Župnija Sava|Sava]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354004}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Sela pri Ajdovcu|Nikolaj]] | [[Sela pri Ajdovcu]] | [[Župnija Ajdovec|Ajdovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60353451}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Sele|Miklavž]] | [[Sele, Slovenj Gradec|Sele]] | [[Župnija Sele|Sele]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q12800453}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Selo|Nikolaj]] | [[Selo, Moravske Toplice|Selo]] | [[Župnija Kančevci|Kančevci]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60351187}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Sevnica|Miklavž]] | [[Sevnica]] | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60349993}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Sotensko pri Šmarju|Miklavž]] | [[Sotensko pri Šmarju]] | [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105701018}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Spodnja Sorica|Nikolaj]] | [[Spodnja Sorica]] | [[Župnija Sorica|Sorica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105701034}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Spodnje Bitnje|Nikolaj]] | [[Spodnje Bitnje]] | [[Župnija Žabnica|Žabnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786869}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Spodnji Čačič|Miklavž]] | [[Spodnji Čačič]] | [[Župnija Osilnica|Osilnica]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60359282}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Stara Vrhnika|Miklavž]] | [[Stara Vrhnika]] | [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q68330400}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Stari Grad|Nikolaj]] | [[Stari Grad, Krško|Stari Grad]] | [[Župnija Videm - Krško|Videm - Krško]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q66475858}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Strahinj|Nikolaj]] | [[Strahinj]] | [[Župnija Naklo|Naklo]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354122}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Stranska vas|Nikolaj]] | [[Stranska vas, Novo mesto|Stranska vas]] | [[Župnija Novo mesto - Šmihel|Novo mesto - Šmihel]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60360234}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Suhorje|Nikolaj]] | [[Suhorje]] | [[Župnija Košana|Košana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60353603}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Šmiklavž|Miklavž]] | [[Šmiklavž, Slovenj Gradec|Šmiklavž]] | [[Župnija Šmiklavž pri Slovenj Gradcu|Šmiklavž pri Slovenj Gradcu]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354285}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Trbovlje|Nikolaj]] | [[Trbovlje]] | [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354208}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Tušev Dol|Nikolaj]] | [[Tušev Dol]] | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105701049}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Ulaka|Nikolaj]] | [[Ulaka, Bloke|Ulaka]] | [[Župnija Sv. Trojica nad Cerknico|Sv. Trojica nad Cerknico]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351773}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Veliki Podlog|Nikolaj]] | [[Veliki Podlog]] | [[Župnija Leskovec pri Krškem|Leskovec pri Krškem]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60355432}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Visoko|Nikolaj]] | [[Visoko, Ig|Visoko]] | [[Župnija Ig|Ig]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60352734}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Vrba|Nikolaj]] | [[Vrba, Dobrna|Vrba]] | [[Župnija Dobrna|Dobrna]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105701060}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Vrh pri Fari|Nikolaj]] | [[Vrh pri Fari]] | [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60352962}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Vuzenica|Nikolaj]] | [[Vuzenica]] | [[Župnija Vuzenica|Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105701067}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Zabreznik|Nikolaj]] | [[Zabreznik]] | [[Župnija Čemšenik|Čemšenik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60356470}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Zapoge|Nikolaj]] | [[Zapoge]] | [[Župnija Zapoge|Zapoge]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60346829}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Zavrč|Nikolaj]] | [[Zavrč]] | [[Župnija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60355626}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Zbilje|Nikolaj]] | [[Zbilje]] | [[Župnija Sora|Sora]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60352137}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Žalec|Nikolaj]] | [[Žalec]] | [[Župnija Žalec|Žalec]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60353914}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Žužemberk|Nikolaj]] | [[Žužemberk]] | [[Župnija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == [[Sveta Notburga|Notburga]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105701290}} | [[Cerkev sv. Notburge, Kreplje|Notburga]] | [[Kreplje]] | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60359085}} | [[Cerkev sv. Notburge, Zagon|Notburga]] | [[Zagon]] | [[Župnija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] |} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji]] oyejyovebzjb3l1w8bre9l0n938ymbj Kivi 0 173763 6682811 6673467 2026-05-30T04:25:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682811 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Kivi | status = | image = Kiwi (Actinidia chinensis) 1 Luc Viatour.jpg | image_caption = Sadež kivija, prikazan v celoti in v polovicah | image_width = 240px | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Ericales]] (vresovke) | familia = [[Actinidiaceae]] | genus = ''[[Actinidia]]'' (aktinidija) | species = '''''A. deliciosa''''' | binomial = ''Actinidia deliciosa'' | binomial_authority = C.F.Liang.& A.R.Ferguson.}} [[File:Actinidia fruits.jpg|right|thumb|Kivi po vrstah:<br /> A = ''[[Actinidia arguta|A. arguta]]'', C = [[Actinidia chinensis|''A. chinensis'' var. ''chinensis'']], D = [[Actinidia chinensis var. deliciosa|''A. chinensis'' var. ''deliciosa'']], E = ''[[Actinidia eriantha|A. eriantha]]'', I = ''[[Actinidia indochinensis|A. indochinensis]]'', P = ''[[Actinidia polygama|A. polygama]]'', S = [[Actinidia chinensis var. setosa|A. ''chinensis'' var. ''setosa'']].]] '''Kivi''' ali '''kitajska kosmulja''' ({{lang-zh|t=獼猴桃|s=猕猴桃|p=míhóutáo|first=t}}) je užitna [[jagoda (botanika)|jagoda]] več vrst lesnatih trt iz rodu ''[[Actinidia]]''.<ref name="PWNEP">{{cite web|url=https://catalog.extension.oregonstate.edu/sites/catalog/files/project/pdf/pnw507.pdf|title=Growing Kiwifruit|year=2005|publisher=Pacific Northwest Extension Publishing|first=Bernadine|last=Stirk|access-date=4 January 2013|archive-date=24 August 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200824155835/https://catalog.extension.oregonstate.edu/sites/catalog/files/project/pdf/pnw507.pdf}}</ref> Kivi izvira iz osrednje in vzhodne Kitajske, prvi zabeleženi opis pa sega v 12. stoletje, v čas [[dinastija Song|dinastije Song]].<ref name="Ward Courtney 2013">{{cite book | last1=Ward | first1=Carol | last2=Courtney | first2=David | title=Advances in Food and Nutrition Research | chapter=Kiwifruit: Taking Its Place in the Global Fruit Bowl| publisher=Elsevier | volume=68 | date=2013 | isbn=978-0-12-394294-4 | doi=10.1016/b978-0-12-394294-4.00001-8 | pages=1–14| pmid=23394979 }}</ref> V začetku 20. stoletja se je gojenje kivija razširilo iz Kitajske na [[Nova Zelandija|Novo Zelandijo]], kjer so se zgodile prve komercialne zasaditve.<ref name=Morton /> Priljubljenost je pridobil med britanskimi in ameriškimi vojaki, nameščenimi na Novi Zelandiji med drugo svetovno vojno, kasneje pa so ga pogosto izvažali, najprej v Združeno kraljestvo in Avstralijo od leta 1953,<ref name="Domestication">{{cite book|first1=A. R.|last1=Ferguson|author-link1=Ross Ferguson|first2=E. G.|last2=Bollard|chapter=Domestication of the Kiwifruit|pages=165–246|title=Kiwifruit Science and Management |editor-last1=Warrington |editor-first1=I. J.|editor-last2=Weston|editor-first2=G. C. |year=1990 |location=Auckland |publisher=New Zealand Society for Horticultural Science |isbn=0-908596-28-6}}</ref>{{rp|204}} nato pa v [[Kalifornija|Kalifornijo]] leta 1959.<ref name=Morton /><ref name="latimes">{{cite news | url = https://www.latimes.com/archives/la-xpm-2002-may-08-fo-kiwi8-story.html| title = Kiwi, Act II| last = Green | first = Emily| newspaper = [[Los Angeles Times]]| date=8 May 2002|access-date=4 January 2013}}</ref> [[Plod]]ovi kivija so ovalne oblike, velike približno kot kokošje jajce. To je približno od 5 do 8&nbsp;cm v dolžino in od 4,5 do 5,5&nbsp;cm v premer. Kivi ima vlaknat zeleno-rjav olupek in svetlo zeleno ter zlato rumeno meso s približno 800 črnimi, užitnimi semeni. Meso ima mehko teksturo in unikaten okus. == Etimologija == Leta 1959 je Turners & Growers, pomemben novozelandski izvoznik, začel uporabljati ime ''kivi'', potem ko ga je ameriška stranka Norman Sondag obvestila, da imajo izdelki z imenom kitajska kosmulja morda težave pri prehodu skozi karanteno. Sondag je menil, da so karantenski uradniki bolj sumničavi do pošiljk evropskih kosmulj in drugega jagodičevja zaradi strahu, da bi jagode, ki so bile gojene bližje tlom, lahko prišle v stik z zemljo, onesnaženo z ''Bacillus anthracis'', ki povzroča [[antraks]], kar pri kiviju ni bilo problematično.<ref>{{cite web|url=https://www.sbs.com.au/food/the-cook-up-with-adam-liaw/article/how-did-the-chinese-kiwifruit-end-up-with-a-maori-name/uho5zagxe |title=How did the Chinese kiwifruit end up with a Māori name? |date=7 September 2021 |first=Thanh |last=Truong |website=SBS |access-date=13 May 2025}}</ref><ref name="TamarilloKiwifruit2020"/><ref name="Time">{{Cite magazine|last=Lui|first=Kevin|date=8 February 2017|title=How the Chinese Gooseberry Became the Kiwifruit|url=https://time.com/4662293/kiwifruit-chinese-gooseberry-new-zealand-history-fruit/|access-date=9 November 2021|magazine=TIME|language=en|archive-date=2020-01-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20200131134820/https://time.com/4662293/kiwifruit-chinese-gooseberry-new-zealand-history-fruit/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web |title=The history of the naming of the kiwifruit|last=Turner|first=Jack|url=https://www.epictepuke.co.nz/explore/posts/1313194-the-history-of-the-naming-of-kiwifruit-by-jac?page=posts&tc=795618|publisher=EPIC Te Puke, New Zealand |access-date=15 January 2025 |date=1 September 2024}}</ref> Ime ''kivi'' je skoval Jack Turner iz podjetja Turners & Growers, ki se je sklicevalo na kivi, neformalno ime, ki se je uporabljalo za opis Novozelandcev, za katerega je Turner menil, da bi ga imeli raje ameriški vojaki, nameščeni v Pacifiku med drugo svetovno vojno.<ref name="TamarilloKiwifruit2020"/> Ime je Turners & Growers prvič registriral 15. junija 1959,<ref name="Time" /> do leta 1970 pa se je ime kivi uporabljalo za ves izvoz iz Nove Zelandije. ''Kivi'' je sčasoma postal splošno ime za vse komercialno gojene kivije iz rodu ''Actinidia''.<ref name="Morton">{{cite web|url=https://www.hort.purdue.edu/newcrop/morton/kiwifruit_ars.html|title=Kiwifruit: ''Actinidia deliciosa'' In: Fruits of Warm Climates, 1987|publisher=Center for New Crops & Plant Products at Purdue University|author=Morton J|year=2011|access-date=8 April 2014}}</ref> V Združenih državah Amerike in Kanadi se za sadje pogosto uporablja skrajšano ime kivi.<ref>{{cite web |author1=Bernadine C. Strik |author2=Amanda J. Davis |title=Growing kiwifruit |url=https://catalog.extension.oregonstate.edu/sites/catalog/files/project/pdf/pnw507.pdf |publisher=Extension Service, Oregon State University |access-date=7 April 2021 |date=1 March 2021 |archive-date=24 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200824155835/https://catalog.extension.oregonstate.edu/sites/catalog/files/project/pdf/pnw507.pdf }}</ref><ref>{{cite web |title=Northern kiwi |url=https://www.omafra.gov.on.ca/CropOp/en/spec_fruit/vine_fruit/kiwi.html |publisher=Ontario Ministry of Agriculture, Food and Rural Affairs |access-date=7 April 2021 |date=17 October 2012}}</ref> S poimenovanjem kivija je povezanih veliko mitov, med drugim da gre za sklicevanje na novozelandsko kosmato, rjavo nacionalno ptico – [[kivi (ptica)|kivi]], ali da je bilo ime ''kitajska kosmulja'' nadomeščeno kot odgovor na protikitajsko razpoloženje v Združenih državah Amerike.<ref name="TamarilloKiwifruit2020"/> Na Novi Zelandiji in v Avstraliji se beseda ''kivi'' sama po sebi nanaša na ptico ali pa se uporablja kot vzdevek za Novozelandce.<ref name="The New Zealand Oxford Dictionary">{{cite book|last1=Deverson|first1=Tony|last2=Kennedy|first2=Graeme|title=The New Zealand Oxford Dictionary|date=2005|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-558451-6|ref=NZoxforddictionary2005|doi=10.1093/acref/9780195584516.001.0001}}</ref> == Zgodovina == Kivi izvira iz osrednje in vzhodne Kitajske.<ref name=Morton /> Prvi prepoznavni opis rastline kot ''Actinidia chinensis'' izvira iz pesmi [[dinastija Tang|dinastije Tang]], ki jo je napisal Cen Šen in opisuje rastlino ''mihoutao'', ki raste nad vodnjakom v današnjem [[Šaanši]]ju.<ref>{{cite book|first1=A. R.|last1=Ferguson|author-link1=|chapter=The Kiwifruit in China|page=157|title=Kiwifruit Science and Management |editor-last1=Warrington |editor-first1=I. J.|editor-last2=Weston|editor-first2=G. C. |year=1990 |location=Auckland |publisher=New Zealand Society for Horticultural Science |isbn=0-908596-28-6}}</ref> Prvi zabeleženi opis kivija izvira iz 12. stoletja na Kitajskem, v času dinastije Song.<ref name="Ward Courtney 2013"/> Ker so ga običajno nabirali v divjini in uživali za domnevne namene v ljudskem zdravilstvu, so rastlino le redko gojili.<ref>{{cite journal|last=Huang|first=H.|author2=Ferguson, A. R. |title=Kiwifruit (''Actinidia chinesis'' and ''A. deliciosa'') plantings and production in China, 2002|journal=New Zealand Journal of Crop and Horticultural Science|year=2003|volume=31|issue=3|pages=197–202|doi=10.1080/01140671.2003.9514253|bibcode=2003NZJCH..31..197H |s2cid=86106541}}</ref> Pogosta kitajska imena za sadje pred 20. stoletjem so {{translit|engvar=nz|zh|míhóutáo}} ({{lang-zh|c=猕猴桃}} 'makak breskev'), {{translit|engvar=nz|zh|húlítáo}} ({{lang-zh|c=狐狸桃}}, 'lisičja breskev'), {{translit|engvar=nz|zh|ténglí}} ({{lang-zh|c=藤梨}}, 'trtna hruška') in {{lang|zh|jángtáo}} ({{lang-zh|c=羊桃}}, 'ovčja breskev').<ref name="Kiwifruit2023">{{cite Q|Q133308627}}</ref><ref name="TamarilloKiwifruit2020">{{cite Q|Q133513057}}</ref><ref>{{Cite journal| volume = 7| issue = 1| pages = 1–6| last1 = 徐宏化| last2 = 魏芳| last3 = 杨娜| last4 = 赵佳| last5 = 杨嘉辉| last6 = 吕素华| title = 奇异水果猕猴桃--起源, 栽培和应用| journal = Horticulture| date = 2017}}</ref> Med zgodnjimi angleškimi imeni za sadje so bila ''jangtao'', ime, ki je bilo v splošni rabi v dolini reke [[Jangce]] v osrednji Kitajski, ''Wilsonova kosmulja'' (po britanskem zbiratelju rastlin Ernestu Henryju Wilsonu), ''kosmulja trta'' in ''Ičang kosmulja'', pri čemer se slednje nanaša na Jičang, pristaniško mesto v provinci [[Hubej]].<ref name="TamarilloKiwifruit2020"/> Prva znana omemba imena ''kitajska kosmulja'' izvira iz leta 1917 na Novi Zelandiji, vendar je verjetno, da se je ime uporabljalo že prej. Do 1920-ih je kitajska kosmulja postala standardno ime za sadje v angleščini, ki je trajalo vse do 1950-ih. V sodobni kitajščini se sadje pogosto imenuje {{translit|engvar=nz|zh|qíyìguǒ}} ({{lang-zh|c=奇异果}} 'čudežen sadež')<ref>{{Cite book| publisher = Routledge| pages = 92–104| last = Depner| first = Shelley Ching-yu| title = The Routledge handbook of Chinese applied linguistics| chapter = Chinese language and fruits| date = 2019}}</ref>; najbolj pogosto ime v [[Tajvan]]u in [[Hongkong]]u (奇異果 ''kay yee goh''). Gojenje kitajskih kosmulj se je v začetku 20. stoletja razširilo iz Kitajske na Novo Zelandijo, kjer so se zgodile prve komercialne zasaditve.<ref name=Morton /> Potem ko je bila razvita sorta Hayward, so sadje uživali britanski in ameriški vojaki, nameščeni na Novi Zelandiji med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Kivi so od leta 1953 izvažali v Veliko Britanijo in Avstralijo, nato pa od leta 1959 v Kalifornijo. Na Novi Zelandiji je sadje v 1940-ih in 1950-ih postalo kmetijski proizvod z razvojem komercialno uspešnih kultivarjev, kmetijskih praks, pošiljanja, skladiščenja in trženja.<ref name="knowles">{{Cite web |vauthors=Knowles M|date=25 April 2017|title=NZ kiwifruit: how a major brand emerged |url=https://www.fruitnet.com/eurofruit/nz-kiwifruit-how-a-major-brand-emerged/172018.article |access-date=2025-03-20 |publisher=Fruitnet |language=en}}</ref> V tem času so novozelandski izvozniki sprejeli ime ''kivi''.<ref name="TamarilloKiwifruit2020"/><ref name=Time/> V 1970-ih je novozelandska industrija kivija doživela znatno rast. Za podporo tej širitvi je bil leta 1970 ustanovljen Odbor za spodbujanje izvoza kivija, ki je usklajeval trženjska prizadevanja, kasneje, leta 1977, pa je bil ustanovljen organ za licenciranje trženja kivija, ki je določal tržne standarde in svetoval vladi, kar je pridelovalcem dalo nekaj nadzora nad licenciranjem izvoznikov.<ref>{{Cite journal |last1=Skallerud |first1=Kåre |last2=and Olsen |first2=Svein Ottar |date=2011-10-01 |title=Export Marketing Arrangements in Four New Zealand Agriculture Industries: An Institutional Perspective | url=https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/08974438.2011.621841 |journal=Journal of International Food & Agribusiness Marketing |volume=23 |issue=4 |pages=310–329 |doi=10.1080/08974438.2011.621841 |issn=0897-4438|url-access=subscription }}</ref> Novozelandski odbor za trženje kivija se je leta 1997 preimenoval v Zespri International Limited. To preimenovanje je pomenilo strateški korak k večji globalni prepoznavnosti in prisotnosti na trgu.<ref name=knowles/> Leta 1978 je Kitajska ustanovila Nacionalno kooperativno skupino za raziskave kivija in začela nacionalno raziskavo divje zarodne plazme ''Actinidia''. Ta prizadevanja so privedla do izbora več kot 1400 kandidatov za sorte.<ref>{{Cite journal |title=Actinidia Germplasm Resources and Kiwifruit Industry In China |url=https://www.researchgate.net/publication/283151670|date=1 October 2004|volume=39|issue=6|pages=1165–1172|vauthors= Huang H, Wang Y, Zhang ZH, Jiang ZW |doi=10.21273/HORTSCI.39.6.1165|journal=HortScience|doi-access=free}}</ref><ref name="huang">{{Cite journal |title=Review: Kiwifruit in China|vauthors=Huang H, Ferguson AR| url=https://www.tandfonline.com/doi/pdf/10.1080/01140671.2001.9514154|year=2001|volume=29|issue=1|pages=1–14|doi=10.1080/01140671.2001.9514154|journal=New Zealand Journal of Crop and Horticultural Science |bibcode=2001NZJCH..29....1H |url-access=subscription}}</ref> V začetku 1980-ih je Kitajska začela komercialno gojiti kivi, sprva na manj kot enem hektarju zasaditev sorte 'Hayward' iz Nove Zelandije. V naslednjih desetletjih se je kitajska industrija kivija znatno razširila in do leta 2020 je 'Hayward' predstavljal le 6,3 % vseh zasaditev, saj so doma vzgojene sorte pridobile na veljavi.<ref name="zhong">{{Cite journal |title=The breeding progress and development status of the kiwifruit industry in China|vauthors=Zhong C, Huang W, Wang Z, et al|journal=Acta Horticulturae |url=https://www.ishs.org/ishs-article/1332_59 |publisher=International Society for Horticultural Science |doi=10.17660/ActaHortic.2022.1332.59 |date=2022 |volume=1332 |issue=1332 |pages=445–454|url-access=subscription }}</ref> Med njimi so 'Hongyang', kivi z rdečim mesom, izbran v [[Sečuan]]u iz sadik, vzgojenih iz divje nabranih semen,<ref name="wang">{{Cite journal|title=Selection of a new red-fleshed kiwifruit cultivar "Hongyang'|vauthors=Wang M, Li M, Meng A|url=https://www.actahort.org/books/610/610_13.htm|doi=10.17660/ActaHortic.2003.610.13|date=2003|access-date=2025-03-20|journal=Acta Horticulturae|issue=610|pages=115–117|url-access=subscription}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> 'Džinjan', sorta z rumenim mesom in 'Donghong', še en kultivar z rdečim mesom, znan tudi kot orientalski rdeči.<ref name="jinyan">{{Cite journal|title='Jinyan' - A superior yellow-fleshed kiwifruit cultivar with excellent storage quality|url=https://www.actahort.org/books/913/913_16.htm|vauthors=Zhong C, Wang S, Huang H, Jiang Z|doi=10.17660/ActaHortic.2011.913.16|date=2011|access-date=2025-03-20|journal=Acta Horticulturae|issue=913|pages=135–143|url-access=subscription}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":0" /> Botanični vrt Vuhan Kitajske akademije znanosti (CAS) ima ključno vlogo pri ohranjanju in žlahtnjenju kivija na Kitajskem. V njem je največja svetovna genska banka kivija s 73 potrjenimi ali zaščitenimi sortami in 426 visokokakovostnimi sevi, vključno z Donghong, Džinjan in Džintao. Leta 2001 je prodal ekskluzivne pravice do žlahtnjenja za Džintao italijanskemu podjetju Jingold, leta 2012 pa je sodelovanje z Jingoldom privedlo do razvoja in patentiranja kultivarjev Džinjan in Donghong.<ref>{{Cite web |date=2019-09-06 |title="800 hectares in China will be dedicated to Jintao kiwifruit" |url=https://www.freshplaza.com/north-america/article/9141205/800-hectares-in-china-will-be-dedicated-to-jintao-kiwifruit/ |access-date=2025-04-03 |website=www.freshplaza.com |language=en}}</ref><ref name="pr2015">{{Cite web |title=Chinese Kiwifruit Season Starts with Strong Volume |url=https://www.producereport.com/article/chinese-kiwifruit-season-starts-strong-volume|date=9 August 2015 |access-date=20 March 2025 |publisher=Produce Report |language=en}}</ref> [[Slika:2005kiwi fruit.PNG|thumb|left|Pridelava kivija v letu 2005]] {| class="wikitable" style="clear:right; float:right; margin:0 0 1.5em 1em;" |+Največji proizvajalci kivija- 2005<br />(podatki v milijon tonah) |- | {{ITA}} || align="right" | 0.48 |- | {{NZL}} || align="right"| 0.28 |- | {{CHI}} || align="right" | 0.15 |- | {{FRA}} || align="right"| 0.08 |- | {{GRE}} || align="right" | 0.04 |- | {{JPN}} || align="right" | 0.04 |- | {{USA}} || align="right" | 0.02 |- | {{IRN}} || align="right" | 0.02 |- | {{CAN}} || align="right" | 0.01 |- |'''Svet skupaj''' || align="right" | '''1.12''' |- |colspan=2|''Vir: <br/ >''Organizacija za hrano in agrikulturo'' [[Združeni narodi|OZN]] (FAO)''[http://faostat.fao.org/faostat/form?collection=Production.Crops.Primary&Domain=Production&servlet=1&hasbulk=0&version=ext&language=EN] |} == Vrste in kultivarji == [[File:Hardy-Kiwi-Comparison-3.jpg|thumb|Večji ''A. chinensis var. deliciosa'' (puhasti kivi) na zadnji strani v primerjavi z manjšim kivijem]] [[Slika:Sa kiwi skin.jpg|thumb|[[Epiderm|Povrhnjica]] sadeža]] Rod ''Actinidia'' obsega približno 60 vrst. Njihovi plodovi so precej raznoliki, čeprav večino zlahka prepoznamo kot kivi zaradi videza in oblike. Lupina ploda se razlikuje po velikosti, dlakavosti in barvi. Meso se razlikuje po barvi, sočnosti, teksturi in okusu. Nekateri plodovi so neokusni, drugi pa imajo precej boljši okus kot večina komercialnih kultivarjev.<ref name=Morton /><ref name="PONC1999" /> Najpogosteje prodajan kivi izvira iz ''Actinidia chinensis var. deliciosa'' (puhasti zeleni kivi) in ''A. chinensis var. chinensis'' (zlati in rdeči kivi).<ref name="Kiwifruit2023"/> Druge vrste, ki se pogosto uživajo, vključujejo ''A. arguta'' (trdni kivi, znan tudi kot kivi jagode), ''A. rubricaulis var. coriacea'' (kitajska jajčna kosmulja),''A. kolomikta'' (arktični kivi), ''A. melanandra'' (vijolični kivi) in ''A. polygama'' (srebrna trta).<ref name="PONC1999" /> Nekatere komercialne sorte so hibridi, kot je 'Džinjan', ki je hibrid ''A. eriantha'' in ''A. chinensis var. chinensis'' in 'Issai', hibrid ''A. arguta'' in ''A. polygama'', znan po relativno velikih plodovih, sposobnosti samoopraševanja in manjši odpornosti kot večina ''A. arguta''.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=IJiaAAAAIAAJ&q=Grown+commercially+Issai+is+less+hardy+than+most+hardy+kiwi |title=Annual report ... annual meeting|date=1 January 1996|via=Google Books}}</ref><ref>{{cite book|url=https://archive.org/details/berrygrowerscomp0000bowl|url-access=registration|quote=Grown commercially Issai is less hardy than most hardy kiwi.|title=The Berry Grower's Companion|first=Barbara L.|last=Bowling|date=1 January 2000|publisher=Timber Press|via=Internet Archive|isbn=978-0-88192-489-3}}</ref> === Kosmasti kivi === Večina prodanih kivijev pripada nekaj sortam ''Actinidia chinensis var. deliciosa'' (kosmasti kivi): 'Hayward', 'Blake' in 'Saanichton 12'.<ref name="PWNEP" /> Imajo kosmato, rjavo lupino in svetlo zeleno meso. Znano sorto 'Hayward' je okoli leta 1924 razvil Hayward Wright v Avondaleu na Novi Zelandiji.<ref name="PONC1999">{{cite web|last=Ferguson|first=AR|date=1999|publisher=ASHS Press; Purdue University |location=Alexandria, Virginia|pages=342–347|title=New Temperate Fruits: ''Actinidia chinensis'' and ''Actinidia deliciosa''; In: Perspectives on new crops and new uses, J. Janick (ed.)|url=https://www.hort.purdue.edu/newcrop/proceedings1999/v4-342.html}}</ref> Sprva so jo gojili na domačih vrtovih, komercialna sajenje pa se je začelo v 1940-ih. 'Hayward' je najpogosteje dostopna sorta v trgovinah. Gre za velik, jajčast sadež s sladkim okusom. 'Saanichton 12' iz [[Britanska Kolumbija|Britanske Kolumbije]] je nekoliko bolj pravokoten kot 'Hayward' in primerljivo sladek, vendar je lahko notranjost sadeža trda. 'Blake' se lahko samooprašuje, vendar ima manjši, bolj ovalen sadež, okus pa velja za slabšega.<ref name="PWNEP" /><ref name="PONC1999" /> === Kivi jagode === Kivi jagode so užitni sadeži velikosti velikega grozdja, po okusu in notranjem videzu podobni puhastemu kiviju, vendar s tanko, gladko zeleno lupino. Pridelujejo jih predvsem tri vrste: ''Actinidia arguta'' (trdoživi kivi), ''A. kolomikta'' (arktični kivi) in ''A. polygama'' (srebrna trta). So hitro rastoče, vzpenjajoče se trpežne rastline, ki so vzdržljive skozi celotno rastno dobo. Imenujejo se kivi jagode, mladi kivi, sladni kivi, grozdni kivi ali koktajl kivi.<ref name=penn>{{cite web|title=Hardy Kiwi|url=http://extension.psu.edu/gardening/fphg/hardy-kiwi|publisher=Penn State University College of Agricultural Sciences|access-date=4 January 2013|archive-date=23 December 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121223101338/http://extension.psu.edu/gardening/fphg/hardy-kiwi}}</ref> === Zlati kivi === [[Slika:Kiwifruit - Golden (Soreli).jpg|thumb|left|Narezan zlati kivi]] Zlati kivi, znan tudi kot rumeni kivi, ima gladko, bronasto lupino s kljunasto obliko na mestu, kjer se pripenja pecelj. Zlate sorte so običajno kultivarji ''Actinidia chinensis var. chinensis''. Barva mesa se giblje od svetlo zelene do jasne, intenzivno rumene. Ta vrsta je v primerjavi z ''Actinidia chinensis var. deliciosa'' po okusu 'slajšega in bolj aromatičnega'.<ref name="zespri">{{cite web |title=Zespri – Official Site |url=http://www.zespri.com/ |publisher=Zespri Group Ltd. |access-date=10 September 2018 |date=2018}}</ref> Ena najbolj privlačnih sort ima rdečo 'šarenico' okoli središča ploda in rumeno meso na zunanji strani. Rumeni plod doseže višjo tržno ceno in ker je manj dlakav kot puhasti kivi, ima boljši okus brez lupljenja. ''Hort16A'' je kultivar zlatega kivija, ki ga je v 1980-ih in 1990-ih razvil HortResearch, zdaj Plant & Food Research Institute.<ref name=knowles/> Po vsem svetu se trži kot Zespri Gold. Ta sorta je v letih 2010–2013 na Novi Zelandiji utrpela znatne izgube zaradi bakterije PSA.<ref>{{cite web|title=Frequently Asked Questions: How Was Zespri Gold Kiwifruit Developed? |url=http://www.zespri.com/about-zespri/faqs.html |publisher=Zespri Kiwifriut |access-date=4 January 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130117141729/http://www.zespri.com/about-zespri/faqs.html |archive-date=17 January 2013 }}</ref> Ugotovljeno je bilo, da je nova sorta zlatega kivija, Gold3, bolj odporna na bolezni, zato je večina pridelovalcev zdaj prešla na to sorto.<ref>{{Cite news|title=Golden times return for kiwifruit trade|journal=The New Zealand Herald |url=http://www.nzherald.co.nz/business/news/article.cfm?c_id=3&objectid=11261601|date=26 May 2014|access-date=29 August 2014}}</ref> 'Gold3', ki ga Zespri trži kot SunGold, ni tako sladek kot 'Hort16A',<ref>{{cite web|title=Zespri SunGold New! |url=http://www.zespri.com.sg/KP_ZVariety.asp |publisher=Zespri |access-date=29 August 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140815040948/http://www.zespri.com.sg/KP_ZVariety.asp |archive-date=15 August 2014 }}</ref> in nima običajno rahlo koničaste konice. Kloni nove sorte SunGold so bili uporabljeni za razvoj sadovnjakov na Kitajskem, kar je privedlo do delno uspešnih pravnih prizadevanj Zesprija za zaščito njihove intelektualne lastnine na Kitajskem.<ref name="McClure2021">{{cite news |last1=McClure |first1=Tess |title=Kiwi wars: the golden fruit fuelling a feud between New Zealand and China |url=https://www.theguardian.com/world/2021/jun/18/kiwi-wars-the-golden-fruit-fuelling-a-feud-between-new-zealand-and-china |access-date=30 June 2021 |work=The Guardian |date=18 June 2021}}</ref> Leta 2021 je Zespri ocenil, da na Kitajskem, predvsem v provinci Sečuan, gojijo približno 5000 hektarjev sadovnjakov Sungold.<ref>{{cite news |url=https://www.abc.net.au/news/2021-06-02/china-new-zealand-kiwifruit-trade-impacts-/100129232 |title=Cuttings of prized SunGold kiwifruits were smuggled to China and NZ growers are divided over what to do about it |newspaper=ABC News |date=June 2021 |publisher=ABC}}</ref> ''Džintao'' je sorta zlatega kivija, razvita na Kitajskem iz divjih trt ''Actinidia chinensis var. chinensis''. Raziskovalci Botaničnega vrta v Vuhanu so ga v 1980-ih ustvarili, v Evropo pa so ga leta 1998 v okviru projekta, ki ga financira EU (INCO-DC), uvedli za ocenjevanje. Med letoma 1998 in 2000 so ga ocenjevali v sodelovanju z institucijami, kot so I.N.R.A. v Bordeauxu (Francija), Univerza v Solunu (Grčija) in Univerza v Vidmu (Italija). Sorta ''Džintao'' je bila kasneje, leta 2001, dana v uporabo evropskim pridelovalcem kivija za komercialno razmnoževanje. Istega leta so bile ekskluzivne pravice do žlahtnjenja sorte prodane italijanskemu podjetju Jingold, proizvodnja pa se je v naslednjih dveh desetletjih razširila na več lokacij po Portugalski, Čilu, Argentini in Južni Afriki.<ref>{{Cite web |title=Jintao (Jingold) |url=https://goodfruitguide.co.uk/product/jingold/#:~:text=Jintao%20was%20introduced%20to%20Europe,cultivation%20and%20marketing%20of%20Jintao. |access-date=2025-04-03 |website=Good Fruit Guide |language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite journal |title='Jintao': A Chinese kiwifruit selection grown in Italy |url=https://www.researchgate.net/publication/283963986 |journal=Acta Horticulturae}}</ref><ref>{{Cite web |title=Horti China 2018: Goodwei Kiwifruit Brand from Jingold Officially Launches |url=https://www.producereport.com/article/horti-china-2018-goodwei-kiwifruit-brand-jingold-officially-launches |access-date=2025-04-03 |website=Produce Report |language=en}}</ref> === Rdeči kivi === [[File:Kiwifruit 'Red Passion' cross section - Italy.jpg|thumb|Kivi 'Red Passion' z rdečim obročem]] Rdeči kivi so kultivarji ''Actinidia chinensis var. chinensis'', ki se odlikujejo po rdeče obarvanem mesu. Njegov izvor sega v Kitajsko, kjer je nastala naravna mutacija zlatega kivija, ki so ga v divjini našli leta 1982,<ref>{{Cite web |title=Rainbow Red Kiwi |url=https://specialtyproduce.com/produce/Rainbow_Red_Kiwi_18290.php |access-date=2025-04-01 |website=specialtyproduce.com |language=en}}</ref> ki je postala sorta Hongyang, prva komercialno uspešna sorta rdečega kivija na Kitajskem.<ref name=wang/><ref name="jue-2023">{{Cite journal |last1=Jue |first1=Deng-wei |last2=Sang |first2=Xue-lian |last3=Li |first3=Zhe-xin |last4=Zhang |first4=Wen-lin |last5=Liao |first5=Qin-hong |last6=Tang |first6=Jianmin |date=2023-11-01 |title=Determination of the effects of pre-harvest bagging treatment on kiwifruit appearance and quality via transcriptome and metabolome analyses |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0963996923008219 |journal=Food Research International |volume=173 |issue=Pt 1 |article-number=113276 |doi=10.1016/j.foodres.2023.113276 |pmid=37803588 |issn=0963-9969|url-access=subscription }}</ref> Do leta 2020 je Hongyang postal najbolj gojena sorta kivija na Kitajskem med vsemi vrstami in sortami. Mednarodne sorte so Oriental Red, licencirano različico sorte kivija Donghong, gojeno v Italiji,<ref name=":0">{{Cite web |title=Jingold's Oriental Red Kiwi from China Wins Innovation Gold Prize |url=https://www.producereport.com/article/jingolds-oriental-red-kiwi-china-wins-innovation-gold-prize |access-date=2025-04-03 |website=Produce Report |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |date=2019-09-06 |title="800 hectares in China will be dedicated to Jintao kiwifruit" |url=https://www.freshplaza.com/north-america/article/9141205/800-hectares-in-china-will-be-dedicated-to-jintao-kiwifruit/ |access-date=2025-04-03 |website=www.freshplaza.com |language=en}}</ref> Zespri RubyRed, ki je bila leta 2007 neodvisno vzgojena na Novi Zelandiji,<ref>{{Cite web |title=RubyRed™ Kiwi |url=https://specialtyproduce.com/produce/RubyRed_Kiwi_23789.php#:~:text=Plant%20&%20Food%20Research.-,Red-fleshed%20kiwis%20were%20born%20from%20a%20natural%20mutation%20of,new%20red-fleshed%20kiwi%20varieties. |access-date=2025-04-01 |website=specialtyproduce.com |language=en}}</ref> in EnzaRed, sorto, ki izhaja iz sorte Hongyang, ki jo goji Turners & Growers na Novi Zelandiji.<ref name="NZE_Enza_red">{{cite web|url=http://exportermagazine.co.nz/news/enzared-kiwifruit-set-take-world-stage|title=EnzaRed kiwifruit set to take on world stage|date=14 June 2010|publisher=New Zealand Exporter|access-date=4 January 2013|archive-date=16 February 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130216173137/http://exportermagazine.co.nz/news/enzared-kiwifruit-set-take-world-stage}}</ref><ref name="HYChin">{{cite journal|last=Yang|first=Hong-Li|author2=Wang, Yan-Chang |author3=Jiang, Zheng-Wang |author4= Huang, Hong-Wen |title=[Construction of cDNA library of 'Hongyang' kiwifruit and analysis of F3H expression]|journal=Yi Chuan|year=2009|volume=31|issue=12|pages=1265–1272 |pmid=20042395|language=zh }}</ref><ref name="NBR_Enza_red">{{cite news|url=http://www.nbr.co.nz/article/turners-plugs-its-enza-red-kiwifruit-grown-china-119102|title=Turners plugs its Enza red kiwifruit – grown in China|date=24 February 2010|newspaper=National Business Review |access-date=4 January 2013|archive-date=24 April 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120424141113/http://www.nbr.co.nz/article/turners-plugs-its-enza-red-kiwifruit-grown-china-119102}}</ref> == Gojenje == [[File:Kiwi fruit on the tree.jpg|alt=Clusters of immature kiwifruit hanging from a leafy Actinidia vine in natural outdoor light.|thumb|Kivi, ki se razvija na aktinidijinih trtah]] Kivi lahko gojimo v večini zmernih podnebij z ustrezno poletno vročino. Kjer puhasti kivi (Actinidia chinensis var. deliciosa) ni odporen, lahko kot nadomestke gojimo druge vrste. === Gojitev === [[File:Kiwifruit-Actinidia deliciosa-plantation.jpg|thumb|Kivi, ki raste na podprti trti]] V komercialnem kmetijstvu se pogosto uporabljajo različne sorte za podlage, sadne rastline in opraševalce. Zato so proizvedena semena križanci staršev. Tudi če se iste sorte uporabljajo za opraševalce in sadne rastline, ni zagotovila, da bo plod enake kakovosti kot starš. Poleg tega sadike zacvetijo šele po sedem letih, zato je ugotavljanje, ali kivi rodi ali je opraševalec, zamudno.<ref name="ucd">{{cite web|url=http://fruitandnuteducation.ucdavis.edu/education/fruitnutproduction/Kiwi/Kiwi_Propagation/|title=Kiwifruit Propagation|publisher=University of California-Davis, Division of Agriculture and Natural Resources|date=2015|access-date=14 July 2015|archive-date=22 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150122072939/http://fruitandnuteducation.ucdavis.edu/education/fruitnutproduction/Kiwi/Kiwi_Propagation/}}</ref> Zato se večina kivijev, razen podlag in novih kultivarjev, razmnožuje nespolno.<ref name="ucd" /> To se naredi s cepljenjem rastline, ki daje plodove, na podlago, vzgojeno iz sadik, ali, če želimo, da je rastlina pravi kultivar, na podlago, vzgojeno iz potaknjencev odrasle rastline. === Opraševanje === [[File:Kiwifruit Female Flowers.JPG|thumb|left|Cvetenje kivija]] Rastline kivija so običajno dvodomne, kar pomeni, da je rastlina moška ali ženska. Moške rastline imajo cvetove, ki proizvajajo cvetni prah, ženske pa prejemajo cvetni prah za oploditev svojih semenskih zarodkov in rast plodov; večina kivija potrebuje moško rastlino za opraševanje ženske rastline. Za dober pridelek plodov je zadostna ena moška trta na vsake tri do osem ženskih trt. Nekatere sorte se lahko samooprašujejo, vendar tudi te dajo večji in zanesljivejši pridelek, če jih oprašujejo moški kiviji. Medvrstno opraševanje je pogosto (vendar ne vedno) uspešno, če so časi cvetenja sinhronizirani. V naravi vrste oprašujejo ptice in domači čmrlji, ki obiskujejo cvetove zaradi cvetnega prahu, ne nektarja. Ženski cvetovi proizvajajo lažne prašnike s tem, kar je na konicah videti kot cvetni prah, da privabijo opraševalce, čeprav tem lažnim prašnikom manjka DNK in hranilna vrednost moških prašnikov.<ref name="Kiwifruit pollination problems">{{cite web|url=https://www.sciencelearn.org.nz/resources/72-kiwifruit-pollination-problems|title=Kiwifruit pollination problems|website=Science Learning Hub}}</ref> Pridelovalci kivija se zanašajo na medonosne čebele, glavnega »najetega« opraševalca, vendar je komercialno gojen kivi znan po tem, da je težko oprašiti. Cvetovi niso zelo privlačni za medonosne čebele, deloma zato, ker ne proizvajajo nektarja in čebele se hitro naučijo imeti raje cvetove z nektarjem. Medonosne čebele so neučinkovite navzkrižne opraševalke kivija, ker izvajajo »cvetno zvestobo«. Vsaka čebela na vsakem pohodu obišče le eno vrsto cveta in morda le nekaj vej ene same rastline. Cvetni prah, ki ga potrebuje druga rastlina (na primer moški za ženski kivi), je morda nikoli ne doseže, če ne bi bilo navzkrižnega opraševanja, ki se dogaja predvsem v prenatrpani koloniji; prav v kolonijah se križajo poti čebel, obremenjenih z različnim cvetnim prahom.<ref>{{cite web | title=How bees transfer pollen between flowers | website=honeybeesuite.com | date=2018-07-17 | url=https://honeybeesuite.com/how-bees-transfer-pollen-between-flowers/ | archive-url=https://web.archive.org/web/20190120093519/https://honeybeesuite.com/how-bees-transfer-pollen-between-flowers/ | archive-date=2019-01-20 }}</ref> Da bi se spopadli s temi izzivi opraševanja, nekateri pridelovalci nabran cvetni prah raztrese po ženskih cvetovih.<ref name="Kiwifruit pollination problems"/> Najpogostejše pa je nasičeno opraševanje, pri katerem se populacije čebel tako povečajo (z namestitvijo panjev v sadovnjake s koncentracijo približno 8 panjev na hektar), da so čebele prisiljene uporabljati ta cvet zaradi močne konkurence za vse cvetove v dosegu leta. === Zorenje in obiranje === Kivi se obira ročno in komercialno goji na trdnih podpornih konstrukcijah, saj lahko prinese več ton na hektar, več kot lahko prenesejo precej šibke trte. Te so običajno opremljene z namakalnim sistemom za namakanje in zaščito pred zmrzaljo spomladi. Trte kivija zahtevajo močno obrezovanje, podobno kot vinska trta. Plodovi se rodijo na trsih, starih eno leto in več, vendar se pridelek zmanjšuje s staranjem vsakega trsa. Trte je treba obrezati in zamenjati po tretjem letu. Na severni polobli sadje dozori novembra, na južni polobli pa maja. Štiriletne rastline lahko prinesejo 15 ton sadja na hektar, osemletne rastline pa 20 ton. Rastline prinesejo svoj največji pridelek pri osmih do desetih letih. Sezonski pridelki so spremenljivi; močan pridelek na trti v eni sezoni običajno pride z rahlim pridelkom v naslednji sezoni. === Shranjevanje === Sadje, obrano, ko je trdno, bo dozorelo, če ga pravilno skladiščimo dlje časa. To omogoča shranjevanje sadja do 8 tednov po obiranju. Trdni kiviji dozorijo po nekaj dneh do enem tednu, če jih hranimo pri sobni temperaturi, vendar jih ne smemo hraniti na neposredni sončni svetlobi. Hitrejše zorenje nastopi, če jih damo v papirnato vrečko skupaj z jabolkom, hruško ali banano.<ref name=ukfoodguide>{{cite web|title=Kiwi fruit|url=http://www.ukfoodguide.net/kiwifruit.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20030917043709/http://www.ukfoodguide.net/kiwifruit.htm|url-status=usurped|archive-date=17 September 2003|publisher=The UK Food Guide|access-date=4 January 2013}}</ref> Ko je kivi zrel, pa se optimalno ohrani, če ga hranimo stran od drugega sadja, saj je občutljiv na etilen, ki ga lahko oddaja, zato se nagiba k prezorevanju tudi v hladilniku. Če so pravilno shranjeni, se zreli kiviji običajno hranijo približno en do dva tedna. === Škodljivci in bolezni === ''Pseudomonas syringae pv. actinidiae'' (PSA) so prvič odkrili na Japonskem v 1980-ih. Ta bakterijski sev so uspešno nadzorovali in obvladovali v sadovnjakih v Aziji. Leta 1992 so ga našli v severni Italiji. V letih 2007/2008 so opazili gospodarske izgube, saj je postal prevladujoč bolj virulentni sev (PSA V).<ref>{{cite web |url=http://www.biosecurity.govt.nz/pests/kiwifruit-vine-disease |title=''Kiwifruit vine disease'' by MAF Biosecurity NZ |access-date=18 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170312133422/http://www.biosecurity.govt.nz/pests/kiwifruit-vine-disease |archive-date=12 March 2017 }}</ref><ref>{{cite news |url=http://www.stuff.co.nz/nelson-mail/features/primary-focus/4577177/More-virulent-PSA-strain-a-new-worry-for-kiwifruit-growers |title= More virulent PSA strain a new worry for kiwifruit growers |newspaper=The Dominion Post |first = Peter |last= Watson|date= 2011-01-25 |access-date=2011-09-04 }}</ref><ref>{{cite news |url=http://www.nzherald.co.nz/business/news/article.cfm?c_id=3&objectid=10747234 |title= Relief for kiwifruit industry |newspaper=The New Zealand Herald |first = Owen |last= Hembry |date= 2011-08-25 |access-date=2011-09-04 }}</ref> Leta 2010 so ga našli v sadovnjakih kivija v regiji Bay of Plenty na Severnem otoku na Novi Zelandiji.<ref>{{cite web|url=http://www.biosecurity.govt.nz/media/8-11-10/suspected-bacterial-vine-infection|title=Suspected Bacterial Vine Infection|date=8 November 2010|publisher=MAF Biosecurity New Zealand|access-date=9 November 2010|archive-date=13 November 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101113200914/http://www.biosecurity.govt.nz/media/8-11-10/suspected-bacterial-vine-infection}}</ref> Rumenomesnate sorte so bile še posebej dovzetne. V raziskavah, ki so jih financirali vlada in pridelovalci sadja, so bile izbrane nove, odporne sorte, da bi se industrija lahko nadaljevala.<ref name="Kiwi & PSA">{{cite web |title=Kiwifruit and Psa – a timeline |url=https://www.sciencelearn.org.nz/interactive_timeline/10-kiwifruit-and-psa-a-timeline |website=Science Learning Hub – Pokapu Akoranga Putaiao |publisher=Curious Minds – New Zealand Government |access-date=25 June 2021}}</ref> Znanstveniki so poročali, da so ugotovili, da sev PSA, ki prizadene kivi iz Nove Zelandije, Italije in Čila, izvira iz Kitajske.<ref>{{cite journal|last=Butler|first=Margi I.|author2=Stockwell, Peter A. |author3=Black, Michael A. |author4=Day, Robert C. |author5=Lamont, Iain L. |author6= Poulter, Russel T. M. |title=''Pseudomonas syringae'' pv. ''actinidiae'' from Recent Outbreaks of Kiwifruit Bacterial Canker Belong to Different Clones That Originated in China|journal=PLOS ONE|date=February 2013|volume=8|issue=2|article-number=e57464|doi=10.1371/journal.pone.0057464|pmid=23555547|bibcode=2013PLoSO...857464B |pmc=3583860|doi-access=free}}</ref> == Hranilna vrednost == Kivi je bogat vir [[vitamin C|vitamina C]]. Količina [[kalij]]a v kiviju po teži je malo manjša kot v [[banana|banani]]. Vsebuje tudi vitamina A in E. Olupek je dober vir antioksidantov. Surov kivi vsebuje tudi veliko encima aktinidina, ki se uporablja za mehčanje mesa, a je lahko [[alergen]] za nekatere posameznike. Posebni ljudje, ki so alergični na [[lateks]], [[ananas]] in [[Papaja|papajo]], so velikokrat alergični tudi na kivi. == Prehrana ljudi == [[File:Pavlova dessert.JPG|left|thumb|A [[pavlova]] with strawberries, passionfruit, kiwifruit and cream]] Kivi se lahko uživa surov, iz njega se delajo sokovi, uporablja se v pekovskih izdelkih, pripravlja z mesom ali pa se uporablja kot okras. Celoten sadež, vključno z lupino, je primeren za človeško prehrano; vendar se lupina puhastih sort zaradi svoje teksture pogosto zavrže. Narezan kivi se pogosto uporablja kot okras na vrhu stepene smetane na pavlovi, sladici na osnovi meringue. Tradicionalno na Kitajskem kivija niso jedli za užitek, temveč so ga dajali kot zdravilo otrokom, da bi jim pomagali pri rasti in ženskam, ki so rodile, da bi jim pomagale pri okrevanju. Surov kivi vsebuje aktinidain (pisan tudi aktinidin), ki je komercialno uporaben kot mehčalec mesa<ref>{{cite journal|pmid=24499119|year=2014|last1=Bekhit|first1=A. A.|title=Exogenous proteases for meat tenderization|journal=Critical Reviews in Food Science and Nutrition|volume=54|issue=8|pages=1012–31|last2=Hopkins|first2=D. L.|last3=Geesink|first3=G|last4=Bekhit|first4=A. A.|last5=Franks|first5=P|s2cid=57554|doi=10.1080/10408398.2011.623247}}</ref> in morda kot prebavni pripomoček. Zaradi aktinidaina je surov kivi tudi neprimeren za uporabo v sladicah, ki vsebujejo mleko ali druge mlečne izdelke, ker encim prebavlja mlečne beljakovine. To velja za sladice na osnovi želatine, saj aktinidain raztopi beljakovine v želatini, zaradi česar se sladica bodisi utekočini bodisi prepreči njeno strjevanje. === Hranilna vrednost === Surovi zeleni kivi vsebuje 83 % vode in 15 % ogljikovih hidratov, z zanemarljivo količino beljakovin in maščob (tabela). V referenčni količini 100 gramov kivi zagotavlja 61 kalorij in je bogat (20 % ali več priporočenega dnevnega vnosa) z vitaminom C (103 % priporočenega dnevnega vnosa) in vitaminom K (34 % priporočenega dnevnega vnosa), z zmerno vsebnostjo vitamina E (10 % priporočenega dnevnega vnosa), bakra (14 % priporočenega dnevnega vnosa) in kalija (10 % priporočenega dnevnega vnosa), brez drugih mikrohranil v pomembni količini (zeleni, namizni). Zlati kivi ima podobno hranilno vrednost, vendar vsebuje višjo raven vitamina C (179 % priporočenega dnevnega vnosa) in zanemarljivo količino vitamina K (zlati, namizni). Obe vrsti kivija vsebujeta prehranske vlaknine. Olje kivija vsebuje v povprečju 62 % alfa-linolenske kisline, omega-3 maščobne kisline.<ref name=sofadb>{{cite journal |url=https://agritrop.cirad.fr/534935/1/document_534935.pdf |last1=Piombo |first1=Georges |last2=Barouh |first2=Nathalie |last3=Barea |first3=Bruno |last4=Renaud |first4=Boulanger |last5=Brat |first5=Pierre |last6=Pina |first6=Michel |last7=Villeneuve |first7=Pierre |title=Characterization of the seed oils from kiwi (Actinidia chinensis), passion fruit (Passiflora edulis) and guava (Psidium guajava) |journal=OCL – Oilseeds and Fats, Crops and Lipids |volume=13 |issue=2 |pages=195–199 |year=2006 |doi=10.1051/ocl.2006.0026 }}</ref> Pulpa kivija vsebuje karotenoide, kot so provitamin A, beta-karoten,<ref>{{cite journal |vauthors=Kim M, Kim SC, Song KJ, Kim HB, Kim IJ, Song EY, Chun SJ |s2cid=23341156 |title=Transformation of carotenoid biosynthetic genes using a micro-cross section method in kiwifruit (''Actinidia deliciosa'' cv. Hayward) |journal=Plant Cell Reports |volume=29|issue=12|pages=1339–1349|date=Sep 2010 |pmid=20842364 |doi=10.1007/s00299-010-0920-y|bibcode=2010PCelR..29.1339K }}</ref> lutein in zeaksantin.<ref>{{cite journal |vauthors=Sommerburg O, Keunen JE, Bird AC, van Kuijk FJ |title=Fruits and vegetables that are sources for lutein and zeaxanthin: the macular pigment in human eyes |journal=British Journal of Ophthalmology |volume=82 |issue=8 |pages=907–910 |date=August 1998 |pmid=9828775 |pmc=1722697 |doi=10.1136/bjo.82.8.907}}</ref> === Evropska zdravstvena trditev === Julija 2025 je Evropska komisija po vlogi podjetja Zespri International Ltd. in znanstvenem pregledu Evropske agencije za varnost hrane leta 2021 odobrila zdravstveno trditev: »uživanje zelenega kivija prispeva k normalnemu delovanju črevesja s povečanjem pogostosti odvajanja blata«, če se dnevno zaužije vsaj 200 g svežega zelenega kivija Hayward.<ref>{{cite journal |title=Green kiwifruit (''Actinidia deliciosa'' var. Hayward) and maintenance of normal defecation: evaluation of a health claim pursuant to Article 13(5) of Regulation (EC) No 1924/2006|journal=EFSA Journal |year=2021 |volume=19 |issue=6 |article-number=e06641 |doi=10.2903/j.efsa.2021.6641 |pmid=34136006 |pmc=8193538| author = EFSA Panel On Nutrition, Novel Foods and Food Allergens}}</ref><ref>{{cite web |title=Commission Implementing Regulation (EU) 2025/1560 of 30 July 2025 authorising a health claim made on foods |url=https://eur-lex.europa.eu/eli/reg_impl/2025/1560/oj/eng |website=EUR-Lex |publisher=European Union |date=30 July 2025 |access-date=30 August 2025}}</ref> === Alergije === Alergija na kivi je bila prvič opisana leta 1981 in od takrat so poročali o alergiji, ki se kaže s številnimi simptomi, od lokaliziranega oralnega alergijskega sindroma do smrtno nevarne anafilaksije.<ref name="Lucas-2003">{{Cite journal|last1=Lucas|first1=Jane SA|last2=Lewis|first2=Stella A.|last3=Hourihane|first3=Jonathan O'B|date=11 December 2003|title=Kiwi fruit allergy: A review|url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1046/j.0905-6157.2003.00095.x|journal=[[Pediatric Allergy and Immunology]]|language=en|volume=14|issue=6|pages=420–428|doi=10.1046/j.0905-6157.2003.00095.x|pmid=14675467|s2cid=26882598|issn=1399-3038|url-access=subscription}}</ref> Encim aktinidain, ki ga najdemo v kiviju, je lahko za nekatere posameznike alergen, najpogostejši simptomi pa segajo od neprijetnega srbenja in bolečin v ustih do piskanja kot najpogostejših hudih simptomov.<ref name="Lucas-2003" /><ref>{{cite journal |vauthors=Le TM et al. |title=Kiwifruit allergy across Europe: clinical manifestation and IgE recognition patterns to kiwifruit allergens |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-allergy-and-clinical-immunology_2013-01_131_1/page/164 |journal=[[Journal of Allergy and Clinical Immunology]] |date=January 2013|volume=131|issue=1|pages=164–171|doi=10.1016/j.jaci.2012.09.009|pmid=23141741|doi-access=free}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Kiwifruits}} [[Kategorija:Sadje]] {{normativna kontrola}} bhzf7caxytbrvwgtig9ngu4voqj867h Druga svetovna vojna na Slovenskem 0 175351 6682769 6681645 2026-05-29T19:54:16Z MaksiKavsek 244409 še par predstavnikov politične strani NOG-a 6682769 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{infopolje Vojaški spopad | conflict = Druga svetovna vojna na Slovenskem | partof = [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] <br/> in [[Druga svetovna vojna v Jugoslaviji|druge svetovne vojne v Jugoslaviji]] | image = [[Slika:2._svetovna_vojna_na_Slovenskem.png|400px]] | caption = Od leve zgoraj v smeri urinega kazalca: [[Adolf Hitler]] med obiskom okupiranega [[Maribor]]a aprila 1941; streljanje talcev na dvorišču Starega piskra v [[Celje|Celju]] poleti 1942; [[Alfonz Šarh|brata Šarh]], padla kot borca [[Pohorski bataljon|Pohorskega bataljona]] ob njegovem uničenju januarja 1943; pohod [[XIV. divizija|XIV. divizije]] na Štajersko februarja 1944; druga [[Slovensko domobranstvo|domobranska]] prisega januarja 1945; ustanovitev [[Ajdovska vlada|slovenske vlade]] v [[Ajdovščina|Ajdovščini]] maja 1945. | date = 6. april 1941–15. maj 1945 | place = Slovenija | territory = Vrnitev [[Primorska|Primorske]] Sloveniji.<br />Oblikovana [[Socialistična republika Slovenija]] v okviru [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|socialistične Jugoslavije]]. | result = Zmaga Jugoslovanske armade (NOV-ja). [[Komunistična partija Slovenije|Komunistična partija]] prevzame oblast. [[Povojni poboji]]. | combatant1 = '''Narodnoosvobodilno gibanje'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&nbsp;[[Osvobodilna fronta]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Slovenski partizani]]<br /> ----<br /> <small>od [[Teheranska konferenca|Teheranske konference]] 1943</small><br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Sovjetska zveza]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Kraljevina Bolgarija|Bolgarija]]<br /> ----<br /> <small>od [[Sporazum Tito-Šubašić|Sporazuma Tito-Šubašić]] 1944</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] | combatant2 = '''Sile osi'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_German_Reich_(1935–1945).svg}}&nbsp;[[Tretji rajh|Nemčija]]<br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Kraljevina Italija]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Kraljevina Madžarska]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Neodvisna država Hrvaška]]<br /> ----<br /> '''Kolaboracionistične enote'''<br /> {{ikonazastave slika|Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg}}&nbsp;[[Slovenska zaveza]]{{efn|Politični forum tradicionalnih strank, zvest begunski vladi; od leta 1942 dalje je podpiral in politično usmerjal ustanavljanje protikomunističnih oboroženih enot pod italijanskim, nato nemškim okupacijskim okriljem.}}<br /> [[Slovenska legija]]{{efn|Ilegalna vojaško-kadrovska organizacija Slovenske ljudske stranke; od leta 1942 dalje je večina kadrov delovala v okviru protikomunističnih oboroženih formacij pod italijanskim (MVAC). Po kapitulaciji Italije se je večina članov vključila v Slovensko domobranstvo.}}<small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;[[Prostovoljna protikomunistična milica]]&nbsp;<small>(1942–1943)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Slovenski četniki]] <small>(1942–1945)</small>{{efn|Slovenske enote [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini]], ki so postopoma, od leta 1942 sodelovale z italijanskimi okupacijskimi oblastmi v protipartizanskih operacijah; del enot je bil vključen v okvir MVAC-a.}}<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Slovensko domobranstvo]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Znak Gorenjskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Gorenjsko domobranstvo]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slovenski narodni varnostni zbor]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Slovenska narodna vojska]]&nbsp;<small>(1945)</small><br /> | commander1 = {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Broz - Tito]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Jaka Avšič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Aleš Bebler]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Petar Drapšin]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Tone Fajfar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Janez Hribar (1909–1967)|Janez Hribar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Edvard Kardelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Boris Kidrič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Zdenka Kidrič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Edvard Kocbek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Dušan Kveder]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Leskošek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Lubej]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Ivan Maček]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Miha Marinko]]<br /> {{flagicon image|Yugoslav Partisans flag (1942-1945).svg}} [[Kosta Nađ]]<br> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Zoran Polič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Rozman - Stane|Franc Rozman]]&nbsp;<small>(1941–1944)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Rus]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Vidmar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Jovan Vukotić]]<br /> ----<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Mihail Nikolajevič Šarohin]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Vladimir Stojčev]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Charles Keightley]]<br /> | commander2 = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Adolf Hitler]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Fritz Freitag (častnik)|Fritz Freitag]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Odilo Globočnik]] <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Desiderius Hampel]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Ludwig Kübler]] {{POW}} <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Alexander Löhr]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Helmuth von Pannwitz]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Friedrich Rainer]] <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}} [[Erwin Rösener]] {{POW}} <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[August Schmidhuber]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Siegfried Uiberreither]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Maximilian von Weichs]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Miklós Horthy]] <br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Elemér Gorondy-Novák]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Zoltán Decleva]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Benito Mussolini]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Vittorio Ambrosio]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Gastone Gambara]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Emilio Grazioli]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Mario Roatta]] <small>(1942–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;[[Mario Robotti]] <small>(1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Leon Rupnik]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Milko Vizjak]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Vuk Rupnik]]<br /> {{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Ernest Peterlin]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Mirko Bitenc]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Franc Krener]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Ivan Prezelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Znak Gorenjskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slavko Krek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Anton Kokalj (častnik)|Anton Kokalj]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Ante Pavelić]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vjekoslav Luburić]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Rafael Boban]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vjekoslav Servatzy]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vladimir Metikoš]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Kosta Mušicki]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[:sr:Marisav Petrović|Marisav Petrović]] <small>(1945)</small><br /> {{flagicon image|Flag of the Principality of Montenegro.svg}}&nbsp;[[Sekula Drljević]] <small>(1945)</small><br /> | combatant3 = '''Jugoslovanska kraljeva vojska, četniško gibanje in meščanski tabor'''<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Slovenski četniki]]{{efn|Uradno ime [[Jugoslovanska vojska v domovini]], sprva odporniško gibanje; od sredine leta 1942 naprej je gibanje sodelovalo s silami osi (od prav takrat del kolaborantov) in leta 1943 izgubilo uradno podporo zahodnih zaveznikov.}} [[Slovenska legija]]{{efn|Ilegalna vojaška organizacija Slovenske ljudske stranke, ki je tvorila jedro slovenskega dela JVvD; po kapitulaciji Italije, 1943 se večina članov vključi v Slovensko domobranstvo; od takrat dejansko del kolaborantov.}}<br /> {{ikonazastave slika|Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg}}&nbsp;[[Slovenska zaveza]]{{efn|Ilegalni politični forum tradicionalnih strank, zvest begunski vladi v Londonu, ki je usmerjal slovenski odporniški tabor, hkrati pa je odobril ustanavljanje Vaških straž (MVAC) pod italijanskim okriljem; od takrat dejansko del kolaborantov.}} ----<br /> <small>podpora do 1943</small><br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> ----<br /> <small>podpora do 1944</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] | commander3 = {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Peter II. Karadžordževič]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Dušan Simović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Petar Nedeljković]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Milorad Petrović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Leon Rupnik]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Dušan Trifunović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Draža Mihajlović]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Jaka Avšič]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Karl Novak]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Jože Melaher]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Vladimir Vauhnik]] | casualties1 = 33.386 pripadnikov enot znotraj NOV in POJ<br /> | casualties2 = 15.276 pripadnikov kolaboracionističnih enot<br /> | casualties3 = 415 pripadnikov kraljeve vojske,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvojni_status&v0=Jugoslovanska+kraljeva+vojska&p=1-20|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Jugoslovanska kraljeva vojska|accessdate=2026-05-23|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}</ref> 436 pripadnikov slovenskih četnikov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cvojni_status&v0=Sodelavec+slovenskih+%C4%8Detnikov&f1=0%2Cvojni_status&v1=Slovenski+%C4%8Detnik|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Četnik|accessdate=2025-11-13|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}</ref> }} {{Zgodovina Slovenije}} '''[[Druga svetovna vojna]]''' se je '''na Slovenskem''' začela 6. aprila 1941, ko so [[sile osi]] [[Aprilska vojna|napadle in kmalu zavzele]] celotno [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], ki ji je pripadala večina današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Zasedeno ozemlje kraljevine so okupirale in med seboj razkosale štiri države: [[Tretji rajh|Nacistična Nemčija]], [[Kraljevina Italija]], [[Ogrska|Avtoritarna Madžarska]] in [[Kvizling|kvizlinška]] [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaška]]. Okupatorji so na [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|zavzetem ozemlju]] že poleti 1941 začeli izvajati [[Vojni zločin|vojne zločine]] in voditi raznarodovalno politiko, z namenom da izbrišejo slovenski narod. Narodno zavedne prebivalce so izganjali ter jih pošiljali v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska]] in [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]]. [[Holokavst]] nad [[Judje|Judi]] je bil izveden tudi na Slovenskem. Množično so pobijali civiliste, sploh v okviru organiziranega [[Represalije|streljanja talcev]]. Nemci so na okupiranih območjih vršili tudi prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]]. S politiko terorja in etničnega čiščenja so okupatorji skušali Slovenijo potujčiti in njene dele priključiti svojim državam. 26. (*27) aprila 1941 so prepovedana [[Komunistična partija Slovenije]], [[Krščanski socialisti]], Narodni demokrati-Sokoli, in druge levo usmerjene skupine ustanovile [[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]] (OF) oz. Protiimperialistično fronto (PIF).<ref>{{navedi splet|url=https://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/upor-slovencev-proti-okupatorju-1941-1945/|title=Upor Slovencev proti okupatorju (1941-1945)|accessdate=15. november 2024|date=|last=Rupel|first=Dimitrij}}</ref> Njene vojaške enote so predstavljali [[slovenski partizani]]. OF SN je predstavljal slovensko vejo [[Narodnoosvobodilni boj|Narodnoosvobodilnega boja]] (NOB),{{Sfn|Pirjevec|2020}} odpora proti okupatorjem v Jugoslaviji. Oboroženi odpor se je zaradi okupatorskega nasilja močno razmahnil: odporniško gibanje je bilo v Jugoslaviji močnejše kot kjerkoli drugje v evropskem vojnem zaledju. Na Slovenskem so bile že pred vojno legalne politične stranke (katoliška, liberalna in socialdemokratska) usmerjene izrazito [[Protirevolucionarni tabor|protikomunistično]], nekateri politiki so zagovarjali (delno)zavezništvo z nacisti in fašisti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} Od prvih dni okupacije škof Rožman in mnogi slovenski politiki so izrazili zvestobo ter začeli sodelovati z novo nasilno-nameščeno, fašistično oblastjo, v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov.{{sfn|Godeša|2011|p=154}} Zaradi nasilnega obračunavanja komunistov s svojimi nasprotniki, zlasti z ovajalci, in spoznanja, da so po vojni želeli prevzeti oblast po sovjetskem vzoru, predvojne stranke so OF nasprotovale. Pomladi 1942 so ustanovile lastno ilegalno politično predstavništvo, [[Slovenska zaveza|Slovensko zavezo]]. Slovenska zaveza je bila uradno podrejena [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], ki je sprva priznavala izključno [[Slovenski četniki|četniško gibanje]]. Vendar je v kolaborantskem taboru dejansko vojaško iniciativo imela katoliška struja.{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Da bi uničil partizanstvo, so vojaško [[Kolaboracija|kolaboriral z okupatorji]] in jim ovajal ter izročal slovenske privržence OF. Čeprav je moč OF vse bolj naraščala, je kolaborantski tabor zavračal sodelovanje z njo, zato se je vpliv [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] v OF še okrepil, v škodo manj radikalnih skupin. Napetosti med OF in kolaborantskim taborom so se vse bolj zaostrovale. Od februarja 1942 se za razmere na Slovenskem že lahko uporabi izraz bratomorna vojna, saj sta obe strani izvajali nasilje druga nad drugo. Prva proti-partizanska enota je bila [[Legija smrti]]. Ko je [[Mussolini]] odobril ponudbo [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] za vojno kolaboracijo proti partizanom, so julija 1942 fašistične oblasti ustanovile [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljno protikomunistično milico]] (PPKM, znano tudi kot ''Vaške straže''), ki je delovala pod poveljstvom italijanske vojske in v katero so slovenske stranke poslale služiti svoje strankarske enote (predvsem katoliška [[Slovenska legija]]).{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Pri nastanku kolaborantskih enot je pomembno vlogo odigrala tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška cerkev]], s [[Gregorij Rožman|škofom Rožmanom]] na čelu. Te enote so se borile z Italijani, proti partizanom. Udeleženi so bili tudi spoda Roške ofenzive,{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} ko so Italijani pobili mnoge partizane, streljali talce, tisoče civilistov poslali v taborišča, sežigali vasi.{{sfn|Kranjc|2013|p=82}} Z [[Dolomitska izjava|Dolomitsko izjavo]] iz februarja 1943 je [[Zveza komunistov Jugoslavije|KP]] prevzela monopol nad OF, s čimer je ta dokument formalno priznal njeno vodilno vlogo v NOB.<ref>{{Navedi revijo|last=Hribar|first=Spomenka|date=1991|title=Dolomitska izjava|magazine=Nova revija|cobiss=24177920|isbn=961-6017-07-1}}</ref> 3. septembra istega leta je [[Kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]]. Dotedanje italijansko okupacijsko območje in Primorsko je zasedel [[Wehrmacht|Nemčija]] ter jo preoblikoval v [[Operacijska cona Jadransko primorje|Operacijsko cono Jadransko primorje]]. Kasneje so partizani uničili četnike [[Bitka pri Grčaricah|pri Grčaricah]] in PPKM med zavzetjem [[Grad Turjak|gradu Turjak]].{{Sfn|Grum|Pleško|1961}} Še v istem mesecu so nacisti v Ljubljani ustanovili [[Slovensko domobranstvo|domobrance]], novo kolaboracijsko gibanje pod poveljstvom [[Schutzstaffel|SS-a]],{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} ki je nadomestilo PPKM. Domobranci so prisegli, da se bodo borili z nemško oboroženo silo (pod poveljstvom nemških generalov in [[Adolf Hitler|Hitlerja]]) proti partizanom in zaveznikom. V nemško-domobranskih ofenzivah partizanske izgube so veliko narastle,<ref>{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://old.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=old.delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2025-01-14|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|publisher=Delo}}</ref> [[Črna roka]] je pa likvidirala pristaše OF.{{sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Z nemško okupacijo Madžarske in s tem tudi Prekmurja, marca 1944 je celotna Slovenija prešla pod nemško okupacijo. Na [[Teheranska konferenca|teheranski konferenci]] konec leta 1943 so [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] jugoslovanske in slovenske partizane priznali kot soborce. S [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]] leta 1944 pa jih je [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] priznala kot svojo edino legitimno vojsko. Kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu, naj se domobranci priključijo partizanom{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} in partizanskim ponudbam amnestije,{{sfn|Kranjc|2013|p=158-159}} so domobranci nadaljevali svoj boj na nacistični strani. Po zlomu Nemčije spomladi leta 1945, so partizani v zaključnih operacijah vojne osvobodili Slovenijo, vključno z večino zgodovinske dežele [[Avstrijsko primorje|Primorje]], katero ozemlje je pred vojno pripadala italijanski državi. V Prekmurju jih je podprla tudi [[Rdeča armada]], na prostoru [[Prlekija|Prlekije]] pa bolgarske enote.<ref>Miranda Razpotnik, Jelka; Plazar, Anja. ''Potujem v preteklost 9'' (2022), str. 151</ref> Partizani so zasedli (*osvobodili) tudi [[Trst]] in del [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijske Koroške]] (do [[Celovec|Celovca]] in [[Velikovec|Velikovca]]), vendar so se morali na pritisk zahodnih zaveznikov z obeh območij kmalu umakniti.{{Sfn|Pirjevec|2020}} [[Wehrmacht|Nemška vojska]] v jugovzhodni Evropi se je uradno predala 9. maja v [[Topolšica|Topolšici]], vendar so se prek Slovenije še naprej umikale številne nemške in kolaborantske enote z Balkana, ki so se želele predati zahodnim zaveznikom. Zato so se spopadi zavlekli še v teden po uradni kapitulaciji. Zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem in ena izmed zadnjih v Evropi je potekala [[Bitka na Poljani|na Poljani]] (pri Prevaljah) med 14. in 15. maja 1945. Z njo se je uradno končala 2. svetovna vojna na Slovenskem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/novice/15-maj-1945-zadnji-boji-2-svetovne-vojne-na-poljani-pri-prevaljah-2/|title=15. maj 1945, zadnji boji 2. svetovne vojne na Poljani pri Prevaljah|date=2019-05-15|accessdate=2025-08-16|website=kamra.si}}</ref> Druga svetovna vojna je terjala 84.000 medvojnih slovenskih žrtev. Za 90 % medvojnih žrtev so bili odgovorni okupatorji in kolaborantske enote, za 8 % pa partizani. Po vojni je [[Komunistična partija Jugoslavije]] prevzela oblast, oblasti pa so na Slovenskem obračunale s svojimi nasprotniki, tudi s [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|povojnimi (izvensodnimi) poboji]], ki so terjali 13.781 žrtev (od teh so bili 90 % pripadniki kolaborantskih vojaških enot).{{sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32-35}} Slovenija je s partizansko borbo pridobila večji del [[Avstrijsko primorje|Primorja]] (ozemlje južno od Dragonje pa so si priključili Hrvatje v okviru Jugoslavije, čeprav so tod bili naseljeni tudi Slovenci).<ref>Czoernig, Carl. [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ethnographische_Karte_der_%C3%B6sterreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg Ethnographische Karte der Oesterreichisch-Ungarischen Monarchie], 1868</ref> Kmalu po koncu vojne se je preoblikovala iz Dravske banovine Kraljevine Jugoslavije v Socialistično republiko Slovenijo znotraj Socialistične federativne republike Jugoslavije. == Okupacija s Slovenci naseljenega ozemlja{{Efn|Zajema prostor, kjer koli so bili Slovenci prvotno naseljeni, skupaj z njihovimi manjšinami.}} == {{glavni|Okupacija slovenskega ozemlja}} === Razmere pred vojno === [[Slika:Incendio dell'Hotel Balkan.jpeg|sličica|Fašistični požig [[Narodni dom, Trst|Narodnega doma v Trstu]], središča tamkajšnje slovenske skupnosti.]]V [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] je večino slovenskega ozemlja obsegala upravna enota [[Dravska banovina]]. [[Primorska|Primorsko]] si je Italija lastila že od konca prve svetovne vojne; italijanske oblasti so Slovence nasilno zatirale in raznarodovale. Večina s Slovenci poseljenega dela [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] je v skladu s [[Koroški plebiscit|plebiscitom]] leta 1920 pripadla [[Avstrija|Avstriji]], ki je prav tako vodila raznarodovalno politiko. Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Na dejanja je vplival rasistični odnos do Slovanov. Leta 1920 je Mussolini v Pulju razglasil Slovence in Hrvate za “manjvredni, barbarski” rasi, proti katerih je treba delovati “s politiko palice” ter je zagrozil z "žrtvovanjem” 500.000 le-teh.<ref>{{Navedi splet|title=Dokončni boj med "severnojadranskimi rasami" v iredentističnem in fašističnem diskurzu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMX6NVQ7|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-05|last=Verginella|first=Marta|page=714|publisher=Acta Histriae}}</ref> Tudi Hitler je imel Slovane za nižjo raso, katere je bilo treba ponemčiti ali izgnati.{{Sfn|Ferenc|1968|p=11}} V ''Mein Kampfu'' je pisal o "strupu tujih ras" na severu in jugu habsburške monarhije, tj. Slovanov, zaradi katerih je celo Dunaj postal "nenemško mesto".<ref>{{Navedi splet|url=https://ia601302.us.archive.org/10/items/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf.pdf|title=Mein Kampf|last=Hitler|first=Adolf|page=13}}</ref>[[Slika:Marko_Natlačen_meets_with_Mussolini,_1938.png|sličica|Vodja SLS-a [[Marko Natlačen]] pri srečanju z Mussolinijem, september 1938 ([[Planina, Postojna|Planina]]), na meji med Italijo in Jugoslavijo.]] Politično ozračje je bilo v jugoslovanskem delu Slovenije že pred vojno zelo napeto. Absolutno politično prevlado je imela [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] (SLS), ki se je do 30. let prelevila iz katoliške v pretežno [[Klerikalizem|klerikalno]] stranko, ki je ideološko simpatizirala s Hitlerjem in Mussolinijem. Klerikalna struja je ostro nasprotovala liberalizmu in komunizmu, kar je postala osrednja točka njenega političnega delovanja. Ustanovljena po vzoru fašistične [[Španska falanga|španske falange]],<ref name=":5">Kranjc (2013), str. 42.</ref> [[Lambert Ehrlich|Ehrlichova]] [[Straža (akademski klub)|Straža]], del [[Katoliška akcija|Katoliške akcije]], je pisala: ''»Fašizem je bil zelo koristen v deželah, kjer je liberalizem krščanske sile v javnem življenju premočno razrahljal in razkrojil.''”<ref name=":142">{{cite web|accessdate=2025-12-08|date=20.5.1937|page=114|title=Straža v viharju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZEFILSK|website=www.dlib.si}}</ref><ref name=":5" /> Protidemokratični zagovorniki [[Korporativizem|korporativnega]] sistema,<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Politične ideje in družbeni koncepti slovenskega političnega katolicizma pred drugo svetovno vojno|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV50U40K|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-01|last=Pelikan|first=Egon|page=52}}</ref> vzori so jim bile katoliško-obarvane diktature Dolfussovih avstrofašistov, [[António de Oliveira Salazar|Salazarja]] v Portugaliji,<ref name=":142" /> [[Francova diktatura|Francova Španija]],<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Mi mladi borci|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAA7CNAP|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-02}}</ref> ter Tisova Slovaška, marioneta nacistične Nemčije.{{sfn|Tomasevich|p=42|2002}} Pri tem so sledili protiliberalne in protikomunistične [[Papeška okrožnica|okrožnice]] [[Papež Pij XI.|papeža Pija XI.,]] ''Quadragesimo anno'' (1931) in ''Divini Redemptoris'' (''Božanski Odrešenik'', 1937).<ref name=":7" /> Vatikan je podpisal [[Konkordat|konkordate]] s fašistično Italijo ter nacistično Nemčijo, ki sta Cerkvi podelila posebne privilegije, Hitlerju in Mussoliniju pa v zameno priznala legitimnost njunih diktatur.<ref>{{cite book|date=2014-01-28|first=David I.|isbn=978-0-679-64553-5|language=en|last=Kertzer|publisher=Random House Publishing Group|title=The Pope and Mussolini: The Secret History of Pius XI and the Rise of Fascism in Europe|url=https://www.google.com/books/edition/The_Pope_and_Mussolini/yYh3AAAAQBAJ?hl=en}}</ref> Mnogi člani katoliških mladinskih organizacij, [[Straža v viharju|Straža]] in [[Mladci Kristusa kralja]], so vstopili v kolaborantske vojske, ter jim dali ideološki naboj.{{sfn|Kranjc|p=47}} Na zadnjih predvojnih volitvah 1938. leta, je SLS nastopila v koaliciji z velikosrbskimi [[Narodna radikalna stranka|Radikali]] [[Milan Stojadinović|Milana Stojadinovića]],{{Efn|Stojadanovićevo uradno stališče, ki je zastopal vlado je bilo pozitivno do priključitve Avstrije k Nemškemu rajhu, in s tem tudi do Koroških Slovencev|reference=Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 383}} in dobila 79 % glasov (nekatere stranke so bojkotirale volitve zaradi hudih groženj). Družbeno zmernejša, sekularna politična struja se ni uspela izoblikovati v učinkovito politično silo. Liberalci in socialdemokrati so bili politično obnemogli. Liberalci kot [[Ivan Hribar]] in [[Vladimir Ravnihar]] so navdušeno podprli centralistično diktaturo Kralja Aleksandra. Krščanski socialisti (npr. [[Edvard Kocbek]]) pa so bili izrinjeni iz SLS. [[Slika:Plakat_KPS_Slovenci_združimo_in_branimo_se!.jpg|levo|sličica|Letak iz leta 1938 (po priključitvi Avstrije k rajhu), ki ga je izdala [[Komunistična partija Slovenije|KPS]]]] [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistična partija]] je bila v Kraljevini Jugoslaviji od avgusta [[1921]], ko je bil sprejet Zakon o zaščiti države prepovedana.<ref name=":26">Deželak-Barič, V. (2007), str. 24, 29.</ref> Zaradi represije, zlasti med [[Šestojanuarska diktatura|diktaturo 1929–1931]], ko so oblasti politično onemogočali ali celo pobili na stotine političnih nasprotnikov, je njeno članstvo do leta 1932 padlo na okoli 200 ljudi.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Ob začetku vojne je imela le obroben politični pomen,{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} je pa že od začetka kljub [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu Ribentrob-Molotov]] nasprotovala nemškemu in italijanskemu [[Imperializem|imperializmu]] ter fašizmu. To potrjuje, da so komunisti leta 1935 na skrivnem kongresu KPJ v [[Split|Splitu]] za glavnega sovražnika opredelili fašistično Italijo, nacistično Nemčijo ter zahodne demokratične države Združeno kraljestvo, Francijo in Združene države Amerike. Zavezali so se prijateljstvu in sodelovanju s Sovjetsko zvezo in voditelju le-te [[Josif Stalin|Josifu Stalinu]].<ref name=":26" /> Znotraj KPJ so se dogovorili tudi o ustanovitvi dveh podružnic jugoslovanske stranke – [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] in [[Komunistična partija Hrvaške|Komunistične partije Hrvaške]]. Kot ministra v jugoslovanskih vladah, SLS-ova vodja [[Anton Korošec]] (kljub izvajanju represiji nad nemško manjšino na Kočevskem) in [[Franc Kulovec]] sta zagovarjala zbližanje z nacistično Nemčijo. Leta 1940 je jugoslovanska vlada – na predlog Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah.{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} Obiskal je [[Jozef Tisoj|Jozefa Tisoja]], avtokratskega voditelja nacistom-podrejene Slovaške, da bi se seznanil s tem kot modelom v primeru nacistične okupacije Dravske banovine. Njegov naslednik, Kulovec je bil glavni zagovornik pristopitvi k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]],{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} h kateremu je Kraljevina Jugoslavija pristopila 25. marca 1941. Nemčija in Italija sta tedaj že okupirali ducat evropskih dežel, in Nemčija je bila v vojni z Veliko Britanijo, podprta od ZDA. Nacisti so potrebovali pakt da pošljejo preko Jugoslavije svojo vojsko nad Grčijo, katera se je z britansko zračno in materialno podporo uspešno borila proti italijanski invaziji. Hoteli so preprečiti zavezniški vpliv v Jugoslaviji, popolnoma podrediti Balkan in zagotoviti dostop do važnih vojnih surovin (boksit, baker, itd.) Kulovec je bil glavni zagovornik in član Kraljevskega sveta ki je odobril podpis pakta z nacisti in fašisti. Paktu sta se nasprotovali Velika Britanija in ZDA. Pomembno vlogo pri organiziranju demonstracij proti paktu je odigrala tudi zdesetkana KPJ. V odziv na to so nekateri zahodnim zaveznikom naklonjeni jugoslovanski častniki 27. marca izvedli državni udar. Jugoslavija se je izkazala za nezanesljivega zaveznika, zato jo je [[Adolf Hitler]] že istega dne sklenil zasesti. == Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1938–1941) == Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Že kmalu po anšlusu je bil vzpostavljen obsežen program zagotavljanja zaposlitve, financiran s kreditnimi sredstvi. Z gradnjo tovornih poti, stanovanjskih objektov, šol in mostov ter z regulacijo [[Zilja|reke Zilje]] je kratkoročno spodbudil gospodarski razvoj v Spodnji Koroški. Sočasno so deželne in državne oblasti uvedle obsežno akcijo razdolževanja kmetijstva. Od leta 1939 so z državnimi dokladami in vojaškimi naročili preoblikovali ter razširili več spodnjekoroških industrijskih obratov v vojaško-industrijske proizvodnje. To je vključevalo tovarno ivernih plošč v Sinči vasi, Koroško železarno in jeklarno (KESTAG) v [[Borovlje|Borovljah]], tovarno akumulatorjev v [[Bistrica v Rožu|Bistrici v Rožu]], proizvodnjo montažnih barak v [[Brnca|Brnci]] ter Plajberško rudarsko unijo. Gospodarskia rast v letih 1938–1939 je posredno koristil tudi slovenskim kmetom, obrtnikom in trgovcem.<ref name=":1">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 379.</ref> S 15. februarjem 1939 je bila uvedena splošna civilna službena obveznost, ki je omogočala napotitev v državno delovno službo (''Reichsarbeitsdienst''), vojsko, protiletalsko obrambo ali industrijske obrate. Enoletna državna delovna služba je veljala tudi za dekleta, stara 18 let, ki so pomagale pri kmetijskih delih in gospodinjstvu v koroških vaseh in domačijah, vodile vaške skupine ter sodelovale v socialnem skrbstvu. Po izbruhu vojne in ob naraščajočem povpraševanju po delovni sili v vojaški industriji in gradbeništvu se je postopoma povečevala tudi vključenost žensk v vojaško proizvodnjo.<ref name=":1" /> Ker je obvezno služenje vojaškega roka veljalo za vse koroške in štajerske Slovence, je bilo v letih 1938/39 številno mlado moško prebivalstvo – kmetje, hlapci in kmetijski delavci – vpoklicano v nemško vojsko. Za izboljšanje njihovega znanja nemškega jezika so v vojašnicah organizirali jezikovne tečaje. Iz ohranjenih virov ni znanih poročil o jezikovnih ali nacionalnih sporih med nemškimi in slovenskimi vojaki v nemški vojski na evropskih bojiščih.<ref name=":1" /> Vzporedno so predstavniki državnega notranjega ministrstva skupaj s pooblaščenci za narodnostna vprašanja 18. novembra 1938 v ''avstrijskih'' rajhsgauih začrtali socialnoekonomske ukrepe, usmerjene proti koroškim Slovencem. Tako je bilo določeno, da nihče, ki ni bil opredeljen kot Nemec, ne more zasedati položaja župana ali podžupana v občinah. Od avgusta 1938 so bile za sklepanja zakonskih zvez, od januarja 1939 pa tudi za rojstva in smrti, pristojne izključno civilne matične službe, ki so izdajale dokumente le v nemškem jeziku.<ref name=":1" /> Avgusta 1938 ustanovljeni Narodnostni urad (Volks­tumsstelle) naj bi odločal tudi o dodeljevanju otroškega dodatka Slovencem ter o uporabi zakona o dednih kmetijah proti manjšini. Preverjati je moral možnosti za omejevanje nakupov zemljišč, ki naj bi bili zaradi varovanja državne meje pod strogo politično kontrolo. V središču političnega preganjanja, ki so ga izvajale nacistične oblasti, je bila od začetka slovenska inteligenca. Kmalu po anšlusu so aretirali nekdanja deželna poslanca in duhovnika [[Vinko Poljanec|Vinka Poljanca]] (1876–1938), ki je umrl zaradi posledic pripora, ter [[Janez Starec|Janeza Starca]] (1885–1953). Sekretar Slovenske kulturne zveze [[Vinko Zwitter]] (1904–1977) je bil leta 1941 razglašen za »nevrednega vojaške službe« in prisilno izseljen v [[Praga|Prago]].<ref name=":2">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 380.</ref> Po poročilu Kulturne zveze državnemu notranjemu ministrstvu z dne 15. decembra 1938 so bili slovensko govoreči učitelji večinoma premeščeni na nemška območja; številne slovenske duhovnike so izgnali iz njihovih župnij ali s celotnega slovenskega ozemlja. Vsi slovenski občinski tajniki so prejeli odpoved ali bili prisiljeni izstopiti iz slovenskih društev. Uradniški aparat v upravi, pošti, žandarmeriji, finančni upravi in sodstvu je smel uporabljati izključno nemščino. Slovenski zdravniki pa niso več dobivali dovoljenj za delo na območjih s slovenskim prebivalstvom. Vzporedno z zatiranjem slovenske inteligence je koroški deželni šolski svet začel odpravljati slovenski pouk v osnovnih šolah. Za zgodnje učenje nemščine so poleti organizirali vrtce tudi v času žetve. V šolskem letu 1938/39 so izmed 78 utrakvističnih osnovnih šol 50 spremenili v nemške; le verouk se je do leta 1941 še smel izvajati v slovenščini. Po napadu na Jugoslavijo je slovenski jezik izginil tudi iz koroških cerkva, predvsem zaradi izgona 52 slovenskih duhovnikov, med katerimi so bili nekateri deportirani v koncentracijska taborišča.<ref name=":2" /> Nacistično štetje prebivalstva 17. maja 1939 se je v več vidikih razlikovalo od avstrijskih popisov po letu 1880. V kategoriji jezikovne pripadnosti so spraševali po maternem jeziku, razumljenem kot jezik, ki ga posameznik najraje uporablja v družini in vsakdanjem sporazumevanju. Na Koroškem in Štajerskem je bilo mogoče navesti tudi dvojno jezikovno pripadnost (nemško–slovensko oziroma nemško–vindišarsko). Poleg tega so prvič uvedli vprašanje o narodni pripadnosti, pri čemer so bile za ''neresnične'' navedbe predpisane kazne.{{Efn|Skovanke kot nemško-vindiška ipd. je dejansko neresnična, predvsem pa neumna.}} Od 399.537 koroških rajhskih državljanov je 43.179 navedlo jezikovno kombinacijo s slovenščino ali vindišarščino; od teh 14.088 ''slovenščino'', 7613 ''nemščino in slovenščino'', 8305 ''vindišarščino'' ter 13.173 ''nemščino in vindišarščino''. Ker je bila narodnostna opredelitev mogoča le enkrat, se je za Slovence opredelilo 7715 oseb, za Vindišarje pa 106. Na Štajerskem so zabeležili 4460 oseb s slovensko ali vindišarsko jezikovno pripadnostjo, po narodni pripadnosti pa se jih je le 280 izreklo za Slovence in 13 za Vindišarje.<ref name=":2" /> Vsenemško štetje prebivalstva maja 1939 je nacistični režim kmalu začel uporabljati kot podlago za načrtovane preselitvene ukrepe. Že pozimi 1939/40 so slovenski pripadniki Wehrmachta dezertirali iz Koroške v Jugoslavijo. Po kapitulaciji Jugoslavije, aprila 1941 so v Karavankah ustanovili prve partizanske skupine. Še posebej po izgojih so mnogi pripadniki Wehrmachta po dopustu s fronte odšli ''v gozd'', med njimi [[Franc Pasterk]] (1912–1943), poveljnik prvega koroškega partizanskega bataljona, ki je aprila 1943 umrl v eni od akcij bataljona območju v Podkraju pri [[Mežica|Mežici]]. Septembra 1940 je v rajhsgauu Koroška za narodnostna vprašanja pristojni SS-Obersturmbannführer [[Alois Maier-Kaibitsch]] (1891–1958) začel izvajati preselitveni program na območju Železne Kaple–Sel–Cerkve. Predvidena je bila preselitev približno 290 kmetij, ki naj bi bile v ''tujih rokah'', v korist nemško govoreče skupnosti iz doline Gröden (Val Gardena) v [[Južna Tirolska|Južni Tirolski]]. 25. avgusta 1941 je vodja SS Heinrich Himmler odredil še izselitev koroških Slovencev iz Kanalske doline, da bi območje naselili z Nemci. Ukrep je bil namenjen predvsem okoli 200 slovenskim družinam, ki jih je oblast opredelila kot »narodu in državi sovražne«.<ref name=":2" /> == Zasedba Dravske banovine == {{glej tudi|Aprilska vojna|Okupacijske meje v današnji Republiki Sloveniji 1941–1945}}[[Slika:Adolf Hitler v Mariboru.jpg|sličica|Adolf Hitler, Martin Bormann in drugi med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941.]]Nemci so napad začeli 6. aprila 1941 iz [[Avstrija|Avstrije]], brez vojne napovedi. [[LI. armadni korpus (Wehrmacht)|LI. armadni korpus]] nemške vojske je napadel iz [[Špilje|Špilja]] in 8. aprila zavzel [[Maribor]]. Do 10. aprila je že prodrl na Hrvaško do [[Zagreb]]a in [[Karlovec|Karlovca]]. [[XLIX. gorski armadni korpus (Wehrmacht)|XLIX. gorski armadni korpus]] je napadel preko [[Pliberk]]a in 11. aprila zasedel [[Celje]], 12. aprila pa [[Novo mesto]]. 11. aprila sta se v vojno vključila tudi Kraljevina Italija in Madžarska. [[V. armadni korpus (Italija)|V. armadni korpus]] italijanske vojske je napadel iz Primorske na dan vojne napovedi in še istega dne vkorakal v [[Ljubljana|Ljubljano]]. [[XI. armadni korpus (Italija)|XI. armadni korpus]] je napadel iz Goriške. Italijani so prodrli do [[Kočevje|Kočevja]] in nato nadaljevali proti Bosni. [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|Jugoslovanska vojska]] je bila obkoljena in mnogo manj napredna od napadalcev. Čeprav je bil njen odpor na splošno slabo voden in izjemno šibak, je bil na Slovenskem močnejši od pričakovanj sil osi. Jugoslovanske enote so zažigale skladišča in rušila infrastrukturo, dokler je ni Narodni svet zaščitil z utemeljitvijo, da hoče zavarovati narodno gospodarstvo. 17. aprila je Kraljevina Jugoslavija kapitulirala. Čeprav so jugoslovanske vojaške oblasti odklonile zahtevo komunistov po formiranju prostovoljnih enot, se jih je okoli 3000 zbralo v Novem mestu. Deloma so jih napotili proti Zagrebu, deloma pa proti jadranski obali. Večina se jih je vrnila domov po razglasitvi [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] (NDH). === Okupacijski sistem === {{multiple image |direction=vertical |align=right |image1=Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945.tif |width1=288 |caption1=<small>Razdelitev Slovenije med silami osi leta 1941</small> |image2=Croatia-41-45.gif |width2=260 |caption2=<small>Razdelitev Jugoslavije med silami osi leta 1941</small>:{{legenda|#1448CB|Nemška zasedba}} {{legenda|#0B9120|Italijanska zasedba}}{{legenda|#856D52|Madžarska zasedba}}{{legenda|#EA2032|Hrvaška NDH}}}} Ozemlje nekdanje [[Dravska banovina|Dravske banovine]], slovenske pokrajine v kraljevini Jugoslaviji, so si razdelile štiri države sil osi. Nemci so zasedli [[Gorenjska|Gorenjsko]], [[Štajerska|Štajersko]], Zasavje, severozahodni del [[Prekmurje|Prekmurja]] in severni del [[Dolenjska|Dolenjske]], Italijani [[Notranjska|Notranjsko]], večino Dolenjske in Ljubljano ([[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]]), Madžari pa večino [[Prekmurje|Prekmurja]]. Posamezna naselja od [[Bregana|Bregane]] do bližine [[Brežice|Brežic]] je okupirala [[Neodvisna država Hrvaška]]. Vsak od okupatorjev si je prizadeval potujčiti slovensko prebivalstvo z raznimi raznarodovalnimi ukrepi. Prav tako so želeli nova ozemlja čim hitreje priključiti svojim državam. Italijani so okupirano ozemlje priključili 3. maja 1941, Madžari 16. decembra 1941, Hrvati pa 15. avgusta 1941. S tem so okupatorji kršili mednarodno pravo, ki ne dovoljuje priključitev v vojni zasedenega ozemlja pred sklenitvijo mirovne pogodbe. Že 26. aprila 1941 je vodja nacistične Nemčije [[Adolf Hitler]] osebno obiskal [[Maribor]]. Štajerski guverner [[Sigfried Uiberreither]] je 28. aprila v govoru izjavil, da mu je Hitler naročil, naj napravi deželo nemško.{{Sfn|Repe|2015|p=24}} Nemčija je pred priključitvijo okupiranih ozemelj želela njihovo upravo prilagoditi sosednjim avstrijskim deželam. [[Gorenjska|Gorenjsko]] in [[Mežiška dolina|Mežiško dolino]] so želeli priključiti [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]], [[Štajerska|Spodnjo Štajersko]] pa [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijski deželi Štajerski]]. Razmah odpora proti okupatorju je priključitev preprečil. Gorenjska in Štajerska sta kljub temu ''de facto'' postali del Tretjega rajha. Vpeljan je bil [[Nacizem|nacistični]] družbeni red z raznarodovalnimi, rasnimi in drugimi nacističnimi zakoni ter vojaško obvezo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Okupacija je temeljito spremenila življenje prebivalstva. Ker je bilo osnovne živilske potrebščine mogoče kupovati le na karte, se je razmahnil črni trg. Gibanje je bilo omejeno z uvedbo policijskih ur in obvezne uporabe prepustnic, nanj pa so vplivale tudi nove [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|meje]]. ==== Hrvaška okupacija ''slovenskih'' ozemelj ==== Nekaj ​​manjših delov je zasedla tudi Neodvisna država Hrvaška. Leta 1941 je pod hrvaško oblast prišlo pet slovenskih naselij: [[Slovenska vas, Brežice|Bregansko selo]] (danes Slovenska vas), [[Nova vas pri Mokricah|Nova vas pri Bregani]] (danes Nova vas pri Mokricah), [[Jesenice, Brežice|Jesenice]] na Dolenjskem, [[Obrežje, Brežice|Obrežje]] in [[Čedem]]. Šlo je za približno 20 km<sup>2</sup> veliko ozemlje, na katerem je takrat živelo okoli 800 slovenskih prebivalcev. Slovenski otroci iz okupiranih vasi so morali hoditi v hrvaško šolo v [[Lug Samoborski|Lug pri Bregani]]. Takoj po začetku partizanskega odpora leta 1942 so ustaške oblasti začele izvajati (glede na št. populacije) množične aretacije med prebivalstvom, in s tem brisali slovenski narodno zavest. Pri tem so imele še posebej težave s slovenskim prebivalstvom. 14. septembra 1942 so hrvaški ustaši iz maščevanja pobili vse moške s Slovenske planine in vas požgali. Hrvati so mobilizirali slovenske fante in moške med ustaše, ali pa so jih poslali v nemško vojsko. Da bi se izognili vpoklicu v ustaško vojsko, so se moški in fantje odločili za skrivanje ali pridružitev partizanom. Proti koncu vojne so hrvaška zasedena ozemlja zasedli partizani in jih takoj vrnili Sloveniji, znotraj Jugoslavije.<ref>{{Navedi revijo|last=Sečen|first=Ernest|date=2005-04-13|title=Mejo so zavarovali z žico in postavili mine: prezrti del zgodovine: Slovenci pod hrvaško okupacijo|magazine=Dnevnik|cobiss=9651277|issn=1318-0320}}</ref> === Raznarodovalna politika === Vsem trem okupatorjem je bil skupen namen izbrisati slovenski narod kot etnično skupnost, pri čemer so se razlikovali glede časovnega roka, ko bi ta cilj dosegli, in tudi glede načina.{{Sfn|Troha; Deželak Barič|2014|p=12}} ==== Nemška politika ==== Okupatorji so na slovenskem ozemlju izvajali etnično čiščenje in prisilno germanizacijo prebivalstva. Nemške oblasti so prepovedale slovenski jezik v šolah in javnih institucijah, obenem pa spreminjale slovenska osebna imena, imena ulic ter krajevna imena in napise v nemške različice, da bi preprečile ohranjanje ali krepitev slovenske narodne identitete in zavesti. Zapirale so slovenske knjižnice, zažigale knjige v slovenščini ter uničevale slovenske spomenike. Razpustile so slovenska društva, organizacije in združenja, vključno s cerkvenimi, pri čemer so zaplenile njihovo premoženje, ter ukinili lokalna društva, politične stranke, sklade, celo prostovoljna gasilska društva in podobne entitete. Odrasle prebivalce so prisilno včlanjevali v Štajersko domovinsko zvezo (Steirischer Heimatbund) ali Koroško ljudsko zvezo (Kärntner Volksbund), ki sta imeli ponemčevalno nalogo, vključno z oboroženimi oddelki znotraj teh struktur. Za germanizacijo na Štajerskem in Koroškem sta bila odgovorna predvsem [[Franz Steindl]] in [[Wilhelm Schicka]]. Poleg tega so močno omejili in minimizirali uporabo slovenščine v tisku.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=393}} Poleg zaplenitev premoženja izgnancem in družinam partizanov ter talcev so okupatorji zaplenili veliko večino podjetji, ki so bila v privatni lasti Slovencev ali v državni lasti (industrijska podjetja, rudniki, banke, zavarovalne družbe, zadruge časopisi itd.). Že 12. aprila 1941 je [[Reinhard Heydrich]], poveljnik nemške tajne službe ''[[Sicherheitsdienst]]'' in eden glavnih načrtovalcev [[Holokavst|holokavsta]], ustanovil urad za izgon Slovencev. 21. aprila je izdal povelje za izgon 260.000 Slovencev v Srbijo. Nemške oblasti so začele izganjati intelektualce, učitelje, duhovnike in priseljence iz leta 1918 (predvsem Slovence, ki so s Primorske pobegnili pred fašizmom). Vsem izgnancem so zaplenili premoženje: s seboj so jim dovolili vzeti le 30&nbsp;kg osebne prtljage in manjšo količino denarja. Nemci so izganjali slovenske učitelje in jih nadomeščali z nemškimi. Izgnali so tudi 448 slovenskih duhovnikov (skoraj vse na nemškem okupacijskem območju) in namesto njih v župnije nastavili nemške. Zaradi odporniškega gibanja Nemci so namenjeni izgon le delno realizirati – izgnanih je bilo okoli 80.000 Slovencev, med njimi 20.000 otrok mlajših od 10 let.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska izgnanka: Da bi preživela, sem jedla kislico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenska-izgnanka-da-bi-prezivela-sem-jedla-kislico/366926|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-28|date=2015|last=Janičijević|first=Sabina}}</ref> Vodja SS [[Heinrich Himmler]] je nato izgone ustavil: nameraval jih je izvesti po koncu vojne. Dodaten ponemčevalni ukrep je bilo priseljevanje Nemcev iz italijanske okupacijske cone, predvsem [[Kočevarji|s Kočevskega]]. V glavnem so jih naseljevali na južno mejo Štajerske, da bi tam oblikovali etnično tamponsko cono pred »slovanskimi hordami«. V okviru programa ''[[Lebensborn#Lebensborn v Sloveniji|Lebensborn]]'' so Nemci avgusta 1942 v zbirnem centru v [[Celje|Celju]] (danes I. osnovna šola Celje) več kot 600 otrok nasilno odvzeli materam in jih poslali v tujino, kjer so postali rejenci nemških družin in so bili vzgojeni v Nemce. Nekatere otroke so tudi umorili. ==== Italijanska politika ==== Kraljevina Italija je že pred drugo svetovno vojno vodila politiko [[Poitalijančevanje|poitalijančevanja]] Slovencev, ki so živeli zahodno od [[rapalska pogodba|rapalske meje]]. V Ljubljanski pokrajini so Italijani vodili blažjo politiko, vendar je bila "prvotna italijanska blagost zgolj bolj postopna pot italijanizacije in vključevanja Ljubljanske pokrajine v fašistični sistem".{{Sfn|Kranjc|2013}} [[Slika:Rapallo border.jpg|thumb|300px|<br />Prisotnost Slovencev na zahodu [[Rapalska pogodba|rapalske meje]] {{legend|#B5E61D|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) v Italiji od leta 1920.}}{{legend|#34e6b5|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1975 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}{{legend|#44aaff|<u>zahodno od rapalske meje:</u> predvsem s Slovenci naseljeno območje priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1947 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}]] Po prvi svetovni vojni je bilo, na podlagi rapalske pogodbe (1920), dodeljeno Kraljevini Italiji vse etnično mešano območje ([[Kanalska dolina]], [[Beneška Slovenija]], Spodnje [[Posočje]] z Gorico, Tržaška in [[Slovenska Istra|Istra]]), kjer je poleg Italijanov prebivalo približno 155.000 Slovencev, in poleg tega še pretežno s Slovenci naseljen ostali del nekdanjega [[Avstrijsko primorje|Primorja]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ([[Bovec]], [[Kobarid]], [[Tolmin]], Srednje Posočje z [[Idrija|Idrijo]], (slovenski) [[Kras]] s Postojno in Ilirsko Bistrico vred), kjer je prebivalo približno 185.000 prebivalcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski zgodovinski atlas|publisher=Nova revija|year=2011|location=Ljubljana|cobiss=256791808}}</ref> Slovenščina je bila na vse načine izpodrinjena iz javnega življenja, prepovedana v vseh šolah in javnih ustanovah, slovenska osebna imena in priimki so bili na silo spremenjeni v italijansko obliko. Mladi Primorci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v posebne bataljone italijanske vojske. Skupine italijanskih nacionalistov in fašistov so nenehno razgrajale primorskih in istrskih mestih, da bi ustrahovale Slovence; fašistični zločinci so jih nekaznovano preganjali in uničevali njihovo imetje.{{Sfn|Zidar|1999}} V medvojnem obdobju se je okoli 100.000 Slovencev in Hrvatov s Primorja izselilo, italijanske oblasti pa so doseljevale Italijane, predvsem iz južne Italije. Mnogi primorski Slovenci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v italijansko vojsko. {{citatni blok|»Ko se srečamo s tako raso, kot je slovanska – manj vredna in barbarska – ne smemo proti njej izvajati politike sladkorčkov, temveč politiko palice […] Ne bojimo se več žrtev […] Meje Italije morajo potekati po Brennerju, po Snežniku in po Dinarskem gorstvu […] Mislim, da se sme žrtvovati 500.000 barbarskih Slovanov za 50.000 Italijanov.«| Iz govora [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] v [[Pulj|Pulju]] 22. septembra 1920{{Sfn|Zidar|1999}}}} {{bar box |width = 390px |float = right |caption =<span style="color:darkblue;"> [[Slika:Gramozna 1 feb maj 42.JPG|thumb|right|200px|Detajl spomenika v spomin ustreljenih talcev pri Gramozni jami]][[Gramozna jama]] v Ljubljani je kraj, kjer so italijanske okupatorske sile v letih od 1942 do 1943 streljale slovenske talce. Ustreljeni talci so bili izbrani naključno med aretiranci pouličnih obhodov italijanskih vojaških patrulj, brez sojenja, brez dokazane krivde, z utemeljitvijo,<br /> »da so zagotovo krivi komunistične aktivnosti, ker v predpisanem času 48 ur niso bili odkriti povzročitelji partizanskih akcij«. </span>}}Prepovedali so slovenske politične organizacije, vendar sprva še ne kulturnih. Javne ustanove so bile dvojezične (italijansko in slovensko), v šole je bil uveden pouk italijanščine, vendar slovenščina ni bila prepovedana. Ustanovljen je bil Sosvet (''Consulta''), ampak so slovenski politiki v njem kmalu uvideli, da fašistične oblasti niso nameravale Slovencem pustiti niti svetovalne vloge. Uradniški aparat je bil fašiziran, ustanovljene so bile fašistične organizacije, na nekatera območja (npr. Kočevsko) so naseljevali Italijane. Na zasedenem ozemlju, ki so ga sestavljala predvsem Ljubljana, Notranjska in Dolenjska s približno 320.000 prebivalci, je Italija ustanovila [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]] ({{jezik-it|Provincia di Lubiana}}). Italijani so tukajšnjem okupiranem ozemlju na začetku vodili zmerno politiko. Tako so dovoljevali dvojezičnost, italijanski jezik so v šole uvedli zgolj kot učni predmet, dovoljevali so nepolitična, kulturna in športna društva. Po vstaji, Italijani so množično pošiljali Slovence v koncentracijska taborišča, streljali jih kot talce, ter na sestanku italijanskih generalov z Mussolinijem 31. julija 1942 v Gorici, sklenili izgnati vse Slovence iz Ljubljanske pokrajine, ter jih nadomestiti z Italijani, če bo potrebno.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=106}} {{citatni blok|«Bisogna sterminare tutti i maschi di questa stirpe maledetta!»<br/>''(Pokončati je treba vse moške tega prekletega plemena!)''|[[Benito Mussolini]], Gorica 31. julija 1942{{Sfn|Zidar|1999}}}} Po prvih uspešnih uporniških akcijah prebivalcev na zasedenem ozemlju, je italijanska oblast spremenila politiko in začela izvajati program etničnega čiščenja.<ref>Benito Mussolini: “''To ozemlje moramo upoštevati kot poskusno ozemlje'' […] ''Ne bi izključil možnosti preselitve celotnih skupin prebivalcev''’’. Citat v Marco Cuzzi (1998). ''L’occupazione italiana della Slovenia'', Rim, str. 225.</ref> Izvedba tega naklepa je privedla do izgona približno 35.000 civilistov, od katerih je v italijanskih koncentracijskih taboriščih, v letih 1942 in 1943, umrlo od lakote in bolezni okoli 3500 moških, žensk in otrok.{{Sfn|Jezernik|1997|p=557-558}} To, da je šlo za poskus etničnega čiščenja, izhaja ne samo iz zelo velikega števila ubitih in razseljenih, ampak tudi iz izjav in ukazov visokih italijanskih oficirjev, predvsem pa iz vsebine zloglasne okrožnice 3C, ki jo je podpisal prvega marca 1942 general Mario Roatta.<ref>Angelo del Boca (2005). ''Italiani, brava gente?'', Vicenza, str. 234-243.</ref> ==== Madžarska politika ==== Madžarski okupator ni priznaval obstoja slovenskega naroda. Že nekaj dni po okupaciji so izdali uredbo ki navaja: “Na osvobojenem ozemlju se mora delati razlika med domačim prebivalstvom in priseljenci oziroma kolonisti.” Za domače so imeli tiste ki so živeli na teritoriju “Velike Madžarske” pred 31. oktobrom 1918. Vse druge so prištevali med priseljence, ki jih je treba izgnati iz države. Madžarski okupator je Slovence razglašal za “Vende” in izvajal ukrepe da bi jih čim hitreje pomadžaril. Izganjal je prišleke, zlasti izobražence in koloniste, odpustil je vse slovenske uradnike in učitelje in jih nadomestil z madžarskimi, slovenski pouk v šolah je ukinil, uvedel madžarske šole, zatrl slovenski tisk …{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}} Aretirane so pri zasliševanjih tepli z žilavkami po vsem telesu, podplatih in spolovilih, jih zvezali, jim ruvali lase in nohte, izbijali zobe, mučili z žarečim železom, itd. Slovence so zapirali, internirali, izganjali, konfinirali, pošiljali na prisilno delo, ubijali, slovensko moško prebivalstvo prisilno mobilizirali. Madžari so zaprli 461 oseb, izgnali in odpeljali v internacijo 1.259 Slovencev, na prisilno delo so odvedli 7.211 Slovencev, v ujetništvo so zajeli 1.052 oseb, konfinirali 62 oseb in prisilno mobilizirali 10.164 moških. Iz okraja Murska Sobota je madžarski okupator interniral in deportiral 284 Slovencev, ki so bili internirani predvsem v taborišča Bergen-Belsen, Dachau, Auschwitz in Ravensbruck. Iz okraja [[Dolnja Lendava]] pa jih je okupator interniral 587 oseb v taborišče Sarvar.{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}} === Okupatorski zločini === Že 9. junija 1941 so Nemci v okviru programa ''[[Aktion T4]]'' iz psihiatričnih bolnišnic na svojem okupacijskem območju odpeljali okoli 600 duševnih bolnikov. Usmrčeni so bili v plinskih celicah na gradu [[Hartheim]] v bližini [[Linz]]a.<ref>{{Navedi splet|title=75. obletnica spomina na 92. odpeljanih oskrbovancev vojniške banovinske hiralnice, ki jih je v smrt 9. junija 1941 odpeljal nemški okupator|url=https://www.mojaobcina.si/vojnik/novice/75-obletnica-spomina-na-92-odpeljanih-oskrbovancevvojniske-banovinske-hiralnice-ki-jih-je-v-smrt-dne-9-junija-1941-odpeljal-nemski-okupator.html|website=mojaobcina.si|accessdate=2020-04-10|language=sl|date=2016|last=Zdovc|first=Marko|publisher=Občina Vojnik {{!}} MojaObčina.si}}</ref><ref name=":6" /> ===== Izgoni Slovencev ===== [[Slika:Slovenski izgnanci na dvorišču taborišča v Mariboru pred odhodom na železniško postajo.jpg|sličica|Nemški vojaki stražijo slovenske izgnance v taborišču v Mariboru pred izgonom v Srbijo.]] Takoj po okupaciji so se vrstile množične aretacije slovenskih izobražencev. Mnogo je bilo izgnanih. Skupno je bilo izgnanih 80.000 Slovencev. Prvo so Nemci 1941. pred komisijami rasno in politično pregledali in ocenili skoraj vse prebivalstvo Štajerske, Gorenjske in Mežiške doline. Rasne ocene so bile: I – čisto nordijska, II – pretežno nordijska s primesjo dinarske in zahodne, III – manj izravnavani mešanci s pretežno dinarskim in z vidnimi vzhodnimi znamenji, IV – neizravnani mešanci, čisto vzhodna, osebe z neevropsko primesjo, tuje-krvni (prednjeazijska, orientalska, negroidna, mongoloidna), poleg tega že na prvi pogled opazni hudo dedno bolni. Skoraj nič ljudi ni prišlo v I. rasno skupino, le malo jih je prišlo v II., medtem ko jih je mnogo prišlo v III. in IV. Na osnovi teh rasnih pregledov so komisije določile, da je izgon Slovencev upravičen in utemeljen.{{Sfn|Ferenc|1968|p=211}} ===== Koncentracijska taborišča ===== {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Arrival to Rab concentration camp.jpg | alt1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu | caption1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu | image2 = Rab ujetnik predelava paint.jpg | alt2 = Interniranec v taborišču na Rabu | caption2 = Interniranec v taborišču na Rabu | footer = Na Rabu je bilo interniranih več kot 10.500 ljudi. Umrlo jih je 1500, med njimi 100 otrok, mlajših od deset let. }} Okupatorji so množično izvajali [[Koncentracijsko taborišče|internacije]], Nemci med drugim v [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachauu]], [[Koncentracijsko taborišče Ravensbrück|Ravensbrück]], [[Auschwitz]], Mauthausen Italijani pa zlasti v koncentracijska taborišča [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rab]] in [[Koncentracijsko taborišče Gonars|Gonars]]. Okoli 26.000 Slovencev iz Ljubljanske pokrajine (vsak dvanajsti prebivalec) je bilo poslanih v italijanska koncentracijska taborišča, med njimi na tisoče žensk in otrok. Po Himmlerjevem ukazu so Nemci aretirali sorodnike partizanov in talcev. Tako so med 3. in 6. avgustom 1942 v Celje prepeljali 1.262 oseb.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} Potem ko so v noči na 9. avgust materam odvzeli otroke, so moške in ženske odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau.<ref>{{Navedi knjigo|title=Auschwitz - Birkenau|last=Kovač-Zupančič|first=Marija|publisher=Obzorja|year=1982|location=Maribor|cobiss=13177857|last2=Ksela|first2=Lenka}}</ref> Otroke, ki so jih najprej rasno pregledali, so 10. avgusta odpeljali v otroško (zbirno) taborišče organizacije Lebensborna pri Gradcu ([[Fronhleiten]]), nato pa v razna druga taborišča, bolehne in starejše od 55 let pa v razna taborišča za bolne in onemogle ljudi.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} V taborišču Auschwitz je po dostopnih podatkih umrlo 1726 slovenskih prebivalcev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Auschwitz&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Auschwitz-Birkenau&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Gleiwitz%2FAuschwitz&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=U+logoru%2C+Auschwitz&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Sosnowitz%2FAuschwitz&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Auschwitz+-+Birkenau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Auschwitz|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dobaja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Mauthausnu in njegovih satelitskih taboriščih 1655,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Mauthausen&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Melk%2FMauthausen&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Linz%2FMauthausen&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Gusen%2FMauthausen&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Steyr%2FMauthausen&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Gusen-Mauthausen&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Dunaj%2FMauthausen&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Peggau%2FMauthausen&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Gradec%2FMauthausen&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Ebensee%2FMauthausen&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Schlier%2FMauthausen&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Ljubelj%2FMauthausen&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Hartheim%2FMauthausen&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=St.+Valentin%2FMauthausen&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Hartheim%2FLinz%2FMauthausen&f15=1%2Ckraj_smrti&v15=Wien-Schwechat%2FMauthausen&f16=1%2Ckraj_smrti&v16=Graz%2C+Puntigam%2FMauthausen&f17=1%2Ckraj_smrti&v17=Wien-Florisdorf%2FMauthausen&f18=1%2Ckraj_smrti&v18=Linz%2CSchlantenfeld%2FMauthausen&f19=1%2Ckraj_smrti&v19=Pongau+pri+Salzburgu%2FMauthausen|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Mauthausen in njegova satelitska taborišča|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Dachauu 1679,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Dachau&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=U+logoru%2C+Dachau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Dachau|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Jasenovcu 413,<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski taboriščniki v Jasenovcu: knjiga imen in obrazov|last=Kramar|first=Alojz Slavko|publisher=Slovenski dom Zagreb in Svet slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb|year=2023|location=Zagreb|cobiss=172806403|last2=Todorovski|first2=Ilinka|url=https://www.slovenci-zagreb.hr/si/wp-content/uploads/sites/2/2024/03/Knjiga-Jasenovac-ponatis-1_zadnje.pdf}}</ref> Buchenwaldu in njegovih podružnicah 429,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Buchenwald&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Essen%2FBuchenwald&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Weimar%2FBuchenwald&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Erfurt%2FBuchenwald&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Weimar-Buchenwald&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Bochum%2FBuchenwald&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Dachau+-+Buchenwald&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Dortmund%2FBuchenwald&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Frankfurt%2FBuchenwald&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Buchenwald-Leitmeritz&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Langenstein%2FBuchenwald&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Ortelsbruch%2FBuchenwald&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Buchenwald+-+danska+meja&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Gelsenkirchen%2FBuchenwald&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Leipzig+-+Wahren%2FBuchenwald&f15=0%2Ckraj_smrti&v15=Holzen+bei+Eschershausen%2FBuchenwald|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Buchenwald in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Ravensbrücku in podružnicah 255,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Ravensbr%C3%BCck&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Ravensbr%C3%BCck+&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Ravensbr%C3%BCck+%28%3F%29&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Barth%2FRavensbr%C3%BCck&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Rahlin%2FRavensbr%C3%BCck&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Ravensbr%C3%BCck%2FBelzig&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Neustadt%2FRavensbr%C3%BCck&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Ravensbr%C3%BCck%2FK%C3%B6nigsberg&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Ravensbr%C3%BCck+%28bolni%C5%A1nica%29&f9=0%2Ckraj_smrti&v9=Neubrandenburg%2FRavensbr%C3%BCck|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Ravensbrück in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Flossenbürgu 231<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Flossenb%C3%BCrg&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Aussig%2FFlossenb%C3%BCrg&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Bamberg%2FFlossenb%C3%BCrg&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Dresden%2FFlossenb%C3%BCrg&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Ansbach%2FFlossenb%C3%BCrg&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Zwickau%2FFlossenb%C3%BCrg&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Freiberg%2FFlossenb%C3%BCrg&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Rabstein%2FFlossenb%C3%BCrg&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Hersbruck%2FFlossenb%C3%BCrg&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Hersbruck-Flossenb%C3%BCrg&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Neurohlau%2FFlossenb%C3%BCrg&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Leitmeritz%2FFlossenb%C3%BCrg&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Heilsinburg%2FFlossenb%C3%BCrg&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Pottenstein%2FFlossenb%C3%BCrg&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Hersbruck+pri+N%C3%BCrnbergu%2FFlossenb%C3%BCrg|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Flossenbürg in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> ljudi itn. Prav tako so uničujoče delovala tudi "manj pomembna" taborišča, kjer so prav tako umirali slovenski prebivalci. Ko skupaj seštejemo je bilo okupatorjevih koncentracijskih taboriščih interniranih več kot 65.000 Slovencev. V koncentracijskih taboriščih, na prisilnem delu ali v izgnanstvu je življenje izgubilo najmanj 13.169 Slovencev, od teh 85–90 % civilisti. Večinoma jih je bilo sorodnikov partizanov ali sodelavcev OF.<ref name=":6" /> Med žrtvam nemških in italijanskih taborišč je bilo najmanj 949 slovenskih otrok – 680 dečkov in 296 deklic.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=29}} V [[Maribor]]u, v [[Melje|Melju]], so Nemci že do junija 1941 vzpostavili [[Stalag XVIII-D]] (tudi Stalag 306), koncentracijsko taborišče za zavezniške vojne ujetnike. Razmere v njem so bile brutalne: v zlasti hudem obdobju od 1. januarja do 1. aprila 1942 je tu življenje izgubilo 5021 sovjetskih vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Nacistično taborišče v Mariboru: Stalag XVIII-D|url=https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|website=vecer.com|date=2018-07-22|accessdate=2020-04-16|archive-date=2019-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190328120342/https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|url-status=dead|publisher=Večer|last=Ponudič|first=Helena}}</ref> ===== Streljanja talcev ===== [[Slika:Streljanje talcev v Gorjah pri Bledu.jpg|sličica|Streljanje talcev pred družinam v Gorjah pri Bledu, avgust 1941]] [[Slika:Ustreljeni zaporniki iz Begunj.jpg|levo|sličica|Ustreljeni zaporniki iz Begunj, 1941]] Ko se je partizansko gibanje jeseni 1941 nekoliko okrepilo, so najprej Nemci, kasneje pa še Italijani pričeli izvajati [[represalije]], usmrčevanje talcev kot povračilni ukrep za dejanja odpora. Prvi talci so bili usmrčeni 10. oktobra 1941, ko je bilo zaradi partizanskega napada na [[Šoštanj]] ustreljenih 10 talcev. Takratno mednarodno pravo je represalije sicer dopuščalo, vendar le v razmerju en talec na eno žrtev. Na Gorenjskem in Štajerskem so Nemci ustrelili po pet talcev za ubitega Slovenca v nemški službi in po deset talcev za enega ubitega Nemca. Na smrti funkcionarjev so se odzvali z usmrtitvijo še večjih števil talcev. Po umoru Marka Natlačena so Italijani ustrelili 24 talcev. Kot povračilni ukrep za uboj visokega nemškega funkcionarja [[Anton Dorfmeister|Antona Dorfmeisterja]]<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/214760/frankolovski-zlocin/|title=»Frankolovski zločin«|date=11. 3. 2022|accessdate=2025-11-26|publisher=Mladina|last=Volk|first=Luka}}</ref> (1912–1945) so Nemci 12. februarja 1945 [[Frankolovski zločin|na Frankolovem usmrtili celo 100 talcev]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Ckraj_smrti&v0=Stranice+pri+Frankolovem&f1=0%2Cdatum_smrti&v1=1945-2-12-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Frankolovo|accessdate=2025-09-28|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-09-28}}</ref> Zbrali so jih iz celjskega, mariborskega in trboveljskega nacističnega zapora.<ref name=":29" /> V letu 1941 je bilo usmrčenih 360 ljudi, v letu 1942, ki predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja, pa 1367. Poleti 1942 so okupatorji izvedli več pomorov v Starem piskru v Celju (skupno so tirjali 380)<ref>{{Navedi knjigo|title=Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski|last=Ževart|first=Milan|publisher=Obzorja|year=1965|location=Maribor|cobiss=3854849|last2=Terčak|first2=Stane}}</ref> in pa največja represalija sploh v Mariboru (143 žrtev). Talce so nacisti usmrčevali še aprila 1945. Skupaj kot talcev in v okupatorskih in kolaborantskih zaporih je bilo usmrčenih 4886 ljudi. ===== Požiganja vasi ===== [[Slika:Drazgose burning.png|sličica|Nemško opustošenje Dražgoš, katere so zravnali s tlemi in pobili domačine zaradi tako nem. imenovane ''kolektivne odgovornosti'' prisotnosti partizanov v vasi.]] Okupatorji so kot povračilni ukrep tudi požigali posamezne domačije ali celotne vasi ter preganjali, mučili in izganjali svojce partizanov. Prvo vas je nemški okupator uničil 20. septembra 1941; to je bila [[Rašica, Ljubljana|Rašica]] pri Ljubljani, katere prebivalci so bili izgnani v NDH. Prve prebivalce vasi pa je pobil in trupla pometal v ogenj januarja 1942 v Dražgošah, ko so pobili 41 domačinov, vas pa do tal porušili, vse preživele poslali v zapor v Šentvidu. Samo v enem mesecu poleti 1942. na Gorenjskem, Nemci so požgali 11 vasi, v nekaterih vaseh so moške prebivalce stare nad 15 let postrelili in njihova trupla zmetali v ogenj, ženske in otroke pa izselili. ==== Prisilna mobilizacija ==== Nemci so na okupiranih ozemljih izvajali [[Prisilna mobilizacija|prisilno mobilizacijo]] prebivalstva v [[Wehrmacht|nemško vojsko]], kar je bilo v nasprotju z mednarodnim pravom. 70.000 Slovencev je bilo prisilno mobilizirano v nemško vojsko, 10.000 v madžarsko, plus še dodatnih Primorcev v italijansko. Žrtve med slovenskimi mobiliziranci se ocenjuje na več kot 12.944, večina jih je padla na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]]. Vse skupaj so okupatorji, s pomočjo domačih sodelavcev pobili, spravili v koncentracijska taborišča in izgnali čez 200.000 Slovencev. ==== Holokavst ==== Ob začetku druge svetovne vojne je bilo na Slovenskem skupaj okoli 1500 Judov. [[Judovska skupnost Slovenije|Judovska skupnost na Slovenskem]] je bila že v Kraljevini Jugoslaviji deležna naraščajočega [[Antisemitizem|antisemitizma]], sploh antisemitistične propagande v katoliškem tisku. Že pred vojno je jugoslovanska vlada – na predlog Antona Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah. Po mnenju [[Oto Luthar|Oto Lutharja]] je bil takrat na Slovenskem najizrazitejši antisemist ravno Korošec,{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} ki je bil takrat minister za prosveto v vladi [[Dragiša Cvetković|Dragiša Cvetkovića]]. Predvojni antisemitizem se je na Slovenskem med okupacijo še naprej odražal, zlasti pri [[Slovensko domobranstvo|domobrancih]], ki so bili izrazito antisemitistična organizacija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%8Aumi.pdf|title=Slovenski antisemitizem, živ pokopan v ideologiji slovenske narodne sprave|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Šumi|first=Irena|archive-date=2019-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190921190332/https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%258Aumi.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razumevanje preteklosti: Presenetljivo? Ne. Nedopustno Da! |url=https://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|website=www.delo.si|date=2014-05-09|accessdate=2019-11-24|language=sl-si|first=Oto|last=Luthar}}</ref> {{citatni blok|“Židovstvo hoče zasužnjiti ves svet. Zasužnjiti bi ga moglo, če bi narode tudi gospodarsko uničilo. Zato je pognalo narode v vojno, da se uničujejo in s tem služijo židovskim koristim. Najzvestejši izvrševalec židovskih ukazov sta komunizem in liberalna demokracija. Obe ideji so ustvarili židje za nežidovske narode. Tudi slovenski narod hoče židovstvo z moralnim razkrojem in obubožanjem spraviti na kolena.”|Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html |title=Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944|accessdate=2024-10-10}}</ref>}} [[Slika:Auschwitz Resistance 280 cropped.jpg|sličica|Sežiganje trupel v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|koncentracijskem taborišču Auschwitz]], kjer je umrlo več kot 1.300 Slovencev ter kraj konca večina slovenskih Judov.]]Med vojno je bil [[holokavst]] izveden tudi na Slovenskem. Eden glavnih snovalcev holokavsta (nekateri zgodovinarju mu pripisujejo tudi idejo plinskih celic) je bil [[Odilo Globocnik|Odilo Globočnik]] (1904–1945), visok nacistični funkcionar (policijski general) slovenskega rodu.<ref>{{SloBio|id=1011110|avtor=Brecelj, Aleš|ime=Globocnik, Odilo Lothar|vir=SBL}}</ref> Judje v nemški in italijanski okupacijski coni so bili takoj po okupaciji internirani. V Ljubljani se je 32 Judom uspelo skrivati do septembra 1944, ko jih je v obširni akciji aretirala [[Slovensko domobranstvo|domobranska policija]] in jih predala Nacistom. Poslani so bili v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]], kjer je bila večina umorjenih. Več kot polovica slovenskih Judov je živela v [[Prekmurje|Prekmurju]]. Tamkajšnje madžarske okupacijske oblasti so sprejemale vse ostrejše protisemitske ukrepe, niso pa judovske skupnosti uničile. Holokavst je prekmurske Jude prizadel šele po nemški okupaciji Madžarske 12. marca 1944. Nove nemške okupacijske oblasti so 26. aprila 1944 zbrale 376 Judov in jih internirale, oktobra in novembra sta sledili še po ena manjša skupina. 85 % prekmurskih Judov je bilo umorjenih v plinskih celicah v uničevalnem taborišču [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Preživelo jih je le 63. Nekateri slovenski Judje so se rešili z begom med partizane. Za razliko od glavnega, desnega poljskega odporniškega gibanja ki ni sprejelo Jude v svoje vrste, partizani so sprejemali Jude.{{Sfn|Luthar|Šumi|2016}} Zgodovinar Ivo Goldstein piše, da samo v NDH 4.339 Judov, ali 50 % vseh preživelih, se je uspelo rešiti z odhodom v partizane ali na partizanski teritorij,<ref>{{Navedi knjigo|title=The Holocaust in Croatia|url=https://books.google.com/books/about/The_Holocaust_in_Croatia.html?id=ehVSjgEACAAJ|publisher=University of Pittsburgh Press, published|date=2016|isbn=978-0-8229-4451-5|language=en|first=Ivo|last=Goldstein|first2=Slavko|last2=Goldstein|year=|location=|page=453|cobiss=}}</ref> 10 Judov je bilo razglašenih za narodne heroje.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Slovenian Righteous among Nations|first3=Ivo|page=12|location=|year=|last4=Salamon|first4=Jasna Kontler|last3=Jevnikar|last2=Hajdinjak|url=https://books.google.com/books?id=r0XODgAAQBAJ&pg=PA176&lpg=PA176&dq=pdf+Edited+by+Irena+%C5%A0umi+and+Oto+Luthar+(2016).+THE+SLOVENIAN+RIGHTEOUS+AMONG+NATIONS.+Ljubljana.&source=bl&ots=d89cQFUFhA&sig=ACfU3U3i6OubFEBD-SVUhtT8uSZqBCSuZw&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwiK_c6xjqPqAhXNvp4KHRbiAbwQ6AEwAXoECAoQAQ#v=onepage&q=heroes&f=false|first2=Boris|last=Luthar|first=Oto|language=en|isbn=978-961-254-863-6|date=2016-05-02|publisher=Založba ZRC|cobiss=}}</ref> Slovenska judovska skupnost je bila skoraj v celoti uničena. Vojno je preživelo le okoli 200 slovenskih Judov (dobrih 10 %). Preživeli so po vojni uspeli obnoviti Zvezo judovskih skupnosti, v 56 jugoslovanskih mestih, tudi na Slovenskem.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Yugoslavia|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/yugoslavia|website=www.jewishvirtuallibrary.org|accessdate=2020-07-28|date=2007}}</ref> Jugoslavija je bila edina komunistična dežela ki je dovolila delovanje in pomoč Judom od strani ameriških judovskih organizacij, ter tudi dovolila izselitev v Izrael.<ref name=":16" /> Izraelski podatki kažejo da se je 68 slovenskih Judov izselilo v Izrael.<ref>{{Navedi revijo|last=Ivanković|first=Mladenka|date=|year=2011|title=Mladenka Ivanković, Jews and Yugoslavia 1918-1953, Minorinties in the Balkans,Belgrade 2011, 131-153.|url=https://www.academia.edu/25807789/Mladenka_Ivankovi%C4%87_Jews_and_Yugoslavia_1918-1953_Minorinties_in_the_Balkans_Belgrade_2011_131-153|magazine=|language=en|page=15, fusnota 50|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> Ker nova Jugoslavija tedaj ni priznavala dvojnega državljanstva in tujo last nad nepremičninam, so ob izselitvi morali podpisati izjavo, da se odpovedujejo jugoslovanskemu državljanstva in neprodanim nepremičninam v državi. Nekateri Judje so se po izselitvi v Izrael vrnili v Jugoslavijo in obnovili svoje državljanstvo. Do leta 2018 je 15 Slovencev prejelo naslov pravičnega med narodi, ki se podeljuje posameznikom, ki so med vojno nesebično zaščitili judovske posameznike pred holokavstom.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/185377/novi-slovenski-pravicni-med-narodi/|title=Novi slovenski »pravični med narodi« {{!}} MLADINA.si|work=Mladina|accessdate=2018-08-24|date=2018-05-04|last=Horvat|first=Marjan}}</ref> == Odziv političnih struj na okupacijo == Med okupacijo politično življenje ni popolnoma zamrlo. Ob razpadlih strankah so obstajala različna društva, organizacije, manjše politične skupine in domoljubi različnih političnih idejnih usmeritev, ki so kot društveni in kulturni delavci, publicisti, novinarji, umetniki ali drugače pomembno vplivali na politične tokove pred vojno in po njej. === Tradicionalne stranke === {{glavni|Protirevolucionarni tabor}} Slovenci so bili že napadom na Jugoslavijo hudo razdvojeni in ob začetku vojne niso imeli enotnega vodstva ali programa. Slovenska ljudska stranka (SLS), glavna politična stranka na Slovenskem, je v čas druge svetovne vojne vstopila z ohromljenim vodstvom. [[Anton Korošec]], ki je SLS vodil vse od leta 1917, je umrl decembra 1940, manj kot štiri mesece pred napadom na Jugoslavijo, njegov naslednik [[Franc Kulovec]] pa je izgubil življenje že na prvi dan vojne. Nekateri politiki (na primer [[Miha Krek]], eden vidnejših članov SLS) so se skupaj z [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovansko vlado umaknili v London]] in skušali vplivati na razmere doma od tam. Voditelj SLS v domovini je postal [[Marko Natlačen]], ob napadu na Jugoslavijo [[Dravska banovina|ban Dravske banovine]]. Večina politikov, ki so ostali, je delovala previdno iz strahu, da bi si s prenagljenimi odločitvami škodili. Že 6. aprila 1941, na dan napada na Jugoslavijo, je v Ljubljani na pobudo SLS in Marka Natlačena nastal [[Narodni svet za Slovenijo|Narodni odbor za Slovenijo]]. Ta je 10. aprila razglasil, da prevzema oblast v Sloveniji. V Narodnem odboru so sodelovali predstavniki SLS, [[Jugoslovanska nacionalna stranka|Jugoslovanske nacionalne stranke]], [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]], [[Socialistična stranka Jugoslavije|Socialistične stranke Jugoslavije]] in [[Samostojna demokratska stranka|Samostojne demokratske stranke]]. Prošnjo [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije]] za vstop so zavrnili z utemeljitvijo, da ni legalna stranka. Odklonili so tudi predlog, da bi Narodni odbor postal Obrambni odbor. Narodni odbor je prebivalstvo pozval k redu in miru ter izročitvi orožja, enote jugoslovanske vojske pa, naj se mu podredijo in zaprosijo za premirje kot slovenska vojska. Vojaško poveljstvo v to zahtevo ni privolilo. Ko so 11. aprila 1941 prve italijanske enote vkorakale v Ljubljano, pred cerkvijo na Viču jih je sprejel ljubljanski župan iz vrst SLS-a, [[Juro Adlešič]] in poveljniku poklonil mestne ključe.<ref>{{Navedi splet|title=Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1962, št. 1|url=https://www.sistory.si/11686/www.sistory.si/11686/25|website=www.sistory.si|accessdate=2023-08-15|language=sl|page=63}}</ref> Marko Natlačen je po pozdravu italijanskih vojaških oblasti v Ljubljani odšel v Celje, kjer je Nemcem predlagal, da bi zasedli vso Slovenijo in jo oblikovali v posebno državo, podobno kot Hrvaško. Nemci so predlog zavrnili zaradi že zasnovanega načrta o razdelitvi Jugoslavije. Natlačen je z zagotovitvijo lojalnosti fašističnem komisarju [[Emilio Grazioli|Emiliu Grazioliju]] ter s spomenico, ki jo je poslal [[Benito Mussolini|Mussolini]]ju, skušal pridobiti dovoljenje za izvrševanje oblasti. Mussolini je načeloma privolil v sodelovanje s predstavniki nekdanje oblasti na zasedenih območjih, vendar se je 17. aprila Narodni odbor sestal zadnjič. Italijani so namreč že 20. aprila civilno oblast v Ljubljanski pokrajini prenesli na svoj Komisariat za zasedeno slovensko ozemlje. Narodni odbor je s tem prenehal delovati. === Začetki kolaboracije === {{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}} [[Slika:Gregorij Rožman and Emilio Grazioli.jpg|sličica|Škof Rožman in visoki fašistični komisar Emilio Grazioli, 20. aprila 1941.]]Nekateri pripadniki katoliške politične struje in slovenske Cerkve so že pred vojno simpatizirali s fašizmom. [[Kolaboracija]] je pričela kmalu po okupaciji Slovenije in pri vzpostavi le-te je ključno vlogo odigral ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]].<ref name=":18" /> Tri dni po kapitulaciji Jugoslavije, 20. aprila 1941, je [[Gregorij Rožman|Rožman]] obiskal visokega fašističnega komisarja Emilia Graziolija, ki je pred tem več kot desetletje vodil zatiranje in raznarodovanje Primorcev,<ref>{{Navedi splet|title=Grazioli, Emilio (1899–1969) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1011430/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-06-07}}</ref> ter mu izjavil: "Kar se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije … priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali". 3. maja 1941, ob uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, škof Rožman je Grazioliju poslal pismo v katerem mu je obljubil "popolno lojalnost". Skupina 27 uglednih Slovencev (med njimi Marko Natlačen, ljubljanski župan [[Juro Adlešič]], industrialec [[Avgust Praprotnik]] itd.) je istega dneva poslala pismo hvaležnosti Mussoliniju, v katerem so izrazili "veselje in ponos nad vključitev slovenskih ozemelj v veliko Kraljevino Italijo" ter sporočili, "prejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja".<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-15|date=1941-05-06}}</ref> Dva dni pozneje se je 105 županov zbralo na srečanju s fašističnim komisarjem Graziolijem in generalom Robottijem, na katerem je ljubljanski župan Adlešič prebral, v slovenskem in italijanskem jeziku, posebno poslanico vdanosti in zahvale Duceju.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S4DLCYH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-16|date=1941-05-05}}</ref> [[Slika:Ljubljanski sosvet in mussolini.jpg|sličica|[[Marko Natlačen|Natlačen]] in člani konzulte pri Mussoliniju 8. junija 1941.]]Rožman in slovenski politiki so se redno udeleževali prireditev z najvišjimi vojnimi in civilnimi predstavniki fašističnih okupacijskih oblasti, kot npr. dne 10. junija ko je Rožman obiskal komandanta XI. Zbora, kjer je skupaj z generaloma Robottijem in Orlandom poslušal Ducejev govor.<ref name=":18">{{Cite web|last=Godeša|first=Bojan|date=2013|title=O političnem delovanju ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana v prvih mesecih okupacije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYL2PF7G|website=dlib.si|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|pages=164-165|accessdate=2025-01-24}}</ref> 22. maja, par tednov po aneksiji Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, je priredil Rožman v stolnici zahvalno mašo za okupatorje.<ref name=":18" /> Pred stolnico so priredili italijansko vojaško parado, slovesni prihod škofa, fašističnih generalov in slovenskih predstavnikov. Sprednje klopi stolnice so zasedli italijanski generali in častniki, ter slovenski in italijanski predstavniki civilne oblasti in javnosti. Tik ob prezbiteriju, kjer je Rožman bral sveto mašo, je stala italijanska častna straža s puškami in čeladami.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IIIKHPH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-05-14|date=1941-05-24|page=4}}</ref> Delovanje slovenskih politikov in Rožmana da se prilagodijo okupaciji sila Osi in razkosanju Slovenije, je bilo v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov, ki niso priznavali poraz, okupacijo in razkosanje.{{sfn|Godesa|154}} V Ljubljanski pokrajini so za fašistične oblasti takoj začeli delovati SLS-ovec in ljubljanski župan [[Juro Adlešič]] ter drugi vidni politiki, pa tudi mnogi slovenski policisti, orožniki in uradniki. Fašistične oblasti so organizirale [[Konzulta|konzulto]], okupacijski sosvet s 14 slovenskimi člani, pretežno pripadniki SLS-a. Med njimi so bili Natlačen, [[Matija Slavič]], [[Ivan Pucelj]] in enajst gospodarstvenikov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=61}} Konzulta se je prvič sestala 26. maja 1941. Grazioli je konzulta povabil v Rim, kjer se je 8. junija sestala z Mussolinijem.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNADQN3I|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-17}}</ref> Zatem je Natlačen Mussoliniju poslal še eno pismo hvaležnosti, v katerem mu je obljubil zvestobo slovenskega naroda.{{Sfn|Kranjc|2013|p=62}} ===Oblikovanje Osvobodilne fronte in Narodnoosvobodilnega gibanja=== {{glavni|Osvobodilna fronta}} [[Slika:Flag of the Liberation Front.gif|thumb|Prapor Osvobodilne fronte slovenskega narod.]] Pred vojno ilegalna Komunistična partija Slovenije je bila edina slovenska politična stranka, ki je bila po okupaciji zmožna uspešno delovati naprej. Kljub maloštevilnosti je bila dobro organizirana, poleg tega je že iz predvojnega obdobja imela izkušnje s podtalnim delovanjem. Tako je postala glavni pobudnik oborožene vstaje. Kmalu po razkosanju Jugoslavije so se pod vodstvom komunistov pričele priprave na upor. Potekla je organizirana akcija zbiranja orožja, streliva, oblek, sanitetnega, propagandnega in drugega materiala.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Slovenski komunisti so skupaj z drugimi socialistično usmerjenimi političnimi skupinami 26. (oz. 27.) aprila 1941 v Vidmarjevi vili v Rožni dolini v Ljubljani ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, ki se je ob nemškem napadu na sovjetsko zvezo preimenovala v Osvobodilno fronto (OF oz. OF SN).{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Sočasno z operacijo Barbarosa je bila OF tudi v pisnih virih prvič omenjena.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=k7_NMCe-25s|title=Mit OF oz. misterij 27. aprila - 1. Del|date=2. avg. 2016|accessdate=2025-11-11|last=Griesser Pečar|first=Tamara|last2=Magajna|first2=Andrej}}</ref> V Republiki Sloveniji danes, po tem dogodku, 27. aprila, praznujemo ''[[dan upora proti okupatorju]].'' Ustanovne skupine OF so bile Komunistična partija kot pobudnik in pa pripadniki [[Krščanski socialisti Slovenije|krščanskih socialistov]], [[Sokol (društvo)|Sokola]] in kulturnih delavcev. Tekom vojne je OF postala najmočnejša slovenska vojaška in politična sila, Komunistična stranka pa je sčasoma v njej dobivala vse večjo prevlado in na koncu prevzela [[monopol]]. Cilj slovenske OF je bil boj proti imperializmu (mdr. angleškemu, francoskemu, italijanskemu, nemškemu itn.), fašizmu in nacizmu.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Godeša|first=Bojan|date=2015|title=Ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/221408256|magazine=Slovenska novejša zgodovina : od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992|cobiss=2051444|access-date=2025-09-25}}</ref> Komunistična partija se je tudi drugod po Jugoslaviji odločila za vstajo: usposabljala je različne enote za diverzije in druge akcije. Poleti in jeseni so odporniki ustanavljali nacionalne glavne štabe, ki so postali zadolženi za vodenje vstaje v posameznih pokrajinah. Glavni usklajevalec akcij je postal Vrhovni štab pod vrhovnem vodstvom [[Josip Broz – Tito|Josipa Broza - Tita]] (1892–1980), ki je bil vrhovni komandant partizanskih sil in generalni sekretar [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]].{{Sfn|Pirjevec|2020}} == Začetki odpora (1941) == Prva uporniška akcija je bila izvedena 29. aprila 1941, ko so zavedni slovenski dijaki v [[Volkmerjev prehod|Volkmerjevem prehodu]] v Mariboru zažgali dva avtomobila nemške civilne uprave. Med njimi je bil [[Bojan Ilich]] (1922–1941) 13. maja istega leta pa je na [[Mala gora|Mali gori pri Ribnici]] potekal prvi oborožen spopad med odporniškem gibanjem, natančneje Tigrovci in Italijanskimi okupatorji. Slovenske odpornike, ki so zbirali orožje, so napadli italijanski karabinjerji. Med spopadom je storil samomor [[Danilo Zelen]], ki je postal prva partizanska žrtev. Na Štajerskem in v Ljubljanski pokrajini so prve lokalne organizacije Protiimperialistične fronte nastale že v maju in juniju. Prišlo je celo do več spontanih napadov na okupatorske policiste in vojake, komunistično vodstvo pa je ustanovilo posebno vojaško 399. komisijo in ji poverilo priprave na bližajoči se boj.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Simoniti|2008|p=399-404}} [[Slika:Josip Broz Tito Bihać 1942.jpg|thumb|Tito v Bihaću leta 1942.]] Organizirani oborožen upor se je v Sloveniji začel po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo. Takrat se je razširilo upanje, da bo [[Rdeča armada]] hitro premagala Nemce in pri tem osvobodila slovensko ozemlje. Komunistična partija je 22. junija 1941 ustanovila glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet s [[Franc Leskošek|Francem Leskoškom]] kot komandantom in [[Boris Kidrič|Borisom Kidričem]] kot političnim komisarjem. Glavno poveljstvo je bilo podrejeno vodstvu OF. Sredi julija je bil sprejet sklep o oboroženi vstaji, poleg tega pa tudi [[Partizanski zakon]], ki je s svojimi pravili urejal sestavo, dela in naloge partizanskih čet. Prve akcije (propagandne, trosilne …) so aktivisti OF izvajali že junija 1941, julija in avgusta so že izvajali sabotaže in diverzije. 22. julija 1941 sta pri [[Tacen|Tacnu]] pripadnika Rašiške čete streljala na Franca Žnidaršiča, pomožnega policista in tolmača v nemški službi. Na ta datum je bil po vojni razglašen [[dan vstaje slovenskega naroda]]. Partizani so s prekinjanjem telefonskih vodov onemogočali zveze med okupatorjevimi postojankami, razstreljevali električne daljnovode, minirali mostove, ceste, napadali različne objekte in zažigali avtomobile. Tovrstnim sabotažam je sledil hiter umik na varno, po navadi v gozdove. Poleg kasnejših vojaških partizanskih enot so po mestih in vaseh delovale še enote narodne zaščite. Člani so živeli na svojih domovih, opravljali svoj poklic, ob tem pa izvajali načrtovane akcije kot so bile sabotaže, zaplembe in vdori v različne objekte. Najbolje organizirana in najštevilčnejša je bila Narodna zaščita v [[Ljubljana|Ljubljani]]. V začetnem obdobju se je Narodna zaščita izkazala kot učinkovita oblika odpora. [[Slika:Franc Rozman-Stane.jpg|thumb|generallajtnant Franc Rozman - komandant Stane.]]Do sredine septembra je nastalo 19 partizanskih čet in nekaj partizanskih skupin. Čete so se postopoma začele povezovati v bataljone. Oblikovanje enot, sposobnih večjih in učinkovitejših akcij, in pa pridobljene izkušnje so do septembra omogočile že prave boje z nemško in italijansko vojsko. V začetku avgusta so se Nemci spopadli s kranjskimi partizani na planini Dobrči pod Storžičem. Jeseniška četa se je 1. septembra na Mežaklji spopadla z Nemci. Sredi septembra se je Rašiška četa v [[Rašica, Ljubljana|Rašici]] spopadla z orožniki, zato so Nemci kot povračilni ukrep Rašico 20. septembra požgalia. To je bil prvi primer požiganja vasi na Slovenskem. Partizani Krimskega bataljona so 19. oktobra napadli in osvojili italijansko postojanko Lož ter zajeli precej italijanskih vojakov. Partizanske akcije so potekale tudi na nemškem okupacijskem območju. S sabotažami so rušili železnice in ceste ter ovirali delo v tovarnah. Štajerski partizanski bataljon je pod vodstvom [[Franc Rozman - Stane|Franca Rozmana - Staneta]] v noči s 7. na 8. oktober vdrl v [[Šoštanj]]. Nemci so zato 10. oktobra ustrelili 10 talcev, kar je bil prvi primer streljanja talcev. 26. oktobra so Nemci obkolili Štajerski bataljon na Čreti pri Braslovčah. Bataljon se je uspel prebiti iz obroča, boj pa je zahteval največ nemških smrtnih žrtev dotlej. Novembra 1941 so partizani napadli [[Bučka, Škocjan|Bučko]] pri Škocjanu. Prav tako je Štajerski bataljon izvedel pohod na Kozjansko. Jeseni 1941 je okupacijskim oblastem uspelo večkrat infiltrirati v OF, zato je bilo precej aktivistov zaprtih. Na partizansko gibanje je vplivala tudi huda zima z visokim snegom, neizkušenost ter težave z organizacijo zaledja. === Vstaja na Gorenjskem === Pozimi 1941 se je partizansko gibanje najbolj okrepilo na Gorenjskem, kar je bila posledica hudega okupatorskega nasilja. Ker je poveljstvo slovenskih partizanov na zahodnem Gorenjskem skušalo ustvariti svobodno ozemlje, ki bi postalo središče narodnoosvobodilnega gibanja, so tam nastali prvi bataljoni, ki so napadali posamezne nemške patrulje in postojanke. Glavna partizanska akterja sta bila Cankarjev bataljon in terenski odbori OF. V Škofjeloškem hribovju in okolici Kamnika so bili odhodi v partizane številni. Sredi decembra 1941 je na Gorjušah 350 zbranih partizanov ustanovilo [[Prešernov bataljon]], vendar se je zaradi nemškega preganjanja četa kmalu zmanjšala.[[Slika:German announcement of burning of Dražgoše.png|sličica|Nemški plakat razglaša požig Dražgoš, ko je bilo ustreljenih 41 vaščanov, ostale so bili internirani. Plakat svari: “Kdor je proti nam, bo pogubljen!”]] Zaradi vstaje v [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavski dolini]] so morali Nemci umakniti posadke iz manjših krajev. Po prihodu okrepitev so z manevri in napadi zožili območje vstaje na [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljansko dolino]], v kateri je deloval [[Cankarjev bataljon]]. Ob napadu v Rovtu pod Blegošem je bataljon uničil nemško policijsko patruljo, ki je takrat izgubila 46 od 50 vojakov. Zato je nemška vojska bataljon zasledovala in obkolila. Po obkolitvi se je bataljon 27. decembra umaknil v [[Dražgoše]], kjer se je 9. januarja 1942 začela [[dražgoška bitka]]. Partizane je napadlo okoli 2500 nemških vojaških in policijskih enot. Zaradi premoči napadalcev, izčrpanosti pomanjkanja vojaške opreme, lastne artilerijske podpore so se partizani postopoma umaknili na Jelovico. Bitka se je končala 11. januarja in je razkrila, da so partizani prešibki za klasično frontalno bojevanje, saj kot gverilci niso imeli tolikšnih količin in vrst orožja, da bi lahko zaustavili okupatorjevih pritiskov. Ob partizanskem umiku so Nemci vas zasedli izropali in nato tudi požgali, usmrtili 41 domačinov{{Sfn|Jan|2001|p=178}} in njihova trupla zmetali v ogenj, ostale ženske in otroke pa poslali v taborišča. Partizanska stran je utrpela 9 žrtev,{{Sfn|Jan|2001|p=82}} okupatorjeva pa 28.<ref>{{cite journal|last=Cafuta|first=Darko|year=2016|title=Ugotavljanje števila padlih pripadnikov okupacijskih sil in partizanov|journal=Nemci in partizani: Nemške izgube na Gorenjskem med miti in resnico|location=Kranj|publisher=Gorenjski muzej|page=68|editor=Dežman, Jože}}</ref> Čeprav so se partizani umaknili in Nemcem prepustili Dražgoše, je po prevladujoči interpraticiji dražgoška bitka konkretno prispevala k nacionalni samozavesti in odporu proti okupatorju.<ref>{{Navedi splet|url=https://sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor:Dra%C5%BEgo%C5%A1ka_bitka#%C5%BDrtve|title=Pogovor:Dražgoška bitka, Žrtve|date=2026-01-11|accessdate=2026-01-11|last=Hladnik|first=Miran}}</ref> Dražgoški bitki je sledil [[spopad na Mošenjski planini]], ki se je odvil 13. januarja. Tam sta se dva voda [[Cankarjev bataljon|Cankarjevega bataljona]], Bičkov in Pečnikov, skupaj okoli 40 borcev, umaknila na Mošenjsko planino na [[Jelovica|Jelovici]] v planšarsko kočo. Po izdajstvu gozdarja Franca Košmrlja jih je naslednjega dne, 13. januarja popoldne, napadlo 50 policistov nemškega smučarskega oddelka. Nemško obstreljevanje je trajalo 13 ur, umrlo je dvanajst partizanov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Mo%C5%A1enjska+planina&f1=0%2Ckraj_smrti&v1=Mo%C5%A1enjska+planina+%28Jelovica%29&p=2-8|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Mošenjska planina (Jelovica)|accessdate=2026-01-10|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2026-01-10|last5=Hladnik|first5=Miran}}</ref> Preživelim je uspelo pobegniti po rovu, ki so ga izkopali skozi dva metra visok sneg do gozda. Prvi preboj, ki ga je vodil Alojz Pečnik, ni uspel, drugi pod poveljstvom [[Henrik Biček|Henrika Bička]] v drugo smer pa je uspel. Po spopadu so se borci 2. čete vrnili na planino Kališnik, kjer se je Cankarjev bataljon preoblikoval v manjše partizanske enote. Nemci so zaradi okrepljenega partizanskega gibanja preložili priključitev Gorenjske in Štajerske. S poostreno represijo so ujeli okoli 250 aktivistov, prečesavali gozdove in v rednih presledkih streljali talce, nato pa čakali na ugodnejše razmere. Nadaljnji razvoj partizanskega gibanja jim je formalnopravno ves čas preprečeval priključitev okupiranih ozemelj. Zaradi krepitve odpora so okupatorji skušali tesneje nadzorovati svoja območja. Uvedli so policijske ure in obvezno oddajo ali zapečatenje radijskih sprejemnikov ter ustanovili posebna sodišča. Poostrili so nasilje in represijo nad civilnim prebivalstvom (usmrčevanje talcev, internacija, požiganje hiš, preganjanje svojcev partizanov). Okupatorji so s hajkami uničevali komaj nastale partizanske čete. == Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1942–1944) == Nacistični aparat je s tekom časa stopnjeval svojo totalitarno aktivnost – v jutranjih urah 14. aprila 1942 so policijske enote pod Himmlerjevem ukazu iz 25. avgusta 1941 začele z deportacijo.<ref>Rausch, J. (1994). str. 11 in naprej</ref> Iz domov odvedle 221 slovenskih kmečkih družin s 1075 člani in jih deportirale v taborišče pri [[Žrelec|Žrelcu]]. Očitali so jim sodelovanje z vodstvom slovenskih društev in drugimi narodnostnimi funkcionarji ter domnevno sovražnost do nemškega naroda in države. Po oprostitvi 158 oseb obveznosti preselitve je bilo skupaj 917 koroških Slovencev iz 178 družin z vlakom odpeljanih v nadzorna taborišča na Frankovsko in v [[Brandenburg]]. Deportiranci so bili večinoma razporejeni na delo v vojaško industrijo; 89 moških je bilo vpoklicanih v nemško vojsko, 63 pa poslanih v koncentracijska taborišča. Med redkimi protestnimi glasovi proti prisilnim izselitvam sta bila dva: dopis [[Josef Friedrich Perkonig|Josefa Friedricha Perkoniga]] (1890–1959) koroškemu deželnemu namestniku Rainerju ter protestno pismo pomožnega škofa in kapiteljskega vikarja [[Andreas Rohracher|Andreasa Rohracherja]] (1892–1976) Hitlerju in Rainerju.<ref name=":2" /> Interveniralo je tudi nekaj častnikov enot, v katerih so služili vojaki, katerih svojci so bili med deportiranimi. Prisilna izselitev iz aprila 1942 ni izpolnila pričakovanj, povezanih s ponemčenjem območja in zlomom odpora proti nacionalsocialističnemu režimu – nasprotno, spodbudila je odpor. Od začetka poletja 1943 so zaznali prve obsežnejše dezertacije slovenskih pripadnikov nemške vojske iz okolice Železne Kaple, ki so se s fronte vračali na dopust, zato so dopuste za vojake z območja južno od [[Drava|Drave]] prepovedali. Tudi proces proti 37 koroškim Slovencem pred dunajskim Ljudskim sodiščem aprila 1943 je dodatno okrepil odporniško držo. Obtoženi – kmetje, kajžarji, lesarski in kmetijski delavci, industrijski delavci ter gospodinje, predvsem iz karavanških občin [[Sele, Koroška|Sele]], [[Železna Kapla - Bela|Bela in Železna Kapla]] – so bili obremenjeni z očitki, da so se kot dezerterji, komunisti ali kriminalci organizirali v ''bande'' oziroma jih podpirali, terorizirali lokalno prebivalstvo, ga napadali in ropali ter morili nemške moške in ženske.<ref name=":3">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 381.</ref> Ljudsko sodišče pod predsedstvom [[Roland Freisler|Rolanda Freislerja]] (1893–1945) je izreklo 13 smrtnih in 22 zapornih kazni. Za narodnostna vprašanja na Koroškem pristojni [[Alois Maier-Kaibitsch]] je 10. julija 1942 koroškim organom sporočil ukrepe za popolno in hitro ponemčenje (v prevodu):<ref name=":3" /> {{citatni blok|Na ozemlju severno od Karavank se mora govoriti nemško; to je treba doseči z vsemi sredstvi. Obstajati smejo samo še nemške oznake: v cerkvah, na zastavah, križih, kažipotih, pokopališčih in nagrobnikih. Vsakdo se mora postaviti v službo te naloge. Sporočajte vse [slovenske] napise, kjerkoli pač še so, deželnemu uradu za narodnostna vprašanja. Na nekda-njem jezikovno mešanem območju je še veliko slovenskih knjig, predvsem verske vsebine; tudi te morajo izginiti. [...] Vindišarji, ki so se opredelili za nemško narodnost, so tudi Nemci, in za Slovence tu ne more biti več prostora.|author=Iz sklepa dne 10. julija 1942, [[Alois Maier-Kaibitsch]]}} Novembra 1942 so aretirali 130 partizanov in simpatizerjev. Na ljudskem sodišču v Celovcu je [[Roland Freisler]] 13 obtožencev obsodil na smrt. Partizanasko gibanje si je hitro opomoglo.<ref>Hellwig V. (2005)</ref> Šestega februarja 1943 je Heinrich Himmler določil jezikovno mešano območje v skupno 66 občinah: štirih v okraju [[Volšperk]], 21 v okraju [[Velikovec]], 23 v okraju Celovec–okolica, 14 v okraju Beljak–okolica in štirih v okraju [[Šmohor, Koroška|Šmohor]]. Marca 1944 se je ena skupina ustalila na območju [[Gure|Sotnic]], junija pa druga na gori [[Svinška planina]]. Vendar so bile skupine najbolj aktivne zunaj Koroške in oktobra so se na Svinški planini odvijali hudi boji. V letih 1944 in 1945 so Nemci na koroško partizansko ozemlje namestili 15.000 oboroženih mož, število žandarmerijskih postojank pa se je povečalo s 43 na 153. Kršitve so se ponavljale. Še aprila 1945 so policijske enote na kmetiji Peršmanhof v Koprein-Petzenu umorile enajstčlansko družino, od 80-letne babice do osemmesečnega dojenčka. Kljub zaostrenim ukrepom proti Slovencem so skupine koroških partizanov do poletja 1944 narasle na približno 900 mož, ki so jih zavezniki že oskrbovali z britanskim orožjem, odmetavanim iz letal. Proti tem enotam se je od jeseni 1944 bojeval predvsem 13. policijski polk SS ter jih prisilil k umiku v Karavanke, na [[Komelj]] med [[Pliberk|Pliberkom]] in [[Labotska dolina|Labotom]] ter na [[Svinška planina|Svinško planino]]. Kljub temu so partizanske skupine ovirale vojaško industrijo na Spodnjem Koroškem in vezale več tisoč vojakov in policistov.<ref name=":11">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 382.</ref> Med letoma 1938 in 1945 je gestapo na območju današnje Avstrije aretiral okoli 100.000 oseb, med njimi tudi prisilne delavce. Razlogi za aretacije so segali od kritiziranja režima in vojne, pomoči Judom in poslušanja tujih radijskih postaj (zlasti BBC), do sabotaž na železnici ter gospodarskih prekrškov, kot sta zakol ali mletje na črno. Politični odpor, zavračanje vojaške službe in socialni protesti so bili strogo kaznovani z deportacijami v koncentracijska taborišča ali s smrtjo. V nacističnih taboriščih in zaporih je umrlo več kot 25.000 nejudovskih avstrijskih prebivalcev. Ljudsko sodišče in višje deželno sodišče na Dunaju sta na smrt obsodili najmanj 2.700 pripadnikov odporniškega gibanja – komunistov, katoličanov, revolucionarnih socialistov, socialdemokratov, koroških Slovencev ter vojaških obveznikov, ki so odklanjali služenje v Wehrmachtu. Državno vojno sodišče in druga vojaška sodišča so usmrtila več kot 500 avstrijskih vojakov in častnikov, med njimi tudi podpolkovnika [[Robert Bernardis|Roberta Bernardisa]] (1908–1944), enega izmed udeležencev zarote zoper Hitlerja 20. julija 1944. Med več kot 800 zaprtimi katoliškimi duhovniki je umrlo 27 oseb, 15 pa so jih usmrtili. V političnem pogledu je bilo med 2.137 obtoženci pred ljudskim sodiščem približno 52 % pripadnikov [[Komunistična partija Avstrije|Komunistične partije Avstrije]] (KPÖ), 20 % članov različnih katoliškokonservativnih in legitimističnih skupin ter pribl. 5 % nekdanjih socialdemokratov.<ref name=":11" /> == Protinapad okupatorjev (1942) == [[Slika:Streljanje talcev v Celju (2).jpg|thumb|Nemci med streljanjem stotih talcev na dvorišču Starega piskra, 22. julij 1942. Fotografije je posnel celjski fotograf [[Josip Pelikan]].]] Po hudi zimi 1941–1942 je bil položaj partizanov po pokrajinah dokaj različen. Na Gorenjskem so partizani ostali dejavni kljub hudim spopadom z Nemci: januarja 1942 je bil na Lipanci uničen Prešernov bataljon. Na Primorskem so bile kljub dobri organiziranosti oborožene akcije OF redke. Na Štajerskem so bili partizani skoraj popolnoma uničeni: od 266 je pomlad dočakalo le nekaj borcev. V Pomurju in na Koroškem partizanov še takrat ni bilo. Poletje 1942 predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja. Skoraj 55 % vseh na Slovenskem usmrčenih talcev je bilo ustreljenih v letu 1942. 22. julija 1942 so Nemci na dvorišču [[Stari pisker|Starega piskra]] v [[Celje|Celju]] usmrtili 101 talca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvzrok_smrti&v0=Talec+-+ustreljen&f1=0%2Cdatum_smrti&v1=1942-7-22-0&f2=0%2Ckraj_smrti&v2=Celje|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Celje, 22. julij 1942|date=2025-08-16|accessdate=2025-08-16|website=sistory.si|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Tamara|first5=Logar}}</ref> Največji pomor talcev so nacisti izvedli 2. oktobra 1942, ko je bilo v Mariboru ustreljenih 143 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.svobodnabeseda.si/govor-dr-marjana-znidarica-v-mariboru-1-10/|title=Govor dr. Marjana Žnidariča v spomin ustrelitve 143 talcev v Mariboru, 1. 10. {{!}} Svobodna beseda|accessdate=2018-08-22|website=svobodnabeseda.si|language=sl-SI|date=2016}}</ref> Partizani so bili najbolj dejavni v Ljubljanski pokrajini, ki je bila za partizansko vojskovanje zelo primerna. Italijanska okupacijska oblast je bila (sploh na začetku) najbolj mila. Obsežni kočevski gozdovi so partizanom nudili varno zatočišče, poleg tega so bili zaradi izselitve kočevskih Nemcev redko poseljeni. Spomladi 1942 so partizani pregnali Italijane iz manjših naselij v mesta. Tako so nastala manjša osvobojena ozemlja, ki so se do konca junija povezala v veliko osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo dve tretjini Ljubljanske pokrajine, segalo pa je od reke [[Kolpa|Kolpe]] do obrobja [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]]. Italijanska vojska je na osvobojenem ozemlju nadzirala le cestne in železniške povezave. Gradila je postojanke, bunkerje in postavljala minska polja. Italijanske okupacijske oblasti so poostrile represijo in povračilne ukrepe: začele so izvajati racije in pošiljati aretirane v Gonars, prav tako so vse pogosteje streljale talce. 2. grupa odredov, ki se je maja 1942 poskušala prebiti na Štajersko, da bi okrepila partizansko gibanje, je cilj dosegla le v manjšem številu. Oblast na osvobojenem ozemlju so prevzeli terenski odbori OF, ki so dobili nalogo izvesti volitve v Narodnoosvobodilne odbore (NOO). Na njih so imeli volilno pravico vsi starejši od 18 let, tudi ženske: tako so ženske na Slovenskem prvič dobile splošno volilno pravico. Volitve so potekale na ljudskih zborih, upoštevali pa so večinsko načelo. Število partizanov se je v letu 1942 večalo. Ustanavljali so se novi bataljoni, ki so se kmalu začeli združevati v odrede, ti pa v grupe odredov. Čete, bataljoni in odredi so bili kot enote vezani na posamezno območje, od koder je izhajala večina partizanov. Tako so poznali teren in ljudi ter lažje pridobivali podporo. Vendar pa so bile zaradi tega enote dokaj statične. Da bi presegli to pomanjkljivost, so tudi slovenski partizani začeli v letu 1942 ustanavljati brigade, pozneje pa divizije in korpuse. Sestavljene so bile iz ljudi iz različnih območij, zato so lahko delovale širom Slovenije. Tako so postale partizanske enote gibljivejše in s tem uspešnejše. Od julija do oktobra 1942 so nastale [[Tomšičeva brigada|Tomšičeva]], [[Gubčeva brigada|Gubčeva]], [[Cankarjeva brigada|Cankarjeva]] in [[Šercerjeva brigada|Šercerjeva]] udarna brigada, v katerih se je zbralo okoli 3000 partizanov. == Začetek bratomorne vojne in oborožene kolaboracije (1942) == [[Slika:Cap badge of the Anti-Communist Volunteer Militia.svg|sličica|Emblem ''[[Milizia volontaria anticomunista|Prostovoljne protikomunistične milice]] (''PPKM).]] {{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}} Prve kolaborantske enote so bile predvojne žandarmerijske in policijske enote ki so nadaljevale delati za fašistične oblasti. Okupatorji so tudi takoj začeli novačiti vohune in izdajalce.{{Sfn|Kranjc|2013|p=88}} Kot odgovor, poleg napadov na okupatorsko vojsko, partizani so izvajali nasilje nad kolaboranti (npr. tisti ki so ovajali sodelavce odporniškega gibanja). Ponekod so partizani izvajali nasilje nad prebivalstvom. Nekateri partizanski poveljniki so se začeli vesti oblastniško (t. i. ''vojvodstvo'') do lastnih borcev in kmetov, ki niso bili privrženci partizanov. Domačini se odzvali z ustanavljanjem vaških straž, samoobrambnih in samoohranitvenih paravojaških enot, ki so branile domače vasi pred partizanskim nasiljem. Na odločitev [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] in [[Slovenska legija|Slovenske legije]], prva Vaška straža je nastopila 17. junija 1942. V [[Šentjošt nad Horjulom|Šentjoštu]], ko je 35 pripadnikov Slovenske legije, oboroženi od Italijanov s 40 pušk in dvema strojnicama, pod komando legionarja iz Ljubljane, zasedlo župnišče in šolo.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Ustanovitev vaške straže v Šentjoštu nad Vrhniko|url=http://nszaveza.github.io/articles/5-ustanovitev-vaske-straze-v-sentjostu-nad-vrhniko/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-01|date=1992|last=Maček|first=Janko}}</ref> Prvo spomenico fašističnim oblastem, s predlogom za ustanovitev kolaborantskih enot pod italijansko komando, je poslal duhovnik [[Lambert Ehrlich]], aprila 1942.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Sledilo je podobno pismo maja 1942 od Marka Natlačena, ki je imel vodilno vlogo pri ustanovitvi kolaborantskih enot.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Zaveza št. 14 – Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|accessdate=2020-04-28|language=sl-SI|archive-date=2021-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210415040413/https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|url-status=dead}}</ref> 26. aprila 1942 [[Miha Krek]], SLS-ov vodja v [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|Jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], je v naslovu Slovencem razglasil vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]] kot edino legitimno, vse ostale pa izdajalske, ter da vsi ki se ne bodo odzvali vpoklicu Mihailovića bodo obravnavani kot izdajalci in dezerterji od strani vojnih sodišč.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=222}} Konec aprila ali začetek maja je v Ljubljani kot odziv nastala [[Slovenska zaveza]], ki je združevala katoliško strujo ([[Slovenska legija]]), sredinsko strujo ([[Narodna legija]]), liberalno strujo ([[Sokolska legija]]) in pa [[Slovenski četniki|slovenske četnike]] kot uradno priznane vojaške sile vlade v izgnanstvu. Nekateri vidni politiki, med drugimi [[Marko Natlačen]], v Slovensko zavezo niso vstopili. Maja 1942 je Karl Novak kot vodja četnikov organiziral [[Štajerski bataljon]], prvo slovensko četniško vojaško enoto, ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]] in je pozneje postal glavna operativna enota kolaborantske [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljne protikomunistična milice]].[[Slika:Italijanski vojaki in pripadniki vaške straže peljejo talca na strelišče.jpg|sličica|Pripadniki vaške straže in italijanski vojaki peljejo talca na streljanje.]] Na konferenci v Gorici, ki je potekala 31. julija 1942, so italijanski poveljniki dobili odobritev Mussolinija za sodelovanje z SLS-om in njeno strankarsko vojsko. 6. avgusta 1942 je bila na ukaz italijanskih okupacijskih oblasti ustanovljena [[Prostovoljna protikomunistična milica]] (PPKM, imenovana tudi Vaške straže ali Bela garda), prva [[Kolaboracija|kolaborantska]] organizacija na Slovenskem.{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} K rasti kolaborantskih enot je veliko prispevala spomenica škofa Rožmana od 12. septembra 1942 v kateri je italijanskemu generalu Robottiju predlagal ustanovitev kolaborantskih vojnih enot in tajne policije v Ljubljani, za proti-partizansko borbo ter identifikacijo in izročanje podpornikov OF-a fašističnim oblastem. Osnova PPKM je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Služila je kot pomožna enota italijanske vojske, prejemala je italijanske ukaze in oborožitev ter se bojevala poleg nje. Sestavljena je bila iz paravojaških enot strank Slovenske zaveze, ki so upale, da bodo z okupatorjevo pomočjo uničile komuniste kot svoje politične tekmece.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Tako je najkasneje od februarja 1942 druga svetovna vojna na Slovenskem bila tudi bratomorna vojna. Protikomunistični tabor in OF sta ves preostanek vojne nasilno obračunavala drug z drugim, se spopadala in izvajala likvidacije. Protikomunistični tabor je slovenske privržence OF tudi ovajal in jih izročal okupacijskim oblastem. Italijanski general Vittorio Ruggero jeseni 1942 v pogovoru z Rožmanom izjavil: »Nisem Slovenec, a tako gledam na Slovence in njihov boj: [[Prostovoljna protikomunistična milica|PPKM]] nam Italijanom mnogo pomaga … a med vami Slovenci ustvarja takšno sovraštvo, da ga petdeset let ne boste mogli odpraviti.«<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34866/ZC_2011_1-2.pdf|title= Italijanske metode pri izpustu iz koncentracijskih taborišč|last=Škorjanec|first=Viljenka|date=2011|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=}}</ref> V začetku leta 1942 je začela [[Varnostno-obveščevalna služba]] (VOS OF) izvajati politične atentate nad pripadniki protikomunističnega tabora. Likvidirani so bili [[Avgust Praprotnik]] (izdal 2 partizana Italijanom ki so jih usmrtili),{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Fanouš Emer (zbiral jugoslovanske častnike za borbo proti partizanom) in policijska obveščevalca Fortunat Majdič ter Kazimir Kuković. Maja 1942 sta bila umorjena duhovnik [[Lambert Ehrlich]] (predlagal fašističnim okupatorjem ustanovitev kolaborantske policije){{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} in liberalec [[Anton Oven]] (protipartizanski vodja v Beli krajini,<ref>{{Navedi splet|title=Srce, ki je bilo za svobodo – Anton Oven|url=http://nszaveza.github.io/articles/20-srce-ki-je-bilo-za-svobodo-anton-oven/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-03|date=1996|last=Maček|first=Janko}}</ref> v zvezi z vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]]), 13. oktobra 1942 pa [[Marko Natlačen]] (vodja kolaboracije z Italijani in pri ustanovitvi kolaborantskih enot).<ref name=":10" /> Ehrlicha in Natlačena je likvidiral pripadnik VOS [[Franc Stadler - Pepe]].{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Za atentat nad Natlačenom, Italijani so ustrelili 24 talcev, privržencev ali domnevnih privržencev odporniškega gibanja. Eno hujših bratomornih dejanj v tem obdobju je bil partizanski poboj 53 [[Romi|Romov]] maja 1942. Partizani so poboj izvedli iz strahu, da bi Romi izdali njihovo lokacijo. Njihova trupla so zakopali v množičnem grobišču.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preventivno-unicenje-zaradi-strahu-pred-izdajo-v-iski-odkrito-mnozicno-grobisce-romov/439284|title="Preventivno uničenje" zaradi strahu pred izdajo - v Iški odkrito množično grobišče Romov|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-15}}</ref> Partizani so za ta zločin sodili [[Dušan Pirjevec|Dušanu Pirjevcu]], politkomisarju Krimskega bataljona, ki pa je bil nato zgolj poslan na Primorsko.[[File:Slovenske_vaške_straže_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Slovenske_va%C5%A1ke_stra%C5%BEe_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|sličica|Člani vaških straž, del ''Milizia volontaria anticomunista'' (Prostovoljna protikomunistična milica) urijo pod nadzorom italijanske vojske]]Glavna strateška vrednost PPKM je bila obveščevalna, saj so njeni pripadniki znali lokalni jezik in poznali ljudi ter teren. PPKM je tako kot kasnejše kolaboracionistične enote ovajala privržence OF in jih izročala okupacijskim oblastem ali pa jih sama likvidirala.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} PPKM enote so tudi sodelovale z italijansko vojsko v številnih protipartizanskih vojnih akcijah, kot napad na Toško čelo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Enota PPKM pod poveljstvom [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] je med "božičnim racijami" v noči z 21. na 22. december 1942 v Ljubljani aretirala 550 domnevnih privržencev OF. Pri tem je postopala tako nasilno, da je izzvala velik javni protest in so se Italijani enoto odločili razpustiti. Aretirane so Italijani izpustili, predali vojaškim sodiščem ali pa internirali. Italijanski general Roatta je kritiziral pomankanje discipline v PPKM ter njene enote opisal kot "pretepaške bande", "nepokorne in divje" ter "plenilce". Vedenje PPKM je od nje odtujilo lokalno prebivalstvo. Na Štajerskem je leta 1943 začel delovati odred okoli 200 četnikov pod vodstvom [[Jože Melaher - Zmagoslav|Jožeta Melaherja - Zmagoslava]]. Melaherjevi četniki so bili edina vojaška enota protikomunističnega tabora z dosledno politiko oboroženega odpora proti okupatorju.{{Sfn|Kranjc|2013|p=191}} === Vloga Cerkve med vojno === [[Slika:Grahovska posadka vaške straže.jpg|sličica|Grahovska posadka vaške straže z duhovnikom.]] Ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]], ki ni imel vojaške funkcije, ampak zgolj versko in politično, je bil osrednja oseba kolaboracije na Slovenskem. V Ljubljanski pokrajini je večina duhovnikov delovala proti OF in podpirala kolaboracionistične enote. Številni duhovniki so ovajali zavedne Slovence in propagirali vstop v razne fašistične organizacije. Podpora Cerkve je mnogo pripomogla k novačenju v kolaboracionistične enote.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Božo Repe: Katoličani in Katoliška cerkev med vojno [odlomek iz knjige]|url=https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|website=arhiv.fokuspokus.si|accessdate=2019-10-23|language=en-US|archive-date=2021-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210515024051/https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|Škof Rožman, SS-general Erwin Rösener in Leon Rupnik pregledujejo domobranske enote po drugi domobranski prisegi 30. januarja 1945 (natanko tri mesece pred Hitlerjevim samomorom).]] Sodelovanje škofa Rožmana s fašistično oblastjo se je začelo že v prvih dneh okupacije, pred oblikovanjem OF. Rožman je po uradni kapitulaciji kraljevine, 20. aprila 1941 in na prošnjo slovenskih protikomunističnih politikov,<ref name=":18" /> obiskal fašističnega komisarja [[Emilio Grazioli|Emilia Graziolija]] ter mu izrazil lojalnost, z izjavo: {{citatni blok|“"Kar pa se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije, je za nas katoličane merodajna božja beseda, ki pravi: »Vsak človek bodi višjim oblastem pokoren; ni je namreč oblasti, razen od Boga, in te, ki so, so od Boga postavljene. S tega stališča priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali v časno in večno korist ljudstva, med katero nas je božja Previdnost za duhovnike postavila."“ |Navedek iz Ljubljanski škofijski list<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Ljubljanski škofijski list|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WGLBBS3/?euapi=1&query=%27keywords=+ljubljanski+%C5%A1kofijski+list+1941%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=www.dlib.si|accessdate=2019-10-13}}</ref>}} Po uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, 6. maja 1941 je Rožman napisal še zahvalno pismo, ki ga je objavil tudi časopis [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]; poslal ga je tudi Mussoliniju'': '' {{citatni blok|"Duce! Zvedeli smo z velikim veseljem, da je slovensko zasedeno ozemlje po Italijanski Vojski vključeno v Italijansko kraljestvo. Prosim Vas, da sprejmete najglobljo zahvalo v imenu vse duhovščine škofije toga ozemlja zaradi širokogrudne in skrbne ureditve, ki ste jo poklonili slovenskemu prebivalstvu. Sprejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja. Hkrati prosim, naj božji blagoslov pride nad Vaše delo, nad ves veliki Italijanski narod ter nad slovensko ljudstvo, ki bo pod okriljem Rimskega Imperija lahko živelo in se razvijalo."|Navedek iz Slovenec (časopis)<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2020-02-13|date=2010-10-12|publisher=|last=|first=}}</ref>}} Po razlagi [[Tamara Griesser Pečar|Tamare Griesser Pečar]] so Italijani to zahvalno pismo priredili v svojo korist in, da izvirnik ni bil enak temu, objavljenemu ter, da Cerkev na Slovenskem ni z (velikim) veseljem sprejela italijanske vojske.<ref>{{Cite web|last=Bizilj|first=Ljerka|first3=|title=“Razdvojeni – 1941-1943”|website=365.rtvslo.si|date=2020|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174698892|accessdate=5. november 2025|last2=Griesser Pečar|first2=Tamara}}</ref> 22. maja 1941 je Rožman v ljubljanski stolnici priredil mašo hvaležnosti [[Mussolini|Mussoliniju]]. Z odobritvijo škofa Rožmana, aprila 1942 je teolog [[Lambert Ehrlich]] izročil italijanskim vojaškim oblastem spomenico v kateri je predlagal naj fašistične okupatorske oblasti ustanovijo in oborožijo slovensko kolaborantsko policijo, pod italijanskim vojaškim nadzorom, ki se bo borila proti partizanom.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} 12. septembra 1942 Rožman sam je izročil italijanskemu generalu Robottiju spomenico, v kateri je zapisal, da "''zaradi nepoznavanja jezika in težav pri iskanju tistih, ki pomagajo tistim, ki se skrivajo v gozdovih, bo zelo težko najti krivce. Toda za lokalne mladeniče takšnih težav ni."''{{sfn|Kranjc|p=104|2013}} Rožman je tako predlagal sodelovanje pri ovajanju in uničevanju “subverzivnih in uporniških elementov” z ustanovitvijo kolaborantskih slovenskih vojnih enot pod poveljstvom Italijanov in tajne policije: {{citatni blok|V zvezi z Ljubljano se kot nujno predlaga naslednje: .. Dovoliti ustanovitev korpusa tajne policije s 500 mož, oboroženih z revolverji, Lahko zagotovimo, da bodo v šestih tednih nevarne elemente našli, aretirali in predali oblastem...Osebe, ki imajo lažne osebne izkaznice in se prosto gibljejo po ulicah, bi identificirali in prijeli s pomočjo občanov. Hkrati bi bilo storjeno vse za preoblikovanje javnega mnenja s pomočjo močne in stalne protikomunistične propagande.}} Rožman je predlagal tudi izpustitev iz ujetništva nekaterih poveljnikov jugoslovanske vojske, ampak samo tistih za katere je pisal da bomo "mi" garantirali da se bodo izključno borili na strani fašistov, proti partizanom.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} [[Slika:Lev Rupnik, Erwin Rosener and Gregorij Rožman.jpg|sličica|Leon Rupnik, Erwin Rösener in Gregorij Rožman]] Rožmanov memorandum in podpora sta veliko pripomogla k rasti kolaborantskih enot, prvo s fašisti potem pa z nacisti, katerih osnova je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Rožman je poudaril osrednjo važnost kuratov pri vzdrževanju borbenosti in ideološkega navdušenja med Domobranci.<ref>{{Navedi splet|title=Rožmanov proces|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PNGJSCN|website=dlib.si|accessdate=2024-02-14|page=282|date=1997|last=Griesser-Pečar|first=Tamara|last2=Dolinar|first2=France M.}}</ref> Kasneje je osebno sodeloval v dveh [[Slovensko domobranstvo|domobranskih]] prisegah Hitlerju in SS-u – prva na Hitlerjev rojstni dan, 20. aprila 1944, druga pa na obletnico prihoda nacistov na oblast, 30. januarja 1945. Prav tako je Rožman predlagal [[Friedrich Rainer|Friedrichu Rainerju]], poglavarju nacističnih okupacijskih oblasti, [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]] za administratorja okupirane [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]].<ref name="Predlog ali mnenje">{{cite journal|last1=Grum|first1=Janez|year=1995|title=Predlog ali mnenje |url=http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|url-status=dead|journal=Zaveza|language=sl|publisher=Nova Slovenska Zaveza|issue=19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120327202903/http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|archive-date=March 27, 2012|access-date=July 1, 2011}}</ref> Ker se je nasprotoval priznanju vlade [[Sporazum Tito-Šubašić|Tito-Šubašić]] s strani zahodnih zaveznikov, Rožman in Leon Rupnik sta 21. aprila 1945 predlagala ustaškemu voditelju [[Ante Pavelić|Anteju Pavelić]]<nowiki/>u zavezništvo z domobranci in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]], za nadaljnji boj proti partizanom.<ref>{{Cite journal|last=Lešnik|first=Avgust|date=2011|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|url=https://www.sistory.si/publication/20605|journal=Prispevki Za Novejso Zgodovino}}</ref> Ljubljanska Cerkev je vztrajala na svojem protikomunističnem stališču, čeprav je papež svojo protikomunistično poslanico izrecno preklical. Drugače je bilo na Gorenjskem in Štajerskem, kjer so Nemci izgnali 570 duhovnikov in redovnikov, nekatere pa zaprli. Tam so nemške oblasti duhovnike zatirale, šikanirale, zapirale v bunkerje, pretepale, vpregale v vozove, z golimi rokami so morali prazniti greznice, nekateri so bili internirani. Štajerska je spadala pod [[Nadškofija Maribor|mariborsko škofijo]] in čeprav je medvojni mariborski škof [[Ivan Jožef Tomažič]] odklonil sodelovanje z OF, proti njej ni deloval. Prav tako je pozneje odklonil sodelovanje z domobranci. Primorski duhovniki so bili usmerjeni izrazito protifašistično. Že pred vojno so se upirali italijanskim oblastem, med vojno pa so v glavnem sodelovali z OF.<ref name=":4" />[[Slika:Prenos ranjencev 14 divizije na Paškem Kozjaku 19. februarja 1944. Prvi z leve je verski referent divizije Jože Lampret.jpg|sličica|Prenos ranjencev partizanske 14. divizije, februarja 1944. Prvi z leve je [[Jože Lampret]], duhovnik divizije.]] OF med vojno ni bila protikrščanska organizacija. V svojih vrstah je imela številne verne katolike, nekateri, na primer [[Edvard Kocbek]], so imeli vlogo tudi v vodstvu. Samo v Ljubljanski pokrajini se je partizanom pridružilo približno 40 duhovnikov,{{Sfn|Tomasevich|2002|p=512}} Med njimi je bil tudi [[Metod Mikuž]], nekdanji tajnik škofa Rožmana. Mikuž je skupaj z dvema drugima duhovnikoma postal član Plenuma OF, njenega najvišjega upravnega odbora. Tudi štajerski duhovnik [[Jože Lampret]] je bil viden član OF. Tako Mikuž kot Lampret sta bila med vojno zaradi vstopa v OF izobčena iz Cerkve. Kocbek in drugi katoliki v OF so v več pismih škofu Rožmanu kritizirali udeležbo duhovnikov v slovenskih kolaborantskih enotah. OF je izrazila podporo verski svobodi in izjavila, da bi v svojem gibanju želela več duhovnikov, ali pa vsaj, da bi duhovniki ostali nevtralni. OF se je bila pripravljena sestati z Rožmanom in razpravljati o vseh vprašanjih, vendar se Rožman na te pozive ni nikoli odzval. === Odnosi z Mihailovićem in četniki === Na dejanja so vplivali širši odnosi med partizani in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]]. Po prvotni omejeni vstaji proti Nemcem, Mihailović je 31. oktobra 1941, med nemško ofenzivo na Užice, dal ukaze za napade na partizane, kljub pritisku Angležev in več poskusov partizanov da z Mihailovićem ustanovijo sodelovanje.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Novembra 1941 četniki so izročili Nemcem 365 partizanskih jetnikov, ki so jih Nemci skoraj vse pobili,{{Sfn|Tomasevich|1975|p=150}} in Mihailović je ponudil sodelovanje Nemcem.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Četniki so se prenehali boriti proti Nemcem, in usmerili vse svoje napade na partizane, kot v vzhodni Bosni ko so med nemško ofenzivo napadli partizane in z močno anti-hrvaško in anti-muslimansko propagando (ker so partizani vključevali Hrvate in Muslimane) izvedli puče znotraj partizanskih enot, ter pobili mnoge partizanske komandante. Mihailović je razglasil partizane za svoje glavne nasprotnike, mnogi četniki so začetkom leta 1942. ustanovili zavezništva z Italijani za borbo proti partizanom. Od tedaj so partizani imeli četnike in Mihailovića za kolaborante in sovražnike V Sloveniji OF je oktobra 1941 odobrila potovanje starojugoslovanskih oficirjev Jake Avšiča in Karla Novaka na srečanje z Mihailovićem, nakar je postavil Avšiča za komandanta slovenskih četnikov. Po napadih četnikov na partizane, Avšič je prestopil med partizane, Mihailović pa postavil Novaka za vodjo četnikov. Novak je ustanovil [[Slovenski četniki|Plavo gardo]] in [[Štajerski bataljon]], ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]], in z 1.731 članov postal ena glavnih enot PPKM-a. Čeprav je Novak bil član vojnega štaba Slovenske zaveze, same četniške enote v Sloveniji potem niso več igrale važno vlogo. Slovenske stranke v Londonu so priznale vojsko Draže Mihailovića kot edino legitimno, vse ostale opredelili za izdajalske. V vojnih zadevah Slovenska zaveza je bila podrejena Mihailoviću. Slovenska in ostale legije so prisegle Mihailoviću, kot del Mihailovićeve [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini.]] == Spopadi partizanov z italijansko vojsko == === Bitka na Nanosu === [[Slika:Map-Peartreeforest-Hrušica.png|thumb|Reliefni zemljevid območja, kjer se je odvijala bitka na Nanosu (18. aprila 1942)]][[Bitka na Nanosu]] je bila ena prvih bitk slovenskih partizanov med drugo svetovno vojno na Primorskem; predstavlja prelom partizanskega odpora proti italijanski okupaciji na Primorskem in začetek narodnega boja na zahodni meji. Bitka je potekala 18. aprila 1942, v okviru italijanske ofenzive oziroma vojaškega pregleda planote. Spopadlo se je približno 54 partizanov z italijanskim bataljonom, ki je štel 686 vojakov in orožnikov. Spopad je trajal približno osem ur. Partizanska enota je bila vojaško poražena in razbita, a večina se je uspela prebiti skozi več obkolitvenih obročev. Pri tem je padlo deset partizanov ter bilo zajetih enajst, od katerih je bilo devet obsojenih na smrt.<ref>{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan {{!}} Združenje borcev Logatec|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|date=2017|accessdate=2025-11-28|website=zdruzenjeborcevlogatec.si|last=Jerina|first=Vesna}}</ref> === Italijanska ofenziva (poletje 1942) === {{glavni|Roška ofenziva}} [[Slika:Italian soldiers shooting Slovenian hostages.jpg|thumb|Italijanski vojaki streljajo domačine v Loški dolini, 31. julij 1942.]] [[Slika:Dead inmates at the Rab concentration camp.png|sličica|Žrtve fašističnega koncentracijskega taborišča na Rabu.]] [[Slika:Italian occupation of Ljubljana, Slovenia.jpg|thumb|Razglas, s katerim fašistične oblasti prepovedujejo izhod iz z žico obdane Ljubljana. Pozneje so žico in bunkerje za Nemce nadzorovali Domobranci in je Ljubljana tako ostala obdana 1170 dni, do konca vojne.]] Partizani so na začetku poletja 1942 po Graziolijevih navedbah nadzorovali približno dve tretjini ozemlja in prebivalstva v Ljubljanski pokrajini.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=99}} Da bi preprečili stik med Ljubljano in okolico, fašistične oblasti so že februarja 1942, obdale Ljubljano z žico in bunkerji, ter prepovedali izhoda iz mesta Ljubljančanom. Julija so odgovorile z veliko [[Roška ofenzivo|roško ofenzivo]], ki je potekala vse do novembra 1942. Okoli 65.000 dobro oboroženih italijanskih vojakov, z modernim transportom, komunikacijam, artilerijo in vojnim letalstvom je napadlo okoli 4000 slabo oboroženih partizanov ter njihovo vodstvo. Italijani so skušali enote uničevati z obkoljevanjem posameznih območij in prečesavanjem terena v osmih fazah. Pri italijanski ofenzivi je sodelovala tudi [[Legija smrti]], slovenska kolaborantska enota.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=107}} 15. maja 1942 je italijanski general Robotti obvestil prebivalce Ljubljanske pokrajine, da bodo vsi, ki bodo najdeni z orožjem ali lažnimi osebnimi izkaznicami, usmrčeni, in da bodo uničene vse stavbe, iz katerih bodo streljali na Italijane, ali v katerih bo najdeno orožje ali ki bodo gostile partizane.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=105}} Vse potencialne privržence narodnoosvobodilnega gibanja so nameravali poslati v internacijo. Še pred začetkom ofenzive so z obsežnimi racijami v Ljubljani zajeli preko 20.000 ljudi. Med pregledi, ki so jih opravljali s pomočjo ovaduhov, so jih zaprli skoraj 3000. Partizani so kmalu spregledali italijansko taktiko in se umaknili na že prečesana območja. Tako so se kljub začasni izgubi ozemlja izognili večjim spopadom in z njimi povezanimi žrtvami. Vseeno je padlo, bilo ranjenih ali se vdalo približno 1000 partizanov, nekaj se jih je tudi vrnilo domov. V italijanskem obroču se je znašlo celotno vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja skupaj s tehničnimi, sanitetnimi in drugimi ustanovami, vendar Italijani večine niso odkrili. Ofenzivo je spremljala poostritev nasilja nad civilnim prebivalstvom. Okoli 2100 ljudi je bilo ustreljenih. Do konca novembra je bilo 26.000 Slovencev, skoraj vsaki dvanajsti prebivalec Ljubljanske pokrajine, interniranih na [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rabu]], v [[Gonars]]u, Monigu idr. fašističnih taboriščih, med njimi mnogo žensk in otrok.<ref>{{Navedi splet|title=Trailer "Oltre il filo"|url=https://vimeo.com/41341376|website=Vimeo|accessdate=2019-10-26|language=en}}</ref> Zaradi brutalnega ravnanja jih je tisoče pomrlo. Italijani so požigali domačije in vasi ter zasegali živino in drugo premoženje. Jugoslovanska narodnoosvobodilna gibanja so 26. novembra 1942 [[AVNOJ#Prvo zasedanje|ustanovila Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije]] (srbohrvaška kratica AVNOJ), svoje skupno politično predstavništvo. Slovenske delegacije zaradi italijanske ofenzive, ki je potekala v tem času, na prvem zasedanju ni bilo. == Konsolidacija NOB (zima 1942–poletje 1943) == Ker so po ofenzivi Italijani trdili, da so uničili partizane, so partizanske enote postale še posebno dejavne. Partizansko gibanje se je pričelo tudi na Koroškem, dve brigadi pa sta bili poslani v Beneško Slovenijo. Pozno jeseni 1942 je nastalo novo osvobojeno ozemlje v Polhograjskih dolomitih. Tam je od oktobra 1942 do aprila 1943 delovalo vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja, nato pa se je premaknilo v Kočevski rog na Bazo 20. Na Primorskem se je začelo narodnoosvobodilno gibanje močneje razvijati. Nastale so manjše partizanske enote: prvi dve četi so Italijani obkolili na Nanosu, vendar se jima je posrečilo prebiti iz obroča. Na Primorsko so začele prihajati tudi skupine partizanov iz Ljubljanske pokrajine. Po italijanski mobilizaciji letnika 1923 se je število primorskih partizanov precej povečalo, saj so se mnogi Primorci raje kot za odhod v italijansko vojsko odločili za partizane. [[Slika:Padli borci pohorskega bataljona.jpg|thumb|Padli borci [[Pohorski bataljon|pohorskega bataljona]].]] Na Štajerskem so partizanske enote pozimi 1942/1943 doživele hude izgube. Med drugim so Nemci [[Pohorski bataljon#Padec Pohorskega bataljona|uničili Pohorski bataljon]]. V noči s 7. na 8. januar 1943 so ga s pomočjo izdaje obkolili v njegovem zimskem taboru pri Treh žebljih na [[Osankarica|Osankarici]]. V boju je padlo 65 borcev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Osankarica&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Osankarica+%28Lukanja%29&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Osankarica+%28Lukanja%29Pohorje&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Osankarica+%28Lukanja%29+Pohorje&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Osankarica+%28Lukanja%29%2C+Pohorje&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Osankarica%2C+%28Lukanja%29%2C+Pohorje%C5%BE&f6=0%2Ckraj_smrti&v6=Pohorje&f7=0%2Cdatum_smrti&v7=1943-1-0-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Pohorje|date=2025-10-14|accessdate=2025-10-14|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta}}</ref> enega so Nemci ujeli živega in ga julija istega leta ustrelili. Med večje partizanske uspehe sodi [[bitka pri Jelenovem žlebu]] 26. marca 1943. Takrat so partizani iz treh bataljonov Cankarjeve in Gubčeve brigade razbili in uničili bataljon italijanske divizije Macerata. Spomladi 1943 so partizani zaradi zavezniških uspehov v severni Afriki pričakovali njihovo izkrcanje v Italiji. Zato so partizanske enote napadale predvsem prometne zveze. Partizanska vojska se je preuredila v štiri operativne cone: dolenjsko, notranjsko, primorsko in gorenjsko. Vojska je dobila nove odseke, na primer ekonomskega, sodnega in propagandnega. Z delom je začela oficirska šola, razvila se je tudi mreža kurirskih zvez. Partizani so iz prvih štirih odredov 13. julija 1943 ustanovili prvi slovenski partizanski diviziji: [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|XIV.]] in [[15. (slovenska) divizija (NOVJ)|XV.]] 23. julija so z njimi napadli postojanko v [[Žužemberk]]u.{{Sfn|Ferenc|2002|p=105}} === Dolomitska izjava === {{glavni|Dolomitska izjava}} Zaradi preobrata na svetovnih bojiščih so komunisti pričakovali konec vojne in s tem priložnost za izvedbo revolucije. OF je delovala kot organizacija številnih različnih, a enakopravnih skupin. Občasna nesoglasja med njimi niso posebej vplivala na delo same organizacije. Vendar se je bratomorna vojna stopnjevala, obračunavanje z nasprotniki OF pa je izzvalo spore znotraj nje in poskuse samostojnejšega nastopa krščanskih socialistov in sokolov. Vodstvo Komunistične partije se je zato odločilo, da si bo popolnoma podredilo OF. S sokoli, nato pa tudi s krščanskimi demokrati so se dogovorili, da so 1. marca 1943 podpisali Dolomitsko izjavo. Z njo je bila komunistom priznana vodilna vloga v OF in pravica do svoje organizacijske mreže, preostali dve organizaciji pa sta se pravici do lastne organizacije odrekli. Izjavo so potrdili konec aprila na zboru aktivistov OF na Pugledu. S tem je bila koalicijska narava OF dokončno odpravljena, kar je pozneje omogočilo uvedbo enopartijskega sistema. == Kapitulacija Italije in njene posledice (poletje in zima 1943) == [[Slika:Grad Turjak v plamenih.jpg|levo|sličica|Grad Turjak v plamenih]] 8. septembra 1943 je [[kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]], kar je partizanskemu gibanju dalo velik zagon. Partizanom je uspelo razorožiti večino italijanske vojske, s čimer so pridobili tudi težjo oborožitev (sploh artilerijo). 11. septembra 1943 sta vodstvo OF in glavni štab partizanske vojske izdala razglas o splošni mobilizaciji v narodnoosvobodilno vojsko. V Ljubljanski pokrajini so iz mobilizirancev nastale tri nove partizanske divizije. Kmalu sta nastala tudi dva korpusa partizanske vojske: [[7. korpus NOVJ|VII.]] in [[9. korpus NOVJ|IX.]] [[Bitka pri Grčaricah|Pri Grčaricah]] so partizani porazili slovenske četnike, ki zatem v vojni več niso imeli pomembne vloge, v [[Bitka pri Turjaku|bitki na Turjaku]] pa so popolnoma uničili PPKM.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice - Turjak - Kočevje: borcem za svobodo in narod v zahvalo in trajen spomin|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}}</ref> V tem času so partizanska sodišča obsodila nekatere naciste, kar predstavlja sploh prvi primer sodnih procesov proti nacističnim vojnim zločincem med drugo svetovno vojno.[[Slika:Ustanak u Jugoslaviji 1943.png|thumb|V rdečem so ozemlja, ki so ga nadzirale enote narodnoosvobodilnih gibanj takoj po kapitulaciji Italije.]] Na Dolenjskem in Notranjskem so partizani vzpostavili dotlej največje osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo skoraj celotno Ljubljansko pokrajino. 11. septembra je izvršni odbor OF razpisal volitve v zbor odposlancev slovenskega naroda. Naslednji dan je razglasil, da OF prevzema oblast na osvobojenem ozemlju. Upravo je prevzela upravna komisija za osvobojeno ozemlje. Njen sekretar je bil [[Bogdan Osolnik]]. Komisija je bila sestavljena iz odsekov, ki so jih vodili načelniki: splošna uprava, finance, industrija, gospodarstvo in prehrana, narodna vzgoja in prosveta, promet, narodno zdravstvo in zaščita civilnega prebivalstva v vojnih razmerah. Na ravni okrožij, rajonov in krajev so oblast prevzeli okrožni, rajonski in terenski odbori OF in jo obdržali do izpeljave volitev v terenske narodnoosvobodilne odbore, ki so se zaradi nemške ofenzive zavlekle v pomlad 1944. [[Slika:Grossdeutsches Reich NS Administration 1944.png|sličica|Nemško ozemlje po kapitulaciji Italije.]] Nemčija je takoj po italijanski kapitulaciji prevzela italijansko okupacijsko območje in vzpostavila nadzor nad večjimi mesti. Že 10. septembra so iz novookupiranih ozemelj ustanovili [[Operativna cona Jadransko primorje|Operativno cono Jadransko Primorje]] (nemško ''Operazionszone Adriatisches Küstenland''), ki je obsegala nekdanjo Ljubljansko pokrajino, pa tudi Primorsko, Furlanijo, Notranjsko, Istro in Reko, ki so bile do takrat del Italijanskega kraljestva. Uradno je bila Operativna cona del nacistične marionetne države [[Italijanska socialna republika|Italijanske socialne republike]], vendar so jo dejansko neposredno upravljali Nemci, kot del Koroške. V drugi polovici septembra so Nemci sprožili močno ofenzivo po celotni nekdanji Ljubljanski pokrajini in zahodni Gorenjski, v kateri so z njimi sodelovali tudi novoustanovljeni domobranci.{{Citation needed}} Cilj ofenzive je bil zasesti celotno partizansko osvobojeno ozemlje, vendar so Nemci uspeli osvojiti le nekatera naselja ob železnicah. Partizanski so imeli hude izgube, padla jih je približno petina: največje žrtve so bile v na novo mobiliziranih divizijah, ki še niso imele izkušenj. Kljub temu so partizani ohranili obsežna osvobojena območja. === Proglasitev "priključitve" slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji=== [[Slika:Primorska proglasitev.jpg|thumb|upright 1.2|Proglas o "priključitvi" slovenskega Primorja matični domovini, 16. septembra 1943.]]Že pred začetkom druge svetovne vojne je fašizem pri Slovencih, ki so živeli v Italiji, izzval splošen odpor, od spontanega kot tudi do organiziranega. Leta 1927 so mladi slovenski rodoljubi, skupaj s hrvaškimi, ustanovili podtalno organizacijo slovenskih in hrvaških domoljubov [[TIGR]], ki je izvedla razne atentate in sabotaže. Po napadu sil osi so se partizanske akcije odvijale tudi na Primorskem, čeprav je bilo to ozemlje po prvi svetovni vojni dodeljeno Kraljevini Italiji. Prva znamenita bitka med partizanskimi enotami in italijansko vojsko na Primorskem, znana kot [[Bitka na Nanosu]], je trajala od 18. do 22. aprila 1942.<ref>{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|accessdate=2025-11-28|website=2017|publisher=Združenje borcev Logatec|last=Jerina|first=Vesna}}</ref><ref>{{cite web |last=Plahuta|first=Primož|date=2022|title=Nanoška bitka|publisher=Mladika|url=https://www.dkps.si/fileadmin/user_upload/Ml22-08s.pdf|accessdate=2022-08-09|website=dkps.si|page=8}}</ref> Decembra 1942, je bil v Trstu ustanovljen Okrožni odbor OF za Trst.<ref name=":28">{{navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38032/Pregled_OB_v_slovenskem_Primorju.pdf|title=Pregled osvobodilnega boja v slovenskem Primorju|author=Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc|page=15|publisher=Ex libris|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulaciji Italije]] je Vrhovni plenum OF, 16. septembra 1943, proglasil "priključitev" (vrnitev) slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji. Ta sklep je 3. oktobra v Kočevju potrdil Zbor odposlancev slovenskega naroda. Tako je v takratnih razmerah slovensko Primorje postalo del slovenskega državnega ozemlja.<ref>Zgodovina Slovencev, stran 804, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979</ref> == Nastanek slovenskega domobranstva == {{glavni|Slovensko domobranstvo}} [[Slika:Domobranska_prisega.png|thumb|upright 1.2|Leon Rupnik ob prvi domobranski prisegi Hitlerju in SS]] Po osebnem preporočilu škofa Rožmana, SS–Obergruppenführer in nacistični visoki komisar, [[Friedrich Rainer]], je za predsednika Ljubljanske pokrajinske uprave postavil generalmajorja [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]]. Zaradi pomanjkanja lastnih vojaških sil so nacisti sprejeli Rupnikovo pobudo za ustanovitev [[Slovensko domobranstvo|domobranskih enot]]. 24. septembra 1943 je Rupnik v katoliškem listu Slovenec pozval k vstopu med domobrance:<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}</ref>[[Slika:Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg|sličica|184x184px|Znak Slovenskega domobranstva]]{{citatni blok|»[…] naša ljubljena slovenska domovina naj bi bila s pomočjo anglo-ameriške plutokracije izročena boljševizmu […] po izdajalcih in boljševističnih izkoreninjencih izvojevana borba, ki naj bi pahnilo naše pridno, delovno in pobožno ljudstvo v trpljenje, nasilstvo, lakoto, rop, umor brezbožnih in brezsrčnih robotnikih kakor nečastnih pomagačev v korist židovske svetovne tiranije […] Da se to prepreči, je prišla k nam na povelje Führerja velikonemška vojna sila, ki nas bo ščitila […] Pod vodstvom Nemčije bodo mladi narodi Evrope premagali boljševizem in kapitalizem.«|''Slovenec'', 24. september 1943<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}</ref>|source=}} Domobranci so delovali pod poveljstvom SS generalpolkovnika [[Erwin Rösener|Erwina Rösenerja]], ki je bil odgovoren neposredno [[Heinrich Himmler|Heinrichu Himmlerju]], vodji [[Schutzstaffel|SS]],{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} ter je pred tem ukazoval množična streljanja talcev in požige vasi na Gorenjskem.{{Sfn|Ferenc|2006|p=311}} Bili so plačani, oboroženi, urjeni in obskrbovani neposredno od Nemcev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Domobranstvo je politično podpiral in ga tudi inšpiciral generalni inšpektor Leon Rupnik. Kljub temu pa v sami organizaciji ni imel vojaške funkcije, saj mu je Rösener to onemogočil.{{Sfn|Mlakar|2003|p=126-134}} Domobranske enote so delovale kot večina nacističnih kolaboracionističnih sil v Evropi, vendar so imele omejeno avtonomijo. Sprva je domobranstvo delovalo kot pomožne policijske enote SS, ki so Nemcem pomagale v protipartizanskih operacijah, lovile podpornike OF in varovale vojno infrastrukturo, ki je bila važna Nemcem v njihovi borbi proti zaveznikom (železnice, vojna industrija, komunikacije, ipd). Pozneje so pridobili večjo samostojnost in sami vodili del protipartizanskih operacij v Sloveniji, vendar še vedno pod poveljstvom nemških oficirjev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=124}} Določeno avtonomijo pri vojaških akcijah je imel udarni bataljon majorja [[Vuk Rupnik|Vuka Rupnika]], ki je bil edini od domobranskih bataljonov vse do konca vojne povsem slovenski. Sprva so bili domobranci dovoljeni samo v ljubljanski pokrajinski enoti, pozneje pa tudi na Gorenjskem in Primorskem. Nemci zanje niso dovolili mobilizacije, ampak so vztrajali pri prostovoljnem pristopu. Vanje so se vključili tudi nekdanji pripadniki PPKM. Do novembra je nastalo 6 domobranskih bataljonov. Decembra so začeli opravljati naloge pomožnih policijskih enot pod nemškim poveljstvom. Spomladi 1944 so nastali štirje elitni bataljoni z ofenzivnimi nalogami.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} in število domobrancev se je povečalo na okoli 13.000. === Domobranska prisega === Domobranci so dvakrat prisegli da se bodo pod Hitlerjem in SS borili proti partizanom in zaveznikom – na Hitlerjev rostni dan, 20. aprila 1944, in na obletnico prihoda nacitov na oblast, 30. januarja 1945. Obe prisegi sta bili prirejeni potem ko so zavezniki že priznali partizane kot zavezniško vojsko, in sta veliko prispevali k negativnem odnosu zaveznikov do domobrancev. Prisega je glasila: {{citatni blok|»Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.«|Domobranska prisega<ref>»Domobranska prisega«, ''Slovenec'', ''Jutro'', 21. april 1944; 31. januar 1945.</ref>}} Z organizacijsko in bojno učvrstitvijo Slovenskega domobranstva se je razmerje sil v Ljubljanski pokrajini bistveno spremenilo. V letu 1944 je ost svoje dejavnosti usmerilo proti partizanskim enotam in sodelavcem osvobodilnega gibanja ter povzročilo številne smrtne žrtve, pa tudi aretacije oseb, ki so bile nato izročene nemškemu okupatorju in umorjene ali poslane v koncentracijska taborišča, kar je bilo za mnoge usodno.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32}} Ena večjih akcij je speljana marca 1944 na [[Javorovica|Javorovici]], ko je 500 nemških in domobranskih vojakov obkolilo in pobilo 113 partizanov in partizank 4. bataljona Cankarjeve brigade.<ref>{{Navedi splet|title=Na Javorovici obsodili medvojno hlapčevstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|website=www.delo.si|date=2016-03-19|accessdate=2020-05-10|language=sl-si|first=Bojan|last=Rajšek}}</ref> Žrtve so se tako množile, in celo 47.000 Slovencev, ali skoraj polovica vseh žrtev vojnega in povojnega časa, je umrlo od začetka 1944 do konca vojne maja 1945. V tem času je mednarodna javnost že začela priznavati partizansko vojsko kot zavezniško in zavračati domobrance zaradi sodelovanja z Nemci. Na to so domobrance neuspešno opozarjali tudi člani begunske vlade v Londonu, ki so zahtevali, da domobranci prestopijo v partizanske enote. === Domobranska policija === {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Žrtev Črne roke (4).jpg | alt1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]]. P | caption1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]]. | image2 = Partisan Jože Mirtič killed by Slovene Home Guards.jpg | alt2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini. | caption2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini. }}Pod Gestapom je delovala posebna domobranska politična policija z [[Lovro Hacin|Lovrotom Hacinom]] kot upravnikom, katera je v Ljubljanski pokrajini vzpostavila policijsko državo.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Zaprla je okoli 6.000 političnih zapornikov, od teh je bila tretjina žensk. Mnoge druge ženske podpornice OF so zaprli kot “prostitutke”. Delali so spise političnih nasprotnikov za internacijo in tudi sodelovali v deportacijah Slovencev v nacistična koncentracijska taborišča.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Organizirali so mrežo ovaduhov, ki so zasledovali in preiskovali uslužbence v pokrajinski upravi zdravstvene delavce, učitelje, univerzitetne profesorje, delavce, itd.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Decembra 1944 je domobranska policija prijela 32 Judov, ki so se do tedaj skrivali v Ljubljani, in jih predala Nemcem. Judje so bili nato poslani v Auschwitz, kjer so bili umorjeni.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} V Ljubljani je delovala tudi z domobransko policijo povezana protikomunistična tajna organizacija [[Črna roka]], ki je lovila, mučila ali ubijala pripadnike OF.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Različni viri ocenjujejo, da je likvidirala med 129 in 1.000 dejanskih ali domnevnih podpornikov OF. Mnogim je ponoči vdrla v stanovanja, nekatere je predala domobrancem, ki so jih mučili in pobijali na Sv. Urhu.<ref>{{Navedi splet|title=Črna roka|url=https://www.mladina.si/181672/crna-roka/|website=Mladina.si|accessdate=2019-11-24|date=2017|last=Repe|first=Božo}}</ref> === Primorska in Gorenjska === Po kapitulaciji Italije je Primorska postala del nemškega operacijskega območja Jadranske obalne dežele (''Adriatisches Küstenland''), namenjenega prihodnji priključitvi rajhu. Novembra 1943 so nacisti za boj proti partizanom ustanovili Slovenski narodno varnostni zbor (SNVZ). Bil je neposredno podrejen [[Odilo Globočnik|Odilu Globočniku]], visokemu vodji SS s sedežem v Trstu, ki je bil eden glavnih izumiteljev množičnega industrijskega iztrebljanja Judov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} V Trstu je ustanovil koncentracijsko taborišče [[Rižarna, Trst|Rižarna]], kjer so ubili 4.000-5.000 Slovencev, Italijanov, Judov in Hrvatov, mnoge dotatne poslali v druga nemška koncentracijska taborišča. SLS je poslala Antona Kokalja in druge poveljnike iz Ljubljanske pokrajine, da služijo pod Globočnikom. Imeli so veliko težav s rekrutiranjem, zato je SNZV štel največ 2000 vojakov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Ubijali so aktiviste OF predvsem okoli Pivke, na Idrijskem in v Vipavski dolini. Udarni bataljon SNZV je sodeloval pri nacističnih patruljah in ofenzivah, varoval je pomembno vojno infrastrukturo. Nemcem so izročali ujete partizane, sestavljali spise OF pripadnikov in podpornikov ter iskali njihova skrivališča. Poročali so nacistom o zasliševanju ujetih partizanov in njihovih privržencev.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Januarja 1943, so domobranci aretirali pisca [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]] doma v Trstu in ga predali Nemcem, ti pa so ga nato poslali v koncentracijska taborišča v rajhu. Gorenjska je veljala za del rajha in Gorenjci so bili kot Štajerci podvrženi ponemčevanju. S pomočjo politikov SLS v Ljubljani so nacisti ustanovili Gorenjsko samozaščito pod vodstvom gestapovca in Obersturmführerja Ericha Dichtla.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} Delovali so proti partizanom in civilnim podpornikom OF. Kasneje, z ustanovitvijo udarnih bataljonov v Kranju in Škofiji loki, so sodelovali z nacisti v širših ofenzivnih protipartizanskih akcijah.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} == Zbor odposlancev slovenskega naroda == Po kapitulaciji Italije je izvršni odbor OF 11. septembra 1943 razpisal volitve za odposlance v [[zbor predstavnikov slovenskega naroda]], ki naj bi se sestal samo enkrat in ob tej priložnosti izvolil tako imenovani prvi slovenski ljudski parlament. Za volilna območja so bili določni terenski odbori OF, podjetja, ustanove in bataljoni NOV. V terenskih odborih in podjetjih naj bi bil na petsto ljudi izvoljen en predstavnik, v bataljonih pa dva. Izvršni odbor OF je glede kandidatov predlagal, da naj volivci podprejo "tiste kmete, delavce, obrtnike in razumnike, ki so doslej neustrašno in neumorno gradili stavbo slovenskega osvobodilnega gibanja, in vse tiste borce iz naših slavnih slovenskih bataljonov, ki so z orožjem v rokah izpolnjevali najtežjo in najslajšo domovinsko dolžnost." Volitve so potekale med 20. in 25. septembrom 1943. Okrožni in rajonski odbori so jih izpeljali na lokalnim političnim in varnostnim razmeram primeren način. Volitev povsod niso mogli v celoti izpeljati ali pa se že izvoljeni predstavniki zbora niso mogli udeležiti zaradi sovražne nevarnosti. Vrhovni plenum je na 13. zasedanju odločil, da bo zbor potekal od 1. do 3. oktobra na osvobojenem ozemlju v Kočevju. Zbora se je udeležilo 572 neposredno izvoljenih predstavnikov in 78 drugih odposlancev. Na zbor je med drugimi prišel tudi [[Ivan Ribar]], predsednik izvršilnega odbora [[AVNOJ|Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije]], političnega predstavništva NOB. Na zboru so izvolili predstavnike Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, ki se je nato na svoji prvi seji preimenoval v [[Slovenski narodnoosvobodilni svet]] (SNOS) in tako postal parlament ljudske oblasti. Predsedstvo SNOS je prevzel vlogo vlade, dokler ne bi bila ustanovljena narodna vlada. 29. in 30. novembra 1943 je v [[Jajce (mesto)|Jajcu]] (v današnji [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]) potekalo [[Drugo zasedanje AVNOJ|drugo zasedanje AVNOJ-a]], ki se ga je udeležil tudi slovenska delegacija. Predstavljali so jo: [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]], [[Ivan Maček]] in [[Josip Vidmar]]. Delegacija je podpirala idejo federalne Jugoslavije, kjer bi Slovenija imela svojo (delno) avtonomijo. [[AVNOJ]] je razglasil, da bo po osvoboditvi vrhovno politično in zakonodajno telo, kar je priznalo partizansko oblast tudi v Sloveniji. Odločitve so kasneje vplivale na oblikovanje Socialistične republike Slovenije znotraj federativne Jugoslavije po koncu vojne.{{Sfn|Nešović|Petranović|1983}} == Sodelovanje zahodnih zaveznikov == [[Slika:Partisans saving English pilots.png|sličica|Slovenski partizani rešujejo ranjene zavezniške pilote.]] [[Slika:Saveznička isporuka okupiranoj Jugoslaviji.jpg|sličica|Zahodni zavezniki dostavljajo vojni material partizanom v Sloveniji.]] [[Slika:Borci 3. prekomorske brigade se vkrcujejo na ladjo Ljubljana v Bariju.jpg|sličica|3. prekomorska brigada NOVJ, ustanovljena v sodelovanju zahodnih zaveznikov in partizanov, katere člani so bili večinoma Slovenci, se v Bariju vkrcavajo na ladjo Ljubljana, namenjeno v Dalmacijo.]] Zavezniške sile (ZDA, Sovjetska zveza in Britanija) so sprva kot edinega legitimnega predstavnika Jugoslavije priznavali in podpirali jugoslovansko vlado v izgnanstvu v Londonu in četniško vojsko Draže Mihailovića. Leta 1943 so Britanci k partizanom pričeli pošiljati vojaške delegacije: eno pod vodstvom Kanadčana Williama M. Jonesa so junija 1943 poslali v Slovenijo.<ref>{{Navedi splet|title=JONES of Jugoslavia {{!}} Maclean's {{!}} DECEMBER 1, 1944|url=https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|website=Maclean's {{!}} The Complete Archive|accessdate=2020-04-11|language=en-US|first=WILLIAM D.|last=BAYLES|archive-date=2020-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20200622202357/https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|url-status=dead}}</ref> Delegati so spoznali, da so partizani daleč najbolj učinkovita vojaška sila, ki se bori proti nacistom in fašistom, dočim so četniki kolaborirali s silami osi, zato so predlagali, da se podpre partizane. To stališče so potrjevala tudi dešifrirana nemška tajna sporočila. Churchill je imel do njih neposreden dostop: v svojem dnevniku je zapisal, da so “v celoti prikazala čudovit odpor Titovih privržencev in močne, hladnokrvne manevre Mihailovića v Srbiji".<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Embattled Mountain|url=https://books.google.rs/books?id=1evZYgEACAAJ&dq=Deakin,+F.W.D.+(1971).+The+Embattled+Mountain.+Oxford+University+Press,+London.+ISBN+0-19-215175-4.&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjJ082nkLfkAhXKN8AKHdo3ARkQ6AEIPDAD|publisher=Faber & Faber, Limited|date=februar 2011|isbn=9780571276448|language=en|first=F. W. D.|last=Deakin|year=|location=|page=227|cobiss=}}</ref> Britanci so partizane ''de facto'' priznali septembra 1943, ko je Churchill partizanom kot svojega osebnega zastopnika poslal [[Sir Fitzroy Maclean, 1st Baronet|Fitzroya Mcleana]]. Na Teheranski konferenci novembra 1943 so zavezniki priznali partizane kot sobojevnike in umaknili podporo četnikom. Zavezniki so imeli več koristi od partizanov. Prvo, kot je Churchill dejal angleškem generalštabu novembra 1943, “222.000 Titovih privržencev … so zadrževali toliko Nemcev v Jugoslaviji, kolikor so jih združene angloameriške sile v Italiji",<ref>{{Navedi knjigo|title=Tito, Mihailović, and the Allies, 1941-1945|url=https://books.google.rs/books?id=43CbLU8FgFsC&dq=Walter+R.+Roberts,+Tito,+Mihailovi%C4%87,+and+the+Allies+Duke+University+Press,&source=gbs_navlinks_s|publisher=Duke University Press|date=1987|isbn=9780822307730|language=en|first=Walter R.|last=Roberts|year=|location=|page=155|cobiss=}}</ref> tedaj glavna zahodna fronta. Če ne bi bilo partizanskega upora, Nemci bi te enote vrgli v borbo proti zaveznikom. Drugo, partizani so preprečevali in ovirali transport važnih vojnih surovin z Balkana v Nemčijo, predvsem Romunske nafte. Zato so zahodni zavezniki izvajali skupne vojne akcije s partizani, v katerih so bombardirali nemške in kolaborantske enote. Partizani so tudi omogočili zaveznikom uporabo vojne baze na partizansko-osvobojenem Visu, od koder so zavezniki izvajali letalske napade. Poleg tega zahodni zavezniki so pomagali partizanom ustanoviti [[Prekomorske brigade NOVJ|Premokomorske brigade NOVJ]], z 27.000 vojakov, med njimi številni Slovenci, sestavljene v glavnem iz prisilno-mobilizirancev v italijansko in nemško vojsko, ki so se znašli na ozemlju zaveznikov, in so pod komando partizanske vojske sodelovali pri osvobajanju Dalmacije, Like in delov današnje Slovenije. Največja letalska bitka na slovenskem nebu se je odvijala 19. marca 1944. Tega dne je bilo sestreljenih 48 letal, od tega 1 zavezniški lovec, 17 zavezniških bombnikov in 30 nemških lovcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ognji na nebu|last=Jandrok|first=Marjan|publisher=Velenjska knjižna fundacija|year=2025|isbn=978-961-6427-56-2|page=10, 57|cobiss=242525955|location=Velenje|last2=Hrastnik|first2=Igor}}</ref> Slovenski partizani so rešili več kot 800 poimensko znanih zavezniških pilotov in vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Born Again – Slovenian Partisans and the Rescues of Allied Aviators during the World War II|url=https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|website=U.S. Embassy in Slovenia|date=2017-10-02|accessdate=2019-09-18|language=en-US|archive-date=2020-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200811002703/https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|url-status=dead}}</ref> Začetek leta 1944 so partizani in zavezniki pri Otoku v Beli Krajini zgradili preprosto letališče, imenovano Picadilly Hope. Z njega so zavezniška letala evakuirala stotine zavezniških pilotov, ki so jih rešili partizani, pa tudi ranjene partizane in 2000 žensk ter otrok.<ref>{{Navedi splet|title=An old aircraft reminds visitors of a World War II airlift|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/slovenia-revealed/an-old-aircraft-reminds-visitors-of-a-world-war-ii-airlift/350236|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-12-29|language=sl}}</ref> Sodelovanje se je uspešno nadaljevalo vse do konca vojne, kljub nekaterim trenjam, predvsem zaradi različnih stališč glede povojne usode Trsta in Koroške. Domobranci so zajete zavezniške pilote predajali Nacistom, ki so jih internirali. Slovenski kolaboranti so direktno pomagali borbi proti zaveznikom, ker so zaradi njihovega proti-partizanskega delovanja, Nacisti in fašisti lahko posvetili več svojih enot za borbo proti zaveznikom. Kolaborantske enote so tudi stražile železnice in drugo transportno, komunikacijsko in industrijsko infrastrukturo ki je bila od ključne važnosti Nacistom in fašistom v njihovi borbi proti zaveznikom. Britanski oficirji za zvezo s slovenskimi partizani so to potrdili in razglasili, da so "belogardisti sovražniki zaveznikov".{{Sfn|Tomasevich|2002|p=115}} == Razmah NOB (1944–1945) == [[Slika:Borci XIV. divizije pri cerkvi Sv. Boštjana v Radežu nad Zidanim mostom.jpg|sličica|Borci XIV. divizije pri [[Cerkev sv. Fabijana in Boštjana, Radež|cerkvi sv. Fabijana in Boštjana v Radežu]].]] Leta 1944 se je partizansko gibanje razširilo na celotno slovensko ozemlje. Od kapitulacije Italije se je partizansko narodnoosvobodilno gibanje dobro razvijalo na Primorskem in v nekdanji Ljubljanski pokrajini, precej slabše pa na Štajerskem in Koroškem. V skupnih akcijah so slovenski partizani sodelovali s hrvaškimi, na nekatera območja, kjer je bilo slovensko partizansko gibanje manj razvito, pa so pošiljali svoje enote za krepitev lokalnih gibanj. Partizani so vdrli v [[Gorski kotar]], kjer so sodelovali s hrvaškimi partizani, z vpadi v Beneško Slovenijo pa so skušali okrepiti tamkajšnje partizansko gibanje. Pozimi leta 1944 je XIV. divizija odšla na Štajersko, da bi okrepila tamkajšnje partizansko gibanje. Nemško nasilje je namreč še vedno onemogočalo razmah partizanstva. Ker je bila nekdanja meja med italijanskim in nemškim okupacijskim območjem močno zastražena, je divizija odšla na Štajersko prek Hrvaške. Po prihodu na [[Kozjansko]] so jo nemške enote ves čas napadale. Na Paškem Kozjaku se je divizija razdelila, saj je del partizanov odšel proti Pohorju, del pa proti Mozirskim planinam. Po prihodu je kljub velikim izgubam začela z mobilizacijo. Spomladi 1944 so Nemci skupaj z domobranci začeli z ofenzivo na osvobojena ozemlja. Hudi boji so potekali na območju nekdanje Ljubljanske pokrajine in v Slovenskem Primorju. V teh bojih so partizani že uporabljali topništvo. 26. maja 1944 so partizani na področju [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelj - Kozine]] ubili [[Christian Wirth|Christiana Wirtha]], enega vodilnih organizatorjev [[holokavst]]a in genocida nad psihiatričnimi pacienti. V drugi polovici leta 1944 so se partizani osredotočili na napade na prometne poti proti Italiji in Jadranu. Na Štajerskem so nastala prva manjša osvobojena ozemlja, s partizanskimi akcijami pa so začeli tudi na avstrijskem Koroškem. 3. avgusta 1944, je bila v Trstu ustanovljena Komanda mesta Trst (KMT),<ref>{{navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi668433/|title=Slovenski biografski leksikon: Štoka Franc|publisher=Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013|accessdate=16. septembra 2024}}</ref><ref name=":28" /> krovna organizacija vseh antifašističnih projugoslovanskih organizaciji v Trstu z nalogo vodenja in usklajevanja mestne gverile.<ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Ftičar|title=Zaključni boji za Trst|accessdate=14. septembra 2024|date=2007|first=Marko|location=Ljubljana}}</ref> Decembra je nemška vojska prenesla težišče ofenzivnih operacij iz Beneške Slovenije na [[Trnovski gozd]] in Banjško planoto. Pozimi leta 1944–1945 je partizanom uspelo obraniti večji del osvobojenega ozemlja v Beli krajini in v Kočevskem Rogu, na Štajerskem pa so Nemci zasedli vsa osvobojena ozemlja. Velik uspeh štajerskih partizanov je bila osvoboditev prek 300 zapornikov iz celjskega Starega piskra v noči s 14. na 15. december 1944. 15. decembra so nameravali Nemci 80 zapornikov poslati v Maribor, kjer bi bili ustreljeni kot talci. Zato je v zgodnjih jutranjih urah istega dne šest aktivistov NOB izvedlo osvobodilno akcijo. V Celje so se prebili tako, da sta se dva od njih preoblekla v [[gestapo]]vca in se pretvarjala, da peljeta s sabo štiri zapornike. Paznik, ki je sodeloval z njimi, jih je spustil v sam zapor. Nato so aktivisti razorožili stražnike in odprli celice. Zaporniki so se razkropili.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/spomin-na-noc-ko-je-pisker-pocil.html|title=Noč, ko so aktivisti NOB iz Piskra reševali ujetnike|author=Kuralt|accessdate=2018-08-22|language=sl-si|date=2014|first=Špela}}</ref> == Zadnje operacije in konec vojne (1945) == Do začetka leta 1945 je bila osvobojena večina Jugoslavije. Zaradi umikanja nemških čet iz Grčije in Balkana je za Nemce postalo slovensko ozemlje strateško izredno pomembno. Tako so v začetku leta 1945 na Slovenskem še stopnjevali pritisk na partizane ter nasilje nad civilnim prebivalstvom: represalije so izvajali še zadnji mesec vojne. Na Slovenskem je bilo prisotnih približno 30.000 partizanov in 135.000 pripadnikov okupatorskih sil. Spomladi 1945 so Nemci napadli slovenske partizane v dveh ofenzivah. Najprej so napadli Gorenjsko zahodno od Save in Cerkljansko, nato Banjško planoto, Čepovansko planoto in Trnovski gozd, temu pa je sledil še napad na Kočevski Rog in Belo krajino. Slovenski partizani so imeli hude izgube in obstajala je nevarnost, da bi bili popolnoma uničeni, vendar so odklonili morebiten umik k IV. armadi in so se še naprej borili v Sloveniji. Nemcem se ofenziva ni posrečila, saj se je jedro slovenske partizanske vojske obdržalo. S 1. marcem 1945 sta bila oba slovenska korpusa priključena IV. armadi na novo poimenovane [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske vojske]], s čimer je bila samostojna slovenska vojska formalno ukinjena. Marca 1945 je jugoslovanska vojska že začela napadati na Hrvaškem in v Bosni. 12. aprila je bila prebita sremska fronta. V prvih dneh maja so partizanske enote osvobodile osrednjo Slovenijo. 8. maja je nemška vojska uradno kapitulirala, vendar so na Slovenskem boji potekali še naprej, saj so se tod umikali nemške in kolaborantske enote z Balkana. Nemške enote v Celjski kotlini so partizani obkolili. === Koroška{{Efn|Današnji slovenski in avstrijski del}} === Vojaki 13. policijskega polka SS so v spopadu s partizani na Peršmanovi domačiji vzhodno od Železne Kaple 25. aprila 1945 umorili enajst članov družine Sadovnik. Še 10. maja 1945 so na Koroško pobegli domobranci ubili 14 partizanov, 13. maja pa so partizani ubili 12 domobrancev. V spopadih na Spodnjem Koroškem je na obeh straneh padlo več sto mož. Skupno število smrtnih žrtev koroških Slovencev v drugi svetovni vojni je bilo bistveno višje: po spomenikih in nagrobnikih na več kot 200 spodnjekoroških pokopališčih je približno 3.000 pripadnikov manjšine padlo v enotah nemške vojske. Nacistična represija, vojaška služba in partizanski boj so po letu 1945 v slovenski manjšini pustili izrazito razdvojeno kulturo spominjanja.<ref name=":11" /> Sistematično represijo na ozemlju nekdanje Avstrije sta izvajala SS in policija – varnostna policija, varnostna služba, gestapo in kriminalistična policija – s skupno približno 20.000 možmi; sam gestapo je imel okoli 2.000 agentov, ki so z mučenjem in zapiranjem vzbujali strah in podrejanje. Ker velika večina Avstrijcev anšlusa ni dojemala kot okupacije in ker so številni avstrijski nacisti zasedli pomembne položaje v stranki, upravi, gospodarstvu, vojski, policiji in SS, v Avstriji ni mogel nastati odporniški gib, primerljiv s tistimi na Poljskem, v Jugoslaviji, Grčiji ali Franciji. Avstrijskemu odporu je manjkala tako široka družbena podlaga v domovini kot tudi politična reprezentanca v izgnanstvu. Kljub temu se je v katoliških, konservativnih, monarhističnih, komunističnih in socialističnih krogih izoblikovala avstrijska zavest, ki je po vojni postala pomembna ideološka opora ustanovitvi druge republike.<ref name=":11" /> Varnostna služba SS je vzpostavila obsežno mrežo nadzora, ki je močno omejevala možnosti protinacistično usmerjenih skupin. Tudi avstrijski bataljon, ustanovljen novembra 1944 v Beli krajini, ni imel večjega vpliva na odpor v Avstriji. Prav tako poskusi slovenske OF, da bi med delavci v Borovljah, Železni Kapli ter med slovenskim prebivalstvom Koroške okrepila komunistično Delavsko enotnost, niso dobili množične podpore, saj je bila večina prebivalstva vključena v nacistične organizacije.<ref name=":11" />[[Slika:Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije.jpg|sličica|Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije, maj 1945]] Na Koroško je odšla XIV. divizija, kjer so se njene enote razporedile po vsem narodnostnem ozemlju in obkolile nemške enote. Del partizanov je prodrl na Koroško prek Beneške Slovenije. Kokrški odred je 8. maja 1945, na dan predaje Wehrmachta vkorakal v [[Celovec]], vendar se je moral po prihodu britanskih čet na njihov pritisk umakniti. Istega dne je bilo še okoli 150.000 mož pod poveljstvom generalapolkovnika [[Alexander Löhr|Alexandra Löhra]] še vedno v Jugoslaviji. Zadnje nemške zaledne enote so bile oddaljene le 72 ur hoje od Koroške. Löhr se je v [[Grebinj|Grebinju]] pogajal z Britanci o premestitvi preostalih nemških oboroženih sil z jugoslovanskega ozemlja na Koroško v britansko ''varstvo'', vendar so Britanci to zavrnili. Löhra je v [[Topolšica|Topolšici]] 9. maja ujela XIV. divizija. Prepričali so ga, da se je formalno predal partizanom, s tem ko je izdal ukaz o prenehanju bojev, ki jih čete kljub temu niso ubogale. Pobegnil je, preklical ukaz o predaji in nadaljeval poskus preboja. Po intenzivnem iskanju so Löhra 13. maja ponovno ujeli. Britanci pa so ga izročili Jugoslaviji in 14. maja ga s svojim najožjim štabom spremljali vse do Maribora. 15. maja s svojim najožjim štabom oditi v Maribor v Jugoslaviji. Löhr je bil kasneje obsojen zaradi vojnih zločinov, storjenih med protipartizanskimi operacijami leta 1943, vključno z ubojem talcev in požiganjem vasi. V jutranjih urah 15. maja so se Nemci umaknili iz Maribora, vendar je tam še nekaj dni vladalo vojno stanje. Prav tako so isti dan v Ljubljano vkorakale enote VII. korpusa in XXIX. hercegovske divizije.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/kako-so-proslavili-osvoboditev-maribora-in-ga-znova-postavili-na-noge/364639|title=Kako so proslavili osvoboditev Maribora in ga znova postavili na noge|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-24|date=2015|last=M.|first=K.}}</ref><ref>Walter Manoschek: ''„Serbien ist judenfrei“. Militärische Besatzungspolitik und Judenvernichtung in Serbien 1941/42'' (= ''Beiträge zur Militär- und Kriegsgeschichte.'' Band 38) Verlag Oldenbourg, München 1995, [[Spezial:ISBN-Suche/3486561375|ISBN 3-486-56137-5]], str. 23.</ref>{{Sfn|Tomasevich|2002|p=756-757}} === Prekmurje === Januarja 1945 je bila ustanovljena [[Prekmurska brigada]], ki je marca odšla v [[Porabje]] in se spopadla z madžarskimi orožniki. 3. aprila 1945 so predhodnice [[Rdeča armada|Rdeče armade]] skupaj s Prekmursko brigado vkorakale v Mursko Soboto. Kmalu zatem je bilo osvobojeno celotno Prekmurje. Civilno oblast je vzpostavila delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Rdeča armada je nato nadaljevala ofenzivo proti Avstriji. === Primorje === {{glavni|Tržaška operacija}} [[File:Oslobođenje Trsta.jpg|thumb|right|Premiki vojaških enot od 20. marca 1945 do 9. maja 1945.]][[File:1945-05-01GerWW2BattlefrontAtlas.jpg|thumb|Ozemlje, ki so ga do 1. maja 1945 osvobodili zavezniki in [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] (označeno z rdečo barvo).]]Aprila je 4. armada jugoslovanske vojske začela prodirati po jugoslovanskih otokih, Gorskem Kotarju in Istri. V bojih je sodelovalo tudi okoli 35.000 pripadnikov [[Prekomorske brigade NOVJ|prekomorskih brigad]], sestavljenih iz jugoslovanskih izgnancev, vojnih ujetnikov, nekdanjih italijanskih vojakov in internirancev. Zaradi svojega znanja so imeli pomembno vlogo v mornarici, v tankovskih enotah ter letalstvu, zaradi številčnosti pa tudi v pehoti. 23. aprila sta se partizanom pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] predali dve diviziji nemške vojske. S tem je bila odprta pot naprej na Primorsko in do Trsta. Isti čas so zahodni zavezniki prodirali proti Sloveniji iz Italije. 28. aprila sta slovensko in italijansko protifašistično gibanje sprožili [[Tržaška operacija|vstajo v Trstu]], ki ga je vodila ilegalna slovenska komanda mesta. Do 1. maja so enote [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]] slovenske [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]], [[4. armada (NOVJ)|4. armade]] [[Jugoslovanska armada|JA]] in delavski bataljoni, osvobodile večino Primorske, zasedle so tudi [[Gorica|Gorico]] in prodrle v [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]]. Skupaj s tržaškimi vstajniki so osvobodile tudi večino Trsta. Trst so nazadnje dosegle še britanske vojaške enote. Na pritisk jugoslovanskih častnikov sta se ob koncu spopadov v Trstu dve od treh sovražnih posadk predali Jugoslovanom in ne Britancem. V Vojnem muzeju v Washingtonu je častno izobešen prapor IX. korpusa kot enega od zmagovitih zavezniških armad druge svetovne vojne.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/obletnica-ix-korpusa-brez-katerega-ne-bi-imeli-meja-ki-jih-imamo/325595|title=Obletnica IX. korpusa, "brez katerega ne bi imeli meja, ki jih imamo"|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-23|date=2013|last=Dumančič|first=M.|last2=H.|first2=T,}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.zb-koper.si/osvoboditev.html|title=Osvoboditev slovenskega Primorja|publisher=Združenje protifašistov Koper in Miloš Ivančič|accessdate=16. septembra 2024|last=Ivančič|first=Miloš}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Marko Ftičar|title=Zaključni boji za Trst, Ljubljana 2007|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Do umika s Trsta so oblast v mestu so prevzeli Jugoslovani. Kot razlaga Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, so tamkajšnji Slovenci doživeli dvojno osvoboditev: izpod [[Kraljevina Italija|italijanske države]] in izpod nemške okupacije, za ljudi pa je to bil predvsem konec četrtstoletnega fašizma. Soočasno pa so Italiji naklonjeni prebivalci doživljali jugoslovansko zasedbo kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini, ko je prišlo do osebnih maščevanj in aretacij vojnih zločincev, bivših fašistov in kolaboracionistov po večini Italijanov, ter v deportaciji razmeroma velikega števila vojakov in tudi civilistov, ki so deloma shirali ali umrli med deportacijo, po zaporih in po taboriščih za vojne ujetnike v raznih krajih Jugoslavije. (mdr. tudi taborišče v [[Borovnica|Borovnici]]).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|title=arhivska kopija|accessdate=2007-05-17|archive-date=2010-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|date=2010-01-20}}</ref> Jugoslovanska armada se je nazadnje morala na pritisk zahodnih zaveznikov 16. maja umakniti iz Beneške Slovenije, 12. junija pa za demarkacijsko [[Morganova linija|Morganovo linijo]]. Vseeno je bila hitra jugoslovanska zasedba Primorske še pred prihodom zahodnih zaveznikov ključni dejavnik za to, da je večina teh ozemelj kasneje pripadla Jugoslaviji. Končna določitev meje med Italijo in Jugoslavijo je bila sprejeta komaj leta 1975 z [[Osimski sporazumi|Osimskimi sporazumi]]. === Zadnja dejanja protikomunističnega tabora in konec vojne === Slovenska zaveza ni priznavala [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazuma Tito-Šubašić]]. Domobranci se kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu (denimo [[Alojz Kuhar|Alojza Kuharja]], slovenskega predstavnika SLS v Londonu, preko radia [[BBC]]){{Sfn|Tomasevich|2002|p=128}} in kljub amnestijam, ki so jim jih ponujali partizani, niso želeli podrediti partizanski vojski in so nadaljevali s kolaboracijo. Kolaboracionisti na Hrvaškem (npr. [[Hrvaški domobrani|domobrani]]) in drugi kolaboranti so sprejemali amnestije ter množično prestopali v partizane, ali pa so se enostavno prenehali boriti. 30. januarja 1945 je bila prirejena še ena slovesna domobranska prisega Hitlerju in SS-u.<ref name="#2">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/20605|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|date=2011|accessdate=|website=|publisher=Prispevki za novejso zgodovino|last=Lešnik|first=Avgust|last2=Čepič|first2=Zdenko}}</ref> Rupnik in škof Rožman sta marca 1945 [[Ante Pavelić|Anteju Paveliću]], vodji ustašev, predlagala vojaško in politično zavezo za nadaljnjo borbo proti partizanom. Zanjo bi skušali doseči priznanje zahodnih zaveznikov. Vendar so ti načrti propadli.<ref name="#2"/> 3. maja so predstavniki Slovenske zaveze v [[Taborska deklaracija|Taborski deklaraciji]] pozdravili prihajajočo osvoboditev in ponovno vzpostavitev [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]].{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Domobrance so preimenovali v ''Slovensko narodno vojsko'' ter jih razglasili za osvoboditelje in jim naročili da se povlečejo v Avstrijo. Partizane so neuspešno pozvali, naj se prenehajo boriti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Ob njihovem napredovanju so se kolaboracionisti z mnogimi spremljajočimi civilisti skupaj z nemškimi vojaškimi enotami umikali v Furlanijo in na Koroško. Na Koroško sta pobegnila tudi Rupnik in škof Rožman. Umik je bil prikazan kot začasni strateški manever: mnogi begunci so verjeli, da bodo zahodni zavezniki napadli komunistične sile in bodo kolaboracioniste sprejeli med svoje enote. Domobranci so se nadaljevali boriti po kapitulaciji Nemčije, 9. maja 1945. 11. maja so domobranci s pomočjo nacistične artilerije napadli partizansko Bračičevo brigado pri [[Borovlje|Borovljah]] na avstrijskem Koroškem ter pobili 180 partizanov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} 14. maja se je domobranska vojska pri [[Vetrinj]]u formalno predala Britancem. Zaradi strahu pred izročitvijo partizanom je še 15. maja 1945 potekala [[bitka pri Poljani]] (na Koroškem), zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem. Pri Poljani so se spopadli: na kolaborantki strani: Skupine nacisticne armade E (uradno že razpuščena), [[Hrvaške oborožene sile NDH]], [[Četniki (Kraljevina Jugoslavija)|Četniki]] in [[Slovensko domobranstvo|Slovenski domobranci]] ter na revolucionarni strani: [[Jugoslovanska ljudska armada|JA]].{{Sfn|Ferenc|1985}} Po predaji so zavezniki domobrance in druge kolaborantske enote vzeli v jetništvo, ter jih maja 1945 izročili novim oblastem. == Povojno dogajanje == [[Slika:Osvoboditev Ljubljane 1945.jpg|sličica|Sprejem partizanov v osvobojeno Ljubljano (9. maj 1945).|alt=]] Osvoboditev in zmaga zavezniških sil sta na Slovenskem povzročili val splošnega navdušenja. Slovenske partizane so sprejemali s cvetjem, godbami in proslavami. Večina jih je pozdravljala kot junake, ki so združili narod proti okupatorjem in kolaborantom. === Komunistični prevzem oblasti === 5. maja 1945 je bila v Ajdovščini ustanovljena [[Narodna vlada Slovenije]], ki je v funkciji vlade nadomestila predsedstvo SNOS. Njen predsednik je postal [[Boris Kidrič]], njeni člani pa so izhajali iz vrst OF. 10. maja se je vlada preselila v Ljubljano. Po vojni je hitro potekal proces centralizacije: slovenski organi oblasti so postajali vedno bolj podrejeni zveznim. Po vojni je v Sloveniji skušala obnoviti dejavnost le liberalno usmerjena politična skupina [[Nagodetova skupina|Stara pravda]]. Po izstopu iz OF se ni povezovala z drugimi strankami in skupinami, ki so sodelovale z okupatorjem. Nove oblasti so proti članom skupine organizirale tako imenovani [[Nagodetov proces|Nagodetov sodni proces]], na katerem so jih obsodili na visoke zaporne kazni, samega Nagodeta pa na smrt. Tako je bil obračun s politično opozicijo v Sloveniji končan. Na volitvah 11. novembra 1945 je z veliko premočjo zmagala OF, na podlagi volilnih rezultatov pa je bila 29. novembra 1945 razglašena [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]]. === Povojni izvensodni poboji, obračun s kolaboracijo in sojenja === {{glavni|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji}} {{glej tudi|Slovensko povojno begunstvo}} [[Slika: Barbara Pit massacre.jpg|sličica|Ostanki žrtev povojnih pobojev, ki so bili odkriti leta 2008 v zapuščenem premogovniku [[Barbara rov]] v [[Občina Laško|Občini Laško]].]]Po vojni je nova komunistična oblast izvršila poboje številnih oboroženih pripadnikov sil osi ter kolaboracionističnih enot (domobrancev, ustašev, četnikov) in tudi politično nezaželenih civilistov, večinoma brez rednega sodnega postopka. Med 27. in 31. majem je britanska vojska pod pretvezo, da jih pelje v Italijo, 11.700 beguncev, ki so se umaknili na Koroško vrnila v Jugoslavijo. Tod so komunisti (OF) obračunali s svojimi nasprotniki in jih sprva slekli, pobrali vse vredne predmete, zvezali, ustrelili in vrgli v jamo.<ref>{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/|title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu!|date=30. oktober 2019}}</ref>{{Sfn|Kranjc|2013|p=15}} [[Vida Deželak Barič]] ocenjuje, da je bilo po vojni izvensodno pobitih 13.781 posameznikov, od katerih so ogromna večina bili domobranci (11.616), ter pripadniki drugih vojaških enot (četniki, policijski varnosti zbor, člani nemških enot itd).{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=36}} Civilistov je bilo 1403, ali 10 %. Med civiliste je štela tudi 529 povojnih žrtev iz nemške manjšine, za katere se pravi, da so bili v glavnem člani [[Kulturbund|Kulturbunda]] idr. ''folksdojčerskih'' organizacij, ki so sodelovale v represijah nad Slovenci.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=35}} Trupla so bila zagrebena v neoznačenih [[Slovenska množična grobišča|množičnih grobiščih]]. Mladoletne so komunisti načeloma izpuščali, manjši del zajetih pa so poslali na prisilno delo ali v zapore. Za obračun z nasprotniki so komunisti postavili [[Taborišče Teharje|taborišče v Teharjah]],<ref>{{Navedi knjigo|title=Teharske žive rane|last=Leljak|first=Roman|publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine|year=2012|location=Radenci|cobiss=71074049}}</ref> kjer je z imeni potrejenih 1865 ubitih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cdatum_smrti&v0=1945-5-0-0&f1=1%2Cdatum_smrti&v1=1945-6-0-0&f2=1%2Cdatum_smrti&v2=1945-7-0-0&f3=1%2Cdatum_smrti&v3=1945-8-0-0&f4=1%2Cdatum_smrti&v4=1945-9-0-0&f5=1%2Cdatum_smrti&v5=1945-10-0-0&f6=1%2Cdatum_smrti&v6=1945-11-0-0&f7=1%2Cdatum_smrti&v7=1945-12-0-0&f8=0%2Cdatum_smrti&v8=1946-1-0-0&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Teharje&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Teharje+%28%3F%29&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Teharje+%2F%3F%2F&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Pri+Teharju&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Pri+Teharjah&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Pri+Teharjah&f15=1%2Ckraj_smrti&v15=Pri+Teharjih&f16=1%2Ckraj_smrti&v16=Teharje%2C+Celje&f17=1%2Ckraj_smrti&v17=Okolica+Teharij&f18=1%2Ckraj_smrti&v18=okolica+Teharjev&f19=1%2Ckraj_smrti&v19=Teharje+%28ali+okolica%29&f20=1%2Ckraj_smrti&v20=Teharje+%28nazadnje+viden%29&f21=0%2Ckraj_smrti&v21=Teharje+%28tu+se+je+nazadnje+nahajal%29|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Teharje|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Rihtar|first2=Marta|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Logar|first4=Tamara|last5=Šorn|first5=Mojca}}</ref> V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni nekateri nacistični in kolaboracionistični funkcionarji in/ali vojni zločinci, mdr. [[Leon Rupnik]], [[Erwin Rösener]], [[Friedrich Rainer]], [[Ernest Peterlin]], ki so bili [[Ekstradicija|ekstradirani]] s Koroške. Vojni zločinec [[Odilo Globočnik]] je na Koroškem storil samomor s cianidom. V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni tudi [[Ludwig Kübler]], [[Hans von Hößlin]], [[Josef Vogt]] in [[Lovro Hacin]]. Nad nekaterimi obsojenci smrtne obsodbe še dolgo niso izvedli, saj so jih uporabljali kot obveščevalce. == Žrtve in posledice == Slovenijo je vojna hudo prizadela. Od ljudi, ki so imeli v tem obdobju na Slovenskem rezidenčno pravico, jih je med drugo svetovno vojno in neposredno po njej umrlo (po podatkih iz dne 1. januarja 2026) 101.251<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2026-01-01|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> ali okoli 6,7 % celotnega prebivalstva.<ref>{{Navedi splet|title=Vojna skozi otroške oči: Ko bi pa vedeli, kaj nas čaka, bi se še bolj bali|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vojna-skozi-otroske-oci-ko-bi-pa-vedeli-kaj-nas-caka-bi-se-se-bolj-bali/705576|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-01|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Med vojno je bilo okoli 84.000 slovenskih žrtev, od katerih so partizani povzročili 6.700{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} ali 8 % vseh medvojnih žrtev, okupatorji in njihovi domači sodelavci so pa povzročili 90 % medvojnih žrtev, Od teh, nemški okupator, je povzročil 31.700, in ko k temu dodamo okoli 10.400 slovenskih žrtev med prisilno mobiliziranci v nemško vojsko,{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=16}} se število nemških žrtev povzpne na okoli 42.000. Italijanske oblasti v Ljubljanski pokrajini in na Primorskem so zakrivile smrt okoli 6.200 Slovencev, in ko k temu dodamo čez 1.300 prisilno mobiliziranih slovenskih žrtev v italijanski vojski, se število poveča na čez 7.500. Slovenski sodelavci okupatorja so sami in v sodelovanju z okupatorjem povzročili čez 6.000 slovenskih žrtev, toda to ne vključuje dodatne usmrčene, umrle v taboriščih, ali streljani kot talci, potem ko so jih slovenski kolaboranti ovadili ali izročili okupatorju.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} Po podatkih iz 2012 se pripisuje okoli 24.000 smrti Slovencev, ki so jih povzročili slovenski partizani, [[Varnostno-obveščevalna služba]], [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] in ostale revolucionarne organizacije.<ref name="RTV2012-06-10">{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939|title=Prvi pravi popis - v vojnem in povojnem nasilju je umrlo 6,5 % Slovencev|language=sl |date=10 June 2012|work=MMC RTV Slovenija|publisher=RTV Slovenija|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Od tega naj bi bilo v času vojne okoli 6.000 pripadnikov slovenskih protirevolucionarnih oboroženih enot in 3.962 žrtev, ki so bili zanesljivo civilisti. V povojnih pobojih je bilo ubitih nekaj čez 12.000 ujetih pripadnikov oboroženih enot, med njimi 11.700 domobrancev, 160 policistov Ljubljanske pokrajine, 150 slovenskih četnikov, 20 mobilizirancev v nemško vojsko. Pobitih civilistov je bilo čez 2.400.<ref>http://www.mladina.si/93279/85-768-zrtev/ ; http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939 ; Barbara Lah in Sandro Oblak: Čas usodnih odločitev, revija Ognjišče štev. 591, avgust 2015, str. 98; Slovenski zgodovinski atlas, Nova revija, Ljubljana 2011 ISBN 978-961-6580-89-2</ref> === Žrtve po statusu === Vida Deželak Barić navaja sledeče slovenske žrtve po statusu:<ref name=":0" /> {| class="wikitable" |+ !Število žrtev !Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev <br /> !Status žrtev |- |33.386 |34,15 % |Partizani, aktivisti OF in drugi sodelavci partizanskega gibanja |- |23.412 |23,95 % |Civilisti |- |15.276 |15,62 % |Domobranci, vaški stražarji, slovenski četniki in ostali kolaboranti |- |12.380 |12,66% |Slovenci prisilno mobilizirani v okupatorske vojske (predvsem v nemško, mnogi padli na Ruski fronti. |- |11.952 |12,22 % |Neugotovljeno |- |1.339 |1,36 % |Ostalo |- |'''97.744''' |'''100 %''' |'''SKUPNO''' |} '''Struktura civilnih žrtev''' Tadeja Tominšek in Mojca Šorn sta raziskovali civilne žrtve bolj podrobno, po povzročitelju in načinu smrti, ter ugotovili sledeče:<ref name=":6">{{Navedi splet|url=http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|title=ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE IN ZARADI NJE (april 1941– januar 1946)|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Tominšek Rihtar|first=Tadeja|archive-date=2016-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20160528091612/http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" !Število civilnih žrtev !Odstotek vseh civilnih žrtev <br /> !Povzročitelj in način smrti |- |11.841 | |Okupatorji – Koncentracijska taborišča, izgnanstvo in prisilno delo |- |4.821 | |Okupatorji – Talci in v zaporih |- |7.614 | |Okupatorji in kolaboranti – Vojne hajke |- |1.000 | |Kolaboranti – Samostojne akcije |- |'''23.281''' |'''80.0 %''' |'''Skupne civilne žrtve okupatorja in kolaborantov''' |- |3.528 | |Partizani – med vojno |- |1.043 | |Partizani – po vojni |- |'''4,571''' |'''15.7 %''' |'''Skupne civilne žrtve partizanov''' |- |1.259 |4.3 % |Zaveznki – bombardiranja |- |'''29.111''' |'''100 %''' |'''SKUPNO''' |} === Žrtve po povzročitelju === Raziskavi Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in [[Inštitut za novejšo zgodovino|Inštituta za novejšo zgodovino]] prikazujeta naslednjo sliko povzročiteljev slovenskih vojnih in povojnih žrtev:<ref>Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Pregled mrliških matičnih knjig za ugotovitev števila ter strukture žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej''</ref><ref>Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Preverjanje seznamov žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej po matičnih knjigah''</ref><ref>[[Pogovor: Druga svetovna vojna na Slovenskem#Bilanca vojne, odpora in državljanskega spopada]]</ref> {| class="wikitable" |- ! Povzročitelj smrti ! Število žrtev ! Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev |- | [[Tretji Rajh|Nemške]] okupacijske enote ([[Wehrmacht]], [[Gestapo]], [[SS]]) | 31.054 | 31,77 % |- | Enote [[NOB]] (slovenski partizani, VOS, JA, [[OZNA]]) | 24.135 | 24,69 % |- | [[Italija]]nske okupacijske enote | 6.073 | 6,21 % |- | Protikomunistične enote (slovensko domobranstvo, vaške straže, [[gorenjsko domobranstvo]], [[slovenski narodni varnostni zbor|SNVZ]], slovenski četniki) | 5.763 | 5,90 % |- | [[Rdeča armada]] (večinoma slovenski mobiliziranci v [[Wehrmacht]], padli na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]]) | 5.141 | 5,26 % |- | [[Zavezniki|Zavezniške]] vojaške enote | 1.892 | 1,94 % |- | [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaške]] okupacijske enote | 811 | 0,83 % |- | [[Madžarska|Madžarske]] okupacijske enote | 199 | 0,20 % |- | Ostalo | 2.150 | 2,20 % |- | Neugotovljeno | 20.526 | 21,00 % |- ! SKUPNO ! 97.744 ! 100 % |} Število civilnih žrtev je blizu 22.000, število žrtev neugotovljenega statusa pa dobrih 12.000 ljudi – v večini primerov gre najbrž za civiliste, kolikšen je njihov delež, je pa zelo težko reči. Zato je podatek »blizu 22.000« lahko samo spodnja meja vseh slovenskih civilnih izgub v drugi svetovni vojni in neposredno po njej. === Žrtve po letih in povzročitelju === Vida Deželak Barić navaja slovenske žrtve po letu vojne in povzročitelju sledeče:<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2019-06-23|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|type=znanost}}</ref> {| class="wikitable" |+ !Leto !Število žrtev !Povzročitelji |- |1941 |2.600 |skoraj izključno okupator |- |1942 |11.000 |10.200 okupatorji in sodelavci; 800 partizani |- |1943 |16.600 |7.700 žrtev utrpeli partizani; 4500 civilisti; 1000 kolaboracionistične enote (večinoma četniki in vaški stražarji) |- |1944 |27.000 |partizani odgovorni za 2.700, ali 10 % žrtev, za ostalih 90 % žrtev so odgovorni okupator in domači sodelavci. Partizanske enote in aktivisti so imeli 12.400 žrtev, oborožena protirevolucija čez 1.000, med civilnim prebivalstvom pa je bilo okoli 5.500 žrtev |- |1945 |34.000 |okoli 20.000 pred koncem vojne, ter 14.000 po vojni. Med temi žrtvami je bilo 8.200 partizanov in sodelavcev, več kot 6.200 civilistov in 13.000 kolaboracionistov |} === Družbene posledice === Številna naselja so bila poškodovana, mnoga popolnoma uničena, nekatera so požgali okupatorji, nekatera so bombardirali zavezniki (Jesenice, Maribor), zato je bila obnova po vojni prva naloga novih oblasti. Na osvobojenem ozemlju se je obnova začela že med vojno, potekala pa je v vsesplošnem pomanjkanju mehanizacije, zato so delali s krampom in lopato. Ker je delo pri obnovi postalo državljanska dolžnost, ni bilo plačano, zanj pa so mobilizirali ljudi vseh slojev, poklicev in starosti. Vojna je vse ljudi prisilila, da so se opredelili za eno ali drugo stran. Umetniki, ki so med vojno kršili kulturni molk, so bili pri delu ovirani ali zamolčani, nekatere so postavili celo pred sodišče narodne časti. Povsem pa je bilo prezrto delo tistih, ki so se opredelili proti komunizmu, so med vojno padli ([[France Balantič]]), bili po vojni ubiti ali pa so zbežali v tujino. Za Slovence je vojna vendarle pomenila priložnost ponovne ozemeljske združitve. Ves čas vojne je bila združitev eden od pomembnih ciljev NOG (''Narodnoosvobodilnega gibanja''), vendar so to ovirali: povojno centralistično vladanje KPJ, spor s Sovjetsko zvezo in nasprotovanje zahodnih sil. Prav tako je razvoj NOG omogočil vključitev zahodnega oz. rapalskega dela zgodovinske dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] in tudi večjega dela [[Avstrijsko primorje|Primorja]] v matično državo (Slovenija je pridobila del istrske obale, Italiji pa so bile dodeljene nekatere pretežno ali skoraj izključno s [[Slovenska manjšina v Italiji|Slovenci naseljene občine]]: Števerjan, Sovodnje, Doberdob, Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina idr.). == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{refbegin|2|normalfont=yes}} {{sklici}} {{refend}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Barker|first=Thomas Mack|title=Socialni revolucionarji in tajni agenti|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22888704}} * {{cite book|last=Biber|first=Dušan|title=Nacizem in Nemci v Jugoslaviji : 1933–1941|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1966|cobiss=1965313|url=https://sistory.si/publication/9165}} * {{cite thesis|last1=Centrih|first1=Lev|last2=Močnik|first2=Rastko|last3=Klepec|first3=Peter|title=Znanost, filozofija in ideologija na Slovenskem 1941–1945|type=doktorska disertacija|year=2010|publisher=[L. Centrih]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=43680098|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite book|last1=Čepič|first1=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Podobe iz življenja Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=219403520|url=https://www.sistory.si/publication/1459}} * {{Cite book|last=Čepič|first=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|last3=Troha|first3=Nevenka|title=Slovenija v vojni : 1941–1945|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2017|cobiss=291388928}} * {{cite book|last1=Čuk|first1=Ivan|last2=Vest|first2=Aleks Leo|title=Prevarani sokoli|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=296905216|language=sl}} * {{cite book|first=Vida|last=Deželak Barič|title=Komunistična partija Slovenije in revolucionarno gibanje 1941–1943|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|cobiss=236870656|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ2W4NXQ|access-date=2025-11-16}} * {{cite book|first=Jože|last=Dežman|title=Fašizem in Slovenci : izbrane podobe|publisher=Mohorjeva založba|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=249203456}} * {{cite book|last1=Dežman|first1=Jože|last2=Žalec|first2=Bojan|last3=Erzar|first3=Tomaž|title=Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic|publisher=[J. Dežman]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=6749274}} * {{cite book|last=Dobnik|first=Jože|title=Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije|publisher=Društvo Domicilnega odbora kurirjev in vezistov NOV Slovenije|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=224367104|language=sl}} * {{cite book|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|last2=Alić|first2=Mehmedalija|last3=Jamnik|first3=Pavel|title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2|publisher=Družina|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259727616}} * {{cite book|last1=Ferenc|first1=Mitja|last2=Košir|first2=Uroš|title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji|year=2025|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|language=hr|cobiss=261184771}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Pregled osvobodilnega boja v Slovenskem Primorju s posebnim ozirom na Beneško Slovenijo|location=Ljubljana|year=1957|cobiss=200157187}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945|publisher=Obzorja|location=Maribor|year=1968|cobiss=5423104|url=https://znaci.org/00003/789.pdf}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Osvoboditev severovzhodne Slovenije in poslednji boj na Poljani|publisher=Komunist|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=548638}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 1, Država v državi|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1987|cobiss=19885824|language=sl}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 2, Narod si bo pisal sodbo sam|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=19891968|language=sl}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 3, Mi volimo|publisher=Mladika|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22845696|language=sl}} * Ferenc, Tone (2002). ''Dies Irae: Četniki, vaški stražarji in njihova usoda jeseni 1943''. Ljubljana: Modrijan. {{COBISS|ID=120608000}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 1, Razkosanje in aneksionizem|year=2006|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=230766592|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4ZU7QRH}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 2, Raznarodovanje|year=2010|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=254026496|url=https://sistory.si/publication/41810}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 3, Nasilje in izkoriščanje gmotnih sil za potrebe okupatorskih držav|year=2009|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=244142336|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DX7N5UU}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Odporništvo|publisher=Filozofska fakulteta|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259577088|url=https://sistory.si/publication/41811|language=sl}} * {{cite thesis|last=Godeša|first=Bojan|title=Delavska enotnost v narodnoosvobodilnem boju na Slovenskem|location=Ljubljana|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|year=1989|cobiss=18773858|degree=|isbn=|pages=|last2=Ferenc|first2=Tone}} * {{cite book|last=Godeša|first=Bojan|title=Slovenski intelektualci med okupatorji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom|publisher=[B. Godeša]|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35435264|last2=Ževart|first2=Milan}} * {{cite book|last1=Godeša|first1=Bojan|last2=Lazarević|first2=Žarko|title=Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2006|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UYXBG2AC|cobiss=229902080|last3=Turk|first3=Andrej}} * {{Cite book|last=Godeša|first=Bojan|title=Čas odločitev: katoliški tabor in začetek okupacije|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=257164544}} * {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1995|cobiss=49421824}} * {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=65232128}} * {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=115962368}} * {{Cite book|last=Griesser Pečar|first=Tamara|title=Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=213025024}} * {{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice – Turjak – Kočevje|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}} * {{cite book|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Ferenc|first2=Tone|last3=Ževart|first3=Milan|title=Prebivalstvo Slovenije v okupatorjevih zaporih|publisher=[D. Guštin]|location=Ljubljana|year=1998|cobiss=601460}} * {{cite book|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Torkar|first2=Blaž|last3=Prebilič|first3=Vladimir|title=Prva partizanska pomlad : razvoj slovenskih partizanskih čet leta 1942|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2021|cobiss=88076035|url=https://sistory.si/publication/66531}} * {{cite book|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje na vzhodnem Gorenjskem, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259133184|language=sl}} * {{Cite book|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje v Ljubljani, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=282058240}} * Hellwig, Valentin (2005). ''Der Sonderfall. Kärntner Zeitgeschichte 1918–2004.'' Mohorjeva družba, Celovec, {{ISBN|3-7086-0108-4}} (za razdelek o nacistični dobi). * {{Cite book|last=Jakopič|first=Albert|last2=Slava|first2=Mihevc|last3=Terčak|first3=Stane|title=Vodnik po partizanskih poteh|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1978|last4=Tribušon|first4=Zorka|url=https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf}} * {{cite book|last=Jan|first=Ivan|title=Vrh v Dražgošah|publisher=Jan. I.|location=Kranj|year=2001|cobiss=115468288|url=https://znaci.org/00003/1085.pdf}} * {{cite book|last=Jelinčič|first=Zmago|title=Slovenska partizanska potrdila|publisher=Jelinčič Z.|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=28265984|language=sl}} * {{Cite book|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 1|year=1994|cobiss=43339776|publisher=N. Jeločnik}} * {{Cite book|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 2|publisher=N. Jeločnik|year=1991|cobiss=29481985|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TFV2HH1}} * {{Cite book|last=Jerič|first=Dimitrij|title=Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom|publisher=Jerič, D.|location=Logatec|year=2009|cobiss=246003712}} * {{Cite book|last=Jezernik|first=Božidar|title=Antropološka študija o nemških koncentracijskih taboriščih Dachau, Buchenwald, Mauthausen, Ravensbrück, Auschwitz 1933–1945|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=33214208}} * {{Cite book|last=Jezernik|first=Božidar|title=Italijanska koncentracijska taborišča za Slovence med 2. svetovno vojno|publisher=Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=68540416}} * {{cite thesis|last1=Kladnik|first1=Tomaž|last2=Friš|first2=Darko|title=Slovensko vojaško šolstvo in vojaške operacije (1941–1945)|type=doktorska disertacija|year=2005|publisher=[T. Kladnik]|location=Maribor|language=sl|cobiss=14296328|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Kladnik|first=Tomaž|title=Slovenska partizanska in domobranska vojska|year=2006|publisher=Defensor|location=Ljubljana|cobiss=229933056}} * {{Cite book|last=Klanjšček|first=Zdravko|title=Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941–1945|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1978|cobiss=4309761}} * {{cite thesis|last1=Kocjančič|first1=Klemen|last2=Ferenc|first2=Mitja|last3=Guštin|first3=Damijan|title=Waffen-SS na Slovenskem med drugo svetovno vojno|type=doktorska disertacija|year=2017|publisher=[K. Kocjančič]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=296914432|degree=|isbn=|pages=}} * {{Cite book|last=Konovšek|first=Tjaša|title=Med idealom in resničnostjo: ženske v času druge svetovne vojne na Slovenskem|publisher=T. Konovšek|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=67873122}} * {{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=Toronto|cobiss=}} * {{cite book|last1=Lampret|first1=Urška|last2=Strahovnik|first2=Vojko|title=Idejno nasprotje in spopad med krščanstvom in komunizmom v času revolucije na Slovenskem|publisher=[U. Lampret]|location=Ljubljana|year=2020|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=116729|cobiss=18433795}} * {{cite book|last1=Linasi|first1=Marjan|last2=Repe|first2=Božo|title=Protinacistični odpor na južnem Koroškem 1942–1945|publisher=[M. Linasi]|location=Slovenj Gradec|year=2007|cobiss=239694080|language=sl}} * {{cite book|last=Luthar|first=Oto|title=Po robovih spomina: antisemitizem in uničenje prekmurske judovske skupnosti|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|url=http://ikss.zrc-sazu.si/sites/default/files/porobovihspomina.pdf|cobiss=263396096}} * {{cite book|last=Luthar|first=Oto|last2=Verginella|first2=Marta|last3=Strle|first3=Urška|title=Užaljeno maščevanje : spomin na italijanska fašistična taborišča|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2023|cobiss=130293507}} * {{Cite book|last=Mally|first=Eva|title=Slovenski odpor : Osvobodilna fronta slovenskega naroda od 1941–1945|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2011|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DZ11QVPD|cobiss=258493184}} * {{cite book|editor=Maučec, Marjan|title=Leto 1945 - 70 let potem|year=2017|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=292905216}} * {{navedi knjigo|last=Mlakar|first=Boris|authorlink=Boris Mlakar|title=Slovensko domobranstvo : 1943–1945|year=2003|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|cobiss=126074112|url=https://sistory.si/publication/41685}} * {{Cite book|last=Možina|first=Jože|title=Slovenski razkol: okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2023|cobiss=172530691}} * {{Cite book|last=Mikuž|first=Metod|title=Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1960–1973|cobiss=1586433|url=https://sistory.si/search?s=Pregled+zgodovine+narodnoosvobodilne+borbe+v+Sloveniji}} * {{cite book|last=Mikuž|first=Metod|title=Slovensko partizansko gospodarstvo v luči partizanskih dokumentov|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1969|url=https://sistory.si/publication/37839|cobiss=6081793|language=sl}} * {{cite book|last=Mikuž|first=Metod|title=Zgodovina slovenskega osvobodilnega boja|publisher=Prešernova družba|location=Ljubljana|year=1970|url=https://sistory.si/publication/37845|cobiss=21980928|language=sl}} * {{Cite book|title=Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni na Slovenskem. Knj. 2 (19), Boji na Slovenskem 1945 : (1. marec 1945 - 15. maj 1945)|publisher=FDV|location=Ljubljana|date=1997|cobiss=66525440|editor-last=Novak|editor-first=Jože}} * {{Navedi knjigo|title=AVNOJ i Revolucija|last=Nešović|first=Slobodan|year=1983|location=Beograd|last2=Petranović|first2=Branko|publisher=Narodna knjiga|cobiss=545396}} * {{cite book|last=Nose|first=Aleš|title=Domobranci, zdravo - Bog daj|year=2017|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=289563648}} * {{Cite book|last=Pelikan|first=Egon|title=Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=117059840}} * {{Cite book|last=Pleterski|first=Janko|title=Narodi, Jugoslavija, revolucija|publisher=DZS|location=Ljubljana|date=1986|url=https://sistory.si/publication/35241|cobiss=16501761}} * {{Cite book|last=Plohl|first=Andrej|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Povojni poboji na Slovenskem 1945|publisher=[A. Plohl]|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=28724829|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}} * {{cite book|first=Jože|last=Pirjevec|first2=Darko|last2=Dukovski|first3=Nevenka|last3=Troha|first4=Gorazd|last4=Bajc|first5=Guido|last5=Franzinetti|title=Fojbe|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259725312}} * {{Navedi knjigo|title=Partizani|last=Pirjevec|first=Jože|year=2020|location=Ljubljana|cobiss=21064963|publisher=Cankarjeva založba}} * {{Cite book|last=Pirjevec|first=Jože|title=Jugoslavija : 1918–1992|publisher=Beletrina|location=Ljubljana|year=2025|cobiss=230412547}} * {{Cite book|title=Leto 1941 na Slovenskem : vojna in okupacija|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2021|language=sl|cobiss=87202051|editor-last=Podbersič|editor-first=Renato}} * {{Cite book|last=Premk|first=Martin|title=Poljanska vstaja in boj proti okupatorju v Sloveniji leta 1941|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259521280}} * {{cite book|last=Rant|first=Jože|title=Slovenski eksodus leta 1945|year=2008|publisher=M. Loboda|location=Buenos Aires|language=sl|cobiss=241637120|url=https://theslovenianexodus.com/wp-content/uploads/2021/12/Slovenski-Exodus-leta-1945_SI-compressed.pdf}} * {{Cite book|last=Repe|first=Božo|title=S puško in knjigo: narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941–1945|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=280492288}} * {{Cite book|last=Repe|first=Božo|title=Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|publisher=UL FF|year=2020|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDGSX7YS|cobiss=304503808}} * {{Cite book|last=Saje|first=Franček|title=Belogardizem|publisher=Ciceron|location=Mengeš|date=2008|cobiss=238228736}} * {{Cite book|author=Siter|title=Subverzivno delovanje Švabsko-nemške kulturne zveze in vloga njenih članov na Slovenskem v letih 1922–1945|publisher=[D. Siter]|location=Rogaška Slatina|year=2024|first=Daniel|cobiss=221424643}} * Siter, Daniel (2023). ''[https://sistory.si/publication/59667 Rogaška Slatina pod kljukastim križem: Zdravilišče med okupacijo 1941–1945]''. Ljubljana: Alma Mater Europaea. {{COBISS|ID=143986691}} * {{cite book|last1=Skitek|first1=Vinko|last2=Friš|first2=Darko|last3=Griesser Pečar|first3=Tamara|title=Delovanje nemškega okupatorja v Mežiški dolini med letoma 1941 in 1945|publisher=[V. Skitek]|location=Maribor|year=2016|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57543|cobiss=22009864}} * {{cite book|last=Strle|first=Franci|title=Veliki finale na Koroškem|year=1977|publisher=Strle, F.|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=944179}} * {{cite book|last1=Suhadolnik|first1=Violeta|last2=Prunk|first2=Janko|title=Poravnava vojnih krivic civilnim žrtvam vojnega nasilja 2. svetovne vojne v Sloveniji|publisher=[V. Suhadolnik]|location=Ljubljana|year=2006|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/delamag/mag_Suhadolnik-Violeta.PDF|cobiss=225269760}} * {{cite book|last=Šorn|first=Mojca|title=Življenje Ljubljančanov med 2. svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LDIRLU66|cobiss=236081920}} * {{cite book|last=Štesl|first=Jurij|title=Pohorska afera: Krvavi izpadi štajerskih partizanov med jesenjo 1943 in pomladjo 1944|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=247798784|language=sl}} * {{cite book|title=Meč in ščit revolucije|author1=Štesl, Jurij|author2=Vodušek Starič, Jera|publisher=[J. Štesl]|location=Maribor|year=2014|cobiss=21625864|url=https://dk.um.si/Dokument.php?id=72621&lang=slv}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{cite book|last=Tomasevich|first=Jozo|title=The Chetniks|publisher=Stanford University Press|location=Stanford, California|year=1975|url=https://books.google.si/books/about/The_Chetniks.html?id=yoCaAAAAIAAJ&redir_esc=y|cobiss=45646336}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|last=Tomasevich|first=Jozo|publisher=Stanford University Press.|year=2002|isbn=|location=California|cobiss=3185569|url=https://books.google.si/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC&redir_esc=y}} * {{Cite book|last=Torkar|first=Blaž|title=Prikriti odpor: ameriška obveščevalna služba na Slovenskem med drugo svetovno vojno|publisher=Mohorjeva|location=Celovec|year=2012|cobiss=262695424}} * {{cite book|last=Deželak Barič|first=Vida|title=Nasilje vojnih in povojnih dni|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2014|url=https://sistory.si/publication/42309|cobiss=272249600|editor-last=Troha|editor-first=Nevenka|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Mlakar|first3=Boris}} * {{cite book|last=Vidovič Miklavčič|first=Anka|title=Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1980|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRYUBKSG|cobiss=7717121}} * {{Navedi knjigo|title=Po sledovih črne roke|last=Vidic|first=Jože|publisher=Borec|year=1982|isbn=|location=Ljubljana|cobiss=7259648|language=sl}} * {{Cite book|last=Vodušek Starič|first=Jerca|title=Prevzem oblasti 1944–1946|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31963904|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}} * {{Cite book|last=Wadl|first=Wilhelm|last2=Ogris|first2=Alfred|title=Die Partisanen in Kärnten: Kämpfer gegen den Faschismus, Kämpfer für ---? : eine Ausstellung des Kärntner Landesarchivs|publisher=Kärntner Landesarchiv|location=Celovec|year=2003|cobiss=1001940}} * {{Cite book|last=Zidar|first=Alojz|title=Slovenski narod pomni in obtožuje|publisher=Lipa|location=Koper|year=1999|cobiss=79676160}} * {{cite book|last1=Žnidarič|first1=Marjan|last2=Dežman|first2=Jože|last3=Puklavec|first3=Ludvik|title=Nemška mobilizacija Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945|location=Celje|year=2001|cobiss=45589505}} * {{cite book|last=Žnidarič|first=Marjan|title=Četrta operativna cona : pregled zgodovine nacistične okupacije in osvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju|publisher=ZZB NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=272372480|last2=Stanovnik|first2=Janez}} * {{Cite book|last=Žganjar|first=Matija|title=Slovenski partizani in zavezniki|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=118440960}} {{commonscat|Slovenia in World War II}} == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2025-10-18|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}} * Hladnik, Miran. ''[[v:Partizanski_spomeniki_na_zemljevidu|Partizanski spomeniki na zemljevidu]]''. Wikiverza. Pridobljeno 28. novembra 2025. * [https://sl.wikiversity.org/wiki/Videoposnetki_pri_projektu_Okupacijske_meje Video posnetki pri projektu okupacijske meje.] Projekt so izvajali sodelavci [[Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelka za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani]] [[Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana|Inštituta za novejšo zgodovino]], [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoške fakultete]] in [[Geografski inštitut Antona Melika|Geografskega inštituta Antona Melika]]. {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Vojaška zgodovina Slovenije]] 5b9jo9h2146yd33rpyc66l3pvv5llr6 M2 (lahki tank) 0 175470 6682803 5932469 2026-05-30T02:39:04Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke M2-tank-england.gif z [[c:File:Fitters_are_at_work_assembling_an_American_light_tank_which_has_just_arrived_at_an_English_ordnance_depot_from_the_US_as_part_of_a_lend-lease_shipment._-_DPLA_-_7746030918bd73165a024f 6682803 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|M2 (razločitev)}} {{Infopolje Orožje |name= M2A4 Light Tank |image=[[Slika:Fitters are at work assembling an American light tank which has just arrived at an English ordnance depot from the US as part of a lend-lease shipment. - DPLA - 7746030918bd73165a024f8caab2c269.gif|300px]] |caption= |origin= {{USA}} |type=<!-- WD --> <!-- izbira vrste --> |is_ranged= |is_bladed= |is_explosive= |is_artillery= |is_vehicle=yes |is_missile= |is_UK= <!-- zgodovina uporabe --> |service= |used_by= |wars= <!-- zgodovina izdelovanja --> |designer= |design_date= |manufacturer= |production_date= |number= |variants= <!-- splošne karakteristike --> |weight= 11,6 t |length= 4,43 m |part_length= |width= 2,47 m |height= 2,65 m |diameter= |crew=4 <!-- karakteristike orožij na daljavo --> |cartridge= |caliber= |action= |rate= |velocity= |range= |max_range= |feed= |sights= <!-- topniške karakteristike --> |breech= |recoil= |carriage= |elevation= |traverse= <!-- karakteristike hladnih orožij --> |blade_type= |hilt_type= |sheath_type= |head_type= |haft_type= <!-- karakteristike eksploziva --> |filling= |filling_weight= |detonation= |yield= <!-- karakteristike vozila/izstrelka --> |armour=sprednja spodna stran: 16 mm pri 21°<br />sprednji srednji oklep: 16 mm pri 69°<br />sprednja zgornja stran: 16 mm pri 17°<br />stranski oklep: 13 mm pri 0°<br />zadnji oklep: 6 mm pri 0°<br />podvozje: 6 mm pri 90°<br />vrh: 6 mm pri 90° |primary_armament=1x top 37 mm M3 |secondary_armament= 5x [[puškomitraljez]] Browning M1919A4 kalibra 7.62x63mm |engine= Continental W-670-9A |engine_power=245/220 hp |pw_ratio= |suspension= |vehicle_range=320 km |speed=58 km/h |guidance= }} Lahki tank '''M2''' je bil [[združene države Amerike|ameriški]] [[tank]] med obema svetovnima vojnama. == Zgodovina == Tank je bil narejen leta 1935 za [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike]]. Oblikovan je bil po tanku [[Vickers Mark E]]. Prvotna oborožitev je bil [[puškomitraljez]] kalibra 12,7&nbsp;mm ([[M2 Browning]] .50). Po dostavljenih desetih enotah tega tanka, so se odločili, da začnejo izdelovati tank z dvema kupolama. Druga kupola je nosila oborožitev kalibra 7.62x63mm. To verzijo so enote poimenovale »[[Mae West]]«, ki je bila znana filmska igralka. Večkupolna zasnova je bila neučinkovita, vendar jo je uporabljalo več tanko kot so [[T-26]] in [[7TP]]. Med [[španska državljanska vojna|špansko državljansko vojno]] so razvijalci dojeli, da potrebujejo boljše tanke z boljšo zaščito in oborožitvijo. Do leta [[1940]] so na tank namestili kupolo s topom 37&nbsp;mm in odebelili oklep na 25&nbsp;mm. Leta 1940 se je začela gradnja novega tanka, ki je bil zasnovan na podlagi tanka M2. To je bil tank [[M3 Stuart]]. == Uporaba == Do decembra leta 1941 so se tanki uporabljali le za trenažne namene. Le nekaj tankov verzije M2A4 je ostalo v uporabi do leta 1943. [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] jih je naročilo 100, vendar so po 36. tankih naročilo preklicali v korist tanka M3. == verzije == * '''M2A1 (1935)''':Verzija z eno kupolo in oborožen s puškomitraljezom 12,7&nbsp;mm. Narejenih je bilo 10 enot. * '''M2A2 (1935)''':Verzija z dvema kupolama. Vzdevek tanka je bil »Mae West«. Narejenih je bilo 239 enot. * '''M2A3 (1938)''':Verzija z dvema kupolama, debelejšim oklepom. Narejenih je bilo 72 enot. * '''M2A4 (1940)''':Verzija z eno kupolo in z oborožitvijo s topom 37&nbsp;mm. Narejenih je bilo 375 enot. == Viri == * {{navedi splet |url=http://www.wwiivehicles.com/usa/tanks-light/m2.asp|title=M2 Light Tank|accessdate=30. 3. 2008 |language=en |format= |work= }} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam tankov med obema svetovnima vojnama]] * [[seznam tankov druge svetovne vojne]] {{-}} {{WWIIAmericanAFVs}} {{US tanks}} {{mil-vehicle-stub}} [[Kategorija:Tanki Združenih držav Amerike med obema svetovnima vojnama]] [[Kategorija:Tanki Združenih držav Amerike v drugi svetovni vojni]] [[Kategorija:Lahki tanki]] 3w4cvgdapn5d29zmx8srj9dtzwb8mcc Nicolas Cage 0 178309 6682771 6633166 2026-05-29T19:58:47Z TadejM 738 N. Cage tudi uradno 6682771 wikitext text/x-wiki {{Infobox Actor | image = Nicolas Cage Comic-Con 2011.jpg | caption = Cage leta 2011. | birthname = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | othername = | website = <!-- Wikidata --> |years_active=1981–danes| awards = |children=3| spouse =[[Patricia Arquette]]<br />(1995–2001; ločen)<br />[[Lisa Marie Presley]]<br />(2002–2004; ločen)<br />Alice Kim<br />(2004–2016; ločen)<br />Erika Koike<br />(2019–2019; ločen)<br />Riko Shibata<br />(2021–danes) }} '''Nicolas Cage''' (rojen kot '''Nicolas Kim Coppola'''), [[Američani|ameriški]] [[filmski igralec]], * [[7. januar]] [[1964]], [[Long Beach]], [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Je prejemnik različnih priznanj, vključno z [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjem]], nagrado Ceha filmskih igralcev in [[Zlati globus|zlatim globusom]], ter dvakratno nominacijo za nagrado [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|BAFTA]]. Cage si je s svojim delom v različnih filmskih žanrih pridobil velik javni ugled. Filmi, v katerih je nastopil, so po vsem svetu zaslužili več kot 6,4 milijarde dolarjev. Cage, rojen v družini Coppola, je svojo kariero začel z nastopi v filmih, kot sta [[Divji časi na gimnaziji Ridgemont]] (1982) in [[Dekle iz doline]] (1983), ter v različnih filmih, ki jih je režiral njegov stric [[Francis Ford Coppola]], kot so [[Rumble Fish]] (1983), [[The Cotton Club]] (1984) in [[Peggy Sue se je poročila]] (1986). Kritičen uspeh je dosegel z vlogama v filmih [[Mesečnica (film, 1987)|Mesečnica]] in [[Arizona Junior (film, 1987)|Arizona Junior]] (oba iz leta 1987), preden je prejel oskarja za najboljšega igralca v dramskem filmu [[Zbogom, Las Vegas]] (1995). Za oskarja je bil nominiran tudi za vlogo dvojčkov Charlieja in Donalda Kaufmana v komično-dramskem filmu [[Prilagajanje (film, 2002)|Prilagajanje]] (2002). Cage je igral v priljubljenih akcijskih filmih, kot so [[Alcatraz (film, 1996)|Alcatraz]] (1996), [[Letalo prekletih (film, 1997)|Letalo prekletih]] (1997), [[Brez obraza (film, 1997)|Brez obraza]] (1997), [[Samo še 60 sekund (film, 2000)|Samo še 60 sekund]] (2000), serija filmov [[Zaklad pozabljenih]] (2004–2007), [[World Trade Center (film)|World Trade Center]] (2006), serija filmov [[Nevidni jezdec (filmska serija)|Nevidni jezdec]] (2007–2011) in [[Kick-Ass (film, 2010)|Kick-Ass]] (2010). Upodobil je tudi dramske vloge v filmih [[Mesto Angelov]] (1998), [[Med življenjem in smrtjo]] (1999), [[Zamujena priložnost]] (2000), [[Sleparja]] (2003) in [[Mož iz protja]] (2006), posodil pa je glas likom v filmih [[Huda mravljica (film, 2006)|Huda mravljica]] (2006), [[Astro Boy (film, 2009)|Astro Boy]] (2009), serija filmov [[Krudovi (filmska serija)|Krudovi]] (2013–2020) ter [[Dajmo, najstniški velikani!]] (2018) in igral Spider-Mana Noirja v filmih [[Spider-Man: Novi svet]] (2018), [[Spider-Noir (film, 2026)|Spider-Noir]] (2026) in [[Spider-Man: Beyond the Spider-Verse]] (2027). Ponovno priznanje kritikov si je prislužil za glavne vloge v filmih [[Mandy (film)|Mandy]] (2018), [[Pig (film)|Pig]] (2021), [[Neznosno breme ogromnega talenta]] (2022), [[Sanjski scenarij]] (2023) in [[Longlegs]] (2024). Cage je lastnik produkcijske hiše [[Saturn Films]] in je tudi produciral filme, kot sta [[Vampirjeva senca]] (2000) in [[Življenje Davida Galea]] (2003), ter režiral [[Sonny (film, 2002)|Sonnyja]] (2002). Za svoj prispevek k filmski industriji je bil leta 1998 sprejet na Hollywoodski pločnik slavnih. Leta 2007 se je uvrstil na 40. mesto na seznamu 100 najboljših filmskih zvezd vseh časov revije [[Empire (revija)|Empire]], leta 2008 pa na 37. mesto na seznamu 100 najvplivnejših ljudi v [[Hollywood|Hollywoodu]] revije [[Premiere (revija)|Premiere]]. Nicolas Cage je bil v anketi bralcev revije Empire leta 2022 izbran tudi za enega od 50 največjih igralcev vseh časov. == Filmografija == Pomembnejše vloge:<br> Cordell »Cord« Walker v ''[[Walker, Texas Ranger]]'',<br />Joshua McCord v ''[[The President's Man]]'' in ''[[The President's Man 2: A Line in the Sand]]'' * [[Birdy]] ([[1984]]) == Glej tudi == * [[Rodovnik družine Coppola]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{katzbirke}} * {{IMDb Ime|0000115}} {{Academy Award Best Actor}} {{Zlati globus za najboljšega igralca v drami}} {{Normativna kontrola}} {{actor-stub}} {{DEFAULTSORT:Cage, Nicolas}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Nemški Američani]] [[Kategorija:Italijanski Američani]] [[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo glavno moško vlogo]] [[Kategorija:Ameriški igralci v 20. stoletju]] [[Kategorija:Ameriški igralci v 21. stoletju]] [[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega igralca v filmski drami]] f7b7uf4eo921f05sp5221q4jcd4skiy Zvezdana Mlakar 0 179560 6682882 6661855 2026-05-30T10:04:31Z Gnooi 106999 /* */ 6682882 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|birth_date=5.&nbsp;5.&nbsp;1960}} '''Zvezdana Mlakar''', [[Slovenci|slovenska]] [[gledališče|gledališka]] in [[filmska igralka]] ter [[televizijska voditeljica]]; *&nbsp;[[5.&nbsp;maj]] [[1960]]<ref>[https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/5824a51452e7a/brutalno-iskrena-zvezdana-mlakar Brutalno iskrena Zvezdana Mlakar], Njena.si, pridobljeno 20.&nbsp;december 2024.</ref>/[[1960]]<ref name=sigledal>[https://sigledal.org/geslo/Zvezdana_Mlakar Zvezdana Mlakar], Sigledal.org, pridobljeno 14.&nbsp;februar 2021.</ref><ref>[https://www.imdb.com/name/nm0594842/ Zvezdana Mlakar], Imdb.com, pridobljeno 23.&nbsp;maj 2023.</ref>, [[Ptuj]]. == Življenje in delo == Na gledaliških odrih je nastopala že v osnovni šoli, v času srednje šole pa je že sodelovala v Gledališču III na Ptuju. Na [[AGRFT]] v Ljubljani je študirala igro in umetniško besedo in leta 1981 je tam absolvirala z vlogo Alvingove v [[Henrik Ibsen|Ibsenovih]] ''[[Strahovi]]h''.<ref name=sigledal/> Leta [[1987]] je postala članica ansambla [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Drame]] v [[Ljubljana|Ljubljani]],<ref name=Drama>[https://www.drama.si/igralec/zvezdana-mlakar/ Zvezdana Mlakar], Drama.si, pridobljeno 14. februar 2021.</ref> v kateri je igrala v številnih vlogah klasičnih in modernih del. Nastopala je tudi TV-nadaljevankah in številnih slovenskih filmih: ''[[Praznovanje pomladi]] ''(1978), ''[[Iskanja]] ''(1979), ''[[Veselo gostivanje]] ''(1984) in drugih. Od leta 2015 do leta 2021 je vodila na [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]] svojo pogovorno oddajo ''Zvezdana'', pred tem pa je v oddaji ''Dobro jutro'' imela tedensko rubriko.<ref>[https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/zvezdana-mlakar-v-iskrenem-pogovoru-z-rebeko-dremelj/368399 Zvezdana Mlakar v iskrenem pogovoru z Rebeko Dremelj], Rtvslo.si, pridobljeno 15. februar 2021.</ref> == Zasebno življenje == Je mati treh sinov.<ref>[https://www.delo.si/nedelo/zvezdana-mlakar-za-kritike-mi-je-malo-mar/ Zvezdana Mlakar: Za kritike mi je malo mar], Delo.si, pridobljeno 15.februar 2021.</ref> == Nagrade == * 1998 – nagrada Sklada Staneta Severja Škofja Loka za vlogo Ruth Pinter v predstavi ''V prah se povrneš'' (SNG Drama Ljubljana)<ref name=Drama/><ref name=sigledal/> * 1997 – [[Borštnikova nagrada]] za vlogo Ane v ''Metuljevem plesu'' (SNG Drama Ljubljana)<ref name=Drama/><ref name=sigledal/> * 1978 – igralka leta, nagrada [[Revija Stop|Revije Stop]] za vlogo Suzane v filmu ''[[Praznovanje pomladi]]''<ref name=Drama/><ref name=sigledal/> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih igralcev]] {{normativna kontrola}} {{actor-stub}} {{DEFAULTSORT:Mlakar, Zvezdana}} [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] lsjxqt77h5bjvntw5l25dlzh4hotk3t Kukavičevke 0 179705 6682765 6646679 2026-05-29T19:49:29Z Hinko Gnito 3120 /* Rast in razvoj rastline */ tn 6682765 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Kukavičevke | fossil_range = pozna [[kreda]]–recentno | image = PhalaenopsisOphrysPaphiopedilumMaxillaria.jpg | image_width = 240px | image_caption = ''Phalaenopsis hieroglyphica'' (levo zgoraj)<br />''Ophrys tenthredinifera'' (desno zgoraj)<br />''Paphiopedilum concolor'' (levo spodaj)<br />''Maxillaria tenuifolia'' (desno spodaj) | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Liliopsida]] (enokaličnice) | ordo = [[Asparagales]] (beluševci) | familia = '''Orchidaceae''' | familia_authority = [[Antoine Laurent de Jussieu|Juss.]] | subdivision_ranks = Poddružine | subdivision = * [[Apostasioideae]] * [[Cypripedioideae]] * [[Epidendroideae]] * [[Orchidoideae]] * [[Vanilloideae]] }} '''Kukavičevke''' ali '''orhideje''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Orchidaceae''') so [[družina (biologija)|botanična družina]], ki obsega več kot 30.000 različnih vrst in podvrst. Največ vrst najdemo v tropskih predelih [[Južna Amerika|Južne Amerike]] in [[jugovzhodna Azija|jugovzhodne Azije]]. V Evropi raste okoli 300 vrst, v [[Slovenija|Sloveniji]] pa je bilo do sedaj najdenih 83 vrst in podvrst. == Rastišča == Mnoge od kukavičevk zaradi pomanjkanja svetlobe na gozdnih tleh rastejo na deblih in vejah dreves. Takim rastlinam pravimo [[epifit]]i. Za življenje jim zadošča zračna [[vlaga]] in deževnica. Nekatere kukavice rastejo na tleh in jih imenujemo terestrične (zemeljske) orhideje. Take so vse vrste, ki rastejo v Sloveniji. Rezervo hranil za svojo spomladansko rast shranjujejo v podzemnih organih različnih oblik. == Cvet == [[Slika:Labelle orchidee.png|thumb|100px|left|'''P:''' petal (venčni list)<br />'''S:''' sepal (čašni list)<br />'''L:''' labelum (medena ustna)]] [[Cvet]] kukavičevk je someren in sestavljen iz šestih cvetnih [[rastlinski list|listov]], ki so razvrščeni v dveh vretencih: zunanjem vretencu treh listov ([[sepal]]) in notranjem vretencu treh listov ([[petal]]), od katerih največjemu srednjemu listu pravimo medena ustna ([[labelum]]). Medena ustna je navadno podaljšana v ostrogo, v katerih se nahajajo žleze. == Opraševanje == Nekatere vrste orhidej (predvsem vrste iz rodu ''Ophrys'') imajo cvetove podobne samicam žuželk, zato privabljajo le samce, ki so edini opraševalci. Poleg oblike in barve, ki spominja na samico, izločajo cvetovi tudi podobne snovi, kot jih izločajo samice v času parjenja. S temi snovmi privabljajo opraševalce na daljavo. Na cvetu se opraševalci usmerjajo po optičnih znakih. Dlakavost ustne in vzorci izzovejo ob dotiku pri samcih paritveni nagon; pri tem samci prevzamejo cvetni prah [[pelod]] in ga nato odnesejo na drug cvet. Pri [[lepi čeveljc|lepem čeveljcu]] (''Cypripedium calceolus'' L.) [[avtosterilnost]] ali navzkrižno opraševanje zagotavlja poseben mehanizem. Na napihnjeni medeni ustni so posebna mesta, na katera se lovijo žuželke (zlasti zemeljske čebele). Rob medne ustne je izjemno gladek, oljnat in žuželke padejo v notranjost medene ustne. Tudi notranje stene medene ustne so gladke, tako da žuželka ne more iz nje. Ujeta zemeljska čebela lahko pride iz medene ustne le skozi stranski izhod. Pri tem mora mimo lepljive brazde, na kateri odloži pelod, ki ga je prinesla iz drugih cvetov. Na svoji poti mora tudi mimo [[prašnik]]ov in iz cveta odnese pelod. Tako je samooprašitev cvetov povsem izključena. == Rast in razvoj rastline == [[Seme]]na kukavičevk nimajo rezervnih snovi, zato po [[kalitev|kalitvi]] ne morejo hraniti rastlinsko zasnovo. Vlogo prehranjevanja opravljajo [[glive]] pestunje in mlade rastlinice postanejo odvisne od gljive pestunje. Šele po nekaj letih se razvijejo prvi zeleni listi, cveteti pa pričnejo šele po nekaj letih. Odrasle rastline ostanejo v tesni povezavi s hifami gliv (endotropna [[mikoriza]]), ki orhidejo oskrbuje z vodo in hranilnimi rudninskimi snovmi, v zamenjavo pa gliva črpa iz orhideje organske hranilne snovi. Obe, orhideja in gliva imata pri term korist — tak odnos imenujemo [[simbioza]]. [[Rjava gnezdovnica]] (''Neottia nidus - avis (L.) Rich.''), ki je ena redkih vrst kukavičevk, ki nima [[klorofil]]a, je razvila poseben odnos z glivami, ki močno spominja na [[parazitizem]] oziroma na [[saprofitizem]], ker ima v tem odnosu korist le gnezdovnica. == Ogroženost == Zelo zapleten razvoj in velike občutljivosti na gnojila povzroča, da so kukavičevke zelo ogrožena družina rastlin v Sloveniji. Večina vrst je zaščitenih. == Zanimivosti == Ena najbolj znanih vrst orhidej je [[vanilija]], ki je tudi ena redkih uporabnih vrst orhidej. V Sloveniji pa so najbolj znane Orhideje zagotovo [[murka|murke]] (''Nigritella sp.''), ki imajo pomembno mesto v pesmi ''Tam kjer murke cveto'' [[Slavko Avsenik|Slavka Avsenika]]. <gallery> Slika:Fuksova kukavica.jpg|Fuchsova prstasta kukavica - ''Dactylorhiza maculata ssp. fuchsii'' Slika:Neottia nidus—avis.jpg|Rjava gnezdovnica - ''Neottia nidus - avis'' Slika:Orchidea SLO.jpg|Zvezdnata kukavica - ''Orchis mascula subsp. speciosa'' File:Vanilla_planifolia_1.jpg|Cvet vanilije - ''Vanilla sp.'' File:Nigritella_rhellicani_250704.jpg|Socvetje relikanove murke - ''Nigritella rhellicani'' File:Cypripedium_calceolus_wiki_mg-k01.jpg|Lepi čeveljci - ''Cypripedium calceolus'' </gallery> == Zunanje povezave == * [http://www.nigritella.si Nigritella - Društvo za preučevanje in ohranjanje samoniklih orhidej Slovenije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121102014027/http://www.nigritella.si/ |date=2012-11-02 }} * [http://www.orhideje.si Slovenske orhideje] * [http://www.orhideje-bk.eu.pn Orhideje - Bele krajine] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305052021/http://www.orhideje-bk.eu.pn/ |date=2016-03-05 }} * [http://www.zaplana.net/flowers/wildorchids/orhideje.asp Zaplana - Orhideje] {{Zbirka|Orchidaceae}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Ravnik |first=Vlado |authorlink=Vladimir Ravnik |year=2002 |title=Orhideje Slovenije |location=Ljubljana |publisher=Tehniška založba Slovenije |cobiss=120420352 |isbn=86-365-0411-2}} * {{navedi knjigo |last1=Seidel |first1=Dankwart |last2=Eisenreich |first2=Wilhelm |year=1992 |title=Slikovni rastlinski ključ |location=Ljubljana |publisher=Državna založba Slovenije |isbn=86-341-0745-0 |cobiss=30062336}} [[Kategorija:Beluševci]] [[Kategorija:Kukavičevke|*]] [[Kategorija:Botanične družine]] {{normativna kontrola}} 1h6efsl4tpau2d5lb5nvr82dv1ch6cf Rus (priimek) 0 182771 6682607 6630409 2026-05-29T13:32:13Z Vidanovarus 260761 namesto romunistka, dr. jezikoslovnih znanosti 6682607 wikitext text/x-wiki '''Rus''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|88. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.399 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 1.398 oseb in je bil med vsemi priimki po pogostosti uporabe na 91. mestu. == Znani nosilci priimka == * [[Andrej Rus]] (*1962), sociolog, strok. za menedžment, prof. * [[Borut Rus]] (1926—2017), zdravnik, turistični delavec, domoznanec ([[Bled]]) *[[Ciril Rus]] (1913—1986), publicist, risar ? * [[Danijel Rus]] (*1985), judoist * [[Denis Rus]] (*1981), judoist * [[Domen Rus]] (*2001), košarkar (2.= konservator ZVKDS) * [[Fran Rus|Franc Rus]] (1870—1937), pevec, zborovodja, organist * [[Franc Rus|France Rus]], šolnik, sadjar * [[Gašper Rus]] (*1983), slikar, risar stripov * [[Igor Rus]], zdravnik intenist * [[Ivan Rus]] (1862—1938), žagar-lesni trgovec, župan, začetnik organiziranega lovstva pri nas * [[Ivan Rus]] (*1946), publicist * [[Jaka Rus]] (*1989), smučarski skakalec * [[Jakob Rus]] (1814—1895), župnik, dekan * [[Janez Rus (|Janez Rus]] (*1956), hipolog (strokovni vodja Kobilarne Lipica) * [[Janez Evangelist Rus]] (*1980), filmski igralec, etnolog/antropolog, duhovnik * [[Jelka Rus]], baletna plesalka * Jožef Rus (1874—1938), ravnatelj - ? * [[Josip Rus|Josip (Jože) Rus]] - Andrej (1893—1985), pravnik, sodnik, Sokol, politik (OF) * [[Josip Rus (operni pevec)|Josip Rus]] (Jožef Janez) (1900—1988?), operni pevec - zborist in solist * [[Jože Rus (1888)|Jože Rus]] (1888—1945), geograf in zgodovinar, narodopisec * [[Jože Rus (1904)|Jože Rus]] (1904—1992), elektrotehnik in politik *[[Katarina Rus Krušelj]], umetnostna zgodovinarka, muzealka *[[Katja Rus]], restavratorka in konservatorka * [[Ljubo Rus]], muzikolog, sodelavec AG * [[Ljudmil Rus]] (1933—2021), kitarist, glasbeni pedagog, vodja orkestra, skladatelj * [[Luka Rus]] (1767—1836), pravnik, uradnik *[[Maja Rus Makovec]], psihiatrinja in psihoterapevtka, prof. MF; vodja Centra za izvenbolnišnično psihiatrijo * [[Marija Rus (pevka)|Marija Rus]] (1902—?), operna in operetna pevka, altistka * [[Marija Rus]] (1921—2019), pesnica, profesorica in prevajalka iz francoščine * [[Marija Rus (slikarka)|Marija Rus]] (*1949), slikarka * [[Marjan Rus]] (1905—1974), operni in koncertni pevec, basbaritonist * [[Marko Rus]], zborovski? pevec baritonist * [[Matej Rus]], RTV-napovedovalec *[[Matjaž Rus]] (*1961), fotograf * [[Mavricij Rus]] (1879—1977), zdravnik, zdravstveni delavec in publicist * [[Miloš Rus]] (*1962), nogometaš in trener * [[Mirko Rus]] (*1950), športnik indalid - kegljavec * [[Nadja Rus]] (*1993), pianistka * [[Nataša Rus]] (1940—2014?), arhitektka, urbanistka * [[Polona Rus Prelog]], psihiatrinja * [[Roman Rus]], pisec romarskih vodnikov * [[Stanislava Rus]] (1916—1963), zdravnica, medicinska publicistka *Tone Rus, arhitekt *[[Tone Rus]] (*1950), narodnozabavni glasbenik, vodja ansambla * [[Veljko Rus]] (1929—2018), sociolog, univ. profesor, akademik * [[Velko S. Rus]] (*1955), socialni psiholog, aforist, publicist, univ. prof. *[[Vida Rus]], jezikoslovka slavistka, dr. jezikoslovnih znanosti, slovaropiska * [[Vilko Rus]], čitalniški zborovodja in narodni delavec v Kranju * [[Vlasta Doležal Rus]] (*1946), pianistka, glasbena pedagoginja * [[Vojan Rus]] (1924—2015), filozof, univerzitetni profesor, politični publicist * [[Zmago Rus]] (*1949), slikar, grafik, oblikovalec * [[Zvonko Rus]] (1933—2020), zgodovinar, muzealec (Metlika) *[[Žiga Rus]], literarni kritik in publicist, organizator literarnih dogodkov *[[Živa Rus]], veslačica == Tuji nosilci priimka == *[[Arantxa Rus]] (*1990), nizozemska teniška igralka španskega rodu *[[Daniela L. Rus]], robotičarka, ameriška znanstvenica romunskega rodu *[[Ioan Rus]], romunski politik *[[Iosif Rus (general)|Iosif Rus]], romunski general in politik, šef [[Securitate]] *romunska nogometaša: ** [[Laura Rus]] (*1987) ** [[Laurențiu Rus]] (*1985) *[[Zdenko Rus]] (*1941), hrvaški umetnostni zgodovinar, kustos Moderne galerije v Zagrebu == Glej še == * priimek Russ in Ruus *priimke [[Russi]], [[Russo]], [[Russell]] *priimke [[Rusanov]], [[Rusinow]] , Ruseni, Rusca ... *priimke [[Rusjan]], [[Rustja]], [[Rustia]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Rus}} {{priimek|Rus}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 45sw9ts656ipx52e3533e5esp0n0kpu 6682608 6682607 2026-05-29T13:34:39Z Yerpo 8417 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6682607|6682607]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Vidanovarus|Vidanovarus]] ([[User talk:Vidanovarus|pogovor]]) - tu pišemo poklice, ne izobrazbe 6682608 wikitext text/x-wiki '''Rus''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|88. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.399 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 1.398 oseb in je bil med vsemi priimki po pogostosti uporabe na 91. mestu. == Znani nosilci priimka == * [[Andrej Rus]] (*1962), sociolog, strok. za menedžment, prof. * [[Borut Rus]] (1926—2017), zdravnik, turistični delavec, domoznanec ([[Bled]]) *[[Ciril Rus]] (1913—1986), publicist, risar ? * [[Danijel Rus]] (*1985), judoist * [[Denis Rus]] (*1981), judoist * [[Domen Rus]] (*2001), košarkar (2.= konservator ZVKDS) * [[Fran Rus|Franc Rus]] (1870—1937), pevec, zborovodja, organist * [[Franc Rus|France Rus]], šolnik, sadjar * [[Gašper Rus]] (*1983), slikar, risar stripov * [[Igor Rus]], zdravnik intenist * [[Ivan Rus]] (1862—1938), žagar-lesni trgovec, župan, začetnik organiziranega lovstva pri nas * [[Ivan Rus]] (*1946), publicist * [[Jaka Rus]] (*1989), smučarski skakalec * [[Jakob Rus]] (1814—1895), župnik, dekan * [[Janez Rus (|Janez Rus]] (*1956), hipolog (strokovni vodja Kobilarne Lipica) * [[Janez Evangelist Rus]] (*1980), filmski igralec, etnolog/antropolog, duhovnik * [[Jelka Rus]], baletna plesalka * Jožef Rus (1874—1938), ravnatelj - ? * [[Josip Rus|Josip (Jože) Rus]] - Andrej (1893—1985), pravnik, sodnik, Sokol, politik (OF) * [[Josip Rus (operni pevec)|Josip Rus]] (Jožef Janez) (1900—1988?), operni pevec - zborist in solist * [[Jože Rus (1888)|Jože Rus]] (1888—1945), geograf in zgodovinar, narodopisec * [[Jože Rus (1904)|Jože Rus]] (1904—1992), elektrotehnik in politik *[[Katarina Rus Krušelj]], umetnostna zgodovinarka, muzealka *[[Katja Rus]], restavratorka in konservatorka * [[Ljubo Rus]], muzikolog, sodelavec AG * [[Ljudmil Rus]] (1933—2021), kitarist, glasbeni pedagog, vodja orkestra, skladatelj * [[Luka Rus]] (1767—1836), pravnik, uradnik *[[Maja Rus Makovec]], psihiatrinja in psihoterapevtka, prof. MF; vodja Centra za izvenbolnišnično psihiatrijo * [[Marija Rus (pevka)|Marija Rus]] (1902—?), operna in operetna pevka, altistka * [[Marija Rus]] (1921—2019), pesnica, profesorica in prevajalka iz francoščine * [[Marija Rus (slikarka)|Marija Rus]] (*1949), slikarka * [[Marjan Rus]] (1905—1974), operni in koncertni pevec, basbaritonist * [[Marko Rus]], zborovski? pevec baritonist * [[Matej Rus]], RTV-napovedovalec *[[Matjaž Rus]] (*1961), fotograf * [[Mavricij Rus]] (1879—1977), zdravnik, zdravstveni delavec in publicist * [[Miloš Rus]] (*1962), nogometaš in trener * [[Mirko Rus]] (*1950), športnik indalid - kegljavec * [[Nadja Rus]] (*1993), pianistka * [[Nataša Rus]] (1940—2014?), arhitektka, urbanistka * [[Polona Rus Prelog]], psihiatrinja * [[Roman Rus]], pisec romarskih vodnikov * [[Stanislava Rus]] (1916—1963), zdravnica, medicinska publicistka *Tone Rus, arhitekt *[[Tone Rus]] (*1950), narodnozabavni glasbenik, vodja ansambla * [[Veljko Rus]] (1929—2018), sociolog, univ. profesor, akademik * [[Velko S. Rus]] (*1955), socialni psiholog, aforist, publicist, univ. prof. *[[Vida Rus]], jezikoslovka slavistka/romunistka, slovaropiska * [[Vilko Rus]], čitalniški zborovodja in narodni delavec v Kranju * [[Vlasta Doležal Rus]] (*1946), pianistka, glasbena pedagoginja * [[Vojan Rus]] (1924—2015), filozof, univerzitetni profesor, politični publicist * [[Zmago Rus]] (*1949), slikar, grafik, oblikovalec * [[Zvonko Rus]] (1933—2020), zgodovinar, muzealec (Metlika) *[[Žiga Rus]], literarni kritik in publicist, organizator literarnih dogodkov *[[Živa Rus]], veslačica == Tuji nosilci priimka == *[[Arantxa Rus]] (*1990), nizozemska teniška igralka španskega rodu *[[Daniela L. Rus]], robotičarka, ameriška znanstvenica romunskega rodu *[[Ioan Rus]], romunski politik *[[Iosif Rus (general)|Iosif Rus]], romunski general in politik, šef [[Securitate]] *romunska nogometaša: ** [[Laura Rus]] (*1987) ** [[Laurențiu Rus]] (*1985) *[[Zdenko Rus]] (*1941), hrvaški umetnostni zgodovinar, kustos Moderne galerije v Zagrebu == Glej še == * priimek Russ in Ruus *priimke [[Russi]], [[Russo]], [[Russell]] *priimke [[Rusanov]], [[Rusinow]] , Ruseni, Rusca ... *priimke [[Rusjan]], [[Rustja]], [[Rustia]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Rus}} {{priimek|Rus}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] f1jduar0uix3ju0jfhvd4pvllz5ffn5 Planinski močerad 0 198356 6682708 6583172 2026-05-29T16:50:17Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6682708 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta dvoživke}} {{Speciesbox | name = Planinski močerad |image = 60 Alpensalamander (Salamandra atra).jpg |status = LC |status_system = IUCN3.1 |status_ref =<ref name="iucn">{{cite iucn |author=IUCN SSC Amphibian Specialist Group |year= 2022 |title= ''Salamandra atra'' |article-number= e.T19843A89706038 |doi=10.2305/IUCN.UK.2022-1.RLTS.T19843A89706038.en |access-date=21 October 2023}}</ref> |genus = Salamandra |species = atra |authority = [[Joseph Nicolai Laurenti|Laurenti]], 1768 |range_map = Salamandra atra dis.png }} [[File:Salamandra atra accouplement MHNT.jpg|thumb|''Salamandra atra'']] '''Planinski močerad''' ali '''črni močerad''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Salamandra atra''''') je gorska vrsta, kjer se zadržuje v gozdovih in nad gozdno mejo. Telo je enobarvno (črno). dolg je do 16&nbsp;cm. Zaušesne žleze imajo maloštevilne pore. Aktiven je predvsem ponoči, podnevi pa kadar dežuje. Zaradi prilagoditve na mrzlo okolje, za razliko od ostalih [[dvoživke|dvoživk]], koti popolnoma razvite mladiče. Zato za razvoj ne potrebuje vode, zadošča mu že dovolj visoka vlaga. Nosečnost traja 2 ali 3 leta. v vsakem jajcevodu se razvije vedno le po en sam mladič in se preživlja tam na račun drugih jajčec.<ref>Cochran D.M. ''Ilustrirana enciklopedija živali, Dvoživke''.</ref> Samica skoti 1-2 že preobražena mladiča ([[viviparija]]). == Planinski močerad v Sloveniji == V Sloveniji živi predvsem v alpskem svetu ter delno dinarskem svetu nad 600 m nadmorske višine. == Sklici == {{sklici}} * {{IUCN2006|assessors=Andreone ''et al''|year=2004|id=19843|title=Salamandra atra|downloaded=09 May 2006}} Podatki vsebujejo območje razširjenosti in razlago zakaj je ta vrsta najmanj ogrožena. == Viri == * {{navedi knjigo |author=Sket B. s sod (ur.) |year=2003 |title=Živalstvo Slovenije |publisher=Tehniška založba Slovenije, Ljubljana |isbn=86-365-0410-4 |cobiss=123099392 |pages=664}} ==Zunanje povezave== *{{Commons-inline}} *{{Wikispecies-inline|Salamandra atra|''Salamandra atra''}} *{{cite web|url=http://www.euroherp.com/species/Salamandra_atra/2/|title=Picture gallery of ''S. a. atra, S. a. aurorae'' and ''S. a.pasubiensis'' subspecies|author=European Field Herping Community|access-date=2011-02-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924003344/http://www.euroherp.com/species/Salamandra_atra/2/|archive-date=2015-09-24}} *{{cite web|url=http://www.zone-2000.net/arhiv/09/029sal/doc02.htm|title=Salamandra atra prenjensis|author=Emina Šunje|access-date=2011-02-20|archive-date=2021-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20210427031152/http://www.zone-2000.net/arhiv/09/029sal/doc02.htm}} {{Taxonbar|from=Q259425}} {{Kategorija v Zbirki|Salamandra atra}} [[Kategorija:Pupki in močeradi]] [[Kategorija:Dvoživke Evrope]] [[Kategorija:Dvoživke Slovenije]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1768]] 38avqg6qvcxt565ukab9uq73551peq5 Planinski pupek 0 198358 6682747 6583173 2026-05-29T19:27:11Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox, + taksonomija, Mesotriton alpestris 6682747 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta dvoživke}} {{Speciesbox | name = Planinski pupek | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = {{r|iucn}} | image = Alpenmolch Alpine Newt Triturus alpestris.jpg | genus = Mesotriton | species = alpestris | parent_authority = Bolkay, 1927<ref name=GBIF>{{GBIF |title=''Mesotriton'' Bolkay, 1927 |id=6759560 |access-date=9 October 2025}}</ref> | authority = ([[Josephus Nicolaus Laurenti|Laurenti]], 1768) | range_map = Triturus alpestris dis.png | range_map_caption = Območje razširjenosti planinskega pupka<br />(označeno z zeleno) | synonyms = Približno 80, vključno z: * ''Triton alpestris'' {{small|(Laurenti, 1768)}} * ''Triturus alpestris'' {{small|(Dunn, 1918)}} * ''Ichthyosaura alpestris'' | synonyms_ref = {{r|Frost2020}} | subdivision = * ''M. a. alpestris'' * ''M. a. apuana'' * ''M. a. cyreni'' * ''M. a. veluchiensis'' (debated, see text) }} '''Planinski pupek''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Mesotriton alpestris''''', prej ''Ichthyosaura alpestris'' in ''Triturus alpestris'') je prilagojen na življenje v hladnejših krajih. Najdemo ga do približno 2000 m nadmorske višine. Za razmnoževanje tam uporablja manjše kotanje z vodo in napajališča za živino. Razširjen je v srednji in južni [[Evropa|Evropi]]. Samičke zrastejo do 12&nbsp;cm, samci pa so nekoliko manjši. Ogrlje (okrog [[grlo|grla]]) in [[trebuh]] ima enobarvno (oranžno rdeča), kar ga loči od drugih pupkov. Vzdolž bokov poteka sivo do modro obarvan pas s črnimi pikami. Pike so lepo vidne tudi na vseh nogah. Hrbtni greben samcev je nizek in neopazen. Ob svatovanju samcu zraste nizek nepretrgan celorob greben z rumenočrnimi navpičnimi progami, boki so modro bleščeči z belim pikčastim vzorcem. ==Taksonomija== ===Nomenklatura=== Planinskega popka je leta 1768 prvi znanstveno opisal avstrijski zoolog [[Josephus Nicolaus Laurenti|Laurenti]] kot ''Triton alpestris'', na podlagi primerka z gore [[Ötscher]] v avstrijskih Alpah.{{r|Laurenti1768}} Ime je uporabil za samico, samca (''Triton salamandroides'') in ličinko (''Proteus tritonius'') pa je opisal kot različni vrsti.{{r|Schmidtler2007}} Kasneje so planinskega pupka uvrstili v rod ''[[Triturus]]'' skupaj z večino drugih evropskih pupkov. Ko so genetske raziskave pokazale, da ta rod združuje več med seboj nepovezanih razvojnih linij,{{r|TitusLarson1995|WeisrockPapenfuss2006|SteinfartzVicario2007}} sta García-París in sodelavci leta 2004 planinskega pupka izločila v [[monotipski takson|monotipski]] rod ''Mesotriton''.{{r|Garcia-Paris2004}} To ime je kot [[podrod (biologija)|podrod]] leta 1928 že uvedel [[István József Bolkay|Bolkay]].{{r|Bolkay1928}} Zaplet je povzročilo starejše ime ''Ichthyosaura'', ki sta ga leta 1801 uvedla [[Sonnini de Manoncourt]] in [[Latreille]] za ličinko planinskega pupka "''Proteus tritonius''".{{r|SonniniLatreille1802|p=310}} Po pravilih zoološke nomenklature bi moralo imeti starejše ime prednost pred imenom ''Mesotriton''.{{r|1=Schmidtler2009|2=ThiesmeierSchulte2010|p2=9–10}} Ime "Ichthyosaura" izhaja iz grščine in pomeni »ribji kuščar«) in se nanaša na [[nimfa|nimfi]] podobno bitje iz [[Mitologija|klasične mitologije]].{{r|Schmidtler2009}} Ime ''Mesotriton alpestris'', ki je bilo ponovno potrjeno leta 2004 in se od takrat vedno bolj uporablja, bi bilo tako neveljavno, saj je bilo skovano šele leta 1928. Vendar pa veljavnosti imena ''Ichthyosaura alpestris'' niso priznali vsi avtorji in ime ''Mesotriton alpestris'' se je še naprej uporabljalo.<ref>glej na primer: Rote Liste der Lurche in Nordrhein-Westfalen, Stand September 2011 ([http://www.lanuv.nrw.de/natur/arten/rote_liste/pdf/RL-NW11-Lurche-Amphibia-endst.pdf PDF online]).</ref> Taksonomsko vprašanje je bilo dokončno rešeno z določitvijo ličinke [[Navadni močerad|navadnega močerada]] (''Salamandra salamandra''), zbrane na tipskem nahajališču ''Proteus tritonius'', tipske vrste rodu ''Ichthyosaura'', kot neotip za ''Proteus tritonius''. S tem je ''Ichthyosaura'' postala sinonim za ''Salamandra'', rod ''Mesotriton'' pa najstarejše razpoložljivo ime rodu za planinskega pupka.<ref>Thomas Mutz & Wolfgang Böhme: ''Ichthyosaura as a generic nomen for the Alpine Newt (Caudata: Salamandridae): a doubtful case of literarian archeology.'' In: ''Salamandra'' 61(2025). Deutsche Gesellschaft für Herpetologie und Terrarienkunde, {{ISSN|0036-3375}}, S. 41–52. ([https://www.salamandra-journal.com/index.php/contents/2025-vol-61/2167-mutz,-t-w-b%C3%B6hme/file Aufsatz online]).</ref> ===Podvrste=== Priznane so štiri [[Podvrsta (biologija)|podvrste]] planinskega pupka (glej spodnjo tabelo) po Roček in sodelavci (2003),{{r|Rocek2003}} kar so sprejeli tudi poznejši avtorji,{{r|1=Sparreboom2014|p1=214|2=ThiesmeierSchulte2010|p2=16–36}} medtem ko nekatere predhodno opisane podvrste niso bile obdržane. Štiri podvrste se le delno ujemajo s petimi glavnimi linijami, identificiranimi znotraj vrste: zahodne populacije [[Nominatna podvrsta|nominativne podvrste]] ''I. a. alpestris'', skupaj s [[Kantabrija|kantabrijsko]] ''I. a. cyreni'' in [[Apenini|apeninsko]] ''I. a. apuana'' tvorijo eno skupino, medtem ko so vzhodne populacije ''I. a. alpestris'' genetsko bližje grškei ''I. a. veluchiensis''.{{r|RecueroBuckley2014}} Razlike v telesni obliki in obarvanosti med podvrstami niso dosledne.{{r|1=Sparreboom2014|p1=214|2=ThiesmeierSchulte2010|p2=16–36}} Nekateri raziskovalci menijo, da bi stare linije planinskega pupka lahko predstavljale samostojne [[Kriptična vrsta|kriptične vrste]].{{r|Frost2020|Raffaelli2018}} Raffaëlli je zato leta 2018 predlagal razdelitev alpskega pupka na štiri vrste,{{r|Raffaelli2018}} vendar Frost meni, da za takšno razdelitev prezgodaj.{{r|Frost2020}} {| class="wikitable" |+ |- style="font-size: 85%" | ! colspan=2; style="background: rgb(235,235,210)" | Podvrsta{{r|1=Rocek2003|2=Sparreboom2014|p2=214|3=ThiesmeierSchulte2010|p3=16–36}} !! style="background: rgb(235,235,210)" | Raffaëlli (2018) klasifikacija{{r|Raffaelli2018}} !! style="background: rgb(235,235,210)" | Razširjenost |- style="font-size: 85%" | | rowspan=2 | ''I. a. alpestris'' {{small|(Laurenti, 1768)}}<br />– Planinski pupek || zahodne populacije || ohranjeno kot ''I. alpestris alpestris'' || Od severozahodne Francije do severnih Karpatov v Romuniji, južna Danska do Alp in Francija tik severno od Sredozemlja |- style="font-size: 85%" | | vzhodne populacije || ''I. reiseri'' (vrsta), s podvrstami ''reiseri'', ''carpathica'' in ''montenegrina'' || [[Balkanski polotok]] severno od Grčije do Bolgarije in južni Karpati v Romuniji |- style="font-size: 85%" | | colspan=2 | ''I. a. apuana'' {{small|(Bonaparte, 1839)}}<br />– Apeninski planinski pupek || ''I. apuana'' (vrsta), s podvrstami ''apuana'' in ''inexpectata'' (Kalabrija) || jugovzhodna Francija, Apenini do [[Lacij|Lacija]] v osrednji Italiji, izolirane populacije v [[Kalabrija|Kalabriji]] |- style="font-size: 85%" | | colspan=2 | ''I. a. cyreni'' {{small|(Mertens & Muller, 1940)}}<br />– Kantabrijski planinski pupek || ohranjeno || Španija: [[Kantabrijsko gorovje]] in [[Sierra de Guadarrama]] (vnesena populacija) |- style="font-size: 85%" | | colspan=2 | ''I. a. veluchiensis'' {{small|(Wolterstorff, 1935)}}<br />– Grški planinski pupek || ''I. veluchiensis'' (vrsta) || Grčija: celinski del in severni [[Peloponez]] |} == Razmnoževanje == Planinski pupki se prebudijo iz zimskega spanja zgodaj spomladi, ko se sneg začne taliti. Prva stvar, na katero začnejo misliti, je parjenje. Zbirajo se v velikem številu v raznih kotanjah, lužah ali jezerih kjer začnejo samci dvoriti samicam, tako da jim razkazujejo svoj pisan greben, ki jim v paritvenem obdobju nabrekne in je živopisane barve. Samica odloži vsako [[jajčece]] posebej na kakšno travo ali list v vodi. Iz njih se po parih dneh izležejo mladi pupki. == Življenjska doba == V naravi živijo okoli 7 let. V ujetništvu pa lahko planinski pupek preživi tudi več kot 12 let. == Razširjenost v Sloveniji == Živijo predvsem v [[Alpe|alpskem]] in hribovitem delu Slovenije. Najpogosteje jih najdemo v alpskih jezerih ali mlakah ter lužah ki se nahajajo na področju Alp. Prisoten pa je tudi v [[sredogorje|sredogorju]] po Sloveniji. Prisotnega ga ni le v Prekmurju ter na Primorskem. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Sket B. s sod (ur.) |year=2003 |title=Živalstvo Slovenije |publisher=Tehniška založba Slovenije, Ljubljana |isbn=86-365-0410-4 |cobiss=123099392 |pages=664}} * Cochran D.M. ''Ilustrirana enciklopedija živali, Dvoživke''. {{Zbirka|Ichthyosaura alpestris}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pupki in močeradi]] [[Kategorija:Dvoživke Evrope]] [[Kategorija:Dvoživke Slovenije]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1768]] bvnkma7cof2fp38057fn6nawnf12z7r 6682749 6682747 2026-05-29T19:30:27Z Pinky sl 2932 pp ref 6682749 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta dvoživke}} {{Speciesbox | name = Planinski pupek | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = {{r|iucn}} | image = Alpenmolch Alpine Newt Triturus alpestris.jpg | genus = Mesotriton | species = alpestris | parent_authority = Bolkay, 1927<ref name=GBIF>{{GBIF |title=''Mesotriton'' Bolkay, 1927 |id=6759560 |access-date=9 October 2025}}</ref> | authority = ([[Josephus Nicolaus Laurenti|Laurenti]], 1768) | range_map = Triturus alpestris dis.png | range_map_caption = Območje razširjenosti planinskega pupka<br />(označeno z zeleno) | synonyms = Približno 80, vključno z: * ''Triton alpestris'' {{small|(Laurenti, 1768)}} * ''Triturus alpestris'' {{small|(Dunn, 1918)}} * ''Ichthyosaura alpestris'' | synonyms_ref = {{r|Frost2020}} | subdivision = * ''M. a. alpestris'' * ''M. a. apuana'' * ''M. a. cyreni'' * ''M. a. veluchiensis'' (debated, see text) }} '''Planinski pupek''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Mesotriton alpestris''''', prej ''Ichthyosaura alpestris'' in ''Triturus alpestris'') je prilagojen na življenje v hladnejših krajih. Najdemo ga do približno 2000 m nadmorske višine. Za razmnoževanje tam uporablja manjše kotanje z vodo in napajališča za živino. Razširjen je v srednji in južni [[Evropa|Evropi]]. Samičke zrastejo do 12&nbsp;cm, samci pa so nekoliko manjši. Ogrlje (okrog [[grlo|grla]]) in [[trebuh]] ima enobarvno (oranžno rdeča), kar ga loči od drugih pupkov. Vzdolž bokov poteka sivo do modro obarvan pas s črnimi pikami. Pike so lepo vidne tudi na vseh nogah. Hrbtni greben samcev je nizek in neopazen. Ob svatovanju samcu zraste nizek nepretrgan celorob greben z rumenočrnimi navpičnimi progami, boki so modro bleščeči z belim pikčastim vzorcem. ==Taksonomija== ===Nomenklatura=== Planinskega popka je leta 1768 prvi znanstveno opisal avstrijski zoolog [[Josephus Nicolaus Laurenti|Laurenti]] kot ''Triton alpestris'', na podlagi primerka z gore [[Ötscher]] v avstrijskih Alpah.{{r|Laurenti1768}} Ime je uporabil za samico, samca (''Triton salamandroides'') in ličinko (''Proteus tritonius'') pa je opisal kot različni vrsti.{{r|Schmidtler2007}} Kasneje so planinskega pupka uvrstili v rod ''[[Triturus]]'' skupaj z večino drugih evropskih pupkov. Ko so genetske raziskave pokazale, da ta rod združuje več med seboj nepovezanih razvojnih linij,{{r|TitusLarson1995|WeisrockPapenfuss2006|SteinfartzVicario2007}} sta García-París in sodelavci leta 2004 planinskega pupka izločila v [[monotipski takson|monotipski]] rod ''Mesotriton''.{{r|Garcia-Paris2004}} To ime je kot [[podrod (biologija)|podrod]] leta 1928 že uvedel [[István József Bolkay|Bolkay]].{{r|Bolkay1928}} Zaplet je povzročilo starejše ime ''Ichthyosaura'', ki sta ga leta 1801 uvedla [[Sonnini de Manoncourt]] in [[Latreille]] za ličinko planinskega pupka "''Proteus tritonius''".{{r|SonniniLatreille1802|p=310}} Po pravilih zoološke nomenklature bi moralo imeti starejše ime prednost pred imenom ''Mesotriton''.{{r|1=Schmidtler2009|2=ThiesmeierSchulte2010|p2=9–10}} Ime "Ichthyosaura" izhaja iz grščine in pomeni »ribji kuščar«) in se nanaša na [[nimfa|nimfi]] podobno bitje iz [[Mitologija|klasične mitologije]].{{r|Schmidtler2009}} Ime ''Mesotriton alpestris'', ki je bilo ponovno potrjeno leta 2004 in se od takrat vedno bolj uporablja, bi bilo tako neveljavno, saj je bilo skovano šele leta 1928. Vendar pa veljavnosti imena ''Ichthyosaura alpestris'' niso priznali vsi avtorji in ime ''Mesotriton alpestris'' se je še naprej uporabljalo.<ref>glej na primer: Rote Liste der Lurche in Nordrhein-Westfalen, Stand September 2011 ([http://www.lanuv.nrw.de/natur/arten/rote_liste/pdf/RL-NW11-Lurche-Amphibia-endst.pdf PDF online]).</ref> Taksonomsko vprašanje je bilo dokončno rešeno z določitvijo ličinke [[Navadni močerad|navadnega močerada]] (''Salamandra salamandra''), zbrane na tipskem nahajališču ''Proteus tritonius'', tipske vrste rodu ''Ichthyosaura'', kot neotip za ''Proteus tritonius''. S tem je ''Ichthyosaura'' postala sinonim za ''Salamandra'', rod ''Mesotriton'' pa najstarejše razpoložljivo ime rodu za planinskega pupka.<ref>Thomas Mutz & Wolfgang Böhme: ''Ichthyosaura as a generic nomen for the Alpine Newt (Caudata: Salamandridae): a doubtful case of literarian archeology.'' In: ''Salamandra'' 61(2025). Deutsche Gesellschaft für Herpetologie und Terrarienkunde, {{ISSN|0036-3375}}, S. 41–52. ([https://www.salamandra-journal.com/index.php/contents/2025-vol-61/2167-mutz,-t-w-b%C3%B6hme/file Aufsatz online]).</ref> ===Podvrste=== Priznane so štiri [[Podvrsta (biologija)|podvrste]] planinskega pupka (glej spodnjo tabelo) po Roček in sodelavci (2003),{{r|Rocek2003}} kar so sprejeli tudi poznejši avtorji,{{r|1=Sparreboom2014|p1=214|2=ThiesmeierSchulte2010|p2=16–36}} medtem ko nekatere predhodno opisane podvrste niso bile obdržane. Štiri podvrste se le delno ujemajo s petimi glavnimi linijami, identificiranimi znotraj vrste: zahodne populacije [[Nominatna podvrsta|nominativne podvrste]] ''I. a. alpestris'', skupaj s [[Kantabrija|kantabrijsko]] ''I. a. cyreni'' in [[Apenini|apeninsko]] ''I. a. apuana'' tvorijo eno skupino, medtem ko so vzhodne populacije ''I. a. alpestris'' genetsko bližje grškei ''I. a. veluchiensis''.{{r|RecueroBuckley2014}} Razlike v telesni obliki in obarvanosti med podvrstami niso dosledne.{{r|1=Sparreboom2014|p1=214|2=ThiesmeierSchulte2010|p2=16–36}} Nekateri raziskovalci menijo, da bi stare linije planinskega pupka lahko predstavljale samostojne [[Kriptična vrsta|kriptične vrste]].{{r|Frost2020|Raffaelli2018}} Raffaëlli je zato leta 2018 predlagal razdelitev alpskega pupka na štiri vrste,{{r|Raffaelli2018}} vendar Frost meni, da za takšno razdelitev prezgodaj.{{r|Frost2020}} {| class="wikitable" |+ |- style="font-size: 85%" | ! colspan=2; style="background: rgb(235,235,210)" | Podvrsta{{r|1=Rocek2003|2=Sparreboom2014|p2=214|3=ThiesmeierSchulte2010|p3=16–36}} !! style="background: rgb(235,235,210)" | Raffaëlli (2018) klasifikacija{{r|Raffaelli2018}} !! style="background: rgb(235,235,210)" | Razširjenost |- style="font-size: 85%" | | rowspan=2 | ''I. a. alpestris'' {{small|(Laurenti, 1768)}}<br />– Planinski pupek || zahodne populacije || ohranjeno kot ''I. alpestris alpestris'' || Od severozahodne Francije do severnih Karpatov v Romuniji, južna Danska do Alp in Francija tik severno od Sredozemlja |- style="font-size: 85%" | | vzhodne populacije || ''I. reiseri'' (vrsta), s podvrstami ''reiseri'', ''carpathica'' in ''montenegrina'' || [[Balkanski polotok]] severno od Grčije do Bolgarije in južni Karpati v Romuniji |- style="font-size: 85%" | | colspan=2 | ''I. a. apuana'' {{small|(Bonaparte, 1839)}}<br />– Apeninski planinski pupek || ''I. apuana'' (vrsta), s podvrstami ''apuana'' in ''inexpectata'' (Kalabrija) || jugovzhodna Francija, Apenini do [[Lacij|Lacija]] v osrednji Italiji, izolirane populacije v [[Kalabrija|Kalabriji]] |- style="font-size: 85%" | | colspan=2 | ''I. a. cyreni'' {{small|(Mertens & Muller, 1940)}}<br />– Kantabrijski planinski pupek || ohranjeno || Španija: [[Kantabrijsko gorovje]] in [[Sierra de Guadarrama]] (vnesena populacija) |- style="font-size: 85%" | | colspan=2 | ''I. a. veluchiensis'' {{small|(Wolterstorff, 1935)}}<br />– Grški planinski pupek || ''I. veluchiensis'' (vrsta) || Grčija: celinski del in severni [[Peloponez]] |} == Razmnoževanje == Planinski pupki se prebudijo iz zimskega spanja zgodaj spomladi, ko se sneg začne taliti. Prva stvar, na katero začnejo misliti, je parjenje. Zbirajo se v velikem številu v raznih kotanjah, lužah ali jezerih kjer začnejo samci dvoriti samicam, tako da jim razkazujejo svoj pisan greben, ki jim v paritvenem obdobju nabrekne in je živopisane barve. Samica odloži vsako [[jajčece]] posebej na kakšno travo ali list v vodi. Iz njih se po parih dneh izležejo mladi pupki. == Življenjska doba == V naravi živijo okoli 7 let. V ujetništvu pa lahko planinski pupek preživi tudi več kot 12 let. == Razširjenost v Sloveniji == Živijo predvsem v [[Alpe|alpskem]] in hribovitem delu Slovenije. Najpogosteje jih najdemo v alpskih jezerih ali mlakah ter lužah ki se nahajajo na področju Alp. Prisoten pa je tudi v [[sredogorje|sredogorju]] po Sloveniji. Prisotnega ga ni le v Prekmurju ter na Primorskem. == Sklici == {{Reflist | refs= <ref name="Bolkay1928">{{cite journal | last1 = Bolkay | first1 = J. | title = Die Schädel der Salamandrinen, mit besonderer Rücksicht auf ihre systematische Bedeutung | journal = Zeitschrift für Anatomie und Entwicklungsgeschichte | volume = 86 | issue = 3–4 | year = 1928 | pages = 259–319 | issn = 0340-2061 |doi = 10.1007/BF02117989 | s2cid = 10108367 | language = de}}</ref> <ref name="Frost2020">{{ Cite journal |last=Frost |first=D.R. | year = 2020 | title = ''Ichthyosaura alpestris'' (Laurenti, 1768)|journal=Amphibian Species of the World: An Online Reference. Version 6.1 |url = https://amphibiansoftheworld.amnh.org/Amphibia/Caudata/Salamandridae/Pleurodelinae/Ichthyosaura/Ichthyosaura-alpestris | access-date = 21 March 2020 | archive-url = https://web.archive.org/web/20200321121727/https://amphibiansoftheworld.amnh.org/Amphibia/Caudata/Salamandridae/Pleurodelinae/Ichthyosaura/Ichthyosaura-alpestris | archive-date = 21 March 2020 |url-status=live | publisher = American Museum of Natural History | location = New York, USA | doi = 10.5531/db.vz.0001| url-access = subscription }}</ref> <ref name="Garcia-Paris2004">{{ cite book | last1 = García-París | first1=M. | last2 = Montori | first2 = A. |last3 = Herrero | first3 = P. |year = 2004 | title = Amphibia: Lissamphibia | series = Fauna Iberica | volume = 24 | publisher = Museo Nacional de Ciencias Naturales, Consejo Superior de Investigaciones Científicas | location = Madrid | isbn = 84-00-08292-3 }}</ref> <ref name="iucn">{{cite iucn |author=Denoel, M. |author2=Schmidt, B.R. |author3=Miaud, C. |author4=Cogălniceanu, D. |author5=Stănescu, F. |author6=Ficetola, F. |author7=Andreone, F. |author8=Manenti, R. |author9=Ogrodowczyk, A. |author10=Martel, A. |author11=Anthony, B.P. |author12=Pasmans, F. |author13=Bosch, J. |author14=Arntzen, J. |author15=Ogielska, M. |author16=Tejedo, M. |author17=Vogrin, M. |author18=Beja, P. |author19=Nyström, P. |author20=Jehle, R. |author21=Kuzmin, S. |author22=Halpern, B. |author23=Poboljšaj, K. |author24=Romano, A. |author25=Litvinchuk, S. |author26=Ishchenko, V. |year=2024 |title=''Ichthyosaura alpestris'' |volume=2024 |article-number=e.T59472A228183943 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T59472A228183943.en |access-date=9 October 2025}}</ref> <ref name="Laurenti1768">{{ cite book | last = Laurenti | first = J.N. | year = 1768 | title = Specimen Medicum, Exhibens Synopsin Reptilium Emendatum cum Experimentis Circa Venena et Antidota Reptilium Austriacorum | publisher = Joan. Thom. nob. de Trattnern | location = Vienna, Austria | language = la | doi = 10.5962/bhl.title.5108| url = https://www.biodiversitylibrary.org/item/24989 }}</ref> <ref name="Raffaelli2018">{{ cite journal | last = Raffaëlli | first = J.R. | year = 2018 | title = Proposal for a new taxonomic arrangement of ''Ichthyosaura alpestris'' (Laurenti, 1768) (Urodela, Salamandridae), an iconic species with a complex phylogenetic structure | journal = Alytes | volume = 36 | pages = 178–193 | url = https://www.alytes-journal.org/content/uploads/2018/06/15-Alytes-36-Raffaelli-Ichthyosaura.pdf | archive-url = https://web.archive.org/web/20200321154655/https://www.alytes-journal.org/content/uploads/2018/06/15-Alytes-36-Raffaelli-Ichthyosaura.pdf | archive-date = 21 March 2020 }}</ref> <ref name="RecueroBuckley2014">{{ cite journal | last1 = Recuero | first1 = E. | last2 = Buckley | first2 = D. | last3 = García-París | first3 = M. |last4 = Arntzen | first4 = J.W. | last5 = Cogălniceanu | first5 = D. | last6 = Martínez-Solano | first6 = I. | display-authors = 3 | year = 2014 |url=https://scholar.google.com/scholar?hl=en&as_sdt=0%2C5&q=Evolutionary+history+of+Ichthyosaura+alpestris+%28Caudata%2C+Salamandridae%29+inferred+from+the+combined+analysis+of+nuclear+and+mitochondrial+markers&btnG= | title = Evolutionary history of ''Ichthyosaura alpestris'' (Caudata, Salamandridae) inferred from the combined analysis of nuclear and mitochondrial markers | journal = Molecular Phylogenetics and Evolution | volume = 81 | pages=207–220 | issn = 1055-7903 | doi = 10.1016/j.ympev.2014.09.014 | pmid = 25263421 | bibcode = 2014MolPE..81..207R |format=PDF| url-access = subscription }}</ref> <ref name="Rocek2003">{{cite book | last1 = Roček | first1 = Z. | last2 = Joly | first2 = P. | last3 = Grossenbacher | first3 = K. | year = 2003 | chapter = ''Triturus alpestris'' (Laurenti, 1768) – Bergmolch |editor1-last = Grossenbacher | editor1-first = K. | editor2-last = Thiesmeier | editor2-first = B. | title = Handbuch der Reptilien und Amphibien Europas | trans-title = Handbook of the amphibians and reptiles of Europe | volume = 4/IIA, Schwanzlurche (Urodela) IIA. Salamandridae II: ''Triturus'' 1 | pages = 607–656 | publisher = Aula | location = Wiesbaden, Germany | language = de | isbn = 978-3-89104-005-8 }}</ref> <ref name="Schmidtler2007">{{ Cite journal | last1 = Schmidtler | first1 = J.F. | year = 2007 | title = Die Wurzeln einer bayrischen Herpetofaunistik im 18. und beginnenden 19. Jahrhundert | journal = Zeitschrift für Feldherpetologie | volume = 14 | pages = 93–119 | url = http://www.lars-ev.de/pdf_pub/Schmidtler-g.pdf | archive-url = https://web.archive.org/web/20190225200045/http://www.lars-ev.de/pdf_pub/Schmidtler-g.pdf | archive-date = 25 February 2019 | language = de }}</ref> <ref name="Schmidtler2009">{{ Cite journal | last1 = Schmidtler | first1 = J.F. | year = 2009 | title = ''Ichthyosaura'', der neue Gattungsname für den Bergmolch – ein Lehrbeispiel in Sachen Nomenklatur | journal = Zeitschrift für Feldherpetologie | volume = 16 | pages = 245–250 | url = https://www.zsm.mwn.de/docs_zsm/htdocs/her/pdf/Schmidtler_2009_Ichthyosaura.pdf | language = de }} (with English abstract)</ref> <ref name="SonniniLatreille1802">{{cite book | last1 = Sonnini | first1 = C.S. | last2 = Latreille | first2 = P.A. | year = 1802 |title = Histoire naturelle des reptiles: avec figures dessinées d'apres nature | volume = 4 | publisher = Imprimerie de Crapelet | location = Paris | language = fr | doi = 10.5962/bhl.title.4688| url = https://www.biodiversitylibrary.org/bibliography/4688 }}</ref> <ref name="Sparreboom2014">{{cite book | last = Sparreboom | first = M. |year = 2014 | title = Salamanders of the Old World: The Salamanders of Europe, Asia and Northern Africa | isbn = 978-90-04-28562-0 | publisher = KNNV Publishing | location = Zeist, The Netherlands | doi = 10.1163/9789004285620 }}</ref> <ref name="SteinfartzVicario2007">{{cite journal |last1=Steinfartz |first1=S. |last2=Vicario |first2=S. |last3=Arntzen |first3=J.W. |last4=Caccone |first4=Adalgisa |title=A Bayesian approach on molecules and behavior: reconsidering phylogenetic and evolutionary patterns of the Salamandridae with emphasis on ''Triturus'' newts |journal=Journal of Experimental Zoology Part B: Molecular and Developmental Evolution |volume=308B |issue=2 |year=2007 |pages=139–162 |issn=1552-5007 |doi=10.1002/jez.b.21119 |doi-access=free |pmid=16969762 |bibcode=2007JEZB..308..139S }}</ref> <ref name="ThiesmeierSchulte2010">{{cite book | last1 = Thiesmeier | first1 = B. | last2 = Schulte | first2 = U. |year = 2010 | title = Der Bergmolch: im Flachland wie im Hochgebirge zu Hause | trans-title = The alpine newt: at home in the lowlands and the high mountains | series = Beihefte der Zeitschrift für Feldherpetologie | volume = 13 | isbn = 978-3-933066-42-8 | publisher = Laurenti-Verlag | location = Bielefeld, Germany | language = de }}</ref> <ref name="TitusLarson1995">{{cite journal |last1=Titus |first1=T.A. |last2=Larson |first2=A. |url=https://www.amphibiatree.org/sites/amphibiatree.org/files/TitusLarson1995_Salamandridae.pdf |title=A molecular phylogenetic perspective on the evolutionary radiation of the salamander family Salamandridae |journal=Systematic Biology |volume=44 |issue=2 |year=1995 |pages=125–151 |issn=1063-5157 |doi=10.1093/sysbio/44.2.125}}</ref> <ref name="WeisrockPapenfuss2006">{{cite journal |last1=Weisrock |first1=D.W. |last2=Papenfuss |first2=T.J. |last3=Macey |first3=J.R. |last4=Litvinchuk |first4=S.N. |last5=Polymeni |first5=R. |last6=Ugurtas |first6=I.H. |last7=Zhao |first7=E. |last8=Jowkar |first8=H. |last9=Larson |first9=A. |url=https://www.amphibiatree.org/sites/amphibiatree.org/files/WeisrockETAL2006_Salamandridae.pdf |title=A molecular assessment of phylogenetic relationships and lineage accumulation rates within the family Salamandridae (Amphibia, Caudata) |journal=Molecular Phylogenetics and Evolution |volume=41 |issue=2 |year=2006 |pages=368–383 |issn=1055-7903 |doi=10.1016/j.ympev.2006.05.008|pmid=16815049 |bibcode=2006MolPE..41..368W }}</ref> }} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Sket B. s sod (ur.) |year=2003 |title=Živalstvo Slovenije |publisher=Tehniška založba Slovenije, Ljubljana |isbn=86-365-0410-4 |cobiss=123099392 |pages=664}} * Cochran D.M. ''Ilustrirana enciklopedija živali, Dvoživke''. {{Zbirka|Ichthyosaura alpestris}} {{Taxonbar|from=Q282715}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pupki in močeradi]] [[Kategorija:Dvoživke Evrope]] [[Kategorija:Dvoživke Slovenije]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1768]] rm34ok1oth1gd5zztfxg6th04zef3as 6682753 6682749 2026-05-29T19:32:40Z Pinky sl 2932 tn 6682753 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta dvoživke}} {{Speciesbox | name = Planinski pupek | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = {{r|iucn}} | image = Alpenmolch Alpine Newt Triturus alpestris.jpg | genus = Mesotriton | species = alpestris | parent_authority = Bolkay, 1927<ref name=GBIF>{{GBIF |title=''Mesotriton'' Bolkay, 1927 |id=6759560 |access-date=9 October 2025}}</ref> | authority = ([[Josephus Nicolaus Laurenti|Laurenti]], 1768) | range_map = Triturus alpestris dis.png | range_map_caption = Območje razširjenosti planinskega pupka<br />(označeno z zeleno) | synonyms = Približno 80, vključno z: * ''Triton alpestris'' {{small|(Laurenti, 1768)}} * ''Triturus alpestris'' {{small|(Dunn, 1918)}} * ''Ichthyosaura alpestris'' | synonyms_ref = {{r|Frost2020}} | subdivision = * ''M. a. alpestris'' * ''M. a. apuana'' * ''M. a. cyreni'' * ''M. a. veluchiensis'' (predmet razprave, glej besedilo) }} '''Planinski pupek''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Mesotriton alpestris''''', prej ''Ichthyosaura alpestris'' in ''Triturus alpestris'') je prilagojen na življenje v hladnejših krajih. Najdemo ga do približno 2000 m nadmorske višine. Za razmnoževanje tam uporablja manjše kotanje z vodo in napajališča za živino. Razširjen je v srednji in južni [[Evropa|Evropi]]. Samičke zrastejo do 12&nbsp;cm, samci pa so nekoliko manjši. Ogrlje (okrog [[grlo|grla]]) in [[trebuh]] ima enobarvno (oranžno rdeča), kar ga loči od drugih pupkov. Vzdolž bokov poteka sivo do modro obarvan pas s črnimi pikami. Pike so lepo vidne tudi na vseh nogah. Hrbtni greben samcev je nizek in neopazen. Ob svatovanju samcu zraste nizek nepretrgan celorob greben z rumenočrnimi navpičnimi progami, boki so modro bleščeči z belim pikčastim vzorcem. ==Taksonomija== ===Nomenklatura=== Planinskega popka je leta 1768 prvi znanstveno opisal avstrijski zoolog [[Josephus Nicolaus Laurenti|Laurenti]] kot ''Triton alpestris'', na podlagi primerka z gore [[Ötscher]] v avstrijskih Alpah.{{r|Laurenti1768}} Ime je uporabil za samico, samca (''Triton salamandroides'') in ličinko (''Proteus tritonius'') pa je opisal kot različni vrsti.{{r|Schmidtler2007}} Kasneje so planinskega pupka uvrstili v rod ''[[Triturus]]'' skupaj z večino drugih evropskih pupkov. Ko so genetske raziskave pokazale, da ta rod združuje več med seboj nepovezanih razvojnih linij,{{r|TitusLarson1995|WeisrockPapenfuss2006|SteinfartzVicario2007}} sta García-París in sodelavci leta 2004 planinskega pupka izločila v [[monotipski takson|monotipski]] rod ''Mesotriton''.{{r|Garcia-Paris2004}} To ime je kot [[podrod (biologija)|podrod]] leta 1928 že uvedel [[István József Bolkay|Bolkay]].{{r|Bolkay1928}} Zaplet je povzročilo starejše ime ''Ichthyosaura'', ki sta ga leta 1801 uvedla [[Sonnini de Manoncourt]] in [[Latreille]] za ličinko planinskega pupka "''Proteus tritonius''".{{r|SonniniLatreille1802|p=310}} Po pravilih zoološke nomenklature bi moralo imeti starejše ime prednost pred imenom ''Mesotriton''.{{r|1=Schmidtler2009|2=ThiesmeierSchulte2010|p2=9–10}} Ime "Ichthyosaura" izhaja iz grščine in pomeni »ribji kuščar«) in se nanaša na [[nimfa|nimfi]] podobno bitje iz [[Mitologija|klasične mitologije]].{{r|Schmidtler2009}} Ime ''Mesotriton alpestris'', ki je bilo ponovno potrjeno leta 2004 in se od takrat vedno bolj uporablja, bi bilo tako neveljavno, saj je bilo skovano šele leta 1928. Vendar pa veljavnosti imena ''Ichthyosaura alpestris'' niso priznali vsi avtorji in ime ''Mesotriton alpestris'' se je še naprej uporabljalo.<ref>glej na primer: Rote Liste der Lurche in Nordrhein-Westfalen, Stand September 2011 ([http://www.lanuv.nrw.de/natur/arten/rote_liste/pdf/RL-NW11-Lurche-Amphibia-endst.pdf PDF online]).</ref> Taksonomsko vprašanje je bilo dokončno rešeno z določitvijo ličinke [[Navadni močerad|navadnega močerada]] (''Salamandra salamandra''), zbrane na tipskem nahajališču ''Proteus tritonius'', tipske vrste rodu ''Ichthyosaura'', kot neotip za ''Proteus tritonius''. S tem je ''Ichthyosaura'' postala sinonim za ''Salamandra'', rod ''Mesotriton'' pa najstarejše razpoložljivo ime rodu za planinskega pupka.<ref>Thomas Mutz & Wolfgang Böhme: ''Ichthyosaura as a generic nomen for the Alpine Newt (Caudata: Salamandridae): a doubtful case of literarian archeology.'' In: ''Salamandra'' 61(2025). Deutsche Gesellschaft für Herpetologie und Terrarienkunde, {{ISSN|0036-3375}}, S. 41–52. ([https://www.salamandra-journal.com/index.php/contents/2025-vol-61/2167-mutz,-t-w-b%C3%B6hme/file Aufsatz online]).</ref> ===Podvrste=== Priznane so štiri [[Podvrsta (biologija)|podvrste]] planinskega pupka (glej spodnjo tabelo) po Roček in sodelavci (2003),{{r|Rocek2003}} kar so sprejeli tudi poznejši avtorji,{{r|1=Sparreboom2014|p1=214|2=ThiesmeierSchulte2010|p2=16–36}} medtem ko nekatere predhodno opisane podvrste niso bile obdržane. Štiri podvrste se le delno ujemajo s petimi glavnimi linijami, identificiranimi znotraj vrste: zahodne populacije [[Nominatna podvrsta|nominativne podvrste]] ''I. a. alpestris'', skupaj s [[Kantabrija|kantabrijsko]] ''I. a. cyreni'' in [[Apenini|apeninsko]] ''I. a. apuana'' tvorijo eno skupino, medtem ko so vzhodne populacije ''I. a. alpestris'' genetsko bližje grškei ''I. a. veluchiensis''.{{r|RecueroBuckley2014}} Razlike v telesni obliki in obarvanosti med podvrstami niso dosledne.{{r|1=Sparreboom2014|p1=214|2=ThiesmeierSchulte2010|p2=16–36}} Nekateri raziskovalci menijo, da bi stare linije planinskega pupka lahko predstavljale samostojne [[Kriptična vrsta|kriptične vrste]].{{r|Frost2020|Raffaelli2018}} Raffaëlli je zato leta 2018 predlagal razdelitev alpskega pupka na štiri vrste,{{r|Raffaelli2018}} vendar Frost meni, da za takšno razdelitev prezgodaj.{{r|Frost2020}} {| class="wikitable" |+ |- style="font-size: 85%" | ! colspan=2; style="background: rgb(235,235,210)" | Podvrsta{{r|1=Rocek2003|2=Sparreboom2014|p2=214|3=ThiesmeierSchulte2010|p3=16–36}} !! style="background: rgb(235,235,210)" | Raffaëlli (2018) klasifikacija{{r|Raffaelli2018}} !! style="background: rgb(235,235,210)" | Razširjenost |- style="font-size: 85%" | | rowspan=2 | ''I. a. alpestris'' {{small|(Laurenti, 1768)}}<br />– Planinski pupek || zahodne populacije || ohranjeno kot ''I. alpestris alpestris'' || Od severozahodne Francije do severnih Karpatov v Romuniji, južna Danska do Alp in Francija tik severno od Sredozemlja |- style="font-size: 85%" | | vzhodne populacije || ''I. reiseri'' (vrsta), s podvrstami ''reiseri'', ''carpathica'' in ''montenegrina'' || [[Balkanski polotok]] severno od Grčije do Bolgarije in južni Karpati v Romuniji |- style="font-size: 85%" | | colspan=2 | ''I. a. apuana'' {{small|(Bonaparte, 1839)}}<br />– Apeninski planinski pupek || ''I. apuana'' (vrsta), s podvrstami ''apuana'' in ''inexpectata'' (Kalabrija) || jugovzhodna Francija, Apenini do [[Lacij|Lacija]] v osrednji Italiji, izolirane populacije v [[Kalabrija|Kalabriji]] |- style="font-size: 85%" | | colspan=2 | ''I. a. cyreni'' {{small|(Mertens & Muller, 1940)}}<br />– Kantabrijski planinski pupek || ohranjeno || Španija: [[Kantabrijsko gorovje]] in [[Sierra de Guadarrama]] (vnesena populacija) |- style="font-size: 85%" | | colspan=2 | ''I. a. veluchiensis'' {{small|(Wolterstorff, 1935)}}<br />– Grški planinski pupek || ''I. veluchiensis'' (vrsta) || Grčija: celinski del in severni [[Peloponez]] |} == Razmnoževanje == Planinski pupki se prebudijo iz zimskega spanja zgodaj spomladi, ko se sneg začne taliti. Prva stvar, na katero začnejo misliti, je parjenje. Zbirajo se v velikem številu v raznih kotanjah, lužah ali jezerih kjer začnejo samci dvoriti samicam, tako da jim razkazujejo svoj pisan greben, ki jim v paritvenem obdobju nabrekne in je živopisane barve. Samica odloži vsako [[jajčece]] posebej na kakšno travo ali list v vodi. Iz njih se po parih dneh izležejo mladi pupki. == Življenjska doba == V naravi živijo okoli 7 let. V ujetništvu pa lahko planinski pupek preživi tudi več kot 12 let. == Razširjenost v Sloveniji == Živijo predvsem v [[Alpe|alpskem]] in hribovitem delu Slovenije. Najpogosteje jih najdemo v alpskih jezerih ali mlakah ter lužah ki se nahajajo na področju Alp. Prisoten pa je tudi v [[sredogorje|sredogorju]] po Sloveniji. Prisotnega ga ni le v Prekmurju ter na Primorskem. == Sklici == {{Reflist | refs= <ref name="Bolkay1928">{{cite journal | last1 = Bolkay | first1 = J. | title = Die Schädel der Salamandrinen, mit besonderer Rücksicht auf ihre systematische Bedeutung | journal = Zeitschrift für Anatomie und Entwicklungsgeschichte | volume = 86 | issue = 3–4 | year = 1928 | pages = 259–319 | issn = 0340-2061 |doi = 10.1007/BF02117989 | s2cid = 10108367 | language = de}}</ref> <ref name="Frost2020">{{ Cite journal |last=Frost |first=D.R. | year = 2020 | title = ''Ichthyosaura alpestris'' (Laurenti, 1768)|journal=Amphibian Species of the World: An Online Reference. Version 6.1 |url = https://amphibiansoftheworld.amnh.org/Amphibia/Caudata/Salamandridae/Pleurodelinae/Ichthyosaura/Ichthyosaura-alpestris | access-date = 21 March 2020 | archive-url = https://web.archive.org/web/20200321121727/https://amphibiansoftheworld.amnh.org/Amphibia/Caudata/Salamandridae/Pleurodelinae/Ichthyosaura/Ichthyosaura-alpestris | archive-date = 21 March 2020 |url-status=live | publisher = American Museum of Natural History | location = New York, USA | doi = 10.5531/db.vz.0001| url-access = subscription }}</ref> <ref name="Garcia-Paris2004">{{ cite book | last1 = García-París | first1=M. | last2 = Montori | first2 = A. |last3 = Herrero | first3 = P. |year = 2004 | title = Amphibia: Lissamphibia | series = Fauna Iberica | volume = 24 | publisher = Museo Nacional de Ciencias Naturales, Consejo Superior de Investigaciones Científicas | location = Madrid | isbn = 84-00-08292-3 }}</ref> <ref name="iucn">{{cite iucn |author=Denoel, M. |author2=Schmidt, B.R. |author3=Miaud, C. |author4=Cogălniceanu, D. |author5=Stănescu, F. |author6=Ficetola, F. |author7=Andreone, F. |author8=Manenti, R. |author9=Ogrodowczyk, A. |author10=Martel, A. |author11=Anthony, B.P. |author12=Pasmans, F. |author13=Bosch, J. |author14=Arntzen, J. |author15=Ogielska, M. |author16=Tejedo, M. |author17=Vogrin, M. |author18=Beja, P. |author19=Nyström, P. |author20=Jehle, R. |author21=Kuzmin, S. |author22=Halpern, B. |author23=Poboljšaj, K. |author24=Romano, A. |author25=Litvinchuk, S. |author26=Ishchenko, V. |year=2024 |title=''Ichthyosaura alpestris'' |volume=2024 |article-number=e.T59472A228183943 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T59472A228183943.en |access-date=9 October 2025}}</ref> <ref name="Laurenti1768">{{ cite book | last = Laurenti | first = J.N. | year = 1768 | title = Specimen Medicum, Exhibens Synopsin Reptilium Emendatum cum Experimentis Circa Venena et Antidota Reptilium Austriacorum | publisher = Joan. Thom. nob. de Trattnern | location = Vienna, Austria | language = la | doi = 10.5962/bhl.title.5108| url = https://www.biodiversitylibrary.org/item/24989 }}</ref> <ref name="Raffaelli2018">{{ cite journal | last = Raffaëlli | first = J.R. | year = 2018 | title = Proposal for a new taxonomic arrangement of ''Ichthyosaura alpestris'' (Laurenti, 1768) (Urodela, Salamandridae), an iconic species with a complex phylogenetic structure | journal = Alytes | volume = 36 | pages = 178–193 | url = https://www.alytes-journal.org/content/uploads/2018/06/15-Alytes-36-Raffaelli-Ichthyosaura.pdf | archive-url = https://web.archive.org/web/20200321154655/https://www.alytes-journal.org/content/uploads/2018/06/15-Alytes-36-Raffaelli-Ichthyosaura.pdf | archive-date = 21 March 2020 }}</ref> <ref name="RecueroBuckley2014">{{ cite journal | last1 = Recuero | first1 = E. | last2 = Buckley | first2 = D. | last3 = García-París | first3 = M. |last4 = Arntzen | first4 = J.W. | last5 = Cogălniceanu | first5 = D. | last6 = Martínez-Solano | first6 = I. | display-authors = 3 | year = 2014 |url=https://scholar.google.com/scholar?hl=en&as_sdt=0%2C5&q=Evolutionary+history+of+Ichthyosaura+alpestris+%28Caudata%2C+Salamandridae%29+inferred+from+the+combined+analysis+of+nuclear+and+mitochondrial+markers&btnG= | title = Evolutionary history of ''Ichthyosaura alpestris'' (Caudata, Salamandridae) inferred from the combined analysis of nuclear and mitochondrial markers | journal = Molecular Phylogenetics and Evolution | volume = 81 | pages=207–220 | issn = 1055-7903 | doi = 10.1016/j.ympev.2014.09.014 | pmid = 25263421 | bibcode = 2014MolPE..81..207R |format=PDF| url-access = subscription }}</ref> <ref name="Rocek2003">{{cite book | last1 = Roček | first1 = Z. | last2 = Joly | first2 = P. | last3 = Grossenbacher | first3 = K. | year = 2003 | chapter = ''Triturus alpestris'' (Laurenti, 1768) – Bergmolch |editor1-last = Grossenbacher | editor1-first = K. | editor2-last = Thiesmeier | editor2-first = B. | title = Handbuch der Reptilien und Amphibien Europas | trans-title = Handbook of the amphibians and reptiles of Europe | volume = 4/IIA, Schwanzlurche (Urodela) IIA. Salamandridae II: ''Triturus'' 1 | pages = 607–656 | publisher = Aula | location = Wiesbaden, Germany | language = de | isbn = 978-3-89104-005-8 }}</ref> <ref name="Schmidtler2007">{{ Cite journal | last1 = Schmidtler | first1 = J.F. | year = 2007 | title = Die Wurzeln einer bayrischen Herpetofaunistik im 18. und beginnenden 19. Jahrhundert | journal = Zeitschrift für Feldherpetologie | volume = 14 | pages = 93–119 | url = http://www.lars-ev.de/pdf_pub/Schmidtler-g.pdf | archive-url = https://web.archive.org/web/20190225200045/http://www.lars-ev.de/pdf_pub/Schmidtler-g.pdf | archive-date = 25 February 2019 | language = de }}</ref> <ref name="Schmidtler2009">{{ Cite journal | last1 = Schmidtler | first1 = J.F. | year = 2009 | title = ''Ichthyosaura'', der neue Gattungsname für den Bergmolch – ein Lehrbeispiel in Sachen Nomenklatur | journal = Zeitschrift für Feldherpetologie | volume = 16 | pages = 245–250 | url = https://www.zsm.mwn.de/docs_zsm/htdocs/her/pdf/Schmidtler_2009_Ichthyosaura.pdf | language = de }} (with English abstract)</ref> <ref name="SonniniLatreille1802">{{cite book | last1 = Sonnini | first1 = C.S. | last2 = Latreille | first2 = P.A. | year = 1802 |title = Histoire naturelle des reptiles: avec figures dessinées d'apres nature | volume = 4 | publisher = Imprimerie de Crapelet | location = Paris | language = fr | doi = 10.5962/bhl.title.4688| url = https://www.biodiversitylibrary.org/bibliography/4688 }}</ref> <ref name="Sparreboom2014">{{cite book | last = Sparreboom | first = M. |year = 2014 | title = Salamanders of the Old World: The Salamanders of Europe, Asia and Northern Africa | isbn = 978-90-04-28562-0 | publisher = KNNV Publishing | location = Zeist, The Netherlands | doi = 10.1163/9789004285620 }}</ref> <ref name="SteinfartzVicario2007">{{cite journal |last1=Steinfartz |first1=S. |last2=Vicario |first2=S. |last3=Arntzen |first3=J.W. |last4=Caccone |first4=Adalgisa |title=A Bayesian approach on molecules and behavior: reconsidering phylogenetic and evolutionary patterns of the Salamandridae with emphasis on ''Triturus'' newts |journal=Journal of Experimental Zoology Part B: Molecular and Developmental Evolution |volume=308B |issue=2 |year=2007 |pages=139–162 |issn=1552-5007 |doi=10.1002/jez.b.21119 |doi-access=free |pmid=16969762 |bibcode=2007JEZB..308..139S }}</ref> <ref name="ThiesmeierSchulte2010">{{cite book | last1 = Thiesmeier | first1 = B. | last2 = Schulte | first2 = U. |year = 2010 | title = Der Bergmolch: im Flachland wie im Hochgebirge zu Hause | trans-title = The alpine newt: at home in the lowlands and the high mountains | series = Beihefte der Zeitschrift für Feldherpetologie | volume = 13 | isbn = 978-3-933066-42-8 | publisher = Laurenti-Verlag | location = Bielefeld, Germany | language = de }}</ref> <ref name="TitusLarson1995">{{cite journal |last1=Titus |first1=T.A. |last2=Larson |first2=A. |url=https://www.amphibiatree.org/sites/amphibiatree.org/files/TitusLarson1995_Salamandridae.pdf |title=A molecular phylogenetic perspective on the evolutionary radiation of the salamander family Salamandridae |journal=Systematic Biology |volume=44 |issue=2 |year=1995 |pages=125–151 |issn=1063-5157 |doi=10.1093/sysbio/44.2.125}}</ref> <ref name="WeisrockPapenfuss2006">{{cite journal |last1=Weisrock |first1=D.W. |last2=Papenfuss |first2=T.J. |last3=Macey |first3=J.R. |last4=Litvinchuk |first4=S.N. |last5=Polymeni |first5=R. |last6=Ugurtas |first6=I.H. |last7=Zhao |first7=E. |last8=Jowkar |first8=H. |last9=Larson |first9=A. |url=https://www.amphibiatree.org/sites/amphibiatree.org/files/WeisrockETAL2006_Salamandridae.pdf |title=A molecular assessment of phylogenetic relationships and lineage accumulation rates within the family Salamandridae (Amphibia, Caudata) |journal=Molecular Phylogenetics and Evolution |volume=41 |issue=2 |year=2006 |pages=368–383 |issn=1055-7903 |doi=10.1016/j.ympev.2006.05.008|pmid=16815049 |bibcode=2006MolPE..41..368W }}</ref> }} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Sket B. s sod (ur.) |year=2003 |title=Živalstvo Slovenije |publisher=Tehniška založba Slovenije, Ljubljana |isbn=86-365-0410-4 |cobiss=123099392 |pages=664}} * Cochran D.M. ''Ilustrirana enciklopedija živali, Dvoživke''. {{Zbirka|Ichthyosaura alpestris}} {{Taxonbar|from=Q282715}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pupki in močeradi]] [[Kategorija:Dvoživke Evrope]] [[Kategorija:Dvoživke Slovenije]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1768]] 2nqfzxyrd11pavenzgmk3rwmv9ar1zs Salamandra atra 0 198885 6682704 1627483 2026-05-29T16:48:28Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|amphibian}} 6682704 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[planinski močerad]] {{R from scientific name|amphibian}} t17nmlfxbmw3upvkcdu816csswgs0kg Mesotriton alpestris 0 199370 6682750 1634114 2026-05-29T19:30:54Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|amphibian}} 6682750 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[planinski pupek]] {{R from scientific name|amphibian}} owmmjr6pg44tccxdugv0dqwlvl1mht9 Dolomitska izjava 0 212383 6682764 6584758 2026-05-29T19:46:11Z MaksiKavsek 244409 pmm bolje 6682764 wikitext text/x-wiki [[Slika:Dolomitska izjava.pdf|thumb|250px|Dolomitska izjava, str. 1]] '''Dolomitska izjava''' je [[dokument]], ki so ga na pobudo [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] o enotnosti [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]] [[28. februar]]ja [[1943]] podpisale Komunistična partija Slovenije, [[Sokolstvo]] in krščansko-socialistična skupina na [[Babna gora|Babni gori]] nad [[Dvor pri Polhovem Gradcu|Dvorom]]. Izjavo so za KPS podpisali [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]] in [[Franc Leskošek]], za slovensko Sokolstvo [[Josip Rus]] in [[France Lubej-Drejče|France Lubej]], za krščansko-socialistično skupino pa [[Edvard Kocbek]], [[Tone Fajfar]] in [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]].<ref>[http://www.siol.net/novice/slovenija/2013/02/repe_politiki_so_po_osamosvojitvi_zasejali_nezaupanje_do_vsega.aspx Jan Tomše: Posvet ob 70. obletnici Dolomitske izjave, Repe: Politiki so po osamosvojitvi zasejali nezaupanje do vsega, tudi civilne družbe, Planet SIOL.net, 28.02.2013], vpogledano 2013-09-29</ref> V Dokumentu<ref>{{Navedi splet|title=Dolomitska izjava|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OZGPYGJU|website=www.dlib.si|accessdate=2026-05-29|date=1943-03-01}}</ref> te stranke ugotavljajo, da je njihovo dosedanje sodelovanje omogočilo uspešen, v slovenski narodni zgodovini edinstven slovenski nacionalni upor in da zahtevajo bodoče naloge slovenske osvobodilne borbe njihovo še tesnejšo strnitev. Dolomitska izjava je tudi formalno priznala vodilno vlogo KP Slovenije v [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]. Drugi dve skupini sta se s podpisom izjave odrekli svoji posebni organiziranosti v prid popolne enotnosti. S tem sta se odrekli tudi lastnemu aktivističnemu kadru in nameri, da bi kadar koli poskušali ustanoviti svoje stranke. V OF je s podpisom te izjave zmagalo leninistično enostransko načelo. Izjava je posredno napovedala prihodnji slovenski politični razvoj, ki se bo zgledoval po sovjetskem. Konec aprila so na zboru aktivistov OF na [[Pugled]]u izjavo še potrdili. [[Edvard Kardelj]] je potrebo po tej izjavi pojasnil s tem, da mora biti OF tako čvrsta, da bo vodila množice v boju za nacionalno svobodo in socialnorevolucionarne cilje (socializem). Strankarska razdrobljenost je bila grenka izkušnja [[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]] in usodna za levičarsko republikansko stran. To izkušnjo so doživeli tudi slovenski [[španski borci]], člani [[Mednarodne brigade|mednarodnih brigad]].{{navedek|''to, da smo bili krščanski socialisti povabljeni v Komunistični partijo, je fizionomijo slovenske komunistične stranke spremenilo.'' |4=—Janez Stanovnik|5=- <ref>[https://www.youtube.com/watch?v=Y4kg-i8vM2Q(www.vest.si) Dolomitska izjava (video), cca 2. minuta od 2:38, vpogledal 2013-10-09]</ref>}}{{navedek|''Podpis Dolomitske izjave je bil strateško vojno dejanje, brez katerega bi se nam zgodilo enako, kot se je belogardistom. Razdelili bi se in se spopadli.'' |4=—Janez Stanovnik}}{{navedek|''... bi lahko povzeli z izjavo Toneta Ferenca na posvetu ob 60. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte leta 2001, ko je dejal, da je prepričan, da bo prej umrl, preden bo prišlo do soglasja o značaju Dolomitske izjave, saj ga ni niti med takrat enako-mislečimi, kaj šele med drugimi. Dolomitska izjava pa tudi nekatere druge tematike Osvobodilne fronte tako ostajajo ena izmed stalnic zanimanja poznavalcev in raziskovalcev novejše zgodovine in s tem diskusije o njenem značaju.'' | 4= [http://www.inz.si/publikacije/povzetki/razpoznavanja-14-mally-demo.pdf Eva Mally: Slovenski odpor, Inštitut za novejšo zgodovino, 2011; str 12.] {{COBISS|ID=258493184}} }} == Viri in opombe == {{sklici}} * Spomenka Hribar: ''Dolomitska izjava'', Nova revija, 1991, ISBN: 961-6017-07-1 {{COBISS|ID=24177920}} * [http://www.ds-rs.si/?q=node/3690 Državni svet, Posvet ob 70-letnici dolomitske izjave, petek, 01.03.2013]; vpogledano 2013-09-29 {{poli-stub}} [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] co0e5o46xok50d1ymed7qokg4juzydu Marija Vida Kovačič 0 220325 6682586 6648036 2026-05-29T12:59:38Z ~2026-31958-80 260759 /* Bibliografija */ 6682586 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:Marija Kovačič Vida}} {{brezvirov}} {{Infopolje Oseba|birth_date=14. januar 1926|birth_place=Vižmarje|death_date=15. avgust 1978|death_place=Ljubljana|image=Marija Vida Kovačič|caption=Portret 1962*}} [[Slika:Kovačič, Marija Vida (1926-1978).png|sličica]] Marija Vida KOVAČIČ (r. Sever), [[učiteljica|učiteljica]] (diploma učiteljski izpit 1949) [[Urednik|urednica]] in [[prevajalka]] * [[14. januar|14. januar]] [[1926]], [[Vižmarje|Ljubljana]], † [[15. avgust|15. avgust]] [[1978]], [[Ljubljana]] == Življenje == Pri sedemnajstih se je marca 1943 pridružila NOB; bila ranjena in zato zdravljena v Partizanski bolnici Franja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pb-franja.si/|title=https://www.pb-franja.si/|date=}}</ref> (14. 11. 1944–5. 12. 1944).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pb-franja.si/spoznajte-franjo/zdravili-so-se-v-franji/iskalnik-ranjencev/?search=sever|title=https://www.pb-franja.si/spoznajte-franjo/zdravili-so-se-v-franji/iskalnik-ranjencev/?search=sever|date=https://www.pb-franja.si/spoznajte-franjo/zdravili-so-se-v-franji/iskalnik-ranjencev/?search=sever}}</ref> Po drugi svetovni vojni je bila od 1948 zaposlena na Mladinski knjigi in urednica revije ’'[[Pil (revija)|PIL - Pionirski list]]'', kjer je urejala mladinsko književnost in prevajala mladinska besedila.'' Marija Vida Kovačič je bila predana urednica Pionirskega lista [Novak, V. (1973). Intervju v radijski oddaji Pionirski list – prvi slovenski časopis. Radijska šola za srednjo stopnjo.] (1948-1976). Kovačič, V. [Marija]. (1973). Pionirski list: prvi slovenski časopis – tednik za otroke. Radio Televizija Ljubljana, Uredništvo mladinskih oddaj. Njen soprog je bil pisatelj [[Lojze Kovačič]] (poroka, 9. junij 1951),<ref>{{Navedi revijo|last=Blažić|first=Milena Mileva|date=2023-07-01|title=OVERLOOKED AVANT-GARDE IN THE YOUTH OPUS OF LOJZE KOVAČIČ|url=https://anglisticum.org.mk/index.php/IJLLIS/article/view/2388|magazine=ANGLISTICUM. Journal of the Association-Institute for English Language and American Studies|language=en-US|volume=12|issue=7|pages=11–31|doi=10.58885/ijllis.v12i7.11mb|issn=1857-8187}}</ref> sinova pa psiholog Dare Kovačič in [[Jani Kovačič|prof. filozofije in znani kantavtor Jani Kovačič]]. = <small>Delo</small> = Analiza priročnikov [Marija Kovačič, Leopold Suhodolčan. Praznični koledar: pesmi, črtice in igre za šolske prireditve. Mladinska knjiga, 1976. Kovačič, Marija. Pionirski list: prvi slovenski časopis – tednik za otroke. Radio Televizija Ljubljana, Uredništvo mladinskih oddaj, 1973.] in uredniškega dela Marije Kovačič Vide v Pionirskem listu razkriva šolsko dramatiko kot kompleksen kulturno-pedagoški projekt, ki je presegel zgolj funkcionalni priročniški status. S sistematično organizacijo, selektivno kanonizacijo avtorjev in z razvojem koncepta t. i. drobne dramatike je Marija Kovačič Vida aktivno oblikovala šolski kulturni program. Njeno delo ne predstavlja le pedagoškega orodja, temveč tudi kulturni artefakt, ki omogoča vpogled v kompleksno dinamiko med kulturo, izobraževanjem in ideologijo v povojni Sloveniji. Študija dokazuje, da si šolska dramatika zasluži kritično pozornost kot pomemben segment kulturne zgodovine 20. stoletja, koncept drobne dramatike, kot ga je razvila Marija Kovačič Marija Vida, je pomemben teoretski in praktični prispevek k preučevanju slovenske šolske dramatike. S sistematično razvijanje kratkih, funkcionalnih dramskih oblik, prilagojenih šolskemu okolju, ji je uspelo ustvariti trajnostni model, ki združuje literarno kakovost s pedagoško uporabnostjo.<ref name=":0">{{Navedi revijo|url=https://www.slogi.si/wp-content/uploads/2025/12/Amfiteater_13_2_RAZ_03_Mileva-Blazic_SI.pdf|title=Primerjalna študija »drobne dramatike« v priročnikih Marije Vide Kovačič: pedagoški koncepti skozi letni koledar|last=BLAZIC|first=Milena Mileva|date=2025|magazine=Amfiteater, letn. 13, št. 2, 2025|doi=DOI 10.51937/Amfiteater-2025-2/128-140|page=128-136|pages=128-136}}</ref>[https://www.slogi.si/wp-content/uploads/2025/12/Amfiteater_13_2_RAZ_03_Mileva-Blazic_SI.pdf f] == Pionirski list == <ref>{{Navedi revijo|title=Intervju v radijski oddaja Pionirski list - prvi slovenski časopis.|last=Novak|first=Vojko|date=1973|magazine=Radijska šola za srednjo stopnjo.}}</ref>Analiza vsebine Pionirskega lista iz leta 1973 razkriva kompleksno organizacijo, ki je dopolnjevala in razširjala vsebino priročnikov. Literarna komponenta je vključevala prve objave pesmi slovenskih avtorjev (Tone Pavček, Kajetan Kovič, Dane Zajc), prozne prispevke (Leopold Suhodolčan, Miško Kranjec, Ela Peroci) ter prve slikanice in enciklopedijo Mladi vedež. Interaktivni elementi kot dopisništvo bralcev, natečaji in rubrika Vesela šola z zabavno poučnim gradivom so ustvarjali dialogični odnos z mladimi bralci. Pionirski list je na vrhuncu dosegel 75.000 naročnikov, kar predstavlja pomemben kulturni vpliv na mlade generacije. Priročnika iz 1960 in 1976 sta doživela več izdaj in sta bila široko uporabljena v šolah, kar kaže na njihovo praktično vrednost in pedagoško uporabnost.<ref name=":0" /><blockquote>“Če bi se Pionirski list rodil kot otrok, bi že odslužil vojaščino in bi bil zdaj v najlepših mladeniških letih. Tako pa se je rodil kot časopis pred 25 leti, ko je februarja 1948 izšla njegova prva številka. To je bil čas ustanovljen pionirski odred; pionirji so se vključili v delo za obnovo še vedno porušene domovine, sodelovali pri gradnji zadružnih domov in ustanavljali celo pionirske brigade, ki so pomagale pri gradnjah ali pri delu na polju.” (Pionirski list, 1973, s. 1)<ref>{{Navedi revijo|title=Pionirski list: prvi slovenski časopis - tednik za otroke|last=Kovačič|first=Marija Vida|date=1973|magazine=RTV, Uredništvo mladinskih oddaj.}}</ref></blockquote> == Urednica == Glede na izjave urednikov Pionirskega lista je uredniška filozofija Marije Vide Kovačič temeljila na več ključnih načelih, med katerimi izstopajo: strog in nepopustljiv odnos do kakovosti vsebine, saj so otroci po mnenju urednika Vojka Novaka "strogi in nepopustljivi razsodniki" (Novak, 1973), nenehno stremenje k izboljšavam, globoko spoštovanje do bralčeve inteligence ter dosledno uravnoteženje poučne vsebine z zabavo. Marija Vida Kovačič je v svojem uredniškem delu uspešno posredovala med nasprotujočimi si zahtevami, kot so individualna ustvarjalnost in kolektivne vrednote, tradicija in sodobnost, domača produkcija in mednarodni vplivi ter pedagoške zahtevami in umetniška svoboda.<ref name=":0" /> == Uredniški koncept == Marija Vida Kovačič je skozi izbiro avtorjev aktivno oblikovala slovenski mladinski knjižni kanon. Visoka zastopanost ženskih avtoric predstavlja progresiven element v tedanjem kontekstu. Koncentracija produkcije pri peščici avtorjev (Suhodolčan, Brenk, Makarovič) nakazuje na eksplicitno ali implicitno uredniško politiko, ki je bila dosledno aplicirana tako v priročnikih kot v Pionirskem listu<ref name=":0" />.<blockquote>“Na knjižni trg pošiljamo priročnik, na katerega že nekaj časa težko čakajo vsi, ki pripravljajo prireditve in proslave ob praznikih, spominskih dneh ter drugih podobnih priložnostih. Za dobro proslavo je treba prebrskati veliko knjig in listov, da odkriješ primerno pesem ali dramski prizor.” (Suhodolčan, L., Kovačič, M., 1976, s. 5)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slogi.si/wp-content/uploads/2025/12/Amfiteater_13_2_web.pdf|title=Revija za teorijo scenskih umetnosti Journal of Performing Arts Theory|date=13. letnik / volume 2. številka / number 2025|website=https://www.slogi.si/wp-content/uploads/2025/12/Amfiteater_13_2_web.pdf|publisher=Slogi - Slovenski gledališki inštitut, UL AGRFT|last=Blažić|first=Milena Mileva|authorlink=Marija Vida Kovačič}}</ref></blockquote> == “Drobna dramatika” == Koncept "drobne dramatike" predstavlja pomemben teoretski prispevek k mladinski dramatiki. Z operacionalizacijo tega pojma je Marija Vida Kovačič uveljavila dramske oblike, ki so bile prej obravnavane kot funkcionalne in manjvredne, ter jih povzdignila na raven pedagoško uporabne umetnosti. Njeno delo ne predstavlja le pedagoškega orodja, temveč tudi kulturni artefakt, ki omogoča vpogled v kompleksno dinamiko med kulturo, izobraževanjem in ideologijo v povojni Sloveniji. Študija dokazuje, da šolska dramatika zasluži kritično pozornost kot pomemben segment kulturne zgodovine 20. stoletja.<ref name=":0" /> == Novosti == Šolska dramatika urednice predstavlja pomembno, a v akademskem diskurzu premalo raziskano področje slovenske kulturne zgodovine 20. stoletja. Marija Vida Kovačič (roj. Sever; 1926–1978, poročena z Lojzetom Kovačičem, 1950-1978) je kot dolgoletna urednica Pionirskega lista in urednica dveh ključnih priročnikov za šolske prireditve oblikovala dramski repertoar za šolske prireditve v povojni Sloveniji. Njeno delo ne predstavlja le praktičnih priročnikov, temveč tudi kulturno-pedagoške artefakte, ki reflektirajo ideološke, literarne in vzgojne tokove svojega časa.<ref name=":0" /><blockquote><small>"Zbornik iger in deklamacij Za celo leto je nastal iz žive potrebe in želje naših šolskih ter pionirskih odrov. V uredništvo založbe so skozi vse leto prihajala pisma s prošnjami za pesmi, igrice in recitacije, ki bi prirediteljem, režiserjem in mladini pomagale oblikovati čim bolj prisrčne in hkrati svečane proslave ob šolskih in državnih praznikih." (str. 5</small><big>)</big><ref>{{Navedi splet|url=https://www.slogi.si/wp-content/uploads/2025/12/Amfiteater_13_2_web.pdf|title=Primerjalna študija »drobne dramatike« v priročnikih Marije Vide Kovačič: Pedagoški koncepti skozi letni koledar = A comparative study of “Micro-Drama” in the teaching manuals of Marija Vida Kovačič.|date=2025|website=https://www.slogi.si/wp-content/uploads/2025/12/Amfiteater_13_2_web.pdf|publisher=Revija za teorijo scenskih umetnosti / Jourmal of Performing Arts Theory|last=Blažić|first=Milena Mileva Blažić}}</ref></blockquote> ==Bibliografija== *Blažič, M. (2008). Arhetipi in dvojnosti v kratkih sodobnih pravljicah. V M. Komel Snoj & L. Kovačič (ur.), ''Fragmenti o prišleku: Spominska knjiga Lojzeta Kovačiča'' (str. 383–388). Študentska založba *Blažič, M. M. (2009). Novosti v kratki sodobni pravljici Lojzeta Kovačiča – študij primera ''Zgodbe iz mesta Rič-Rač''. V G. Troha, M. Blažič, & A. Leben (ur.), ''Lojze Kovačič: Življenje in delo'' (str. 152–169). Študentska založba. *Blažić, M. M.. (2023). Overlooked avant-garde in the youth opus of Lojze Kovačič. V A. Iseni (ur.), ''Proceedings of the 5th International multidisciplinary scientific conference, IMSC 2022 – December 10, 2022, Tetova, North Macedonia'' (str. 9–37). Association-Institute of English Language and American Studies. *Blažić, M. M. (2025). Primerjalna študija »drobne dramatike« v priročnikih Marije Vide Kovačič: Pedagoški koncepti skozi letni koledar = A comparative study of “Micro-Drama” in the teaching manuals of Marija Vida Kovačič. ''Amfiteater: Revija za teorijo scenskih umetnosti, 13''(2), 129–140.<ref name=":0" /> *Blažić, M. M. (2019). ''Lojze Kovačič – Mladinski klasik''. Lutkovno gledališče Maribor. <nowiki>https://www.lg-mb.si/f/docs/predstave/LOJZE-KOVACIC-mladinski-pisatelj-lekt..pdf</nowiki> *Kovačič, J. (2025, September 6). ''Marija osem žalosti. Hrastovlje'' [Video]. YouTube. https://www.youtube.com/watch?v=z_Xo9r8CBZw *Kovačič, M. V. (1960). ''Za celo leto: Priročnik iger in deklamacij''. Mladinska knjiga. <nowiki>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/32109057</nowiki> *Kovačič, M. V., & Suhodolčan, L. (1976). ''Praznični koledar: Pesmi, črtice in igre za šolske prireditve''. Mladinska knjiga. <nowiki>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/32109057</nowiki> *<small>Kovačič, V. [Marija]. (1973). ''Pionirski list: Prvi slovenski časopis – tednik za otroke''. Radio Televizija Ljubljana, Uredništvo mladinskih oddaj. <nowiki>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/98364163</nowiki></small> Kovačič Marija-Vida: V »Franjo«. Pionirski list 2. III. 1960, št. 23. Kovačič Marija: Moja prva pot v »Franjo«. Pionirski list 18. IX. 1963, št. 26. == Prevodi == *Carič, V. (1968). Babica. Knjižnica Čebelica. *Hromadžić, A. (1969). Ptičje jezero. Cicibanova knjižnica. *Petrovič, M. (1974). Deklica s 7 mandlji. Knjižnica Čebelica. *Radišič, D. (1972). Deček in vojna. Knjižnica Čebelica. *Zagorski, C. (1975). Zimska zgodba. Matjaževa knjižnica.{{normativna kontrola}} {{Bio-škrbina}} {{DEFAULTSORT:Kovačič, Marija Vida}} [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Pionirski list]] [[Kategorija:Mladinska knjiga]] __VSILIKAZALOVSEBINE__ gr5414lpz9un80c4q9h6ld4urgv907t 6682587 6682586 2026-05-29T13:00:16Z ~2026-31958-80 260759 /* Bibliografija */ 6682587 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:Marija Kovačič Vida}} {{brezvirov}} {{Infopolje Oseba|birth_date=14. januar 1926|birth_place=Vižmarje|death_date=15. avgust 1978|death_place=Ljubljana|image=Marija Vida Kovačič|caption=Portret 1962*}} [[Slika:Kovačič, Marija Vida (1926-1978).png|sličica]] Marija Vida KOVAČIČ (r. Sever), [[učiteljica|učiteljica]] (diploma učiteljski izpit 1949) [[Urednik|urednica]] in [[prevajalka]] * [[14. januar|14. januar]] [[1926]], [[Vižmarje|Ljubljana]], † [[15. avgust|15. avgust]] [[1978]], [[Ljubljana]] == Življenje == Pri sedemnajstih se je marca 1943 pridružila NOB; bila ranjena in zato zdravljena v Partizanski bolnici Franja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pb-franja.si/|title=https://www.pb-franja.si/|date=}}</ref> (14. 11. 1944–5. 12. 1944).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pb-franja.si/spoznajte-franjo/zdravili-so-se-v-franji/iskalnik-ranjencev/?search=sever|title=https://www.pb-franja.si/spoznajte-franjo/zdravili-so-se-v-franji/iskalnik-ranjencev/?search=sever|date=https://www.pb-franja.si/spoznajte-franjo/zdravili-so-se-v-franji/iskalnik-ranjencev/?search=sever}}</ref> Po drugi svetovni vojni je bila od 1948 zaposlena na Mladinski knjigi in urednica revije ’'[[Pil (revija)|PIL - Pionirski list]]'', kjer je urejala mladinsko književnost in prevajala mladinska besedila.'' Marija Vida Kovačič je bila predana urednica Pionirskega lista [Novak, V. (1973). Intervju v radijski oddaji Pionirski list – prvi slovenski časopis. Radijska šola za srednjo stopnjo.] (1948-1976). Kovačič, V. [Marija]. (1973). Pionirski list: prvi slovenski časopis – tednik za otroke. Radio Televizija Ljubljana, Uredništvo mladinskih oddaj. Njen soprog je bil pisatelj [[Lojze Kovačič]] (poroka, 9. junij 1951),<ref>{{Navedi revijo|last=Blažić|first=Milena Mileva|date=2023-07-01|title=OVERLOOKED AVANT-GARDE IN THE YOUTH OPUS OF LOJZE KOVAČIČ|url=https://anglisticum.org.mk/index.php/IJLLIS/article/view/2388|magazine=ANGLISTICUM. Journal of the Association-Institute for English Language and American Studies|language=en-US|volume=12|issue=7|pages=11–31|doi=10.58885/ijllis.v12i7.11mb|issn=1857-8187}}</ref> sinova pa psiholog Dare Kovačič in [[Jani Kovačič|prof. filozofije in znani kantavtor Jani Kovačič]]. = <small>Delo</small> = Analiza priročnikov [Marija Kovačič, Leopold Suhodolčan. Praznični koledar: pesmi, črtice in igre za šolske prireditve. Mladinska knjiga, 1976. Kovačič, Marija. Pionirski list: prvi slovenski časopis – tednik za otroke. Radio Televizija Ljubljana, Uredništvo mladinskih oddaj, 1973.] in uredniškega dela Marije Kovačič Vide v Pionirskem listu razkriva šolsko dramatiko kot kompleksen kulturno-pedagoški projekt, ki je presegel zgolj funkcionalni priročniški status. S sistematično organizacijo, selektivno kanonizacijo avtorjev in z razvojem koncepta t. i. drobne dramatike je Marija Kovačič Vida aktivno oblikovala šolski kulturni program. Njeno delo ne predstavlja le pedagoškega orodja, temveč tudi kulturni artefakt, ki omogoča vpogled v kompleksno dinamiko med kulturo, izobraževanjem in ideologijo v povojni Sloveniji. Študija dokazuje, da si šolska dramatika zasluži kritično pozornost kot pomemben segment kulturne zgodovine 20. stoletja, koncept drobne dramatike, kot ga je razvila Marija Kovačič Marija Vida, je pomemben teoretski in praktični prispevek k preučevanju slovenske šolske dramatike. S sistematično razvijanje kratkih, funkcionalnih dramskih oblik, prilagojenih šolskemu okolju, ji je uspelo ustvariti trajnostni model, ki združuje literarno kakovost s pedagoško uporabnostjo.<ref name=":0">{{Navedi revijo|url=https://www.slogi.si/wp-content/uploads/2025/12/Amfiteater_13_2_RAZ_03_Mileva-Blazic_SI.pdf|title=Primerjalna študija »drobne dramatike« v priročnikih Marije Vide Kovačič: pedagoški koncepti skozi letni koledar|last=BLAZIC|first=Milena Mileva|date=2025|magazine=Amfiteater, letn. 13, št. 2, 2025|doi=DOI 10.51937/Amfiteater-2025-2/128-140|page=128-136|pages=128-136}}</ref>[https://www.slogi.si/wp-content/uploads/2025/12/Amfiteater_13_2_RAZ_03_Mileva-Blazic_SI.pdf f] == Pionirski list == <ref>{{Navedi revijo|title=Intervju v radijski oddaja Pionirski list - prvi slovenski časopis.|last=Novak|first=Vojko|date=1973|magazine=Radijska šola za srednjo stopnjo.}}</ref>Analiza vsebine Pionirskega lista iz leta 1973 razkriva kompleksno organizacijo, ki je dopolnjevala in razširjala vsebino priročnikov. Literarna komponenta je vključevala prve objave pesmi slovenskih avtorjev (Tone Pavček, Kajetan Kovič, Dane Zajc), prozne prispevke (Leopold Suhodolčan, Miško Kranjec, Ela Peroci) ter prve slikanice in enciklopedijo Mladi vedež. Interaktivni elementi kot dopisništvo bralcev, natečaji in rubrika Vesela šola z zabavno poučnim gradivom so ustvarjali dialogični odnos z mladimi bralci. Pionirski list je na vrhuncu dosegel 75.000 naročnikov, kar predstavlja pomemben kulturni vpliv na mlade generacije. Priročnika iz 1960 in 1976 sta doživela več izdaj in sta bila široko uporabljena v šolah, kar kaže na njihovo praktično vrednost in pedagoško uporabnost.<ref name=":0" /><blockquote>“Če bi se Pionirski list rodil kot otrok, bi že odslužil vojaščino in bi bil zdaj v najlepših mladeniških letih. Tako pa se je rodil kot časopis pred 25 leti, ko je februarja 1948 izšla njegova prva številka. To je bil čas ustanovljen pionirski odred; pionirji so se vključili v delo za obnovo še vedno porušene domovine, sodelovali pri gradnji zadružnih domov in ustanavljali celo pionirske brigade, ki so pomagale pri gradnjah ali pri delu na polju.” (Pionirski list, 1973, s. 1)<ref>{{Navedi revijo|title=Pionirski list: prvi slovenski časopis - tednik za otroke|last=Kovačič|first=Marija Vida|date=1973|magazine=RTV, Uredništvo mladinskih oddaj.}}</ref></blockquote> == Urednica == Glede na izjave urednikov Pionirskega lista je uredniška filozofija Marije Vide Kovačič temeljila na več ključnih načelih, med katerimi izstopajo: strog in nepopustljiv odnos do kakovosti vsebine, saj so otroci po mnenju urednika Vojka Novaka "strogi in nepopustljivi razsodniki" (Novak, 1973), nenehno stremenje k izboljšavam, globoko spoštovanje do bralčeve inteligence ter dosledno uravnoteženje poučne vsebine z zabavo. Marija Vida Kovačič je v svojem uredniškem delu uspešno posredovala med nasprotujočimi si zahtevami, kot so individualna ustvarjalnost in kolektivne vrednote, tradicija in sodobnost, domača produkcija in mednarodni vplivi ter pedagoške zahtevami in umetniška svoboda.<ref name=":0" /> == Uredniški koncept == Marija Vida Kovačič je skozi izbiro avtorjev aktivno oblikovala slovenski mladinski knjižni kanon. Visoka zastopanost ženskih avtoric predstavlja progresiven element v tedanjem kontekstu. Koncentracija produkcije pri peščici avtorjev (Suhodolčan, Brenk, Makarovič) nakazuje na eksplicitno ali implicitno uredniško politiko, ki je bila dosledno aplicirana tako v priročnikih kot v Pionirskem listu<ref name=":0" />.<blockquote>“Na knjižni trg pošiljamo priročnik, na katerega že nekaj časa težko čakajo vsi, ki pripravljajo prireditve in proslave ob praznikih, spominskih dneh ter drugih podobnih priložnostih. Za dobro proslavo je treba prebrskati veliko knjig in listov, da odkriješ primerno pesem ali dramski prizor.” (Suhodolčan, L., Kovačič, M., 1976, s. 5)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slogi.si/wp-content/uploads/2025/12/Amfiteater_13_2_web.pdf|title=Revija za teorijo scenskih umetnosti Journal of Performing Arts Theory|date=13. letnik / volume 2. številka / number 2025|website=https://www.slogi.si/wp-content/uploads/2025/12/Amfiteater_13_2_web.pdf|publisher=Slogi - Slovenski gledališki inštitut, UL AGRFT|last=Blažić|first=Milena Mileva|authorlink=Marija Vida Kovačič}}</ref></blockquote> == “Drobna dramatika” == Koncept "drobne dramatike" predstavlja pomemben teoretski prispevek k mladinski dramatiki. Z operacionalizacijo tega pojma je Marija Vida Kovačič uveljavila dramske oblike, ki so bile prej obravnavane kot funkcionalne in manjvredne, ter jih povzdignila na raven pedagoško uporabne umetnosti. Njeno delo ne predstavlja le pedagoškega orodja, temveč tudi kulturni artefakt, ki omogoča vpogled v kompleksno dinamiko med kulturo, izobraževanjem in ideologijo v povojni Sloveniji. Študija dokazuje, da šolska dramatika zasluži kritično pozornost kot pomemben segment kulturne zgodovine 20. stoletja.<ref name=":0" /> == Novosti == Šolska dramatika urednice predstavlja pomembno, a v akademskem diskurzu premalo raziskano področje slovenske kulturne zgodovine 20. stoletja. Marija Vida Kovačič (roj. Sever; 1926–1978, poročena z Lojzetom Kovačičem, 1950-1978) je kot dolgoletna urednica Pionirskega lista in urednica dveh ključnih priročnikov za šolske prireditve oblikovala dramski repertoar za šolske prireditve v povojni Sloveniji. Njeno delo ne predstavlja le praktičnih priročnikov, temveč tudi kulturno-pedagoške artefakte, ki reflektirajo ideološke, literarne in vzgojne tokove svojega časa.<ref name=":0" /><blockquote><small>"Zbornik iger in deklamacij Za celo leto je nastal iz žive potrebe in želje naših šolskih ter pionirskih odrov. V uredništvo založbe so skozi vse leto prihajala pisma s prošnjami za pesmi, igrice in recitacije, ki bi prirediteljem, režiserjem in mladini pomagale oblikovati čim bolj prisrčne in hkrati svečane proslave ob šolskih in državnih praznikih." (str. 5</small><big>)</big><ref>{{Navedi splet|url=https://www.slogi.si/wp-content/uploads/2025/12/Amfiteater_13_2_web.pdf|title=Primerjalna študija »drobne dramatike« v priročnikih Marije Vide Kovačič: Pedagoški koncepti skozi letni koledar = A comparative study of “Micro-Drama” in the teaching manuals of Marija Vida Kovačič.|date=2025|website=https://www.slogi.si/wp-content/uploads/2025/12/Amfiteater_13_2_web.pdf|publisher=Revija za teorijo scenskih umetnosti / Jourmal of Performing Arts Theory|last=Blažić|first=Milena Mileva Blažić}}</ref></blockquote> ==Bibliografija== *Blažič, M. (2008). Arhetipi in dvojnosti v kratkih sodobnih pravljicah. V M. Komel Snoj & L. Kovačič (ur.), ''Fragmenti o prišleku: Spominska knjiga Lojzeta Kovačiča'' (str. 383–388). Študentska založba *Blažič, M. M. (2009). Novosti v kratki sodobni pravljici Lojzeta Kovačiča – študij primera ''Zgodbe iz mesta Rič-Rač''. V G. Troha, M. Blažič, & A. Leben (ur.), ''Lojze Kovačič: Življenje in delo'' (str. 152–169). Študentska založba. *Blažić, M. M.. (2023). Overlooked avant-garde in the youth opus of Lojze Kovačič. V A. Iseni (ur.), ''Proceedings of the 5th International multidisciplinary scientific conference, IMSC 2022 – December 10, 2022, Tetova, North Macedonia'' (str. 9–37). Association-Institute of English Language and American Studies. *Blažić, M. M. (2025). Primerjalna študija »drobne dramatike« v priročnikih Marije Vide Kovačič: Pedagoški koncepti skozi letni koledar = A comparative study of “Micro-Drama” in the teaching manuals of Marija Vida Kovačič. ''Amfiteater: Revija za teorijo scenskih umetnosti, 13''(2), 129–140.<ref name=":0" /> *Blažić, M. M. (2019). ''Lojze Kovačič – Mladinski klasik''. Lutkovno gledališče Maribor. <nowiki>https://www.lg-mb.si/f/docs/predstave/LOJZE-KOVACIC-mladinski-pisatelj-lekt..pdf</nowiki> *Kovačič, J. (2025, September 6). ''Marija osem žalosti. Hrastovlje'' [Video]. YouTube. https://www.youtube.com/watch?v=z_Xo9r8CBZw *Kovačič, M. V. (1960). ''Za celo leto: Priročnik iger in deklamacij''. Mladinska knjiga. <nowiki>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/32109057</nowiki> *Kovačič, M. V., & Suhodolčan, L. (1976). ''Praznični koledar: Pesmi, črtice in igre za šolske prireditve''. Mladinska knjiga. <nowiki>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/32109057</nowiki> *Kovačič, V. [Marija]. (1973). ''Pionirski list: Prvi slovenski časopis – tednik za otroke''. Radio Televizija Ljubljana, Uredništvo mladinskih oddaj. <nowiki>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/98364163</nowiki></small> *Kovačič Marija-Vida: V »Franjo«. Pionirski list 2. III. 1960, št. 23. *Kovačič Marija: Moja prva pot v »Franjo«. Pionirski list 18. IX. 1963, št. 26. == Prevodi == *Carič, V. (1968). Babica. Knjižnica Čebelica. *Hromadžić, A. (1969). Ptičje jezero. Cicibanova knjižnica. *Petrovič, M. (1974). Deklica s 7 mandlji. Knjižnica Čebelica. *Radišič, D. (1972). Deček in vojna. Knjižnica Čebelica. *Zagorski, C. (1975). Zimska zgodba. Matjaževa knjižnica.{{normativna kontrola}} {{Bio-škrbina}} {{DEFAULTSORT:Kovačič, Marija Vida}} [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Pionirski list]] [[Kategorija:Mladinska knjiga]] __VSILIKAZALOVSEBINE__ a490no62obybw9hzv40sjbmyj4mo0wc Ludvik Leskovar 0 232300 6682880 6673171 2026-05-30T09:56:17Z Ihana Aneta 242446 6682880 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|spouse=[[Corinne Novak-Leskovar]] (poročena 1955–umrl 1983)}} '''Lud'''('''o''')'''vik Leskovar''', [[Slovenci|slovenski]] [[odvetnik]] in društveni delavec, * [[31. julij]] [[1916]], [[Oplotnica]], † [[5. julij]] [[1983]], [[Chicago]]. Ludvik Leskovar je leta 1941 [[diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Pravna fakulteta v Ljubljani|PF]]. Po [[druga svetovna vojna|vojni]] je živel [[Avstrija|Avstriji]] in [[Italija|Italiji]] in se nato preselil v Chicago. Tam je spoznal Corinne Novak (1927–2021), urednico časopisa [[Zarja (1929)|Zarja]]<nowiki/>slovenskega porekla, rojeno v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]] (kasneje znana kot [[Corinne Novak-Leskovar]]). Z njo se je 19. novembra 1955 v Chicagu poročil.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Anras – 4. del|url=https://www.zaveza.si/zaveza/anras-4-del/|date=2023-03-28|accessdate=2026-05-07|language=Sl|publisher=Nova Slovenska zaveza|last=Žižek|first=Slavko}}</ref><ref name=":3">{{Navedi novice|title=Novice iz Chicaga|date=23.11.1955|newspaper=Ameriška domovina|volume=226|publisher=J. Debevec|page=2|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZJV0A0D}}</ref> Ob poroki sta med drugimi dobila brzojavne čestitke tedanjega papeža [[Papež Pij XII.|Pija XI]]., ljubljanskega škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]], tedanjega guvernerja [[Ohio|Ohia]], ter drugih.<ref name=":3" /> V zakonu je Corinne rodila hčer in sina.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.newtraditionfunerals.com/obituary/Corinne-Leskovar#obituary|title=Official Obituary of Corinne Leskovar|date=April 2021|trans-title=Uradna osmrtnica za Corinne Leskovar}}</ref> V Chicagu Ludvik Leskovar postal eden izmed najdejavnejših kulturnih delavcev med slovenskimi izseljenci, med drugim je v Chicagu 1950 ustanovil ''Slovenski radijski klub''.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1992). Knjiga 6. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> == Viri == {{sklici}} {{law-bio-stub}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Leskovar, Ludvik}} [[Kategorija:Slovenski odvetniki]] [[Kategorija:Ameriški Slovenci]] 1nyfgb0alwi6vg1bxj1umnvemvlrf0x Anne Hathaway (igralka) 0 233354 6682630 6659111 2026-05-29T14:33:18Z ~2026-31973-63 260763 /* */ + 6682630 wikitext text/x-wiki {{for|ženo [[William Shakespeare|Williama Shakespearea]]|Anne Hathaway (Shakespeare)}} {{Infobox Actor | name = Anne Hathaway | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | birthname = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | occupation = <!-- Wikidata --> | yearsactive = 1999–danes | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | awards = glej [[#Filmografija|Filmografija]] }} '''Anne Jacqueline Hathaway''',<ref name="sundaytimes">Noben specifični avtor ni naveden. »Oblečena za uspeh.« ''[[The Sunday Times (UK)|The Sunday Times]].'' 24. september 2006. Pridobljeno dne 8. oktober 2006.</ref><ref>[http://entertainment.ivillage.com/movies/features/0,,9bxdt103-p,00.html »Intervju s slavno osebo: Rastoče bolečine Anne Hathaway.«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061022072915/http://entertainment.ivillage.com/movies/features/0,,9bxdt103-p,00.html |date=2006-10-22 }} ''Entertainment iVillage.'' Pridobljeno dne 31. december 2006.</ref> [[Američani|ameriška]] [[filmska igralka|filmska]], [[gledališka igralka|gledališka]] in [[televizijska igralka|televizijska]] [[igralec (umetnik)|igralka]],<ref>[http://www.people.com/people/anne_hathaway »Anne Hathaway.«] ''[[People magazine|People]]'' magazine. Retrieved October 10, 2008.</ref> * [[12. november]] [[1982]], [[Brooklyn]], [[New York]], [[Združene države Amerike|ZDA]].<ref>[http://www.movietome.com/people/76242/anne-hathaway/trivia.html »Anne Hathaway.«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081217153551/http://www.movietome.com/people/76242/anne-hathaway/trivia.html |date=2008-12-17 }} movietome.com. Pridobljeno dne 8. oktobert 2006.</ref><ref name="princessdvd">''[[Princeskin dnevnik (film)|Princeskin dnevnik]]'' DVD komentatorji. Pogled na produkcijo filma za kamerami. Pridobljeno dne 19. september 2006.</ref> Po mnogih vlogah v [[gledališče|gledališču]] je zaigrala v [[televizijska serija|televizijski seriji]] ''Get Real''. Odigrala je vlogo [[Mia Thermopolis|Mie Thermopolis]] v [[film]]u ''[[Princeskin dnevnik (film)|Princeskin dnevnik]]'' (2001). Po treh letih je ta lik ponovno upodobila v filmu ''[[Princeskin dnevnik 2: Kraljevska zaroka]]'' (2004), vmes pa je igrala v mnogih [[družinski filmi|družinskih filmih]], na primer v filmu ''[[Uročena Ella (film)|Uročena Ella]]'' (2004), kjer je imela glavno vlogo. Anne Hathaway je zaigrala dramatični vlogi v filmih ''Havoc'' in ''[[Gora Brokeback]]'' (oba iz leta 2005). Igrala je tudi v filmu ''[[Hudičevka v Pradi (film)|Hudičevka v Pradi]]'' (2006) in se pojavila v filmu ''[[Ljubljena Jane]]'' (2007) kot [[Jane Austen]]. Leta 2008 je odigrala najbolje kritično sprejeto vlogo v svoji karieri, vlogo v filmu ''[[Rachel se poroči]]'', za katero je prejela nominacijo za [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšo igralko. Leta 2010 je zaigrala v dobro prodajanih filmih ''[[Valentinovo (film)|Valentinovo]]'' in ''[[Alica v čudežni deželi (film, 2010)|Alica v čudežni deželi]]'' [[Tim Burton|Tima Burtona]]. Dve leti pozneje je zaigrala [[Catwoman (lik)|Catwoman]] v filmu ''[[Vzpon viteza teme|Vzpon Viteza Teme]].'' [[Revija]] ''[[People (revija)|People]]'' jo je imenovala za eno izmed zvezd preboja po njihovem izboru leta 2001<ref>{{navedi splet |url=http://www.movietome.com/people/76242/anne-hathaway/trivia.html |title=Anne Hathaway |work=movietome.com |accessdate=9. oktober 2006 |archive-date=2008-12-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081217153551/http://www.movietome.com/people/76242/anne-hathaway/trivia.html |url-status=dead }}</ref> in jo leta 2006 uvrstila na njihov seznam »petdesetih najlepših ljudi«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.people.com/people/anne_hathaway |title=Anne Hathaway |work=[[People (magazine)|People]] |accessdate=10. oktober 2008}}.</ref> == Zgodnje življenje in začetki kariere == Anne Jacqueline Hathaway se je rodila v [[Brooklyn]]u, [[New York]], [[Združene države Amerike]],<ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/name/nm0004266/bio |title=Anne Hathaway |accessdate=12. 3. 2007 |work=Internet Movie Database}}</ref><ref name="carrell" /> kot hči Geralda Hathawaya, [[odvetnik]]a in Kathleen Ann »Kate« (roj. McCauley), [[igralec (umetnik)|igralke]], ki jo je navdušila nad igralskim poslom, da je odšla po njenih stopinjah.<ref name=siu>{{navedi knjigo|last=Marquis Who's Who, Inc|authorlink=|title=Kdo je kdo v ustvarjalnem poslu: 1. izdaja |publisher=Marquis Who's Who|date=1989|location=|pages=275|url=|isbn=0837918502}}</ref> Ko je bila stara šest let se je njena družina preselila v [[Millburn, New Jersey]].<ref name=msnbc>[http://msnbc.msn.com/id/13463798/ »Anne Hathaway se uči od pomivalca posod v 'Pradi'«]. Associated Press. 27. junij 2006. Pridobljeno dne 29. junij 2006.</ref> Ima starejšega brata Michaela in mlajšega brata Thomasa. Ima nekaj [[Irci|irskih]], [[Francozi|francoskih]], [[Nativo-američani|nativo-ameriških]] in [[Nemci|nemških]] korenin.<ref>{{navedi novice |last=Barlow |first=Helen |url=http://www.news.com.au/couriermail/story/0,23739,21468251-5003420,00.html |title=Nenačrtovana Jane |work=The Courier-Mail |date=31. marec 2007 |accessdate=13. julij 2010 |archiveurl=https://archive.today/20120702231256/http://www.couriermail.com.au/entertainment/movies/no-plain-jane/story-e6freqex-1111113246589 |archivedate=2012-07-02 |url-status=live }}</ref> Vzgojena je bila v duhu [[katoličani|katoliške vere]], ki ji je privzgojila »zares močne vrednote« in v otroštvu si je želela postati [[nuna]].<ref name="msnbc" /><ref name="nun">{{navedi splet |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080518053541/http://www.thehimalayantimes.com/GuffShuff.asp?filename=6a5a9a8sa.9amal&folder=aGDafTaSah4afaf&Name=GuffShuff&dtSiteDate=20060607 |archivedate=2008-05-18 |title=Anne Hathaway si je želela postati nuna |work=The Himalayan Times |publisher=WebArchive.org |url=http://www.thehimalayantimes.com/ |accessdate=19. oktober 2009 |url-status=live }}</ref> Pri petnajstih si je premislila, saj je takrat njen starejši brat, Michael, družini razkril, da je [[homoseksualnost|homoseksualec]].<ref name="nun" /> Menila je, da zaradi bratove spolne usmerjenosti ne more biti več del te vere. Leta 2009 je povedala, da ni katoličanka, saj še ni »našla prave vere« zase, kasneje pa je povedala, da so njena verska prepričanja »še v izdelavi.«<ref name="nun" /><ref>{{navedi splet|url=http://www.huffingtonpost.com/2010/02/09/anne-hathaway-quit-cathol_n_455168.html |title=Anne Hathaway je opustila katoliško vero zaradi svojega homoseksualnega brata |publisher=Huffingtonpost.com |date= |accessdate=7. marec 2010}}</ref> Kot otrok je bila predčasno sprejeta na šolo Wyoming Elementary School v Millburnu, kjer je začela hoditi v prvi razred, ko bi morala biti še vedno v vrtcu.<ref>Komentatorji filma ''Princeskin dnevnik'' z Anne Hathaway in Julie Andrews. Pridobljeno dne 19. september 2006.</ref> Diplomirala je na šoli Millburn High School, kjer je tudi začela s svojo igralsko kariero, saj so jo vključili v veliko šolskih iger; bila je zelo uspešna in za upodobitev Winifred v ''Once Upon a Mattress'' dobi nominacijo za nagrado [[Rising Star Award]] v kategoriji za »najboljši nastop srednješolske igralke«. V tem času je igrala tudi v igrah, kot so ''Jane Eyre'' in ''Gigi'' v [[gledališče|gledališču]] Paper Mill Playhouse (ta je postavljen v [[New Jersey]]ju blizu njene šole).<ref name="query.nytimes.com">McKinley, Jesse. [http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9B03E1D9113FF93BA25751C0A9649C8B63 » Za samozavest na odru in politične vere v krilih.«] ''[[The New York Times]]'', 18. februar 2002, pridobljeno dne 4. april 2008.</ref> Nekaj semesterov je preživela na [[Kolidž Vassar|Kolidžu Vassar]] (''Vassar College'') v [[Poughkeepsie (mesto), New York|Poughkeepsieju]], [[New York]], kjer je študirala [[angleščina|angleški jezik]], preden se je premestila v Newyorško univerzo Gallatin School of Individualized Study, vendar še danes vedno ponavlja, da je bil vpis na kolidž ena izmed njenih najboljših odločitev in da je uživala med ostalimi ljudmi, ki so poskušali »odrasti«.<ref name="jane">{{cite journal |title=All-Access Anne |journal=[[Jane (magazine)|Jane]] |date=23. junij 2006 |url=http://www.glamour.com/about/jane |access-date=2010-01-25 |archive-date=2010-01-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100125005608/http://www.glamour.com/about/jane |url-status=dead }}</ref> Bila je članica kluba Barrow Group Theater Company's acting program in s tem postala edina najstnica, ki so jo sprejeli vanj.<ref name="mercury">{{navedi splet | work=The Chicago Tribune | title=Zvezdnica filma ''Hudičevka v Pradi'', Anne Hathaway, ne mara ošabnosti | url=http://www.chicagotribune.com/topic/zap-annehathawaydevilwearsprada,0,2647284.story | accessdate=9. 10. 2008}}</ref> Kot najstnica je bila Anne Hathaway predana igralskemu programu Barrow Group Theater Company.<ref name="mercury" /> S [[sopran]]om je Anne Hathaway med letoma 1998 in 1999 nastopala v zboru All-Eastern U.S. High School Honors Chorus v [[Carnegie Hall]]u ter v gledaliških igrah, ki jih je prirejalo gledališče [[Seton Hall Prep]] v [[West Orange, New Jersey|West Orangeu]], [[New Jersey]]. Tri dneve po nastopu z zborom v Carnegie Hallu je pri šestnajstih letih dobila prvo televizijsko vlogo in sicer vlogo Megan Green v [[Fox]]ovi [[televizijska serija|televizijski seriji]] ''Get Real''. Za to serijo je posnela 13 epizod. Anne Hathaway je trenirana igralka in pravi, da raje nastopa v gledališču, kot pa s filmskimi vlogami.<ref name="msnbc" /> Njen stil igranja primerjajo z igralkami, kot sta [[Judy Garland]] in [[Audrey Hepburn]].<ref>{{navedi novice|title=»Oblečena za uspeh« |work=[[The Sunday Times (UK)|The Sunday Times]] |date=24. september 2006}}</ref> Ona sama je Judy Garland navedla za svojo najljubšo igralko<ref name="princessdvd" /> in [[Meryl Streep]] kot svoj idol.<ref>{{navedi splet |url=http://entertainment.ivillage.com/movies/features/0,,9bxdt103-p,00.html |title=»Intervju s slavno osebnostjo: Rastoče bolečine Anne Hathaway« |work=Entertainment iVillage |accessdate=31. december 2006 |archive-date=2006-10-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061022072915/http://entertainment.ivillage.com/movies/features/0,,9bxdt103-p,00.html |url-status=dead }}</ref> == Kariera == === 2001–2004: Kariera se začne === Imela je vlogo Jean Sabine v [[film]]u ''The Other Side of Heaven'' ob igralcu [[Christopher Gorham|Christopherju Gorhamu]]. Pred tem je odšla na avdicijo za Mio Thermopolis v filmu ''[[Princeskin dnevnik (film)|Princeskin dnevnik]]'', ki ga je režiral [[Garry Marshall]]. Na avdicijo je odšla med postankom med letom na [[Nova Zelandija|Novo Zelandijo]] in vlogo dobila po eni avdiciji, tako da je igrala poleg [[Julie Andrews]]. Garry Marshall je kasneje povedal, da ji je vlogo dodelil zato, ker se mu je zdela prava zanjo: med avdicijo je namreč padla s stola, njega pa je ta nerodnost zelo spominjalo na lik, Mio Thermopolis.<ref name=princessdvd /><ref name="carrell">[http://www.moviefone.com/unscripted/get-smart/324/unscripted-complete-interview/2143441 ''Ujemite Smarta.''] Moviefone.com. V intervjuju ob 4:36. Pridobljeno dne 21. junij 2008.</ref> (Kakorkoli že, med pogovorom z [[Steve Carell|Steveom Carellom]] leta 2008 je Anne Hathaway zanikala, da je med to avdicijo padla s stola, kljub temu pa je odkrito priznavala, da je »štor«.)<ref name="carrell" /> Film ''Princeskin dnevnik'' je izšel pred filmom ''The Other Side of Heaven'',<ref>Falk, Ben. [http://www.bbc.co.uk/films/2001/11/29/the_princess_diaries_2001_review.shtml »''Princeskin dnevnik.'' (2001)«] ''[[British Broadcasting Corporation|BBC]].'' 11. december 2001. Pridobljeno dne 19. september 2006.</ref> pa tudi danes je Anne Hathaway veliko bolj prepoznavna pod vlogo Mie Thermopolis, kot pa po liku iz drugega filma.<ref>[http://www.adherents.com/movies/christian_box.html »Krščanski filmi: Primerjava statistike zaslužka filma.«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091216060125/http://www.adherents.com/movies/christian_box.html |date=2009-12-16 }} Adherents.com. Pridobljeno dne 5. oktober 2006.</ref> Po svetu je film ''Princeskin dnevnik'' prejel velik komercialni uspeh<ref>[http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=princessdiaries.htm »Statistika zaslužka filma ''Princeskin dnevnik'' (2001)«]. BoxOfficeMojo.com. Pridobljeno dne 19. septmeber 2006.</ref> in kmalu po izidu so začeli načrtovati nadaljevanje. Veliko filmskih kritikov je njen nastop pohvalilo; nek kritik z [[British Broadcasting Corporation|BBC]]-ja je, na primer, napisal: »Anne Hathaway žari v glavni vlogi in ustvarja enkratno kemijo.«<ref>{{navedi splet|last=Falk |first=Ben |url=http://www.bbc.co.uk/films/2001/11/29/the_princess_diaries_2001_review.shtml |title=''Princeskin dnevnik.'' (2001) |work=[[British Broadcasting Corporation|BBC]] |date=11. december 2001 |accessdate=19. september 2006}}</ref> Film ''The Other Side of Heaven'' je prejel večinoma negativne ocene s strani filmskih kritikov, vendar ga je javnost prejela pozitivno, vsaj glede na to, da je imel versko temo.<ref>[http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=othersideofheaven.htm »Statistika zaslužka filma ''The Other Side of Heaven'' (2001)«]. BoxOfficeMojo.com. Pridobljeno dne 4. oktober 2006.</ref> V februarju 2002 je poleg [[Brian Stokes Mitchell|Briana Stokes Mitchella]] v produkciji firme [[City Center]] Encores! zaigrala v koncertu ''Carnival!'' kot Lilli. Istega leta je posnela glasovno različico knjig v seriji ''[[Princeskin dnevnik]]'' in posnela glasovno različico prvih treh knjig. Glas je posodila tudi liku Haru v angleški različici Hiroyuki Moritovega filma ''The Cat Returns''.<ref>[http://www.ultimatedisney.com/thecatreturns.html »''The Cat Returns'' - Ocena DVD-ja.«] Ultimate Disney.com. Pridobljeno dne 23. oktober 2008.</ref> V naslednjih treh letih nadaljuje z igranjem v različnih družinskih filmih in tako v očeh javnosti postane vzornica mnogih otrok.<ref name=sweet>»Anne Hathaway je presladka, da bi jo premagali.« ''[[Los Angeles Times]]''. 12. junij 2004. Pridobljeno dne 3. oktober 2006.</ref> V letu 2002 igra v filmu z naslovom ''[[Nicholas Nickleby (film, 2002)|Nicholas Nickleby]]'' ob [[Charlie Hunnam|Charlieju Hunnamu]] in [[Jamie Bell|Jamieju Bellu]], kjer je večinoma prejela pozitivne ocene. Revija ''[[Northwest Herald]]'' je film označila za »neverjetno smešen film«,<ref>Westhoff, Jeffrey. [http://www.rottentomatoes.com/m/1119037-nicholas_nickleby/articles/830465/an_unbelievably_fun_film_just_a_leading_man_away_from_perfection »''Nicholas Nickleby'' (2002)«]. ''[[Northwest Herald]]''. Nedatirano besedilo. Pridobljeno dne 23. oktober 2006.</ref> revija ''[[Deseret News]]'' pa je napisala, da je igralska zasedba filma »vredna [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]]«.<ref>{{navedi splet |last=Vice |first=Jeff |url=http://deseretnews.com/movies/view/1,1257,310000174,00.html |title=»''Nicholas Nickleby''« |work=[[Deseret News]] |date=23. januar 2003 |accessdate=23. september 2006 |archive-date=2008-12-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081217130740/http://deseretnews.com/movies/view/1,1257,310000174,00.html |url-status=dead }}</ref> Film je kljub kritičnemu uspehu od prodaje vstopnic zaslužil manj kot 4 milijone [[ameriški dolar|$]].<ref>[http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=nicholasnickleby.htm »Statistika zaslužka filma ''Nicholas Nickleby'' (2002)«]. Box Office Mojo. Pridobljeno dne 23. oktober 2006.</ref> Njena naslednja vloga je bila vloga Elle iz Frella (glavni lik) v filmu ''[[Uročena Ella]]'' iz leta 2004, napisanem po istoimenskem [[roman]]u, ki pa je prejel ravnodušne ocene.<ref>Elder, Robert. »Ocena filma: ''Uročena Ella''«. ''[[Chicago Tribune]]''. Pridobljeno dne 23. september 2006.</ref><ref>''[[New York Times]]''. »Izid filma ''Uročena Ella''«. 9. april 2004. Pridobljeno dne 23. september 2006.</ref> V njem je Anne Hathaway zapela dve [[skladba|pesmi]] in tri [[soundtrack]]e, vključno z duetom z [[Jesse McCartney|Jessejem McCartneyjem]]. Leta 2004 je Anne Hathaway poleg [[Gerard Butler|Gerarda Butlerja]] dobila vlogo v filmu ''[[Fantom iz opere (film, 2004)|Fantom iz opere]]'', vendar jo je zavrnila, saj se je želela osredotočiti na snemanje drugega dela filma ''Princeskin dnevnik'' (2001), ''[[Princeskin dnevnik 2: kraljevska zaroka]]''.<ref>[http://www.tvguide.com/celebrities/anne-hathaway/bio/140171 »Anne Hathaway: Življenjepis«.] ''TV Guide''. Pridobljeno dne 19. oktober 2009.</ref> [[Walt Disney Studios|Disney]] s produkcijo tega filma začne zgodaj leta 2004, film sam pa izide avgusta tistega leta. Film je prejel v glavnem negativne ocene s strani filmskih kritikov, vendar je kljub temu zaslužil 95,1 milijonov $, za samo snemanje filma pa so porabili 40 milijonov $.<ref>[http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=princessdiaries2.htm »Princeskin dnevnik 2: Kraljevska zaroka«.] BoxOfficeMojo.com. Pridobljeno dne 10. oktober 2008.</ref> === 2005–2007: Prehod === [[Slika:Anne Hathaway at the 2007 Deauville American Film Festival-01A.jpg|thumb|upright|Anne Hathaway na festivalu [[Deauville American Film Festival]] v letu 2007]] Po filmu ''Princeskin dnevnik 2: kraljevska zaroka'', se Anne Hathaway pojavi v več [[Dramski film|filmskih dramah]]. Izrazila se je, da »vsakdo, ki je vzor otrokom, potrebuje premor«<ref name="jane" />, čeprav se ji je zdelo »prisrčno, da otroci rastejo z njo«.<ref name=sweet /> V letu 2005 je glas posodila [[Rdeča kapica|Rdeči kapici]] v filmu ''[[Kdo je podtaknil Rdeči kapici?]]'', ki je prejel v glavnem pozitivne ocene, v istem letu pa je igrala tudi v filmu ''Havoc'', ki je govoril o pokvarjenem članu družbe. Anne Hathaway se je v filmu slekla in posnela tudi nekaj spolnih scen. Kljub temu, da je bil film precej drugačen od njenih prejšnjih del je Anne Hathaway zanikala, da je vlogo sprejela zato, da bi se javnosti prikazala kot bolj odrasla igralka, povedala pa je tudi, da so gole scene v določenih filmih del tega, kar je izbrala za svoj poklic; zaradi tega prepričanja, se ji ne zdi moralno sporno pojavljati gol v določenih filmih.<ref>Epstein, Daniel Robert. [http://www.ugo.com/channels/girlfriends/features/annehathaway/ »Anne Hathaway iz filma ''Gora Brokeback.''«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081006081454/http://www.ugo.com/channels/girlfriends/features/annehathaway/ |date=2008-10-06 }} ugo.com. Pridobljeno dne 10. oktober 2008.</ref> Film v [[Združene države Amerike|ZDA]] sploh ni izšel (je pa v drugih državah) in sicer zaradi šibkega kritičnega sprejema.<ref>[http://www.rottentomatoes.com/m/havoc/ »''Havoc'' (2005).«] Rottentomatoes.com. Pridobljeno dne 10. oktober 2008.</ref> Po filmu ''Havoc'' se je ob igralcih [[Heath Ledger|Heathu Ledgerju]] in [[Jake Gyllenhaal|Jaku Gyllenhaalu]] pojavila v drami ''[[Gora Brokeback]]''.<ref>[http://www.rottentomatoes.com/m/brokeback_mountain/ »''Gora Brokeback'' (2005).«] Rottentomatoes.com. Pridobljeno dne 10. oktober 2008.</ref> ''Gora Boreback'' je bil eden izmed redkih uspešnih filmov, ki opisujejo homoseksualno razmerje v šestdesetih letih prejšnjega razmerja, film sam pa je prejel mnogo nominacij za oskarja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rottentomatoes.com/m/brokeback_mountain/ |title=''Gora Brokeback'' (2005) |work=Rottentomatoes.com |accessdate=10. oktober 2008}}</ref> Anne Hathaway je pozneje povedala, da ji je snemanje filma pomenilo več, kot nagrade, ki jih je film dobil in da si je kot igralka želela pripovedovati predvsem zgodbe, kot je bila zgodba v filmu ''Gora Brokeback''.<ref name="inside">{{cite journal|last=Hooper |first=Barrett |title=Mala Annie prikoraka v prostor v Pradi |journal=Inside Entertainment |issue=Junij 2006 |pages=37–44}}</ref> Njen naslednji film je bila [[komedija]] v letu 2006, ''[[Hudičevka v Pradi]]'', kjer je igrala asistentko vplivne urednice neke [[moda|modne]] [[revija|revije]], ki jo je upodobila [[Meryl Streep]]. Kasneje je Streepovo opisala kot naravnost »preprosto božansko«.<ref name="msnbc" /> Anne Hathaway je povedala tudi, da je snemanje tega filma zelo dvignilo njen odnos do mode, vendar da ni spremenilo njenega osebnega stila, kljub temu, da je že prej trdila, da je to »enostavno nekaj, česar ne dojamem«.<ref name="mercury" /> V [[intervju]]ju z revijo ''[[Us Weekly]]'' je povedala, da sta se ona in sodelavka, igralka [[Emily Blunt]] hujšanja lotili na popolnoma napačen način. Dejala je: »Vse sem praktično tlačila sadje, zelenjavo in ribe [za hujšanje]. Tega ne bi nikomur priporočila. Emily Blunt in jaz sva se lahko samo tolažili in jokali, ker sva bili tako lačni.«<ref>[http://www.contactmusic.com/news.nsf/article/hathaway%20starved%20on%20devil%20wears%20prada_1070987 »Anne Hathaway - Hathawayjeva 'strada' na snemanju filma ''Hudičevka v Pradi''.«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081218023719/http://www.contactmusic.com/news.nsf/article/hathaway%20starved%20on%20devil%20wears%20prada_1070987 |date=2008-12-18 }} contactmusic.com. 10. junij 2008.</ref> [[Slika:Anne Hathaway (2009).jpg|thumb|left|upright|Anne Hathaway na 15. podelitvi nagrad [[Screen Actors Guild Awards]] leta 2009]] Leta 2007 je dobila vlogo v filmu ''[[Napumpana]]'', vendar jo je zavrnila in kasneje jo je nadomestila [[Katherine Heigl]]. Režiser in scenarist [[Judd Apatow]] filma ''Napumpana'' je za izdajo revije ''[[The New York Times Magazine]]'' v maju 2007 povedal, da je Anne Hathaway zavrnila vlogo v filmu »ker nam ni želela pustiti uporabiti resničnega posnetka ženske med rojevanjem za ustvarjanje iluzije tega, kako njen lik rojeva.«<ref>{{navedi splet |url=http://abwww.tmz.com/2007/06/18/the-vagina-mysteries/ |title=»Skrivnosti vagine« |work=TMZ.com |date=18. junij 2007 |accessdate=13. julij 2010 |archive-date=2009-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090903004650/http://abwww.tmz.com/2007/06/18/the-vagina-mysteries |url-status=dead }}</ref> Anne Hathaway je v intervjuju z revijo ''[[Marie Claire]]'' v avgustu 2008 povedala, da ni »verjela, da je bilo to potrebno za zgodbo.«<ref>{{navedi splet |url=http://www.marieclaire.co.uk/celebrity/interviews/265792/anne-hathaway-interview.html |title=Intervju z Anne Hathaway |accessdate=17. 8. 2008 |date=4. 7. 2008 |publisher=[[Marie Claire]] |archive-date=2008-08-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080829191501/http://www.marieclaire.co.uk/celebrity/interviews/265792/anne-hathaway-interview.html |url-status=dead }}</ref> Njen naslednji pomembnejši film je prišel leta 2007 in sicer v drami ''[[Ljubljena Jane]]'', kjer je upodobila angleško pisateljico [[Jane Austen]].<ref name=inside /> [[Tim Burton]] jo je povabil k igranju v filmu ''[[Sweeney Todd: Hudičev brivec]]'', kjer naj bi zaigrala lik [[Johanna Barker|Johanne Barker]], vendar je kasneje vlogo dobila [[Jayne Wisener]], saj naj bi se Burton odločil, da bo vlogo raje dodelil mlajši in manj znani igralki.<ref>{{navedi splet |url=http://celebrity.premiere.com/movie_stars/celebrity-trivia-Anne+Hathaway%20__193129 |title=Življenjepis filmske zvezdnice&nbsp;– Anne Hathaway |work=[[Premiere (magazine)|Premiere]] |accessdate=19. oktober 2009 |archive-date=2010-09-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100908234945/http://celebrity.premiere.com/movie_stars/celebrity-trivia-Anne+Hathaway%20__193129 |url-status=dead }}</ref> === 2008–danes: Trenutni in prihajajoči projekti === [[Slika:Anne Hathaway (actress).jpg|thumb|upright|Anne Hathaway na modnem tednu Mercedes-Benza leta 2008]] V januarju 2008 se je Anne Hathaway pridružila lepotnim velikanom [[Lancôme]], kot obraz njihove dišave Magnifique.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sassybella.com/index.php/2008/01/03/anne-hathaway-confirmed-as-new-ambassador-for-lancome/ |title=Anne Hathaway potrjena za novo ambasadorko podjetja Lancome |work=sassybella.com |date=3. januar 2008 |accessdate=13. julij 2010}}</ref> V oktobru istega leta je gostila oddajo ''[[Saturday Night Live]]''. Njen prvi film tistega leta je bil film z naslovom ''[[Ujemite Smarta (film)|Ujemite Smarta]]'', moderna verzija [[televizijska serija|televizijske serije]] [[Mel Brooks|Mela Brooksa]], ''Get Smart'' iz šestdesetih. Poleg nje so igrali igralci, kot so [[Steve Carell]], [[Dwayne Johnson]] in [[Alan Arkin]]. Film je bil zelo uspešen pri zaslužku, pa tudi filmski kritiki so mu dodelili večinoma pozitivne ocene, zaradi česar so veliko govorili o nadaljevanju. Pojavila se je v cameo pojavu filma ''Get Smart's Bruce and Lloyd: Out of Control''. V oktobru sta izšla dva filma, v katerih je imela pomembnejše vloge: ''[[Rachel se poroči]]'' z [[Debra Winger|Debro Winger]] in ''Passengers'' z [[Patrick Wilson|Patrickom Wilsonom]]. [[Premiera (dogodek)|Premiera]] filma ''Rachel se poroči'' je potekala v [[Benetke|Benetkah]] in Hathawayjeva (ki je v njem igrala Kym) je s strani kritikov dobila kar nekaj precej vzpodbudnih pohval. Nominirana je bila za nagradi Academy Award in [[zlati globus]]. Anne Hathaway je povedala, da se je njen lik iz filma še bolj povezal z njo, saj je film temeljil na dejanskih razmerjih in zaradi močnih čustev, ki so bila prisotna v filmu.<ref>{{navedi splet |last=Tewksbury |first=Drew |url=http://drewtewksbury.com/2008/10/01/anne-hathaway/ |title=»Anne Hathaway« |work=Metromix.com |date=30. september 2008 |accessdate=13. julij 2010 |archive-date=2008-10-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081012080421/http://drewtewksbury.com/2008/10/01/anne-hathaway/ |url-status=dead }}</ref> [[Slika:AnneHathawayAAFeb09.jpg|thumb|upright|Anne Hathaway na rdeči preprogi v letu 2009 na 81. podelitvi nagrad [[Academy Awards]]]] V letu 2009 se je poleg [[Kate Hudson]] pojavila v komediji ''[[Vojna nevest]]'', ki je izšla 9. januarja tistega leta. Anne Hathaway je film opisala kot »ostudno komercialen&nbsp;– tako veličasten.«<ref name=Hathaway>{{navedi splet |title= Anne Hathaway: Bojevnica za oskarja je prava profesionalka |url=http://www.telegraph.co.uk/culture/film/starsandstories/4125213/Anne-Hathaway-Oscar-contender-who-is-the-real-deal.html|accessdate= 11. januar 2009 |author= Naomi West|date= 9. januar 2009 |publisher= The Telegraph}}</ref> Skupaj s soigralko sta se v februarju/marcu tistega leta pojavili na naslovnici revije ''Modern Bride'', medtem pa je Anne Hathaway v mnogih intervjujih poudarjala, da sama ni »takšen tip dekleta, da bi kar naprej sanjala o poroki«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.fanpop.com/spots/anne-hathaway/articles/7557/title/anne-hathaway-biography |title=Anne Hathaway Biography |work=Fanpop.com |date=2009 |accessdate=9. februar 2012}}</ref> V letu 2010 je v kar nekaj posodila glas raznim likom v televizijskih serijah, kot sta ''Family Guy'' in ''[[Simpsonovi]]'' (zanjo je prejela tudi nagrado [[Emmy]] v kategoriji za »izstopajoči glasovni nastop«),<ref name=Foster>{{navedi novice |author=Snierson, Dan |url=http://hollywoodinsider.ew.com/2008/09/exclusive-jodie.html |title=Ekskluzivno: Jodie Foster in Anne Hathaway bosta gostovali v seriji ''Simpsonovi'' |work=Entertainment Weekly |accessdate=4. 9. 2008 |date=3. 9. 2008 |archive-date=2008-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080905024818/http://hollywoodinsider.ew.com/2008/09/exclusive-jodie.html |url-status=dead }}</ref><ref>[http://blog.zap2it.com/frominsidethebox/2009/03/anne-hathaway-gets-animated-for-family-guy.html »Anne Hathaway animira za serijo ''Family Guy.''«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100113092957/http://blog.zap2it.com/frominsidethebox/2009/03/anne-hathaway-gets-animated-for-family-guy.html |date=2010-01-13 }} ''Zap2It.com''. 27. marec 2009.</ref><ref>{{navedi novice |url=http://www.emmys.com/sites/emmys.com/files/62ndemmys_noms.pdf |title=62. podelitev Emmyjev - Seznam nominiranih |accessdate=8. julij 2010 |archive-date=2011-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110808202317/http://www.emmys.com/sites/emmys.com/files/62ndemmys_noms.pdf |url-status=dead }}</ref> igrala pa je tudi Violo na festivalu [[New York Shakespeare Festival]] poleti 2009 poleg igralcev, kot so [[Audra McDonald]] kot Olivia, [[Raul Esparza]] kot vojvoda Orsino in [[Julie White]] kot Maria.<ref name="nyt2009">{{navedi splet|url=http://theater2.nytimes.com/2009/06/26/theater/reviews/26night.html|title=Ljubim te, popoln si. Si dekle?|last=Isherwood|first=Charles|date=26. junij 2009|publisher=New York Times|accessdate=4. 7. 2009 }}</ref> V letu 2010 so izšli naslednji filmski projekti Anne Hathaway: [[Tim Burton|Tima Burtona]], ''[[Alica v čudežni deželi (film, 2010)|Alica v čudežni deželi]]'', filmska upodobitev knjig ''[[Alica v čudežni deželi]]'' in ''Through the Looking-Glass'' poleg [[Helena Bonham Carter|Helene Bonham Carter]] in [[Johnny Depp|Johnnyja Deppa]], v romantični komediji ''The Fiancé'',<ref name="fiance">{{navedi splet|url=http://movies.tvguide.com/Movie-News/Anne-Hathaway-Star-27550.aspx |title=Anne Hathaway zaigra v filmu ''Fiancé'' |work=[[TV Guide]] |date=22. oktober 2008 |accessdate=24. oktober 2008}}</ref> filmski upodobitvi [[roman]]a Julie Buxbaum, ''The Opposite of Love'', film [[Garry Marshall|Garryja Marshalla]], ''[[Valentinovo (film)|Valentinovo]]'', upodobitvi biografije [[Gerald Clarke|Geralda Clarka]], ''Get Happy: The Life of Judy Garland,'' v kateri je zaigrala glavno vlogo.<ref name="garland">{{navedi splet |url=http://newsinfilm.com/?p=11127 |title=Anne Hathaway bo zaigrala Judy Garland |work=News in Film |date=23. marec 2009 |accessdate=13. julij 2010 |archive-date=2014-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140903194009/http://newsinfilm.com/?p=11127 |url-status=dead }}</ref> 8. decembra 2009 so sporočili, da bo Anne Hathaway zaigrala vlogo [[Felicia Hardy|Felicie Hardy]] v filmu [[Sam Raimi|Sama Raimija]], ''[[Spider-Man 4]]''. [[Felicia Hardy]] se v filmu ne bo spremenila v črno mačko, kot v stripih; namesto tega bo Raimijeva Felicia Hardy postala nov lik s supermočmi, imenovan Vulturess.<ref>{{navedi splet|url=http://www.movieline.com/2009/12/exclusive-spider-man-4-circling-john-malkovich-anne-hathaway.php?page=all |title=Film ''Spider-Man 4'' kroži od Johna Malkovicha do Anne Hathaway |work=Movieline LLC |publisher=MoveLine |date=8. december 2009 |accessdate=12. december 2009}}</ref> 5. januarja 2010 je bilo sporočeno, da bodo ponovno napisali scenarij za film ''Spider-Man 4'' in da se Anne Hathaway v filmu ne bo pojavila, saj je »predraga.«<ref>{{navedi splet |url=http://www.cinemablend.com/new/Spider-Man-4-Will-Not-Be-Ready-By-May-5th-2011-16402.html |title=''Spider-Man 4'' ne bo nared vse do 5. maja 2011 |publisher=CinemaBlend.com |date=5. januar 2010 |accessdate=9. januar 2010 |archive-date=2010-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100110015659/http://www.cinemablend.com/new/Spider-Man-4-Will-Not-Be-Ready-By-May-5th-2011-16402.html |url-status=dead }}</ref> Na koncu je bil Spider-Man 4 preklican, Hathaway pa je leta 2012 igrala v filmu [[Vzpon viteza teme]], kjer je upodobila [[Catwoman (lik)|Catwoman]]. == Zasebno življenje == [[Slika:Anne Hathaway 2008.jpg|thumb|left|upright|Anne Hathaway na premieri ''[[Ujemite Smarta (film)|Ujemite Smarta]]'' v juniju 2008]] Anne Hathaway se ukvarja z mnogimi dobrodelnimi deli, vključena pa je tudi v organizacije The Creative Coalition, The Step Up Women's Network, [[St. Jude Children's Research Hospital]], The Human Rights Campaign in The Lollipop Theatre Network, organizacije, preko katerih filmske zvezde pomagajo bolnim otrokom. V letu 2008 ji je revija ''[[Elle (revija)|Elle]]'' podelila naslov »ženske v Hollywoodu« ter se ji zahvalila za delo preko organizacij The Step Up Women's Network in The Human Rights Campaign. Anne Hathaway je v zgodnjem delu leta 2007 odkrito spregovorila o [[Velika depresivna motnja|depresiji]], s katero se je spopadala v najstniških letih. Povedala je, da jo je v glavnem prebrodila brez raznih zdravil in podobnega.<ref>{{navedi splet|last=Rubin |first=Courtney |url=http://www.people.com/people/article/0,,20010971,00.html |title=»Anne Hathaway pravi, da se je borila z depresijo« |work=People.com |date=6. februar 2007 |accessdate=13. julij 2010}}</ref> V letu 2008 je v ''Late Show with David Letterman'' povedala, da je (spet) opustila [[kajenje]]. Igralka je s to razvado začela med snemanjem filma ''[[Rachel se poroči]]'', kjer je pokadila »veliko« cigaret, nato »za nekaj časa odnehala« in spet začela v stresnem poletju, ko je končala razmerje z Raffaellom Follierijem.<ref>{{navedi splet |url=http://www.fashionwiredaily.com/first_word/entertainment/article.weml?id=2165 |title=Nova podoba Anne Hathaway na premieri filma ''Rachel se poroči'' |last=Peters |first=Jenny |date=16. september 2008 |publisher=Fashion Wire Daily |accessdate=13. oktober 2008 |archive-date=2008-12-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081218065835/http://www.fashionwiredaily.com/first_word/entertainment/article.weml?id=2165 |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.femalefirst.co.uk/entertainment/Anne+Hathaway-57791.html »Zanimivosti o Anne Hathaway.«] ''FemaleFirst''. 2. oktober 2008.</ref><ref name="grills" /> Odločila se je, da bo s tem prenehala in da bo postala [[vegetarijanstvo|vegetarijanka]].<ref name="grills">{{navedi splet |last=Chi |first=Paul |url=http://www.people.com/people/article/0,,20230143,00.html |title=David Letterman se pogovarja z Anne Hathaway o njenem bivšem fantu |work=People.com |date=12. oktober 2008 |accessdate=13. julij 2010 |archive-date=2010-04-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100419192803/http://www.people.com/people/article/0,,20230143,00.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|last=McIntee |first=Michael Z |url=http://lateshow.cbs.com/latenight/lateshow/wahoo/index/php/20080930.phtml |title=Torek, 2991. epizoda 30. septembra 2008 |work=CBS.com |date=30. september 2008 |accessdate=13. julij 2010}}</ref> V novembru 2008 je povedala, da hodi z igralcem [[Adam Shulman|Adamom Shulmanom]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.starpulse.com/news/index.php/2008/11/05/anne_hathaway_s_new_boyfriend_revealed |title=Nov fant Anne Hathaway je razkrit |date=5. november 2008 |accessdate=13. julij 2010 |archive-date=2012-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120118094710/http://www.starpulse.com/news/index.php/2008/11/05/anne_hathaway_s_new_boyfriend_revealed |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.azcentral.com/ent/celeb/articles/2010/05/12/20100512anne-hathaways-boyfriend-accused-stealing-painting.html |title=Fant Anne Hathaway je obtožen kraje slik |date=12. maj 2010 |accessdate=13. julij 2010 |archive-date=2010-07-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100718033511/http://www.azcentral.com/ent/celeb/articles/2010/05/12/20100512anne-hathaways-boyfriend-accused-stealing-painting.html |url-status=dead }}</ref> V zvezi z osebnim življenjem in veliko medijsko pozornostjo je Anne Hathaway citirala [[Oscar Wilde|Oscarja Wilda]]: »Manj, ko govoriš o tegobah življenja, bolje.«<ref>{{navedi splet |last=Douglas |first=Edward |url=http://www.comingsoon.net/news/movienews.php?id=22940 |title=Anne Hathaway je ''Ljubljena Jane'' |work=comingsoon.net |date=7. avgust 2007 |accessdate=13. julij 2010 |archive-date=2008-12-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081219191437/http://www.comingsoon.net/news/movienews.php?id=22940 |url-status=dead }}</ref> === Razmerje z Raffaellom Follierijem === V letu 2004 je Anne Hathaway začela z razmerjem z [[Italijani|italijanskim]] posredovalcem nepremičnin [[Raffaello Follieri|Raffaellom Follierijem]].<ref name="msnbc" /><ref>{{navedi splet|last=Tauber |first=Michelle |url=http://www.people.com/people/article/0,,20207530,00.html |title=Anne Hathaway se razide z Raffaellom Follierijem |work=People Magazine |date=18. junij 2008 |accessdate=13. julij 2010}}</ref><ref>[http://www.nypost.com/seven/06092008/news/regionalnews/hathaway_beaus__cause_for_alarm_114700.htm »Razlog za alarm Anne Hathaway.«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090901093939/http://www.nypost.com/seven/06092008/news/regionalnews/hathaway_beaus__cause_for_alarm_114700.htm |date=2009-09-01 }} ''New York Post.'' 9. junij 2008.</ref> Med razmerjem je Anne Hathaway prevzela del poslov dobrodelne organizacije Follieri Foundation, kjer služi kot finančni donator in član upravnega odbora fundacije direktorjev vse do leta 2007. Veliko ljudi je menilo, da bi razmerje s človekom, ki je bil v preteklosti že večkrat tako ali drugače v prekršku, lahko negativno vplivalo na njeno kariero.<ref name="mail">{{navedi novice|last1=Coleman |first1=Mark |first2=Emily |last2=Sheridan |url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-1027175/EXCLUSIVE-Devil-Wears-Prada-star-Anne-Hathaway-splits-long-time-love.html |title=Zvezdnica filma ''Hudičevka v Pradi'', Anne Hathaway se razide z dolgoletno ljubeznijo |work=Daily Mail |date=17. junij 2008 |accessdate=13. junij 2010 | location=London}}</ref> Dobrodelna organizacija, ki so jo ustanovili leta 2003 v [[Manhattan]]u se osredotoča na zagotavljanje cepljenja otrok iz narodov iz tretjega sveta, dobrodelno podjetje pa je junija 2008 začela opazovati organizacija [[IRS]], saj ni predložila davčnih dokumentov, s čimer je postala neprofitna organizacija.<ref>{{navedi novice |url=http://www.nypost.com/seven/06092008/news/regionalnews/hathaway_beaus__cause_for_alarm_114700.htm |title=Razlog za alarm Anne Hathaway |work=New York Post |date=9. junij 2008 |accessdate=13. julij 2010 |first=Dan |last=Mangan |archive-date=2009-09-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090901093939/http://www.nypost.com/seven/06092008/news/regionalnews/hathaway_beaus__cause_for_alarm_114700.htm |url-status=dead }}</ref> Zaradi strahu, da bi to in druge pravne zadeve, ki se tičejo Follierija, oškodovale njeno igralsko kariero, je Anne Hathaway razmerje končala sredi junija leta 2008.<ref name="mail" /> Folleri je bil junija tistega leta aretiran zaradi goljufije, s katero bi zaslužil nekaj milijonov dolarjev.<ref>{{navedi novice |url=http://www.nydailynews.com/news/ny_crime/2008/06/24/2008-06-24_anne_hathaways_exboyfriend_raffaello_fol.html |title=Bivši fant Anne Hathaway, Raffaello Follieri, aretiran zaradi goljufije |work=New York Daily News |date=24. junij 2008 |accessdate=13. julij 2010 |archive-date=2010-05-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100524114305/http://www.nydailynews.com/news/ny_crime/2008/06/24/2008-06-24_anne_hathaways_exboyfriend_raffaello_fol.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://newyork.fbi.gov/dojpressrel/pressrel08/investmentscheme062408.pdf |title=Ameriško sporočilo za javnost |work=United States Attorney Southern District of New York |format=pdf |date=24. junij 2008 |accessdate=13. julij 2010 }}{{Slepa povezava|date=september 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Poročali so, da je [[FBI]]odvzel zasebne revije Anne Hathaway iz Follierijevega stanovanja v New York Cityju, kar je bil del njihove preiskave. Sodišče je pozneje navedlo, da je bila Anne Hathaway nevedoč prejemnik ukradenega denarja, ki je v veliki meri bogat življenjski stil njenega bivšega, redno nakupovanje in fine večerje v dobrih restavracijah.<ref>[http://www.cnn.com/2008/US/06/24/follieri.arrested.ap/index.html »Hathaway's ex arrested on fraud charges.«] ''CNN.com''. June 24, 2008.</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.foxnews.com/story/0,2933,390461,00.html |title=Poročilo: FBI zaseže revije Anne Hathaway v stanovanju njenega bivšega fanta |work=Fox News.com |date=24. julij 2008 |accessdate=13. julij 2010}}</ref> 23. oktobra 2008 je bil Raffaello Follieri spoznan za krivega obtožb in obsojen na štiri leta in pol zapora.<ref>{{navedi novice|url=http://www.nydailynews.com/gossip/2008/10/23/2008-10-23_actress_anne_hathaways_exboyfriend_raffa.html |title=Bivši fant igralke Anne Hathaway, Raffaello Follieri obsojen na štiri leta in pol zapora |work=New York Daily News |date=23. oktober 2008 |accessdate=13. julij 2010 | first=Thomas | last=Zambito}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://online.wsj.com/article/SB122106170549019693.html |title=Raffaello Follieri spoznan za krivega vseh goljufij |work=The Wall Street Journal |date=11. september 2008 |accessdate=13. julij 2010 | first1=John R. | last1=Emshwiller | first2=Chad | last2=Bray}}</ref> V oktobru 2008 Anne Hathaway prvič odkrito spregovori o njenem razmerju in razhodu z Raffaellom Follierijem in o njegovi aretaciji za revijo ''[[W (revija)|W]]''. Povedala je, da je bila po aretaciji njenega bivšega »še ves teden šokirana« in da ji brez dobrih prijateljev teh težkih časov ne bi uspelo prebiti.<ref>{{navedi splet |last=Stein |first=Danielle |url=http://www.wmagazine.com/celebrities/2008/10/anne_hathaway |title=Klinično maščevanje Anne Hathaway |date=oktober 2008 |accessdate=13. julij 2010 |archive-date=2013-06-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130607090128/http://www.wmagazine.com/celebrities/2008/10/anne_hathaway |url-status=dead }}</ref> Med njenim gostenjem oddaje ''[[Saturday Night Live]]'' se je Anne Hathaway šalila glede izkušnje v odprtem monologu. == Filmografija == {|class="wikitable" style="font-size: 90%;" border="2" cellpadding="4" background: #f9f9f9; |- align="center" ! style="background:#B0C4DE;" | Leto ! style="background:#B0C4DE;" | Naslov ! style="background:#B0C4DE;" | Vloga ! style="background:#B0C4DE;" | Opombe |- | 1999 | ''Get Real'' | Meghan Green | 1999–2000 (13 epizod)<br />Nominirana — [[Teen Choice Awards|Teen Choice Award za TV&nbsp;– Izbira igralke]]<br />Nominirana — [[Young Artist Awards|Young Artist Award za najboljši nastop v televizijski seriji&nbsp;– Mlajša igralska zasedba]] |- | rowspan="2" | 2001 | ''[[Princeskin dnevnik (film)|Princeskin dnevnik]]'' | [[Mia Thermopolis]] | Nominirana&nbsp;— [[MTV Movie Awards|MTV Movie Award za najboljši prebojni nastop]]<br />Nominirana — [[Teen Choice Awards|Teen Choice Award za Film&nbsp;– Izbira igralke, komedija]] |- | ''The Other Side of Heaven'' | Jean Sabin | |- | rowspan="2" | 2002 | ''The Cat Returns'' | Haru | Glas (samo angleška verzija) |- | ''[[Nicholas Nickleby (film, 2002)|Nicholas Nickleby]]'' | Madeline Bray | [[National Board of Review Awards|National Board of Review Award za najboljšo igralsko zasedbo]] |- | rowspan="2" | 2004 | ''[[Uročena Ella]]'' | Ella iz Frella | |- | ''[[Princeskin dnevnik 2: kraljevska zaroka]]'' | Mia Thermopolis | |- | rowspan="3" | 2005 | ''[[Kdo je podtaknil Rdeči kapici?]]'' | [[Rdeča kapica]] | Glas |- | ''Havoc'' | Allison Lang | Televizijski film (v ZDA)[[DVD Exclusive Awards|DVDX Award za najboljšo igralko v DVD premieri filma]] |- | ''[[Gora Brokeback]]'' | Lureen Newsome Twist | Nominirana&nbsp;— [[Gotham Awards|Gotham Award za najboljšo igralsko zasedbo]]<br />Nominirana&nbsp;— [[Screen Actors Guild Award for za najboljši nastop igralske zasedbe v filmu]] |- | 2006 | ''[[Hudičevka v Pradi (film)|Hudičevka v Pradi]]'' | [[Andrea Sachs|Andy Sachs]] | Nominirana — [[Teen Choice Awards|Teen Choice Award za film&nbsp;– Izbira kemije]] (skupaj z [[Meryl Streep]]) |- | 2007 | ''[[Ljubljena Jane]]'' | [[Jane Austen]] | Nominirana — [[British Independent Film Awards|British Independent Film Award za najboljšo igralko]] |- | rowspan="3" | 2008 | ''[[Ujemite Smart (film)|Ujemite Smart]]'' | Agent 99 | [[Nickelodeon Kids' Choice Awards|Blimp Award za najljubšo filmsko igralko]] |- | ''Passengers'' | Claire Summers | |- | ''[[Rachel se poroči]]'' | Kym | [[Austin Film Critics Association Awards|Austin Film Critics Association Award za najboljšo igralko]]<br />[[Broadcast Film Critics Association Awards|Broadcast Film Critics Association Award za najboljšo igralko]] (skupaj z [[Meryl Streep]] za ''[[Dvom (film, 2008)|Dvom]]'')<br />[[Chicago Film Critics Association Awards|Chicago Film Critics Association Award za najboljšo igralko]]<br />[[Dallas-Fort Worth Film Critics Association Awards|Dallas-Fort Worth Film Critics Association Award za najboljšo igralko]]<br />[[National Board of Review Awards|National Board of Review Award za najboljšo igralko]]<br />[[Palm Springs International Film Festival Awards|Palm Springs International Film Festival za posladek palm - nagrada za posebne dosežke]] <br /> [[Entertainment Industries Council|Prism Award za najboljši nastop v filmu]]<br />[[Southeastern Film Critics Association Awards|Southeastern Film Critics Association Award za najboljšo igralko]]<br />Nominirana&nbsp;— [[Academy Award za najboljšo igralko]]<br />Nominirana&nbsp;— [[Zlati globus za najboljšo igralko - Filmska drama]]<br />Nominirana&nbsp;— [[Gotham Independent Film Awards|Gotham Award za najboljšo igralsko zasedbo]]<br />Nominirana&nbsp;— [[Independent Spirit Awards|Independent Spirit Award za najboljšo glavno žensko igralko]]<br />Nominirana&nbsp;— [[London Film Critics Circle Awards|London Film Critics Circle Award za najboljšo igralko]]<br />Nominirana&nbsp;— [[Online Film Critics Society Awards|Online Film Critics Society Award za najboljšo igralko]]<br />Nominirana&nbsp;— [[Satellite Awards|Satellite Award za najboljšo igralko - Filmska drama]]<br />Nominirana&nbsp;— [[Screen Actors Guild Awards|Screen Actors Guild Award za izstopajoči nastop ženske igralke v glavni vlogi - Film]] |- | rowspan="3" | 2009 | ''[[Vojna nevest]]'' | Emma Allen | [[Teen Choice Awards|Teen Choice Award za izbiro filmske igralke: Komedija]]<br />Nominirana&nbsp;— [[MTV Movie Awards|MTV Movie Award za najboljši nastop]]<br />Nominirana&nbsp;— [[MTV Movie Awards|MTV Movie Award za najboljši pretep]]<br />Nominirana — [[Teen Choice Awards|Teen Choice Award za izbiro filmskega rock zvezdniškega trenutka]]<br />Nominirana — [[Teen Choice Awards|Teen Choice Award za izbiro filmskega ravsa]] |- | ''[[PoliWood]]'' | Ona | [[Dokumentarni film]] |- | ''[[Simpsonovi]]'' | Princesa Penelope | 21. sezona, 10. epizoda: »[[Once Upon a Time in Springfield]]«<br />[[Emmy]] za izstopajoči glasovni nastop |- | rowspan="5" | 2010 | ''[[Valentinovo (film)|Valentinovo]]'' | Liz | Nominirana — [[Teen Choice Awards|Teen Choice Award za tatu scene&nbsp;– Ženska]] |- | ''[[Alica v čudežni deželi (film)|Alica v čudežni deželi]]'' | Bela kraljica | Nominirana — [[Teen Choice Awards|Teen Choice Award za tatu scene&nbsp;– Ženska]] |- | ''Love and Other Drugs'' | Maggie Murdock | ''Post-produkcija'' |- | ''The Fiancé'' | Lindsay Malone | |- | ''[[Family Guy]]'' | Mother Maggie/Ona | 8. sezona, 13. epizoda: »[[Go Stewie Go]]«/8. sezona, 16. epizoda: »[[April in Quahog]]« |- | rowspan="3" | 2011 | ''Get Happy: The Life of Judy Garland'' | [[Judy Garland]] | |- | ''One Day'' | Emma | V snemanju<ref name="garland1">{{navedi novice |url=http://www.nytimes.com/2010/07/15/books/15book.html |title=Onadva se spoznata. Onadva se združita. Onadva … Kaj? Spet? |last=Maslin |first=Janet |date=14. julij 2010 |work=[[New York Times]] |accessdate=24. julij 2010}}</ref> |- | ''Rio'' | Jewel | Glas; post-produkcija |} == Glej tudi == * [[Seznam ameriških igralcev (H)]] * [[Seznam vegetarijancev]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons|Anne Hathaway}} {{Wikiquote}} * {{IMDb Name|id=0004266|name=Anne Hathaway}} * [http://www.tv.com/person/76242/summary.html Anne Hathaway] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090327220710/http://www.tv.com/person/76242/summary.html |date=2009-03-27 }} na [http://www.tv.com/ TV.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190520230801/http://www.tv.com/ |date=2019-05-20 }} * {{dmoz|Arts/Performing_Arts/Acting/Actors_and_Actresses/H/Hathaway,_Anne/|name=Anne Hathaway}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hathaway, Anne}} [[Kategorija:Vegetarijanci]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški gledališki igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Francoski Američani]] [[Kategorija:Irski Američani]] df75l3kxofl3qzn63zdu0rqeamt76i1 Albina Novak 0 239619 6682600 6672561 2026-05-29T13:22:58Z Ihana Aneta 242446 6682600 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Albina Ana Novak''' (rojena ''Albina Ana Križman''), [[Slovenci|slovenska]] [[urednik|urednica]] in društvena delavka v [[Združene države Amerike|ZDA]], * [[5. november]] [[1900]], [[Ribnica]], † [[6. april]] [[1971]], [[Chicago]]. == Življenje in delo == Rodil se je očetu posestniku in gostilničarju Matiji Križman ter materi Angeli (rojena Šilec). Novakova se je 1906 s starši preselila v ZDA, kjer je že v mladosti sodelovala v slovenskih kulturnih društvih in podpornih organizacijah, pozneje pa postala tajnica [[Slovenska ženska zveza|Slovenske ženske zveze]], ki jo je 1926 ustanovila [[Marie Prisland|Marie Černe Prisland]]. Od 1933 pa je bila 19 let glavna tajnica in urednica mesečnika [[Zarja (1929)|Zarja]]; uredila je pesmarico in kuharsko knjigo, ter organizirala zbiranje pomoči Sloveniji.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1994). Knjiga 8. Ljubljana: Mladinska knjiga. </ref> == Viri == {{sklici}} {{literat-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Novak, Albina}} [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Ameriški Slovenci]] r7oh3lw04lyqy671mnlmskuyrvkvdzf Pavle Urankar 0 241635 6682896 6299385 2026-05-30T11:28:40Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682896 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Pavle Urankar''', [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], [[šolnik]] in strokovni [[pisatelj|pisec]], * [[28. junij]] [[1902]], [[Selce, Lukovica]], † [[20. marec]] [[1991]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Rodil se je očetu kmetu Andreju in materi Mariji (roj. Rudolf). Ljudsko šolo je obiskoval v [[Češnjice, Lukovica|Češnjicah]] (1909-11) in [[Kamnik]]u (1911-14), gimnazijo pa v [[Zavod svetega Stanislava|Zavodu svetega Stanislava]] v [[Šentvid pri Ljubljani|Šentvidu pri Ljubljani]] (1914–22). Nato je študiral [[zgodovina|zgodovino]] in [[zemljepis]] na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|FF]] v [[Beograd]]u in 1927 [[diploma|diplomiral]]. Zaposlen je bil kot pomožni [[asistent]] v bizantološkem seminarju na [[Univerza v Beogradu|univerzi v Beogradu]] (1925–1927), kot [[suplent]] na gimnaziji v [[Slavonski Brod|Slavonskem Brodu]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]] (1928-29) in na trgovski akademiji v [[Skopje|Skopju]] (1929-30). Nato pa je služboval kot profesor v [[Sarajevo|Sarajevu]] (1930–32), ter na Tehniški srednji šoli v Ljubljani (1932–45) in nazadnje na ekonomski srednji šoli v Ljubljani (1945–67). Ukvarjal se je z raziskovanjem [[zgodovina|zgodovine]] in leta 1930 napisal knjižico ''Istorijski značaj grada Skoplja'' {{COBISS|ID=96169984}}. Po vrnitvi v Slovenijo (1932) je svoja raziskovanja nadaljeval in napisal, mdr. knjigo ''Zgodovina trga Motnika in okraja'' {{COBISS|ID=2506760}} in številne [[članek|članke]] za razne [[časopis|liste]], zbornik ''Na bregovih Bistrice'' (1938). Napisal je učbenika: Zgodovina za 5., 6. in 7. razred dopisne osnovne šole (1969); Zgodovina za dopisne tehniške in druge srednje šole (1970) in skripta: Občni gospodarski zemljepis za srednje strok. šole (1938); skripta za pouk zgodovine na ekonomskih srednjih šolah (1946, do 1972 okoli 15 dopolnjenih izdaj); ter Zgodovina za ekonomske srednje šole (1961); Zgodovina za tehniške srednje šole (1962, 1978); Zgodovina za osnovne šole I. stopnje (1965) in II. stopnje (1967). == Zunanje povezave == *{{SloBio|id=747403|avtor=Savnik Roman|ime=Urankar Pavle|vir=SBL}} {{normativna kontrola}} {{historian-stub}} {{DEFAULTSORT:Urankar, Pavle}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Beogradu]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] gshnl65av3d5r0dt3sb4d8o1ii5g383 William Horatio Happell 0 280909 6682631 5939688 2026-05-29T14:33:23Z Engelbert 76895 pp, zp 6682631 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=William Horatio Happell |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=1909–1944 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''William Horatio Happell''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[15. april]] [[1890]], † [[4. februar]] [[1971]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Happell/William_Horatio/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Happell, William Horatio}} [[Kategorija:Rojeni leta 1890]] [[Kategorija:Umrli leta 1971]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pravniki]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 06w1dt3jo8lf4grsfegn58zpuz8phig 6682632 6682631 2026-05-29T14:34:30Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1890]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1971]]; +[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]; +[[Kategorija:Nosilci reda indijskega imperija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682632 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=William Horatio Happell |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=1909–1944 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''William Horatio Happell''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[15. april]] [[1890]], † [[4. februar]] [[1971]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Happell/William_Horatio/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Happell, William Horatio}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pravniki]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda indijskega imperija]] 2btp6jc18te1fctznblls1iznwurpcf Campbell Richard Hardy 0 280950 6682654 6455612 2026-05-29T14:51:02Z Engelbert 76895 pp 6682654 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Campbell Richard Hardy |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Naval ensign of the United Kingdom.svg|25px|Pomorska zastava Združenega kraljestva]] [[Kraljeva vojna mornarica]] |service= |serviceyears=1924–1959 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands=[[No. 46 (Royal Marines) Commando]] (1943–1944)<br>[[3 komando brigada]] (1944–1945)<br>(1948–1951)<br>[[Komandant general Kraljevih marincev]] (1955–1959) |battles=[[Sueška vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[red kopeli|KCB]]<br>[[red britanskega imperija|CBE]]<br>[[Distinguished Service Order|DSO]] in (2 ploščici) |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Campbell Richard Hardy''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[24. maj]] [[1906]], † [[29. julij]] [[1984]]. V letih 1955−1959 je bil Komandant general Kraljevih marincev. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hardy/Campbell_Richard/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{s-start}} {{s-mil}} {{s-bef|before=[[John Westall]]}} {{s-ttl|title=[[Komandant general Kraljevih marincev]]|years=1955 &ndash; 1959}} {{s-aft|after=[[Ian Riches]]}} {{s-end}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hardy, Campbell Richard}} [[Kategorija:Rojeni leta 1906]] [[Kategorija:Umrli leta 1984]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani sueške krize]] [[Kategorija:Generali Kraljevih marincev]] 8gndu5xivnlmh7apklhjexvzvz9fqdz 6682656 6682654 2026-05-29T14:53:28Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 3 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682656 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Campbell Richard Hardy |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Naval ensign of the United Kingdom.svg|25px|Pomorska zastava Združenega kraljestva]] [[Kraljeva vojna mornarica]] |service= |serviceyears=1924–1959 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands=[[No. 46 (Royal Marines) Commando]] (1943–1944)<br>[[3 komando brigada]] (1944–1945)<br>(1948–1951)<br>[[Komandant general Kraljevih marincev]] (1955–1959) |battles=[[Sueška vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[red kopeli|KCB]]<br>[[red britanskega imperija|CBE]]<br>[[Distinguished Service Order|DSO]] in (2 ploščici) |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Campbell Richard Hardy''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[24. maj]] [[1906]], † [[29. julij]] [[1984]]. V letih 1955−1959 je bil Komandant general Kraljevih marincev. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hardy/Campbell_Richard/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{s-start}} {{s-mil}} {{s-bef|before=[[John Westall]]}} {{s-ttl|title=[[Komandant general Kraljevih marincev]]|years=1955 &ndash; 1959}} {{s-aft|after=[[Ian Riches]]}} {{s-end}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hardy, Campbell Richard}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani sueške krize]] [[Kategorija:Generali Kraljevih marincev]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] na0bvxxgj4o7jv0s3jm3h0246k2d9zd James Francis Hare 0 280951 6682683 5930691 2026-05-29T16:16:37Z Engelbert 76895 pp, zp 6682683 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=James Francis Hare |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1946]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''James Francis Hare''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[26. marec]] [[1897]], † [[28. avgust]] [[1970]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Sklici == * [https://generals.dk/general/Hare/James_Francis/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hare, James Francis}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] jmzxthfe0m9ktc4wyy5xemualhbqgol Kenneth Hargreaves 0 280952 6682877 5931801 2026-05-30T09:51:26Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6682877 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Kenneth Hargreaves |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1922–? |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Kenneth Hargreaves''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[23. februar]] [[1903]], † [[27. marec]] [[1990]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hargreaves/Kenneth/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hargraves, Kenneth}} [[Kategorija:Rojeni leta 1903]] [[Kategorija:Umrli leta 1990]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] askuwqamq5o8j311efvcnhcc5i0frpj 6682878 6682877 2026-05-30T09:52:03Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1903]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1990]]; +[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682878 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Kenneth Hargreaves |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1922–? |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Kenneth Hargreaves''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[23. februar]] [[1903]], † [[27. marec]] [[1990]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hargreaves/Kenneth/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hargraves, Kenneth}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] nb2477u3o0d2s2mjepogh9kok78ytc1 Arthur William Allen Harker 0 280953 6682909 5926420 2026-05-30T11:56:14Z Engelbert 76895 pp 6682909 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Arthur William Allen Harker |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch= |serviceyears=1910–1947 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[red britanskega imperija|CBE]] |relations= |laterwork= }} '''Arthur William Allen Harker''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[7. september]] [[1890]], † [[23. januar]] [[1960]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Harker/Arthur_William_Allen/Great_Britain.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Harker, Arthur William Allen}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] nyqp7js5d6r7rknvb7eke9w8kwwvagq 6682910 6682909 2026-05-30T11:57:03Z Engelbert 76895 +[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]; +[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682910 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Arthur William Allen Harker |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch= |serviceyears=1910–1947 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[red britanskega imperija|CBE]] |relations= |laterwork= }} '''Arthur William Allen Harker''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[7. september]] [[1890]], † [[23. januar]] [[1960]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Harker/Arthur_William_Allen/Great_Britain.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Harker, Arthur William Allen}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] 5nmbtetnnprc25nd373ga5xzhs6jbi9 Fritz 0 287024 6682725 5636510 2026-05-29T17:52:46Z ~2026-32048-27 260774 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6682725 wikitext text/x-wiki '''Fritz''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 47 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 7.846. mesto. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Ervin Fritz]] (*1940), pesnik, dramatik in prevajalec * [[Marinka Fritz Kunc]] (*1942), pisateljica, učiteljica in novinarka * Maj Fritz (*1969), slovenski častnik == Znani tuji nosilci priimka == * [[Clemens Fritz]] (*1980), nemški nogometaš * [[Henning Fritz]] (*1974), nemški rokometni vratar * [[Ignjat Franjo Ftitz]] (1778—1841), hrvaški kirurg *[[Karin Fritz]] (*1957), avstrijska političarka (Zeleni) *[[Karin Fritz]], nemška scenografka (tudi v Sloveniji) * [[Marianne Fritz]] (1948—2007), avstrijska pisateljica * [[Samuel Fritz]] (1654—1725), češki kartograf == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Fritz}} == Glej tudi == * [[Fric]] * [[Fritzl]]<ref>[[:de:Fritzl]]</ref> * [[Fritzsch]]<ref>[[:de:Fritzsch]]</ref> ([[Fritsch]]<ref>[[:de:Fritsch]]</ref>, [[Frycz]]<ref>[[:pl:Frycz]]</ref>, [[Fricz]]<ref>[[:pl:Fricz]]</ref>, [[Fryč]]<ref>[[:cs:Fryč]]</ref>, [[Frič]]<ref>[[:cs:Frič]]</ref>) <references /> {{priimek}} dfn2f3r8eo0z45m6gge8vm8py5bfta6 6682726 6682725 2026-05-29T17:53:40Z ~2026-32048-27 260774 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6682726 wikitext text/x-wiki '''Fritz''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 47 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 7.846. mesto. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Ervin Fritz]] (*1940), pesnik, dramatik in prevajalec * [[Marinka Fritz Kunc]] (*1942), pisateljica, učiteljica in novinarka * Maj Fritz (*1969), slovenski častnik in varnostni strokovnjak == Znani tuji nosilci priimka == * [[Clemens Fritz]] (*1980), nemški nogometaš * [[Henning Fritz]] (*1974), nemški rokometni vratar * [[Ignjat Franjo Ftitz]] (1778—1841), hrvaški kirurg *[[Karin Fritz]] (*1957), avstrijska političarka (Zeleni) *[[Karin Fritz]], nemška scenografka (tudi v Sloveniji) * [[Marianne Fritz]] (1948—2007), avstrijska pisateljica * [[Samuel Fritz]] (1654—1725), češki kartograf == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Fritz}} == Glej tudi == * [[Fric]] * [[Fritzl]]<ref>[[:de:Fritzl]]</ref> * [[Fritzsch]]<ref>[[:de:Fritzsch]]</ref> ([[Fritsch]]<ref>[[:de:Fritsch]]</ref>, [[Frycz]]<ref>[[:pl:Frycz]]</ref>, [[Fricz]]<ref>[[:pl:Fricz]]</ref>, [[Fryč]]<ref>[[:cs:Fryč]]</ref>, [[Frič]]<ref>[[:cs:Frič]]</ref>) <references /> {{priimek}} azgoa6sqsyzgo6rfm12nekwlfb9qw43 Klemen Slakonja 0 288768 6682813 6637835 2026-05-30T04:38:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682813 wikitext text/x-wiki {{Infobox Actor | name = Klemen Slakonja | image = <!-- Wikidata --> |children=2|education=Univerzitetni diplomirani igralec| birthname = | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | nationality = [[Slovenija]] | occupation = <!-- Wikidata --> |partner=[[Mojca Fatur]] (2011)}} '''Klemen Slakonja''', znan tudi zgolj kot '''Klemen''', [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], [[pevec]], [[Avtor|avtor besedil]], [[komik]], [[imitator]] in [[televizijski voditelj]], * [[3. junij]] [[1985]], [[Brežice]] == Življenjepis == Klemen Slakonja je po maturi na [[Gimnazija Brežice|Gimnaziji Brežice]] študiral Dramsko igro in umetniško besedo na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani]] pod mentorstvom [[Mile Korun|Mileta Koruna]] in [[Matjaž Zupančič|Matjaža Zupančiča]]. Diplomiral je z diplomsko nalogo z naslovom Prebujenje<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Slakonja|first=Klemen|date=2010|title=Prebujenje: diplomska naloga|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2942811|magazine=AGRFT|location=Ljubljana}}</ref> leta 2010. Od leta 2010 do 2018 je bil član igralskega ansambla [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]. Medijsko pot je začel kot voditelj na [[Radio Energy|Radiu Energy]] ter povezovalec prireditev. Na eni od njih ga je opazil voditelj Edi Štraus in ga povabil k sodelovanju v oddaji ''[[Radio Ga Ga (radijska satira)|Radio Ga Ga]]''. Kasneje je sodeloval tudi v televizijskih oddajah ''Hri-bar'' in ''NLP''.<ref name="Portret">{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/magazin/aktualno/estrada/1042518643 |title=Spletni portret: Klemen Slakonja |work=Dnevnik |date=23.3.2012 |accessdate=1.3.2013 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305081121/http://www.dnevnik.si/magazin/aktualno/estrada/1042518643 |url-status=dead }}</ref> Leta 2011 je vodil prireditev [[EMA 2011|''EMA 2011'']],<ref name=":1">{{navedi novice| url=http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/z-naso-glasbo-ni-nobenega-problema-dokler-ne-pride-ema.html |title=Maja Keuc velika zmagovalka Eme! |work=24ur.com |date=27.2.2012 |accessdate=1.3.2013}}</ref> leta 2012 pa oddajo [[Misija Evrovizija|''Misija Evrovizija'']], izbor za [[EMA 2012|''EMA 2012'']]<ref name="Portret" />, izbor [[EMA 2025|EMA 2020]].<ref>{{Navedi splet|title=Ema 2020 zagotovo ne bo dolgočasna, voditelj bo Klemen Slakonja!|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/ema-2020-zagotovo-ne-bo-dolgocasna-voditelj-bo-klemen-slakonja/513772|website=rtvslo.si|accessdate=2025-02-04|language=sl|first=T.|last=H}}</ref> Znan je tudi po parodičnih priredbah popularnih pesmi, ki jih je predstavljal najprej v svoji zabavnoglasbeni oddaji ''Zadetek v petek'' (TV 3 Medias), kasneje pa na ''Je belli cesti'' (POP TV), posebej "JJ Style", parodiji uspešnice Gangnam Style na temo aktualnega političnega dogajanja v državi. Zanjo je posnel tudi videospot, ki je dobil preko milijon ogledov in tako postal slovenski hit na portalu [[YouTube]].<ref name=":2">{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/magazin/aktualno/jj-style-cez-noc-postal-uspesnica-na-spletu |title=JJ Style čez noč postal uspešnica na spletu |author=Bajec, Niko |date=27.2.2013 |work=Dnevnik |accessdate=1.3.2013 |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402154741/https://www.dnevnik.si/magazin/aktualno/jj-style-cez-noc-postal-uspesnica-na-spletu |url-status=dead }}</ref> Širšo mednarodno pozornost je pritegnil leta 2016 s parodijo lika in dela ruskega predsednika [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]], kasneje še [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] in [[Angela Merkel|Angele Merkel]]. Novembra 2020 je pri založbi Universal Music Slovenia izdal božični EP ''Under My Xmas Tree'' s 6 pesmimi. Klemen Slakonja je svoje pevske sposobnosti večkrat pokazal na razprodanih koncertih z [[Big Band RTV Slovenija|Big bandom RTV Slovenija]] ter na koncertih z naslovom Ni da ni ob spremljavi Small banda<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Klemen Slakonja &amp; Small band: Ni da ni|url=http://www.spasteater.si/predstave/klemen-slakonja-small-band-ni-da-ni|website=Špas teater|accessdate=2024-07-20}}</ref> ([[Igor Leonardi]], Tadej Kampl in Janez Gabrič) ali Medium rare banda<ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/dogodek/klemen-slakonja-medium-rare-band-ni-da-ni-festival-lent-2023/210878|title=Maribor.info}}</ref> ([[Igor Leonardi]] – kitara, Tadej Kampl – bas, Janez Gabrič – bobni, Nejc Škofic – klaviature, Bojan Zupančič – saksofon, Matjaž Kajzer – trobenta, Domen Gantar – pozavna). 1. februarja 2025 se je s skladbo »[[How Much Time Do We Have Left]]« (Klemen Slakonja/Klemen Slakonja/Ryan Small, Maja Slatinšek, Klemen Slakonja) predstavil na izboru Ema 2025 in v superfinalu zmagal. Slovenijo je zastopal na [[Pesem Evrovizije 2025|Pesmi Evrovizije]] v [[Basel|Baslu]] v prvem predizboru, od koder se ni uvrstil v finale.<ref>{{Navedi novice|title=Klemna Slakonje in Slovenije ne bo v finalu|date=2025-05-13|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/prosti-cas/magazin/zacel-se-je-prvi-predizbor-klemen-slakonja-bo-nastopil-tretji-2732616/|accessdate=2025-05-14|newspaper=Nedeljski dnevnik}}</ref> === Zasebno === S partnerko, igralko [[Mojca Fatur|Mojco Fatur]], ima dva otroka.<ref>{{Navedi splet|title=Klemen Slakonja in Mojca Fatur povila drugega otroka|url=https://zurnal24.si/magazin/vip/klemen-slakonja-in-mojca-fatur-povila-drugega-otroka-255605|website=zurnal24.si|accessdate=2021-04-09|language=sl|date=27. Avgust 2015}}</ref> == Nagrade == Za svoje televizijsko in gledališko delo je bil večkrat nagrajen. Med drugim je prejel 5 medijskih nagrad viktor za televizijsko delo<ref name=":8">{{Navedi revijo|date=2022-09-26|title=Viktor (nagrada)|url=https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Viktor_(nagrada)&oldid=5769683|language=sl}}</ref> (od tega za najobetavnejšo medijsko osebnost) ter nagrado žlahtni komedijant za več vlog v predstavi Tak si<ref>{{Navedi splet|title=Dnevi komedije: slavil Misterij buffo, žlahtna komedijanta sta Klemen in Maša|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/dnevi-komedije-slavil-misterij-buffo-zlahtna-komedijanta-sta-klemen-in-masa/332208|website=rtvslo.si|accessdate=2024-07-20|language=sl|first=A.|last=J}}</ref>. * Nagrada posebnim ljudem za soustvarjanje posebnih zgodb PM ozvezdje (2018) * Kolektivna avtorska ideja celostnega oblikovanja odmora predstave Kralj Ubu (Festival Borštnikovo srečanje, 2016)<ref>{{Navedi splet|title=Nagrajenci 51. FBS - Nagrade {{!}} Festival Borštnikovo srečanje — Arhiv 2010 - 2016|url=https://www.2010-2016.borstnikovo.si/sl/fbs-2016/|website=www.2010-2016.borstnikovo.si|accessdate=2024-07-20|archive-date=2025-01-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20250123183053/https://www.2010-2016.borstnikovo.si/sl/fbs-2016/|url-status=dead}}</ref> * Viktor popularnosti za najboljšo TV-osebnost 2013 in strokovni viktor za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje 2013 (2014) * Nagrada festivala Dnevi komedije za žlahtnega komedijanta za vloge Potnikov v predstavi Tak si (2024) * Viktor popularnosti za najboljšo TV-osebnost 2011 in strokovni viktor za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje 2011 (2012) * Vikendov gong popularnosti za televizijskega voditelja razvedrilnega programa (2012) * Strokovni viktor za najobetavnejšo medijsko osebnost 2008 (2009) == Delo == === Televizija === {| class="wikitable" ! width="40" |Leto ! width="220" |Naslov !Kanal ! width="80" |Vloga |- | align="center" |2007 | ''Hri-bar'' |[[TV SLO 1|RTV SLO 1]] | [[imitator]] |- | align="center" |2008 | ''Nekega lepega popoldneva (NLP)'' |TV SLO | sovoditelj |- | rowspan="2" align="center" |2011 | [[EMA 2011|''EMA 2011'']] |TV SLO | voditelj |- | [[Misija Evrovizija|''Misija Evrovizija'']] |TV SLO | voditelj |- | align="center" |2012 | [[EMA 2012|''EMA 2012'']] |TV SLO | voditelj |- | rowspan="2" align="center" |2013 | ''Zadetek v petek'' |[[TV3 Medias|TV 3 Medias]] | voditelj |- | [[Je bella cesta|''Je bella cesta'']] |[[POP TV]] | voditelj |- | rowspan="2" align="center" |2016 | [[EMA 2016|''EMA 2016'']] |TV SLO | voditelj |- |''Od blizu'' (pogovorna oddaja [[Vesna Milek|Vesne Milek]]) |TV SLO |gost četrte oddaje prve sezone |- | align="center" |2019 | ''Zadnji večer s Klemnom Slakonjo'' (koncert) |TV SLO | voditelj, nastopajoči |- | align="center" |2020 | [[EMA 2020|''EMA 2020'']] |TV SLO | voditelj |- | align="center" |2021 |''[[Kdo si ti? Zvezde pod masko]]'' |[[Planet TV]] |voditelj |} === Gledališče (izbor) === Slakonja je sodeloval z različnimi slovenskimi gledališči. Zaposlen je bil v ljubljanski Drami, kot gostujoči igralec pa je sodeloval z Mestnim gledališčem Ptuj, Mestnim gledališčem ljubljanskim (MGL), Gledališčem Koper, Siti teatrom BTC, Opero in baletom SNG Maribor ter SNG Opero in baletom Ljubljana. V nadaljevanju je izbor le nekaterih gledaliških vlog. * 2023 KAR ŽELIŠ, TO DOBIŠ, r. [[Ajda Valcl]], Siti teater BTC * 2022 [[Nikola Tesla]]; TESLA, r. Aleksandar Popovski, [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Opera in balet SNG Maribor]] * 2019 John Styx (alt.); ORFEJ V PEKLU, r. Vito Taufer, [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]] * 2017 Župnik; HLAPCI, r. Janez Pipan, [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]] * 2017 Tulpenheim; ŽUPANOVA MICKA, r. Luka Martin Škof, SNG Drama Ljubljana * 2016 CUCKI, r. Matjaž Latin, Mestno gledališče Ptuj * 2016 Klemen Slakonja; KRALJ UBU, r. [[Jernej Lorenci|Jernej Lorenci,]] SNG Drama Ljubljana * 2015 Marcel; NVENTURA, r. Ajda Valcl, SNG Drama Ljubljana * 2014 Bojan; Fran Levstik ''TUGOMER'', r. Diego De Brea, SNG Drama Ljubljana * 2014 Vojvoda Clarence; RIHARD III. + II., r. [[Tomaž Pandur]], SNG Drama Ljubljana * 2013 Drugorojeni sin; PRIJATELJI, r. [[Mateja Koležnik]], SNG Drama Ljubljana * 2013 Potniki; TAK SI, r. Aleksandar Popovski, Siti teater BTC * 2013 Duhovnik; MISTERIJ BUFFO, r. Aleksandar Popovski, SNG Drama Ljubljana * 2012 MATI, r. Sebastijan Horvat, SNG Drama Ljubljana * 2011 Lorenzo; BENEŠKI TRGOVEC, r. Eduard Miler, SNG Drama Ljubljana * 2009 Melchior; POMLADNO PREBUJENJE, r. Sebastijan Horvat, Mestno gledališče ljubljansko * 2008 Peter Van Daan; LJUBEZEN ANNE FRANK ali ZGODBA O ČLOVEŠKEM DOSTOJANSTVU, r. Ksenija Murari, [[Gledališče Koper]]<ref>{{Navedi splet|title=Klemen Slakonja|url=https://sigledal.org/geslo/Klemen_Slakonja|website=Geslo|accessdate=2024-07-20|language=sl}}</ref> === Filmi === {| class="wikitable" ! width="40" |Leto ! width="220" |Naslov ! width="80" |Vloga !Režiser |- |2022 |Kapa (celovečerni mladinski film) |Policist |Slobodan Maksimović |- |2014 |''Cipercoper'' (kratki animirani film) |Brihta |Boris Dolenc, Jernej Žmitek |- |2013 |Maček Muri (kratki animirani film) |Mayor; avtor besedil pesmi |Boris Dolenc, Jernej Žmitek |- |2009 | [[Osebna prtljaga|''Osebna prtljaga'']] (celovečerni film) | Vid |Janez Lapajne |- |2009 |''Palčica'' (kratki animirani film) |Glas |Boris Dolenc |- |2007 |''Osa'' (kratki študentski film) |Vojak 2 |Kaja Tokuhisa |- |2007 |''Vučko'' (kratki študentski film) |Starešina Wood |Matevž Luzar |- |2006 |Skušnjava (kratki študentski film) | |Marko Šantić |} === Radio === {| class="wikitable" ! width="40"|Leto ! width="220"|Oddaja !Radio ! width="80"|Vloga |- | align=center rowspan=2|2007 | - |Radio Krško (kasneje Radio Energy) | voditelj |- | ''Radio Ga Ga'' |[[RTV Slovenija|Radio Slovenija 1]] | imitator |} === Sinhronizacije risank in risanih filmov === Glas Klemna Slakonje je prepoznaven tudi najmlajšim gledalcem. Je sinhronizator risank (RTV SLO - Knjiga o džungli, Bali, Govoreči Tom, Vse o Rozi, Brina ipd.) in risanih filmov. {| class="wikitable" |+ !Leto !Film !Vloga |- |2024 |Mufasa: Levji kralj |Timon |- |2024 |Kung fu panda 4 |Po |- |2023 |Dnevnik Pauline P. |Učitelj |- |2020 |Zverjasec in Zverjašček |Zverjašček |- |2019 |Levji kralj |Timon |- |2019 |Ledeno kraljestvo |Hans |- |2017 |Lego Batman film |Joker |- |2016 |Zootropolis |Nik |- |2016 |Kung fu panda 3 |Po |- |2013 |Ledeno kraljestvo |Hans |- |2011 |Zverjašček |Zverjašček |- |2011 |Kung fu panda 2 |Po |- |2011 |Smrkci |Patrick Winslow |- |2010 |Svet igrač 3 |Ken |- |2010 |Jaz, baraba |Vector |- |2009 |Alvin in veverički |Alvin |- |2008 |Kung fu panda |Po |- |2008 |Alvin in veverički |Alvin |- |2008 |Horton |Morton |} === Spletna serija === {| class="wikitable" ! width="40"|Leto ! width="220"|Naslov !Avtor ! width="200"|Vloga |- | align=center|2010 | ''Dan ljubezni'' ([[YouTube|youtube]] serija) |[[Luka Marčetič]] | Matija, zaščitniški brat (10. epizoda) |} === Oglasi === {| class="wikitable" ! width="40" |Leto ! width="220" |Naslov !Agencija !Naročnik |- | align="center" |2014 | ''Zadžuskaj s Klemzyjem'' (več oglasov na [[Splet|spletu]]) |Idejalisti |zavarovalnica Vzajemna (paketi za mlade)<ref>{{Navedi splet|title=Vzajemna – Zadzuskaj 2|url=http://www.idejalisti.si/portfolio_page/vzajemna-zadzuskaj-2-web-ads-2015/|accessdate=2021-04-09|website=idejalisti.si|archive-date=2021-06-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210615183914/http://www.idejalisti.si/portfolio_page/vzajemna-zadzuskaj-2-web-ads-2015/|url-status=dead}}</ref> |} == Parodije == {| class="wikitable" ! width="40"|Leto ! width="220"|Naslov parodije ! width="165"|Imitirani/-a ! width="69"|Vloga ! width="60"|Video |- | align=center rowspan=7|2007 | Hepatitis B | {{flagicon|SLO}} [[Anžej Dežan]] | pevec | [https://www.youtube.com/watch?v=Wudh1piTGfU YouTube] |- | Urška | {{flagicon|SLO}} [[Jan Plestenjak]] | pevec | [https://www.youtube.com/watch?v=u75PaAjo4XA YouTube] |- | S.O.L.I.S. | {{flagicon|SLO}} [[Tomi Meglič]] | pevec | [https://www.youtube.com/watch?v=yU1hVJWrLNo YouTube] |- | You always dreamt about Njega | {{flagicon|SLO}} [[Fredy Miler|Fredi Miler]] | pevec | [https://www.youtube.com/watch?v=Lo9HZuc4evo YouTube] |- | Čakam te | {{flagicon|SLO}} [[Rok Kosmač]] | pevec | [https://www.youtube.com/watch?v=HwM7ANKNM80 YouTube] |- | S Katancem v JAR | {{flagicon|SLO}} [[Vlado Kreslin]] | pevec | [https://www.youtube.com/watch?v=ACPSaw4XEfY YouTube] |- | Hamburger in marmelada | {{flagicon|SLO}} Rok Ferengja | pevec | [https://www.youtube.com/watch?v=9pQaqeOfXLk YouTube] |- | align=center rowspan=3|2008 | Da veš | {{flagicon|SLO}} [[Alya]] | pevka | [https://www.youtube.com/watch?v=M2276TsbLF0 YouTube] |- | Oda radosti | {{flagicon|SLO}} [[Damjan Murko]] | pevec | [https://www.youtube.com/watch?v=aak_zjwOE30 YouTube] |- | Nor sem | {{flagicon|SLO}} Dennis ex. Game over | pevec | [https://www.youtube.com/watch?v=KkOT6iIrHqo YouTube] |- | align=center rowspan=11|2011 | Twelve | {{flagicon|IRL}} [[Bono]] | pevec | [https://www.youtube.com/watch?v=c4bthg0MNp0 YouTube] |- | You're beautiful | {{flagicon|ENG}} James Blunt | pevec | [https://www.youtube.com/watch?v=-UMwaTOBgHo YouTube] |- | Zero | {{flagicon|ESP}} [[Enrique Iglesias]] | pevec | [https://www.youtube.com/watch?v=YcTOy1SIZac YouTube] |- | It ain't over 'til it's over | {{flagicon|USA}} Lenny Kravitz | pevec | [https://www.youtube.com/watch?v=TDRwaIZxxrU YouTube] |- | Marío | {{flagicon|PUR}} [[Ricky Martin]] | pevec | [https://www.youtube.com/watch?v=X00s93U8keY YouTube] |- | Left Outside Alone | {{flagicon|USA}} [[Anastacia]] | pevec | [https://www.youtube.com/watch?v=e0jAg6NPwvY YouTube] |- | Viva la Corrida | {{flagicon|ENG}} [[Chris Martin]] | pevec | [https://www.youtube.com/watch?v=93WBAPHZ2kQ YouTube] |- | Jodl Jodl (This time for Slovenija) | {{flagicon|COL}} [[Shakira]] | pevec | [https://www.youtube.com/watch?v=Rt2xtsRy9Qs YouTube] |- | Sex Bomb | {{flagicon|WAL}} Tom Jones | pevec | [https://www.youtube.com/watch?v=_Qx63mqJwd4 YouTube] |- | Bed of roses | {{flagicon|USA}} Jon Bon Jovi | pevec | [https://www.youtube.com/watch?v=ekuj6wfVmNw YouTube] |- | Shape of a chicken | {{flagicon|ENG}} [[Sting]] | pevec | [https://www.youtube.com/watch?v=ZX4Za_lrU8s YouTube] |- | align=center rowspan=2|2012 | Mi fa schifo questa vita | {{flagicon|ITA}} [[Eros Ramazzotti]]<br>{{flagicon|USA}} [[Tina Turner]] | pevec | [https://www.youtube.com/watch?v=GIzDRq7Se8Q YouTube] |- | Slovenia Will Win<br><small>(Eurovision Song Contest)</small> | ''One Man Band Aid''<br>{{flagicon|IRL}} [[Bono]]<br>{{flagicon|ENG}} [[Sting]]<br>{{flagicon|ENG}} James Blunt<br>{{flagicon|ENG}} [[Elton John]]<br>{{flagicon|ENG}} [[Chris Martin]]<br>{{flagicon|AUT}} [[Dunajski dečki]]<br>{{flagicon|CAN}} [[Justin Bieber]]<br>{{flagicon|USA}} Lenny Kravitz<br>{{flagicon|USA}} Gospel choir<br>{{flagicon|USA}} [[Lady Gaga]] | pevci | [https://www.youtube.com/watch?v=TuViQndLg4Y YouTube] |- | align=center rowspan=17|2013 | Slash interview | {{flagicon|ENG}}/{{flagicon|USA}} [[Slash (glasbenik)|Slash]] | glasbenik | [https://www.youtube.com/watch?v=7xrXIHVCFzc YouTube] |- | Polka Gangnam Style | {{flagicon|KOR}} Psy | pevec | [https://www.youtube.com/watch?v=Oq0J0oD16Y0 YouTube] |- | JJ Style | {{flagicon|SLO}} [[Janez Janša]] | politik | [https://www.youtube.com/watch?v=dMlG9REYnME YouTube] |- | Ti moja rožica | {{flagicon|SLO}} [[Modrijani]] | band | [https://www.youtube.com/watch?v=Azh-hvP0fLg YouTube] |- | Cooking with Bojan Emeršič | {{flagicon|ENG}} [[Jamie Oliver]] | kuhar | [https://www.youtube.com/watch?v=PBJuLBd0pC8 YouTube] |- | Najlepše otroške pesmice | {{flagicon|SLO}} [[Trio Eroika|Eroika]] | trio | [https://www.youtube.com/watch?v=blX5bCJLgAc YouTube] |- | Nočem biti papež | {{flagicon|SLO}} [[Franc Rode]] | [[kardinal]] | [https://www.youtube.com/watch?v=xaonY26iPok YouTube] |- | Proposing to Hannah Mancini | {{flagicon|USA}} Hugh Hefner | ustanovitelj ''[[Playboy|Playboya]]'' | [https://www.youtube.com/watch?v=buC99Q-ExDo YouTube] |- | Jasna Kuljaj | {{flagicon|USA}} Dr. House | TV lik | [https://www.youtube.com/watch?v=rFIagIGvzek YouTube] |- | Holivud hils | {{flagicon|BIH}} [[Branko Đurić]] | igralec | [https://www.youtube.com/watch?v=-hNCnoLLCXI YouTube] |- | Penzioner | {{flagicon|BEL}}/{{flagicon|SLO}} [[Karl Erjavec]] | politik | [https://www.youtube.com/watch?v=iBqDCJW7SHk YouTube] |- | Dejan Zavec vs Chuck Norris | {{flagicon|USA}} [[Chuck Norris]] | igralec | [https://www.youtube.com/watch?v=X2zDNt4V_QA YouTube] |- | Aplavz | {{flagicon|SLO}} [[Gašpar Gašpar Mišič]] | politik | [https://www.youtube.com/watch?v=LrPlF5wZ77Y YouTube] |- | The Perverted Dance (Cut the Balls) | {{flagicon|SLO}} [[Slavoj Žižek]] | filozof | [https://www.youtube.com/watch?v=80X0pbCV_t4 YouTube] |- | La Mia Strada È La Mia Decisione | {{flagicon|ITA}} Andrea Massi | smučarski trener | [https://www.youtube.com/watch?v=zYhYDS4UMKc YouTube] |- | Zdaj prihajam in zdaj grem | {{flagicon|SLO}} [[Magnifico]] | glasbenik | [https://www.youtube.com/watch?v=_qIvG5aZfnw YouTube] |- | Modern Pope | {{flagicon|ARG}} [[Papež Frančišek]] | [[papež]] | [https://www.youtube.com/watch?v=RoJsKV6-e9M YouTube] |- | align=center rowspan=7|2014 | Gromska strela | {{flagicon|SLO}} Modrijani | band | [https://www.youtube.com/watch?v=v5Za03OJ62A YouTube] |- | Dragon, Dragone | {{flagicon|SLO}} [[Goran Dragić]] | košarkar | [https://www.youtube.com/watch?v=J7jZdeP6NM8 YouTube] |- | Delam vse, kar dela Pahor | {{flagicon|SLO}} [[Borut Pahor]] | politik | [https://www.youtube.com/watch?v=bb9W4d3BqV8 YouTube] |- | Na veliko noč | {{flagicon|SLO}} Soul Greg Artist | glasbenik | [https://www.youtube.com/watch?v=rtbhGIOGF5U YouTube] |- | Put me zove | {{flagicon|BIH}} [[Halid Bešlić]] | glasbenik | [https://www.youtube.com/watch?v=775gwFwa0D4 YouTube] |- | Sad je tu sve EU | {{flagicon|CRO}} [[Oliver Dragojević]] | glasbenik | [https://www.youtube.com/watch?v=8Zf8z9-vouE YouTube] |- | Zgoraj brez | {{flagicon|SLO}} [[Tanja Žagar]] | glasbenica | [https://www.youtube.com/watch?v=Pj27KUZCY1I YouTube] |- |2020 |Slovenia’s 25 years in the Eurovision Song Contest |{{flagicon|SLO}} Vsi zmagovalci Eme od 1993 do 2019 |glasbeniki |[https://www.youtube.com/watch?v=t5sjClbVhWo YouTube] |- |2025 |All Eurovision Winners (2000-2025) The Ultimate Eurovision Challenge by Klemen Slakonja |Vsi zmagovalci Pesmi Evrovizije v tem tisočletju |glasbeniki |[https://www.youtube.com/watch?v=AzHDdX2JsM0&t=2s Youtube] |} === Projekt TheMockingbirdMan === Je projekt, v katerem oponaša pomembne svetovne voditelje, politike, športnike. {| class="wikitable" ! width="40"|Št. ! width="220"|Naslov ! width="165"|Imitiranec ! width="69"|Režiser ! width="220"|Premiera ! width="110"|Datum izida ! width="60"|Video |- | align=center|1 | Putin, Putout | {{flagicon|RUS}} [[Vladimir Putin]] |[[Miha Knific]] | Studio 1 [[RTV Slovenija]] ([[EMA 2016]]) | 27. februar 2016 | [https://www.youtube.com/watch?v=t-wFKNy0MZQ YouTube] |- | align=center|2 | Golden Dump (The Trump Hump) | {{flagicon|USA}} [[Donald Trump]] |Miha Knific | SitiTeater BTC Ljubljana | 17. julij 2016 | [https://www.youtube.com/watch?v=1fk68Wqs4Qg YouTube] |- |align=center|3 |Ruf mich Angela | {{flagicon|DEU}} [[Angela Merkel]] |Miha Knific |[[YouTube]] |3. julij 2017 |[https://www.youtube.com/watch?v=zJZfuJdycGc YouTube] |- |4 |My Name Is Luka (Say Hello To My Bazooka) |{{flagicon|SLO}} [[Luka Dončić]] |Miha Knific |[[YouTube]] |19. december 2019 |[https://www.youtube.com/watch?v=0v9EIaN4Nzo YouTube] |} == Diskografija == Album * 2025: Golden hour<ref>{{Navedi splet|title=Klemen Slakonja: "Pomembno je slediti tistemu, kar te v danem trenutku najbolj veseli"|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/nove-note/klemen-slakonja-pomembno-je-slediti-tistemu-kar-te-v-danem-trenutku-najbolj-veseli/760252|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-03|language=sl|first=Žana E.|last=Čeh}}</ref> Mini album (EP) * 2020: ''Under My Xmas Tree'' (EP, Universal Music Slovenia) == Intervjuji == * [https://365.rtvslo.si/podkast/prvaki-tedna/175106279 Prvaki tedna: gost Klemen Slakonja] (Prvi program Radia Slovenija, 2025) * [https://www.dnevnik.si/nedeljski/zakulisje/estrada/koliko-casa-je-ostalo-klemnu-slakonji-2714239/ Koliko časa je ostalo Klemnu Slakonji]? (Nedeljski dnevnik, 2025) * [https://www.slovenskenovice.si/suzy/klemen-slakonja-z-mojco-sem-postal-drug-clovek-foto/ Klemen Slakonja: Z Mojco sem postal drug človek] (Suzy, 2023) * [https://www.delo.si/nedelo/mojca-fatur-klemen-slakonja-ne-kregava-se-kvecjemu-se-sprickava#! Mojca Fatur in Klemen Slakonja] (Nedelo, 2022) * [https://365.rtvslo.si/arhiv/kaj-dogaja/174739403 Kaj dogaja? Gost Klemen Slako]nja (RTV SLO, 2020) * [https://novice.najdi.si/novica/503e11ae7d1904b2ddf8f673bff6ffad/mmc-rtv/klemen-slakonja-ce-je-kaj-cesar-nam-korona-ne-more-vzeti-je-to-bozic Klemen Slakonja: "Če je kaj, česar nam korona ne more vzeti, je to božič"] (MMC RTV SLO, 2020) * [https://www.delo.si/sobotna-priloga/klemen-slakonja-naucil-sem-se-poslusati-samega-sebe Klemen Slakonja: Naučil sem se poslušati samega sebe] (Delo, Sobotna priloga, 2018) * [https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/klemen-slakonja-cenzurirali-so-me-samo-enkrat-ko-je-slo-za-dolocenega-politika/386567 "Cenzurirali so me samo enkrat. Ko je šlo za določenega politika."] ( MMC RTV SLO, 2016) * [https://365.rtvslo.si/arhiv/od-blizu/174417822 Od blizu: gost Klemen Slakonja] (RTV SLO, 2016) == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.youtube.com/channel/UCjyTUtrw5yYpQYMwA03kncA Klemen Slakonja] na Youtubu. * [https://open.spotify.com/artist/5MlZJ1fBb4ZX5JN2dRhwQE?autoplay=true Klemen Slakonja] na aplikaciji Spotify. * {{IMDb-ime|id=3951057}}.* [https://sigledal.org/geslo/Klemen_Slakonja Klemen Slakonja] na portalu slovenskega gledališča Sigledal. * [https://bsf.si/sl/ime/klemen-slakonja/ Klemen Slakonja] v [[Baza slovenskih filmov|Bazi slovenskih filmov]]. * [http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?OID=9209&l=0 Klemen Slakonja] v katalogu AGRFT - eKumba. {{Slovenski predstavniki na Pesmi Evrovizije}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Slakonja, Klemen}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Imitatorji]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski komiki]] [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Brežičani]] [[Kategorija:Posavci]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]] a533og0msgu7t16xopjnss1oruk3b3l Lainšček 0 296399 6682724 5645597 2026-05-29T17:52:41Z ~2026-13659-49 255600 /* Glej tudi */ 6682724 wikitext text/x-wiki '''Lainšček''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: == Znani nosilci priimka == * [[Feri Lainšček]] (*1959), književnik *[[Duško Lainšček]], biokemik *[[Klara Lainšček]], športna plesalka == Glej tudi == * priimek [[Lainščak]] ([[Mitja Lainščak]], kadiolog, raziskovalec) * priimek [[Lanišek]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Lainšček}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] elum7829t6fc9pl2yibc01lme04ugkx Trošt 0 307636 6682887 6378813 2026-05-30T10:20:26Z ~2026-13659-49 255600 6682887 wikitext text/x-wiki '''Trošt''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Bogomir Trošt]] (*1961), duhovnik, latinist * [[Ferdinand Trošt]] (1932—2018), ekonomist, univ. profesor * [[Ivo Trošt]] (1865—1937), učitelj in pisatelj *[[Ivo Trošt, gozdar|Ivo Trošt]], gozdar (direktor Zavoda za gozdove) *[[Jana Trošt]] (r. [[Fajdiga]]), flavtistka * [[Janko Trošt]] (1894—1973), učitelj, lutkar, etnograf, topograf, slikar, zborovodja in muzealec * [[Jože Trošt]] (1940—2023), rimskokatoliški duhovnik, skladatelj in zborovodja * [[Maja Trošt]], nevrologinja * [[Marija Uršula Trošt]] (1913—2001), misijonska sestra * [[Matija Trošt]] (?—1729), rimskokatoliški duhovnik, kronist *[[Niko Trošt]], gospodarstvenik *[[Roman Trošt]], atletski trener * [[Stojan Trošt]] (1921—2010), šolnik, geograf *[[Špela Trošt]] (*1964), dramaturginja/gledališčnica, producentka, humanitarka *[[Tamara Pavasović Trošt]], politologinja in (ekonomska) sociologinja, pred. EF UL *[[Zoran Trošt]], dr. farmacije == Glej tudi == * priimek [[Trost]] * [[Marija Trošt]] (Hrvaška) == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Trošt}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] qrrcn9yqcuh8q97de7sukbf5azpp9ao Klub golih pesti 0 327800 6682815 6569344 2026-05-30T04:49:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682815 wikitext text/x-wiki {{Two other uses|filmu|roman|Klub golih pesti (roman)}} {{Infopolje Film | name = Klub golih pesti | image = Klub golih pesti poster.jpg | caption = Reklamni poster filma | alt = Besede "FIGHT CLUB" so vgravirane na roza tablici mila zgoraj desno. Spodaj sta doramenska portreta Brada Pitta, ki gleda proti gledalcu s širokim nasmehom na obrazu in z rdečo usnjeno jakno preko dekorativne modre kratke majice, ter Edwarda Nortona v beli srajci na gumbe s kravaro in vrhnjim gumbom sproščenim. Nortonovo telo je obrnjeno desno, obraz pa brezizrazno gleda proti gledalcu. Pod portretoma sta njuna imena, sledi jima "HELENA BONHAM CARTER" v manjšem tisku. Nad portreti so napisane besede "MISCHIEF. MAYHEM. SOAP." | director = [[David Fincher]] | producer = Art Linson<br />Cean Chaffin<br />Ross Grayson Bell | writer = Jim Uhls | starring = [[Brad Pitt]]<br />[[Edward Norton]]<br />[[Helena Bonham Carter]] | music = Dust Brothers | cinematography = Jeff Cronenweth | editing = James Haygood | studio = Regency Enterprises | distributor = [[20th Century Fox]] | released = 15. oktober 1999 | runtime = 139 minut | country = {{USA}} | language = [[Angleščina|angleški]] | budget = $63 milijonov | gross = $100.9 milijonov }} '''''Klub golih pesti''''' ({{Jezik-en|Fight Club}}) je ameriški film, ustvarjen leta 1999 po istoimenskem romanu, ki ga je leta 1996 napisal Chuck Palahniuk. Režiser filma je bil [[David Fincher]], v glavnih vlogah pa so zaigrali [[Brad Pitt]], [[Edward Norton]] in [[Helena Bonham Carter]]. Edward Norton igra neimenovanega protagonista, navadnega človeka, ki je nezadovoljen s svojo "belo-ovratniško" službo, zato ustvari Klub golih pesti z izdelovalcem mila, Tylerjem Durdenom, katerega igra Pitt. Nortonov lik se zaplete v nenavadno razmerje z njim in z Marlo Singer, razuzdano in nemoralno žensko, ki jo upodobi Helena Bonham Carter. Palahniukov roman je za filmsko adaptacijo izbrala Laura Ziskin, producentka studija [[20th Century Fox]]. Jim Uhls je bil najet s strani Ziskinove za pisanje adaptacije, za vlogo režiserja pa je bil od štirih možnih izbir najet David Fincher zaradi njegovega navdušenja za film. Fincher in Uhls sta skupaj z zasedbo filma in pomočjo znancev iz filmske industrije skupno razvila scenarij za film. Tako režiser kot zasedba so film primerjali s filmom ''[[Upornik brez razloga]]'' (1955) in ''[[Diplomiranec (film)|Diplomiranec]]'' (1967). Fincher je nameraval uporabiti nasilje, prikazano v ''Klubu golih pesti'', kot metaforo za konflikt med generacijo mladih ljudi in oglaševalskim sistemom vrednotenja. Režiser se je odločil kopirati homoerotična namigovanja iz Palahniukovega romana, da bi obenem ustvaril neudobno atmosfero za gledalce in jim prikril nepričakovani zaplet na koncu filma. Film ni bil všeč izvršilnim organom studija, zato so prestrukturirali marketinško kampanjo, ki si jo je zamislil Fincher, v poskusu zmanjšanja predvidenih izgub. ''Klub golih pesti'' ni dosegel predvidenih zaslužkov v kinematografih, pa tudi kritiki so imeli o filmu mešana mnenja. O filmu so pogosto govorili kot o najbolj kontroverznem filmu leta 1999. Šele s prihodom DVD različice filma je le-ta doživel velik komercialni uspeh, ki je ustaličil ''Klub golih pesti'' kot [[kultni film]]. Odziv kritikov je postal s časom vse boljši. ==Zgodba== Neimenovani Pripovedovalec zgodbe (Norton) je potujoči uslužbenec avtomobilske družbe, ki trpi za naspečnostjo. Njegov doktor mu zavrne vse prošnje za zdravila in mu namesto tega predlaga obisk podporne skupin, da bi izkusil, kaj pomeni pravo trpljenje. Pripovedovalec se udeleži sestanka podporne skupine za moške, ki trpijo za posledicami raka na modih. Pretenta jih v mišljenje, da je eden od njih, nato pa ugotovi, da je popolno sproščanje čustev prav to, kar je potreboval, da lahko spet normalno spi. Pripovedovalec postane odvisen od igranja žrtve v podpornih skupinah, a ko sreča nekoga, ki počne isto, Marlo Singer, ga njena prisotnost moti, zato se dogovorita, da se bosta izogibala obisku istih podpornih skupin. Po letu domov s službene poti najde Pripovedovalec svoje stanovanje v ruševinah, uničeno v eksploziji. Na pomoč pokliče Tylerja Durdena, izdelovalca mila, s katerim se je spoprijateljil na letalu. Oba moška se nato dobita v baru, kjer po pogovoru o tem, kakšna bedarija je [[potrošništvo]], Tyler povabi Pripovedovalca k sebi domov. Zunaj bara Tyler zahteva od Pripovedovalca, da ga udari; oba se nato zapleteta v pretep, po katerem se Pripovedovalec vseli v Tylerjevo razpadajočo hišo. Ti pretepi zunaj bara postanejo navada in začnejo privabljati množice moških. Boji se nato preselijo v klet bara, kjer uradno ustanovijo Klub golih pesti. Pripovedovalec dobi klic od Marle Singer, ki je vzela preveliko mero zdravil, a ji zavrne pomoč in spusti slušalko telefona. Nanj se nato javi Tyler, ki ji pride na pomoč in jo reši. Tyler in Marla postaneta spolno aktivna in Tyler posvari Pripovedovalca, naj ne govori z Marlo o njem. Medtem se po deželi pojavi več "klubov golih pesti", ki se pod Tylerjevim vodstvom spremenijo v proti-materialistično in proti-korporacijsko organizacijo z imenom "Project Mayhem". Pripovedovalec se pritoži Tylerju, da bi rad bil bolj vpleten v dela organizacije, a Tyler nenadoma izgine. Ko med ponesrečeno sabotažno operacijo član organizacije pade pod streli policije, poskusi Pripovedovalec ustaviti projekt, zato sledi Tylerju po sledi njegovih letalskih letov po deželi. V nekem mestu član organizacije pozdravi Pripovedovalca kot Tylerja Durdena. Zmedeni Pripovedovalec pokliče Marlo in ugotovi, da je tudi ona prepričanja, da je on Tyler Durden. Pripovedovalec nenadoma v sobi zagleda Tylerja, ki mu razloži, kaj je [[disociativna motnja identitete]] - da sta ločeni osebnosti v enem telesu in da ima Tyler nadzor nad njim medtem ko Pripovedovalec spi. Pripovedovalec se po pogovoru onesvesti. Ko se prebudi, po svojem telefonskem dnevniku ugotovi, da je Tyler med njegovim spanjem opravljal telefonske klice. Odkrije njegov načrt za izbris dolga velike večine ljudi z uničenjem zgradb, v katerih so kreditni podatki bank in podjetij, kar bi ustvarilo kaos in anarhijo. Pripovedovalec poskusi opozoriti policijo, a ko ugotovi, da so tudi med njimi člani organizacije, poskuša sam razorožiti bombe v kleteh stavb. Tyler ga znova ustavi in prestavi v varno zgradbo, od koder bodo opazovali uničenje. Pripovedovalec, v katerega ima Tyler uperjeno pištolo, se zave, da si deli telo s Tylerjem, torej on sam drži pištolo. Pištolo si usmeri v usta in sproži, a se ustreli skozi lice, ne da bi se ubil. Tyler se zgrudi z izhodno rano skozi zadnji del glave, in Pripovedovalec si ga neha domišljati. Tisti trenutek prispejo člani organizacije z ugrabljeno Marlo in ker verjamejo, da je Pripovedovalec Tyler Durden, ju na njegov ukaz pustijo sama. Zunaj se zaslišijo zvoki eksplozij in rušenja zgradb. Film se konča s Pripovedovalcem in Marlo z roko v roki, medtem ko opazujeta opustošenje. ==Teme== {{quote box|width=30%|align=right|quote="Zasnovani smo kot lovci, a živimo v času nakupovanja. Nič ni ostalo, kar bi morali ubiti, nič, s čimer bi se morali boriti, nič, kar je treba premostiti, nič, kar je treba odkriti. V tej družbeni sterilizaciji nastane naš navadni človek [Pripovedovalec]."|source=—David Fincher<ref name="smith64" />}} Fincher je rekel, da je ''Klub golih pesti'' film o "odraščanju", kot film ''Diplomiranec'' iz leta 1967, a za ljudi v njihovih tridesetih. Pripovedovalca zgodbe je opisal kot navadnega človeka<ref name="smith64">{{Harvnb|Smith|1999|p=64}}</ref>, povprečneža, in ga pustil neimenovanega v filmu, čeprav ga v scenariju kličejo "Jack".<ref>{{cite journal | title = 100 DVDs You Must Own | pages = 31 | journal = [[Empire (magazine)|Empire]] | date=Januar 2003 }}</ref> Pripovedovalčevo ozadje je opisal takole: "Trudil se je narediti vse, kar so ga naučili; skušal je najti svoje mesto v tem svetu tako, da se je pretvarjal da je nekdo drug." Pripovedovalec je nezmožen najti veselje, zato potuje po poti razsvetljenja, na kateri mora "ubiti" svoje starše, svojega boga, in svojega učitelja. Na začetku filma ubije svoje starše. S Tylerjem Durdenom ubije svojega boga tako, da počne stvari, ki jih ne bi smela početi. Da dokonča svoj proces odraščanja, mora ubiti še svojega učitelja, Tylerja Durdena.<ref name="smith60">{{Harvnb|Smith|1999|p=60}}</ref> Njegov karakter je tako obratna različica arhetipa iz filma ''Diplomiranec'', postavljena v devetdeseta leta: "nekdo, ki pred sabo ''nima'' celega sveta možnosti, nekdo ki nima ''nobenih'' možnosti; dobesedno nobene ideje nima, kako bi spremenil svoje življenje." Zaradi tega je zmeden in razjarjen, in v tej jezi in zmedi reagira na svoje okolje tako, da v svojih mislih ustvari Tylerja Durdena, ki je pravi [[Nietzsche]]jev ''übermench''. Tyler je vse, kar hoče Pripovedovalec biti, a do Pripovedovalca ne čuti posebnih čustev in mu ne pomaga soočati se s težkimi odločitvami v njegovem življenju. Fincher razloži: "Tyler jemlje življenje zelo idealistično in se ne ubada s kompromisi resničnega življenja, ki jih pozna moderni človek. Tyler ve, da nismo resnično potrebni za večino stvari, ki se dogajajo. So zgrajene in delajo, z ali brez nas."<ref name="smith64" /> Izvršilni ljudje v studiju so se bali, da bo takšno sporočilo filma preveč "zlovešče in uporniško", zato se je Fincher trudil dodati humor, ki je omilil zloveščnost, da bi namesto tega izpadlo bolj "smešno in uporniško".<ref name="empire">{{cite journal | first=Damon | last=Wise | url= | title=Menace II Society | journal=[[Empire (magazine)|Empire]] | date=December 1999 }}</ref> {{quote box|align=left|width=30%|quote="Že zgodaj v nastanku filma so se odločili, da se bom tekom filma stradal, medtem ko bo [Brad Pitt] dvigoval uteži in hodil v solarije; on bo postal vse bolj in bolj idealiziran medtem ko bom jaz zamiral."|source=—Edward Norton<ref>{{navedi novice | first=S.F. | last=Said | url=http://www.telegraph.co.uk/culture/film/3592955/Its-the-thought-that-counts.html | title=It's the thought that counts |work=The Daily Telegraph |location=UK | date=April 19, 2003 |accessdate=Januar 15, 2012 }}</ref>}} Nezanesljivi Pripovedovalec filma se ne zave takoj, da Tyler Durden izvira iz njega in da si ga le domišlja.<ref name="comment65">{{Harvnb|Smith|1999|pp=65}}</ref> Prav tako zmotoma promovira klube golih pesti kot način, da se počitiš močnega,<ref name="yale">{{navedi novice | first=Robby | last=O'Connor | url= | title=Interview with Edward Norton | work=[[Yale Herald]] | date=October 8, 1999 }}</ref> čeprav se Pripovedovalčev izgled in postava s časom slabšata, medtem ko se Tylerjeva izboljšuje. Čeprav Tyler sprva kaže isto željo po "pravih spopadih" kot Pripovedovalec,<ref name="showbiz">{{navedi novice | first=Stephen | last=Schaefer | url=http://mrshowbiz.go.com/celebrities/interviews/509_1.html | archiveurl=https://web.archive.org/web/20010417125217/http://mrshowbiz.go.com/celebrities/interviews/509_1.html | title=Brad Pitt & Edward Norton | work=MrShowbiz.com | publisher=ABC News Internet Ventures | date=October 1999 | archivedate=2001-04-17 | accessdate=Januar 15, 2012 | url-status=live }}</ref> se ta s časom sprevrže v nihilistično obnašanje, posvečeno zavračanju in uničenju institucij in monetarnih sistemov. Njegova impulzivna nrav se kaže kot privlačna in osvobujajoča tako za Pripovedovalca kot za ostale člane projekta Mayhem. Tylerjev odnos do njih postaja vse manj človeški,<ref name="talk">{{cite journal | first=Graham | last=Fuller | url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m1285/is_11_29/ai_57590231 | title=Fighting Talk | journal=[[Interview (magazine)|Interview]] | date=November 1999 | volume=24 | issue=5 | pages=1071–7 | pmid=10509287 | doi=10.1053/jhsu.1999.1281 | accessdate=Januar 15, 2012 | last2=Eidelman | first2=D | last3=Thomson | first3=JG | archive-date=2009-10-09 | archive-url=https://web.archive.org/web/20091009054603/http://findarticles.com/p/articles/mi_m1285/is_11_29/ai_57590231/ | url-status=dead }}</ref> saj jim ukazuje z megafonom, podobno kot upravljavci taborišč v kitajskih prevzgojnih taboriščih. Pripovedovalec se oddalji od Tylerja in na koncu prispe do kompromisa med svojima dveha osebnostnima.<ref name="reel">{{navedi novice | first=Barbara | last=Teasdall | url=http://www.reel.com/reel.asp?node=features%2Finterviews%2Fnorton | title=Edward Norton Fights His Way to the Top | work=Reel.com | publisher=[[Movie Gallery]] | year=1999 | accessdate=Januar 15, 2012 | archive-date=2007-10-11 | archive-url=https://web.archive.org/web/20071011095947/http://reel.com/reel.asp?node=features%2Finterviews%2Fnorton | url-status=dead }}</ref> Edward Norton pravi: "Čutim, da je ''Klub golih pesti'' resnično... segel v obup in paralizo, ki jo ljudje čutijo, ker so podedovali ta vrednostni sistem oglaševanja."<ref name="showbiz"/> Brad Pitt je rekel: "''Klub golih pesti'' je metafora za našo potrebo po rušenju zidov, ki jih postavljamo okoli sebe in preprosto storiti nekaj, da lahko prvič okusimo pravo bolečino."<ref name=tribune>{{navedi novice | url= | title='Club' fighting for a respectful place in life | work=[[Post-Tribune]] | date=March 15, 2001 }}</ref> ''Klub golih pesti'' ima mnogo skupnih točk s filmom ''Upornik brez razloga'' iz leta 1955; oba pritiskata na frustracije ljudi, ki živijo v sistemu.<ref name="showbiz" /> Osebe, ki so šle skozi družbeno sterilizacijo, so zmanjšane na generacijo "opazovalcev".<ref name="calgary">{{navedi novice | first=Louis B. | last=Hobson | url= | title=Get ready to rumble | work=[[Calgary Sun]] | date=October 10, 1999 | accessdate=Januar 15, 2012 }}</ref> Kultura, v kateri oglaševanje definira družbeno normo za "zunanje pokazatelje veselja", povzroči nepotrebno iskanje materialnih dobrin, ki nadomesti veliko bolj potreben lov na notranjo, duhovno srečo. V filmu najdemo reference na podjetja Calvin Klein, IKEA in [[Volkswagen]] New Beetle. Nortoj pravi o slednjem: "Uničimo ga ... ker se zdi klasičen primer marketinškega načrta Baby Boomer generacije, ki nam prodaja nazaj našo lastno kulturo."<ref name="cruisin">{{navedi novice | first=Jim | last=Slotek | url= | title=Cruisin' for a bruisin' |work=Toronto Sun | date=October 10, 1999 }}</ref> Njegov karakter se v filmu sprehodi skozi svoje stanovanje in v spremljavi vizualnih efektov našteva svoje številne IKEA produkte. Fincher opiše Pripovedovalčev zanos: "Življenje s temi predmeti mu ustvarja lažen občutek sreče."<ref name="comment67">{{Harvnb|Smith|1999|p=67}}</ref> Nasilje v klubih golih pesti ne služi promoviranju ali poveličevanju fizičnih spopadov, ampak da lahko udeleženci začutijo nekaj razen otopelosti, ki je drugače standardna v družbi.<ref>{{navedi splet | first=Michael | last=Moses | url=http://www.drdrew.com/article.asp?id=198 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20071211235459/http://www.drdrew.com/article.asp?id=198 | archivedate=2007-12-11 | title=Fighting Words: An interview with Fight Club director David Fincher | work=DrDrew.com | publisher=[[Drew Pinsky|Dr. Drew]] | year=1999 | accessdate=Januar 15, 2012 | url-status=live }}</ref> Norton je verjel, da boj med možmi odstrani njihov strah pred bolečino in njigovo zanašanje na materialne pokazatelje človekove vrednosti, kar jim dopusti, da občutijo nekaj res dragocenega.<ref name="showbiz" /> Ko se boji sprevržejo v revolucijsko nasilje, se začne Pripovedovalec oddaljevati od Tylerja in zavračati njegove ideje.<ref name="reel" /> ''Klub golih pesti'' nalašč oblikuje dvoumno sporočilo, čigar interpretacija je prepuščena gledalcem.<ref name="talk" /> Fincher razloži: "Ljubim idejo, da lahko imaš [[fašizem]] brez ponujanja smeri ali rešitve. Ali ni poanta fašizma prav to, da rečeš 'To je smer, v katero moramo iti'? Ampak ta film ne bi mogel biti dlje od ponujanja ''kakršnekoli'' rešitve."<ref name="empire" /> ==Igralci== [[File:brad pitt fight club.jpg|thumb|left|200px|alt=[Brad Pitt], oblečen v rdečo usnjeno jakno in belo srajco strmi v nekaj na desni, ki ni prikazano na sliki.|Brad Pitt kot Tyler Durden.]] Brad Pitt je Tyler Durden, moški, ki v moderno urejenem in vseh čustev oropanem svetu priznava zgolj in samo telesno bolečino. Le ta mu še daje občutek, da resnično živi in ne le vegetira. Za njegovo vlogo je sprva kandidiral Russel Crowe, a je producent Art Linson za vlogo izbral Pitta. [[File:edward norton fight club.jpg|thumb|200px|alt=Zgoraj levo napis Fight Club, [Edward Norton] na sredini slike v beli srajci in črni kravati strmi v gledalca. Na njegovem obrazu so vidni deli stavkov.| Edward Norton kot Pripovedovalec v reklamnem postru za film.]] Edward Norton je Pripovedovalec, človek, ki ga svet japijevske nadvlade vedno bolj utesnjuje in končno prižene do nespečnosti. Ko spozna Tylerja Durdena, se prvič po dolgih mesecih pošteno naspi. A to je le del njegove zgodbe, ki vam jo bo razkril on sam. Za vlogo Pripovedovalca so v studiu hoteli kakšnega bolj znanega in seksapilnega igralca, kot sta [[Matt Damon]] in [[Sean Penn]], a Fincher se je na koncu odločil za Nortona. Helena Bonham Carter je Marla Singer, ženska, pustolovka in hkrati krhko dekle, lačno ljubezni in pozornosti, ki pa ju išče na napačnih poteh. Ne Tyler ne Pripovedovalec nista pravi odgovor na njena vprašanja, a vseeno jo privlačita kot veščo privlači plamen. Fincherjeva prva izbira za vlogo Marle Singer je bila Janeane Garofalo, a ta zaradi seksualno eksplicitnih scen ni hotela vloge. Ostale kandidatke so bile še [[Reese Witherspoon]], [[Courtney Love]] in Winona Ryder. V vlogi Roberta Paulsena srečamo znanega glasbenika Meat Loafa Adaya, v vlogi naveličanega lepotca Angel Facea, ki mu Pripovedovalec dodobra zmaliči obraz, pa srečamo Jareda Leta. Studio Fox je januarja 1998 sporočil novico, da bosta v filmu igrala Brad Pitt in Edward Norton. <ref>{{cite journal | first=Chris | last=Petrikin | url=http://www.variety.com/article/VR1117434297.html?categoryid=13&cs=1 | title=Studio Report Card: Fox | journal=[[Variety (magazine)|Variety]] | date=January 7, 1998 | accessdate=Januar 15, 2012 }}</ref> Igralca sta se za vlogo pripravljala s tečaji iz različnih borilnih veščin, kot so [[boks]], [[tekvondo]] in [[grappling]], ter s tečajem izdelave mila. ==Glasba== Izvirno glasbo za Klub golih pesti so napisali The Dust Brothers (Michael Simpson in John King), med skladbami, ki film tako značilno spremljajo in zaznamujemo, pa srečamo tudi: * "Lo Love, No Nothin" v izvedbi [[Marlene Dietrich]] skladateljev Lea Robina in Harryja Warrena. * "Goin' Out West" v izvedbi [[Tom Waits|Toma Waitsa]] skladateljev Toma Waitsa in Kathleen Brennan. * še nekaj odlično izbranih skladb skupine Vas, Cezama Argilea, skupine Odditorium in drugih. Fincherjeva skrb je bila, da bi bile skupine, izkušene v pisanju pesmi za filme, nezmožne ustrezno povezati skupaj teme filma, zato je iskal skupine, ki še niso nikoli snemale za filme. Sprva je hotel posel dati skupini [[Radiohead]], a se je nato odločil dati priložnost The Dust Brothers. ==Nagrade== ''Klub golih pesti'' je bil leta 2000 nominiran za oskarja za najboljšo zvočno obdelavo, a je izgubil proti filmu ''[[Matrica]]''.<ref>{{navedi novice | last=Hawker | first=Philippa | title=Oscar 2000&nbsp;– Shocking? Not! |work=The Age |location=Australia | date=March 28, 2000 }}</ref> Helena Bonham Carter je osvojila Empire Award leta 2000 za najboljšo britansko igralko.<ref>{{navedi splet | url=http://www.empireonline.com/awards2006/previouswinners/2000.asp | title=Sony Ericsson Empire Awards&nbsp;– 2000 Winners | work=[[Empire (magazine)|Empire]] | accessdate=Januar 15, 2012 }}</ref> ''Klub golih pesti'' je bil nominiran še za najboljši film, najboljšega režiserja, najboljšega igralca(Edward Norton), najboljše urejanje in najbolje prirejen scenarij (Jim Uhls).<ref>{{navedi splet | url=http://ofcs.rottentomatoes.com/pages/awards/99nominees | title=1999 Year-End Award Nominees | work=[[Online Film Critics Society]] | publisher=[[Rotten Tomatoes]] | accessdate=Januar 15, 2012 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20020219082338/http://ofcs.rottentomatoes.com/pages/awards/99nominees | archivedate=2002-02-19 | url-status=live }}</ref> Čeprav ni zmagal v nobeni kategoriji, ga je organizacija uvrstila med deset najboljših filmov leta 1999.<ref>{{navedi splet | url=http://ofcs.rottentomatoes.com/pages/awards/99awards | title=The OFCS 1999 Year End Awards | work=[[Online Film Critics Society]] | publisher=[[Rotten Tomatoes]] | accessdate=Januar 15, 2012 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20020219080934/http://ofcs.rottentomatoes.com/pages/awards/99awards | archivedate=2002-02-19 | url-status=live }}</ref> {| class="wikitable" style="width:99%;" |- ! Nagrada ! Kategorija ! Prejemnik ! Rezultat |- | [[Oskar (filmska nagrada)|72. Oskarji]] | Najboljša zvočna obdelava | | {{nom}} |- | Blockbuster Entertainment Awards | Najljubša akcijska ekipa | [[Brad Pitt]] <br /> [[Edward Norton]] <br /> Jared Leto <br /> Meat Loaf | {{nom}} |- | 2000 BRIT Awards | Najboljša filmska glasba | | {{nom}} |- | Costume Designers Guild Awards | Odlično zasnovani kostumi za sodobni film | Michael Kaplan | {{nom}} |- | DVD Exclusive Awards | Najboljši DVD dodatki | David Prior | {{nom}} |- | 5. Empire Awards | Najboljša britanska igralka | [[Helena Bonham Carter]] | {{won}} |- | rowspan="2"| Las Vegas Film Critics Society Awards | Best DVD | | {{nom}} |- | Najboljše urejanje | James Haygood | {{nom}} |- | MTV Movie Awards | Najboljši boj | [[Edward Norton]] proti sebi | {{nom}} |- | Motion Picture Sound Editors Awards | Najboljša zvočna obdelava | Richard Hymns <br /> Ren Klyce <br /> Malcolm Fife <br /> David C. Hughes <br /> Steve Boeddeker <br /> Larry Oatfield <br /> Lindakay Brown <br /> Kyrsten Mate Comoglio | {{nom}} |- | rowspan="8"| Online Film Critics Society Awards | Najboljši film | rowspan="4"| | {{nom}} |- | Najboljši DVD | {{won}} |- | Najboljši DVD komentar | {{won}} |- | Najboljši DVD dodatki | {{won}} |- | Najboljši igralec | [[Edward Norton]] | {{nom}} |- | Najboljši režiser | [[David Fincher]] | {{nom}} |- | Najboljše urejanje | James Haygood | {{nom}} |- | Najboljši scenarij po knjigi | Jim Uhls | {{nom}} |} == Sklici == {{sklici|colwidth=30em}} ==Viri== {{Refbegin}} * {{navedi knjigo | last=Linson | first=Art | authorlink=Art Linson |title=What Just Happened? Bitter Hollywood Tales from the Front Line |year=maj 2002 |publisher=Bloomsbury USA |isbn=978-1-58234-240-5 |pages=141–156 |chapter=Fight Clubbed }} * {{cite journal | first=Christopher | last=Probst | url=http://www.theasc.com/magazine/nov99/anarchy/index.htm | title=Anarchy in the U.S.A | journal=[[American Cinematographer]] | year=november 1999 | volume=80 | issue=11 | pages=42–44+ | accessdate=Januar 15, 2012 | archive-date=2009-05-24 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090524050800/http://www.theasc.com/magazine/nov99/anarchy/index.htm | url-status=dead }} * {{cite journal | last=Smith | first=Gavin | title=Inside Out: Gavin Smith Goes One-on-One with David Fincher | journal=[[Film Comment]] | year=1999 | volume=35 | issue=5 | pages=58–62, 65, 67–68 }} * {{navedi knjigo | last=Waxman | first=Sharon | title=Rebels on the Backlot: Six Maverick Directors and How They Conquered the Hollywood Studio System | url=https://archive.org/details/rebelsonbacklots00waxm | year=december 2005 | publisher=HarperEntertainment | isbn=978-0-06-054017-3 }} {{Refend}} ==Zunanje povezave== {{FilmLinks}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Filmi leta 1999]] [[Kategorija:Ameriški dramski filmi]] [[Kategorija:Filmi 20th Century Fox]] [[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]] [[Kategorija:Ameriške filmske črne komedije]] [[Kategorija:Filmi o terorizmu]] [[Kategorija:Filmi neonoir]] [[Kategorija:Filmi Regency Enterprises]] [[Kategorija:Cenzurirani filmi]] [[Kategorija:Filmi o potrošništvu]] [[Kategorija:Filmi o prodajalcih]] [[Kategorija:Filmi o disociativni motnji identitete]] [[Kategorija:Postmodernistični filmi]] [[Kategorija:Filmi o nespečnosti]] [[Kategorija:Filmi z nezanesljivim pripovedovalcem]] [[Kategorija:Filmi o skrivnih družbah]] sqqkrk6esnkj1ic1fa8k1ns5uyvxsnn Eisriesenwelt 0 335474 6682611 6007699 2026-05-29T13:43:52Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6682611 wikitext text/x-wiki {{Infobox cave | name = Eisriesenwelt | other_name = | photo = Eisriesenwelt Werfen Austria 02.jpg | photo_width = | photo_caption = Notranjost jame | map = Austria | map_width = | map_caption = Lega jame v Avstriji | map_alt = | location = [[Werfen]] <br> ([[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]], [[Avstrija]]) | coords ={{coord|47.502940|13.190250|format=dms|display=inline,title|scale:10000_region:AT}} | coords_ref = | land_registry_number = | depth = | length = 42 km | height_variation = | elevation = 1,656 m | discovery = 1879 | geology = [[ledena jama]] | entrance_count = 1 | entrance_list = | difficulty = | hazards = | access = Public | show_cave = 1920 | show_cave_length = 1000 m | lighting = | visitors = 200.000 (na leto) | features = | survey = | survey_format = | website = {{official website|http://www.eisriesenwelt.at/}} | mapframe = yes | mapframe-wikidata = yes }} '''Eisriesenwelt''' (v nemščini) ali '''Veliki ledeni svet''',<ref>{{cite web| publisher = Planetware Inc.| url = http://www.planetware.com/werfen/world-of-the-ice-giants-a-s-ice.htm| title = World of the Ice Giants, Werfen | accessdate = 2006-07-31| date = 2006}}</ref> je [[jama]] v bližini [[Werfen|Werfna]] v [[Avstrija|Avstriji]], približno 40 km južno od [[Salzburg|Salzburga]]. Jama je nastala v notranjosti apnenčaste gore Hochkogel (2283 m) v pogorju Tennengebirge v [[Alpe|Alpah]]. To je največja ledena jama na svetu, jamski sistem je dolg več kot 42 km.<ref name="duckeck">{{cite web| author = Jochen Duckeck| url = http://www.showcaves.com/english/at/showcaves/Eisriesenwelt.html| title = Showcaves of Austria: Eisriesenwelt| accessdate = 2006-07-31| date = 2005-10-04| archive-url = https://web.archive.org/web/20061019215548/http://www.showcaves.com/english/at/showcaves/Eisriesenwelt.html| archive-date = 2006-10-19| url-status = dead}}</ref> [[Slika:02 Eisriesenwelt (1).JPG|thumb|položaj|250px|Vstopni center v svet ledene jame Eisriesenwelt]] == Nastanek jam == Alpe so nastajale v procesu [[orogeneza|orogeneze]], ko se je [[Afriška plošča]] podrivala pod [[Evrazijska plošča|evrazijsko]]. Še danes Alpe rastejo 1 mm na leto, vendar se zaradi stalne erozije pogorje ne dviguje. Rezultat dvigovanja so tudi tektonske razpoke in nastanek praznih prostorov v gorah. Zaradi vpliva pronicajoče vode so se oblikovali podzemni prehodi in se večali kot posledica raztapljanja kamnine ([[korozija]]) in zaradi [[Erozija|erozije]] vode. Seveda je bilo za nastanek jam kot so Eisriesenwelt potrebni milijoni let. Gore Tennengebirge so nastale v času poznega [[terciar]]nega obdobja, v času wűrmske poledenitve v [[pleistocen]]u. Območje teh gora je največja kraška planota v Salzburških Alpah. Čeprav je jama dolga 42 km, je le prvi kilometer, območje, ki ga turisti lahko obiščejo, prekrit z ledom. Preostali del jame je sestavljen iz apnenca.<ref name="f164">{{cite web |author=Jaroslaw Rogalski |title=The Southern Tennengebirge 1994 |url=http://www.akg.agh.edu.pl/dzialalnosc/tennen1994.htm |access-date=2024-11-10 |website=Akademicki Klub Grotołazów AKG AGH}}</ref> Da pa jamo imenujemo ledeno, morajo v njej ledene strukture obstati vse leto. Pogoj za to je, da imajo jame sistem praznih prostorov in en vhod na relativno nizki nadmorski višini, drugega pa precej višje. Tak sistem in pa stalna temperatura kamnin 8 stopinj Celzija povzroča močan tok zraka tako pozimi kot poleti. V jami je tako stalna temperatura okoli ledišča in rezultat je, da pronicajoča voda zmrzne in tvori ledene skulpture. Seveda pa morajo biti tudi padavine (pozimi dovolj snega) in temperature (poleti dovolj visoke) primerne, da pride voda v jame. Led v jami Eisriesenwelt je star samo približno 1000 let, kar je glede na starost jam (50 do 100 milijon let) malo. == Zgodovina == Oktobra 1879 je [[Alpinist|alpinist]] in [[speleologija|speleolog]] Anton von Posselt-Csorich (1854–1911) kot prvi človek vstopil v začetni del jame. Prodrl je samo 200 m globoko, led je bil zanj prestrm in imel je slabo opremo za nadaljevanje raziskovanja. Leta 1880 je o tem poročal v gorniški reviji Planinske zveze Avstrije, vendar se je na poročilo hitro pozabilo. V jami je s črnim križem na skali oznaka (''Posselt-Cross'') do kam je prišel. Alexander von Mörk, speleolog iz Salzburga, eden redkih ljudi, ki so se spomnili na Posseltovo odkritje, je leta 1912 pričel z raziskovanjem jame. Kmalu so mu sledili tudi drugi raziskovalci. Von Mörk je bil ubit v prvi svetovni vojni leta 1914. Njegova žara s pepelom leži v niši kapelice v jami. Od leta 1919 dalje je raziskave vodil salzburški odvetnik Oedl Friderik (1894-1969), ki je leta 1920 za raziskovalce zgradil tudi prvo kočo ''Forscherhütte''. Takrat so zgradili tudi prve poti do gore. Kmalu po prihodu raziskovalcev so začeli prihajati tudi turisti. Kasneje je bila zgrajena še koča dr. Oedla in pot iz Werfna in Tännecka. Leta 1955 je bila zgrajena še žičnica, ki je skrajšala 90-minutni peš vzpon na nekaj minut vožnje. Jama ''Eisriesenwelt'' v lasti avstrijske zvezne komisije za gozdove (''Österreichischen Bundesforste''), ki jo oddaja v najem salzburškemu Združenju za raziskovanje jam (''Salzburger Verein für Höhlenkunde'') od leta 1928. Komisija za gozdove zato prejema delež sredstev od prodanih vstopnic. [[Slika:02 Eisriesenwelt (10).JPG|thumb|položaj|250px|Zadnji metri poti pred vhodom v jamo Eisriesenwelt]] == Turizem == Iz naselja Werfen vodi 6 km dolga gorska cesta, ki ima mestoma tudi 20 % vzpon, do vstopne zgradbe v park, ki je na nadmorski višini 1000 m. Od tu dalje pelje pešpot najprej skozi krajši [[predor]], nato strmo po pobočju, preko manjšega [[viadukt|viadukta]] do spodnje postaje kabinske [[Žičnica|žičnice]] na nadmorski višini 1084 m. Do tu potrebujemo dobrih 20 minut. Žičnica potegne na višino 1586 m. Potrebnih je še dvajset minut vzpona do vhodne jame na višini 1641 m, kjer skupinam obiskovalcev razdelijo karbidovke in pohod skozi jamo se prične. Približno 700 stopnic (ali 134 m) navzgor in prav toliko navzdol je potrebnih za ogled. Temperature v notranjosti jame so običajno pod lediščem, zato so topla oblačila dobrodošla. Ob vstopu obiskovalce najprej preseneti močan curek hladnega zraka, takoj za tem pa pridejo v Posseltovo dvorano s [[Stalagmit|stalagmitom]] v sredini, imenovanim ''Posseltov stolp''. Ko pridemo mimo stolpa naletimo na črn križ na steni jame, ki označuje najbolj oddaljeno točko raziskovanja Antona Posselta. Od tam lahko vidimo velik nasip ledu, ki se dviga 20 metrov visoko in 40 m v širino in predstavlja največjo površino ledu v jami. Naslednja skulptura je ''grad Hymir'' visok 15 m in premera 40 m, poimenovan po velikanu iz skandinavske [[Mitologija|mitologije]]. Tukaj [[Stalaktit|stalaktiti]] ustvarjajo tvorbo imenovano ''Friggijina zavesa'' (Frigga je pomembna nordijska poganska boginja, Odinova žena). V nadaljevanju pridemo do ''katedrale'' Alexandra von Mörka. Je eden največjih prostorov v jami (60 m dolžine, 30 m širine in 35 m višine) in zadnje počivališče von Mörkove žare. Na koncu ogleda pridemo do ''Ledene palače'', ki je kilometer v globino jame ter 400 metrov pod površjem gore. Tukaj je tudi najvišja točka, nadmorska višina je 1775 m. Obiskovalci se morajo obrniti in se delno po krožni poti, tudi skozi umetni predor v ledu, vrniti do vhoda, kjer se ogled konča. Krožna pot v jamo traja približno eno uro in 15 minut. Jama je odprta od 1. maja do 26. oktobra v letu. == Sklici == {{sklici}} === Viri === * Vodnik - Verena Friedrich, Eisriesenwelt, Kunstverlag Peda - Passau, 2009 ISBN 978-3-89643-743-6 == Zunanje povezave == {{commons category|Eisriesenwelt}} * [http://www.eisriesenwelt.at/site/content/CB_ContentShow.php?coType=home Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120531055108/http://www.eisriesenwelt.at/site/content/CB_ContentShow.php?coType=home |date=2012-05-31 }} * [http://www.visual-geodata3d.com/index.html Vizualizacija skozi jamo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130828210723/http://www.visual-geodata3d.com/index.html |date=2013-08-28 }} * [http://salzburg.cityful.com/de/Ausflugsziele/Attraktion/Eisriesenwelt-Werfen Eisriesenwelt] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110310194837/http://salzburg.cityful.com/de/Ausflugsziele/Attraktion/Eisriesenwelt-Werfen |date=2011-03-10 }}, Vodič po mestu Salzburg – Informacije in slike {{normativna kontrola}} [[Kategorija: Jame v Avstriji]] [[Kategorija: Ledene jame]] m4c032erjo186panqfh2k701kiq6awp Kategorija:Strani z nepravilnim ref formatom 14 359909 6682615 5322656 2026-05-29T13:49:17Z Pinky sl 2932 dp pojasnilo napake 6682615 wikitext text/x-wiki {{hiddencat}} {{backlog|40}} {{tracking cat}} {{shortcut|CAT:REF||KAT:REF}} Strani v tej kategoriji vsebujejo napako v sklicih na koncu besedila, ki povzročijo MediaWiki napakovno sporočil {{color|red|Napaka pri navajanju:}}. Za nadaljnja navodila glej [[Pomoč:Napake v navajanju]]. * Če se sporočilo o napaki ne prikaže, morda pri sklicu, ki se začne z oznako {{tag|ref|o}}, manjka zaključna oznaka {{tag|ref|c}}. To se pogosto zgodi pri samozapiralnih oznakah, na primer <nowiki><ref name="xyz" /></nowiki>. Če za oznako ni vsebine, ki bi morala biti del sklica, in pred zadnjim zaklepajem ni poševnice (/), je verjetno oznaka nepravilno zapisana. * Težavo lahko povzročajo tudi ugnezdene oznake ref. To pomeni, da je na primer oznaka <nowiki>{{sfn}}</nowiki> vstavljena znotraj oznak {{tag|ref|o}} in {{tag|ref|c}}. Rešitev je lahko odstranitev oznak {{tag|ref|o}} in {{tag|ref|c}} ali zamenjava oznake <nowiki>{{sfn}}</nowiki> v oznako <nowiki>{{harvn}}</nowiki>. Strani [[Predloga:Broken ref]], [[Pomoč:Napake v navajanju]] s podstranmi vsebujejo namerno povzročene napake, kijih ni potrebno popravljati. {{right|{{purge|OSVEŽI to stran}}}} {{CatAutoTOC}} [[Kategorija:Strani z napakami v navajanju]] 6z6eank5fnrinc5h302ir5qz05of93c Harkov 0 362468 6682670 6602010 2026-05-29T15:26:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682670 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Harkov |native_name = Харків |nickname = |image_skyline = Будинок держпромисловості, Харків DJI 0057.jpg |image_caption = Trg svobode v Harkovu |image_flag = Kharkiv-town-flag.svg |flag_size = |image_shield = Coat of arms of Kharkiv.svg |shield_size = 80px |pushpin_map = Ukrajina |latd=50 |latm=0 |lats=16 |latNS=N |longd=36 |longm=13 |longs=53 |longEW=E |coordinates_region = UA |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Ukrajina}} |subdivision_type1 = Oblast |subdivision_name1 = [[Slika:Flag of Kharkiv Oblast.svg|24px]] [[Harkovska oblast]] |subdivision_type2 = Rajon |subdivision_name2 = Harkovski rajon |leader_title = [[župan]] |leader_name = {{Wikidata|p6}} |elevation_m = 94–202 |population_as_of = 2021 |population_footnotes = <ref>[http://ukrstat.gov.ua/druk/publicat/kat_u/2021/zb/05/zb_chuselnist%202021.pdf Чисельність наявного населення України на 1 січня – Держстат України]</ref> |population_urban = 1433886 |population_demonym = Hárkovčan, Hárkovčanka |timezone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] |utc_offset = +2 |timezone_DST = [[Vzhodnoevropski čas|EEST]] |utc_offset_DST = +3 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 61001–61499 |area_code = +380-57 |registration_plate_type= [[Registrske tablice Ukrajine|Avtomobilske tablice]] |registration_plate = AX, KX |website = https://www.city.kharkov.ua/ |footnotes = }} '''Harkov''' ({{Jezik-uk|Харків|Harkiv}}, {{Jezik-ru|Харькoв|Har'kov}}) je [[mesto]] na severovzhodu [[Ukrajina|Ukrajine]]. Bil je prva prestolnica sovjetske republike Ukrajine (do druge svetovne vojne). S približno 1,5 milijona prebivalcev je po velikosti drugo največje ukrajinsko mesto. Je eno od najpomembnejših kulturnih, znanstvenih, izobraževalnih, prometnih in industrijskih središč. Znan je predvsem po mednarodno znani harkovski univerzi, eni največjih univerz na svetu in drugi najstarejši na ozemlju današnje Ukrajine (za Lvovsko in pred Kijevsko). == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === Najzgodnejši dokazi poselitve na ozemlju Harkova segajo v 2. stoletje pred našim štetjem, ko so ga poseljevali [[Skiti]] in [[Sarmati]]. Med 2. in 6. stoletjem arheološki dokazi kažejo na prisotnost Černjakivske kulture (mešanica Sarmatov, [[Geti|Getov]] in [[Goti|Gotov]]).<ref>{{navedi knjigo |last1= Eiddon |first1=Iorwerth |last2= Edwards |first2=Stephen |last3= Heather |first3=Peter |year= 1998 |title=The Late Empire |volume=13 |publisher=Cambridge University Press |series=The Cambridge Ancient History |chapter=Goths & Huns |isbn=0-521-30200-5 |page=488}}</ref> Med 8. in 10. stoletjem je 40&nbsp;km vzhodno od središča današnjega mesta, blizu današnjega mesta [[Stari Saltiv]], stala [[Hazari|hazarska]] utrdba.<ref>Kevin Alan Brook, ''The Jews of Khazaria'' (2006), [https://books.google.com/books?id=hEuIveNl9kcC&pg=PA34 p. 34] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230405180157/https://books.google.com/books?id=hEuIveNl9kcC&pg=PA34 |date=5 April 2023 }}.</ref> V 12. stoletju je območje bilo pod nadzorom [[Kumani|Kumanov]] in kasneje od sredine 13. stoletja [[Mongoli|Mongolov]]. Do 17. stoletja je območje Harkova bilo na meji ozemlja zgodnjih skupnosti [[Kozaki|kozakov]], ki so se upirale suženjstvu pod [[Tatari]] in tlačanstvu pod [[Poljsko-litovska federacija|Poljsko-litovsko federacijo]] ter [[Rusi]]. V sredini 17. stoletja je po uporu [[Bogdan Hmelnicki|Bogdana Hmelnickega]] proti Poljsko-litovski federaciji Harkov bil del [[Kozaški hetmanat|Kozaškega hetmanata]].<ref name="Solchanyk2001">{{navedi knjigo |author=Roman Solchanyk |url=https://books.google.com/books?id=LNvTSDQXFXgC&pg=PA6 |title=Ukraine and Russia: The Post-Soviet Transition |date=January 2001 |publisher=Rowman & Littlefield |isbn=978-0-7425-1018-0 |page=6 |access-date=31 March 2015 |archive-date=2 October 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231002071000/https://books.google.com/books?id=LNvTSDQXFXgC&pg=PA6#v=onepage&q&f=false |url-status=live }}</ref> === Harkovska utrdba === Leta 1654 je po obdobju nemirov v [[Desnobrežna Ukrajina|Desnobrežni Ukrajini]] na bregovih rek [[Lopan]] in [[Harkiv (reka)|Harkiv]] bilo oživljeno in utrjeno predhodno zapuščeno naselje.<ref name="living_kharkiv">{{navedi splet |script-title=uk:Живий Харків. Нічна екскурсія містом-господарем |trans-title=Living Kharkiv. Nightly excursion through the host-city |url=https://www.istpravda.com.ua/articles/2012/06/8/88316/ |access-date=2023-07-01 |website=[[Ukrainska Pravda]] |archive-date=7 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210507102527/https://www.istpravda.com.ua/articles/2012/06/8/88316/ |url-status=live }}</ref> Naselbina je bila prisiljena sprejeti avtoriteto in zaščito ruske vojvode iz bližnjega mesta [[Čugujiv]]. Naselje je 1656 začelo z gradnjo [[Ostrog (utrdba)|ostroga]] (utrdbe). Leta 1658 so pod novim vojvodo, Ivanom Ofrosimovom, morali v imenu zvestobe carju [[Aleksej Ruski|Alekseju]] poljubiti križ. Harkovska naselbina pod vodstvom [[Ataman|atamana]] Ivana Krivošlika je ta ukaz zavrnila. Kasneje so se po izvolitvi novega atamana Timiša Lavrinova odnosi izboljšali in jim je car v [[Moskva|Moskvi]] podelil trške pravice.<ref name="living_kharkiv" /> V tem času je Harkov imel nekaj čez tisoč prebivalcev, polovica je bila lokalnih kozakov. Vojvoda iz Moskve je s seboj imel samo 70 vojakov. Obramba je bila odvisna od kozakov, ki jih je vodila vojaška organizacija iz [[Belgorod|Belgoroda]].<ref name="Solchanyk2001" /> Originalni zidovi Harkovske utrdbe so se nahajali v centru današnjega mesta in so imeli 10 stolpov, najvišji je bil visok približno 16 metrov. Leta 1689 so utrdbo razširili, da je zajela katedralo in samostan, ki je postal sedež lokalnega [[Protopop|protopopa]].<ref name="living_kharkiv" /> === Ruski imperij === Po upravnih reformah je bil Harkov po 1708 pod nadzorom [[Kijev|Kijeva]]<ref>{{Navedi splet|title=Указ об учреждении губерний и о росписании к ним городов|url=https://constitution.garant.ru/history/act1600-1918/2005/|website=constitution.garant.ru|accessdate=2023-12-18}}</ref> in od 1727 Belgoroda. Leta 1786 je Harkov postal sedež ločene gubernije [[Slobodska Ukrajina]]. [[Univerza v Harkovu]] je bila ustanovljena leta 1805. Na njej je pravo poučeval brat poljskega narodnega poeta [[Adam Mickiewicz|Adama Mickiewicza]], [[Johann Wolfgang von Goethe]] je iskal inštruktorje za univerzo. Eden izmed slavnejših alumnov je bil ukrajinski nacionalni pesnik [[Ivan Franko (ukrajinski pesnik)|Ivan Franko]].<ref name="living_kharkiv" /> Ceste mesta so bile prvič tlakovane leta 1830.<ref>{{Navedi splet|title=Харків і харків’яни XIX-го сторіччя у кадрах фотографа Іваницького|url=https://www.istpravda.com.ua/artefacts/2011/01/24/17847/|website=Історична правда|accessdate=2023-12-18}}</ref> Vodovod je Harkov dobil leta 1870.<ref name="living_kharkiv" /> Leta 1844 je bil poleg [[Katedrala vnebovzetja, Harkov|katedrale vnebovzetja]] zgrajen 90 metrov visok Aleksandrov zvonik (v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] so ga preuredili v radijski oddajnik). Čeprav je večina prebivalstva Harkova tekom 19. stoletja govorila rusko, je postal središče [[Ukrajinska kultura|ukrajinske kulture]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Hromadas|url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CH%5CR%5CHromadas.htm|website=www.encyclopediaofukraine.com|accessdate=2023-12-18}}</ref> Prvi ukrajinski časopis v mestu je izšel leta 1812. Po [[Krimska vojna|krimski vojni]] leta 1861 je bila v Harkovu ustanovljena gromada - tajna družba ukrajinske inteligence, ki je postavila temelje ukrajinskega narodnega gibanja. Njeni člani so bili med drugim [[Oleksander Potebnja]], [[Boris Martos]] in [[Dmitro Antonovič]] in so bili med drugim prvi, ki so uporabili slogan "[[Slava Ukrajini!]]" (Слава Україні!) in v odgovor "Slava na vsej zemlji!".<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=“Glory to Ukraine!”: Who and when was the slogan created?|url=https://www.istpravda.com.ua/eng/articles/2018/10/4/153036/|website=www.istpravda.com.ua|accessdate=2023-12-18}}</ref> Leta 1900 je študentska gromada ustanovila [[Revolucionarna ukrajinska stranka|Revolucionarno ukrajinsko stranko]], katere cilj je bila združitev vseh ukrajinskih narodnih elementov, vključno z vse številčnejšimi socialisti.<ref>{{Navedi splet|title=Revolutionary Ukrainian party|url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CR%5CE%5CRevolutionaryUkrainianparty.htm|website=www.encyclopediaofukraine.com|accessdate=2023-12-18}}</ref> Po [[Ruska revolucija (1905)|ruski revoluciji 1905]], med katero se je Harkov kot eno redkih mest izognil seriji [[Pogromi v Ruskem imperiju|pogromov nad Judi v Ruskem imperiju]],<ref>{{Citation |last=HAMM |first=MICHAEL F. |editor-first1=Anthony J |editor-first2=Jonathan D |editor-last1=Heywood |editor-last2=Smele |title=Jews and revolution in Kharkiv: how one Ukrainian city escaped a pogrom in 1905 |url=https://www.taylorfrancis.com/chapters/edit/10.4324/9780203002087-15/jews-revolution-kharkiv-one-ukrainian-city-escaped-pogrom-1905-michael-hamm?context=ubx |work=The Russian Revolution of 1905 |year=2013 |doi=10.4324/9780203002087 |isbn=9780203002087 |access-date=2022-08-14 |archive-date=14 August 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220814112242/https://www.taylorfrancis.com/chapters/edit/10.4324/9780203002087-15/jews-revolution-kharkiv-one-ukrainian-city-escaped-pogrom-1905-michael-hamm?context=ubx |url-status=live }}</ref> je Revolucionarna ukrajinska stranka v Harkovu (ter Kijevu, [[Poltava|Poltavi]], [[Nižin|Nižinu]], [[Lubni|Lubnem]], [[Krasnodar|Krasnodaru]]) zavrnila nekatere bolj ekstremne nazore ukrajinskega nacionalizma. === Sovjetska zveza === Po [[Ruska revolucija|ruski revoluciji]] 1917 je [[Centralna rada]] v Kijevu razglasila neodvisnost [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinske ljudske republike]].<ref>{{Navedi splet|title=What Makes Kharkiv Ukrainian {{!}} The Ukrainian Week|url=https://ukrainianweek.com/what-makes-kharkiv-ukrainian/|accessdate=2023-12-18|language=en-US}}</ref> [[Boljševiki]] so se umaknili iz Centralne rade in so ustanovili lastno rado v Harkovu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Historical Dictionary of Ukraine|url=https://books.google.si/books?id=-h6r57lDC4QC&dq=kharkiv+antonov+1917&pg=PA713&redir_esc=y#v=onepage&q=kharkiv%20antonov%201917&f=false|publisher=Scarecrow Press|date=2013-07-11|isbn=978-0-8108-7847-1|language=en|first=Ivan|last=Katchanovski|first2=Zenon E.|last2=Kohut|first3=Bohdan Y.|last3=Nebesio|first4=Myroslav|last4=Yurkevich}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Literary Politics in the Soviet Ukraine, 1917-1934|url=https://books.google.si/books?id=CuLpivm5lDsC&dq=bolsheviks+moved+to+Kharkiv&pg=PA7&redir_esc=y#v=onepage&q=bolsheviks%20moved%20to%20Kharkiv&f=false|publisher=Duke University Press|date=1990|isbn=978-0-8223-1099-0|language=en|first=George S. N.|last=Luckyj}}</ref> Do 1918 so njihove sile okupirale večji del Ukrajine. Harkov so naredili za prestolnico [[Donecko-krivoroška sovjetska republika|Donecko-krivoroške sovjetske republike]]. Po podpisu [[Brestlitovski mir|Brestlitovskega miru]] so boljševiki zapustili Harkov in ozemlje prepustili [[Ukrajinska država|Ukrajinski državi]] pod nemškim nadzorom.<ref>{{Navedi knjigo|title=Borderlands into Bordered Lands: Geopolitics of Identity in Post-Soviet Ukraine|url=https://books.google.si/books?id=pt03BAAAQBAJ&dq=Kharkiv+German+1918&pg=PA205&redir_esc=y#v=onepage&q=Kharkiv%20German%201918&f=false|publisher=Columbia University Press|date=2014-04-15|isbn=978-3-8382-6042-6|language=en|last=Tatiana}}</ref> Do decembra 1919 je bil zopet vzpostavljen nadzor boljševikov in Harkov je postal prestolnica [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinske sovjetske socialistične republike]]. Pod sovjetsko vlado je bilo začetih veliko prestižnih gradbenih projektov v novem državno podprtem [[Konstruktivizem (umetnost)|konstruktivističnem]] slogu.<ref>{{Cite journal |last=HEWRYK |first=TITUS D. |date=1992 |title=Planning of the Capital in Kharkiv |url=https://www.jstor.org/stable/41036482 |journal=Harvard Ukrainian Studies |volume=16 |issue=3/4 |pages=325–359 |jstor=41036482 |issn=0363-5570 |access-date=14 August 2022 |archive-date=14 August 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220814133659/https://www.jstor.org/stable/41036482 |url-status=live }}</ref> Hkrati je potekalo rušenje mnogih starih arhitekturnih dosežkov mesta. Porušene se bile skoraj vse baročne cerkve.<ref>{{Navedi splet|title=Kharkiv|url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CK%5CH%5CKharkiv.htm|website=www.encyclopediaofukraine.com|accessdate=2023-12-18}}</ref> Pod prvo [[Josif Stalin|Stalinovo]] [[Petletka|petletko]] je bil Harkov bliskovito industrializiran. Največja projekta sta bila [[Harkovska tovarna traktorjev (HTZ)]] in [[Tovarna Mališeva]]. Slednja je na višku zaposlovala kar 60.000 delavcev.<ref>{{Navedi splet|title=Tank factory workers decry war that pits Ukrainian against Ukrainian|url=http://america.aljazeera.com/multimedia/2015/2/kharkiv-tank-factory.html|website=america.aljazeera.com|accessdate=2023-12-18}}</ref> V 1920-ih je Ukrajinska SSR podpirala uporabo ukrajinščine in se jo je učilo v vseh šolah. Kljub temu je v praksi delež govorcev ukrajinščine v Harkovu še vedno bil manjši kot delež etničnih [[Ukrajinci|Ukrajincev]].<ref>{{Navedi splet|title=Games from the Past: « balticworlds.com|url=https://balticworlds.com/games-from-the-past/|website=balticworlds.com|accessdate=2023-12-18|language=en-US|first=Roman|last=Horbyk}}</ref> Po montiranem sodnem procesu proti [[Unija za svobodo Ukrajine|Uniji za svobodo Ukrajine]] v 30-ih se je podpora ukrajinščini ustavila, stotine ukrajinskih intelektualcev so bile deportirane iz Harkova.<ref>{{Navedi knjigo|title=Language Policy in the Soviet Union|url=https://books.google.si/books?id=Nn3xDTiL0PQC&q=%22official+language%22&pg=PA1&redir_esc=y|publisher=Springer Science & Business Media|date=2003-07-31|isbn=978-1-4020-1298-3|language=en|first=L. A.|last=Grenoble|page=84}}</ref> Leta 1932 in 1933 je kombinacija prisilne kolektivizacije in zasegov žita privedla do lakote - [[Gladomor|gladomora]]. V Harkov je v iskanju hrane prebežalo ogromno ljudi.<ref name="Leonavičius |first1=Vylius Ozolinčiūtė 2019">{{cite journal |last1=Leonavičius |first1=Vylius |last2=Ozolinčiūtė |first2=Eglė |date=1 December 2019 |title=The Transformation of the Soviet Agriculture |journal=Sociologija: Mintis Ir Veiksmas |volume=44 |issue=1 |pages=93–131 |doi=10.15388/SocMintVei.2019.1.10 |doi-access=free |s2cid=213399789}}</ref><ref name="Ellman2007">{{cite journal |last1=Ellman |first1=Michael |author-link=Michael Ellman |date=June 2007 |title=Stalin and the Soviet Famine of 1932–33 Revisited |url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_2007-06_59_4/page/663 |journal=[[Europe-Asia Studies]] |publisher=[[Routledge]] |volume=59 |issue=4 |pages=663–693 |doi=10.1080/09668130701291899 |s2cid=53655536}}</ref> Pričevanja zahodnjakov (med drugim ameriškega komunista [[Fred Beal|Freda Beala]], ki je bil zaposlen v Harkovski tovarni traktorjev) o grozotah so citirali mednarodni mediji, vendar je do obdobja ''glasnosti'' [[Sovjetska zveza]] vse označevala za izmišljotine.<ref>{{navedi novice |last1=Levy |first1=Clifford J. |date=16 March 2009 |title=A New View of a Famine That Killed Millions |work=The New York Times |url=https://www.nytimes.com/2009/03/16/world/europe/16kiev.html |access-date=11 August 2022 |archive-date=4 August 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220804005058/https://www.nytimes.com/2009/03/16/world/europe/16kiev.html |url-status=live }}</ref><ref name="reflections">{{Cite Q|Q108386870|pages=96}}</ref><ref>Boriak, Hennadii (Fall 2001). "The publication of sources on the history of the 1932-1933 famine-genocide: history, current state, and prospects". ''Harvard Ukrainian Studies'' '''25''' (3-4): 167–186.</ref> Leta 1934 je bilo v Harkovu z namenom izbrisa ukrajinskega nacionalizma aretiranih in usmrčenih stotine ukrajinskih intelektualcev, pisateljev in kulturnih delavcev. Čistke so se nadaljevale vse do 1938. Usmrčeni so bili tudi slepi ukrajinski ulični glasbeniki [[Kobzar|kobzarji]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Ukrainian Minstrels: And the Blind Shall Sing|url=https://books.google.si/books?id=CFqB2_OX_oQC&dq=Stalin+Ukrainian+minstrels+Kharkiv&pg=PA116&redir_esc=y|publisher=M.E. Sharpe|date=1998|isbn=978-0-7656-0144-5|language=en|first=Natalie O.|last=Kononenko|page=116}}</ref> Prestolnica Ukrajinske SSR je bila leta 1934 prestavljena iz Harkova v Kijev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Soviet Nationality Policy, Urban Growth, and Identity Change in the Ukrainian SSR 1923-1934|url=https://books.google.si/books?id=2oqThmrFCfwC&pg=PA160&redir_esc=y|publisher=Cambridge University Press|date=2002-08-08|isbn=978-0-521-52243-4|language=en|first=George O.|last=Liber}}</ref> Aprila in maja 1940 je bilo v stavbi [[NKVD]] v Harkovu usmrčenih okoli 3900 poljskih vojnih ujetnikov iz taborišča v [[Starobilsk|Starobilsku]] (del [[Katinski pokol|Katinskega pokola]]). Pokopani so bili v masovnem grobu v gozdu [[Pjatihatki]] na obrobju Harkova. Na istem mestu so bila pokopana tudi trupla ukrajinskih kulturnikov, ki so bili umorjeni v predhodnih letih.<ref>{{Navedi splet|title=The Katyn Controversy: Stalin's Killing Field|url=http://www.cia.gov/csi/studies/winter99-00/art6.html|website=web.archive.org|date=2000-08-16|accessdate=2023-12-18|archive-date=2000-08-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20000816221054/http://www.cia.gov/csi/studies/winter99-00/art6.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Records Relating to the Katyn Forest Massacre at the National Archives|url=https://www.archives.gov/research/foreign-policy/katyn-massacre|website=National Archives|date=2016-08-15|accessdate=2023-12-18|language=en}}</ref> ==== Nemška okupacija ==== Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil Harkov v središču več večjih bitk. [[Tretji rajh|Nacistična Nemčija]] je Harkov okupirala 24. oktobra 1941.<ref>{{Navedi splet|title=Харків часів “дорослого дитинства” Людмили Гурченко|url=https://www.istpravda.com.ua/artefacts/2011/04/3/34315/|website=Історична правда|accessdate=2023-12-19}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Не стало Людмилы Гурченко|url=https://www.andersval.nl/publikatsii/zametki/6267-ne-stalo-lyudmily-gurchenko|website=Литературный клуб - Остров Андерс|date=2011-03-31|accessdate=2023-12-19|language=ru-ru|first=Кравченко|last=Валерий|archive-date=2023-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20231219130649/https://www.andersval.nl/publikatsii/zametki/6267-ne-stalo-lyudmily-gurchenko|url-status=dead}}</ref> Spodletela ofenziva [[Rdeča armada|rdeče armade]] maja 1942 ni uspela ponovno prevzeti nadzora nad mestom.<ref>The Red Army committed 765,300 men to this offensive, suffering 277,190 casualties (170,958 killed/missing/PoW, 106,232 wounded) and losing 652 tanks, and 4,924 guns and mortars. {{navedi knjigo |last=Glantz |first=David M. |title=Kharkov 1942, anatomy of a military disaster through Soviet eyes |url=https://archive.org/details/kharkov1942anato0000glan |publisher=[[Ian Allan Publishing]] |year=1998 |isbn=0-7110-2562-2 |page=[https://archive.org/details/kharkov1942anato0000glan/page/n221 218]}}</ref><ref>per [[Robert M. Citino]], author of "Death of the Wehrmacht", and other sources, the Red Army came to within a few miles of Kharkiv on 14 May 1942 by Soviet forces under [[Semyon Timoshenko|Marshal Timoshenko]] before being driven back by German forces under Field Marshal [[Fedor von Bock]], p. 100</ref> 16. februarja 1943 je po [[Operacija Zvezda|operaciji Zvezda]] do 15. marca 1943 začasno nadzor spet prevzela rdeča armada. Harkov je bil dokončno osvobojen 23. avgusta 1943.<ref name=":7">{{navedi knjigo |author=Ukrainian Institute of National Remembrance |url=https://books.google.com/books?id=joX_CwAAQBAJ&pg=PA26 |title=Ukraine in World War II |publisher=Ukrainian Institute of National Remembrance |year=2015 |location=Ukraine |page=26 |language=en |access-date=31 July 2023 |archive-date=31 July 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230731153225/https://books.google.com/books?id=joX_CwAAQBAJ&pg=PA26 |url-status=live }}</ref> Predvojna populacija Harkova 700.000 ljudi se je do predvečera nemške okupacije podvojila zaradi beguncev pred nemškim napredovanjem.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Харьков в годы Великой Отечественной войны {{!}} Вечерний Харьков|url=https://vecherniy.kharkov.ua/news/14899/|website=vecherniy.kharkov.ua|accessdate=2023-12-19|archive-date=2022-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20220812154336/https://vecherniy.kharkov.ua/news/14899/|url-status=dead}}</ref> Predvojna judovska populacija je bila približno 130.000. [[Nacionalsocializem|Nacisti]] so med decembrom 1941 in januarjem 1942 pobili približno 15.000 [[Judje|Judov]]. Trupla so zakopali v bližini naselja [[Drobicki jar]].<ref>{{Citation |last1=Karpyuk |first1=Gennady |date=23–29 December 2006 |url=http://www.dt.ua/3000/3150/55411/ |volume=49 |issue=628 |trans-title=A tragedy that not everyone wanted to know about |archive-url=https://web.archive.org/web/20081209085420/http://www.dt.ua/3000/3150/55411/ |access-date=16 December 2011 |archive-date=9 December 2008 |script-work=uk:Дзеркало Тижня |script-title=uk:Трагедія, про яку дехто не дуже хотів знати}}</ref> V 22 mesecih okupacije je bilo usmrčenih še približno 30.000 prebivalcev, ki so bili osumljeni partizanstva in ukrajinskega nacionalizma. 80.000 ljudi je umrlo od lakote, mrazu in bolezni. 60.000 prebivalcev je bilo prisilno premeščenih v [[Tretji rajh|Nemčijo]] za suženjsko delo kot t.&nbsp;i. "Ostarbeiterji" (Vzhodni delavci).<ref name="KvUah5e">{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=ktyM07I9HXwC&dq=Kharkiv+German+November+1918&pg=PT338 |title=Ukraine: A History |edition=4th |first=Orest |last=Subtelny |authorlink=Orest Subtelny |publisher=[[University of Toronto Press]] |year=2009 |isbn=978-1442609914 |page=338 |access-date=13 March 2023 |archive-date=11 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230411071745/https://books.google.com/books?id=ktyM07I9HXwC&dq=Kharkiv+German+November+1918&pg=PT338 |url-status=live }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kharkiv|url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CK%5CH%5CKharkiv.htm|website=www.encyclopediaofukraine.com|accessdate=2024-02-01}}</ref> Med njimi je bil [[Borys Romanchenko|Boris Romančenko]], ki je preživel delovna taborišča [[Koncentracijsko taborišče Buchenwald|Buchenwald]], [[Peenemünde]], [[Koncentracijsko taborišče Mittelbau-Dora|Mittelbau-Dora]] in [[Koncentracijsko taborišče Bergen-Belsen|Bergen-Belsen]], nakar je bil pri 96 letih med [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo na Ukrajino]] ubit, ko so ruske sile streljale na njegovo stanovanjsko zgradbo 18. marca 2022.<ref>{{navedi novice |last=Kelly |first=Lidia |date=2022-03-22 |title=WWII Holocaust survivor killed in Ukraine's Kharkiv |language=en |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/world/wwii-holocaust-survivor-killed-ukraines-kharkiv-2022-03-22/ |access-date=2022-08-13 |archive-date=12 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220512204700/https://www.reuters.com/world/wwii-holocaust-survivor-killed-ukraines-kharkiv-2022-03-22/ |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |title=96-year-old Holocaust survivor said killed in Russian shelling of his Kharkiv home |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/96-year-old-holocaust-survivor-said-killed-in-russian-shelling-of-his-kharkiv-home/ |access-date=2022-08-13 |date=21 March 2022 |website=[[Times of Israel]] |language=en-US |archive-date=13 August 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220813165954/https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/96-year-old-holocaust-survivor-said-killed-in-russian-shelling-of-his-kharkiv-home/ |url-status=live }}</ref> Ob osvoboditvi Harkova avgusta 1943 je prebivalstvo mesta štelo le še 200.000 ljudi.<ref name=":1" /> 70 odstotkov mesta je bilo uničenega.<ref name=":7" /> Po poročanju [[The New York Times|New York Timesa]] "je bilo mesto bolj uničeno kot katerokoli drugo mesto v Sovjetski zvezi, izvzemši Stalingrad".<ref>{{navedi novice |last=Verini |first=James |date=2022-05-19 |title=Surviving the Siege of Kharkiv |language=en-US |work=The New York Times |url=https://www.nytimes.com/interactive/2022/05/19/magazine/kharkiv-siege.html |access-date=2023-08-14 |issn=0362-4331 |archive-date=5 July 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230705011709/https://www.nytimes.com/interactive/2022/05/19/magazine/kharkiv-siege.html |url-status=live }}</ref> ==== Po drugi svetovni vojni ==== Med vojno so bile harkovske tovarne tankov umaknjene na [[Uralsko gorovje|Ural]]. Po vojni so se vrnile in Harkov je postal eno izmed središč sovjetskega vojaško-industrijskega kompleksa.<ref name="KvUah5e" /> Večina mesta je bila obnovljena v stilu [[Stalinistična arhitektura|stalinističnega klasicizma]].<ref name="living_kharkiv" /> Judovska populacija si je deloma opomogla, do leta 1959 je v mestu živelo 84.000 [[Judje|Judov]]. Vendar je sovjetski antisionizem vse do zadnjih let vladavine [[Mihail Gorbačov|Gorbačova]] omejeval izražanje [[Judovstvo|judovske vere]] in kulture. Harkovska centralna sinagoga se je ponovno odprla šele leta 1990.<ref>{{Navedi splet|title=Kharkiv, Ukraine|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/kharkov-ukraine-virtual-jewish-history-tour|website=www.jewishvirtuallibrary.org|accessdate=2023-12-19}}</ref> Univerza v Harkovu je bila na čelu gibanja za demokratizacijo. Oktobra 1991 so po pozivu iz [[Kijev|Kijeva]] k vseukrajinski univerzitetni stavki proti Gorbačovovemu [[Nov sporazum o uniji|novemu sporazumu o uniji]] in za večstrankarske volitve, pred univerzo potekali množični protesti, ki so se jih udeležili študentje, profesorji ter mnoge vidne javne in kulturne osebnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Революція на граніті: Як харківські студенти змінили історію держави 30 років тому – новини Харкова|url=https://kh.depo.ua/ukr/kh/revolyutsiya-na-graniti-yak-kharkivski-studenti-zminili-istoriyu-derzhavi-30-rokiv-tomu-202010231230205|website=www.depo.ua|accessdate=2023-12-19|language=uk|archive-date=2022-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20220814231233/https://kh.depo.ua/ukr/kh/revolyutsiya-na-graniti-yak-kharkivski-studenti-zminili-istoriyu-derzhavi-30-rokiv-tomu-202010231230205|url-status=dead}}</ref> Protestno gibanje se je poimenovalo [[Revolucija na granitu]]. === Ukrajina === Na referendumu 1. decembra 1991, ki se ga je v [[Harkovska oblast|Harkovski oblasti]] udeležilo 76&nbsp;% volilnih upravičencev, je 86&nbsp;% volivcev glasovalo za samostojno Ukrajino.<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian Independence Referendum|url=https://soviethistory.msu.edu/1991-2/the-end-of-the-soviet-union/the-end-of-the-soviet-union-texts/ukrainian-independence-declaration/|website=Seventeen Moments in Soviet History|date=2015-09-28|accessdate=2023-12-19|language=en-US|archive-date=2022-04-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20220414065531/https://soviethistory.msu.edu/1991-2/the-end-of-the-soviet-union/the-end-of-the-soviet-union-texts/ukrainian-independence-declaration/|url-status=dead}}</ref> Po samostojnosti je kot del velike izselitve [[Judje|Judov]] iz bivše Sovjetske zveze veliko harkovskih Judov emigriralo v [[Izrael]] in druge zahodne države.<ref>{{Navedi splet|title=Kharkiv, Ukraine|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/kharkov-ukraine-virtual-jewish-history-tour|website=www.jewishvirtuallibrary.org|accessdate=2023-12-19}}</ref> Judovska populacija, ki je leta 1970 znašala 62.800 Judov, se je do konca 20. stoletja zmanjšala na 50.000.<ref>{{Navedi splet|title=YIVO {{!}} Khar’kiv|url=https://yivoencyclopedia.org/article.aspx/kharkiv|website=yivoencyclopedia.org|accessdate=2023-12-19}}</ref> Kljub razpadu Sovjetske zveze je težka industrija v Harkovu ostala močna in je temeljila na izvozu na bivši trg. Energetsko je bila odvisna od uvoza iz [[Rusija|Rusije]].<ref>{{navedi splet |last1=Sutela |first1=Pekka |title=The Underachiever: Ukraine's Economy Since 1991 |url=https://carnegieendowment.org/2012/03/09/underachiever-ukraine-s-economy-since-1991-pub-47451 |access-date=2022-08-14 |website=Carnegie Endowment for International Peace |language=en |archive-date=29 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200729100406/https://carnegieendowment.org/2012/03/09/underachiever-ukraine-s-economy-since-1991-pub-47451 |url-status=live }}</ref> ==== Proruski nemiri 2014 ==== Med protestnim gibanjem [[Evromajdan]] so v Harkovu vsakodnevno potekali mirni protivladni protesti z nekaj sto udeleženci.<ref>{{Navedi novice|title=Authorities Clear Occupied Kharkiv Building|url=https://www.rferl.org/a/kharkiv-operation-ukraine-terrorism-separatist-arrests/25324984.html|newspaper=Radio Free Europe/Radio Liberty|date=2014-04-08|accessdate=2023-12-19|language=en}}</ref> Po odstavitvi proruskega predsednika [[Viktor Janukovič|Janukoviča]] so se v Harkovu zgodili poskusi separatizma. 6. marca 2014 se je na Trgu svobode zbralo 5000 protivladnih protestnikov. Do 2000 se jih je pridružilo povorki, ki je vzklikala "Rusija", "SOS" in "Referendum".<ref>[http://www.kyivpost.com/content/ukraine/pro-russian-rally-draws-5000-people-in-ukraines-kharkiv-338552.html Pro-Russian rally draws 5,000 people in Ukraine's Kharkiv], [[Kjiv Post]] (6. marec 2014)</ref> 6. aprila 2014 so proruski protestniki zavzeli stavbo harkovske oblastne administracije in razglasili "Harkovsko ljudsko republiko". Dejstvo, da so najprej poskusili zavzeti stavbo mestne opere in baleta, je pokazalo, da protestniki najverjetneje niso bili domačini.<ref>{{Navedi splet|title=Protesters Storm Kharkiv Theater Thinking It Was City Hall|url=https://www.themoscowtimes.com/2014/04/08/protesters-storm-kharkiv-theater-thinking-it-was-city-hall-a33739|website=The Moscow Times|date=2014-04-08|accessdate=2023-12-18|language=en|first=The Moscow|last=Times}}</ref> Separatiste je odstranila policija. Župan Harkova [[Genadij Kernes]] iz Janukovičeve stranke je bil aretiran. Označil se je za "ujetnika Janukovičevega sistema" in je prisegel zvestobo začasnemu predsedniku [[Oleksander Turčinov|Oleksandru Turčinovu]].<ref>{{Navedi novice|title=Authorities Clear Occupied Kharkiv Building|url=https://www.rferl.org/a/kharkiv-operation-ukraine-terrorism-separatist-arrests/25324984.html|newspaper=Radio Free Europe/Radio Liberty|date=2014-04-08|accessdate=2023-12-19|language=en}}</ref> 13. aprila 2014 je zopet nekaj proruskih protestnikov vdrlo v stavbo harkovske oblastne administracije, vendar so bili hitro odstranjeni.<ref>{{Navedi splet|title=Kharkiv settles down, while pro-Russian separatists still hold buildings in Luhansk, Donetsk - Apr. 08, 2014|url=https://archive.kyivpost.com/article/content/war-against-ukraine/kharkiv-settles-down-while-pro-russian-separatists-still-hold-buildings-in-luhansk-donetsk-342517.html|website=Kyiv Post|date=2014-04-08|accessdate=2023-12-19|first=Olga|last=Rudenko}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kharkiv city government building infiltrated by pro-Russian protesters (UPDATE, VIDEO) - Apr. 13, 2014|url=https://archive.kyivpost.com/article/content/war-against-ukraine/pro-russian-militants-attack-pro-ukrainian-demonstrators-in-kharkiv-including-at-least-three-severely-343292.html|website=Kyiv Post|date=2014-04-13|accessdate=2023-12-19|first=Daryna|last=Shevchenko}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=После нападения антимайдановцев на митинг Евромайдана в Харькове пострадало 50 человек|url=https://www.unian.net/politics/907771-posle-napadeniya-antimaydanovtsev-na-miting-evromaydana-v-harkove-postradalo-50-chelovek.html|website=www.unian.net|accessdate=2023-12-19|language=ru}}</ref> V sledečih nasilnih izgredih so proruski protestniki napadli in hudo pretepli vsaj 50 proukrajinskih protestnikov. 28. aprila 2014 je župana Kernesa ustrelil ostrostrelec. Pojavile so se domneve, da je bil žrtev svojih nekdanjih proruskih zaveznikov.<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine mayor in critical condition after he was shot in the back|url=https://www.latimes.com/world/worldnow/la-fg-wn-ukraine-mayor-shot-20140428-story.html|website=Los Angeles Times|date=2014-04-28|accessdate=2023-12-19|language=en-US|last=Loiko|first=Sergei}}</ref> Tekom 2014 so proruski protesti zamrli in so jih nadomestili proukrajinski.<ref>{{Navedi splet|title=Latest from the Special Monitoring Mission in Ukraine based on information received until 22 June 2014, 18:00 (Kyiv time) {{!}} OSCE|url=http://www.osce.org/ukraine-smm/120113|website=web.archive.org|date=2015-11-22|accessdate=2023-12-18|archive-date=2015-11-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20151122133303/http://www.osce.org/ukraine-smm/120113|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Latest from the Special Monitoring Mission (SMM) in Ukraine based on information received until 18:00 hrs, 23 July (Kyiv time)|url=https://www.osce.org/ukraine-smm/121790|website=www.osce.org|accessdate=2023-12-18|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=На площади Свободы прошли два митинга|url=https://www.sq.com.ua/rus/news/obschestvo/17.08.2014/na_ploschadi_svobody_proshli_dva_mitinga|website=Status Quo|date=2023-12-06|accessdate=2023-12-18|language=ru}}</ref> Konec 2014 je več anket pokazalo zelo majhen delež prebivalcev, ki bi si želeli kakršnekoli priključitve Rusiji.<ref>{{Navedi splet|title=Соцопрос ФБК по Харьковской и Одесской областям. Европа, Россия, Новороссия|url=https://navalny.com/p/3836/|website=Алексей Навальный|accessdate=2023-12-18}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Соцопитування - ТЛише 3% українців хочуть приєднання їх області до Росії - Новини України. Всі новини Донецька, новини Криму, новини Луганська, карта АТО - dt.ua|url=https://dt.ua/UKRAINE/lishe-3-ukrayinciv-hochut-priyednannya-yih-oblasti-do-rosiyi-160641_.html|website=web.archive.org|date=2017-10-19|accessdate=2023-12-18|archive-date=2017-10-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20171019031451/https://dt.ua/UKRAINE/lishe-3-ukrayinciv-hochut-priyednannya-yih-oblasti-do-rosiyi-160641_.html|url-status=bot: unknown}}</ref> V novembru in decembru 2014 je v Harkovu eksplodiralo 7 bomb. Cilji napadov so bili med drugim pub, ki je pogosto zbiral denar za [[ukrajinske oborožene sile]], bolnišnico za ukrajinske vojake, naborni center in bazo [[Nacionalna garda (Ukrajina)|Nacionalne garde]].<ref>[http://www.latimes.com/world/europe/la-fg-ukraine-russia-kharkiv-bombs-20141210-story.html Seven recent blasts in Ukraine city stir fear of new Russian menace]{{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220320012623/https://www.latimes.com/world/europe/la-fg-ukraine-russia-kharkiv-bombs-20141210-story.html|date=20 March 2022}}, [[Los Angeles Times]] (11 December 2014)<br />[https://news.yahoo.com/mysterious-spate-bombings-hit-ukraine-military-hub-114452090.html# Mysterious spate of bombings hit Ukraine military hub] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160315155646/http://news.yahoo.com/mysterious-spate-bombings-hit-ukraine-military-hub-114452090.html|date=15 March 2016}}, [[Agence France-Presse]] (10 December 2014)</ref> Po ruski aneksiji Krima ter proruskem separatizmu v [[Donbas|Donbasu]] so se odnosi med Ukrajino in Rusijo poslabšali. Harkov, ki je bil v veliki meri odvisen od izvoza v Rusijo in ruskih energentov, je doživel gospodarske težave. Harkov se je spremenil v mejno utrdbo, gospodarstvo se je preusmerilo na mednarodni trg in obrambno industrijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://carnegieeurope.eu/2018/09/12/how-eastern-ukraine-is-adapting-and-surviving-case-of-kharkiv-pub-77216|title=How Eastern Ukraine Is Adapting and Surviving: The Case of Kharkiv|date=2023-09-12|accessdate=2023-12-19|website=carnegieeurope.eu|publisher=Carnegie Europe}}</ref> ==== Ruska invazija 2022 ==== V prvi fazi [[Ruska invazija na Ukrajino|ruske invazije na Ukrajino 2022]] je bil Harkov prizorišče mnogih spopadov.<ref>{{Navedi novice|title=Scenes from Kharkiv: Battle wreckage, the boom of artillery, and people sheltering in the subway.|url=https://www.nytimes.com/2022/02/25/world/europe/kharkiv-ukraine-military.html|newspaper=The New York Times|date=2022-02-25|accessdate=2023-12-19|issn=0362-4331|language=en-US|first=Michael|last=Schwirtz}}</ref> Po poročanju [[Unesco|Unesca]] je v obstreljevanju in spopadih bilo uničenih ali poškodovanih 27 pomembnih zgodovinskih stavb.<ref>{{Navedi novice|title=Kharkiv catalogues war’s toll on its architectural gems|url=https://www.theguardian.com/world/2022/may/05/kharkiv-catalogues-war-toll-on-architectural-gems-historic-buildings-ukraine|newspaper=The Guardian|date=2022-05-05|accessdate=2023-12-19|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Isobel|last=Koshiw|first2=Ed|last2=Ram}}</ref> Po poročilih Human Rights Watch je Rusija v več okrožjih Harkova [[Kasetno bombardiranje Harkova (2022)|uporabila kasetne bombe]] na civilnih tarčah.<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine: Cluster Munitions Launched Into Kharkiv Neighborhoods {{!}} Human Rights Watch|url=https://www.hrw.org/news/2022/03/04/ukraine-cluster-munitions-launched-kharkiv-neighborhoods|date=2022-03-04|accessdate=2023-12-19|language=en}}</ref> Marca 2022 med [[Bitka za Harkov (2022)|Bitko za Harkov]] je bil Harkov odlikovan kot [[herojsko mesto Ukrajine]]. V ukrajinski protiofenzivi maja 2022 so bile ruske sile pregnane z območja Harkova in [[Harkovska oblast|Harkovske oblasti]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.foxnews.com/world/russia-withdrawing-troops-kharkiv-ukraine-war-uk-says|title=Russia withdrawing troops after 'heavy losses', proving 'inability to capture key Ukrainian cities,' UK says|date=2023-05-12|accessdate=2023-12-19|website=foxnews.com|publisher=FOX NEWS}}</ref> Kljub temu je Harkov še vedno redno obstreljevan z artilerijo<ref>{{Navedi splet|title=Enemy shell falls near apartment building in Kharkiv region|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3550225-enemy-shell-falls-near-apartment-building-in-kharkiv-region.html|website=www.ukrinform.net|date=2022-08-14|accessdate=2023-12-19|language=en}}</ref> in raketnimi napadi.<ref>{{Navedi splet|title=Russians fire missiles at Kharkiv Region’s Zmiiv community, three civilians injured|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3550022-russians-fire-missiles-at-kharkiv-regions-zmiiv-community-three-civilians-injured.html|website=www.ukrinform.net|date=2022-08-14|accessdate=2023-12-19|language=en}}</ref> == Znane osebnosti == * [[Boris Petrovič Gerasimovič]] (1889–1937), [[Ukrajinci|ukrajinski]] [[astronom]] in [[astrofizik]]. Od 1910 študiral na Univerzi v Harkovu in med letoma 1917 in 1933 je delal na njenem observatoriju. * [[Viktor Skumin]] (1948), [[Rusi|ruski]] [[psiholog]], [[zdravnik]] in [[filozof]]. Študiral in delal v Harkovu. == Sklici == {{sklici}}{{Herojska mesta Ukrajine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Ukrajini]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1654]] [[Kategorija:Harkov| ]] [[Kategorija:Harkovska oblast]] hq33t6o07u65huro1xk1i70gqkdlzcf Uporabniški pogovor:Anzet 3 369759 6682879 6558619 2026-05-30T09:56:09Z Upwinxp 126544 /* "Televoting" */ nov razdelek 6682879 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter druge podatke o sebi (od kod prihajaš, s čim se še ukvarjaš in tako dalje). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Preizkušanju urejanja je namenjen [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/Peskovnik|peskovnik]]. Na pogovornih straneh (v člankih pa ne), se podpisuj, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki>. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kako vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code> ali pa se obrni kar name. <br>Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 15:14, 21. februar 2014 (CET)|[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 15:14, 21. februar 2014 (CET)}} |}{{Konec okvira}} Malenkost sem ti popravil [[Slovenska popevka 1983|Slovensko popevko 1983]], mogoče po tem vzoru popraviš še vse ostale. lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 15:42, 21. februar 2014 (CET) ==Problemi z avtorskimi pravicami v članku [[:Rudi Bučar]]== [[Image:Copyright-problem.svg|left|48px|alt=|link=]]Prosimo vas, da '''[[Wikipedija:Avtorske pravice|ne dodajate besedila, ki ga niste napisali sami]]'''. Vaš prispevek v članku {{#if: Rudi Bučar| [[Rudi Bučar]]|}} smo žal morali izbrisati, saj je del {{#if: http://www.primorci.si/osebe/bu%C4%8Dar-rudi-/977/|spletne strani, dostopne na naslovu http://www.primorci.si/osebe/bu%C4%8Dar-rudi-/977/.|neke druge spletne strani.}} <small>Če ste avtor dodanega besedila oz. imate dovoljenje za objavo pod določili licence [[Dovoljenje GNU za rabo proste dokumentacije|GFDL]] ali [http://creativecommons.org/licenses/by-sa/3.0/ Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0], vas prosimo, da to napišete na pogovorni strani članka{{#if: Rudi Bučar|, ki se nahaja na naslovu [[Pogovor:Rudi Bučar]]|}}, in nam pošljete e-pismo z dovoljenjem za objavo na naslov {{NoSpam|permissions-sl|wikimedia.org}}. '''Za navodila glej [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]].''' Če besedilo ustreza ostalim [[Wikipedija:Pravila in smernice|smernicam Wikipedije]], ga bomo z veseljem obnovili.</small> Hvala za razumevanje in za nadaljnje prispevke k Wikipediji.<!-- Inserted via Predloga:Prepisovanje --> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:46, 15. september 2014 (CEST) == Global account == Hi Anzet! As a [[:m:Stewards|Steward]] I'm involved in the upcoming [[:m:Help:Unified login|unification]] of all accounts organized by the Wikimedia Foundation (see [[:m:Single User Login finalisation announcement]]). By looking at [[Special:CentralAuth/Anzet|your account]], I realized that you don't have a global account yet. In order to secure your name, I recommend you to create such account on your own by submitting your password on [[Special:MergeAccount]] and unifying your local accounts. If you have any problems with doing that or further questions, please don't hesitate to contact me on my [[User talk:DerHexer|talk page]]. Cheers, [[Uporabnik:DerHexer|DerHexer]] ([[Uporabniški pogovor:DerHexer|pogovor]]) 01:35, 17. januar 2015 (CET) == Invitation == [[File:Gummi Bears in Action 39.JPG|alt=A gummi bear holding a sign that says "Thank you"|thumb|Thank you for using [[:mw:VisualEditor/Portal|VisualEditor]] and sharing your ideas with the developers.]] Hello, Anzet, The [[:mw:Editing|Editing team]] is asking very experienced editors like you for your help with VisualEditor. The team has a list of [[phab:project/board/1015/|top-priority problems]], but they also want to hear about small problems. These problems may make editing less fun, take too much of your time, or be as annoying as a [[:en:Paper cut|paper cut]]. The Editing team wants to hear about and try to fix these small things, too.  '''You can share your thoughts [https://wikimedia.qualtrics.com/SE/?SID=SV_54k8qFPuloXjEq1 by clicking this link].''' You may respond to this quick, simple, anonymous survey in your own language. If you take the survey, then you agree your responses may be used in accordance with [http://wikimediafoundation.org/wiki/Feedback_privacy_statement these terms]. This survey is powered by Qualtrics and their use of your information is governed by their [http://www.qualtrics.com/privacy-statement/ privacy policy]. More information (including a translateable list of the questions) is posted on wiki at [[:mw:VisualEditor/Survey 2015]]. If you have questions, or prefer to respond on-wiki, then please leave a message on [[:mw:Talk:VisualEditor/Survey 2015|the survey's talk page]]. <div style="float: right;">[[:m:VisualEditor/Survey_list_2|''Unsubscribe from this list'']]'' • [[:m:VisualEditor/Newsletter|Sign up for VisualEditor's multilingual newsletter]] • [[:mw:Help:VisualEditor/User_guide| Translate the user guide]]''</div> Thank you, [[:en:User:Whatamidoing (WMF)|Whatamidoing (WMF)]] [[:en:User talk:Whatamidoing (WMF)|(talk)]] 00:31, 17. marec 2015 (CET) <!-- Message sent by User:Elitre (WMF)@metawiki using the list at http://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=VisualEditor/Survey_list_2&oldid=11531864 --> == SloTop50 == Hvala ti za urejanje člankov slotop50, ravno take tabele sem si želel (za prva mesta), sam mi nikakor ne uspe ... Vidim, da veš, kaj želim narediti, tako da če boš imel še kako idejo, kar izvoli in dopolni...lp ([[Uporabnik:Zabavnique|Zabavnique]] ([[Uporabniški pogovor:Zabavnique|pogovor]]) 10:25, 27. marec 2015 (CET)) == Glasbeniki brez slike == Pozdravljen. Ali bi se bil pripravljen pozabavati s tem seznamom [[Kategorija:Wikipedija_infopolje_Glasbeni_ustvarjalec_brez_slike]] ? Pod črto, veliko jih še nima slike, pa so verjetno na voljo. Pri Evroviziji smo potem npr. prišli do kvalitetnih slik Maraaye in Tinkare Kovač, jaz sem izprosil od Helene Blagne. Jih je pa še mnogo brez. Če bi imel voljo, ti lahko razložim postopek.... lp--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 15:42, 12. maj 2015 (CEST) :Zdravo. Nič ne bi imel proti kakim informacijam, kako in kaj s slikami. Do sedaj si z njimi raje nisem belil glave. --[[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 22:32, 12. maj 2015 (CEST) == IPF lestvice == AnzeT, videti je, da si iz foha (ali celo z insajderskimi informacijami), zato te prosim, da pojasniš kakšna je metodologija sestave lestvic ter morda kakšen je odnos IPF : SAZAS.--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:09, 31. marec 2016 (CEST) :Žal nisem ne iz foha niti nimam insajderskih informacij. Vse te IPF-jeve lestvice, ki sem jih prenesel na Wikipedijo, so vzete z njihove spletne strani. Sklepam, da tako IPF kot Sazas uporabljata isti princip merjenja (t. i. [http://www.slotop50.si/Radio-monitoring radio monitoring]), do razlik pa morda prihaja zato, ker eden izmed njiju bolj strogo ločuje med pesmimi, ki so pri njih prijavljene, in tistimi, ki niso, ali pa so nekatere pesmi prijavljene pri enem, ne pa tudi pri drugem, morda se razlikuje nabor radijskih postaj, ki jih zajemata. --[[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 18:31, 31. marec 2016 (CEST) == Infopolje skladba (song) vs. Infopolje single == Razlika je ta, da se infopolje skladba (modra) navede takrat kadar pesem ni izdana kot single, ampak jo najdemo samo na albumu. Kar pomeni da običajno ne gre na radijske postaje/videospote ali zelo redko, da je ni moč kupit, da se praviloma ne uvršča na lestvice. Skratka gre za manj pomembne in običajno manj znane skladbe z albuma ki so tam bolj kot ne "za število". Je pa tudi nekaj hitov ki nikoli niso bili izdani kot singli. Rumena barva se uporablja za single. Primer album "[https://en.wikipedia.org/wiki/The_Final_Countdown_(album) "The Final Countdown"] (1986) skupine Europe, na katerem je 10 skladb, od tega 5 singlov (rumena) in 5 navadnih pesmi (modra): Stran A 1. "[https://en.wikipedia.org/wiki/The_Final_Countdown_(song) "The Final Countdown"] (single)<br> 2. "Rock the Night" ('''navadna infopolje skladba, manj pomembna/neznana, ki sploh ni navedena v wikipedii''')<br> 3. "Carrie" (single)<br> 4. "Danger on the Track" '''(navadna skladba)'''<br> 5. "Ninja" (navadna skladba)<br> Stran B 6. "Cherokee" (single)<br> 7. "Time Has Come" '''(navadna skladba)'''<br> 8. "Heart of Stone" '''(navadna skladba)'''<br> 9. "On the Loose" (že pred albumom posnet kot extended play - oranžna, na ta album dodan kasneje)<br> 10. "Love Chaser" (single)<br> En tak primer infopolje skladba je recimo [https://en.wikipedia.org/wiki/Beat_Goes_On_(Madonna_song) "Beat Goes On"] od Madonne, ki jo najdemo samo na albumu, ni pa bila izdana kot single. '''Legenda''' : modra - song/navadna skladba na albumu<br> : rumena - single<br> : oranžna - extended play album (po dolžini vmes med singlom in albumom, običajno 4-6 pesmi) == Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, The Wikimedia Foundation is asking for your feedback in a survey about your experience with {{SITENAME}} and Wikimedia. The purpose of this survey is to learn how well the Foundation is supporting your work on wiki and how we can change or improve things in the future. The opinions you share will directly affect the current and future work of the Wikimedia Foundation. Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act4) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 16:47, 6. september 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act4)&oldid=19352613 --> == Reminder: Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, A couple of weeks ago, we invited you to take the Community Insights Survey. It is the Wikimedia Foundation’s annual survey of our global communities. We want to learn how well we support your work on wiki. We are 10% towards our goal for participation. If you have not already taken the survey, you can help us reach our goal! '''Your voice matters to us.''' Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act4) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 17:13, 20. september 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act4)&oldid=19395164 --> == Reminder: Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, There are only a few weeks left to take the Community Insights Survey! We are 30% towards our goal for participation. If you have not already taken the survey, you can help us reach our goal! With this poll, the Wikimedia Foundation gathers feedback on how well we support your work on wiki. It only takes 15-25 minutes to complete, and it has a direct impact on the support we provide. Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act4) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 21:51, 3. oktober 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act4)&oldid=19432341 --> == Slovenska popevka 1962 == Vidim, da si ustvaril stran "[[Slovenska popevka 1962]]", kjer piše da sta "[[Zemlja pleše]]" v originalu odpela [[Majda Sepe]] (1. izvedba) in [[Nino Robić]] (2. izvedba). Zakaj potem vsepovsod piše da je to pela [[Marjana Deržaj]],[https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrla-pevka-marjana-derzaj.html ][https://www.youtube.com/watch?v=VgXlXXge6TE ] ali je morda posnela kasneje kakšno priredbo? Imaš kakšen zanesljiv vir, uraden rezultat iz popevke 1962, tega linka spodaj z cobbisa ne znam odpreti? [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:10, 16. april 2021 (CEST) :Res pa je možno da menjujejo "[[Orion (pesem M. Deržaj)|Orion]]" (1963) z "[[Zemlja pleše]]" (1962), ker se ta beseda pojavi tudi v tej pesmi "...'''''Orion''', saksofon, mesec, kotrabas, zemlja pleše tja med zvezde''..." [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:10, 16. april 2021 (CEST) ::Kakšna je povezava Marjane Deržaj s pesmijo "[[Zemlja pleše]]" (1962), če sploh, ali je ni? [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:11, 16. april 2021 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]]: Podatki so vzeti iz Frantarjeve monografije, ki je navedena med viri. "Zemlja pleše" je tako ali tako daleč bolj znana v izvedbi Robića, tudi na festivalski plošči leta 1962 ([https://www.discogs.com/Various-Festival-Slovenske-Popevke-Bled-1962/release/5496942 link]) je izšla njegova različica. Vidim pa, da je na primer na kompilaciji Telstar ([https://www.discogs.com/Various-Telstar-Od-Tod-Do-Vesolja-Spacebound-/release/4661125 link]) izšla izvedba Jožice Svete. ::::To za Robiča vem, ja. Zanima me predvsem Majda Sepe vs. Deržaj. Katera je pela original (M. Sepe)? A je Deržajeva takrat v 1960ih posnela to pesem (studijsko ali live). Ker če ni potem tudi na RTV (Slovenska popevka je njihov produkt) očitno nimajo pojma kdo v resnici med ženskami poje to pesem. Je pa po drugi strani cela zmeda s trojico B. Jurkovič / Majda Sepe / Marjana Deržaj ker so vse pele v alternacijah in več ne veš katera poje katero od teh znanih pesmi. Tale z Jožico Svete je novejšega datuma in ni pustila pečata, ker je sploh ne poznam. Odmevnejša je še priredba od Avia Banda. Zaneseš se lahko samo še na discogs.com. Zelo slabo je pokrit arhiv slovenske pop / rock glasbe. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 21:36, 16. april 2021 (CEST) == Vprašanje == Pozdravljen. Sem nepoznavalec Wikipedije. Iščem nekoga, ki bi uredil,očistil in posodobil wiki stran https://sl.wikipedia.org/wiki/Miha_Ren%C4%8Delj in objektivno ocenil in odstranil nalepke o pristranskosti. Na koga se lahko obrnem? Se zahvaljujem za odgovor. [[Uporabnik:IndigoSkyLine|IndigoSkyLine]] ([[Uporabniški pogovor:IndigoSkyLine|pogovor]]) 17:15, 26. december 2022 (CET) == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Anzet, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:29, 19. december 2025 (CET) == "Televoting" == Pozdrav, prosim za pojasnilo, zakaj naj bi bila beseda telefonsko glasovanje manj primerna od angleške, ki pomeni isto? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:56, 30. maj 2026 (CEST) tks156mhrq6hfub9c2mojly9018ufj0 6682895 6682879 2026-05-30T11:04:51Z Anzet 118843 /* "Televoting" */ odgovor 6682895 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter druge podatke o sebi (od kod prihajaš, s čim se še ukvarjaš in tako dalje). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Preizkušanju urejanja je namenjen [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/Peskovnik|peskovnik]]. Na pogovornih straneh (v člankih pa ne), se podpisuj, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki>. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kako vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code> ali pa se obrni kar name. <br>Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 15:14, 21. februar 2014 (CET)|[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 15:14, 21. februar 2014 (CET)}} |}{{Konec okvira}} Malenkost sem ti popravil [[Slovenska popevka 1983|Slovensko popevko 1983]], mogoče po tem vzoru popraviš še vse ostale. lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 15:42, 21. februar 2014 (CET) ==Problemi z avtorskimi pravicami v članku [[:Rudi Bučar]]== [[Image:Copyright-problem.svg|left|48px|alt=|link=]]Prosimo vas, da '''[[Wikipedija:Avtorske pravice|ne dodajate besedila, ki ga niste napisali sami]]'''. Vaš prispevek v članku {{#if: Rudi Bučar| [[Rudi Bučar]]|}} smo žal morali izbrisati, saj je del {{#if: http://www.primorci.si/osebe/bu%C4%8Dar-rudi-/977/|spletne strani, dostopne na naslovu http://www.primorci.si/osebe/bu%C4%8Dar-rudi-/977/.|neke druge spletne strani.}} <small>Če ste avtor dodanega besedila oz. imate dovoljenje za objavo pod določili licence [[Dovoljenje GNU za rabo proste dokumentacije|GFDL]] ali [http://creativecommons.org/licenses/by-sa/3.0/ Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0], vas prosimo, da to napišete na pogovorni strani članka{{#if: Rudi Bučar|, ki se nahaja na naslovu [[Pogovor:Rudi Bučar]]|}}, in nam pošljete e-pismo z dovoljenjem za objavo na naslov {{NoSpam|permissions-sl|wikimedia.org}}. '''Za navodila glej [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]].''' Če besedilo ustreza ostalim [[Wikipedija:Pravila in smernice|smernicam Wikipedije]], ga bomo z veseljem obnovili.</small> Hvala za razumevanje in za nadaljnje prispevke k Wikipediji.<!-- Inserted via Predloga:Prepisovanje --> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:46, 15. september 2014 (CEST) == Global account == Hi Anzet! As a [[:m:Stewards|Steward]] I'm involved in the upcoming [[:m:Help:Unified login|unification]] of all accounts organized by the Wikimedia Foundation (see [[:m:Single User Login finalisation announcement]]). By looking at [[Special:CentralAuth/Anzet|your account]], I realized that you don't have a global account yet. In order to secure your name, I recommend you to create such account on your own by submitting your password on [[Special:MergeAccount]] and unifying your local accounts. If you have any problems with doing that or further questions, please don't hesitate to contact me on my [[User talk:DerHexer|talk page]]. Cheers, [[Uporabnik:DerHexer|DerHexer]] ([[Uporabniški pogovor:DerHexer|pogovor]]) 01:35, 17. januar 2015 (CET) == Invitation == [[File:Gummi Bears in Action 39.JPG|alt=A gummi bear holding a sign that says "Thank you"|thumb|Thank you for using [[:mw:VisualEditor/Portal|VisualEditor]] and sharing your ideas with the developers.]] Hello, Anzet, The [[:mw:Editing|Editing team]] is asking very experienced editors like you for your help with VisualEditor. The team has a list of [[phab:project/board/1015/|top-priority problems]], but they also want to hear about small problems. These problems may make editing less fun, take too much of your time, or be as annoying as a [[:en:Paper cut|paper cut]]. The Editing team wants to hear about and try to fix these small things, too.  '''You can share your thoughts [https://wikimedia.qualtrics.com/SE/?SID=SV_54k8qFPuloXjEq1 by clicking this link].''' You may respond to this quick, simple, anonymous survey in your own language. If you take the survey, then you agree your responses may be used in accordance with [http://wikimediafoundation.org/wiki/Feedback_privacy_statement these terms]. This survey is powered by Qualtrics and their use of your information is governed by their [http://www.qualtrics.com/privacy-statement/ privacy policy]. More information (including a translateable list of the questions) is posted on wiki at [[:mw:VisualEditor/Survey 2015]]. If you have questions, or prefer to respond on-wiki, then please leave a message on [[:mw:Talk:VisualEditor/Survey 2015|the survey's talk page]]. <div style="float: right;">[[:m:VisualEditor/Survey_list_2|''Unsubscribe from this list'']]'' • [[:m:VisualEditor/Newsletter|Sign up for VisualEditor's multilingual newsletter]] • [[:mw:Help:VisualEditor/User_guide| Translate the user guide]]''</div> Thank you, [[:en:User:Whatamidoing (WMF)|Whatamidoing (WMF)]] [[:en:User talk:Whatamidoing (WMF)|(talk)]] 00:31, 17. marec 2015 (CET) <!-- Message sent by User:Elitre (WMF)@metawiki using the list at http://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=VisualEditor/Survey_list_2&oldid=11531864 --> == SloTop50 == Hvala ti za urejanje člankov slotop50, ravno take tabele sem si želel (za prva mesta), sam mi nikakor ne uspe ... Vidim, da veš, kaj želim narediti, tako da če boš imel še kako idejo, kar izvoli in dopolni...lp ([[Uporabnik:Zabavnique|Zabavnique]] ([[Uporabniški pogovor:Zabavnique|pogovor]]) 10:25, 27. marec 2015 (CET)) == Glasbeniki brez slike == Pozdravljen. Ali bi se bil pripravljen pozabavati s tem seznamom [[Kategorija:Wikipedija_infopolje_Glasbeni_ustvarjalec_brez_slike]] ? Pod črto, veliko jih še nima slike, pa so verjetno na voljo. Pri Evroviziji smo potem npr. prišli do kvalitetnih slik Maraaye in Tinkare Kovač, jaz sem izprosil od Helene Blagne. Jih je pa še mnogo brez. Če bi imel voljo, ti lahko razložim postopek.... lp--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 15:42, 12. maj 2015 (CEST) :Zdravo. Nič ne bi imel proti kakim informacijam, kako in kaj s slikami. Do sedaj si z njimi raje nisem belil glave. --[[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 22:32, 12. maj 2015 (CEST) == IPF lestvice == AnzeT, videti je, da si iz foha (ali celo z insajderskimi informacijami), zato te prosim, da pojasniš kakšna je metodologija sestave lestvic ter morda kakšen je odnos IPF : SAZAS.--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:09, 31. marec 2016 (CEST) :Žal nisem ne iz foha niti nimam insajderskih informacij. Vse te IPF-jeve lestvice, ki sem jih prenesel na Wikipedijo, so vzete z njihove spletne strani. Sklepam, da tako IPF kot Sazas uporabljata isti princip merjenja (t. i. [http://www.slotop50.si/Radio-monitoring radio monitoring]), do razlik pa morda prihaja zato, ker eden izmed njiju bolj strogo ločuje med pesmimi, ki so pri njih prijavljene, in tistimi, ki niso, ali pa so nekatere pesmi prijavljene pri enem, ne pa tudi pri drugem, morda se razlikuje nabor radijskih postaj, ki jih zajemata. --[[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 18:31, 31. marec 2016 (CEST) == Infopolje skladba (song) vs. Infopolje single == Razlika je ta, da se infopolje skladba (modra) navede takrat kadar pesem ni izdana kot single, ampak jo najdemo samo na albumu. Kar pomeni da običajno ne gre na radijske postaje/videospote ali zelo redko, da je ni moč kupit, da se praviloma ne uvršča na lestvice. Skratka gre za manj pomembne in običajno manj znane skladbe z albuma ki so tam bolj kot ne "za število". Je pa tudi nekaj hitov ki nikoli niso bili izdani kot singli. Rumena barva se uporablja za single. Primer album "[https://en.wikipedia.org/wiki/The_Final_Countdown_(album) "The Final Countdown"] (1986) skupine Europe, na katerem je 10 skladb, od tega 5 singlov (rumena) in 5 navadnih pesmi (modra): Stran A 1. "[https://en.wikipedia.org/wiki/The_Final_Countdown_(song) "The Final Countdown"] (single)<br> 2. "Rock the Night" ('''navadna infopolje skladba, manj pomembna/neznana, ki sploh ni navedena v wikipedii''')<br> 3. "Carrie" (single)<br> 4. "Danger on the Track" '''(navadna skladba)'''<br> 5. "Ninja" (navadna skladba)<br> Stran B 6. "Cherokee" (single)<br> 7. "Time Has Come" '''(navadna skladba)'''<br> 8. "Heart of Stone" '''(navadna skladba)'''<br> 9. "On the Loose" (že pred albumom posnet kot extended play - oranžna, na ta album dodan kasneje)<br> 10. "Love Chaser" (single)<br> En tak primer infopolje skladba je recimo [https://en.wikipedia.org/wiki/Beat_Goes_On_(Madonna_song) "Beat Goes On"] od Madonne, ki jo najdemo samo na albumu, ni pa bila izdana kot single. '''Legenda''' : modra - song/navadna skladba na albumu<br> : rumena - single<br> : oranžna - extended play album (po dolžini vmes med singlom in albumom, običajno 4-6 pesmi) == Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, The Wikimedia Foundation is asking for your feedback in a survey about your experience with {{SITENAME}} and Wikimedia. The purpose of this survey is to learn how well the Foundation is supporting your work on wiki and how we can change or improve things in the future. The opinions you share will directly affect the current and future work of the Wikimedia Foundation. Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act4) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 16:47, 6. september 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act4)&oldid=19352613 --> == Reminder: Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, A couple of weeks ago, we invited you to take the Community Insights Survey. It is the Wikimedia Foundation’s annual survey of our global communities. We want to learn how well we support your work on wiki. We are 10% towards our goal for participation. If you have not already taken the survey, you can help us reach our goal! '''Your voice matters to us.''' Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act4) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 17:13, 20. september 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act4)&oldid=19395164 --> == Reminder: Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, There are only a few weeks left to take the Community Insights Survey! We are 30% towards our goal for participation. If you have not already taken the survey, you can help us reach our goal! With this poll, the Wikimedia Foundation gathers feedback on how well we support your work on wiki. It only takes 15-25 minutes to complete, and it has a direct impact on the support we provide. Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act4) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 21:51, 3. oktober 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act4)&oldid=19432341 --> == Slovenska popevka 1962 == Vidim, da si ustvaril stran "[[Slovenska popevka 1962]]", kjer piše da sta "[[Zemlja pleše]]" v originalu odpela [[Majda Sepe]] (1. izvedba) in [[Nino Robić]] (2. izvedba). Zakaj potem vsepovsod piše da je to pela [[Marjana Deržaj]],[https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrla-pevka-marjana-derzaj.html ][https://www.youtube.com/watch?v=VgXlXXge6TE ] ali je morda posnela kasneje kakšno priredbo? Imaš kakšen zanesljiv vir, uraden rezultat iz popevke 1962, tega linka spodaj z cobbisa ne znam odpreti? [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:10, 16. april 2021 (CEST) :Res pa je možno da menjujejo "[[Orion (pesem M. Deržaj)|Orion]]" (1963) z "[[Zemlja pleše]]" (1962), ker se ta beseda pojavi tudi v tej pesmi "...'''''Orion''', saksofon, mesec, kotrabas, zemlja pleše tja med zvezde''..." [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:10, 16. april 2021 (CEST) ::Kakšna je povezava Marjane Deržaj s pesmijo "[[Zemlja pleše]]" (1962), če sploh, ali je ni? [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:11, 16. april 2021 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]]: Podatki so vzeti iz Frantarjeve monografije, ki je navedena med viri. "Zemlja pleše" je tako ali tako daleč bolj znana v izvedbi Robića, tudi na festivalski plošči leta 1962 ([https://www.discogs.com/Various-Festival-Slovenske-Popevke-Bled-1962/release/5496942 link]) je izšla njegova različica. Vidim pa, da je na primer na kompilaciji Telstar ([https://www.discogs.com/Various-Telstar-Od-Tod-Do-Vesolja-Spacebound-/release/4661125 link]) izšla izvedba Jožice Svete. ::::To za Robiča vem, ja. Zanima me predvsem Majda Sepe vs. Deržaj. Katera je pela original (M. Sepe)? A je Deržajeva takrat v 1960ih posnela to pesem (studijsko ali live). Ker če ni potem tudi na RTV (Slovenska popevka je njihov produkt) očitno nimajo pojma kdo v resnici med ženskami poje to pesem. Je pa po drugi strani cela zmeda s trojico B. Jurkovič / Majda Sepe / Marjana Deržaj ker so vse pele v alternacijah in več ne veš katera poje katero od teh znanih pesmi. Tale z Jožico Svete je novejšega datuma in ni pustila pečata, ker je sploh ne poznam. Odmevnejša je še priredba od Avia Banda. Zaneseš se lahko samo še na discogs.com. Zelo slabo je pokrit arhiv slovenske pop / rock glasbe. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 21:36, 16. april 2021 (CEST) == Vprašanje == Pozdravljen. Sem nepoznavalec Wikipedije. Iščem nekoga, ki bi uredil,očistil in posodobil wiki stran https://sl.wikipedia.org/wiki/Miha_Ren%C4%8Delj in objektivno ocenil in odstranil nalepke o pristranskosti. Na koga se lahko obrnem? Se zahvaljujem za odgovor. [[Uporabnik:IndigoSkyLine|IndigoSkyLine]] ([[Uporabniški pogovor:IndigoSkyLine|pogovor]]) 17:15, 26. december 2022 (CET) == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Anzet, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:29, 19. december 2025 (CET) == "Televoting" == Pozdrav, prosim za pojasnilo, zakaj naj bi bila beseda telefonsko glasovanje manj primerna od angleške, ki pomeni isto? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:56, 30. maj 2026 (CEST) :Zdravo. Načeloma se strinjam, da je zveza telefonsko glasovanje "boljša" od televotinga, ampak v preglednicah naj pa prosim ostane televoting, da so ti stolpci, ki ponavadi vsebujejo samo dvomestne številke, vsaj nekoliko ožji. [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 13:04, 30. maj 2026 (CEST) dm4g7fh9irh05x38jmtjo3ukf1jm9i4 Melodije morja in sonca 2009 0 371777 6682759 6679761 2026-05-29T19:39:58Z Anzet 118843 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6679761|6679761]] uporabnika [[Special:Contributions/Upwinxp|Upwinxp]] ([[User talk:Upwinxp|pogovor]]) 6682759 wikitext text/x-wiki '''31. festival [[Melodije morja in sonca|Melodij morja in sonca]]''' je potekal 27. junija 2009 v [[Avditorij Portorož|Avditoriju Portorož]]. Po enoletnem premoru (leta 2008 festival namreč ni bil organiziran) je organizacijo zopet prevzela [[RTV Slovenija]]. Prireditev sta vodila [[Lorella Flego]] in [[Peter Poles]]. Na festivalu se je predstavilo 14 pesmi, ki jih je izmed 110 prispelih prijav za sodelovanje na festivalu izbrala izborna komisija v sestavi [[Andrej Karoli]], Andrea Flego in [[Adi Smolar]]. V spremljevalnem programu so s preteklimi uspešnicami festivala (''Nasmeh poletnih dni'', ''Trava'', ''Baila, baila, baila'', ''Še si tu'', ''Črta'') nastopili [[Tinkara Kovač]], [[Andraž Hribar]], [[Anika Horvat]] in [[Slavko Ivančić]]. Zmagovalka festivala je bila skupina Jazz Station s pesmijo ''Delam, kar se ne sme''. ==Tekmovalne skladbe== {| class="wikitable sortable" |- ! # !! Izvajalec !! Naslov pesmi !! Avtor glasbe !! Avtor besedila !! Avtor aranžmaja !! Uvrstitev |- | 1. || [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || ''Ples v dežju'' || Vatroslav Tomac || Janez Rupnik || Vatroslav Tomac || style="text-align:center"|5. |- | 2. || Matija Jahn || ''Le ti'' || Matija Jahn || Matija Jahn || Matija Jahn || style="text-align:center"|7. |- | 3. || Roberto Buljevič || ''Una speranza'' || Roberto Buljevič || Roberto Buljevič || Roberto Buljevič || style="text-align:center"|13. |- | 4. || The Maff || ''Sledi'' || Franko Reja || Manuel Soban || Franko Reja || style="text-align:center"|10. |- | 5. || [[SONS|Sons]] || ''Barve'' || Marko Žigon || Marko Žigon, Iztok Gustinčič || Sons || style="text-align:center"|8. |-style="background:#ffdead;" | 6. || '''Jazz Station''' || '''''Delam, kar se ne sme''''' || '''Gaber Radojevič''' || '''Miša Čermak''' || '''Primož Grašič, Gaber Radojevič''' || style="text-align:center"|'''1.''' |- | 7. || Katja M. || ''Sol na koži'' || Damjan Pančur || Neža Bračun || Damjan Pančur || style="text-align:center"|12. |- | 8. || [[Majda Arh]] || ''Ne govori mi'' || Majda Arh || Majda Arh || Bor Zuljan || style="text-align:center"|4. |- | 9. || Peter Januš || ''Rimska cesta'' || Franci Zabukovec || Darja Pristovnik || Franci Zabukovec || style="text-align:center"|6. |- | 10. || Andrej Ikica || ''Del tvojih sanj'' || Andrej Ikica || Andrej Ikica || Andrej Ikica, Franci Zabukovec, [[Gal Gjurin]] || style="text-align:center"|14. |- | 11. || Aleksandra Cavnik || ''Bežen pogled'' || Marjan Hvala || Igor Mazul, [[Maja Slatinšek]] || Olja Dešič || style="text-align:center"|11. |- | 12. || [[Janez Bončina - Benč]] || ''Sol, poper in sanje'' || Janez Bončina || Denis Starič || [[Grega Forjanič]] || style="text-align:center"|3. |- | 13. || Voyage || ''Speči satelit'' || Sebastjan Kukovec || Sebastjan Kukovec, Maja Štuhec || Sebastjan Kukovec, David Toman, Mitja Mithans || style="text-align:center"|9. |- | 14. || Petra Pečovnik || ''Še živim'' || [[Matjaž Vlašič]] || Urša Vlašič || [[Martin Štibernik]] || style="text-align:center"|2. |} Na javni razpis so se med drugimi prijavili tudi Casanova (''Zadnji klic''), Ela (''Glas sirene''), Jernej Dermota, Danijel Malalan, Lepi Dasa, Edvin Fliser, Rudi Bučar, Sandi Kojić, Tina Gačnik, Nino Kozlevčar, Mambo Kings (s pesmijo Aleša Bartola), Flirrt (s pesmijo Roka Lunačka), Gorazd Ademović, Samuel Lucas (s pesmijo Aleša Klinarja), Taya, Bogdan Barovič, Fredi Miler, Erik Ferfolja, Sanja Grohar, Marjan Zgonc in Rudi Šantl, a za festival niso bili izbrani.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/spletke-in-prevare-slovenskih-glasbenikov.html|title=Spletke in prevare slovenskih glasbenikov |accessdate=22. 12. 2019 |date=13. 7. 2009 |format= |work= }}</ref> ==Glasovanje== O zmagovalcu so odločali gledalci in poslušalci s telefonskim glasovanjem (25 %), občinstvo v Avditoriju (25 %), žirija radijskih postaj (25 %) in strokovna žirija (25 %). Strokovna žirija in žirija radijskih postaj sta največ točk namenili Janezu Bončini - Benču, občinstvo v Avditoriju ter gledalce in poslušalce doma pa je najbolj prepričala Petra Pečovnik. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! Izvajalec !! Strokovna žirija !! Radijske postaje !! Občinstvo !! Televoting !! Skupaj !! Uvrstitev |- | style="text-align:left"|Stereotipi || 6 || 10 || || 7 || 23 || 5. |- | style="text-align:left"|Matija Jahn || 4 || || 6 || 10 || 20 || 7. |- | style="text-align:left"|Roberto Buljevič || || || 1 || 3 || 4 || 13. |- | style="text-align:left"|The Maff || 8 || 2 || || || 10 || 10. |- | style="text-align:left"|Sons || 5 || 8 || 4 || || 17 || 8. |- | style="text-align:left"|Jazz Station || 10 || 6 || 7 || 6 || 29 || 1. |- | style="text-align:left"|Katja M. || || 3 || || 1 || 4 || 12. |- | style="text-align:left"|Majda Arh || 7 || 7 || 8 || 4 || 26 || 4. |- | style="text-align:left"|Peter Januš || 2 || 4 || 10 || 5 || 21 || 6. |- | style="text-align:left"|Andrej Ikica || 1 || || || || 1 || 14. |- | style="text-align:left"|Aleksandra Cavnik || 3 || || 3 || 2 || 8 || 11. |- | style="text-align:left"|Janez Bončina - Benč || 12 || 12 || 2 || || 26 || 3. |- | style="text-align:left"|Voyage || || 1 || 5 || 8 || 14 || 9. |- | style="text-align:left"|Petra Pečovnik || || 5 || 12 || 12 || 29 || 2. |} Skupina Jazz Station in Petra Pečovnik sta prejeli enako število točk (29). Pravila so določala, da je v primeru, ko dva izvajalca prejmeta enako število glasov, odločilna moč na strani strokovne žirije, zato je šla zmaga v roke Jazz Station, ki so od strokovne žirije prejeli 10 točk, medtem ko Petra Pečovnik ni prejela nobene. == Nagrade == '''Veliko nagrado Melodij morja in sonca 2009''' je prejela pesem '''''Delam, kar se ne sme''''' v izvedbi skupine Jazz Station. '''Nagrado za obetavnega izvajalca''' je prejel '''Matija Jahn'''. Strokovna žirija v sestavi [[Danilo Kocjančič]], Mojca Menart, [[Patrik Greblo]], [[Damjana Kenda Hussu]] in [[Jure Robežnik]] je podelila: * '''nagrado za najboljši slog''', ki jo je prejela '''Majda Arh''' za pesem ''Ne govori mi'', * '''nagrado za glasbo''', ki jo je prejel '''Gaber Radojevič''' za pesem ''Delam, kar se ne sme'', * '''nagrado za besedilo''', ki jo je prejela '''Miša Čermak''' za pesem ''Delam, kar se ne sme'', * '''nagrado za najboljšo izvedbo''', ki jo je prejel '''Janez Bončina - Benč''', in * '''nagrado za aranžma''', ki jo je prejel '''Grega Forjanič''' za pesem ''Sol, poper in sanje''. == Viri == {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/foto-in-video-zarki-sonca-ob-padanju-kapljic-v-morje/206317 |title=Žarki sonca ob padanju kapljic v morje |accessdate=5. 4. 2014 |date=28. 6. 2009}} * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/revijalna-zasedba-pometla-s-tekmovalno-konkurenco/206319 |title=Revijalna zasedba pometla s tekmovalno konkurenco |accessdate=5. 4. 2014 |date=28. 6. 2009}} * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/video-naredili-kar-se-ne-sme-in-zmagali/206257 |title=Naredili, kar se ne sme, in zmagali |accessdate=5. 4. 2014 |date=27. 6. 2009}} * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/znani-nastopajoci-na-mms/199126 |title=Znani nastopajoči na MMS |accessdate=5. 4. 2014 |date=13. 5. 2009}} * {{navedi splet |url=http://zkpprodaja.si21.com/sl/Zabavna_glasba/31._FESTIVAL_MELODIJE_MORJA_IN_SONCA/ |title=31. FESTIVAL MELODIJE MORJA IN SONCA |accessdate=5. 4. 2014}} {{Melodije morja in sonca}} [[Kategorija:Melodije morja in sonca|2009]] [[Kategorija:2009 v Sloveniji]] [[Kategorija:2009 v glasbi]] 9o2ip5k755t0wxo0b7uj5t2rz8w4lrk Melodije morja in sonca 2012 0 371811 6682760 6679762 2026-05-29T19:40:27Z Anzet 118843 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6679762|6679762]] uporabnika [[Special:Contributions/Upwinxp|Upwinxp]] ([[User talk:Upwinxp|pogovor]]) 6682760 wikitext text/x-wiki '''32. festival [[Melodije morja in sonca|Melodij morja in sonca]]''' je potekal v soboto, 7. julija 2012, v [[Avditorij Portorož|Avditoriju Portorož]]. Organizacijo sta prevzela Avditorij Portorož in [[RTV Slovenija]], ki sta festival po dvoletnem premoru ponovno obudila. Prireditev so povezovali [[Lorella Flego]], [[Boštjan Romih]] in Katja Pišot. V spremljevalnem programu so nastopili [[Oto Pestner]], [[Alenka Godec]], [[6 Pack Čukur|6pack Čukur]], Klapa Solinar in Lea Sirk ter plesna skupina Maestro. Na festivalu se je predstavilo 14 pesmi. Ustvarjalci festivala so pod umetniškim vodstvom [[Slavko Ivančić|Slavka Ivančića]] k sodelovanju povabili 7 avtorjev: Danila Kocjančiča, Matjaža Vlašiča, Gabra Radojeviča, Rudija Bučarja, Janeza Bončino - Benča, Aleša Klinarja in Marina Legoviča. Ti so posebej za festival pripravili skladbe, ki so jih izvedli Danilo Kocjančič & Friends, Nuša Derenda, Eva Boto, Rudi Bučar & Istrabend, Vlado Pilja, Saša Lendero in Irena Vrčkovnik. Preostalih 7 skladb je izborna komisija v sestavi Mojce Menart, Slavka Ivančića, Iva Umka, Lade Tancer in Leana Klemenca izbrala med 80 prijavami, prispelimi na javni razpis za sodelovanje na festivalu. Izbrani so bili Jerica Haber, K'r en Brass band & Tulio, Mambo Kings, Matjaž Jelen, Tvoj glas, Polona Furlan in Enzo Hrovatin. Izbrane so bile tudi 3 rezervne skladbe, ki pa se na sam festival niso uvrstile: {| class="wikitable" |- ! # !! Izvajalec !! Naslov pesmi !! Avtor glasbe !! Avtor besedila |- | 1. || Alex Volasko || ''Tvoj nasmeh'' || Alex Volasko, Miha Gorše || Alex Volasko |- | 2. || Damiano Roi || ''Ladje'' || [[Andrej Babić]] || Igor Pirković |- | 3. || Milan Pečovnik - Pidži || ''Najino poletje'' || Milan Pečovnik - Pidži || Milan Pečovnik - Pidži |} Zmagovalka festivala je bila Nuša Derenda s pesmijo ''Za stare čase''. == Tekmovalne skladbe == {| class="wikitable sortable" |- ! # !! Izvajalec !! Naslov pesmi !! Avtor glasbe !! Avtor besedila !! Avtor aranžmaja !! Uvrstitev |- | 1. || [[Matjaž Jelen]] || ''Med spomini Pirana'' || Leon Oblak, Matjaž Jelen || Leon Oblak || Matjaž Jelen || style="text-align:center"|6. |- | 2. || Rudi Bučar & Istrabend || ''Slon'' || Rudi Bučar || Rudi Bučar || Rudi Bučar || style="text-align:center"|9. |- | 3. || K'r en Brass band & [[Tulio Furlanič|Tulio]] || ''Najboljša pesem'' || Dejan Semolič || Drago Mislej - Mef || Andrea Flego || style="text-align:center"|13. |- | 4. || Tvoj glas || ''Letimo naprej'' || Anamarija Jemec || Maja Bobnar, Anamarija Jemec, Metulji || Tvoj glas, Miha Gorše || style="text-align:center"|10. |- | 5. || [[Eva Boto]] || ''Dvigni mi krila'' || Gaber Radojevič || Gaber Radojevič || Gaber Radojevič, Lea Sirk || style="text-align:center"|2. |- | 6. || [[Danilo Kocjančič]] & Friends || ''Daj, daj, daj'' || Danilo Kocjančič || Drago Mislej - Mef || Matjaž Sterže || style="text-align:center"|4. |- | 7. || Enzo Hrovatin || ''Nostalgico ritmo'' || Enzo Hrovatin || Enzo Hrovatin || [[Martin Štibernik]] || style="text-align:center"|8. |- | 8. || [[Vlado Pilja]] || ''Rad bi šel na morje'' || [[Janez Bončina - Benč]] || Janez Bončina - Benč || Janez Bončina - Benč || style="text-align:center"|12. |- | 9. || Mambo Kings || ''Mambo cola'' || Dare Kaurič || Matjaž Zupan || Dare Kaurič || style="text-align:center"|11. |- | 10. || [[Saša Lendero]] || ''Od Portoroža do Pirana'' || [[Aleš Klinar]] || Aleš Klinar || Miha Hercog || style="text-align:center"|7. |-style="background:#ffdead;" | 11. || '''[[Nuša Derenda]]''' || '''''Za stare čase''''' || '''[[Matjaž Vlašič]]''' || '''Urša Vlašič''' || '''[[Aleš Vovk - Raay|Raay]]''' || style="text-align:center"|'''1.''' |- | 12. || [[Irena Vrčkovnik]] || ''Il tempo passato'' || Marino Legovič || Leon Oblak || Marino Legovič || style="text-align:center"|3. |- | 13. || [[Polona Furlan]] || ''Taka kot sem'' || Sašo Fajon || Polona Furlan || Sašo Fajon || style="text-align:center"|5. |- | 14. || Jerica Haber || ''Ni moj svet'' || Vasilij Sušanj || Jerica Haber, Vasilij Sušanj || Denis Beganovič || style="text-align:center"|14. |} == Glasovanje == O zmagovalcu je odločalo telefonsko glasovanje (25 %), glasovanje občinstva v Avditoriju s posebnimi glasovalnimi vstopnicami (25 %), glasovanje izbranih radijskih postaj, in sicer Radia Koper, Radia Maribor, 1. programa Radia Slovenija, Radia Celje in Radia Murski val (25 %), in glasovanje strokovne žirije (25 %). Strokovna žirija je največ točk podelila Enzu Hrovatinu, radijske postaje so največ točk namenile Matjažu Jelenu, občinstvo v Avditoriju je najbolj navdušila Eva Boto, zmagovalka telefonskega glasovanja pa je bila Nuša Derenda. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! Izvajalec !! Strokovna žirija !! Radijske postaje !! Občinstvo !! Televoting !! Skupaj !! Uvrstitev |- | style="text-align:left"|Matjaž Jelen || 5 || 12 || 2 || 1 || 20 || 6. |- | style="text-align:left"|Rudi Bučar & Istrabend || 4 || 5 || 1 || 3 || 13 || 9. |- | style="text-align:left"|K'r en Brass band & Tulio || 3 || || 3 || || 6 || 13. |- | style="text-align:left"|Tvoj glas || || || 5 || 6 || 11 || 10. |- | style="text-align:left"|Eva Boto || 6 || 1 || 12 || 7 || 26 || 2. |- | style="text-align:left"|Danilo Kocjančič & Friends || 2 || 10 || 8 || 4 || 24 || 4. |- | style="text-align:left"|Enzo Hrovatin || 12 || || || 2 || 14 || 8. |- | style="text-align:left"|Vlado Pilja || 1 || 6 || || || 7 || 12. |- | style="text-align:left"|Mambo Kings || || 4 || 4 || || 8 || 11. |- | style="text-align:left"|Saša Lendero || || || 10 || 10 || 20 || 7. |- | style="text-align:left"|Nuša Derenda || 7 || 7 || 7 || 12 || 33 || 1. |- | style="text-align:left"|Irena Vrčkovnik || 8 || 2 || 6 || 8 || 24 || 3. |- | style="text-align:left"|Polona Furlan || 10 || 8 || || 5 || 23 || 5. |- | style="text-align:left"|Jerica Haber || || 3 || || || 3 || 14. |} == Nagrade == '''Veliko nagrado Melodij morja in sonca 2012''' je prejela '''Nuša Derenda'''. '''Nagrado za najboljšega debitanta''' je prejela '''Eva Boto'''. Strokovna žirija v sestavi [[Patrik Greblo]], Miša Čermak, Lean Klemenc, Mojca Menart in Matjaž Murko je podelila: * '''nagrado za najboljše besedilo''', ki jo je prejela '''Polona Furlan''' za pesem ''Taka kot sem'', * '''nagrado za najboljši aranžma''', ki jo je prejel '''Martin Štibernik''' za pesem ''Nostalgico ritmo'', * '''nagrado za najboljšo glasbo''', ki jo je prejel '''Enzo Hrovatin''' za pesem ''Nostalgico ritmo'', in * '''nagrado za najboljšo izvedbo''', ki jo je prejela '''Irena Vrčkovnik'''. == Viri == * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/foto-in-video-zmagovalka-melodij-morja-in-sonca-je-nusa-derenda/286863 |title=Zmagovalka Melodij morja in sonca je Nuša Derenda! |accessdate=6. 4. 2014 |date=7. 7. 2012}} * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/mms-zogice-so-se-zavrtele-pod-katero-stevilko-se-skriva-zmagovalec/284372 |title=MMS: Žogice so se zavrtele, pod katero številko se skriva zmagovalec? |accessdate=6. 4. 2014 |date=1. 6. 2012}} * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/izbrane-skladbe-za-melodije-morja-in-sonca/284016 |title=Izbrane skladbe za Melodije morja in sonca |accessdate=6. 4. 2014 |date=28. 5. 2012}} * {{navedi splet |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/video-splaca-se-vztrajati.html |title=Splača se vztrajati |accessdate=6. 4. 2014 |date=8. 7. 2012}} {{-}} {{Melodije morja in sonca}} [[Kategorija:Melodije morja in sonca|2012]] [[Kategorija:2012 v Sloveniji]] [[Kategorija:2012 v glasbi]] hnvj0b5ebiwosaqoqqjiwknlfezxqzo Melodije morja in sonca 2005 0 371908 6682762 6679738 2026-05-29T19:42:45Z Anzet 118843 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6679738|6679738]] uporabnika [[Special:Contributions/Upwinxp|Upwinxp]] ([[User talk:Upwinxp|pogovor]]) 6682762 wikitext text/x-wiki '''28. festival [[Melodije morja in sonca]]''' je potekal od 14. do 16. julija 2005 v [[Avditorij Portorož|Avditoriju Portorož]]. Soorganizator prireditve je bil Net TV, ki je poskrbel tudi za neposredni prenos festivala. V dveh polfinalnih večerih se je predstavilo 28 pesmi (polovica v prvem, polovica v drugem), ki jih je izmed 118 skladb, prijavljenih na javni razpis, izbrala izborna komisija v sestavi [[Stojan Auer]], [[Danilo Kocjančič]], Alojz Petrovčič, Primož Juhart in [[Patrik Greblo]]. V finalni večer se je iz prvega polfinalnega večera uvrstilo 8 pesmi, iz drugega pa 7. Zmagal je [[Domen Kumer]] s pesmijo ''Do Portoroža''. ==I. polfinalni večer== Prvi polfinalni večer je potekal v četrtek, 14. julija 2005. Večer je povezoval Andrej Mernik. Kot gostje so nastopili Goran Karan, [[Slavko Ivančić]], [[Rožmarinke]], [[Alenka Godec]] in skupina [[Kingston (glasbena skupina)|Kingston]]. {| class="wikitable sortable" |- ! # !! Izvajalec !! Naslov pesmi !! Avtor glasbe !! Avtor besedila !! Avtor aranžmaja |- | 1. || [[Vili Resnik]] || ''Nemirno srce'' || Boštjan Groznik || Boštjan Groznik || Boštjan Groznik |-style="background:#ffdead;" | 2. || Nuška Drašček || ''Zate vse'' || Nataša Prodan Miani || Igor Mazul || Nataša Prodan Miani |-style="background:#ffdead;" | 3. || Nexys || ''Senca'' || colspan="3"|Ines Mohorko, M. Kotnik, Anton Valenčak, Aleš Somrak, Tadej Gruškovnjak <small>(g, b & a)</small>, Dejan Radičevič <small>(b & a)</small> |-style="background:#ffdead;" | 4. || Rudi Šantl || ''Gremo vsi na morje'' || Rudi Šantl || Rudi Šantl || M. Lesjak |- | 5. || Denis || ''Portorož 2005'' || Denis || Denis || Denis |-style="background:#ffdead;" | 6. || [[Manca Špik]] || ''Solze z neba'' || [[Raay]] || Amon || Raay |-style="background:#ffdead;" | 7. || [[Faraoni]] || ''Skupaj'' || [[Enzo Hrovatin]] || [[Nelfi Depangher]] || Enzo Hrovatin, Milan Lončina - Čiro |- | 8. || Sidera || ''Ko ona te ljubi'' || [[Martin Štibernik]] || Gregor Štibernik || Martin Štibernik |- | 9. || Bojana Glatz || ''On me ni'' || Bojana Glatz, Aleš Čadež || Bojana Glatz, Aleš Čadež || Bojana Glatz, Aleš Čadež |- | 10. || [[Sergeja]] || ''Pusti vse skrbi'' || Franci Zabukovec || Jernej Adamič || Franci Zabukovec |-style="background:#ffdead;" | 11. || [[Rebeka Dremelj]] || ''To je prava noč'' || [[Aleš Klinar]] || [[Anja Rupel]], Aleš Klinar || Franci Zabukovec |-style="background:#ffdead;" | 12. || [[Bogdan Barovič]] || ''Kam plujemo'' || Marjan Hvala || Vlado Poredoš || Marjan Hvala |- | 13. || [[12. nasprotje]] || ''Za šalo in za res'' || Janez Hvale || Janez Hvale || Janez Hvale, Dušan Zore |-style="background:#ffdead;" | 14. || Peter Januš || ''Modre oči'' || Franci Zabukovec || Darja Pristovnik || Franci Zabukovec |} ===Glasovanje=== Svoj glas so oddali gledalci doma preko telefonskega glasovanja (1/3), občinstvo v Avditoriju (1/3) in žirija 18 slovenskih radijskih postaj (1/3). Uporabljen je bil evrovizijski sistem točkovanja (12, 10, 8–1). {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! # !! Izvajalec !! Radijske postaje !! Občinstvo !! Televoting !! Skupaj !! Uvrstitev |- | style="text-align:left"|1. || style="text-align:left"|Vili Resnik || 5 || 3 || || 8 || 11. |-style="background:#ffdead;" | style="text-align:left"|2. || style="text-align:left"|Nuška Drašček || 3 || 5 || 2 || 10 || 7. |-style="background:#ffdead;" | style="text-align:left"|3. || style="text-align:left"|Nexys || 4 || || 8 || 12 || 5. |-style="background:#ffdead;" | style="text-align:left"|4. || style="text-align:left"|Rudi Šantl || || 8 || 4 || 12 || 6. |- | style="text-align:left"|5. || style="text-align:left"|Denis || || 2 || 5 || 7 || 12. |-style="background:#ffdead;" | style="text-align:left"|6. || style="text-align:left"|Manca Špik || 2 || 12 || 12 || 26 || 2. |-style="background:#ffdead;" | style="text-align:left"|7. || style="text-align:left"|Faraoni<ref>Čeprav bi moralo iz prvega polfinalnega večera v finale napredovati le 7 pesmi, se je v finale uvrstila tudi osmouvrščena skupina Faraoni, saj je prejela enako število točk kot sedmouvrščena Nuška Drašček.</ref> || 10 || || || 10 || 8. |- | style="text-align:left"|8. || style="text-align:left"|Sidera || 6 || || 3 || 9 || 9. |- | style="text-align:left"|9. || style="text-align:left"|Bojana Glatz || 1 || || || 1 || 14. |- | style="text-align:left"|10. || style="text-align:left"|Sergeja || 8 || 1 || || 9 || 10. |-style="background:#ffdead;" | style="text-align:left"|11. || style="text-align:left"|Rebeka Dremelj || 12 || 10 || 7 || 29 || 1. |-style="background:#ffdead;" | style="text-align:left"|12. || style="text-align:left"|Bogdan Barovič || || 7 || 6 || 13 || 4. |- | style="text-align:left"|13. || style="text-align:left"|12. nasprotje || || 4 || 1 || 5 || 13. |-style="background:#ffdead;" | style="text-align:left"|14. || style="text-align:left"|Peter Januš || 7 || 6 || 10 || 23 || 3. |} {{sklici|1}} ==II. polfinalni večer== Drugi polfinalni večer je potekal v petek, 15. julija 2005. Večer je povezoval [[Robert Roškar]]. Kot gostje so nastopili [[Toše Proeski]], [[Alfi Nipič]] in skupina [[California (glasbena skupina)|California]]. {| class="wikitable sortable" |- ! # !! Izvajalec !! Naslov pesmi !! Avtor glasbe !! Avtor besedila !! Avtor aranžmaja |-style="background:#ffdead;" | 1. || [[Anžej Dežan]] || ''Vroče'' || [[Matjaž Vlašič]] || Urša Vlašič || [[Boštjan Grabnar]], Matjaž Vlašič |-style="background:#ffdead;" | 2. || Domen Kumer || ''Do Portoroža'' || Domen Kumer || [[Game Over|Steffanio]] || Zvone Tomac |- | 3. || Don Sergio || ''Triglav, lipa in potica'' || Don Sergio || Don Sergio || Franci Zabukovec |- | 4. || [[Urša & PR]] || ''Fant iz zaliva'' || Urška Krišelj Grubar || Miha Stabej || Miha Stabej |- | 5. || Mambo Kings || ''Ena ni nobena'' || Dare Kaurič || Dare Kaurič, D. Urbanc || Zvone Tomac |- | 6. || Botri || ''Na jug'' || Janko Smisl || Andrej Vengust || [[Sašo Fajon]] |-style="background:#ffdead;" | 7. || Pop'n'Dekl || ''Solo Portorož'' || Damir Jurak || Damir Jurak || Damir Jurak |- | 8. || [[Steffy]] || ''Narisano srce'' || [[Marino Legovič]] || [[Damjana Kenda Hussu]] || Marino Legovič |- | 9. || Yuhubanda || ''Angelina'' || Matjaž Vlašič || Matjaž Vlašič || Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar |- | 10. || Xenia || ''Boj'' || Franci Zabukovec || Nenad Kokovič || Franci Zabukovec |-style="background:#ffdead;" | 11. || [[Rok Kosmač]] || ''Živim le zate'' || Rok Kosmač || Rok Kosmač || Martin Štibernik |-style="background:#ffdead;" | 12. || [[Maja Slatinšek]] || ''V očeh'' || Daisy || Igor Mazul || Daisy, Raay |-style="background:#ffdead;" | 13. || [[Skater (glasbena skupina)|Skuter]] || ''Buona sera a voi'' || Katja Lesjak || Dean De Lucca || Dean De Lucca |-style="background:#ffdead;" | 14. || [[Monika Pučelj]] || ''Ko poletje zadiši'' || Aleš Klinar || Anja Rupel, Aleš Klinar || Franci Zabukovec |} ===Glasovanje=== Svoj glas so oddali gledalci doma preko telefonskega glasovanja (1/3), občinstvo v Avditoriju (1/3) in žirija 18 slovenskih radijskih postaj (1/3). Uporabljen je bil evrovizijski sistem točkovanja (12, 10, 8–1). {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! # !! Izvajalec !! Radijske postaje !! Občinstvo !! Televoting !! Skupaj !! Uvrstitev |-style="background:#ffdead;" | style="text-align:left"|1. || style="text-align:left"|Anžej Dežan || 10 || 7 || 8 || 25 || 3. |-style="background:#ffdead;" | style="text-align:left"|2. || style="text-align:left"|Domen Kumer || 7 || 12 || 10 || 29 || 1. |- | style="text-align:left"|3. || style="text-align:left"|Don Sergio || 1 || || || 1 || 13. |- | style="text-align:left"|4. || style="text-align:left"|Urša & PR || 8 || || || 8 || 9. |- | style="text-align:left"|5. || style="text-align:left"|Mambo Kings || 2 || || 2 || 4 || 12. |- | style="text-align:left"|6. || style="text-align:left"|Botri || || 4 || 1 || 5 || 10. |-style="background:#ffdead;" | style="text-align:left"|7. || style="text-align:left"|Pop'n'Dekl || || 5 || 7 || 12 || 7. |- | style="text-align:left"|8. || style="text-align:left"|Steffy || 4 || 1 || || 5 || 11. |- | style="text-align:left"|9. || style="text-align:left"|Yuhubanda || 3 || 3 || 5 || 11 || 8. |- | style="text-align:left"|10. || style="text-align:left"|Xenia || || || || 0 || 14. |-style="background:#ffdead;" | style="text-align:left"|11. || style="text-align:left"|Rok Kosmač || 6 || 8 || 12 || 26 || 2. |-style="background:#ffdead;" | style="text-align:left"|12. || style="text-align:left"|Maja Slatinšek || 5 || 6 || 6 || 17 || 4. |-style="background:#ffdead;" | style="text-align:left"|13. || style="text-align:left"|Skuter || || 10 || 4 || 14 || 6. |-style="background:#ffdead;" | style="text-align:left"|14. || style="text-align:left"|Monika Pučelj || 12 || 2 || 3 || 17 || 5. |} ==Finalni večer== Finalni večer je potekal v soboto, 16. julija 2005. Večer sta povezovala [[Boris Kobal]] in [[Sergej Verč]]. Kot gostje so nastopili [[Boris Novković]], [[Atomik Harmonik]], Toše Proeski in [[Saša Lendero]]. {| class="wikitable sortable" |- ! # !! Izvajalec !! Naslov pesmi !! Uvrstitev<ref>{{navedi knjigo |author=Andreja Kokol |year=2009 |title=Besedila popevk na festivalu Melodije morja in sonca (diplomsko delo) |publisher= |isbn= |cobiss=39190882 |pages=62}}</ref> |- | 1. || Nuška Drašček || ''Zate vse'' || style="text-align:center"|14. |- | 2. || Nexys || ''Senca'' || style="text-align:center"|11. |- | 3. || Rudi Šantl || ''Gremo vsi na morje'' || style="text-align:center"|12. |- | 4. || Manca Špik || ''Solze z neba'' || style="text-align:center"|3. |- | 5. || Faraoni || ''Skupaj'' || style="text-align:center"|15. |- | 6. || Rebeka Dremelj || ''To je prava noč'' || style="text-align:center"|2. |- | 7. || Bogdan Barovič || ''Kam plujemo'' || style="text-align:center"|8. |- | 8. || Peter Januš || ''Modre oči'' || style="text-align:center"|13. |- | 9. || Anžej Dežan || ''Vroče'' || style="text-align:center"|4. |-style="background:#ffdead;" | '''10.''' || '''Domen Kumer''' || '''''Do Portoroža''''' || style="text-align:center"|'''1.''' |- | 11. || Pop'n'Dekl || ''Solo Portorož'' || style="text-align:center"|9. |- | 12. || Rok Kosmač || ''Živim le zate'' || style="text-align:center"|5. |- | 13. || Maja Slatinšek || ''V očeh'' || style="text-align:center"|6. |- | 14. || Skuter || ''Buona sera a voi'' || style="text-align:center"|10. |- | 15. || Monika Pučelj || ''Ko poletje zadiši'' || style="text-align:center"|7. |} ===Glasovanje=== V finalnem večeru so o zmagovalcu odločali le telefonski glasovi (1/2) in glasovi občinstva v Avditoriju (1/2). Uporabljen je bil evrovizijski sistem točkovanja (12, 10, 8–1). Domen Kumer je bil zmagovalec tako telefonskega glasovanja kot glasovanja občinstva v Avditoriju. ==Nagrade== Strokovna žirija v sestavi [[Danilo Kocjančič]], [[Jure Robežnik]], [[Miša Molk]], Slobodan Bučevac, Vojko Sfiligoj, Bojan Požar, Miro Stipič, Milica Maslo in [[Patrik Greblo]], predsednik žirije, je podelila: * '''nagrado za najboljšo skladbo v celoti''', ki jo je prejela pesem '''''Vroče''''' v izvedbi Anžeja Dežana, * '''nagrado za najboljšo melodijo''', ki jo je prejel '''Marjan Hvala''' za pesem ''Kam plujemo'', * '''nagrado za najboljše besedilo''', ki jo je prejela '''Darja Pristovnik''' za pesem ''Modre oči'', * '''nagrado za najboljšo priredbo''', ki jo je prejel '''Franci Zabukovec''' za pesem ''To je prava noč'', ter * '''nagrado za najboljšo izvedbo''', ki jo je prejela '''Manca Špik'''. ==Obtožbe plagiatorstva== Po zmagi se je Domen Kumer soočil z obtožbami plagiatorstva (predvsem s strani drugouvrščene Rebeke Dremelj) zaradi izredne podobnosti refrenov pesmi ''Do Portoroža'' in ''Zemlja mojih snova'' srbsko-makedonske pevke Tijane Dapčević. Izkazalo se je, da je refren pesmi ''Do Portoroža'' v resnici prispeval Dragan Brajović - Braja, avtor pesmi ''Zemlja mojih snova'', Kumer pa je pri prijavi skladbe kot avtorja glasbe navedel le sebe.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/domen-kumer-rebeka-je-zavistna/168294 |title=Domen Kumer: Rebeka je zavistna |accessdate=8. 4. 2014 |date=18. 7. 2005}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=forum&op=viewtopic&mode=viewtopic&topic_id=4147&forum=13&start=0 |title=Melodije morja in sonca 2005 |accessdate=8. 4. 2014}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=forum&op=viewtopic&topic_id=4743&forum=13 |title=Domen Kumer – MMS plagiat |accessdate=8. 4. 2014}}</ref> ==Sklici== {{sklici|1}} ==Viri== * {{navedi splet |url=http://www.sigic.si/melodije-morja-in-sonca/6 |title=Melodije morja in sonca |accessdate=8. 4. 2014 |archive-date=2014-04-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140409001424/http://www.sigic.si/melodije-morja-in-sonca/6 |url-status=dead }} * {{navedi splet |url=http://www.sigic.si/melodije-morja-in-sonca/7 |title=Melodije morja in sonca |accessdate=8. 4. 2014 |archive-date=2014-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140408231358/http://www.sigic.si/melodije-morja-in-sonca/7 |url-status=dead }} * {{navedi splet |url=http://www.sigic.si/melodije-morja-in-sonca/5 |title=Melodije morja in sonca |accessdate=8. 4. 2014 |archive-date=2014-04-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140409001414/http://www.sigic.si/melodije-morja-in-sonca/5 |url-status=dead }} * {{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/kultura/127845 |title=V boj za naziv melodije morja in sonca 28 skladb |accessdate=8. 4. 2014 |date=2. 6. 2005}} * {{navedi splet |url=http://slovensko-morje.net/index.php?page=news&view_news=2348 |title=Izbrani polfinalisti 28. festivala Melodije morja in sonca |accessdate=8. 4. 2014 |date=28. 5. 2005}} * {{navedi splet |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/domen-kumer-zmagovalec-mms-a.html?ts=1396662698&stream_cat=304 |title=Domen Kumer zmagovalec MMS-a |accessdate=8. 4. 2014 |date=17. 7. 2005}} * {{navedi splet |url=http://www.mediaspeed.net/skupine/prikazi/52-melodije-morja-in-sonca |title=Melodije morja in sonca |accessdate=8. 4. 2014 |date=16. 7. 2005}} * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/domen-nasledil-atomik-harmonik/137902 |title=Domen nasledil Atomik Harmonik |accessdate=8. 4. 2014 |date=16. 7. 2005}} {{-}} {{Melodije morja in sonca}} [[Kategorija:Melodije morja in sonca|2005]] [[Kategorija:2005 v Sloveniji]] [[Kategorija:2005 v glasbi]] m53i33ve7tggvyfdvkhwel4vlfr0aey Id (album) 0 373275 6682727 6569741 2026-05-29T17:57:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682727 wikitext text/x-wiki {{Album infobox | Name = Id | Type = [[Studijski album]] | Artist = [[Siddharta]] | Cover = Siddharta-album-id.jpg | Background = lightsteelblue | Released = 27. maj 1999 | Recorded = 1998–99 | Studio = Studio Tivoli | Genre = [[alternativni rock]] | Length = 44:44 | Label = Multimedia | Producer = Dejan Radičević • Anders Kallmark| Last album = | This album = '''''Id'''''<br />(1999) | Next album = ''[[Lunanai (EP)|Lunanai]]''<br />(2000) {{Singles |Name = Id |Type = studio |single 1 = [[Pot v X]] |Single 1 date = {{start date|1999|11||df=yes}}<ref>{{navedi splet |url=http://www.siol.net/scena/glasba/novice/2011/06/iz_naftalina_siddharta_pot_v_x.aspx |title=Iz naftalina: Siddharta – Pot v X |work=[[Planet SiOL.net]] |author= Sila, Špela |date=16. junij 2011 |accessdate=31. januar 2015}}</ref> | <br /> |single 2 = [[Lunanai (EP)|Lunanai]]| |Single 2 date = {{start date|2000|4||df=yes}} | <br /> }}}} {{Ocene albuma |rev1 = ''[[Rockline]]'' |rev1score = {{Rating|4.5|5}}<ref>{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-recenzije/id-2008 |title=Siddharta: Id |author=Podbrežnik, Aleš |date=3. januar 2010 |work=[[Rockline.si]] |accessdate=24. december 2014}}</ref> }} '''''Id''''' (stilizirano kot ''ID'') je debitantski [[glasbeni album|album]] slovenske [[rock]] skupine [[Siddharta]], izdan leta [[1999]].<ref name=booklet>Ovitek albuma ''Id''</ref> Ime je dobil po [[Sigmund Freud|Freudovi]] psihoanalitični teoriji osebnosti.<ref>{{navedi splet |url=http://www.siddharta.net/album-id.html |title=Id |work=siddharta.net |accessdate=11. maj 2014}}</ref> V intervjuju z revijo [[Mladina (revija)|Mladina]] je producent Dejan Radičević dejal, da se je po zvoku albuma želel približati pesmim [[Angleži|angleške]] skupine [[Radiohead]].<ref> {{navedi splet |url=http://www.mladina.si/97486/vsi-denserji-ali-siddharte/ |author=Cerar, Gregor |title=Vsi denserji ali Siddharte |date=5. februar 2002 |accessdate=7. september 2015 |work=[[Mladina (revija)|Mladina]]}}</ref> Pri založbi Nika Records je leta 2009 izšel ponatis albuma z nekoliko drugačno naslovnico.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.nika.si/Rock/Id/ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-12-08 |archive-date=2015-12-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208220631/https://www.nika.si/Rock/Id/ |url-status=dead }}</ref> == Ozadje == Leta 1998 je Siddharta začela s snemanjem svojega prvega albuma v Studiu Tivoli. V sodelovanju z Dejanom Radičevičem in Andersom Kallmarkom, ki je med drugim sodeloval tudi z angleško skupino [[Massive Attack]], so med aprilom 1998 in februarjem 1999 posneli prvenec z naslovom Id, ki so ga do danes prodali v 13.000 izvodih (platinasta naklada). Na snemanju je bil navzoč še klaviaturist Tomaž Okroglič Rous, ki je pozneje postal član zasedbe. Album je skupina promovirala maja leta 1999 v klubu Hound Dog, doživel pa je dober odziv medijev. Poleg samostojnih koncertov v klubskih okvirih so nastopili še na [[Rock Otočec|Rock Otočcu]] kot predskupina bolj znanih skupin Liquido in Dog Eat Dog ter v ljubljanskih [[Križanke|Križankah]], kjer so bili predskupina finske zasedbe [[Leningrad Cowboys]]. Septembra 1999 je Siddharta od založbe McMillan prestopila h glasbeni založbi Multimedia Records, ki je licenčni zastopnik mnogo večjega producentskega podjetja Universal Music Group. Hkrati je prišlo tudi do zamenjave menedžmenta, ki ga zdaj vodi Iztok Kurnik, za odnose z mediji pa skrbi Blaž Gregorin. Plošča Id je pri novi založbi je znova izšla konec oktobra 1999, skupina pa ji je dodala še svojo prvo avtorsko skladbo Stipe. Sledil je videospot za pesem »[[Pot v X]]«, s katerim je Siddharta svoje ime predstavila širši javnosti. Z izidom prve plošče je skupina še istega leta začela vseslovensko turnejo in do konca leta imela petdeset odrskih nastopov v živo. Z odigranimi se ji je povečala medijska prepoznavnost, saj so v zvezi s ploščo Id dali več kot sto petdeset intervjujev. Nato je zasedba posnela nov videospot za skladbo [[Lunanai (EP)|Lunanai]], ki je bil dokončan konec aprila 2000. Tako je izdala svoj prvi [[Extended play|EP]] s posnetki v živo in naslovno skladbo Lunanai, pri kateri so k sodelovanju povabili pevca [[Vlado Kreslin|Vlada Kreslina]]. Siddharta je v tem obdobju nastopala na vseh glasbenih prireditvah, na katerih podeljujejo nagrade za medijske in glasbene dosežke, od leta 2000 naprej pa so jih začeli prejemati tudi sami. == Seznam pesmi == {{track listing |all_writing=Tomi Meglič, razen kjer je to označeno |title1=Indija |length1=3:49 |note1=T. Meglič, Primož Benko |title2=[[Pot v X]] |length2=4:07 |title3=L.E. |length3=4:38 |title4=Le mavrica |length4=3:32 |title5=Farmer |length5=2:55 |title6=Črnobelo |length6=3:50 |title7=[[Lunanai (EP)|Lunanai]] |length7=4:04 |title8=Siddharta |length8=6:31 |title9=Nespodobno opravilo |length9=3:13 |title10=... |length10=5:44 |title11=Stipe |length11=2:21 |total_length = 44:44 }} == Zasedba == === Siddharta === * [[Tomi Meglič]] − vokal, [[kitara]], spremljevalni vokali * [[Primož Benko]] − kitara, spremljevalni vokali * [[Boštjan Meglič]] − [[bobni]], spremljevalni vokali v pesmih ''Farmer'', ''Lunanai'' in ''...'' * [[Cene Resnik]] − tenor saksofon, sopran saksofon, spremljevalni vokali v ''Farmer'' * [[Primož Majerič]] − [[bas kitara]] === Dodatni glasbeniki === * [[Tomaž Okroglič Rous]] − [[klaviature]] * Anders Kallmark − uvodni aranžmaji, klaviature v pesmih ''Pot v X'', ''L.E.'', ''Le mavrica'', ''Nespodobno opravilo'' in ''...'' == Zunanje povezave == * [http://www.siddharta.net/album-id.html Uradna stran] ==Sklici== {{sklici|1}} {{Siddharta}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Albumi leta 1999]] [[Kategorija:Albumi skupine Siddharta]] [[Kategorija:Debitantski albumi]] [[Kategorija:Albumi, ki jih je produciral Dejan Radičević]] [[Kategorija:Albumi, posneti v Studiu Tivoli]] [[Kategorija:Albumi založbe Multimedia Records]] {{italic title}} 9jpckam5eusifmtvj7hcmz6snr9lfl4 Bitka talentov (2. sezona) 0 373762 6682847 5760075 2026-05-30T08:17:22Z Anzet 118843 np 6682847 wikitext text/x-wiki [[Slika:Bitka-talentov-za-Božič.jpg |alt=Bitka talentov: za Božič |sličica |Na albumu ''[[Bitka talentov: za Božič]]'' so zapeli vsi finalisti prve in druge sezone Bitke talentov.]] '''2. sezona Bitke talentov''' je potekala leta [[2005]] (izbiranje 15 finalistov spomladi, nadaljnji krogi pa jeseni) v okviru oddaje Spet doma voditelja [[Mario Galunič|Maria Galuniča]]. Zmagovalka je bila [[Nina Pušlar]] iz Ivančne Gorice, ki je v finalu premagala [[Nina Strnad|Nino Strnad]]. Poleg obeh Nin sta v tej sezoni sodelovala tudi pozneje znana izvajalca [[Simona Černetič|Simona Černetič - Aynee]] in Dejan Bojanec, ki je postal član skupine [[Turbo Angels]]. Vseh 15 finalistov je skupaj posnelo pesem »Ko začutiš energijo« (avtorjev [[Matjaž Vlašič|Matjaža]] in [[Urša Vlašič|Urše Vlašič]] ter [[Boštjan Grabnar|Boštjana Grabnarja]]). Objavljenja je bila leta 2005 na albumu ''[[Bitka talentov: za Božič]]''. == I. krog == V prvem krogu je potekalo izbiranje 15 finalistov. V 14 oddajah (od 20. februarja do 5. junija 2005) se je vsako nedeljo predstavilo več kandidatov. Zmagovalec vsake oddaje, ki so ga izbrali gledalci s telefonskim glasovanjem, je napredoval v naslednji krog. 15. finalist pa je postal zmagovalec Druge priložnosti. {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Pesem !! Oddaja |- | [[Nina Strnad]]|| »Orion« || style="text-align:center"|20. 2. |- | Kristjan Gustinčič || »Pravljica o mavričnih ljudeh« || style="text-align:center"|27. 2. |- | Renata Novak || »Eternal Flame« || style="text-align:center"|6. 3. |- | Alen Kofol || »Can You Feel the Love Tonight« || style="text-align:center"|13. 3. |- | Ana Lapajne || »Ni me strah« || style="text-align:center"|20. 3. |- | Teja Leskovšek || »Vzemi me, veter« || style="text-align:center"|27. 3. |- | Jerneja Štinek || »Me muero de amor« || style="text-align:center"|10. 4. |- | [[Simona Černetič]]|| »Memory« || style="text-align:center"|24. 4. |- | [[Nina Pušlar]]|| »New York, New York« || style="text-align:center"|1. 5. |- | Dejan Bojanec || »No Matter What« || style="text-align:center"|8. 5. |- | Aleksandra Lamut || »I Will Survive« || style="text-align:center"|15. 5. |- | Polona Planko || »Kamor me vodi srce« || style="text-align:center"|22. 5. |- | Maja Dobrotinšek || »V dobrem in slabem« || style="text-align:center"|29. 5. |- | Urška Grahek || »Vzemi mojo dlan« || style="text-align:center"|5. 6. |} Zmagovalec Druge priložnosti, ki je potekala 12. junija, je bil Marko Zemljič s pesmijo »Suspicious Minds«. V prvem krogu, v katerem je sprva izpadel, se je predstavil 24. aprila s pesmijo »Življenje je«. == II. krog == V drugem krogu se je predstavilo vseh 15 finalistov (3 na oddajo). V vsaki oddaji je izpadel tisti tekmovalec, ki je prejel najmanj telefonskih glasov, v drugi oddaji pa je izpadel tudi drugouvrščeni tekmovalec, saj je izmed vseh petih drugouvrščencev 2. kroga prejel najmanj glasov. Tako je ostalo še 9 »superfinalistov«. === 18. 9. 2005 === {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Pesem |- | Dejan Bojanec || »Tears of Heaven« |- | Renata Novak || »I Believe in Angels« |-bgcolor="#FF 00 00" | Jerneja Štinek || »I'm So Excited« |} === 25. 9. 2005 === {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Pesem |-bgcolor="#FF 00 00" | Alen Kofol || »The Whole New World« |-bgcolor="#FF 00 00" | Aleksandra Lamut || »Simply the Best« |- | Nina Pušlar || »What a Feeling« |} === 2. 10. 2005 === {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Pesem |- | Kristjan Gustinčič || »Nika« |-bgcolor="#FF 00 00" | Teja Leskovšek || »Na pol poti« |- | Polona Planko || »Veter z juga« |} === 9. 10. 2005 === {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Pesem |-bgcolor="#FF 00 00" | Maja Dobrotinšek || »The Greatest Love of All« |- | Urška Grahek || »'Malo miru« |- | Nina Strnad || »Can't Take My Eyes Off of You« |} === 16. 10. 2005 === {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Pesem |-bgcolor="#FF 00 00" | Simona Černetič || »Stand by Me« |- | Ana Lapajne || »Povej mi, zakaj« |- | Marko Zemljič || »Not Unusual« |} == III. in IV. krog == V tretjem in četrtem krogu je vsako oddajo izpadel tisti tekmovalec, ki je prejel najmanj telefonskih glasov. === 3. krog – 23. 10. 2005 === {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Pesem |- | Dejan Bojanec || »Mala terasa« |-bgcolor="#FF 00 00" | Polona Planko || »Ne kliči me« |- | Nina Strnad || »Prisluhni mi« |} === 3. krog – 30. 10. 2005 === {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Pesem |-bgcolor="#FF 00 00" | Ana Lapajne || »Ti si moja ljubezen« |- | Renata Novak || »Pogrešam te« |- | Marko Zemljič || »Ne bom pozabil na stare čase« |} === 3. krog – 6. 11. 2005 === {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Pesem |- | Urška Grahek || »Ribič, ribič me je ujel« |-bgcolor="#FF 00 00" | Kristjan Gustinčič || »Ko si na tleh« |- | Nina Pušlar || »Dan najlepših sanj« |} === 4. krog – 13. 11. 2005 === {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Pesem |- | Urška Grahek || »Dravski most« |-bgcolor="#FF 00 00" | Renata Novak || »Naj ljubezen združi vse ljudi« |- | Nina Strnad || »Brez besed« |} === 4. krog – 20. 11. 2005 === {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Pesem |- | Dejan Bojanec || »Dan ljubezni« |- | Nina Pušlar || »Zbudi se« |-bgcolor="#FF 00 00" | Marko Zemljič || »Moja pot« |} == V. in VI. krog == V petem in šestem krogu je poleg gledalcev glasovala tudi strokovna komisija. V vsaki oddaji je izpadel tisti tekmovalec, ki je v skupnem seštevku prejel najmanj glasov. === 5. krog – 27. 11. 2005 === {| class="wikitable sortable" |- ! Izvajalec !! Pesem !! Komisija !! Televoting !! Skupaj |-bgcolor="#FF 00 00" | Urška Grahek || »Prodajalka vijolic« || style="text-align:center"|9 || style="text-align:center"|16 || style="text-align:center"|26 (12 %) |- | Nina Pušlar || »V ogenj zdaj obleci me« || style="text-align:center"|50 || style="text-align:center"|31 || style="text-align:center"|81 (41 %) |- | Dejan Bojanec || »30 let« || style="text-align:center"|6 || style="text-align:center"|29 || style="text-align:center"|35 (18 %) |- | Nina Strnad || »Lahko noč, Piran« || style="text-align:center"|35 || style="text-align:center"|23 || style="text-align:center"|58 (29 %) |} === 6. krog – 4. 12. 2005 === {| class="wikitable sortable" |- ! Izvajalec !! Pesem !! Komisija !! Televoting !! Skupaj |- | Nina Strnad || »Zakaj« || style="text-align:center"|37 || style="text-align:center"|25 || style="text-align:center"|62 (31 %) |-bgcolor="#FF 00 00" | Dejan Bojanec || »Julija« || style="text-align:center"|15 || style="text-align:center"|32 || style="text-align:center"|47 (24 %) |- | Nina Pušlar || »Rada bi znova poletela« || style="text-align:center"|48 || style="text-align:center"|43 || style="text-align:center"|91 (45 %) |} == Finale == V finalu, ki je potekal 11. 12. 2005, sta se pomerili dve Nini – Pušlar in Strnad. O zmagovalcu so odločali gledalci in strokovna komisija. {| class="wikitable sortable" |- ! Izvajalec !! Pesem !! Komisija !! Televoting !! Skupaj |-bgcolor="gold" | Nina Pušlar || »New York, New York« || style="text-align:center"|58 || style="text-align:center"|43 || style="text-align:center"|101 (51 %) |- | Nina Strnad || »I Will Always Love You« || style="text-align:center"|42 || style="text-align:center"|57 || style="text-align:center"|99 (49 %) |} == Viri == * [https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/bitka-talentov-nini-puslar/170939 Bitka talentov Nini Pušlar], MMC, Družabno, 11. december 2005, RTV Slovenija, pridobljeno dne 9.6.2021. * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/spetdoma04-08/talenti2005.php |title=www.rtvslo.si/spetdoma04-08/talenti2005 |accessdate=22.5.2014 |url-status=dead |archive-date=2012-06-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120621114308/http://www.rtvslo.si/spetdoma04-08/talenti2005.php }} == Glej tudi == * [[Bitka talentov (1. sezona)|Bitka talentov (1. sezona, 2004)]] * [[Bitka talentov (3. sezona)|Bitka talentov (3. sezona, 2006)]] [[Kategorija:Bitka talentov]] ey9gljzaeiqvxyrl7xy0ol1yjcrqzh7 Kangaroo's a Neighbour 0 385323 6682799 6251805 2026-05-30T01:51:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682799 wikitext text/x-wiki {{Album infobox | Name = Kangaroo's a Neighbour | Type = [[Studijski album]] | Artist = [[Koala Voice]] | Cover = Koalavoice_album_kangaroo.jpg | Background = lightsteelblue | Released = 22. januar 2015 | Recorded = avgust 2014| Genre = [[indie rock]] | Length = 44:24 | Label = samozaložba | Producer = [[Peter Dekleva]] | Last album = | This album = '''''Kangaroo's a Neighbour'''''<br />(2015) | Next album = ''[[Wolkenfabrik]]''<br />(2017) {{Singles |Name = Kangaroo's a Neighbour |Type = studio |Background = #E5AA70 |single 1 = Nothing | |Single 1 date = 19. januar 2015<ref>{{YouTube|XPl1riAOfG0}}</ref> | <br /> |single 2 = Go Disco, Go | |Single 2 date = 4. februar 2015<ref name="gdg">{{YouTube|QscWr0JxWrU}}</ref> |single 3 = The French Say | |Single 3 date = 15. september 2015<ref>{{YouTube|PAcipyl7BIg}}</ref> |single 4 = Strangers' Tides | |Single 4 date = 22. september 2016<ref>{{YouTube|gGaCXYBm3Fk}}</ref> | <br /> }}}} '''''Kangaroo's a Neighbour''''' je debitantski [[glasbeni album|studijski album]] slovenske [[indie rock]] skupine [[Koala Voice]], izdan 22. januarja 2015.<ref name="gdg"></ref> 6. februarja 2015 ga je skupina tudi uradno predstavila v [[Kino Šiška|Kinu Šiška]] v sklopu festivala MENT.<ref>{{navedi splet |url=http://www.wherevent.com/detail/Koala-Voice-KOALA-VOICE-Predstavitev-plate-Kangaroos-a-Neighbour |title=KOALA VOICE: Predstavitev plate Kangaroo's a Neighbour |work=wherevent.com |accessdate=6. februar 2015}}</ref> Album je bil izdan v samozaložbi, [[producent]] pa je bil [[Peter Dekleva]], član skupine [[Srečna mladina]]. Izidu albuma so sledili številni koncerti po raznih festivalih v [[Slovenija|Sloveniji]], pa tudi v tujini – igrali so v [[Avstrija|Avstriji]], [[Nemčija|Nemčiji]], [[Rusija|Rusiji]], [[Srbija|Srbiji]] ter na [[Češka|Češkem]] in [[Slovaška|Slovaškem]]. ==Kritični odziv== {{Ocene albuma |rev1 = ''Hrupmag'' |rev1score = {{stars|8|10}}<ref>{{navedi splet |url=http://hrupmag.com/albumi/koala-voice-kangaroo-s-a-neighbour-recenzija.html |title=Koala Voice – Kangaroo's a Neighbour /Recenzija/ |author=Trebežnik, Jernej |date=6. februar 2015 |work=hrupmag.com |accessdate=6. februar 2015 }}{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |rev2 = ''[[Večer (časopis)|Večer]]'' |rev2score = {{stars|3.5|5}}<ref>{{navedi splet |url=http://www.vecer.com/clanek/201502276098907 |title=Koala Voice - Kangaroo's Neighbour |first=Jaša |last=Lorenčič |date=27. februar 2015 |work=[[Večer (časopis)|Večer]] |accessdate=6. junij 2016 |archive-date=2016-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160808044236/http://www.vecer.com/clanek/201502276098907 |url-status=dead }}</ref> |rev3 = ''Your Dead Partner'' |rev3score = {{stars|6|10}}<ref>{{navedi splet |url=http://www.yourdeadpartner.com/post/111985706720/koala-voice-kangaroos-a-neighbour |title=Koala Voice - Kangaroo’s a Neighbour |author=Nyman, M. |date=februar 2015 |work=Your Dead Partner |accessdate=2. april 2017 |archive-date=2017-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170403014503/http://www.yourdeadpartner.com/post/111985706720/koala-voice-kangaroos-a-neighbour |url-status=dead }}</ref> }} V recenziji v reviji ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' je Veljko Njegovan napisal, da skupina Koala Voice »ponuja veliko več od tega, kar trenutno zmore ponuditi marsikateri uveljavljeni slovenski bend ali izvajalec: neobremenjenost, mladostno zagnanost, predvsem pa iskreno ljubezen do tega, kar počnejo«. Albuma številčno ni ocenil.<ref>{{navedi splet |url=http://www.mladina.si/164145/koala-voice-kangaroo-s-neighbour/ |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] |author=Njegovan, Veljko |date=2015 |accessdate=27. december 2015 |title=Koala Voice: Kangaroo’s Neighbour}}</ref> Na ''[[Radio Študent|Radiu Študent]]'' je bil album uvrščen na 18. mesto, na portalu ''[[24ur.com]]'' na 5. mesto in v reviji ''Hrupmag'' na 6. mesto najboljših slovenskih albumov leta.<ref name="rs">{{navedi splet |url=http://radiostudent.si/comment/36194#comment-36194 |title=Pimpati leto 2015 |date=26. december 2015 |accessdate=27. december 2015 |author=C. Jumic, Michael |work=[[Radio Študent]] |archive-date=2016-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160124050544/http://radiostudent.si/comment/36194#comment-36194 |url-status=dead }}</ref><ref name = "ur">{{navedi splet |url = http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/video-2015-je-bilo-glasbeno-leto-adele.html |title = 2015 je bilo glasbeno leto Adele |author = Tušek, Boštjan |date = 2. januar 2016 |accessdate = 7. januar 2016 |work=[[24ur.com]]}}</ref><ref name ="hm">{{navedi splet |url = http://beehy.pe/best-of-2015/slovenia-3/ |title = Best of 2015 |accessdate = 23. januar 2016 |work = Beehype |archive-date = 2016-01-30 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160130235031/http://beehy.pe/best-of-2015/slovenia-3/ |url-status = dead }}</ref> ===Priznanja=== {|class="wikitable" |- ! objava ! uvrstitev ! seznam |-Ad | ''[[Radio Študent]]'' | align=center| 18. | Naj domača tolpa bumov 2015<ref name="rs"></ref> |-Ad | ''[[24ur.com]]'' | align=center| 5. | Albumi 2015 – domača scena<ref name="ur"></ref> |-Ad | ''Hrupmag'' | align=center| 6. | Best of 2015<ref name="hm"></ref> |} == Seznam pesmi == Vse pesmi je napisala skupina Koala Voice. {{track listing |credits_all=Koala Voice |title1=Dirty Koala |length1=2:44 |title2=Nothing |length2=2:48 |title3=Go Disco, Go |length3=2:12 |title4=Woke Up from Yesterday |length4=4:04 |title5=Strangers' Tides |length5=3:22 |title6=Bullet in the Brain |length6=4:18 |title7=Last Night at Metelkova<ref group="N">Naslov je na ponekod naveden preprosto kot "Metelkova".</ref> |length7=3:33 |title8=Slovenske železnice |length8=3:26 |title9=The French Say |length9=2:51 |title10=The Good Old Days |length10=2:51 |title11=Wild Dancer |length11=4:29 |title12=Bag Interlude |length12=0:15 |title13=Bag |length13=4:16 |title14=Bird Shit |length14=3:15 |total_length = 44:24 }} == Zasedba == ;Koala Voice * Manca Trampuš — vokal, [[kitara]] * Domen Don Holc — kitara * Tilen Prašnikar — [[bas kitara]] * Miha Prašnikar — [[bobni]] ;Tehnično osebje * [[Peter Dekleva]] — produkcija ==Opombe== {{sklici|group=N}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://koalavoice.com/index.php/si/ Uradna stran] [[Kategorija:Albumi leta 2015]] [[Kategorija:Albumi skupine Koala Voice]] [[Kategorija:Debitantski albumi]] [[Kategorija:Albumi, izdani v samozaložbi]] {{album-stub}} {{italic title}} 8s3dktaum2xdt9t7xclq8vkducg31gn Hyundai Mipo Dockyard 0 386722 6682721 5542601 2026-05-29T17:40:39Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682721 wikitext text/x-wiki {{Infobox company | name = Hyundai Mipo Dockyard | logo = HyundaiMipologo.gif | foundation= 1975 | type = [[Delniška družba]] | location = [[Image:Flag of South Korea.svg|25px]] [[Ulsan]], [[Jožna Koreja]] | industry = [[Ladjedelnica|Ladjedelništvo]] | products = Ladje | num_employees = 3593 (2015) | parent = [[Hyundai Heavy Industries Group]] | homepage = [http://www.hmd.co.kr www.hmd.co.kr] }} '''Hyundai Mipo Dockyard''' je veliko [[Južna Koreja|južkorejsko]] ladjedelniško podjetje. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1975, ladjedelnico na trenutni lokaciji so zgradili leta 1982. Ladjedelnica ima štiri velike doke, prvi trije so 360 m dolgi, široki 65 m in visoki 12,5 m. V njih lahko gradijo ladje do [[nosilnost ladje|nosilnosti]] 400 000 ton. Četrti je malo manjši, dolg je 300 m, širok 76 m in visok 12,5 in ima kapaciteto 350 000 ton. Ladjedelničar je zgradil več kot 810 ladij, med njimi [[kontejnerska ladja|kontejnerske]] ladje, produktne [[tanker|tankerji]], [[LNG tanker|LNG tankerji]], [[Ro-Ro ladje]], trajekte, [[vrtalna ladja|vrtalne ladje]], [[FPSO]] plovila in drugo.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.hmd.co.kr/english/01/01.php |title=arhivska kopija |accessdate=2015-03-07 |archive-date=2015-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150315002806/http://www.hmd.co.kr/english/01/01.php |url-status=dead }}</ref> ==Glej tudi== * [[Hyundai-Vinashin]] * [[Hyundai Heavy Industries]] * [[Samsung Heavy Industries]] * [[Hyundai Group]] * [[STX Corporation]] ==Zunanje povezave== * [http://www.hmd.co.kr Hyundai Mipo Dockyard uradna spletna stran] {{Ladjedelnice}} [[Kategorija:Ladjedelnice]] [[Kategorija:Korejski ladjarji]] amuhn6gpucbp0i64x00ck93nnp36skn Velika depresivna motnja 0 400868 6682744 6680622 2026-05-29T19:05:22Z Surajr7 254310 6682744 wikitext text/x-wiki {{Drugapomena|duševni motnji|stanje čustvene potrtosti|Melanholija|druge pomene|Depresija}} {{Infobox disease |Name = Velika depresivna motnja |Image = At Eternity's Gate - Vincent Van Gogh.jpg |Caption = slika [[Vincent van Gogh|Vincenta van Gogha]] iz leta 1890 <br /> ''[[At Eternity's Gate|Žalujoči starec ('Pred vrati večnosti')]]'' |Width = 250 |DiseasesDB = 3589 |ICD10 = {{ICD10|F|32||f|30}}, {{ICD10|F|33||f|30}} |ICD9 = {{ICD9|296.2}}, {{ICD9|296.3}} |ICDO = |OMIM = 608516 |MedlinePlus = 003213 |eMedicineSubj = med |eMedicineTopic = 532 |MeshID = D003865 }} '''Velika depresivna motnja''' (angleško ''Major depressive disorder'', '''MDD''') (znana tudi kot '''klinična depresija''', '''velika depresija''', '''unipolarna depresija''', ali '''unipolarna motnja''' ali pa kot '''ponavljajoča se depresija''' v primeru ponavljajočih se epizod) je [[duševna motnja]] oseb, za katero je značilna prodorna in vztrajna [[depresije (razpoloženja) | potlačenost]], ki jo spremlja nizka [[samozavest]] in [[anhedonija | izguba zanimanja ali veselja]] do običajno prijetnih dejavnosti. Pogosto se za ta sindrom uporablja kar izraz »depresija«, ki pa lahko pomeni tudi druge razpoloženjske motnje ali preprosto slabo voljo. Velika depresivna motnja je stanje, zaradi katere je prizadeta oseba nemočna; negativno vpliva na osebo, njeno družino, na čas na delu ali v šoli, na [[spanje]], prehranjevalne navade in na splošno zdravstveno stanje. V Združenih državah Amerike se okoli 3,4 % ljudi s hudo depresijo odloči za [[samomor]], in med samomorilci jih je do 60 % imelo depresijo ali drugo motnjo razpoloženja. <ref name="IntegrativeSuicide"/> <!-- diagnoza --> Diagnoza hude depresivne motnje temelji na bolnikovi samooceni doživetij, na poročilih sorodnikov ali prijateljev o vedenju prizadete osebe in na [[pregled duševnega stanja|pregledu duševnega stanja]]. Za hudo depresijo ni laboratorijskega testa, čeprav zdravniki običajno predpišejo teste za telesna stanja, ki lahko povzročijo podobne simptome. Najpogosteje se pojavi v starosti med 20 in 30 let, do vrha pa pride kasneje, med 30 in 40 leti.<ref>{{navedi splet|url=http://www.health.am/psy/major-depressive-disorder/|title=Major Depressive Disorder|publisher=American Medical Network, Inc.|accessdate=15. januar 2011}}</ref> <!--zdravljenje in potek --> Običajno se ljudje zdravijo z [[antidepresivi|antidepresivnimi]] zdravili in pogosto jih napotijo tudi na psihoterapijo, zlasti [[kognitivna vedenjska terapija|kognitivno vedenjsko terapijo]] (''Cognitive behavioral therapy - CBT'').<ref>Driessen, Ellen; Hollon, Steven D. (2010). "Cognitive Behavioral Therapy for Mood Disorders: Efficacy, Moderators and Mediators". Psychiatric Clinics of North America 33 (3): 537–55.</ref> Zdi se, da zdravila učinkujejo, vendar je učinek včasih značilen le pri najhujših primerih.<ref name=Fournier_etal2010>{{cite journal |author1= Fournier JC |author2=DeRubeis RJ |author3=Hollon SD |author4=Dimidjian S |author5=Amsterdam JD |author6=Shelton RC |author7=Fawcett J | title = Antidepressant drug effects and depression severity: a patient-level meta-analysis | journal = JAMA | volume = 303 | issue = 1 | pages = 47–53 | date = januar 2010 | pmid = 20051569 | pmc = 3712503 | doi = 10.1001/jama.2009.1943 | url =https://archive.org/details/sim_jama_2010-01-06_303_1/page/46}}</ref><ref name=Kirsch_etal2008>{{cite journal |author1=Kirsch I |author2=Deacon BJ |author3=Huedo-Medina TB |author4=Scoboria A |author5=Moore TJ |author6=Johnson BT | title = Initial severity and antidepressant benefits: a meta-analysis of data submitted to the Food and Drug Administration | journal = PLoS Med. | volume = 5 | issue = 2 | pages = e45 | date = februar 2008 | pmid = 18303940 | pmc = 2253608 | doi = 10.1371/journal.pmed.0050045 | url = }}</ref> Hospitalizacija je lahko potrebna, če se prizadeta oseba zanemarja, ali pa kadar je zelo verjetno, da bo škodila sebi ali drugim. Manjši delež prizadetih se zdravi z [[elektrokonvulzivna terapija|elektrokonvulzivno terapijo]] (ECT). Potek motnje se od epizode do epizode močno razlikuje, epizode lahko trajajo tedne, tja do motenj, ki so prisotne do smrti, spremljajo pa jo ponavljajoče se [[velike depresivne epizode]]. Depresivni posamezniki imajo v primerjavi z ljudmi brez motnje krajšo[[Pričakovano trajanje življenja | pričakovano življenjsko dobo]], delno zaradi večje nagnjenosti k obolenjem in delno zaradi samomorov. Nejasno je, ali zdravila vplivajo na nevarnost samomora. Sedanji in pretekli bolniki so ponekod [[Socialna stigma |stigmatizirani]]. <!-- zgodovina in diskusija o naravi in vzrokih--> Razumevanje narave in vzrokov depresije se je razvijalo skozi stoletja, a je še vedno nepopolno, tako da depresija ostaja predmet razprav in raziskav. Med predlaganimi vzroki je najti[[Psihologija | psihološke]], psiho-socialne,[[dednost|dedne]], [[Razvojna psihologija|razvojne]] in [[biologija|biološke]] dejavnike. Dolgoročna zloraba [[Psihoaktivna droga|psihoaktivnih drog]] lahko povzroči ali poslabša simptome depresije. Psihološki pristopi temeljijo na teorijah [[Teorija osebnosti|osebnosti]], [[Teorija komunikacije|medosebne komunikacije]] in [[Teorija učenja|učenja]]. Večina bioloških teorij se osredotoča na [[Monoaminski živčni prenašalec|monoaminske]] spojine [[serotonin]], [[noradrenalin]] in [[dopamin]], ki so naravno prisotne v [[človeški možgani|možgani]]h in posredujejo pri komunikaciji med [[nevron |živčnimi celicami]]. Ta skupek simptomov ([[sindrom]]) je bil imenovan, opisan in opredeljen kot ena od [[motnje razpoloženja|razpoloženjskih motenj]] v izdaji [[Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj|diagnostičnega priročnika]] ([[Združenje psihiatrov ZDA]]) iz leta 1980. __TOC__ == Simptomi in znaki == Huda depresija občutno vpliva na osebo, njeno družino, na čas na delu ali v šoli, na spanje in prehranjevalne navade ter na splošno zdravstveno stanje.<ref name="NIMHPub">{{navedi knjigo|title = Depression|publisher = [[National Institute of Mental Health]] (NIMH)|url = http://www.nimh.nih.gov/health/publications/depression/nimhdepression.pdf|accessdate = 7. september 2008|format = PDF|archive-date = 2011-07-27|archive-url = https://web.archive.org/web/20110727123744/http://www.nimh.nih.gov/health/publications/depression/nimhdepression.pdf|url-status = dead}}</ref> Njen vpliv na delovanje in počutje so primerjali s kroničnimi obolenji, kot je [[Diabetes mellitus |diabetes]].<ref>{{cite journal | author1 = Hays RD |author2=Wells KB |author3=Sherbourne CD |author4=Rogers W |author5=Spritzer K | title = Functioning and well-being outcomes of patients with depression compared with chronic general medical illnesses | journal = Archives of General Psychiatry | volume = 52 | issue = 1 | pages = 11–19 | year = 1995 | pmid = 7811158 | doi = 10.1001/archpsyc.1995.03950130011002 }}</ref> Oseba, ki ima [[depresivna epizoda|epizodo depresije]], običajno kaže zelo slabo razpoloženje, ki prežema vse vidike življenja, in [[anhedonija |nezmožnost doživeti veselje]] ob dejavnostih, ki so ji dotlej bile v užitek. Depresivne ljudi lahko obremenjujejo ali zaposlujejo [[Misel|misli]] in občutki ničvrednosti, neprimerne krivde ali obžalovanja, nemoči, brezupa, in samo-sovraštva.<ref name=APA349>{{Harvnb |American Psychiatric Association|2000a| p=349}}</ref> V hujših primerih lahko depresivni ljudje kažejo simptome [[psihoza|psihoze]]. Ti simptomi vključujejo [[Zabloda|zablode]] ali redkeje [[Halucinacija|halucinacije]], po navadi neprijetne.<ref>{{Harvnb |American Psychiatric Association|2000a| p=412}}</ref> Drugi simptomi depresije so slaba [[koncentracija]] in [[spomin]] (še posebej pri [[Melanholija|melanholičnih]] ali psihotičnih oblikah),<ref name="Delgado">{{cite journal |author1=Delgado PL |author2=Schillerstrom J |title=Cognitive Difficulties Associated With Depression: What Are the Implications for Treatment? |journal=Psychiatric Times |volume=26 |issue=3 |year=2009 |url=http://www.psychiatrictimes.com/display/article/10168/1387631 |access-date=2015-03-28 |archive-date=2009-07-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090722165650/http://www.psychiatrictimes.com/display/article/10168/1387631 |url-status=dead }}</ref> umikanje iz družabnih dejavnosti, zmanjšan [[libido |spolni nagon]] in misli o [[smrt]]i ali [[Samomor|samomoru]]. [[Nespečnost]] je pogosta pri depresivnih ljudeh. Značilno se oseba zbudi zelo zgodaj in ne more več zaspati.<ref name=APA350>{{Harvnb |American Psychiatric Association|2000a| p=350}}</ref><!-- citira oba stavka -->Nasprotno lahko prihaja do [[hipersomnija|hipersomnije]],<ref name=APA350/> to je pretiranega spanja. Nekateri antidepresivi lahko povzročijo nespečnost zaradi stimulativnega učinkovanja.<ref>{{cite journal|url=http://www.aafp.org/afp/990600ap/3029.html|title=Insomnia: Assessment and Management in Primary Care|journal=[[American Family Physician]]|volume=59|issue=11|pages=3029–38|year=1999|accessdate=12. november 2014|archive-date=2011-07-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20110726103917/http://www.aafp.org/afp/990600ap/3029.html|url-status=dead}}</ref> Depresivna oseba lahko poroča o več fizičnih simptomih, kot so utrujenost, glavobol ali prebavne motnje; telesne težave so po merilih [[Svetovna zdravstvena organizacija |Svetovne zdravstvene organizacije]] najpogostejši razpoznavni znak za depresijo v državah v razvoju.<ref name=Patel01>{{cite journal |author1=Patel V |author2=Abas M |author3=Broadhead J |year=2001|title=Depression in developing countries: Lessons from Zimbabwe|journal=[[BMJ]]|volume=322 |issue=7284 |pages=482–84|url=http://www.bmj.com/cgi/content/full/322/7284/482 |doi=10.1136/bmj.322.7284.482}}</ref> Tek se pogosto zmanjša, posledica pa je izguba telesne teže, čeprav se občasno pojavi tudi povečanje teka in s tem teže.<ref name=APA349/> Družina in prijatelji lahko opazijo, da se oseba vede bodisi [[psihomotorična agitacija |nemirno]], bodisi [[psihomotorična zaostalost |letargično]].<ref name=APA350/> Starejši depresivni ljudje imajo lahko [[kognicija#Psihologija |kognitivne]] simptome nedavnega nastopa, kot je pozabljivost,<ref name="Delgado"/> in pa, kar je bolj opazno, upočasnjene gibe.<ref>{{navedi knjigo |title=Consensus Guidelines for Assessment and Management of Depression in the Elderly |year=2001 |publisher=NSW Health Department |location=North Sydney, New South Wales |isbn=0-7347-3341-0 |pages=2 |url=http://www.health.nsw.gov.au/pubs/2001/pdf/depression_elderly.pdf |format=PDF |access-date=2015-03-28 |archive-date=2016-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161112103003/http://www0.health.nsw.gov.au/pubs/2001/pdf/depression_elderly.pdf/ |url-status=dead }}</ref> Depresija pogosto soobstaja s fizičnimi motnjami, ki so za starejše značilne, kot so [[Možganska kap|kap]], druge [[kardiovaskularne bolezni]], [[Parkinsonova bolezen]] in [[kronična obstruktivna pljučna bolezen]].<ref>{{cite journal|author1=Yohannes AM|author2=Baldwin RC|title=Medical Comorbidities in Late-Life Depression|journal=Psychiatric Times|volume=25|issue=14|year=2008|url=http://www.psychiatrictimes.com/depression/article/10168/1358135|access-date=2015-03-28|archive-date=2020-06-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20200614095605/https://www.psychiatrictimes.com/10168/1358135|url-status=dead}}</ref> Pri depresivnih otrocih je pogosto opaziti razdražljivost, bolj kot pa potlačenost,<ref name=APA349/> odvisno od starosti in stanja pa kažejo spremenljive simptome.<ref name=APA354>{{Harvnb |American Psychiatric Association|2000a| p=354}}</ref> Večina izgubi zanimanje za šolo in šolski uspeh jim upade. Vtis, ki ga dajejo, lahko opišemo kot nesproščen, zahteven, odvisen, ali negotov.<ref name=APA350/> Diagnoza se lahko odloži ali pa prezre, če si simptome razlagamo kot običajno potrtost.<ref name=APA349/> Depresija lahko sobiva tudi z [[Motnja pomanjkanja pozornosti|motnjo pomanjkanja pozornosti in hiperaktivnosti]] (ADHD), kar diagnozo in zdravljenje obeh stanj otežuje.<ref>{{cite journal |author1=Brunsvold GL |author2=Oepen G |title=Comorbid Depression in ADHD: Children and Adolescents |journal=Psychiatric Times |volume=25 |issue=10 |year=2008 |url=http://www.psychiatrictimes.com/adhd/article/10168/1286863 |access-date=2015-03-28 |archive-date=2009-05-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090524050341/http://www.psychiatrictimes.com/adhd/article/10168/1286863 |url-status=dead }}</ref> ===So-obolevnost=== Resna depresija se pogosto [[komorbiditeta |pojavlja hkrati]] z drugimi psihiatričnimi težavami. Pregled so-obolevnosti v ZDA 1990-1992 poroča, da 51 % ljudi s hudo depresijo trpi tudi zaradi trajne [[anksioznost]]i.<ref>{{cite journal | author1 = Kessler RC |author2=Nelson CB |author3=McGonagle KA |author4=Liu J |author5=Swartz M |author6=Blazer DG | title = Comorbidity of DSM-III-R major depressive disorder in the general population: results from the US National Comorbidity Survey | journal = British Journal of Psychiatry | volume = 168 | issue = suppl 30 | pages = 17–30 | year = 1996 | pmid = 8864145 }}</ref> Simptomi anksioznosti (t. j. občutka strahu) imajo lahko velik vpliv na potek depresivne bolezni, s posledicami, kot so kasnejše okrevanje, povečano tveganje za ponovitev bolezni, večja onesposobljenost in povečano število poskusov samomora.<ref>{{cite journal | author = Hirschfeld RM | title = The Comorbidity of Major Depression and Anxiety Disorders: Recognition and Management in Primary Care | journal = Primary Care Companion to the Journal of Clinical Psychiatry | volume = 3 | issue = 6 | pages = 244–254 | year = 2001 | pmid = 15014592 | pmc = 181193 }}</ref> Ameriški nevroendokrinolog [[Robert Sapolsky]] podobno trdi, da bi se odnose med stresom, anksioznostjo in depresijo dalo meriti in biološko dokazati.<ref>{{navedi knjigo|last= Sapolsky |first=Robert M.|year = 2004|title = Why zebras don't get ulcers|url= https://archive.org/details/whyzebrasdontget0003edsapo |pages = [https://archive.org/details/whyzebrasdontget0003edsapo/page/291 291]–98|publisher = Henry Holt and Company, LLC|isbn = 0-8050-7369-8}}</ref> Več je zlorabe alkohola in drugih drog, tudi [[Zasvojenost|zasvojenosti]],<ref>{{cite journal | author = Grant BF | title = Comorbidity between DSM-IV drug use disorders and major depression: Results of a national survey of adults | journal = Journal of Substance Abuse | volume = 7 | issue = 4 | pages = 481–87 | year = 1995 | pmid = 8838629 | doi = 10.1016/0899-3289(95)90017-9 }}</ref> in okoli tretjina posameznikov z diagnozo ADHD razvije sočasno depresijo.<ref>{{navedi knjigo |title=Delivered from distraction: Getting the most out of life with Attention Deficit Disorder |author1=Hallowell EM|author2= Ratey JJ|year=2005 |publisher=Ballantine Books |location=New York|isbn=0-345-44231-8 |pages=253–55}}</ref> [[Posttravmatska stresna motnja]] in depresija se pogosto pojavljata sočasno.<ref name="NIMHPub"/> Pogosto se sočasno pojavlja tudi [[bolečina]]. Pri 65 % depresivnih je prisoten najmanj eden od simptomov bolečine in od 5 do 85 % bolnikov z bolečino bo trpelo za depresijo, odvisno od okolja; med pacienti splošnih zdravnikov je razširjenost manjša, višja pa v specialističnih klinikah. Pri diagnozi depresije se pogosto zamuja ali pa se jo spregleda, kar poslabšuje izid. Izid se lahko poslabša tudi, če se depresija opazi, vendar popolnoma napačno razume.<ref>{{cite journal | author1 = Bair MJ |author2=Robinson RL |author3=Katon W |author4=Kroenke K | title = Depression and Pain Comorbidity: A Literature Review | journal = Archives of Internal Medicine | volume = 163 | issue = 20 | pages = 2433–45 | year = 2003 | pmid = 14609780 | doi = 10.1001/archinte.163.20.2433 | url = http://archinte.ama-assn.org/cgi/content/full/163/20/2433(fulltext) }}</ref> Depresija je povezana tudi z 1,5- do 2-krat večjim tveganjem za [[bolezni srca in ožilja]], neodvisno od drugih znanih dejavnikov tveganja; sama po sebi je neposredno ali posredno povezana z dejavniki tveganja, kot sta kajenje in debelost. Pri ljudeh s hudo depresijo je manj verjetno, da se bodo držali navodil za zdravljenje in preprečevanje srčno-žilnih bolezni, kar še dodatno povečuje tveganje za zdravstvene zaplete.<ref>{{cite journal | author1 = Swardfager W | author2 = Herrmann N | author3 = Marzolini S | author4 = Saleem M | author5 = Farber SB | author6 = Kiss A | author7 = Oh PI | author8 = Lanctôt KL | title = Major depressive disorder predicts completion, adherence, and outcomes in cardiac rehabilitation: a prospective cohort study of 195 patients with coronary artery disease. | journal = Journal of Clinical Psychiatry | volume = 72 | issue = 9 | pages = 1181–8 | year = 2011 | pmid = 21208573 | doi = 10.4088/jcp.09m05810blu | url = http://www.psychiatrist.com/JCP/article/Pages/2011/v72n09/v72n0904.aspx | access-date = 2015-03-28 | archive-date = 2014-08-19 | archive-url = https://web.archive.org/web/20140819090802/http://www.psychiatrist.com/JCP/article/Pages/2011/v72n09/v72n0904.aspx | url-status = dead }}</ref> Poleg tega se lahko zgodi, da kardiolog ne bo prepoznal depresivnega ozadja, kar bo otežilo kardiovaskularne težave, ki jih zdravi.<ref>{{cite journal|author1=Schulman J|author2=Shapiro BA|year=2008|journal=Psychiatric Times|volume=25|issue=9|title=Depression and Cardiovascular Disease: What Is the Correlation?|url=http://www.psychiatrictimes.com/depression/article/10168/1171821|access-date=2015-03-28|archive-date=2020-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20200306051101/http://www.psychiatrictimes.com/depression/article/10168/1171821|url-status=dead}}</ref> ==Vzroki== Po [[Biopsihosocialni model|biopsihosocialnem modelu]] igrajo vlogo pri nastanku depresije biološki, psihološki in socialni dejavniki.<ref>{{navedi splet |publisher=Department of Health and Human Services |year=1999 |url=http://www.surgeongeneral.gov/library/mentalhealth/pdfs/c2.pdf |title=The fundamentals of mental health and mental illness |work=Mental Health: A Report of the Surgeon General |accessdate=11 November 2008| format=PDF}}</ref> [[Model diateza-stres]] sloni na predpostavki, da do depresije pride, ko stresni dogodki v življenju aktivirajo že obstoječo ranljivost ali diatezo. Že prisotna ranljivost je lahko genetskega izvora,<ref name="Caspi">{{cite journal | author1 = Caspi A |author2=Sugden K |author3=Moffitt TE |author4=Taylor A |author5=Craig IW |author6=Harrington H |author7=McClay J |author8=Mill J |author9=Martin J |author10=Braithwaite A |author11=Poulton R | title = Influence of life stress on depression: Moderation by a polymorphism in the 5-HTT gene | url = https://archive.org/details/sim_science_2003-07-18_301_5631/page/n128 | journal = Science | volume = 301 | issue = 5631 | pages = 386–89 | date = julij 2003 | pmid = 12869766 | doi = 10.1126/science.1083968 | bibcode = 2003Sci...301..386C }}</ref><ref name="pmid18181793">{{cite journal | author1 = Haeffel GJ |author2=Getchell M |author3=Koposov RA |author4=Yrigollen CM |author5=Deyoung CG |author6=Klinteberg BA |author7=Oreland L |author8=Ruchkin VV |author9=Grigorenko EL | title = Association between polymorphisms in the dopamine transporter gene and depression: evidence for a gene-environment interaction in a sample of juvenile detainees | journal = Psychol Sci | volume = 19 | issue = 1 | pages = 62–9 | year = 2008 | pmid = 18181793 | doi = 10.1111/j.1467-9280.2008.02047.x | url = http://www.nd.edu/~ghaeffel/Resources/Haeffel%20et%20al.,%202008.pdf | format=PDF}}</ref> kar pomeni interakcijo med [[narava in vzgoja|naravo in vzgojo]] ali [[Shema (psihologija) |shemami]], ki izhajajo iz pogleda na svet, pridobljenega v otroštvu.<ref>{{navedi splet |author=Slavich GM |year=2004 |url=http://www.psychologicalscience.org/observer/getArticle.cfm?id=1640 |title=Deconstructing depression: A diathesis-stress perspective (Opinion) |work=APS Observer |accessdate=11. november 2008 |archive-date=2011-05-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110511233644/http://www.psychologicalscience.org/observer/getArticle.cfm?id=1640 |url-status=dead }}</ref> Depresijo lahko povzroči neposredno poškodba [[mali možgani|malih možganov]], kot je to videti pri [[cerebelarni kognitivni afektivni sindrom|cerebralnem kognitivnem čustvenem sindromu]].<ref>{{cite journal | author = Schmahmann JD | title = Disorders of the cerebellum: ataxia, dysmetria of thought, and the cerebellar cognitive affective syndrome | journal = J Neuropsychiatry Clin Neurosci | volume = 16 | issue = 3 | pages = 367–78 | year = 2004 | pmid = 15377747 | doi = 10.1176/appi.neuropsych.16.3.367 | url =https://archive.org/details/sim_journal-of-neuropsychiatry-and-clinical-neurosciences_summer-2004_16_3/page/367}}</ref><ref>{{cite journal | author1 = Konarski JZ |author2=McIntyre RS |author3=Grupp LA |author4=Kennedy SH | title = Is the cerebellum relevant in the circuitry of neuropsychiatric disorders? | journal = J Psychiatry Neurosci | volume = 30 | issue = 3 | pages = 178–86 | date = May 2005 | pmid = 15944742 | url = }}</ref><ref>{{cite journal | author1 = Schmahmann JD |author2=Weilburg JB |author3=Sherman JC | title = The neuropsychiatry of the cerebellum – insights from the clinic | journal = Cerebellum | volume = 6 | issue = 3 | pages = 254–67 | year = 2007 | pmid = 17786822 | doi = 10.1080/14734220701490995 | url = }}</ref> Ti interaktivni modeli so pridobili tudi [[empirija|empirično]] podporo. Raziskovalci na Novi Zelandiji so na primer za preučevanje depresije privzeli [[Prospektivna kohortna študija|prospektivni pristop]], ki je [[longitudinalna študija |dokumentirala skozi čas]], kako se pojavlja depresija v sprva [[Normalnost (vedenje)|normalni]] [[kohorta (statistika) |kohorti]] ljudi. Raziskovalci so prišli do zaključka, da razlike v genu za [[serotoninski prenašalec]] (5-HTT) [[Moderacija (statistika) |vplivajo na verjetnost]], da bodo ljudje, ki so prestali zelo stresne dogodke, kasneje trpeli za depresijo. Konkretneje, depresija lahko sledi takšnim dogodkom, vendar pa se zdi bolj verjetno, da se pojavi pri ljudeh z enim ali dvema kratkima [[Alel|aleloma]] gena 5-HTT.<ref name="Caspi" /> Poleg tega je raziskava na Švedskem prišla do ocene za [[dednost]] depresije – to je ravni, do katere so individualne razlike v pojavu bolezni povezane z genetskimi razlikami – v višini okoli 40 % za ženske in 30 % za moške,<ref name="pmid16390897">{{cite journal | author1 = Kendler KS |author2=Gatz M |author3=Gardner CO |author4=Pedersen NL | title = A Swedish national twin study of lifetime major depression | url = https://archive.org/details/sim_american-journal-of-psychiatry_2006-01_163_1/page/109 | journal = American Journal of Psychiatry | volume = 163 | issue = 1 | pages = 109–14 | year = 2006 | pmid = 16390897 | doi = 10.1176/appi.ajp.163.1.109 }}</ref> [[razvojna psihologija |razvojni psihologi]] pa so predlagali, da je genetske osnove za depresijo treba iskati globoko v preteklosti [[Naravni izbor|naravno odbranih]] prilagoditev. Motnje razpoloženja zaradi raznih snovi, katerih znaki spominjajo na hude depresije, so vzročno povezane z dolgotrajnim [[rekreakcijska uporaba drog |jemanjem mamil]] ali [[zloraba drog|zlorabo mamil]] ali pa z [[umik drog |umikom]] določenega [[pomirjevalo|pomirjevala]] in [[Uspavalo|hipnotičnih drog]].<ref name="pmid9210745">{{cite journal | author1= Schuckit MA |author2=Tipp JE |author3=Bergman M |author4=Reich W |author5=Hesselbrock VM |author6=Smith TL | title = Comparison of induced and independent major depressive disorders in 2,945 alcoholics | url= https://archive.org/details/sim_american-journal-of-psychiatry_1997-07_154_7/page/948 | journal = Am J Psychiatry | volume = 154 | issue = 7 | pages = 948–57 | year = 1997 | pmid = 9210745 | doi=10.1176/ajp.154.7.948}}</ref><ref name="ashman">{{navedi splet|first= Heather |last=Ashton|year= 2002|url= http://www.benzo.org.uk/manual/bzcha03.htm|title= Benzodiazepines: How They Work and How to Withdraw}}</ref> ===Biologija=== {{Main|Biologija depresije}} ====Monoaminska hipoteza==== [[Image:Synapse Illustration2 tweaked-sl.svg|thumb|300px|Diagram [[kemična sinapsa|kemične sinapse]] med dvema [[neuron]]oma. Večina antidepresivov vpliva na splošno ravnovesje treh [[nevrotransmiter|nevrotransmitor]]jev: [[serotonin]]a, [[noradrenalin]]a in [[dopamin]]a. Nekateri antidepresivi delujejo na [[nevrotransmiterski receptor|nevrotransmitorske receptorje]].]] [[Antidepresiv]]na zdravila večinoma povečajo koncentracijo enega ali več monoaminov, to je nevrotransmitorjev [[serotonin]]a, [[noradrenalin]]a in [[dopamin]]a v [[kemična sinapsa |sinaptičnih špranjah]] med možganskimi [[nevron]]i. Nekatera zdravila delujejo neposredno na monoaminske receptorje. Za serotonin domnevajo, da regulira tudi druge nevrotransmitorske (prenašalne) sisteme; ob znižani dejavnosti serotonina lahko ti sistemi začnejo delovati na neobičajen in bloden način.<ref name="IntegrativeSerotonin">{{Harvnb|Barlow|2005| p=226}}</ref> Po tej »permisivni hipotezi« pride do depresije, ko nizke ravni serotonina spodbudijo nizke ravni norepinefrina, drugega monoaminskega živčnega prenašalca.<ref>{{navedi splet |author1=Shah N |author2=Eisner T |author3=Farrell M |author4=Raeder C |date=July–August 1999 |url=http://www.pswi.org/professional/pharmaco/depression.pdf |title=An overview of SSRIs for the treatment of depression |work=Journal of the Pharmacy Society of Wisconsin |accessdate=10 November 2008 |format=PDF |archive-date=2008-12-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081217031913/http://www.pswi.org/professional/pharmaco/depression.pdf |url-status=dead }}</ref> Nekateri antidepresivi raven noradrenalina neposredno dvignejo, spet drugi pa dvigujejo raven dopamina, tretjega monoaminskega prenašalca. Ta opazovanja so pripeljala do [[monoaminske hipoteze]] za depresijo. Po sodobnem opisu monoaminska hipoteza predpostavlja, da je pomanjkanje določenih živčnih prenašalcev odgovorno za ustrezne značilnosti depresije: »Norepinefrin je lahko povezan z budnostjo in energijo, kakor tudi s strahom, pozornostjo in zanimanjem za življenje; serotonin [njegovo pomanjkanje] za tesnobo, obsedenosti in prisiljeno vedenje; dopamin pa za pozornost, motivacijo, užitek in nagrajevanje, kot tudi za zanimanje za življenje«.<ref name="pmid18494537">{{cite journal | author = Nutt DJ | title = Relationship of neurotransmitters to the symptoms of major depressive disorder | journal = Journal of Clinical Psychiatry | volume = 69 Suppl E1 | pages = 4–7 | year = 2008 | pmid = 18494537 }}</ref> Zagovorniki te teorije priporočajo izbiro antidepresivov z mehanizmom delovanja, ki vpliva na najbolj vidne simptome: tesnobne in razdražljive bolnike je treba zdraviti s [[SSRI]] ali [[zaviralci ponovnega zajema norepinefrina]], osebe, ki doživljajo izgubo energije in veselja do življenja, pa z zdravili, ki krepijo vpliv norepinefrina in dopamina.<ref name="pmid18494537"/> Ne glede na klinične ugotovitve, da so zdravila, ki povečujejo količino razpoložljivih monoaminov, učinkoviti antidepresivi, nedavni napredki v [[psihiatrična genetika|psihiatrični genetiki]] kažejo, da je [[Fenotip|fenotipska]] raznolikost v osrednji monoaminski funkciji kvečjemu rahlo povezana z ranljivostjo za depresijo. Kljub tem ugotovitvam vzrok za depresijo ni zgolj monoaminsko pomanjkanje.<ref name=nature08/> V zadnjih dveh desetletjih so raziskave odkrile številne omejitve monoaminske hipoteze; psihiatrična skupnost je neustreznost modela z vidika pojasnjevalne sposobnosti že osvetlila.<ref name="pmid10775017">{{cite journal | author = Hirschfeld RM | title = History and evolution of the monoamine hypothesis of depression | journal = Journal of Clinical Psychiatry | volume = 61 Suppl 6 | pages = 4–6 | year = 2000 | pmid = 10775017 }}</ref> Protiargument je, da je krepilni učinek, ki ga imajo zaviralci MAO in SSRI na razpoloženje, občutiti šele po več tednih terapije, čeprav do povečanja razpoložljivih monoaminov pride že v nekaj urah. Druga protiargument temelji na poskusih s farmakološkimi učinkovinami, ki monoamine izčrpajo; namerno zmanjšanje koncentracije centralno razpoložljivih monoaminov lahko nekoliko zniža razpoloženje neterapiranih depresivnih bolnikov,na razpoloženje zdravih ljudi pa to ne vpliva.<ref name=nature08>{{cite journal | author1 = Krishnan V|author2= Nestler EJ | title = The molecular neurobiology of depression | url = https://archive.org/details/sim_nature-uk_2008-10-16_455_7215/page/894| journal = Nature | volume = 455 | issue = 7215 | pages = 894–902 | date = October 2008 | pmid = 18923511 | pmc = 2721780 | doi = 10.1038/nature07455 | bibcode = 2008Natur.455..894K }}</ref> Monoaminsko hipotezo, ki je že sama po sebi omejena, je javno trženje s trobentanjem o "[[kemično neravnovesje|kemičnem neravnovesju]]" samo še dodatno, pretirano, poenostavilo.<ref name="PLoS">{{cite journal | author1 = Lacasse JR | author2 = Leo J | title = Serotonin and depression: A disconnect between the advertisements and the scientific literature | journal = [[PLoS Medicine|PLoS Med]] | volume = 2 | issue = 12 | pages = e392 | year = 2005 | pmid = 16268734 | pmc = 1277931 | doi = 10.1371/journal.pmed.0020392 | url = http://medicine.plosjournals.org/perlserv/?request=get-document&doi=10.1371%2Fjournal.pmed.0020392 | accessdate = 30 October 2008 | archive-date = 2009-01-22 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090122081424/http://medicine.plosjournals.org/perlserv/?request=get-document&doi=10.1371%2Fjournal.pmed.0020392 | url-status = dead }}</ref> Leta 2003 je hipoteza [[interakcija gen-okolje]] (GXE) skušala pojasniti, zakaj je stres v življenju pri nekaterih posameznikih napovednik za depresivne epizode, pri drugih pa ne, odvisno razlik v alelih za [[Promotor|promotorsko]] regijo, povezano s serotoninskim transportom ([[5-HTTLPR]]);<ref name="Caspi"/> [[metaanaliza]] iz leta 2009 je pokazala, da so stresni življenjski dogodki povezani z depresijo, vendar dokazov o povezavi z genotipom 5-HTTLPR ni našla.<ref>{{cite journal | author1 = Risch N |author2=Herrell R |author3=Lehner T |author4=Liang KY |author5=Eaves L |author6=Hoh J |author7=Griem A |author8=Kovacs M |author9=Ott J |author10=Merikangas KR | title = Interaction between the serotonin transporter gene (5-HTTLPR), stressful life events, and risk of depression: a meta-analysis | url = https://archive.org/details/sim_jama_2009-06-17_301_23/page/2462 | journal = JAMA | volume = 301 | issue = 23 | pages = 2462–71 | date = June 2009 | pmid = 19531786 | pmc = 2938776 | doi = 10.1001/jama.2009.878 }}</ref> Druga metaanaliza iz leta 2009 je zadnjo ugotovitev potrdila. <ref>{{cite journal | author1 = Munafò MR |author2=Durrant C |author3=Lewis G |author4=Flint J | title = Gene X environment interactions at the serotonin transporter locus | journal = Biol. Psychiatry | volume = 65 | issue = 3 | pages = 211–9 | date = February 2009 | pmid = 18691701 | doi = 10.1016/j.biopsych.2008.06.009 }}</ref> Pregled raziskav na tem področju iz leta 2010 je našel sistematičen odnos med za oceno okoljske stiske uporabljeno metodo in rezultati študij; pri tem pregledu so tudi ugotovili, da sta bili obe meta-analizi iz leta 2009 pomembno pristranski v smeri negativnih študij, ki so se zanašale na samo-poročila pacientov o njihovih stiskah.<ref>{{cite journal | author1 = Uher R |author2= McGuffin P | title = The moderation by the serotonin transporter gene of environmental adversity in the etiology of depression: 2009 update | journal = Mol. Psychiatry | volume = 15 | issue = 1 | pages = 18–22 | date = January 2010 | pmid = 20029411 | doi = 10.1038/mp.2009.123 }}</ref> ====Druge hipoteze==== [[Slikanje z magnetno resonanco|MRI-posnetki]] bolnikov z depresijo so pokazali številne razlike v možganski strukturi v primerjavi z osebami, ki niso depresivne. Nedavne metaanalize študij, v katerih so se analizirale slike ljudi s hudo depresijo, poročajo, da imajo depresivni bolniki v primerjavi s kontrolno skupino povečano prostornino [[lateralni ventrikli|lateralnih ventriklov]] in [[nadledvična žleza|nadledvične žleze]] ter zmanjšano prostornino [[Bazalni ganglij|bazalnih ganglijev]], [[talamus]]a, [[hipokampus]]a in [[frontalni reženj|frontalnega režnja]] (vključno z [[orbitofrontalna skorja|orbitofrontalno skorjo]] in [[gyrus rectus]]).<ref>{{cite journal | author1 = Kempton MJ |author2=Salvador Z |author3=Munafò MR |author4=Geddes JR |author5=Simmons A |author6=Frangou S |author7=Williams SC | title = Structural Neuroimaging Studies in Major Depressive Disorder: Meta-analysis and Comparison With Bipolar Disorder | journal = Arch Gen Psychiatry | volume = 68 | issue = 7 | pages = 675–90 | year = 2011 | pmid = 21727252 | doi = 10.1001/archgenpsychiatry.2011.60 | url = http://archpsyc.ama-assn.org/cgi/content/full/68/7/675 }} see also MRI database at [http://sites.google.com/site/depressiondatabase/ www.depressiondatabase.org]</ref><ref>{{cite journal | author1 = Arnone D |author2=McIntosh AM |author3=Ebmeier KP |author4=Munafò MR |author5=Anderson IM | title = Magnetic resonance imaging studies in unipolar depression: Systematic review and meta-regression analyses | journal = Eur Neuropsychopharmacol | volume = 22 | issue = 1 | pages = 1–16 | date = July 2011 | pmid = 21723712 | doi = 10.1016/j.euroneuro.2011.05.003 }}</ref> Izrazite vrednosti so bile povezane z bolniki z nastopom bolezni v visoki starosti, vodile so do razvoja teorije [[subkortikalna ishemična depresija |vaskularne depresije]].<ref>{{cite journal | author1 = Herrmann LL |author2=Le Masurier M |author3=Ebmeier KP | title = White matter hyperintensities in late life depression: a systematic review | journal = Journal of Neurology, Neurosurgery, and Psychiatry | volume = 79 | issue = 6 | pages = 619–24 | year = 2008 | pmid = 17717021 | doi = 10.1136/jnnp.2007.124651 }}</ref> Možna je povezava med depresijo in [[nevrogeneza|nevrogenezo]] v hipokampusu,<ref>{{cite journal |url=http://www.sciam.com/article.cfm?id=brain-pathway-may-underlie-depression |title=Brain pathway may underlie depression |accessdate=13 September 2008 |author=Mayberg H |date=6 July 2007 |journal=[[Scientific American]]|volume=17|issue=4|pages=26–31}}</ref> ki je center tako za razpoloženje kot za spomin. Pri nekaterih depresivnih posameznikih je možno ugotoviti izgubo nevronov v hipokampusu, ki korelira z motnjami v spominu in distimičnim razpoloženjem. Zdravila lahko povečajo raven serotonina v možganih, spodbujajo nevrogenezo in tako povečujejo skupno maso hipokampusa. Ta porast lahko pomaga obnoviti razpoloženje in spomin.<ref>{{cite journal | author1 = Sheline YI |author2=Gado MH |author3=Kraemer HC | title = Untreated depression and hippocampal volume loss | url = https://archive.org/details/sim_american-journal-of-psychiatry_2003-08_160_8/page/1516 | journal = American Journal of Psychiatry | volume = 160 | issue = 8 | pages = 1516–18 | year = 2003 | pmid = 12900317 | doi = 10.1176/appi.ajp.160.8.1516 }}</ref><ref>{{cite journal | author1 = Duman RS |author2=Heninger GR |author3=Nestler EJ | title = A molecular and cellular theory of depression | journal = Archives of General Psychiatry | volume = 54 | issue = 7 | pages = 597–606 | year = 1997 | pmid = 9236543 | doi = 10.1001/archpsyc.1997.01830190015002 }}</ref> Podobne odnose so opazili med depresijo in območjem [[anteriorna cingulna skorja|anteriorne cingulne skorje]], ki je vpletena v modulacijo čustvenega obnašanja.<ref name="pmid18704022">{{cite journal | author1 = Drevets WC |author2=Savitz J |author3=Trimble M | title = The subgenual anterior cingulate cortex in mood disorders | journal = CNS Spectrums | volume = 13 | issue = 8 | pages = 663–81 | year = 2008 | pmid = 18704022 | pmc = 2729429 }}</ref> Eden od [[nevrotrofin]]ov, ki je odgovoren za nevrogenezo, je [[iz možganov izvirajoč nevtropični dejavnik]] (BDNF). Raven BDNF v krvni plazmi depresivnih oseb je drastično zmanjšana (več kot trikrat) v primerjavi s kontrolo. Antidepresivno zdravljenje zviša raven BDNF v krvi. Čeprav je znižane ravni BDNF v plazmi najti pri številnih drugih boleznih, obstajajo dokazi za vpletenost BDNF v nastanek depresije in v mehanizem delovanja antidepresivov.<ref name="pmid18571629">{{cite journal | author1 = Sen S |author2=Duman R |author3=Sanacora G | title = Serum brain-derived neurotrophic factor, depression, and antidepressant medications: Meta-analyses and implications | url = https://archive.org/details/sim_biological-psychiatry_2008-09-15_64_6/page/526 | journal = Biological Psychiatry | volume = 64 | issue = 6 | pages = 527–32 | year = 2008 | pmid = 18571629 | pmc = 2597158 | doi = 10.1016/j.biopsych.2008.05.005 }}</ref> Obstajajo tudi dokazi, da lahko hudo depresijo deloma povzroči preveč aktivna [[os hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza]] (os HPA), posledica pa je učinek, ki je podoben nevroendokrinemu odzivu na stres. Raziskave so odkrile povišane ravni hormona [[kortizol]]a in povečanje hipofize ter nadledvične žleze, kar kaže, da lahko motnje v [[endokrini sistem|endokrinem sistemu]] igrajo pomembno vlogo pri nekaterih psihiatričnih motnjah, med drugimi tudi pri hudi depresiji. Vzrok za to naj bi bilo pretirano izločanje [[kortikoliberin]]a (hormona, ki sprošča kortikotropin) iz [[hipotalamus]]a, ki je vpleteno v kognitivne simptome in simptome vzburjenja.<ref>{{cite journal|author=Monteleone P |title=Endocrine disturbances and psychiatric disorders |year=2001 |volume=14 |issue=6 |pages=605–610 |journal=Current Opinion in Psychiatry |doi=10.1097/00001504-200111000-00020}}</ref> Za hormon [[estrogen]] so ugotovili, da je vpleten v depresivne motnje zaradi povečane nevarnosti za depresivne epizode po puberteti in v obdobju pred porodom, ter za znižane ravni po [[menopavza|menopavzi]].<ref name="pmid12810759">{{cite journal | author1 = Cutter WJ |author2=Norbury R |author3=Murphy DG | title = Oestrogen, brain function, and neuropsychiatric disorders | journal = Journal of Neurology, Neurosurgery and Psychiatry | volume = 74 | issue = 7 | pages = 837–40 | year = 2003 | pmid = 12810759 | pmc = 1738534 | doi = 10.1136/jnnp.74.7.837 }}</ref> Po drugi strani povezujejo povečano tveganje tudi z obdobji pred menstruacijo in po porodu, so povezana z nizko ravnjo estrogena.<ref name="pmid12810759"/> Nenadno pomanjkanje estrogena, nihanja v ravni ali trajnejša obdobja nizkih ravni so povezana z znatnim upadom razpoloženja. Dokazano ima stabilizacija ali obnova ravni estrogena vpliv na klinično okrevanje po poporodni depresiji, po obdobju med menopavzo in po njej.<ref name="pmid16292022">{{cite journal | author1 = Douma SL |author2=Husband C |author3=O'Donnell ME |author4=Barwin BN |author5=Woodend AK | title = Estrogen-related Mood Disorders Reproductive Life Cycle Factors | journal = Advances in Nursing Science | volume = 28 | issue = 4 | pages = 364–375 | year = 2005 | pmid = 16292022 | doi = 10.1097/00012272-200510000-00008 }}</ref><ref name="pmid17909167">{{cite journal | author1 = Lasiuk GC|author2= Hegadoren KM | title = The Effects of Estradiol on Central Serotonergic Systems and Its Relationship to Mood in Women | journal = Biological Research for Nursing (2007), | volume = 9 | issue = 2 | pages = 147–160 | year = 2007 | pmid = 17909167 | doi = 10.1177/1099800407305600 }}</ref> Druge raziskave so preučevale možne vloge molekul, ki so nujne za celično delovanje nasploh: [[citokini|citokinov]]. Simptomi hude depresivne motnje so skoraj enaki vedenjskim znakom ob bolezni, ko se [[imunski sistem]] telesa bori z [[infekcija|okužbo]]. To odpira možnost, da gre pri depresiji za zunanjo sliko slabe vedenjske prilagoditve na bolezen, ki je posledica anomalij citokinov v obtoku.<ref>{{cite journal | author1 = Dantzer R |author2=O'Connor JC |author3=Freund GG |author4=Johnson RW |author5=Kelley KW | title = From inflammation to sickness and depression: when the immune system subjugates the brain | journal = Nature Reviews Neuroscience | volume = 9 | issue = 1 | pages = 46–56 | year = 2008 | pmid = 18073775 | pmc = 2919277 | doi = 10.1038/nrn2297 }}</ref> Da vnetni citokini igrajo vlogo v depresiji, je jasno videti iz metaanalize klinične literature, kjer je razvidno, da imajo depresivne osebe višje krvne koncentracije [[Interlevkin 6 |IL-6]] in [[TNF-α]] od oseb v kontrolnih skupinah.<ref name="pmid 20015486">{{cite journal | author1 = Dowlati Y |author2=Herrmann N |author3=Swardfager W |author4=Liu H |author5=Sham L |author6=Reim EK |author7=Lanctôt KL | title = A meta-analysis of cytokines in major depression | journal = Biological Psychiatry | volume = 67 | issue = 5 | pages = 446–457 | year = 2010 | pmid = 20015486 | doi = 10.1016/j.biopsych.2009.09.033 }}</ref> Te imunološke anomalije lahko povzročijo pretirano proizvodnjo prostaglandina E₂ in verjetno prekomerno izražanje gena COX-2. Nenormalnosti pri aktiviranju encima [[indolamin 2,3-dioksigenaza]], kot tudi pri presnovi [[triptofan]]-[[kinurenin]]a lahko povzročijo prekomerno presnovo triptofan-kinurenina in s tem povečano proizvajanje nevrotoksina [[kinolinska kislina|kinolinske kisline]], kar prispeva k resni depresiji. Tudi aktiviranje NMDA, ki vodi do prekomerne glutamatergične živčne transmisije, lahko igra vlogo pri tem.<ref name="pmid20658274">{{cite journal | author1 = Müller N |author2=Myint AM |author3=Schwarz MJ | title = Inflammatory biomarkers and depression | journal = Neurotox Res | volume = 19 | issue = 2 | pages = 308–18 | date = February 2011 | pmid = 20658274 | doi = 10.1007/s12640-010-9210-2 }}</ref> ===Psihološki pristopi=== Različni vidiki [[psihologija osebnosti | osebnost]]i in njen [[razvoj osebnosti | razvoj]] so zgleda sestavni del pojava in vztrajnosti depresije,<ref name=Raph00>{{navedi knjigo |title=Unmet Need in Psychiatry:Problems, Resources, Responses |url=https://archive.org/details/unmetneedinpsych0000unse |editor1=Andrews G |editor2=Henderson S |year=2000 |publisher=Cambridge University Press |pages=[https://archive.org/details/unmetneedinpsych0000unse/page/138 138]–39|chapter= Unmet Need for Prevention|author=Raphael B|isbn=0-521-66229-X}}</ref> pogostni predhodnik pa ji je [[teorija čustev| negativno čustveno stanje]].<ref name="pmid19187578">{{cite journal | author1 = Morris BH | author2 = Bylsma LM | author3 = Rottenberg J | title = Does emotion predict the course of major depressive disorder? A review of prospective studies | journal = Br J Clin Psychol | volume = 48 | issue = Pt 3 | pages = 255–73 | date = September 2009 | pmid = 19187578 | doi = 10.1348/014466508X396549 | url = http://openurl.ingenta.com/content/nlm?genre=article&issn=0144-6657&volume=48&issue=Pt%203&spage=255&aulast=Morris }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Čeprav se depresivne epizode pojavljajo pogosto v zvezi z neugodnimi dogodki, je lahko da način, kako se prizadeta oseba z njimi sooča, povezan z njeno odpornostjo.<ref name="Sad541">{{Harvnb |Sadock|2002| p=541}}</ref> Poleg tega je z depresijo povezano nizko [[samospoštovanje]] in samouničujoče ali izkrivljeno mišljenje. Depresija je pri ljudeh, ki so [[verni]], manj verjetna in tudi hitreje popusti.<ref>{{cite journal | author1 = McCullough ME|author2= Larson DB | title = Religion and depression: a review of the literature | journal = Twin Research | volume = 2 | issue = 2 | pages = 126–136 | date = 1 June 1999 | pmid = 10480747 | doi = 10.1375/136905299320565997 | url = http://www.ingentaconnect.com/content/aap/twr/1999/00000002/00000002/art00008 | publisher = Australian Academic Press }}</ref> <ref>{{cite journal |author=Dein, S |title=Religion, spirituality and depression: implications for research and treatment |journal=Primary Care and Community Psychiatry |volume=11 |issue=2 |pages=67–72 |year=2006 |url=http://www.librapharm.com/headeradmin/upload/0178web2.pdf |format=PDF |accessdate=21 November 2008 |doi=10.1185/135525706X121110 |archive-date=2006-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061021164223/http://www.librapharm.com/headeradmin/upload/0178web2.pdf |url-status=dead }}</ref> <ref>{{cite journal | author1 = Moreira-Almeida A |author2=Neto FL |author3=Koenig HG | title = Religiousness and mental health: a review | journal = Rev. Bras. Psiquiatr. | volume = 28 | issue = 3 | pages = 242–50 | date = September 2006 | pmid = 16924349 | doi = 10.1590/S1516-44462006005000006 | url = http://www.scielo.br/scielo.php?script=sci_arttext&pid=S1516-44462006000300018&lng=en&nrm=iso&tlng=en }}</ref> Še vedno ni jasno, kateri dejavniki so vzroki in kateri posledice depresije; vendar pa depresivne osebe, ki so sposobne o svojih mišljenjskih vzorcih razmišljati in jih postaviti pod vprašaj, pogosto kažejo izboljšanje razpoloženja in samozavesti.<ref>{{navedi splet |author1=Warman DM |author2=Beck AT |year=2003 |url=http://www.nami.org/Template.cfm?Section=About_Treatments_and_Supports&template=%2FContentManagement%2FContentDisplay.cfm&ContentID=7952 |title=About treatment and supports: Cognitive behavioral therapy |work=National Alliance on Mental Illness (NAMI) website |accessdate=17 October 2008 |archive-date=2008-10-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081029094646/http://www.nami.org/Template.cfm?Section=About_Treatments_and_Supports&template=%2FContentManagement%2FContentDisplay.cfm&ContentID=7952 |url-status=dead }}</ref> Ameriški psihiater [[Aaron T. Beck]] je na temelju prejšnjih del psihologov [[George Kelly (psiholog) | Georgea Kellyja]] in [[Albert Ellis (psiholog) | Alberta Ellisa]] v začetku 1960 razvil teorijo, znano kot kognitivni model depresije Predlagal je, da depresija temelji na treh konceptih: na [[spoznavna triada Becka | triadi]] negativnih misli, ki vsebujejo spoznavne napake okoli sebi, lastnem svetu in lastni prihodnosti; ponavljajoče se vzorce ali '' sheme '' depresivnega razmišljanja; in [[kognitivna izkrivljanja| izkrivljeno obdelavo informacij]].<ref name="Beckdep">{{Harvnb |Beck|1987| pp=10–15}}</ref> Na teh načelih je razvil strukturirano tehniko [[kognitivna vedenjska terapija|kognitivne vedenjske terapije]] (CBT).<ref>{{Harvnb |Beck|1987| p=3}}</ref> Ameriški psiholog [[Martin Seligman]] kaže na podobnosti med depresijo pri ljudeh in [[priučena nemoč|priučeno nemočjo]] pri laboratorijskih živalih, ki v neprijetnih situacijah, iz katerih so sposobne pobegniti, vztrajajo, ker jih po predhodno priučenem znanju niso sposobne obvladati.<ref name="Helplessness">{{navedi knjigo |author=Seligman, M|title=Helplessness: On depression, development and death |url=https://archive.org/details/helplessnessonde00seli|pages=[https://archive.org/details/helplessnessonde00seli/page/74 75]–106|chapter=Depression|publisher=WH Freeman |location=San Francisco, CA, USA |year=1975 |isbn=0-7167-0751-9}}</ref> [[Teorija navezanosti]], ki jo je razvil angleški psihiater [[John Bowlby]] leta 1960, napoveduje razmerje med depresivno motnjo v odrasli dobi in kakovostjo preteklih vezi med otrokom in odraslo osebo, ki je skrbela zanj. Zlasti se zdi, da "izkušnje zgodnje izgube, ločitve in zavrnitve s strani staršev ali skrbnika (s sporočilom, da otrok ni vreden ljubezni) lahko vodijo do negotovih notranjih delovnih modelov ... Notranje spoznavne predstavitve sebe kot nevrednega ljubezni in oseb, na katere se prizadeti navezuje, kot neljubečih [ali] nezanesljivih, bi bile v skladu z deli Beckove spoznavne triade".<ref name = "Ma_attachment"/> Po eni strani so številne študije potrdile temeljna načela teorije navezanosti, po drugi strani pa raziskave niso uspele dokazati, da sta zgodnja navezanost, kot so jo opisovale prizadete osebe, in kasnejša depresija med seboj povezani. <ref name = "Ma_attachment">{{cite journal |author=Ma, K |title=Attachment theory in adult psychiatry. Part 1: Conceptualisations, measurement and clinical research findings |journal=Advances in Psychiatric Treatment|volume=12 |pages=440–449 |year=2006|url=http://apt.rcpsych.org/cgi/content/full/12/6/440 |accessdate=21 April 2010 |issue=6 |doi=10.1192/apt.12.6.440}}</ref> Depresivne osebe se pogosto krivijo za negativne dogodke,<ref name="Integrative"/> in, kot je leta 1993 pokazala študija hospitaliziranih mladostnikov in njih poročil o depresiji, osebe, ki se krivijo za negativne dogodke, pozitivnih izidov ne vidijo kot lastno zaslugo.<ref>{{cite journal | author1 = Pinto A|author2= Francis G | title = Cognitive correlates of depressive symptoms in hospitalized adolescents | url = https://archive.org/details/sim_adolescence_fall-1993_28_111/page/661| journal = Adolescence | volume = 28 | issue = 111 | pages = 661–72 | year = 1993 | pmid = 8237551 }}</ref> Ta težnja je značilno za depresivni [[atribucija (psihologija) | prireditveni]], ali pesimistični [[pojasnjevalni slog]].<ref name="Integrative">{{Harvnb|Barlow|2005| pp=230–32}}</ref> [[Albert Bandura]], kanadski [[Socialna psihologija|socialni psiholog]], ki deluje na področju [[socialna kognitivna teorija|socialne kognitivne teorije]], je mnenja, da imajo depresivne osebe o sebi negativna prepričanja, ki temeljijo na doživetjih neuspeha, na neuspešnosti družbenih modelov, na odsotnosti prepričanja, da je uspeh v družbi mogoč, in na lastnih telesnih in čustvenih stanjih, med drugim na napetosti in stresu. Ti vplivi lahko povzročijo negativno podobo o sebi in pomanjkljivo [[samoučinkovitost]]; to je, da ne verjamejo, da lahko vplivajo na dogodke ali doseganje osebnih ciljev. <!--to nima nobene zveze z Banduro--><ref>{{cite journal | author1 = Kanfer R|author2= Zeiss AM | title = Depression, Interpersonal Standard Setting | url = https://archive.org/details/sim_journal-of-abnormal-psychology_1983-08_92_3/page/319| journal = Journal of Abnormal Psychology | volume = 92 | issue = 3 | pages = 319–29 | year = 1983 | pmid = 6619407 | doi = 10.1037/0021-843X.92.3.319 }}</ref> <ref>{{navedi knjigo |author=Bandura A |chapter=Self-Efficacy |title=Encyclopedia of mental health |editor=Friedman H |publisher=Academic Press |location=San Diego |year=1998 |url=http://www.des.emory.edu/mfp/BanEncy.html |accessdate=17 August 2008 |isbn=0-12-226676-5 |archive-date=2012-10-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121001051249/http://www.des.emory.edu/mfp/BanEncy.html |url-status=dead }}</ref> Pregled depresije pri ženskah kaže, da dejavniki ranljivosti — kot so zgodnja izguba matere, odsotnost zaupnega razmerja, odgovornost za več majhnih otrok doma, in brezposelnost — lahko skupaj s stresnimi faktorji povečajo tveganje za depresijo.<ref>{{navedi knjigo |title=Social Origins of Depression: A Study of Psychiatric Disorder in Women |author1=Brown GW|author2= Harris TO |origyear=1978 |year=2001 |publisher=Routledge |isbn=0-415-20268-X|pages=}}</ref> Za starejše odrasle so dejavniki pogosto zdravstvene težave, spremembe v odnosih z zakoncem ali odraslimi otroci zaradi spremenjene vloge iz ponudnika v prejemnika nege in skrbi, smrt pomembne druge osebe ali pa spremembe v razpoložljivosti in kakovosti socialnih odnosov s starejšimi prijatelji zaradi svojih z zdravjem povezanih sprememb v lastnem življenju.<ref>{{cite journal |author1=Hinrichsen GA|author2= Emery EE |title=Interpersonal factors and late-life depression |journal=Clinical Psychology: Science and Practice |volume=12|issue=3|pages=264–75 |year=2006 |doi=10.1093/clipsy/bpi027}}</ref> K razumevanju depresije sta prispevali tudi [[psihoanaliza | psihoanalitična]] in [[humanistična psihologija | humanistična]] veja psihologije. Iz klasične psihoanalitične perspektive avstrijskega psihiatra [[Sigmund Freud|Sigmunda Freuda]], depresija, ali ''melanholija'', <!--Fine distinctions between \"depression\" and \"melancholia\" are not being made this early in the article (but may be inferred by the reader who wishes to click the \"melancholia\" wikilink), in part because, as mentioned later on--where such distinctions _are_ made--\"there have been some continued empirically-based arguments for a return to the diagnosis of melancholia.\"--> se lahko tiče medosebne izgube<ref name="Carhart-Harris08">{{cite journal | author1 = Carhart-Harris RL |author2=Mayberg HS |author3=Malizia AL |author4=Nutt D | title = Mourning and melancholia revisited: Correspondences between principles of Freudian metapsychology and empirical findings in neuropsychiatry | journal = Annals of General Psychiatry | volume = 7 | pages = 9 | year = 2008 | pmid = 18652673 | pmc = 2515304 | doi = 10.1186/1744-859X-7-9 }}</ref> <ref name=autogenerated1>{{navedi knjigo |editor=Richards A |last=Freud|first= S|title=11.On Metapsychology: The Theory of Psycholoanalysis |url=https://archive.org/details/onmetapsychology0002freu |chapter=Mourning and Melancholia|pages=[https://archive.org/details/onmetapsychology0002freu/page/n246 245]–69 |publisher=Pelican |location=Aylesbury, Bucks |year=1984 |isbn=0-14-021740-1}}</ref> in izkušenj zgodaj v življenju.<ref name="Radden2003"/> [[Eksistencialna terapija | Eksistencialni terapevti]] so depresije povezali s pomanjkanjem [[Smisel (eksistencialno) | smisla]] v sedanjosti<ref name="Frankl">{{navedi knjigo |author=Frankl VE |title=Man's search for ultimate meaning |url=https://archive.org/details/manssearchforult0000fran |publisher=Basic Books |location=New York, NY, USA |year=2000 |pages=[https://archive.org/details/manssearchforult0000fran/page/138 139]–40 |isbn=0-7382-0354-8}}</ref> in vizije v prihodnosti.<ref>{{navedi splet| author=Geppert C.M.A.| year=2006| url=http://www.psychiatrictimes.com/articles/damage-control| title=Damage control| work=Psychiatric Times| accessdate=12 November 2014| archive-date=2015-04-14| archive-url=https://web.archive.org/web/20150414021811/http://www.psychiatrictimes.com/articles/damage-control| url-status=dead}}</ref><!-- See epigraph. --><ref name="May">{{Harvnb |May|1994| p=133}}</ref> ===Socialni pristopi=== <!--this section relies overly on a specific tertiary source and primary sources--> [[Revščina]] in [[družbena izolacija]] sta na splošno v zvezi s povečanim tveganjem za težave z duševnim zdravjem.<ref name=Raph00/> Zloraba v otroških letih ([[fizična zloraba |fizična]], [[psihične zlorabe | čustvena]], [[spolna zloraba | spolna]] zloraba ali zanemarjanje) povečuje tveganje za razvoj depresivnih motenj v kasnejšem življenju.<ref name="pmid18602762">{{cite journal | author1 = Heim C |author2=Newport DJ |author3=Mletzko T |author4=Miller AH |author5=Nemeroff CB | title = The link between childhood trauma and depression: insights from HPA axis studies in humans | journal = Psychoneuroendocrinology | volume = 33 | issue = 6 | pages = 693–710 | year = 2008 | pmid = 18602762 | doi = 10.1016/j.psyneuen.2008.03.008 }}</ref> Takšna povezanost ima že na prvi pogled veljavo, glede na to, da se v letih razvoja otrok uči, kako postati družbeno bitje. [[Zloraba otroka]] s strani skrbnika bo verjetno izkrivila razvijajočo se osebnost v razvoju in vodila do veliko večje nevarnosti za depresijo in številne druga huda duševna in čustvena stanja. Motnje v delovanju družine, kot so depresije staršev (predvsem mater), hud konflikt v zakonu ali razveza , smrt enega od staršev ali druge motnje v starševstvu so dodatni dejavniki tveganja.<ref name=Raph00/> V odraslem obdobju so stresni dogodki v življenju močno povezani z začetki večjih depresivnih epizod.<ref>{{cite journal | author = Kessler RC | title = The effects of stressful life events on depression | journal = Annual revue of Psychology | volume = 48 | pages = 191–214 | year = 1997 | pmid = 9046559 | doi = 10.1146/annurev.psych.48.1.191 }}</ref> V zvezi s tem se zdi, da so depresije posebno navezane na življenjske dogodke, ki so v zvezi z zavračanjem družbe.<ref>{{cite journal | author1 = Kendler KS |author2=Hettema JM |author3=Butera F |author4=Gardner CO |author5=Prescott CA | title = Life event dimensions of loss, humiliation, entrapment, and danger in the prediction of onsets of major depression and generalized anxiety | journal = Archives of General Psychiatry | volume = 60 | issue = 8 | pages = 789–796 | year = 2003 | pmid = 12912762 | doi = 10.1001/archpsyc.60.8.789 }}</ref> <ref>{{cite journal | author1 = Slavich GM |author2=Thornton T |author3=Torres LD |author4=Monroe SM |author5=Gotlib IH | title = Targeted rejection predicts hastened onset of major depression | url = https://archive.org/details/sim_journal-of-social-and-clinical-psychology_2009-02_28_2/page/223 | journal = Journal of Social and Clinical Psychology | volume = 28 | pages = 223–243 | year = 2009 | pmid = 20357895 | pmc = 2847269 | doi = 10.1521/jscp.2009.28.2.223 }}</ref> Dejstvo, da prva epizoda depresije bolj verjetno nastopi takoj po stresnih dogodkih v življenju, je skladno s hipotezo, da lahko ljudje po več zaporednih pojavih depresije postanejo bolj občutljivi za stres .<ref>{{cite journal | author1 = Monroe SM |author2=Slavich GM |author3=Torres LD |author4=Gotlib IH | title = Major life events and major chronic difficulties are differentially associated with history of major depressive episodes | url = https://archive.org/details/sim_journal-of-abnormal-psychology_2007-02_116_1/page/116 | journal = Journal of Abnormal Psychology | volume = 116 | issue = 1 | pages = 116–124 | year = 2007 | pmid = 17324022 | doi = 10.1037/0021-843X.116.1.116 }}</ref> <ref>{{Harvnb |Sadock|2002| p=540}}</ref> Odnos med stresnimi življenjskimi dogodki in podporo je še odprto vprašanje; pomanjkanje socialne podpore lahko poveča verjetnost, da bo stres v življenju povzročil depresijo, lahko pa tudi odsotnost socialne podpore predstavlja obliko obremenitve, ki v depresijo vodi neposredno.<ref name="Vilhjalmsson">{{cite journal | author = Vilhjalmsson R | title = Life stress, social support and clinical depression: A reanalysis of the literature | url = https://archive.org/details/sim_social-science-medicine_1993-08_37_3/page/331 | journal = Social Science & Medicine | volume = 37 | issue = 3 | pages = 331–42 | year = 1993 | pmid = 8356482 | doi = 10.1016/0277-9536(93)90264-5 }}</ref> Obstajajo dokazi, da neurejeno socialno okolje, na primer zaradi kaznivega dejanja ali prepovedanih drog, predstavlja dejavnik tveganja in da po drugi strani visok socialno-ekonomski položaj okolja, z boljšimi možnostmi za razvedrilo, predstavlja zaščitni faktor.<ref>{{cite journal | author = Kim D | title = Blues from the neighborhood? Neighborhood characteristics and depression | journal = Epidemiologic reviews | volume = 30 | pages = 101–17 | year = 2008 | pmid = 18753674 | doi = 10.1093/epirev/mxn009 }}</ref> Neugodne razmere pri delu, še posebej zahtevna delovna mesta z malo možnosti za odločanje, so povezane z depresijo, čeprav je zaradi raznolikosti in motečih dejavnikov težko potrditi, da je odnos vzročna.<ref>{{cite journal | author = Bonde JP | title = Psychosocial factors at work and risk of depression: A systematic review of the epidemiological evidence | journal = Journal of Occupational and Environmental Medicine | volume = 65 | issue = 7 | pages = 438–45 | year = 2008 | pmid = 18417557 | doi = 10.1136/oem.2007.038430 }}</ref> Depresija je lahko posledica [[Predsodek|predsodkov]]. Do tega lahko pride, če imajo ljudje negativne stereotipne predstave o sebi. Tak "predsodek" je lahko povezan s pripadnostjo določenemu razredu (na primer, Jaz-gej-slab) ali pa tudi ne (jaz-slab). Če nekdo veruje predsodkom o stigmatizirani skupini in potem postane njen član, lahko ponotranji svoje predsodke in razvije depresijo. Na primer, fant, ki je odraščal v ZDA, si lahko priuči negativen stereotip, da so geji nemoralni. Ko odraste in spozna, da je gej, lahko te predsodke uperi navznoter in nase ter postane depresiven. Ljudje se lahko kažejo znake ponotranjenja stereotipov o samem sebi zaradi negativnih izkušenj iz otroštva, kot so verbalne in fizične zlorabe.<ref name="Cox et al. (2012)">{{cite journal | author1 = Cox WTL | author2 = Abramson LY | author3 = Devine PG | author4 = Hollon SD | year = 2012 | title = Stereotypes, Prejudice, and Depression: The Integrated Perspective | journal = [[Perspectives on Psychological Science]] | volume = 7 | issue = 5 | pages = 427–449 | publisher = | doi = 10.1177/1745691612455204 | url = http://pps.sagepub.com/content/7/5/427.abstract | accessdate = | archive-date = 2012-10-20 | archive-url = https://web.archive.org/web/20121020230619/http://pps.sagepub.com/content/7/5/427.abstract | url-status = dead }}</ref> ===Razvojni pristopi=== {{Main | Razvojni pristopi k depresiji}} Z vidika razvojne teorije naj bi hipotetično depresija v nekaterih primerih zvišala posameznikovo [[Reprodukcija | reproduktivno]] [[Sposobnost (biologija) |sposobnost]]. [[Razvojni pristopi k depresiji]] in [[razvojna psihologija]] predpostavljajo posebne mehanizme, ki naj bi človeštvu depresijo vgradili v genski fond; hipoteza lahko razloži [[dedljivost|dednost]] in razširjenost depresije, saj gre po n jej pri nekaterih sestavinah depresije za prilagoditve,<ref name="Panksepp02">{{cite journal | author1 = Panksepp J | author2 = Moskal JR | author3 = Panksepp JB | author4 = Kroes RA | title = Comparative approaches in evolutionary psychology: Molecular neuroscience meets the mind | journal = Neuroendocrinology Letters | volume = 23 | issue = Supplement 4 | pages = 105–15 | year = 2002 | pmid = 12496741 | url = http://www.nel.edu/pdf_w/23s4/NEL231002R11_Panksepp_.pdf | format = PDF | access-date = 2015-03-28 | archive-date = 2011-07-17 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110717123221/http://www.nel.edu/pdf_w/23s4/NEL231002R11_Panksepp_.pdf | url-status = dead }}</ref> kot so vedenja, ki se tičejo [[teorija navezanosti | navezanost]] in [[socialni razred |položaja v družbi]].<ref name="Sloman2003">{{cite journal | author1 = Sloman L |author2=Gilbert P |author3=Hasey G | title = Evolved mechanisms in depression: The role and interaction of attachment and social rank in depression | url = https://archive.org/details/sim_journal-of-affective-disorders_2003-04_74_2/page/107 | journal = Journal of Affective Disorders | volume = 74 | issue = 2 | pages = 107–21 | year = 2003 | pmid = 12706512 | doi = 10.1016/S0165-0327(02)00116-7 }}</ref> Sedanja vedenja lahko razložimo kot prilagoditve, ki regulirajo odnose in vire - izid je pri tem lahko da slabo prilagojen na sodobna okolja.<ref name="tooby">{{navedi knjigo|year=2005|title=Conceptual foundations of evolutionary psychology. In D. M. Buss (Ed.), ''The Handbook of Evolutionary Psychology''|pages=5–67|publisher=Wiley & Sons|location=Hoboken, NJ|url=http://www.psych.ucsb.edu/research/cep/papers/bussconceptual05.pdf|format=PDF|author1=Tooby, J|author2=Cosmides, L|access-date=2015-03-28|archive-date=2018-12-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20181217062649/https://www.psych.ucsb.edu/research/cep/papers/bussconceptual05.pdf|url-status=dead}}</ref> Gledano iz drugega zornega kota, lahko terapevt depresijo vidi ne kot biokemijsko bolezen ali motnjo, temveč kot "celotnemu človeštvu dostopen portfolio čustvenih programov, ki jih večinoma aktivira (skoraj vedno pretirano negativno) dojemanje velikega upada v osebni koristnosti , ki je včasih lahko povezano s krivdo, sramom ali občutkom zavrnitve".<ref name="Carey05">{{cite journal |title=Evolution, depression and counselling |journal=Counselling Psychology Quarterly|year=2005 |author=Carey TJ |volume=18|issue=3 |pages=215–22 |url=http://www.ingentaconnect.com/content/routledg/ccpq/2005/00000018/00000003/art00005 |doi=10.1080/09515070500304508}}</ref> Ta portfolio je lahko da prišel do besede v prazgodovini človeštva pri starajočih se lovcih, ki so pri iskanju hrane zaradi upadajočih sposobnosti bili odrinjeni na rob; lahko da še prihaja do izraza pri [[Socialna odtujenost | odtujenih članih]] sodobne družbe. Občutki nekoristnosti, ki se ob takšni marginalizaciji porodijo, bi teoretično morali spodbuditi podporo prijateljev in sorodnikov. Podobno kot pri [[bolečina | fizični bolečini]], ki se je razvila kot zaščita pred dejanji, ki bi lahko povzročila dodatne poškodbe, se je "[[trpljenje | duševna beda]]" lahko da razvila z namenom, preprečiti nepremišljene in slabo prilagojene reakcije na mučne situacije.<ref name="Mashman97">{{cite journal|author=Mashman, RC|title = An evolutionary view of psychic misery|journal = Journal of Social Behaviour & Personality|volume = 12| pages = 979–99 |year=1997|issn=0886-1641}}</ref> ===Raba mamil in alkohola === Zelo visoke ravni zlorabe snovi, ki zasvajajo, še posebej [[Alkohol|alkohola]], [[Pomirjevalo|pomirjeval]] in [[Kanabis|marihuane]], je najti v psihiatričnem prebivalstvu. Depresije in druge težave z duševnim zdravjem lahko povzroča tudi snov, ki se jemlje; diferencialna ali [[dvojna diagnoza]] o tem, ali obstaja povezava ali soodvisnost med duševno bolehnostjo in snovjo, je pomemben del psihiatrične ocene.<ref name="pmid20141784">{{cite journal | author = Cottencin O | title = [Severe depression and addictions] | language = fr | journal = Encephale | volume = 35 Suppl 7 | issue = | pages = S264–8 | date = December 2009 | pmid = 20141784 | doi = 10.1016/S0013-7006(09)73483-9 | url = }}</ref> Po DSM-IV diagnoze razpoloženjske motnje ni mogoče postaviti, če je verjetni vzrok "neposredno fiziološko učinkovanje kake snovi"; če sindrom, ki spominja na hudo depresijo, verjetno neposredna posledica zlorabe snovi ali neželenih učinkov zdravil, gre za tako imenovano ", razpoloženjsko motnjo pod vplivom snovi". [[Alkoholizem]] ali prekomerno uživanje alkohola močno zveča tveganje za pojav hude depresije.<ref>{{cite journal | author1 = Falk DE |author2=Yi HY |author3=Hilton ME | title = Age of onset and temporal sequencing of lifetime DSM-IV alcohol use disorders relative to comorbid mood and anxiety disorders | journal = Drug Alcohol Depend | volume = 94 | issue = 1–3 | pages = 234–45 | year = 2008 | pmid = 18215474 | pmc = 2386955 | doi = 10.1016/j.drugalcdep.2007.11.022 }}</ref> <ref name="pmid21382111"/> Tako kot [[etanol | alkohol]] delujejo [[benzodiazepin]]i depresivno na [[osrednje živčevje]]; ta skupina zdravil se pogosto uporablja za zdravljenje [[nespečnost]]i, [[anksioznost|anksioznosti]] in [[mišični krči|mišičnih krčev]]. Podobno kot alkohol tudi benzodiazepini povečujejo tveganje za razvoj hude depresije. To povečano tveganje za depresijo je lahko da delno posledica škodljivih ali strupenih učinkov, ki jih imajo pomirjevala oz. uspavala, kot je alkohol, na [[nevrokemija|nevrokemijo]],<ref name="pmid21382111">{{cite journal | author1 = Boden JM|author2= Fergusson DM | title = Alcohol and depression | journal = Addiction | volume = 106 | issue = 5 | pages = 906–14 | date = May 2011 | pmid = 21382111 | doi = 10.1111/j.1360-0443.2010.03351.x | url =https://archive.org/details/sim_british-journal-of-addiction_2011-05_106_5/page/906}}</ref> na primer na zni#anje ravni serotonina in noradrenalina,<ref name=ashman /> ali aktiviranje imunsko posredovanih vnetnih poti v možganih.<ref name="pmid21193024">{{cite journal | author1 = Kelley KW|author2= Dantzer R | title = Alcoholism and inflammation: neuroimmunology of behavioral and mood disorders | journal = Brain Behav. Immun. | volume = 25 Suppl 1 | issue = | pages = S13–20 | date = June 2011 | pmid = 21193024 | doi = 10.1016/j.bbi.2010.12.013 | url = }}</ref> Kronična uporaba benzodiazepinov lahko depresijo tudi povzroči ali poslabša,<ref>{{navedi knjigo|last=Semple|first=David|author2=Roger Smyth |author3=Jonathan Burns |author4=Rajan Darjee |author5=Andrew McIntosh |title=Oxford Handbook of Psychiatry|url=https://archive.org/details/oxfordhandbookof0000unse_o1u9|origyear=2005|year=2007|publisher=Oxford University Press|location=United Kingdom|isbn=0-19-852783-7|page=[https://archive.org/details/oxfordhandbookof0000unse_o1u9/page/540 540]|chapter=13}}</ref> ali pa pride do depresije v okviru dolgotrajnega [[Odtegnitveni sindrom|odtegnitvenega sindroma]].<ref>{{navedi knjigo |last1=Collier |first1=Judith |last2=Longmore |first2=Murray |editor1-first=Peter |editor1-last=Scally |title=Oxford Handbook of Clinical Specialties |url=https://archive.org/details/oxfordhandbookof0000coll_u8b0 |edition=6 |year=2003 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-852518-9 |page=[https://archive.org/details/oxfordhandbookof0000coll_u8b0/page/366 366] |chapter=4}}</ref> <ref>{{navedi knjigo | last1 = Janicak | first1 = Philip G. | last2 = Marder | first2 = Stephen R. | last3 = Pavuluri | first3 = Mani N. | title = Principles and practice of psychopharmacotherap | url = http://books.google.co.uk/books?id=_ePK9wwcQUMC&pg=PA507 | year = 2011 | publisher = Wolters Kluwer Health/Lippincott Williams Wilkins | location = Philadelphia | isbn = 978-1-60547-565-3 | pages = 507–508 }}</ref> Približno četrtina ljudi, ki okrevajo po [[alkoholizem|alkoholizmu]], doživlja anksioznost in depresijo, ki lahko traja tudi do 2 leti.<ref>{{navedi knjigo | last1 = Johnson | first1 = Bankole A. | title = Addiction medicine : science and practic | url = http://books.google.co.uk/books?id=zvbr4Zn9S9MC&pg=PA342 | year = 2011 | publisher = Springer | location = New York | isbn = 978-1-4419-0337-2 | pages = 301–303 }}</ref> Tudi zloraba [[metamfetamin]]a je pogosto povezana z depresijo.<ref name="pmid20659059">{{cite journal | author1 = Marshall BD|author2= Werb D | title = Health outcomes associated with methamphetamine use among young people: a systematic review | journal = Addiction | volume = 105 | issue = 6 | pages = 991–1002 | date = June 2010 | pmid = 20659059 | doi = 10.1111/j.1360-0443.2010.02932.x | url =https://archive.org/details/sim_british-journal-of-addiction_2010-06_105_6/page/991}}</ref> ==Diagnoza== === Klinična ocena === {{further2|[[Skala za resnost depresije]]}} Diagnostično oceno lahko postavlja ustrezno usposobljen [[Družinska medicina|splošni zdravnik]], [[psihiater]] ali [[psiholog]],<ref name="NIMHPub" /> ki [[psihiatrična zgodovina | protokolira]] trenutne okoliščine osebe, osebno zgodovino, trenutne znake bolezni in družinsko zgodovino. Širok klinični cilj je formulirati pomembne biološke, psihološke in socialne dejavnike, ki lahko vplivajo na posameznikovo razpoloženje. Ocenjevalec se lahko v pogovoru tudi loti vprašanja, kako prizadeta oseba trenutno uravnava svoje razpoloženje (zdravo ali prizadeto), recimo z alkoholom in drogami. Ocena vključuje tudi [[pregled duševnega stanja]], to je oceno trenutnega razpoloženja osebe in vsebine njenih misli, zlasti prisotnost tem, kot so brezup ali pesimizem, [[samopoškodovanje]] ali samomor, in pa odsotnost pozitivnih misli in načrtov.<ref name="NIMHPub" /> Strokovne službe za duševno zdravje so redke na podeželju, in tako je diagnoza in upravljanja v veliki meri prepuščena [[primarna nega | primarni oskrbi]] s strani zdravnikov.<ref>{{cite journal | author = Kaufmann IM | title = Rural psychiatric services. A collaborative model | journal = Canadian Family Physician | volume = 39 | pages = 1957–61 | date = 1 September 1993 | pmid = 8219844 | pmc = 2379905 }}</ref> Ta problem je še bolj izrazit v državah v razvoju.<ref>{{navedi splet |url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/health/492941.stm |title=Call for action over Third World depression |accessdate=11 October 2008|date=1 November 1999 |work=BBC News (Health) |publisher=British Broadcasting Corporation (BBC)}}</ref> Pregled duševnega zdravja lahko vključuje uporabo ocenjevalne lestvice kot je na primer [[Hamiltonova lestvica za depresijo]]<ref>{{cite journal | author1 = Zimmerman M |author2=Chelminski I |author3=Posternak M | title = A Review of Studies of the Hamilton Depression Rating Scale in Healthy Controls: Implications for the Definition of Remission in Treatment Studies Of Depression | url = https://archive.org/details/sim_journal-of-nervous-and-mental-disease_2004-09_192_9/page/595 | journal = J Nerv Ment Dis | volume = 192 | issue = 9 | pages = 595–601 | date = September 2004 | pmid = 15348975 | doi = 10.1097/01.nmd.0000138226.22761.39 }}</ref> ali [[Beckov inventar depresije]].<ref>{{cite journal | author1 = McPherson A|author2= Martin CR | title = A Narrative Review of the Beck Depression Inventory (BDI) and Implications for its Use in an Alcohol-Dependent Population | journal = J Psychiatr Ment Health Nurs | volume = 17 | issue = 1 | pages = 19–30 | date = February 2010 | pmid = 20100303 | doi = 10.1111/j.1365-2850.2009.01469.x }}</ref> Ocena samo na osnovi ocenjevalne lestvice po mnenju DSM in ICD za diagnozo depresije ne zadostuje nudi pa sliko resnosti simptomov za časovno obdobje, tako da je treba osebo z rezultati nad dano mejo temeljiteje oceniti za depresivno motnjo diagnoze.<ref name="pmid12358212"/> V ta namen je na voljo več lestvic.<ref name="pmid12358212">{{cite journal | author1 = Sharp LK|author2= Lipsky MS | title = Screening for depression across the lifespan: a review of measures for use in primary care settings | url = https://archive.org/details/sim_american-family-physician_2002-09-15_66_6/page/1000| journal = American Family Physician | volume = 66 | issue = 6 | pages = 1001–8 | year = 2002 | pmid = 12358212 }}</ref> [[Presejanje (zdravstvo) | Presejalni]] programi naj bi, kot trdijo njihovi zagovorniki, izboljšali odkrivanje depresije, vendar dokazano ne vplivajo na verjetnost odkritja, uspešnost zdravljenja in njegov končni rezultat.<ref>{{cite journal | author1 = Gilbody S | author2 = House AO | author3 = Sheldon TA | title = Screening and case finding instruments for depression | journal = Cochrane Database of Systematic Reviews | issue = 4 | pages = CD002792 | year = 2005 | pmid = 16235301 | doi = 10.1002/14651858.CD002792.pub2 | url = http://www.cochrane.org/reviews/en/ab002792.html | access-date = 2015-03-28 | archive-date = 2009-01-07 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090107171905/http://www.cochrane.org/reviews/en/ab002792.html | url-status = dead }}</ref> Zdravniki v osnovnem zdravstvenem varstvu in drugi zdravniki, ki niso specialisti v psihiatriji, imajo težave pri diagnosticiranju depresije, deloma zato, ker so usposobljeni za prepoznavanje in zdravljenje telesnih bolezenskih znakov, depresija pa lahko povzroči nešteto fizične (psihosomatske) simptome. Ne-psihiatri spregledajo dve tretjini primerov in nepotrebno zdravijo bolezni, ki jih prizadeti nimajo.<ref name="pmid17968628">{{cite journal | author1 = Cepoiu M |author2=McCusker J |author3=Cole MG |author4=Sewitch M |author5=Belzile E |author6=Ciampi A | title = Recognition of depression by non-psychiatric physicians—a systematic literature review and meta-analysis | journal = J Gen Intern Med | volume = 23 | issue = 1 | pages = 25–36 | year = 2008 | pmid = 17968628 | pmc = 2173927 | doi = 10.1007/s11606-007-0428-5 }}</ref><ref name="lancet">{{cite journal |author1=Dale J |author2=Sorour E |author3=Milner G |year=2008 |title=Do psychiatrists perform appropriate physical investigations for their patients? A review of current practices in a general psychiatric inpatient and outpatient setting |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-mental-health_2008-06_17_3/page/293 |journal=Journal of Mental Health |volume=17 |issue=3 |pages=293–98|doi=10.1080/09638230701498325}}</ref> Preden diagnosticira hujšo depresivno motnjo, zdravnik načeloma opravi zdravniški pregled in izbiro preiskav. da izključi druge vzroke za simptome. To so testi krvi, med drugim za [[ščitnico spodbujajoči hormon | TSH]] in [[tiroksin]], da se izključi [[hipotiroidizem]]; za [[Krvni testi # Biokemijska analiza | osnovne elektrolite]] in [[kalcij]] v serumu, da se izključijo [[presnovna motnja | presnovne motnje]]; in za [[Celotna krvna slika | celotno krvno sliko]], vključno z meritvijo [[sedimentacija eritrocitov | sedimentacije eritrocitov (ESR)]], da se izključi [[sistemska okužba]] ali kronična bolezen.<ref name="lancet" /> Pogosto se izključujejo tudi neželene čustvene reakcije na zdravila ali zloraba alkohola. Lahko se tudi ugotovi raven [[Testosteron]]a, ker je [[hipogonadizem]] lahko vzrok za depresijo pri moških.<ref>{{cite journal | author1 = Orengo CA |author2=Fullerton G |author3=Tan R | title = Male depression: A review of gender concerns and testosterone therapy | url = https://archive.org/details/sim_geriatrics_2004-10_59_10/page/n31 | journal = Geriatrics | volume = 59 | issue = 10 | pages = 24–30 | year = 2004 | pmid = 15508552 }}</ref> Subjektivne kognitivne težave se pojavljajo pri starejših depresivnih ljudi, lahko pa so tudi znak za začetek [[demenca | dementnih motenj]], kot je na primer [[Alzheimerjeva bolezen]].<ref name="pmid17047326">{{cite journal | author1 = Reid LM|author2= Maclullich AM | title = Subjective memory complaints and cognitive impairment in older people | journal = Dementia and geriatric cognitive disorders | volume = 22 | issue = 5–6 | pages = 471–85 | year = 2006 | pmid = 17047326 | doi = 10.1159/000096295 }}</ref> <ref name="pmid9720486">{{cite journal | author = Katz IR | title = Diagnosis and treatment of depression in patients with Alzheimer's disease and other dementias | journal = The Journal of clinical psychiatry | volume = 59 Suppl 9 | pages = 38–44 | year = 1998 | pmid = 9720486 }}</ref> [[Nevropsihološka presoja | Kognitivno testiranje]] in slikanje možganov lahko pomagata razločiti depresijo od demence.<ref name="pmid18004006">{{cite journal | author1 = Wright SL|author2= Persad C | title = Distinguishing between depression and dementia in older persons: Neuropsychological and neuropathological correlates | url = https://archive.org/details/sim_journal-of-geriatric-psychiatry-and-neurology_2007-12_20_4/page/189| journal = Journal of geriatric psychiatry and neurology | volume = 20 | issue = 4 | pages = 189–98 | year = 2007 | pmid = 18004006 | doi = 10.1177/0891988707308801 }}</ref> [[Računalniška tomografija]] lahbko izključi možgansko patologijo možganov pri osebah, ki kažejo psihotične, hitro nastopajoče ali sicer neobičajne simptome.<ref>{{Harvnb |Sadock|2002| p=108}}</ref> Na splošno velja, da se preiskav ob poznejših epizodah ne ponavlja, razen če za to obstaja medicinska indikacija. Biološki testi, ki bi potrdili resno depresijo, ne obstajajo.<ref>{{Harvnb |Sadock|2002| p=260}}</ref> Namen raziskav, v katerih se je iskalo biološke označevalce depresije, je bil, zagotoviti objektivne diagnostične metode. Obstaja več možnih biomarkerjev, med drugim iz možganov izveden nevrotrofičen faktor (BNDF - Brain-Derived Neutrophic Factor) in razne funkcionalne metode MRI. Ena od študij je razvila model za drevo odločanja, ki temelji na seriji posnetkov fMRI, narejenih med različnimi dejavnostmi. V skupini testiranih so avtorji te študije uspeli doseči občutljivost 80% in specifičnost 87%, kar ustreza negativni napovedni vrednosti 98% in pozitivni napovedni vrednosti 32% (pozitivno in negativno razmerje verjetij sta bila 6,15 oziroma 0,23). Preden pa se ti testi začnejo uporabljati v kliniki, bo potrebno še veliko več raziskav.<ref name="pmid21135315">{{cite journal | author1 = Hahn T |author2=Marquand AF |author3=Ehlis AC |author4=Dresler T |author5=Kittel-Schneider S |author6=Jarczok TA |author7=Lesch KP |author8=Jakob PM |author9=Mourao-Miranda J |author10=Brammer MJ |author11=Fallgatter AJ | title = Integrating Neurobiological Markers of Depression | journal = Arch. Gen. Psychiatry | volume = 68 | issue = 4 | pages = 361–368 | date = December 2010 | pmid = 21135315 | doi = 10.1001/archgenpsychiatry.2010.178 | url = http://archpsyc.ama-assn.org/cgi/pmidlookup?view=long&pmid=21135315 | accessdate = 1 April 2011 }}</ref> ===Kriteriji DSM-IV-TR in ICD-10=== Najpogosteje uporabljena merila za diagnozo depresivnih stanj je najti v revidirani četrti izdaji [[Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj]] (DSM-IV-TR) [[Združenje psihiatrov ZDA|Združenja psihiatrov ZDA]] in v ''[[ICD | Mednarodni klasifikaciji bolezni]]' '(ICD-10) [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]], ki uporablja izraz '' ''depresivna epizoda za eno epizodo in ponavljajoča se depresivna motnja za ponavljajoče se epizode.<ref name="ICD-10">{{navedi splet |url=http://apps.who.int/classifications/icd10/browse/2010/en#/F30-F39|title=Mental and behavioural disorders: Mood [affective] disorders|publisher=[[World Health Organization]]| date=2010|accessdate=8 November 2008}}</ref> Sistem ICD se po navadi uporablja v evropskih državah, DSM pa v ZDA in številnih drugih neevropskih državah,<ref>{{Harvnb |Sadock|2002| p=288}}</ref> in avtorji obeh del skušajo vsebine usklajevati.<ref name="APA372">{{Harvnb |American Psychiatric Association|2000a| p=xxix}}</ref> '' Tako DSM-IV-TR kot ICD-10 navajata značilne (glavne) simptome depresije.<ref name="DSMvsICD"/> ICD-10 opredeljuje tri tipične simptome depresije (depresivno razpoloženje, anhedonijo, in zmanjšanje energije), od katerih morata za diagnozo depresivne motnje biti prisotna dva.<ref name="DSM-10 diagnosis">{{navedi splet| title=The ICD-10 Classification of Mental and Behavioural Disorders: Clinical descriptions and diagnostic guidelines| url=http://www.who.int/entity/substance_abuse/terminology/ICD10ClinicalDiagnosis.pdf| date=2010|publisher=[[World Health Organization]]|accessdate=12 November 2014}}</ref> <ref>The ICD-10 classification of mental and behavioral disorders. Clinical description and diagnostic guideline. Geneva: World Health Organization, 1992</ref> DSM-IV-TR pozna dva glavna simptoma depresije, potrtost in anhedonijo. Za diagnozo resne depresivne epizode mora biti prisoten najmanj eden od njiju.<ref name=APA000>{{Harvnb |American Psychiatric Association|2000a}}</ref> Veliko depresivno motnjo DSM-IV-TR razvršča med razpoloženjske motnje. <ref name=APA345>{{Harvnb |American Psychiatric Association|2000a| p=345}}</ref> Diagnoza temelji na prisotnosti ene same velike depresivne periode ali na zaporedju epizod, ki se ponavljajo.<ref name=APA349/> Dodatni kvalifikatorji se uporabljajo pri razvrščanju, tako epizode same kot tudi poteka motnje. Kategorija [[depresivna motnja, ne navedena drugje]] se diagnosticira, če manifestacija depresivne epizode ne ustreza kriterijem za veliko depresivno epizodo. Sistem [[ICD-10]] izraza ''huda depresivna motnja'' ne uporablja, temveč navaja zelo podobna merila za diagnozo depresivne epizode (blaga, zmerna ali huda); če je prišlo do več epizod brez manije, se lahko doda opis "ponavljajoča se''.<ref name="ICD-10"/> ====Huda depresivna epizoda==== {{Main|Huda depresivna epizoda}} Za hudo depresivno epizodo je značilno močno depresivno razpoloženje, ki traja vsaj dva tedna.<ref name=APA349/> Epizode so lahko da izolirane ali pa se ponavljajo, kategorizirajo se kot blage (nekaj simptomov, ki presegajo minimalnih kriterijev), zmerne ali hude (odvisno od njih vpliva na socialno ali poklicno delovanje). Epizoda s psihotičnimi značilnostmi, pogosto imenovana '' [[psihotične depresija]] '' - sama po sebi velja za hud primer. Če je bolnik doživel epizodo [[manija|manije]] ali [[hipomanija | izrazito dobrega razpoloženja]], je diagnoza [[bipolarna motnja]].<ref name=autogenerated2>{{Harvnb |American Psychiatric Association|2000a| p=372}}</ref> Depresijo brez manije včasih imenujejo ''enopolna'', saj razpoloženje ostaja v enem in istem čustvenem stanju ali "polu".<ref>{{Harvnb |Parker|1996| p=173}}</ref> DSM-IV-TR izključuje primere, ko so simptomi posledica izgube ljubljene osebe, četudi je mogoče, da se običajna žalost razvije v depresivno epizodo, če razpoloženje ne odneha in če pojavijo znaki, i so značilni za resne depresivne epizode.<ref name=APA352>{{Harvnb |American Psychiatric Association|2000a| p=352}}</ref> Merila so kritizirali, ker ne upoštevajo vseh drugih vidikov osebnega in družbenega konteksta, v katerem se depresija lahko pojavi.<ref name="Wakefield07">{{cite journal | author1 = Wakefield JC |author2=Schmitz MF |author3=First MB |author4=Horwitz AV | title = Extending the bereavement exclusion for major depression to other losses: Evidence from the National Comorbidity Survey | journal = Archives of General Psychiatry | volume = 64 | issue = 4 | pages = 433–40 | year = 2007 | pmid = 17404120 | doi = 10.1001/archpsyc.64.4.433 | url = http://archpsyc.ama-assn.org/cgi/content/full/64/4/433}}</ref> Poleg tega so nekatere študije odkrile le malo empirične podpore za razmejitvene kriterije DSM-IV in s tem nakazale, da gre za diagnostične konvencije, ki zamegljujejo zvezen razpon depresivnih simptomov z različno težo in trajanjem:<ref name="Kendler98">{{cite journal | author1 = Kendler KS|author2= Gardner CO | title = Boundaries of major depression: An evaluation of DSM-IV criteria | journal = American Journal of Psychiatry | volume = 155 | issue = 2 | pages = 172–77 | date = 1 February 1998 | pmid = 9464194 | url = http://ajp.psychiatryonline.org/cgi/content/full/155/2/172 }}</ref> Izključena je pri tem vrsta sorodnih diagnoz, kot na primer * [[distiamija]], pri kateri gre za kronično razpoloženjsko motnjo, vendar blažje oblike;<ref name="harvnb">{{Harvnb |Sadock|2002| p=552}}</ref> * [[ponavljajoča se kratkotrajna depresija]] v obliki krajših depresivnih epizod;<ref>{{Harvnb |American Psychiatric Association|2000a| p=778}}</ref> <ref>{{cite journal | author1 = Carta MG |author2=Altamura AC |author3=Hardoy MC |author4=Pinna F |author5=Medda S |author6=Dell'Osso L |author7=Carpiniello B |author8=Angst J | title = Is recurrent brief depression an expression of mood spectrum disorders in young people? | journal = European Archives of Psychiatry and Clinical Neuroscience | volume = 253 | issue = 3 | pages = 149–53 | year = 2003 | pmid = 12904979 | doi = 10.1007/s00406-003-0418-5 }}</ref> * [[manjša depresivna motnja]], pri kateri so prisotni le nekateri simptomi hude depresije;<ref>{{cite journal | author1= Rapaport MH |author2=Judd LL |author3=Schettler PJ |author4=Yonkers KA |author5=Thase ME |author6=Kupfer DJ |author7=Frank E |author8=Plewes JM |author9=Tollefson GD |author10=Rush AJ | title = A descriptive analysis of minor depression | url= https://archive.org/details/sim_american-journal-of-psychiatry_2002-04_159_4/page/637 | journal = American Journal of Psychiatry | volume = 159 | issue = 4 | pages = 637–43 | year = 2002 | pmid = 11925303 | doi = 10.1176/appi.ajp.159.4.637 }}</ref> in [[prilagoditvena motnja |<nowiki/>]] * [[prilagoditvena motnja |prilagoditvena motnja z depresivnim razpoloženjem]], ki označuje potrtost zaradi psihološkega odziva na ugotovljiv dogodek ali [[Stres (biološki) | vzrok za stres]].<ref name="psychiatric355">{{Harvnb |American Psychiatric Association|2000a| p=355}}</ref> ====Podtipi==== DSM-IV-TR poleg značilnosti, kot je dolžina, resnost in prisotnost psihotičnih znakov, pozna pet nadaljnjih podtipov hude depresine motnje: * '''[[Melanholična depresija]]''' se kaže kot izguba veselja pri večini ali vseh aktivnosti, pomanjkanje odziva na prijetne dražljaje, kot depresivno razpoloženje, bolj izrazito kot se ga doživlja pri [[žalovanje|žalovanju]] ali izgubi, kot poslabšanje simptomov v zgodnjih jutranjih urah, rano prebujanje zjutraj, [[psihomotorična zaostalost]], pretirana izguba teže (ki je ne smemo zamenjevati z [[anorexia nervosa| neješčnostjo]]) ali pretiran občutek krivde.<ref>{{Harvnb |American Psychiatric Association|2000a| pp=419–20}}</ref> * '''[[Atipična depresija]]''' se kaže kot razpoloženjska odzivnost (paradoksalna anhedonija) in pozitivnost, občuten [[porast teže]] ali povečan apetit (jed kot tolažilo), pretirano spanje ali zaspanost ([[hipersomnija]]), občutek težkih udov, znan kot svinčena paraliza in pa občutna socialna omejenost ki je posledica preobčutljivosti na zaznano [[družbena nesprejemljivost | medosebno zavračanje]].<ref>{{Harvnb |American Psychiatric Association|2000a|pp=421–22}}</ref> * '''[[Katatonija | Katatonična]] depresija''' je redka in huda oblika depresije z motoričnimi motnjami in drugimi simptomi. Oseba je nema in skoraj omrtvela, ostaja bodisi nepomična ali pa se nesmotrno ali celo bizarno giblje. Katatonični simptomi se pojavljajo tudi pri [[shizofrenija|shizofreniji]] ali v maničnih epizodah, vzrok jim je lahko [[nevroleptični maligni sindrom]].<ref>{{Harvnb |American Psychiatric Association|2000a| pp=417–18}}</ref> * '''[[Poporodna depresija]]''' ali '''duševne in vedenjske motnje, povezane z [[Wikislovar: puerperium| poporodnim obdobjem]], ki niso razvrščene drugam''',<ref name="ICD-10"/> se tiče močne, trajajoče depresije pri ženskah po porodu, motnje, ki včasih prizadeto osebo onesposobi. Poporodna depresija se pojavlja pri 10-15% novih porodnic. Za diagnozo poporodne depresije je po DSM-IV pogoj, da se znaki pojavijo do enega mesca po porodu. Poporodna depresija naj bi trajala tudi do tri mesece.<ref>{{navedi splet |author1=Nonacs |author2=Ruta M |url=http://www.emedicine.com/med/topic3408.htm |publisher=eMedicine |title=Postpartum depression|date=4 December 2007|accessdate=30 October 2008}}</ref> * '''[[Sezonska čujstvena motnja|Sezonska čustvena motnja]]''' (SAD - Seasonal affective disorder) je oblika depresije, pri kateri se depresivne epizode pojavijo jeseni ali pozimi, in spomladi izginejo. Diagnoza zahteva, da pride do najmanj dveh epizod v hladnejših mesecih, v drugih letnih časih pa ne, in to tekom dveh let ali več.<ref>{{Harvnb |American Psychiatric Association|2000a| p=425}}</ref> === Diferencialne diagnoze === {{Main|Depresija (diferencialne diagnoze)}} Pri odločitvi za veliko depresivno motnjo, kot najverjetnejšo diagnozo je treba upoštevati tudi druge možnosti, med drugim distimijo, prilagoditveno motnjo z depresivnim razpoloženjem ali pa bipolarno motnjo. [[Distimija]] je kronična razpoloženjska motnja blažje oblike, pri kateri prizadeta oseba doživlja skoraj dnevno potrtost, in to vsaj dve leti dolgo. Simptomi niso tako hudi kot so pri resni depresiji, čeprav so ljudje z distimijo nagnjeni k drugotnim epizodam težke depresije (včasih jo imenujejo ''dvojna depresija'').<ref name="harvnb"/> [[Prilagoditvena motnja | Prilagoditvena motnja z depresivnim razpoloženjem]] je motnja razpoloženja, do katere prihaja zaradi psihološkega odziva na prepoznaven dogodek ali na povzročitelja stresa, z občutnimi čustvenimi ali vedenjskimi simptomi, ki pa ne izpolnjujejo meril za veliko depresivno epizodo.<ref name="psychiatric355"/> [[Bipolarna motnja]], znana tudi kot ''manično-depresivna motnja'', je stanje, v katerem se depresivne faze izmenjujejo z maničnimi ali [[hipomanija|hipomaničnimi]] obdobji. Čeprav je depresija trenutno kategorizirana kot samostojna motnja, razprava o tem še teče, saj posamezniki z diagnozo hude depresije pogosto doživljajo nekatere znake hipomanije, kar je mogoče razumeti kot znak za to, da gre pri motnjah razpoloženja za kontinuum.<ref>{{cite journal | author1 = Akiskal HS|author2= Benazzi F | title = The DSM-IV and ICD-10 categories of recurrent [major] depressive and bipolar II disorders: Evidence that they lie on a dimensional spectrum | journal = Journal of Affective Disorders | volume = 92 | issue = 1 | pages = 45–54 | year = 2006 | pmid = 16488021 | doi = 10.1016/j.jad.2005.12.035 }}</ref> Preden se odločimo za diagnozo hude depresivne motnje, je treba izločiti druge motnje. Med drugim gre za depresije zaradi telesne bolezni, [[zdravila|zdravil]] in [[zloraba snovi|zlorabe snovi]]. Depresija zaradi telesne bolezni se diagnosticira kot [[motnja razpoloženja]] zaradi splošnega zdravstvenega stanja. Ta pogoj se določa na podlagi zgodovine, laboratorijskih izvidov ali s [[fizični pregled|fizičnim pregledom]]. Če je depresija posledica zlorabe snovi, kot so mamila, zdravila ali izpostavljenost [[toksin]]u, se stanje diagnosticira kot s snovjo inducirana motnja razpoloženja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.psychnet-uk.com/dsm_iv/major_depression.htm|title=Major Depressive Episode|work=psychnet-uk.com|accessdate=16 July 2010|archive-date=2008-07-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20080715124733/http://www.psychnet-uk.com/dsm_iv/major_depression.htm|url-status=bot: unknown}}</ref> ==Preventiva== Vedenjski posegi, kot je na primer [[medosebna terapija]] in [[kognitivno-vedenjska terapija]], učinkovito preprečujejo nastop nove depresije.<ref name=Munoz2012>{{cite journal | author1 = Muñoz RF |author2=Beardslee WR |author3=Leykin Y | title = Major depression can be prevented | journal = The American Psychologist | volume = 67 | issue = 4 | pages = 285–95 | date = May–June 2012 | pmid = 22583342 | doi = 10.1037/a0027666 }}</ref> <ref name=Cuijpers2012>{{cite conference|author=Cuijpers, P|title=Prevention and early treatment of mental ill-health|url=http://congres.efpa.eu/downloads/Pim-Cuijpers_Prevention-and-early-treatment-of-mental-ill-health-EFPASep%202012.pdf|place=PSYCHOLOGY FOR HEALTH: Contributions to Policy Making, Brussels|date=20 September 2012|access-date=2015-03-28|archive-date=2013-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20130512015105/http://congres.efpa.eu/downloads/Pim-Cuijpers_Prevention-and-early-treatment-of-mental-ill-health-EFPASep%202012.pdf|url-status=dead}}</ref> <ref name=Cuijpers2008>{{cite journal | author1= Cuijpers P |author2=van Straten A |author3=Smit F |author4=Mihalopoulos C |author5=Beekman A | title = Preventing the onset of depressive disorders: a meta-analytic review of psychological interventions | url= https://archive.org/details/sim_american-journal-of-psychiatry_2008-10_165_10/page/1272 | journal = Am J Psychiatry | volume = 165 | issue = 10 | pages = 1272–80 | year = 2008 | pmid = 18765483 | doi = 10.1176/appi.ajp.2008.07091422 }}</ref> Ker so te vrste posegi zgleda najbolj učinkoviti, če so namenjene posameznikom ali majhnim skupinam, naj bi svoje obsežno ciljno občinstvo mogoče najlaže dosegle prek [[Internet]]a.<ref>{{cite journal |author1=Griffiths, K.M. |author2=Farrer, L. |author3=Christensen, H. |year=2010|volume= 192|issue=11| pages=4–11 | title=The efficacy of internet interventions for depression and anxiety disorders: a review of randomised controlled trials|journal=Medical Journal of Australia | url=https://www.mja.com.au/system/files/issues/192_11_070610/gri10844_fm.pdf| accessdate=12 November 2014}}</ref> Starejša meta analiza pa je bila ugotovila, da so zaščitni programi s komponento, ki krepi sposobnost pacienta, na splošno boljši od vedenjsko usmerjenih programov; analiza je tudi ugotovila, da so za razliko od vedenjskih programov programi za družbeno podporo posebno starejšim nedvomno koristni. Poleg tega so programi, ki so depresijo najbolje preprečili, nudili najmanj osem srečanj dolžine med 60 in 90 minut, v izvedbi kombinacije laičnih in strokovnih delavcev, z raziskovalno zasnovo visoke kakovosti; navajali so [[stopnja odpovedi |stopnjo osipa]] in nudili dobro definiranim posegom.<ref>{{navedi splet |author1=Jané-Llopis E |author2=Hosman C |author3=Jenkins R |author4=Anderson P|year=2003 |url=http://bjp.rcpsych.org/cgi/reprint/183/5/384.pdf |title=Predictors of efficacy in depression prevention programmes |work=British Journal of Psychiatry |accessdate=2 April 2009 |format=PDF}}</ref> Nizozemski sistem za duševno zdravje nudi zaščitne posege, kot je kurz "spopad z depresijo" (CWD - Coping With Depression), namenjen ljudem z depresijo pod ravnjo praga. Za kurz trdijo, da je najuspešnejši psiho-vzgojni poseg za zdravljenje in preprečevanje depresije, tako z vidika prilagodljivosti različnim populacijam kot z vidika doseženih rezultatov; ​​nevarnost za hude depresije zniža za 38% in se po učinkovitosti dobro odreže v primerjavi z drugimi psihoterapijami.<ref name=Munoz2012/> <ref name=Cuijpers2009>{{cite journal | author1 = Cuijpers P |author2=Muñoz RF |author3=Clarke GN |author4=Lewinsohn PM | title = Psychoeducational treatment and prevention of depression: the "Coping with Depression" course thirty years later | url = https://archive.org/details/sim_clinical-psychology-review_2009-07_29_5/page/449 | journal = Clinical Psychology Review | volume = 29 | issue = 5 | pages = 449–458 | year = 2009 | pmid = 19450912 | doi = 10.1016/j.cpr.2009.04.005 }}</ref> Zaščitni koraki lahko vodijo do znižanja v pogostnosti motnje med 22 in 38%.<ref name=Cuijpers2008/> ==Obvladovanje== {{Main|Obvladovanje depresije}} Trije najpogostejši načini zdravljenja depresije so psihoterapija, zdravila in zdravljenje z elektrošokom. Psihoterapija je za ljudi pod 18 let najprimernejša oblika (bolj kot zdravila). Državni inštitut za zdravje in nego ([National Institute for Health and Care Excellence - NICE) je v smernicah za leto 2004 mnenja, da se antidepresivi ne bi smeli uporabljati za začetno zdravljenje blage depresije, ker tveganja niso v ravnotežju s koristmi. Za zdravljenje z depresivi, v kombinaciji s psihosocialnimi posegi, pridejo po smernicah v poštev: * Ljudje z anamnezo zmerne ali hude depresije * Osebe z blago depresijo, ki je prisotna že daljše obdobje * Kot druga izbira pri zdravljenju blage depresije, ki po drugih posegih ne poneha * Kot prva izbira za zdravljenje zmerne ali hude depresije. Smernice nadalje pripominjajo, da je z antidepresivnim zdravljenjem treba vztrajati vsaj šest mesecev, da se zmanjša tveganje za ponovitev bolezni in da se zdravila SSRI bolje prenašajo kot triciklični antidepresivi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.nice.org.uk/guidance/CG23 |accessdate=20 March 2013 |title=Depression |publisher=National Institute for Health and Care Excellence |date=December 2004 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081115042517/http://www.nice.org.uk/Guidance/CG23 |archivedate=15 November 2008 |url-status=live}}</ref> [[Ameriško psihiatrično združenje]] je objavilo smernice za zdravljenje, ki priporočajo, da se začetno zdravljenje individualno prilagodi, na podlagi dejavnikov, kot so resnost simptomov, soobstoječe motnje, izkušnje iz predhodnih zdravljenj in želje pacienta. Alternative so lahko farmakoterapija, psihoterapija, elektrokonvulzivna terapija (ECT), transkranialna magnetna stimulacija (TMS) ali svetlobna terapija. Antidepresivi kot začetna izbira za zdravljenje se priporočajo pri osebah z blago, zmerno ali hudo depresijo; predpisati jih je treba vsem bolnikom s hudo depresijo, razen v primeru, da se načrtuje ECT.<ref>{{navedi splet |url=http://psychiatryonline.org/content.aspx?bookID=28&sectionID=1667485 |title=PsychiatryOnline &#124; APA Practice Guidelines &#124; Practice Guideline for the Treatment of Patients With Major Depressive Disorder, Third Edition |format= |work= |accessdate= |archive-date=2014-02-19 |archive-url=https://archive.today/20140219060434/http://psychiatryonline.org/content.aspx?bookID=28&sectionID=1667485%23655181#654260 |url-status=dead }}</ref> Možnosti zdravljenja so veliko bolj omejene v državah v razvoju, kjer je dostop do osebja s področja duševnega zdravja, zdravil in psihoterapije pogosto težek. Razvoj storitev za duševno zdravje je v mnogih državah zelo omejen; za depresijo se misli, da gre - kljub dokazom o nasprotnem - za pojav v razvitem svetu in ne za stanje, ki samo po sebi ogroža življenja.<ref name=Patel04>{{cite journal | author1 = Patel V |author2=Araya R |author3=Bolton P | title = Editorial: Treating depression in the developing world | url = https://archive.org/details/sim_tropical-medicine-and-international-health_2004-05_9_5/page/539 | journal = Tropical Medicine & International Health | volume = 9 | issue = 5 | pages = 539–41 | year = 2004 | pmid = 15117296 | doi = 10.1111/j.1365-3156.2004.01243.x}}</ref> Cochraneov pregled iz leta 2014 je ugotovil, da rezultati raziskav ne zadoščajo za jasen odgovor glede razlik v učinkovitosti psihološke proti medicinski terapiji pri otrocih.<ref>{{cite journal | author1 = Cox GR |author2=Callahan P |author3=Churchill R |author4=Hunot V |author5=Merry SN |author6=Parker AG |author7=Hetrick SE | title = Psychological therapies versus antidepressant medication, alone and in combination for depression in children and adolescents. | journal = The Cochrane database of systematic reviews | volume = 11 | pages = CD008324 | date = 30 November 2014 | pmid = 25433518 | doi=10.1002/14651858.CD008324.pub3}}</ref> ===Psihoterapija === [[Psihoterapija]] je lahko namenjena tako posameznikom, kot skupinam ali družinam, izvajajo pa jo strokovnjaki za duševno zdravje, kot so psihoterapevti, [[psihiatri]], [[psihologi]], klinični socialni delavci, svetovalci in ustrezno usposobljeno psihiatrično zdravstveno osebje. Pri kompleksnih in kroničnih oblikah depresije, se lahko kombinira zdravila in psihoterapijo.<ref>{{cite journal | author = Thase ME | title = When are psychotherapy and pharmacotherapy combinations the treatment of choice for major depressive disorder? | url = https://archive.org/details/sim_psychiatric-quarterly_winter-1999_70_4/page/333 | journal = Psychiatric Quarterly | volume = 70 | issue = 4 | pages = 333–46 | year = 1999 | pmid = 10587988 | doi = 10.1023/A:1022042316895 }}</ref><ref name=Cordes>{{cite encyclopedia| last1 = Cordes | first1 = J. | title = Encyclopedia of Sciences and Religions | pages = 610 | year = 2013 | doi = 10.1007/978-1-4020-8265-8_301 | chapter = Depression | isbn = 978-1-4020-8264-1 }}</ref> [[Pregledni članek]] iz leta 2012 ugotavlja, da je psihoterapija bolje kot nič, vendar pa ne bolje od drugih načinov zdravljenja.<ref name=Khan2012>{{cite journal | author1= Khan A |author2=Faucett J |author3=Lichtenberg P |author4=Kirsch I |author5=Brown WA | title = A Systematic Review of Comparative Efficacy of Treatments and Controls for Depression | journal = PLOS ONE | volume = 7 | issue = 7 | pages = e41778 | date = 30. julij 2012 | pmid = 22860015 | pmc = 3408478 | doi = 10.1371/journal.pone.0041778 | url = http://www.plosone.org/article/info:doi/10.1371/journal.pone.0041778#abstract0 }}</ref> [[Kognitivna vedenjska terapija]] (Cognitive behavioral therapy - CBT), ima na osnovi raziskav največ dokazov za zdravljenje depresije pri otrocih in mladostnikih; CBT in medosebna psihoterapija (IPT) sta za adolescentne depresije najprimernejši metodi.<ref name=abct>[https://web.archive.org/web/20110726055131/http://www.abct.org/sccap/?m=sPublic&fa=pub_Depression Childhood Depression]. abct.org. Last updated: 30. julij 2010</ref> Osebe, mlajše od 18 let, pravi [[Nacionalni inštitut za zdravje in klinično odličnost]], naj se zdravijo z zdravili samo v povezavi s psihološko terapijo, kot so [[kognitivna vedenjska terapija |CBT]], [[medosebna psihoterapija | medosebnostna terapija]] ali družinska terapija.<ref name=NICEkids5>{{navedi knjigo |title=NICE guidelines: Depression in children and adolescents |publisher=[[National Institute for Health and Clinical Excellence|NICE]] |location=London |year=2005 |pages=5 |isbn=1-84629-074-0 |url=http://www.nice.org.uk/Guidance/CG28/QuickRefGuide/pdf/English |accessdate=16. avgust 2008 |archive-date=2008-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080924152314/http://www.nice.org.uk/Guidance/CG28/QuickRefGuide/pdf/English |url-status=dead }}</ref> Psihoterapija se je izkazala kot učinkovita pri starejših ljudeh.<ref>{{cite journal | author1 = Wilson KC |author2=Mottram PG |author3=Vassilas CA | title = Psychotherapeutic treatments for older depressed people | journal = Cochrane Database of Systematic Reviews | volume = 23 | issue = 1 | pages = CD004853 | year = 2008 | pmid = 18254062 | doi = 10.1002/14651858.CD004853.pub2 }}</ref> <ref>{{cite journal | author1 = Cuijpers P |author2=van Straten A |author3=Smit F | title = Psychological treatment of late-life depression: a meta-analysis of randomized controlled trials | url = https://archive.org/details/sim_international-journal-of-geriatric-psychiatry_2006-12_21_12/page/1139 | journal = International Journal of Geriatric Psychiatry | volume = 21 | issue = 12 | pages = 1139–49 | year = 2006 | pmid = 16955421 | doi = 10.1002/gps.1620 }}</ref> Zdi se, da uspešna psihoterapija zmanjšuje verjetnost za ponovne depresije, tudi potem, ko jo je konec ali ko jo nadomestijo občasne obnovitvene seje. Najbolj raziskana oblika psihoterapije za depresijo je CBT, ki prizadete osebe navaja na to, da se soočijo s samouničujočimi, pri tem pa trajnimi načini razmišljanja (spoznavanja) in na to, da svoje ne-ustvarjalno vedenje spremenijo. Raziskave, s katerimi se je začelo sredi 1990-ih, so prišle do zaključka, da CBT pri bolnikih z zmerno do hudo depresijo lahko deluje najmanj tako dobro, če ne bolje, kot antidepresivi.<ref>{{cite journal | author = Dobson KS | title = A meta-analysis of the efficacy of cognitive therapy for depression | url = https://archive.org/details/sim_journal-of-consulting-and-clinical-psychology_1989-06_57_3/page/414 | journal = J Consult Clin Psychol | volume = 57 | issue = 3 | pages = 414–9 | year = 1989 | pmid = 2738214 | doi = 10.1037/0022-006X.57.3.414 }}</ref> <ref name=RothFonagy78>{{navedi knjigo |title=What Works for Whom? Second Edition: A Critical Review of Psychotherapy Research|last=Roth |first=Anthony |last2=Fonagy |first2=Peter |year=2005|origyear=1996 |publisher=Guilford Press |isbn=1-59385-272-X |page=78}}</ref> CBT je lahko učinkovita pri depresivnih mladostnikih,<ref name="pmid9444896">{{cite journal | author1 = Weersing VR |author2= Walker PN | title = Review: Cognitive behavioural therapy for adolescents with depression | journal = Evidence-Based Mental Health | volume = 11 | issue = 3 | pages = 76 | year = 2008 | pmid = 18669678 | doi = 10.1136/ebmh.11.3.76 | url = http://ebmh.bmj.com/cgi/content/full/11/3/76 | accessdate = 27. november 2008 }}</ref> čeprav njeni učinki pri hudih epizodah niso dokončno znani.<ref name="pmid9596592">{{cite journal | author1 = Harrington R |author2=Whittaker J |author3=Shoebridge P |author4=Campbell F | title = Systematic review of efficacy of cognitive behaviour therapies in childhood and adolescent depressive disorder | journal = [[BMJ]] | volume = 325 | issue = 7358 | pages = 229–30 | year = 1998 | pmid = 9596592 | pmc = 28555 | doi = 10.1136/bmj.325.7358.229 }}</ref> Uspešnost kognitivne vedenjske terapije pri mladostnikih sloni na več spremenljivkah: višji ravni racionalnega razmišljanja, manjši stopnji brezupa, manj negativnih mislih in manj kognitivnih izkrivljanjih.<ref>{{cite journal |author=Becker SJ|title=Cognitive-Behavioral Therapy for Adolescent Depression: Processes of Cognitive Change |journal=Psychiatric Times|volume=25 |issue=14 |year=2008 |url= http://www.psychiatrictimes.com/depression/article/10168/1357884}}</ref> CBT je še posebej koristna pri preprečevanju ponovitev.<ref name="pmid15328551">{{cite journal | author1 = Almeida AM|author2= Lotufo Neto F | title = Cognitive-behavioral therapy in prevention of depression relapses and recurrences: a review | journal = Revista brasileira de psiquiatria (Sao Paulo, Brazil : 1999) | volume = 25 | issue = 4 | pages = 239–44 | year = 2003 | pmid = 15328551 }}</ref> <ref name="pmid16787553">{{cite journal | author = Paykel ES | title = Cognitive therapy in relapse prevention in depression | journal = The international journal of neuropsychopharmacology / official scientific journal of the Collegium Internationale Neuropsychopharmacologicum (CINP) | volume = 10 | issue = 1 | pages = 131–6 | year = 2007 | pmid = 16787553 | doi = 10.1017/S1461145706006912 }}</ref> Pri osebah z depresijo so se uporabljale razne različice kognitivne vedenjske terapije, najbolj opazni med njimi sta bili [[racionalno-čustvena vedenjska terapija]]<ref name=autogenerated3>{{Harvnb |Beck|1987| p=10}}</ref> in [[ki temelji pozornost kognitivna terapija|kognitivna terapija na temelju pozornosti]].<ref name="pmid18085916">{{cite journal | author1 = Coelho HF |author2=Canter PH |author3=Ernst E | title = Mindfulness-based cognitive therapy: Evaluating current evidence and informing future research | url = https://archive.org/details/sim_journal-of-consulting-and-clinical-psychology_2007-12_75_6/page/1000 | journal = Journal of Consulting and Clinical Psychology | volume = 75 | issue = 6 | pages = 1000–05 | year = 2007 | pmid = 18085916 | doi = 10.1037/0022-006X.75.6.1000 }}</ref> Programi za zmanjševanje stresa, ki temeljijo na pozornosti, lahko simptome depresije zmanjšajo.<ref name= Khoury>{{cite journal | author1 = Khoury B |author2=Lecomte T |author3=Fortin G |author4=Masse M |author5=Therien P |author6=Bouchard V |author7=Chapleau MA |author8=Paquin K |author9=Hofmann SG | title = Mindfulness-based therapy: a comprehensive meta-analysis | url = https://archive.org/details/sim_clinical-psychology-review_2013-08_33_6/page/763 | journal = Clin Psychol Rev. | volume = 33 | issue = 6 | pages = 763–71 | date = avgust 2013 | pmid = 23796855 | doi=10.1016/j.cpr.2013.05.005}}</ref><ref name= Jain>{{cite journal |author1= Jain FA |author2=Walsh RN |author3=Eisendrath SJ|display-authors=etal |title= Critical Analysis of the Efficacy of Meditation Therapies for Acute and Subacute Phase Treatment of Depressive Disorders: A systematic Review |journal= Psychosomatics |pages=297–302 |date= 2014 | doi=10.1016/j.psym.2014.10.007}}</ref> Pozornostni programi zgleda obetajo pri intervenciji pri mladih.<ref name= Simkin>{{cite journal | author1 = Simkin DR|author2= Black NB | title = Meditation and mindfulness in clinical practice. | journal = Child and adolescent psychiatric clinics of North America | volume = 23 | issue = 3 | pages = 487–534 | date = July 2014 | pmid = 24975623 | doi=10.1016/j.chc.2014.03.002}}</ref> [[Psihoanaliza]] je šola mišljenja, ki jo je ustanovil [[Sigmund Freud]]; poudarja reševanje [[podzavest|podzavestnih]] duševnih konfliktov.<ref name="isbn0-314-20412-1">{{navedi knjigo |author=Dworetzky J |title=Psychology |url=https://archive.org/details/psychology0000dwor_l8e2 |publisher=Brooks/Cole Pub. Co |location=Pacific Grove, CA, USA |year=1997 |pages=[https://archive.org/details/psychology0000dwor_l8e2/page/602 602] |isbn=0-314-20412-1}}</ref> Psihoanalitične tehnike nekateri zdravniki uporabljajo za zdravljenje oseb s hudo depresijo.<ref name="pmid12206545">{{cite journal | author1 = Doidge N |author2=Simon B |author3=Lancee WJ |author4=First M |author5=Brunshaw J |author6=Brauer L |author7=Grant DC |author8=Stevens A |author9=Oldham JM |author10=Mosher P | title = Psychoanalytic patients in the US, Canada, and Australia: II. A DSM-III-R validation study | journal = Journal of the American Psychoanalytic Association | volume = 50 | issue = 2 | pages = 615–27 | year = 2002 | pmid = 12206545 | doi = 10.1177/00030651020500021101 }}</ref> Bolj pogosto se uporablja [[psihodinamska psihoterapija|psihodinamična psihoterapija]], to je [[eklekticizem | eklektična]] tehnika, ki ohlapno temelji na psihoanalizi, dodatno pa ima socialen in medoseben fokus.<ref name="IntegrativePP">{{Harvnb|Barlow|2005| p=20}}</ref> V meta-analizi treh kontroliranih preizkusov kratke psihodinamske odporne psihoterapije, je bilo ugotovljeno, da je za blage do zmerne depresije ta prilagoditev enako učinkovita kot so zdravila.<ref name="pmid17557313">{{cite journal | author1 = de Maat S |author2=Dekker J |author3=Schoevers R |author4=van Aalst G |author5=Gijsbers-van Wijk C |author6=Hendriksen M |author7=Kool S |author8=Peen J |author9=Van R |author10=de Jonghe F | title = Short Psychodynamic Supportive Psychotherapy, antidepressants, and their combination in the treatment of major depression: A mega-analysis based on three Randomized Clinical Trials | journal = Depression and Anxiety | volume = 25 | issue = 7 | pages = 565–74 | year = 2007 | pmid = 17557313 | doi = 10.1002/da.20305 }}</ref> [[Logoterapija]], oblika eksistencialne psihoterapije, ki jo je razvil avstrijski psihiater [[Viktor Frankl]], obravnava zapolnjevanje [[Ekzistenčna praznina | "eksistenčne praznine"]], povezane z občutki ničevosti in nesmisla. Predpostavlja se, da je te vrste psihoterapija lahko da koristna za depresijo pri starejših mladostnikih.<ref>{{navedi splet |author=Blair RG |year=2004 |url=http://findarticles.com/p/articles/mi_hb1416/is_4_26/ai_n29132028/pg_1?tag=artBody;col1 |title=Helping older adolescents search for meaning in depression |work=Journal of Mental Health Counseling |accessdate=6. november 2008 |archive-date=2019-06-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190630214420/http://findarticles.com/?noadc=1 |url-status=dead }}</ref> ===Antidepresivi=== [[File:Zoloft bottles.jpg|thumb|Zoloft ([[sertralin]]) se uporablja predvsem za ambulatno zdravljenje hude depresije pri odraslih. Leta 2007 je bil z 29,652,000 recepti najbolj pogosto predpisan antidepresiv na trgu v ZDA.<ref>Količina predpisanega sertralina je seštevek Zolofta in generičnega sertralina po {{navedi splet|url = http://www.drugtopics.com/drugtopics/article/articleDetail.jsp?id=491181|title = Top 200 Generic Drugs by Units in 2007|accessdate = 30 March 2008|date = 18 February 2008|format = PDF|publisher = Drug Topics|archive-date = 2012-07-22|archive-url = https://web.archive.org/web/20120722155655/http://drugtopics.modernmedicine.com/drugtopics/data/articlestandard//drugtopics/072008/491181/article.pdf|url-status = dead}} and {{navedi splet|url = http://www.drugtopics.com/drugtopics/article/articleDetail.jsp?id=491207|title = Top 200 Brand Drugs by Units in 2007|accessdate = 30 March 2008|date = 18. februar 2008|format = PDF|publisher = Drug Topics|archive-date = 2012-07-22|archive-url = https://web.archive.org/web/20120722155700/http://drugtopics.modernmedicine.com/drugtopics/data/articlestandard//drugtopics/072008/491207/article.pdf|url-status = dead}}</ref>]] Študije učinkovitosti antidepresivov so pri osebah z akutno blago do zmerno depresijo prišle do nasprotujočih si rezultatov. Močnejši so dokazi za koristnost antidepresivov pri zdravljenju depresije, ki je ali kronična ([[distimija]]) ali huda. Čeprav sta ugotovila majhne koristi, sta raziskovalca Irving Kirsch in Thomas Moore mnenja, da gre pri njih lahko da tehnične posledice testiranja, ne pa za resnični učinek zdravil.<ref name="administration2002">{{cite journal |title=The emperor's new drugs: An analysis of antidepressant medication data submitted to the U.S. Food and Drug Administration |author1 = Kirsch I |author2=Moore TJ |author3=Scoboria A |author4=Nicholls SS | journal = Prevention & Treatment | year = 2002 | volume = 5 | doi = 10.1037/1522-3736.5.1.523a }}</ref> V kasnejšem članku je Kirsch prišel do sklepa, da je pri novi generaciji antidepresivov končni učinek pod priporočenimi mejami za klinično pomembnost.<ref name=Kirsch_etal2008/> Podobne rezultate javlja meta analiza Forniera.<ref name=Fournier_etal2010/> Pregledni članek Nacionalnega inštituta za kakovost zdravja in nege je ugotovil, da za večjo učinkovitost zdravil SSRI v primerjavi s placebom obstajajo trdni dokazi, če je cilj 50 % zmanjšanje v depresivnem skoru pri zmerni in hudi resni depresiji, in da obstajajo dokazi za podoben učinek pri blagi depresiji.<ref name="Depression in Adults">{{navedi splet|title=The treatment and management of depression in adults| url=http://www.nice.org.uk/guidance/cg90/resources/guidance-depression-in-adults-pdf|format=PDF |publisher=[[NICE]] |date=October 2009|accessdate=12 November 2014}}</ref> Podobno je Cochraneov sistematični pregled kliničnih preizkusov ugotovil, da za generični antidepresiv amitriptilin obstajajo trdni dokazi, da je bolj učinkovit od placeba.<ref>{{cite journal | author1 = Leucht C |author2=Huhn M |author3=Leucht S | title = Amitriptyline versus placebo for major depressive disorder | journal = Cochrane Database of Systematic Reviews | volume = 12 | pages = CD009138 | year = 2012 | pmid = 23235671 | doi = 10.1002/14651858.CD009138.pub2 | editor1-last = Leucht | editor1-first = C }}</ref> Leta 2014 je FDA (Zvezna agencija za zdravila ZDA) objavila sistematičen pregled vseh poskusov z antidepresivi, ki so jih predložili agenciji med 1985 in 2012. So avtorji zaključili, da vzdrževalno zdravljenje zmanjša tveganje za ponovitev bolezni za 52 % v primerjavi s placebom, in da so vzrok za to predvsem ponavljajoče se depresije v skupini, ki je prejemala placebo, ne pa dejstvo, da se je zdravilo nehalo jemati. <ref name=Fournier_etal2010/> Da bi našli najbolj učinkovit antidepresiv z minimalnimi stranskimi učinki, se odmerki lahko prilagajajo; po potrebi se lahko poskusi s kombinacijami različnih vrst antidepresivov. Stopnje odziva na prvi uporabljeni antidepresiv so 50-75 %; lahko traja vsaj šest do osem tednov od začetka jemanja zdravila, da pride do [[Ozdravljenje |ponovitve]]. <!--Ta študija je iz leta 2000 - kaj ni najti kaj novejšega?--><ref name=apaguidelines/> Antidepresiva se običajno jemlje še 16 do 20 tednov po odpustu, da se zmanjša možnost ponovitve,<!--Ta študija je iz leta 2000 - kaj ni najti kaj novejšega?--><ref name=apaguidelines>{{cite journal | author1 = Karasu TB |author2=Gelenberg A |author3=Merriam A |author4=Wang P | title = Practice Guideline for the Treatment of Patients With Major Depressive Disorder (Second Edition) | journal = Am J Psychiatry | volume = 157 | issue = 4 Suppl | pages = 1–45 | date = April 2000 | pmid = 10767867 }}; Third edition {{doi|10.1176/appi.books.9780890423363.48690}}</ref> priporoča se celo, da se z jemanjem zdravila nadaljuje še eno leto dolgo.<ref name="pmid17146414">{{cite journal | author = Thase ME | title = Preventing relapse and recurrence of depression: a brief review of therapeutic options | journal = CNS spectrums | volume = 11 | issue = 12 Suppl 15 | pages = 12–21 | year = 2006 | pmid = 17146414 }}</ref> Ljudje s kronično depresijo bodo morda morali jemati zdravila za nedoločen čas, da ne pride do ponovitev.<ref name="NIMHPub"/> [[Selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina]] (SSRI) so zdravila, ki se predpisujejo predvsem zaradi njihovih relativno blagih stranskih učinkov, poleg tega so pri pretiranih odmerkih SSRi manj strupeni kot drugi antidepresivi.<ref name =2008-BNF-204>{{Harvnb|Royal Pharmaceutical Society of Great Britain|2008|p=204}}</ref> Bolnikom, ki se ne odzivajo na njih, se lahko predpiše kak drug antidepresiv, kar ima za posledico izboljšanje pri skoraj 50 % primerov. <!--per the WP:MEDRS guideline, review articles should ideally be less than 5 yrs, pref. less than 3 years old--><ref>{{cite journal | author1 = Whooley MA | author2 = Simon GE | title = Managing Depression in Medical Outpatients | journal = New England Journal of Medicine | volume = 343 | issue = 26 | pages = 1942–50 | year = 2000 | pmid = 11136266 | doi = 10.1056/NEJM200012283432607 | url = http://content.nejm.org/cgi/content/short/343/26/1942 | accessdate = 11 November 2008 | archive-date = 2008-05-16 | archive-url = https://web.archive.org/web/20080516000559/http://content.nejm.org/cgi/content/short/343/26/1942 | url-status = dead }}</ref> Druga možnost je atipični antidepresiv [[bupropion]].<ref>{{cite journal | author1 = Zisook S |author2=Rush AJ |author3=Haight BR |author4=Clines DC |author5=Rockett CB | title = Use of bupropion in combination with serotonin reuptake inhibitors | url = https://archive.org/details/sim_biological-psychiatry_2006-02-01_59_3/page/n11 | journal = Biological Psychiatry | volume = 59 | issue = 3 | pages = 203–10 | year = 2006 | pmid = 16165100 | doi = 10.1016/j.biopsych.2005.06.027 }}</ref> [[Venlafaksin]], antidepresiv z drugačnim mehanizmom delovanja, je lahko zmerno učinkovitejši od SSRI.<ref name="pmid17588546">{{cite journal | author1 = Papakostas GI |author2=Thase ME |author3=Fava M |author4=Nelson JC |author5=Shelton RC | title = Are antidepressant drugs that combine serotonergic and noradrenergic mechanisms of action more effective than the selective serotonin reuptake inhibitors in treating major depressive disorder? A meta-analysis of studies of newer agents | url = https://archive.org/details/sim_biological-psychiatry_2007-12-01_62_11/page/1216 | journal = Biological Psychiatry | volume = 62 | issue = 11 | pages = 1217–27 | year = 2007 | pmid = 17588546 | doi = 10.1016/j.biopsych.2007.03.027 }}</ref> Vendar pa se venlafaksin v Veliki Britaniji ne priporoča kot prva izbira za zdravljenje, zaradi dokazov, da tveganja v zvezi z njim lahko da odtehtajo koristi,<ref>{{navedi splet |url=http://www.mhra.gov.uk/home/idcplg?IdcService=GET_FILE&dDocName=CON2023842&RevisionSelectionMethod=LatestReleased |title=Updated prescribing advice for venlafaxine (Efexor/Efexor XL) |first=Gordon |last=Duff |publisher=Medicines and Healthcare products Regulatory Agency (MHRA) |date=31 May 2006 |accessdate=2015-03-28 |archive-date=2013-04-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130415061824/http://www.mhra.gov.uk/home/idcplg?IdcService=GET_FILE&dDocName=CON2023842&RevisionSelectionMethod=LatestReleased |url-status=dead }}</ref> še posebej pa ga odsvetujejo pri otrocih in mladostnikih.<ref name="nice2005">{{cite journal|title=Depression in children and young people: Identification and management in primary, community and secondary care|year=2005|publisher=NHS National Institute for Health and Clinical Excellence |accessdate=12 November 2014|url=http://www.nice.org.uk/guidance/cg28/resources/guidance-depression-in-children-and-young-people-pdf|format=PDF}}</ref> <ref name="pmid16229049">{{cite journal | author1 = Mayers AG|author2= Baldwin DS | title = Antidepressants and their effect on sleep | url = https://archive.org/details/sim_human-psychopharmacology_2005-12_20_8/page/533| journal = Human Psychopharmacology | volume = 20 | issue = 8 | pages = 533–59 | year = 2005 | pmid = 16229049 | doi = 10.1002/hup.726 }}</ref> <!-- Children --> Za mladostniško depresijo se priporoča fluoksetin.<ref name="nice2005"/> Antidepresivi imajo zgleda le rahlo korist pri otrocih.<ref>{{cite journal | author1 = Tsapakis EM |author2=Soldani F |author3=Tondo L |author4=Baldessarini RJ | title = Efficacy of antidepressants in juvenile depression: meta-analysis | journal = Br J Psychiatry | volume = 193 | issue = 1 | pages = 10–7 | year = 2008 | pmid = 18700212 | doi = 10.1192/bjp.bp.106.031088 }}</ref> Tudi ni dovolj dokazov za učinkovitost pri bolnikih z depresijo z zapletom [[demenca|demence]].<ref>{{cite journal | author1 = Nelson JC|author2= Devanand DP | title = A systematic review and meta-analysis of placebo-controlled antidepressant studies in people with depression and dementia | journal = Journal of the American Geriatrics Society | volume = 59 | issue = 4 | pages = 577–85 | date = April 2011 | pmid = 21453380 | doi = 10.1111/j.1532-5415.2011.03355.x }}</ref> Antidepresivi lahko povzroči nizko raven [[presnova natrija| natrija]] v serumu (tako imenovano [[hiponatriemija|hiponatriemijo]]);<ref>{{cite journal | author1 = Palmer BF |author2=Gates JR |author3=Lader M | title = Causes and Management of Hyponatremia | url = https://archive.org/details/sim_annals-of-pharmacotherapy_2003-11_37_11/page/1694 | journal = Annals of Pharmacotherapy | volume = 37 | issue = 11 | pages = 1694–702 | year = 2003 | pmid = 14565794 | doi = 10.1345/aph.1D105 }}</ref> kljub temu o tem pogosteje poročajo pri SSRI.<ref name =2008-BNF-204/> Za SSRI ni nič neobičajnega, da povzročijo ali poslabšajo nespečnost; v takih primerih se lahko predpiše antidepresivno pomirjevalo [[mirtazapin]].<ref name="pmid17636748">{{cite journal | author1 = Guaiana G |author2=Barbui C |author3=Hotopf M | title = Amitriptyline for depression | journal = Cochrane Database of Systematic Reviews | volume = 18 | issue = 3 | pages = 11–7 | year = 2007 | pmid = 17636748 | doi = 10.1002/14651858.CD004186.pub2 }}</ref> <ref name="pmid10760555">{{cite journal | author = Anderson IM | title = Selective serotonin reuptake inhibitors versus tricyclic antidepressants: A meta-analysis of efficacy and tolerability | url = https://archive.org/details/sim_journal-of-affective-disorders_2000-04_58_1/page/19 | journal = Journal of Affective Disorders | volume = 58 | issue = 1 | pages = 19–36 | year = 2000 | pmid = 10760555 | doi = 10.1016/S0165-0327(99)00092-0 }}</ref> Ireverzibilne [[zaviralec monoaminooksidaze |zaviralce monoaminooksidaze]], starejši razred antidepresivov, so ogrožali lahko da smrtno nevarni navzkrižni vplivi s prehrano in zdravili. Še vedno se le redko uporabljajo, čeprav so razvili novejše agente tega razreda, ki se bolje prenašajo.<ref name="pmid17640156">{{cite journal | author = Krishnan KR | title = Revisiting monoamine oxidase inhibitors | journal = Journal of Clinical Psychiatry | volume = 68 Suppl 8 | pages = 35–41 | year = 2007 | pmid = 17640156 }}</ref> Varnostni profil je drugačen pri reverzibilnih inhibitorjih monoaminooksidaze kot je [[moklobemid]], kjer je tveganje za resne interakcije s prehrano zanemarljiv in so tako omejitve v dieti manj stroge.<ref name="pmid12595913">{{cite journal | author = Bonnet U | title = Moclobemide: therapeutic use and clinical studies | journal = CNS Drug Rev | volume = 9 | issue = 1 | pages = 97–140 | year = 2003 | pmid = 12595913 | doi = 10.1111/j.1527-3458.2003.tb00245.x | url = }}</ref> <!--SSRI and suicide --> Pri otrocih, mladostnikih in verjetno mladih odraslih, starih od 18 do 24 let, obstaja večje tveganje za samomorilne misli in samomorilno vedenje, če se zdravijo s SSRI.<ref name =FDA>{{navedi splet|url = http://www.fda.gov/OHRMS/DOCKETS/ac/04/briefing/2004-4065b1-10-TAB08-Hammads-Review.pdf|title = Review and evaluation of clinical data. Relationship between psychiatric drugs and pediatric suicidality|accessdate = 29 May 2008|author = Hammad TA|date = 16 August 2004| format =PDF|publisher = FDA| pages = 42; 115}}</ref><ref name="Hetrick S, Merry S, McKenzie J, Sindahl P, Proctor M 2007 CD004851">{{cite journal | author1 = Hetrick S |author2=Merry S |author3=McKenzie J |author4=Sindahl P |author5=Proctor M | title = Selective serotonin reuptake inhibitors (SSRIs) for depressive disorders in children and adolescents | journal = Cochrane Database of Systematic Reviews | issue = 3 | pages = CD004851 | year = 2007 | pmid = 17636776 | doi = 10.1002/14651858.CD004851.pub2 }}</ref> Pri odraslih ni jasno, ali SSRI vplivajo na nevarnost za samomor.<ref name="Hetrick S, Merry S, McKenzie J, Sindahl P, Proctor M 2007 CD004851"/> En pregled povezav ni ugotovil;<ref>{{cite journal | author1 = Gunnell D |author2=Saperia J |author3=Ashby D | title = Selective serotonin reuptake inhibitors (SSRIs) and suicide in adults: meta-analysis of drug company data from placebo controlled, randomised controlled trials submitted to the MHRA's safety review | journal = BMJ | volume = 330 | issue = 7488 | pages = 385 | year = 2005 | pmid = 15718537 | pmc = 549105 | doi = 10.1136/bmj.330.7488.385 }}</ref> drug pregled povečano tveganje;<ref>{{cite journal | author1 = Fergusson D |author2=Doucette S |author3=Glass KC |author4=Shapiro S |author5=Healy D |author6=Hebert P |author7=Hutton B | title = Association between suicide attempts and selective serotonin reuptake inhibitors: systematic review of randomised controlled trials | journal = BMJ | volume = 330 | issue = 7488 | pages = 396 | year = 2005 | pmid = 15718539 | pmc = 549110 | doi = 10.1136/bmj.330.7488.396 }}</ref> in tretji nobene nevarnosti pri pacientih med 25 in 65 let starosti in zmanjšanje nevarnosti pri osebah nad 65 let.<ref>{{cite journal | author1 = Stone M |author2=Laughren T |author3=Jones ML |author4=Levenson M |author5=Holland PC |author6=Hughes A |author7=Hammad TA |author8=Temple R |author9=Rochester G | title = Risk of suicidality in clinical trials of antidepressants in adults: analysis of proprietary data submitted to US Food and Drug Administration | journal = BMJ (Clinical research ed.) | volume = 339 | pages = b2880 | date = 11 August 2009 | pmid = 19671933 | pmc = 2725270 | doi = 10.1136/bmj.b2880 }}</ref> V ZDA so leta 2007 uvedli opozorilo na ovojnini za SSRI in druga antidepresivna zdravila, ki opozarja na povečano tveganje za samomor pri bolnikih, mlajših od 24 let.<ref>{{navedi splet |url=http://www.fda.gov/bbs/topics/NEWS/2007/NEW01624.html |title=FDA Proposes New Warnings About Suicidal Thinking, Behavior in Young Adults Who Take Antidepressant Medications|date=2 May 2007 |publisher=[[U.S. Food and Drug Administration|FDA]] |accessdate=29 May 2008}}</ref> Podobne popravke previdnostnih obvestil je uvedlo tudi Ministrstvo za zdravje Japonske.<ref>{{cite report |url=http://www1.mhlw.go.jp/kinkyu/iyaku_j/iyaku_j/anzenseijyouhou/261.pdf |title=Pharmaceuticals and Medical Devices Safety Information |series=261 |format=PDF |publisher=Oddelek za zdravila in hrano, Ministrstvo Japonske za zdravje, delo in dobrobit |language=ja |access-date=2015-03-28 |archive-date=2011-04-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110429200312/http://www1.mhlw.go.jp/kinkyu/iyaku_j/iyaku_j/anzenseijyouhou/261.pdf |url-status=dead }}</ref> === Druga zdravila === Obstaja nekaj dokazov, da dopolnila na osnovi ribjega olja, ki vsebujejo visoke ravni od eikozapentanojske (EPA) do dokozaheksanojske (DHA) kisline, lahko učinkujejo pri hudi depresiji,<ref name="pmid21939614">{{cite journal | author1 = Sublette ME |author2=Ellis SP |author3=Geant AL |author4=Mann JJ | title = Meta-analysis of the effects of eicosapentaenoic acid (EPA) in clinical trials in depression | journal = J Clin Psychiatry | volume = 72 | issue = 12 | pages = 1577–84 | date = September 2011 | pmid = 21939614 | pmc = 3534764 | doi = 10.4088/JCP.10m06634 | url = }}</ref> vendar meta-analiza raziskave ugotavlja, da gre lahko za pozitivne učinke zaradi publicistične pristranskosti.<ref name="pmid21931319">{{cite journal | author1 = Bloch MH|author2= Hannestad J | title = Omega-3 fatty acids for the treatment of depression: systematic review and meta-analysis | journal = Mol Psychiatry | volume = 17 | issue = 12 | pages = 1272–82 | date = September 2011 | pmid = 21931319 | pmc = 3625950 | doi = 10.1038/mp.2011.100 | url = }}</ref> Obstaja nekaj predhodnih dokazov, da imajo [[zaviralci COX-2]] ugoden vpliv na hudo obliko depresije.<ref name="pmid20658274"/> [[Litij (zdravilo) |Litij]] je zdi učinkovit, kadar gre za možnost samomora pri bolnikih z [[bipolarna motnja|bipolarno motnjo]] in unipolarno depresijo, ker nevarnost zbija na skoraj isto raven, kot jo je videti pri splošni populaciji.<ref>{{cite journal | author1 = Cipriani A |author2=Hawton K |author3=Stockton S |author4=Geddes JR | title = Lithium in the prevention of suicide in mood disorders: updated systematic review and meta-analysis | journal = BMJ | volume = 346 | issue = jun27 4 | pages = f3646–f3646 | date = 27 June 2013 | pmid = 23814104 | doi = 10.1136/bmj.f3646 }}</ref> Razpon učinkovitih in varnih odmerkih litija je ozek, tako da je tesno spremljanje morda potrebno.<ref>Nolen-Hoeksema, Susan. (2014) "Treatment of Mood Disorders". In (6th ed.) ''Abnormal Psychology'' p. 196. New York: McGraw-Hill. ISBN 9780078035388.</ref> Nizek odmerek [[hormon ščitnice|ščitničnega hormona]] se lahko doda obstoječim antidepresivom ob simptomih trdovratne depresije, kadar gre za ljudi, ki so šli že skozi več alternativnih zdravljenj.<ref name="APA MDD Guideline">{{navedi splet|last1=Gelenberg|first1=Alan J.|last2=Freeman|first2=Marlene P.|last3=Markowitz|first3=John C.|title=Practice Guideline for the Treatment of Patients with Major Depressive Disorder. 3rd edition.|url=http://psychiatryonline.org/pb/assets/raw/sitewide/practice_guidelines/guidelines/mdd.pdf|publisher=American Psychiatric Association (APA)|accessdate=3 November 2014}}</ref> === Elektrokonvulzivna terapija === [[Elektrokonvulzivna terapija]] (ECT) je standardna [[psihiatrija | psihiatrična]] terapija, ki z električnimi sunki povzroči epileptičen napad, ki bolniku olajša duševno bolezen.<ref name="Rudorfer">Rudorfer, MV, Henry, ME, Sackeim, HA (2003). [http://media.wiley.com/assets/138/93/UK_Tasman_Chap92.pdf "Electroconvulsive therapy"]. In A Tasman, J Kay, JA Lieberman (eds) ''Psychiatry, Second Edition''. Chichester: John Wiley & Sons Ltd, 1865–1901.</ref>{{rp|1880}} ECT se uporabi s privoljenjem obveščene prizadete osebe<ref name =Beloucif>Beloucif S. Informed consent for special procedures: electroconvulsive therapy and psychosurgery. ''Curr Opin Anaesthesiol.'' 2013 {{DOI|10.1097/ACO.0b013e32835e7380}} PMID 23385317</ref> kot zadnja med možnostmi za intervencijo pri resni depresivni motnji.<ref name=FDA2011rev>FDA. [http://www.fda.gov/downloads/AdvisoryCommittees/CommitteesMeetingMaterials/MedicalDevices/MedicalDevicesAdvisoryCommittee/NeurologicalDevicesPanel/UCM240933.pdf FDA Executive Summary]. Pripravljeno za sejo 27-28 januarja 2011 Odbora za nevrološke naprave za debato o klasifikaciji naprav za elektrošok terapijo (ECT). Citat s.38: "Za ECT so na voljo tri glavne smernice glede prakse. Te smernice so: APA Task Force o ECT (2001); Tretje poročilo o posebnega komiteja Kraljičinega kolegija psihiatrov sodišča o ECT (2004); Nacionalni inštitut za zdravje in klinično odličnost (NICE 2003; NICE 2009). Vsa tri priporočila se med seboj v veliki meri strinjajo." </ref> Ena seja ECT je učinkovita pri približno 50 % ljudi s hudo depresivno motnjo, ki je odporna proti zdravljenju, najsi gre za unipolarno ali [[bipolarna II motnja | bipolarno]] motnjo.<ref name=Dierckx>{{cite journal | author1 = Dierckx B |author2=Heijnen WT |author3=van den Broek WW |author4=Birkenhäger TK | title = Efficacy of electroconvulsive therapy in bipolar versus unipolar major depression: A meta-analysis | journal = Bipolar Disorders | volume = 12 | issue = 2 | pages = 146–150 | year = 2012 | pmid = 22420590 | doi = 10.1111/j.1399-5618.2012.00997.x }}</ref> Nadaljevanje zdravljenja je še vedno slabo raziskano, vendar naslednjih dvanajst mesecev približno polovica ljudi, ki se odzivajo, doživi recidiv.<ref name=Jelovac2013Rev>{{cite journal | author = Jelovac A|display-authors=etal | date = Nov 2013 | title = Relapse following successful electroconvulsive therapy for major depression: a meta-analysis | url = | journal = Neuropsychopharmacology | volume = 38 | issue = 12| pages = 2467–74 | doi = 10.1038/npp.2013.149 | pmid=23774532}}</ref> Poleg posledic za možgane so splošne fizikalne nevarnosti ECT podobne nevarnostim pri kratkotrajni [[splošna anestezija|splošni anesteziji]].<ref name="SG">Surgeon General (1999). [http://www.surgeongeneral.gov/library/mentalhealth/home.html ''Mental Health: A Report of the Surgeon General''], chapter 4.</ref> Najpogostejša neželena učinka po terapiji sta zmedenost in izguba spomina..<ref name=FDA2011rev/> <ref name="APA2001guideline">{{navedi knjigo |title=The practice of electroconvulsive therapy: recommendations for treatment, training, and privileging|edition=2|location=Washington, DC|publisher=American Psychiatric Publishing|year=2001|url=http://books.google.com/?id=iuuLJtmo_EYC&printsec=frontcover#v=onepage&q&f=false|isbn=978-0-89042-206-9}}</ref> ECT velja za eno najmanj škodljivih možnosti za zdravljenje nosečnic s hudo depresijo.<ref name=Pompili2014Rev>{{cite journal | last=Pompili | first=Maurizio | last2=Dominici | first2=Giovanni | last3=Giordano | first3=Gloria | last4=Longo | first4=Lucia | last5=Serafini | first5=Gianluca | last6=Lester | first6=David | last7=Amore | first7=Mario | last8=Girardi | first8=Paolo | title=Electroconvulsive treatment during pregnancy: a systematic review | journal=Expert Review of Neurotherapeutics | publisher=Informa UK Limited | volume=14 | issue=12 | date=2014-10-27 | issn=1473-7175 | doi=10.1586/14737175.2014.972373 | pages=1377–1390 |pmid=25346216}}</ref> Običajno poteka ECT tako, da se jo daje dvakrat ali trikrat na teden tako dolgo, da bolnik ne kaže več simptomov. ECT se daje pod anestezijo s sredstvom za sproščanje mišic.<ref>{{navedi splet |url=http://psychcentral.com/lib/5-outdated-beliefs-about-ect/00011255 |title=5 Outdated Beliefs About ECT |last=Tartakovsky |first=Margarita |year=2012 |work=PsychCentral |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130808042410/http://psychcentral.com/lib/5-outdated-beliefs-about-ect/00011255 |archivedate=2013-08-08}}</ref> Elektrokonvulzivne terapije se med seboj lahko razlikujejo glede namestitve elektrod, pogostnosti uporabe in glede oblike električnega dražljaja. Te tri oblike uporabe kažejo pomembne razlike kar se tiče tako neželenih stranskih učinkov kot tudi popuščanja simptomov. Po terapiji ECT se običajno nadaljuje s terapijo z zdravili, nekateri pa bolniki dobivajo vzdrževalno ECT.<ref name=FDA2011rev/> ECT ima zgleda kratkoročen antiepileptičen učinek predvsem na [[frontalni reženj]], in dolgoročno pa nevrotrofični učinek, predvsem na [[medialni senčni reženj]].<ref name=Abbott2014>{{cite journal |author=Abbott, C.C. |display-authors=etal |title=A review of longitudinal electroconvulsive therapy: neuroimaging investigations |journal=J Geriatr Psychiatry Neurol |date=marec 2014 |volume=27 |issue=1 |pages=33–46 |doi=10.1177/0891988713516542 |pmid=24381234}}</ref> ===Drugo=== Terapija s svetlobo zmanjšuje resnost depresivnih simptomov; ugotovljeno je, da pomaga tako pri sezonski čustveni motnji kot tudi pri ne-sezonskih depresijah, učinkuje pa podobno kot običajni antidepresivi. Pri ne-sezonski depresiji razširitev standardnega antidepresivnega zdravljenja na terapijo s svetlobo ni bilo učinkovita.<ref>{{cite journal |author1= Golden RN |author2=Gaynes BN |author3=Ekstrom RD |author4=Hamer RM |author5=Jacobsen FM |author6=Suppes T |author7=Wisner KL |author8=Nemeroff CB | title = The efficacy of light therapy in the treatment of mood disorders: a review and meta-analysis of the evidence |url= https://archive.org/details/sim_american-journal-of-psychiatry_2005-04_162_4/page/656 | journal = American Journal of Psychiatry | volume = 162 | issue = 4 | pages = 656–62 | date = April 2005 | pmid = 15800134 | doi = 10.1176/appi.ajp.162.4.656 }}</ref> Pri ne-sezonski depresiji, če se je svetloba uporabila predvsem v kombinaciji z antidepresivi ali budnostno terapijo so ugotovili zmeren učinek. Odziv je bil boljši kot pri kontrolnem zdravljenju pri testih visoke kakovosti, v testih s terapijo z jutranjo svetlobo, in pri osebah, ki so bili občutljivi na celotno ali delno pomanjkanje spanja.<ref>{{cite journal | author1 = Tuunainen A |author2=Kripke DF |author3=Endo T | title = Light therapy for non-seasonal depression | journal = Cochrane Database Syst Rev | issue = 2 | pages = CD004050 | year = 2004 | pmid = 15106233 | doi = 10.1002/14651858.CD004050.pub2 | editor1-last = Tuunainen | editor1-first = Arja }}</ref> Obe analizi sta opozorili na slabo kakovost, kratko trajanje in majhno velikost večine pregledanih testov. Obstaja majhen skupek dokazov, da lahko prečuta noč pomaga.<ref>{{cite journal | author1 = Giedke H|author2= Schwärzler F | title = Therapeutic use of sleep deprivation in depression | journal = Sleep Medicine Reviews | volume = 6 | issue = 5 | pages = 361–77 | year = 2002 | pmid = 12531127 | doi = 10.1053/smrv.2002.0235 }}</ref> [[Telesna vadba]] se priporoča pri blagi depresiji,<ref name="nice2007">{{navedi splet |url=http://www.nice.org.uk/nicemedia/pdf/CG023fullguideline.pdf |format=PDF |title=Management of depression in primary and secondary care |accessdate=4 November 2008 |work=National Clinical Practice Guideline Number 23 |publisher=[[National Institute for Health and Clinical Excellence]] |year=2007 |archive-date=2008-12-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081217031910/http://www.nice.org.uk/nicemedia/pdf/CG023fullguideline.pdf |url-status=dead }}</ref> na simptome ima zmeren vpliv.<ref name=Coo2013/> Pri večini ljudi je enakovredna uporabi zdravil ali psihološkim terapijam.<ref name=Coo2013>{{cite journal | author1 = Cooney GM |author2=Dwan K |author3=Greig CA |author4=Lawlor DA |author5=Rimer J |author6=Waugh FR |author7=McMurdo M |author8=Mead GE | title = Exercise for depression | journal = Cochrane Database of Systematic Reviews | volume = 9 | pages = CD004366 | date = 12 September 2013 | pmid = 24026850 | doi = 10.1002/14651858.CD004366.pub6 | editor1-last = Mead | editor1-first = Gillian E }}</ref> Pri starejših ljudeh depresije zgleda ne zmanjšuje.<ref>{{cite journal | author1 = Bridle C |author2=Spanjers K |author3=Patel S |author4=Atherton NM |author5=Lamb SE | title = Effect of exercise on depression severity in older people: systematic review and meta-analysis of randomised controlled trials | journal = Br J Psychiatry | volume = 201 | issue = 3 | pages = 180–5 | date = September 2012 | pmid = 22945926 | doi = 10.1192/bjp.bp.111.095174 | url = }}</ref> V razkritih nerandomiziranih opazovalnih študijah je [[prenehanje kajenja]] pri depresiji pomagalo najmanj toliko kot zdravila.<ref>{{cite journal | author1 = Taylor G |author2=McNeill A |author3=Girling A |author4=Farley A |author5=Lindson-Hawley N |author6=Aveyard P | title = Change in mental health after smoking cessation: systematic review and meta-analysis | journal = BMJ | volume = 348 | issue = feb13 1 | pages = g1151–g1151 | date = 13 February 2014 | pmid = 24524926 | pmc = 3923980 | doi = 10.1136/bmj.g1151 }}</ref> Kognitivna vedenjska terapija in poklicni programi (med drugim sprememba poklicne dejavnosti in podpora), so dokazano zmanjšali število bolniških dni pri zaposlenih z depresijo.<ref name="pmid25470301">{{cite journal |author1=Nieuwenhuijsen K |author2=Faber B |author3=Verbeek JH |author4=Neumeyer-Gromen A |author5=Hees HL |author6=Verhoeven AC |author7=van der Feltz-Cornelis CM |author8=Bültmann U |title=Interventions to improve return to work in depressed people |journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews |volume=12 |issue= |pages=CD006237 |year=2014 |pmid=25470301 |doi=10.1002/14651858.CD006237.pub3 |url=}}</ref> ==Napoved== Velike depresivne epizode pogosto s časom ponehajo, tudi če se ne zdravijo. Bolniki na čakalnem seznamu po nekaj mesecih kažejo 10 do 15-odstotno zmanjšanje simptomov, približno 20 % jih več ne izpolnjuje v celoti meril za depresivno motnjo.<ref>{{cite journal | author1 = Posternak MA|author2= Miller I | title = Untreated short-term course of major depression: A meta-analysis of outcomes from studies using wait-list control groups | journal = Journal of Affective Disorders | volume = 66 | issue = 2–3 | pages = 139–46 | year = 2001 | pmid = 11578666 | doi = 10.1016/S0165-0327(00)00304-9 }}</ref> [[Mediana]] za dolžino epizode po ocenah znaša 23 tednov, najvišjo stopnjo okrevanja izkazujejo prvi trije meseci.<ref>{{cite journal | author1 = Posternak MA |author2=Solomon DA |author3=Leon AC |author4=Mueller TI |author5=Shea MT |author6=Endicott J |author7=Keller MB | title = The naturalistic course of unipolar major depression in the absence of somatic therapy | url = https://archive.org/details/sim_journal-of-nervous-and-mental-disease_2006-05_194_5/page/324 | journal = Journal of Nervous and Mental Disease | volume = 194 | issue = 5 | pages = 324–29 | year = 2006 | pmid = 16699380 | doi = 10.1097/01.nmd.0000217820.33841.53 }}</ref> Študije so pokazale, da bo med pacienti, ki doživijo prvo epizodo hude depresije, 80 % kasneje pretrpelo najmanj eno novo epizodo, <ref name="pmid17144786">{{cite journal | author1 = Fava GA |author2=Park SK |author3=Sonino N | title = Treatment of recurrent depression. | journal = Expert Review of Neurotherapeutics | volume = 6 | issue = 11 | pages = 1735–1740 | year = 2006 | pmid = 17144786 | doi = 10.1586/14737175.6.11.1735 }}</ref> dosmrtno štiri v povprečju.<ref name="pmid17555914">{{cite journal | author1 = Limosin F |author2=Mekaoui L |author3=Hautecouverture S | title = Stratégies thérapeutiques prophylactiques dans la dépression unipolaire [Prophylactic treatment for recurrent major depression] | journal = La Presse Médicale | volume = 36 | issue = 11-C2 | pages = 1627–1633 | year = 2007 | pmid = 17555914 | doi = 10.1016/j.lpm.2007.03.032 }}</ref> Druge raziskave splošne populacije so ugotovile, da približno polovica tistih, ki doživijo epizodo, ozdravi (najsi se jo zdravi ali tudi) in ostane ozdravljena, druga polovica pa bo doživela vsaj eno ponovitev, okoli 15 % od njih pa kronične ponovitve.<ref name="pmid18458203">{{cite journal | author1 = Eaton WW |author2=Shao H |author3=Nestadt G |author4=Lee HB |author5=Lee BH |author6=Bienvenu OJ |author7=Zandi P | title = Population-based study of first onset and chronicity in major depressive disorder | journal = Archives of General Psychiatry | volume = 65 | issue = 5 | pages = 513–20 | year = 2008 | pmid = 18458203 | pmc = 2761826 | doi = 10.1001/archpsyc.65.5.513 }}</ref> Študije podatkov iz izbranih bolnišničnih virov kažejo nižjo stopnjo okrevanja in višjo stopnjo kroničnosti, študije s pretežno večino ambulantnih bolnikov pa kažejo, da se skoraj vsi opomorejo; epizoda v povprečju (mediana) traja 11 mesecev. Okoli 90 % ljudi s hudo ali psihotično depresijo, pri katerih večina tudi izpolnjuje merila za druge duševne motnje, doživlja ponovitve.<ref name="pmid18251627">{{cite journal | author1 = Holma KM |author2=Holma IA |author3=Melartin TK |author4=Rytsälä HJ |author5=Isometsä ET | title = Long-term outcome of major depressive disorder in psychiatric patients is variable | journal = Journal of Clinical Psychiatry | volume = 69 | issue = 2 | pages = 196–205 | year = 2008 | pmid = 18251627 | doi = 10.4088/JCP.v69n0205 }}</ref> <ref name="pmid12877398">{{cite journal | author1 = Kanai T |author2=Takeuchi H |author3=Furukawa TA |author4=Yoshimura R |author5=Imaizumi T |author6=Kitamura T |author7=Takahashi K | title = Time to recurrence after recovery from major depressive episodes and its predictors | url = https://archive.org/details/sim_psychological-medicine_2003-07_33_5/page/839 | journal = Psychological Medicine | volume = 33 | issue = 5 | pages = 839–45 | year = 2003 | pmid = 12877398 | doi = 10.1017/S0033291703007827 }}</ref> Ponovitve so verjetne še v primeru, če simptomi z zdravljenjem ne zginejo v celoti. Trenutne smernice priporočajo nadaljnje jemanje antidepresivov štiri do šest mesecev po remisiji, da ne pride do ponovitve. Rezultati številnih randomiziranih kontroliranih testov kažejo, da nadaljnje jemanje antidepresivnih zdravil po okrevanju lahko zmanjša možnost ponovitve za 70 % (41 % pri placebu v primerjavi z 18 % pri antidepresivih). Zaščitni učinek verjetno traja vsaj prvih 36&nbsp;mesecev jemanja.<ref name="pmid12606176">{{cite journal | author1 = Geddes JR |author2=Carney SM |author3=Davies C |author4=Furukawa TA |author5=Kupfer DJ |author6=Frank E |author7=Goodwin GM | title = Relapse prevention with antidepressant drug treatment in depressive disorders: A systematic review | url = https://archive.org/details/sim_the-lancet_2003-02-22_361_9358/page/652 | journal = [[The Lancet]] | volume = 361 | issue = 9358 | pages = 653–61 | year = 2003 | pmid = 12606176 | doi = 10.1016/S0140-6736(03)12599-8 }}</ref> Kdor doživlja ponavljajoče se epizode depresije, potrebuje neprekinjeno zdravljenje, da ne pride do hujše, dolgoročne depresije. V nekaterih primerih je treba jemati zdravila dalj časa ali celo do konca življenja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/ency/article/000945.htm| title=Major Depression|work=MedlinePlus|date=10 March 2014|accessdate= 16 July 2010}}</ref> Primeri s slabim izidom so povezani z dejavniki, kot so neustrezno zdravljenje, hudi začetni simptomi, med drugimi lahko da psihoza, nastop bolezni v mladosti, več predhodnih epizod, nepopolno okrevanje po enem letu, že obstoječa huda duševna ali zdravstvena motnja kot tudi disfunkcionalno družinsko okolje.<ref>{{navedi splet| url=http://www.mdguidelines.com/depression-major/prognosis| title=Depression, Major: Prognosis| work=MDGuidlines| publisher=[[Guardian Life Insurance Company of America]]| accessdate=16 July 2010| archive-date=2010-04-20| archive-url=https://web.archive.org/web/20100420055044/http://www.mdguidelines.com/depression-major/prognosis| url-status=dead}}</ref> [[Pričakovana življenjska doba]] depresivnih ljudi je nižja od pri ljudeh brez depresije, deloma zato, ker so depresivni bolniki izpostavljeni nevarnosti zaradi samomora.<ref name="pmid12377293">{{cite journal | author1 = Cassano P|author2= Fava M | title = Depression and public health: an overview | url = https://archive.org/details/sim_journal-of-psychosomatic-research_2002-10_53_4/page/849| journal = J Psychosom Res | volume = 53 | issue = 4 | pages = 849–57 | year = 2002 | pmid = 12377293 | doi = 10.1016/S0022-3999(02)00304-5 }}</ref> Vendar pa je njih [[umrljivost]] višja tudi iz drugih vzrokov,<ref name="pmid17640152">{{cite journal | author = Rush AJ | title = The varied clinical presentations of major depressive disorder | journal = The Journal of clinical psychiatry | volume = 68 | issue = Supplement 8 | pages = 4–10 | year = 2007 | pmid = 17640152 }}</ref> ker so dovzetnejši za obolenja, kot so na primer bolezni srca.<ref name="pmid18334889"/> Do 60 % ljudi, ki storijo samomor, imajo motnje razpoloženja, kot je huda depresija, in tveganje je še posebej visoko, če ima oseba izrazit občutek brezupa, če ima depresijo in hkrati mejno motnjo osebnosti.<ref name="IntegrativeSuicide">{{Harvnb|Barlow|2005| pp=248–49}}</ref> Dosmrtna nevarnost za samomor, povezana z diagnozo hude depresije, se v ZDA ceni na 3,4 %, kar je povprečje dveh zelo raznolikih vrednosti, to je skoraj 7 % za moške in 1 % za ženske<ref name="pmid11437805">{{cite journal | author1 = Blair-West GW|author2= Mellsop GW | title = Major depression: Does a gender-based down-rating of suicide risk challenge its diagnostic validity? | journal = Australian and New Zealand Journal of Psychiatry | volume = 35 | issue = 3 | pages = 322–28 | year = 2001 | pmid = 11437805 | doi = 10.1046/j.1440-1614.2001.00895.x }}</ref> (čeprav so poskusi samomora pogostejši pri ženskah).<ref>{{cite journal | author1 = Oquendo MA |author2=Bongiovi-Garcia ME |author3=Galfalvy H |author4=Goldberg PH |author5=Grunebaum MF |author6=Burke AK |author7=Mann JJ | title = Sex differences in clinical predictors of suicidal acts after major depression: a prospective study | url = https://archive.org/details/sim_american-journal-of-psychiatry_2007-01_164_1/page/134 | journal = The American Journal of Psychiatry | volume = 164 | issue = 1 | pages = 134–41 | year = 2007 | pmid = 17202555 | doi = 10.1176/appi.ajp.164.1.134 }}</ref> Ocena je bistveno nižja od prej sprejete vrednosti 15 %, ki je rezultat starejših študij hospitaliziranih bolnikov.<ref name="pmid11097952">{{cite journal | author1 = Bostwick JM | author2 = Pankratz VS | title = Affective disorders and suicide risk: A reexamination | journal = American Journal of Psychiatry | volume = 157 | issue = 12 | pages = 1925–32 | year = 2000 | pmid = 11097952 | doi = 10.1176/appi.ajp.157.12.1925 | url = http://ajp.psychiatryonline.org/cgi/content/full/157/12/1925 | access-date = 2015-03-28 | archive-date = 2011-06-12 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110612024359/http://ajp.psychiatryonline.org/cgi/content/full/157/12/1925 | url-status = dead }}</ref> Depresija je pogosto povezana z brezposelnostjo in revščino.<ref>{{cite journal | author1 = Weich S|author2= Lewis G | title = Poverty, unemployment, and common mental disorders: Population based cohort study | journal = [[BMJ]] | volume = 317 | issue = 7151 | pages = 115–19 | year = 1998 | pmid = 9657786 | pmc = 28602 | doi = 10.1136/bmj.317.7151.115}}</ref> Huda depresija je trenutno vodilni vzrok za [[breme bolezni]] v Severni Ameriki in v drugih državah z visokimi dohodki, v svetovnem merilu pa četrti najpogostejši vzrok. Svetovna zdravstvena organizacija za leto 2030 napoveduje, da bo leta 2030 depresija na drugem mestu (za [[HIV]]) kot vzrok za breme bolezni.<ref name="pmid17132052">{{cite journal | author1 = Mathers CD|author2= Loncar D | title = Projections of global mortality and burden of disease from 2002 to 2030 | journal = PLoS Med. | volume = 3 | issue = 11 | pages = e442 | year = 2006 | pmid = 17132052 | pmc = 1664601 | doi = 10.1371/journal.pmed.0030442 }}</ref> Zamuda ali neuspeh pri iskanju možnosti za zdravljenje ob ponovitvi, in pa neuspeh zdravstvenih služb, da bi terapijo zagotovile, sta dve od ovir, ki zmanjševanje invalidnosti preprečujejo.<ref name=Andrews08>{{cite journal | author = Andrews G | title = In Review: Reducing the Burden of Depression | journal = Canadian Journal of Psychiatry | volume = 53 | issue = 7 | pages = 420–27 | year = 2008 | pmid = 18674396 | url = http://publications.cpa-apc.org/media.php?mid=642 }}</ref> ==Epidemiologija== {{Main | Epidemiologija depresije}} [[File:Unipolar depressive disorders world map - DALY - WHO2004.svg | thumb | 250px | [[invalidnosti prilagojena leta življenja]] za unipolarne depresivne motnje na 100.000 prebivalcev v letu 2004.<ref>{{navedi splet|url=http://www.who.int/healthinfo/global_burden_disease/estimates_country/en/index.html |title=WHO Disease and injury country estimates |year=2009 |work=World Health Organization |accessdate=11 November 2009}}</ref> {{Multicol}} {{legend|#b3b3b3|ni podatkov}} {{legend|#ffff65|<700}} {{legend|#fff200|700–775}} {{legend|#ffdc00|775–850}} {{legend|#ffc600|850–925}} {{legend|#ffb000|925–1000}} {{legend|#ff9a00|1000–1075}} {{Multicol-break}} {{legend|#ff8400|1075–1150}} {{legend|#ff6e00|1150–1225}} {{legend|#ff5800|1225–1300}} {{legend|#ff4200|1300–1375}} {{legend|#ff2c00|1375–1450}} {{legend|#cb0000|>1450}} {{Multicol-end}}]] Depresija je glavni vzrok za [[obolevnost]] po vsem svetu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.who.int/whr/2001/en/index.html |title=The world health report 2001&nbsp;– Mental Health: New Understanding, New Hope |accessdate=19 October 2008 |work=WHO website |publisher=World Health Organization |year=2001}}</ref> Leta 2010 naj zaradi nje trpelo približno 298 milijonov ljudi (4,3 % svetovnega prebivalstva).<ref name=LancetEpi2012/> Dosmrtna pogostnost je zelo različna, od 3 % na Japonskem do 17 % v ZDA.<ref name="pmid12830306"/> Odstotek ljudi, ki med svojim življenjem prestanejo depresijo, v večini držav med 8 in 12 %.<ref name="pmid12830306">{{cite journal | author1= Andrade L |author2=Caraveo-Anduaga JJ |author3=Berglund P |author4=Bijl RV |author5=De Graaf R |author6=Vollebergh W |author7=Dragomirecka E |author8=Kohn R |author9=Keller M |author10=Kessler RC |author11=Kawakami N |author12=Kiliç C |author13=Offord D |author14=Ustun TB |author15=Wittchen HU |display-authors=5 | title = The epidemiology of major depressive episodes: results from the International Consortium of Psychiatric Epidemiology (ICPE) Surveys | journal = Int J Methods Psychiatr Res | volume = 12 | issue = 1 | pages = 3–21 | year = 2003 | pmid = 12830306 | doi = 10.1002/mpr.138 }}</ref> V Severni Ameriki, je verjetnost za hudo depresivno epizodo tekom enega leta je 3-5% za moške in 8-10% pri ženskah.<ref>{{cite journal | author1 = Kessler RC |author2=Berglund P |author3=Demler O |author4=Jin R |author5=Merikangas KR |author6=Walters EE | title = Lifetime prevalence and age-of-onset distributions of DSM-IV disorders in the National Comorbidity Survey Replication | journal = Archives of General Psychiatry | volume = 62 | issue = 6 | pages = 593–602 | year = 2005 | pmid = 15939837 | doi = 10.1001/archpsyc.62.6.593 }}</ref> <ref>{{cite journal | author1 = Murphy JM |author2=Laird NM |author3=Monson RR |author4=Sobol AM |author5=Leighton AH | title = A 40-year perspective on the prevalence of depression: The Stirling County Study | journal = Archives of General Psychiatry | volume = 57 | issue = 3 | pages = 209–15 | year = 2000 | pmid = 10711905 | doi = 10.1001/archpsyc.57.3.209 }}</ref> Populacijske študije so dosledno ugotavljale, da so resne približno dvakrat pogostejše pri ženskah kot pri moških, čeprav ni jasno, zakaj je tako, in tudi ne, ali se za tem skrivajo še neodkriti dejavniki.<ref name=Kuehner03>{{cite journal | author = Kuehner C | title = Gender differences in unipolar depression: An update of epidemiological findings and possible explanations | journal = Acta Psychiatrica Scandinavica | volume = 108 | issue = 3 | pages = 163–74 | year = 2003 | pmid = 12890270 | doi = 10.1034/j.1600-0447.2003.00204.x }}</ref> Relativen porast v številu obolenj je bolj kot s kronološko starostjo povezan z razvojem v puberteti, v starosti od 15 do 18 let doseže nivo odraslih oseb in je, kot se zdi, bolj povezan s psihosocialnimi kot pa s hormonalnimi dejavniki.<ref name=Kuehner03/> Najbolj pogosta skupina s prvo depresivno epizodo so prizadeti starosti 30 do 40 let; drugi, nižji vrh pojavnosti je med leti 50 in 60.<ref name=Eaton97>{{cite journal | author1 = Eaton WW |author2=Anthony JC |author3=Gallo J |author4=Cai G |author5=Tien A |author6=Romanoski A |author7=Lyketsos C |author8=Chen LS | title = Natural history of diagnostic interview schedule/DSM-IV major depression. The Baltimore Epidemiologic Catchment Area follow-up | journal = Archives of General Psychiatry | volume = 54 | issue = 11 | pages = 993–99 | year = 1997 | pmid = 9366655 | doi = 10.1001/archpsyc.1997.01830230023003 }}</ref> Nevrološka stanja, kot so [[Možganska kap|kap]], [[Parkinsonova bolezen]] ali [[multipla skleroza]], nevarnost za hudo depresijo povečujejo, prav tako se poveča prvo leto po porodu.<ref name=Rickards05>{{cite journal | author = Rickards H | title = Depression in neurological disorders: Parkinson's disease, multiple sclerosis, and stroke | journal = Journal of Neurology Neurosurgery and Psychiatry | volume = 76 | pages = i48–i52 | year = 2005 | pmid = 15718222 | pmc = 1765679 | doi = 10.1136/jnnp.2004.060426 | url = http://jnnp.bmj.com/cgi/content/full/76/suppl_1/i48 }}</ref> Prav tako je tveganje večje po srčno-žilnih boleznih srca in ožilja, riziko za depresijo je pri slabem izidu bolezni večji, kot pa pri dobrem. <ref name="pmid18334889">{{cite journal | author1 = Alboni P |author2=Favaron E |author3=Paparella N |author4=Sciammarella M |author5=Pedaci M | title = Is there an association between depression and cardiovascular mortality or sudden death? | journal = Journal of cardiovascular medicine (Hagerstown, Md.) | volume = 9 | issue = 4 | pages = 356–62 | year = 2008 | pmid = 18334889 | doi = 10.2459/JCM.0b013e3282785240 }}</ref><ref name="pmid11383983">{{cite journal | author1 = Strik JJ |author2=Honig A |author3=Maes M | title = Depression and myocardial infarction: relationship between heart and mind | journal = Progress in neuro-psychopharmacology & biological psychiatry | volume = 25 | issue = 4 | pages = 879–92 | year = 2001 | pmid = 11383983 | doi = 10.1016/S0278-5846(01)00150-6 }}</ref> Študije si pri razširjenosti depresije med starejšimi nasprotujejo, večinoma pa podatki kažejo na padec v tej starostni skupini.<ref>{{cite journal | author = Jorm AF | title = Does old age reduce the risk of anxiety and depression? A review of epidemiological studies across the adult life span | url = https://archive.org/details/sim_psychological-medicine_2000-01_30_1/page/11 | journal = Psychological Medicine | volume = 30 | issue = 1 | pages = 11–22 | year = 2000 | pmid = 10722172 | doi = 10.1017/S0033291799001452 }}</ref> Depresivne motnje je bolj kot pri podeželskem opaziti pri mestnem prebivalstvu, prevladuje pa v populacijah z močnejšimi socialno-ekonomskimi dejavniki, kot na primer brezdomstvom.<ref>Gelder, M., Mayou, R. and Geddes, J. 2005. Psychiatry. 3rd ed. New York: Oxford. pp105.</ref> ==Zgodovina== [[File: Hippocrates pushkin02.jpg | alt = | thumb | Diagnoze depresije segajo vsaj tja do [[Hipokrat]]a]] {{Main | zgodovina depresije}} Starodavni grški zdravnik [[Hipokrat]] je opisal [[sindrom]] [[Melanholija|melanholije]] kot samostojno bolezen s posebnimi duševnimi in telesnimi bolezenskimi znaki; "strahove in pobitost, če trajajo dlje časa," je opisal kot značilne za bolezen.<ref>Hippocrates, ''Aforizmi'', Oddelek 6.23</ref> Šlo je za podoben, vendar veliko širši pojem kot je dandanašnja depresija; poudarek je bil na grozdu [[Simptom|simptomov]], kot so [[žalost]], potrtost in malodušje, ki se jim pogosto pridružujejo [[strah]], [[jeza]], [[blodnje]] in [[obsedenosti]].<ref name="Radden2003">{{cite journal |author=Radden, J |year=2003 |title=Is this dame melancholy? Equating today's depression and past melancholia |journal=Philosophy, Psychiatry, & Psychology |volume=10 |issue=1 |pages=37–52 |url=http://muse.jhu.edu/journals/philosophy_psychiatry_and_psychology/v010/10.1radden01.html |doi=10.1353/ppp.2003.0081}}</ref> Sam izraz ''depresija'' je izpeljanka iz latinskega glagola ''deprimere'', "potlačiti, zatreti".<ref>depress. (n.d.). Online Etymology Dictionary. Retrieved 30 June 2008, from [http://dictionary.reference.com/browse/depress Dictionary.com]</ref> Od 14. stoletja dalje so glagol uporabljali v smislu podjarmiti ali ponižati. Angleški pisec [[Richard Baker (kronist) | Richard Baker]] je glagol leta 1665 uporabil v svoji ''Kroniki'' za ljudi z "veliko depresijo duha", podobno tudi [[Samuel Johnson]] leta 1753.<ref>{{navedi splet |author= Wolpert, L |year=1999|title=Malignant Sadness: The Anatomy of Depression |work=The New York Times |url=http://www.nytimes.com/books/first/w/wolpert-sadness.html|accessdate=30. oktober 2008}}</ref> Izraz se je začel uporabljati tudi v [[depresija (fiziologija) | fiziologiji]] in [[depresija (ekonomija) | ekonomiji]]. Prvič je izraz v zvezi s psihiatričnim simptomom uporabil francoski psihiater [[Louis Delasiauve]] leta 1856, po 1860 se je začel prikazovati v medicinskih slovarjih v zvezi s fiziološkim in metaforičnim upadom čustvovanja.<ref name="pmid3074848">{{cite journal | author = Berrios GE | title = Melancholia and depression during the 19th&nbsp;century: A conceptual history | journal = British Journal of Psychiatry | volume = 153 | pages = 298–304 | year = 1988 | pmid = 3074848 | doi = 10.1192/bjp.153.3.298 }}</ref> Od [[Aristotel|Aristotla]] dalje so melanholijo povezovali z učenjaki in pametnimi ljudmi, ki jih njih kontemplativno življenje in ustvarjalnost še posebej ogrožata. Novejša zasnova je te povezave opustila, v 19. stoletju se je pojem vse bolj povezovaloz nežnim spolom.<ref name="Radden2003"/> Čeprav je izraz ''melanholija'' še dalje bil prevladujoč diagnostični izraz, je ''depresija'' sčasoma prihajala vse bolj do besede v medicinskih razpravah in je ob koncu stoletja bila že njen sinonim; nemški psihiater [[Emil Kraepelin]] ga je verjetno prvi uporabil kot krovni izraz, ko je različne vrste melanholije imenoval ''depresivna stanja''.<ref name="Davison2006">{{cite journal |last=Davison |first=K|year=2006|title=Historical aspects of mood disorders |journal=Psychiatry |volume=5 |issue=4 |pages=115–18 |doi=10.1383/psyt.2006.5.4.115}}</ref> Sigmund Freud je v svojem članku ''Žalovanje in melanholija'' primerjal melanholično stanje z žalovanjem. Postavil je teorijo, da izguba zaradi smrti ali razdora, predstavlja ne samo objektivno, temveč tudi subjektivno izgubo; depresiven posameznik se je identificiral s predmetom naklonjenosti, v [[podzavest | nezavednem]], [[narcizem | narcisoidnem]] procesu, ki ga Freud imenuje '' libidinalna [[katekseza]]'' [[Id, ego in super-ego | jaza]]. Takšna izguba ima za posledico hude melanholične simptome, katerih korenine leže globlje kot žalovanje; ne samo da se na zunanji svet gleda negativno, jaz sam je ogrožen.<ref name="Carhart-Harris08"/> Pacientov upad v ravni samoumevanja se kaže v prepričanju v lastno krivdo, inferiornost in brezvrednost.<ref name=autogenerated1 /> Poudaril je tudi izkušnje iz zgodnjega življenja, kot dejavnik, ki predisponira.<ref name="Radden2003"/> Meyer je predlagal mešan socialen in biološki okvir s poudarkom na ''reakcije'' v okvirju posameznikovega življenja, in argumentiral, da je treba uporabljati izraz ''depresija'' namesto ''melanholije''.<ref name="Lewis1934">{{cite journal |author=Lewis, AJ| year=1934|title=Melancholia: A historical review |journal=Journal of Mental Science |volume=80 |pages=1–42|doi= 10.1192/bjp.80.328.1}}</ref> Prva različica DSM (DSM-I, 1952) je vsebovala ''depresivno reakcijo'' in DSM-II (1968), '' depresivne nevroze'', opredeljene kot pretirane reakcije na notranje konflikte ali dogodek, ki ga je mogoče identificirati; vključil je tudi vključeno depresivno vrsto manično-depresivne psihoze v poglavju o večjih čustvenih motnjah.<ref name="DSMII">{{navedi knjigo |title=Diagnostic and statistical manual of mental disorders: DSM-II |publisher=American Psychiatric Publishing, Inc. |location=Washington, DC |year=1968 |chapter=Schizophrenia |url=http://www.psychiatryonline.com/DSMPDF/dsm-ii.pdf |format=PDF |accessdate=3. avgust 2008 |pages=36–37, 40 |archive-date=2007-08-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070820165422/http://www.psychiatryonline.com/DSMPDF/dsm-ii.pdf |url-status=dead }}</ref> Sredi 20. stoletja so raziskovalci razvili teorijo, da depresijo povzroča [[teorija kemičnega neravnovesja | kemično neravnovesje]] v nevrotransmitorjih v možganih, teorijo, ki temelji na v petdesetih letih opaženih učinkih [[rezerpin]]a in [[izoniazid]]a na ravni monoaminskih nevrotransmitorjev in na simptome depresije.<ref>{{cite journal | author = Schildkraut JJ | title = The catecholamine hypothesis of affective disorders: A review of supporting evidence | url = https://archive.org/details/sim_american-journal-of-psychiatry_1965-11_122_5/page/509 | journal = American Journal of Psychiatry | volume = 122 | issue = 5 | pages = 509–22 | year = 1965 | pmid = 5319766 | doi = 10.1176/appi.ajp.122.5.509 }}</ref> Izraz "unipolarna" (skupaj s sorodnim izrazom "[[bipolarna motnja | bipolarna]]") je skoval nevrolog in psihiater [[Karl Kleist]], po njem pa sta ga prevzela njegova učenca [[Edda Neele]] in [[Karl Leonhard]].<ref>[[Jules Angst|Angst J.]] Terminology, history and definition of bipolar spectrum. In: Maj M, Akiskal HS, López-Ibor JJ, Sartorius N (eds.), ''Bipolar disorders''. Chichester: Wiley & Sons, LTD; 2002. pp. 53–55.</ref> Izraz ''Večja depresivna motnja '' je uvedla sredi sedemdesetih let skupina zdravnikov ZDA v okviru predlogov za diagnostična merila, na temelju vzorcev za simptome (tako imenovana "Merila za raziskovalno diagnostiko", katerih osnova so starejša merila po Feighnerju<ref>{{navedi splet |author1=Spitzer RL |author2=Endicott J |author3=Robins E |year=1975 |url=http://www.garfield.library.upenn.edu/classics1989/A1989U309700001.pdf |title=The development of diagnostic criteria in psychiatry |accessdate=8. november 2008 |format=PDF |archive-date=2005-12-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051214203223/http://www.garfield.library.upenn.edu/classics1989/A1989U309700001.pdf |url-status=dead }}</ref>); v osemdesetih so jih vključili v DSM-III.<ref name="Philipp1991">{{cite journal | author1 = Philipp M | author2 = Maier W | author3 = Delmo CD | title = The concept of major depression. I. Descriptive comparison of six competing operational definitions including ICD-10 and DSM-III-R | journal = European Archives of Psychiatry and Clinical Neuroscience | volume = 240 | issue = 4–5 | pages = 258–65 | year = 1991 | pmid = 1829000 | doi = 10.1007/BF02189537 | url = http://www.springerlink.com/content/y2460650rm747035/ | access-date = 2015-03-28 | archive-date = 2019-06-30 | archive-url = https://web.archive.org/web/20190630214435/http://www.springerlink.com/content/y2460650rm747035/ | url-status = dead }}</ref> Iz razlogov skladnosti ICD-10 uporabljajo enaka merila; spremembe so samo manjše, uporabljajo pa diagnostični prag DSM za diagnozo ''blage depresivne epizode'', pri tem pa za zmerne in hude epizode dodajajo kategorije z višjim pragom.<ref name="DSMvsICD">{{navedi splet |author1=Gruenberg, A.M. |author2=Goldstein, R.D. |author3=Pincus, H.A. |year=2005 |url=http://media.wiley.com/product_data/excerpt/50/35273078/3527307850.pdf |title=Classification of Depression: Research and Diagnostic Criteria: DSM-IV and ICD-10 |work=Biology of Depression: From Novel Insights to Therapeutic Strategies (eds J. Licinio and M.-L. Wong)|publisher=Wiley-VCH Verlag GmbH|accessdate=30. oktober 2008|doi=10.1002/9783527619672.ch1}}</ref><ref name="Philipp1991"/> Starodavna ideja ''melanholije'' je še dalje preživela v opisu melanholičnega podtipa. Nove opredelitve depresije so naletele na širok sprejem, čeprav jim nekatere ugotovitve in stališča nasprotujejo. Če vedno je slišati empirično podprte argumente za vrnitev diagnoze melanholije.<ref name="ActaPsychiatrica06">{{cite journal | author = Bolwig, Tom G. | title = Melancholia: Beyond DSM, beyond neurotransmitters. Proceedings of a conference, May 2006, Copenhagen, Denmark | journal = Acta Psychiatrica Scandinavica Suppl | volume = 115 | issue = 433 | pages = 4–183 | year = 2007 | pmid = 17280564 | doi = 10.1111/j.1600-0447.2007.00956.x | last2 = Shorter | first2 = Edward }}</ref><ref>{{cite journal | author1 = Fink M |author2=Bolwig TG |author3=Parker G |author4=Shorter E | title = Melancholia: Restoration in psychiatric classification recommended | journal = Acta Psychiatrica Scandinavica | volume = 115 | issue = 2 | pages = 89–92 | year = 2007 | pmid = 17244171 | doi = 10.1111/j.1600-0447.2006.00943.x }}</ref> V zvezi z razvojem in promocijo antidepresivov in biološkega modela po koncu petdesetih let je bilo slišati kritične glasove, kar se odmevnosti diagnoze v javnosti tiče.<ref>{{navedi knjigo |title=The Antidepressant Era |last=Healy |first=David |year=1999 |publisher=Harvard University Press |location=Cambridge, MA |isbn=0-674-03958-0 |pages=42}}</ref> ==Družba in kultura== [[Image:Abraham Lincoln O-60 by Brady, 1862.jpg| thumb | 16. [[Predsednik Združenih držav Amerike | Ameriški predsednik]] [[Abraham Lincoln]] je trpel za "[[Depresija (razpoloženje) | melanholijo]] ", to je bolezensko sliko, poznanon dandanes kot klinična depresija.<ref>Wolf, Joshua [http://www.theatlantic.com/doc/200510/lincolns-clinical-depression "Lincoln's Great Depression"], ''The Atlantic'', October 2005, Retrieved 10 October 2009</ref>]] {{See also|Ljudje z veliko depresivno motnjo}} Predstave med ljudmi o tem, kaj je depresija, se zelo razlikujejo, tako znotraj kultur kot tudi med njimi. "''Ker znanstveno utemeljene gotovosti ni''," je eden od komentatorjev pripomnil, "''se razprava o depresiji vrti okoli jezikovnih vprašanj. Kako stanje imenujemo - 'bolezen','' ''motnja', 'duševno stanje', - vpliva na to, kako nanj gledamo, kako ga diagnosticiramo in kako zdravimo''."<ref>{{navedi splet |url=http://www.slate.com/id/2129377|title=The Depression Wars: Would Honest Abe Have Written the Gettysburg Address on Prozac? |author=Maloney F|date= 3 November 2005|work= Slate magazine |publisher= Washington Post|accessdate=3 October 2008}}</ref> Obstajajo kulturne razlike glede tega, v kolikšni meri spada huda depresija med bolezni, ki zahtevajo individualno strokovno zdravljenje, in v kolikšni meri je kazalec za nekaj drugega, kot so recimo nerešeni socialni ali moralni problemi, biološka neravnovesja, ali pa odsev razlik v tem, kako prizadeti razume svoje lastne stiske, ki lahko krepijo občutke nemoči, in čustveni boj z njimi.<ref name="Karasz05">{{cite journal | author = Karasz A | title = Cultural differences in conceptual models of depression | journal = Social Science in Medicine | volume = 60 | issue = 7 | pages = 1625–35 | year = 2005 | pmid = 15652693 | doi = 10.1016/j.socscimed.2004.08.011 }}</ref> <ref>{{cite journal|author=Tilbury, F|year=2004|title=There are orphans in Africa still looking for my hands': African women refugees and the sources of emotional distress|journal=Health Sociology Review|volume=13|issue=1|pages=54–64 |doi=10.5172/hesr.13.1.54}}</ref> Diagnoza je v nekaterih državah, na primer na [[Ljudska republika Kitajska | Kitajskem]], manj pogosta. Razlog za to naj bi bilo v tradiciji zakoreninjeno zanikanje ali [[somatizacija]] čustvene depresije (čeprav se je po letu 1980 lahko da zanikanje depresije na Kitajskem že drastično spremenilo).<ref>{{cite journal | author1 = Parker G |author2=Gladstone G |author3=Chee KT | title = Depression in the planet's largest ethnic group: The Chinese | url = https://archive.org/details/sim_american-journal-of-psychiatry_2001-06_158_6/page/857 | journal = American Journal of Psychiatry | volume = 158 | issue = 6 | pages = 857–64 | year = 2001 | pmid = 11384889 | doi = 10.1176/appi.ajp.158.6.857 }}</ref> Po drugi strani je možno, da so zahodne kulture začele na človeško stisko gledati drugače in pri tem nekatere od njenih oblik povzdignile v status motnje. Avstralski profesor [[Gordon Parker]] in drugi so argumentirali, da zahodna zasnova depresije "''medikalizira''" žalost ali bedo.<ref name=Parker07>{{cite journal | author = Parker G | title = Is depression overdiagnosed? Yes | journal = [[BMJ]] | volume = 335 | issue = 7615 | pages = 328 | year = 2007 | pmid = 17703040 | pmc = 1949440 | doi = 10.1136/bmj.39268.475799.AD | url = http://www.bmj.com/cgi/content/full/335/7615/328 }}</ref><ref>{{cite journal |author1=Pilgrim D|author2= Bentall R|year=1999|title=The medicalisation of misery: A critical realist analysis of the concept of depression |journal=Journal of Mental Health |volume=8 |issue=3 |pages=261–74 |url=http://www.ingentaconnect.com/content/apl/cjmh/1999/00000008/00000003/art00007 |doi=10.1080/09638239917580}}</ref> Podobno trdijo drugi, z madžarsko-ameriškim psihiaterom [[Thomas Szasz|Thomasom Szaszom]] na čelu, da je depresija metaforična bolezen, katero je neprimerno obravnavati kot dejansko obolenje.<ref>{{navedi splet |author=Steibel W (Producer) |year=1998 |url=http://www.szasz.com/isdepressionadiseasetranscript.html |title=Is depression a disease? |work=Debatesdebates |accessdate=16 November 2008}}</ref> Čutiti je bilo tudi zaskrbljenost, da se DSM kot tudi področje opisne psihiatrije, ki izraz uporabljata, nagibata k [[postvarenje (zmota) | potvarjanju]] abstraktnih pojavov, kot je recimo depresija, pri katerih gre lahko da v resnici za [[ Socialni konstruktivizem | socialne konstrukte]].<ref name="Blazer">{{navedi knjigo |author=Blazer DG |title=The age of melancholy: "Major depression" and its social origins |url=https://archive.org/details/ageofmelancholym0000blaz |publisher= Routledge|location=New York, NY, USA |year=2005 |isbn=978-0-415-95188-3}}</ref> Ameriški [[arhetipska psihologija | arhetipski psiholog]] [[James Hillman]] piše, da je depresija lahko zdrava za [[duša|dušo]], če "nudi zatočišče, omejitev, osredotočenje, resnost, težo, in ponižno nemoč. "<ref name="Hillman">{{navedi knjigo |author=Hillman, J. |editor=Moore, T. |title=A blue fire: Selected writings by James Hillman |url=https://archive.org/details/bluefireselected00hill |publisher= Harper & Row|location=New York, NY, USA |year=1989 |pages=[https://archive.org/details/bluefireselected00hill/page/152 152]–53 |isbn=0-06-016132-9}}</ref> Hillman trdi, da so terapevtski poskusi ozdraviti depresijo odmev krščanske teme [[vstajenje|vstajenja od mrtvih]], vendar pa imajo nesrečno posledico, da duševno stanje osebe demonizirajo. <!-- Pripomba: Za nove vnose so potrebni zansljivi viri, posebno kadar je govora o še živih osebah. To poglavje naj ne bi preraslo v kak dolg seznam; gl "Seznam ljudi z depresijo" članka --> Zgodovinske osebe so pogosto bile zadržane, kadar je bilo govora o njih depresiji in zdravljenju, tako zaradi družbene stigmatizacije kot tudi zaradi nevednosti, kar se diagnoze ali zdravljenja tiče. Kljub temu pa je analiza ali razlaga pisem, dnevnikov, umetniških del, spisov, ali izjav njihovih družinskih članov in prijateljev pri nekaterih zgodovinskih osebnosti omogoča domnevo, da so lahko da imeli neko obliko depresije. Ljudje, ki so morda imeli depresijo, so med drugimi anglešča pisateljica [[Mary Shelley]]<ref>{{navedi knjigo |last=Seymour|first=Miranda |title= Mary Shelley|url=https://archive.org/details/maryshelley0000mira|publisher=Grove Press|year=2002 |pages=[https://archive.org/details/maryshelley0000mira/page/560 560]–61 |isbn=0-8021-3948-5}}</ref> Ameriško-britanski pisatelj [[Henry James]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.pbs.org/wgbh/masterpiece/americancollection/american/genius/henry_bio.html|title=Biography of Henry James|publisher=[[Public Broadcasting Service|pbs.org]]|accessdate=19 August 2008|archive-date=2016-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20160926081921/http://www.pbs.org/wgbh/masterpiece/americancollection/american/genius/henry_bio.html|url-status=dead}}</ref> in ameriški predsednik [[Abraham Lincoln]].<ref>{{navedi knjigo | last= Burlingame |first=Michael | title = The Inner World of Abraham Lincoln | url= https://archive.org/details/innerworldofabra0000mich | publisher = University of Illinois Press | location = Urbana | year = 1997 | isbn = 0-252-06667-7 | pages = xvii, 92–113 }}</ref> Nekateri znani sodobniki, ki so morebiti depresivni, so med drugim kanadski pisec pesmi [[Leonard Cohen]]<ref>{{navedi splet |author=Pita E |url=http://www.webheights.net/10newsongs/press/elmunmag.htm |title=An Intimate Conversation with...Leonard Cohen |date=26 September 2001 |accessdate=3 October 2008 |archive-date=2008-10-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081011082500/http://www.webheights.net/10newsongs/press/elmunmag.htm |url-status=dead }}</ref> in ameriški dramatik in romanopisec [[Tennessee Williams]].<ref name="Jeste04">{{cite journal | author1 = Jeste ND |author2=Palmer BW |author3=Jeste DV | title = Tennessee Williams | journal = American Journal of Geriatric Psychiatry | volume = 12 | issue = 4 | pages = 370–75 | year = 2004 | pmid = 15249274 | doi = 10.1176/appi.ajgp.12.4.370 }}</ref> Nekateri pionirji med psihologi, kot sta Američana [[William James]]<ref name="James">{{navedi knjigo |editor=James H. |title=Letters of William James (Vols. 1 and 2) |publisher=Kessinger Publishing Co|location=Montana USA |pages=147–48|isbn=978-0-7661-7566-2 |year=1920}}</ref><ref name="HistoryJames">{{Harvnb |Hergenhahn|2005| p=311}}</ref> in [[John B. Watson]],<ref name="Cohen">{{navedi knjigo |author=Cohen D |title=J. B. Watson: The Founder of Behaviourism |url=https://archive.org/details/jbwatsonfoundero0000cohe |publisher=Routledge & Kegan Paul |location=London, UK |year=1979 |pages=[https://archive.org/details/jbwatsonfoundero0000cohe/page/7 7] |isbn=0-7100-0054-5}}</ref> so se sami osredotočali na svojo depresijo. Razprave o tem, ali so nevrološke motnje in motnje razpoloženja lahko povezane z [[ustvarjalnost]]jo, trajajo že od Aristotela dalje.<ref name="pmid18689294">{{cite journal | author = Andreasen NC | title = The relationship between creativity and mood disorders | journal = Dialogues in clinical neuroscience | volume = 10 | issue = 2 | pages = 251–5 | year = 2008 | pmid = 18689294 | pmc = 3181877 }}</ref> <ref>{{cite journal |author=Simonton, DK |year=2005 |title=Are genius and madness related? Contemporary answers to an ancient question |journal=Psychiatric Times |volume=22 |issue=7 |url=http://www.psychiatrictimes.com/display/article/10168/52456?pageNumber=1 |access-date=2015-03-28 |archive-date=2009-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090114065333/http://www.psychiatrictimes.com/display/article/10168/52456?pageNumber=1 |url-status=dead }}</ref> Britanska literatura nudi številna razmišljanja o depresiji.<ref name="Heffernan">{{navedi knjigo |author=Heffernan CF |title=The melancholy muse: Chaucer, Shakespeare and early medicine |url=https://archive.org/details/melancholymusech0000heff |publisher=Duquesne University Press |location=Pittsburgh, PA, USA |year=1996 |isbn=0-8207-0262-5}}</ref> Angleški filozof [[John Stuart Mill]] je doživel večmesečno obdobje, imenoval ga je "''mračno živčno stanje''", v katerem je človek "''nedovzeten za užitek ali prijetno razburjenje; eno izmed onih razpoloženj, ko vse, kar te drugače razveseljuje, postane neokusno ali nezanimivo''". Citira angleškega pesnika [[Samuel Taylor Coleridge]]a in njegovo "potrtost" kot popoln opis njegovega primera: "''Žalost brez srčne bolečine, prazna, temna in pusta / dremava, zadušena žalost, brez čustev / brez naravnega odtoka ali rešitve / v besedi, ali vzdihu, ali solzi''."<ref name="Mill">{{navedi knjigo |url=http://www.gutenberg.org/files/10378/10378-8.txt |title=Autobiography |last=Mill |first=John S. |authorlink=John Stuart Mill |format=txt |publisher=Project Gutenberg EBook |pages=1826–32|chapter= A crisis in my mental history: One stage onward |accessdate=9 August 2008 |isbn=1-4212-4200-1|year=2003}}</ref> <ref>{{cite journal |author=Sterba R |title=The 'Mental Crisis' of John Stuart Mill|journal=Psychoanalytic Quarterly|volume=16 |issue=2 |pages=271–72 |year=1947|url=http://www.pep-web.org/document.php?id=PAQ.016.0271C |accessdate=5 November 2008}}</ref> Angleški pisatelj [[Samuel Johnson]] okoli 1780 uporablja opis "''Črni pes''" za svojo depresijo,<ref name=McKinlay05>{{navedi splet |url=http://www.blackdoginstitute.org.au/docs/McKinlay.pdf |title=Churchill’s Black Dog?: The History of the ‘Black Dog’ as a Metaphor for Depression |year=2005 |accessdate=18 August 2008 |work=Black Dog Institute website |publisher=Black Dog Institute |format=PDF |archive-date=2008-09-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080910170230/http://www.blackdoginstitute.org.au/docs/McKinlay.pdf |url-status=dead }}</ref> izraz, ki ga je pozneje populariziral za depresijo oboleli nekdanji britanski premier, Sir [[Winston Churchill]].<ref name=McKinlay05/> Socialna stigma je, kare se tiče hude depresije, zelo razširjena, in stiki s službami za duševno zdravje jo le rahlo zmanjšajo. Javno mnenje o zdravljenju se od mnenja zdravstvenih delavcev izrazito razlikuje; za alternativno zdravljenje se misli, da je bolj koristno kot pa farmakološke alternative, ki uživajo slabo mnenje.<ref>{{navedi knjigo |title=Unmet Need in Psychiatry:Problems, Resources, Responses |url=https://archive.org/details/unmetneedinpsych0000unse |editor1=Andrews G |editor2=Henderson S |year=2000 |publisher=Cambridge University Press |pages=[https://archive.org/details/unmetneedinpsych0000unse/page/409 409]|chapter= Public knowledge of and attitudes to mental disorders: a limiting factor in the optimal use of treatment services|author1=Jorm AF |author2=Angermeyer M |author3=Katschnig H|isbn=0-521-66229-X}}</ref> V Veliki Britaniji sta [[Kraljevski kolegij psihiatrov]] in [[Kraljevski kolegij splošnih zdravnikov]] 1992-1996 izvedla skupno petletno kampanjo Porazimo depresijo, z namenom izobraževanja in zmanjševanja stigme;<ref>{{cite journal | author1 = Paykel ES |author2=Tylee A |author3=Wright A |author4=Priest RG |author5=Rix S |author6=Hart D | title = The Defeat Depression Campaign: psychiatry in the public arena | journal = American Journal of Psychiatry | volume = 154 | issue = 6 Suppl | pages = 59–65 | year = 1997 | pmid = 9167546 }}</ref> [[Ipsos MORI | MORI]] študija po koncu kampanje je pokazala majhno pozitivno spremembo odnosa javnosti do depresije in do zdravljenja.<ref>{{cite journal | author1 = Paykel ES |author2=Hart D |author3=Priest RG | title = Changes in public attitudes to depression during the Defeat Depression Campaign | journal = British Journal of Psychiatry | volume = 173 | issue = 6 | pages = 519–22 | year = 1998 | pmid = 9926082 | doi = 10.1192/bjp.173.6.519}}</ref> ==Sklici== {{sklici|35em|refs = <ref name=LancetEpi2012>{{cite journal |author1=Vos T |author2=Flaxman AD |author3=Naghavi M |author4=Lozano R |author5=Michaud C |display-authors=etal | title = Years lived with disability (YLDs) for 1160 sequelae of 289 diseases and injuries 1990–2010: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2010 | journal = The Lancet | volume = 380 | issue = 9859 | pages = 2163–96 | date = December 2012 | pmid = 23245607 | doi = 10.1016/S0140-6736(12)61729-2}}</ref> }} ===Viri=== *{{navedi knjigo |title=Diagnostic and statistical manual of mental disorders, Fourth Edition, Text Revision: DSM-IV-TR |publisher=American Psychiatric Publishing, Inc. |location=Washington, DC |year=2000a|isbn=0-89042-025-4|ref= CITEREFAmerican_Psychiatric_Association2000a}} *{{navedi knjigo|author=Barlow DH |author2=Durand VM |title=Abnormal psychology: An integrative approach |edition=5. |publisher=Thomson Wadsworth |location=Belmont, CA, USA |year=2005 |isbn=0-534-63356-0|ref= CITEREFBarlow2005}} *{{navedi knjigo |author1=Beck AT |author2=Rush J |author3=Shaw BF |author4=Emery G|title=Cognitive Therapy of depression |publisher=Guilford Press |location=New York, NY, USA |year=1987|origyear=1979 |isbn=0-89862-919-5|ref= CITEREFBeck1987}} *{{navedi knjigo |author=Hergenhahn BR|title=An Introduction to the History of Psychology |edition=5. |publisher=Thomson Wadsworth |location=Belmont, CA, USA |year=2005|isbn=0-534-55401-6|ref= CITEREFHergenhahn2005}} *{{navedi knjigo |author=May R |title=The discovery of being: Writings in existential psychology |url=https://archive.org/details/discoveryofbeing0000mayr_t3d0 |publisher= W. W. Norton & Company |location=New York, NY, USA |year=1994|isbn=0-393-31240-2|ref= CITEREFMay1994}} *{{navedi knjigo |last1=Hadzi-Pavlovic |first1=Dusan |last2= Parker |first2=Gordon |title=Melancholia: a disorder of movement and mood: a phenomenological and neurobiological review |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge, UK |year=1996 |isbn=0-521-47275-X|ref= CITEREFParker1996}} *{{navedi knjigo| title = British National Formulary (BNF 56) |year=2008 |publisher=BMJ Group and RPS Publishing |location= UK|isbn=978-0-85369-778-7 |url=http://www.bnf.org/bnf/ |ref=CITEREFRoyal_Pharmaceutical_Society_of_Great_Britain2008}} *{{navedi knjigo |last1=Sadock |first1=Virginia A. |last2=Sadock |first2=Benjamin J. |last3=Kaplan |first3=Harold I. |title=Kaplan & Sadock's synopsis of psychiatry: behavioral sciences/clinical psychiatry |url=https://archive.org/details/kaplansadockssyn09edsado |publisher=Lippincott Williams & Wilkins |location=Philadelphia |year=2003 |isbn= 0-7817-3183-6| ref= CITEREFSadock2002}} *[http://harpers.org/wp-content/uploads/HarpersMagazine-1998-01-0059425.pdf David Foster Wallace: The Depressed Person, HarpersMagazine, Januar 1998] == Zunanje povezave == *{{dmoz|Health/Mental_Health/Disorders/Mood/Depression|Depresija}} *[https://www.youtube.com/watch?v=TIcf-2AFHgw Predavanje o depresiji, Robert Sapolsky, Stanfordska univerza] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Velika depresivna motnja}} [[Kategorija:Patopsihologija]] [[Kategorija:Bipolarni spekter]] [[Kategorija:Zgodovina medicine]] [[Kategorija:Motnje razpoloženja]] [[Kategorija:Depresija]] [[Kategorija:Psihiatrija]] bh42hea9qsw8xavjb22k3r53v0b1kv2 Jate 0 408155 6682792 6571712 2026-05-29T22:20:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682792 wikitext text/x-wiki {{Album infobox | Name = Jate | Type = [[Studijski album]] | Artist = [[Nina Bulatovix]] | Cover = Ninabulatovix_album_jate.jpg | Released = [[4. december]] [[2014]] | Recorded = maj 2014 | Genre = [[alternativni rock]], [[art rock]] | Length = 38:28 | Label = [[Kapa Records]] | Producer = Andrej Hrvatin, Marko Lavrin | Last album = ''[[Nina Bulatovix (album)|Nina Bulatovix]]''<br />(2011) | This album = '''''Jate'''''<br />(2014) | Next album = ''[[Zob za zob (album)|Zob za zob]]''<br />(2021) }} '''''Jate''''' je drugi [[glasbeni album]] slovenske [[alternativni rock|alternativne rock]] skupine [[Nina Bulatovix]], izdana 4. decembra 2014 pri študentski založbi Kapa Records. Posnet je bil maja istega leta v dvorani Gustaf [[Maribor|mariborske]] Pekarne.<ref name="bc">{{navedi splet |url=http://ninabulatovix.bandcamp.com/album/jate |accessdate=8. september 2015 |title=Jate}}</ref> ==Kritični odziv== {{Ocene albuma |rev1 = ''[[Rockline]]'' |rev1score = {{Rating|4|5}}<ref name="rl">{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-recenzije/jate-9582 |title=Nina Bulatovix: Jate |author=Podbrežnik, Aleš |date=24. december 2014 |accessdate=8. september 2015 |work=[[Rockline.si]]}}</ref> |rev2 = ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' |rev2score = {{Rating|4|5}}<ref name="ml">{{navedi splet |url=http://www.mladina.si/162603/nina-bulatovix-jate/ |title=Nina Bulatovix: Jate |author=Njegovan, Veljko |date=5. december 2014 |accessdate=7. november 2015 |work=[[Mladina (revija)|Mladina]]}}</ref> |rev3 =''Terapija.net'' |rev3score = 8/10<ref name="ter">{{navedi splet |url=http://terapija.net/mjuzik.asp?ID=22876 |title=NINA BULATOVIX: Jate (Kapa Records, 2015) |language=hr |date=16. november 2015 |accessdate=29. maj 2016}}</ref> }} Odzivi na album so bili večinoma pozitivni. Za revijo ''[[Rockline]]'' je Aleš Podbrežnik dejal, da »album ''Jate'' poseduje prepričljivo mračno držo, pravzaprav post-apokaliptično noto, skozi katero ne posije niti trohica upanja« in da »ne glede na to, da je bend sicer mlajšega porekla, vleče izdelana glasbena vizija glasbenega stasa treh izkušenih glasbenikov na plano najimpresivnejše trenutke alternativnega rock gibanja« ter album ocenil s 4 zvezdicami.<ref name="rl"></ref> Veljko Njegovan pa je v ''[[Mladina (revija)|Mladini]]'' album označil za »kolekcijo kritičnih besedil, ki s punkovsko obarvanim distorziranim basom, trdnimi in konfuznimi ritmi ter izstopajočim vokalom silovito reflektira družbeno stvarnost našega vsakdanjika« in albumu prav tako dal 4 zvezdice.<ref name="ml"></ref> Album je pohvalil tudi Robert Suša z ''[[Radio Študent|Radia Študent]]'', ki je glasbo Nine Bulatovix primerjal z glasbo [[Nemci|nemške]] [[punk]] pevke [[Nina Hagen|Nine Hagen]].<ref>{{navedi splet |url=http://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/nina-bulatovix-jate |title=Nina Bulatovix: Jate |work=[[Radio Študent]] |author=Suša, Robert |accessdate=18. december 2015 |date=3. december 2014}}</ref> S strani spletnega portala ''Beehype'' pa je bil album izbran za najboljši domači album leta.<ref name ="hm">{{navedi splet |url = http://beehy.pe/best-of-2014/slovenia-3/ |title = Best of 2014 |accessdate = 31.12.2018 |work = Beehype |archive-date = 2019-01-01 |archive-url = https://web.archive.org/web/20190101002841/https://beehy.pe/best-of-2014/slovenia-3/ |url-status = dead }}</ref> ===Priznanja=== {|class="wikitable" |- ! objava ! uvrstitev ! seznam |-Ad | ''[[Radio Študent]]'' | align=center| 3. | Naj tolpa bumov 2014<ref>{{navedi splet |url=http://radiostudent.si/glasba/dj-grafiti/pregled-tuje-glasbene-produkcije-v-letu-2014 |title=Pregled tuje glasbene produkcije v letu 2014 + Naj tolpa bumov 2014 |date=27. december 2014 |accessdate=17. december 2015 |author=Jumic, Michael C. |work=Radio Študent}}</ref> |- | ''Beehype'' | align=center| 1. | Best of 2014<ref name="hm"></ref> |} == Seznam pesmi == Vse pesmi je napisala skupina Nina Bulatovix. Vsa besedila je napisala skupina, razen »Brecht«, katere besedilo je povzeto po ''Hvali dialektike'' in ''Hvali učenja'' [[Bertolt Brecht|Bertolta Brechta]].<ref name="bc"></ref> # »A A« – 3:39 # »V okove« – 3:08 # »Brecht« – 3:58 # »Gobci (foreva)« – 2:11 # »Ljudmila« – 3:38 # »Z obema rokama« – 4:49 # »Pridi k skupini« – 3:03 # »Psihiatrija« – 3:33 # »Iz obrazov molčečih« – 2:24 # »Topla voda« – 3:18 # »Jate« – 4:44 == Zasedba == * Gregor Kosi — [[vokal]] * Marko Širec — [[bas kitara]] * Jure Lavrin — [[bobni]], vokal, [[ksilofon]]<ref>{{Youtube|7Nueh9Q-Qu0}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Albumi leta 2014]] [[Kategorija:Albumi skupine Nina Bulatovix]] [[Kategorija:Albumi založbe Kapa Records]] {{italic title}} 50xvz2aoq4jzj2lap02elijzw113oql Jardier (album) 0 410550 6682791 6673359 2026-05-29T22:09:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682791 wikitext text/x-wiki {{Album infobox | Name = Jardier | Type = [[Studijski album]] | Artist = [[Jardier]] | Cover = jardier_album_selftitled.jpg | Released = 21. oktober 2015 | Recorded = 2013–15 | Genre = [[alternativni rock]] | Length = 42:22 | Label = Comradfilm | Producer = [[Zmago Šmon Zed|Zed]], Jardier | Last album = | This album = '''''Seasons'''''<br />(2015) | Next album = {{Singles |Name = Seasons |Type = studio |single 1 = Core | |single 1 date = 22. oktober 2015<ref> {{YouTube|ZLYcJ23L5Qg}}</ref> | |single 2 = Pieces | |single 2 date = 16. marec 2016<ref> {{YouTube|W1c3p6i12Ko}}</ref> | |single 3 = Tension | |single 3 date = 16. junij 2016<ref> {{YouTube|CAm28m9OSz8}}</ref> |single 4 = Dust of Time | |single 4 date = 3. december 2017<ref name="dot"> {{YouTube|SjeSxeXPmSc}}</ref> |single 5 = In the Garden | |single 5 date = 5. april 2018<ref name="itg"> {{YouTube|QOOslJ1a-uI}}</ref> | }}}} '''''Jardier''''', znan tudi kot '''''Seasons''''', je debitantski [[studijski album]] slovenske [[indie rock]] skupine [[Jardier]], izdan pri založbi Comradfilm 21. oktobra 2015 v obliki digitalnega prenosa in 31. oktobra v obliki [[CD|CD-ja]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.kinosiska.si/glasba/indeks-lekcija-the-kvb-jardier |title=INDEKŠ LEKCIJA: THE KVB + JARDIER |accessdate=23. oktober 2015 |work=[[Kino Šiška]] }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Skladba »Pieces« je bila med prvimi posnetimi in je bila oktobra 2014 izdana na kompilaciji ''[[Imamo dobro glasbo (kompilacija)#2014|Val 014 – Imamo dobro glasbo]]''.<ref> {{navedi splet |url=http://val202.rtvslo.si/2015/10/skupina-jardier-s-prvencem-radijska-premiera/ |author=Fele, Jolanda |date=26. oktober 2015 |accessdate=7. november 2015 |title=Premiera prvenca skupine Jardier |work=[[MMC RTV-SLO]]}}</ref> Decembra 2017, več kot dve leti po izdaji albuma, je izšel singl "Dust of Time".<ref name="dot"/> Aprila 2018 je izšel singl "In the Garden".<ref name="itg"/> == Kritični odziv == {{Ocene albuma |rev1=''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' |rev1score={{stars|5|5}}<ref name ="ml"> {{navedi splet |url=http://www.mladina.si/171075/jardier-jardier/ |title=Jardier: Jardier |accessdate=30. november 2015 |date=27. november 2015 |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] |author=Njegovan, Veljko}}</ref> |rev2=''[[Vikend (revija)|Vikend]]'' |rev2score={{stars|5|5}}<ref name ="vk"> {{navedi novice |first=Marko |last=Milosavljević |title=Plošča tedna Jardier: Jardier |url= |location = |work=Vikend |date=31. oktober 2015}}</ref> }} V ''[[Mladina (revija)|Mladini]]'', kjer je bil album ocenjen s popolnimi 5 zvezdicami, je Veljko Njegovan za album trdil, da »pritegne s preprostim, a zelo izpopolnjenim pristopom, mešanico izrazito sugestivnega vokala pevca in avtorja besedil Alexa Raztresena ter klasičnega rocka z vplivi folka, bluesa, popa, z opaznim pogledom v zapuščino rocka in seveda več kot aktualnimi in sodobnimi skladbami v angleškem jeziku, ki se jih ne bi sramovali niti trenutno najimenitnejši svetovni predstavniki t. i. indie rocka.«<ref name ="ml"></ref> [[Marko Milosavljević]] je zapisal, da »v slovenski avtorski glasbi nikoli nismo imeli česa podobnega: Jardier zveni ultramoderno in retro hkrati, svetovno in pristno , nekje visoko nedosegljivo in hkrati nekje čisto blizu«, ter »izvrstna plošča«, skupina »kliče na spomin« Tindersticks, Lampchop, Elbow in [[U2]] v času Joshua Tree.<ref name ="vk"></ref> Na portalu ''[[24ur.com]]'' je bil uvrščen na 3. mesto najboljših domačih albumov leta.<ref name = "ur">{{navedi splet |url = http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/video-2015-je-bilo-glasbeno-leto-adele.html |title = 2015 je bilo glasbeno leto Adele |author = Tušek, Boštjan |date = 2. januar 2016 |accessdate = 7. januar 2016 |work=[[24ur.com]]}}</ref> Spletna revija ''Hrupmag'' pa je album uvrstila na 7. mesto najboljših albumov 2015.<ref name ="hm">{{navedi splet |url = http://beehy.pe/best-of-2015/slovenia-3/ |title = Best of 2015 |accessdate = 23. januar 2016 |work = Beehype |archive-date = 2016-01-30 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160130235031/http://beehy.pe/best-of-2015/slovenia-3/ |url-status = dead }}</ref> ===Priznanja=== {|class="wikitable" |- ! objava ! uvrstitev ! seznam |-Ad | ''[[24ur.com]]'' | align=center| 3. | Albumi 2015 – domača scena<ref name="ur"></ref> |-Ad | ''Hrupmag'' | align=center| 7. | Best of 2015<ref name="hm"></ref> |} == Seznam pesmi == Vse pesmi in vsa besedila je napisal Alex Jardier.<ref>Ovitek albuma ''Seasons''</ref> {{track listing |title1=Pieces |length1=4:03 |title2=Sailor |length2=4:07 |title3=Dawn on Me |length3=3:59 |title4=Core |length4=4:32 |title5=Tension |length5=3:32 |title6=Autumn in July |length6=5:08 |title7=In the Garden |length7=3:41 |title8=Come Home |length8=5:01 |title9=Dust of Time |length9=4:14 |title10=Final Storm |length10=4:11 |total_length=42:22 }} == Zasedba == ;Jardier * Alex Jardier — vokal, kitara * Jure Pohleven — kitara, sintesajzer * Borut Perše — kitara * Dejan Slak — bas kitara * Andrej Zavašnik — bobni ;Ostali * [[Zmago Šmon Zed|Zed]] — produkcija * Mathieu Bameulle — mastering * Davor Kralj — slikovni material * Mateja Tomažinčič — oblikovanje ovitka ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Albumi leta 2015]] [[Kategorija:Slovenski albumi]] [[Kategorija:Debitantski albumi]] [[Kategorija:Albumi, ki jih je produciral Zed]] [[Kategorija:Albumi, izdani v samozaložbi]] {{italic title}} {{album-stub}} 7dzbq0fbfqec9ersv1j811k3be12c50 Župnija Dutovlje 0 412626 6682867 6610776 2026-05-30T09:32:10Z Shabicht 3554 6682867 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena= |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Škofija Koper]] |zupnik= Gašper Lipušček |sedez= [[Dutovlje]] 2 |drzava=[[Slovenija]] |splet=[http://zupnija-dutovlje.rkc.si/?id=224&fmod=0 župnija Dutovlje] }} '''[[Župnija]] [[Dutovlje]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Kraška dekanija|kraške dekanije]] [[škofija Koper|škofije Koper]]. == Sakralni objekti == * [[Cerkev sv. Jurija, Dutovlje|cerkev sv. Jurija]], [[Dutovlje]] - [[župnijska cerkev|župnijska]] * [[cerkev sv. Notburge, Kreplje|cerkev sv. Notburge]], [[Kreplje]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] '''Od 1. januarja 2018'''<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * [[cerkev sv. Elije, Kopriva|cerkev sv. Elije]], [[Kopriva, Sežana|Kopriva]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] * [[cerkev sv. Tomaža, Pliskovica|cerkev sv. Tomaža]], [[Pliskovica]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] * [[cerkev sv. Jakoba, Veliki Dol|cerkev sv. Jakoba na Velikem Dolu]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Dutovlje]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Dutovlje]] [[Kategorija:Dutovlje]] {{Škofija Koper}} r6hck35t2cqt7m707rybmknsvfec3l4 6682868 6682867 2026-05-30T09:34:24Z Shabicht 3554 6682868 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena= |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Škofija Koper]] |zupnik= Gašper Lipušček |sedez= [[Dutovlje]] 2 |drzava=[[Slovenija]] | annexed_parishes=Kopriva, Pliskovica, Skopo, Veliki Dol<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> }} '''[[Župnija]] [[Dutovlje]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Kraška dekanija|kraške dekanije]] [[škofija Koper|škofije Koper]]. == Sakralni objekti == * [[Cerkev sv. Jurija, Dutovlje|cerkev sv. Jurija]], [[Dutovlje]] - [[župnijska cerkev|župnijska]] * [[cerkev sv. Notburge, Kreplje|cerkev sv. Notburge]], [[Kreplje]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] '''Od 1. januarja 2018'''<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * [[cerkev sv. Elije, Kopriva|cerkev sv. Elije]], [[Kopriva, Sežana|Kopriva]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] * [[cerkev sv. Tomaža, Pliskovica|cerkev sv. Tomaža]], [[Pliskovica]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] * [[cerkev sv. Jakoba, Veliki Dol|cerkev sv. Jakoba na Velikem Dolu]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Dutovlje]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Dutovlje]] [[Kategorija:Dutovlje]] {{Škofija Koper}} am3au84j5ew5g4rid48l1f7hn38zua8 Popevka tedna na Valu 202 0 413700 6682650 6679479 2026-05-29T14:41:56Z Anzet 118843 /* 2026 */ 6682650 wikitext text/x-wiki Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]]. ===Pred septembrom 2011=== Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi). {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir |- | Adam || Odnosi med srečnimi || <ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042354688 |title=V ponedeljek bo izšla Alfa, prvi album glasbene skupine Adam |accessdate=17. 3. 2023 |date=23. 4. 2010 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2023-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230317093416/https://www.dnevnik.si/1042354688 |url-status=dead }}</ref> |- | Age of Ants || || <ref>https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&id=56028017052</ref> |- | Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/anavrin/ |title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2017-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170602210546/http://www.slorock.si/anavrin/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || <ref>{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | [[BHC]] || Manifest || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/bhc/ |title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063653/http://www.slorock.si/bhc/ |url-status=dead }}</ref> |- | Big Addiction || Odhajam od doma <small>(ft. Zlatko)</small>, Morfij || |- | [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia || |- | Blu.Sine || Začetki || <ref>https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055</ref> |- | [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || <ref>{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}</ref> |- | [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || <ref>http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php</ref><ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233825/http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |url-status=dead }}</ref> |- | [[Division]] || Jokala sem || <ref>https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662</ref> |- | [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || <ref name="eskobust">{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust & Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= |archive-date=2019-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190216212125/https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |url-status=dead }}</ref> |- | [[Eva Moškon]] & Črnobelo || Ljubim se || <ref>{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> |- | Firefly || Lalalai || <ref>https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/</ref> |- | [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || <ref>https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc</ref> |- | Grimmski || || <ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}</ref> |- | Gutti || This Love, Oceanlikes || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title="V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock" |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || <ref>http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf</ref> |- | Interceptor || Uničimo tabuje <small>(ft. Deja Mušič)</small> || <ref>{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108234221/http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |url-status=dead }}</ref> |- | Jacuzzy Krall || Čeveljaza <small>(s Sausages)</small>, Roke gor || <ref>{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&id=6171&i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}</ref> |- | [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel <small>(dec 05)</small> || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013028/https://rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Lara-B]]|| Večno || <ref>https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175</ref> |- | Liquf || Krila, Iluzija || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html |title="Krila" skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233512/https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |url-status=dead }}</ref> |- | Marzla Vada || Popoln umor || <ref>http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114</ref> |- | Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || <ref name="a">{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233402/https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |url-status=dead }}</ref> |- | [[Metalsteel]]|| Spomin || <ref>https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf</ref> |- | [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || <ref>{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}</ref> |- | [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || <ref>{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}</ref> |- | [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || <ref>{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}</ref> |- | [[Puppetz]]|| V meni || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html |title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | RattleSnake || Ogenj al' led || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013913/https://rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj || |- | [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || <ref>{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}</ref> |- | Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || <ref>{{Navedi splet |url=http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063824/http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |url-status=dead }}</ref> |- | The Tide || Decline || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || <ref name="eskobust"/> |- | Toxic Heart || Ride Your Life || <ref>{{navedi splet |url=http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063642/http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |url-status=dead }}</ref> |- | [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || <ref>{{navedi splet |url=http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063712/http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |url-status=dead }}</ref> |- | Ultra || Dan za dva, Višje || <ref name="a"/> |- | [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233529/http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |url-status=dead }}</ref> |} {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | <center>20. 08.<br>2010</center> || Papir<br>Pero Lovšin<br>Heavenix || Smashing Pumkins<br>Die Fantastischen 4<br>Linkin Park<ref>https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848</ref> |} ===2011=== Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem. {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]] |- | 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]<br>Kronika betona – Mirko<br>'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys<br>'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''<br>La Notte Dei Desideri – Jovanotti |- | 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]<br>Na drugem bregu – [[Bohem]]<br>'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z & Kanye West<br>You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran<br>'''These Days – Foo Fighters''' |- | 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''<br>Hoću, neću – [[Gušti]]<br>Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''<br>It Will Rain – Bruno Mars<br>We Found Love – [[Rihanna]] |- | 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''<br>Najin ples – [[Neisha]] & Tokac<br>Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers<br>'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''<br>My Home – Nneka |- | 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''<br>Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]<br>A vid'š, da me ni – Mitja & Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''<br>Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]<br>Video Games – Lana Del Rey |- | 04. 11. || Pojdi stran – Corvus<br>Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]<br>'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia<br>Benvenuto – Laura Pausini<br>'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]''' |- | 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''<br>Rit pa srajca – L.S.D.<br>Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''<br>Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS<br>1996 – The Wombats |- | 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''<br>Trbowska – Red Five Point Star<br>Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian<br>'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Call It What You Want – Foster The People |- | 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh<br>Travnik in drevo – Gorazd Lampe<br>'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys<br>'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''<br>Wetsuit – The Vaccines |- | 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]] |- | 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble |- | 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse |- | 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Ta čas – Maja Keuc<br>Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''<br>Hurt – Leona Lewis<br>Cannonball – Little Mix |- | 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement<br>Kje si lubi – Manouche<br>'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''<br>Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]<br>Girl from Ipanema – Amy Winehouse |} ===2012=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ<br>'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk & Nula Kelvina'''<br>Romanje – Tabu & [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran<br>Somebody That I Used To Know – Gotye & Kimbra<br>'''Home Again – Michael Kiwanuka''' |- | align="center"|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''<br>Naše leto, naš glas – Zlatko<br>Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''<br>The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor<br>The Daily Mail – Radiohead |- | align="center"|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero<br>'''Kaj naj naredim – Sell Out'''<br>Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''<br>My Valentine – Paul McCartney<br>Tattoo – Van Halen |- | align="center"|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič & Dejan Lapanja<br>'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''<br>Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey<br>'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Towers – Bon Iver |- | align="center"|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''<br>Balada – Katja Koren<br>Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp<br>'''Love Interruption – Jack White'''<br>Pelican – The Maccabees |- | align="center"|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''<br>1000 mest – Coma Stereo<br>Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj & M.I.A.<br>'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''<br>Titanium – David Guetta ft. Sia |- | align="center"|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt<br>Jst bom tle – Maya<br>'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran<br>Gold On The Ceiling – The Black Keys<br>'''In The End – Snow Patrol''' |- | align="center"|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''<br>Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin<br>Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry<br>After Midnight – Blink 182<br>'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]''' |- | align="center"|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy<br>'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''<br>Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi<br>'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''<br>Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash |- | 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys |- | 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People |- | 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna |- | 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds |- | 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''<br>Morda – Panda<br>Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters<br>Endless Love – Lionel Richie & Shania Twain<br>'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]''' |- | 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''<br>Get to know me – LeeLoojamais<br>Čarovnija – Peter Lovšin & Španski Borci || Ill Manors – Plan B<br>'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators |- | 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''<br>Čudež − Papir<br>? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]''' |- | 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude<br>Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]<br>'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence & The Machine ft. Josh Homme<br>'''Hit Or Miss – Tom Jones'''<br>Trouble Town – Jake Bugg |- | 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc<br>Tistega dne – Hiša<br>'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk & Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White<br>'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''<br>Dead And Gone – The Black Keys |- | 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen |- | 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''<br>Tvoje moje – [[Muff]]<br>Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''<br>Varud – Sigur Ros<br>Perfect World – Gossip |- | 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie<br>Kaj naj – Emkej & Polona<br>'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue<br>'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''<br>Wide Awake – Katy Perry |- | 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen |- | 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]<br>Led s severa – Big Foot Mama<br>'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''<br>Like A Prayer – Madonna<br>Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses |- | 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]<br>Kako si kaj? – Katja Koren<br>'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage<br>Disconnected – Keane<br>'''Spectrum – Florence & The Machine''' |- | 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees<br>'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''<br>Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West & Jay-Z<br>'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''<br>Only The Horses – Scissor Sisters |- | 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael |- | 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]] |- | 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]] |- | 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona<br>There Will Be Boys – Katja Šulc<br>'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink<br>Winner – Pet Shop Boys<br>'''New Day – Alicia Keys''' |- | 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov<br>Te čakam – [[In & Out (glasbena skupina)|In & Out]]<br>'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''<br>Whistle – Flo Rida<br>Settle Down – No Doubt |- | 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys |- | 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers |- | 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''<br>Texarcana – Vlado Kreslin & Bambi Molesters<br>Drive – Polona Kasal || <small>Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] & Mike Rutheford</small> |- | 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox<br>'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes<br>Madness – Muse<br>'''Little Talks – Of Monsters And Men''' |- | 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran & Janez Lamovšek<br>'''Hudič – [[Zoran Predin]] & Coverlover'''<br>Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys<br>Teenage Icon – The Vaccines<br>'''Lover Alot – Aerosmith''' |- | 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''<br>Kaj si hotel – Avtomobili<br>Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''<br>We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift<br>Under the Westway – Blur |- | 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]] |- | 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''<br>Užitek na Replay – Big Foot Mama<br>Grem – Drago Mislej Mef & NOB || Ride – Lana Del Rey<br>'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''<br>Flower – Kylie Minogue |- | 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''<br>Skrivnost – Nikka<br>Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''<br>Anna Sun – Walk the Moon<br>Night Light – Jessie Ware |- | 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren<br>Believe – Tide<br>'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin<br>'''Skyfall – [[Adele]]'''<br>Miss Atomic Bomb – The Killers |- | 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''<br>Remember – Trash Candy<br>Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''<br>Looking Hot – No Doubt<br>Rock & Roll Love Affair – Prince |- | 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay |- | 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Lion's Throat – Barely Modern<br>Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''<br>Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti<br>Mountain Sound – Of Monsters And Men |- | 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford & Sons |- | 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn & Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers |- | 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars |- | 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith |- | 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers |- | 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys |- | 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin<br>Nisva sama – Electrix<br>'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''<br>One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana<br>Breezeblocks – Alt-J |- | 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford & Sons |} ===2013=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys |- | align="center"|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan<br>DNK – Heavenix<br>'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro<br>Street Jesus – Aerosmith<br>'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]''' |- | align="center"|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''<br>Viva La Revolucion – Mirko Brass Band<br>You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend<br>'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy & The Conspirators |- | align="center"|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus<br>Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]<br>'''Samota – Sell Out''' || Suit & Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z<br>Don't Save Me – Haim<br>'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] & Adam Levine''' |- | align="center"|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]] |- | align="center"|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''<br>Ti greš – Nina Pušlar<br>Ujet – Semo & Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''<br>Always Allright – Alabama Shakes<br>If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware |- | align="center"|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] & The Bad Seeds |- | align="center"|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford & Sons |- | align="center"|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Tvoja sreča – 2B<br>Kisik – Jernej Zoran & Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''<br>Mirrors – Justin Timberlake<br>Bad Mood – The Vaccines |- | 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan |- | 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''<br>Jutranja rosa – Flora & Paris<br>Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons<br>Kasno je za ljubav – Urban & 4<br>'''Biblical – Biffy Clyro''' |- | 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode |- | 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner |- | 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo & Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart |- | 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware |- | 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]] |- | 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''<br>Sanje – Nula Kelvina<br>Zaplezali smo se – Zoran Predin & Coverlover || '''Blind – Hurts'''<br>Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams<br>It's Allright, It's OK – Primal Scream |- | 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''<br>December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]<br>Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''<br>Alive – Empire Of The Sun<br>#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel |- | 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave & The Bad Seeds |- | 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald |- | 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane |- | 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton |- | 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''<br>Goalless Confessions – Dandelion Children<br>Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''<br>Fiction – The XX<br>Still Swinging – Papa Roach |- | 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]] |- | 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]] |- | 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand |- | 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh<br>'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''<br>Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] & Gaby Moreno'''<br>Home Again – Elton John<br>Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas |- | 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''<br>En od naju – D'Neeb<br>Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend<br>Lovesick – Peace<br>'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]''' |- | 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin & Nina Pušlar<br>Mars in Venera – Tinkara Kovač<br>'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon<br>Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake<br>'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age''' |- | 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''<br>Objem <small>(rmx)</small> − Papir<br>? || '''Valentine's Day – David Bowie''' |- | 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''<br>Ura je 8 – [[Lea Sirk]]<br>Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''<br>Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams<br>Dance Apocalyptic – Janelle Monáe |- | 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]] |- | 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''<br>Pod staro jablano – Niet in Severa<br>Ujet – Semo & Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Burn – Ellie Goulding<br>Melody Calling – The Vaccines |- | 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew & Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]] |- | 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode |- | 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''<br>Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]<br>Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''<br>The Perfect Life – Moby & Wayne Coyne<br>New – Paul McCartney |- | 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]] |- | 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo & Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]] |- | 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]] |- | 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg |- | 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George |- | 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] & Friends'''<br>I Guess – Balladero<br>S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé<br>You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur<br>'''Cheating – John Newman''' |- | 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams |- | 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin<br>'''Hodim naprej – Eskobars'''<br>Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''<br>NYC – Dido<br>Afterlife – Arcade Fire |- | 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''<br>Love Is Gone – Tide<br>Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''<br>I Belong To You – Caro Emerald<br>Quale senso abbiamo noi – Zucchero |- | 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes |- | 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen |- | 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]] |- | 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]] |- | 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]] |- | 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''<br>Sanjska – [[Billysi]]<br>Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''<br>Losing Sleep – John Newman<br>Forever – Haim |} ===2014=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''<br>Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]<br>Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''<br>Black Skinhead – Kanye West<br>Adore You – Miley Cyrus |- | align="center"|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]] |- | align="center"|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles |- | align="center"|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''<br>Vzem' si čas – Anu<br>Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''<br>Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna<br>Demons – Imagine Dragons |- | align="center"|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People |- | align="center"|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz<br>Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina<br>'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2<br>Tu sei lei – Ligabue<br>'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen''' |- | align="center"|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''<br>Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara<br>Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''<br>Cambia-menti – Vasco Rossi<br>Runaway Baby – Bruno Mars |- | align="center"|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]<br>'''Zadnja noč – Foršus'''<br>Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Can't Rely On It – Paloma Faith<br>PretzelBodyLogic – Prince |- | align="center"|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC<br>'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''<br>Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''<br>Let Her Down Easy – George Michael<br>Money On my Mind – Sam Smith |- | 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]] |- | 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]] |- | 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li |- | 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB<br>'''Shotgun Seat – EightBomb'''<br>Sijoča kulisa – Robert Jukič & [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''<br>Liar, Liar – Chris Cab<br>There Is No Other Time – Klaxons |- | 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]<br>I Believe In ... – Elvis Jackson<br>'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc<br>'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''<br>Stay With Me – Sam Smith |- | 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars<br>'''1000-e luči – [[BO!]]'''<br>Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn<br>'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''<br>Heaven Knows – The Pretty Reckless |- | 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''<br>Burning – Thomas March & The Snail Collective<br>Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''<br>Ti penso raramente – Biagio Antonacci<br>Rumble – Kelis |- | 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo & Tribute2Love'''<br>Jutranji striptis (2014) – Flirrt<br>Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza<br>'''West Coast – Lana Del Rey'''<br>Tennis Court – Lorde |- | 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] & Nina Kay || Lazaretto – Jack White |- | 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay |- | 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk<br>'''Eurovision – Laibach'''<br>Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets |- | 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''<br>Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin<br>Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''<br>Imidiwan – Bombino<br>Swallowed Whole – Pearl Jam |- | 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers |- | 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''<br>Čas za sanje – Polona Leben & Electric Boogie<br>Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian<br>'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''<br>? |- | 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra |- | 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon |- | 26. || 27. 06. || Valovi − In & Out ft. Trkaj<br>'''Hot Air – Alice Blue'''<br>Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh<br>'''Tough Love – Jessie Ware'''<br>? |- | 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''<br>Roll The Dice – The Tide<br>Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg<br>'''Pretty Hurts – Beyonce'''<br>Show Me a Miracle – Klaxons |- | 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz |- | 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti<br>'''En knc wade – Smaal Tokk & Nula Kelvina'''<br>Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia<br>'''Am I Wrong – Nico & Winz'''<br>? |- | 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]] |- | 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]] |- | 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp & Robyn |- | 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo |- | 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran |- | 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar<br>Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] & Mike Vale ft. Chris The Voice<br>'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille<br>Down the Wrong Way − Chrissie Hynde & Neil Young<br>'''True Love – Coldplay''' |- | 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''<br>Muza – Denis Ali<br>Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini<br>'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''<br>Blame It on Me − George Ezra |- | 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] & TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]] |- | 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''<br>Ujeta − Jamirko & Maya<br>Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson<br>'''Clouds – Prince'''<br>? |- | 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit |- | 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]] |- | 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''<br>Go disco go – Koala Voice<br>Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry<br>Yellow Flicker Beat − Lorde<br>'''Happy Idiot – TV on the Radio''' |- | 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu<br>Sladka svetloba – Avtomobili<br>'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''<br>The Days – Avicii ft. Robbie Williams<br>? |- | 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13<br>Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band<br>'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters<br>'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''<br>? |- | 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''<br>Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]<br>All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani<br>These Days − Take That<br>'''Be Lucky – [[The Who]]''' |- | 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''<br>Kličem te − [[Alenka Godec]]<br>Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds |- | 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2 |- | 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood |- | 48. || 28. 11. || Pol – Hamo & Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars |- | 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''<br>Aha − Muff<br>Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''<br>Guirrero − Marco Mengoni<br>Like I Can − Sam Smith |- | 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko & [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC |- | 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''<br>Kitara leti v nebo – Bilbi<br>Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''<br>Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel<br>? |- | 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys |} ===2015=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2<br>Alles Klar – Lei'yh<br>'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence<br>'''Living for Love – [[Madonna]]'''<br>? |- | align="center"|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]<br>'''Popoln dan – Sell Out'''<br>Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor<br>Sabato – Jovanotti<br>'''Miracles – [[Coldplay]]''' |- | align="center"|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''<br>Hands – Fed Horses<br>Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd<br>Only One − Kanye West ft. Paul McCartney<br>'''Sugar – Maroon 5''' |- | align="center"|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson<br>'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''<br>Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding<br>'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''<br>? |- | align="center"|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''<br>Nothing – Koala Voice<br>Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''<br>Incanto – Tiziano Ferro<br>Handsome – The Vaccines |- | align="center"|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars<br>Tell Me What U want – Can Of Bees<br>'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra<br>'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West & [[Paul McCartney]]'''<br>? |- | align="center"|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]<br>Live in Hope – NoAir<br>'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]] |- | align="center"|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb<br>'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''<br>Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>Fatti avanti amore – Nek<br>King – Years and Years |- | align="center"|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''<br>Fall In Love – Arsov<br>Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran<br>'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''<br>Style – Taylor Swift |- | 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens<br>'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''<br>Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''<br>I'm a Ruin – Marina and the Diamonds<br>Fade Out Lines – The Avener |- | 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran & Lara Poreber<br>'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''<br>Z roko v roki – Kevin Koradin & [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier<br>Mi verdad – Mana ft. Shakira<br>'''Believe – Mumford & Sons''' |- | 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''<br>Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba<br>Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band<br>'''Gli immortali – Jovanotti'''<br>? |- | 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak<br>Slow Down (Remix) − LastDayHere<br>'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]] |- | 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D<br>Hollywood kitsch – Daša Gradišek<br>'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers<br>Instant Crush − Natalie Imbruglia<br>'''Crystals – Of Monsters and Men''' |- | 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''<br>Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz<br>Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy<br>Hold My Hand − Jess Glynne<br>'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble''' |- | 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]<br>'''Julija – San di ego'''<br>Native Son – Gramatik ft. Raekwon & Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti |- | 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''<br>Musicus – Mit<br>Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth<br>The Wolf − ?<br>'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes''' |- | 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]<br>[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]<br>'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!<br>'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''<br>Shut Up And Dance – Walk The Moon |- | 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur<br>Z mano greš – Alma<br>'''Tiho – Hamo & Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura<br>Rimani tu – Raf<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač<br>Ko sama boš – Anej Piletič<br>'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy & Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald<br>'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''<br>Big Girls Cry – Sia |- | 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover<br>'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''<br>Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''<br>Did You Hear The Rain – George Ezra<br>New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora |- | 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall<br>Rider – John F. Doe<br>'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont<br>'''Sunny Side Up – Faith No More'''<br>Heroes – Måns Zelmerlöw |- | 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''<br>Brez skrbi − Samo Budna<br>Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj & Afrojack'''<br>Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar<br>Ong Ong – Blur |- | 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi<br>'''Se ti laže – [[Sausages]]'''<br>V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''<br>Guai – Vasco Rossi<br>Want To Want Me – Jason Derulo |- | 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''<br>Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet<br>Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers<br>Today, Today, Today – James Taylor<br>'''Can't Feel My Face – The Weeknd''' |- | 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D<br>'''Mending Fences – Alice Blue'''<br>Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck<br>Buon viaggio – Cesare Cremonini<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke<br>Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla<br>'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay<br>'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae & Nile Rodgers'''<br>No Sleeep – Janet Jackson |- | 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]<br>'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''<br>Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years & Years<br>'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''<br>Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend |- | 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars<br>'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''<br>Najine barve – Jernej Zoran & Lara || Coffee – Miguel<br>'''L'estate addòsso – Jovanotti'''<br>Song for Someone – U2 |- | 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''<br>All – Torul<br>Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''<br>#SundayFunday – Magic!<br>Come And Get It – John Newman |- | 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''<br>Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]<br>Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico & Winz<br>'''Eventually – Tame Impala'''<br>Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson |- | 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova & Eva Beus<br>'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''<br>To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''<br>The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan<br>Leave a Trace – Chvrches |- | 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''<br>Kdo sploh sva – Lea Sirk<br>Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''<br>1998 – Banks ft. Chet Faker<br>The Mood That I'm In – Beth Hart |- | 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko<br>'''Piknik – Siddharta'''<br>Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith<br>'''High by the Beach – Lana Del Rey'''<br>Drag Me Down – One Direction |- | 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama<br>'''Sama je – Bort Ross & Nina Radkovič'''<br>Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj<br>Lo stadio – Tiziano Ferro<br>'''Growing Up – Macklemore & Ryan Lewis ft. Ed Sheeran''' |- | 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]<br>Zato, ker smem – Demolition Group<br>'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne<br>'''From Eden – Hozier'''<br>Wildest Dreams – Taylor Swift |- | 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš<br>'''Ogledalo – [[Niet]]'''<br>Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford & Sons'''<br>Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti<br>What Do You Mean? − Justin Bieber |- | 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''The French Say – Koala Voice'''<br>Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten<br>'''Mountain at My Gates – Foals'''<br>Roots − Imagine Dragons |- | 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane<br>'''Nekineki – [[Murat & Jose]] X JAMirko'''<br>Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell<br>'''Demons – James Morrison'''<br>Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce & Arrow Benjamin |- | 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank<br>Morebit − Mrigo & Ghet<br>'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''<br>Bad Blood – Ryan Adams<br>Writing's on the Wall – Sam Smith |- | 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Living Again – Maraaya<br>Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party<br>Hotline Bling − Drake<br>'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]''' |- | 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D<br>Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov<br>'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding<br>'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff & The Night Sweats'''<br>Locked Away − R. City feat. Adam Levine |- | 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''<br>Dlani – Okttober<br>Bežim – Raiven || Dominique – Anouk<br>'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''<br>Love Me Like You Do − Little Mix |- | 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec<br>Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba<br>'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele<br>Breathe Life – Jack Garratt<br>'''Love Gave Me More – Simply Red''' |- | 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses<br>Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]<br>'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''<br>If You Ever Want To Be In Love – James Bay<br>Bird Set Free – Sia |- | 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik<br>'''Beli grad – [[Mi2]]'''<br>Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson<br>'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''<br>Adventure of a Lifetime – Coldplay |- | 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''<br>Najina slika in ti – Neisha<br>Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede<br>Ex's and Oh's – Elle King<br>'''Jackie and Wilson – Hozier''' |- | 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Sanjaj me – Anette<br>Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''<br>Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni<br>Can't Get Enough Of Myself – Santigold |- | 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''<br>Nastalo bo – Siddharta<br>Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''<br>Hotline Bling – Drake<br>Sorry – Justin Bieber |- | 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew<br>'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''<br>Palms & Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''<br>21 grammi – Fedez<br>You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy |- | 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo & Tribute2Love'''<br>Rdeči plašč – Bilbi<br>Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''<br>Stitches – Shawn Mendes<br>Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue |- | 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''<br>Veselega decembra – 30 stopinj v senci<br>Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''<br>Sweet Lovin’ – Sigala<br>The Girl Is Mine – 99 Souls |} ===2016=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''<br>Stoletni ples – Panda<br>V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''<br>'Cause I'm A Man – Tame Impala<br>Il Rimpanto Di Te – Giosada |- | 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''<br>BSM (Bod sam moja) – Zlatko<br>Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''<br>Here – Alessia Cara<br>Love For That – Mura Masa |- | 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen<br>Sunrise – Gašper ft. Vanesa<br>'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro<br>Reapers – Sia<br>'''Lazarus – [[David Bowie]]''' |- | 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''<br>Čakam – [[Žan Serčič]]<br>Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer<br>'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Nerve − Don Broco |- | 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''<br>Remiss – Karmakoma<br>Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede<br>'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''<br>Delete – DMA's |- | 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''<br>Lokomotiva – Kill Kenny<br>Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''<br>Io di te non ho paura – Emma<br>Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé |- | 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose<br>To mi je všeč – Nina Pušlar<br>'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''<br>Pillowtalk – Zayn<br>Stressed Out – Twenty One Pilots |- | 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko<br>Čas je zdaj – Anja Kotar<br>'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham<br>Un giorno mi dirai – Stadio<br>'''Worry – Jack Garratt''' |- | 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''<br>Ladja norcev – Lačni Franz<br>Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals<br>Crier tout bas – Cœur de pirate<br>'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]''' |- | 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan & Matevž Šalehar - Hamo<br>Zlati časi – Balladero<br>'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''<br>Volevo te – Giusy Ferreri<br>The Sound – 1975 |- | 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart<br>'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''<br>Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey<br>'''J'sais pas – Brigitte'''<br>Best Fake Smile – James Bay |- | 12. || 18. 03. || Matica – Dan D<br>Greva naprej – Rudi Bučar<br>'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches<br>'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''<br>Gimme the Love – Jake Bugg |- | 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Home – Mistermarsh<br>Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''<br>Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran<br>Follow You – Bring Me the Horizon |- | 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz<br>Do kosti – Tabu<br>'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef & NOB''' || One Strike – All Saints<br>'''Partigano reggiano – Zucchero'''<br>The Less I Know The Better – Tame Impala |- | 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla & Neisha<br>Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence<br>'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen<br>'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''<br>Like I Would – Zayn |- | 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora<br>'''Rad imam dež – [[Niet]]'''<br>Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau & Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''<br>New Romantics – Taylor Swift<br>Keep Singing – Rick Astley |- | 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''<br>Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac<br>Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets<br>'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''<br>What If I Go – Mura Masa |- | 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''<br>One – Hyu ft. Eva Štirn<br>Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah<br>A Love Song – LadyHawke<br>'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]''' |- | 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh<br>'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell<br>Hold Up – Beyonce<br>'''Up & Up – [[Coldplay]]''' |- | 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''<br>Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]<br>Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej & Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''<br>Hoter Than Hell – Dua Lipa<br>This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna |- | 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose<br>Rain – Lina Rahne<br>'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses<br>'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Bored To Death – Blink 182 |- | 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''<br>Frida Nipl – Koala Voice<br>Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele<br>'''Ragazza magica – Jovanotti'''<br>Empty – Garbage |- | 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''<br>Until Then – [[Haiku Garden]]<br>Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani<br>'''Vorrei ma non posto – J-AX & Fedez'''<br>Cry – Sigma ft. Take That |- | 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''<br>Where You Left Me – Muff<br>Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura<br>'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''<br>Boyfriend – Tegan and Sara |- | 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''<br>Silence – Ditka<br>Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''<br>Siberian Nights – The Kills<br>Casual Party – Band Of Horses |- | 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''<br>Poletna – Sausages & Marko Hatlak<br>Why You Keep Sayin' – Thomas March & The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''<br>Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne<br>Wow! – Beck |- | 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''<br>Way Away – Sweven<br>Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara<br>The Getaway – Red Hot Chili Peppers<br>'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend''' |- | 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''<br>Noben me ne razume − Nipke<br>Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac & Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''<br>Sledgehammer − Rihanna<br>Mama Said – Lukas Graham |- | 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Tension – Jardier<br>Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke & Erik || Better Love – Hozier<br>'''Red Dress – Magic!'''<br>Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets |- | 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven<br>Suzanna Smiling – Daniel Vezoja<br>'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears<br>La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira<br>'''Good Grief – Bastille''' |- | 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo<br>'''Soulseller – Stray Train'''<br>Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners<br>'''Toi et moi – Paradis'''<br>Be As You Are – Mike Posner |- | 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu<br>Chasing You – Benjamin Shock<br>'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry<br>'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''<br>Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber & MØ |- | 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar<br>'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''<br>Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay <br>Uno di questi giorni – Nek<br>'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya''' |- | 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh<br>'''Drugi breg želja – Ditka'''<br>Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval<br>Howl – Biffy Clyro<br>'''Carry On – Norah Jones''' |- | 35. || 26. 08. || Muza – BQL<br>'''Lepa – Adijo kultura'''<br>Divination – Werefox || Kids – OneRepublic<br>'''Bang Bang – [[Green Day]]'''<br>Closer – Chainsmokers ft. Halsey |- | 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''<br>Gifts – Fed Horses<br>Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''<br>Ho creduto a me – Laura Pausini<br>Love on the Brain – Rihanna |- | 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''<br>Saviour of Love – Torul<br>Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World<br>Eterni – Zero Assoluto<br>'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]''' |- | 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant<br>Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai<br>'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''<br>White Tiger – Izzy Bizu<br>The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar |- | 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''<br>Fingertips – Sweven<br>Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''<br>Unici – Nek<br>Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver & Kanye |- | 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] & Borut Marolt'''<br>All Is Gone – Tidal Waves<br>Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den<br>'''Still Breathing – Green Day'''<br>Send Them Off – Bastille |- | 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Player – Ina Shai<br>Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell<br>Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk<br>'''Party Like a Russian – Robbie Williams''' |- | 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz<br>Should Have Listened – Trash Candy<br>'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur<br>La Risposta – Samuel<br>'''Blended Family – Alicia Keys''' |- | 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat<br>Forgive the Weather – Toxine<br>'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars<br>Un mondo migliore – Vasco Rossi<br>'''Walls – Kings of Leon''' |- | 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri<br>Holly G – NoAir<br>'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga<br>Sexual – Neiked<br>'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar''' |- | 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Kristal – King Foo<br>Glasovi – Gora || '''Love & Hate – Michael Kiwanuka'''<br>Potremmo ritornare – Tiziano Ferro<br>Shout Out to My Ex – Little Mix |- | 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP<br>'''Vrhovi – [[Neisha]]'''<br>Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''<br>All Goes Wrong – Chase & Status ft. Tom Grennan<br>Re-arrange – Biffy Clyro |- | 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke<br>'''Dva za mene – Katarina Mala'''<br>With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX<br>'''Oronero – Giorgia'''<br>True Disaster – Tove Lo |- | 48. || 25. 11. || Privid – 2B<br>Moč jeseni – Gal Gjurin<br>'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae<br>'''Water Under the Bridge – Adele'''<br>Lost on You – LP |- | 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu<br>Something to Be Free – Sweetsology<br>'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''<br>I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk<br>Love on the Weekend – John Mayer |- | 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''<br>Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar<br>Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''<br>All Night – Beyoncé<br>Fire – Justice |- | 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos<br>'''Led – Bort Ross'''<br>Ideal – Simon || Everglow – Coldplay<br>'''One Fine Day – Sting'''<br>Breaker's Roar – Sturgill Simpson |- | 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''<br>Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence<br>Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake & Anna Kendrick<br>'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''<br>I don't Wanna Live Forever – Zayn & Taylor Swift |- | 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March & We'll Be Naked Collective<br>'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''<br>Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''<br>Completamente – Thegiornalisti<br>Season 2 Episode 3 – Glass Animals |} ===2017=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''<br>Pada – Lean Kozlar Luigi<br>Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille<br>'''Suženi snovi – Repetitor'''<br>Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane |- | 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''<br>Lebdenje – King Foo<br>Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''<br>Neuanfang – Clueso<br>In My Mind – The Amazons |- | 3. || 20. 01. || Klasika – David<br>Old Memory – Daniel Vezoja<br>'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers<br>'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''<br>Magnificent (She Says) – Elbow |- | 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank<br>We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič<br>'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime & Silence – Julien Dore<br>Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso<br>'''Chöre – Mark Forster''' |- | 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo & Tribute2Love'''<br>Milijon in ena – Klara Jazbec<br>Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp<br>'''Automaton – Jamiroquai'''<br>Say Something Loving – The XX |- | 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem<br>'''Poišči navdih – Sweetsology'''<br>Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''<br>Il Conforto –Tiziano Ferro & Carmen Consoli<br>Honey Sweet – Blossoms |- | 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko<br>Dihava isti zrak – Moya<br>'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''<br>Moving On the Getting Over – John Mayer<br>Big Picture – London Grammar |- | 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt<br>Hešteg – Icotovi zobi<br>'''Ti lahko – Peter Lovšin & Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks<br>'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''<br>(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha |- | 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran<br>Roka v roki – Monolits<br>'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''<br>Heavy – Linkin Park feat. Kiiara<br>Hey Bébé – Rhiannon Giddens |- | 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''<br>Če si rojen – Avtomobili<br>Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''<br>Ora mai – Lele<br>Green Light – Lorde |- | 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar & Istrabend'''<br>On My Way – Omar Naber<br>Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''<br>You Look Good – Lady Antebellum<br>So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign |- | 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven<br>Rabim samo tebe – Žiga Rustja<br>'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man<br>'''Dirigent – Urban & 4'''<br>Galway Girl – Ed Sheeran |- | 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček<br>Kozmonavt – Gora<br>'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer<br>Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar<br>'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth''' |- | 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo & Tina Marinšek<br>'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''<br>Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''<br>Passionfruit – Drake<br>Shine on Me – Dan Auerbach |- | 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon<br>Resetiraj me – Bilbi<br>'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''<br>Ultralife – Oh Wonder<br>Le canzoni fanno male – Marianne Mirage |- | 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar<br>'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''<br>Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood<br>Sign of the Times – Harry Styles<br>'''Be Who You Are – The Kooks''' |- | 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored<br>Ob kavi – Anabel<br>'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''<br>Hard Times – Paramore<br>Stay – Zedd ft. Alessia Cara |- | 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''<br>Useless – Trash Candy<br>Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''<br>Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom<br>Ran – Future Islands |- | 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''<br>Nazaj – 2B<br>Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim<br>Slow Hands – Niall Horan<br>'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper''' |- | 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''<br>Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen & White Moods<br>Red – The Margins || J-Boy – Phoenix<br>'''City Lights – Blanche'''<br>Chainsmoking – Jakob Banks |- | 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''<br>Affordable Amphetamines – persons from porlock<br>Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid<br>The Night We Met – Lord Huron<br>'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex''' |- | 22. || 02. 06. || Svila – Isobel<br>'''Zabluzu – Hamo & Tribute2Love'''<br>Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''<br>Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel<br>The System Only Dreams in Total Darkness – The National |- | 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek & Proper<br>Chase Me – Maja Keuc - Amaya<br>'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar<br>'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''<br>Perfect Places – Lorde |- | 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera<br>It's Complicated – Maraaya ft. BQL<br>'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''<br>Secrets – The Weeknd<br>Life's What You Make It – Placebo |- | 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica<br>Skozi vitrino – Alex Volasko<br>'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''<br>Don't Matter Now – George Ezra<br>Young Dumb & Broke – Khalid |- | 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''<br>Modro sonce – Gušti<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''<br>Fontaine de lait – Camille<br>Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee |- | 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''<br>Mana – MATTER/persons from porlock<br>Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx<br>Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti<br>'''Waiting on a Song – Dan Auerbach''' |- | 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec<br>'''Valentina − Erik Platon'''<br>Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''<br>Thunder − Imagine Dragons<br>There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes |- | 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec & Grabber Remix) – Pliš'''<br>Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple<br>Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson<br>New York – St. Vincent<br>'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur''' |- | 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh<br>Tisoč besed – King Foo<br>'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix<br>'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''<br>Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani |- | 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''<br>Zvezde v mlaju – Bordo<br>Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People<br>'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''<br>Electric Blue – Arcade Fire |- | 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya<br>Zdaj vem − Jackson<br>'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean<br>New Rules − Dua Lipa<br>'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice''' |- | 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''<br>Dej se ustav − Nipke<br>Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''<br>If We Were Vampires – Jason Isbell<br>Midnight – Jessie Ware |- | 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''<br>It's a Shame – Benjamin Shock & Marina Martensson<br>Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg<br>Coco Caline – Julien Dore<br>'''What About Us − Pink''' |- | 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''<br>A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni<br>Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''<br>Look What You Made Me Do – Taylor Swift<br>Walk on Water – 30 Seconds to Mars |- | 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura<br>'''Zapleši z mano – Taša'''<br>Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''<br>Bad at Love – Halsey<br>Two Ghosts – Harry Styles |- | 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''Proklete vijolice − Mi2'''<br>Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''<br>Keine Angst − Casper feat. Dransal<br>Too Good at Goodbyes − Sam Smith |- | 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''<br>Ulice – Emkej feat. Anina<br>Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus & Julia Stone<br>'''Fenomenale – Gianna Nannini'''<br>Up All Night – Beck |- | 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj<br>'''Vreme za lubezen – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers<br>'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''<br>Cry Baby – Paloma Faith |- | 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart<br>'''Shanti Shanti – Bilbi'''<br>Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks<br>Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage<br>'''Little of Your Love – Haim''' |- | 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''<br>Jump in the Water − July Jones<br>Za zmeraj − David & Anja Baš || Winter − PVRIS<br>Younger Now − Miley Cyrus<br>'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah''' |- | 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur<br>'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''<br>Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware<br>'''Un' altra storia – Zucchero'''<br>Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds |- | 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''<br>Anakin – MRFY<br>Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''<br>Unknown (To You) – Jacob Banks<br>Dum Surfer – King Krule |- | 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu<br>Maska – BO!<br>'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''<br>Porto vecchio – Julien Dore<br>Life Goes On – E^ST |- | 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''<br>Utrip noči – King Foo<br>Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles<br>Taste – Rhye<br>'''Always Ascending – Franz Ferdinand''' |- | 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem<br>'''Šuolni − Iztok Mlakar'''<br>Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello<br>'''Oh, vita − Jovanotti'''<br>Call It What You Want − Taylor Swift |- | 47. || 24. 11. || LV – Muff<br>'''Talk About It – Koala Voice'''<br>Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce<br>'''Strangers – Sigrid'''<br>World Gone Mad – Bastille |- | 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk<br>Window – Seven Days in May<br>'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''<br>Poetica – Cesare Cremonini<br>Golden Slumbers – Elbow |- | 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili<br>'''Dust of Time – Jardier'''<br>Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''<br>Tell Me You Love Me – Demi Lovato<br>One Last Song – Sam Smith |- | 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''<br>Lepa si – Nina Pušlar<br>Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''<br>Saved – Khalid<br>Grace – Rag'n'bone Man |- | 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik<br>'''Božična − Neisha'''<br>Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''<br>Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man<br>Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo & Alma |- | 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''<br>Roka v roki – Monolits<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''<br>Gentle Storm – Elbow<br>Feel It Still – Portugal. The Man |} ===2018=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 05. 01. || '''Erik Platon & Problemi − Odveč'''<br>Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop<br>Flirrt − Nič od nič || Francis & The Lights − Just for Us<br>'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''<br>The Wombats − Turn |- | 2. || 12. 01. || Orlek – Okna<br>'''Lea Sirk – Back to Being Me'''<br>BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy<br>Kendrick Lamar & SZA – All the Stars<br>'''Bruno Mars & Cardi B. – Finesse''' |- | 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja<br>'''Koala Voice – Sierra'''<br>Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff & The Night Sweats – You Worry Me<br>Troye Sivan – My, My, My<br>'''Jack White – Connected by Love''' |- | 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''<br>Kevin Koradin – Spomni se<br>Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''<br>Emma – L'Isola<br>Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game |- | 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''<br>Mito – Bratstvo in estradstvo<br>Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'<br>Detour – Bez tebe<br>'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me''' |- | 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''<br>Ketrin Nera – Morje je tam na levi<br>Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''<br>First Aid Kit – Fireworks<br>Kylie Minogue – Dancing |- | 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''<br>MRFY – Tretje oko<br>Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out<br>Drake – God's Plan<br>'''Rudimental <small>ft. Jess Glynne, Macklemore & Dan Caplen</small> – These Days''' |- | 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''<br>Liamere – Manitoba<br>Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''<br>James Bay – Wild Love<br>The Weeknd & Kendrick Lamar – Pray for Me |- | 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu<br>'''Raiven – Daleč stran'''<br>Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''<br>Ermal Meta & Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente<br>Ryan Adams – Baby, I Love You |- | 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver<br>'''Deadly Smile – Inside My Head'''<br>Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''<br>Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna<br>The Kills – List of Demands |- | 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva<br>'''Hamo & Tribute2Love – Ona gre'''<br>Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''<br>Camille – Je ne mâche pas me mots<br>Soccer Mommy – Your Dog |- | 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg<br>'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''<br>El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''<br>Madame Monsieur – Mercy<br>Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand |- | 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna<br>'''Tabu – Hodi sam'''<br>Fed Horses – Love Tree || George Ezra & First Aid Kit – Hold My Girl<br>Emma – Effetto domino<br>'''Wolf Alice – Sadboy''' |- | 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog<br>Hyu ft. Saša Lešnjek & Heiwa – What It Means<br>'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''<br>Bausa – Was du Liebe nennst<br>James Bay – Pink Lemonade |- | 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede<br>'''Neisha – Prihaja maj'''<br>John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night<br>'''Laura Pausini – Frasi a metà'''<br>Shawn Mendes – In My Blood |- | 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''<br>Bordo – Lai lai svet<br>Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss<br>Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone<br>'''Florence + The Machine – Sky Full of Song''' |- | 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony & Sunny – Pridi na Goričko'''<br>Amaya – Concrete<br>Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name<br>'''Hoshi – Ta marinière'''<br>Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk |- | 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''<br>Demolition Group – Nostalgija<br>Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia<br>'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''<br>Maître Gims ft. Vianney – La même |- | 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''<br>Duhovi – A boš zraven?<br>Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''<br>James Bay – Us<br>Editors – Darkness at the Door |- | 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par<br>'''MRFY – Ti dam'''<br>Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''<br>Motta – La nostra ultima canzone<br>Ariana Grande – No Tears Left to Cry |- | 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''<br>Buh – Mesto<br>Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love<br>Lykke Li – Utopia<br>'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven''' |- | 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>'''Junema – Odčarana'''<br>Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond<br>Alice in Chains – The One You Know<br>'''John Mayer – New Light''' |- | 23. || 08. 06. || Luto – Meso<br>'''Siddharta – Medrevesa'''<br>Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''<br>Christine and the Queens – Damn, dis-moi<br>Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You |- | 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov<br>Thomas March & The Red Attic Collective – Last Chance<br>'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind<br>Carl Brave ft. Francesca Michielin & Fabri Fibra – Fotografia<br>'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)''' |- | 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''<br>HYU feat. Saša Lešnjek & C.T.B.M. – Worst<br>Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights<br>Boomdabash & Loredana Bertè – Non ti dico no<br>'''Lenny Kravitz – Low''' |- | 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''<br>K.A.T. – Secret Messiah<br>Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time<br>Detour – Vikend<br>'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy''' |- | 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram<br>Indigo – Tih deževen dan<br>'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun<br>Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me<br>'''Paul McCartney – Come On to Me''' |- | 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen<br>'''Seven Days in May – Kate Moss'''<br>Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate<br>Calogero – 1987<br>'''Snow Patrol – Empress''' |- | 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''<br>Deadly Smile – Although<br>Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me<br>'''Jovanotti – Viva la libertà'''<br>Tom Grennan – Barbed Wire |- | 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo<br>'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''<br>Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni<br>'''Muse – Something Human'''<br>Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil) |- | 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse<br>'''Lea Sirk – Moj profil'''<br>El Kachon – Peti greh || Diplo & MǾ – Sun in Our Eyes<br>'''Hooverphonic – Romantic'''<br>Childish Gambino – Feels Like Summer |- | 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej<br>'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''<br>Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy<br>Twenty One Pilots – Jumpsuit<br>'''Cigarettes After Sex – Crush''' |- | 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon & Problemi – Enako drugačna'''<br>Katja Koren – How Do I Do<br>Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman<br>'''Imagine Dragons – Natural'''<br>Kacey Musgraves – High Horse |- | 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''<br>Jure Lesar – Mestno kolo<br>Thomas March & Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up<br>Robyn – Missing U<br>'''The Kooks – Four Leaf Clover''' |- | 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''<br>Nipke – Če ne boš probu<br>Žiga Rustja & Anika – Nov list || Calvin Harris & Sam Smith – Promises<br>Bring Me the Horizon – Mantra<br>'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino''' |- | 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta<br>'''Siddharta – A.M.L.P.'''<br>Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This<br>Christine and the Queens – 5 Dollars<br>'''Marshmello ft. Bastille – Happier''' |- | 37. || 14. 09. || Luka Sešek & Proper – Mladost<br>'''MRFY – Umru zate'''<br>SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power<br>Malika Ayane – Stracciabudella<br>'''Twenty One Pilots – My Blood''' |- | 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici<br>'''Hamo & Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''<br>Billie Marten – Mice<br>Sonya – Zjene kao sunca |- | 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat<br>Liamere – Dakota<br>'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford & Sons – Guiding Light'''<br>Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity<br>Khalid – Better |- | 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko<br>Zala Kralj & Gašper Šantl – S teboi<br>'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims – Le Pire<br>'''Tom Walker – Angels'''<br>Boris Štok – Dodiri |- | 41. || 12. 10. ||'''Leonart & Bilbi – Daleč stran'''<br>Domen Don Holc – Getting High With You<br>Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga & Bradley Cooper – Shallow'''<br>Christine and the Queens – La marcheuse<br>Muse – Pressure |- | 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''<br>Nipke – Ina<br>Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''<br>Young the Giant – Superposition<br>Jess Glynne – 123 |- | 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes<br>Zmelkoow – Ljubezen<br>'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime<br>Friendly Fires – Heaven Let Me In<br>'''Paloma Faith – Loyal''' |- | 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''<br>Hana Mačkovšek – Zdaj<br>Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good<br>Sidecars – Amasijo de huesos<br>'''Macy Gray – Over You''' |- | 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt<br>'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''<br>Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me<br>Rosalía – Pienso en tu mirá<br>'''Maggie Rogers – Fallingwater''' |- | 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''<br>Tretji kanu – Umakni se<br>Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace<br>'''Mumford & Sons – If I Say'''<br>Greta Van Fleet – You're the One |- | 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''<br>Werefox – Pretty Girl Needs a Bath<br>Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip<br>'''Zaz – Qué vendrá'''<br>Blossoms – How Long Will This Last? |- | 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''<br>Mirko Grozny – Svet je slep<br>Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''<br>Hedoneast – Putujem<br>Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints |- | 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''<br>Vazz – Individum<br>Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)<br>Marco Mengoni – Voglio<br>'''Elle King – Shame''' |- | 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''<br>Le Serpentine – Skalca<br>White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!<br>Sido – Tausend Tattoos<br>'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart''' |- | 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''<br>Gaja Prestor – Decembra<br>Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here<br>'''Michael Bublé – Love You Anymore'''<br>John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me |- | 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži<br>BQL – Peru<br>'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''<br>Arctic Monkeys – Anyways<br>Razorlight – Carry Yourself |} ===2019=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''<br>Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond<br>Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi<br>'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power''' |- | 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz<br>'''Bo! – Padava'''<br>Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo<br>'''Dermot Kennedy – Young & Free'''<br>Amir – Longtemps |- | 3. || 18. 01. || Muff – Giselle<br>'''DMP – Padalo za strah'''<br>Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman<br>Bring Me the Horizon – Medicine<br>'''Mia – Ovaj grad''' |- | 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''<br>Brutalna romantika – Clumsy Man<br>Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger<br>Ariana Grande – 7 Rings<br>'''Cigarettes After Sex – Neon Moon''' |- | 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''<br>Žiga – Not Knowing You<br>Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris & Rag'n'Bone Man – Giant'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – Mind Your Manners<br>James Blake ft. Travis Scott & Metro Boomin − Mile High |- | 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''<br>Kevin Koradin – Vse ali nič<br>Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence & The Machine – Moderation'''<br>Dua Lipa – Swan Song<br>Dido – Give You Up |- | 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)<br>Samantha Maya – Do neba<br>'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''<br>Mahmood – Soldi<br>Brendi Carlile – Party of One |- | 8. || 22. 02. ||'''Hamo & Tribute2Love – Lepe stvari'''<br>Okustični – Metulji plešejo<br>Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''<br>Bille Eilish – Bury a Friend<br>White Lies – Tokyo |- | 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''<br>Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored<br>Einar – Parole nuove<br>'''Vampire Weekend – Harmony Hall''' |- | 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.<br>'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''<br>Mrfy – Recall || Leon – You and I<br>'''Anna of the North – Leaning on Myself'''<br>Cardi B & Bruno Mars – Please Me |- | 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov<br>Siddharta – Jaz<br>'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si<br>Mumford & Sons – Beloved<br>'''Jade Bird – I Get No Joy''' |- | 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj<br>Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon<br>'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''<br>Marshmello ft. Chvrches – Here With Me<br>Khalid – Talk |- | 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''<br>Mrigo & Ghet ft. Drill – Fonkdat<br>Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''<br>Dave – Black<br>Ligabue – Certe donne brillano |- | 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava<br>Werefox – This In-Sync-Thing<br>'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy<br>'''Tame Impala – Patience'''<br>Mahalia – Do Not Disturb |- | 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj<br>Raiven – Širni ocean<br>'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''<br>The Kolors & Elodie – Pensare male<br>The Amazons – Mother |- | 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''<br>Lola in Red – Torn<br>Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''<br>BTS ft. Halsey – Boy With Luv<br>Levante – Andrà tutto bene |- | 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man<br>'''Lumberjack – Čist vse'''<br>Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice<br>'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''<br>Jade Bird – My Motto |- | 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''<br>Zala – A J<br>Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings<br>'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''<br>The National – Light Years |- | 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik<br>'''Manca Berlec – Kadilka'''<br>Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds<br>'''Rammstein – Radio'''<br>Vampire Weekend – This Life |- | 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''<br>Indigo – Ajdovska<br>Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford & Sons – Woman'''<br>Urban & 4 – Iskra<br>Ed Sheeran & Justin Bieber – I Don't Care |- | 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''<br>Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones<br>Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''<br>Nek – La storia del mondo<br>Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better |- | 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh<br>Futurski – Bad Dreams<br>'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''<br>Taron Egerton – Rocket Man<br>Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio |- | 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''<br>Persons from Porlock – Carnal Error<br>Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger<br>Hozier – Almost (Sweet Music)<br>'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle''' |- | 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo<br>zalagasper – Come to Me<br>'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''<br>Sufjan Stevens – Love Yourself<br>Rosalía – Aute Cuture |- | 25. || 21. 06. || Thomas March & Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)<br>'''Fat Butlers – Se ne vdam'''<br>Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down<br>Jovanotti – Nuova era<br>'''Liam Gallagher – Shockwave''' |- | 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje<br>Rudolf Gas – Svet planet<br>'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun<br>'''Ligabue – Polvere di stelle'''<br>Bring Me the Horizon – Mother Tongue |- | 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov<br>Indigo – Škržati<br>'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes & Camila Cabello – Señorita<br>Madonna – God Control<br>'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People''' |- | 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pomlad'''<br>Orlek – Bouncer Štefi || Angèle – Balance ton quoi<br>'''The Black Keys – Go'''<br>Revolverheld – So wie jetzt |- | 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)<br>Xequtifz – Iconic<br>'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''<br>Coez – Domenica<br>The National – Rylan |- | 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi<br>Ortox & Ina Shai – Feel the Love<br>'''Kevin Koradin & Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep<br>'''Blink 182 – Happy Days'''<br>Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes |- | 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem<br>Fabricca – Predobro<br>'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer<br>'''Bruce Springsteen – Western Stars'''<br>Blossoms – Your Girlfriend |- | 32. || 09. 08. || Loom – Led<br>Seven Days in May – Ready to Fight<br>'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles<br>'''Of Monsters and Men – Wars'''<br>Taylor Swift – The Archer |- | 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd<br>'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''<br>John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend<br>'''Foals – Black Bull'''<br>HAIM – Summer Girl |- | 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''<br>Posebni gostje – S teboj<br>Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You<br>Michael Kiwanuka & Tom Misch – Money<br>'''The National – Rylan''' |- | 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''<br>Stella – Ocean<br>Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''<br>Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out<br>Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London |- | 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna<br>'''By the Books – Še enkrat'''<br>Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones<br>Levante & Carmen Consoli – Lo stretto necesario<br>'''Cigarettes After Sex – Heavenly''' |- | 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice<br>Gušti – Še zorijo jagode<br>'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away<br>'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''<br>Post Malone – Circles |- | 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''<br>Mrigo & Ghet – Naprvemmestu<br>Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''<br>Halsey – Graveyard<br>Sam Fender – The Borders |- | 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani<br>'''Dan D – Malo pekla'''<br>Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims & Sting – Reste'''<br>Blink 182 – I Really Wish I Hated You<br>Jovanotti – Prima che diventi giorno |- | 40. || 04. 10. || Carina – Oči<br>Raiven – Kralj Babilona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan & Sara – I'll Be Back Someday<br>Foals – The Runner<br>'''Beth Hart – Bad Woman Blues''' |- | 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''<br>Koala Voice – Brainstorm<br>Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises<br>'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''<br>Lizzo – Good As Hell |- | 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši<br>Neomi – Family<br>'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up<br>Elisa – Tua per sempre<br>'''The Who – All This Music Must Fade''' |- | 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet<br>Otrok osemdesetih – Neon<br>'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave & The Bad Seeds – Waiting for You'''<br>Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek<br>Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down |- | 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom<br>zalagasper – Signals<br>'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''<br>Marco Mengoni – Duemila volte<br>James Arthur – Quite Miss Home |- | 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''<br>K.A.T. – Un bacio di luna<br>Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together<br>Mumford and Sons – Blind Leading the Blind<br>'''Dua Lipa – Don't Start Now''' |- | 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga<br>'''Lumberjack – Eden tistih'''<br>Mrfy – Heaven & Hell ||'''George Michael – This Is How'''<br>Emma – Io sono bella<br>Ozzy Osbourne – Under the Graveyard |- | 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba<br>Lea Sirk – V dvoje<br>'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero<br>'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''<br>Beck – Everlasting Nothing |- | 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat<br>Fed Horses – Jaz in nebo<br>'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 & A.R. Rahman – Ahimsa'''<br>Clara Luciani – Nue<br>Mark Ronson & Anderson Paak – Then There Were Two |- | 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me<br>Leonart – Vrh sveta<br>'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark<br>'''Jovanotti – La Luna Piena'''<br>Harry Styles – Watermelon Sugar |- | 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)<br>Jakob Kobal – Mother<br>'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''<br>Weeknd – Heartless<br>Camila Cabello – Living Proof |- | 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar<br>Adrijana Lorber – Kdo ve<br>'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger<br>Lewis Capaldi – Before You Go<br>'''Haim – Hallelujah''' |- | 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama<br>'''Wckd Nation – The Swan King'''<br>Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You<br>'''Billie Eilish – xanny'''<br>Sam Fender – All Is On My Side |} ===2020=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Bort Ross – Do takrat'''<br>Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles<br>Maren Morris – The Bones<br>'''Urban&4 – Iskra''' |- | 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''<br>Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow<br>Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia<br>'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''<br>Stormzy – Do Better |- | 3. || 17. 01. || Itch – Dreams<br>'''Raiven – Ti (živo)'''<br>Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''<br>Justin Bieber – Yummy<br>Gabrielle Aplin & Nina Nesbit – Miss You 2 |- | 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena<br>'''Hamo & Tribute2Love – Prva vrsta'''<br>Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''<br>Mahmood – Rapide<br>Mac Miller – Good News |- | 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''<br>Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature<br>Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper<br>'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''<br>Nathaniel Rateliff – What a Drag |- | 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper & Ezra – Ubijalci sanj'''<br>Kevin Koradin – Zima<br>Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday<br>'''Alicia Keys – Underdog'''<br>Louis Tomlinson – Walls |- | 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''<br>Pia Nina – Tukaj in zdaj<br>Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill & Justin Timberlake – Believe<br>'''Diodato – Fai rumore'''<br>Christine and the Queens – People, I've Been Sad |- | 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''<br>Balladero – Ponesi me<br>Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame<br>'''The Weeknd – Blinding Lights'''<br>Hayley Williams – Simmer |- | 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni<br>NoAir – Igrá<br>'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''<br>Asgeir – Pictures<br>The Strokes – Bad Decisions |- | 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''<br>zalagasper – Box<br>Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History<br>Jessie Ware – Spotlight<br>'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr''' |- | 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''<br>Petra Ambrož – Lažje je vse<br>Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps<br>Harry Styles – Falling<br>'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon''' |- | 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam<br>Darka – Sonce, zemlja, zvezde<br>'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution<br>Róisín Murphy – Murphy's Law<br>'''Coldplay – Champion of the World''' |- | 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''<br>Zmelkoow – Kaj nam fali?<br>Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''<br>BTS ft. Sia – On<br>Foals – Wash Off |- | 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo<br>Ana Soklič – Voda<br>'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''<br>Levante – Tikibombom<br>Incubus – Our Love |- | 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10<br>Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)<br>'''Martín & Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''<br>Alessia Cara – I Choose<br>Sam Hunt – Hard to Forget |- | 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''<br>Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do<br>Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''<br>Black Pumas – Colors<br>Twenty One Pilots – Level of Concern |- | 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''<br>Seven Days in May – Norway<br>Dovč & Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter<br>Drake – Tootsie Slide<br>'''Fiona Apple – Drumset''' |- | 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet<br>'''Generator – Sonce'''<br>Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''<br>Clueso – Tanzen<br>Evanescence – Wasted on You |- | 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello<br>'''Dan D – Ne naredi mi tega'''<br>Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''<br>Chvrches – Forever<br>Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change |- | 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''<br>Stray Train – Worked It Out Wrong<br>El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas<br>'''Ariana Grande & Justin Bieber – Stuck with U'''<br>Pocket Palma – Sjećanja |- | 21. || 22. 05. ||'''Hamo & Tribute2Love – Naprej (akustična)'''<br>Stalker – Ona<br>Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside<br>'''Mumford & Sons – Forever (Garage version)'''<br>Volbeat – Leviathan |- | 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti<br>Amaya – Trust Issues<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks<br>Haim – Don't Wanna<br>'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)''' |- | 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''<br>By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7<br>T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith & Demi Lovato – I'm Ready<br>'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''<br>Sia – Together |- | 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''<br>Zala – Balance<br>Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss<br>Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children<br>'''Pearl Jam – Retrograde''' |- | 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''<br>freekind. – This Too Shall Pass<br>Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''<br>Sigma ft. John Newman – High on You<br>Jake Bugg – Rabbit Hole |- | 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop<br>'''Jacuzzy Krall & Monstrumental – Pozabu sm nate'''<br>Murat & Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter<br>Honne – No Song Without You<br>'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly''' |- | 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe<br>'''Hauptman – Waste Time'''<br>Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way<br>'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''<br>Oh Wonder – Don't You Worry |- | 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''<br>zalagasper – Origami<br>Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''<br>Blackpink – How You Like That<br>Glass Animals – Heat Waves |- | 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc & Thomas March Collective – Kam da dam <small>(Povej mi stvari)</small>'''<br>AKA Neomi – The View<br>Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come & Go<br>Levante – Sirene<br>'''Nothing But Thieves – Real Love Song''' |- | 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''<br>Bordo – Ghosts<br>Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight<br>'''The Rolling Stones – Criss Cross'''<br>Katy Perry – Smile |- | 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef & NOB – Bel papir<br>'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''<br>Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart<br>Kylie Minogue – Say Something<br>'''Maroon 5 – Nobody's Love''' |- | 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube<br>Miró – Ne razumem<br>'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan<br>Bad Bunny, Dua Lipa & Tainy – Un dia (One Day)<br>'''LP – The One That You Love''' |- | 33. || 14. 08. || Lara Love & Sky – Greva en gir<br>Younite – Dvajseta<br>'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''<br>Tom Walker – Wait for You<br>Pretenders – I Didn't Know When to Stop |- | 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero<br>Sladica ft. Ghet – Se smejim<br>'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky<br>The Killers – My Own Soul's Warning<br>'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done''' |- | 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''<br>Grizl – Pod pritiskom<br>Gedore – Glej || The 1975 – Guys<br>'''Biffy Clyro – Space'''<br>LANY – you! |- | 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''<br>Dagi – In srce spet poleti<br>Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''<br>BTS – Dynamite<br>Annalisa – Graffiti |- | 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''<br>Infected – Bejbi<br>Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr<br>The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days<br>'''Deftones – Ohms''' |- | 38. || 18. 09. || Silence – Mladost<br>Andraž Hribar – Jaz se ne dam<br>'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over<br>'''Tiziano Ferro – Rimmel'''<br>Finneas – What They'll Say About Us |- | 39. || 25. 09. || '''Scotch & Tomi M. – Bomo'''<br>Triiiple ft. Emkej & Neisha – Slika<br>Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''<br>Celeste – Little Runaway<br>Billie Joe Armstrong – Kids in America |- | 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''<br>Jadranka Juras – Tih deževen dan<br>Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''<br>Marshmello & Demi Lovato – OK Not to Be OK<br>Gus Dapperton – Bluebird |- | 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš<br>Tretji kanu – Čuvaji rek<br>'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You<br>'''Kylie Minogue – Magic'''<br>Royal Blood – Trouble's Coming |- | 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo<br>'''Mi2 – Midva'''<br>[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil<br>'''AC/DC – Shot in the Dark'''<br>Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love |- | 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''<br>Stalker ft. Cherie – Think It Over<br>KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron<br>Stevie Nicks – Show Them The Way<br>'''Tom Petty – Leave Virginia Alone''' |- | 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''<br>Orlek – Adijo, klape<br>Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human<br>'''Harry Styles – Golden'''<br>Sharon Van Etten – Let Go |- | 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''<br>Smaal Tokk – Nestwy<br>Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage<br>Nothing but Thieves – Impossible<br>'''Ariana Grande – Positions''' |- | 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi<br>'''Lumberjack – Disko ljubav'''<br>Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''<br>Dua Lipa ft. Angèle – Fever<br>Bring Me the Horizon – Teardrops |- | 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet<br>'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''<br>Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight<br>Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni<br>'''Foo Fighters – Shame Shame''' |- | 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja<br>Anu – Priznajva si<br>'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face<br>'''Billie Eilish – Therefore I Am'''<br>The Weeknd – Save Your Tears |- | 49. || 04. 12. || '''Hamo & Tribute2Love – Srce ne more več'''<br>The Crossroads – Eye of Lie<br>Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On<br>Levante ft. Altarboy – Vertigine<br>'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me''' |- | 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati<br>'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''<br>Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex<br>Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare<br>'''Arlo Parks – Green Eyes''' |- | 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi<br>Taja – Ko rabiš<br>'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''<br>Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice<br>Shawn Mendes & Justin Bieber – Monster |- | 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej<br>Okustični – Novoletna<br>'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow<br>'''Paul McCarney – Find My Way'''<br>Sam Smith – The Lighthouse Keeper |- | 53. || 31. 12.<br><small>(četrtek)</small> || Okttober – Obljube<br>'''Fed Horses – Zahodno dekle'''<br>Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps<br>'''Chris Stapleton – Starting Over'''<br>Miley Cyrus – Midnight Sky |} ===2021=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''<br>Bombyx Lori – Zaspiš<br>Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''<br>Celeste – Love Is Back<br>Harry Styles – Treat People with Kindness |- | 2. || 15. 01. || Mrigo & Ghet ft. Mito – Bratu<br>'''Amaya – Goodbye'''<br>Gedore – S tabo || Ligabue & Elisa – Volente o nolente<br>'''Kings of Leon – The Bandit'''<br>London Grammar – Lose Your Head |- | 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus<br>Anu – Modre luči<br>'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''<br>Selena Gomez – De una vez<br>Olivia Rodrigo – Drivers License |- | 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''<br>Vesna & Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)<br>Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''<br>Zucchero – Facile<br>Mogwai – Ritchie Sacramento |- | 5. || 05. 02. || Dagi & Monika Avsenik – Tisoč polnoči<br>'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''<br>Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue<br>'''Foo Fighters – Waiting on a War'''<br>Arlo Parks – Hope |- | 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''<br>Pavlov – Odboj<br>Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight<br>The Kolors – Mal di gola<br>'''H.E.R. – Fight for You''' |- | 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''<br>Amaya – Sleep Alone<br>Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''<br>The Splitters – Barbara<br>Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version) |- | 8. || 26. 02. || Itch – Teči<br>Jernej Zoran – All They Say, All They Do<br>'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope<br>'''Kings of Leon – Echoing'''<br>Kelly Rowland – Flowers |- | 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''<br>Corti Collective – Stone Child<br>Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above<br>Wolf Alice – The Last Man on Earth<br>'''AC/DC – Realize''' |- | 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec<br>Lara Love & Sky – Himna<br>'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars & Anderson Paak – Leave the Door Open'''<br>Måneskin – Zitti e buoni<br>Leon Bridges & Keith Young – Like a Ship |- | 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože<br>'''Regen – Wine'''<br>Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice<br>'''Kings of Leon – Stormy Weather'''<br>Madame – Voce |- | 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''<br>Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh<br>Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel<br>Jacob Banks – Found<br>'''Lana Del Rey – White Dress''' |- | 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti<br>'''Koala Voice – Vukovi'''<br>Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You<br>'''Imelda May – Made to Love'''<br>Demi Lovato – Dancing with the Devil |- | 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama<br>'''Mi2 – Joj, joj, joj'''<br>Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''<br>Evanescence – Broken Pieces Shine<br>Ben Howard – What a Day |- | 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi<br>Eva Pavli – Mižim<br>'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu<br>'''Pink & Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''<br>Kali Uchis – Telepatia |- | 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca<br>Hauptman – Sunlight<br>'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''<br>Jorja Smith – Addicted<br>Royal Blood – Limbo |- | 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping<br>'''Mrfy – Zaljubila'''<br>Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''<br>Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears<br>The Black Keys – Crawling Kingsnake |- | 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo<br>'''Klon – Dlan v dlan'''<br>2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline<br>Lord Huron – Mine Forever<br>'''Billie Eilish – Your Power''' |- | 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''<br>Hamo & Tribute2Love – Lažnivec<br>Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile<br>'''Coldplay – Higher Power'''<br>Jessie Ware – Please |- | 20. || 21. 05. || '''Vazz & Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''<br>KingFoo – The Numbers R Weird<br>Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono & The Edge – We Are the People'''<br>Gibonni – Kiša (Z'naab)<br>Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More |- | 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''<br>Urban3some – So Long<br>Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down<br>BTS – Butter<br>'''Leon Bridges – Motorbike''' |- | 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov<br>Ninette – Pusti mi<br>'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''<br>Olivia Rodrigo – Good 4 U<br>Manic Street Preachers – Orwellian |- | 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš<br>XSKULL8 – Leaves Are Falling<br>'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''<br>Måneskin – Vent'anni<br>Pocket Palma – Zauvijek |- | 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama<br>'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''<br>freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home<br>'''Dua Lipa – Love Again'''<br>Nothing But Thieves – Futureproof |- | 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''<br>Legende – Zelena dežela<br>Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power<br>'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''<br>Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown |- | 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče<br>'''Koala Voice – Spaghettification'''<br>Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam<br>'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''<br>Ed Sheeran – Bad Habits |- | 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''<br>Balladero – Potujem<br>Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion<br>Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters<br>'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)''' |- | 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''<br>Zmelkoow – Zmagali smo<br>Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin – Beggin''''<br>Big Red Machine & Taylor Swift – Renegade<br>AC/DC – Witch's Spell |- | 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''<br>Big Foot Mama – Normalen (Akustika)<br>2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''<br>Pocket Palma – More<br>John Legend – Crowd Go Crazy |- | 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is<br>'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''<br>By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance<br>'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''<br>Sam Fender – Seventeen Going Under |- | 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim<br>Nipke – Kako se počutiš<br>'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo<br>'''Jack Savoretti – Too Much History'''<br>Post Malone – Motley Crew |- | 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga<br>'''Andraž Hribar – Barčica'''<br>Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''<br>Jungle – Truth<br>The Weeknd – Take My Breath |- | 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''<br>Peron – Norcev čas<br>Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''<br>Lizzo ft. Cardi B. – Rumors<br>Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground |- | 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj<br>'''Čedahuči – Odprta knjiga'''<br>White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring<br>Jake Bugg – About Last Night<br>'''Wolf Alice – How Can I Make It OK''' |- | 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje<br>Anu – Profite de la vie<br>'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey – I'm Not a Woman, I'm a God<br>Rag'n'Bone Man – Alone<br>'''Billie Eilish – Happier Than Ever''' |- | 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen<br>'''Bo! – Dišiš po morju'''<br>Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''<br>Charli XCX – Good Ones<br>Kacey Musgraves – Justified |- | 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči<br>Mistermarsh – Udomačeni primati<br>'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers<br>Urban & 4 – Sama<br>'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)''' |- | 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''<br>AKA Neomi – Self Service<br>Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''<br>Papa Roach – Kill the Noise<br>James Blake – Famous Last Words |- | 39. || 01. 10. || Žena – Gone<br>'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''<br>Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James<br>'''Guns n' Roses – Hard Skool'''<br>The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore |- | 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''<br>Rok Predin – Malo pepela<br>2B – Vzemi me || '''Elton John & Stevie Wonder – Finish Line'''<br>White Lies – As I Try Not to Fall Apart<br>BTS & Coldplay – My Universe |- | 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost<br>'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''<br>Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want<br>Dave Gahan & Soulsavers – Metal Heart<br>'''Sam Fender – Spit of You''' |- | 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca<br>'''Gušti – Še je dobro'''<br>Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses<br>'''Adele – Easy on Me'''<br>Finneas – Love Is Pain |- | 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi<br>Torul – Resonate<br>'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor<br>'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''<br>Swedish House Mafia & The Weeknd – Moth to a Flame |- | 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs<br>Simpatico – Spremembe<br>'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America<br>Ed Sheeran – Overpass Graffiti<br>'''Alicia Keys – Best of Me''' |- | 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup<br>freekind. – R.F.T.S.<br>'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''<br>Stromae – Sante<br>Post Malone & The Weeknd – One Right Now |- | 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''<br>Jon Vitezič – Utrip<br>Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''<br>Lorde – Hold No Grudge<br>Beyonce – Be Alive |- | 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo<br>'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''<br>Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good<br>'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''<br>Rosalia & The Weeknd – La Fama |- | 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu<br>Argo – Introspekcija<br>'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave & Warren Ellis – We Are Not Alone'''<br>Self Esteem – I Do This All the Time<br>Eddie Vedder – The Haves |- | 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''<br>Lusterdam – Barve premoga so njene oči<br>Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''<br>Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow<br>White Lies – I Don't Want to Go to Mars |- | 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues<br>'''Hamo & Tribute2Love – Vse lepo za vse'''<br>Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater<br>Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)<br>'''Ed Sheeran & Elton John – Merry Christmas''' |- | 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš<br>'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''<br>Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl<br>'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – The River Is Rising |- | 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi<br>'''Balladero – Najina'''<br>Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License<br>'''Greta Van Fleet – Heat Above'''<br>Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God |} ===2022=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)<br>Monolits – Prej in potem<br>'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things<br>The War on Drugs – Change<br>'''Joss Stone – Never Forget My Love''' |- | 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''<br>Hoffman – Preproste stvari<br>Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love<br>'''Adele – Oh My God'''<br>The Weeknd – Sacrifice |- | 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno<br>Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)<br>'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer<br>'''Muse – Won't Stand Down'''<br>Beti – Bez ljubavi |- | 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''<br>Vazz – Luna<br>Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU<br>Laura Pausini – Scatola<br>'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes''' |- | 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar<br>'''Fat Butlers – Tukaj sva'''<br>Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long<br>Elisa – A tempo perso<br>'''George Ezra – Anyone for You''' |- | 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''<br>Suburbian – Tvoji lasje<br>De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''<br>Holly Humberstone – London Is Lonely<br>Mahmood & Blanco – Brividi |- | 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)<br>'''Le Serpentine – Ostani'''<br>2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly<br>PVRIS – My Way<br>'''The Linda Lindas – Growing Up''' |- | 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''<br>Gušti ft. Leyre – Nova romantika<br>zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''<br>Sharon Van Etten – Porta<br>Portugal. The Man – What, Me Worry? |- | 9. || 04. 03. || Marvin & Zarja – 100 strganih strun<br>'''Hamo & Tribute2Love – Zato ker je mraz'''<br>K.A.T. & Dacho – Ti || '''Florence & The Machine – King'''<br>Tears for Fears – Break the Man<br>Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight |- | 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil<br>'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''<br>Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me<br>'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''<br>Haim – Lost Track |- | 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''<br>Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal<br>Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love<br>'''Stromae – Fils de joie'''<br>Dave – Starlight |- | 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama<br>'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''<br>Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife<br>Elodie – Bagno a mezzanotte<br>'''Band of Horses – Warning Signs''' |- | 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored<br>Bowrain & Brina – Čas je<br>'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance<br>Lykke Li – No Hotel<br>'''Placebo – Sad White Reggae''' |- | 14. || 08. 04. || Lara Love & Sky – O naju<br>zalagasper – oblike oblakov<br>'''Folk idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was<br>Maren Morris – Humble Quest<br>'''Liam Gallagher – C'mon You Know''' |- | 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata<br>'''Joker Out – Barve oceana'''<br>Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''<br>Florence and the Machine – My Love<br>Foals – Looking High |- | 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je<br>Ditka – Cold Heart<br>'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls<br>'''Interpol – Toni'''<br>The Weeknd – Out of Time |- | 17. || 29. 04. || Drevored – Favona<br>Masayah – Ni panike<br>'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones<br>'''Lizzo – About Damn Time'''<br>Shawn Mendes – When You're Gone |- | 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija<br>'''I.C.E. – Kar te dela živega'''<br>NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class<br>'''Ed Sheeran – 2Step'''<br>Sigrid & Bring Me the Horizon – Bad Life |- | 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''<br>AKA Neomi – Growing Old<br>Kevin Koradin & 2B – Še včeraj || Maro – Saudade, saudade<br>Arcade Fire – The Lightning I, II<br>'''Lady Gaga – Hold My Hand''' |- | 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''<br>Jure Lesar – Gdč. Blond<br>Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst<br>'''Florence + The Machine – Free'''<br>Kendrick Lamar – The Heart Part 5 |- | 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr<br>Jet Black Diamonds – Večvredne romance<br>'''Hamo & Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking<br>'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''<br>Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up |- | 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''<br>freekind. – Visualize<br>Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion<br>Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino – Propaganda<br>'''George Ezra – Green Green Grass''' |- | 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi<br>Drone Society – Ellie<br>'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''<br>Jovanotti & Sixpm – I Love You Baby<br>Def Leppard – Kick |- | 24. || 17. 06. || The Margins – Barve<br>'''Mrfy – San Francisco'''<br>Dr Um & Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)<br>Paolo Nutini – Through the Echoes<br>'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip''' |- | 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate<br>Samantha Maya – Adrenalin<br>'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001<br>'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''<br>Drake – Falling Back |- | 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona<br>Lusterdam – Pikice<br>'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul<br>'''Pixies – There's a Moon On'''<br>Kacey Musgraves – Can't Help Falling in Love |- | 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo<br>'''Balladero – Marelice'''<br>Dimek in Davor Klarić & Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''<br>Bilderbuch – Baby, dass du es weißt<br>Francesca Michielin – Bonsoir |- | 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''<br>King Foo – Sometimes I Talk with Myself<br>Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks<br>'''James Bay – Save Your Love'''<br>Pale Waves – Jealousy |- | 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''<br>Eva Pavli – Tuki zdej<br>Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band<br>'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' <br>Lola Marsh – Love Me on the Phone |- | 30. || 29. 07. || Futurski – Hoarder misli<br>'''Manca Berlec – Morje'''<br>Pliš – Pistacija || Lizzo – 2 Be Loved (Am I Ready)<br>Maggie Rogers – Horses<br>'''Pink – Irrelevant''' |- | 31. || 05. 08. || Domen Don Holc – Tak je tak bo<br>Tschimy ft. LAV – Molokai<br>'''Hoffman – Um moje drugo je srce'''|| Jack White – A Tip from You to Me<br>'''Billie Eilish – TV'''<br>Marcus Mumford – Grace |- | 32. || 12. 08. || '''Tretji kanu – Na zadnji julijski dan'''<br>Peron – Prepih<br>NoAir – Rather || Calvin Harris ft. Normani, Tinashe & Offset – New to You<br>The Killers – Boy<br>'''Robbie Williams – Lost''' |- | 33. || 19. 08. || '''Drago Mislej Mef in NOB – Sputnik'''<br>Astrid – Hey, Julie<br>Bas in Glas – Politični (u)boj || '''The 1975 – Happiness'''<br>Jamie T. – The Old Style Raiders<br>Years & Years – American Boy |- | 34. || 26. 08. || Haiku Garden – Loose Contacts<br>'''Jet Black Diamonds – Daj le daj'''<br>YamYam ft. Gaia – Paranoia || '''Paolo Nutini – Radio'''<br>Aitch, Ed Sheeran – My G<br>Lauv – Stranger |- | 35. || 02. 09. || Taja – Čutim ritem<br>'''Joker Out – Katrina'''<br>Plateau – Neimenovana || The National ft. Bon Iver – Weird Goodbyes<br>Dove Cameron – Breakfast<br>'''Elton John & Britney Spears – Hold Me Closer''' |- | 36. || 09. 09. || Fed Horses – Ljubezen<br>SBO ft. Anja Rupel – Salem<br>'''LUMA – Love Again'''|| '''Arctic Monkeys – There's Better Be a Mirrorball'''<br>Muse – You Make Me Feel Like It's Halloween<br>Youngblud – Tissues |- | 37. || 16. 09. || I.C.E. – Nepopisan list<br>'''AKA Neomi – Nočna zver'''<br>Kühlschrank – V maju || Lewis Capaldi – Forget Me<br>'''Tiziano Ferro – La vita splendida'''<br>Suede – She Still Leads Me |- | 38. || 23. 09. || Bordo – Nebo<br>'''Đoko – Blok 22'''<br>Avtomobili – Dovoli da || Blackpink – Shut Down<br>'''Miksu / Macloud & makko – Nachts wach'''<br>Rina Sawayama – Hold the Girl |- | 39. || 30. 09. || '''MRFY – Tobogan'''<br>Anika Horvat – Vse bo še dobro<br>freekind. – Happiness || Sam Smith ft. Kim Petras – Unholy<br>Joy Oladokun – Purple Haze<br>'''Red Hot Chili Peppers – Eddie''' |- | 40. || 07. 10. || BO! – Vseeno<br>'''Miha Koren ft. Hamo – Song za dobro jutro'''<br>Plateau – Nova koža || '''Bruce Springsteen – Do I Love You (Indeed I Do)'''<br>The Smashing Pumpkins – Beguiled<br>The 1975 – I'm in Love with You |- | 41. || 14. 10. || '''Batista Cadillac – Svet se podira vase'''<br>Kingreen – Spet<br>Not Exactly Lost – Mala okna || Christine and the Queens – rien dire<br>'''Arctic Monkeys – Body Paint'''<br>Vianney ft. Ed Sheeran – Call on Me |- | 42. || 21. 10. || Alo!Stari x Emkej − Nea guši<br>Samantha Maya − Yin & Yang<br>'''Ice on Fire − Zadnji ples'''|| blink-182 − Edging<br>Fedez ft. Salmo − Viola<br>'''Queen − Face It Alone''' |- | 43. || 28. 10. || Klon − Nazaj<br>'''Drill − Po dežju'''<br>Maja Založnik − Orion || Taylor Swift − Anti-Hero<br>'''Bruce Springsteen − Nightshift'''<br>Annalisa − Bellissima |- | 44. || 04. 11. || '''Masayah – Baby'''<br>Društvo mrtvih pesnikov in Corcoras – Mraz<br>Zmelkoow – Ko bom prišel spet nazaj || Rihanna – Lift Me Up<br>Kendrick Lamar ft. Blxst & Amanda Reifer – Die Hard<br>'''Adele – I Drink Wine''' |- | 45. || 11. 11. || Vazz – Gotan Project<br>Neisha – Manjkaš mi<br>'''Kokosy – Lana ne'''|| Harry Styles – Music for a Sushi Restaurant<br>Pink – Never Gonna Not Dance Again<br>'''Gorillaz – Baby Queen''' |- | 46. || 18. 11. || '''Emkej – Trezn'''<br>Evol Ai – Rutina<br>Silence – Dead Man || Steve Lacy – Bad Habit<br>'''Wet Leg – Chaise Longue'''<br>Phoenix – After Midnight |- | 47. || 25. 11. || Posebni Gostje in Čedahuči − Sam greva!<br>MEF & Narodnoosvobodilni Bend − Kot se zdi<br>'''Lumberjack − Nisem isti'''|| '''Paolo Nutini − Acid Eyes'''<br><small>Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic w/ Thundercat & Bootsy − After Last Night</small><br>Kaiser Chiefs − How 2 Dance |- | 48. || 02. 12. || Balladero – Toplo<br>Lara Love & Sky – Nisva za skupi<br>'''Paul Grem – Hladen dan'''|| '''Metallica – Lux Æterna'''<br>Phoebe Bridgers – So Much Wine<br>Röyksopp ft. Susanne Sundfør – Stay Awhile |- | 49. || 09. 12. || Lusterdam − Suši<br>'''Hauptman − Če bi vedel'''<br>Big Foot Mama − November (v živo Stožice) || Lewis Capaldi − Pointless<br>Jovanotti − Se lo senti lo sai<br>'''Bruce Springsteen − Turn Back the Hands of Time''' |- | 50. || 16. 12. || AMAYA − Rdeče<br>'''Jure Lesar − Center'''<br>freekind. − Good Vibrations || SZA − Nobody Gets Me<br>Elodie − Ok. Respira<br>'''Dove Cameron − Girl Like Me''' |- | 51. || 23. 12. || Before Time – Omni<br>Fed Horses – Dež je za novo leto<br>'''Plateau – Levi govorijo'''|| '''Lana Del Rey – Did You Know That There's a Tunnel Under Ocean Blvd'''<br>Måneskin – La fine<br>The Weeknd – Nothing Is Lost (You Give Me Strength) |- | 52. || 30. 12. || Masayah – Ni panike<br>'''Posebni gostje in Čedahuči – Sam greva!'''<br>Vazz – Gotan Project || '''Harry Styles – As It Was'''<br>Taylor Swift – Anti-Hero<br>Paolo Nutini – Through the Echoes |} ===2023=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 06. 01. || Joker Out – Novi val<br>'''Funk Fact – Takes Time'''<br>Žigan Krajnčan – Žar ljubezni || Pale Waves – Clean<br>'''RAYE, 070 Shake – Escapism.'''<br>The 1975 – About You |- | 13. 01. || Maša ft. Klemen Kotar – Ona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pusti mi prižgano luč'''<br>Dora Tomori – new religion || Maggie Rogers – Shatter<br>'''U2 – Pride (In the Name of Love) <small>[Songs of Surrender]</small>'''<br>Sugababes – Today |- | 20. 01. || AKA Neomi – Bakhantka<br>Zmelkoow – Sonja se sanka<br>'''I.C.E. – Flow'''|| '''Miley Cyrus – Flowers'''<br>Taylor Swift – Lavender Haze<br>Elle King – Tulsa |- | 27. 01. || '''LPS – Osem korakov'''<br>Veronika Nikolovska – Easy<br>KRT – 2020 || '''Iggy Pop – Strung Out Johnny'''<br>Sans Soucis – All Over This Party<br>Ed Sheeran – F64 |- | 03. 02. || '''Martin Martian – Sonce'''<br>Tokac & Emanuela – Ne odhajaj<br>The Crossroads – My Love || Gorillaz ft. Adeleye Omotayo – Silent Running<br>'''Sam Smith – I'm Not Here to Make Friends'''<br>Black Honey – Heavy |- | 10. 02. || '''Hauptman ft. Iza – Bliže'''<br>Kiwi Flash – Care sam<br>Itch – Just Don't Let Me Down || '''Zaz – De couleurs vives'''<br>Arlo Parks – Weightless<br>Rosalía – LLYLM |- | 17. 02. || Anomalo – Jutro brez vonja<br>Mate Bro – Lo fi jutro<br>'''Taja – Za trenutek'''|| '''Depeche Mode – Ghosts Again'''<br>Marco Mengoni – Due vite<br>Metro Boomin, The Weeknd, 21 Savage – Creepin' |- | 24. 02. || Vazz – Hrbtenica<br>'''KOKOSY – Lukatova mami'''<br>Leopold I. – Čizi || '''Lizzo ft. SZA – Special'''<br>Lazza – Cenere<br>Beyoncé – Cuff It (Wetter Remix) |- | 03. 03. || Neisha ft. Matevž Šalehar - Hamo – Res je čudno<br>'''2B – Do 5. dimenzije'''<br>Vlado Kreslin – Skači Marko || The Weeknd & Ariana Grande – Die for You (Remix)<br>'''Linkin Park – Lost'''<br>Alfa – Le cose in comune |- | 10. 03. || Fed Horses – MLAD<br>'''Nipke – Tvoja revolucija'''<br>Zoran Predin – Moja prva molitev || '''P!NK – When I Get There'''<br>Arctic Monkeys – Sculptures of Anything Goes<br>Niall Horan – Heaven |- | 17. 03. || '''Smetnaki – Hotel mama'''<br>Mi2 – Le zaspi<br>Lumberjack – Usodna || '''RAYE – Ice Cream Man.'''<br>The National – New Order T-Shirt<br>CHVRCHES – Over |- | 24. 03. || Anja Pavlin & Robert Likar − Meni<br>'''Happy Ol' McWeasel − 100 Years'''<br>Drevored − Lovim mladost nazaj || Florence + The Machine − Just a Girl<br>Miley Cyrus − River<br>'''Larkin Poe − Bad Spell''' |- | 31. 03. || '''Batista Cadillac ft. Amaya − Pust me do besede'''<br>The Margins − Krasni nori svet<br>Dare Kaurič & Davor Gobac − Muzika za ples || '''Lana Del Rey − The Grants'''<br>Peter Fox − Vergessen wie<br>Christine and the Queens − To Be Honest |- | 07. 04. || '''<small>Thomas March & Vsemirje Collective – Povej, kaj misliš (tišina mi je prenaglas)</small>'''<br>Alo!Stari – Preživeli smo še eno noč<br>Domen Don Holc – Lucy & Molly || Rina Sawayama – Eye for an Eye<br>'''Madame – Quanto forte ti pensavo'''<br>Paolo Nutini – Shine a Light |- | 14. 04. || Hauptman − Lejla<br>Andraž Hribar − Daleč stran<br>'''Fat Butlers − Vsak trenutek'''|| boygenius – Not Strong Enough<br>'''Gorillaz ft. Stevie Nicks − Oil'''<br>Drake − Search & Rescue |- | 21. 04. || '''Folk idoli − Slepa ulica 2'''<br>freekind. − Bright Light<br>Tschimy − Perje || Daisy Jones & The Six − Let Me Down Easy<br>'''Greta Van Fleet − Meeting the Master'''<br>ROSALÍA & Rauw Alejandro − BESO |- | 28. 04. || '''larao − no rules'''<br>Mate Bro − Preblizu pleševa<br>Hoffman − Ptice sanj || Nothing But Thieves − Welcome to the DCC<br>Post Malone − Chemical<br>'''Tash Sultana − James Dean''' |- | 05. 05. || Masayah − Zavedno<br>Pavlov − V ustih bleda<br>'''AKA Neomi ft. Aleksandra Ilijevski − Vesolje'''|| The National ft. Taylor Swift − The Alcott<br>'''Foo Fighters − Rescued'''<br>Ed Sheeran − Boat |- | 12. 05. || '''Joker Out – Carpe Diem'''<br>Leila Aleksandra – Rajske ptice<br>Avtomobili – Zato ti želim || Harry Styles – Satellite<br>Grupo Frontera x Bad Bunny – un x100to<br>'''Rita Ora ft. Fatboy Slim – Praising You''' |- | 19. 05. || Nenad Kriljiv – Ne glej me<br>Tretji kanu – Naj me odnesejo<br>'''Revolucija volkov – Bodete kot trni'''|| '''Käärijä – Cha Cha Cha'''<br>Jorja Smith – Little Things<br>Chet Faker – Something Like This |- | 26. 05. || Ezra – Lik!<br>Dora Tomori – Mosquito Bite<br>'''Jet Black Diamonds – Strah me je'''|| Blur – The Narcissist<br>'''Lana Del Rey – Say Yes to Heaven'''<br>Depeche Mode – Wagging Tongue |- | 02. 06. || EET − Moja igra<br>'''Ana Soklič − Bohinian Girl, Bohemian Woman'''<br>Gušti − Kanarčki in orli || Hozier − Francesca<br>'''Marco Mengoni, Elodie − Pazza musica'''<br>Noel Gallagher's High Flying Birds − Council Skies |- | 09. 06. || '''Tabu − Vsak dan'''<br>Mistermarsh − Umetnost lahke gravitacije<br>Šank Rock − Se še spomniš || Taylor Swift ft. Ice Spice − Karma<br>'''Royal Blood − Mountains at Midnight'''<br>Dua Lipa − Dance the Night |- | 16. 06. || Zadnji na spisku – Spremembe<br>I.C.E. – A še verjamemo<br>'''Lumberjack – Sam'''|| Arlo Parks – Devotion<br>Miranda Lambert ft. Leon Bridges – If You Were Mine<br>'''Sam Smith, Madonna – VULGAR''' |- | 23. 06. || '''KOKOSY − Marija'''<br>Plateau − Najdem te še kdaj<br>Nick Thermal − Superstar || '''Miley Cyrus − Jaded'''<br>Greta Van Fleet − Farewell for Now<br>Bastille ft. Ella Eyre − No Angels |- | 30. 06. || Borghesia – Ni upanja, ni strahu (Trg svobode mix)<br>freekind. – Found Love<br>'''Lamai – Če bila bi ti'''|| LANY – Love at First Fight<br>Fedez, Annalisa, Articolo 31 – Disco paradise<br>'''Foo Fighters – Show Me How''' |- | 07. 07. || '''Stalker − Volare'''<br>Andraž Hribar − Prvi ples<br>RANR − french love connection || Olivia Rodrigo − vampire<br>Dolly Parton ft. Rob Halford − Bygones<br>'''Queens of the Stone Age − Emotion Sickness''' |- | 14. 07. || '''Blaž Mencinger – Teci, teci, teci'''<br>Koala Voice – The Bigger the City<br>Lean Kozlar Luigi – Nedelja zjutraj || Bully – All I Do<br>'''Gabriels – Glory'''<br>Luke Combs – Fast Car |- | 21. 07. || 2nite − Ni mi več žou<br>MRFY − Najlepše bitje<br>'''Taja − Po stranpoteh'''|| '''The 1975 − Looking for Somebody (To Love)'''<br>Crystal Fighters − Manifest<br>Post Malone − Overdrive |- | 28. 07. || Bad Lori – happysad<br>'''Ember – Cukr'''<br>Špela Cesar – Te mam || '''Chris Stapleton – White Horse'''<br>Elle Coves – Summer<br>Jacob Collier – WELLLL |- | 04. 08. || UM − Pot<br>GossipRadio − Won't Be Fine<br>'''PTČ − SNAPBACK'''|| Harry Styles − Daylight<br>'''Billie Eilish − What Was I Made For?'''<br>Blur − Barbaric |- | 11. 08. || '''Imset – Bel vohun'''<br>ZHA – Midva<br>Zadnji na spisku – Novi cajti || '''Taylor Swift – I Can See You (Taylor's Version)'''<br>Greta Van Fleet – The Falling Sky<br>Jorja Smith – GO GO GO |- | 18. 08. || '''Petsto metrov – Dobro jutro'''<br>Blu.sine – Spet<br>EZRA – LMK || '''Foo Fighters – Under You'''<br>Post Malone – Mourning<br>The Linda Lindas – Resolution/Revolution |- | 25. 08. || Đoko – Puli<br>'''Fat Butlers – Kot je nekoč bilo'''<br>Neon Jupiter – Zvezdni prah || '''Olivia Rodrigo – bad idea right?'''<br>Baba Yaga – Baterije<br>Hozier ft. Brandi Carlile – Damage Gets Done |- | 01. 09. || '''Tschimy – Dialog'''<br>Torul – We Don't Care<br>Boštjan Meh – Ogenj || The Killers – Your Side of Town<br>'''The Kolors – Italodisco'''<br>Guns N' Roses – Perhaps |- | 08. 09. || No Offence! − Male zmage<br>'''Jet Black Diamonds − Pridni fantje'''<br>Demm − Mislim pač, okej? || Miley Cyrus − Used to Be Young<br>'''The Rolling Stones − Angry'''<br>Holly Humberstone − Antichrist |- | 15. 09. || RANR − Dolgo ne<br>'''Jon Vitezič − Vesolje za dva'''<br>Sedem dni v maju − Jeans in Puloverka || Timbaland, Nelly Furtado, Justin Timberlake − Keep Going Up<br>'''Duran Duran − Danse Macabre'''<br>Kylie Minogue − Tension |- | 22. 09. || N3 − Sédè<br>Lara Love & Sky − Anima<br>'''Le Serpentine − Nov začetek'''|| '''Royal Blood − Shiner in the Dark'''<br>boygenius − $20<br>The Struts − Rockstar |- | 29. 09. || Siddharta – Prepovedana<br>'''Kiwi Flash ft. UM – 080'''<br>Grizl – Nauči se pasti || '''Depeche Mode – My Favourite Stranger'''<br>Negramaro, Fabri Fibra – Fino al giorno nuovo<br>Róisín Murphy – CooCool |- | 06. 10. || Vlado Kreslin – S tabo je izi (Americana)<br>'''LPS – Insomnia'''<br>Laibach ft. Donna Marina Martersson – The Engine of Survival || '''U2 – Atomic City'''<br>Troye Sivan – Got Me Started<br>Bruce Springsteen & Patti Scialfa – Addicted to Romance |- | 13. 10. || '''Regen – Rada znala bi plesati'''<br>Joker Out – Sunny Side of London<br>zalagasper – Morski psi || Doja Cat – Paint the Town Red<br>'''<small>The Rolling Stones ft. Lady Gaga, Stevie Wonder – Sweet Sound of Heaven</small>'''<br>Rick Astley – Never Gonna Stop |- | 20. 10. || '''Plateau – Dens!'''<br>King Foo – Once & Forever<br>GLAČ – Poizkus št. 2 || '''Blink-182 – One More Time'''<br>Baba Yaga – Alergija<br>Black Pumas – More Than a Love Song |- | 27. 10. || Tschimy – Polikarbonat<br>Koala Voice – Late for the Party<br>'''Jure Lesar – Poglej ven, poglej'''|| The Vaccines – Heartbreak Kid<br>Olivia Rodrigo – get him back!<br>'''The Libertines – Run Run Run''' |- | 03. 11. || '''Bort Ross – K tebi odpeljem svoje srce'''<br>AKA Neomi – Tenis<br>Krt – Komu je mar || Duran Duran ft. Victoria DeAngelis – Psycho Killer<br>'''Taylor Swift – "Slut!" (Taylor's Version)'''<br>Lenny Kravitz – TK421 |- | 10. 11. || '''Masharik – Brat moj'''<br>Leonart – Imam vse<br>Tretji kanu – Ali čutiš || UMI – why dont we go<br>'''The Beatles – Now and Then'''<br>Q – Changes |- | 17. 11. || '''Alo!Stari x Naja – Glavno, da midva sma skup'''<br>Bilbi – Dolge luči<br>Rok Predin – Vrtiljak || '''Green Day – Look Ma, No Brains!'''<br>Dua Lipa – Houdini<br>Zach Bryan ft. Kacey Musgraves – I Remember |- | 24. 11. || 2B – Vredno Hollywooda<br>Liamere – Settle Down<br>'''Zgrešeni primeri – Karkoli'''|| Chris Stapleton – South Dakota'''<br>Måneskin – VALENTINE'''<br>MGMT – Mother Nature |- | 01. 12. || Lumberjack − Bela laž<br>'''Romachild − Matador'''<br>Imset − Prepad || Gossip − Crazy Again<br>'''Suede − The Sadness in You, the Sadness in Me'''<br>Paloma Faith − Bad Woman |- | 08. 12. || MAYA – Vse kar maš<br>'''Fed Horses – 0.. s teboj'''<br>I.C.E. – Vikend || Jacob Collier – Witness Me<br>Fizz – Close One<br>'''Frank Carter & The Rattlesnakes – Brambles''' |- | 15. 12. || Domen Don Holc – Najeta pištola<br>Masaž – Kardio<br>'''Kokosy – Mislim nate'''|| '''Alicia Keys – Lifeline'''<br>Sidecars – Hasta que cierro los ojos<br>Charli XCX & Sam Smith – In the City |- | 22. 12. || Mate Bro – Tista<br>Happy Ol' McWeasel – Somewhere<br>'''Eni od sedmih milijard – Film za nedolžne'''|| Jorja Smith – Stay Another Day<br>'''Noah Kahan – Stick Season'''<br>Jimmy Fallon & Meghan Trainor – Wrap Me Up |- | 29. 12. || '''Hauptman − Lejla'''<br>Masayah − Zavedno<br>Tschimy − Polikarbonat || '''Gorillaz ft. Adeleye Omotayo − Silent Running'''<br>Marco Mengoni − Due vite<br>The National ft. Taylor Swift − The Alcott |} ===2024=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 05. 01. || EET – Med odmevi<br>Siddharta – 1Minuta<br>'''Demm – Spet sem si zaspal'''|| The Vaccines – Lunar Eclipse<br>'''Taylor Swift – Is It Over Now? (Taylor's Version)'''<br>CCOSMO – Tauchen |- | 12. 01. || '''Leopold I. – Tista zakartana ura'''<br>Jet Black Diamonds – Belo sonce<br>MRFY – RonRon || Sabrina Carpenter – Feather<br>'''The Killers – Spirit'''<br>Ilsey – No California |- | 19. 01. || ZHA – Sam zdej<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Ideje boga'''<br>Thomas March & Vincere Collective – Padam || '''Lewis Capaldi – Strangers'''<br>Liam Gallagher & John Squire – Just Another Rainbow<br>Troye Sivan – One of Your Girls |- | 26. 01. || Kavč – Usedi se z mano<br>Generator – Sentish<br>'''Ice on Fire – 2024'''|| Sheryl Crow – Evolution<br>'''The Black Keys – Beautiful People (Stay High)'''<br>Ariana Grande – yes, and? |- | 02. 02. || Jure Lesar – Zanimivo je<br>freekind. – Made It<br>'''Leonart – Sanjam te'''|| '''Norah Jones – Running'''<br>IDLES – Gift Horse<br>Kali Uchis, Peso Pluma – Igual que un ángel |- | 09. 02. || '''AKA Neomi – Vroča kopel'''<br>Masharik – Otroci cvetja<br>Čedahuči – Medved (Ne grem nazaj) || Justin Timberlake – Selfish<br>'''Billy Joel – Turn the Lights Back On'''<br>Nothing But Thieves – Oh No :: He Said What? |- | 16. 02. || '''LPS – Počakaj me'''<br>Eightbomb – Gone in 60 seconds<br>Stella – Zločinec || Geolier – I p' me, tu p' te<br>The Last Dinner Party – The Feminine Urge<br>'''Mahmood – Tuta Gold''' |- | 23. 02. || '''Plateau – Reka'''<br>Samo Sam – Super fant<br>Anika Horvat – Zvezda || Kacey Musgraves – Deeper Well<br>'''Dua Lipa – Training Season'''<br>Beyoncé – Texas Hold 'Em |- | 01. 03. || '''Skova in Skovani – Mestne luči'''<br>Joker Out – Everybody's Waiting<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih || Kings of Leon – Mustang<br>Kaiser Chiefs – Beautiful Girl<br>'''Pearl Jam – Dark Matter''' |- | 08. 03. || '''Harpier – Ne pusti'''<br>Vazz – Ljubljana podtalno<br>Bilbi – Starši || Djo – End of Beginning<br>SZA – Saturn<br>'''Twenty One Pilots – Overcompensate''' |- | 15. 03. || Lara Baruca – Ko hodiš nad oblaki<br>Kikcs – Okostnjaki<br>'''Stari pes – Moja'''|| Teddy Swims – Lose Control<br>'''Nick Cave & The Bad Seeds – Wild God'''<br>Ye, Ty Dolla $ign – Carnival |- | 22. 03. || '''Niet – Tema rjove skozi mesto'''<br>Alo!Stari – Spali bomo te ko bomo mrtvi<br>Zmelkoow – Še dobro || Justin Timberlake – No Angels<br>'''Mew – Posatenebre'''<br>Zayn – What I Am |- | 29. 03. || Koala Voice – Vest<br>Romachild – Vzem si ga<br>'''Fed Horses – Tudi to je življenje'''|| '''Olivia Rodrigo – Obsessed'''<br>Hozier – Too Sweet<br>Lizzy McAlpine – I Guess |- | 05. 04. || EMBER – Katarza<br>'''Maša in Klemen – Včasih'''<br>Big Foot Mama – Obseden z njo || '''Beyonce & Miley Cyrus – II Most Wanted'''<br>Geolier & Ultimo – L'ultima poesia<br>Moby & Lady Blackbird – Dark Days |- | 12. 04. || 2B – Pustolovsko srce<br>Žile – Rečem kar mislm<br>'''BOOOM! – Avantura'''|| Glass Animals – Creatures in Heaven<br>Future, Metro Boomin, Kendrick Lamar – Like That<br>'''Benson Boone – Cry''' |- | 19. 04. || Vesna – Čisto počasi<br>'''Jet Black Diamonds – Vlak'''<br>Regen – Suburbia || Kings of Leon – Split Screen<br>'''Dua Lipa – Illusion'''<br>The Black Keys – On the Game |- | 26. 04. || Plateau – Mali princ<br>KiNG FOO – Something to Remember<br>'''AKA Neomi ft. Štras – Težišče'''|| Vampire Weekend – Mary Boone<br>'''Taylor Swift ft. Post Malone – Fortnight'''<br>Teddy Swims – The Door |- | 03. 05. || '''Babooni ft. Jena – Enkrat bo v redu'''<br>Maja Keuc – Labirint<br>Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan || Cigarettes After Sex – Dark Vacay<br>bnkr44, Pino D'Angiò – Ma che idea<br>'''Pearl Jam – Wreckage''' |- | 10. 05. || '''Lara Baruca – Nabiram zvezde'''<br>Kiwi Flash – Spušča se sonce<br>Tin Božič – Kruh in mortadela || The Last Dinner Party – Sinner<br>'''Dua Lipa – These Walls'''<br>Sabrina Carpenter – Espresso |- | 17. 05. || Yoko Nono – Se ti zdi?<br>Masharik – Skupaj<br>'''Harpier – Grem nazaj'''|| '''Kings of Leon – Nowhere to Run'''<br>Carbonne – Imagine<br>Post Malone ft. Morgan Wallen – I Had Some Help |- | 24. 05. || '''Hamo & Tribute 2 Love – Mali mož (Čao sonce)'''<br>Kokosy – Srce<br>Društvo mrtvih pesnikov – X sonca || '''Billie Eilish – Lunch'''<br>La Rappresentante di Lista – Paradiso<br>Noah Kahan, Post Malone – Dial Drunk |- | 31. 05. || Masayah – Cigaret<br>'''Cona40 – SmPlanet'''<br>Maja Keuc – Mavrične oči || Twenty One Pilots – The Craving<br>'''The Kolors – Karma'''<br>Rag'n'Bone Man – What Do You Believe In? |- | 07. 06. || Buržuazija – Hint<br>Boštjan Dermol – Sonce<br>'''Liquid Gasoline – Neznan'''|| Eminem – Houdini<br>'''Lenny Kravitz – Paralyzed'''<br>Foster the People – Lost in Space |- | 14. 06. || Ichisan – Vertigo<br>Gušti – Nehati ne nehati<br>'''Kontradikshn – Vesolje posodil kolegu'''|| '''Billie Eilish – Chihiro'''<br>Meduza, OneRepublic, Leony – Fire<br>Cigarettes After Sex – Baby Blue Movie |- | 21. 06. || '''Ember – Enosmerna'''<br>Gramatik ft. Eric Krasno & Nigel Hall – Queen<br>Eva Pavli ft. Majlo 27 – S tabo || Miley Cyrus – Psycho Killer<br>'''The Offspring – Make It All Right'''<br>Tananai, Annalisa – Storie brevi |- | 28. 06. || Vazz – 24<br>'''Koala Voice – Sonce pomaranča'''<br>2nite – Tebi bi pel || Sabrina Carpenter – Please Please Please<br>'''Laura Pausini – Il primo passo sulla lunat'''<br>Fontaines D.C. – Favourite |- | 05. 07. || '''Leopold I. – Skada'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Devil Got Me Shakin'<br>Romachild – Ujemi dan || Kings of Leon – Actual Daydream<br>'''Coldplay – feelslikeimfallinginlove'''<br>Travis – Bus |- | 12. 07. || '''Herkylees – Woki Toky'''<br>Martin Martian ft. Fed Horses – Ljubezen je<br>Siddharta – Satelita || '''Pet Shop Boys – A New Bohemia'''<br>Bnkr44 – Estate 80<br>Kasabian – Darkest Lullaby |- | 19. 07. || Hauptman – Jutro<br>Tinkara Kovač & Tokac – Love song 2024<br>'''Yoko Nono – Kim'''|| Childish Gambino – Lithonia<br>Baba Yaga – Piroman<br>'''Zach Bryan – 28''' |- | 26. 07. || Emkej ft. Žan Videc – Predober<br>'''Maja Keuc – Zmaji'''<br>Tretji kanu – Daj mi en poljub || Quavo & Lana Del Rey – Tough<br>'''Deep Purple – Lazy Sod'''<br>Angelina Mango ft. Marco Mengoni – Uguale a me |- | 02. 08. || The Margins – Mali planeti<br>Astrid & The Scandals – Release Me<br>'''Kavč – Komaj čakam da zaspiš'''|| Post Malone ft. Luke Combs – Guy for That<br>'''Billie Eilish – Birds of a Feather'''<br>James Bay ft. The Lumineers & Noah Kahan – Up All Night |- | 09. 08. || Žan Videc – Neznano<br>'''Jet Black Diamonds – Sladki problemi'''<br>Anika Horvat & Lara Baruca – Danes je vse || '''Teddy Swims – Apple Juice'''<br>Khalid – Heatstroke<br>Shaboozey – A Bar Song (Tipsy) |- | 16. 08. || '''LPS – Nekaj novega'''<br>Zgrešeni primeri – Vse bi dal<br>Blaž Mencinger – Kako naj ti povem? || Jack White – That's How I'm Feeling<br>Maggie Rogers – The Kill<br>'''The Killers – Bright Lights''' |- | 23. 08. || Smaal Tokk – Gdw je Ferdo?<br>'''Tina Marinšek – Umazane posode'''<br>KOMPARA – Gori nebo, ti plešeš z mano || '''Lady Gaga, Bruno Mars – Die with a Smile'''<br>Snow Patrol – All<br>Chappell Roan – Good Luck, Babe! |- | 30. 08. || '''Nipke – Igrišča ne damo'''<br>Regen – Hollywood Love<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Eno na sto || Hozier – Nobody's Soldier<br>'''Taylor Swift – I Can Do It with a Broken Heart'''<br>Benson Boone – Pretty Slowly |- | 06. 09. || '''Žena – Vidm te'''<br>Bowrain – Hit the Bottom<br>MRFY – palipali || '''Blink-182 – All in My Head'''<br>Bruce Springsteen – She Don't Love Me Now<br>Zedd ft. John Mayer – Automatic Yes |- | 13. 09. || Vazz – Navaden dan<br>Jure Lesar in Krila ptice – Zmagovalec<br>'''Emkej – Sama'''|| Finneas – For Cryin' Out Loud!<br>Sabrina Carpenter – Taste<br>'''Linkin Park – The Emptiness Machine''' |- | 20. 09. || '''Buržuazija – Paris'''<br>Čedahuči – Ogenj zagori, ko dva sta si nasproti<br>Đoko – Prozori || '''Sting – I Wrote Your Name (Upon My Heart)'''<br>Jungle – Let's Go Back<br>Nick Cave & The Bad Seeds – Song of the Lake |- | 27. 09. || Romachild – Dvigni glas<br>'''Masharik – Na dnu morja'''<br>Kontradikshn – Sladkamala || '''The Weeknd – Dancing in the Flames'''<br>Diodato – Molto amore<br>Leon Bridges – Laredo |- | 04. 10. || '''Neisha – Visoko'''<br>Drevored – Gibam se<br>Tinkara Kovač – Predzadnja laž || '''The Cure – Alone'''<br>Larkin Poe – If God Is a Woman<br>Franz Ferdinand – Audacious |- | 11. 10. || Mef – Ne bom ti pisal pesmi<br>'''Siddharta – Mir'''<br>Haiku Garden – Kahuka || Kylie Minogue – Lights Camera Action<br>Pinguini Tattici Nucleari – Romantico ma muori<br>'''U2 – Country Mile''' |- | 18. 10. || Koala Voice – Kam gre sreča<br>Liquid Gasoline – Utrip<br>'''MRFY – Tonemo'''|| The Linda Lindas – All in My Head<br>Cesare Cremonini – Ora che non ho più te<br>'''Teddy Swims – Bad Dreams''' |- | 25. 10. || '''RANR – Nič ni za zmeraj'''<br>Vlado Kreslin ft. Leopold I. – Moja draga se rada slika<br>Demm – Ti pa misliš, da je smešno || Rosé & Bruno Mars – Apt.<br>'''The Offspring – Ok, But This Is the Last Time'''<br>Bon Iver – S P E Y S I D E |- | 01. 11. || '''Tina Marinšek – Preden bo prepozno'''<br>Blu.sine – Biti sonce<br>Blaž Mencinger – Ti si sreča || Billie Eilish – Wildflower<br>Tananai – Ragni<br>'''The Cure – A Fragile Thing''' |- | 08. 11. || Jet Black Diamonds – 4 od 10<br>'''Plateau – Žalostno dekle'''<br>2B – Slaba ideja || Gigi Perez – Sailor Song<br>Shawn Mendes – Heart of Gold<br>'''Gracie Abrams – That's So True''' |- | 15. 11. || Emkej – Marleybor<br>zalagasper – Med in mleko<br>'''Mi2 – Hin'''|| Sade Adu – Young Lion<br>'''Lenny Kravitz – Honey'''<br>Lady Blackbird – Like a Woman |- | 22. 11. || '''Zgrešeni primeri – Še en dan'''<br>Joker Out – Stephanie<br>Monolits – Naj bo lepo || Sam Fender – People Watching<br>'''Linkin Park – Two Faced'''<br>Inhaler – Your House |- | 29. 11. || Delta Riff – Duhovi<br>Jure Lesar in Krila ptice – Prej al slej<br>'''Ember – Razgaljena'''|| Lulu Gainsbourg – Turbulences<br>'''The Amazons – Pitch Black'''<br>LiK – Krevet |- | 06. 12. || '''Avtomobili – Potujemo'''<br>Hauptman – Če bi vedel (Izštekani)<br>Cona40 – Chilly || '''Sabrina Carpenter – Bed Chem'''<br>Stromae, Pomme – Ma meilleure ennemie<br>Maggie Rogers – In the Living Room |- | 13. 12. || '''Yoko Nono – Tvoj kreten'''<br>Čao Portorož – Slovenec<br>Društvo mrtvih pesnikov – Vojno se igrava || ROSÉ – Number One Girl<br>'''Zucchero – Amor che muovi il Sole'''<br>Kendrick Lamar – Not Like Us |- | 20. 12. || '''Romachild ft. Tomi M. – Otroka v dežju'''<br>Liamere – Prospects<br>King Foo – Nov nor čas || Leon Bridges – That's What I Love<br>Elodie, Tiziano Ferro – Feeling<br>'''The Wombats – Sorry I'm Late, I Didn't Want to Come''' |- | 27. 12. || Bordo – Dokler se svet ne zdani<br>'''Lara Baruca – Padava'''<br>Vlado Kreslin – Kdo bo šel || '''Michael Kiwanuka – The Rest of Me'''<br>RAYE – Oscar Winning Tears<br>James Bay – Hope |} ===2025=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 03. 01. || '''Vazz – Ljubljana podtalno'''<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih<br>Kokosy – Srce || '''Billie Eilish – Wildflower'''<br>Sam Fender – People Watching<br>ROSÉ & Bruno Mars – APT. |- | 10. 01. || Dacho – Bulevar<br>'''Niet & Vijolice – V bližini ljudi'''<br>2Brothers & The Others – Kaj pa če || Kendrick Lamar & SZA – Luther<br>'''Timothée Chalamet – Like a Rolling Stone'''<br>Franz Ferdinand – Night or Day |- | 17. 01. || Natriletno kolobarjenje s praho – Ne bom te več<br>'''Krshkopoljac – Hej, hej'''<br>Lim smrad in žila – Isti || Doechii – Denial Is a River<br>'''Lola Young – Messy'''<br>SZA – BMF |- | 24. 01. || '''Plateau – Ti bi še naprej'''<br>Dora Tomori – Far from Apathetic<br>Telegram – Tvoje barve || '''Mumford & Sons – Rushmere'''<br>Chappell Roan – Pink Pony Club<br>Damiano David – Born with a Broken Heart |- | 31. 01. || Mate Bro – Preblizu pleševa (Iturk Simbolika rmx)<br>Laibach – I Want to Know What Love Is<br>'''Jet Black Diamonds – Valovi (Live from Kino Šiška)'''|| Mac Miller – Funny Papers<br>Abraham Alexander & Adrian Quesada – Like a Bird<br>'''The Cure – All I Ever Am''' |- | 07. 02. || Cherry Flavoured – Obraz<br>Generator – Jasno je nebo<br>'''EET – Kar se ne pove'''|| Kacey Musgraves – The Architect<br>'''Jovanotti – Fuorionda'''<br>Sam Fender – Arm's Length |- | 14. 02. || Big Foot Mama – Adijo metulji<br>Astrid & The Scandals – Touché<br>'''Kontradikshn – Večna'''|| The Weeknd – Open Hearts<br>'''James Bay ft. Jon Batiste – Sunshine in the Room'''<br>Inhaler – A Question of You |- | 21. 02. || '''Jon Vitezič – Vse ti dam'''<br>3:rma ft. Merrick Winter – Serenades<br>Leopold I. – Srebrne niti || '''Lady Gaga – Abracadabra'''<br>The Black Keys – The Night Before<br>Lisa ft. Doja Cat & Raye – Born Again |- | 28. 02. || '''Harpier – Počakaj me'''<br>July Jones – New Religion<br>Mrfy – Helo || '''Vendredi sur Mer – Tout résonne'''<br>Zartmann – Tau mich auf<br>Marracash – Gli sbandati hanno perso |- | 07. 03. || Gušti – Ljubezen osvobaja<br>Borna Turner – Same besede<br>'''Elvis Jackson – Do It Again'''|| Karla Sofía Gascón & Zoe Saldaña – El Mal<br>'''<small>Selena Gomez, benny blanco, Gracie Abrams – Call Me When You Break Up</small>'''<br>Olly – Balorda nostalgia |- | 14. 03. || '''Ari – Ne vračaj se'''<br>Emkej ft. Oto Pestner – Hladn<br>Mi2 – Mokra radost || Doechii – Anxiety<br>'''The Weeknd, Justice – Wake Me Up'''<br>Lizzo – Love in Real Life |- | 21. 03. || '''Mrfy – Goff'''<br>Ranr – I Swear<br>Krshkopoljac – Berlin || '''Jennie & Dua Lipa – Handlebars'''<br>Bishop Briggs – Woman Is King<br>Haim – Relationships |- | 28. 03. || Tabu – O teh stvareh<br>'''Cona40 – Ona'''<br>Anika Horvat – Rožnata očala || Chappell Roan – The Giver<br>Coma_Cose – Posti vuoti<br>'''Bryan Adams – Make Up Your Mind''' |- | 04. 04. || Romachild – Vse gre v eno<br>'''Masharik – Tujec'''<br>Kühlschrank – Skozi čas || The Black Keys – Babygirl<br>'''Mumford & Sons – Caroline'''<br>Stereophonics – Seems Like You Don't Know Me |- | 11. 04. || Čao Portorož – Tu tu tu tu tu tu tu<br>'''Haiku Garden ft. Malidah – 300.000'''<br>Christine – Angel || '''Miley Cyrus – End of the World'''<br>Sam Fender – Something Heavy<br>Elton John & Brandi Carlile – Little Richard's Bible |- | 18. 04. || '''Yoko Nono – Ne kliči'''<br>Tina Marinšek ft. Dora Tomori – Ljubezen<br>Plateau – Love don't mean a thing || Ed Sheeran – Azizam<br>The Marías – Back to Me<br>'''Bruce Springsteen – Rain in the River''' |- | 25. 04. || '''Leopold I. – Škrt'''<br>Jure Lesar in Krila ptice – Na drugi strani<br>Telegram – V prepolni sobi || Lana Del Rey – Henry, Come On<br>'''Green Day – Smash It Like Belushi'''<br>Bon Iver – There's a Rhythmn |- | 02. 05. || '''Kokosy – Ljubezen oveni'''<br>Stalker – Sonce<br>Ezra – Nerabm besed || Pulp – Spike Island<br>'''Lorde – What Was That'''<br>Garbage – There's No Future in Optimism |- | 09. 05. || '''Zgrešeni primeri – Tisti dan'''<br>Ranr – Sončne oči<br>Cherry Flavoured – Tebe ni in mene ni || '''Benson Boone – Mystical Magical'''<br>Pinguini Tattici Nucleari ft. Max Pezzali – Bottiglie Vuote<br>Myles Smith – My First Heartbreak |- | 16. 05. || '''Tabu – Bonbon'''<br>Before Time – Zate<br>Dear Annie – Red Dress || Arcade Fire – Year of the Snake<br>'''Skunk Anansie – Animal'''<br>Ed Sheeran – Old Phone |- | 23. 05. || Rudi Bučar – Lačn bluz<br>Neisha – Nama besede so čist odveč<br>'''Joker Out – Muzika za decu'''|| '''Lola Young – One Thing'''<br>Laufey – Tough Luck<br>Cmat – Running/Planning |- | 30. 05. || Lusterdam ft. Rebeka Kopčič – Sva ležala<br>Superhuman Goats – Jadram<br>'''Klon – Nič ni tako, kakor se zdi!'''|| '''Pearl Jam – Future Days'''<br>Nina Chuba – Unsicher<br>Robbie Williams ft. Tony Iommi – Rocket |- | 06. 06. || '''Delta Riff – Razpad srca'''<br>Peter Lovšin – Marš za mir<br>Cosmo Daivat – Moher || Miley Cyrus – Easy Lover<br>'''Alfa ft. Manu Chao – A me mi piace'''<br>Lorde – Man of the Year |- | 13. 06. || '''Generator – Kej si'''<br>Christine – SSA<br><small>YDAVID ft. AKA Neomi – Nihil Semper Floret (Nihče za vedno ne cveti)</small>|| '''The Black Keys – No Rain, No Flowers'''<br>Levante – Maimai<br>Teddy Swims – God Went Crazy |- | 20. 06. || Rok Predin – Gremo po gobe<br>'''Maša in Klemen – Oprosti'''<br>Hamo & Tribute 2 Love – Ej ĐPT dej mi povej || Sabrina Carpenter – Manchild<br>'''Ed Sheeran – Sapphire'''<br>Little Simz – Young |- | 27. 06. || '''Emkej – Potrebn'''<br>Klemen – Is Anybody Out There?<br>Jure Lesar – Dokler ne pride noč || '''Mark Ronson, Raye – Suzanne'''<br>Lykke Li – Into My Arms<br>Leon Bridges – Hold On |- | 04. 07. || Vazz ft. Manca Trampuš & Laren Polič Zdravič – Mozaik<br>Drill – Gladiator<br>'''Harpier – 2000 let'''|| Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In<br>Blanco – Maledetta rabbia<br>'''Biffy Clyro – A Little Love''' |- | 11. 07. || Tinkara Kovač & Uroš Cingesar – Ni ga več časa<br>Zha – Če bila bi ti<br>'''Ranr – Ne reci'''|| Haim – All Over Me<br>Frah Quintale – Lampo<br>'''Benson Boone – Mr. Electric Blue''' |- | 18. 07. || '''Kokosy – Js & Irena'''<br>The Margins – Preludij<br>Babooni – A bo vedno vse lepo? || Muse – Unravelling<br>'''Jovanotti – Occhi a cuore'''<br>Twenty One Pilots – The Contract |- | 25. 07. || '''Slon in Sadež – Krk, Malinska'''<br>Hauptman ft. Alja – Close my eyes<br>Leonart – Ne sprašuj zakaj || YUNGBLUD – Ghosts<br>'''Lorde – Shapeshifter'''<br>Lewis Capaldi – Survive |- | 01. 08. || Regen – Jaz in ti<br>'''Jon Vitezič – Padava'''<br>Jet Black Diamonds – Kje ste vsi? || '''Olivia Dean – Nice to Each Other'''<br>Nine Inch Nails – As Alive as You Need Me to Be<br>sombr – Undressed |- | 08. 08. || '''Kompara – Romantik'''<br>Masayah – Comme ci comme ça<br>Mehanika – Komedija || '''Chappell Roan – The Subway'''<br>Renee Rapp – Mad<br>Hayley Williams – Glum |- | 15. 08. || '''LPS – Perry'''<br>Šesti – Zmeden<br>Liquid Gasoline – Strah || Wolf Alice – The Sofa<br>'''Robbie Williams – Spies'''<br>Bleu Soleil ft. Luiza – Soleil Blue |- | 22. 08. || Siddharta – Na nebu<br>Here and Everywhere – Seeker of the Source<br>'''Ember – 6. štuk'''|| Giveon – Rather Be<br>Dani Fernández – Me has invitado a bailar<br>'''Ed Sheeran – A Little More''' |- | 29. 08. || '''Romachild – Lepo za umret'''<br>Martina et al. – Impostor<br>Kavč – Prstan zlat || '''Kings of Leon ft. Zach Bryan – We're Onto Something'''<br>Cmat – Euro-Country<br>Royel Otis – Say Something |- | 05. 09. || '''EarlGrey – Ne konča'''<br>Rudi Bučar – Kamen, trn in brin<br>Enjoy Your Privacy – Ujetnik || Florence + The Machine – Everybody Scream<br>'''Eros Ramazzotti – Il mio giorno preferito'''<br>Deftones – Infinite Source |- | 12. 09. || '''Haiku Garden – Leta 8 2'''<br>Mi2 – Padajo<br>HeiAn – What Do You Have to Save? || '''Lola Young – D£aler'''<br>Annalisa ft. Marco Mengoni – Piazza San Marco<br>Balu Brigada – Politix |- | 19. 09. || '''Zadnji na spisku – Demokracija'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral<br>No Offence! – Eko (2025) || '''Lady Gaga – The Dead Dance'''<br>Tame Impala – Loser<br>Sabrina Carpenter – Tears |- | 26. 09. || Moikka – Na robu misli<br>Peter Lovšin – Ni mi dost<br>'''Kokosy – Ljudje'''|| Twenty One Pilots – City Walls<br>'''Olly, Juli – Questa domenica'''<br>Cardi B ft. Kehlani – Safe |- | 03. 10. || Zha – Sonce sije<br>'''Đoko – Vse ok'''<br>Bainfreeze Lemonade – Baby Blue || Tiziano Ferro – Cuore Rotto<br>'''Gorillaz ft. Sparks – The Happy Dictator'''<br>Lola Tuduri – Personaje secundario |- | 10. 10. || Glač – Kdaj pač ne rata<br>'''Mrfy – Venera'''<br>Demm – Glup in mlad || Taylor Swift - The Fate of Ophelia<br>'''Flavio – Ando despistado'''<br>Olivia Dean – Man I Need |- | 17. 10. || '''Ranr – Vedno'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Long Dumb Voices ft. Manca Trampuš – Smeti || '''Mariah Carey ft. Anderson Paak – Play This Song'''<br>Giorgia – Golpe<br>David Guetta, Teddy Swims, Tones and I – Gone Gone Gone |- | 24. 10. || 2nite – Kam si odšla?<br>Veronika Strnad – Maske<br>'''Magnifico – Hišica'''|| '''Sam Fender & Elton John – Talk to You'''<br>Chrissie Hynde & K.D. Lang – Me & Mrs Jones<br>Lewis Capaldi – Almost |- | 31. 10. || Pia Nina – Okamenim<br>'''Batista Cadillac – Vse imam'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Walk This Road Alone || '''Brandi Carlile – Human'''<br>Bon Iver, Haim – Tie You Down<br>Mumford & Sons, Hozier – Rubber Band Man |- | 07. 11. || '''Telegram – Čez sto let'''<br>Pavel Panon – Pleše v sanjah<br>Sanpark – Dokler diham || Rachel Chinouriri, Sombr – All I Ever Asked<br>Bresh – Dai che fai<br>'''Foo Fighters – Asking for a Friend''' |- | 14. 11. || '''Jure Lesar – Preden greš'''<br>Zmelkoow – Sempre Sergio<br>Kevin Koradin – Hrup || '''Florence + The Machine – Buckle'''<br>Zoë Më – Clair de Lune<br>Lily Allen – Sleepwalking |- | 21. 11. || '''Generator – Iluzija'''<br>Hauptman – Tree on the Hill<br>Joker Out – Supersonic || '''Depeche Mode – In the End'''<br>Hayley Williams – Showbiz<br>Gorillaz ft. Idles – The God of Lying |- | 28. 11. || '''Hamo & Tribute 2 Love – S tabo je lepo'''<br>Šesti – Dlan<br>Cherry Flavoured – Povej naglas || Charlie XCX – Chains of Love<br>Robyn – Dopamine<br>'''Raye – Where Is My Husband''' |- | 05. 12. || '''Harpier – Vprašam'''<br>Niowt – Pentimento<br>Alo!Stari – 18 || Levante – Niente da dire<br>'''Aerosmith, Yungblud – Wild Woman'''<br>Jazzu – Baltos pelėdos |- | 12. 12. || Liquid Gasoline – Ni prostora<br>Emkej – Tečn<br>'''Delta Riff – Jutro'''|| Sam Fender – I'm Always on Stage<br>Rosalía – La Perla<br>'''Guns N' Roses – Nothin'''' |- | 19. 12. || '''Maja Keuc – Mavrične oči (acoustic LIVE)'''<br>Dan D – Kje si ti?<br>Neisha – Ti nisi ti || Kylie Minogue – Office Party<br>Tommaso Paradiso – Forse<br>'''Bryan Adams & Friends – California Christmas''' |- | 26. 12. || '''Generator – Jasno je nebo'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Tina Marinšek – Ljubezen || Chappell Roan – The Giver<br>'''Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In'''<br>Little Simz – Young |} ===2026=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 02. 01. || '''Leopold I. – Mej se rad'''<br>Taddei – Tisti moment<br>Patetico – Leze mi ljubezen v srce || Taylor Swift – Opalite<br>'''Hayley Williams – Good Ol' Days'''<br>Sabrina Carpenter – Such a Funny Way |- | 09. 01. || Helena Blagne ft. Mrfy – Dež<br>'''Before Time – Mali problemi'''<br>Žan Videc – Zbudijo se spomini || '''Fatboy Slim & The Rolling Stones – Satisfaction Skank'''<br>Jovanotti & Friends – So solo che la vita<br>Three Days Grace – Kill Me Fast |- | 16. 01. || '''EMBER – London'''<br>Dora Tomori – None of It<br>Okttober – Zadnje sonce || '''Olivia Dean – Baby Steps'''<br>Wet Leg – pokemon<br>Robyn – Talk to Me |- | 23. 01. || JahMoodOnJe Collective – Morje Adriansko<br>'''Masharik ft. Bojan Cvjetićanin – Tujec'''<br>Ezra – Svetloba || '''Bruno Mars – I Just Might'''<br>Lia Kali & Kany Garcia – Huir<br>Mumford & Sons – The Banjo Song |- | 30. 01. || '''Jure Lesar – Naj dela vsak kar hoče'''<br>Kokosy – Meteorit<br>Šank Rock – Nisi kriva ti || '''Harry Styles – Aperture'''<br>Arlo Parks – 2Sided<br>Stephen Sanchez – Sweet Love |- | 06. 02. || '''Le Serpentine – Tja v novi svet'''<br>Generator – Ni<br>Zha – Sanjala, skupaj sva || '''Arctic Monkeys – Opening Night'''<br>Bad Bunny – DtMF<br>Noah Kahan – The Great Divide |- | 13. 02. || '''Zmelkoow – Realni svet'''<br>Sanpark – Vem, da mam prav<br>Eva Hren – Ker si || Papa Roach – Wake Up Calling<br>'''Laura Pausini & Achille Lauro – 16 Marzo'''<br>Gorillaz <small>ft. Bizarrap, Kara Jackson, Anoushka Shankar</small> – Orange County |- | 20. 02. || '''Mi2 – Kaj bi ti govoril, Ivan'''<br>Cherry Flavoured – Iz ust do ust<br>Tschimy ft. KiKi – Ruševine || '''Lola Young – Post Sex Clarity'''<br>REMI – Kradljivci<br>sombr – Homewrecker |- | 27. 02. || '''Batista Cadillac – Georgia (K tebi domov)'''<br>Laibach ft. Wiyaala – Allgorhythm<br>No Offence! – Krasni novi skret || '''The Black Keys – You Got to Lose'''<br>Charlie XCX - Always Everywhere<br>Geolier & Pino Daniele – Tutto è possibile |- | 06. 03. || Koala Voice – Admiral<br>Zoran Predin Bend – Obe roki na volan<br>'''Klon – Kdo?'''|| '''U2 – Song of the Future'''<br>Ditonellapiaga – Che fastidio!<br>Bruno Mars – Risk It All |- | 13. 03. || MRFY – Usi tako<br>'''Before Time – Vse kar smo'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral (Klasika iz Cankarja) || Harry Styles – American Girls<br>RAYE – Nightingale Lane.<br>'''Robbie Williams – All My Life''' |- | 20. 03. || Zina – Večna uganka<br>Recycleman – Desno levo<br>'''Kavč & Caro Mio – Princ'''|| Kacey Musgraves – Dry Spell<br>'''Thirty Seconds to Mars – Over My Head'''<br>Beabadoobee ft. The Marías – All I Did Was Dream of You |- | 27. 03. || Liquid Gasoline – Kdo naredil ti bo dan?<br>Gušti – Saudade (Moje in tvoje)<br>'''Jet Black Diamonds – Ljubljena'''|| Michael Stipe & Andrew Watt – I Played the Fool<br>'''Eros Ramazzotti, Max Pezzali – Come nei film'''<br>Jack Harlow – Trade Places |- | 03. 04. || Martina et al. – Tebi<br>EET – Prazen<br>'''RANR – The Farther the Better''' || Alessia Cara, Norah Jones – I'm in Trouble<br>'''Bruce Springsteen – A Rainy Night in Soho'''<br>Taylor Swift – Elizabeth Taylor |- | 10. 04. || '''Plateau – Prava magija'''<br>Masayah – Design<br>Laibach ft. Wiyaala – Musick || Muse – Be with You<br>Raye – I Know You're Hurting<br>'''U2 – In a Life''' |- | 17. 04. || Neisha – Najdi me<br>'''Ðoko – Zauvijek'''<br>Cosmo Daivat – Zvezde padajo || '''Lady Gaga, Doechii – Runway'''<br>Tiziano Ferro, Georgia – Superstar<br>Teddy Swims – Mr. Know It All |- | 24. 04. || '''Alo!Stari – Piki aja'''<br>Thomas March & H2O Collective – Zvezda<br>Máire – Reci mi zaka(j) || '''The Strokes – Going Shopping'''<br>The Kolors – Rolling Stones<br>Ella Langley – Choosin' Texas |- | 01. 05. || Koala Voice – Nč ne rabm<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Hit the Town'''<br>Hamo & Tribute2Love – Muzika za ples || '''Massive Attack & Tom Waits – Boots on the Ground'''<br>Madonna – I Feel So Free<br>Prince – With This Tear |- | 08. 05. || Rok Gril – Zaj te vijim<br>'''larao – trouble'''<br>Romachild – Kjer se rojeva dan || Beck – Ride Lonesome<br>Bella Kay – Promise?<br>'''Foo Fighters – Window''' |- | 15. 05. || '''2B – Pesem tebi'''<br>Okttober – Obrni stran<br>No Offence! – Pandora || Olivia Rodrigo – Drop Dead<br>'''The Rolling Stones – In the Stars'''<br>Madame, Marracash – Volevo capire |- | 22. 05. || Alter Ace – Julija<br>Vlado Kreslin – Herman in moj oče<br>'''Yoko Nono – Ne povej'''|| '''Tame Impala, Jennie – Dracula'''<br>Harry Styles – Dance No More<br>Madonna & Sabrina Carpenter – Bring Your Love |- | 29. 05. || Máire – Ostajam<br>'''Maša in Klemen – Brejkap song'''<br>Ranr – Ti si sve || '''Cigarettes After Sex – Twizzler'''<br>Gracie Abrams – Hit the Wall<br>Giveon – Jezebel |} ===Izvajalci z vsaj 10 popevkami tedna=== Domači izvajalci od septembra 2011. {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna |- | style="text-align:center"|24 || {{Nowrap|[[Hamo & Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho <small>(ft. Vlado Kreslin)</small>, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila <small>(ft. Rudi Bučar)</small>, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan, Pusti mi prižgano luč, Ideje boga, Mali mož (Čao sonce), S tabo je lepo |- | style="text-align:center"|15 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco, Tobogan, Tonemo, Goff, Venera |- | style="text-align:center"|13 || [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete <small>(X Roots in Session)</small>, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno <small>(Eva Pavli ft.)</small>, Ljujezen, Trezn, Sama, Potrebn |- | style="text-align:center"|12 || [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj, Hin, Kaj bi ti govoril, Ivan |- | rowspan=3 style="text-align:center"|11 || [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup <small>(ft. Zoran Čalić)</small>, Dvigam jadra, Visoko |- | [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju <small>(ft. Urban)</small>, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu, Mir |- | [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje <small>(2×)</small>, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji, Vsak dan, Bonbon |- | style="text-align:center"|10 || Los Ventilos || Ne gledam nazaj <small>(ft. Tokac)</small>, Punca, Odpri ventile <small>(ft. Grega Skočir)</small>, Med vdihom in izdihom <small>(ft. Omar Naber)</small>, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160229170420/http://val202.rtvslo.si/popevka/ |date=2016-02-29 }} * [https://val202.rtvslo.si/clanki/popevka-tedna Popevka tedna] na spletni strani Vala 202 [[Kategorija:Slovenska glasba]] [[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]] [[Kategorija:Oddaje na Valu 202]] icsk6lmre715go3z740b6jnri08kune Liamere 0 414356 6682891 6394053 2026-05-30T10:52:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682891 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Liamere | Img = Liamere duo cca 2023.jpg | Img_size = 250px | Img_capt = Dvojec Liamere | Background = group_or_band | Alias = | Origin = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | Genre = [[trip hop]], [[2-step]], [[downtempo]], [[ambientalna glasba]] | Occupation = | Years_active = 2014 - | Label = | Associated_acts = | URL = | Current_members = [[Malidah]] <br> Ferguson <br> | Past_members = }} '''Liamere''' je dvočlanska [[Ljubljana|ljubljanska]] [[glasbena skupina]], ki izvaja [[elektronska glasba|elektronsko glasbo]]. Sestavljata jo Kaja Skrbinšek, ki deluje pod umetniškim imenom [[Malidah]], in Andi Koglot, ki deluje pod umetniškim imenom two round robins<ref>{{Navedi splet|title=Različne iteracije avtohtone modularne elektronike {{!}} SIGIC|url=https://www.sigic.si/razlicne-iteracije-avtohtone-modularne-elektronike.html|website=www.sigic.si|accessdate=2025-02-24|language=sl}}</ref>. Njuno glasbo bi se dalo opisati kot mešanica [[trip hop]]a, [[2-step garage]]a, [[future garage]]a in ambientalne glasbe.<ref> {{navedi splet |url=http://www.galahala.com/arhiv/domorodni-cetrtki-liamere-gala-hala/12680/ |title=Domorodni četrtki: Liamere |date=21. januar 2016 |accessdate=6. februar 2016 |work=Gala Hala}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://liamere.bandcamp.com/album/liamere |title=Liamere |work=Bandcamp |accessdate=6. februar 2016}}</ref> Novembra 2015 sta izdala [[studijski album]] z naslovom ''[[Liamere (album)|Liamere]]'', ki ob izidu ni bil zelo opažen, a je bil ob koncu leta v reviji ''Hrupmag'' album izbran za 10. najboljši domači album leta.<ref>{{navedi splet |url = http://beehy.pe/best-of-2015/slovenia-3/ |title = Best of 2015 |accessdate = 23. januar 2016 |work = Beehype |archive-date = 2016-01-30 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160130235031/http://beehy.pe/best-of-2015/slovenia-3/ |url-status = dead }}</ref> Pri [[MMC RTV-SLO]] so zmotno poročali, da je skupina že pred koncem leta 2017 razpadla.<ref name="mmc">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/ocenjujemo/poslusamo-raiven-magenta/421170?ad_source=mmcteden |title=Poslušamo - Raiven: Magenta |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=3. september 2017}}</ref> To se je izkazalo za neresnično, saj je januarja 2018 izšel nov singl z naslovom "Manitoba", dober teden za tem pa EP z naslovom ''[[Provinces]]''.<ref>{{navedi splet |url = https://liamere.bandcamp.com/album/provinces-ep |title=Provinces EP |work=Bandcamp |accessdate=4. februar 2018}}</ref> Oktobra 2023 sta Liamere izdala skladbo ''Settle Down'', ki združuje elemente soul glasbe in sodobnega lo-fi zvoka<ref>{{Citat|title=Liamere - Settle down|url=https://val202.rtvslo.si/podkast/notice/173250839/175003066|accessdate=2025-02-24|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref>. Glasbeni video, ki spremlja skladbo, združuje londonsko urbano estetiko z AI-generiranimi podobami<ref>{{Citat|title=Liamere - Settle Down (Official Video)|url=https://www.youtube.com/watch?v=uDx5l7zn2VY|date=2023-10-24|accessdate=2025-02-24|last=Liamere}}</ref>. [[Slika:Liamere as a live act.jpg|levo|sličica|Liamere kot 6-članska zasedba v Layerjevi Hiši, Kranj]] Po izidu skladbe sta Liamere začela nastopati v razširjeni zasedbi, ki vključuje Klemna Tehovnika (kitara), Anžeta Kneza (bobni) in Margarito Ulokino (klaviature/violina), medtem ko Anej Kočevar ostaja basist. Novembra 2024 je sledil singel ''Prospects'', ki vključuje alt saksofon Primoža Fleischmana<ref>{{Navedi splet|title=Prospects, by Liamere|url=https://liamere.bandcamp.com/track/prospects|website=Liamere|accessdate=2025-02-24|language=en}}</ref>. Ta skladba je napovedala izid albuma ''Re-''. Ob tej priložnosti je bil predstavljen tudi singel ''Memory Gazer'', katerega dvojec opisuje kot dream-pop balada z introspektivnim besedilom in ambientalnimi aranžmaji.<ref>{{Navedi splet|title=Memory Gazer, by Liamere|url=https://liamere.bandcamp.com/track/memory-gazer|website=Liamere|accessdate=2025-02-24|language=en}}</ref> ==Diskografija== ;Studijski albumi *''[[Liamere (album)|Liamere]]'' (2015) *''Re - (2025)'' ;EP-ji *''[[Provinces]]'' (2018) ==Sklici== {{sklici}} {{band-stub}} [[Kategorija:Slovenske glasbene skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2014]] {{normativna kontrola}} japsdl85yvzerlf236aoinx12aqjqni Je treba delat 0 414368 6682793 6111160 2026-05-29T22:33:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682793 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Album | Name = Je treba delat | Type = studio | Artist = [[Adi Smolar]] | Cover = Adi-smolar_album_jetrebadelat.jpg | Released = [[1999]] | Recorded = | Studio = | Genre = [[rock]], [[folk rock]], [[šanson]] | Length = {{Trajanje|m=56|s=10}} | Language = | Label = [[Nika Records]] | Producer = | Last album = ''[[Od A do S]]''<br /> (1998) | This album = '''''Je treba delat'''''<br /> (1999) | Next album = ''[[Jaz ne grem v šolo]]''<br /> (2000) }} '''''Je treba delat''''' je osmi [[glasbeni album|album]] slovenskega [[kantavtor]]ja [[Adi Smolar|Adija Smolarja]], izdan pri založbi [[Nika Records]] leta [[1999]] v obliki [[CD]]-ja.<ref>{{navedi splet |url = https://www.nika.si/Pop__Pop/Je_Treba_Delat_3/ |title = Je Treba Delat (1999) |work = Nika |accessdate = 6. februar 2016 |archive-date = 2019-08-21 |archive-url = https://web.archive.org/web/20190821070621/http://www.nika.si/Pop__Pop/Je_Treba_Delat_3/ |url-status = dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url = http://slovlit.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/feltrin_mateja/feltrin_4.html |title = Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani – Diplomske naloge: Adi Smolar |author = Feltrin, Mateja |accessdate = 2. februar 2016 |archive-date = 2016-03-12 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160312050940/http://slovlit.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/feltrin_mateja/feltrin_4.html |url-status = dead }}</ref> == Seznam pesmi == {{Track listing | all_writing = Adi Smolar | title1 = Je treba delat | length1 = 3:33 | title2 = Ajajaj, Slovenija | length2 = 3:15 | title3 = Žejni Franc | length3 = 3:46 | title4 = Nikdar več | length4 = 3:39 | title5 = Živele razlike | length5 = 3:52 | title6 = Zaspan u Lublan | length6 = 4:23 | title7 = Rokenrol v D duru | length7 = 3:01 | title8 = Le pridi | length8 = 2:27 | title9 = Če boš odšla | length9 = 4:21 | title10 = Za srečo se pobrigaj sam | length10 = 2:45 | title11 = Vasovalec | length11 = 3:28 | title12 = Glavno da je glava cela | length12 = 3:15 | title13 = Polna lunca | length13 = 3:33 | title14 = Samo na en način | length14 = 3:56 | title15 = Mojbog... | length15 = 4:38 | title16 = Mandoline za lepe spomine | length16 = 2:18 | total_length = {{Trajanje|m=56|s=10}} }} == Zasedba == * [[Adi Smolar]] — vokal, [[kitara]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * '''''Je treba delat''''' {{COBISS|ID=12757564}} {{COBISS|ID=219230208}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Albumi leta 1999]] [[Kategorija:Albumi Adija Smolarja]] [[Kategorija:Albumi založbe Nika Records]] {{album-stub}} n9jdqf6pw3yy7q9ehxtgwt7my5up7b0 Liamere (album) 0 414439 6682892 6571941 2026-05-30T10:52:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682892 wikitext text/x-wiki {{Album infobox | Name = Liamere | Type = [[studijski album]] | Artist = [[Liamere]] | Cover = liamere_album_liamere.jpg | Released = 13. november 2015 | Recorded = 2015 | Studio = | Genre = [[trip hop]], [[downtempo]] | Length = | Label = samozaložba | Producer = Andi Koglot | Last album = | This album = '''''Liamere'''''<br />(2015) | Next album = ''[[Provinces]]''<br />(2018) }} '''''Liamere''''' je debitantski [[studijski album]] [[Liamere|istoimenske skupine]], izdan v samozaložbi 13. novembra 2015.<ref>{{navedi splet |url = http://liamere.bandcamp.com/ |title=Liamere |work=Bandcamp |accessdate=8. februar 2016}}</ref> Album sta predstavila na koncertu v Gali Hali na [[Metelkova mesto|Metelkovi]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] januarja 2016.<ref>{{navedi splet |url=http://www.galahala.com/arhiv/domorodni-cetrtki-liamere-gala-hala/12680/ |title=Domorodni četrtki: Liamere |date=21. januar 2016 |accessdate=8. februar 2016 |work=Gala Hala}}</ref> ==Kritični odziv== Za ''[[Radio Študent]]'' je Sara Korošec napisala, da je album »celostna podoba s kombinacijo zelo dobro sproduciranih beatov, eksaktnih aranžmajev, vsebinsko obogatenih z dodelanimi teksti in zračnim vokalom, ki so v iskanju novih kombinacij dinamičnih stopnjevanj ali ustavljanj, precej jasno zastavljena in lahko s koherentnostjo in polnostjo zelo pogumno vstopi tudi preko dometa slovenskih radijskih postaj.«<ref>{{navedi splet |url=http://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/liamere-liamere |title=Liamere: Liamere |date=30. november 2015 |accessdate=8. februar 2016 |author=Korošec, Sara |work=[[Radio Študent]]}}</ref> Ob koncu leta je bil s strani spletne revije ''Hrupmag'' album izbran za 10. najboljši domači album leta.<ref name ="hm">{{navedi splet |url = http://beehy.pe/best-of-2015/slovenia-3/ |title = Best of 2015 |accessdate = 23. januar 2016 |work = Beehype |archive-date = 2016-01-30 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160130235031/http://beehy.pe/best-of-2015/slovenia-3/ |url-status = dead }}</ref> ===Priznanja=== {|class="wikitable" |- ! objava ! uvrstitev ! seznam |-Ad | ''Hrupmag'' | align=center| 10. | Best of 2015<ref name="hm"></ref> |} == Seznam pesmi == Vse pesmi sta napisala [[Malidah|Kaja Skrbinšek]] in Andi Koglot. # »Sightless« – 3:55 # »Apart« – 3:13 # »B_real« – 4:34 # »Dust« – 5:00 # »Cordless« – 5:40 # »Plaything« – 5:33 # »Triggers« – 4:59 # »Sabotage« – 6:03 # »Restless« – 5:49 == Zasedba == * [[Malidah|Kaja Skrbinšek - Malidah]] — vokal * Andi Koglot - Ferguson — klavir, sintesajzer, programiranje, aranžmaji, produkcija, miksanje * [[Anej Kočevar]] — mastering, bas kitara (v živo) ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Albumi leta 2015]] [[Kategorija:Albumi skupine Liamere]] [[Kategorija:Debitantski albumi]] [[Kategorija:Albumi, izdani v samozaložbi]] [[Kategorija:Albumi Malidah]] {{italic title}} domux3mofbfgdqhd0100rs8kmmtpwsh Donald Trump 0 414948 6682585 6665358 2026-05-29T12:57:21Z ~2026-31468-27 260604 6682585 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Predsednik |name = Donald Trump |image = <!-- WD --> | office = 47. [[predsednik Združenih držav Amerike]] | vicepresident = [[JD Vance]] | term_start = 20. januar 2025 | predecessor = [[Joe Biden]] | order2 = 45. [[predsednik Združenih držav Amerike]] | term_start2 = 20. januar 2017 | term_end2 = 20. januar 2021 | vicepresident2 = [[Mike Pence]] | predecessor2 = [[Barack Obama]] | successor2 = [[Joe Biden]] |nationality = {{flagicon|USA}} [[Američani|Američan]] |years_active = od 1968 |religion = [[Prezbiterijanstvo]]|children = [[Donald Trump Jr.]], [[Ivanka Trump]], [[Eric Trump]], [[Tiffany Trump]], [[Barron Trump]] |spouse = [[Melania Trump]] <small>(od 2005)</small> |parents = [[Fred Trump]], [[Mary Anne MacLeod]] |party = [[Republikanska stranka (ZDA)]]|caption=Uradni portret, 2025|signature=Donald Trump (Presidential signature).svg}} '''Donald John Trump''', NAJVEČJI IDIOT NA SVETU [[Američani|ameriški]] [[poslovnež]], televizijska osebnost in [[politik]], 45. in 47. [[predsednik ZDA]], * [[14. junij]] [[1946]], [[New York]], [[Združene države Amerike]]. Trump se je rodil in je odrastel v četrti [[Queens]] mesta [[New York]]. Študiral je na univerzi Fordham in diplomiral na poslovni šoli Wharton na [[Univerza Pensilvanije|Univerzi Pensilvanije]]. Leta 1971 je prevzel upravljanje družinskih nepremičnin, podjetje preimenoval v korporacijo Trump (The Trump Organization) in ga razširil iz [[Queens|Queensa]] in [[Brooklyn]]a na [[Manhattan]]. Podjetje je gradilo in obnavljalo nebotičnike, hotele, igralnice in igrišča za golf. Trump je pozneje ustanovil več drugih podjetij. Od leta 1996 do leta 2015 je imel v lasti lepotno tekmovanje [[Miss Universe]], od leta 2003 do leta 2015 je produciral in vodil [[resničnostni šov]] ''Vajenec''. Medijska družba ''[[Forbes]]'' je leta 2020 ocenila, da ima Trump v lasti premoženje v vrednosti 2,1 milijarde ameriških dolarjev. Trump je leta 2016 na volitvah za predsednika kandidiral kot [[Republikanska stranka (ZDA)|republikanec]] in je na strankarskih volitvah premagal 16 drugih kandidatov. Politični položaj Donalda Trumpa opisujejo kot [[populizem|populističen]], [[protekcionizem|protekcionističen]] in [[nacionalizem|nacionalističen]]. Kljub temu, da mu pred volitvami večinoma niso obetali zmage, je novembra 2016 premagal kandidatko [[Demokratska stranka (ZDA)|Demokratske stranke]] [[Hillary Clinton]], čeprav je prejel manj glasov volivcev od nje. Postal je najstarejši predsednik ZDA s prvim mandatom in prvi brez predhodnih vojaških ali političnih izkušenj. Njegova izvolitev in politična dejanja so sprožili številne proteste. Trump je med kampanjo in predsedovanjem izrekel več neresničnih ali zavajajočih trditev, kar so mediji opisali kot do takrat nevideni pojav v ameriški politiki. Nekatere njegove komentarje in dejanja so nasprotniki in mediji označili za rasno obarvane ali rasistične. Trump je med predsedovanjem zaradi varnosti prepovedal vstop državljanom nekaterih držav z muslimansko večino. Razglasil je razbremenilni davčni paket za posameznike in podjetja. Imenoval je tri [[Vrhovno sodišče ZDA|vrhovne sodnike]] [[Neil Gorsuch|Neila Gorsucha]], [[Brett Kavanaugh|Bretta Kavanaugha]] in [[Amy Coney Barrett]]. Ob [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemijo bolezni COVID-19]] je zmanjševal pomen grožnje virusa in nasprotoval priporočilom zdravstvene stroke. V zunanji politiki je ZDA umaknil iz transpacifiških trgovinskih pogajanj, [[Pariški podnebni dogovor|pariškega podnebnega dogovora]] in [[Iranski jedrski program|dogovora o iranskem jedrskem orožju]]. Za glavno mesto [[Izrael]]a je priznal [[Jeruzalem]], z uvedbo uvoznih [[carina|carinskih dajatev]] sprožil trgovinsko vojno s Kitajsko in umaknil ameriške vojake iz severne [[Sirija|Sirije]]. Trikrat se je sestal s [[Severna Koreja|severnokorejskim]] voditeljem [[Kim Džong-un|Kim Džong-unom]], a pogajanja za denuklearizacijo države niso uspela. Posebna svetovalna preiskava v letih od 2017 do 2019 je nakazala, da sta Trump in njegov volilni štab leta 2016 zaradi pričakovane politične koristi spodbujala vmešavanje [[Rusija|Rusije]] v ameriške volitve, a ni našla zadostnih dokazov, da bi lahko Trumpa obtožili zarote ali »usklajevanja« z Rusijo. Potem ko je Trump pritiskal na [[Ukrajina|Ukrajino]], da bi ta sprožila javno preiskavo njegovih političnih tekmecev, je [[Predstavniški dom Združenih držav Amerike|predstavniški dom]] decembra 2020 proti njemu sprožil [[ustavna obtožba|ustavno obtožbo]] (''impeachment'') zaradi zlorabe oblasti in obstrukcije kongresa. Sledil je proces pred [[Senat Združenih držav Amerike|senatom]], v katerem je bil na koncu oproščen. Na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|predsedniških volitvah 2020]] je Trump izgubil proti [[Joe Biden|Joeu Bidnu]]. Izid je izpodbijal in zatrjeval, da je prišlo do volilnih prevar, domnevno pritiskal na vladne uradnike in oviral prenos oblasti. Med preštevanjem [[Elektorski kolegij ZDA|elektorskih glasov]] 6. januarja 2021 naj bi v govoru spodbujal svoje podpornike, naj se odpravijo na [[Kapitol ZDA|Kapitol]], ki so ga slednji nato [[Napad na Kapitol (2021)|napadli in zasedli]]; v napadu je umrlo pet ljudi, kongres pa so morali evakuirati. Sedem dni po izgredu je predstavniški dom proti Trumpu vložil novo ustavno obtožbo zaradi vzpodbujanja upora, s čimer je postal edini pripadnik zvezne vlade z dvema ustavnima obtožbama. Tudi v drugem postopku obtožbe ni bil spoznan za krivega. Maja 2024 je bil Trump spoznan za krivega 34 obtožb v povezavi s poneverbami dokumentov s katerimi je skušal vplivati na izid predsedniških volitev leta 2016. Trump je prvi nekdanji ameriški predsednik, ki je bil obsojen kaznivega dejanja. Na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2024|volitvah predsednika ZDA 2024]] je ponovno kandidiral za predsednika. 14. julija 2024 je med kampanjo član Republikanske stranke izvedel [[Poskus atentata na Donalda Trumpa|poskus atentata]], v katerem je bil Trump lažje ranjen.<ref>{{Navedi splet|title=Thomas Matthew Crooks identified as Trump shooter at Pennsylvania political rally|url=https://www.usatoday.com/story/news/politics/elections/2024/07/14/donald-trump-shooter-pennsylvania-rally/74396853007/|website=USA TODAY|accessdate=2024-07-14|language=en-US|first=Christopher Cann, Aysha Bagchi, Josh Meyer and Elizabeth|last=Weise}}</ref> Na volitvah 5. novembra je bil izvoljen za 47. ameriškega predsednika in premagal tedanjo podpredsednico Kamalo Harris. Prvič po 20 letih je kandidat Republikanske stranke zmagal ne samo po elektorskih, ampak tudi po ljudskih glasovih.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovinska vrnitev Trumpa: prvič zmagal tudi v absolutnem seštevku glasov|url=https://n1info.si/novice/svet/volitve-v-zda-aktualno-dogajanje-v-zivo/|accessdate=2024-11-06|website=N1INFO.si|language=sl}}</ref> Z izvolitvijo je prav tako postal drugi predsednik, ki je osvojil drugi nezaporedni mandat in se pridružil [[Grover Cleveland|Groverju Clevelandu]], ki mu je to uspelo leta 1892.<ref>{{Navedi splet |title=For Biden and Trump, 2022 is 2020 sequel — and 2024 preview? |url=https://apnews.com/article/2022-midterm-elections-biden-presidential-election-2020-government-and-politics-d5e2272c275d2c443c3cff54f99d35e7 |accessdate=2023-04-25 |website=Associated Press |language=en}}</ref> == Mladost in izobraževanje == [[Slika:Donald Trump NYMA.jpg|levo|sličica|210x210_pik|Trump na newyorški vojaški akademiji (1964)]] Donald Trump se je rodil 14. junija 1946 v [[Queens]]u (New York) očetu Fredu in mami Mary Anne MacLeod. Njegov ded Friderick Trump je kot iskalec boljšega življenja v ZDA prišel iz [[Nemčija|Nemčije]], zaradi birokratskih zapletov pa je moral v Združenih državah ostati trajno. Poleg nemških ima Trump tudi škotske korenine. Donald je v dvorcu v soseski Jamaica Estates v Queensu odraščal še s sorojenci Maryanne, Fredom ml. in Elizabeth ter mlajšim bratom Robertom. Fred Trump je vsakemu od svojih otrok plačal približno 20.000 dolarjev na leto - v letu 2024 bi to znašalo 265.000 dolarjev. Trump je bil tako po sodobnih standardih milijonar pri osmih letih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Lucky loser: how Donald Trump squandered his father's fortune and created the illusion of success|url=https://archive.org/details/isbn_9780593298640|publisher=Penguin Press|date=2024|location=New York|isbn=978-0-593-29864-0|first=Russ|last=Buettner|first2=Susanne|last2=Craig|page=[https://archive.org/details/isbn_9780593298640/page/n39 30]–31}}</ref> Trump je do sedmega razreda obiskoval zasebno šolo Kew-Forest. Bil je težaven otrok in je že zgodaj pokazal zanimanje za očetov posel. Oče ga je vpisal na newyorško vojaško akademijo in zasebni internat. Trump je razmišljal o karieri v šovbiznisu, a se je namesto tega leta 1964 vpisal na Univerzo Fordham. Dve leti pozneje se je prepisal na šolo Wharton na [[Univerza Pensilvanije|Univerzi v Pensilvaniji]], kjer je maja 1968 diplomiral iz ekonomije. Med [[Vietnamska vojna|vietnamsko vojno]] je bil izvzet iz nabora zaradi trditve o kostnih trnih v petah.<ref>{{Navedi knjigo|edition=First Scribner trade paperback edition|title=Trump revealed: the definitive biography of the 45th president|url=https://archive.org/details/trumprevealeddef0000kran|publisher=Scribner|date=2017|location=New York London Toronto Sydney New Dehli|isbn=978-1-5011-5652-6|first=Michael|last=Kranish|first2=Marc|last2=Fisher|page=[https://archive.org/details/trumprevealeddef0000kran/page/n61 48]}}</ref> == Poslovna kariera == [[Slika:Donald Trump and Doug Flutie at a press conference in the Trump Tower.jpg|sličica|Trump in branilec New Jersey Generals Doug Flutie na tiskovni konferenci leta 1985 v Trump Towerju]] Leta 1971 je prevzel očetovo nepremičninsko podjetje - TRUMP. Sodeloval je v resničnostnih šovih - najbolj znan je resničnostni šov ''Vajenec''. Revija [[Forbes]] ga je leta 2016 uvrstila na 324. mesto med najbogatejšimi ljudmi na svetu in na 156. mesto na lestvici najbogatejših Američanov s skupnim premoženjem od 4,5 milijarde evrov. Po tem ko sta leta 2021 podjetji [[Twitter]] in [[Facebook]] ukinili Trumpove račune, je maja istega leta ustvaril spletno stran "From the Desk of Donald J. Trump", ki je bila v manj kot mesecu dni odstranjena. Kmalu za tem je ustvaril socialno omrežje [[Truth Social]], ki je na aplikaciji [[App Store]] na voljo od februarja 2022. == Zgodnja politična kariera == [[Slika:Shinzo Abe and Donald Trump playing golf.jpg|sličica|Trump med igro golfa s [[Šinzo Abe|Šinzom Abejem]].]]Trump se je kot republikanec registriral leta 1987;<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Bush says Trump was a Democrat longer than a Republican 'in the last decade'|url=https://www.politifact.com/factchecks/2015/aug/24/jeb-bush/bush-says-trump-was-democrat-longer-republican-las/|website=@politifact|accessdate=2025-02-28|language=en-US|first=Joshua|last=Gillin}}</ref> leta 1999 je bil član Stranke za neodvisnost, podružnice reformne stranke v zvezni državi New York. Nato je večkrat zamenjal svojo strankarsko pripadnost: leta 2001 je postal demokrat; republikanec leta 2009; nepovezani v 2011; in republikanec leta 2012.<ref name=":0" /> Leta 1987 je Trump v večjih časopisih objavil celostranske oglase, v katerih je izražal svoje poglede na zunanjo politiko in kako odpraviti primanjkljaj zveznega proračuna. V politiki se je prvič preskusil leta 2000, ko je organiziral poskusno kampanjo za izvolitev za [[Predsednik Združenih držav Amerike|predsednika Združenih držav Amerike]] na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|predsedniških volitvah 2000]]. Takrat še kot predstavnik Reformne stranke Združenih držav Amerike. Leta 2011 je Trump razmišljal, da bi na predsedniškim volitvah izzval predsednika [[Barack Obama|Baracka Obamo]]. Februarja je govoril na konservativni politični akcijski konferenci in imel govore v državah z zgodnjimi predizbori.] Maja 2011 je sporočil, da ne bo kandidiral. == Predsednik ZDA == === Predsedniške volitve 2016 === Od 16. julija 2015 je bil vodilni kandidat [[Republikanska stranka (ZDA)|Republikanske stranke]] na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2016|ameriških predsedniških volitvah 2016]]. 19. julija 2016 je na konvenciji republikanske stranke prejel uradno nominacijo stranke skupaj s podpredsedniškim kandidatom [[Mike Pence|Mikom Pencom]]. Pod geslom ''"Make America Great Again!"'' (Naredimo Ameriko spet veliko!) je zagovarjal predvsem končanje izkoriščanja Združenih držav Amerike s strani ostalega sveta, gradnjo [[Zid|zidu]] na meji z [[Mehika|Mehiko]], ki naj bi ga slednja tudi plačala. Iz Mehike naj bi po njegovih besedah prihajali [[Kriminal|kriminalci]], [[Posilstvo|posiljevalci]] in preprodajalci [[Mamila|mamil]]. [[Slika:Donald Trump Cabinet meeting 2017-03-13 04.jpg|levo|sličica|210x210_pik|Srečanje ameriške vlade (13. marec 2017)]] Njegova kampanja, ki je želela pritegniti predvsem razočarane demokratske volivce, je bila deležna mnogih kritik o ksenofobiji in seksizmu. Slednje je sprožilo več pričanj žensk, katerim bi naj Trump plačal za molčečnost ter posnetek, v katerem Trump novinarju v avtobusu pripoveduje, kako lahko osvoji žensko zaradi svojega vpliva<ref>{{Citat|title=Trump defends crude language from 2005 as "locker room" talk|url=https://www.youtube.com/watch?v=wFEqVARTYkY|date=2016-10-07|accessdate=2019-03-03|last=CBS News}}</ref>. Skoti kampanjo je Trump večkrat okrcal tudi medije in t.i. "fake news" (lažne novice), ki so o njem, njegovem življenju in družinskih članih namerno poročali lažno in negativistično. Javnomnenjske ankete so nekoliko več možnosti za zmago namenile demokratski kandidatki [[Hillary Clinton]], katere podpredsedniški kandidat je bil [[Tim Kaine|Tim Caine]]. 9. novembra 2016 je bil Donald Trump izvoljen za 45. [[predsednik Združenih držav Amerike|predsednika Združenih držav Amerike]]. Čeprav Hillary Clinton dobila skoraj 3 milijone več glasov volivcev kot Trump, je ta prejel več elektorskih glasov (304 od 538 glasov)<ref>{{Navedi splet|title=US Election 2016 Results|url=https://www.bbc.com/news/election/us2016/results|website=BBC News|accessdate=2019-03-03|language=en-GB}}</ref>, ki so ga ustoličili na mesto predsednika. Zmago si je priboril v večini ameriških zveznih držav in sicer na Aljaski, v Kentuckiju, Indiani, Zahodni Virginiji, Oklahomi, Misisipiju, v [[Južna Karolina|Južni]] in [[Severna Karolina|Severni Karolini]], [[Alabama|Alabami]], [[Kansas|Kansasu]], [[Wyoming|Wyomingu]], [[Južna Dakota|Južni Dakoti]], [[Severna Dakota|Severni Dakoti]], tradicionalno republikanskemu [[Teksas|Teksasu]]; v [[Arkansas|Arkansasu]], [[Arizona|Arizoni]], [[Louisiana|Louisiani]], [[Nebraska|Nebraski]], [[Ohio|Ohiou]], [[Misuri|Misuriju]], v [[Montana|Montani]], na [[Florida|Floridi]], [[Idaho|Idahu]], v [[Utah|Utahu]], [[Iowa|Iowai]], [[Georgia|Georgiji]], [[Pensilvanija|Pensilvaniji]], [[Tennessee|Tennesseeiu]] in [[Wisconsin|Wisconsinu]]. Po zmagi je v javnem nagovoru dejal: ''"obljubljam, da bom predsednik vsem Američanom"'' <ref>{{Navedi splet|title=Trump bo kot novi predsednik ZDA prisegel 20. januarja|url=https://www.rtvslo.si/svet/zda-2016/trump-bo-kot-novi-predsednik-zda-prisegel-20-januarja/407059|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-03-01|language=sl}}</ref>. Kmalu po zmagi mu je čestital tudi takratni predsednik [[Barack Obama]] ter ga pred inavguracijo povabil na pogovor v [[Bela hiša|Belo hišo]]. === Predsednik ZDA (2017–2021) === [[Slika:Donald Trump swearing in ceremony.jpg|sličica|Inavguracija leta 2017]] Inavguracija je potekala [[20. januar|20. januarja]] 2017 v Washingtonu<ref>{{Navedi splet|title=Inavguracija Donalda Trumpa|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174450404|website=RTV 4D|accessdate=2019-03-03|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref>. Z njegovim imenovanjem je prva dama Združenih držav Amerike postala Slovenka [[Melania Trump]]. Leta 2017 je Trumpova administracija sprejela obsežno davčno reformo, znano kot [[Tax Cuts and Jobs Act]], ki je znižala davke za podjetja in posameznike. Ena njegovih ključnih prioritet je bila tudi zaostritev imigracijske politike, pri čemer je uvedel politiko "ničelne tolerance", ki je privedla do ločevanja družin migrantov na meji z Mehiko. Prav tako je poskušal ukiniti zaščito za mladoletne priseljence v okviru programa DACA in začel gradnjo zidu na južni meji. Na področju zdravstvene politike je skušal odpraviti Zakon o dostopni zdravstveni oskrbi ([[Obamacare]]), vendar mu tega ni uspelo v celoti doseči. Kljub temu je administracija oslabila nekatere ključne določbe zakona, vključno z odpravo obveznega zdravstvenega zavarovanja. Prvi Trumpov predsedniški mandat je potekal tudi v začetku pandemije COVID-19, ki je močno vplivala tudi na Združene države Amerike. Trumpova administracija je sprožila Operacijo Warp Speed za razvoj cepiva, vendar je bil kritiziran zaradi neenotnega odziva na krizo, zanikanja resnosti pandemije in širjenja dezinformacij. Kljub uspešnemu hitremu razvoju cepiv se je Trumpova politična priljubljenost zaradi pandemije močno zmanjšala. ==== Zunanja politika ==== [[Slika:Donald Trump went to North Korea.jpg|sličica|Trump v družbi [[Kim Džong-un|Kim Džong Una]] vstopa v Severno Korejo (2019)]] Trump je z uvedbo dodatnih carin sprožil [[Trgovinska vojna|trgovinsko vojno]] s [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]] in jo obtožil, da nepošteno izkorišča ameriško gospodarstvo. Po zaostrovanje meddržavne retorike in groženj z jedrskim orožjem se je trikrat srečal s severnokorejskim voditeljem [[Kim Džong-un|Kim]] [[Kim Džong-un|Džong-unom]], vendar kljub velikim pričakovanjem ni dosegel konkretnih rezultatov glede denuklearizacije Severne Koreje - na enem od srečanj je Trump za nekaj sekund kot prvi ameriški predsednik stopil na ozemlje [[Severna Koreja|Severne Koreje]].<ref>{{Navedi splet|title=Na srečanju s Kimom Trump na kratko vstopil v Severno Korejo|url=https://www.rtvslo.si/svet/azija-z-oceanijo/na-srecanju-s-kimom-trump-na-kratko-vstopil-v-severno-korejo/493310|website=rtvslo.si|accessdate=2025-02-28|language=sl|first=B.|last=V}}</ref> Na Bližnjem vzhodu je priznal Jeruzalem kot prestolnico Izraela in tja preselil ameriško veleposlaništvo, kar je sprožilo napetosti v regiji. Prav tako je posredoval pri sklenitvi Abrahamovih sporazumov, s katerimi so nekatere arabske države normalizirale odnose z Izraelom. V odnosih z Evropo je bil kritičen do zveze NATO in večkrat zagrozil z zmanjšanjem ameriškega prispevka, kar je povzročilo napetosti s tradicionalnimi zavezniki. === Predsedniške volitve 2020 === [[File:President Trump Delivers Remarks at TPUSA (49259614791).jpg|thumb|left|<center>[[Donald Trump|Trump]] je govoril 2019 na srečanju "Student Action" ter je podpiral [[Charlie Kirk|Kirkovo]] organizacijo [[Turning Point USA|Turning Point]].]]</center> {{main|Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020}}[[Slika:Donald Trump (50548265318).jpg|sličica|Trump med kampanjo, 2020.]]Ves prvi mandat je namigoval na tudi ponovno kandidaturo in izvolitev, uradno pa je kampanjo napovedal in začel 18. junija 2019 v [[Orlando|Orlandu]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/zdaj-tudi-uradno-donald-trump-znova-v-bitki-za-belo-hiso/492320|website=www.rtvslo.si|accessdate=2019-06-18}}</ref> V novi kampanji je slogan ''"Make America Great Again"'' (''"Naredimo Ameriko spet veliko"'') spremenil v ''"Keep America Great" ("Ohranimo Ameriko veliko")'', obdržal pa je podpredsedniškega kandidata [[Mike Pence|Mika Pencea]]. Na volitvah je prejel 74.216.747 glasov oz. 46,8 % glasov, njegov protikandidat, demokrat [[Joe Biden]] pa 51,3 %, s čimer je bil izvoljen za novega ameriškega predsednika. Trump poraza sprva ni priznal in vložil več tožb zaradi domnevnih nepravilnostih na volitvah.<ref>{{navedi novice|last=Haberman|first=Maggie|last2=Corasaniti|first2=Nick|last3=Rutenberg|first3=Jim|last4=Feuer|first4=Alan|last5=Thrush|first5=Glenn|last6=Gray|first6=Kathleen|date=2020-11-19|title=Presidential Transition Live Updates: Trump Invites State Lawmakers to White House in Bid to Subvert Election|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/live/2020/11/19/us/joe-biden-trump-updates/trump-tries-to-subvert-the-election-inviting-michigan-gop-lawmakers-to-the-white-house|access-date=2020-11-23|issn=0362-4331}}</ref><ref>* {{navedi splet|url=https://twitter.com/DecisionDeskHQ/status/1324710866516905984|number=1324710866516905984|date=6. november 2020|title=Decision Desk HQ projects that @JoeBiden has won Pennsylvania and its 20 electoral college votes for a total of 273. Joe Biden has been elected the 46th President of the United States of America. Race called at 11-06 08:50 AM EST|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20201107165620/https://twitter.com/DecisionDeskHQ/status/1324710866516905984|archive-date=7. november 2020}} * {{navedi novice|last1=Matthews|first1=Dylan|date=6. november 2020|title=Joe Biden has won. Here's what comes next.|work=Vox|url=https://www.vox.com/2020/11/6/21534594/joe-biden-wins-2020-presidential-election|access-date=7. november 2020}} * {{navedi novice|last1=Sheth|first1=Sonam|last2=Relman|first2=Eliza|last3=Walt|date=6. november 2020|title=IT'S OVER: Biden defeats Trump as US voters take the rare step to remove an incumbent president|work=[[Business Insider]]|url=https://www.businessinsider.com/joe-biden-wins-general-election-against-donald-trump-2020-11|access-date=7. november 2020}} * {{navedi splet|title=Presidential election results: Live map of 2020 electoral votes|url=https://www.nbcnews.com/politics/2020-elections/president-results|access-date=7. november 2020|work=NBC News}} * {{navedi splet|first1=Stephen|last1=Collinson|first2=Maeve|last2=Reston|title=Joe Biden to become the 46th president of the United States, CNN projects|url=https://www.cnn.com/2020/11/07/politics/joe-biden-wins-us-presidential-election/index.html|access-date=7. november 2020|work=CNN}} * {{navedi splet|title=Election 2020 updates: Biden warns of 'dark winter,' pushes masks in pandemic plan|url=https://abcnews.go.com/Politics/live-updates/2020-election-campaign-vote/?id=73960714|access-date=11. november 2020|website=ABC News}} * {{navedi novice|last1=Martin|first1=Jonathan|last2=Burns|first2=Alexander|date=7. november 2020|title=Biden Wins Presidency, Ending Four Tumultuous Years Under Trump|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2020/11/07/us/politics/biden-election.html|access-date=7. november 2020|issn=0362-4331}} * {{navedi splet|last=Steinhauser|first=Paul|date=7. november 2020|title=Biden wins presidency, Trump denied second term in White House, Fox News projects|url=https://www.foxnews.com/politics/biden-wins-presidency-trump-fox-news-projects|access-date=7. november 2020|work=Fox News}} * {{navedi novice|title=Election 2020|url=https://www.reuters.com/live-events/election-2020-15-id2942501|access-date=7. november 2020|agency=Reuters}}</ref> Večino teh so sodišča zavrnila. Trumpovi podporniki so protestirali na ulicah mest, 6. januarja je prišlo iz strani nekaj protestnikov do vdora v Kapitol. Trump jih je pozval, naj se vrnejo domov. Protestniki so od podpredsednika [[Mike Pence|Penceja]] in republikanskih senatorjev zahtevali, da Bidna ne potrdijo za novega predsednika. Nekateri senatorji so na glasovanju odrekli podporo novemu predsedniku, Trump je poraz priznal 7. januarja 2021, dan po [[Napad na Kapitol (2021)|nasilnem vdoru njegovih podpornikov v Kapitol]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.cnn.com/2021/01/07/politics/trump-biden-us-capitol-electoral-college-insurrection/index.html|title=Trump publicly acknowledges he won't serve a second term day after inciting mob|last1=Liptak|first1=Kevin|last2=Stracqualursi|first2=Veronica|last3=Malloy|first3=Allie|date=January 7, 2021|publisher=CNN|access-date=January 7, 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://apnews.com/article/donald-trump-orderly-transition-f03215c31a400f815a8f62960a430063|title=After excusing violence, Trump acknowledges Biden transition|last1=Miller|first1=Zeke|last2=Colvin|first2=Jill|date=January 8, 2021|publisher=Associated Press|access-date=January 9, 2021}}</ref> Zaradi izgredov je bila Trumpu izglasovana druga ustavna obtožba.<ref>{{Navedi splet|title=Druga ustavna obtožba Donalda Trumpa v senatu v ponedeljek|url=https://www.dnevnik.si/1042947720|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-25|archive-date=2021-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20210504140012/https://www.dnevnik.si/1042947720|url-status=dead}}</ref> Trump se je odločil, da se invaguracije Joeja Bidna ne bo udeležil, se je je pa njegov podpredsednik [[Mike Pence]]. Trump in Pence sta se kasneje politično razšla. [[Slika:2021 storming of the United States Capitol DSC09254-2 (50820534063) (retouched).jpg|sličica|Napad na Kapitol (6. januar 2021)]] Trumpu je bil dostop do njegovih računov na družbenih omrežjih preprečen že 7. januarja, le dan po vdoru v Kapitol.<ref>{{Navedi splet|title=Trump responds after Facebook ban extended pending additional review|url=https://abcnews.go.com/Politics/trump-remain-banned-facebook-now-oversight-board-rules/story?id=77503217|work=ABC News|accessdate=2021-06-04|language=en}}</ref> Zaradi dolgotrajnih kršitev Facebookovih smernic in pravil je bil 4. junija blokiran do leta 2023, po preteku izgona pa se bo vodstvo odločilo, ali Trump še predstavlja narodno grožnjo.<ref>{{Navedi splet|title=Donald Trump banned from Facebook for at least two years|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-politics/donald-trump-facebook-ban-capitol-b1859937.html|website=The Independent|date=2021-06-04|accessdate=2021-06-04|language=en}}</ref> Hkrati je tudi zatrdil, da je nedoločena blokada Trumpa neprimerna, Trump pa se je na blokado odzval, da je to sramota.<ref>{{Navedi splet|title=Trump slams Facebook ban as 'total disgrace,' says Big Tech companies 'must pay a political price'|url=https://www.foxnews.com/politics/trump-facebook-ban-reaction-big-tech-companies-political-price|website=Fox News|date=2021-05-05|accessdate=2021-06-04|language=en-US|first=Brooke|last=Singman}}</ref> Facebook je spremenil svoje smernice, ki sedaj politike enačijo z drugimi osebami.<ref>{{Navedi novice|title=Facebook Says Trump’s Ban Will Last at Least 2 Years|url=https://www.nytimes.com/2021/06/04/technology/facebook-trump-ban.html|newspaper=The New York Times|date=2021-06-04|accessdate=2021-06-04|issn=0362-4331|language=en-US|first=Mike|last=Isaac|first2=Sheera|last2=Frenkel}}</ref> === Predsedniške volitve 2024 === {{main|Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2024}}[[Slika:TrumpVance2024.svg|sličica|Logotip predsedniške kampanje Trumpa in Vancea 2024]]Na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2024|volitvah predsednika Združenih držav Amerike 2024]] ponovno kandidira za predsednika, vstop v tekmo je napovedal že 15. novembra 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Trump napovedal kandidaturo za predsednika: "Ameriška vrnitev se začenja v tem trenutku"|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/trump-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-ameriska-vrnitev-se-zacenja-v-tem-trenutku/647506|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-04-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Donald Trump announces 2024 re-election run for president|url=https://www.foxnews.com/politics/donald-trump-announces-2024-re-election-run-president|website=Fox News|accessdate=2023-04-26|language=sl}}</ref> Bil je glavni favorit za strankarsko nominacijo in jo tudi osvojil, 12. marca 2024 je postal verjetni ("presumptive") kandidat stranke za predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=Republikanske volitve v Nevadi brez zmagovalca, Haley poražena|url=https://www.rtvslo.si/svet/preberite-tudi/republikanske-volitve-v-nevadi-brez-zmagovalca-haley-porazena/697540|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=It’s official: Donald Trump is the GOP’s presumptive presidential nominee|url=hhttps://www.politico.com/news/2024/03/12/donald-trump-clinches-republican-presidential-nomination-00146675|website=Politico|accessdate=2024-08-27|language=en}}</ref> Ker ni podpisal zaveze o podpori (The Loyalty Pledge) nominiranemu kandidatu stranke, je bil avtomatsko izločen iz strankarskih soočenj.<ref>{{Navedi splet |title=Trump potrdil, da se ne bo udeležil republikanskih predsedniških soočenj|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/trump-potrdil-da-se-ne-bo-udelezil-republikanskih-predsedniskih-soocenj/678640|accessdate=2023-08-23|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Trump says he won’t sign Republican loyalty pledge, flouting debate requirement|url=https://apnews.com/article/trump-republican-loyalty-pledge-gop-debate-a3d63a73ef60a2afb1f7aaec68a6d585|accessdate=2023-08-23|website=AP News|language=en}}</ref> Podprla sta ga tudi kandidata, ki sta od kandidature pred oz. med primarnimi volitvami odstopila, Tim Scott in [[Vivek Ramaswamy]].<ref>{{Navedi splet|title=V Iowi Trump prepričljivo zmagal, drugi DeSantis, Ramaswamy odstopil od kandidature|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/v-iowi-trump-prepricljivo-zmagal-drugi-desantis-ramaswamy-odstopil-od-kandidature/694934|accessdate=2024-01-16|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Sen. Tim Scott endorses Trump in New Hampshire |url=https://edition.cnn.com/2024/01/19/politics/tim-scott-endorsement-trump/index.html|accessdate=2024-01-20|website=CNN.com|language=en}}</ref> [[Slika:Donald Trump (53951823882).jpg|sličica|Trumpovo zborovanje v Arizoni (avgust 2024)]] 14. julija je bil med kampanjskim mitingom v Pensilvaniji Trump tarča poskusa atentata. Obstreljen je bil v desno uho z malokalibrsko kroglo, ki jo je izstrelil strelec s strehe v bližini dogodka. V streljanju je bil ubit en izmed udeležencev mitinga, še dva pa ranjena. Ubit je bil tudi strelec, 20-letni registrirani republikanec z neznanim motivom. Poskus atentata so ostro obsodili predstavniki obeh političnih polov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/us/trump-shooting-raises-questions-about-security-lapses-2024-07-14/|title=Trump shot in ear at campaign rally after major security lapse|date=2024-07-14|accessdate=2024-07-14|website=reuters.com}}</ref> Med 15. in 18. julijem je potekala Republikanska konvencija, na kateri je bil Trump uradno potrjen za kandidata, na njej pa je tudi oznanil podpredsedniškega kandidata, senatorja J. D. Vancea.<ref>{{Navedi splet|title=J. D. Vance: Še pred nekaj leti oster kritik Trumpa, zdaj njegov podpredsedniški kandidat|url=https://www.rtvslo.si/svet/zda-2024/j-d-vance-se-pred-nekaj-leti-oster-kritik-trumpa-zdaj-njegov-podpredsedniski-kandidat/714959|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-08-27|language=sl}}</ref> Na štiridnevni konvenciji sta ga podprla tudi Ron DeSantis in Nikki Haley, nasprotnika iz tekme za strankarsko nominacijo. 18. julija je uradno sprejel nominacijo.<ref>{{Navedi splet|title=Trumpa na konvenciji podprla tudi nekdanja tekmeca Haley in DeSantis|url=https://www.rtvslo.si/svet/zda-2024/trumpa-na-konvenciji-podprla-tudi-nekdanja-tekmeca-haley-in-desantis/715094|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-08-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Trump sprejel predsedniško nominacijo: Bog je bil na moji strani|url=https://www.rtvslo.si/svet/zda-2024/trump-sprejel-predsednisko-nominacijo-bog-je-bil-na-moji-strani/715365|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-08-27|language=sl}}</ref> 23. avgusta 2024 je neodvisni kandidat [[Robert F. Kennedy ml.]], sicer bivši Demokrat, umaknil kandidaturo v desetih ključnih zveznih državah in podprl Donalda Trumpa. V dolgem nagovoru državljanom je poudaril, da je Demokratska stranka postala "stranka vojn, cenzure, korupcije in big-pharme" in obsodil medijsko blokado.<ref>{{Navedi splet|title=RFK Jr. to deliver address on ‘path forward’ amid speculation he could back Trump|url=https://thehill.com/homenews/campaign/4839983-rfk-jr-kennedy-shanahan-trump-harris-walz-2024/|website=The Hill|accessdate=2024-08-27|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bivši demokrat delno umaknil predsedniško kandidaturo in podprl Donalda Trumpa|url=https://n1info.si/novice/svet/bivsi-demokrat-delno-umika-predsednisko-kandidaturo-in-podpira-donalda-trumpa/|website=n1info.si|accessdate=2024-08-24|language=sl}}</ref> Istega dne se je kot poseben gost pridružil Trumpu na predvolilnem zborovanju v Arizoni.<ref>{{Navedi splet|title=Robert F Kennedy Jr suspends campaign and backs Trump|url=https://www.bbc.com/news/articles/cwy5ekxlwzgo|website=BBC.com|accessdate=2024-08-27|language=en}}</ref> 26. avgusta je Trumpa uradno podprla še Tulsi Gabbard, nekdanja demokratska predstavnica in kandidatka za demokratsko nominacijo na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|volitvah 2020]].<ref>{{Navedi splet|title=Ex-Democrat Tulsi Gabbard endorses Donald Trump in 2024 presidential race|url=https://www.theguardian.com/us-news/article/2024/aug/26/tulsi-gabbard-endorses-donald-trump|website=The Guardian|accessdate=2024-08-27|language=en}}</ref> 21. julija 2024 je takratni predsednik [[Joe Biden]] odstopil od ponovne kandidature za predsednika, istega dne je kandidaturo napovedala Kamala Harris, ki jo je Biden tudi podprl.<ref>{{Navedi splet|title=Biden drops out of 2024 presidential race, Harris vows to defeat Trump|url=https://www.washingtonpost.com/elections/2024/07/21/election-2024-biden-trump-campaign-updates/|website=The Washington Post|accessdate=2024-08-28|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Harris says she will "earn and win" Democratic nomination|url=https://edition.cnn.com/politics/live-news/biden-trump-election-07-21-24#h_fda5151d2b9b9e7d1836c629eb88c750|website=CNN.com|accessdate=2024-08-28|language=en}}</ref> [[Slika:Donald Trump takes the oath of office (2025) (cropped2).jpg|sličica|Inavguracija Donalda Trumpa 2025]] Trump je zmagal na volitvah novembra 2024 s 312 elektorskimi glasovi, podpredsednica Kamala Harris je prejela 226 glasov, s čimer je Trump postal drugi predsednik v zgodovini ZDA po [[Grover Cleveland|Groverju Clevelandu]], ki je bil izvoljen na nezaporedni drugi mandat.<ref>{{Navedi splet|title=Donald Trump je novi predsednik ZDA|url=https://www.rtvslo.si/enostavno/svet/donald-trump-je-novi-predsednik-zda/726539|website=rtvslo.si|accessdate=2025-02-28|language=sl|first=A. To / MMC RTV|last=SLO}}</ref> Njegova zmaga leta 2024 je bila del globalnega odziva proti vladajočim strankam, deloma zaradi povečane inflacije v letih 2021–2023.<ref>{{Navedi splet|title=The global trend that pushed Donald Trump to victory|url=https://www.vox.com/2024-elections/383208/donald-trump-victory-kamala-harris-global-trend-incumbents|website=Vox|date=2024-11-06|accessdate=2025-02-28|language=en-US|first=Zack|last=Beauchamp}}</ref> Več medijev je njegovo ponovno izvolitev opisalo kot izjemno vrnitev. === Predsednik ZDA (2025– ) === Donald Trump je svoj drugi mandat začel z inavguracijo 20. januarja 2025.<ref>{{Navedi splet|title=Foto: Na inavguraciji Trumpa številni znani obrazi|url=https://www.rtvslo.si/svet/zda-2024/foto-na-inavguraciji-trumpa-stevilni-znani-obrazi/733975|website=rtvslo.si|accessdate=2025-02-28|language=sl|first=M.|last=R}}</ref> Postal je najstarejši posameznik, ki je prevzel predsedniški položaj,<ref>{{Navedi splet|title=How does Trump’s age at inauguration compare with other presidents?|url=https://www.aljazeera.com/news/2025/1/20/how-does-trumps-age-at-inauguration-compare-to-other-presidents|website=Al Jazeera|accessdate=2025-02-28|language=en|first=Mohamed A.|last=Hussein}}</ref> in prvi predsednik z obsodbo za kaznivo dejanje.<ref>{{Navedi splet|title=Is Donald Trump the oldest president sworn into office? A look at his historic feats|url=https://www.usatoday.com/story/news/2025/01/20/who-is-the-oldest-president-to-be-sworn-in-donald-trump/77776042007/|website=USA TODAY|accessdate=2025-02-28|language=en-US|first=Haadiza Ogwude and Susan|last=Page}}</ref> [[Slika:X Æ A-Xii, Elon Musk and Donald Trump in the Oval Office - P20250207DT-0103 (54320797642).jpg|sličica|[[Elon Musk]] je postal tesen Trumpov sodelavec]] V svojo ožjo ekipo je Trump med drugim imenoval poslovneža [[Elon Musk|Elona Muska]], ki je postal vodja Urada za vladno učinkovitost (DOGE), ki ima dostop do številnih zveznih vladnih agencij.<ref>{{Navedi splet|title=Musk želi dostop do ameriškega davčnega sistema! Preiskava ‘razsipnosti in prevar’ ali grožnja zasebnosti?|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/svet/musk-zeli-dostop-do-ameriskega-davcnega-sistema-preiskava-razsipnosti-in-prevar-ali-groznja-zasebnosti/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2025-03-02|language=sl-si}}</ref> Muskove ekipe so v prvem mesecu administracije delovale v osemnajstih oddelkih in agencijah, med drugim so se ukvarjale s plačilnim sistemom Ministrstva za finance v višini 5 bilijonov dolarjev, administracijo za mala podjetja, urad za upravljanje osebja in administracijo splošnih storitev.<ref>{{Navedi splet|title=Milijarder Musk prevzel nadzor nad plačilnim sistemom ameriškega ministrstva za finance|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/milijarder-musk-prevzel-nadzor-nad-placilnim-sistemom-ameriskega-ministrstva-za-finance/735467|website=rtvslo.si|accessdate=2025-03-02|language=sl|first=B.|last=V}}</ref> [[Slika:Trump Day 1 Executive Order Signing.jpg|sličica|Trump med podpisovanjem prvih ukazov, v ozadju podpredsednik [[JD Vance]].]] Takoj po prevzemu položaja je Trump podpisal vrsto izvršnih ukazov, ki so jih opisali kot kampanjo "šok in strahospoštovanje", ki je preizkusila meje izvršne oblasti. Mnogi so bili takoj deležni pravnih preizkusov. Prvi dan je izdal več izvršilnih ukazov kot kateri koli drug predsednik. Pomilostil je približno 1.500 izgrednikov napada na Kapitol, vključno s tistimi, ki so nasilno napadli policijo, 14 pa jim je kazen omilil. V njegovih prvih tednih je več njegovih dejanj ignoriralo ali kršilo zvezne zakone, predpise in ustavo. V prvem mesecu svoje administracije je Trump izdal devetdeset izvršnih ukazov, memorandumov in direktiv, njegove ukaze in prizadevanja za zmanjšanje zvezne vlade pa je izpodbijalo približno sedemdeset tožb po vsej državi.<ref>{{Navedi splet|title=Trump’s record-breaking start rattles Washington, rankles rivals, but earns raves from voters|url=https://www.washingtontimes.com/news/2025/feb/16/trump-record-breaking-start-rattles-district-rankl/|website=The Washington Times|date=2025-02-16|accessdate=2025-02-28|language=en-US|first=Jeff|last=Mordock}}</ref> ==== Notranja politika ==== Trump je za težave v vladi in družbi pogosto krivil raznolikost, enakost ter vključenost in »prebujenost« ter enačil raznolikost z nesposobnostjo.<ref>{{Navedi novice|title=As Trump Attacks Diversity, a Racist Undercurrent Surfaces|url=https://www.nytimes.com/2025/02/03/us/politics/trump-diversity-racism.html|newspaper=The New York Times|date=2025-02-03|accessdate=2025-02-28|issn=0362-4331|language=en-US|first=Erica L.|last=Green}}</ref> Več tovrstnih vladnih politik je razveljavil ali spremenil. Trump je že v inavguracijskem govoru dejal, da sta spola dva; njegova administracija je zavzela agresiven pristop proti temu, kar je imenovala "[[ideologija spola]]", s čimer je ukinila možnost spreminjanja spola, navedenega v potnih listih, ustavila zvezno financiranje subjektov, ki nudijo oskrbo, ki potrjuje spol za osebe, mlajše od 19 let, prepovedala [[Transspolnost|transspolne]] osebe v vojski in preprečila transspolnim ženskam, da tekmujejo v ženskih športnih programih v institucijah, ki prejemajo zvezna sredstva.<ref>{{Navedi novice|title=Trump's executive actions curbing transgender rights focus on 'gender ideology'|url=https://www.npr.org/2025/02/07/g-s1-46893/trump-anti-trans-rights-executive-action-gender-ideology-confusion|newspaper=NPR|accessdate=2025-02-28|language=en}}</ref> V prvih dneh drugega mandata je Donald Trump odredil zamrznitev zaposlovanja v vsej zvezni vladi in prekinitev dela zveznih uslužbencev na daljavo v 30 dneh. Ukazal je tudi revizijo številnih poklicnih položajev javnih uslužbencev z namenom, da bi jih prerazvrstili v poljubna delovna mesta brez zaščite zaposlitve. Začel je z množičnimi odpuščanji zveznih uslužbencev.. Ukazal je konec projektov raznolikosti, pravičnosti in vključevanja (DEI) v zvezni vladi in zaposlene v uradih DEI poslal na dopust. Preklical je izvršilno odredbo 11246, ki je določala afirmativne ukrepe in nediskriminacijske prakse za zvezne izvajalce. Poskusil je blokirati tudi več programov [[USAID]], a so sodniki nekatere ukrepe ustavili.<ref>{{Navedi splet|title=Trump podelil Musku še več pooblastil za odpuščanje zveznih uslužbencev|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/trump-podelil-musku-se-vec-pooblastil-za-odpuscanje-zveznih-usluzbencev/736356|website=rtvslo.si|accessdate=2025-02-28|language=sl|first=G.|last=V}}</ref> 1. marca 2025 je angelščino razglasil za uradno jezik v Združenih državah Amerike.<ref>{{Navedi splet|title=Trump angleščino razglasil za uradni jezik ZDA|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/trump-anglescino-razglasil-za-uradni-jezik-zda/738122|website=rtvslo.si|accessdate=2025-03-02|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> ==== Zunanja politika ==== [[Slika:President Donald J. Trump holds a bilateral meeting with French President Emmanuel Macron (54350966064).jpg|sličica|Francoski predsednik [[Emmanuel Macron]] je bil prvi evropski voditelj, ki je v novem mandatu obiskal Donalda Trumpa ]] Trumpova zunanja politika v drugem mandatu je bila označena kot imperialistična in ekspanzionistična.<ref>{{Navedi splet|title=Analysis: Trump’s threats to Greenland, Canada and Panama explain everything about America First {{!}} CNN Politics|url=https://edition.cnn.com/2025/01/08/politics/trump-greenland-canada-panama-analysis/index.html|website=CNN|date=2025-01-08|accessdate=2025-02-28|language=en|first=Stephen|last=Collinson}}</ref> Trump je napovedal, da bo [[Kanada]] postala 51. zvezna država ZDA, da bo prevzel nadzor nad [[Panamski prekop|Panamskim prekopom]] in kupil [[Grenlandija|Grenlandijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Ne le Grenlandija, Trumpa zanimata tudi Kanada in Panama {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/ne-le-grenlandija-trumpa-zanimata-tudi-kanada-in-panama.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-02-28|language=sl}}</ref> Ameriški vladi je ukazal, naj preneha financirati in sodelovati s [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovno zdravstveno organizacijo]], in napovedal, da bodo ZDA to organizacijo zapustile. Trump je zvišal carine na kitajski uvoz in zagrozil s povišanjem carin na Mehiko, Kanado, Evropsko unijo, Kolumbijo, BRICS, jeklo in aluminij. [[Slika:President Trump and Ukrainian President Zelenskyy Clash During Meeting in Oval Office, Feb. 28, 2025.jpg|sličica|Spor med Zelenskim in Trumpom ter Vanceom]] 28. februarja 2025 se je Trump v Beli hiši gostil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Poleg pogovorov o koncu vojne z Rusijo je bil predviden podpis sporazuma, ki bi Združenim državam Amerike dal pravico do pridobivanja redkih mineralov iz ukrajinske zemlje. V zameno za podpis je Kijev zahteval konkretna varnostna jamstva. Srečanje se je kmalu sprevrglo v burno izmenjavo mnenj, v katero se je vključil tudi podpredsednik [[JD Vance|J. D. Vance]], ki je Zelenskemu med drugim očital nehvaležnost za ameriško podporo.<ref>{{Citat|title=Jutranja kronika 07:00|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175113094|accessdate=2025-03-02|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija|editor-surname=Hude, S.|editor=}}</ref> Načrtovano kosilo, nadaljnji pogovori in podpis sporazuma so bili odpovedani, Trump pa je Zelenskega odslovil iz Bele hiše.<ref>{{Navedi splet|title=Trump po burnem prepiru odslovil Zelenskega: "Vrni se, ko boš pripravljen na mir"|url=https://www.rtvslo.si/svet/vojna-v-ukrajini/trump-po-burnem-prepiru-odslovil-zelenskega-vrni-se-ko-bos-pripravljen-na-mir/737928|website=rtvslo.si|accessdate=2025-03-02|language=sl|first=G. V. , K.|last=S}}</ref> Po dogodku je Zelenskemu podporo izrekla večina evropskih voditeljev, Trumpovo držo pa so pohvalili v Kremlju. Trumpova in predhodna Bidnova administracija sta pomagali doseči premirje med Izraelom in Hamasom, sprejeto dan pred Trumpovo inavguracijo, a je marca nato propadlo.<ref>{{Navedi novice|title=How the Cease-Fire Push Brought Together Biden and Trump’s Teams|url=https://www.nytimes.com/2025/01/15/us/politics/gaza-ceasefire-trump-biden.html|newspaper=The New York Times|date=2025-01-15|accessdate=2025-02-28|issn=0362-4331|language=en-US|first=David E.|last=Sanger|first2=Michael D.|last2=Shear}}</ref> Trump je omenil idejo o izpraznitvi Gaze in preselitvi njenega prebivalstva v Egipt ali Jordanijo.<ref>{{Navedi splet|title=Egypt lobbies against Trump idea to empty Gaza of Palestinians as Israel makes preparations|url=https://www.latimes.com/world-nation/story/2025-02-06/egypt-lobbies-against-trump-plan-to-empty-gaza-of-palestinians-as-israel-makes-preparations|website=Los Angeles Times|date=2025-02-06|accessdate=2025-02-28|language=en-US|first=Samy|last=Magdy}}</ref> Trump je nato nadaljeval postopke za končanje vojne, a z močno podporo Izraelu. 9. oktobra 2025 sta Izrael in Hamas dosegla dogovor o prekinitvi ognja in izmenjavi izraelskih talcev za palestinske zapornike kot del prve faze Trumpove pobude za konec vojne v Gazi.<ref>{{Citat|title=Prva Jutranja kronika: Izrael in Hamas dosegla dogovor o prvi fazi premirja v Gazi|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175165280|accessdate=2025-10-18|language=sl|first=Radio|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Citat|title=Druga Jutranja kronika: Izrael in Hamas dosegla dogovor za izvedbo prvega dela premirja v Gazi|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175165287|accessdate=2025-10-18|language=sl|first=|last=Radio Slovenija}}</ref> == Zasebno življenje == [[Slika:60th Presidential Inauguration - First Honors Ceremony (8837587).jpg|sličica|Trump z ženo [[Melania Trump|Melanio]] na svoji drugi inavguraciji (2025)]] Trump je bil poročen trikrat. V prvem zakonu z [[Ivana Trump|Ivano Trump]] so se mu rodili trije otroci, Donald ml., Eric in Ivanka. Po ločitvi od Ivane se je poročil z Marlo Maples, s katero ima hčer Tiffany. Od leta 2005 je poročen z [[Melania Trump|Melanio Trump]], s katero imata sina Barrona, ki govori tudi [[Slovenščina|slovensko]].<ref>{{Navedi splet|title=Poslušajte, kako govori sin ameriškega predsednika: Barron Trump ima Melaniin naglas (VIDEO)|url=https://reporter.si/clanek/svet/poslusajte-kako-govori-sin-ameriskega-predsednika-barron-trump-ima-melaniin-naglas-639477|website=Revija Reporter|accessdate=2019-03-03}}</ref> Julija 2002 je Donald Trump z Melanio priletel na nekajurni obisk v Slovenijo; pristala sta na [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|brniškem letališču]], z Melanijinimi starši pa so nato večerjali na [[Bled|Bledu]].<ref>{{Navedi splet|title=Trump je že bil v Sloveniji. Poglejte, kaj naj bi takrat naredil.|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/trump-je-ze-bil-v-sloveniji-poglejte-kaj-naj-bi-takrat-naredil-429385|website=siol.net|accessdate=2025-03-02|language=sl}}</ref> === Zdravje === Trump pravi, da nikoli ni pil alkohola, kadil cigaret ali užival drog. Spi približno štiri ali pet ur na noč. Golf je označil za svojo "primarno obliko vadbe", vendar običajno ne hodi po igrišču. Meni, da je telovadba potrata energije, ker verjame, da je telo "kot baterija, s končno količino energije", ki se z vadbo izprazni. Leta 2015 je njegova ekipa objavila pismo njegovega dolgoletnega osebnega zdravnika Harolda Bornsteina, v katerem je izjavil, da bo "najbolj zdrav posameznik, ki je bil kadarkoli izvoljen za predsednika".<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Exclusive: Bornstein claims Trump dictated the glowing health letter {{!}} CNN Politics|url=https://edition.cnn.com/2018/05/01/politics/harold-bornstein-trump-letter/|website=CNN|date=2018-05-01|accessdate=2025-02-28|language=en|first=Alex Marquardt,Lawrence Crook|last=III}}</ref> Leta 2018 je Bornstein dejal, da je Trump narekoval vsebino pisma in da so trije Trumpovi agenti zasegli njegovo zdravstveno kartoteko v raciji v Bornsteinovi pisarni februarja 2017.<ref name=":1" /> === Vera === Trump je leta 2016 izjavil, da je prezbiterijanec in protestant, čeprav se je leta 2020 začel opredeljevati kot nedenominacijski kristjan.<ref>{{Navedi splet|title=Trump, confirmed a Presbyterian, now identifies as ‘non-denominational Christian’|url=https://www.americamagazine.org/politics-society/2020/10/24/trump-confirmed-presbyterian-now-identifies-non-denominational|website=America Magazine|date=2020-10-24|accessdate=2025-02-28|language=en}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * [https://www.britannica.com/EBchecked/topic/607230 Donald Trump] na ''[[Encyclopædia Britannica]]'' * [https://www.nytimes.com/topic/person/donald-trump "Donald Trump - zbrane novice in komentarji"]. ''The New York Times''. * [https://www.c-span.org/person/?donaldtrump Donald Trump appearances] na spletišču C-SPAN * [https://www.imdb.com/name/nm0874339/ Donald Trump] na spletišču [[Internet Movie Database]] {{Kategorija v zbirki}} {{s-start}} {{s-off}} {{s-bef|before=[[Barack Obama]]}} {{s-ttl|title=[[Predsednik Združenih držav Amerike]]|years=2017–2021}} {{s-aft | after= [[Joe Biden]]}} {{s-bef|before=[[Joe Biden]]}} {{s-ttl|title=[[Predsednik Združenih držav Amerike]]|years=''izvoljen}} {{s-inc}} {{s-end}} {{Predsedniki ZDA}} {{ZDA republikanski kandidati}} {{Države G8}} {{Time Person of the Year}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Trump, Donald}} [[Kategorija:Ameriški poslovneži]] [[Kategorija:Ameriški politiki]] [[Kategorija:Milijarderji]] [[Kategorija:Člani Republikanske stranke (ZDA)]] [[Kategorija:Predsedniki Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Osebnosti leta revije Time]] [[Kategorija:Družina Trump]] [[Kategorija:Donald Trump| ]] p1xksvpkpqxrro6y535yo7bmw4tzbtt 6682588 6682585 2026-05-29T13:03:18Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-31468-27|~2026-31468-27]] ([[User talk:~2026-31468-27|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Ljuba24b|Ljuba24b]] 6665358 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Predsednik |name = Donald Trump |image = <!-- WD --> | office = 47. [[predsednik Združenih držav Amerike]] | vicepresident = [[JD Vance]] | term_start = 20. januar 2025 | predecessor = [[Joe Biden]] | order2 = 45. [[predsednik Združenih držav Amerike]] | term_start2 = 20. januar 2017 | term_end2 = 20. januar 2021 | vicepresident2 = [[Mike Pence]] | predecessor2 = [[Barack Obama]] | successor2 = [[Joe Biden]] |nationality = {{flagicon|USA}} [[Američani|Američan]] |years_active = od 1968 |religion = [[Prezbiterijanstvo]]|children = [[Donald Trump Jr.]], [[Ivanka Trump]], [[Eric Trump]], [[Tiffany Trump]], [[Barron Trump]] |spouse = [[Melania Trump]] <small>(od 2005)</small> |parents = [[Fred Trump]], [[Mary Anne MacLeod]] |party = [[Republikanska stranka (ZDA)]]|caption=Uradni portret, 2025|signature=Donald Trump (Presidential signature).svg}} '''Donald John Trump''', [[Američani|ameriški]] [[poslovnež]], televizijska osebnost in [[politik]], 45. in 47. [[predsednik ZDA]], * [[14. junij]] [[1946]], [[New York]], [[Združene države Amerike]]. Trump se je rodil in je odrastel v četrti [[Queens]] mesta [[New York]]. Študiral je na univerzi Fordham in diplomiral na poslovni šoli Wharton na [[Univerza Pensilvanije|Univerzi Pensilvanije]]. Leta 1971 je prevzel upravljanje družinskih nepremičnin, podjetje preimenoval v korporacijo Trump (The Trump Organization) in ga razširil iz [[Queens|Queensa]] in [[Brooklyn]]a na [[Manhattan]]. Podjetje je gradilo in obnavljalo nebotičnike, hotele, igralnice in igrišča za golf. Trump je pozneje ustanovil več drugih podjetij. Od leta 1996 do leta 2015 je imel v lasti lepotno tekmovanje [[Miss Universe]], od leta 2003 do leta 2015 je produciral in vodil [[resničnostni šov]] ''Vajenec''. Medijska družba ''[[Forbes]]'' je leta 2020 ocenila, da ima Trump v lasti premoženje v vrednosti 2,1 milijarde ameriških dolarjev. Trump je leta 2016 na volitvah za predsednika kandidiral kot [[Republikanska stranka (ZDA)|republikanec]] in je na strankarskih volitvah premagal 16 drugih kandidatov. Politični položaj Donalda Trumpa opisujejo kot [[populizem|populističen]], [[protekcionizem|protekcionističen]] in [[nacionalizem|nacionalističen]]. Kljub temu, da mu pred volitvami večinoma niso obetali zmage, je novembra 2016 premagal kandidatko [[Demokratska stranka (ZDA)|Demokratske stranke]] [[Hillary Clinton]], čeprav je prejel manj glasov volivcev od nje. Postal je najstarejši predsednik ZDA s prvim mandatom in prvi brez predhodnih vojaških ali političnih izkušenj. Njegova izvolitev in politična dejanja so sprožili številne proteste. Trump je med kampanjo in predsedovanjem izrekel več neresničnih ali zavajajočih trditev, kar so mediji opisali kot do takrat nevideni pojav v ameriški politiki. Nekatere njegove komentarje in dejanja so nasprotniki in mediji označili za rasno obarvane ali rasistične. Trump je med predsedovanjem zaradi varnosti prepovedal vstop državljanom nekaterih držav z muslimansko večino. Razglasil je razbremenilni davčni paket za posameznike in podjetja. Imenoval je tri [[Vrhovno sodišče ZDA|vrhovne sodnike]] [[Neil Gorsuch|Neila Gorsucha]], [[Brett Kavanaugh|Bretta Kavanaugha]] in [[Amy Coney Barrett]]. Ob [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemijo bolezni COVID-19]] je zmanjševal pomen grožnje virusa in nasprotoval priporočilom zdravstvene stroke. V zunanji politiki je ZDA umaknil iz transpacifiških trgovinskih pogajanj, [[Pariški podnebni dogovor|pariškega podnebnega dogovora]] in [[Iranski jedrski program|dogovora o iranskem jedrskem orožju]]. Za glavno mesto [[Izrael]]a je priznal [[Jeruzalem]], z uvedbo uvoznih [[carina|carinskih dajatev]] sprožil trgovinsko vojno s Kitajsko in umaknil ameriške vojake iz severne [[Sirija|Sirije]]. Trikrat se je sestal s [[Severna Koreja|severnokorejskim]] voditeljem [[Kim Džong-un|Kim Džong-unom]], a pogajanja za denuklearizacijo države niso uspela. Posebna svetovalna preiskava v letih od 2017 do 2019 je nakazala, da sta Trump in njegov volilni štab leta 2016 zaradi pričakovane politične koristi spodbujala vmešavanje [[Rusija|Rusije]] v ameriške volitve, a ni našla zadostnih dokazov, da bi lahko Trumpa obtožili zarote ali »usklajevanja« z Rusijo. Potem ko je Trump pritiskal na [[Ukrajina|Ukrajino]], da bi ta sprožila javno preiskavo njegovih političnih tekmecev, je [[Predstavniški dom Združenih držav Amerike|predstavniški dom]] decembra 2020 proti njemu sprožil [[ustavna obtožba|ustavno obtožbo]] (''impeachment'') zaradi zlorabe oblasti in obstrukcije kongresa. Sledil je proces pred [[Senat Združenih držav Amerike|senatom]], v katerem je bil na koncu oproščen. Na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|predsedniških volitvah 2020]] je Trump izgubil proti [[Joe Biden|Joeu Bidnu]]. Izid je izpodbijal in zatrjeval, da je prišlo do volilnih prevar, domnevno pritiskal na vladne uradnike in oviral prenos oblasti. Med preštevanjem [[Elektorski kolegij ZDA|elektorskih glasov]] 6. januarja 2021 naj bi v govoru spodbujal svoje podpornike, naj se odpravijo na [[Kapitol ZDA|Kapitol]], ki so ga slednji nato [[Napad na Kapitol (2021)|napadli in zasedli]]; v napadu je umrlo pet ljudi, kongres pa so morali evakuirati. Sedem dni po izgredu je predstavniški dom proti Trumpu vložil novo ustavno obtožbo zaradi vzpodbujanja upora, s čimer je postal edini pripadnik zvezne vlade z dvema ustavnima obtožbama. Tudi v drugem postopku obtožbe ni bil spoznan za krivega. Maja 2024 je bil Trump spoznan za krivega 34 obtožb v povezavi s poneverbami dokumentov s katerimi je skušal vplivati na izid predsedniških volitev leta 2016. Trump je prvi nekdanji ameriški predsednik, ki je bil obsojen kaznivega dejanja. Na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2024|volitvah predsednika ZDA 2024]] je ponovno kandidiral za predsednika. 14. julija 2024 je med kampanjo član Republikanske stranke izvedel [[Poskus atentata na Donalda Trumpa|poskus atentata]], v katerem je bil Trump lažje ranjen.<ref>{{Navedi splet|title=Thomas Matthew Crooks identified as Trump shooter at Pennsylvania political rally|url=https://www.usatoday.com/story/news/politics/elections/2024/07/14/donald-trump-shooter-pennsylvania-rally/74396853007/|website=USA TODAY|accessdate=2024-07-14|language=en-US|first=Christopher Cann, Aysha Bagchi, Josh Meyer and Elizabeth|last=Weise}}</ref> Na volitvah 5. novembra je bil izvoljen za 47. ameriškega predsednika in premagal tedanjo podpredsednico Kamalo Harris. Prvič po 20 letih je kandidat Republikanske stranke zmagal ne samo po elektorskih, ampak tudi po ljudskih glasovih.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovinska vrnitev Trumpa: prvič zmagal tudi v absolutnem seštevku glasov|url=https://n1info.si/novice/svet/volitve-v-zda-aktualno-dogajanje-v-zivo/|accessdate=2024-11-06|website=N1INFO.si|language=sl}}</ref> Z izvolitvijo je prav tako postal drugi predsednik, ki je osvojil drugi nezaporedni mandat in se pridružil [[Grover Cleveland|Groverju Clevelandu]], ki mu je to uspelo leta 1892.<ref>{{Navedi splet |title=For Biden and Trump, 2022 is 2020 sequel — and 2024 preview? |url=https://apnews.com/article/2022-midterm-elections-biden-presidential-election-2020-government-and-politics-d5e2272c275d2c443c3cff54f99d35e7 |accessdate=2023-04-25 |website=Associated Press |language=en}}</ref> == Mladost in izobraževanje == [[Slika:Donald Trump NYMA.jpg|levo|sličica|210x210_pik|Trump na newyorški vojaški akademiji (1964)]] Donald Trump se je rodil 14. junija 1946 v [[Queens]]u (New York) očetu Fredu in mami Mary Anne MacLeod. Njegov ded Friderick Trump je kot iskalec boljšega življenja v ZDA prišel iz [[Nemčija|Nemčije]], zaradi birokratskih zapletov pa je moral v Združenih državah ostati trajno. Poleg nemških ima Trump tudi škotske korenine. Donald je v dvorcu v soseski Jamaica Estates v Queensu odraščal še s sorojenci Maryanne, Fredom ml. in Elizabeth ter mlajšim bratom Robertom. Fred Trump je vsakemu od svojih otrok plačal približno 20.000 dolarjev na leto - v letu 2024 bi to znašalo 265.000 dolarjev. Trump je bil tako po sodobnih standardih milijonar pri osmih letih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Lucky loser: how Donald Trump squandered his father's fortune and created the illusion of success|url=https://archive.org/details/isbn_9780593298640|publisher=Penguin Press|date=2024|location=New York|isbn=978-0-593-29864-0|first=Russ|last=Buettner|first2=Susanne|last2=Craig|page=[https://archive.org/details/isbn_9780593298640/page/n39 30]–31}}</ref> Trump je do sedmega razreda obiskoval zasebno šolo Kew-Forest. Bil je težaven otrok in je že zgodaj pokazal zanimanje za očetov posel. Oče ga je vpisal na newyorško vojaško akademijo in zasebni internat. Trump je razmišljal o karieri v šovbiznisu, a se je namesto tega leta 1964 vpisal na Univerzo Fordham. Dve leti pozneje se je prepisal na šolo Wharton na [[Univerza Pensilvanije|Univerzi v Pensilvaniji]], kjer je maja 1968 diplomiral iz ekonomije. Med [[Vietnamska vojna|vietnamsko vojno]] je bil izvzet iz nabora zaradi trditve o kostnih trnih v petah.<ref>{{Navedi knjigo|edition=First Scribner trade paperback edition|title=Trump revealed: the definitive biography of the 45th president|url=https://archive.org/details/trumprevealeddef0000kran|publisher=Scribner|date=2017|location=New York London Toronto Sydney New Dehli|isbn=978-1-5011-5652-6|first=Michael|last=Kranish|first2=Marc|last2=Fisher|page=[https://archive.org/details/trumprevealeddef0000kran/page/n61 48]}}</ref> == Poslovna kariera == [[Slika:Donald Trump and Doug Flutie at a press conference in the Trump Tower.jpg|sličica|Trump in branilec New Jersey Generals Doug Flutie na tiskovni konferenci leta 1985 v Trump Towerju]] Leta 1971 je prevzel očetovo nepremičninsko podjetje - TRUMP. Sodeloval je v resničnostnih šovih - najbolj znan je resničnostni šov ''Vajenec''. Revija [[Forbes]] ga je leta 2016 uvrstila na 324. mesto med najbogatejšimi ljudmi na svetu in na 156. mesto na lestvici najbogatejših Američanov s skupnim premoženjem od 4,5 milijarde evrov. Po tem ko sta leta 2021 podjetji [[Twitter]] in [[Facebook]] ukinili Trumpove račune, je maja istega leta ustvaril spletno stran "From the Desk of Donald J. Trump", ki je bila v manj kot mesecu dni odstranjena. Kmalu za tem je ustvaril socialno omrežje [[Truth Social]], ki je na aplikaciji [[App Store]] na voljo od februarja 2022. == Zgodnja politična kariera == [[Slika:Shinzo Abe and Donald Trump playing golf.jpg|sličica|Trump med igro golfa s [[Šinzo Abe|Šinzom Abejem]].]]Trump se je kot republikanec registriral leta 1987;<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Bush says Trump was a Democrat longer than a Republican 'in the last decade'|url=https://www.politifact.com/factchecks/2015/aug/24/jeb-bush/bush-says-trump-was-democrat-longer-republican-las/|website=@politifact|accessdate=2025-02-28|language=en-US|first=Joshua|last=Gillin}}</ref> leta 1999 je bil član Stranke za neodvisnost, podružnice reformne stranke v zvezni državi New York. Nato je večkrat zamenjal svojo strankarsko pripadnost: leta 2001 je postal demokrat; republikanec leta 2009; nepovezani v 2011; in republikanec leta 2012.<ref name=":0" /> Leta 1987 je Trump v večjih časopisih objavil celostranske oglase, v katerih je izražal svoje poglede na zunanjo politiko in kako odpraviti primanjkljaj zveznega proračuna. V politiki se je prvič preskusil leta 2000, ko je organiziral poskusno kampanjo za izvolitev za [[Predsednik Združenih držav Amerike|predsednika Združenih držav Amerike]] na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|predsedniških volitvah 2000]]. Takrat še kot predstavnik Reformne stranke Združenih držav Amerike. Leta 2011 je Trump razmišljal, da bi na predsedniškim volitvah izzval predsednika [[Barack Obama|Baracka Obamo]]. Februarja je govoril na konservativni politični akcijski konferenci in imel govore v državah z zgodnjimi predizbori.] Maja 2011 je sporočil, da ne bo kandidiral. == Predsednik ZDA == === Predsedniške volitve 2016 === Od 16. julija 2015 je bil vodilni kandidat [[Republikanska stranka (ZDA)|Republikanske stranke]] na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2016|ameriških predsedniških volitvah 2016]]. 19. julija 2016 je na konvenciji republikanske stranke prejel uradno nominacijo stranke skupaj s podpredsedniškim kandidatom [[Mike Pence|Mikom Pencom]]. Pod geslom ''"Make America Great Again!"'' (Naredimo Ameriko spet veliko!) je zagovarjal predvsem končanje izkoriščanja Združenih držav Amerike s strani ostalega sveta, gradnjo [[Zid|zidu]] na meji z [[Mehika|Mehiko]], ki naj bi ga slednja tudi plačala. Iz Mehike naj bi po njegovih besedah prihajali [[Kriminal|kriminalci]], [[Posilstvo|posiljevalci]] in preprodajalci [[Mamila|mamil]]. [[Slika:Donald Trump Cabinet meeting 2017-03-13 04.jpg|levo|sličica|210x210_pik|Srečanje ameriške vlade (13. marec 2017)]] Njegova kampanja, ki je želela pritegniti predvsem razočarane demokratske volivce, je bila deležna mnogih kritik o ksenofobiji in seksizmu. Slednje je sprožilo več pričanj žensk, katerim bi naj Trump plačal za molčečnost ter posnetek, v katerem Trump novinarju v avtobusu pripoveduje, kako lahko osvoji žensko zaradi svojega vpliva<ref>{{Citat|title=Trump defends crude language from 2005 as "locker room" talk|url=https://www.youtube.com/watch?v=wFEqVARTYkY|date=2016-10-07|accessdate=2019-03-03|last=CBS News}}</ref>. Skoti kampanjo je Trump večkrat okrcal tudi medije in t.i. "fake news" (lažne novice), ki so o njem, njegovem življenju in družinskih članih namerno poročali lažno in negativistično. Javnomnenjske ankete so nekoliko več možnosti za zmago namenile demokratski kandidatki [[Hillary Clinton]], katere podpredsedniški kandidat je bil [[Tim Kaine|Tim Caine]]. 9. novembra 2016 je bil Donald Trump izvoljen za 45. [[predsednik Združenih držav Amerike|predsednika Združenih držav Amerike]]. Čeprav Hillary Clinton dobila skoraj 3 milijone več glasov volivcev kot Trump, je ta prejel več elektorskih glasov (304 od 538 glasov)<ref>{{Navedi splet|title=US Election 2016 Results|url=https://www.bbc.com/news/election/us2016/results|website=BBC News|accessdate=2019-03-03|language=en-GB}}</ref>, ki so ga ustoličili na mesto predsednika. Zmago si je priboril v večini ameriških zveznih držav in sicer na Aljaski, v Kentuckiju, Indiani, Zahodni Virginiji, Oklahomi, Misisipiju, v [[Južna Karolina|Južni]] in [[Severna Karolina|Severni Karolini]], [[Alabama|Alabami]], [[Kansas|Kansasu]], [[Wyoming|Wyomingu]], [[Južna Dakota|Južni Dakoti]], [[Severna Dakota|Severni Dakoti]], tradicionalno republikanskemu [[Teksas|Teksasu]]; v [[Arkansas|Arkansasu]], [[Arizona|Arizoni]], [[Louisiana|Louisiani]], [[Nebraska|Nebraski]], [[Ohio|Ohiou]], [[Misuri|Misuriju]], v [[Montana|Montani]], na [[Florida|Floridi]], [[Idaho|Idahu]], v [[Utah|Utahu]], [[Iowa|Iowai]], [[Georgia|Georgiji]], [[Pensilvanija|Pensilvaniji]], [[Tennessee|Tennesseeiu]] in [[Wisconsin|Wisconsinu]]. Po zmagi je v javnem nagovoru dejal: ''"obljubljam, da bom predsednik vsem Američanom"'' <ref>{{Navedi splet|title=Trump bo kot novi predsednik ZDA prisegel 20. januarja|url=https://www.rtvslo.si/svet/zda-2016/trump-bo-kot-novi-predsednik-zda-prisegel-20-januarja/407059|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-03-01|language=sl}}</ref>. Kmalu po zmagi mu je čestital tudi takratni predsednik [[Barack Obama]] ter ga pred inavguracijo povabil na pogovor v [[Bela hiša|Belo hišo]]. === Predsednik ZDA (2017–2021) === [[Slika:Donald Trump swearing in ceremony.jpg|sličica|Inavguracija leta 2017]] Inavguracija je potekala [[20. januar|20. januarja]] 2017 v Washingtonu<ref>{{Navedi splet|title=Inavguracija Donalda Trumpa|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174450404|website=RTV 4D|accessdate=2019-03-03|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref>. Z njegovim imenovanjem je prva dama Združenih držav Amerike postala Slovenka [[Melania Trump]]. Leta 2017 je Trumpova administracija sprejela obsežno davčno reformo, znano kot [[Tax Cuts and Jobs Act]], ki je znižala davke za podjetja in posameznike. Ena njegovih ključnih prioritet je bila tudi zaostritev imigracijske politike, pri čemer je uvedel politiko "ničelne tolerance", ki je privedla do ločevanja družin migrantov na meji z Mehiko. Prav tako je poskušal ukiniti zaščito za mladoletne priseljence v okviru programa DACA in začel gradnjo zidu na južni meji. Na področju zdravstvene politike je skušal odpraviti Zakon o dostopni zdravstveni oskrbi ([[Obamacare]]), vendar mu tega ni uspelo v celoti doseči. Kljub temu je administracija oslabila nekatere ključne določbe zakona, vključno z odpravo obveznega zdravstvenega zavarovanja. Prvi Trumpov predsedniški mandat je potekal tudi v začetku pandemije COVID-19, ki je močno vplivala tudi na Združene države Amerike. Trumpova administracija je sprožila Operacijo Warp Speed za razvoj cepiva, vendar je bil kritiziran zaradi neenotnega odziva na krizo, zanikanja resnosti pandemije in širjenja dezinformacij. Kljub uspešnemu hitremu razvoju cepiv se je Trumpova politična priljubljenost zaradi pandemije močno zmanjšala. ==== Zunanja politika ==== [[Slika:Donald Trump went to North Korea.jpg|sličica|Trump v družbi [[Kim Džong-un|Kim Džong Una]] vstopa v Severno Korejo (2019)]] Trump je z uvedbo dodatnih carin sprožil [[Trgovinska vojna|trgovinsko vojno]] s [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]] in jo obtožil, da nepošteno izkorišča ameriško gospodarstvo. Po zaostrovanje meddržavne retorike in groženj z jedrskim orožjem se je trikrat srečal s severnokorejskim voditeljem [[Kim Džong-un|Kim]] [[Kim Džong-un|Džong-unom]], vendar kljub velikim pričakovanjem ni dosegel konkretnih rezultatov glede denuklearizacije Severne Koreje - na enem od srečanj je Trump za nekaj sekund kot prvi ameriški predsednik stopil na ozemlje [[Severna Koreja|Severne Koreje]].<ref>{{Navedi splet|title=Na srečanju s Kimom Trump na kratko vstopil v Severno Korejo|url=https://www.rtvslo.si/svet/azija-z-oceanijo/na-srecanju-s-kimom-trump-na-kratko-vstopil-v-severno-korejo/493310|website=rtvslo.si|accessdate=2025-02-28|language=sl|first=B.|last=V}}</ref> Na Bližnjem vzhodu je priznal Jeruzalem kot prestolnico Izraela in tja preselil ameriško veleposlaništvo, kar je sprožilo napetosti v regiji. Prav tako je posredoval pri sklenitvi Abrahamovih sporazumov, s katerimi so nekatere arabske države normalizirale odnose z Izraelom. V odnosih z Evropo je bil kritičen do zveze NATO in večkrat zagrozil z zmanjšanjem ameriškega prispevka, kar je povzročilo napetosti s tradicionalnimi zavezniki. === Predsedniške volitve 2020 === [[File:President Trump Delivers Remarks at TPUSA (49259614791).jpg|thumb|left|<center>[[Donald Trump|Trump]] je govoril 2019 na srečanju "Student Action" ter je podpiral [[Charlie Kirk|Kirkovo]] organizacijo [[Turning Point USA|Turning Point]].]]</center> {{main|Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020}}[[Slika:Donald Trump (50548265318).jpg|sličica|Trump med kampanjo, 2020.]]Ves prvi mandat je namigoval na tudi ponovno kandidaturo in izvolitev, uradno pa je kampanjo napovedal in začel 18. junija 2019 v [[Orlando|Orlandu]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/zdaj-tudi-uradno-donald-trump-znova-v-bitki-za-belo-hiso/492320|website=www.rtvslo.si|accessdate=2019-06-18}}</ref> V novi kampanji je slogan ''"Make America Great Again"'' (''"Naredimo Ameriko spet veliko"'') spremenil v ''"Keep America Great" ("Ohranimo Ameriko veliko")'', obdržal pa je podpredsedniškega kandidata [[Mike Pence|Mika Pencea]]. Na volitvah je prejel 74.216.747 glasov oz. 46,8 % glasov, njegov protikandidat, demokrat [[Joe Biden]] pa 51,3 %, s čimer je bil izvoljen za novega ameriškega predsednika. Trump poraza sprva ni priznal in vložil več tožb zaradi domnevnih nepravilnostih na volitvah.<ref>{{navedi novice|last=Haberman|first=Maggie|last2=Corasaniti|first2=Nick|last3=Rutenberg|first3=Jim|last4=Feuer|first4=Alan|last5=Thrush|first5=Glenn|last6=Gray|first6=Kathleen|date=2020-11-19|title=Presidential Transition Live Updates: Trump Invites State Lawmakers to White House in Bid to Subvert Election|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/live/2020/11/19/us/joe-biden-trump-updates/trump-tries-to-subvert-the-election-inviting-michigan-gop-lawmakers-to-the-white-house|access-date=2020-11-23|issn=0362-4331}}</ref><ref>* {{navedi splet|url=https://twitter.com/DecisionDeskHQ/status/1324710866516905984|number=1324710866516905984|date=6. november 2020|title=Decision Desk HQ projects that @JoeBiden has won Pennsylvania and its 20 electoral college votes for a total of 273. Joe Biden has been elected the 46th President of the United States of America. Race called at 11-06 08:50 AM EST|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20201107165620/https://twitter.com/DecisionDeskHQ/status/1324710866516905984|archive-date=7. november 2020}} * {{navedi novice|last1=Matthews|first1=Dylan|date=6. november 2020|title=Joe Biden has won. Here's what comes next.|work=Vox|url=https://www.vox.com/2020/11/6/21534594/joe-biden-wins-2020-presidential-election|access-date=7. november 2020}} * {{navedi novice|last1=Sheth|first1=Sonam|last2=Relman|first2=Eliza|last3=Walt|date=6. november 2020|title=IT'S OVER: Biden defeats Trump as US voters take the rare step to remove an incumbent president|work=[[Business Insider]]|url=https://www.businessinsider.com/joe-biden-wins-general-election-against-donald-trump-2020-11|access-date=7. november 2020}} * {{navedi splet|title=Presidential election results: Live map of 2020 electoral votes|url=https://www.nbcnews.com/politics/2020-elections/president-results|access-date=7. november 2020|work=NBC News}} * {{navedi splet|first1=Stephen|last1=Collinson|first2=Maeve|last2=Reston|title=Joe Biden to become the 46th president of the United States, CNN projects|url=https://www.cnn.com/2020/11/07/politics/joe-biden-wins-us-presidential-election/index.html|access-date=7. november 2020|work=CNN}} * {{navedi splet|title=Election 2020 updates: Biden warns of 'dark winter,' pushes masks in pandemic plan|url=https://abcnews.go.com/Politics/live-updates/2020-election-campaign-vote/?id=73960714|access-date=11. november 2020|website=ABC News}} * {{navedi novice|last1=Martin|first1=Jonathan|last2=Burns|first2=Alexander|date=7. november 2020|title=Biden Wins Presidency, Ending Four Tumultuous Years Under Trump|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2020/11/07/us/politics/biden-election.html|access-date=7. november 2020|issn=0362-4331}} * {{navedi splet|last=Steinhauser|first=Paul|date=7. november 2020|title=Biden wins presidency, Trump denied second term in White House, Fox News projects|url=https://www.foxnews.com/politics/biden-wins-presidency-trump-fox-news-projects|access-date=7. november 2020|work=Fox News}} * {{navedi novice|title=Election 2020|url=https://www.reuters.com/live-events/election-2020-15-id2942501|access-date=7. november 2020|agency=Reuters}}</ref> Večino teh so sodišča zavrnila. Trumpovi podporniki so protestirali na ulicah mest, 6. januarja je prišlo iz strani nekaj protestnikov do vdora v Kapitol. Trump jih je pozval, naj se vrnejo domov. Protestniki so od podpredsednika [[Mike Pence|Penceja]] in republikanskih senatorjev zahtevali, da Bidna ne potrdijo za novega predsednika. Nekateri senatorji so na glasovanju odrekli podporo novemu predsedniku, Trump je poraz priznal 7. januarja 2021, dan po [[Napad na Kapitol (2021)|nasilnem vdoru njegovih podpornikov v Kapitol]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.cnn.com/2021/01/07/politics/trump-biden-us-capitol-electoral-college-insurrection/index.html|title=Trump publicly acknowledges he won't serve a second term day after inciting mob|last1=Liptak|first1=Kevin|last2=Stracqualursi|first2=Veronica|last3=Malloy|first3=Allie|date=January 7, 2021|publisher=CNN|access-date=January 7, 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://apnews.com/article/donald-trump-orderly-transition-f03215c31a400f815a8f62960a430063|title=After excusing violence, Trump acknowledges Biden transition|last1=Miller|first1=Zeke|last2=Colvin|first2=Jill|date=January 8, 2021|publisher=Associated Press|access-date=January 9, 2021}}</ref> Zaradi izgredov je bila Trumpu izglasovana druga ustavna obtožba.<ref>{{Navedi splet|title=Druga ustavna obtožba Donalda Trumpa v senatu v ponedeljek|url=https://www.dnevnik.si/1042947720|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-25|archive-date=2021-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20210504140012/https://www.dnevnik.si/1042947720|url-status=dead}}</ref> Trump se je odločil, da se invaguracije Joeja Bidna ne bo udeležil, se je je pa njegov podpredsednik [[Mike Pence]]. Trump in Pence sta se kasneje politično razšla. [[Slika:2021 storming of the United States Capitol DSC09254-2 (50820534063) (retouched).jpg|sličica|Napad na Kapitol (6. januar 2021)]] Trumpu je bil dostop do njegovih računov na družbenih omrežjih preprečen že 7. januarja, le dan po vdoru v Kapitol.<ref>{{Navedi splet|title=Trump responds after Facebook ban extended pending additional review|url=https://abcnews.go.com/Politics/trump-remain-banned-facebook-now-oversight-board-rules/story?id=77503217|work=ABC News|accessdate=2021-06-04|language=en}}</ref> Zaradi dolgotrajnih kršitev Facebookovih smernic in pravil je bil 4. junija blokiran do leta 2023, po preteku izgona pa se bo vodstvo odločilo, ali Trump še predstavlja narodno grožnjo.<ref>{{Navedi splet|title=Donald Trump banned from Facebook for at least two years|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-politics/donald-trump-facebook-ban-capitol-b1859937.html|website=The Independent|date=2021-06-04|accessdate=2021-06-04|language=en}}</ref> Hkrati je tudi zatrdil, da je nedoločena blokada Trumpa neprimerna, Trump pa se je na blokado odzval, da je to sramota.<ref>{{Navedi splet|title=Trump slams Facebook ban as 'total disgrace,' says Big Tech companies 'must pay a political price'|url=https://www.foxnews.com/politics/trump-facebook-ban-reaction-big-tech-companies-political-price|website=Fox News|date=2021-05-05|accessdate=2021-06-04|language=en-US|first=Brooke|last=Singman}}</ref> Facebook je spremenil svoje smernice, ki sedaj politike enačijo z drugimi osebami.<ref>{{Navedi novice|title=Facebook Says Trump’s Ban Will Last at Least 2 Years|url=https://www.nytimes.com/2021/06/04/technology/facebook-trump-ban.html|newspaper=The New York Times|date=2021-06-04|accessdate=2021-06-04|issn=0362-4331|language=en-US|first=Mike|last=Isaac|first2=Sheera|last2=Frenkel}}</ref> === Predsedniške volitve 2024 === {{main|Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2024}}[[Slika:TrumpVance2024.svg|sličica|Logotip predsedniške kampanje Trumpa in Vancea 2024]]Na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2024|volitvah predsednika Združenih držav Amerike 2024]] ponovno kandidira za predsednika, vstop v tekmo je napovedal že 15. novembra 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Trump napovedal kandidaturo za predsednika: "Ameriška vrnitev se začenja v tem trenutku"|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/trump-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-ameriska-vrnitev-se-zacenja-v-tem-trenutku/647506|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-04-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Donald Trump announces 2024 re-election run for president|url=https://www.foxnews.com/politics/donald-trump-announces-2024-re-election-run-president|website=Fox News|accessdate=2023-04-26|language=sl}}</ref> Bil je glavni favorit za strankarsko nominacijo in jo tudi osvojil, 12. marca 2024 je postal verjetni ("presumptive") kandidat stranke za predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=Republikanske volitve v Nevadi brez zmagovalca, Haley poražena|url=https://www.rtvslo.si/svet/preberite-tudi/republikanske-volitve-v-nevadi-brez-zmagovalca-haley-porazena/697540|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=It’s official: Donald Trump is the GOP’s presumptive presidential nominee|url=hhttps://www.politico.com/news/2024/03/12/donald-trump-clinches-republican-presidential-nomination-00146675|website=Politico|accessdate=2024-08-27|language=en}}</ref> Ker ni podpisal zaveze o podpori (The Loyalty Pledge) nominiranemu kandidatu stranke, je bil avtomatsko izločen iz strankarskih soočenj.<ref>{{Navedi splet |title=Trump potrdil, da se ne bo udeležil republikanskih predsedniških soočenj|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/trump-potrdil-da-se-ne-bo-udelezil-republikanskih-predsedniskih-soocenj/678640|accessdate=2023-08-23|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Trump says he won’t sign Republican loyalty pledge, flouting debate requirement|url=https://apnews.com/article/trump-republican-loyalty-pledge-gop-debate-a3d63a73ef60a2afb1f7aaec68a6d585|accessdate=2023-08-23|website=AP News|language=en}}</ref> Podprla sta ga tudi kandidata, ki sta od kandidature pred oz. med primarnimi volitvami odstopila, Tim Scott in [[Vivek Ramaswamy]].<ref>{{Navedi splet|title=V Iowi Trump prepričljivo zmagal, drugi DeSantis, Ramaswamy odstopil od kandidature|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/v-iowi-trump-prepricljivo-zmagal-drugi-desantis-ramaswamy-odstopil-od-kandidature/694934|accessdate=2024-01-16|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Sen. Tim Scott endorses Trump in New Hampshire |url=https://edition.cnn.com/2024/01/19/politics/tim-scott-endorsement-trump/index.html|accessdate=2024-01-20|website=CNN.com|language=en}}</ref> [[Slika:Donald Trump (53951823882).jpg|sličica|Trumpovo zborovanje v Arizoni (avgust 2024)]] 14. julija je bil med kampanjskim mitingom v Pensilvaniji Trump tarča poskusa atentata. Obstreljen je bil v desno uho z malokalibrsko kroglo, ki jo je izstrelil strelec s strehe v bližini dogodka. V streljanju je bil ubit en izmed udeležencev mitinga, še dva pa ranjena. Ubit je bil tudi strelec, 20-letni registrirani republikanec z neznanim motivom. Poskus atentata so ostro obsodili predstavniki obeh političnih polov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/us/trump-shooting-raises-questions-about-security-lapses-2024-07-14/|title=Trump shot in ear at campaign rally after major security lapse|date=2024-07-14|accessdate=2024-07-14|website=reuters.com}}</ref> Med 15. in 18. julijem je potekala Republikanska konvencija, na kateri je bil Trump uradno potrjen za kandidata, na njej pa je tudi oznanil podpredsedniškega kandidata, senatorja J. D. Vancea.<ref>{{Navedi splet|title=J. D. Vance: Še pred nekaj leti oster kritik Trumpa, zdaj njegov podpredsedniški kandidat|url=https://www.rtvslo.si/svet/zda-2024/j-d-vance-se-pred-nekaj-leti-oster-kritik-trumpa-zdaj-njegov-podpredsedniski-kandidat/714959|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-08-27|language=sl}}</ref> Na štiridnevni konvenciji sta ga podprla tudi Ron DeSantis in Nikki Haley, nasprotnika iz tekme za strankarsko nominacijo. 18. julija je uradno sprejel nominacijo.<ref>{{Navedi splet|title=Trumpa na konvenciji podprla tudi nekdanja tekmeca Haley in DeSantis|url=https://www.rtvslo.si/svet/zda-2024/trumpa-na-konvenciji-podprla-tudi-nekdanja-tekmeca-haley-in-desantis/715094|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-08-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Trump sprejel predsedniško nominacijo: Bog je bil na moji strani|url=https://www.rtvslo.si/svet/zda-2024/trump-sprejel-predsednisko-nominacijo-bog-je-bil-na-moji-strani/715365|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-08-27|language=sl}}</ref> 23. avgusta 2024 je neodvisni kandidat [[Robert F. Kennedy ml.]], sicer bivši Demokrat, umaknil kandidaturo v desetih ključnih zveznih državah in podprl Donalda Trumpa. V dolgem nagovoru državljanom je poudaril, da je Demokratska stranka postala "stranka vojn, cenzure, korupcije in big-pharme" in obsodil medijsko blokado.<ref>{{Navedi splet|title=RFK Jr. to deliver address on ‘path forward’ amid speculation he could back Trump|url=https://thehill.com/homenews/campaign/4839983-rfk-jr-kennedy-shanahan-trump-harris-walz-2024/|website=The Hill|accessdate=2024-08-27|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bivši demokrat delno umaknil predsedniško kandidaturo in podprl Donalda Trumpa|url=https://n1info.si/novice/svet/bivsi-demokrat-delno-umika-predsednisko-kandidaturo-in-podpira-donalda-trumpa/|website=n1info.si|accessdate=2024-08-24|language=sl}}</ref> Istega dne se je kot poseben gost pridružil Trumpu na predvolilnem zborovanju v Arizoni.<ref>{{Navedi splet|title=Robert F Kennedy Jr suspends campaign and backs Trump|url=https://www.bbc.com/news/articles/cwy5ekxlwzgo|website=BBC.com|accessdate=2024-08-27|language=en}}</ref> 26. avgusta je Trumpa uradno podprla še Tulsi Gabbard, nekdanja demokratska predstavnica in kandidatka za demokratsko nominacijo na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|volitvah 2020]].<ref>{{Navedi splet|title=Ex-Democrat Tulsi Gabbard endorses Donald Trump in 2024 presidential race|url=https://www.theguardian.com/us-news/article/2024/aug/26/tulsi-gabbard-endorses-donald-trump|website=The Guardian|accessdate=2024-08-27|language=en}}</ref> 21. julija 2024 je takratni predsednik [[Joe Biden]] odstopil od ponovne kandidature za predsednika, istega dne je kandidaturo napovedala Kamala Harris, ki jo je Biden tudi podprl.<ref>{{Navedi splet|title=Biden drops out of 2024 presidential race, Harris vows to defeat Trump|url=https://www.washingtonpost.com/elections/2024/07/21/election-2024-biden-trump-campaign-updates/|website=The Washington Post|accessdate=2024-08-28|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Harris says she will "earn and win" Democratic nomination|url=https://edition.cnn.com/politics/live-news/biden-trump-election-07-21-24#h_fda5151d2b9b9e7d1836c629eb88c750|website=CNN.com|accessdate=2024-08-28|language=en}}</ref> [[Slika:Donald Trump takes the oath of office (2025) (cropped2).jpg|sličica|Inavguracija Donalda Trumpa 2025]] Trump je zmagal na volitvah novembra 2024 s 312 elektorskimi glasovi, podpredsednica Kamala Harris je prejela 226 glasov, s čimer je Trump postal drugi predsednik v zgodovini ZDA po [[Grover Cleveland|Groverju Clevelandu]], ki je bil izvoljen na nezaporedni drugi mandat.<ref>{{Navedi splet|title=Donald Trump je novi predsednik ZDA|url=https://www.rtvslo.si/enostavno/svet/donald-trump-je-novi-predsednik-zda/726539|website=rtvslo.si|accessdate=2025-02-28|language=sl|first=A. To / MMC RTV|last=SLO}}</ref> Njegova zmaga leta 2024 je bila del globalnega odziva proti vladajočim strankam, deloma zaradi povečane inflacije v letih 2021–2023.<ref>{{Navedi splet|title=The global trend that pushed Donald Trump to victory|url=https://www.vox.com/2024-elections/383208/donald-trump-victory-kamala-harris-global-trend-incumbents|website=Vox|date=2024-11-06|accessdate=2025-02-28|language=en-US|first=Zack|last=Beauchamp}}</ref> Več medijev je njegovo ponovno izvolitev opisalo kot izjemno vrnitev. === Predsednik ZDA (2025– ) === Donald Trump je svoj drugi mandat začel z inavguracijo 20. januarja 2025.<ref>{{Navedi splet|title=Foto: Na inavguraciji Trumpa številni znani obrazi|url=https://www.rtvslo.si/svet/zda-2024/foto-na-inavguraciji-trumpa-stevilni-znani-obrazi/733975|website=rtvslo.si|accessdate=2025-02-28|language=sl|first=M.|last=R}}</ref> Postal je najstarejši posameznik, ki je prevzel predsedniški položaj,<ref>{{Navedi splet|title=How does Trump’s age at inauguration compare with other presidents?|url=https://www.aljazeera.com/news/2025/1/20/how-does-trumps-age-at-inauguration-compare-to-other-presidents|website=Al Jazeera|accessdate=2025-02-28|language=en|first=Mohamed A.|last=Hussein}}</ref> in prvi predsednik z obsodbo za kaznivo dejanje.<ref>{{Navedi splet|title=Is Donald Trump the oldest president sworn into office? A look at his historic feats|url=https://www.usatoday.com/story/news/2025/01/20/who-is-the-oldest-president-to-be-sworn-in-donald-trump/77776042007/|website=USA TODAY|accessdate=2025-02-28|language=en-US|first=Haadiza Ogwude and Susan|last=Page}}</ref> [[Slika:X Æ A-Xii, Elon Musk and Donald Trump in the Oval Office - P20250207DT-0103 (54320797642).jpg|sličica|[[Elon Musk]] je postal tesen Trumpov sodelavec]] V svojo ožjo ekipo je Trump med drugim imenoval poslovneža [[Elon Musk|Elona Muska]], ki je postal vodja Urada za vladno učinkovitost (DOGE), ki ima dostop do številnih zveznih vladnih agencij.<ref>{{Navedi splet|title=Musk želi dostop do ameriškega davčnega sistema! Preiskava ‘razsipnosti in prevar’ ali grožnja zasebnosti?|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/svet/musk-zeli-dostop-do-ameriskega-davcnega-sistema-preiskava-razsipnosti-in-prevar-ali-groznja-zasebnosti/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2025-03-02|language=sl-si}}</ref> Muskove ekipe so v prvem mesecu administracije delovale v osemnajstih oddelkih in agencijah, med drugim so se ukvarjale s plačilnim sistemom Ministrstva za finance v višini 5 bilijonov dolarjev, administracijo za mala podjetja, urad za upravljanje osebja in administracijo splošnih storitev.<ref>{{Navedi splet|title=Milijarder Musk prevzel nadzor nad plačilnim sistemom ameriškega ministrstva za finance|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/milijarder-musk-prevzel-nadzor-nad-placilnim-sistemom-ameriskega-ministrstva-za-finance/735467|website=rtvslo.si|accessdate=2025-03-02|language=sl|first=B.|last=V}}</ref> [[Slika:Trump Day 1 Executive Order Signing.jpg|sličica|Trump med podpisovanjem prvih ukazov, v ozadju podpredsednik [[JD Vance]].]] Takoj po prevzemu položaja je Trump podpisal vrsto izvršnih ukazov, ki so jih opisali kot kampanjo "šok in strahospoštovanje", ki je preizkusila meje izvršne oblasti. Mnogi so bili takoj deležni pravnih preizkusov. Prvi dan je izdal več izvršilnih ukazov kot kateri koli drug predsednik. Pomilostil je približno 1.500 izgrednikov napada na Kapitol, vključno s tistimi, ki so nasilno napadli policijo, 14 pa jim je kazen omilil. V njegovih prvih tednih je več njegovih dejanj ignoriralo ali kršilo zvezne zakone, predpise in ustavo. V prvem mesecu svoje administracije je Trump izdal devetdeset izvršnih ukazov, memorandumov in direktiv, njegove ukaze in prizadevanja za zmanjšanje zvezne vlade pa je izpodbijalo približno sedemdeset tožb po vsej državi.<ref>{{Navedi splet|title=Trump’s record-breaking start rattles Washington, rankles rivals, but earns raves from voters|url=https://www.washingtontimes.com/news/2025/feb/16/trump-record-breaking-start-rattles-district-rankl/|website=The Washington Times|date=2025-02-16|accessdate=2025-02-28|language=en-US|first=Jeff|last=Mordock}}</ref> ==== Notranja politika ==== Trump je za težave v vladi in družbi pogosto krivil raznolikost, enakost ter vključenost in »prebujenost« ter enačil raznolikost z nesposobnostjo.<ref>{{Navedi novice|title=As Trump Attacks Diversity, a Racist Undercurrent Surfaces|url=https://www.nytimes.com/2025/02/03/us/politics/trump-diversity-racism.html|newspaper=The New York Times|date=2025-02-03|accessdate=2025-02-28|issn=0362-4331|language=en-US|first=Erica L.|last=Green}}</ref> Več tovrstnih vladnih politik je razveljavil ali spremenil. Trump je že v inavguracijskem govoru dejal, da sta spola dva; njegova administracija je zavzela agresiven pristop proti temu, kar je imenovala "[[ideologija spola]]", s čimer je ukinila možnost spreminjanja spola, navedenega v potnih listih, ustavila zvezno financiranje subjektov, ki nudijo oskrbo, ki potrjuje spol za osebe, mlajše od 19 let, prepovedala [[Transspolnost|transspolne]] osebe v vojski in preprečila transspolnim ženskam, da tekmujejo v ženskih športnih programih v institucijah, ki prejemajo zvezna sredstva.<ref>{{Navedi novice|title=Trump's executive actions curbing transgender rights focus on 'gender ideology'|url=https://www.npr.org/2025/02/07/g-s1-46893/trump-anti-trans-rights-executive-action-gender-ideology-confusion|newspaper=NPR|accessdate=2025-02-28|language=en}}</ref> V prvih dneh drugega mandata je Donald Trump odredil zamrznitev zaposlovanja v vsej zvezni vladi in prekinitev dela zveznih uslužbencev na daljavo v 30 dneh. Ukazal je tudi revizijo številnih poklicnih položajev javnih uslužbencev z namenom, da bi jih prerazvrstili v poljubna delovna mesta brez zaščite zaposlitve. Začel je z množičnimi odpuščanji zveznih uslužbencev.. Ukazal je konec projektov raznolikosti, pravičnosti in vključevanja (DEI) v zvezni vladi in zaposlene v uradih DEI poslal na dopust. Preklical je izvršilno odredbo 11246, ki je določala afirmativne ukrepe in nediskriminacijske prakse za zvezne izvajalce. Poskusil je blokirati tudi več programov [[USAID]], a so sodniki nekatere ukrepe ustavili.<ref>{{Navedi splet|title=Trump podelil Musku še več pooblastil za odpuščanje zveznih uslužbencev|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/trump-podelil-musku-se-vec-pooblastil-za-odpuscanje-zveznih-usluzbencev/736356|website=rtvslo.si|accessdate=2025-02-28|language=sl|first=G.|last=V}}</ref> 1. marca 2025 je angelščino razglasil za uradno jezik v Združenih državah Amerike.<ref>{{Navedi splet|title=Trump angleščino razglasil za uradni jezik ZDA|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/trump-anglescino-razglasil-za-uradni-jezik-zda/738122|website=rtvslo.si|accessdate=2025-03-02|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> ==== Zunanja politika ==== [[Slika:President Donald J. Trump holds a bilateral meeting with French President Emmanuel Macron (54350966064).jpg|sličica|Francoski predsednik [[Emmanuel Macron]] je bil prvi evropski voditelj, ki je v novem mandatu obiskal Donalda Trumpa ]] Trumpova zunanja politika v drugem mandatu je bila označena kot imperialistična in ekspanzionistična.<ref>{{Navedi splet|title=Analysis: Trump’s threats to Greenland, Canada and Panama explain everything about America First {{!}} CNN Politics|url=https://edition.cnn.com/2025/01/08/politics/trump-greenland-canada-panama-analysis/index.html|website=CNN|date=2025-01-08|accessdate=2025-02-28|language=en|first=Stephen|last=Collinson}}</ref> Trump je napovedal, da bo [[Kanada]] postala 51. zvezna država ZDA, da bo prevzel nadzor nad [[Panamski prekop|Panamskim prekopom]] in kupil [[Grenlandija|Grenlandijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Ne le Grenlandija, Trumpa zanimata tudi Kanada in Panama {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/ne-le-grenlandija-trumpa-zanimata-tudi-kanada-in-panama.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-02-28|language=sl}}</ref> Ameriški vladi je ukazal, naj preneha financirati in sodelovati s [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovno zdravstveno organizacijo]], in napovedal, da bodo ZDA to organizacijo zapustile. Trump je zvišal carine na kitajski uvoz in zagrozil s povišanjem carin na Mehiko, Kanado, Evropsko unijo, Kolumbijo, BRICS, jeklo in aluminij. [[Slika:President Trump and Ukrainian President Zelenskyy Clash During Meeting in Oval Office, Feb. 28, 2025.jpg|sličica|Spor med Zelenskim in Trumpom ter Vanceom]] 28. februarja 2025 se je Trump v Beli hiši gostil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Poleg pogovorov o koncu vojne z Rusijo je bil predviden podpis sporazuma, ki bi Združenim državam Amerike dal pravico do pridobivanja redkih mineralov iz ukrajinske zemlje. V zameno za podpis je Kijev zahteval konkretna varnostna jamstva. Srečanje se je kmalu sprevrglo v burno izmenjavo mnenj, v katero se je vključil tudi podpredsednik [[JD Vance|J. D. Vance]], ki je Zelenskemu med drugim očital nehvaležnost za ameriško podporo.<ref>{{Citat|title=Jutranja kronika 07:00|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175113094|accessdate=2025-03-02|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija|editor-surname=Hude, S.|editor=}}</ref> Načrtovano kosilo, nadaljnji pogovori in podpis sporazuma so bili odpovedani, Trump pa je Zelenskega odslovil iz Bele hiše.<ref>{{Navedi splet|title=Trump po burnem prepiru odslovil Zelenskega: "Vrni se, ko boš pripravljen na mir"|url=https://www.rtvslo.si/svet/vojna-v-ukrajini/trump-po-burnem-prepiru-odslovil-zelenskega-vrni-se-ko-bos-pripravljen-na-mir/737928|website=rtvslo.si|accessdate=2025-03-02|language=sl|first=G. V. , K.|last=S}}</ref> Po dogodku je Zelenskemu podporo izrekla večina evropskih voditeljev, Trumpovo držo pa so pohvalili v Kremlju. Trumpova in predhodna Bidnova administracija sta pomagali doseči premirje med Izraelom in Hamasom, sprejeto dan pred Trumpovo inavguracijo, a je marca nato propadlo.<ref>{{Navedi novice|title=How the Cease-Fire Push Brought Together Biden and Trump’s Teams|url=https://www.nytimes.com/2025/01/15/us/politics/gaza-ceasefire-trump-biden.html|newspaper=The New York Times|date=2025-01-15|accessdate=2025-02-28|issn=0362-4331|language=en-US|first=David E.|last=Sanger|first2=Michael D.|last2=Shear}}</ref> Trump je omenil idejo o izpraznitvi Gaze in preselitvi njenega prebivalstva v Egipt ali Jordanijo.<ref>{{Navedi splet|title=Egypt lobbies against Trump idea to empty Gaza of Palestinians as Israel makes preparations|url=https://www.latimes.com/world-nation/story/2025-02-06/egypt-lobbies-against-trump-plan-to-empty-gaza-of-palestinians-as-israel-makes-preparations|website=Los Angeles Times|date=2025-02-06|accessdate=2025-02-28|language=en-US|first=Samy|last=Magdy}}</ref> Trump je nato nadaljeval postopke za končanje vojne, a z močno podporo Izraelu. 9. oktobra 2025 sta Izrael in Hamas dosegla dogovor o prekinitvi ognja in izmenjavi izraelskih talcev za palestinske zapornike kot del prve faze Trumpove pobude za konec vojne v Gazi.<ref>{{Citat|title=Prva Jutranja kronika: Izrael in Hamas dosegla dogovor o prvi fazi premirja v Gazi|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175165280|accessdate=2025-10-18|language=sl|first=Radio|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Citat|title=Druga Jutranja kronika: Izrael in Hamas dosegla dogovor za izvedbo prvega dela premirja v Gazi|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175165287|accessdate=2025-10-18|language=sl|first=|last=Radio Slovenija}}</ref> == Zasebno življenje == [[Slika:60th Presidential Inauguration - First Honors Ceremony (8837587).jpg|sličica|Trump z ženo [[Melania Trump|Melanio]] na svoji drugi inavguraciji (2025)]] Trump je bil poročen trikrat. V prvem zakonu z [[Ivana Trump|Ivano Trump]] so se mu rodili trije otroci, Donald ml., Eric in Ivanka. Po ločitvi od Ivane se je poročil z Marlo Maples, s katero ima hčer Tiffany. Od leta 2005 je poročen z [[Melania Trump|Melanio Trump]], s katero imata sina Barrona, ki govori tudi [[Slovenščina|slovensko]].<ref>{{Navedi splet|title=Poslušajte, kako govori sin ameriškega predsednika: Barron Trump ima Melaniin naglas (VIDEO)|url=https://reporter.si/clanek/svet/poslusajte-kako-govori-sin-ameriskega-predsednika-barron-trump-ima-melaniin-naglas-639477|website=Revija Reporter|accessdate=2019-03-03}}</ref> Julija 2002 je Donald Trump z Melanio priletel na nekajurni obisk v Slovenijo; pristala sta na [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|brniškem letališču]], z Melanijinimi starši pa so nato večerjali na [[Bled|Bledu]].<ref>{{Navedi splet|title=Trump je že bil v Sloveniji. Poglejte, kaj naj bi takrat naredil.|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/trump-je-ze-bil-v-sloveniji-poglejte-kaj-naj-bi-takrat-naredil-429385|website=siol.net|accessdate=2025-03-02|language=sl}}</ref> === Zdravje === Trump pravi, da nikoli ni pil alkohola, kadil cigaret ali užival drog. Spi približno štiri ali pet ur na noč. Golf je označil za svojo "primarno obliko vadbe", vendar običajno ne hodi po igrišču. Meni, da je telovadba potrata energije, ker verjame, da je telo "kot baterija, s končno količino energije", ki se z vadbo izprazni. Leta 2015 je njegova ekipa objavila pismo njegovega dolgoletnega osebnega zdravnika Harolda Bornsteina, v katerem je izjavil, da bo "najbolj zdrav posameznik, ki je bil kadarkoli izvoljen za predsednika".<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Exclusive: Bornstein claims Trump dictated the glowing health letter {{!}} CNN Politics|url=https://edition.cnn.com/2018/05/01/politics/harold-bornstein-trump-letter/|website=CNN|date=2018-05-01|accessdate=2025-02-28|language=en|first=Alex Marquardt,Lawrence Crook|last=III}}</ref> Leta 2018 je Bornstein dejal, da je Trump narekoval vsebino pisma in da so trije Trumpovi agenti zasegli njegovo zdravstveno kartoteko v raciji v Bornsteinovi pisarni februarja 2017.<ref name=":1" /> === Vera === Trump je leta 2016 izjavil, da je prezbiterijanec in protestant, čeprav se je leta 2020 začel opredeljevati kot nedenominacijski kristjan.<ref>{{Navedi splet|title=Trump, confirmed a Presbyterian, now identifies as ‘non-denominational Christian’|url=https://www.americamagazine.org/politics-society/2020/10/24/trump-confirmed-presbyterian-now-identifies-non-denominational|website=America Magazine|date=2020-10-24|accessdate=2025-02-28|language=en}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * [https://www.britannica.com/EBchecked/topic/607230 Donald Trump] na ''[[Encyclopædia Britannica]]'' * [https://www.nytimes.com/topic/person/donald-trump "Donald Trump - zbrane novice in komentarji"]. ''The New York Times''. * [https://www.c-span.org/person/?donaldtrump Donald Trump appearances] na spletišču C-SPAN * [https://www.imdb.com/name/nm0874339/ Donald Trump] na spletišču [[Internet Movie Database]] {{Kategorija v zbirki}} {{s-start}} {{s-off}} {{s-bef|before=[[Barack Obama]]}} {{s-ttl|title=[[Predsednik Združenih držav Amerike]]|years=2017–2021}} {{s-aft | after= [[Joe Biden]]}} {{s-bef|before=[[Joe Biden]]}} {{s-ttl|title=[[Predsednik Združenih držav Amerike]]|years=''izvoljen}} {{s-inc}} {{s-end}} {{Predsedniki ZDA}} {{ZDA republikanski kandidati}} {{Države G8}} {{Time Person of the Year}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Trump, Donald}} [[Kategorija:Ameriški poslovneži]] [[Kategorija:Ameriški politiki]] [[Kategorija:Milijarderji]] [[Kategorija:Člani Republikanske stranke (ZDA)]] [[Kategorija:Predsedniki Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Osebnosti leta revije Time]] [[Kategorija:Družina Trump]] [[Kategorija:Donald Trump| ]] ef8p6u221tc9ons50rtuilsfbws7pvh Jean-Michel Byron 0 415253 6682794 6610826 2026-05-29T22:34:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682794 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Jean-Michel Byron | background = solo_singer | birth_name = Jean-Michel Byron DuPlessis | alias = | instrument = vokal | genre = [[rock]], [[funk]], [[jazz fusion]], [[R&B]] | years_active = 1983–danes | label = | associated_acts = [[Toto (glasbena skupina)|Toto]], Michael Sanders & the One Tribe Nation | website = }} '''Jean-Michel Byron DuPlessis''', [[Republika Južna Afrika|južnoafriški]] [[pevec]], * [[13. oktober]] [[1957]], [[East London]], [[Republika Južna Afrika]]. Jean-Michel Byron je [[Republika Južna Afrika|južnoafriški]] [[funk]] in [[rock]] pevec. Najbolj je znan po svojem sodelovanju v skupini [[Toto (glasbena skupina)|Toto]], s katero je posnel material za albuma ''[[Past to Present 1977–1990]]'' in ''[[Greatest Hits Live...and More]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/artist/toto-mn0000006320/biography|title=Toto Biography|author=Ruhlmann, William|date=|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. februar 2016}}</ref> Byron je bil četrti frontman skupine. Zamenjal je [[Joseph Williams|Josepha Williamsa]], ki je imel težave z glasom zaradi intenzivnih turnej, založba skupine Toto pa je skupini vsilila Byrona.<ref name="byron_toto">{{navedi splet|url=http://www.toto99.com/band/history/history3.shtml|title=Toto: Band History|author=|date=|work=toto99.com.|accessdate=24. februar 2016}}</ref> Sprememba zasedbe je razdelila člane skupine, čeprav je ključni član skupine [[Jeff Porcaro]] na začetku podpiral spremembo. Byronovo obdobje v skupini se je končalo hitro in kontroverzno.<ref name="luke_ultimate">{{navedi splet|url=http://ultimateclassicrock.com/steve-lukather-interview/|title=Interview: Steve Lukather Recounts 35 Years of Toto History|author=Giles, Jeff|date=18. oktober 2013|work=ultimateclassicrock.com.|accessdate=24. februar 2016}}</ref> V kasnejših letih je Byron sodeloval z [[jazz fusion]] zasedbo Michael Sanders & the One Tribe Nation.<ref name="blabber">{{navedi splet|url=http://www.blabbermouth.net/news/former-dyoxen-guitarist-resurfaces-in-one-tribe-nation/|title=Former DYOXEN Guitarist Resurfaces In ONE TRIBE NATION|author=|date=18. november 2005|work=blabbermouth.net.|accessdate=24. februar 2016}}</ref><ref name="servants">{{navedi splet|url=http://www.rocknworld.com/features/05/OneTribeNation.shtml|title=Michael Sanders & One Tribe Nation - Servants of a Lesser God Review|author=Seaver, Morley|date=|work=rocknworld.com.|accessdate=24. februar 2016}}</ref> ==Kariera== Byron se je rodil kot Jean-Michel Byron DuPlessis. Z glasbeno kariero je začel leta 1983 kot studijski pevec. Byron prihaja iz mesta [[East London]], [[Južnoafriška republika]]. Srednjo šolo je obiskoval na šoli John Bissicker High School. Byron je kot pevec sodeloval na koncertih srednje šole. Byron se je pridružil skupini [[Toto (glasbena skupina)|Toto]] med snemanjem skladb za album ''[[Past to Present 1977–1990]]''. Byron je prispeval glavni vokal na vseh novih štirih skladbah, ki so izšle na tem albumu, vključno s skladbo »Love Has the Power«. Byronov stil (mešanica rocka in R&B-ja) je bil drugačen od stilov prejšnjih vokalistov skupine, nanj je vplival zlasti [[George Michael]].<ref name="luke_ultimate"/> Album je takoj po izdaji postal hit, dosegel je Top 20 na lestvicah albumov v štirih državah, vključno z [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Švica|Švico]],<ref>{{navedi splet|url=http://dutchcharts.nl/showitem.asp?interpret=Toto&titel=Past+To+Present+1977+-+1990&cat=a|title=TOTO - PAST TO PRESENT 1977 - 1990|author=|date=|work=dutchcharts.nl.|accessdate=24. februar 2016}}</ref> album pa je izzval tudi kritični odziv. Recenzenti so imeli mešane opombe glede Byronovih pevskih sposobnosti. Recenzent William Ruhlmann s portala [[AllMusic]] je dejal, da je Byron usmerjen v soul bolj kot kdo izmed njegovih predhodnikov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/past-to-present-1977-1990-mw0000268099|title=Toto: Past to Present 1997-1990|author=Ruhlmann, William|date=|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. februar 2016}}</ref> Založba skupine Toto je Byrona vsilila skupini.<ref name="byron_toto"/> Ostali člani skupine temu niso bili naklonjeni zaradi Byronovega stila petja, ki se je razlikoval od [[progresivni rock|progresivnega rocka]], ki ga je izvajala skupine. Kljub temu, da je album bil uspešen so se stvari poslabšale. Med promocijsko turnejo leta 1990 se je začel konflikt med Byronom in ostalimi člani skupine. Njegov vzvišen način obnašanja je razjezil ostale člane skupine, vplival pa je tudi na oboževalce skupine.<ref name="byrontoto99">{{navedi splet|url=http://www.toto99.com/blog2010/index.php?/archives/697-BYRON,-JEAN-MICHEL.html|title=BYRON, JEAN MICHEL|author=|date=|work=toto99.com.|accessdate=24. februar 2016}}</ref> Kitarist skupine, [[Steve Lukather]] je opisal Byronovo vedenje na odru: »Byron je prišel na oder in začel plesati okrog. Gledam [[Jeff Porcaro|Jeffa]] z izbuljenimi očmi. Na vajah je Byron mirno sedel, sedaj pa pleše kot [[Michael Jackson]]«.<ref name="luke_ultimate"/> Skupina je prenehala z vabljenjem dodatnih vokalistov, [[Steve Lukather]] je tako prevzel vlogo glavnega pevca, Byron pa je postal spremljevalni pevec.<ref name="luke_ultimate"/><ref name="byrontoto99"/> Zaradi nenaklonjenosti do Byrona je skupina iz filma o turneji ''Toto Live'' odstranila vse skladbe, ki jih je izvajal Byron, njegov studijski prispevek skupini pa je še vedno vroča tema med kritiki in poslišalci. Po odpustitvi iz skupine je Byron izdal solo album ''Byron'', ki je vseboval alternativno verzijo skladbe »Love Has the Power«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.heavyharmonies.com/cgi-bin/glamcd.cgi?BandNum=6772&CDName=Byron|title=Jean-Michel Byron: Byron|author=|date=|work=heavyharmonies.com.|accessdate=24. februar 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://toto_rocks.tripod.com/id38.html|title=Official Jean-Michel Byron album|author=|date=|work=toto_rocks.tripod.com.|accessdate=24. februar 2016|archive-date=2016-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20160322051906/http://toto_rocks.tripod.com/id38.html|url-status=dead}}</ref> Kasneje je Byron sodeloval s skupino »Michael Sanders & the One Tribe Nation«, ki je izvajala mešanico [[jazz rock|jazz rocka]] in [[funk|funka]]. Leta 2005 je skupina izdala debitantski album ''Servants of a Lesser God''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/servants-of-a-lesser-god-mw0000543454|title=Michael Sanders: Servants of a Lesser God|author=|date=|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. februar 2016}}</ref><ref name="blabber"/> Album vsebuje Byronove skladbe in skladbe [[Luis Conte|Luisa Conteja]] in [[Andy Vargas|Andyja Vargasa]] in je izzval pozitivne odzive kritikov, kot je Morley Seaver s portala antimusic.com, ki je pohvalil predvsem hipnotično mešanico glasbene virtuoznosti in prijetne melodije za ušesa.<ref name="servants"/> Byron je sodeloval tudi pri albumu organizacije »Star Jasmine Music Foundation« ''Star Jasmine'', ki je izšel leta 2007. Album vsebuje Byronove skladbe, ki so jih izvedli glasbeniki kot so [[Ginger Baker]] in [[Van Morrison]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/star-jasmine-mw0001655949|title=Star Jasmine|author=|date=|work=allmusic.com.|accessdate=24. februar 2016}}</ref> Organizacija ima v okolici [[Santa Barbara|Santa Barbare]] glasbeno šolo, ki mladim prostovoljno posoja instrumente in jih uči igranja nanje.<ref>{{navedi splet|url=http://www.noozhawk.com/article/041713_star_jasmine_music_foundation_jonathan_winters|title=Star Jasmine Music Foundation Honors Supporter Jonathan Winters|author=|date=17. april 2013|work=noozhawk.com.|accessdate=24. februar 2016}}</ref> ==Diskografija== ;Solo *''Byron'' (1991) ;Toto *''[[Past to Present 1977–1990]]'' (1990) *''[[Greatest Hits Live...and More]]'' (1992) *''[[Best Ballads (album, Toto)|Best Ballads]]'' (1995) ;Michael Sanders & the One Tribe Nation *''Servants of a Lesser God'' (2005) == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://www.toto99.com/blog2010/index.php?/archives/697-BYRON,-JEAN-MICHEL.html Jean-Michel Byron na toto99.com] * {{discogs artist}} * {{Allmusic|class=artist|id=mn0001637442}} {{Toto}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Byron, Jean-Michel}} [[Kategorija:Rojeni leta 1957]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Člani skupine Toto]] [[Kategorija:Južnoafriški glasbeniki]] hcswp4p4xzo87ouj9ml6mvdmrt9zemf Znan obraz ima svoj glas (3. sezona) 0 415940 6682755 6679746 2026-05-29T19:37:23Z Anzet 118843 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6679746|6679746]] uporabnika [[Special:Contributions/Upwinxp|Upwinxp]] ([[User talk:Upwinxp|pogovor]]) 6682755 wikitext text/x-wiki '''3. sezona [[Znan obraz ima svoj glas]]''' je potekala spomladi 2016 ob nedeljah. Prva oddaja je bila na sporedu 6. marca, finalna dvanajsta oddaja pa 29. maja. Voditelj je bil zopet [[Denis Avdić]] in tudi žiranti so ostali isti kot v 2. sezoni: [[Gojmir Lešnjak - Gojc]], [[Tanja Ribič]] in [[Irena Yebuah Tiran]] (v vsaki oddaji pa se jim je pridružil še gostujoči žirant). Tekmovalcem so pri preobrazbah pomagali učiteljica petja [[Darja Švajger]], koreograf Miha Krušič in učitelj igre Gašper Tič. Zmagovalec 3. sezone je postal [[Tilen Artač]]. ==Opis== V oddaji se osem slavnih Slovencev preobrazi v različne slovenske in tuje izvajalce. V vsaki oddaji zmaga tisti, ki zbere največ točk. Vsak teden tik pred oddajo eden od tekmovalcev dobi skrito misijo. Njegova identiteta se razkrije šele ob koncu oddaje. Oddaja ima namreč tudi humanitarno noto: če tekmovalec z misijo zmaga, POP TV v sklad Mladi upi prispeva 3000 €, če doseže drugo ali tretje mesto, prispeva 1000 €, uvrstitev med 4. in 8. mestom pa prinese 500 €, zavod Vse bo v redu Zavarovalnice Triglav pa znesek podvoji. Štirje najboljši tekmovalci, ki so v 11 oddajah dosegli največ točk, se pomerijo v finalni oddaji. ===Mladi upi=== Za sklad Mladi upi so zbrali 47.000 €, ki sta jih POP TV in Zavod Vse bo v redu zaokrožila na 50.000. Po izboru strokovne žirije so finančna sredstva prejeli: {{stolpci|2| * Jerneja Jenšterle, taekwon-do * Kaja Verdnik, deskanje na snegu * Nino Celec, atletika * Neža Klančar, plavanje * Aja Jerman Bukavec, ritmična gimnastika * Dorotea Senica, flavta * Žan Milošič Dundek, klavir * Jani Leban, tolkala * Nikola Pajanovič, violina * Luka Govedič, naravoslovne znanosti * Aleksej Jurca, lingvistika in astronomija }} Zmagovalka spletnega glasovanja in tako prejemnica dela sredstev po izboru občinstva pa je bila judoistka Kaja Kajzer.<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/znan-obraz-ima-svoj-glas/to-so-zmagovalci-razpisa-mladi-upi-2016.html |title=To so zmagovalci razpisa Mladi upi 2016! |accessdate=29. 5. 2016 |date=24. 5. 2016 |format= |work=24ur.com}}</ref> ===Točkovanje=== O zmagovalcu posamezne epizode odloča glasovanje žirantov in tekmovalcev (50 %) ter gledalcev (50 %). Žiranti najprej podelijo "evrovizijske" točke (12, 10, 9–4), tem se prištejejo glasovi tekmovalcev (vsak izmed njih da 5 točk tistemu sotekmovalcu, ki je bil po njegovem mnenju najboljši) in seštevek se pretvori v evrovizijske točke. Drugo polovico pa predstavljajo telefonski glasovi gledalcev, ki se prav tako pretvorijo v točke 12–4 (brez 11). Končni skupni seštevek da zmagovalca. V primeru izenačenja ima večjo težo televoting. ===Jokerji=== Novost 3. sezone je joker: vsak tekmovalec lahko enkrat povabi znanega prijatelja, da imitacijo izvede namesto njega. Jokerja so se poslužili tudi voditelj Denis Avdić, ko je dobil nalogo imitirati Peggy Lee, in žiranti, ko so dobili nalogo, da mora eden izmed njih imitirati Darjo Švajger. {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! <small>Oddaja</small> !! Tekmovalec !! Joker !! Preobrazba <small>(pesem)</small> |- | 3. || Mišo Kontrec || [[Anika Horvat]] || Amy Winehouse <small>("Rehab")</small> |- | 4. || Tilen Artač || [[Nuša Derenda]] || Adele <small>("Hello")</small> |- | 5. || Nejc Lombardo || [[Omar Naber]] || Freddie Mercury <small>("Show Must Go On")</small> |- | 6. || Ines Erbus || [[Tim Kores]] || Bee Gees <small>("Stayin' Alive")</small> |- | 7. || Ani Frece || [[Irena Vrčkovnik]] || Kiss <small>("I Was Made for Lovin' You")</small> |- | 8. || Samuel Lucas || [[Matjaž Jelen ]] || Frank Sinatra <small>("New York, New York")</small> |- | 9. || Jana Šušteršič || Domen Valič || Mick Jagger <small>("Start Me Up")</small> |- | 10. || Renata Mohorič || [[Alya]] || Katy Perry <small>("Hot N Cold")</small> |- | 11. || Denis Avdić || [[Sašo Đukić]] || Peggy Lee <small>("Fever")</small> |- | 12. || Žiranti || [[Darja Švajger]] || Darja Švajger <small>("Prisluhni mi")</small> |} ==Točke skozi celotno sezono== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! class="unsortable"|Tekmovalec !! <small>6. 3.</small> !! <small>13. 3.</small> !! <small>20. 3.</small> !! <small>27. 3.</small> !! <small>3. 4.</small> !! <small>10. 4.</small> !! <small>17. 4.</small> !! <small>24. 4.</small> !! <small>8. 5.</small> !! <small>15. 5.</small> !! <small>22. 5.</small> !! Σ<ref>V zadnji oddaji pred finalom so pozabili prišteti točke, ki so jih tisti večer osvojili tekmovalci.</ref> |- | [[Ines Erbus]]|| 11 || 10 || 17 || 17 || 11 || 16 || bgcolor="gold"|'''21''' || 10 || 11 || 13 || '''10''' || 147 |- | bgcolor="lightblue"|Mišo Kontrec || 16 || bgcolor="gold"|'''24''' || 18 || bgcolor="gold"|20 || 14 || 14 || 17 || '''14''' || 17 || bgcolor="gold"|21 || '''16''' || bgcolor="lightblue"|191 |- | [[Renata Mohorič]]|| '''12''' || 16 || 15 || 10 || 11 || bgcolor="gold"|24 || 14 || 14 || 10 || 9 || '''9''' || 144 |- | Ani Frece || 13 || 8 || 16 || 10 || 12 || '''13''' || 11 || bgcolor="gold"|24 || 22 || 10 || '''17''' || 156 |- | bgcolor="lightblue"|[[Jana Šušteršič]] || 20 || 12 || bgcolor="gold"|24 || '''19''' || 17 || 20 || 10 || 14 || 13 || '''15''' || '''21''' || bgcolor="lightblue"|185 |- | [[Nejc Lombardo]] || 8 || 20 || '''10''' || 16 || 20 || 13 || 12 || 17 || 10 || 19 || '''11''' || 156 |- | bgcolor="gold"|'''[[Tilen Artač]]''' || bgcolor="gold"|21 || '''19''' || 12 || 15 || 15 || 15 || 20 || 18 || bgcolor="gold"|24 || 17 || '''17''' || bgcolor="gold"|193 |- | bgcolor="lightblue"|[[Samuel Lucas]] || 21 || 14 || 10 || 17 || bgcolor="gold"|'''24''' || 8 || 17 || 12 || '''17''' || 19 || bgcolor="gold"|'''21''' || bgcolor="lightblue"|180 |} '''Pomen barv:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna/sezone :{{colorbox|lightblue}} tekmovalec, ki se je uvrstil v finale Točke tekmovalca, ki je imel v posamezni oddaji skrivno misijo, so v '''krepkem'''. ====Zmagovalne preobrazbe==== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! # !! Tekmovalec !! class="unsortable"|Preobrazba !! class="unsortable"|Pesem |- | 1. || Tilen Artač || [[Zoran Predin]] || "Bolj star, bolj nor" |- | 2. || Mišo Kontrec || [[Vili Resnik]] || "[[Naj bogovi slišijo]]" |- | 3. || Jana Šušteršič || Jessie J || "Do It Like a Dude" |- | 4. || Mišo Kontrec || [[Bijelo dugme]] || "Lipe cvatu" |- | 5. || Samuel Lucas || [[Anastacia]] || "Not That Kind" |- | 6. || Renata Mohorič || [[Pink]] || "Try" |- | 7. || Ines Erbus || [[Maraaya]] || "[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]]" |- | 8. || Ani Frece || [[Sade Adu|Sade]] || "Smooth Operator" |- | 9. || Tilen Artač || [[Svetlana Makarovič]] || "Mačje oči" |- | 10. || Mišo Kontrec || [[Fredi Miler|Fredy Miler]] || "Vedno si sanjala njega" |- | 11. || Samuel Lucas || [[Tina Turner]] || "The Best" |-bgcolor="gold" | 12. || Tilen Artač || [[Pero Lovšin]] || "Bandiera rossa" |} ==Oddaje== ====1. oddaja==== Gostujoči žirant je bil [[Jan Plestenjak]]. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! <small>Gojc</small> !! <small>Tanja</small> !! <small>Irena</small> !! <small>Gost</small> !! <small>Tekmovalci</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Ines Erbus || [[Cher (umetnica)|Cher]] || "Strong Enough" || 6 || 4 || 6 || 8 || 0 || 24 || 5 || 6 || 11 || 7. |- | 2. || Mišo Kontrec || Krunoslav Kićo Slabinac || "Zbog jedne divne crne žene" || 5 || 10 || 8 || 9 || 5 || 37 || 8 || 8 || 16 || 4. |-bgcolor="silver" | 3. || Renata Mohorič || [[Steven Tyler]] || "Amazing" || 7 || 6 || 5 || 6 || 5 || 29 || 7 || 5 || 12 || 6. |- | 4. || Ani Frece || [[Svetlana Ražnatović|Ceca]] || "Pazi s kime spavaš" || 4 || 8 || 7 || 4 || 5 || 28 || 6 || 7 || 13 || 5. |- | 5. || Jana Šušteršič || Toni Braxton || "Un-Break My Heart" || 12 || 7 || 12 || 7 || 5 || 43 || 10 || 10 || 20 || 3. |- | 6. || Nejc Lombardo || [[Bon Jovi]] || "It's My Life" || 9 || 5 || 4 || 5 || 0 || 23 || 4 || 4 || 8 || 8. |-bgcolor="gold" | 7. || Tilen Artač || [[Zoran Predin]] || "Bolj star, bolj nor" || 8 || 9 || 9 || 10 || 5 || 41 || 9 || 12 || 21 || 1. |- | 8. || Samuel Lucas || [[Bruno Mars]] || "Uptown Funk" || 10 || 12 || 10 || 12 || 15 || 59 || 12 || 9 || 21 || 2. |} '''Pomen barv:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :{{colorbox|silver}} tekmovalec, ki je imel skrito misijo :{{colorbox|green}} tekmovalec, ki je zmagal in je imel tudi skrito misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Ines → Ani * Mišo → Samuel * Renata → Samuel * Ani → Mišo * Jana → Tilen * Nejc → Samuel * Tilen → Renata * Samuel → Jana }} ====2. oddaja==== Gostujoči žirant je bil Vili Resnik. Skrivno misijo sta imela tako Mišo kot Tilen. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! <small>Gojc</small> !! <small>Tanja</small> !! <small>Irena</small> !! <small>Gost</small> !! <small>Tekmovalci</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Jana Šušteršič || [[Avril Lavigne]] || "Complicated" || 8 || 6 || 5 || 5 || 5 || 29 || 6 || 6 || 12 || 6. |- | 2. || Ani Frece || [[Lady Gaga]] || "Bad Romance" || 4 || 4 || 6 || 4 || 5 || 23 || 4 || 4 || 8 || 8. |- | 3. || Samuel Lucas || [[Oliver Dragojević]] || "Galeb i ja" || 6 || 7 || 9 || 7 || 5 || 34 || 7 || 7 || 14 || 5. |- | 4. || Ines Erbus || [[Anja Rupel]] || "[[Zemlja pleše]]" || 5 || 5 || 4 || 6 || 5 || 25 || 5 || 5 || 10 || 7. |- | 5. || Nejc Lombardo || [[Elvis Presley]] || "In the Ghetto" || 9 || 9 || 12 || 9 || 5 || 44 || 10 || 10 || 20 || 2. |-bgcolor="green" | 6. || Mišo Kontrec || [[Vili Resnik]] || "[[Naj bogovi slišijo]]" || 12 || 12 || 10 || 10 || 5 || 49 || 12 || 12 || 24 || 1. |-bgcolor="silver" | 7. || Tilen Artač || Vili Resnik || "Naj bogovi slišijo" || 10 || 10 || 7 || 12 || 5 || 44 || 10 || 9 || 19 || 3. |- | 8. || Renata Mohorič || CeeLo Green || "Forget You" || 7 || 8 || 8 || 8 || 5 || 36 || 8 || 8 || 16 || 4. |} '''Pomen barv:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :{{colorbox|silver}} tekmovalec, ki je imel skrito misijo :{{colorbox|green}} tekmovalec, ki je zmagal in je imel tudi skrito misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Jana → Samuel * Ani → Tilen * Samuel → Mišo * Ines → Nejc * Nejc → Jana * Mišo → Renata * Tilen → Ani * Renata → Ines }} ====3. oddaja==== Gostujoči žirant je bil [[Jonas Žnidaršič]]. Prvič je bil uporabljen joker: namesto Miša je Amy Winehouse imitirala Anika Horvat. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! <small>Gost</small> !! <small>Irena</small> !! <small>Gojc</small> !! <small>Tanja</small> !! <small>Tekmovalci</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Tilen Artač || Outkast || "Hey Ya!" || 4 || 4 || 5 || 5 || 5<ref name="a">Tako Nejc kot Mišo sta svojih 5 točk dala Tilnu. Režija pa se je pri seštevanju zmotila in Tilnu prištela le 5 točk, drugih 5 pa so prišteli Jani.</ref> || 23 || 5 || 7 || 12 || 6. |- | 2. || Samuel Lucas || [[Whitesnake]] || "Is This Love" || 7 || 5 || 4 || 6 || 0 || 22 || 4 || 6 || 10 || 7. |- | 3. || Ines Erbus || [[Madonna]] || "Frozen" || 9 || 9 || 9 || 8 || 10 || 45 || 9 || 8 || 17 || 3. |- | 4. || Renata Mohorič || [[Kurt Cobain]] || "Lithium" || 8 || 10 || 6 || 10 || 15 || 49 || 10 || 5 || 15 || 5. |- | 5. || Ani Frece || [[Regina]] || "[[Dan najlepših sanj]]" || 5 || 6 || 8 || 7 || 0 || 26 || 7 || 9 || 16 || 4. |-bgcolor="gold" | 6. || Jana Šušteršič || Jessie J || "Do It Like a Dude" || 10 || 12 || 12 || 12 || 10<ref name="a">Tako Nejc kot Mišo sta svojih 5 točk dala Tilnu. Režija pa se je pri seštevanju zmotila in Tilnu prištela le 5 točk, drugih 5 pa so prišteli Jani.</ref> || 56 || 12 || 12 || 24 || 1. |-bgcolor="silver" | 7. || Nejc Lombardo || [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || "Voda" || 6 || 7 || 7 || 4 || 0 || 24 || 6 || 4 || 10 || 8. |- | 8. || Mišo Kontrec<br>→ [[Anika Horvat]] || [[Amy Winehouse]] || "Rehab" || 12 || 8 || 10 || 9 || 0 || 39 || 8 || 10 || 18 || 2. |} '''Pomen barv:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :{{colorbox|silver}} tekmovalec, ki je imel skrito misijo :{{colorbox|green}} tekmovalec, ki je zmagal in je imel tudi skrito misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Tilen → Ines * Samuel → Renata * Ines → Renata * Renata → Jana * Ani → Ines * Jana → Renata * Nejc → Tilen<ref name="a">Tako Nejc kot Mišo sta svojih 5 točk dala Tilnu. Režija pa se je pri seštevanju zmotila in Tilnu prištela le 5 točk, drugih 5 pa so prišteli Jani.</ref> * Mišo → Tilen<ref name="a">Tako Nejc kot Mišo sta svojih 5 točk dala Tilnu. Režija pa se je pri seštevanju zmotila in Tilnu prištela le 5 točk, drugih 5 pa so prišteli Jani.</ref> }} ====4. oddaja==== Gostujoča žirantka je bila [[Nuška Drašček]]. Drugič je bil uporabljen joker: namesto Tilna je Adele imitirala Nuša Derenda. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! <small>Gost</small> !! <small>Irena</small> !! <small>Gojc</small> !! <small>Tanja</small> !! <small>Tekmovalci</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |-bgcolor="silver" | 1. || Jana Šušteršič || Tom Jones || "She's a Lady" || 12 || 12 || 12 || 9 || 0 || 45 || 12 || 7 || 19 || 2. |- | 2. || Nejc Lombardo || [[Justin Timberlake]] || "Cry Me a River" || 8 || 9 || 7 || 6 || 15 || 45 || 12 || 4 || 16 || 5. |- | 3. || Renata Mohorič || Natalie Imbruglia || "Torn" || 5 || 5 || 5 || 5 || 5 || 25 || 5 || 5 || 10 || 7. |- | 4. || Ani Frece || [[Randez Vous]] || "Oh ne, Cherie" || 4 || 4 || 4 || 4 || 5 || 21 || 4 || 6 || 10 || 8. |-bgcolor="gold" | 5. || Mišo Kontrec || [[Bijelo dugme]] || "Lipe cvatu" || 7 || 7 || 10 || 10 || 5 || 39 || 8 || 12 || 20 || 1. |- | 6. || Ines Erbus || [[Shakira]] || "Waka Waka" || 10 || 10 || 6 || 8 || 10 || 44 || 9 || 8 || 17 || 3. |- | 7. || Samuel Lucas || Halid Bešlić || "Prvi poljubac" || 9 || 8 || 9 || 12 || 0 || 38 || 7 || 10 || 17 || 4. |- | 8. || Tilen Artač<br>→ [[Nuša Derenda]] || [[Adele]] || "Hello" || 6 || 6 || 8 || 7 || 0 || 27 || 6 || 9 || 15 || 6. |} '''Pomen barv:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :{{colorbox|silver}} tekmovalec, ki je imel skrito misijo :{{colorbox|green}} tekmovalec, ki je zmagal in je imel tudi skrito misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Jana → Mišo * Nejc → Renata * Renata → Ines * Ani → Nejc * Mišo → Ines * Ines → Ani * Samuel → Nejc * Tilen → Nejc }} ====5. oddaja==== Gostujoči žirant je bil [[Boris Kobal]]. Nejc Lombardo je uporabil jokerja: namesto njega je Freddieja Mercuryja imitiral Omar Naber. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! <small>Gost</small> !! <small>Irena</small> !! <small>Gojc</small> !! <small>Tanja</small> !! <small>Tekmovalci</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Mišo Kontrec || [[Alfi Nipič]] || "Ostal bom muzikant" || 4 || 5 || 4 || 5 || 0 || 18 || 5 || 9 || 14 || 5. |- | 2. || Ani Frece || [[Marilyn Monroe]] || "I Wanna Be Loved By You" || 7 || 7 || 6 || 6 || 5 || 31 || 7 || 5 || 12 || 6. |- | 3. || Jana Šušteršič || [[Rage Against the Machine]] || "Killing in the Name" || 12 || 8 || 8 || 8 || 5 || 41 || 9 || 8 || 17 || 3. |- | 4. || Tilen Artač || [[David Bowie]] || "Space Oddity" || 8 || 10 || 9 || 9 || 0 || 36 || 8 || 7 || 15 || 4. |-bgcolor="green" | 5. || Samuel Lucas || [[Anastacia]] || "Not That Kind" || 9 || 12 || 10 || 10 || 15 || 56 || 12 || 12 || 24 || 1. |- | 6. || Ines Erbus || [[Judy Garland]] || "Over the Rainbow" || 5 || 4 || 5 || 4 || 0 || 18 || 5 || 6 || 11 || 7. |- | 7. || Renata Mohorič || [[Neisha]] || "Pridejo časi" || 6 || 6 || 7 || 7 || 5 || 31 || 7 || 4 || 11 || 8. |- | 8. || Nejc Lombardo →<br>[[Omar Naber]] || [[Freddie Mercury]] || "Show Must Go On" || 10 || 9 || 12 || 12 || 10 || 53 || 10 || 10 || 20 || 2. |} '''Pomen barv:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :{{colorbox|silver}} tekmovalec, ki je imel skrito misijo :{{colorbox|green}} tekmovalec, ki je zmagal in je imel tudi skrito misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Mišo → Ani * Ani → Samuel * Jana → Nejc * Tilen → Samuel * Samuel → Renata * Ines → Jana * Renata → Nejc * Nejc → Samuel }} ====6. oddaja==== Gostujoči žirant je bil Tomi Meglič. Ines Erbus je uporabila jokerja: namesto nje je Bee Gees imitiral Tim Kores. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3" |# !! rowspan="3" class="unsortable" |Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable" |Preobrazba !! rowspan="3" class="unsortable" |Pesem !! colspan="8" |Glasovanje !! rowspan="3" |Σ !! rowspan="3" |<small>Mesto</small> |- ! colspan="7" |Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2" |<small>Televoting</small> |- ! <small>Gost</small> !! <small>Irena</small> !! <small>Gojc</small> !! <small>Tanja</small> !! <small>Tekmovalci</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Tilen Artač || [[Dana International]] ||"Diva"|| 6 || 5 || 4 || 10 || 0 || 25 || 6 || 9 || 15 || 4. |- | 2. || Samuel Lucas || Snow ||"Informer"|| 5 || 4 || 5 || 4 || 0 || 18 || 4 || 4 || 8 || 8. |-bgcolor="gold" | 3. || Renata Mohorič || [[Pink]] ||"Try"|| 10 || 8 || 10 || 12 || 30 || 70 || 12 || 12 || 24 || 1. |-bgcolor="silver" | 4. || Ani Frece || Norah Jones ||"Don't Know Why"|| 4 || 10 || 9 || 7 || 5 || 35 || 8 || 5 || 13 || 6. |- | 5. || Nejc Lombardo || [[Tomi Meglič]] ||"Klinik"|| 8 || 9 || 6 || 6 || 0 || 29 || 7 || 6 || 13 || 7. |- | 6. || Jana Šušteršič || [[Marija Šerifović]] ||"[[Molitva]]"|| 12 || 12 || 8 || 8 || 5 || 45 || 10 || 10 || 20 || 2. |- | 7. || Mišo Kontrec || [[Bobby McFerrin]] ||"Don't Worry Be Happy"|| 7 || 6 || 7 || 5 || 0 || 25 || 6 || 8 || 14 || 5. |- | 8. || Ines Erbus<br>→ [[Tim Kores]] || [[Bee Gees]] ||"Stayin' Alive"|| 9 || 7 || 12 || 9 || 0 || 37 || 9 || 7 || 16 || 3. |} '''Pomen barv:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :{{colorbox|silver}} tekmovalec, ki je imel skrito misijo :{{colorbox|green}} tekmovalec, ki je zmagal in je imel tudi skrito misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Tilen → Jana * Samuel → Renata * Renata → Ani * Ani → Renata * Nejc → Renata * Jana → Renata * Mišo → Renata * Ines → Renata }} ====7. oddaja==== Gostujoča žirantka je bila Marjetka Vovk. Ani Frece je uporabila jokerja: namesto nje je Kiss imitirala Irena Vrčkovnik. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3" |# !! rowspan="3" class="unsortable" |Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable" |Preobrazba !! rowspan="3" class="unsortable" |Pesem !! colspan="8" |Glasovanje !! rowspan="3" |Σ !! rowspan="3" |<small>Mesto</small> |- ! colspan="7" |Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2" |<small>Televoting</small> |- ! <small>Gost</small> !! <small>Irena</small> !! <small>Gojc</small> !! <small>Tanja</small> !! <small>Tekmovalci</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Mišo Kontrec || Vlado Kalember || "Vino na usnama" || 9 || 4 || 5 || 6 || 0 || 24 || 5 || 12 || 17 || 3. |- | 2. || Nejc Lombardo || Moloko || "Sing It Back" || 4 || 6 || 6 || 10 || 10 || 36 || 8 || 4 || 12 || 6. |- | 3. || Jana Šušteršič || Celia Cruz || "La vida es un carnaval" || 5 || 8 || 4 || 4 || 0 || 21 || 4 || 6 || 10 || 8. |- | 4. || Renata Mohorič || [[Josipa Lisac]] || "Gdje Dunav ljubi nebo" || 8 || 10 || 12 || 5 || 0 || 35 || 7 || 7 || 14 || 5. |- | 5. || Tilen Artač || [[Agropop]] || "Ti si moj sonček" || 10 || 9 || 9 || 9 || 10 || 47 || 10 || 10 || 20 || 2. |- | 6. || Samuel Lucas || [[Michael Jackson]] || "Billie Jean" || 6 || 7 || 8 || 12 || 5 || 38 || 9 || 8 || 17 || 4. |-bgcolor="green" | 7. || Ines Erbus || [[Maraaya]] || "[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]]" || 12 || 12 || 10 || 8 || 15 || 57 || 12 || 9 || 21 || 1. |- | 8. || Ani Frece<br>→ [[Irena Vrčkovnik]] || [[Kiss]] || "I Was Made for Lovin' You" || 7 || 5 || 7 || 7 || 0 || 26 || 6 || 5 || 11 || 7. |} '''Pomen barv:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :{{colorbox|silver}} tekmovalec, ki je imel skrito misijo :{{colorbox|green}} tekmovalec, ki je zmagal in je imel tudi skrito misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Mišo → Nejc * Nejc → Samuel * Jana → Ines * Renata → Tilen * Tilen → Ines * Samuel → Nejc * Ines → Tilen * Ani → Ines }} ====8. oddaja==== Gostujoči žirant je bil Jože Potrebuješ. Samuel Lucas je uporabil jokerja: namesto njega je Franka Sinatro imitiral Matjaž Jelen. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3" |# !! rowspan="3" class="unsortable" |Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable" |Preobrazba !! rowspan="3" class="unsortable" |Pesem !! colspan="8" |Glasovanje !! rowspan="3" |Σ !! rowspan="3" |<small>Mesto</small> |- ! colspan="7" |Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2" |<small>Televoting</small> |- ! <small>Gost</small> !! <small>Irena</small> !! <small>Gojc</small> !! <small>Tanja</small> !! <small>Tekmovalci</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Tilen Artač || [[Jože Potrebuješ]] || "Krokodilčki" || 12 || 5 || 5 || 9 || 0 || 31 || 8 || 10 || 18 || 2. |- | 2. || Ines Erbus || Gossip || "Move in the Right Direction" || 5 || 4 || 8 || 4 || 0 || 21 || 4 || 6 || 10 || 8. |-bgcolor="gold" | 3. || Ani Frece || [[Sade Adu|Sade]] || "Smooth Operator" || 10 || 12 || 12 || 10 || 20 || 64 || 12 || 12 || 24 || 1. |- | 4. || Renata Mohorič || [[Axl Rose]] || "Welcome to the Jungle" || 9 || 9 || 4 || 6 || 0 || 28 || 6 || 8 || 14 || 4. |- | 5. || Jana Šušteršič || Jelena Karleuša || "Slatka mala" || 4 || 6 || 7 || 12 || 10 || 39 || 9 || 5 || 14 || 5. |-bgcolor="silver" | 6. || Mišo Kontrec || [[Placido Domingo]] || "La donna è mobile" || 7 || 7 || 6 || 7 || 0 || 27 || 5 || 9 || 14 || 6. |- | 7. || Nejc Lombardo || [[Samuel Lucas]] || "Vse bi zate dal" || 8 || 10 || 10 || 5 || 10 || 43 || 10 || 7 || 17 || 3. |- | 8. || Samuel Lucas<br>→ [[Matjaž Jelen]] || [[Frank Sinatra]] || "New York, New York" || 6 || 8 || 9 || 8 || 0 || 31 || 8 || 4 || 12 || 7. |} '''Pomen barv:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :{{colorbox|silver}} tekmovalec, ki je imel skrito misijo :{{colorbox|green}} tekmovalec, ki je zmagal in je imel tudi skrito misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Tilen → Jana * Ines → Ani * Ani → Nejc * Renata → Nejc * Jana → Ani * Mišo → Jana * Nejc → Ani * Samuel → Ani }} ====9. oddaja==== Gostujoči žirant je bil [[Jure Košir]]. Jana Šušteršič je uporabila jokerja: namesto nje je Micka Jaggerja imitiral Domen Valič. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3" |# !! rowspan="3" class="unsortable" |Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable" |Preobrazba !! rowspan="3" class="unsortable" |Pesem !! colspan="8" |Glasovanje !! rowspan="3" |Σ !! rowspan="3" |<small>Mesto</small> |- ! colspan="7" |Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2" |<small>Televoting</small> |- ! <small>Gost</small> !! <small>Irena</small> !! <small>Gojc</small> !! <small>Tanja</small> !! <small>Tekmovalci</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Nejc Lombardo || [[Kingston (glasbena skupina)|Kingston]] || "Cela ulica nori" || 4 || 4 || 5 || 4 || 10 || 27 || 5 || 5 || 10 || 7. |- | 2. || Ines Erbus || [[Shania Twain]] || "That Don't Impress Me Much" || 5 || 5 || 4 || 8 || 0 || 22 || 4 || 7 || 11 || 6. |- | 3. || Ani Frece || [[Julie Andrews]] || <small>"The Sound of Music/My Favorite Things"</small> || 12 || 8 || 9 || 6 || 10 || 45 || 12 || 10 || 22 || 2. |- | 4. || Mišo Kontrec || [[Motörhead]] || "Ace of Spades" || 7 || 10 || 6 || 10 || 5 || 38 || 8 || 9 || 17 || 3. |- | 5. || Renata Mohorič || [[Björk]] || "It's Oh So Quiet" || 6 || 6 || 8 || 5 || 5 || 30 || 6 || 4 || 10 || 8. |-bgcolor="silver" | 6. || Samuel Lucas || [[Ray Charles]] || "Georgia on My Mind" || 8 || 9 || 10 || 9 || 5 || 41 || 9 || 8 || 17 || 4. |-bgcolor="gold" | 7. || Tilen Artač || [[Svetlana Makarovič]] || "Mačje oči" || 9 || 12 || 12 || 12 || 0 || 45 || 12 || 12 || 24 || 1. |- | 8. || Jana Šušteršič<br>→ Domen Valič || [[Mick Jagger]] || "Start Me Up" || 10 || 7 || 7 || 7 || 5 || 36 || 7 || 6 || 13 || 5. |} '''Pomen barv:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :{{colorbox|silver}} tekmovalec, ki je imel skrito misijo :{{colorbox|green}} tekmovalec, ki je zmagal in je imel tudi skrito misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Nejc → Samuel * Ines → Nejc * Ani → Jana * Mišo → Nejc * Renata → Mišo * Samuel → Renata * Tilen → Ani * Jana → Ani }} ====10. oddaja==== Gostujoči žirant je bil [[Adi Smolar]]. Renata Mohorič je uporabila jokerja: namesto nje je Katy Perry imitirala Alya. Z Mišom Kontrecem je nastopil tudi Fredy Miler sam. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3" |# !! rowspan="3" class="unsortable" |Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable" |Preobrazba !! rowspan="3" class="unsortable" |Pesem !! colspan="8" |Glasovanje !! rowspan="3" |Σ !! rowspan="3" |<small>Mesto</small> |- ! colspan="7" |Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2" |<small>Televoting</small> |- ! <small>Gost</small> !! <small>Irena</small> !! <small>Gojc</small> !! <small>Tanja</small> !! <small>Tekmovalci</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Ani Frece || [[Severina Vučković|Severina]] || "Mili moj" || 5 || 4 || 4 || 4 || 5 || 22 || 4 || 6 || 10 || 7. |- | 2. || Ines Erbus || [[Jelena Rozga]] || "Nirvana" || 7 || 6 || 5 || 7 || 10 || 35 || 8 || 5 || 13 || 6. |- | 3. || Samuel Lucas || Ed Sheeran || "Thinking Out Loud" || 12 || 10 || 12 || 10 || 0 || 44 || 10 || 9 || 19 || 2. |- | 4. || Nejc Lombardo || James Blunt || "You're Beautiful" || 10 || 12 || 10 || 12 || 20 || 64 || 12 || 7 || 19 || 3. |- | 5. || Tilen Artač || [[Laibach]] || "Life Is Life" || 4 || 8 || 8 || 8 || 0 || 28 || 7 || 10 || 17 || 4. |-bgcolor="silver" | 6. || Jana Šušteršič || [[Mariah Carey]] || "Without You" || 8 || 7 || 7 || 6 || 0 || 28 || 7 || 8 || 15 || 5. |-bgcolor="gold" | 7. || Mišo Kontrec || [[Fredy Miler]] || "Vedno si sanjala njega" || 9 || 9 || 9 || 9 || 0 || 36 || 9 || 12 || 21 || 1. |- | 8. || Renata Mohorič<br>→ [[Alya]] || [[Katy Perry]] || "Hot N Cold" || 6 || 5 || 6 || 5 || 5 || 27 || 5 || 4 || 9 || 8. |} '''Pomen barv:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :{{colorbox|silver}} tekmovalec, ki je imel skrito misijo :{{colorbox|green}} tekmovalec, ki je zmagal in je imel tudi skrito misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Ani → Ines * Ines → Ani * Samuel → Nejc * Nejc → Renata * Tilen → Nejc * Jana → Nejc * Mišo → Ines * Renata → Nejc }} ====11. oddaja==== Gostujoči žirant je bil [[Boštjan Romih]]. Tokrat je imelo skrito misijo vseh 8 tekmovalcev, tako da so v sklad Mladi upi prispevali kar 17.000 € (8.500 × 2). Zgodila se je tudi deveta preobrazba: Sašo Đukić, bolj znan po liku Mama Manka, je imitiral Peggy Lee (pesem "Fever") kot joker voditelja Denisa Avdića, ki ga je spremljal kot plesalec. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3" |# !! rowspan="3" class="unsortable" |Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable" |Preobrazba !! rowspan="3" class="unsortable" |Pesem !! colspan="8" |Glasovanje !! rowspan="3" |Σ !! rowspan="3" |<small>Mesto</small> |- ! colspan="7" |Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2" |<small>Televoting</small> |- ! <small>Gost</small> !! <small>Irena</small> !! <small>Gojc</small> !! <small>Tanja</small> !! <small>Tekmovalci</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Mišo Kontrec || Etta James || "Something's Got a Hold on Me" || 5 || 6 || 7 || 12 || 5 || 35 || 8 || 8 || 16 || 5. |- | 2. || Nejc Lombardo || [[His Infernal Majesty|HIM]] || "Join Me in Death" || 4 || 7 || 6 || 7 || 5 || 29 || 6 || 5 || 11 || 6. |- | 3. || Renata Mohorič || [[Gwen Stefani]] || "Just a Girl" || 6 || 8 || 8 || 6 || 0 || 28 || 5 || 4 || 9 || 8. |- | 4. || Tilen Artač || Gypsy Kings || "Baila me" || 8 || 4 || 4 || 5 || 10 || 31 || 7 || 10 || 17 || 3. |- | 5. || Ines Erbus || [[Adam Levine]] || "This Love" || 7 || 5 || 5 || 4 || 0 || 21 || 4 || 6 || 10 || 7. |- | 6. || Ani Frece || Sarah McLachlan || "Angel" || 12 || 9 || 9 || 8 || 5 || 43 || 10 || 7 || 17 || 4. |- | 7. || Jana Šušteršič || [[Tina Turner]] || "The Best" || 10 || 12 || 12 || 9 || 15 || 58 || 12 || 9 || 21 || 2. |-bgcolor="gold" | 8. || Samuel Lucas || Tina Turner || "The Best" || 9 || 10 || 10 || 10 || 0 || 39 || 9 || 12 || 21 || 1. |} '''Pomen barv:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Mišo → Ani * Nejc → Tilen * Renata → Jana * Tilen → Jana * Ines → Mišo * Ani → Tilen * Jana → Nejc * Samuel → Jana }} ====Finalna oddaja==== V tekmovalni del finala so se uvrstili tisti 4 tekmovalci, ki so v prvih 11 oddajah zbrali največ točk: Tilen Artač, Mišo Kontrec, Jana Šušteršič in Samuel Lucas. Ostali 4 tekmovalci pa so v netekmovalnem delu nastopili v duetih. Gostujoči žirant je bil [[Klemen Bunderla]]. V finalu so o končnem zmagovalcu odločali zgolj gledalci. Zmagovalec 3. sezone je postal Tilen Artač. ;Finalisti V koga se bodo preobrazili, so si finalisti izbrali sami. {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! # !! Tekmovalec !! Preobrazba !! Pesem |-bgcolor="gold" | 1. || Tilen Artač || [[Peter Lovšin|Pero Lovšin]] || "Bandiera rossa" |- | 2. || Mišo Kontrec || [[Oto Pestner]] || "30 let" |- | 3. || Jana Šušteršič || [[Prince (glasbenik)|Prince]] || "Kiss" |- | 4. || Samuel Lucas || [[Andrea Bocelli]] || "Caruso" |} ;Dueta {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! # !! Tekmovalec !! Preobrazba !! Pesem |- | rowspan="2"|1. || Nejc Lombardo || Robbie Williams || rowspan="2"|"Something Stupid" |- | Ani Frece || [[Nicole Kidman]] |- | rowspan="2"|2. || Ines Erbus || rowspan="2"|[[Village People]] || rowspan="2"|"YMCA" |- | Renata Mohorič |} Poleg tekmovalcev je kot joker žirantov nastopila [[Darja Švajger]] s "[[Prisluhni mi]]" (in »imitirala samo sebe«). =====Obrazki===== Voditelj Denis Avdić je tekmovalcem podelil nagrade obrazko (nekakšne nagrade za posebne dosežke): {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! Obrazko !! Prejemnik |- | Naj akrobacije || Renata Mohorič |- | Prožna || Ani Frece |- | Naj temnolasec || Nejc Lombardo |- | Joke || Mišo Kontrec |- | Bombica || Jana Šušteršič |- | Romantik || Samuel Lucas |- | Sonček || Ines Erbus |- | Strup za žirante || Tilen Artač |} ==Gledanost== Finalna oddaja je dosegla 18,9-% rating in 62-% delež.<ref>{{navedi splet |url=http://www.evrovizija.com/tilen-artac-je-tako-postal-najboljsi-imitator-te-pomladi-3569 |title=Tilen Artač je tako postal najboljši imitator te pomladi |accessdate=30. 5. 2016 |date=30. 5. 2016 |format= |work=Evrovizija.com |archive-date=2016-08-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160805021609/http://www.evrovizija.com/tilen-artac-je-tako-postal-najboljsi-imitator-te-pomladi-3569 |url-status=dead }}</ref> ==Sklici in opombe== {{sklici|1}} {{Znan obraz ima svoj glas}} [[Kategorija:Znan obraz ima svoj glas]] iiqq0bl78sq4tynqih65mdj5278p66s Uporabnik:Anzet/peskovnik 2 417611 6682850 6655774 2026-05-30T08:36:20Z Anzet 118843 6682850 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik}} ==30. maj 2026== 1: Ice on Fire / Sober Assault / The Broken Input / Koala Voice 2: Furu Efu / No Agenda / StillOut / Night Flight 3: Teenagers / In the Attic / Infected / Attic Mist 4: Rock Heroes / Lapsus / The Mint / Joker Out 5: Sickbreed / In the Attic / Garlik / O.K. Junior 6: Macbeth / Blerim Rexhepi / Tooth in the Sky / Kiwi Flash 7: JAJA BOJZ / Shiver River / DeBeat / Before Time 8: LPS / Masaž / Birdland / Plateau 9: Amos Vamos & Škaf / BibliBan / Sthenge / the tree man band 10: Black Camo / Harvi / Razpad sistema / Špil ligni 11: Nimfort / Lev B Marn / Ghastly Ashes / Night Crawler 12: Kresnik / Kultivator / Iza Napotnik / Stone Head 13: Enginetail / Linija 6 / Maxilla / 6DmusicSimulator Film Art Fest Mednarodni dnevi avtorskega filma Ljubljana 1990 Glavni program Hrup in bes / De bruit et de fureur / Jean-Claude Brisseau / Francija Papirnata maska / Paper Mask / Christopher Morahan / Velika Britanija Vlak skrivnosti / Mystery Train / Jim Jarmusch / ZDA Filozof / Der Philosoph / Rudolf Thome / Zvezna republika Nemčija Lumpi / Goodfellas / Martin Scorsese / ZDA Zločini in prekrški / Crimes and Misdemeanors / Woody Allen / ZDA Na smrt obsojen / A halálraítélt / János Zsombolyai / Madžarska Taksi blues / Taxi Blues / Pavel Lungin / Sovjetska zveza, Francija Uho / Ucho / Karel Kachyna / Češka in Slovaška republika Nemi film in glasba Roke gor! / Hands Up! / Clarence C. Badger, ZDA / ob 100-letnici rojstva igralca in producenta Raymonda Griffitha Mini retrospektiva: Eric Rohmer Pauline na plaži / Pauline a la plage / Eric Rohmer, Francija Noči polne lune / Les nuits de la pleine lune / Eric Rohmer, Francija Zeleni žarek / Le rayon vert / Eric Rohmer, Francija Štiri avanture Reinette in Mirabelle, Eric Rohmer, Francija 22.-31. 10. 1990 Cankarjev dom ==Podatki po kategorijah== ;Največkrat predvajane skladbe v radijskih programih v letu 2025<ref name="mrfy">https://www.facebook.com/photo/?fbid=1543651201099228</ref><ref name="mmc">https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/zmagovalci-lestvice-ipf-za-leto-2025-zan-sercic-nina-puslar-in-mrfy/778263#&gid=1&pid=7</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 90%" |- ! # !! Naslov !! Izvajalec |- | 1. || Messy || Lola Young |- | 2. || APT. || ROSÉ & [[Bruno Mars]] |- | 3. || Ordinary || Alex Warren |- | 4. || Nice to Meet You || Myles Smith |- | 5. || Forever Young || [[David Guetta]], Alphaville & [[Ava Max]] |- | 6. || Azizam || Ed Sheeran |- | 7. || End of the World || [[Miley Cyrus]] |- | 8. || Bad Dreams || Teddy Swims |- | 9. || That's So True || Gracie Abrams |- | 10. || Abracadabra || [[Lady Gaga]] |- | 11. || Die with a Smile || Lady Gaga & Bruno Mars |- | 12. || We Pray || [[Coldplay]] |- | 13. || Why Why Why || [[Shawn Mendes]] |- | 14. || Chasing Paradise || Kygo |- | 15. || Plamen in kri || [[Žan Serčič]] |- | 16. || Belong Together || Mark Ambor |- | 17. || Austin || Dasha |- | 18. || Mystical Magical || Benson Boone |- | 19. || By Your Side || Leony |- | 20. || A Bar Song (Tipsy) || Shaboozey |- | 21. || Iz čiste trme || [[Nina Pušlar]] |- | 22. || Beautiful People || David Guetta & [[Sia (pevka)|Sia]] |- | 23. || Birds of a Feather || [[Billie Eilish]] |- | 24. || A me mi piace || Alfa |- | 25. || Too Sweet || Hozier |} ;Top SLO 20 2025 − največkrat predvajane slovenske skladbe v radijskih programih v letu 2025<ref name="mmc"/> {| class="wikitable" style="font-size: 90%" |- ! # !! Naslov !! Izvajalec |- | 1. || Plamen in kri || [[Žan Serčič]] |- | 2. || Iz čiste trme || [[Nina Pušlar]] |- | 3. || Skrito v raju || [[Luka Basi]] |- | 4. || 200 let || [[Tokac]] x [[Maja Keuc]] |- | 5. || Poletje je prekratko || [[Jan Plestenjak]] |- | 6. || [[Carpe Diem (Joker Out)|Carpe Diem]]|| [[Joker Out]] |- | 7. || Tu || Luka Basi & [[Maraaya]] |- | 8. || Tvoja || [[Alya]] |- | 9. || Ironija || Nina Pušlar |- | 10. || V postelji || [[Nika Zorjan]] |- | 11. || Pijan od ljubezni || Žan Serčič |- | 12. || Silvia || [[Magnifico]] |- | 13. || Zate zvezda gori || [[Vili Resnik]] |- | 14. || Nina, Nina, Nina || Nina Pušlar |- | 15. || Ranjeno srce || [[Ines Erbus]] |- | 16. || Bicikl || [[Leteči potepuhi]] |- | 17. || Nika || [[Rok 'n' Band|Rock'n'band]] |- | 18. || To mi je všeč || Nina Pušlar |- | 19. || Nemirna kri || Nina Pušlar |- | 20. || Malo malo || Nina Pušlar |} ;Največkrat predvajani slovenski izvajalec v radijskih programih v letu 2025<ref name="mmc"/> {| class="wikitable" style="font-size: 90%" |- ! # !! Izvajalec |- | 1. || [[Nina Pušlar]] |- | 2. || [[Žan Serčič]] |- | 3. || [[Jan Plestenjak]] |- | 4. || [[Kingston (glasbena skupina)|Kingston]] |- | 5. || [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] |- | 6. || [[Alya]] |- | 7. || [[Čuki]] |- | 8. || [[Rok 'n' Band|Rock'n'band]] |- | 9. || [[Magnifico]] |- | 10. || [[Vlado Kreslin]] |- | 11. || [[Siddharta]] |- | 12. || [[Maraaya]] |- | 13. || [[Ansambel Lojzeta Slaka]] |- | 14. || [[Nika Zorjan]] |- | 15. || [[Neisha]] |- | 16. || [[Pop Design]] |- | 17. || [[Flirrt]] |- | 18. || [[Victory (glasbena skupina)|Victory]] |- | 19. || [[Ansambel bratov Avsenik]] |- | 20. || [[Tanja Žagar]] |} ;Največkrat predvajana slovenska skladba, izdana v letu 2025 (novost leta 2025)<ref name="mrfy"/><ref>https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/zmagovalci-lestvice-ipf-za-leto-2025-zan-sercic-nina-puslar-in-mrfy/778263#&gid=1&pid=10</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 90%" |- ! # !! Naslov !! Izvajalec |- | 1. || Plamen in kri || [[Žan Serčič]] |- | 2. || 200 let || [[Tokac]] x [[Maja Keuc]] |- | 3. || Poletje je prekratko || [[Jan Plestenjak]] |- | 4. || Tvoja || [[Alya]] |- | 5. || Zate zvezda gori || [[Vili Resnik]] |- | 6. || Nemirna kri || [[Nina Pušlar]] |- | 7. || Valentinova pesem || Jan Plestenjak |- | 8. || Kliše || [[Nika Zorjan]] feat. Masayah |- | 9. || Lažnive oči || Nika Zorjan |- | 10. || Obljubim ti || [[Kvatropirci]] in [[Marko Škugor]] |- | 11. || Sekunde || [[Ines Erbus]] |- | 12. || Vse je v redu || [[Flirrt]] |- | 13. || Mora se || [[Saša Lendero]] & Tilen Lotrič |- | 14. || Če || Alya |- | 15. || Kristalno jasno || Dare Kaurič |- | 16. || Vse bo, vse bo || Jan Plestenjak & [[Monika Avsenik]] |- | 17. || Ostani || [[Eva Boto]] |- | 18. || [[How Much Time Do We Have Left]]|| [[Klemen Slakonja]] |- | 19. || Tišlarski pozdrav || [[Čuki]] in Eva Potrebuješ |- | 20. || Vse zaradi nje 2025 || [[Miran Rudan]] |} ;Največkrat predvajani slovenski videospot v televizijskih programih v letu 2025<ref name="mrfy"/> {| class="wikitable" style="font-size: 90%" |- ! # !! Naslov !! Izvajalec |- | 1. || Tonemo || [[Mrfy]] |- | 2. || Adijo metulji || [[Big Foot Mama]] |- | 3. || Mir || [[Siddharta]] |- | 4. || Gola || [[Joker Out]] |- | 5. || Ej GPT dej mi povej || [[Hamo & Tribute 2 Love|Hamo in Tribute 2 Love]] |- | 6. || Za naju || [[Flirrt]] |- | 7. || 4 od 10 || [[Jet Black Diamonds]] |- | 8. || Duhovi || Delta Riff |- | 9. || Predzadnja laž || [[Tinkara Kovač]] |- | 10. || Umazane posode (V živo pri Andreju) || [[Tina Marinšek]] |- | 11. || V krogu || Eva Pavli |- | 12. || Razpad srca (Kam zdaj) || Delta Riff |- | 13. || Si || [[Maraaya]] |- | 14. || Kako naj ti povem || Blaž Mencinger |- | 15. || Melodrama || Eva Hočevar |- | 16. || Poletje je prekratko || [[Jan Plestenjak]] |- | 17. || Bela roža || Polkaholiki |- | 18. || Preproste stvari || Maraaya |- | 19. || [[Carpe Diem (Joker Out)|Carpe Diem]]|| Joker Out |- | 20. || Hedonista || [[Raiven]] |} * https://img.rtvslo.si/_files/2023/10/17/19_483209165318127634_vabilo-za-sodelovanje.pdf * https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/skrivnostna-mednarodna-zirija-ni-vec-skrivnost/ ==ZOISG== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url= |title= |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! {{abbr|DV|Dejan Vunjak}} !! {{abbr|AMM|Ana Maria Mitič}} !! {{abbr|AŠ|Andrej Škufca}} !! {{abbr|HB|Helena Blagne}} !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Damjana Golavšek || || »« || || || || || || || || || || |- | 2. || Mario Pešić || || »« || || || || || || || || || || |- | 3. || Martina Majerle† || || »« || || || || || || || || || || |- | 4. || Nastja Gabor || || »« || || || || || || || || || || |- | 5. || Matevž Derenda || || »« || || || || || || || || || || |- | 6. || BQL || || »« || || || || || || || || || || |-bgcolor="gold" | 7. || Adrijana Kamnik || || »« || || || || || || || || || || |} ==Popevka tedna== {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna |- | rowspan=6 style="text-align:center"|8 || Nula Kelvina || Možgani na paši, Nisem še vrgel, Včeraj, Med s trebuha, Maškerada; Smaal Tokka za precednika, Delejmo Watrwake, En knc wade <small>(ft. Small Tokk)</small> |- | [[Dan D]] || Kamn, Pozitivne misli, Kamn, Boli me k, Ožina, Malo pekla, Ne naredi mi tega, Bits |- | [[Vlado Kreslin]] || Tam na koncu drevoreda, Preden zaspim, Sami naši <small>(ft. Vlatko Stefanovski)</small>, Tiho <small>(Hamo & Tribute 2 Love ft.)</small>, Moji dnevi, Stari komadi, Tista zakartana ura, Nocoj bomo mi prižgali dan <small>(s Kombinatkami)</small> |- | [[Koala Voice]] || The Good Old Days, The French Say, Talk About It, Sierra, Ker tu je vse tako lepo, Vertigo, Vukovi, Spaghettification |- | [[I.C.E.]] || Stara gara, Spomni se, Na vrh sveta, Vse mogoče, Cukr pop, V barvah smisel je, Kar te dela živega, Flow |- | [[Žan Hauptman|Hauptman]] || Send Me Flying, Sometimes, Waste Time, Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx) <small>[Sladica ft.]</small>, Pleše po svoje <small>(Leopold I. ft.)</small>, Sledim, Če bi vedel, Bliže <small>(ft. Iza)</small> |- | rowspan="4" style="text-align:center"|7 || [[Bilbi]] || Iskrice, Ko tvoja sem še bila, To ni blues, Pesem od včeraj, Shanti Shanti, Svet pod nama, Daleč stran <small>(z Leonart)</small> |- | [[Rudi Bučar]] || Še malo, Samo ti <small>(& Istrabend)</small>, Tisti ljudje, Dolgo nisva pila <small>(s Hamo & Tribute2Love)</small>, Kakšni so takšni, Otroci tistega časa, Kambjale so čase |- | [[Fed Horses]] || Down, Sinner, Leaving, Ti ne poznaš konjev, Spremembe, Zahodno dekle, Argentina |- | [[Joker Out]] || Omamljeno telo, Gola, Vem, da greš, Umazane misli, A sem ti povedal, Barve oceana, Katrina |- | rowspan="8" style="text-align:center"|6 || [[Eskobars]] || Potnik, Vidim ti v očeh, Ni dovolj, Hodim naprej, Bele zastave, Brave Men <small>(Gramatik ft.)</small> |- | [[Avtomobili]] || Poslušaj, Bar pozabe, Palme gorijo, Stopinje v snegu, Reka, Daleč <small>(ft. Severa Gjurin)</small> |- | [[Zlatko (raper)|Zlatko]]|| Več od lajfa, Ti to lahko <small>(ft. Nina Pušlar)</small>, Učer, dons, jutr <small>(ft. T.M.S Crew)</small>, Čaka vas uspeh, Žive naj vsi narodi, Karavana gre naprej <small>(ft. Severa Gjurin)</small> |- | {{Nowrap|[[Društvo mrtvih pesnikov]]}} || Nebo nad Berlinom, Bojna črta, Čip (za moj utrip), Tinta in pero (Hip hop), Padalo za strah, Formula časa |- | [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Superfajn, Granata, Konec tedna, Reci mi da, Za božič bom doma, Dejva |- | [[2b|2B]] || Daj srce, Midva sva, Najini koraki, Kot morje, Kje so rože, Čez telo |- | Lamai || Bela luna, Proti vetru, Spet te slišim, Vdihni me, Kot čutim te jaz, Stopinje |} ==Melodije morja in sonca 2021== * 10. julija 2021 v Amfiteatru Avditorija Portorož – Portorose * Zbiranje pesmi od 10. marca do 9. aprila 2021. * 12 skladb (in ne več 14): 3 avtorji ali izvajalci povabljeni (izbere oz. povabi Organizacijski odbor festivala), ostalih 9 izbranih na razpisu * Avtorji lahko prijavijo največ dve avtorski deli (skladba, besedilo). * največ 3 minute in pol, slovenski ali italijanski jezik * na odru največ 5 ljudi * izvirna, še ni bila javno predvajana ali kako drugače objavljena * spremljava MMS benda (spremljevalna skupina) * Vsi izvajalci morajo do 10. julija dopolniti najmanj 17 let. * Strokovna komisija za izbor izmed prijavljenih skladb izbere: najmanj 9 + 2 rezervi * glasovanje za veliko nagrado: (1) strokovna žirija, (2) izbrane radijske postaje, (3) javnost s telefonskim glasovanjem (televoting) * nagrade: (1) Velika nagrada MMS 2021, (2) nagrada Danila Kocjančiča za obetavnega izvajalca oziroma avtorja, nagrade strokovne žirije za (3) najboljše besedilo, (4) najboljšo glasbo in (5) izvedbo (interpretacija vokalnega solista) * izborna strokovna komisija (7 članov) : strokovna žirija (5 članov) * Organizacijski odbor povabi k sodelovanju največ 3 avtorje ali izvajalce, strokovna komisija pa izmed prijavljenih na javnem razpisu MMS 2021 izbere najmanj 9 skladb. * Veliko nagrado MMS 2021 prejme izvajalec skladbe. * Če imata dve skladbi (ali več) enako število točk v seštevku točk telefonskega glasovanja, glasovanja izbranih radijskih postaj in glasovanja strokovne žirije, ima prednost tista, ki se je v glasovanju strokovne žirije uvrstila višje. * več kot 70 prijav * izbrane skladbe znane do 7. maja * https://avditorij.si/si/mms-2021/javni-razpis-za-udelezbo-na-40-festivalu-mms-2021/javni-razpis-za-udelezbo-na-40-festivalu-melodije-morja-in-sonca-2021 * https://avditorij.si/files/static/185 * https://avditorij.si/files/static/182 * https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-prestavljenih-melodijah-morja-in-sonca-spremenjena-razpisna-pravila/572580 https://www.google.si/webhp?sourceid=chrome-instant&ion=1&espv=2&ie=UTF-8#q=Iz%C5%A1tekani+na+Radiu+%C5%A0tudent+1+in+2 =EMA Freš= {{col-begin}} {{col-2}} ;Prvi teden {| border=0 cellpadding=0 cellspacing=0 style="font-size: 90%; margin:1em 2em 1em 1em;" | &nbsp; | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD1|Dnevni dvoboji}}} | colspan=2| | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD2|Tedenski dvoboj}}} |- | &nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed1|4. 11.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team1|Stella}}} | style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team2|Pia Nina}}} | style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" |&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" |&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="6" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD2-seed1|8. 11.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team1|Stella}}} |- | height="7" | | rowspan="4" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD1-seed3|5. 11.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team3|Soulution}}} | rowspan="2" style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team2|Younite}}} |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team4|Younite}}} | rowspan="2" style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team3|Martina}}} |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" | | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed5|6. 11.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team5|Astrid in Avantagarden}}} | style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team6|Martina}}} | style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |} {{col-break}} ;Drugi teden {| border=0 cellpadding=0 cellspacing=0 style="font-size: 90%; margin:1em 2em 1em 1em;" | &nbsp; | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD1|Dnevni dvoboji}}} | colspan=2| | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD2|Tedenski dvoboj}}} |- | &nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed1|11. 11.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team1|Klarity}}} | style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team2|Tilen Lotrič}}} | style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" |&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" |&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="6" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD2-seed1|15. 11.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team1|Klarity}}} |- | height="7" | | rowspan="4" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD1-seed3|12. 11.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team3|Marko Škof}}} | rowspan="2" style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team2|Petra Ceglar}}} |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team4|Petra Ceglar}}} | rowspan="2" style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team3|Parvani Violet}}} |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" | | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed5|13. 11.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team5|Parvani Violet}}} | style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team6|Sara Petešić}}} | style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |} {{col-end}} {{col-begin}} {{col-2}} ;Tretji teden {| border=0 cellpadding=0 cellspacing=0 style="font-size: 90%; margin:1em 2em 1em 1em;" | &nbsp; | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD1|Dnevni dvoboji}}} | colspan=2| | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD2|Tedenski dvoboj}}} |- | &nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed1|18. 11.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team1|Saška}}} | style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team2|Ljudmila Frelih}}} | style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" |&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" |&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="6" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD2-seed1|22. 11.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team1|Saška}}} |- | height="7" | | rowspan="4" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD1-seed3|19. 11.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team3|Alfirev}}} | rowspan="2" style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team2|Nuša Pliberšek}}} |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team4|Nuša Pliberšek}}} | rowspan="2" style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team3|Marmoris}}} |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" | | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed5|20. 11.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team5|Marmoris}}} | style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team6|Lana Hrvatin}}} | style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |} {{col-break}} ;Četrti teden – poraženci I {| border=0 cellpadding=0 cellspacing=0 style="font-size: 90%; margin:1em 2em 1em 1em;" | &nbsp; | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD1|Dnevni dvoboji}}} | colspan=2| | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD2|Tedenski dvoboj}}} |- | &nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed1|25. 11.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team1|Pia Nina}}} | style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team2|Sara Petešić}}} | style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" |&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" |&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="6" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD2-seed1|29. 11.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team1|Pia Nina}}} |- | height="7" | | rowspan="4" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD1-seed3|26. 11.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team3|Marko Škof}}} | rowspan="2" style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team2|Nuša Pliberšek}}} |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team4|Nuša Pliberšek}}} | rowspan="2" style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team3|Alfirev}}} |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" | | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed5|27. 11.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team5|Alfirev}}} | style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team6|Soulution}}} | style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |} {{col-end}} ;Peti teden – poraženci II {| border=0 cellpadding=0 cellspacing=0 style="font-size: 90%; margin:1em 2em 1em 1em;" | &nbsp; | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD1|Dnevni dvoboji}}} | colspan=2| | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD2|Tedenski dvoboj}}} |- | &nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed1|2. 12.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team1|Lana Hrvatin}}} | style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team2|Martina}}} | style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" |&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" |&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="6" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD2-seed1|6. 12.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team1|Lana Hrvatin}}} |- | height="7" | | rowspan="4" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD1-seed3|3. 12.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team3|Astrid in Avantgarden}}} | rowspan="2" style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team2|Astrid in Avantgarden}}} |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team4|Petra Ceglar}}} | rowspan="2" style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team3|Tilen Lotrič}}} |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" | | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed5|4. 12.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team5|Ljudmila Frelih}}} | style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team6|Tilen Lotrič}}} | style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |} =Inmate= {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Inmate | image = | image_size = | landscape = | alt = | caption = | background = group_or_band | alias = | origin = [[Velenje]], [[Slovenija]] | genre = Metal | years_active = 2005–danes | label = | associated_acts = | website = <!-- Wikidata --> <!-- {{URL|example.com}} --> | current_members = Marko Duplišak <small>(2016–)</small><br>Andrej Bezjak <small>(2005–)</small><br>David Vodopivec <small>(2016–)</small><br>Miha Oblišar <small>(2006, 2016–)</small><br>Jure Grudnik <small>(2005–)</small> | past_members = Sašo Bandalo <small>(2005–13)</small><br>Rok Miklavžina - Mike <small>(2009–14)</small><br>Aleš Kroflič <small>(2006–15)</small><br>Miro Gavrič <small>(2005–6)</small><br>Matjaž Parfant <small>(2007–8)</small><br>Žiga Rezar <small>(2013–14)</small><br>Primož Benko<br>Dragan Bagarić <small>(2014–16)</small><br>David Valh <small>(2014–15)</small><br>Aleksander Kolar <small>(2016–??)</small> | module = | module2 = | module3 = }} '''Inmate''' (pisano tudi '''INMATE''') je slovenska metalska skupina iz Velenja. Njeni trenutni člani so: * Marko Duplišak − vokali * Andrej Bezjak − kitara * David Vodopivec − kitara (session) * Miha Oblišar − bas * Jure Grudnik − bobni Začetki skupine segajo v leto 2005. Svoj prvi koncert so imeli avgusta tistega leta pod kozolcem Mladinskega centra Šmartno ob Paki, v katerem so imeli vaje do leta 2009. Takrat so bili še zgolj instrumentalni bend. Prihodnje leto se jim je pridružil njihov prvi vokalist Miha Oblišar. Leta 2006 so veliko koncertirali, med drugim so (prvič) nastopili na Metalcampu. Udeležili so se 6. državnega tekmovanja za zlato činelo v Lendavi, kjer so zasedli 2. mesto.<ref>{{navedi splet |url= http://www.paranoid.si/novice/4-9-2006-inmate|title=Inmate |accessdate=26. 12. 2019 |date=4. 9. 2006 |format= |work= }}</ref> Do konca leta sta v kratkem razmaku skupino zapustila kitarist Miro Gavrič in Oblišar, konec leta pa se jim je pridružil kitarist Aleš Kroflič. V letih 2007–2009 so aktivno iskali novega resnega vokalista. Preizkusili so več različnih vokalistov, med njimi tudi Matjaža Parfanta. Leta 2007 so začeli snemati material za album pod taktirko producenta Tata Purusha. Vokale je posnel Parfant, a njegovo sodelovanje z bendom je bilo kratkotrajno, saj se je leta 2008 od njih poslovil, tako da tega materiala niso nikoli uporabili. Leta 2009 se jim je pridružil pevec Rok Miklavžina - Mike, s katerim so prvič uradno nastopili na Metalcampu 2009. Leta 2012 je pri založbi Graviton Music Services izšel njihov albumski prvenec ''Free At Last'' (za produkcijo je poskrbel že omenjeni Tat Purush). Pri snemanju albuma so k sodelovanju povabili Marka Duplišaka iz zasedbe LastDayHere, ki je odpel čiste vokale, Miklavžina pa kruleče (growli). Takrat so posneli tudi svoj prvi videospot za singel »Without Warning«. Leta 2013 so začeli pripravljati material za drugo ploščo. V začetnem obdobju tega (začetek 2013) je skupino zapustil basist Sašo Bandalo, ki ga je zamenjal Žiga Rezar. Ta je med drugim prispeval aranžma za skladbo »Home«, ki je izšla na kompilaciji Lignit 3, ki jo je 2014 izdal Šaleški študentski klub. Kmalu po izidu kompilacije je Rezar odšel iz skupine, novi basist pa je postal Dragan Bagarić. Izid druge plošče ''Tree of Life'' je bil prvotno predviden za jesen 2014, ko naj bi Inmate tudi bili na turneji s švedsko zasedbo Sonic Syndicate. A poleti je bend zapustil Miklavžina, zato so morali turnejo odpovedati, izid plošče pa prestaviti. Po odhodu Miklavžine se je skupini jeseni 2014 kot vokalist pridružil David Valh. Plošča ''Tree of Life'' je izšla leta 2015 (člani zasedbe so takrat bili: Andrej Bezjak, Aleš Kroflič, Dragan Bagarić, David Valh in Jure Grudnik). Uradno so jo prvič predstavili na festivalu mladih kultur Kunigunda 2015. Po nastopu na Kunigundi so se v bendu zopet pojavile težave: do konca leta sta skupino zapustila Aleš Kroflič in David Valh, v začetku leta 2016 pa še Dragan Bagarić. Tako sta na začetku leta 2016 ostala samo še Andrej Bezjak in Jure Grudnik, konec leta pa je skupina štela 6 članov − v skupino se je vrnil prvi pevec Miha Oblišar, tokrat kot basist, poleg njega pa so se pridružili še David Vodopivec (season kitarist), Aleksander Kolar (vokalist – growli) in Marko Duplišak, ki je gostoval na prvih dveh albumih, pri njem so tudi snemali videospote, sedaj pa je postal "polnopravni" član benda. Leta 2017 je ob 12-letnici delovanja izšel DVD ''XII'', šlo je za posnetek koncerta na Kunigundi 2015 in dokumentarec o skupini. Januarja 2019 so izdali tretji album ''Anarthas'', mesec zatem pa nastopili na Emi. ==Diskografija== <small>Albumi</small> * 2012: ''Free At Last'' * 2015: ''Tree of Life'' * 2019: ''Anarthas'' +Atma-singel ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * https://www.youtube.com/watch?v=ujNCMa6JaCs * https://www.youtube.com/watch?v=gVPPX21IrHw * https://www.youtube.com/watch?v=BRlArY-yNJw * https://4d.rtvslo.si/arhiv/na-sceni/139224754 =Špil liga= Špil liga {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! Sezona !! Leto !! Zmagovalec !! Komisija |- | I. || 2013/14 || [[Koala Voice]] || rowspan=2|Izak Košir<br>Melanija Fabčič - Melée<br>Žiga Klančar |- | II. || 2014/15 || StillOut |- | III. || 2015/16 || Infected || Klavdija Kopina<br>Tomaž Pezdirc<br>Toni Cahunek |- | IV. || 2016/17 || Joker Out || rowspan=2|Toni Cahunek<br>Klara Zupančič<br>Žiga Klančar/Jernej Sobočan |- | V. || 2017/18 || In the Attic |- | VI. || 2018/19 || Kiwi Flash || Klara Zupančič<br>Ana Medved<br>Andi Koglot |} ==2013/14== I. sezona Špil lige je potekala od oktobra 2013 do junija 2014. Tekmovalo je 15 bendov: {{stolpci|5| * Koala Voice * Sober Assault * Lynch * The Perception * High 5 * Ice on Fire * Netherworld * Vogi * Kung Fu Vegan * Vertigo * Below Zero * The Broken Input * Fonem * Dehrotom * Night Flight }} Bendi so se pomerili na 5 ligaških večerih (predtekmovanje). 10 se jih je uvrstilo v polfinale, 4 izmed teh pa so šli v finale. Ligaški večeri in polfinalna večera so potekali na malem odru Kina Šiška, finale pa na Kongresnem trgu. Prvaki sezone 2013/14 so postali Koala Voice. ;Ligaški večeri – špili {| class="wikitable" |- ! 1. špil<br><small>25. 10. 2013<br>4. žirant: Miha Guštin</small> !! 2. špil<br><small>22. 11. 2013<br>4. žirant: Tomaž Štular</small> !! 3. špil<br><small>6. 12. 2013<br>4. žirant: Ivo Rimc</small> !! 4. špil<br><small>17. 1. 2014<br>4. žirant: Mate Brodar</small> !! 5. špil<br><small>14. 2. 2014<br>4. žirant: Črt Batagel</small> |- | '''Koala Voice <small>(45,57 %)</small>'''<br>'''Sober Assault <small>(9,34)'''</small><br>Lynch <small>(45,09)</small> || The Perception <small>(11,76)</small><br>'''High 5 <small>(24,29)</small>'''<br>'''Ice on Fire <small>(63,96)</small>''' || '''Vogi <small>(68,88)</small>'''<br>'''Kung Fu Vegan <small>(14,69)</small>'''<br>Netherworld <small>(16,43)</small> || Vertigo <small>(17,94)</small><br>'''Below Zero <small>(19,68)</small>'''<br>'''The Broken Input <small>(62,39)</small>''' || Night Flight<br>'''Dehrotom'''<br>'''Fonem''' |} Na vsakem špilu so nastopili 3 bendi, izmed katerih sta se dva uvrstila v polfinale: eden po izboru občinstva (v oklepajih so zapisani odstotki glasov, ki jih je bend prejel od občinstva) in eden po izboru strokovne komisije. Strokovno komisijo so sestavljali Izak Košir, Melanija Fabčič - Melée in Žiga Klančar (slednjega je na 4. špilu nadomeščal Tomaž Pezdirc), vsak mesec pa se jim je pridružil še gostujoči žirant. ;Polfinalna večera {| class="wikitable" |- ! 1. polfinalni večer<br><small>14. 3. 2014</small> !! 2. polfinalni večer<br><small>18. 4. 2014</small> |- | <s>Fonem</s><br>'''The Broken Input <small>(47,28 %)'''</small><br>Vogi <small>(23,83)</small><br>Below Zero <small>(14,87)</small><br>'''Koala Voice <small>(14,02)</small>''' || Kung Fu Vegan <small>(4,31)</small><br>High 5 <small>(11,47)</small><br>'''Ice on Fire <small>(63,78)</small>'''<br><s>Dehrotom</s><br>'''Sober Assault <small>(20,44)</small>''' |} Na vsakem polfinalnem večeru je nastopilo 5 bendov, izmed katerih sta se dva uvrstila v finale: eden po izboru občinstva in eden po izboru strokovne komisije. Gostujoči žirant v prvem polfinalu je bil Alen Steržaj. Fonem so nastop zaradi bolezni v zadnjem trenutku odpovedali. ;Finale {| class="wikitable" |- ! Finale<br><small>13. 6. 2014</small> |- | Ice on Fire<br>Sober Assault<br>The Broken Input<br>'''Koala Voice''' |} ==2014/15== II. sezona Špil lige je potekala od decembra 2014 do junija 2015. Tekmovalo je 9 bendov: {{stolpci|3| * z3ro z3ro * Apokalipsa * No Agenda * Night Flight * StillOut * The Pyramids * Furu Efu * Kung Fu Vegan * The Lyrium }} Bendi so se pomerili na 3 tekmovalnih špilih. 6 se jih je uvrstilo v polfinale, 4 izmed teh pa so šli v finale. Tekmovalni špili in polfinalna večera so potekali v Kinu Šiška, finale pa na Kongresnem trgu. Prvaki sezone 2014/15 so postali StillOut. ;Špili {| class="wikitable" |- ! 1. špil<br><small>16. 12. 2014<br>4. žirant: Tadej Košir</small> !! 2. špil<br><small>23. 1. 2015<br>4. žirant: Robert Šercer</small> !! 3. špil<br><small>13. 2. 2015<br>4. žirant: Klavdija Kopina</small> |- | z3ro z3ro <small>(17,52 %)</small><br>'''Apokalipsa <small>(74,62)</small>'''<br>'''No Agenda <small>(7,85)</small>''' || '''Night Flight <small>(55,59)</small>'''<br>'''StillOut <small>(31,38)</small>'''<br>The Pyramids <small>(13,03)</small> || '''Furu Efu <small>(87,34)</small>'''<br>'''Kung Fu Vegan <small>(10,57)</small>'''<br>The Lyrium <small>(2,09)</small> |} Na vsakem špilu so nastopili 3 bendi, izmed katerih sta se dva uvrstila v polfinale: eden po izboru občinstva (v oklepajih so zapisani odstotki glasov, ki jih je bend prejel od občinstva) in eden po izboru strokovne komisije. Strokovno komisijo so zopet sestavljali Izak Košir, Melanija Fabčič - Melée in Žiga Klančar, vsak mesec pa se jim je pridružil še gostujoči žirant. ;Polfinalna večera {| class="wikitable" |- ! 1. polfinalni večer<br><small>6. 3. 2015</small> !! 2. polfinalni večer<br><small>10. 4. 2015</small> |- | '''StillOut'''<br>Kung Fu Vegan<br>'''No Agenda''' || Apokalipsa <small>(28,01 %)</small><br>'''Furu Efu <small>(36,88)</small>'''<br>'''Night Flight <small>(35,11)</small>''' |} Na vsakem polfinalnem večeru so nastopili 3 bendi, izmed katerih sta se dva uvrstila v finale: eden po izboru občinstva in eden po izboru strokovne komisije. Obakrat je bil gostujoči žirant Robi Bulešič. ;Finale {| class="wikitable" |- ! Finale<br><small>21. 6. 2015</small> |- | Furu Efu<br>No Agenda<br>'''StillOut'''<br>Night Flight |} ==2015/16== III. sezona Špil lige je potekala od novembra 2015 do junija 2016. Tekmovalo je 15 bendov: {{stolpci|5| * Attic Mist * Ice on Fire * Teenagers * Troet * Sky Smokers * Rock Heroes * Blank Page * Alarm! * Eho * Infected * Lumberjack * Rdeči alarm * Furu Efu * VestriPullum * In the Attic }} Bendi so se pomerili na 4 tekmovalnih špilih. 8 se jih je uvrstilo v polfinale, 4 izmed teh pa so šli v finale. Tekmovalni špili in polfinalna večera so potekali v Kinu Šiška, finale pa na Kongresnem trgu. Komisijo so sestavljali Klavdija Kopina, Tomaž Pezdirc in Toni Cahunek ter gostujoči žirant. Prvaki sezone 2015/16 so postali Infected. ;Špili {| class="wikitable" |- ! 1. špil<br><small>25. 11. 2015<br>4. žirant: Miha Prašnikar</small> !! 2. špil<br><small>10. 12. 2015<br>4. žirant: Jaka Golob</small> !! 3. špil<br><small>22. 1. 2016<br>4. žirant: Hamo</small> !! 4. špil<br><small>12. 2. 2016<br>4. žirant: Peter Baroš</small> |- | Ice on Fire<br>'''Teenagers'''<br>'''Attic Mist''' || Rock Heroes<br>Troet<br>'''Sky Smokers'''<br>'''Blank Page''' || Eho<br>Alarm!<br>'''Infected'''<br>'''Lumberjack''' || Furu Efu<br>'''VestriPullum'''<br>Rdeči alarm<br>'''In the Attic''' |} ;Polfinala in finale {| class="wikitable" |- ! 1. polfinale<br><small>18. 3. 2016<br>4. žirant: Antonio Križnič</small> !! 2. polfinale<br><small>22. 4. 2016</small> |- | '''Teenagers'''<br>Blank Page<br>'''Infected'''<br>VestriPullum || '''Attic Mist'''<br>Sky Smokers<br>'''In the Attic'''<br>Lumberjack |- ! colspan=2|Finale<br><small>17. 6. 2016</small> |- | colspan=2 style="text-align:center"|Teenagers<br>In the Attic<br>'''Infected'''<br>Attic Mist |} ==2016/17== ==2017/18== ==2018/19== Bajta 23 Bizarregood Blerim Rexhepi Drone Society Garlik Kiwi Flash Macbeth - band MATES Tooth In The Sky ;Finale {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Macbeth || 4 + 1 = 5 |- | Blerim || 1 + 2 = 3 |- | Tooth in the Sky || 2 + 4 = 6 |- | Kiwi Flash || 3 + 3 = 6 |} Glasovi občinstva v odstotkih: Macbeth (4,68), Blerim (9,65), Tooth in the Sky (53,52), Kiwi Flash (32,15) ==Tanja Žagar== * https://infogram.com/10-let-tanje-zagar-1gx3pw4j85krmgr * https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/prvenec-tanje-zagar/193329 * https://sites.google.com/site/aljosavasja/ * https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/vsak-drugi-slovenec-si-zeli-mini-tanjo-zagar.html * https://www.si21.com/Glasba/Dee_Jay_Time-Predstavlja_DJ_SVIZEC_TURBO_MIX_st._2/ * https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/foto-slavko-bobovnik-in-tanja-zagar-postala-rekorderja-gongov/425521 * http://tanjazagar.com/Video * https://www.dnevnik.si/319345 * https://siol.net/trendi/svet-znanih/kritikam-se-nasmejis-in-gres-naprej-4247 * https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/kdor-poslusa-moje-pesmi-me-lahko-dobro-spozna/195439 * http://tanjazagar.com/O-meni * https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/video-zmagoslavje-rtv-slovenija-in-nic-novega-v-dezeli-viktorjev-ali-pac/304635 * http://zoso.si/product/search&keyword=tanja%20%C5%BEagar&category_id=0 * https://www.delo.si/druzba/panorama/tanja-zagar-gongi-so-nerazdruzljivi.html * https://www.rtvslo.si/svet-zabave/druzabno/tanja-zagar-podiram-zapovedano-distanco-med-izvajalcem-in-poslusalci/297298 * https://www.lokalno.si/2009/11/23/58747/zgodba/fotovideo_koncert_tanje_zagar/ * http://lifestyle.enaa.com/Scena/Glasba/tanja-zagar-z-novo-uspesnico-hvala-ker-si-ob-meni-ti.html * https://www.pomurec.com/vsebina/8546/Tanja_Zagar__Graditi_kariero_v_tujini__ziveti_pa_v_Sloveniji__je_nemogoce * https://veseljak.si/novice/5550bd22a73c4/avdio-tanja-zagar-vse-bolj-nevarna * https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/tanja-zagar-se-z-lepo-besedo-spopada-z-najvztrajnejsimi-vsiljivci/273347 ==Datumi rojstva== * Martin Štibernik 1976-02-20 * Nikola Sekulovič 1966-12-25 * Mitja Bobič 1983-11-19 * https://service.accredion.com/file/b1c27e16-2af7-4a93-89dc-7eb736a988f5.pdf * Saša Lešnjek: Rojena leta 1999 v Ljubljani. * Robert Korošec: Rojen leta 1990 v Mariboru * Matevž Derenda: Rojen leta 1996 v Brežicah. * Nuška Drašček Rojko: Rojena leta 1980 v Radečah. * Alenka Kozolc Gregurič: Rojena leta 1970 v Novem mestu * Konrad Pižorn Kondi: Rojen leta 1959 v Kranju * https://www.vesna-muzikal.si/igralci * Alya: 36 let * Denis Toplak: 32 * Kaja Vidmar: 24 * Jani Jugovic: 37 * Mojca Funkl: 43 * Luka Žvižej: 38 * Kataya: 33 * Miki Vlahovič: 51 * Teja Jugovic: 37 * Tomaž Mihelič: 40 ==Popevka 2018== * izvajalci morajo biti na dan 1. 9. 2018 stari najmanj 16 let * prijavljena skladba je lahko dolga največ tri minute in pol (3 minute in 30 sekund) * besedilo mora biti v slovenskem jeziku * skladba mora biti izvirna (v celoti in v posameznih delih skladbe) in še ne priobčena javnosti na dan prijave na razpis * izbrani izvajalci bodo skupaj s spremljevalnimi vokalisti skladbo izvedli v živo z revijskim orkestrom Radiotelevizije Slovenija ali z ansamblom/bendom Radiotelevizije Slovenija * zbiranje prijav poteka do 8. aprila 2018 * poleg prijavljenih skladb si Radiotelevizija Slovenija pridrži pravico neposredno povabiti k sodelovanju poljubno število avtorjev ali/in izvajalcev * 30. 3. 2018: Pravila izbiranja skladb za sodelovanje in načina glasovanja na izboru Popevke 2018 * 18. 4. 2018: seznam izbranih skladb * dokončna odločitev o izvedbi prijavljene skladbe (orkester ali bend) v pristojnosti Radiotelevizije Slovenija (želena izvedba prijavljene skladbe) * o avtorju (avtorjih) priredbe za orkester dokončno odloči Radiotelevizija Slovenija * [http://www.rtvslo.si/files/razpisi_natecaji/2018/2018_02_15-sp-besedilo_razpisa_popevka_2018.pdf Javni razpis za sodelovanje na festivalu »Popevka 2018«] * [http://www.rtvslo.si/files/razpisi_natecaji/2018/2018_02_15-sp-prijavni_obrazec_popevka2018.pdf Prijavni obrazec »Popevka 2018«] * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/rtv-slovenija-objavlja-javni-razpis-za-sodelovanje-na-festivalu-popevka-2018/445863 |title=RTV Slovenija objavlja javni razpis za sodelovanje na festivalu »POPEVKA 2018« |accessdate=8. 3. 2018 |date=15. 2. 2018 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/nuska-drascek-caka-svojo-popevkarsko-naslednico-prijavite-se/446097 |title=Nuška Drašček čaka svojo popevkarsko naslednico - prijavite se! |accessdate=8. 3. 2018 |date=15. 2. 2018 |format= |work= }} ==Luka Sešek== {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | honorific_prefix = | name = Luka Sešek | honorific_suffix = | image = | image_size = | landscape = <!-- yes, if wide image, otherwise leave blank --> | alt = | caption = | background = solo_singer | native_name = | native_name_lang = | birth_name = Luka Sešek | alias = | birth_date = 1997 | birth_place = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | origin = | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | genre = Pop | occupation = Pevec | instrument = | years_active = 2015–danes | label = | associated_acts = | website = <!-- Wikidata --> <!-- {{URL|example.com}} --> | notable_instruments = | module = | module2 = | module3 = }} '''Luka Sešek''' (rojen 1997)<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/talenti-druzine-sesek|title=Talenti družine Sešek |accessdate=8. 12. 2017 |date=5. 1. 2017 |format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/film_tv/pa-je-tu-nova-sezona-oddaje-znan-obraz-ima-svoj-glas.html|title=FOTO in VIDEO: To so zmagovalni nastopi prve oddaje Znan obraz ima svoj glas! |accessdate=8. 12. 2017 |date=25. 9. 2017 |format= |work=24ur.com }}</ref> je slovenski pevec iz Ljubljane. Mamma Mia!: Eddie SIT 2016 When We Were Young Ko dvigneš me Moja DSZG 2017: Luka Sešek Maska * Luka Sešek & PROPER - Ne pozabi, da si lepa - 21. 12. 2016 * Luka Sešek & PROPER - 2U (David Guetta ft Justin Bieber) - 24. 9. 2017 * Luka Sešek & PROPER - Rad bi jo videl - 25. 5. 2017 http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/talent-luka-sesek-blesti-v-muzikalu-mamma-mia.html ==Znan obraz ima svoj glas== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! <small>Gost</small> !! <small>Irena</small> !! <small>Gojc</small> !! <small>Tanja</small> !! <small>Tekmovalci</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Clemens || || || || || || || || || || || || |- | 2. || Anina Trobec || || || || || || || || || || || || |- | 3. || Luka Sešek || || || || || || || || || || || || |- | 4. || Nika Zorjan† || || || || || || || || || || || || |- | 5. || Ljubica Špurej Jazbinšek || || || || || || || || || || || || |- | 6. || Lea Sirk || || || || || || || || || || || || |- | 7. || Mitja Šinkovec || || || || || || || || || || || || |-bgcolor="gold" | 8. || Marijan Novina || || || || || || || || || || || || |} ==FSF 2012== 15. [[Festival slovenskega filma]] (FSF 2012) je potekal med 27. in 30. septembrom 2012 v Portorožu. ==Tekmovalni program== ===Celovečerni in srednjemetražni filmi=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Režiser !! Leto |- | colspan=4 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Celovečerni igrani filmi'''</small> |- | Generacija 71, režija Boštjan Slatenšek, 82 min |- | Hvala za Sunderland, režija Slobodan Maksimović, 92 min |- | Nahrani me z besedami, režija Martin Turk, 88 min |- | Pisma iz Egipta, režija Polona Sepe, 80 min |- | Srečen za umret, režija Matevž Luzar, 100 min |- | Šanghaj, režija Marko Naberšnik, 124 min |- | Vaje v objemu, režija Metod Pevec, 89 min |- | colspan=4 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Dokumentarni celovečerni in srednjemetražni filmi'''</small> |- | Dolge počitnice, režija Damjan Kozole, 80 min |- | Državljan Diareja ali Kdo je Tomaž Lavrič, režija Dušan Moravec, 50 min |- | Jaz sem Janez Janša, režija Janez Janša, 68 min |- | Oči in ušesa boga, režija Maja Weiss in Tomo Križnar, 95 min |- | Otroci socializma - zamenite mi glavo, režija Brane Bitenc, 45 min |- | Pedro Opeka, dober prijatelj, režija Jože Možina, 102 min |- | V deželi medvedov, režija Nika Autor, 72 min |- | colspan=4 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Celovečerni film'''</small> |- | Deklica in drevo, režija Vlado Škafar, 61 min |- | colspan=4 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Koprodukcijski celovečerni in srednjemetražni filmi'''</small> |- | Mlada noč, režija Olmo Omerzu, 62 min |- | Nočne ladje, režija Igor Mirković, 101 min |- | Parada, režija Srdjan Dragojević, 116 min |- | Ženska, ki si je otrla solze, režija Teona Strugar Mitevska, 103 min |} ===Kratki filmi=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Režiser !! Leto |- | colspan=4 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Igrani kratki filmi'''</small> |- | Jutro, režija Sonja Prosenc, 10 min |- | Kdo se boji črnega moža?, režija Janez Lapajne, 25 min |- | Missing the moment, režija Mitja Mlakar, 10 min |- | Paket, režija Dražen Štader, 4 min |- | Sto psov, režija Jan Cvitkovič, 24 min |- | colspan=4 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Dokumentarni kratki film'''</small> |- | Jaz sem dober delavec, režija Diego Menendes, 3 min |- | colspan=4 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Animirani kratki filmi'''</small> |- | Egon klobuk, režija Igor Šinkovec, 2 min. |- | Gledam oči, režija Amir Muratović, 5 min |- | Komunikacija, obsedenost in recesija, režija Jaka Kramberger in Leon Vidmar, 3 min |- | Koyaa - lajf je čist odbit, režija Kolja Saksida, 3 min |- | Pikapolonica hoče odrasti, režija Miha Knific, 12 min |} ===Študijski filmi=== {| class="wikitable" |- ! Besedilo glave |- | colspan=4 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Igrani celovečerni, srednjemetražni in kratki filmi'''</small> |- | Fuck Machine, AVA - akademija za vizualne umetnosti, režija Živa Petrič, 9 min, kratki |- | Kekec, tri dni pred poroko, AGRFT, režija Jaka Šuligoj, 46 min, srednjemetražni |- | Kje si stari?, AGRFT, režija Tosja Flaker Berce, 21 min, kratki |- | Limonada, AGRFT, režija Maja Prettner, 25 min, kratki |- | Mladost, AGRFT, režija Sara Kern, 19 min, kratki |- | Nad mestom se dani, AGRFT, režija Blaž Završnik, 24 min, kratki |- | Nikamor 13:22, AGRFT, režija Maja Prelog, 13 min, kratki |- | Razbiti spomini, I. Gimnazija Celje, režija Tomaž Krajnc, 15min, kratki |- | Simpatija, Srednja šola za medije, mentor za režijo Boštjan Miha Jambrek, 99 min, celovečerni |- | colspan=4 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Dokumentarni kratki filmi'''</small> |- | Benjamin, AGRFT, režija Katarina Morano, 29 min |- | Božji otroci, AGRFT, režija Domen Martinčič, 14 min |- | Ljubezenska pesem: Viharni vrh, Visoka šola za umetnost, Jurij Meden, 3 min |- | Od 1912, Visoka šola za umetnost, režija Gaja Kutnjak, 6 min |} SPREMLJEVALNI PROGRAM Igrani in dokumentarni filmi in koprodukcije CELOVEČERNI FILMI 1. Kolesarji v temi, režija Vasja Rovšnik, 77 min 2. Neslišne vojne, režija Rodolfo Bisatti, 86 min 3. Nekoč je bila dežela pridnih, režija Urša Menart, 78 min 4. Divji, režija Jure Breceljnik, 88 min 5. Nebeška vas, režija Rudi Uran, 87 min 6. Duhec, režija Jurij Pervanje, 110 min 7. Prelomnica, Mišo Šušak, 110 min SREDNJEMETRAŽNI FILMI 8. Božična večerja, režija Boštjan Vrhovec, 58 min 9. Stari pisker, režija Darko Nikolovski, 60 min 10. Hoja po vodi, režija Marko Bratuš, 52 min 11. Gradimo novi svet, režija Marko Kobe, 53 min 12. Fant, pobratim smrti II, režija Maja Weiss, 51 min 13. Moj prijatelj Mujo, režija Miran Zupanič, 61 min KRATKI FILMI 14. Fužine nejberhud: športni upi, režija Diego Menendes, 20 min 15. Nekje v septembru, režija Rok Štupar, 30 min 16. Vivir: Finale, režija Rok Kajzer Nagode, 14 min 17. Ponesrečen biznis, režija Vito Pešič, 35 min ŠTUDIJSKI FILMI 1. Franček in Otilija, AGRFT, režija Vid Hajnšek, 14 min 2. Kdo in kaj, AGRFT, režija Peter Hvalica, 23 min 3. Maks, AGRFT, režija Sara Kern, 16 min 4. Messi se je poškodoval, AGRFT, režija Nikolaj Vodošek, 21 min 5. Zmaj, AGRFT, režija Jaka Šuligoj, 17 min 6. Pobeg, AGRFT, režija Milan Urbajs, 30 min ==Zvezde plešejo== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="2"|# !! rowspan="2"|Plesni par !! rowspan="2"|Ples !! rowspan="2"|Pesem !! colspan="6"|Ocene sodnikov !! rowspan="2"|Rezultat |- ! <small>Andrej</small> !! <small>Katarina</small> !! <small>Nika</small> !! <small>Lado</small> !! ∑ !! Točke |- | 1. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |- | 2. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |- | 3. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |- | 4. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |- | 5. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |- | 6. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |-style="background:#ffdead" | 7. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |- | 8. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |- | 9. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |- | 10. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |} {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="2"|# !! rowspan="2" class="unsortable"|Plesni par !! rowspan="2" class="unsortable"|Ples !! rowspan="2" class="unsortable"|Pesem !! colspan="6"|Ocene sodnikov !! rowspan="2"|Rezultat |- ! {{abbr|L|Lado}} !! {{abbr|N|Nika}} !! {{abbr|K|Katarina}} !! {{abbr|A|Andrej}} !! ∑ !! Točke |- | 1. || || || "" <small>()</small> || || || || || || || Varna |-style="background:#ffdead" | 2. || || || "" <small>()</small> || || || || || || || Izločena |- | 3. || || || "" <small>()</small> || || || || || || || Varna |- | 4. || || || "" <small>()</small> || || || || || || || Varna |- | 5. || || || "" <small>()</small> || || || || || || || Ogrožena |- | 6. || || || "" <small>()</small> || || || || || || || Varna |- | 7. || || || "" <small>()</small> || || || || || || || Varna |- | 8. || || || "" <small>()</small> || || || || || || || Varna |} ==4play== {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = 4play | image = | image_size = | landscape = | alt = | caption = | background = group_or_band | alias = All4Play<br>All 4 Play | origin = [[Novo mesto]], [[Slovenija]] | genre = | years_active = {{start date|2005}}–{{end date|2014}} | label = Menart Records<br>Reflektor | associated_acts = | website = [https://www.facebook.com/All-4-Play-131761430213779 Facebook stran] | current_members = | past_members = [[Matjaž Kumelj]]<br>Grega Kralj<br>Tina Horvat<br>Sanja Cerjak | module = | module2 = | module3 = }} * http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/4play-so-postali-all4play/243917 * http://siol.net/trendi/glasba/all4play-4play-357266 * http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=146793 * https://www.dnevnik.si/1042319568 * http://primorske.si/Priloge/TV-Okno/Nevarna-igra-s-skupino-all4play.aspx Lendero & Co Miha Hercog, besedilo pa Igor Mazul – Amon All 4 Play = zaradi tujine - 4play že bilo vzeto In memoriam Toše Proeski - Separate ways in Ledena<ref>{{navedi splet |url= http://www.tocnoto.si/4play-skupaj-s-tonijem-cetinskim-zapeli-v-spomin-toseta-proeskega/ |title=4Play skupaj s Tonijem Cetinskim zapeli v spomin Tošeta Proeskega |accessdate=2. 4. 2017 |date=17. 6. 2010 |format= |work=tocnoto.si }}</ref> Sodelujejo s Steffaniom in Dennisom ;Festivali * MMS 2006: Tarča − 5. mesto * Pesem poletja 2006: Tarča − zmagali * Euro Pop 2006 (Zenica, BiH): Tarča – 1. mesto občinstva/posebno nagrado občinstva + nagrada za najboljši scenski nastop<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/4play-iz-zenice-z-dvema-nagradama/176982 |title=4play iz Zenice z dvema nagradama |accessdate=2. 4. 2017 |date=9. 9. 2006 |format= |work=MMC }}</ref> * Pesem poletja 2007: Sladki greh – 1. mesto po mnenju občinstva (pesem Konga) * mednarodni festival Euro Pop 2007 (Zenica, BiH): Sladki greh – prvo mesto za nastop po mnenju strokovne žirije<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/4play-povsod-zmagujejo/186909 |title=4play povsod zmagujejo |accessdate=1. 4. 2017 |date=18. 9. 2007 |format= |work=MMC }}</ref> * EMA 2008: DJ – 4. mesto * Pesem poletja 2008: DJ * 2009: nagrada diamant za najboljšo skupino v Sloveniji<ref>{{navedi splet |url= https://govori.se/foto/podeliteve-nagrad-diamanti/ |title=Podelitev nagrad diamanti |accessdate=2. 4. 2017 |date=15. 2. 2009 |format= |work=govori.se }}</ref> * Pesem poletja 2009: Ko usoda se igra -- 3. nagrada občinstva * Marco Polo festival (festival ''pisme i vina'') 2009: Noro – nagrado za najboljši scenski/odrski nastop; finale<ref>{{navedi splet |url= http://www.lokalno.si/2009/07/29/53633/aktualno/4play_na_korculi/?utm_source=ref&utm_medium=web&utm_campaign=oldLink |title=4play na Korčuli |accessdate=1. 4. 2017 |date=29. 7. 2009 |format= |work=lokalno.si }}</ref> * Marco Polo fest 2010 (Korčula): New generation – prvo nagrado publike v polfinalnem večeru; finale = dve nagradi: za najboljši scenski nastop in prvo nagrado publike<ref>{{navedi splet |url= http://www.lokalno.si/2010/07/27/56682/aktualno/4play_zmaguje_na_korculi/ |title=4play zmaguje na Korčuli |accessdate=1. 4. 2017 |date=27. 7. 2010 |format= |work=lokalno.si }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/z-novo-generacijo-v-dalmacijo.html |title=Z novo generacijo v Dalmacijo |accessdate=1. 4. 2017 |date=28. 7. 2010 |format= |work=24ur.com }}</ref> / zmagali na prvem polfinalnem večeru, v samem finalu pa smo osvojili nagrado občinstva in nagrado za najboljši scenski nastop * Ohrid 2010: Ti i jas (mak.) − zmagovalci žirije<ref>{{navedi splet |url= http://www.lokalno.si/2010/09/08/56966/aktualno/4play_prispeli_iz_ohrida/ |title=4Play prispeli iz Ohrida |accessdate=1. 4. 2017 |date=8. 9. 2010 |format= |work=lokalno.si }}</ref> * Split 2011: Anđeli bez krila * Ohrid fest 2011: Ljubi me polako – nagrado za najboljšo interpretacijo po mnenju žirije<ref>{{navedi splet |url= http://www.lokalno.si/2011/09/03/66845/zgodba/VIDEO_All4play_v_Ohridu/ |title=VIDEO: All4play v Ohridu |accessdate=1. 4. 2017 |date=3. 9. 2011 |format= |work=lokalno.si }}</ref> * Zlati glas Konga 2008 * Zlati glas Konga 2009 ;Diskografija * 2009: DJ<ref>{{navedi splet |url= https://govori.se/foto/4play-se-igrajo-zares/ |title=4PLAY se igrajo zares |accessdate=2. 4. 2017 |date=22. 10. 2009 |format= |work=govori.se }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/4play-na-cvicku-in-torti.html |title=4Play na cvičku in torti |accessdate=2. 4. 2017 |date=22. 10. 2009 |format= |work=24ur.com }}</ref> * 2010: Nevarna igra / Opasna igra / Skin Game (1. 12., pri založbi Reflektor) -- Vse skladbe so posnete v vseh treh jezikih – slovenščini, hrvaščini in angleščini<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/4play-razpadli-a-se-vedno-skupaj.html |title=4play razpadli, a še vedno skupaj |accessdate=2. 4. 2017 |date=2. 12. 2010 |format= |work=24ur.com }}</ref> * 2005: Zadnja priložnost<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/4play-s-prvim-singlom-in-spotom/141654 |title=4play s prvim singlom in spotom |accessdate=2. 4. 2017 |date=5. 1. 2006 |format= |work=MMC }}</ref> * 2006: Upanje<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/mlada-skupina-4play-se-vraca/172498 |title=Mlada skupina 4play se vrača |accessdate=2. 4. 2017 |date=1. 3. 2006 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/4play-bodo-zapolnili-vrzel/142897 |title=4play bodo zapolnili vrzel |accessdate=2. 4. 2017 |date=5. 3. 2006 |format= |work=MMC }}</ref> * 2006: Tarča * Ledena noč * 2007: Sladki greh * 2007: Živi pesek<ref>{{navedi splet |url= http://www.lokalno.si/2007/11/06/41914/aktualno/4play_predstavlja_zivi_pesek/ |title=4Play predstavlja Živi pesek |accessdate=2. 4. 2017 |date=6. 11. 2007 |format= |work=lokalno.si }}</ref> * 2008: DJ * 2008: Ko usoda se igra<ref>{{navedi splet |url= http://www.zurnal24.si/4play-zivijo-za-glasbo-in-ples-clanek-37096 |title=4play živijo za glasbo in ples |accessdate=2. 4. 2017 |date=28. 11. 2008 |format= |work=Žurnal24 }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/usoda-se-igra-s-skupino-4play.html |title=Usoda se igra s skupino 4play |accessdate=2. 4. 2017 |date=24. 12. 2008 |format= |work=24ur.com }}</ref> * 2009: Noro * 2009: Akcija<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/4play-znova-v-akciji.html |title=4play znova v akciji |accessdate=2. 4. 2017 |date=11. 11. 2009 |format= |work=24ur.com }}</ref> * 2010: Najino slovo<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/4play-ko-smo-zaslisali-to-pesem-so-se-nam-ulile-solze.html |title=4play: Ko smo zaslišali to pesem, so se nam ulile solze |accessdate=2. 4. 2017 |date=8. 5. 2010 |format= |work=24ur.com }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.tocnoto.si/ali-se-skupina-4play-poslavlja/ |title=Ali se skupina 4Play poslavlja? |accessdate=2. 4. 2017 |date=9. 5. 2010 |format= |work=tocnoto.si }}</ref> – kot all4play * 2010: Skupaj / Ono / Playstation * 2011: Halo (Boštjan Grabnar) -- Menart ;Zunanje povezave * [https://www.youtube.com/user/hiphopcar all4play] na Youtubu {{sklici|2}} ==Žarometi== {| class="wikitable" |- ! Pesem leta !! Glas leta |- | * Ob kavi (Anabel) * Hočem le tebe (Modrijani & Isaac Palma) * Ni predaje, ni umika (BQL & Nika Zorjan) * Vsi smo na istem (Nipke & Trkaj ft. Artifex) * Lagano (Challe Salle) * Jaz že vem, zakaj (Jan Plestenjak) | * Nina Pušlar * Jan Plestenjak * Lea Sirk * Helena Blagne * Modrijani * Magnifico |- ! Zabavna TV-oddaja leta !! Tekmovalna TV-oddaja leta |- | * Znan obraz ima svoj glas <small>(POP TV)</small> * Slovenski pozdrav <small>(TVS)</small> * Zvezde plešejo <small>(POP TV)</small> * Dan najlepših sanj <small>(POP TV)</small> * Ta teden z Juretom Godlerjem <small>(Planet TV)</small> * Vikend paket <small>(TVS)</small> | * Zvezde plešejo <small>(POP TV)</small> * The Biggest Loser Slovenija <small>(Planet TV)</small> * Znan obraz ima svoj glas <small>(POP TV)</small> * Masterchef Slovenija <small>(POP TV)</small> * Kdo bi vedel <small>(TVS)</small> * Male sive celice <small>(TVS)</small> |- ! Voditelj/ica informativne TV-oddaje leta !! Gostitelj/ica razvedrilne TV-oddaje leta |- | * Darja Zgonc <small>(24 ur)</small> * Jerca Zajc Šušteršič <small>(Planet danes)</small> * Rosvita Pesek <small>(Odmevi)</small> * Edi Pucer <small>(24 ur)</small> * Manica Janežič Ambrožič <small>(Dnevnik)</small> * Jani Muhič <small>(24 ur)</small> | * Denis Avdić <small>(Znan obraz ima svoj glas)</small> * Lili Žagar <small>(Dan.)</small> * Saša Jerković <small>(Kdo bi vedel, Vem!)</small> * Blaž Švab <small>(Slovenski pozdrav)</small> * Bernarda Žarn <small>(Vikend paket)</small> * Peter Poles <small>(Zvezde plešejo)</small> |- ! Igralec leta !! Igralka leta |- | * Jernej Šugman * Sebastian Cavazza * Matjaž Javšnik * Tadej Pišek * Primož Forte * Bojan Emeršič | * Lara Komar * Maruša Majer * Tjaša Železnik * Nina Ivanič * Mojca Funkl * Katarina Čas |- ! Nabrušen TV-jezik leta !! Spletna zvezda leta |- | * Denis Avdić <small>(Znan obraz ima svoj glas)</small> * Urška Vučak Markež <small>(Slovenski pozdrav)</small> * Slavko Bobovnik <small>(Odmevi)</small> * Nika Ambrožič Urbas <small>(Zvezde plešejo)</small> * Jasna Kuljaj <small>(Od junaka do težaka)</small> * Jure Godler <small>(Ta teden z Juretom Godlerjem)</small> | * Mami blogerke * Denise Dame * Komotar minuta * Cool Fotr * Lepa afna * Metina lista |- ! Filmska zgodba leta | style="background:#FFF; border-bottom:1px solid #FFF; border-right:1px solid #FFF"| |- | * Košarkar naj bo * Stekle lisice * Milice 2 * Prebujanja * Rudar * Ivan | style="background:#FFF; border-bottom:1px solid #FFF; border-right:1px solid #FFF"| |} * Žarometi 2017 * nominiranci po izboru bralcev in uredništva Vklopa * o zmagovalcih odloča zvezdniška žirija * 11 kategorij * {{navedi revijo |last1=V. |first1=M. |last2=P. |first2=L. |last3=Z. |first3=G. |year=2018 |title=Žarometi 2017: razkrivamo nominirance! |journal=Vklop |volume=IV |issue=6 |pages=8−13 |publisher= |doi= |url= |accessdate=16. 2. 2018 }} * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/koga-bodo-obsijali-zarometi-med-nominiranci-sugman-bobovnik-denise-dame/445370 |title=Koga bodo obsijali žarometi? Med nominiranci Šugman, Bobovnik, Denise Dame. |accessdate=16. 2. 2018 |date=7. 2. 2018 |format= |work=MMC }} ==Top Slovenija== {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size: 95%" |- ! # !! |- | 1. || |- | 2. || |- | 3. || |- | 4. || |- | 5. || |- | 6. || |- | 7. || |- | 8. || |- | 9. || |- | 10. || |- | 11. || |- | 12. || |- | 13. || |- | 14. || |- | 15. || |- | 16. || |- | 17. || |} ===2015=== {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size: 95%" |- ! # !! 0901 !! 1601 !! 2301 !! 3001 |- | 1. || PLEŠEM PO MUZIKI - GAL GJURIN || PLEŠEM PO MUZIKI - GAL GJURIN || DECEMBER - BOHEM || DECEMBER - BOHEM |- | 2. || POL - HAMO & TRIBUTE TO LOVE || DECEMBER - BOHEM || RESTART - ŠANK ROCK || OSTANIVA - SWEET PEAK & EVA HREN |- | 3. || DECEMBER - BOHEM || POL - HAMO & TRIBUTE TO LOVE || PLEŠEM PO MUZIKI - GAL GJURIN || NISI SAM - ŽIGA RUSTJA |- | 4. || ME LJUBIŠ KEJ - MANOUCHE || RESTART - ŠANK ROCK || NEHI TEŽIT - KATARINA MALA || RESTART - ŠANK ROCK |- | 5. || RESTART - ŠANK ROCK || NEHI TEŽIT - KATARINA MALA || POL - HAMO & TRIBUTE TO LOVE || NEHI TEŽIT - KATARINA MALA |- | 6. || NASMEH IN MIRNA KRI - NINA PUŠLAR || ME LJUBIŠ KEJ - MANOUCHE || OSTANIVA - SWEET PEAK & EVA HREN || PISANI VRTILJAK - NITROX |- | 7. || DO SRCA - MITJA PODLESNIK || OSTANIVA - SWEET PEAK & EVA HREN || ME LJUBIŠ KEJ - MANOUCHE || POL - HAMO & TRIBUTE TO LOVE |- | 8. || BE OK (rmx) - NUDE || NISI SAM - ŽIGA RUSTJA || PISANI VRTILJAK - NITROX || VISOKO NAD OBLAKI - NEISHA |- | 9. || NEHI TEŽIT - KATARINA MALA || NASMEH IN MIRNA KRI - NINA PUŠLAR || NISI SAM - ŽIGA RUSTJA || PRIVLAČNO - SOPRANOS |- | 10. || ZA NAJU - ALYA || ZA NAJU - ALYA || VISOKO NAD OBLAKI - NEISHA || PLEŠEM PO MUZIKI - GAL GJURIN |- | 11. || OSTANIVA - SWEET PEAK & EVA HREN || ČE BI VEDEL - ELEFANT || ZA NAJU - ALYA || ČE BI VEDEL - ELEFANT |- | 12. || LADJE - DAMIANO ROI || DO SRCA - MITJA PODLESNIK || MED S TREBUHA - NULA KELVINA || KO SE VRNEŠ IZ ZAPORA - BILBI |- | 13. || VISOKO NAD OBLAKI - NEISHA || LADJE - DAMIANO ROI || ČE BI VEDEL - ELEFANT || HALO NATAŠA - CLICHE |- | 14. || SOLZE NA OKNIH - NANA MILČINSKI || VISOKO NAD OBLAKI - NEISHA || LADJE - DAMIANO ROI || ME LJUBIŠ KEJ - MANOUCHE |- | 15. || MED S TREBUHA - NULA KELVINA || BE OK (rmx) - NUDE || KO SE VRNEŠ IZ ZAPORA - BILBI || MED S TREBUHA - NULA KELVINA |- | 16. || ZAPRISEŽEN - ZLATKO || MED S TREBUHA - NULA KELVINA || NASMEH IN MIRNA KRI - NINA PUŠLAR || ZA NAJU - ALYA |- | 17. || NIKOLI DOVOLJ - ANU || SOLZE NA OKNIH - NANA MILČINSKI || DO SRCA - MITJA PODLESNIK || LADJE - DAMIANO ROI |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size: 90%" |- ! # !! 0602 !! 1302 !! 2002 !! 2702 |- | 1. || OSTANIVA - SWEET PEAK & EVA HREN || NISI SAM - ŽIGA RUSTJA || NISI SAM - ŽIGA RUSTJA || NISI SAM - ŽIGA RUSTJA |- | 2. || NISI SAM - ŽIGA RUSTJA || PISANI VRTILJAK - NITROX || PRIVLAČNO - SOPRANOS || TI SI KUL - MARINA & BAND |- | 3. || PISANI VRTILJAK - NITROX || PRIVLAČNO - SOPRANOS || PISANI VRTILJAK - NITROX || TI TO LAHKO - ZLATKO ft. Nina Pušlar |- | 4. || DECEMBER - BOHEM || OSTANIVA - SWEET PEAK & EVA HREN || STREL V KOLENO - MI2 || PISANI VRTILJAK - NITROX |- | 5. || RESTART - ŠANK ROCK || DECEMBER - BOHEM || KO SE VRNEŠ IZ ZAPORA - BILBI || STREL V KOLENO - MI2 |- | 6. || NEHI TEŽIT - KATARINA MALA || RESTART - ŠANK ROCK || TI SI KUL - MARINA & BAND || PRIVLAČNO - SOPRANOS |- | 7. || PRIVLAČNO - SOPRANOS || KO SE VRNEŠ IZ ZAPORA - BILBI || TI TO LAHKO - ZLATKO ft. Nina Pušlar || KO SE VRNEŠ IZ ZAPORA - BILBI |- | 8. || KO SE VRNEŠ IZ ZAPORA - BILBI || STREL V KOLENO - MI2 || OSTANIVA - SWEET PEAK & EVA HREN || POD SVOBODNIM SONCEM - NESSY & D.PANČUR |- | 9. || STREL V KOLENO - MI2 || TI SI KUL - MARINA & BAND || PEGASTI MILIJONAR - ALMA || PEGASTI MILIJONAR - ALMA |- | 10. || VISOKO NAD OBLAKI - NEISHA || PEGASTI MILIJONAR - ALMA || RESTART - ŠANK ROCK || VEČ KOT 1000 BESED - ALEKSANDER NOVAK |- | 11. || ČE BI VEDEL - ELEFANT || VEČ KOT 1000 BESED - ALEKSANDER NOVAK || VEČ KOT 1000 BESED - ALEKSANDER NOVAK || HEJ - ANIKA HORVAT |- | 12. || PEGASTI MILIJONAR - ALMA || HALO NATAŠA - CLICHE || HALO NATAŠA - CLICHE || OSTANIVA - SWEET PEAK & EVA HREN |- | 13. || HALO NATAŠA - CLICHE || NEHI TEŽIT - KATARINA MALA || KO NA CESTI SO DOMA - JERNEJ MAŽGON JERRY || KO NA CESTI SO DOMA - JERNEJ MAŽGON JERRY |- | 14. || MED S TREBUHA - NULA KELVINA || ČE BI VEDEL - ELEFANT || DECEMBER - BOHEM || HALO NATAŠA - CLICHE |- | 15. || ZA NAJU - ALYA || ZA NAJU - ALYA || ČE BI VEDEL - ELEFANT || RESTART - ŠANK ROCK |- | 16. || PLEŠEM PO MUZIKI - GAL GJURIN || MED S TREBUHA - NULA KELVINA || NEHI TEŽIT - KATARINA MALA || ČE BI VEDEL - ELEFANT |- | 17. || LADJE - DAMIANO ROI || VISOKO NAD OBLAKI - NEISHA || VISOKO NAD OBLAKI - NEISHA || NEHI TEŽIT - KATARINA MALA |} ===2016=== ;Januar {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 1. 1. !! 8. 1. !! 15. 1. !! 22. 1. !! 29. 1. |- | 1. || '''Čista jeba – Mi2''' || '''Greva dol – Tabu''' || '''Veselega decembra – 30 stopinj v senci''' || '''Veselega decembra – 30 stopinj v senci''' || '''Pesem zate – Tinkara Kovač & Perpetuum Jazzile''' |- | 2. || Ledena – Siddharta || Kralj ljudskih src – Zoran Predin || Greva dol – Tabu || Greva dol – Tabu || Čarobna cesta – Nataša |- | 3. || Najina slika in ti – Neisha || Bruseljski predpražnik – Jernej Zoran || Kralj ljudskih src – Zoran Predin || Čarobna cesta – Nataša || Veselega decembra – 30 stopinj v senci |- | 4. || Sem kakor ti − Okttober || Dlani – Okttober || Bruseljski predpražnik – Jernej Zoran || Dlani – Okttober || Greva dol – Tabu |- | 5. || Sladoled z vesoljem, prosim − Nina Pušlar || Veselega decembra – 30 stopinj v senci || Dlani – Okttober || Pesem zate – Tinkara Kovač & Perpetuum Jazzile || Dlani – Okttober |- | 6. || Do nagega – Alma || Dober dan – Alya || Čarobna cesta – Nataša || Kralj ljudskih src – Zoran Predin || Stopinje v snegu – Avtomobili |- | 7. || Nekaj med nama – Easy || Na polju zlomljenih besed – DMP || Dober dan – Alya || Bruseljski predpražnik – Jernej Zoran || Kralj ljudskih src – Zoran Predin |} ;Februar {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 5. 2. !! 12. 2. !! 19. 2. !! 26. 2. |- | 1. || '''Pesem zate – Tinkara Kovač & Perpetuum Jazzile''' || '''To mi je všeč – Nina Pušlar''' || '''To mi je všeč – Nina Pušlar''' || '''Stopinje v snegu – Avtomobili''' |- | 2. || Čarobna cesta – Nataša || Stopinje v snegu – Avtomobili || Stopinje v snegu – Avtomobili || To mi je všeč – Nina Pušlar |- | 3. || To mi je všeč – Nina Pušlar || Čarobna cesta – Nataša || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak |- | 4. || Stopinje v snegu – Avtomobili || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Prave tipke – 6 Pack Čukur || Prave tipke – 6 Pack Čukur |- | 5. || Dlani – Okttober || Pesem zate – Tinkara Kovač & Perpetuum Jazzile || Pesem zate – Tinkara Kovač & Perpetuum Jazzile || Pesem zate – Tinkara Kovač & Perpetuum Jazzile |- | 6. || Veselega decembra – 30 stopinj v senci || Veselega decembra – 30 stopinj v senci || Veselega decembra – 30 stopinj v senci || Pesem in poljub – Alex Volasko |- | 7. || Greva dol – Tabu || Dlani – Okttober || Čarobna cesta – Nataša || Čarobna cesta – Nataša |} ;Marec {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 4. 3. !! 11. 3. !! 18. 3. !! 25. 3. |- | 1. || '''To mi je všeč – Nina Pušlar''' || '''Kaj je to življenje – Eva Boto''' || '''To mi je všeč – Nina Pušlar''' || '''Črno bel – Raiven''' |- | 2. || Kaj je to življenje – Eva Boto || To mi je všeč – Nina Pušlar || Kaj je to življenje – Eva Boto || To mi je všeč – Nina Pušlar |- | 3. || Stopinje v snegu – Avtomobili || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Blue and Red – ManuElla || Blue and Red – ManuElla |- | 4. || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Stopinje v snegu – Avtomobili || Črno bel – Raiven || Kaj je to življenje – Eva Boto |- | 5. || Pesem zate – Tinkara Kovač & Perpetuum Jazzile || Pesem zate – Tinkara Kovač & Perpetuum Jazzile || Pesem zate – Tinkara Kovač & Perpetuum Jazzile || Noro – Panda |- | 6. || Pesem in poljub – Alex Volasko || Blue and Red – ManuElla || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Pesem in poljub – Alex Volasko |- | 7. || Prave tipke – 6 Pack Čukur || Pesem in poljub – Alex Volasko || Pesem in poljub – Alex Volasko || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak |} ;April {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 1. 4. !! 15. 4. !! 22. 4. !! 29. 4. |- | 1. || '''Črno bel – Raiven''' || '''Začaraj me – King Foo''' || '''Noro – Panda''' || '''Dotakn se me – Manouche''' |- | 2. || Blue and Red – ManuElla || Črno bel – Raiven || Začaraj me – King Foo || Začaraj me – King Foo |- | 3. || To mi je všeč – Nina Pušlar || Blue and Red – ManuElla || Črno bel – Raiven || Ne pojdeva več v dvoje – Jebe'la cesta |- | 4. || Kaj je to življenje – Eva Boto || Noro – Panda || Blue and Red – ManuElla || Črno bel – Raiven |- | 5. || Noro – Panda || Kaj je to življenje – Eva Boto || Ne pojdeva več v dvoje – Jebe'la cesta || Navaden občan – Gušti |- | 6. || Začaraj me – King Foo || To mi je všeč – Nina Pušlar || Dotakn se me – Manouche || Noro – Panda |- | 7. || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Ne pojdeva več v dvoje – Jebe'la cesta || Kaj je to življenje – Eva Boto || Blue and Red – ManuElla |} ;Maj {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 6. 5. !! 13. 5. !! 20. 5. !! 27. 5. |- | 1. || '''Dotakn se me − Manouche''' || '''Dotakn se me − Manouche''' || '''Moji dnevi – Vlado Kreslin''' || '''Drugačen svet – Proteus''' |- | 2. || Navaden občan − Gušti || Moji dnevi – Vlado Kreslin || Dotakn se me − Manouche || Moji dnevi – Vlado Kreslin |- | 3. || Ne pojdeva več v dvoje – Jebe'la cesta || Navaden občan − Gušti || Drugačen svet – Proteus || Veliko mesto – Mistermarsh |- | 4. || Noro – Panda || Drugačen svet – Proteus || Navaden občan − Gušti || Dotakn se me − Manouche |- | 5. || Moji dnevi – Vlado Kreslin || Ne pojdeva več v dvoje − Jebe'la cesta || Veliko mesto – Mistermarsh || Navaden občan − Gušti |- | 6. || Črno bel – Raiven || Črno bel – Raiven || Ne pojdeva več v dvoje − Jebe'la cesta || Nočem biti sama – Anika Horvat |- | 7. || Blue and Red – ManuElla || Blue and Red – ManuElla || Črno bel – Raiven || Ne pojdeva več v dvoje − Jebe'la cesta |} ;Junij I {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 3. 6. |- | 1. || '''Drugačen svet – Proteus''' |- | 2. || Veliko mesto – Mistermarsh |- | 3. || Dotakn se me − Manouche |- | 4. || Moji dnevi – Vlado Kreslin |- | 5. || Živet − Aleksander Novak |- | 6. || Nočem biti sama – Anika Horvat |- | 7. || Navaden občan − Gušti |} ; Junij II in julij {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 17. 6. !! 1. 7. !! 8. 7. !! 15. 7. !! 22. 7. !! 29. 7. |- | 1. || '''Veliko mesto – Mistermarsh''' || '''Tapete – Carpe Diem''' || '''Imam pa te rad − Easy''' || '''Imam pa te rad − Easy''' || '''Sledi mi − Soundfly''' || '''Sledi mi − Soundfly''' |- | 2. || Drugačen svet – Proteus || Veliko mesto – Mistermarsh || Tapete – Carpe Diem || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi || Ni prostora – Tretji kanu |- | 3. || Dotakn se me − Manouche || Drugačen svet – Proteus || Veliko mesto – Mistermarsh || Tapete – Carpe Diem || Imam pa te rad − Easy || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi |- | 4. || Živet − Aleksander Novak || Živet − Aleksander Novak || Drugačen svet – Proteus || Sledi mi − Soundfly || Ni prostora – Tretji kanu || Imam pa te rad − Easy |- | 5. || Moji dnevi – Vlado Kreslin || Imam pa te rad − Easy || Živet − Aleksander Novak || Ni prostora – Tretji kanu || Tapete – Carpe Diem || Srce za srce – Alya |- | 6. || Nočem biti sama – Anika Horvat || Nočem biti sama – Anika Horvat || Nočem biti sama – Anika Horvat || Drugačen svet – Proteus || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya |- | 7. || Tapete – Carpe Diem || Dotakn se me − Manouche || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi || Živet − Aleksander Novak || Srce za srce – Alya || Pesem (rmx) – Manca Špik & Kvatropirci |- | 8. || Navaden občan − Gušti || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi || Sledi mi − Soundfly || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya || Pesem – Manca Špik & Kvatropirci || Tapete – Carpe Diem |- | 9. || Imam pa te rad − Easy || Moji dnevi – Vlado Kreslin || Ni prostora – Tretji kanu || Zame – Sheby || Zame – Sheby || Zame – Sheby |- | 10. || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi || Ni prostora – Tretji kanu || Moji dnevi – Vlado Kreslin || Veliko mesto – Mistermarsh || Živet − Aleksander Novak || Klic divjine − Alenka Godec |} ;Avgust {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 5. 8. !! 12. 8. !! 19. 8. !! 26. 8. |- | 1. || '''Srce za srce – Alya''' || '''Srce za srce – Alya''' || '''Prvi zadnji – Tabu''' || '''Življenje je prestiž − Rina K''' |- | 2. || Sledi mi − Soundfly || Sledi mi − Soundfly || Srce za srce – Alya || Srce za srce – Alya |- | 3. || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi || Sledi mi − Soundfly || Prvi zadnji – Tabu |- | 4. || Imam pa te rad − Easy || Prvi zadnji – Tabu || Klic divjine − Alenka Godec || Klic divjine − Alenka Godec |- | 5. || Pesem (rmx) – Manca Špik & Kvatropirci || Klic divjine − Alenka Godec || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi |- | 6. || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya || Pesem (rmx) – Manca Špik & Kvatropirci || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya |- | 7. || Ni prostora – Tretji kanu || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič || Življenje je prestiž − Rina K || Sledi mi − Soundfly |- | 8. || Klic divjine − Alenka Godec || Pesem (rmx) – Manca Špik & Kvatropirci || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya || Pesem (rmx) – Manca Špik & Kvatropirci |- | 9. || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič || Ni prostora – Tretji kanu || Ni prostora – Tretji kanu || Ne bom te zgubu – Alex Volasko |- | 10. || Tapete – Carpe Diem || Tapete – Carpe Diem || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič |} ;September {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 90%" |- ! # !! 2. 9. !! 9. 9. !! 16. 9. !! 23. 9. !! 30. 9. |- | 1. || '''Življenje je prestiž − Rina K''' || '''Življenje je prestiž − Rina K''' || '''Grafit − Sweet Peak & Ina Shai''' || '''Grafit − Sweet Peak & Ina Shai''' || '''Daleč − Avtomobili & Severa Gjurin''' |- | 2. || Srce za srce – Alya || Srce za srce – Alya || Ne bom te zgubu – Alex Volasko || Ne bom te zgubu – Alex Volasko || Ne bom te zgubu – Alex Volasko |- | 3. || Prvi zadnji – Tabu || Prvi zadnji – Tabu || A še 'mam sploh pravico − Milan Kamnik || A še 'mam sploh pravico − Milan Kamnik || Muza – BQL |- | 4. || Klic divjine − Alenka Godec || A še 'mam sploh pravico − Milan Kamnik || Srce za srce – Alya || Daleč − Avtomobili & Severa Gjurin || Grafit − Sweet Peak & Ina Shai |- | 5. || A še 'mam sploh pravico − Milan Kamnik || Ne bom te zgubu – Alex Volasko || Prvi zadnji – Tabu || Prvi zadnji – Tabu || Prvi zadnji – Tabu |- | 6. || Ne bom te zgubu – Alex Volasko || Klic divjine − Alenka Godec || Življenje je prestiž − Rina K || Življenje je prestiž − Rina K || Življenje je prestiž − Rina K |- | 7. || Sledi mi − Soundfly || Sledi mi − Soundfly || Muza – BQL || Muza – BQL || A še 'mam sploh pravico − Milan Kamnik |- | 8. || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič || Zakaj pa ne? – Neca Falk |- | 9. || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya || Grafit − Sweet Peak & Ina Shai || Klic divjine − Alenka Godec || Klic divjine − Alenka Godec || Klic divjine − Alenka Godec |- | 10. || Pesem (rmx) – Manca Špik & Kvatropirci || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya || Srce za srce – Alya || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič |} ;Oktober {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 7. 10. !! 14. 10. !! 21. 10. !! 28. 10. |- | 1. || '''Muza – BQL''' || '''Male ribe − Boštjan Meh''' || '''Zakaj pa ne? – Neca Falk''' || '''Zakaj pa ne? – Neca Falk''' |- | 2. || Daleč − Avtomobili & Severa Gjurin || Muza – BQL || Svet − Gušti & Borut Marolt || Čigava pojava zabava – Mistermarsh |- | 3. || Zakaj pa ne? – Neca Falk || Zakaj pa ne? – Neca Falk || Muza – BQL || Svet − Gušti & Borut Marolt |- | 4. || Male ribe − Boštjan Meh || Daleč − Avtomobili & Severa Gjurin || Male ribe − Boštjan Meh || Muza – BQL |- | 5. || Prvi zadnji – Tabu || Svet − Gušti & Borut Marolt || Daleč − Avtomobili & Severa Gjurin || Male ribe − Boštjan Meh |- | 6. || Življenje je prestiž − Rina K || Prvi zadnji – Tabu || Čigava pojava zabava – Mistermarsh || Daleč − Avtomobili & Severa Gjurin |- | 7. || Grafit − Sweet Peak & Ina Shai || Življenje je prestiž − Rina K || Življenje je prestiž − Rina K || Noben me ne razume – Nipke |- | 8. || Ne bom te zgubu – Alex Volasko || Grafit − Sweet Peak & Ina Shai || Grafit − Sweet Peak & Ina Shai || Grafit − Sweet Peak & Ina Shai |- | 9. || A še 'mam sploh pravico − Milan Kamnik || Ne bom te zgubu – Alex Volasko || Ne bom te zgubu – Alex Volasko || Prvi zadnji – Tabu |- | 10. || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič || A še 'mam sploh pravico − Milan Kamnik || Prvi zadnji – Tabu || Ne bom te zgubu – Alex Volasko |} ;November {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 4. 11. !! 11. 11. |- | 1. || '''Čigava pojava zabava – Mistermarsh''' || '''Reci mi da – Manouche''' |- | 2. || Zakaj pa ne? – Neca Falk || Noben me ne razume – Nipke |- | 3. || Svet − Gušti & Borut Marolt || Čigava pojava zabava – Mistermarsh |- | 4. || Noben me ne razume – Nipke || Zakaj pa ne? – Neca Falk |- | 5. || Male ribe − Boštjan Meh || Svet − Gušti & Borut Marolt |- | 6. || Daleč − Avtomobili & Severa Gjurin || Vrhovi − Neisha |- | 7. || Reci mi da – Manouche || Male ribe − Boštjan Meh |- | 8. || Grafit − Sweet Peak & Ina Shai || Daleč − Avtomobili & Severa Gjurin |- | 9. || Vrhovi − Neisha || Slovo – Okttober |- | 10. || Muza – BQL || Muza – BQL |} ==Slovenski filmski maraton== FSF je nadaljevanja Slovenskega filmskega maratona. FSF je pregled avdiovizualne produkcije zadnjega leta in naslednik Tedna domačega filma v Celju, ustanovljenega v sedemdesetih letih 20. stoletja, ki se je po osamosvojitvi preimenoval v Slovenski filmski maraton in preselil v Portorož, kjer je bil lani 10. FSF.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/film/kaj-so-slovenski-filmarji-posneli-v-zadnjem-letu/156951 |title=Kaj so slovenski filmarji posneli v zadnjem letu? |accessdate=25. 10. 2016 |date=22. 10. 2008 |format= |work=MMC }}</ref> ===6. slovenski filmski maraton=== Potekal je od 15. do 18. januarja 1997 v Portorožu, in sicer v Avditoriju. Prvič ga je v celoti sam pripravil Filmski sklad Republike Slovenije, katerega direktor je bil Tone Frelih. To je bil zadnji Slovenski filmski maraton, prihodnje leto se je namreč iz maratona, ki je predstavil "celotno bero filmov in videov", šlo je torej za pregled vsega filmskega ustvarjanja v Sloveniji, prelevil v festival s selekcijo.<ref>{{navedi revijo |year=1997 |title=Letos po novem |journal=Stop |volume=30 |issue=2 |pages=3 |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref><ref>{{navedi revijo |year=1997 |title=Od Čamčatke do Herzoga |journal=Stop |volume=30 |issue=3 |pages=11}}</ref> ====Filmi==== Na maratonu je bilo predvajanih 6 celovečercev: Ekspres, ekpres, Čamčatka, Outsider, Triptih Agate Schwarzkobler, Felix in Herzog, vsega skupaj pa 34 filmov. ;Sreda, 15. januar * Ekspres, ekspres, režija Igor Šterk ;Četrtek, 16. januar * A. M. Slomšek, režija Jože Pogačnik (50 min) * Ballabende, režija Jasna Hribernik (22 min) * Premor ob glasbi, režija Damjan Kozole (8 min) * Domače obrti na Slovenskem - Puškarji, režija Igor Košir (30 min) * Medved Bojan - Strašilo, režija Dušan Povh (5 min) * One Way, režija Nataša Prosenc (6 min) * Briši piši 4 - Za nova obzorja, režija Koni Steinbacher (8,5 min) * Čamčatka, režija Mitja Novljan (85 min) * Srečni Srečko iz Lovke, režija Amir Muratović (9 min) * Outsider, režija Andrej Košak (100 min) * Triptih Agate Schwarzkobler, režija Matjaž Klopčič (77,49 min) ;Petek, 17. januar * Domače obrti na Slovenskem - Kamnarji in kamnoseki, režija Igor Košir (30 min) * Tajga, režija Ema Kugler (8 min) * Zmagovalci, režija Damjan Popovič (5 min) * Rotas opera tenet arepo sator, režija Srečo Dragan (6 min) * Medved Bojan - Taborjenje, režija Dušan Povh (5 min) * Junaki petega razreda, režija Boris Jurjaševič (97 min) * Fotofilm 2001, režija Maja Weiss (60 min) * Natthalie, režija Andrej Žumbergar (30 min) * Felix, režija Božo Šprajc (87 min) * It's Alive, režija Igor Zupé (60 min) ;Sobota, 18. januar * Domače obrti na Slovenskem - Krovci, režija Igor Košir (30 min) * Lok telesa, režija Jasna Hribernik (19 min) * Hiša, Damjan Kozole (7 min) * Peter in Petra, režija Franc Arko (50 min) * Filmi študentov AGRFT: ** Smehljaj, režija Janez Lapajne (10 min) ** Pepelca, režija Martin Srebotnjak (13 min) ** Pavji krik, režija Petra Hauc (28 min) ** Izgubljene besede, režija Gregor Vesel (10 min) ** Diareja, režija Varja Močnik (13 min) * Vrtoglavi ptič, režija Sašo Podgoršek (33 min) * Herzog, režija Mitja Milavec (90 min) ====Nagrade==== Podelitev nagrad je potekala 18. januarja 1997. Prvič je ni vodila Nataša Benčič. Stopova žirija (nagradi za igralca in igralko): direktorica Film Art Festa Jelka Stergel, režiser Boštjan Haldnik in Miha Brun iz uredništva Stopa. Večino strokovnih nagrad je sicer podelila petčlanska žirija Filmskega sklada. Prvič žirija slovenskih filmskih kritikov in žirija gledalcev. Nagrajenka Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev je bila filmska maskerka Berta Meglič.<ref>{{navedi revijo |last1=Sežun |first1=Jelka |year=1997 |title=Ekspres v nove čase |journal=Stop |volume=30 |issue=4 |pages=8–9}}</ref> * Najboljši film: Vrtoglavi ptič (režija Sašo Podgoršek) * Najboljši artvideo: Tajga (režija Ema Kugler) in Ballabende (režija Jasna Hribernik) * Scenarij: Jože Dolmark, Stojan Pelko, Miha Hočevar, Mitja Milavec za film Herzog * Režija: Igor Šterk za Ekspres, ekspres * Kamera: Valentin Perko za filma Herzog in Ekspres, ekspres * Scenografija: Matjaž Pavlovec (Ekspres, ekspres) * Kostumografija: Irena Felicijan (Felix) * Glasba: Vojko Sfiligoj (Herzog) * Montaža: Olga Toni, Miha Hočevar (Herzog) * Zvok: Hanna Preuss (Ekspres, ekspres, Outsider, Vrtoglavi ptič) * Posebno priznanje za eksperiment: Martin Srebotnjak (za film Pepelca) * Stopova igralka leta: Nataša Barbara Gračner (Triptih Agate Schwarzkobler) * Stopov igralec leta: Gregor Bakovič (Ekspres, ekspres) * Nagrada slovenske sekcije FIPRESCI: Ekspres, ekspres * Nagrada gledalcev: Outsider {{sklici|1}} ==Festival slovenskega šansona== 2005: https://www.dnevnik.si/125462 http://www.rockonnet.com/2005/05/najboljsi-letosnji-slovenski-sansonjerji/ 2007: http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/najlepsi-sanson-je-oda-sendvicu/150721 http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070515/C/305159988/festival-slovenskega-sansona 2009: http://www.delo.si/kultura/festival-sansona.html ===2023=== * [https://img.rtvslo.si/_files/2023/01/26/1_444926773524693009_razpis_2023.pdf Javni razpis za nove šansone za »Festival slovenskega šansona 2023«] * trije večeri, dva polfinalna in finalni, na treh različnih lokacijah v Sloveniji z neposrednim prenosom na 1. programu RA Slovenija, finalni večer predvidoma tudi na TV Slovenija − 6. in 13. maj ter 28. oktober * šanson je vokalno-instrumentalna glasbena oblika * skladba lahko dolga do pet minut, besedilo mora biti v slovenščini * glavni (glavni vokalni del skladbe) ter spremljevalni izvajalec (glasbenik – instrumentalist spremljevalnega ansambla ali glasbenik – vokalist spremljevalne vokalne zasedbe) * skladbe in sestavni deli skladb (glasba in besedilo) morajo biti izvirni, še neobjavljeni na javnih nosilcih zvoka ali v/na drugih javnih izdajah * strokovna komisija bo izmed prijavljenih del izbrala do dvajset skladb (v primeru premajhnega števila ustreznih prijav se lahko neposredno naroči dodatne skladbe) * glavni izvajalci lahko nastopijo samo z eno skladbo, število del, s katerimi posamezni avtorji sodelujejo na festivalu, pa ni omejeno * studijsko snemanje desetih finalnih skladb za digitalno izdajo * 10 + 10, iz vsakega polfinalnega večera se jih bo v finalnega uvrstilo pet po izboru strokovne žirije * na finalni prireditvi bodo podeljene štiri nagrade: za najboljše besedilo, za najboljšo glasbo, za obetavnega mladega avtorja ali izvajalca ter velika nagrada »Slovenski šanson 2023« za najboljši šanson v celoti * prijave do vključno 24. marca, rezultati razpisa predvidoma 12. aprila ==The RADIO Si 2023 STANDOUTS== * [https://img.rtvslo.si/_files/2023/02/14/19_447664640407699473_natecaj-radio-si-standouts-2023.pdf Javni natečaj RADIA Si za glasbene skupine/izvajalce] * [https://img.rtvslo.si/_files/2023/02/14/19_447664640407633937_natecaj-radio-si-2023-standouts-izjava-in-soglasje.pdf IZJAVA IN SOGLASJE O PRAVICAH PRIREDITELJA JAVNEGA RAZPISA »RADIO Si 2023 STANDOUTS MUSIC CONTEST«] * Radio Si * javni natečaj za koncertni nastop in produkcijo novih skladb * s tem projektom želi Radio Si vzpodbujati slovensko glasbeno produkcijo * komisija bo med prispelimi prijavami izbrala največ tri izvajalce, ki si bodo s tem pridobili priložnost nastopa na »RADIO Si MAIN STAGE« (pravico do nastopa na enem izmed koncertov v sklopu projekta »RADIO Si MAIN STAGE«) in možnost IZDELAVE STUDIJSKEGA POSNETKA ene izbrane skladbe (do največ deset ur) v snemalnem Studiu 22, RTV centra Maribor * na razpis se lahko prijavi glasbena skupina/izvajalec z demo posnetkoma še neobjavljene skladbe v slovenskem ali tujem jeziku (ali obeh) * glasbena skupina/izvajalec mora imeti vsaj 30-minutni koncertni repertoar (od tega vsaj 4 avtorske skladbe), * izvajalec mora delovati znotraj glasbenih zvrsti: pop, rock, dance, hip-hop, funk, rap, kantavtorstvo oz. njihovih podzvrsti * prijave: 3. 4. 2023, rezultati: najkasneje 21. 4. * V kolikor bo komisija menila, da je ustreznih izvajalcev premalo, si RTV Slovenija pridržuje pravico, da za projekt »2023 STANDOUTS« zmanjša število izbranih izvajalcev oz. objavi dodatni razpis. * razpis objavljen 13. februarja * S svojim podpisom na tej izjavi kot avtor ali izvajalec zagotavljam, da je skladba, s katero se prijavljam na razpis, moje izvirno delo + zagotavljam, da skladba v preteklosti ni bila izbrana na sorodnem razpisu ter da v času tega razpisa ni prijavljena na noben drug soroden razpis ==Severa Gjurin== http://siol.net/trendi/glasba/severa-gjurin-ljubezen-do-umetnosti-5997 http://www.delo.si/kultura/do-nazga-s-severo-gjurin.html ==Olivija== * Severa Gjurin - vokal * Gal Gjurin - bas, vokal, klavir, elektronika, glasbeno vodstvo * Boštjan Gombač - Gombi - klarinet, piščali, pojoča žaga, vokal * Rihard Zadravec - Riki - harmonika * Dejan Lapanja - akustična in električna kitara, vokal * Andraž Mazi - Andro - električna kitara * Gašper Peršl - Gapi - bobni * Jure Lopatič - basist -- pridružil 2005 Diskografija: * 2004: Med moškim in žensko (NIKA Records) -- izšla novembra * 2005: Brez sramu in brez strahu (NIKA Records) - mala plošča -- izšla konec leta * 2009: Kjer je toplo (Sedvex) Brez sramu in brez strahu na Festivalu slovenskega šansona 2005 (19. 5.) prejela nagrado za glasbo. Na Izštekanih gostovali 18. februarja 2005. Gombač zapustil marca 2005, a še vedno na drugi plošči, Severa pa konec poletja 2005. jazz, šanson ; od akustičnega etna in popa prek rocka, funka in jazza do samosvoje vizije slovenske popevke ?Žiga Golob ? Gal sodeloval pri žanrsko raznorodnem in urbano-poganskem kolektivu BAST (skupaj z Aldom Ivančičem) Viri: * http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/spremembe-v-zasedbi-olivije/166902 * http://sigic.nuk.uni-lj.si/olivija/2 * http://www.delo.si/kultura/glasba/glasba-za-dobro-jutro-olivija-kjer-je-toplo.html ==Orion== * http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DEEF40KS/?&language=eng ==Popevka 2011== * http://www.leonoblak.com/Arhiv%20novice%202011.htm ==Slovenija ima talent 2016== http://prijava.24ur.com/prijava-tekmovalci/talent2016 Spet je prišla tvoja priložnost, da stopiš pod žaromete in zasiješ. Tokrat pa te poleg bogate denarne nagrade čakajo tudi nagrade za posebne dosežke v različnih kategorijah. Originalna in specialna, duhovita in odštekana ali pogumna in predrzna točka ti tokrat lahko prinese kar 3.000 EUR. Zato je zdaj že skrajni čas, da zbereš pogum in se pridružiš zabavi na enem izmed predizborov, kadarkoli med 10. in 18. uro: Petek, 10. 6. – LJUBLJANA – Plesna šola Urška, Dunajska cesta 18 Sobota, 11. 6. – CELJE – TEHNOPOLIS, Kidričeva ulica 25 Sobota, 11. 6. – KRANJ – Cha Cha Cha, Plesni center Gorenjske, Slovenski trg 7 Nedelja, 12. 6. – NOVO MESTO – Kulturni center Janez Trdina, Novi trg 5 Nedelja, 12. 6. – MURSKA SOBOTA – Hotel Diana, Slovenska ulica 52 Sobota, 18. 6. – MARIBOR – Hotel City Maribor, Ulica kneza Koclja 22 Sobota, 18. 6. – PORTOROŽ – Avditorij, Senčna pot 8a Nedelja, 19. 6. – LJUBLJANA – Plesna šola Urška, Dunajska cesta 18 To je tvoj trenutek, izkoristi ga! UNOVČI SVOJ TALENT IN OSVOJI 50.000 EVROV! PRIJAVI SEBE ALI DRUGEGA! ===Pogosta vprašanja=== Ali bodo posnetki nastopov kandidatov pred komisijo na predizborih uporabljeni v oddaji Slovenija ima talent? Ne. Posnetki nastopov kandidatov pred komisijo na predizborih so namenjeni zgolj interni uporabi produkcijske ekipe in v oddaji SIT ne bodo uporabljeni. Za moj nastop bi potreboval pomoč pri opremi, na koga se lahko obrnem? Opremo si morate priskrbeti sami. Prav tako ste sami odgovorni za varnost opreme ter lastno varnost med nastopom. Ali se lahko še enkrat prijavim na predizbore Slovenija ima talent, četudi sem se jih udeležil že lani? Da. V 6. sezoni šova Slovenija ima talent lahko sodelujejo tudi vsi tekmovalci, ki so do sedaj že kadarkoli sodelovali v šovu Slovenija ima talent. Znova se lahko prijavijo in sodelujejo vsi tekmovalci, ki so nastopili že v preteklih letih – bodisi na predizborih, avdicijah, polfinalu ali finalu. Ali se lahko predstavim z isto točko kot v 1., 2., 3., 4., ali 5. sezoni Slovenija ima talent? Da. Kdaj izvem, če sem iz predizborov napredoval v naslednji krog, torej na avdicije? O tem, ali ste se uspeli uvrstiti v naslednji krog tekmovanja (avdicije) ali ne, vas bomo obvestili. Nekatere kandidate bomo obvestili že v juniju, druge kasneje, a najkasneje en teden pred snemanjem prvega kroga (avdicije). Tisti, ki se boste uspešno uvrstili v naslednji krog, boste prejeli telefonski klic ter obvestilo po elektronski pošti (ali navadni pošti, če ste se prijavili s prijavnico po navadni pošti). Zavrnjeni kandidati bodo obvestilo o neuvrstitvi v naslednji krog prejeli samo po elektronski pošti (oziroma navadni pošti, če ste se prijavili s prijavnico po navadni pošti). Pozabil sem se prijaviti na internetu. Lahko pridem direktno na predizbore? Da. Vnaprej izpolnjena prijavnica ni pogoj za udeležbo na predizborih. Z vnaprejšnjo prijavo nam boste samo omogočili, da vas bomo na predizboru bolje spoznali, hkrati pa se lahko zgodi, da boste pred komisijo poklicani pred tistimi, ki se bodo prijavili šele na lokaciji predizbora. Predizborov se lahko udeležite kadarkoli med 10. in 18. uro na naslednjih lokacijah: Petek, 10. 6. – LJUBLJANA – Plesna šola Urška, Dunajska cesta 18 Sobota, 11. 6. – CELJE – TEHNOPOLIS, Kidričeva ulica 25 Sobota, 11. 6. – KRANJ – Cha Cha Cha, Plesni center Gorenjske, Slovenski trg 7 Nedelja, 12. 6. – NOVO MESTO – Kulturni center Janez Trdina, Novi trg 5 Nedelja, 12. 6. – MURSKA SOBOTA – Hotel Diana, Slovenska ulica 52 Sobota, 18. 6. – MARIBOR – Hotel City Maribor, Ulica kneza Koclja 22 Sobota, 18. 6. – PORTOROŽ – Avditorij, Senčna pot 8a Nedelja, 19. 6. – LJUBLJANA – Plesna šola Urška, Dunajska ulica 18 Ali se lahko prijavim, če sem mlajši od 18 let? Da. Na predizbor lahko mladoletne osebe, na dan predizbora starejše od 14 let, pridejo same, medtem ko morajo osebe, stare od 4 do 14 let, na predizboru spremljati starši ali zakoniti zastopniki. Osebe, mlajše od 4 let, v oddaji na žalost ne morejo sodelovati. Na predizborih bodo vse mladoletne osebe prejele obrazec z izjavo staršev ali zakonitih zastopnikov, s podpisom katere se ti strinjajo z nastopom mladoletnika v oddaji. Moj talent vključuje nastop mojega kužka, ali je to dovoljeno? V primeru nastopa z živaljo/živalmi morate biti primerno zaščiteni, producentu pa pred nastopom predložiti vso potrebno dokumentacijo, ki jo zahteva bodisi Zakon o zaščiti živali bodisi producent sam. Prav tako morate v celoti upoštevati 14. člen Pravilnika o zaščiti hišnih živali. Producent si pridržuje pravico do dodatnih zahtev po veterinarskih pregledih ter pravico, da zaradi strokovne ocene veterinarja ali nevarnosti v primeru, če bi žival sodelovala v oddaji, prepove nastop. Moj nastop vključuje akrobatske elemente in zahtevno opremo. Ali moram o tem pred nastopom koga obvestiti? Da. Če nameravate izvajati nastope, ki vključujejo nevarne akrobatske elemente, ob morebitnih varnostnih zahtevah pri izvedbi nastopa ali ob uporabi opreme večjih dimenzij (npr. več kot 2m x 2m x 2m), morate pred nastopom nujno obvestiti producenta oddaje. Klice sprejemamo od 12. 5. 2016 do 21. 8. 2016, vsak delovnik med 10. in 16. uro po telefonu številka 01 58 93 567. Koliko časa lahko traja moj nastop na avdiciji? Nastop lahko traja največ 2 minuti. Pripravljamo skupinski nastop, v katerem bi nastopili goli, brez obleke. Je to dovoljeno? Da, lahko nastopite goli, vendar morate poskrbeti, da med vašim nastopom občinstvo ne bo videlo vaših genitalij. Svetujemo, da se pred nastopom o tem posvetujete še s producentom. Sem na invalidskem vozičku. Ali se lahko prijavim? Seveda se lahko prijavite. V šovu SLOVENIJA IMA TALENT želimo dati priložnost prav vsem talentom, tudi osebam s posebnimi potrebami in invalidom. Vendar to napišite v prijavi, da bomo za vas lahko pripravili poseben dostop na oder. Za svojo varnost med nastopom pa boste morali, tako kot vsi ostali, poskrbeti sami. Svojo točko izvajam v bazenu z delfinom. Se lahko prijavim na tekmovanje? Da, lahko se prijavite. V prijavi natančno opišite svoj nastop ali pokličite 01 58 93 567, da se o tem pogovorite s producentom. Potrudili se bomo najti rešitev za vaš nastop. Če rešitve ne bomo našli, žal ne boste mogli nastopiti. Lahko prijavim za nastop svojega dedka, ki prelepo igra na glavnik? Star je 90 let, živi v domu za ostarele in že bolj težko hodi. Da, vendar bo moral dedek sam priti k nam na predizbor in se strinjati s splošnimi pogoji. Vse osebe, ki jih prijavijo drugi bodo morale same priti na predizbor, se strinjati s splošnimi pogoji in predstaviti komisiji. Kaj se zgodi, če se predizborov ne morem udeležiti na lokaciji, kjer sem se prijavil? Ni nas treba posebej obvestiti o tem. V tem primeru preprosto pridete na drugo lokacijo predizborov in se za nastop prijavite kar tam. Lahko se zgodi, da boste morali za nastop zato, ker niste bili prijavljeni, počakati nekoliko dlje. ===Navodila za predizbor=== Kaj so predizbori za šov Slovenija ima talent? Predizbor je tvoja edina priložnost, da prepričaš komisijo producentov POP TV, da te izbere za avdicijo, kjer boš nastopil pred žirijo šova Slovenija ima talent. Preden greš na predizbor, si natančno preberi celotna navodila za udeležbo na predizboru. Navodila za udeležbo na predizboru šova Slovenija ima talent PEVCI Za nastop pripravi kitico pesmi in refren; poješ lahko brez glasbene podlage ali na matrico (glasbeno podlago brez vokala). Če boš pel na matrico, moraš priskrbeti CD ali drug spominski medij (USB ključ, zunanji disk ...) z matrico, naslov pesmi in avtorja. Pozor - na enem CD-ju naj se nahaja samo matrica, ki jo boš uporabil za nastop. Bodi pozoren na kvaliteto zapisa na matrici. Če je le mogoče, se izogni YouTube posnetkom in mp3 zapisom najnižje kvalitete. Pripravljeno imej pesem, s katero meniš, da boš očaral komisijo ter rezervno pesem. GLASBENE SKUPINE/GLASBENIKI Inštrumente in z njimi povezano tehnologijo si morate priskrbeti sami. Predviden čas obravnave kandidata pred komisijo je cca. 5 min. Za nastop lahko priklopite le eno električno napravo (220 V). V primeru, da za svoj nastop in priprave potrebujete več časa oziroma več elektrike, upoštevajte nadaljnja navodila. Če vaš nastop vključuje večje število električnih inštrumentov in z njimi povezano tehnologijo ali velike inštrumente (npr. klavir/pianino, orgle, set bobnov …), svojega nastopa na predizboru zaradi produkcijskih razlogov ne boste mogli izvesti. V tem primeru pustite inštrumente doma, na predizbor pa prinesite videoposnetek svojega nastopa. Če ste skupina, naj na predizbor pride celotna skupina. Pridite oblečeni v oblačila, v katerih bi sicer nastopili pred komisijo. Če presodite, da lahko nastop izvedete z delno matrico (električni inštrumenti) ter akustičnimi inštrumenti, prinesite pripravljeno matrico in inštrumente s seboj na predizbor. PLESALCI Rekvizite si morate priskrbeti sami. Če za nastop potrebujete glasbeno podlago, s seboj prinesite CD ali drug prenosni spominski medij (USB ključ, zunanji disk ...) s posnetkom glasbene podlage. Priskrbite tudi naslov pesmi in avtorja. Če vaš nastop vključuje večje/zahtevnejše konstrukcije ali veliko večji prostor ali specifične pogoje, nas o tem VNAPREJ OBVESTITE. ARTISTI = KOMEDIJANTI/CIRKUSANTI/ČAROVNIKI/ŽONGLERJI/IMITATORJI Rekvizite si morate priskrbeti sami. Če za nastop potrebujete glasbeno podlago, s seboj prinesite CD ali drug prenosni spominski medij (USB ključ, zunanji disk …) s posnetkom glasbene podlage. Priskrbite tudi naslov pesmi in avtorja. Če vaš nastop vključuje večje/zahtevnejše konstrukcije ali specifične pogoje, nas o tem VNAPREJ OBVESTITE. NASTOPI Z ŽIVALMI Če nameravate nastopiti z živalmi, nas morate VNAPREJ OBVESTITI. OSTALI TALENTI Rekvizite si morate priskrbeti sami. Če za nastop potrebujete glasbeno podlago, s seboj prinesite CD ali drug prenosni spominski medij (USB ključ, zunanji disk …) s posnetkom glasbene podlage. Priskrbite tudi naslov pesmi in avtorja. VNAPREJ nas morate OBVESTITI o posebnih zahtevah glede vašega nastopa (koliko prostora potrebujete, kako visok mora biti prostor itd.). Prav tako nas morate VNAPREJ OBVESTITI, če nameravate uporabiti kakršno koli nevarno opremo. ==Klemen Orter== KLEMEN ORTER Mlad, 16-letni glasbenik iz Velenja se z glasbo ukvarja že od malih nog, bolj odločno pa je v svet glasbe vstopil pred dvema letoma. Pred časom je posnel skladbi Prisluhni mi, zapri oči in Pusti skrbi, sedaj pa predstavlja nov, tretji singl Tista si (avtor Dean Delucca). Naslednji projekt, ki ga načrtuje, je priredba skladbe Ne kliči zvezde z neba, ki ga je v originalu prepeval duo Moulin Rouge v osemdesetih letih. Grimm McClee: http://www.radio1.si/27866 http://www.avditorij.si/si/prireditev/36-festival-melodije-morja-in-sonca http://www.finance.si/111814 http://www.evrovizija.com/na-slovenski-popevki-2006-ljudstvo-ni-imelo-pravico-glasovati-614 https://www.google.si/search?q=ema+2005+gledanost&oq=ema+2005+gledanost&aqs=chrome..69i57.8446j0j4&sourceid=chrome&ie=UTF-8#q=ema+2005+gledanost&start=0 https://www.google.si/webhp?sourceid=chrome-instant&ion=1&espv=2&ie=UTF-8#q=gledanost%20eme http://www.24ur.com/konec-zapletov-sestre-v-tallin.html http://www.finance.si/41117 https://www.sta.si/711790/molkova-se-je-opravicila-zaradi-napake-pri-branju-telefonske-stevilke-na-sobotni-emi ==Točka== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 23.–26. 2. |- | 1. || Besedilo celice |- | 2. || Besedilo celice |- | 3. || Besedilo celice |- | 4. || Besedilo celice |- | 5. || Besedilo celice |- | 6. || Besedilo celice |- | 7. || Besedilo celice |- | 8. || Besedilo celice |- | 9. || Besedilo celice |- | 10. || Besedilo celice |- | 11. || Besedilo celice |- | 12. || Besedilo celice |} ===2014=== ;April {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 31. 3.–4. 4. !! 7.–11. 4. !! 14.–21. 4. |- | 1. || '''The Whistleblowers – Laibach''' || '''Domotožja – Papir''' || '''Kratek stik – Big Foot Mama & Nina Kay''' |- | 2. || Domotožja – Papir || The Whistleblowers – Laibach || Kozmočud – Hulahoop |- | 3. || Samo da prođe demokratija – Zaklonišče prepeva || Kozmočud – Hulahoop || The Whistleblowers – Laibach |- | 4. || Hči vaškega učitelja – Mi2 || Silent Scream – Hex and The Glitch || Hči vaškega učitelja – Mi2 |- | 5. || Madrugadas – Magnifico ft. Luz Casal || Hči vaškega učitelja – Mi2 || Domotožja – Papir |- | 6. || Zvezdni prah – Neisha || Samo da prođe demokratija – Zaklonišče prepeva || Silent Scream – Hex and The Glitch |- | 7. || Žamet – Omar Naber || Hot – King Foo || Naumi – T.M.S. Crew |- | 8. || Vzem' si čas – Anu || Žamet – Omar Naber || Samo da prođe demokratija – Zaklonišče prepeva |- | 9. || Hot – King Foo || Madrugadas – Magnifico ft. Luz Casal || Žamet – Omar Naber |- | 10. || Nimaš kej – Anja Baš || Zvezdni prah – Neisha || Hot – King Foo |- | 11. || Kozmočud – Hulahoop || Kratek stik – Big Foot Mama & Nina Kay || I Believe in ... – Elvis Jackson |- | 12. || Silent Scream – Hex and The Glitch || Naumi – T.M.S. Crew || Na Golici – Nula Kelvina |} ;Maj {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 22. 4.–7. 5. !! 19.–24. 5. !! 26.–30. 5. |- | 1. || '''The Whistleblowers – Laibach''' || '''Kozmočud – Hulahoop''' || '''Kratek stik – Big Foot Mama & Nina Kay''' |- | 2. || Kozmočud – Hulahoop || The Whistleblowers – Laibach || Kozmočud – Hulahoop |- | 3. || Kratek stik – Big Foot Mama & Nina Kay || Moj svet – Joko Ono || Moj svet – Joko Ono |- | 4. || I Believe in ... – Elvis Jackson || I Believe in ... – Elvis Jackson || Round and Round – Tinkara Kovač |- | 5. || Domotožja – Papir || Kratek stik – Big Foot Mama & Nina Kay || Don't Look Back – Tide |- | 6. || Na Golici – Nula Kelvina || Na Golici – Nula Kelvina || I Believe in ... – Elvis Jackson |- | 7. || Hči vaškega učitelja – Mi2 || Don't Look Back – Tide || Na Golici – Nula Kelvina |- | 8. || Silent Scream – Hex and The Glitch || Silent Scream – Hex and The Glitch || Hot – King Foo |- | 9. || Hot – King Foo || Hot – King Foo || Vzemi, vse ti dam – Maja Založnik & Papas |- | 10. || Naumi – T.M.S. Crew || Domotožja – Papir || Silent Scream – Hex and The Glitch |- | 11. || Don't Look Back – Tide || Round and Round – Tinkara Kovač || To ni blues – Bilbi |- | 12. || Moj svet – Joko Ono || Vzemi, vse ti dam – Maja Založnik & Papas || Dej povej – Eskobars |} ;Junij {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 2.–10. 6. |- | 1. || '''Kratek stik – Big Foot Mama & Nina Kay''' |- | 2. || Dej povej – Eskobars |- | 3. || Round and Round – Tinkara Kovač |- | 4. || I Believe in ... – Elvis Jackson |- | 5. || Kozmočud – Hulahoop |- | 6. || Moj svet – Joko Ono |- | 7. || Don't Look Back – Tide |- | 8. || Na Golici – Nula Kelvina |- | 9. || To ni blues – Bilbi |- | 10. || Vzemi, vse ti dam – Maja Založnik & Papas |- | 11. || 1000-e luči – Bo! |- | 12. || Eurovision – Laibach |} ;Julij {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 15.–18. 7. !! 21.–25. 7. !! 28. 7.–1. 8. |- | 1. || '''Dej povej – Eskobars''' || '''Razprodaja – Manouche & Klemen Klemen''' || '''Eurovision – Laibach''' |- | 2. || Kratek stik – Big Foot Mama & Nina Kay || 1000-e luči – Bo! || Razprodaja – Manouche & Klemen Klemen |- | 3. || 1000-e luči – Bo! || Eurovision – Laibach || Kratek stik – Big Foot Mama & Nina Kay |- | 4. || Na Golici – Nula Kelvina || Round and Round – Tinkara Kovač || Kamn – Dan D |- | 5. || Eurovision – Laibach || To ni blues – Bilbi || Round and Round – Tinkara Kovač |- | 6. || I Believe in ... – Elvis Jackson || Kratek stik – Big Foot Mama & Nina Kay || Dej povej – Eskobars |- | 7. || Moj svet – Joko Ono || Dej povej – Eskobars || 1000-e luči – Bo! |- | 8. || To ni blues – Bilbi || Don't Look Back – Tide || Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank |- | 9. || Don't Look Back – Tide || Moj svet – Joko Ono || To ni blues – Bilbi |- | 10. || Round and Round – Tinkara Kovač || Kamn – Dan D || Comes Love – Katja Šulc |- | 11. || Razprodaja – Manouche & Klemen Klemen || Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || Brave Men – Gramatik ft. Eskobars |- | 12. || Kamn – Dan D || Comes Love – Katja Šulc || Sladek strup – Omar Naber |} ;Avgust {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 4.–8. 8. !! 11.–15. 8. !! 19.–23. 8. !! 25.–29. 8. |- | 1. || '''Kamn – Dan D''' || '''Razprodaja – Manouche & Klemen Klemen''' || '''Brave Men – Gramatik ft. Eskobars''' || '''Comes Love – Katja Šulc''' |- | 2. || Eurovision – Laibach || Kamn – Dan D || Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || Hard Times – Umek |- | 3. || Razprodaja – Manouche & Klemen Klemen || Sladek strup – Omar Naber || Comes Love – Katja Šulc || Se vozim – Tekochee Kru |- | 4. || Sladek strup – Omar Naber || Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || Men vse – Toni || Brave Men – Gramatik ft. Eskobars |- | 5. || 1000-e luči – Bo! || Brave Men – Gramatik ft. Eskobars || Kamn – Dan D || Kamn – Dan D |- | 6. || Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || Eurovision – Laibach || Sladek strup – Omar Naber || Benjamin in jaz – Kino za dva |- | 7. || Comes Love – Katja Šulc || 1000-e luči – Bo! || Benjamin in jaz – Kino za dva || Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank |- | 8. || Brave Men – Gramatik ft. Eskobars || Comes Love – Katja Šulc || Razprodaja – Manouche & Klemen Klemen || Men vse – Toni |- | 9. || To ni blues – Bilbi || Roll the Dice – The Tide || Roll the Dice – The Tide || Sladek strup – Omar Naber |- | 10. || Dej povej – Eskobars || Funky Beat – Katrinas ft. Cherie || Eurovision – Laibach || Razprodaja – Manouche & Klemen Klemen |- | 11. || Funky Beat – Katrinas ft. Cherie || Benjamin in jaz – Kino za dva || Se vozim – Tekochee Kru || Nova generacija – Jan Plestenjak |- | 12. || Roll the Dice – The Tide || Men vse – Toni || Hard Times – Umek || Hot Air – Alice Blue |} ;September {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 1.–12. 9. !! 15.–19. 9. !! 23.–26. 9. !! 29. 9.–3. 10. |- | 1. || '''Se vozim – Tekochee Kru''' || '''Brave Men – Gramatik ft. Eskobars''' || '''Hard Times – Umek''' || '''Gota – Perpetuum Jazzile''' |- | 2. || Brave Men – Gramatik ft. Eskobars || Hard Times – Umek || Gota – Perpetuum Jazzile || Men vse – Toni |- | 3. || Men vse – Toni || Men vse – Toni || Brave Men – Gramatik ft. Eskobars || Hard Times – Umek |- | 4. || Comes Love – Katja Šulc || Nova generacija – Jan Plestenjak || Dej pel – Sausages || Nova generacija – Jan Plestenjak |- | 5. || Nova generacija – Jan Plestenjak || Se vozim – Tekochee Kru || Hot Air – Alice Blue || Prerojena – Hellcats |- | 6. || Hard Times – Umek || So Close – Christine Zadnikar || Nova generacija – Jan Plestenjak || Dej pel – Sausages |- | 7. || Razprodaja – Manouche & Klemen Klemen || To je plan – Flora & Paris || So Close – Christine Zadnikar || So Close – Christine Zadnikar |- | 8. || Hot Air – Alice Blue || Hot Air – Alice Blue || To je plan – Flora & Paris || Se vozim – Tekochee Kru |- | 9. || Sladek strup – Omar Naber || Sladek strup – Omar Naber || Men vse – Toni || To je plan – Flora & Paris |- | 10. || Kamn – Dan D || Comes Love – Katja Šulc || Se vozim – Tekochee Kru || Morsko dekle – Abitanti orkestra |- | 11. || To je plan – Flora & Paris || Gota – Perpetuum Jazzile || Prerojena – Hellcats || Still Dreaming – Sixtynine |- | 12. || So Close – Christine Zadnikar || Dej pel – Sausages || Morsko dekle – Abitanti orkestra || Plešem – GoGs ft. Anja Kramar |} ;Oktober {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 6.–10. 10. !! 13.–17. 10. !! 20. 10.–1. 11. |- | 1. || '''Gota – Perpetuum Jazzile''' || '''Dej pel – Sausages''' || '''Prerojena – Hellcats''' |- | 2. || Dej pel – Sausages || Gota – Perpetuum Jazzile || Dej pel – Sausages |- | 3. || Prerojena – Hellcats || Lovin' Me – Maraaya || Gloria – Neisha |- | 4. || Hard Times – Umek || Prerojena – Hellcats || So Close – Christine Zadnikar |- | 5. || So Close – Christine Zadnikar || Gloria – Neisha || Lovin' Me – Maraaya |- | 6. || Nova generacija – Jan Plestenjak || Still Dreaming – Sixtynine || Tiste snovi – Bilbi |- | 7. || Still Dreaming – Sixtynine || So Close – Christine Zadnikar || Gota – Perpetuum Jazzile |- | 8. || Plešem – GoGs ft. Anja Kramar || Morsko dekle – Abitanti orkestra || Still Dreaming – Sixtynine |- | 9. || Morsko dekle – Abitanti orkestra || Nova generacija – Jan Plestenjak || Samo morje ve – Sara Kobold |- | 10. || Se vozim – Tekochee Kru || Plešem – GoGs ft. Anja Kramar || Morsko dekle – Abitanti orkestra |- | 11. || Lovin' Me – Maraaya || Samo morje ve – Sara Kobold || Terminator – The Stroj & Ladybird |- | 12. || Gloria – Neisha || Tiste snovi – Bilbi || Čista jeba – Mi2 |} ;November {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 3.–7. 11. !! 10.–14. 11. !! 17.–21. 11. !! 24.–28. 11. |- | 1. || '''Čista jeba – Mi2''' || '''Čista jeba – Mi2''' || '''Terminator – The Stroj & Ladybird''' || '''Terminator – The Stroj & Ladybird''' |- | 2. || Dej pel – Sausages || Prerojena – Hellcats || Rekli so – Dan D || Čista jeba – Mi2 |- | 3. || Gota – Perpetuum Jazzile || Tiste snovi – Bilbi || Tako je – Lea Sirk || Bossanova – Laibach |- | 4. || Tiste snovi – Bilbi || All – Torul || All – Torul || Čista jeba – Mi2 |- | 5. || Terminator – The Stroj & Ladybird || Terminator – The Stroj & Ladybird || Bossanova – Laibach || Uspavanka – Muff |- | 6. || Still Dreaming – Sixtynine || Kje si – Samo Budna || Gloria – Neisha || All – Torul |- | 7. || Prerojena – Hellcats || Lovin' Me – Maraaya || Kje si – Samo Budna || Tako je – Lea Sirk |- | 8. || Lovin' Me – Maraaya || Samo morje ve – Sara Kobold || Samo morje ve – Sara Kobold || Kje si – Samo Budna |- | 9. || Gloria – Neisha || Still Dreaming – Sixtynine || Tiste snovi – Bilbi || Gloria – Neisha |- | 10. || Samo morje ve – Sara Kobold || Gloria – Neisha || Lovin' Me – Maraaya || Tiste snovi – Bilbi |- | 11. || All – Torul || Bossanova – Laibach || Rekli so – Dan D || Dober dan, življenje – Ditka |- | 12. || Kje si – Samo Budna || Tako je – Lea Sirk || Uspavanka – Muff || Me ljubiš kej? – Manouche |} ;December {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 1.–6. 12. !! 8.–13. 12. !! 15.–20. 12. !! 22.–31. 12. |- | 1. || '''Rekli so – Dan D''' || '''Uspavanka – Muff''' || '''Bossanova – Laibach''' || '''Me ljubiš kej? – Manouche''' |- | 2. || Uspavanka – Muff || Me ljubiš kej? – Manouche || Me ljubiš kej? – Manouche || Tišina – Čedahuči |- | 3. || Me ljubiš kej? – Manouche || Bossanova – Laibach || Uspavanka – Muff || Rekli so – Dan D |- | 4. || Bossanova – Laibach || Rekli so – Dan D || Tišina – Čedahuči || Uspavanka – Muff |- | 5. || Čista jeba – Mi2 || Niki je opet tu – Zaklonišče prepeva || Sončen dan – Darja Švajger || Bossanova – Laibach |- | 6. || Dober dan, življenje – Ditka || All – Torul || Rekli so – Dan D || Gaga People – Noctiferia |- | 7. || Terminator – The Stroj & Ladybird || Čista jeba – Mi2 || Niki je opet tu – Zaklonišče prepeva || Bled spomin – Mladich & Semo |- | 8. || Kje si – Samo Budna || Terminator – The Stroj & Ladybird || Dober dan, življenje – Ditka || Niki je opet tu – Zaklonišče prepeva |- | 9. || All – Torul || Dober dan, življenje – Ditka || Pol – Hamo & Tribute 2 Love || Sončen dan – Darja Švajger |- | 10. || Tiste snovi – Bilbi || Sončen dan – Darja Švajger || All – Torul || Pol – Hamo & Tribute 2 Love |- | 11. || Sončen dan – Darja Švajger || Pol – Hamo & Tribute 2 Love || Gaga People – Noctiferia || Če bi midva se kdaj srečala – Vlado Kreslin |- | 12. || Niki je opet tu – Zaklonišče prepeva || Tišina – Čedahuči || Bled spomin – Mladich & Semo || December – Bohem |} ;Točka leta 2014 {{stolpci|3| * Lažji kot misel – Jacuzzy Krall * Don't Look Back – Tide * The Redneck Genius Story – Werefox * Lovin' Me – Maraaya * So Close – Christine Zadnikar * Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank * Rekli so – Dan D * Pisan vrtiljak – Nitrox * Dej pel – Sausages * Naumi – T.M.S. Crew * Kamor greš – Polona Kasal * Men vse – Toni * Če bi midva se kdaj srečala – Vlado Kreslin * Tišina – Čedahuči * Domotožja – Papir * Terminator – The Stroj & Ladybird * Se vozim – Tekochee Kru * Roll the Dice – The Tide * Se še spomniš – Indigo * Benjamin in jaz – Kino za dva * Pretežko srce – Blu.Sine * I Believe in ... – Elvis Jackson * Kratek stik – Big Foot Mama * The Whistleblowers – Laibach * Čista jeba – Mi2 * Uspavanka – Muff * Brave Men – Gramatik * Gota – Perpetuum Jazzile * All – Torul * Razprodaja – Manouche & Klemen Klemen * Burnfire – Umek * Comes Love – Katja Šulc * Prerojena – Hellcats * Silent Scream – Hex & The Glitch * 1000-e luči – Bo! * Moj svet – Joko Ono * Eurovision – Laibach * Dej povej – Eskobars * Burning – Thomas March * Kozmočud – Hulahoop }} ===2015=== ;Januar {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 27.–31. 1. |- | 1. || '''Če bi midva se kdaj srečala – Vlado Kreslin''' |- | 2. || Uspavanka – Muff |- | 3. || Tišina – Čedahuči |- | 4. || Sončen dan – Darja Švajger |- | 5. || Bled spomin – Mladich & Semo |- | 6. || Me ljubiš kej? – Manouche |- | 7. || Niki je opet tu – Zaklonišče prepeva |- | 8. || Gaga People – Noctiferia |- | 9. || Pol – Hamo & Tribute 2 Love |- | 10. || December – Bohem |- | 11. || Dobro jutro – Folk idoli |- | 12. || Pisan vrtiljak – Nitrox |} ;Februar {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 2.–7. 2. !! 9.–13. 2. !! 16.–27. 2. |- | 1. || '''Tišina – Čedahuči''' || '''Tišina – Čedahuči''' || '''Pozitivne misli – Dan D''' |- | 2. || Če bi midva se kdaj srečala – Vlado Kreslin || Pozitivne misli – Dan D || Bled spomin – Mladich & Semo |- | 3. || Sončen dan – Darja Švajger || Če bi midva se kdaj srečala – Vlado Kreslin || Any Place to Go – Elvis Jackson |- | 4. || Bled spomin – Mladich & Semo || Plešem po muziki – Gal Gjurin || Če bi midva se kdaj srečala – Vlado Kreslin |- | 5. || Me ljubiš kej? – Manouche || Sončen dan – Darja Švajger || Tišina – Čedahuči |- | 6. || Niki je opet tu – Zaklonišče prepeva || Pisan vrtiljak – Nitrox || Plešem po muziki – Gal Gjurin |- | 7. || Pisan vrtiljak – Nitrox || Niki je opet tu – Zaklonišče prepeva || Pisan vrtiljak – Nitrox |- | 8. || Dobro jutro – Folk idoli || Dobro jutro – Folk idoli || Nehi težit – katarina Mala |- | 9. || Gaga People – Noctiferia || Bled spomin – Mladich & Semo || Gaga People – Noctiferia |- | 10. || Pol – Hamo & Tribute 2 Love || Gaga People – Noctiferia || Dobro jutro – Folk idoli |- | 11. || Pozitivne misli – Dan D || Any Place to Go – Elvis Jackson || Slow Down Remix – LastDayHere |- | 12. || Plešem po muziki – Gal Gjurin || Nehi težit – katarina Mala || Hej – Anika Horvat |} ;Marec {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 2.–6. 3. !! 9.–14. 3. !! 31. 3.–3. 4. |- | 1. || '''Plešem po muziki – Gal Gjurin''' || '''Any Place to Go – Elvis Jackson''' || '''No History – Laibach''' |- | 2. || Any Place to Go – Elvis Jackson || Pozitivne misli – Dan D || Pozitivne misli – Dan D |- | 3. || Pozitivne misli – Dan D || Hej – Anika Horvat || Any Place to Go – Elvis Jackson |- | 4. || Nehi težit – katarina Mala || No History – Laibach || Restart – Šank Rock |- | 5. || Hej – Anika Horvat || Slow Down Remix – LastDayHere || Slow Down Remix – LastDayHere |- | 6. || Slow Down Remix – LastDayHere || Nehi težit – katarina Mala || Vedno sam – Aleksandra Ilijevski & Roots in Session |- | 7. || Če bi midva se kdaj srečala – Vlado Kreslin || Plešem po muziki – Gal Gjurin || Nehi težit – katarina Mala |- | 8. || Pisan vrtiljak – Nitrox || Izola – Rudi Bučar || Izola – Rudi Bučar |- | 9. || Bled spomin – Mladich & Semo || Če bi midva se kdaj srečala – Vlado Kreslin || Hej – Anika Horvat |- | 10. || Gaga People – Noctiferia || Pisan vrtiljak – Nitrox || Plešem po muziki – Gal Gjurin |- | 11. || No History – Laibach || Restart – Šank Rock || Pegasti milijonar – Alma |- | 12. || Izola – Rudi Bučar || Vedno sam – Aleksandra Ilijevski & Roots in Session || Jadra – Raiven |} ;April {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 6.–11. 4. !! 13.–18. 4. !! 21.–24. 4. |- | 1. || '''No History – Laibach''' || '''Torture – Gramatik & Eric Krasno''' || '''Ali je še kaj prostora tam na jugu – Severa Gjurin''' |- | 2. || Restart – Šank Rock || No History – Laibach || Torture – Gramatik & Eric Krasno |- | 3. || Slow Down Remix – LastDayHere || Vedno sam – Aleksandra Ilijevski & Roots in Session || Jadra – Raiven |- | 4. || Vedno sam – Aleksandra Ilijevski & Roots in Session || Jadra – Raiven || No History – Laibach |- | 5. || Any Place to Go – Elvis Jackson || Slow Down Remix – LastDayHere || Vedno sam – Aleksandra Ilijevski & Roots in Session |- | 6. || Jadra – Raiven || Restart – Šank Rock || Mala marioneta – Nana Milčinski |- | 7. || Izola – Rudi Bučar || Pegasti milijonar – Alma || Sanjam demone – Hellcats |- | 8. || Pegasti milijonar – Alma || Mala marioneta – Nana Milčinski || Pegasti milijonar – Alma |- | 9. || Hej – Anika Horvat || Izola – Rudi Bučar || Restart – Šank Rock |- | 10. || Nehi težit – katarina Mala || Hej – Anika Horvat || Izola – Rudi Bučar |- | 11. || Torture – Gramatik & Eric Krasno || Sanjam demone – Hellcats || Go Disco, Go – Koala Voice |- | 12. || Mala marioneta – Nana Milčinski || Ali je še kaj prostora tam na jugu – Severa Gjurin || Vprašanja srca – Nina Pušlar |} ;Maj {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 4.–8. 5. !! 11.–15. 5. !! 25.–29. 5. |- | 1. || '''Torture – Gramatik & Eric Krasno''' || '''Ali je še kaj prostora tam na jugu – Severa Gjurin''' || '''Stisn se k men – Manouche & Alenka Godec''' |- | 2. || Ali je še kaj prostora tam na jugu – Severa Gjurin || Vprašanja srca – Nina Pušlar || Sanjam demone – Hellcats |- | 3. || Vprašanja srca – Nina Pušlar || Torture – Gramatik & Eric Krasno || Presežna vrednost bivanja – N3L |- | 4. || Jadra – Raiven || Presežna vrednost bivanja – N3L || The Balance – Torul |- | 5. || Sanjam demone – Hellcats || Go Disco, Go – Koala Voice || Ali je še kaj prostora tam na jugu – Severa Gjurin |- | 6. || Restart – Šank Rock || The Balance – Torul || Vprašanja srca – Nina Pušlar |- | 7. || Go Disco, Go – Koala Voice || Sanjam demone – Hellcats || Torture – Gramatik & Eric Krasno |- | 8. || Vedno sam – Aleksandra Ilijevski & Roots in Session || Jadra – Raiven || Go Disco, Go – Koala Voice |- | 9. || Pegasti milijonar – Alma || Mala marioneta – Nana Milčinski || Mala marioneta – Nana Milčinski |- | 10. || Mala marioneta – Nana Milčinski || Pegasti milijonar – Alma || Dan neskončnih sanj – Vlado Kreslin |- | 11. || The Balance – Torul || Stisn se k men – Manouche & Alenka Godec || We Can Die Young – Neisha & Empirical Brothers |- | 12. || Presežna vrednost bivanja – N3L || Dan neskončnih sanj – Vlado Kreslin || Pozitiv – Jacuzzy Krall |} ;Junij {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 1.–5. 6. !! 8.–13. 6. |- | 1. || '''Torture – Gramatik & Eric Krasno''' || '''Ali je še kaj prostora tam na jugu – Severa Gjurin''' |- | 2. || Presežna vrednost bivanja – N3L || Here for You – Maraaya & Perpetuum Jazzile |- | 3. || Stisn se k men – Manouche & Alenka Godec || Presežna vrednost bivanja – N3L |- | 4. || Ali je še kaj prostora tam na jugu – Severa Gjurin || Igra je igra – Gal Gjurin & Temna godba |- | 5. || Sanjam demone – Hellcats || Stisn se k men – Manouche & Alenka Godec |- | 6. || Vprašanja srca – Nina Pušlar || Sanjam demone – Hellcats |- | 7. || The Balance – Torul || Pozitiv – Jacuzzy Krall |- | 8. || Pozitiv – Jacuzzy Krall || The Balance – Torul |- | 9. || Go Disco, Go – Koala Voice || Vprašanja srca – Nina Pušlar |- | 10. || We Can Die Young – Neisha & Empirical Brothers || We Can Die Young – Neisha & Empirical Brothers |- | 11. || Here for You – Maraaya & Perpetuum Jazzile || Matrix World (live) – The Tide |- | 12. || Igra je igra – Gal Gjurin & Temna godba || Se ti laže – Sausages |} ;September {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 31. 8.–5. 9. !! 8.–11. 9. !! 15.–19. 9. !! 21.–25. 9. !! 28. 9.–2. 10. |- | 1. || '''Igra je igra – Gal Gjurin & Temna godba''' || '''Ledena – Siddharta''' || '''Ledena – Siddharta''' || '''Ledena – Siddharta''' || '''Ledena – Siddharta''' |- | 2. || Stisn se k men – Manouche & Alenka Godec || Igra je igra – Gal Gjurin & Temna godba || Cukr pop – I.C.E. || Za naju (live) – Alya || Rider – John F. Doe |- | 3. || Vprašanja srca – Nina Pušlar || Presežna vrednost bivanja – N3L || Iluzija – Eskobars || Se ti laže – Sausages || Vikend zvezda – DreamOn |- | 4. || Here for You – Maraaya & Perpetuum Jazzile || Cukr pop – I.C.E. || Igra je igra – Gal Gjurin & Temna godba || Rider – John F. Doe || Za naju (live) – Alya |- | 5. || Matrix World (live) – The Tide || Pozitiv – Jacuzzy Krall || Za naju (live) – Alya || Igra je igra – Gal Gjurin & Temna godba || Sweet Dreams (Are Made of This) – Miha Debevec |- | 6. || Presežna vrednost bivanja – N3L || Matrix World (live) – The Tide || We Can Die Young – Neisha & Empirical Brothers || Sweet Dreams (Are Made of This) – Miha Debevec || Ljubezen beži – Regina |- | 7. || The Balance – Torul || Se ti laže – Sausages || Pozitiv – Jacuzzy Krall || Iluzija – Eskobars || Cukr pop – I.C.E. |- | 8. || Pozitiv – Jacuzzy Krall || The Balance – Torul || Se ti laže – Sausages || Matrix World (live) – The Tide || Se ti laže – Sausages |- | 9. || We Can Die Young – Neisha & Empirical Brothers || Stisn se k men – Manouche & Alenka Godec || Matrix World (live) – The Tide || Pozitiv – Jacuzzy Krall || Iluzija – Eskobars |- | 10. || Se ti laže – Sausages || We Can Die Young – Neisha & Empirical Brothers || Stisn se k men – Manouche & Alenka Godec || Cukr pop – I.C.E. || Igra je igra – Gal Gjurin & Temna godba |- | 11. || Ledena – Siddharta || Za naju (live) – Alya || Sweet Dreams (Are Made of This) – Miha Debevec || Ljubezen beži – Regina || Všeč tko k je – Nipke |- | 12. || Cukr pop – I.C.E. || Iluzija – Eskobars || Rider – John F. Doe || Vikend zvezda – DreamOn || Difficult to Kill – Torul |} ;Oktober {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 6.–10. 10. !! 13.–16. 10. !! 20.–23. 10. |- | 1. || '''Ledena – Siddharta''' || '''Ogledalo – Niet''' || '''We Are Millions and Millions Are One – Laibach''' |- | 2. || Cukr pop – I.C.E. || We Are Millions and Millions Are One – Laibach || Footloose – Perpetuum Jazzile |- | 3. || Všeč tko k je – Nipke || Ledena – Siddharta || Ogledalo – Niet |- | 4. || Rider – John F. Doe || Difficult to Kill – Torul || Všeč tko k je – Nipke |- | 5. || Sweet Dreams (Are Made of This) – Miha Debevec || Cukr pop – I.C.E. || Sweet Dreams (Are Made of This) – Miha Debevec |- | 6. || Vikend zvezda – DreamOn || Všeč tko k je – Nipke || Vikend zvezda – DreamOn |- | 7. || Ljubezen beži – Regina || Sweet Dreams (Are Made of This) – Miha Debevec || Difficult to Kill – Torul |- | 8. || Difficult to Kill – Torul || Vikend zvezda – DreamOn || Iluzija – Eskobars |- | 9. || Iluzija – Eskobars || Rider – John F. Doe || Preden zaspim – Vlado Kreslin |- | 10. || Se ti laže – Sausages || Iluzija – Eskobars || Rider – John F. Doe |- | 11. || Ogledalo – Niet || Footloose – Perpetuum Jazzile || Mending Fences – Alice Blue |- | 12. || We Are Millions and Millions Are One – Laibach || Preden zaspim – Vlado Kreslin || Maš me, mam te – Trkaj |} ;November {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 3.–7. 11. !! 10.–14. 11. !! 17.–21. 11. !! 24.–28. 11. |- | 1. || '''Ogledalo – Niet''' || '''Footloose – Perpetuum Jazzile''' || '''We Are Millions and Millions Are One – Laibach''' || '''Ogledalo – Niet''' |- | 2. || Sweet Dreams (Are Made of This) – Miha Debevec || Preden zaspim – Vlado Kreslin || Difficult to Kill – Torul || Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love |- | 3. || Preden zaspim – Vlado Kreslin || Ogledalo – Niet || Preden zaspim – Vlado Kreslin || Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar |- | 4. || Difficult to Kill – Torul || We Are Millions and Millions Are One – Laibach || Ogledalo – Niet || Maš me, mam te – Trkaj |- | 5. || We Are Millions and Millions Are One – Laibach || Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || We Are Millions and Millions Are One – Laibach |- | 6. || Maš me, mam te – Trkaj || Difficult to Kill – Torul || Footloose – Perpetuum Jazzile || Wooden Animal – Dandelion Children |- | 7. || Footloose – Perpetuum Jazzile || Još uvek pomislim na tebe – Zaklonišče prepeva || Pada dež – Robert Jukič & Nina Strnad || Preden zaspim – Vlado Kreslin |- | 8. || Vikend zvezda – DreamOn || Maš me, mam te – Trkaj || Lift Boy – Mistermarsh || Pada dež – Robert Jukič & Nina Strnad |- | 9. || Mending Fences – Alice Blue || Vikend zvezda – DreamOn || Još uvek pomislim na tebe – Zaklonišče prepeva || Footloose – Perpetuum Jazzile |- | 10. || Všeč tko k je – Nipke || Všeč tko k je – Nipke || Maš me, mam te – Trkaj || Još uvek pomislim na tebe – Zaklonišče prepeva |- | 11. || Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Lift Boy – Mistermarsh || Wooden Animal – Dandelion Children || Fortuna – Eroika |- | 12. || Još uvek pomislim na tebe – Zaklonišče prepeva || Pada dež – Robert Jukič & Nina Strnad || Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || Nov dan – Leonart |} ;December {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 2.–5. 12. !! 8.–12. 12. |- | 1. || '''Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar''' || '''Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love''' |- | 2. || Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar |- | 3. || Maš me, mam te – Trkaj || Još uvek pomislim na tebe – Zaklonišče prepeva |- | 4. || Wooden Animal – Dandelion Children || Wooden Animal – Dandelion Children |- | 5. || Još uvek pomislim na tebe – Zaklonišče prepeva || Maš me, mam te – Trkaj |- | 6. || Footloose – Perpetuum Jazzile || Fortuna – Eroika |- | 7. || Nov dan – Leonart || Nov dan – Leonart |- | 8. || Preden zaspim – Vlado Kreslin || Lonewolf – Trash Candy |- | 9. || Fortuna – Eroika || Pada dež – Robert Jukič & Nina Strnad |- | 10. || Pada dež – Robert Jukič & Nina Strnad || Core – Jardier |- | 11. || Lonewolf – Trash Candy || Nastalo bo – Siddharta |- | 12. || Core – Jardier || Ljudje govorijo – Janai Kopupevadančič |} ;Točka leta 2015 {{stolpci|3| * Pada dež – Robert Jukič & Nina Strnad * Meš me, mam te – Trkaj * We Are Millions and Millions Are One – Laibach * Jadra – Raiven * Footloose − Perpetuum Jazzile * Ledena − Siddharta * Pozitiv – Jacuzzy Krall * Rider − John F. Doe * Core – Jardier * Sweet Dreams (Are Made of This) – Miha Debevec * Here for You – Maraaya feat. Perpetuum Jazzile * Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love * Ogledalo − Niet * Ljudje govorijo – Janai Kopupevadančič * Vedno sam – Roots in Session & Aleksandra Ilijevski * Všeč tko k je – Nipke * Bil sem nor (Mel sm dnar) – Sausages feat. Fidži * Još uvek pomislim na tebe – Zaklonišče prepeva * Any Place to Go – Elvis Jackson * Go Disco, Go – Koala Voice * Presežna vrednost bivanja − N3L * Cukr pop − I.C.E. * Igra je igra − Gal Gjurin in Temna godba * Sladoled z vesoljem, prosim − Nina Pušlar * Dan neskončnih sanj – Vlado Kreslin * Stisn se k men – Manouche feat. Alenka Godec * Torture – Gramatik feat. Eric Krasno * Matrix World – The Tide * Iluzija – Eskobars * Sanjam demone – Hellcats * Gozdna vila – Hulahoop * Difficult to Kill – Torul * East – džeZZva * Wooden Animal – Dandelion Children * Greva dol – Tabu * Do nagega – Alma * Nov dan – Leonart * Vikend zvezda – DreamOn * Izola – Rudi Bučar * Ali je še kaj prostora tam na jugu – Severa Gjurin }} ;Predlogi {{stolpci|3| * Down – Fed Horses * Visoko nad oblaki – Neisha * Shoot at the Clock – Borghesia * Pozab na bonton – Clemens * Preslikava – Blu.Sine * Naj sije v očeh – Bassless * Krila – 3SOMS * Maj – Zala Djurić-Ribič * Palma – Napravi mi dete * I (Going Somewhere) – King Foo * En svet – Slove'n'aid * Original – Carpe Diem * Afterlife – Whitestain * Do nagega – Alma * Gozdna vila – Hulahoop * Vse bo kul – Clemens * East – džezzva * Open Sea – Tosca Beat * Gud vajb – Trifekta & Sheby * The Edge of Sanity – Black Diamond * Tatu – Alex Volasko * Do neba – Katrinas * Stara dobra – Jan Plestenjak * Road to Nowhere – LastDayHere * Blues tega mesta – Andrej Ikica * Bruseljski predpražnik – Jernej Zoran * S tvojimi očmi – Kühlschrank * Maškerada – Nula Kelvina }} ===2016=== ;Januar {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 25.–30. 1. |- | 1. || '''Nastalo bo – Siddharta''' |- | 2. || Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love |- | 3. || Core – Jardier |- | 4. || Ljudje govorijo – Janai Kopupevadančič |- | 5. || Fortuna – Eroika |- | 6. || Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar |- | 7. || Wooden Animal – Dandelion Children |- | 8. || Pada dež – Robert Jukič & Nina Strnad |- | 9. || Još uvek pomislim na tebe – Zaklonišče prepeva |- | 10. || Lonewolf – Trash Candy |- | 11. || Bil sem nor – Sausages & Fidži |- | 12. || Greva dol – Tabu |} ;Februar {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 2.–5. 2. !! 9.–13. 2. !! 17.–20. 2. !! 23.–26. 2. |- | 1. || '''Nastalo bo – Siddharta''' || '''Nastalo bo – Siddharta''' || '''Nastalo bo – Siddharta''' || '''Nastalo bo – Siddharta''' |- | 2. || Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || Core – Jardier || Core – Jardier || Take Your Time – Elvis Jackson |- | 3. || Greva dol – Tabu || Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || Take Your Time – Elvis Jackson || Core – Jardier |- | 4. || Core – Jardier || Greva dol – Tabu || Fortuna – Eroika || Čarobna cesta – Nataša |- | 5. || Ljudje govorijo – Janai Kopupevadančič || Wooden Animal – Dandelion Children || Divja voda – Billysi || Pejt vn – David & Murat |- | 6. || Wooden Animal – Dandelion Children || Pejt vn – David & Murat || Greva dol – Tabu || Greva dol – Tabu |- | 7. || Pada dež – Robert Jukič & Nina Strnad || Fortuna – Eroika || Pejt vn – David & Murat || Left Behind – Happy Ol' McWeasel |- | 8. || Fortuna – Eroika || Ljudje govorijo – Janai Kopupevadančič || Bil sem nor – Sausages & Fidži || Divja voda – Billysi |- | 9. || Lonewolf – Trash Candy || Stampedo – Mary Rose || Stampedo – Mary Rose || Ljudje govorijo – Janai Kopupevadančič |- | 10. || Bil sem nor – Sausages & Fidži || Bil sem nor – Sausages & Fidži || Ljudje govorijo – Janai Kopupevadančič || Stampedo – Mary Rose |- | 11. || Stampedo – Mary Rose || Divja voda – Billysi || Left Behind – Happy Ol' McWeasel || Stuck – Bassless |- | 12. || Pejt vn – David & Murat || Take Your Time – Elvis Jackson || Čarobna cesta – Nataša || Lahk bi – Mrigo |} ;Marec {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 1.–5. 3. !! 22.–25. 3. !! 28. 3.–1. 4. |- | 1. || '''Take Your Time – Elvis Jackson''' || '''Stuck – Bassless''' || '''Take Your Time – Elvis Jackson''' |- | 2. || Greva dol – Tabu || Take Your Time – Elvis Jackson || Dober dan – Alya |- | 3. || Stuck – Bassless || Lahk bi – Mrigo || Strele v maju – Siddharta & Urban |- | 4. || Lahk bi – Mrigo || Triads − Werefox || Triads − Werefox |- | 5. || Čarobna cesta – Nataša || Dober dan – Alya || Moje mesto – Leonart |- | 6. || Divja voda – Billysi || Greva dol – Tabu || Stuck – Bassless |- | 7. || Stampedo – Mary Rose || Divja voda – Billysi || Lahk bi – Mrigo |- | 8. || Pejt vn – David & Murat || Čarobna cesta – Nataša || Megalodon – Gora |- | 9. || Ljudje govorijo – Janai Kopupevadančič || Left Behind – Happy Ol' McWeasel || Čarobna cesta – Nataša |- | 10. || Left Behind – Happy Ol' McWeasel || Moje mesto – Leonart || Divja voda – Billysi |- | 11. || Triads − Werefox || Megalodon – Gora || Dolina MC-jev – Trkaj ft Omar Naber |- | 12. || Dober dan – Alya || Strele v maju – Siddharta & Urban || Anticipator – Puppetz |} ;April {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 5.–8. 4. !! 12.–16. 4. !! 19.–30. 4. |- | 1. || '''Strele v maju – Siddharta & Urban''' || '''Strele v maju – Siddharta & Urban''' || '''Strele v maju – Siddharta & Urban''' |- | 2. || Moje mesto – Leonart || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Moje mesto – Leonart |- | 3. || Stuck – Bassless || Moje mesto – Leonart || Stuck – Bassless |- | 4. || Dober dan – Alya || Stuck – Bassless || Matica – Dan D |- | 5. || Triads − Werefox || Ladja norcev – Lačni Franz || Lahk bi – Mrigo |- | 6. || Take Your Time – Elvis Jackson || Triads − Werefox || Ladja norcev – Lačni Franz |- | 7. || Lahk bi – Mrigo || Lahk bi – Mrigo || Navaden občan – Gušti |- | 8. || Megalodon – Gora || Megalodon – Gora || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak |- | 9. || Anticipator – Puppetz || Dolina MC-jev – Trkaj ft Omar Naber || Triads − Werefox |- | 10. || Dolina MC-jev – Trkaj ft Omar Naber || Anticipator – Puppetz || Dolina MC-jev – Trkaj ft Omar Naber |- | 11. || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Matica – Dan D || Pieces – Jardier |- | 12. || Ladja norcev – Lačni Franz || Navaden občan – Gušti || Zlati časi − Balladero |} ;Maj {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 9.–13. 5. !! 16.–20. 5. !! 23.–27. 5. !! 30. 5.–3. 6. |- | 1. || '''Moje mesto – Leonart''' || '''Strele v maju – Siddharta & Urban''' || '''Do kosti – Tabu''' || '''Pieces – Jardier''' |- | 2. || Strele v maju – Siddharta & Urban || Pieces – Jardier || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Do kosti – Tabu |- | 3. || Pieces – Jardier || Navaden občan – Gušti || Nothing Left For Me – Maraaya || Začaraj me – King Foo |- | 4. || Navaden občan – Gušti || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Navaden občan – Gušti || Navaden občan – Gušti |- | 5. || Matica – Dan D || Nothing Left For Me – Maraaya || Pieces – Jardier || Nothing Left For Me – Maraaya |- | 6. || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Moje mesto – Leonart || Začaraj me – King Foo || Matica – Dan D |- | 7. || Dolina MC-jev – Trkaj ft Omar Naber || Matica – Dan D || Ne izgubi se – Big Addiction || Kvarkova svatba – Janez Dovč |- | 8. || Zlati časi − Balladero || Ladja norcev – Lačni Franz || Ladja norcev – Lačni Franz || Ne izgubi se – Big Addiction |- | 9. || Ladja norcev – Lačni Franz || Ne izgubi se – Big Addiction || Dolina MC-jev – Trkaj ft Omar Naber || Poglej v oči – Nitrox |- | 10. || Triads − Werefox || Dolina MC-jev – Trkaj ft Omar Naber || Matica – Dan D || Ladja norcev – Lačni Franz |- | 11. || Ne izgubi se – Big Addiction || Do kosti – Tabu || Poglej v oči – Nitrox || Prepotentneži − Mladich |- | 12. || Nothing Left For Me – Maraaya || Začaraj me – King Foo || Kvarkova svatba – Janez Dovč || Blue and Red – ManuElla |} ;Junij {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 6.–10. 6. !! 13.–17. 6. |- | 1. || '''Do kosti – Tabu''' || '''Do kosti – Tabu''' |- | 2. || Blue and Red – ManuElla || Naprej – Hellcats |- | 3. || Pieces – Jardier || Deklica zaljubljena – Zala Smolnikar |- | 4. || Kvarkova svatba – Janez Dovč || Blue and Red – ManuElla |- | 5. || Prepotentneži − Mladich || Prepotentneži − Mladich |- | 6. || Začaraj me – King Foo || Kvarkova svatba – Janez Dovč |- | 7. || Ne izgubi se – Big Addiction || Pieces – Jardier |- | 8. || Navaden občan – Gušti || Nothing Left For Me – Maraaya |- | 9. || Poglej v oči – Nitrox || Začaraj me – King Foo |- | 10. || Nothing Left For Me – Maraaya || Ne izgubi se – Big Addiction |- | 11. || Naprej – Hellcats || Tip Top – Nuša Derenda |- | 12. || Deklica zaljubljena – Zala Smolnikar || Dvigni krila – Jan Plestenjak |} ;September {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 5.–9. 9. !! 12.−16. 9. !! 19.–23. 9. !! 26.–30. 9. |- | 1. || '''Deklica zaljubljena – Zala Smolnikar''' || '''Deklica zaljubljena – Zala Smolnikar''' || '''Where You Left Me – Muff''' || '''Where You Left Me – Muff''' |- | 2. || Do kosti – Tabu || Where You Left Me – Muff || Deklica zaljubljena – Zala Smolnikar || Naprej – Hellcats |- | 3. || Dvigni krila – Jan Plestenjak || Ena pika, druga pika – Trkaj ft. Nipke & Erik || Kebab in čevap – Nemir Tadija ft. Zlatko || Kebab in čevap – Nemir Tadija ft. Zlatko |- | 4. || Naprej – Hellcats || Tip Top – Nuša Derenda || Tip Top – Nuša Derenda || Deklica zaljubljena – Zala Smolnikar |- | 5. || Začaraj me – King Foo || Dvigni krila – Jan Plestenjak || Happy Birthday – Soulgreg Artist || Happy Birthday – Soulgreg Artist |- | 6. || Tip Top – Nuša Derenda || Naprej – Hellcats || Naprej – Hellcats || Tip Top – Nuša Derenda |- | 7. || Prepotentneži − Mladich || Happy Birthday – Soulgreg Artist || Home – Sadni dan || Noben me ne razume – Nipke |- | 8. || Blue and Red – ManuElla || Blue and Red – ManuElla || Ena pika, druga pika – Trkaj ft. Nipke & Erik || Home – Sadni dan |- | 9. || Happy Birthday – Soulgreg Artist || Prepotentneži − Mladich || Dvigni krila – Jan Plestenjak || Moji dnevi – Vlado Kreslin |- | 10. || Ena pika, druga pika – Trkaj ft. Nipke & Erik || Funky – Marko Hatlak Band || Blue and Red – ManuElla || Dvigni krila – Jan Plestenjak |- | 11. || Where You Left Me – Muff || Kebab in čevap – Nemir Tadija ft. Zlatko || Noben me ne razume – Nipke || Poletna – Sausages & Marko Hatlak |- | 12. || Funky – Marko Hatlak Band || Home – Sadni dan || Moji dnevi – Vlado Kreslin || Sabotage − Liamere |} ;Oktober {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 3.–7. 10. !! 10.–14. 10. !! 17.–21. 10. |- | 1. || '''Kebab in čevap – Nemir Tadija ft. Zlatko''' || '''Prvi zadnji – Tabu''' || '''To mi je všeč – Nina Pušlar''' |- | 2. || Where You Left Me – Muff || Noben me ne razume – Nipke || Prvi zadnji – Tabu |- | 3. || Noben me ne razume – Nipke || Where You Left Me – Muff || Sabotage − Liamere |- | 4. || Tip Top – Nuša Derenda || Kebab in čevap – Nemir Tadija ft. Zlatko || Saviour of Love – Torul |- | 5. || Happy Birthday – Soulgreg Artist || Sabotage − Liamere || Noben me ne razume – Nipke |- | 6. || Sabotage − Liamere || Saviour of Love – Torul || Svet – Gušti & Borut Marolt |- | 7. || Home – Sadni dan || Moji dnevi – Vlado Kreslin || Kebab in čevap – Nemir Tadija ft. Zlatko |- | 8. || Poletna – Sausages & Marko Hatlak || Home – Sadni dan || Poletna – Sausages & Marko Hatlak |- | 9. || Dvigni krila – Jan Plestenjak || Poletna – Sausages & Marko Hatlak || Moji dnevi – Vlado Kreslin |- | 10. || Moji dnevi – Vlado Kreslin || Happy Birthday – Soulgreg Artist || Home – Sadni dan |- | 11. || Prvi zadnji – Tabu || To mi je všeč – Nina Pušlar || Pesem zate – Nino |- | 12. || Saviour of Love – Torul || Svet – Gušti & Borut Marolt || Med dvema ognjema – Anika Horvat |} ;November {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 7.–12. 11. !! 14.–18. 11. !! 21.–25. 11. !! 28. 11.–2. 12. |- | 1. || '''To mi je všeč – Nina Pušlar''' || '''To mi je všeč – Nina Pušlar''' || '''Saviour of Love – Torul''' || '''Do konca – Siddharta''' |- | 2. || Sabotage − Liamere || Saviour of Love – Torul || To mi je všeč – Nina Pušlar || To mi je všeč – Nina Pušlar |- | 3. || Prvi zadnji – Tabu || Prvi zadnji – Tabu || Do konca – Siddharta || Srce za srce – Alya |- | 4. || Svet – Gušti & Borut Marolt || Sledi mi – Soundfly || Prvi zadnji – Tabu || Muza – BQL |- | 5. || Saviour of Love – Torul || Beat in ti – Sašo Gačnik & Nuša Derenda || Beat in ti – Sašo Gačnik & Nuša Derenda || Vožnja me sprošča – Zlatko ft. Tamara Goričanec |- | 6. || Pesem zate – Nino || Sabotage − Liamere || Sledi mi – Soundfly || Beat in ti – Sašo Gačnik & Nuša Derenda |- | 7. || Med dvema ognjema – Anika Horvat || Muza – BQL || Srce za srce – Alya || Privid – 2B |- | 8. || Noben me ne razume – Nipke || Pozitiven song − Anzhe || Muza – BQL || Sledi mi – Soundfly |- | 9. || Sledi mi – Soundfly || Med dvema ognjema – Anika Horvat || Pozitiven song − Anzhe || Med dvema ognjema – Anika Horvat |- | 10. || Pozitiven song − Anzhe || Svet – Gušti & Borut Marolt || Med dvema ognjema – Anika Horvat || Pozitiven song − Anzhe |- | 11. || Beat in ti – Sašo Gačnik & Nuša Derenda || Do konca – Siddharta || Vožnja me sprošča – Zlatko ft. Tamara Goričanec || Čas – Los Ventilos |- | 12. || Muza – BQL || Srce za srce – Alya || Privid – 2B || Player − Ina Shai |} ;December {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 22. 12. |- | 1. || '''Beat in ti – Sašo Gačnik & Nuša Derenda''' |- | 2. || Muza – BQL |- | 3. || Mama Koka − Zmelkoow |- | 4. || One World – Slove'n'aid |- | 5. || Strangers' Tides – Koala Voice |- | 6. || Sama − Nera |- | 7. || Sledi mi – Soundfly |- | 8. || Glasovi – Gora |- | 9. || Zame − Sheby |- | 10. || Blow – Happy Ol'McWeasel |- | 11. || Njiva (Žetvena pesem) − Bro |- | 12. || Vesoljne smeti – Miha Kralj |} ;Predlogi {{stolpci|3| * Kaj če bi – Sheby * Ne moje ne tvoje – Radio Mondo * Ne vem – Imperij * Galaxije bežijo – King Foo * Čist hudo – 3SOMS * Fešta – Orlek * Prosim, malo tišje – Alex Volasko * Pesem o naju – Samuel Lucas * Find Yourself – LastDayHere * Sanjaj me – Anette * We Are the Prime – Cosmo Daivat * I Hope the Wind Knows – Daniel Vezoja * Running Out – RUN2NONE * V bližini ljudi – Niet * V najlepše dni – Zgrešeni primeri * Kemija – Matjaž Kumelj * Dotik je dovolj – Grizl * Barve – Up'n'downs * Wonder – Spotless Minds * Smrt za smrt − Laibach * Plesišča − #Hešteg * Zar ima neka...? – Bro * Noro – Panda * Ukradli so nam mesto – Mef in NOB * Napoleon – Napravi mi dete * Ruku mi daj – Zoran Čalić Band * Na polju zlomljenih besed – DMP * Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič * Love Refugee – Thomas March & The Lounge Collective * Avešunfiling – Jernej Zoran * Pomladni dan – Imperij * Ni prostora – Tretji kanu * Pojem zate – Leonart * Same Place Same Bar – The Sticky Licks * Mali čovjek – Kill Keny * Cmokfehtar − Lačni Franz * Mr. Blues – Andraž Polič (Du Chanson) * Solze sreče! − Kyru * Jst bi te mel − Clemens * Kuku lele – Magnifico * Ubil bi rad spomine − Samo Sam feat. Davor Božič * Suzanna Smiling – Daniel Vezoja * Endless Desires – Inmate * Narobe svet – Bomb Shell * All Is Gone − Tidal Waves * Should Have Listened – Trash Candy * Mucki, srčki, risanke an sladoled – Smaal Tokk * Resničen svet – Mary Rose * Fusion – Philammon * Fly Fly Fly – Emil & the Detectives * Plague of Immortality – Within Destruction * Čigava pojava zabava – Mistermarsh * Muvam na bit – 3soms * Mass-Produced Unicorns – Broken Lock * Čas – Gašper Rifelj * Ostan' pr' men' – Andrej Šifrer }} ;Točka leta 2016 – Top 40 {{stolpci|2| # Nipke - Noben me ne razume # Tabu - Nabiralka zvezd # Los Ventilos - Čas # Miha Kralj – Vesoljne smeti # Nemir Tadija feat. Zlatko - Kebab in čevap # Up'n'downs - Barve # Niet - V bližini ljudi # Sausages & Marko Hatlak - Poletna # Within destruction - Plague of immortality # Lačni Franz – Cmokfehtar # BQL- Muza # Big Addiction – Ne izgubi se # Happy Ol'McWeasel – Blow # Zmelkoow – Mama Koka # Gora - Megalodon # 2B – Privid # Torul - Saviour of love # Robert Jukič – Dvigaš se k oblakom # Napravi mi dete - Napoleon # Muff – Where you left me # Janez Dovč – Kvarkova svatba # Zoran Čalić - Ruku mi daj # Emil & the Detectives – Fly Fly Fly # Vlado Kreslin - Stari komadi # Siddharta feat. Urban - Strele v maju # Jardier - Pieces # Bro - Njiva (Žetvena pesem) # Werefox - Triads # Liamere – Sabotage # Zala Smolnikar - Deklica zaljubljena # Anika Horvat - Med dvema ognjema # Soundfly - Sledi mi # Ina Shai - Player # Nina Pušlar - To mi je všeč # Klara Jazbec - Milijon in ena # Neisha – Vrhovi # Koala Voice - Strangers' Tides # Tabu - Do kosti # Sheby - Zame }} {| class="wikitable" |+Točka leta 2016 ! Kategorija !! Zmagovalec |- | po izboru občinstva || Nina Pušlar − To mi je všeč |- | mednarodni trgi || Torul – Saviour of Love |- | preboj leta || Zala Smolnikar – Deklica zaljubljena |- | netočka leta 2016 || Matter – Anakonda (feat. Napravi mi dete) |- | točka leta 2016 || Tabu – Nabiralka zvezd |- | hard & heavy || Within Destruction – Plague of Immortality |- | najlepša balada || Liamere – Sabotage |- | naj duet || Siddharta & Urban – Strele v maju |- | hip hop || Nipke – Noben me ne razume |- | band leta || Jardier – Pieces |} ===2017=== ;Januar {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 16.–20. 1. !! 23.–27. 1. !! 30. 1.– 3. 2. |- | 1. || '''One World – Slove'n'aid''' || '''Nabiralka zvezd – Tabu''' || '''Nabiralka zvezd – Tabu''' |} ;Februar {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 6.–10. 2. !! 13.–17. 2. !! 20.–24. 2. !! 27. 2.−3. 3. |- | 1. || '''Nabiralka zvezd – Tabu''' || '''Nabiralka zvezd – Tabu''' || '''Milijon in ena – Klara Jazbec''' || '''Milijon in ena – Klara Jazbec''' |- | 2. || Njiva (Žetvena pesem) − Bro || Milijon in ena – Klara Jazbec || Nabiralka zvezd – Tabu || Ti lahko – Peter Lovšin & BFM |- | 3. || Čas – Los Ventilos || Vrhovi − Neisha || Stari komadi – Vlado Kreslin || Nabiralka zvezd – Tabu |- | 4. || Let the love win! – Soulgreg Artist || Njiva (Žetvena pesem) − Bro || Čarobni taxi – Romana Krajnčan || Stari komadi – Vlado Kreslin |- | 5. || Vrhovi − Neisha || Up&Up – Kreativo (vokalni band) || Up&Up – Kreativo (vokalni band) || Čarobni taxi – Romana Krajnčan |- | 6. || Lebdenje − King Foo || Čas – Los Ventilos || Ću – Čao Portorož || Hladen tuš – Skalp |- | 7. || Sama − Nera || Ću – Čao Portorož || Njiva (Žetvena pesem) − Bro || Ću – Čao Portorož |- | 8. || Ću – Čao Portorož || Let the love win! – Soulgreg Artist || Vrhovi − Neisha || Lebdenje − King Foo |- | 9. || One World – Slove'n'aid || Lebdenje − King Foo || Let the love win! – Soulgreg Artist || Njiva (Žetvena pesem) − Bro |- | 10. || Ostan' pr' men' – Andrej Šifrer || Ostan' pr' men' – Andrej Šifrer || Lebdenje − King Foo || Up&Up – Kreativo (vokalni band) |- | 11. || Up&Up – Kreativo (vokalni band) || Čarobni taxi – Romana Krajnčan || Ti lahko – Peter Lovšin & BFM || Bit – Muff |- | 12. || Milijon in ena – Klara Jazbec || Stari komadi – Vlado Kreslin || Hladen tuš – Skalp || Šelestenje – Hulahoop |} ;Marec {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 6.–10. 3. !! 27.−31. 3. |- | 1. || '''Ti lahko – Peter Lovšin & BFM''' || '''Ti lahko – Peter Lovšin & BFM''' |- | 2. || Milijon in ena – Klara Jazbec || Bit – Muff |- | 3. || Bit – Muff || Marilyn Monroe – Neisha |- | 4. || Čarobni taxi – Romana Krajnčan || Čarobni taxi – Romana Krajnčan |- | 5. || Nabiralka zvezd – Tabu || Milijon in ena – Klara Jazbec |- | 6. || Hladen tuš – Skalp || Nabiralka zvezd – Tabu |- | 7. || Stari komadi – Vlado Kreslin || Ruski vohun – Banditi |- | 8. || Ću – Čao Portorož || Hladen tuš – Skalp |- | 9. || Šelestenje – Hulahoop || Šelestenje – Hulahoop |- | 10. || Up&Up – Kreativo (vokalni band) || Stari komadi – Vlado Kreslin |- | 11. || Marilyn Monroe – Neisha || Eyes of a Warrior − Raggalution |- | 12. || Ruski vohun – Banditi || Kuhar − Simpl |} ;April {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 3.−7. 4. !! 10.−14. 4. !! 17.–21. 4. !! 24.–28. 4. |- | 1. || '''Ti lahko – Peter Lovšin & BFM''' || '''Marilyn Monroe – Neisha''' || '''Kuhar − Simpl''' || '''Eyes of a Warrior − Raggalution''' |- | 2. || Čarobni taxi – Romana Krajnčan || Kuhar − Simpl || Telo – Hamo & T2L || Telo – Hamo & T2L |- | 3. || Marilyn Monroe – Neisha || Ti lahko – Peter Lovšin & BFM || Eyes of a Warrior − Raggalution || Holymen − Noctiferia |- | 4. || Bit – Muff || Telo – Hamo & T2L || Marilyn Monroe – Neisha || Ruski vohun – Banditi |- | 5. || Ruski vohun – Banditi || Eyes of a Warrior − Raggalution || Ruski vohun – Banditi || Monday – Torul |- | 6. || Kuhar − Simpl || Ruski vohun – Banditi || Monday – Torul || Kuhar − Simpl |- | 7. || Eyes of a Warrior − Raggalution || Bit – Muff || Bit – Muff || Balada o njej – Bohem |- | 8. || Hladen tuš – Skalp || Balada o njej – Bohem || Doktor za Rock'n'roll – San Di Ego || Marilyn Monroe – Neisha |- | 9. || Stari komadi – Vlado Kreslin || Hladen tuš – Skalp || Ti lahko – Peter Lovšin & BFM || Doktor za Rock'n'roll – San Di Ego |- | 10. || Šelestenje – Hulahoop || Šelestenje – Hulahoop || Balada o njej – Bohem || Hešteg – Icotovi zobi |- | 11. || Balada o njej – Bohem || Doktor za Rock'n'roll – San Di Ego || Holymen − Noctiferia || Coming Home − Jampa De & Thomas March |- | 12. || Telo – Hamo & T2L || Monday – Torul || Hešteg – Icotovi zobi || V mleku − Tretji kanu |} ;Maj {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 27. 4.–12. 5. !! 15.−19. 5. !! 22.–26. 5. !! 29. 5.−2. 6. |- | 1. || '''Monday – Torul''' || '''Kuhar − Simpl''' || '''Holymen − Noctiferia''' || '''Za vedno – Nina Pušlar''' |- | 2. || Kuhar − Simpl || Holymen − Noctiferia || Za vedno – Nina Pušlar || Telo – Hamo & T2L |- | 3. || Holymen − Noctiferia || Coming Home − Jampa De & Thomas March || Monday – Torul || Ob kavi – Anabel |- | 4. || Ruski vohun – Banditi || V mleku − Tretji kanu || Telo – Hamo & T2L || Coming Home − Jampa De & Thomas March |- | 5. || Coming Home − Jampa De & Thomas March || Monday – Torul || Coming Home − Jampa De & Thomas March || Na poti večnosti – Zala Smolnikar |- | 6. || Telo – Hamo & T2L || Za tvoj nasmeh – Nino || Na poti večnosti – Zala Smolnikar || Za tvoj nasmeh – Nino |- | 7. || Eyes of a Warrior − Raggalution || Telo – Hamo & T2L || Za tvoj nasmeh – Nino || Useless – Trash Candy |- | 8. || V mleku − Tretji kanu || Eyes of a Warrior − Raggalution || Halo – Alya || Holymen − Noctiferia |- | 9. || Marilyn Monroe – Neisha || Halo – Alya || Goreč smehljaj − Dejan Žujič || Monday – Torul |- | 10. || Balada o njej – Bohem || Za vedno – Nina Pušlar || V mleku − Tretji kanu || Halo – Alya |- | 11. || Halo – Alya || Na poti večnosti – Zala Smolnikar || Ob kavi – Anabel || Žive naj vsi narodi – Zlatko |- | 12. || Za tvoj nasmeh – Nino || Goreč smehljaj − Dejan Žujič || Useless – Trash Candy || Se prepoznaš? – Sheby |} ;Junij {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 5.–9. 6. !! 12.−16. 6. !! 19.−23. 6. !! 26.–30. 6. |- | 1. || '''Ob kavi – Anabel''' || '''Ob kavi – Anabel''' || '''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Najin sin – Sašo Gačnik''' |- | 2. || Za vedno – Nina Pušlar || Žive naj vsi narodi – Zlatko || Najin sin – Sašo Gačnik || Useless – Trash Candy |- | 3. || Useless – Trash Candy || Useless – Trash Candy || Ob kavi – Anabel || Žive naj vsi narodi – Zlatko |- | 4. || Za tvoj nasmeh – Nino || Za vedno – Nina Pušlar || Probaj razumet − Emkej || Always (Če te najdem) – Mrfy |- | 5. || Na poti večnosti – Zala Smolnikar || Always (Če te najdem) – Mrfy || Useless – Trash Candy || Probaj razumet − Emkej |- | 6. || Coming Home − Jampa De & Thomas March || Se prepoznaš? – Sheby || Za vedno – Nina Pušlar || On My Way – Omar Naber |- | 7. || Žive naj vsi narodi – Zlatko || Probaj razumet − Emkej || Always (Če te najdem) – Mrfy || Ob kavi – Anabel |- | 8. || Holymen − Noctiferia || Za tvoj nasmeh – Nino || Pozabi na vse – Žiga Rustja || Za vedno – Nina Pušlar |- | 9. || Se prepoznaš? – Sheby || Na poti večnosti – Zala Smolnikar || Se prepoznaš? – Sheby || Se prepoznaš? – Sheby |- | 10. || Monday – Torul || Coming Home − Jampa De & Thomas March || Za tvoj nasmeh – Nino || Zabluzu – Hamo & Tribute 2 Love |- | 11. || Always (Če te najdem) – Mrfy || Najin sin – Sašo Gačnik || On My Way – Omar Naber || Briga me − Peter Lovšin |- | 12. || Probaj razumet − Emkej || Pozabi na vse – Žiga Rustja || Zabluzu – Hamo & Tribute 2 Love || Hiše − Tretji kanu |} ;September {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 8. 9. !! 15. 9. !! 22. 9. !! 30. 9. |- | 1. || '''Najin sin – Sašo Gačnik''' || '''Najin sin – Sašo Gačnik''' || '''On My Way – Omar Naber''' || '''Briga me − Peter Lovšin''' |- | 2. || On My Way – Omar Naber || Hiše − Tretji kanu || Tididam – Bomb Shell || On My Way – Omar Naber |- | 3. || Briga me − Peter Lovšin || Tididam – Bomb Shell || Briga me − Peter Lovšin || Tididam – Bomb Shell |- | 4. || Probaj razumet − Emkej || On My Way – Omar Naber || Najin sin – Sašo Gačnik || Furanje nikamor – Sheby |- | 5. || Žive naj vsi narodi – Zlatko || Always (Če te najdem) – Mrfy || V intervalu večnih sanj – Junema || Recovery – Gramatik & Eric Krasno |- | 6. || Hiše − Tretji kanu || Probaj razumet − Emkej || Svila – Isobel || V intervalu večnih sanj – Junema |- | 7. || Zabluzu – Hamo & Tribute 2 Love || Modro sonce – Gušti || Hiše − Tretji kanu || Svila – Isobel |- | 8. || Always (Če te najdem) – Mrfy || Briga me − Peter Lovšin || Modro sonce – Gušti || Modro sonce – Gušti |- | 9. || Modro sonce – Gušti || Lagano – Challe Salle || Vsi smo na istem – Nipke & Trkaj ft. Artifex || Hiše − Tretji kanu |- | 10. || Vsi smo na istem – Nipke & Trkaj ft. Artifex || Vsi smo na istem – Nipke & Trkaj ft. Artifex || Lagano – Challe Salle || 1000 besed − King Foo |- | 11. || Lagano – Challe Salle || V intervalu večnih sanj – Junema || Recovery – Gramatik & Eric Krasno || Grandioso – The Stroj |- | 12. || Tididam – Bomb Shell || Svila – Isobel || Furanje nikamor – Sheby || Daj srce – 2B |} ;Oktober {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 6. 10. !! 13. 10. !! 21. 10. |- | 1. || '''Recovery – Gramatik & Eric Krasno''' || '''Recovery – Gramatik & Eric Krasno''' || '''Kavalir – Manouche''' |- | 2. || Furanje nikamor – Sheby || Tididam – Bomb Shell || Breakout Season – Inmate |- | 3. || Briga me − Peter Lovšin || Daj srce – 2B || Daj srce – 2B |- | 4. || Tididam – Bomb Shell || Na prašni cesti – Brest & Vesna Zornik || Recovery – Gramatik & Eric Krasno |- | 5. || Svila – Isobel || Grandioso – The Stroj || Na prašni cesti – Brest & Vesna Zornik |- | 6. || Daj srce – 2B || Odhajaš − Kühlschrank || Zvezde v mlaju – Bordo |- | 7. || Grandioso – The Stroj || Furanje nikamor – Sheby || Svila – Isobel |- | 8. || V intervalu večnih sanj – Junema || Svila – Isobel || Grandioso – The Stroj |- | 9. || 1000 besed − King Foo || 1000 besed − King Foo || Odhajaš − Kühlschrank |- | 10. || Modro sonce – Gušti || Kavalir – Manouche || 1000 besed − King Foo |- | 11. || Na prašni cesti – Brest & Vesna Zornik || Breakout Season – Inmate || Tesla − Janez Dovč |- | 12. || Odhajaš − Kühlschrank || Zvezde v mlaju – Bordo || Vede premikanja – Koala Voice |} ;November–januar {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! colspan=2|November !! colspan=2|December !! colspan=2|Januar |- | 3. 11. || Breakout Season – Inmate || 1. 12. || Pri nas – Okustični & J. Juras || 5. 1. || rowspan=2|Lepa si – Nina Pušlar |- | 10. 11. || Vede premikanja – Koala Voice || 8. 12. || Vede premikanja – Koala Voice || 12. 1. |- | 17. 11. || Kavalir – Manouche || 15. 12. || Voyager Twins – Gramatik & Galactic Marvl || 18. 1. || Miže – Omar Naber |- | 24. 11. || Nihče ne ve – Ditka || 22. 12. || Valovi – Gasper & Zala Kralj || 28. 1. || Valentina − Epp (Erik Platon) |} ;Predlogi {{stolpci|3| * Fish – Ewok * Rad bi te čakal – Sergej Čas * Feel Valentine – Tina Mauko * Tihožitje – Kronika * Kristina − Flirrt * Kmalu bo konec te zime − Andraž Hribar * Makov med – Kalaia * Kovčki – Brest & Vesna Zornik * Cirkus – Sara * Tvoje misli − Nera * 027 – Kontradikshn * Vedno znova – Taša * Pusti, naj gre – Severa Gjurin & Ksenija Jus * Ona − Imperij * Važno, da nekdo spi – Sergej Čas * Dotik stare Ljubljane – Aleksander Novak * Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen * Ordinary Day − Yan Baray * Osvobojen – Gromofon * Sex You Slow – DaBlaBlues * Nov teden – Yesterday Banda * Gledam tvoje slike – San Di EGO & A. Mežek * ''Odhajaš − Kühlschrank'' * How to Be Cool – Anja Kotar * Poljub rajskih dni − Katrinas ft. Cherie * ''Grandioso – The Stroj'' * ''Daj srce – 2B'' * 1000 besed − King Foo * ''Na prašni cesti – Brest & Vesna Zornik'' * ''Vede premikanja – Koala Voice'' * E plain an kidipe – Katja Šulc * Danes me ni – Leonart * ''Breakout Season – Inmate'' * 0,3 ljubezni – Sweetpeak & Laura * ''Zvezde v mlaju – Bordo'' * Mavrična princeska − Jernej Zoran * ''Tesla − Janez Dovč'' * ''Prosti pad − Nera'' * ''Kavalir – Manouche'' * ''Bežim – Neisha'' * Instabejb – 6pack Čukur * ''Svet na rami – Los Ventilos'' * Odzven – Imperij * Superzvezda – Andrej Ikica * ''Lačni psi – Dežurni krivci'' * ''Vreme za lubezen – Hamo & Tribute 2 Love'' * ''Sangue nero – Tori Tango'' * ''Pri nas – Okustični & J. Juras'' * Diamond Duck − Maraaya * Okna – Orlek * ''Nihče ne ve – Ditka'' * Iščem te – naio ssaion * You Are My Life – Maja Založnik & Mooonshine * Heart Goes Away – Vagabunda * ''Voyager Twins – Gramatik & Galactic Marvl'' * ''Vojak – Mistermarsh'' * ''Valovi – Gasper & Zala Kralj'' * Edina – Samo Sam & Sheby * ''Anakin – Mrfy'' * Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja * Kompromis – Zlatko * ''Brez besed – Kevin Koradin'' * ''Four – Christine Zadnikar'' * ''Miže − Omar Naber'' * Ljubim – Anette * ''Lovim dež − Buh'' * ''Povej – Raiven'' * ''Hip hop junak – Trkaj & Nipke'' * ''Irena, lejko nouč – Ethnotrip'' * ''LV – Muff'' * Ti boš vedno prvi – Helena Blagne * ''Bejrut − Matter'' * Heading for the Sun – Stray Train * V Ljubljani – Bohem * ''Lepa si – Nina Pušlar'' * Zapuščam poletje – Taja Božič * Poln kufer – Challe Salle * ''Frame Bend Over – Generator'' * ''In the Army Now – M. Debevec & D. Kušer'' * ''Dust of Time – Jardier'' * ''Valentina − Epp (Erik Platon)'' * ''Ljubezen je tovarna – G. Zemljič & N. Perunović'' * ''Princ – Sheby'' * Window – Seven Days in May * Univerzum − Hidden View * ''Zimska – BQL'' * ''The End of the World – Metalsteel'' * ''Maska – Bo!'' * ''Back to Being Me – Lea Sirk'' * Šlajn na suhem – Šlajn }} ==Radio 1== 12. 5. 2016 # Nuša Derenda - Tip top # Imset - Feniks # Maja Založnik & Moonshine - You are my life # Samuel Lucas - Pesem o naju # Clemens – Jst bi te mel # DMP - Balet # Jardier – Pieces # Balladero – Zlati časi # Flora & Paris – Naša bajta # I.C.E. – Tja do srca 1. 6. 2016 # Nuša Derenda - Tip top # Nino - Mojito # Maja Založnik & Moonshine - You are my life # Clemens – Jst bi te mel # Imset - Feniks # Jardier - Pieces # Balladero – Zlati časi # DMP - Balet # Alex Volasko - Pesem in poljub # Aleksander Novak - Živet Predlog: Ylenia Zobec - Dan kot iz sanj 10. 6. 2016 # Nuša Derenda - Tip top # Aleksander novak - Živet # Ylenia Zobec - Dan kot iz sanj # Maja Založnik & Moonshine - You are my life # Nino - Mojito # Imset - Feniks # Balladero – Zlati časi # Alex Volasko – Pesem in poljub # Jardier – Pieces # Clemens – Jst bi te mel Predlog: Muff - Where You Left Me 28. 6. 2016 # Nuša Derenda - Tip top # Carpe Diem - Tapete # Maja Založnik & Moonshine - You are my life # Aleksander Novak - Živet # Jardier - Pieces # Ylenia Zobec - Dan kot iz sanj # Clemens – Jst bi te mel # Balladero – Zlati časi # Muff - Where you left me # Alex Volasko – Pesem in poljub Predlog: Neža Pančur Nessy – Večerja pod zvezdami ni5dmlkifu80vrx56kqibzcy3zkwdja Jure Godler 0 418847 6682797 6590733 2026-05-30T00:34:59Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682797 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=Jure Godler|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=| caption = }} '''Jure Godler''', [[Slovenci|slovenski]] [[komik]], [[televizija|televizijski]] [[voditelj]], [[Podcast|podcaster]], [[pisatelj]] in [[skladatelj]], * [[24. marec]] [[1984]], [[Brežice]]. == Življenjepis == Rodil se je in odraščal v Brežicah. Po končani [[Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana|Srednji glasbeni in baletni šoli]] se je vpisal na študij [[Angleščina|angleščine]], a ga ni končal. Odločil se je za študij kompozicije na Akademiji za glasbo [[Mozarteum]] v avstrijskem [[Salzburg|Salzburgu]]. Svoj študij je posvetil predvsem raziskovanju življenja in del [[Wolfgang Amadeus Mozart|Wolfganga Amadeusa Mozarta]]. V glasbeni šoli se je spoznal s [[Tilen Artač|Tilnom Artačem]]. Združil ju je skupni talent imitiranja učiteljic<ref>{{Navedi splet|title=“Odzivi so zelo dobri - govorim o gledalcih in ne o tistih, ki se jih lotimo v oddaji”|url=https://siol.net/trendi/film/jure-godler-predrzen-in-brez-dlake-na-jeziku-pozabite-umirjen-in-preudaren-418868|website=siol.net|accessdate=2019-06-24|language=sl}}</ref>. Skupaj sta se predstavila v rubriki "5 minut slave" v oddaji [[Tistega lepega popoldneva]]. Tam sta ju opazila Sašo Hribar in Bojan Krajnc, ki sta ju povabila k soustvarjanju radijske oddaje [[Radio Ga Ga (radijska satira)|Radio Ga-Ga]] in kasneje še televizijske oddaje [[Hri-bar]] s [[Sašo Hribar|Sašom Hribarjem]]. === Televizija === V tandemu z Artačem je Godler na Televiziji Slovenija ustvarjal oddaje [[Kdo si upa na večerjo?|''Kdo si upa na večerjo?'']], [[Zaigraj še enkrat, sam|''Zaigraj še enkrat, sam'']] in ''[[Poldnevnik (oddaja)|Poldnevnik]]''. Leta [[2015]] je na televiziji [[Planet TV]] začel z vodenjem satirične oddaje [[Ta teden z Juretom Godlerjem]], kjer komentira politične in družbene dogodke minulega tedna. Oddaja je trenutno na sporedu z že 22. sezono in je na sporedu na Planetu neprekinjeno že 10 let. Za oddajo je prejel več nagrad. Med njimi [[Žarometi (nagrada)|Žaromet]] za voditelja razvedrilne oddaje [[Žarometi 2018|2018]], Žaromet za najbolj nabrušen jezik 2016 in 2017 ter strokovnega [[Viktor|Viktorja]] za najboljšo razvedrilno TV oddajo 2016. Leta [[2017]] je predsedniku države [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] med volilno kampanjo podaril svojega [[Viktor (nagrada)|Viktorja]], saj da je ravno Pahor zaslužen za vsebino in uspešnost oddaje Ta teden z Juretom Godlerjem. Leta [[2020]] je Jure Godler začel voditi kviz [[Lepo je biti milijonar|Milijonar]], s tem je zamenjal prejšnjega voditelja [[Slavko Bobovnik|Slavka Bobovnika]]. Prva epizoda kviza, ki jo je vodil, je bila na sporedu 2. marca 2020 na [[Planet TV]]. === Predstave === Z Artačem sta sodelovala pri predstavi glasbeni predstavi [[GodArt]]. Ustvarjal je tudi avtorsko glasbeno predstavo ''Čisto pravi Mozart''. V [[Špas teater|Špas teatru]] je s [[Klemen Bunderla|Klemnom Bunderlo]] igral v predstavi ''Bunderla & Godler šov,''<ref>{{Navedi splet|title=Bunderla&amp;Godler šov|url=http://spasteater.si/predstave/bunderla-godler-sov|website=Špas teater|accessdate=2019-06-24}}</ref> v [[SitiTeater|SitiTeatru]] pa z [[Lado Bizovičar|Ladom Bizovičarjem]] ''Predstavo za vsako priložnost''.<ref>{{Navedi splet|title=SiTi Teater: Predstava za vsako priložnost|url=https://www.sititeater.si/predstave-siti-teatra-btc/predstava-za-vsako-priloznost/|website=SiTi Teater|accessdate=2019-09-01|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190821091724/https://www.sititeater.si/predstave-siti-teatra-btc/predstava-za-vsako-priloznost/|url-status=dead}}</ref> === Podcast === Sodeloval je pri vodenju več oddaj na podcast mreži [[Apparatus]], redno le v podcastu ''Opazovalnica,''<ref>{{Navedi splet|title=Opazovalnica – Page 3|url=https://apparatus.si/oddaja/opazovalnica/page/3/|website=apparatus.si|accessdate=2019-06-24}}</ref> kjer z [[Anže Tomić|Anžetom Tomićem]] komentirata nekatere serije, med njimi [[Zvezdne steze]], [[Office]], [[The Crown]] ter popularno sceno, vsakdanjosti in razne produkte. V Opazovalnici Godler razkriva tudi svoje konjičke, med njimi angleška kraljeva družina, [[Šampanjec|šampanjci]], serije ipd. Leta 2020 sta začela z [[David Urankar|Davidom Urankarjem]] ustvarjati avdio in video podcast ''Gospoda,'' v katerem promovirata omiko, bonton in dobre plati gosposkega življenja. === Dramatika in leposlovje === Napisal je nekaj krajših dramskih del, ki jih je predstavljal v podcastu ''Opazovalnica''. Leta [[2019]] je izdal svoj dramski prvenec ''Predsednikova norost.''<ref>{{Navedi splet|title=Predsednikova norost|url=https://www.primus.si/predsednikova-norost/|website=www.primus.si|accessdate=2019-06-24|language=sl}}</ref> Dramsko delo govori o tem, kaj bi se zgodilo, če bi predsednik države postal nesposoben za opravljanje funkcije. Leta 2020 je izdal satirično kriminalko »Casino Banale«, serijo dogodivščin dveh nespretnih agentov Sove v letu 2021 nadaljujavl z romanom »Vohun, ki me je okužil«, leta 2022 pa prihaja še tretji del kriminalne zgodbe, ki pa nosi naslov »Doktor Nobody«. == Bibliografija == * 2008 – Radio Ga-Ga Razgaljeni (založba Populi) * 2019 – Predsednikova norost (založba Primus) * 2020 – Casino Banale (založba Primus) * 2021 – Vohun, ki me je okužil (založba Primus) * 2022 – Doktor Nobody (založba Primus) * 2023 – Naš človek v kafani (založba Primus) * 2024 – Operacija Hollywood (založba Primus) * 2025 – Mrtvi kot: Detektivski primeri Hermanna Arha (Založba Pivec) == Nagrade == * 2006 - [[Viktor (nagrada)|Viktor]] za obetavno medijsko osebnost.<ref>{{navedi splet |url=http://www.mladina.si/166999/jure-godler/ |title=Jure Godler |accessdate=24. maja 2016 |date=5. junij 2015 |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] }}</ref> * 2016 – [[viktor]] za najboljšo razvedrilno TV oddajo * 2016 – [[Žarometi (nagrada)|žaromet]] za najbolj nabrušen jezik * 2017 – [[Žarometi (nagrada)|žaromet]] za najbolj nabrušen jezik * 2018 – [[Žarometi (nagrada)|žaromet]] za voditelja razvedrilne oddaje == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Godler, Jure}} [[Kategorija:Jure Godler| ]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Slovenski komiki]] [[Kategorija:Imitatorji]] 6r0fpbv4rlqv1zmexy1us2ll281zke3 Junaki petega razreda 0 423800 6682881 5555642 2026-05-30T10:02:37Z Gnooi 106999 /* Igralci */ 6682881 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Junaki petega razreda | image = | caption = | director = [[Boris Jurjaševič]] | producer = | writer = [[Janja Vidmar]] | starring = [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]]<br>[[Sebastjan Šoba]]<br>[[Lena Andrenšek]]<br>[[Ivi Švegovič]]<br>[[Peter Boštjančič]]<br>[[Tanja Ribič]] | music = [[Zoran Predin]]<br>[[Mirko Vuksanovič]] | cinematography = [[Tomislav Pinter]] | editing = [[Ana Zupančič]] | distributor = [[RTV Slovenija]] | released = 1996 | runtime = 97 minut | country = Slovenija | language = slovenščina | budget = }} '''''Junaki petega razreda''''' je slovenski [[mladinski film|mladinski]] [[pustolovski film]] iz leta 1996 v režiji [[Boris Jurjaševič|Borisa Jurjaševiča]] po scenariju [[Janja Vidmar|Janje Vidmar]]. Skupina enajstletnih šolarjev se na [[Bled]]u zaplete z mednarodno [[terorizem|teroristično]] mrežo, v kateri ruski znanstvenik skuša arabskemu teroristu prodati načrte za izdelavo [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]]. Kovček z načrti pomotoma vzame skupina šolarjev, zato jih teroristi začnejo neusmiljeno zasledovati, z namenom dobiti načrte nazaj. ==Igralci== * [[Lena Andrenšek]] * [[Peter Boštjančič]] * [[Bojan Emeršič]] (Maks) * [[Jernej Korinšek]] * [[Tala Lumbar]] * [[Zvezdana Mlakar]] * [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]] * [[Sebastjan Šoba]] * [[Ivi Švegovič]] * [[Tanja Ribič]] == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih filmov]] == Zunanje povezave == * {{IMDb title|5248084}} * {{BSF|id=junaki-petega-razreda}} {{Boris Jurjaševič}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi leta 1996]] [[Kategorija:Slovenski mladinski filmi]] [[Kategorija:Slovenski pustolovski filmi]] [[Kategorija:Filmi o terorizmu]] [[Kategorija:Filmi v režiji Borisa Jurjaševiča]] [[Kategorija:Filmi RTV Slovenija]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni na Bled]] {{italic title}} [[Kategorija:Slovenski televizijski filmi]] 4145rk6u3n5avbczxavp7w0hb3yjrzc Ansambel Pogum 0 428860 6682624 6665481 2026-05-29T14:16:03Z ~2026-32102-97 260762 /* Zasedba */ 6682624 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Ansambel Pogum | image = Kopija datoteke fotoAndrejMatic (378 of 391).jpg | image_size = | landscape = yes | alt = | caption = Ansambel Pogum v prvotni zasedbi | background = group_or_band | alias = | origin = [[Škocjan, Škocjan|Škocjan]],<br>{{Zastava|Slovenija}} | genre = [[narodnozabavna glasba]] | years_active = [[2000]]–danes | label = | associated_acts = | website = | current_members = [[Andrej Jurečič]]<br>[[Mitja Jurečič]]<br>[[Matevž Sodič]]<br>[[Emil Šinkec]]<br>[[Darko Poglajen]] | past_members = [[Dejan Vene]]<br>[[Igor Jurečič]] | module = | module2 = | module3 = }} '''Ansambel Pogum''' je slovenska [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavna]] zasedba, ki deluje od leta 2000. Sedež ima v [[Škocjan, Škocjan|Škocjanu]]. Gre za petčlansko zasedbo z inštrumentalnim triom in štiriglasnim petjem. Na festivalih narodnozabavne glasbe je ansambel osvojil vrsto nagrad. == Zasedba == Ansambel Pogum sestavljajo:<ref>{{Navedi splet|url=http://www.pogum.si/zasedba/|title=Zasedba|date=|accessdate=23. 1. 2017|website=Ansambel Pogum|publisher=|last=|first=}}</ref> * Andrej Jurečič – vodja, ritem in solo kitara, vokal (1. bas); * Mitja Jurečič – kontrabas, bariton, vokal (2. bas); * Matevž Sodič – klaviature, harmonika; * Emil Šinkec – ritem kitara, vokal (2. tenor); * Darko Poglajen – vokal (1. tenor); Sami kot nekakšnega šestega člana ansambla prištevajo tudi Jožeta Jurečiča, očeta članov ansambla Andreja in Mitje, saj jih že od samega začetka usmerja in jim svetuje na glasbeni poti. V ansamblu večjih kadrovskih sprememb ni bilo, le v letu 2007 je z igranjem prenehal harmonikar Igor Jurečič, katerega je zamenjal Dejan Vene. V začetku leta 2024 je po skoraj četrt stoletja delovanja prišlo do ponovne kadrovske spremembe v ansamblu. Tedanjega harmonikarja in klaviaturista Dejana Veneta je zamenjal Matevž Sodič, ki je predtem igral v več zasedbah, med drugim tudi v [[Ansambel Žargon|Ansamblu Žargon]], nazadnje pa v [[Ansambel Azalea|Ansamblu Azalea]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.narodnjak.si/clanki/glasba/ansamblu-pogum-v-letosnjem-letu-ne-bo-dolgcas|title=Ansamblu Pogum v letošnjem letu ne bo dolgčas|date=11. 2. 2024|accessdate=14. 10. 2024|website=Narodnjak}}</ref> == Delovanje == [[Slika:Kopija datoteke fotoAndrejMatic (174 of 391).jpg|sličica|300x300_pik|Ansambel Pogum v prvotni zasedbi.]] Ansambel Pogum je bil ustanovljen marca 2000 v Škocjanu. Hitro po ustanovitvi so se začeli udeleževati različnih festivalov, na katerih so osvojili vrsto nagrad. H kvaliteti skladb je veliko pripomoglo tudi sodelovanje s priznanimi slovenskimi pisci melodij, kot so [[Franci Lipičnik]], [[Jože Burnik]], [[Tine Lesjak]], [[Peter Fink]] in [[Jože Skubic]], ter večkrat nagrajenimi tekstopisci, kot so [[Ivan Sivec]], [[Majda Rebernik]], [[Fanika Požek]], [[Franc Ankerst]], [[Vera Kumprej]], [[Vera Šolinc]] in [[Jože Galič]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.obcina-skocjan.si/informacije/drustva/kulturna-drustva|title=Kulturna društva|date=|accessdate=23. 1. 2017|website=Občina Škocjan|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170202011619/http://www.obcina-skocjan.si/informacije/drustva/kulturna-drustva|url-status=dead}}</ref> Ob izidu tretje zgoščenke leta 2004 so priredili svoj drugi promocijski koncert na prostem. Kot gosti so med drugim nastopili [[Ansambel Modrijani]], [[Ansambel Navihanke]] in [[Ansambel Unikat]].<ref name=":0" /> Jeseni 2006 so se odpravili na turnejo po [[Kanada|Kanadi]], ki so jo organizirala slovenska priseljenska društva. Na njej so priredili 5 koncertov, in sicer v [[Prince George|Prince Georgu]], [[Vancouver|Vancouvru]], [[Edmonton|Edmontonu]], [[Calgary|Calgaryju]] in [[Kelowna|Kelowni]]. Tamkajšnji slovenski izseljenci so jih toplo sprejeli.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.pogum.si/turneja-po-kanadi/|title=Turneja po Kanadi|date=|accessdate=23. 1. 2017|website=Ansambel Pogum|publisher=|last=|first=}}</ref> Novembra 2007 so pripravili večji koncert v Horjulu. Oktobra 2015 so ob 15-letnici ansambla v Športnem centru Otočec priredili velik koncert, na katerem so nastopili tudi [[Ansambel Modrijani]], [[Fantje s Praprotna]], [[Nuša Derenda]], [[Ansambel Mladi Dolenjci]], [[Ansambel Vikend]], [[Ansambel Novi spomini]] in mnogi drugi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.pogum.si/2015/10/veliki-koncert-ansambla-pogum/|title=Veliki koncert ansambla Pogum|date=9. 10. 2015|accessdate=23. 1. 2017|website=Ansambel Pogum|publisher=|last=|first=}}</ref> == Uspehi == Ansambel Pogum je na festivalih osvojil naslednje nagrade:<ref>{{Navedi splet|url=http://zkpprodaja.si21.com/sl/Narodnozabavna_glasba/SLOVENSKA_POLKA_IN_VALCEK_2012/|title=SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2012 (2012)|date=|accessdate=23. 1. 2017|website=ZKP Prodaja|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-09-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160911131435/http://zkpprodaja.si21.com/sl/Narodnozabavna_glasba/SLOVENSKA_POLKA_IN_VALCEK_2012/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.vurberk.si/arhiv/festival.htm|title=Festival narodnozabavne glasbe Vurberk|date=|accessdate=23. 1. 2017|website=Vurberk.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20170807230918/http://www.vurberk.si/arhiv/festival.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.festival-gg.si/Zmagovalci.aspx|title=Zmagovalci|date=|accessdate=23. 1. 2017|website=Graška Gora poje in igra|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20170720155619/http://www.festival-gg.si/Zmagovalci.aspx|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.radio-sora.si/vecer-slovenskih-viz-v-narecju|title=Povzetek vseh festivalov med letoma 2001 in 2015|date=|accessdate=23. 1. 2017|website=Radio Sora|publisher=|last=|first=}}</ref> * 2001: [[Festival narodnozabavne glasbe Vurberk|Festival Vurberk]] – 3. nagrada za izvedbo. * 2001: [[Graška Gora poje in igra]] – Zlati pastirček in nagrada za najboljšo vokalno izvedbo. * 2002: [[Festival narodnozabavne glasbe Vurberk|Festival Vurberk]] – 3. nagrada za izvedbo. * 2002: [[Graška Gora poje in igra]] – Zlati pastirček in nagrada za najboljšo vokalno izvedbo. * 2002: [[Festival narodnozabavne glasbe Ptuj|Festival Ptuj]] – Nagrada za najboljšo melodijo (nagrajenec Jože Burnik). * 2003: [[Festival narodnozabavne glasbe Vurberk|Festival Vurberk]] – Zlati zmaj, 2. nagrada za izvedbo, nagrada predstavnikov radijskih postaj in Šifrarjeva plaketa. * 2003: [[Graška Gora poje in igra]] – Zlati pastirček. * 2003: [[Festival narodnozabavne glasbe Ptuj|Festival Ptuj]] – Korenova plaketa. * 2004: [[Graška Gora poje in igra]] – Zlati pastirček in 1. mesto po izboru občinstva. * 2005: [[Večer slovenskih viž v narečju]] – 1. nagrada občinstva. * 2005: [[Graška Gora poje in igra]] – Zlati pastirček in 2. mesto po izboru občinstva. * 2006: [[Festival narodnozabavne glasbe Ptuj|Festival Ptuj]] – Nagrada občinstva po mnenju TV gledalcev, radijskih poslušalcev in občinstva na prireditvi. * 2012: [[Slovenska polka in valček]] – Najboljši valček: ''Nocoj boš spet sama''. == Diskografija == Ansambel Pogum je do sedaj izdal šest albumov:<ref>{{Navedi splet|url=http://www.pogum.si/albumi/|title=Albumi|date=|accessdate=23. 1. 2017|website=Ansambel Pogum|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20161228004924/http://www.pogum.si/albumi/|url-status=dead}}</ref> # Nikoli pozabljena (2001) # Kozolci (2003) # Zapoj, prijatelj stari (2004) # 5 let uspehov (2005) # Poljubi košček kruha (2006) # Nocoj boš spet sama (2012) == Največje uspešnice == Ansambel Pogum je najbolj poznan po naslednjih skladbah: * Če boš jokala * Nocoj boš spet sama * Poljubi košček kruha * Rum za pogum * Tovornjakar * Zapoj, prijatelj stari == Viri == {{Sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih narodnozabavnih ansamblov]] == Zunanje povezave == * {{SocialLinks}} * {{discogs artist}} [[Kategorija:Slovenski narodnozabavni ansambli|Pogum]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2000]] g4j3w1ib3yjev0zid6tmtyhouz1577v Kategorija:Gijón 14 428867 6682718 6489105 2026-05-29T17:08:10Z Doncsecz~slwiki 9581 6682718 wikitext text/x-wiki {{članek ktgr}} [[Kategorija:Mesta v Španiji]] [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] 5whqw05nv1rf8566vrly0nzd3vkig00 Konje Urgenč 0 431806 6682790 6437329 2026-05-29T22:06:26Z Xocolatl 62246 ([[c:GR|GR]]) [[c:COM:FR|File renamed]]: [[File:Tamerlane Besieging Urganj.JPG]] → [[File:Tamerlane Besieging Urganj. Zafarnama, 1523 (British Library, Add. 7635).jpg]] [[c:COM:FR#FR2|Criterion 2]] (meaningless or ambiguous name) · Clarifying attribution. Thank you! 6682790 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Konje Urgenč <br> Köneürgenç | official_name = | settlement_type = Naselje | image_skyline = KonyeUrgenchMausoleum.jpg | image_flag = | image_shield = | pushpin_map = Turkmenistan | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = | latd = 42 |latm = 20 |lats = |latNS = N | longd = 59 |longm = 09 |longs = |longEW = E | coor_pinpoint = | coordinates_type = | coordinates_display = inline,title | map_caption = Položaj Konje Urgenča na karti Turkmenistana | subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] | subdivision_name = [[Turkmenistan]] | subdivision_type1 = Provinca | subdivision_name1 = Daşoguz | website = | footnotes = |footnotes = {{designation list |embed = yes |designation1 = WHS |designation1_offname = Kunya-Urgench |designation1_date = 2005 <small>(29. zasedanje)</small> |designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/1199 1199] |designation1_criteria = ii, iii |designation1_type = Kulturno |designation1_free1name = Regija |designation1_free1value = Azija in Avstralazija }} }} '''Konje Urgenč''' ali '''Gurgandž''' ([[Turkmenščina|turkmensko]] Köneürgenç iz [[Perzijščina|perzijskega]] کهنه گرگانج, Kuhna Gurgāndž, včasih tudi Konya-Urgench, v prevodu '''Stari Urgenč''') je [[arheološko najdišče]] starega mesta Urgenč (turkmensko Ürgenç) in istoimenska občina v severnem [[Turkmenistan]]u tik ob meji z [[Uzbekistan]]om. ''Keneurgenč'' je bil prestolnica [[Horezmski kanat |Horezmskega kanata]], o čemer pričajo številne stavbe, zaradi katerih ga je [[UNESCO]] leta 2005 uvrstil na seznam [[Unescova svetovna dediščina|svetovne kulturne dediščine]]. Stari Urgenč je stal ob reki [[Amu Darja]] in bil eno od največjih mest ob [[Svilna pot|svilni poti]]. Je eno najpomembnejših arheoloških najdišč v Turkmenistanu, leži znotraj obsežnega območja zaščitene krajine in vsebuje veliko število dobro ohranjenih spomenikov iz 11. do 16. stoletja. Med njimi so mošeje, vrata karavanseraja, trdnjave, mavzoleji in minaret, vpliv njihovega arhitekturnega sloga in izdelave pa je dosegel Iran, Afganistan in poznejšo arhitekturo Mogulskega cesarstva v Indiji v 16. stoletju. == Zgodovina in razvoj == [[File:Tamerlane Besieging Urganj. Zafarnama, 1523 (British Library, Add. 7635).jpg|thumb|''Timurjeva vojska oblega mesto Urgenč'' v 14. stoletju]] Natančni datumi ustanovitve Kunja-Urgenča ostajajo negotovi, vendar arheološke najdbe na hribu Kirkmola (eni glavnih trdnjav na tem mestu) razkrivajo, da je imelo mesto že v 5. in 4. stoletju pred našim štetjem močno strukturo. Nekateri najzgodnejši zapisi kažejo, da so Arabci leta 712 osvojili Horezm, ki so zavzeli glavno mesto Kat iranske horezmijske dinastije Afrighid.<ref>Habib Borjian, "KĀṮ", www.iranicaonline.org/articles/kat-city</ref> Mesto je postalo pomembno med 10. in 14. stoletjem, ko je bilo prestolnica Horezmskega kanata, ki je nadomestila Kat. Gurdžanu je služil kot pomembno trgovsko središče, ki se je po slavi in ​​številu prebivalcev kosalo s številnimi drugimi srednjeazijskimi mesti, kot je [[Buhara]]. Zaradi svoje strateške lege na glavnih trgovskih poteh od juga proti severu in od zahoda proti vzhodu je postalo zelo uspešno, kar je močno prispevalo k razvoju znanosti in kulture v Srednji Aziji. Po pisanju pisca iz leta 1893<ref>Gloukhovsky, Alexandr Ivanovitch, The Passage of the Water of the Amu-Darya by its Old Bed into the Caspian Sea, St Petersburgh, 1893, pages 8,10,15,28.</ref> je bila Djordjanija ali Jorjanija "druga prestolnica" države. Stala je ob kanalu Vadak, ki je očitno vzhodni konec Kunja-Darje, ki je očitno rečna struga, ki danes vodi do jezera Sarikamiš. Vzhodno od mesta je bil jez Gurgandž, ki je namakal območje in blokiral tok [[Amu Darja|Oxusa]] v [[Kaspijsko jezero]]. Leta 1221 so tako mesto kot jez porušili [[Džingiskan]]ovi [[Mongoli]] in pobili večino prebivalcev. Pokol je bil eden največjih v zgodovini. Okolica se je spremenila v močvirje. Kljub uničujočim posledicam invazije je bilo mesto oživljeno in si je povrnilo svoj prejšnji status. Berberski popotnik [[Ibn Battuta]] iz 14. stoletja ga je opisal kot »največje, najlepše in najpomembnejše mesto Turkov. Ima lepe bazarje in široke ulice, veliko število stavb in obilje blaga«.<ref>{{cite book | last = Gibb | first = H.A.R. trans. and ed. | year = 1971 | title = The Travels of Ibn Baṭṭūṭa, A.D. 1325–1354 (Volume 3) | place = London | publisher = Hakluyt Society | page=541 }}</ref> Leta 1373 je [[Timurlenk]] napadel Horezm, njegov vladar Jusuf Sufi iz sufijske dinastije pa se je Timurju predal. Leta 1379 se je Jusuf Sufi uprl Timurju, ki je izropal Urgenč, Jusuf Sufi pa je bil ubit. Leta 1388 se je sufijska dinastija Urgenč ponovno uprla Timurju; tokrat je Timur Urgenč zravnal z tlemi in pobil njegovo prebivalstvo, uničil namakalni sistem mesta in dal na tla, kjer je nekoč stalo mesto, zasaditi ječmen, tako da je ostala le ena mošeja. To je skupaj z nenadno spremembo toka reke Amu-Darje pomenilo začetek upada Konja-Urgenča vse do 16. stoletja, ko ga je kot regionalno središče nadomestila [[Hiva]] in je bil na koncu opuščen. Na področje Starega Urgenča so se šele leta 1831 naselili [[Turkmeni]]. Svoja naselja so gradili v njegovi okolici, mesto pa so uporabljali kot pokopališče. Vendar se je ta uporaba zdaj ustavila; vložena so prizadevanja za odstranitev razpadajočih nagrobnikov, ki jih je mogoče najti na tem mestu. Novi Urgenč stoji jugovzhodno od Starega v sedanjem [[Uzbekistan]]u. Prva arheološka izkopavanja je opravil arheolog Aleksander Jakubovski leta 1929.<ref name="whc.unesco.org">Government of Turkmenistan, January 2004. ''Nomination of the Ancient Town of Kunya-Urgench for the Inclusion on the World Heritage List'' (https://whc.unesco.org/uploads/nominations/1199.pdf)</ref> == Arheološki ostanki == [[File:Kutlug Timur minaret.JPG|thumb|Minaret Kutlug Timur]] Urbana zasnova Konja Urgenča je izgubljena in do danes so ostali le nekateri spomeniki. To so avtentični in bogati primeri lepe arhitekture in gradbenih tradicij, ki obstajajo že stoletja. Stopnja ohranjenosti se med stavbami razlikuje, največja obnovitvena dela pa so bila izvedena v zadnjih tridesetih letih, v sovjetskem obdobju, z uporabo tradicionalnih metod in materialov. === Minaret Kutlug-Timur === Minaret Kutlug Timur je morda najbolj presenetljiva zgradba tukaj. Izvira iz 11. in 12. stoletja in meri 60 metrov v višino, zaradi česar je najvišji spomenik v parku. Njegov premer je 12 metrov pri dnu in 2 metra na vrhu. Na podlagi dekorativnega zidarstva, vključno s kufskimi napisi, velja, da je minaret starejša konstrukcija, ki jo je Kutlug-Timur obnovil šele okoli leta 1330.<ref name="Golombek, L 2011">Golombek, L. 2011. 'The Turabeg Khanom Mausoleum in Kunya Urgench: Problems of Attribution, in ''Muqarnas. An Annual on the Visual Cultures of the Islamic World'', Volume 28, 133-156.</ref> [[File:Turabek Khanum, from the south.JPG|thumb|Mavzolej Turabek Khanum, pogled z juga]] [[File:Mosaic Turabek.JPG|thumb|Mozaična dekoracija na kupoli mavzoleja Turabek Khanum]] === Mavzolej Turabek Kanum === Ta stavba, poimenovana po Turabek Kanum, ženi Kutlug-Timurja (vladal med letoma 1321 in 1336), stoji v severnem delu starodavnega Gurgenča. Izjemna je po svoji elegantni zasnovi in ​​osupljivi dekoraciji s ploščicami ter je zelo prefinjeno arhitekturno delo, tako v konceptualizaciji prostorov kot v inženirstvu. Oboje je v celoti izkoriščeno na zavesten način za doseganje vizualnega, estetskega in duhovnega učinka. Prvotna stavba je bila sestavljena iz dveh prostorov: velike kupolaste dvorane in manjše za njo. Velika dvorana je na zunanji strani dvanajststranska, na notranji strani pa šesterokotna, pred njo pa sta vhodni portal in preddverje. Ena najbolj impresivnih arhitekturnih značilnosti mavzoleja je okrogla kupola, ki pokriva glavno dvorano, katere površina je prekrita z barvitim [[mozaik]]om, ki tvori zapletene okrasne vzorce, sestavljene iz rož in zvezd, kar ustvarja vizualno metaforo za nebesa. V Urgenču ni mogoče najti primerljivih sodobnih vzporednic, saj se nekatere arhitekturne značilnosti, kot so zgoraj omenjeni okraski, ne pojavljajo v drugih spomenikih, zgrajenih v času Turabek-Kanum, okoli leta 1330. Zato je stavbo težko datirati tako zgodnjo. Vendar pa se te značilnosti v Srednji Aziji pojavljajo pozneje, v času vladavine Timurja, vojskovodje turško-mongolskega rodu. Nove tehnologije, kot je mozaična [[fajansa]], se kažejo v najzgodnejših Timurjevih stavbah, kot je palača Aq Saray v [[Šahrisabz]]u v Uzbekistanu, ki se je začela graditi leta 1379, a je bila leta 1404 še vedno nedokončana. === Tekeški mavzolej === Ta struktura je domnevna grobnica sultana Ala al-Din Tekiša, ustanovitelja Horezmskega cesarstva in njegovega vladarja med letoma 1172 in 1200. Za mavzolej je bila opredeljena zaradi izročila, da je vsaka starodavna srednjeazijska stavba posvečena zgodovinski ali mitski osebnosti. Stavba je zgrajena iz opeke in je sestavljena iz kvadratne dvorane s stenami, visokimi 11,45 metra, masivnega okroglega bobna in stožčaste strehe, pod katero se skriva notranja kupola. Kupola je s kvadratnimi stenami, na katere se spušča, povezana z osmerokotno prečno mrežo. Struktura med kupolo in osmerokotom je okrašena s 16 plitvimi nišami. Njihova oblika ni suličasta, kot so tiste, ki jih običajno najdemo v islamski arhitekturi Srednje Azije, temveč polkrožna. To je motiv, ki ga najdemo v marmornem [[mihrab]]u iz 8. stoletja v [[Iraški narodni muzej|Bagdadskem muzeju]] in je bil redko uporabljen v Srednji Aziji: drug primerljiv primer, ki ga najdemo v Turkmenistanu, je mihrab mošeje Mohameda Ibn Zajda iz 11. stoletja v [[Merv]]u. Vendar sta oba preveč oddaljena, da bi ju lahko šteli za prototipa. Zunanja stožčasta streha je zgrajena iz horizontalnih plasti s tehniko [[Nepravi obok|lažnega oboka]]. Od znotraj je ojačana z 12 oporniki, ki stojijo na notranji kupoli. Čeprav se to morda zdi tvegana gradbena tehnika, streha ni v slabem stanju: uničen je le vrh, okras iz modre majolike pa je nekoliko poškodovan. Ena od posebnosti arhitekture stavbe je njena fasada. Predstavlja visoko portalno nišo z glavnim lokom, ki je zdaj izgubil svojo prvotno obliko. Lancetni lok portala je zapolnjen z zapletenim sistemom kapniških oblik, ki je dekorativni motiv iz terakote in pritrjen na lesene palice znotraj zida. Raziskave te strukture so sprožile ugibanja, da je Tekešev mavzolej morda stal v središču neke velike zgradbe, ki je bila sestavljena iz množice stavb. Zato nekateri znanstveniki trdijo, da je stavba služila drugačnemu namenu kot mavzolej, na primer vladni hiši ali palači velikih horezm-šahov.<ref>Chmelnizkij, S. 1995 'The Mausoleum of Tekesh in Kunya Urgench', in ''International Congress of Turkish Art: Art Turc, Turkish Art'', Geneve, Fondation Max Van Berchem, 217-221.</ref> === Kirkmola === Kirkmola je 12 metrov visok nasip, ki je nekoč predstavljal trdnjavo. Je na severovzhodnem obrobju Gurgenča. Posebej pomemben je, ker so tukaj našli najstarejšo keramiko, odkrito na tem najdišču, ki izvira iz 5. stoletja pred našim štetjem. Zaščiten je z debelim zidom iz blatnih opek, ki izvira iz 10. do 14. stoletja in je bil po arheoloških izkopavanjih delno obnovljen. [[File:Najm ad-Din al-Kubra Mausoleum.JPG|thumb|left|Mavzolej Najm ad-Din al-Kubra]] [[File:Portal in front of Najm ad-Din al-Kubra Mausoleum.JPG|thumb|Portal pred mavzolejem Najm ad-Din al-Kubra]] === Kompleks mavzoleja Najm ad-Din al-Kubra, mavzoleja sultana Alija in mavzoleja Pirjar Vali === Ta kompleks je v središču novega mesta Konja-Urgenč, znotraj muslimanskega pokopališča. Mavzolej Najm ad-Din al-Kubra je bil zgrajen v prvi polovici 14. stoletja in je dobil ime po filozofu, slikarju, zdravniku, šahovskem mojstru in generalu Najmu al-Dinu Kubri, ustanovitelju sufijskega reda Kubraviya. To je ena od struktur, ki je bila obnovljena v času blaginje Horezma in tudi po mongolski invaziji. Mavzolej sultana Alija, ki je vladal v 16. stoletju, se nahaja nasproti. Je šesterokotni spomenik s kupolo, ki meri 9,5 metra v premeru. Mavzolej Pirjarja Valija, sodobnika Najm al-Dina al-Kubre, je zahodno od slednjega mavzoleja in je bil zgrajen v 13. in 14. stoletju. Visok je 6,5 metra in dolg 7,5 metra. [[File:Il Arslan Mausoleum.JPG|thumb|Pogled na mavzolej Il Arslan, Konja Urgenč, Turkmenistan]] === Mavzolej Il Arslana === Il Arslan je veličasten arhitekturni kos, med ljudmi znan tudi kot mavzolej Ho-Rezmšaha II Arslana, ki je vladal od leta 1156 do 1172. Mavzolej, ki datira v 12. stoletje, je najstarejši stoječi spomenik v Gurgenču. Stavba ima kuboidno strukturo iz žgane opeke, podobno najstarejšemu obstoječemu islamskemu mavzoleju v Srednji Aziji, [[Mavzolej Samanidov|mavzoleju Samanidov]] v [[Buhara|Buhari]] iz začetka 10. stoletja, vendar ima namesto polkrožne kupole fasetirano stožčasto streho. Struktura je okrašena z motivom, vklesanim v reliefne opečne plošče, frizom z aforizmom, napisanim v čudoviti pisavi, in z izrezljanimi rastlinskimi motivi, ki prikazujejo različice arabesknega vzorca. Dekorativna shema kupole predstavlja tehniko polaganja ploščic, izvedeno s turkizno glaziranimi opečnimi ploščicami, ki tvorijo geometrijski vzorec.<ref>Kuehn, S. 2007. 'Tilework on 12th to 14th century funerary monuments in Urgench (Gurganj)', in ''Arts of Asia'', Volume 37, Number 2, 112-129</ref> Glede na nekatera najnovejša znanstvena odkritja je bila ena od funkcij te strukture nekoč shranjevanje vode. === Kompleks Ibn Khajib === Ta spomenik je posvečen Ibn Khajibu, enemu od nadarjenih učencev Najm-ad-Din al-Kubre. Stoji v zahodnem delu starodavnega Urgenča in je sestavljen iz kompleksa spomenikov, ki so bili vsi zgrajeni v različnih časovnih obdobjih, od 14. do 19. stoletja. === Ak-Kala === Ak-Kala je trdnjava jugozahodno od ruševin srednjeveškega Urgenča. Njeno obzidje, katerega višina se giblje od 6 do 8 metrov in na vrhu meri približno 2 metra, se razteza na več kot kilometer. Zgrajeno je bilo iz na soncu posušenih blatnih opek, njihovi vogali pa so okrašeni s polkrožnimi stolpi, notranjo stran trdnjavskega obzidja pa podpirajo oporniki. === Horezm-Bag === To je štirikotna trdnjava, ki jo je postavil kan Muhamed Emin, meri 400 x 500 metrov in je bila zgrajena sredi 19. stoletja na jugozahodnem obrobju Konja-Urgenča. Obdaja jo visok obrambni zid, ki ga je sčasoma močno erodiral. == Muzej Kunya Urgench (mošeja Daš) == Muzej je v opečnati stavbi mošeje Daš, nekdanje medrese, zgrajene v začetku 20. stoletja. Zgrajena je bila kot mošeja in je služila kot medresa, preden je bila v 1990-ih preurejena v muzej na lokaciji. Njena struktura je večinoma kvadratna, z množico sob, ki se odpirajo na veliko dvorišče, in v katerih so danes razstavljeni različni eksponati. Muzejske razstave se osredotočajo na zgodovino lokacije, tradicionalne umetnosti in obrti regije, gradbeno tradicijo Urgenča itd. Največja soba je posvečena zgodovini in zakladom starega mesta, vključno z obsežnim miniaturnim modelom Gurgenča in različnimi artefakti, kot so keramične sklede, glazirane ploščice, otroške igrače ali arabska besedila. Druga pomembna soba se osredotoča na mošejo Daš in zgodovino njene gradnje in uporabe. Okoli dvorišča, za glavno stavbo, so preostali manjši prostori, prej spalnice učencev medrese, preurejeni v 19 razstav, ki prikazujejo tradicionalne ročne obrti regije, kot so izdelovanje preprog, lončarstvo, gradnja jurt itd. == Gradbena tradicija == Konja Urgenč je že dolgo plodovita šola gradbenih mojstrov. Znanje in spretnosti te šole so se skozi stoletja širile po muslimanskem svetu in jih je mogoče prepoznati v strukturah in dekoracijah številnih stavb iz obdobja Timurja, tako v Turkmenistanu kot v regijah, kot so Uzbekistan, Afganistan, Zakavkazje, Turčija, Iran, Pakistan in Indija. Na primer, številne stavbe v Samarkandu so v 14. stoletju postavili gradbeniki in arhitekti, zaposleni v Konja Urgenču. Iznajdljivost in spretnost lokalnih obrtnikov in arhitektov se kažeta v izjemnih gradbenih detajlih, kot so struktura, oblika ali ornamentika, ki so se skozi čas izpopolnjevali. Poleg tega so se tradicionalne gradbene tehnike ohranile do danes: na primer, peči se še vedno uporabljajo po vsej regiji za proizvodnjo opeke, ki se uporablja pri obnovi zgodovinskih stavb. ==Galerija== <gallery mode=packed caption="Stari Urgenč"> Slika:KonyeUrgenchIlArslanMausoleumPortal.jpg|Portal Il Arslanovega mavzoleja Slika:KonyeUrgenchIlArslanMausoleumGrab.jpg|Grob v Il Arslanovem mavzolelju Slika:KonyeUrgenchKarawanserei.jpg|Vhod v karavansaraj Slika:KonyeUrgenchWeissesMausoleumhinten.jpg| Sajid-Ahmad-Mausoleum Slika:TurabekHanymMausoleum.JPG|Tura Beg Hanov mavzolej Slika:KonyeUrgenchTuraBegChanumMausoleumInneres.jpg|Notranjost Tura Beg Hanovega mavzoleja </gallery> {{Panorama|Koeneuergenc Kyrk Molla Panorama.jpg|1000px|Panorama Starega Urgenča}} == Sklici == {{sklici}} ==Vir== * {{navedi knjigo |last=Pander|first=Klaus|title=Central Asia|location=Ostfildern|publisher=DuMont Art Travel Guide|edition=6. |year=2005|isbn=978-3-7701-3680-3|pages=384}} == Zunanje povezave == {{commonscat}} *[http://gstambule.wix.com/kunyaurgench Guide in Kunya Urgench] *[https://whc.unesco.org/en/list/1199 UNESCO World Heritage List: Kunya Urgench] *[https://whc.unesco.org/uploads/nominations/1199.pdf Kunya Urgench Nomination File] *[http://eurasia.travel/turkmenistan/cities/northern_turkmenistan/konye-urgench/konye-urgench_museum/ Konye-Urgench Museum] {{Svetovna dediščina v Turkmenistanu}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Turkmenistana]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Turkmenistanu]] [[Kategorija:Mesta ob svilni poti]] tdusv0odsh3wc8yw0fwxitpc3cl8g0a Letalski center Maribor 0 436486 6682657 6682536 2026-05-29T14:58:45Z Nareto 77605 /* VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes */ 6682657 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Savinjsko dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu ==== Akaflieg Graz (Akademische Fliegergruppe Graz) je bial ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de}}</ref> kot akademska jadralna skupina na Tehniški univerzi v Gradcu na takratni Tehniški visoki šoli v Gradcu kot »Gleit- und Segelflugabteilung« — oddelek za jadralno in drsno letenje, nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] r0f5tcl6zvt541z1er4puox656er6rc 6682694 6682657 2026-05-29T16:36:30Z Nareto 77605 /* Uvod */ 6682694 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu ==== Akaflieg Graz (Akademische Fliegergruppe Graz) je bial ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de}}</ref> kot akademska jadralna skupina na Tehniški univerzi v Gradcu na takratni Tehniški visoki šoli v Gradcu kot »Gleit- und Segelflugabteilung« — oddelek za jadralno in drsno letenje, nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] 9a91kb51bt43n4ggtlciqx2b2qij65z 6682707 6682694 2026-05-29T16:49:56Z Nareto 77605 /* II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953 */ 6682707 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu ==== Akaflieg Graz (Akademische Fliegergruppe Graz) je bial ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de}}</ref> kot akademska jadralna skupina na Tehniški univerzi v Gradcu na takratni Tehniški visoki šoli v Gradcu kot »Gleit- und Segelflugabteilung« — oddelek za jadralno in drsno letenje, nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom, prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz privatne zvrsti letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna sveta. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] rir7ubvtw424g4azdbjhdbjkk60zeqh 6682714 6682707 2026-05-29T17:02:37Z Nareto 77605 /* Flota */ 6682714 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu ==== Akaflieg Graz (Akademische Fliegergruppe Graz) je bial ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de}}</ref> kot akademska jadralna skupina na Tehniški univerzi v Gradcu na takratni Tehniški visoki šoli v Gradcu kot »Gleit- und Segelflugabteilung« — oddelek za jadralno in drsno letenje, nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom, prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz privatne zvrsti letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna sveta. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] gwm0gob62nxw0q2fgd4u85tocakbsr5 6682716 6682714 2026-05-29T17:07:41Z Nareto 77605 /* Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja */ 6682716 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu ==== Akaflieg Graz (Akademische Fliegergruppe Graz) je bial ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de}}</ref> kot akademska jadralna skupina na Tehniški univerzi v Gradcu na takratni Tehniški visoki šoli v Gradcu kot »Gleit- und Segelflugabteilung« — oddelek za jadralno in drsno letenje, nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom, prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz privatne zvrsti letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna sveta. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] a4h9wxgtb5tccfy6xepopenqdsi533t 6682720 6682716 2026-05-29T17:17:47Z Nareto 77605 /* II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953 */ 6682720 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu ==== Akaflieg Graz (Akademische Fliegergruppe Graz) je bial ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de}}</ref> kot akademska jadralna skupina na Tehniški univerzi v Gradcu na takratni Tehniški visoki šoli v Gradcu kot »Gleit- und Segelflugabteilung« — oddelek za jadralno in drsno letenje, nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom, prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz privatne zvrsti letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna sveta. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] 04jchf854z84ek9reielbojtobfe73t KUD Banda Ferdamana 0 436791 6682798 6113632 2026-05-30T01:18:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682798 wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}} '''KUD Banda Ferdamana''' je kulturno-umetniško društvo, ki se ukvarja z gledališko improvizacijo od leta 1998. Širše poznani pod imenom '''Banda Ferdamana''' so trenutno največja gledališko-improvizacijska skupina v [[Maribor|Mariboru]] in Severovzhodni Sloveniji. Aktivno sodelujejo kot tekmovalci v projektu [[Impro liga]] in kot mentorji srednješolskim skupinam v projektu [[ŠILA - Šolska impro liga]] ter pripravljajo lastne produkcije. == Zgodovina == === Šolska impro liga (1998 - 2005) === Člani sedanjega kolektiva Banda Ferdamana so svojo pot začeli v [[ŠILA - Šolska impro liga|ŠILA - Šolska Impro Liga]], srednješolskem improvizatorskem tekmovanju. === impro liga (2005 - danes) === Banda Ferdamana nastopa pod tem imenom v [[Impro liga|Improligi]] že od leta 2005. === Produkcije === ==== Banda bere ==== V letu 2017 so pripravili koprodukcijo z [[Lutkovno gledališče Maribor|Lutkovnim gledališčem Maribor]], imenovano "Banda bere". Gre za koncept improvizirane lutkovne predstave, predstavljene kot pravljico. Premiera je bila 30. marca 2017 v Lutkovnem gledališču Maribor.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lg-mb.si/doma/?f=2017-03|title=Lutkovno gledališče Maribor - program|date=|accessdate=21.1.2018|website=Lutkovno gledališče Maribor|publisher=Lutkovno gledališče Maribor|last=|first=|publication-place=Maribor|archive-date=2018-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180122072138/http://www.lg-mb.si/doma/?f=2017-03|url-status=dead}}</ref> "Banda bere" je bila tudi predstavljena na 28. mednarodnem lutkovnem festivalu [[Poletni lutkovni pristan]] v Mariboru.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lg-mb.si/f/docs/arhiv-plp/PLP2017.pdf|title=Poletni lutkovni pristan 2017 - program|date=|accessdate=21.1.2018|website=Lutkovno gledališče Maribor|publisher=|last=|first=|page=20|format=PDF|archive-date=2018-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180122072141/http://www.lg-mb.si/f/docs/arhiv-plp/PLP2017.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://kritikaz.com/vijesti/kritike/34559/E,-barabe-jedne!|title="E, barabe jedne!" - Kritikaz (HR)|date=13.9.2017|accessdate=21.1.2018|website=Kritikaz|publisher=Kritikaz|last=Vujović|first=Olga}}</ref> == Skupina == === Trenutni člani === V letu 2018 skupino Banda Ferdamana sestavljajo naslednji člani (razvrščeni po abecednem redu): * Tim Andrić * Blaž Ciglenečki * Petko Čakrevski * Jasmina Čuješ * Jernej Jerovšek * Miha Mithans * Mojca Pibernik * Blendor Sefaj * Jani Šumak * Vid Šumak === Bivši člani === * Metka Majer * Alja Šumak == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://www.banda-ferdamana.si/ Banda Ferdamana (uradna spletna stran)] * [https://www.facebook.com/banda.ferdamana/ Banda Ferdamana (uradna Facebook stran)] [[Kategorija:Improvizacijsko gledališče v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1998]] [[Kategorija:Slovenska društva]] [[Kategorija:Slovenska kulturna društva]] n2kxuy98ftk6hq2e7oseddzn7d93xs1 Krimsko-kongoška hemoragična vročica 0 436799 6682836 6277019 2026-05-30T07:47:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682836 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | Name = Crimean-Congo hemorrhagic fever | Image = Crimean-Congo Hemorrhagic Fever.jpg | Caption = Moški z diagnosticirano krimsko-kongoško hemoragično vročico, 1969 | pronounce = | field = [[infektologija]] | symptoms = [[vročina]], bolečine v mišicah, [[glavobol]], bruhanje, [[driska]], [[petehija|pikčasta krvavitev v koži ali sluznicah]]<ref name=WHO2013/> | complications = [[jetrna odpoved]]<ref name=WHO2013/> | onset = hiter<ref name=WHO2013/> | duration = dva tedna<ref name=WHO2013/> | types = | causes = | risks = | diagnosis = dokaz [[protitelo|protiteles]], virusne [[RNK]] ali virusa samega<ref name=WHO2013/> | differential = [[vročica denga]], [[vročica Q]]<ref name=Gid2017>{{navedi knjigo |last=Berger|first=Stephen|title=Crimean-Congo Hemorrhagic Fever: Global Status: 2017 edition|date=2017|publisher=GIDEON Informatics Inc|isbn=9781498815567|page=7|url=https://books.google.ca/books?id=GEcWDgAAQBAJ&pg=PA7|language=en}}</ref> | prevention = | treatment = [[podporna nega]], [[ribavirin]]<ref name=WHO2013/> | medication = | prognosis = smrtnost: ~ 25 %<ref name=WHO2013>{{navedi splet|title=Crimean-Congo haemorrhagic fever|url=http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs208/en/|website=World Health Organization|accessdate=18. 7. 2017|date=januar 2013}}</ref> | frequency = | deaths = }} '''Krimsko-kongoška hemoragična vročica''' (krat. '''KKHV'''), tudi '''krimsko-kongoška mrzlica'''<ref name=Lejko_Zupan/> je [[virus]]na [[bolezen]], ki poteka z visoko [[vročina|vročino]], bolečinami v mišicah, [[petehija]]mi, krvavitvami v prebavilih, [[bruhanje]]m, [[driska|drisko]] in je pogosto smrtna.<ref name=MS>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544309/vrocica?query=vro%C4%8Dica&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 21. 8. 2017.</ref><ref name=WHO2013/> Bolezen nastopi prej kot v dveh tednih po izpostavitvi povzročitelju.<ref name=WHO2013/> Kot zaplet se lahko pojavi [[jetrna odpoved]].<ref name=WHO2013/> Pri bolnikih, ki preživijo KKHV, pride do okrevanja praviloma po okoli dveh tednih po pojavu simptomov.<ref name=WHO2013/> <!-- Vzrok in diagnoza --> Povzroča jo [[nairovirus]], ki se prenaša s [[klop]]i rodu ''[[Hyalomma]]'' ali s stikom s krvjo ali izločki bolnih ljudi ali živali.<ref name=MS/> Med obolelimi so pogosto kmetje in delavci v [[klavnica]]h.<ref name=WHO2013/> Bolezne diagnosticirajo z dokazom [[protitelo|protiteles]], virusne RNK ali samega virusa.<ref name=WHO2013/> Bolezen spada med [[virusna hemoragična vročica|virusne hemoragične vročice]].<ref name=WHO2013/> <!-- Preprečevanje in zdravljenje --> Bolezen se preprečuje z izogibanjem vbodom klopa.<ref name=WHO2013/> [[Cepivo|Cepiva]] ni na tržišču.<ref name=WHO2013/> Bolnik je praviloma deležen [[podporna nega|podporne nege]],<ref name=WHO2013/> pomaga pa lahko tudi uporaba zdravila [[ribavirin]].<ref name=WHO2013/> <!-- Epidemiologija in zgodovina --> Bolezen se pojavlja v Afriki, na Balkanu, Bližnjem Vzhodu in v Aziji.<ref name=WHO2013/> Pogosto nastopa v obliki [[izbruh]]ov.<ref name=WHO2013/> Leta 2013 so v [[Iran]]u, [[Rusija|Rusiji]], [[Turčija|Turčiji]] in [[Uzbekistan]]u poročali o več kot 50 primerih bolezni.<ref name=Gid2017/> Smrtnost je 10- do 40-odstotna.<ref name=WHO2013/> Prvič so jo zaznali v 40. letih dvajsetega stoletja.<ref>{{navedi knjigo|last1=Magill|first1=Alan J.|title=Hunter's Tropical Medicine and Emerging Infectious Disease, Expert Consult - Online and Print,9: Hunter's Tropical Medicine and Emerging Infectious Disease|date=2013|publisher=Elsevier Health Sciences|isbn=141604390X|page=334|url=https://books.google.ca/books?id=UgvdM8WRld4C&pg=PA334|language=en}}</ref> ==Znaki in simptomi== Pri človeku bolezen poteka kot huda oblika [[hemoragična vročica|hemoragične vročice]].<ref name="auto">{{navedi splet |title=Crimean-Congo haemorrhagic fever, Fact sheet N°208 |work=WHO |date= januar 2013|accessdate=19. 5. 2017 |url=http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs208/en/}}</ref> Inkubacijska doba traja 3 do 12 dni po izpostavitvi povzročitelju. Bolezen se nato prične nenadno, z [[vročina|vročino]], bolečinami v mišicah, [[omotica|omotico]], [[otrplost tilnika|otrplostjo tilnika]], [[slabost]]jo, [[bruhanje]], [[glavobol]]om ter bolečinami v [[oči|očeh]] in [[epigastrična regija|epigastrični regiji]] (med rebrnima lokoma). Tretji do peti dan se pojavijo [[krvavitev|krvavitve]] iz [[nos]]u, [[prebavila|prebavil]] in [[sečila|sečil]]. Od vseh hemoragičnih vročic so pri KKHV najbolj izražene krvavitve.<ref name=Lejko_Zupan>Lejko Zupanc T. Virusne hemoragične mrzlice. V: Tomažič J., Strle F. s sod. Infekcijske bolezni. Ljubljana, Združenje za infektologijo, Slovensko zdravniško društvo 2014/2015: 523-529.</ref> ==Povzročitelj in prenašanje== [[Slika:Hyalomma-m-rufipes.jpg|thumb|Klop iz rodu ''Hyalomma''.]] Krimsko-kongoško hemoragično vročico povzroča '''virus krimsko-kongoške hemoragične vročice''' iz rodu ''[[Naivirus]]'' in družine ''[[Bunyaviridae]]''. Naravni gostitelj virusa so domače živali (govedo in drobnica);<ref name=Lejko_Zupan/> pri njih pride do visoke koncentracije virusa v krvi, vendar pa bolezni ne razvijejo.<ref>{{cite journal | vauthors=Ergönül Ö, Celikbas A, Dokuzoguz B | title=The characteristics of Crimean–Congo hemorrhagic fever in a recent outbreak in Turkey and the impact of oral ribavirin therapy | journal=Clin Infect Dis | year=2004 | volume=39 | issue=2 | pages=285–9 | doi=10.1086/422000 | pmid=15307042 | url=http://www.journals.uchicago.edu/cgi-bin/resolve?CID32782 | display-authors=etal | access-date=2017-08-21 | archive-date=2020-08-01 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200801084108/https://www.journals.uchicago.edu/cgi-bin/resolve?CID32782 | url-status=dead }}</ref> Bolezen se na človeka prenaša z vbodom klopa ali z neposrednim stikom z okuženimi živalskimi tkivi in krvjo. Možna je tudi okužba v bolnišnici z neposrednim stikom s tkivi ali telesnimi tekočinami okuženega bolnika,<ref name=Lejko_Zupan/> na primer z okuženimi medicinskimi inštrumenti.<ref name="trans">{{navedi splet |url=https://www.cdc.gov/vhf/crimean-congo/transmission/index.html.|title=Crimean-Congo Hemorrhagic Fever (CCHF) Transmission|last=Division of High-Consequence Pathogens and Pathology |first=Viral Special Pathogens Branch |date=5. 3. 2014 |website=CDC}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Hemoragične mrzlice]] devccd2y3pc25hjeqolu91fxb0ckwea Znan obraz ima svoj glas (4. sezona) 0 437946 6682757 6679756 2026-05-29T19:39:03Z Anzet 118843 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6679756|6679756]] uporabnika [[Special:Contributions/Upwinxp|Upwinxp]] ([[User talk:Upwinxp|pogovor]]) 6682757 wikitext text/x-wiki '''4. sezona šova [[Znan obraz ima svoj glas]] (ZOISG 2017)''' je potekala jeseni-pozimi 2017 ob nedeljah na POP TV. Prva oddaja je bila na sporedu 24. septembra 2017, finalna (12.) oddaja pa 17. decembra 2017. Vodil jo je [[Denis Avdić]], žiranti pa so bili [[Tanja Ribič]], [[Irena Yebuah Tiran]] in [[Gojmir Lešnjak]]. Zmagovalec sezone je postal [[Luka Sešek]]. ==Tekmovalci== * Ljubica Špurej Jazbinšek * [[Nika Zorjan]] * Anina Trobec * [[Lea Sirk]] * [[Marijan Novina]] * [[Clemens|Klemen Mramor - Clemens]] * [[Luka Sešek]] * Mitja Šinkovec Tekmovalcem so pri pripravah na preobrazbe pomagali učiteljica petja [[Darja Švajger]], koreograf Miha Krušič in učitelj igre [[Tilen Artač]]. ==Točke skozi celotno sezono== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! class="unsortable"|Tekmovalec !! <small>24. 9.</small> !! <small>1. 10.</small> !! <small>8. 10.</small> !! <small>15. 10.</small> !! <small>29. 10.</small> !! <small>5. 11.</small> !!<small>12. 11.</small> !! <small>19. 11.</small> !! <small>26. 11.</small> !! <small>3. 12.</small> !! <small>10. 12.</small> !! Σ |- | Clemens || 14 || 8 || 15 || bgcolor="gold"|'''22''' || bgcolor="gold"|21 || 11 || 8 || 18 || 11 || 15 || '''11''' || 154 |- | Anina Trobec || 15 || 18 || '''15''' || 12 || 8 || 9 || 11 || 13 || 9 || 9 || '''9''' || 128 |- | bgcolor="gold"|Luka Sešek || 14 || '''13''' || 20 || 9 || 10 || bgcolor="gold"|24 || bgcolor="gold"|22 || '''17''' || 10 || bgcolor="gold"|24 || '''17''' || bgcolor="gold"|180 |- | Nika Zorjan || '''12''' || 19 || 9 || 15 || 15 || 17 || 18 || 17 || 17 || 14 || '''18''' || 171 |- | Ljubica Špurej Jazbinšek || 9 || 17 || 13 || 19 || '''15''' || 19 || 13 || 9 || 20 || '''19''' || '''11''' || 164 |- | bgcolor="lightblue"|Lea Sirk || 21 || bgcolor="gold"|19 || 9 || 13 || 21 || '''13''' || 19 || bgcolor="gold"|20 || bgcolor="gold"|'''24''' || 11 || '''20''' || bgcolor="lightblue"|190 |- | bgcolor="lightblue"|Mitja Šinkovec || 17 || '''18''' || bgcolor="gold"|24 || 11 || 20 || 12 || '''20''' || 16 || 14 || 15 || bgcolor="gold"| '''24''' || bgcolor="lightblue"|191 |- | bgcolor="lightblue"|Marijan Novina || bgcolor="gold"|21 || 11 || 17 || 21 || 12 || 19 || 12 || 13 || '''18''' || 17 ||'''13''' || bgcolor="lightblue"|174 |} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna/sezone :{{colorbox|lightblue}} tekmovalec, ki se je uvrstil v finale Točke tekmovalca, ki je imel v posamezni oddaji skrivno misijo, so v '''krepkem'''. ==Zmagovalne preobrazbe== {| class="wikitable" sortable" style="text-align:center" |- ! # !! Datum !! Tekmovalec !! Preobrazba |- | 1. || 24. september || Marijan Novina || Rag'n'Bone Man <small>("Human")</small> |- | 2. || 1. oktober || Lea Sirk || Taylor Swift <small>("Blank Space")</small> |- | 3. || 8. oktober || Mitja Šinkovec || Chaka Khan <small>("I'm Every Woman")</small> |- | 4. || 15. oktober || rowspan=2|Clemens || LMFAO <small>("Sexy and I Know It")</small> |- | 5. || 29. oktober || Eric Clapton <small>("Tears in Heaven")</small> |- | 6. || 5. november || rowspan=2|Luka Sešek || Barry White <small>("You're the First, the Last, My Everything")</small> |- | 7. || 12. november || Sam Smith <small>("Stay with Me")</small> |- | 8. || 19. november || rowspan=2|Lea Sirk || Nika Zorjan <small>("Fse")</small> |- | 9. || 26. november || Sarah Brightman <small>("Time to Say Goodbye")</small> |- | 10. || 3. december || Luka Sešek || Jan Plestenjak <small>("Ona sanja o Ljubljani")</small> |- | 11. || 10. december || Mitja Šinkovec || Julio Iglesias & Willie Nelson <small>("To All the Girls I've Loved Before")</small> |-bgcolor="gold" | 12. || 17. december || Luka Sešek || Johnny Logan <small>("Hold Me Now")</small> |} ==Mladi upi 2017== Tudi v 4. sezoni je imel Znan obraz ima svoj glas humanitarno noto – z zbiranjem finančnih sredstev za dobrodelni projekt Mladi upi, ki je namenjen mladim nadarjenim (para)športnikom, umetnikom in znanstvenikom. V vsaki oddaji ima eden izmed tekmovalcev skrivno misijo. Na podlagi njegove uvrstitve POP TV daruje določeno vsoto denarja v sklad Mladi upi 2017 (1. mesto – 3000 €, 2. mesto – 2000 €, 3. mesto – 1000 €, 4.–8. mesto – 500 €), ki jo zavod Zavarovalnice Triglav za družbeno odgovorne aktivnosti Vse bo v redu podvoji. Skupaj so zbrali 51.000 €. Za finančna sredstva se je potegovalo 20 finalistov (prejemniki so v '''krepkem'''): {{stolpci|4| * Aleksandra Podgoršek, ritmična gimnastika * Larsen Cundrič, podjetništvo, naravoslovje, znanost, robotika * Urša Haberl, karate * '''Ana Sešek, violina''' * Luka Trtnik, namizni tenis (parašport) * '''Maja Bedrač, atletika''' * '''Stojan Kuhar, klasična kitara''' * '''Hana Brečko Simšič, angleško dresurno jahanje (parašport)''' * '''Nik Čemažar, kolesarstvo''' * '''Luka Poljanec, tolkala''' * Lara Krnc, atletika – mnogoboj * '''[[Timi Zajc]], smučarski skoki''' * '''Jan Pancar, motokros''' * Eva Vrečko, violina * '''Tine Kancler, kajak kanu na divjih vodah''' * '''Katja Fain, plavanje''' * '''Maša Simonič, karate''' * '''Sara Čano, violončelo''' * '''Domen Pregeljc, naravoslovne znanosti''' * Kristjan Čeh, atletika – met diska }} 12 prejemnikov je izbrala strokovna komisija (mag. Aleš Vičič, Brigita Langerholc Žager, Helena Osterman, doc. dr. Robert Repnik, Jadranka Juras, Polona Češarek in mag. Metoda Debeljak), enega pa gledalci s spletnim glasovanjem (največ spletnih glasov je prejela karateistka Maša Simonič).<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/znan-obraz-ima-svoj-glas/predstavljamo-prvih-5-finalistov-razpisa-mladi-upi-2017.html|title=Predstavljamo prvih 5 finalistov razpisa Mladi upi 2017 |accessdate=20. 11. 2017 |date=15. 11. 2017 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/znan-obraz-ima-svoj-glas/ne-objavi-razkrivamo-to-so-zmagovalci-razpisa-mladi-upi-2017.html|title=Razkrivamo: to so zmagovalci razpisa Mladi upi 2017! |accessdate=18. 12. 2017 |date=13. 12. 2017 |format= |work= }}</ref> ==Oddaje== ====1. oddaja==== Gostujoči žirant je bil Magnifico. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/film_tv/pa-je-tu-nova-sezona-oddaje-znan-obraz-ima-svoj-glas.html|title=FOTO in VIDEO: To so zmagovalni nastopi prve oddaje Znan obraz ima svoj glas! |accessdate=28. 9. 2017 |date=25. 9. 2017 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! <small>Gost</small> !! <small>Irena</small> !! <small>Gojc</small> !! <small>Tanja</small> !! <small>Tekmovalci</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Clemens || [[Magnifico]] || "Tivoli" || 12 || 5 || 4 || 8 || 0 || 29 || 6 || 8 || 14 || 5. |- | 2. || Anina Trobec || [[Florence and the Machine]] || "You've Got the Love" || 8 || 9 || 9 || 9 || 10 || 45 || 10 || 5 || 15 || 4. |- | 3. || Luka Sešek || Genesis <small>(Phil Collins)</small> || "I Can't Dance" || 9 || 7 || 10 || 12 || 0 || 38 || 8 || 6 || 14 || 6. |- | 4. || Nika Zorjan† || [[Maja Keuc]] || "No One" || 6 || 8 || 5 || 7 || 0 || 26 || 5 || 7 || 12 || 7. |- | 5. || Ljubica Špurej Jazbinšek || [[Jennifer Lopez]] || "Ain't Your Mama" || 5 || 4 || 8 || 4 || 5 || 26 || 5 || 4 || 9 || 8. |- | 6. || Lea Sirk || [[Salvador Sobral]] || "Amar pelos dois" || 10 || 12 || 7 || 10 || 10 || 49 || 12 || 9 || 21 || 2. |- | 7. || Mitja Šinkovec || [[Ansambel bratov Avsenik|Ans. bratov Avsenik]] <small>([[Franc Koren]])</small> || "Prelepa Gorenjska" || 4 || 6 || 6 || 5 || 10 || 31 || 7 || 10 || 17 || 3. |-bgcolor="gold" | 8. || Marijan Novina || Rag'n'Bone Man || "Human" || 7 || 10 || 12 || 6 || 5 || 40 || 9 || 12 || 21 || 1. |} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Clemens → Ljubica * Anina → Mitja * Luka → Mitja * Nika → Lea * Ljubica → Anina * Lea → Anina * Mitja → Marijan * Marijan → Lea }} ====2. oddaja==== Gostujoči žirant je bil Jan Bučar. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/znan-obraz-ima-svoj-glas/znan-obraz-ima-svoj-glas-bo-clemens-prezivel-visoke-petke-in-miganje-z-boki.html |title=VIDEO in FOTO: To so zmagovalni nastopi druge oddaje Znan obraz ima svoj glas |accessdate=2. 10. 2017 |date=2. 10. 2017 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! <small>Gost</small> !! <small>Irena</small> !! <small>Gojc</small> !! <small>Tanja</small> !! <small>Tekmovalci</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Marijan Novina || David Lee Roth || "Just a Gigolo" || 5 || 6 || 5 || 5 || 0 || 21 || 5 || 6 || 11 || 7. |- | 2. || Ljubica Špurej Jazbinšek || Sasha || "Vrtnar" || 6 || 10 || 9 || 9 || 5 || 39 || 8 || 9 || 17 || 5. |- | 3. || Nika Zorjan || Elsa || "Let It Go" || 12 || 9 || 12 || 7 || 10 || 50 || 12 || 7 || 19 || 2. |- | 4. || Clemens || [[Shakira]] || "Objection (Tango)" || 4 || 4 || 4 || 4 || 0 || 16 || 4 || 4 || 8 || 8. |-bgcolor="gold" | 5. || Lea Sirk || [[Taylor Swift]] || "Blank Space" || 7 || 12 || 10 || 12 || 0 || 41 || 9 || 10 || 19 || 1. |- | 6. || Anina Trobec || [[Doris Dragović]] || "Željo moja" || 9 || 5 || 6 || 6 || 5 || 31 || 6 || 12 || 18 || 3. |- | 7. || Luka Sešek† || Daddy Yankee || rowspan=2|"Despacito" || 10 || 7 || 7 || 10 || 5 || 39 || 8 || 5 || 13 || 6. |- | 8. || Mitja Šinkovec† || [[Luis Fonsi]] || 8 || 8 || 8 || 8 || 15 || 47 || 10 || 8 || 18 || 4. |} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Marijan → Anina * Ljubica → Nika * Nika → Mitja * Clemens → Mitja * Lea → Nika * Anina → Ljubica * Luka → Mitja * Mitja → Luka }} ====3. oddaja==== Gostujoča žirantka je bila Urška Vučak Markež. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/znan-obraz-ima-svoj-glas/znan-obraz-ima-svoj-glas-je-pred-lukom-nemogoca-naloga.html |title=FOTO in VIDEO: Znan obraz ima svoj glas: 'Misija nemogoče' uspela – zmagal je Mitja Šinkovec |accessdate=15. 10. 2017 |date=9. 10. 2017 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! <small>Gost</small> !! <small>Irena</small> !! <small>Gojc</small> !! <small>Tanja</small> !! <small>Tekmovalci</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Lea Sirk || Guano Apes <small>(Sandra Nasić)</small> || "Open Your Eyes" || 5 || 4 || 5 || 6 || 5 || 25 || 5 || 4 || 9 || 8. |- | 2. || Clemens || [[Ansambel Lojzeta Slaka|Ans. Lojzeta Slaka]] <small>(Andrej Bergant)</small> || "Čebelar" || 6 || 6 || 7 || 4 || 5 || 28 || 6 || 9 || 15 || 4. |- | 3. || Marijan Novina || Ylvis || "The Fox (What Does the Fox Say?)" || 10 || 7 || 9 || 9 || 5 || 40 || 9 || 8 || 17 || 3. |- | 4. || Ljubica Špurej Jazbinšek || [[Alya]] || "Srce za srce" || 4 || 8 || 6 || 8 || 5 || 31 || 7 || 6 || 13 || 6. |-bgcolor="gold" | 5. || Mitja Šinkovec || Chaka Khan || "I'm Every Woman" || 9 || 12 || 12 || 10 || 15 || 58 || 12 || 12 || 24 || 1. |- | 6. || Anina Trobec† || Rod Stewart || "Have I Told You Lately" || 7 || 9 || 8 || 5 || 5 || 34 || 8 || 7 || 15 || 5. |- | 7. || Nika Zorjan || King Africa || "Bomba" || 8 || 5 || 4 || 7 || 0 || 24 || 4 || 5 || 9 || 7. |- | 8. || Luka Sešek || Michael Bublé & [[Nina Simone]] || "Feeling Good" || 12 || 10 || 10 || 12 || 0 || 44 || 10 || 10 || 20 || 2. |} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Lea → Mitja * Clemens → Marijan * Marijan → Clemens * Ljubica → Lea * Mitja → Anina * Anina → Mitja * Nika → Ljubica * Luka → Mitja }} ====4.oddaja==== Gostujoči žirant je bil [[Bojan Emeršič]]. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/znan-obraz-ima-svoj-glas/znan-obraz-ima-svoj-glas-kaj-pomeni-vprasaj.html|title=FOTO in VIDEO: Znan obraz ima svoj glas: Clemens je seksi in se tega zaveda |accessdate=21. 10. 2017 |date=15. 10. 2017 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! <small>Gost</small> !! <small>Irena</small> !! <small>Gojc</small> !! <small>Tanja</small> !! <small>Tekmovalci</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Anina Trobec || Sophie Ellis-Bextor || "Murder on the Dancefloor" || 6 || 8 || 9 || 7 || 5 || 35 || 8 || 4 || 12 || 6. |- | 2. || Luka Sešek || [[Tarkan Tevetoğlu|Tarkan]] || "Kiss Kiss" || 4 || 5 || 4 || 4 || 0 || 17 || 4 || 5 || 9 || 8. |- | 3. || Marijan Novina || [[Joe Cocker]] || "You Are So Beautiful" || 12 || 12 || 10 || 5 || 5 || 44 || 9 || 12 || 21 || 2. |- | 4. || Ljubica Špurej Jazbinšek || The Prodigy <small>(Keith Flint)</small> || "Firestarter" || 8 || 9 || 5 || 10 || 15 || 47 || 10 || 9 || 19 || 3. |- | 5. || Mitja Šinkovec || [[Gojmir Lešnjak - Gojc]] || "Vetrovi pojo" || 5 || 4 || 6 || 9 || 0 || 24 || 5 || 6 || 11 || 7. |- | 6. || Lea Sirk || rowspan=2|[[Lady Gaga]] || rowspan="2" |"Million Reasons" || 10 || 6 || 8 || 6 || 0 || 30 || 6 || 7 || 13 || 5. |- | 7. || Nika Zorjan || 9 || 7 || 7 || 8 || 0 || 31 || 7 || 8 || 15 || 4. |-bgcolor="gold" | 8. || Clemens† || LMFAO || "Sexy and I Know It" || 7 || 10 || 12 || 12 || 15 || 56 || 12 || 10 || 22 || 1. |} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Anina → Clemens * Luka → Ljubica * Marijan → Ljubica * Ljubica → Clemens * Mitja → Clemens * Lea → Ljubica * Nika → Marijan * Clemens → Anina }} ====5. oddaja==== Gostujoči žirant je bil Werner. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/znan-obraz-ima-svoj-glas/znan-obraz-ima-svoj-glas.html |title=FOTO in VIDEO: Sta tudi vas najbolj prepričala zmagovalca Clemens in Lea ali morda Šiki kot Werner? |accessdate=4. 11. 2017 |date=30. 10. 2017 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! <small>Gost</small> !! <small>Irena</small> !! <small>Gojc</small> !! <small>Tanja</small> !! <small>Tekmovalci</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Marijan Novina || Oskar || "Zmija i žaba" || 7 || 5 || 5 || 7 || 5 || 29 || 6 || 6 || 12 || 6. |- | 2. || Luka Sešek || [[Blink-182|Blink 182]] || "All the Small Things" || 5 || 6 || 6 || 4 || 0 || 21 || 5 || 5 || 10 || 7. |- | 3. || Ljubica Špurej Jazbinšek† || Carmen Miranda || "Rebola a Bola" || 8 || 9 || 8 || 9 || 0 || 34 || 7 || 8 || 15 || 4. |- | 4. || Anina Trobec || [[Carla Bruni-Sarkozy|Carla Bruni]] || "Quelqu'un m'a dit" || 4 || 4 || 7 || 5 || 0 || 20 || 4 || 4 || 8 || 8. |- | 5. || Nika Zorjan || Ljubica Špurej Jazbinšek <small>(Zaka' pa ne)</small> || "Mlejku" || 9 || 7 || 4 || 6 || 10 || 36 || 8 || 7 || 15 || 5. |-bgcolor="gold" | 6. || Clemens || [[Eric Clapton]] || "Tears in Heaven" || 10 || 8 || 12 || 8 || 0 || 38 || 9 || 12 || 21 || 1. |- | 7. || Mitja Šinkovec || [[Werner Brozović|Werner]] || "Ne gane me" || 12 || 10 || 9 || 12 || 5 || 48 || 10 || 10 || 20 || 3. |- | 8. || Lea Sirk || [[Michael Jackson|Michael Jacskon]] <small>(Jackson 5)</small> || "Who's Loving You" || 6 || 12 || 10 || 10 || 20 || 58 || 12 || 9 || 21 || 2. |} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Marijan → Nika * Luka → Lea * Ljubica → Nika * Anina → Lea * Nika → Mitja * Clemens → Lea * Mitja → Lea * Lea → Marijan }} ====6. oddaja==== Gostujoča žirantka je bila [[Ana Maria Mitič]]. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/znan-obraz-ima-svoj-glas/kdo-bo-vecja-diva-marijan-ali-anina.html |title=FOTO in VIDEO: Znan obraz ima svoj glas - tokrat je šla zmaga v roke odličnemu Luki Sešku |accessdate=11. 11. 2017 |date=5. 11. 2017 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! <small>Gost</small> !! <small>Irena</small> !! <small>Gojc</small> !! <small>Tanja</small> !! <small>Tekmovalci</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Ljubica Špurej Jazbinšek || Chubby Checker || "Let's Twist Again" || 9 || 6 || 6 || 6 || 10 || 37 || 9 || 10 || 19 || 2. |- | 2. || Mitja Šinkovec || [[Big Foot Mama]] <small>([[Grega Skočir|Gregor Skočir]])</small> || "Garbage" || 7 || 10 || 8 || 8 || 0 || 33 || 7 || 5 || 12 || 6. |- | 3. || Lea Sirk† || [[Jelka Cvetežar]] || "Ko boš prišla na Bled" || 5 || 9 || 10 || 9 || 0 || 33 || 7 || 6 || 13 || 5. |- | 4. || Nika Zorjan || [[Natalia Oreiro]] || "Cambio dolor" || 10 || 5 || 5 || 12 || 5 || 37 || 9 || 8 || 17 || 4. |- | 5. || Clemens || Robin Thicke || "Blurred Lines" || 4 || 4 || 4 || 4 || 0 || 16 || 4 || 7 || 11 || 7. |-bgcolor="gold" | 6. || Luka Sešek || Barry White || "You're the First, the Last, My Everything" || 12 || 12 || 9 || 7 || 15 || 55 || 12 || 12 || 24 || 1. |- | 7. || Anina Trobec || rowspan=2|[[Josipa Lisac]] || rowspan="2" |"Danas sam luda" || 6 || 7 || 7 || 5 || 5 || 30 || 5 || 4 || 9 || 8. |- | 8. || Marijan Novina || 8 || 8 || 12 || 10 || 5 || 43 || 10 || 9 || 19 || 3. |} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Ljubica → Luka * Mitja → Luka * Lea → Luka * Nika → Ljubica * Clemens → Nika * Luka → Ljubica * Anina → Marijan * Marijan → Anina }} ====7. oddaja==== Gostujoči žirant je bil [[Branko Đurić|Branko Đurić - Đuro]]. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/znan-obraz-ima-svoj-glas/kaj-nam-bodo-tokrat-uspicili-v-oddaji-znan-obraz-ima-svoj-glas.html |title=FOTO in VIDEO: Znan obraz ima svoj glas - zmagovalec Luka Sešek Gojca pripravil do solz. |accessdate=19. 11. 2017 |date=12. 11. 2017 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! <small>Gost</small> !! <small>Irena</small> !! <small>Gojc</small> !! <small>Tanja</small> !! <small>Tekmovalci</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Marijan Novina || Nancy Sinatra || "These Boots Are Made for Walkin" || 6 || 7 || 6 || 6 || 0 || 25 || 5 || 7 || 12 || 6. |- | 2. || Clemens || [[Green Day]] <small>([[Billie Joe Armstrong]])</small> || "Baskest Case" || 5 || 6 || 8 || 5 || 0 || 24 || 4 || 4 || 8 || 8. |- | 3. || Nika Zorjan || [[Britney Spears]] || "[[I'm a Slave 4 U]]" || 8 || 8 || 9 || 8 || 10 || 43 || 10 || 8 || 18 || 4. |-bgcolor="gold" | 4. || Luka Sešek || Sam Smith || "Stay with Me" || 12 || 9 || 10 || 9 || 10 || 50 || 12 || 10 || 22 || 1. |- | 5. || Anina Trobec || [[Rok'n'Band]] <small>(Rok Ferengja)</small> || "Jagode in čokolada" || 4 || 4 || 4 || 4 || 10 || 26 || 6 || 5 || 11 || 7. |- | 6. || Mitja Šinkovec† || [[Oliver Dragojević]] || "Moj lipi anđele" || 7 || 10 || 7 || 7 || 10 || 41 || 8 || 12 || 20 || 2. |- | 7. || Lea Sirk || [[Eminem]] in [[Rihanna]] || "Love the Way You Lie" || 9 || 12 || 12 || 10 || 0 || 43 || 10 || 9 || 19 || 3. |- | 8. || Ljubica Špurej Jazbinšek || [[Tanja Ribič]] || "Mambo Italiano" || 10 || 5 || 5 || 12 || 0 || 32 || 7 || 6 || 13 || 5. |} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Marijan → Mitja * Clemens → Luka * Nika → Anina * Luka → Anina * Anina → Nika * Mitja → Nika * Lea → Luka * Ljubica → Mitja }} ====8. oddaja==== Gostujoča žirantka je bila [[Salome]]. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/znan-obraz-ima-svoj-glas/zoisg-nedelja.html |title=VIDEO in FOTO: Znan obraz ima svoj glas: Objokana Nika v objemu Lee - v čast mi je |accessdate=20. 11. 2017 |date=19. 11. 2017 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! <small>Gost</small> !! <small>Irena</small> !! <small>Gojc</small> !! <small>Tanja</small> !! <small>Tekmovalci</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Ljubica Špuraj Jazbinšek || Colonia || "Za tvoje snene oči" || 5 || 5 || 4 || 5 || 0 || 19 || 4 || 5 || 9 || 8. |- | 2. || Anina Trobec || [[Lena Meyer-Landrut|Lena]] || "Satellite" || 8 || 7 || 7 || 8 || 10 || 40 || 9 || 4 || 13 || 7. |- | 3. || Mitja Šinkovec || [[Rammstein]] <small>([[Till Lindemann]])</small> || "Feuer frei!" || 9 || 10 || 10 || 10 || 0 || 39 || 7 || 9 || 16 || 5. |- | 4. || Marijan Novina || Dead or Alive || "You Spin Me Round (Like a Record)" || 10 || 6 || 5 || 6 || 5 || 32 || 6 || 7 || 13 || 6. |- | 5. || Nika Zorjan || The Temptations || "My Girl" || 6 || 9 || 8 || 12 || 5 || 40 || 9 || 8 || 17 || 4. |- | 6. || Clemens || Kate Bush || "Wuthering Heights" || 12 || 8 || 12 || 7 || 10 || 49 || 12 || 6 || 18 || 2. |-bgcolor="gold" | 7. || Lea Sirk || [[Nika Zorjan]] || "Fse" || 7 || 12 || 9 || 9 || 5 || 42 || 10 || 10 || 20 || 1. |- | 8. || Luka Sešek† || Sister Act <small>([[Whoopi Goldberg]])</small> || "I Will Follow Him" || 4 || 4 || 6 || 4 || 5 || 23 || 5 || 12 || 17 || 3. |} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Ljubica → Marijan * Anina → Luka * Mitja → Clemens * Marijan → Clemens * Nika → Lea * Clemens → Anina * Lea → Anina * Luka → Nika }} ====9. oddaja==== Gostujoči žirant je bil Ranko Babić. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/znan-obraz-ima-svoj-glas/zoisg.html|title=VIDEO in FOTO: Znan obraz ima svoj glas – zmagalo je operno petje |accessdate=27. 11. 2017 |date=26. 11. 2017 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! <small>Gost</small> !! <small>Irena</small> !! <small>Gojc</small> !! <small>Tanja</small> !! <small>Tekmovalci</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Luka Sešek || [[Stane Mancini]] || "Non capito" || 4 || 4 || 7 || 4 || 0 || 19 || 4 || 6 || 10 || 7. |- | 2. || Clemens || Rick James || "Super Freak" || 5 || 8 || 6 || 12 || 0 || 31 || 6 || 5 || 11 || 6. |- | 3. || Nika Zorjan || [[Miley Cyrus]] || "Wrecking Ball" || 12 || 12 || 8 || 10 || 0 || 42 || 9 || 8 || 17 || 4. |- | 4. || Mitja Šinkovec || Scatman John || "[[Scatman (Ski-Ba-Bop-Ba-Dop-Bop)]]" || 10 || 7 || 10 || 5 || 0 || 32 || 7 || 7 || 14 || 5. |- | 5. || Anina Trobec || [[Nelly]] || "Hot in Herre" || 7 || 5 || 4 || 6 || 0 || 22 || 5 || 4 || 9 || 8. |-bgcolor="gold" | 6. || Lea Sirk† || Sarah Brightman || "Time to Say Goodbye" || 8 || 9 || 9 || 9 || 15 || 50 || 12 || 12 || 24 || 1. |- | 7. || Marijan Novina† || [[Andrea Bocelli]] || "Time to Say Goodbye" || 9 || 6 || 5 || 7 || 15 || 42 || 9 || 9 || 18 || 3. |- | 8. || Ljubica Špurej Jazbinšek || [[Franc Košir (glasbenik)|Franc Košir]] <small>([[Ansambel bratov Avsenik|Ans. bratov Avsenik]])</small> || "Jaz sem pa en Franc Košir" || 6 || 10 || 12 || 8 || 10 || 46 || 10 || 10 || 20 || 2. |} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Luka → Ljubica * Clemens → Lea * Nika → Lea * Mitja → Marijan * Anina → Ljubica * Lea → Marijan * Marijan → Lea * Ljubica → Marijan }} ====10. oddaja==== Gostujoča žirantka je bila Nika Ambrožič Urbas. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/znan-obraz-ima-svoj-glas/zoisg-nedelja-2.html|title=FOTO in VIDEO: Znan obraz ima svoj glas – fantastičen vstop v veseli december |accessdate=4. 12. 2017 |date=3. 12. 2017 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! <small>Gost</small> !! <small>Irena</small> !! <small>Gojc</small> !! <small>Tanja</small> !! <small>Tekmovalci</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Nika Zorjan || [[Christina Aguilera]] || "Candyman" || 6 || 5 || 5 || 8 || 5 || 29 || 7 || 7 || 14 || 6. |- | 2. || Mitja Šinkovec || Richard Marx || "Right Here Waiting" || 5 || 6 || 6 || 7 || 5 || 29 || 7 || 8 || 15 || 4. |- | 3. || Anina Trobec || The Pussycat Dolls <small>(Nicole Scherzinger)</small> || "Don't Cha" || 4 || 4 || 9 || 6 || 0 || 23 || 5 || 4 || 9 || 8. |- | 4. || Ljubica Špuraj Jazbinšek† || [[Danijela Martinović|Danijela]] & [[Kemal Monteno]] || "Ovako ne mogu dalje" || 8 || 10 || 10 || 9 || 0 || 37 || 9 || 10 || 19 || 2. |- | 5. || Lea Sirk || MØ <small>(Major Lazer & DJ Snake ft. MØ)</small> || "Lean On" || 7 || 7 || 4 || 5 || 0 || 23 || 5 || 6 || 11 || 7. |- | 6. || Clemens || Nicki Minaj || "Super Bass" || 9 || 9 || 7 || 10 || 10 || 45 || 10 || 5 || 15 || 5. |- | 7. || Marijan Novina || [[Twisted Sister]] || "We're Not Gonna Take It" || 10 || 8 || 8 || 4 || 5 || 35 || 8 || 9 || 17 || 3. |-bgcolor="gold" | 8. || Luka Sešek || [[Jan Plestenjak]] || "Ona sanja o Ljubljani" || 12 || 12 || 12 || 12 || 15 || 63 || 12 || 12 || 24 || 1. |} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Nika → Mitja * Mitja → Luka * Anina → Clemens * Ljubica → Luka * Lea → Nika * Clemens → Marijan * Marijan → Luka * Luka → Clemens }} ====11. oddaja==== Gostujoči žirant je bil [[Trkaj]]. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/znan-obraz-ima-svoj-glas/znan-obraz-ima-svoj-glas-kdo-vas-bo-ocaral-nocoj.html|title=VIDEO in FOTO: Znan obraz ima svoj glas - zmagal je Mitja Šinkovec |accessdate=11. 12. 2017 |date=10. 12. 2017 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! <small>Gost</small> !! <small>Irena</small> !! <small>Gojc</small> !! <small>Tanja</small> !! <small>Tekmovalci</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Ljubica Špurej Jazbinšek† || Deee-Lite || "Groove Is in the Heart" || 5 || 7 || 7 || 7 || 0 || 26 || 4 || 7 || 11 || 6. |- | 2. || Luka Sešek† || [[Louis Armstrong]] || "Hello Dolly" || 7 || 8 || 9 || 9 || 5 || 38 || 8 || 9 || 17 || 4. |- | 3. || Nika Zorjan† || LP || "Lost on You" || 12 || 10 || 8 || 8 || 5 || 43 || 10 || 8 || 18 || 3. |- | 4. || Clemens† || Eurythmics <small>([[Annie Lennox]])</small> || "Sweet Dreams (Are Made of This)" || 6 || 6 || 6 || 6 || 5 || 29 || 6 || 5 || 11 || 7. |- | 5. || Lea Sirk† || [[Leona Lewis]] || "A Moment Like This" || 9 || 9 || 10 || 10 || 5 || 43 || 10 || 10 || 20 || 2. |- | 6. || Anina Trobec† || [[Metallica]] <small>([[James Hetfield]])</small> || "Whiskey in the Jar" || 4 || 5 || 5 || 4 || 10 || 28 || 5 || 4 || 9 || 8. |- | 7. || Marijan Novina† || [[Janko Ropret]] || "[[Ljubljančanke]]" || 8 || 4 || 4 || 5 || 10 || 31 || 7 || 6 || 13 || 5. |-bgcolor="gold" | 8. || Mitja Šinkovec† || [[Julio Iglesias]] in Willie Nelson || "To All the Girls I've Loved Before" || 10 || 12 || 12 || 12 || 0 || 46 || 12 || 12 || 24 || 1. |} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Ljubica → Anina * Luka → Anina * Nika → Lea * Clemens → Marijan * Lea → Nika * Anina → Luka * Marijan → Clemens * Mitja → Marijan }} ====12. oddaja − Finale==== Gostujoči žirant je bil [[Tilen Artač]]. Na podlagi točk, ki so jih zbrali v prvih 11 oddajah, so se v finale uvrstili: Mitja Šinkovec, Lea Sirk, Luka Sešek in Marijan Novina. V finalu so o zmagovalcu odločali zgolj telefonski glasovi gledalcev. Zmagovalec 4. sezone je postal Luka Sešek.<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/znan-obraz-ima-svoj-glas/video-za-veliki-finale-velike-balade.html|title=FOTO in VIDEO: Za veliki finale velike balade – zmagal je Luka Sešek |accessdate=18. 12. 2017 |date=17. 12. 2017 |format= |work= }}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! Tekmovalec !! Preobrazba !! Pesem |- | Mitja Šinkovec || Željko Joksimović || "Lane moje" |- | Marijan Novina || Robbie Williams || "Angels" |-bgcolor="gold" | Luka Sešek || [[Johnny Logan]] || "Hold Me Now" |- | Lea Sirk || Sia || "Chandelier" |} Ostali 4 tekmovalci so nastopili v "netekmovalnem" programu. {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! Tekmovalec !! Preobrazba !! Pesem |- | Nika Zorjan || rowspan=2|Aqua || rowspan=2|"Barbie Girl" |- | Anina Trobec |- | Clemens || Lionel Richie || rowspan=2|"Endless Love" |- | Ljubica Špurej Jazbinšek || [[Diana Ross]] |} ==Viri== {{sklici|2}} * {{navedi splet |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/film_tv/foto-razkrivamo-osem-nastopajocih-v-najbolj-spektakularen-sov-znan-obraz-ima-svoj-glas.html |title=FOTO in VIDEO: Razkrivamo osem nastopajočih v najbolj spektakularnem šovu Znan obraz ima svoj glas |accessdate=6. 9. 2017 |date=1. 9. 2017 |format= |work=}} {{Znan obraz ima svoj glas}} [[Kategorija:Znan obraz ima svoj glas]] [[Kategorija:2017 v Sloveniji]] nvdey8vxb97im56rarixszm7ziqjvze .tr 0 442765 6682689 6647204 2026-05-29T16:30:15Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Vrhnje internetne domene]]; dodal [[Kategorija:Državne vrhnje domene]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682689 wikitext text/x-wiki {{Infobox Top level domain |name=.tr| |background=#CCF |introduced=[[1990]] |type=[[Vrhnja internetna domena]] |status=Aktivna |registry=NIC.TR |sponsor=[[Tehniška univerza Srednjega vzhoda]] |intendeduse=organizacije, povezane s [[Turčija|Turčijo]] |restrictions=registrant mora imeti sedež ali predstavništvo v Turčiji |structure=registriranje poteka na tretjem nivoju |document= |disputepolicy=[[Uniform Domain-Name Dispute-Resolution Policy|URDP]] |website={{URL|https://www.nic.tr/}} }} '''.tr''' je državna [[vrhnja internetna domena]] (ccTLD) za [[Turčija|Turčijo]]. Z njo upravlja računalniški center nic.tr, ki spada pod [[Tehniška univerza Srednjega vzhoda|Tehniško univerzo Srednjega vzhoda]] (METU/ODTÜ) iz [[Ankara|Ankare]]. Registrator nic.tr sprejema registracije na tretji ravni; daleč najbolj razširjena je generična domena druge ravni <code>.com.tr</code>.<ref>{{navedi splet |url=https://www.nic.tr/index.php?USRACTN=STATISTICS |title=Günlük istatistikler 08/10/2018 |date=2018-10-08 |publisher=nic.tr |accessdate=2018-10-09 |archive-date=2016-03-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160312143959/https://www.nic.tr/index.php?USRACTN=STATISTICS |url-status=dead }}</ref> Poddomena <code>.nc.tr</code> je za samooklicano [[Turška republika Severni Ciper|Turško republiko Severni Ciper]], ki je [[Organizacija združenih narodov]] ne priznava, zato nima svoje vrhnje internetne domene. V odmevnem incidentu decembra 2015 so hekerji z zmerno močnim [[napad za zavrnitev storitve|napadom za zavrnitev storitve]] na domenske strežnike prekinili dostop do vseh 400.000 domen in odrezali državo od preostanka [[internet]]a, kar je odprlo razpravo o varnosti standardov [[DNS]].<ref name="LiskaStowe2016">{{navedi knjigo |last1=Liska |first1=Allan |last2=Stowe |first2=Geoffrey |title=DNS Security: Defending the Domain Name System |year=2016 |publisher=Elsevier Science |isbn=978-0-12-803339-5 |pages=27–28}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.nic.tr/ Uradna spletna stran registrarja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060314172536/https://www.nic.tr/ |date=2006-03-14 }} {{internet-stub}} {{CcTLD}} [[Kategorija:Državne vrhnje domene]] [[Kategorija:Znanost in tehnika v Turčiji]] espg1jh1v0u34duf2o4dmj6cct2rq7a EMA 2018 0 443163 6682770 6679734 2026-05-29T19:55:29Z Anzet 118843 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6679734|6679734]] uporabnika [[Special:Contributions/Upwinxp|Upwinxp]] ([[User talk:Upwinxp|pogovor]]) 6682770 wikitext text/x-wiki '''[[EMA]] 2018''' je bil 23. izbor [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|slovenskega predstavnika na Pesmi Evrovizije]]. Predizbor je potekal 17., finale pa 24. februarja 2018, oba v studiu 1 Televizije Slovenija. Predizbor je vodil [[Vid Valič]], v finalu pa se mu je pridružila [[Raiven]]. V finalu se je med samim festivalom iz zaodrja oglašala Andrea Andrassy, po finalu pa je sledila posebna oddaja Zakulisje Eme 2018 z Nejcem Šmitom. Izbrana je bila [[Lea Sirk]] s pesmijo [[Hvala, ne!]]. ==Javni razpis== Javni razpis je bil objavljen 15. septembra 2017 in se je zaključil 15. novembra. Poleg tega, kar izhaja iz pravil Pesmi Evrovizije (da morajo biti izvajalci na dan 8. maja 2018 stari najmanj 16 let, da je skladba lahko dolga največ 3 minute in da mora biti izvirna, da lahko na odru nastopi največ 6 izvajalcev), so pogoji razpisa določali še: * da se kot avtorji ali izvajalci lahko prijavijo tudi tuji državljani, pri čemer mora biti bodisi avtor bodisi izvajalec slovenski državljan oziroma mora biti avtorsko-izvajalska ekipa večinoma sestavljena iz slovenskih državljanov * da mora biti skladba pred prijavo na razpis še neobjavljena * da mora biti besedilo skladbe v slovenskem jeziku (v primeru, da je bilo predvideno, da bi bila skladba na Pesmi Evrovizije izvedena v kakem drugem jeziku, je morala biti na razpis oddana tudi različica v drugem jeziku) Poleg javnega razpisa si je RTV Slovenija pridržala pravico, da k sodelovanju neposredno povabi posamezne avtorje in izvajalce. Na razpis je prispelo 108 prijav. ==Potek glasovanja== ;Predizbor Iz predizbora se je v finalni izbor uvrstilo 8 pesmi: 4 po izboru gledalcev/poslušalcev, 4 pa po izboru 7-članske strokovne žirije (najprej so se uvrstile tiste 4 pesmi, ki so na [[Telefonsko glasovanje|telefonskem glasovanju]] prejele največ glasov, nato pa še 4 najbolje ocenjene s strani žirije, ki niso napredovale že po glasovih občinstva). ;Finalni izbor V finalnem izboru so o zmagovalcu odločali glasovi strokovnih žirij in glasovi občinstva v razmerju 50 – 50. Glasovalo je 6 žirij, in sicer: * žirija glasbenih izvajalcev (pevci in drugi izvajalci) * žirija glasbenih ustvarjalcev (avtorji glasbe, besedil, aranžmajev) in producentov * radijska žirija (radijski uredniki, novinarji, voditelji) * televizijska žirija (uredniki, voditelji, režiserji, koreografi, oblikovalci celostne podobe) * žirija ljubiteljev evrovizijske popevke (člani Kluba ljubiteljev evrovizijske popevke OGAE Slovenija) * mednarodna žirija (glasbeni izvajalci in ustvarjalci, televizijski in radijski ustvarjalci, novinarji, predstavniki založb/založniki) Vsaka žirija je glasovala za 6 najboljših skladb, podeljujoč 2, 4, 6, 8, 10 in 12 točk − skupaj so žirije torej podelile 252 točk. Gledalci/poslušalci so podelili 12, 24, 36, 48, 60 in 72 točk, skupaj torej prav tako 252 točk. V primeru izenačenja bi bila višje uvrščena pesem, ki je prejela več točk od telefonskega glasovanja. ==Izbrane skladbe== 4-članska strokovna komisija v sestavi [[Maja Keuc]], [[Eva Hren]], Jernej Vene in Tadej Košir je izmed 108 prispelih prijav za predizbor izbrala 16 skladb. {| class="wikitable" |- ! # !! Izvajalec !! Naslov pesmi !! Avtorji glasbe, besedila in aranžmaja |- | 1. || [[Anabel (pevka)|Anabel]] || "Pozitiva" || [[Nino Ošlak]] <small>(ga)</small>, Marko Golubovič <small>(gb)</small> |- | 2. || [[BQL]] || [[Promise (skladba, BQL)|"Ptica" / "Promise"]]|| [[Maraaya]] <small>(gb)</small>, Rok Lunaček <small>(b)</small>, Tina Piš <small>(b)</small>, Raay Music <small>(a)</small> / Charlie Mason <small>(b)</small>, Anej Piletič <small>(b)</small> |- | 3. || [[Gregor Ravnik]] || "Zdaj je čas" || Marko Hrvatin <small>(g)</small>, Gregor Ravnik <small>(b)</small>, [[Steffy]] <small>(b)</small>, Miha Gorše <small>(a)</small>, Mitja Bobič <small>(a)</small> |- | 4. || [[Ina Shai]] || "V nebo" / "Glow" || [[Martina Šraj]] <small>(gb)</small>, Hans Kristjan Aljas <small>(ga)</small>, Millo <small>(a)</small> |- | 5. ||[[Indigo (glasbena skupina)|Indigo]]|| "Vesna" || Anja Pavlin <small>(gb)</small>, Anže Čuček <small>(g)</small>, Maj Valerij <small>(g)</small>, Peter Penko <small>(a)</small> |- | 6. || [[King Foo|KiNG FOO]] || "Žive sanje" || [[Rok Golob]] <small>(gba)</small> |- | 7. || [[Lara Kadis]] || "Zdaj sem tu" || Lara Kadis <small>(gb)</small>, Martin Štibernik <small>(a)</small> |- | 8. || [[Lea Sirk]] || [[Hvala, ne!|"Hvala, ne!"]] || Lea Sirk <small>(gba)</small>, Tomy DeClerque <small>(ga)</small>{{efn|Nekateri viri kot soavtorja besedila navajajo Aneja Sirka.}} |- | 9. || [[ManuElla]] || "Glas" || Mike Eriksson <small>(ga)</small>, Lauren Evans <small>(g)</small>, Leon Oblak <small>(b)</small> |- | 10. || [[Marina Martensson]] || "Blizu" || Miha Koren <small>(ga)</small>, Vanja Papež <small>(b)</small>, Denis Horvat <small>(a)</small>, Miha Koretič <small>(a)</small>, David Morgan <small>(a)</small> |- | 11. || {{ill|MILA|pl|Emilia Dębska}} || "Svoboda" || Denis Horvat <small>(ga)</small>, [[Matevž Šalehar|Matevž Šalehar - Hamo]] <small>(b)</small>, Miha Koretič <small>(a)</small>, David Morgan <small>(a)</small>, Miha Koren <small>(a)</small> |- | 12. || [[Nika Zorjan]] || "Uspavanka - Lullaby" || Maraaya <small>(gb)</small>, Jimmy Jansson <small>(ga)</small>, Samuel Waermo <small>(g)</small>, Art Hunter <small>(g)</small>, Nika Zorjan <small>(b)</small>, Raay <small>(a)</small> |- | 13. || [[Nuška Drašček]] || "Ne zapusti me zdaj" || Aleš Klinar <small>(g)</small>, [[Anja Rupel]] <small>(b)</small>, Miha Gorše <small>(a)</small> |- | 14. || [[Klemen Orter|Orter]] || "Kraljica" || Klemen Orter <small>(gba)</small>, Martin Bezjak <small>(ga)</small>, Jernej Kržič <small>(a)</small>, Blaž Vrečko <small>(a)</small> |- | 15. || [[Proper]] || "Ukraden cvet" || Nejc Podobnik <small>(gba)</small>, Tine Lustek <small>(a)</small> |- | 16. || [[Tanja Ribič]] || "Ljudje" || [[Aleš Vovk - Raay|Raay]] <small>(ga)</small>, Rok Lunaček <small>(b)</small>, Krešimir Tomec <small>(a)</small> |} {{seznam opomb}} V predizboru so morale biti vse pesmi zapete v slovenskem jeziku, medtem ko so bili v finalu dovoljeni tudi ostali jeziki. Ina Shai in BQL so tako svoji pesmi v predizboru zapeli v slovenščini, v finalu pa v angleščini: * V nebo → Glow (avtorica obeh besedil je Martina Šraj), * Ptica (besedilo: Maraaya, Rok Lunaček, Tina Piš) → Promise (besedilo: Charlie Mason, Anej Piletič). ==Predizbor== {{refbegin}} {{legend|#DDA0DD|Finalist po izboru gledalcev}} {{legend|#ffe87c|Finalist po izboru strokovne žirije}} {{refend}} {| class="sortable wikitable" style="text-align:center" |- bgcolor="#cccccc" ! rowspan="2"|# ! rowspan="2"|Izvajalec ! rowspan="2"|Pesem ! colspan="2"|Tel. glas. ! rowspan="2"|Žirija<br><small>(mesto)</small> |- ! <small>Št. glasov</small> ! <big>Mesto</big> |- | 1. || Anabel || "Pozitiva" |489 |7. |13. |- | 2. || Tanja Ribič || "Ljudje" |313 |11. |14. |- | 3. || KiNG FOO || "Žive sanje" |151 |14. |8. |-style="background:#ffe87c;" | 4. || '''Ina Shai''' || '''"V nebo"''' |206 |13. |6. |-style="background:#ffe87c;" | 5. || '''Indigo''' || '''"Vesna"''' |452 |8. |7. |- | 6. || ManuElla || "Glas" |268 |12. |12. |- | 7. || MILA || "Svoboda" |76 |16. |15. |- | 8. || Orter || "Kraljica" |128 |15. |16. |-style="background:#DDA0DD;" | 9. || '''Lara Kadis''' || '''"Zdaj sem tu"''' |1373 |2. |2. |-style="background:#DDA0DD;" | 10. || '''BQL''' || '''"Ptica"''' |1675 |1. |3. |-style="background:#ffe87c;" | 11. || '''Proper''' || '''"Ukraden cvet"''' |426 |9. |4. |- | 12. || Nika Zorjan || "Uspavanka - Lullaby" |676 |5. |9. |-style="background:#ffe87c;" | 13. || '''Marina Martensson''' || '''"Blizu"''' |398 |10. |5. |-style="background:#DDA0DD;" | 14. || '''Nuška Drašček''' || '''"Ne zapusti me zdaj"''' |799 |4. |10. |- | 15. || Gregor Ravnik || "Zdaj je čas" |506 |6. |11. |-style="background:#DDA0DD;" | 16. || '''Lea Sirk''' || '''"Hvala, ne!"''' |1264 |3. |1. |} Strokovno žirijo v predizboru so sestavljali: * Maja Keuc - Amaya * Hannah Mancini * Raiven * Robi Pikl * Žiga Klančar * Den Baruca * Mario Galunič Kot rečeno, v finale so se najprej uvrstili tisti 4 izvajalci, ki so prejeli največ telefonskih glasov (BQL, Lara Kadis, Lea Sirk in Nuška Drašček), izmed ostalih 12 pa še tisti 4, ki so bili najbolje ocenjeni s strani žirije (Proper, Marina Martensson, Ina Shai in Indigo). Oddanih je bilo 9200 telefonskih glasov. ==Finale== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan=2|# !! rowspan=2|Izvajalec !! rowspan=2|Pesem !! colspan=7|Žirija !! colspan=2|Televoting !! rowspan=2|Σ !! rowspan=2|<small>Mesto</small> |- ! {{abbr|A|OGAE Slovenija}} !! {{abbr|B|Glasbeni ustvarjalci}} !! {{abbr|C|Radijska žirija}} !! {{abbr|D|Televizijska žirija}} !! {{abbr|E|Glasbeni izvajalci}} !! {{abbr|F|Mednarodna žirija}} !! Σ !! <small>Št. glasov</small> !! <small>Točke</small> |-bgcolor="gold" | 1. || '''Lea Sirk''' || '''Hvala, ne!''' || 12 || 12 || 12 || 12 || 12 || 8 || 68 || 2556 || 48 || 116 || 1. |- | 2. || Indigo || Vesna || 6 || || 10 || 2 || || || 18 || 678 || || 18 || 7. |- | 3. || Ina Shai || Glow || || 2 || 4 || || 8 || 12 || 26 || 709 || 12 || 38 || 6. |- | 4. || BQL || Promise || 8 || 8 || 2 || || 10 || 6 || 34 || 4734 || 72 || 106 || 2. |- | 5. || Marina Martensson || Blizu || || || 6 || 4 || || || 10 || 647 || || 10 || 8. |- | 6. || Lara Kadis || Zdaj sem tu || 10 || 6 || 8 || 6 || 6 || 2 || 38 || 1788 || 36 || 74 || 4. |- | 7. || Proper || Ukraden cvet || 2 || 10 || || 10 || 4 || 4 || 30 || 1283 || 24 || 54 || 5. |- | 8. || Nuška Drašček || Ne zapusti me zdaj || 4 || 4 || || 8 || 2 || 10 || 28 || 3069 || 60 || 88 || 3. |} V spremljevalnem programu so nastopili [[Omar Naber]], ki se mu je na odru pridružil plesalec [[Jernej Kozan]] (I Still Believe in You) – Naber je tudi otvoril večer z nekoliko bolj rockovsko različico [[On My Way]] –, [[Maja Keuc|Amaya]] (Concrete) in Raiven (Črno bel, Zažarim, Daleč stran). V finalu je bilo oddanih 15464 telefonskih glasov. ;Žirije {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! OGAE Slovenija (A) !! Glasbeni ustvarjalci (B) !! Radijska žirija (C) !! Televizijska žirija (D) !! Glasbeni izvajalci (E) !! Mednarodna žirija (F) |- | '''Miran Cvetko'''<br>Irena Žakelj<br>Gorazd Povšič<br>Roman Prošek<br>David Sopotnik || '''Robi Pikl'''<br>Nikola Sekulović<br>[[Gušti|Miha Guštin - Gušti]]<br>[[Neisha]]<br>[[Boštjan Grabnar]] || '''Žiga Klančar''' <small>(VAL 202)</small><br>Blaž Maljevac <small>(RA Koper)</small><br>Aida Kurtović <small>(1. program RA Slovenija)</small><br>Gregor Stermecki <small>(RA Maribor)</small><br>Marjan Kokol <small>(Radio SI)</small> || '''[[Mario Galunič]]'''<br>Den Baruca<br>Matic Zadravec<br>Klavdija Kopina<br>Urška Žnidaršič || '''Maja Keuc'''<br>[[Nuša Derenda]]<br>[[Hannah Mancini]]<br>[[Darja Švajger]]<br>Omar Naber || {{flagicon|AUS}} Dami Im<br>{{flagicon|BGR}} [[Kristian Kostov]]<br>{{flagicon|SRB}} Bojana Stamenov<br>{{flagicon|DEN}} Emmelie de Forest<br>{{flagicon|LAT}} Aminata |} V krepkem so žiranti, ki so sporočili glasove. Glasove mednarodne žirije je prebrala Raiven. ==Viri== * [http://www.rtvslo.si/files/razpisi_natecaji/2017/2017_09_14-javni_razpis_-_tekmovanje_za_pesem_evrovizije_2018.pdf Javni razpis za sodelovanje na izboru predstavnika RTV Slovenija na 63. tekmovanju za pesem Evrovizije 2018] * [http://www.rtvslo.si/files/razpisi_natecaji/2017/2017_09_14-izjava_-_tekmovanje_za_pesem_evrovizije_2018.pdf Izjava (Javni razpis za sodelovanje na izboru predstavnika RTV Slovenija na 63. tekmovanju za pesem Evrovizije 2018)] * [http://www.rtvslo.si/files/razpisi_natecaji/2017/2017_12_04-pravila_-_tekmovanje_za_pesem_evrovizije_2018.pdf Pravila izbora skladbe za sodelovanje na izboru predstavnika Radiotelevizije Slovenija na 63. tekmovanju za pesem Evrovizije 2018] * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/evrovizija/zacelo-se-je-iskanje-slovenskega-predstavnika-na-evroviziji-v-lizboni/432559 |title=Začelo se je iskanje slovenskega predstavnika na Evroviziji v Lizboni |accessdate=7. 12. 2017 |date=15. 9. 2017 |format= |work=}} * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/ema-2018-znane-podrobnosti-o-izboru/439357 |title=EMA 2018: znane podrobnosti o izboru |accessdate=7. 12. 2017 |date=1. 12. 2017 |format= |work=}} * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/evrovizija/video-znanih-je-16-nastopajocih-na-emi-2018/439933 |title=Video: Znanih je 16 nastopajočih na Emi 2018 |accessdate=8. 12. 2017 |date=8. 12. 2017 |format= |work=}} * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/evrovizija/voditelj-eme-bo-prvic-vid-valic/444626 |title=Voditelj Eme bo prvič Vid Valič |accessdate=1. 2. 2018 |date=31. 1. 2018 |format= |work=}} * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/ema-2018-razkrivamo-vrstni-red-nastopov-na-predizboru/445457 |title=EMA 2018: razkrivamo vrstni red nastopov na predizboru |accessdate=9. 2. 2018 |date=9. 2. 2018 |format= |work=}} * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/evrovizija/video-v-finalu-eme-sest-pesmi-v-slovenscini-dve-v-anglescini/446594 |title=Video: V finalu Eme šest pesmi v slovenščini, dve v angleščini |accessdate=3. 3. 2018 |date=21. 2. 2018 |format= |work=}} * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/lea-sirk-je-zmagovalka-izbora-ema-2018/446795 |title=Lea Sirk je zmagovalka izbora EMA 2018 |accessdate=26. 2. 2018 |date=24. 2. 2018 |format= |work=}} * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/evrovizija/ema-2018-kako-so-se-razdelili-glasovi-v-predizboru-in-finalu/447175 |title=Ema 2018: Kako so se razdelili glasovi v predizboru in finalu |accessdate=3. 3. 2018 |date=26. 2. 2018 |format= |work=}} {{EMA}} [[Kategorija:EMA]] [[Kategorija:2018 v Sloveniji]] [[Kategorija:2018 v glasbi]] 7yepnqzctxyoihnb7rn5yf88jd089s2 Cerkev Matere Božje, Brugge 0 444177 6682838 6678719 2026-05-30T07:58:46Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Cerkev Matere božje, Brugge]] na [[Cerkev Matere Božje, Brugge]]: Napačno črkovan naslov 6678719 wikitext text/x-wiki {{Infobox church |name = Cerkev Matere božje |fullname = |native_name = {{lang-nl|Onze-Lieve-Vrouwkerk}} |image = <!-- WD --> |imagesize = 250 |caption = |location = [[Brugge]] |country = [[Belgija]] |coordinates = {{Coord|51|12|17|N|3|13|28|E|region:BE|display=inline, title}} |denomination = [[rimskokatoliška]] |membership = |attendance = |website = {{URL|www.onthaalkerk-brugge.be}} |former name = |bull date = |founded date = 875 (prva)<br>1230 (današnja) |founder = |dedication = [[sveta Marija]] |dedicated date = |consecrated date = |cult = |relics = |events = |past bishop = |people = |status = župnijska cerkev |functional status = dejavna |heritage designation = |designated date = |architect = |architectural type = [[cerkev (zgradba)|cerkev]] |style = [[gotska arhitektura]] |years built = 1270–1280 (kor)<br>14./15. stoletje (razni dodatki) |groundbreaking = 13. stoletje |completed date = |length = |width = |width nave = |height = 122,3 m |diameter = |other dimensions = |floor count = |floor area = |spire quantity = |spire height = |materials = [[opeka]] |parish = |deanery = |archdeaconry = |archdiocese = |diocese = Brugge |province = |logo = |logosize = }} '''Cerkev Matere božje''' (nizozemsko '''Onze-Lieve-Vrouwekerk''') v mestu [[Brugge]] v [[Belgija|Belgiji]] je večinoma iz 13., 14. in 15. stoletja. Njen stolp z višino 122,3 m je najvišja stavba v mestu in drugi najvišji opečni stolp na svetu (najvišji je zvonik [[Cerkev svetega Martina, Landshut|cerkve svetega Martina]] v [[Landshut]]u, [[Nemčija]]). V [[prezbiterij|kor]]u za [[oltar]]jem sta grobnici [[Karel Drzni|Karla Drznega]], zadnjega [[Vojvodina Burgundija |burgundskega]] vojvode iz rodbina [[Valoijski]]h, in njegove hčere vojvodinje Marije. Pozlačena bronasta kipa v naravni velikosti ležita na poliranih ploščah iz črnega kamna. Oba sta okronana, Karel je oblečen v oklep in nosi zlato runo. Na oltarju velike kapele v južni ladji je najznamenitejše umetniško delo cerkve, bel marmornat kip ''Marije z detetom'' ([[Marija iz Bruggea]]), ki ga je izdelal [[Michelangelo]] okoli 1504. Verjetno je bil prvotno namenjen za stolnico v Sieni, a sta ga v Italiji kupila dva trgovca iz Bruggea, brata Jan in Alexander Mouscron ter leta 1514 podarila cerkvi. Kip so dvakrat ponovno odkrili, potem ko so ga zaplenili francoski revolucionarji leta 1794 in nacisti leta 1944. Blizu kipa so pokopani pomembni prebivalci, med njimi tudi Françoise de Haveskercke, ki je pokopana poleg svojega moža v črnem grobu družine Haveskercke na desni strani kipa. == Zgodovina == Prva cerkev na tem mestu je bila karolinška kapela iz okoli leta 875. V arhivu ustanovitve cerkve je datirana v leto 741 in pripisana Bonifaciju, vendar je ta trditev vprašljiva. Kapela je bila odvisna od svetega Martina v Sijsele, ki pa je bila v lasti stolnice v [[Utrecht]]u. Leta 1116 se je kapela ločila od Sijsele in postala glavna cerkev samostojne župnije. Predpostavlja se, da je bila stavba pod Karlom Dobrim obnovljena in razširjena. Leta 1230 se je začela gradnja sedanje cerkve. Najstarejši del, glavna ladja, je bila zgrajena iz kamna iz Tournaija, v tipičnem lokalnem slogu šeldske gotike. Na sprednjem in zahodnem pročelju so značilni dvostopenjski stolpiči in moder kamen. Korni del in [[apsida]] sta bila zgrajena med letoma 1270 in 1280, sta drugačna od klasičnega francoskega gotskega sloga in v celoti iz opeke. Leta 1370 je bila zgrajena severna stranska ladja in leta 1450 južna. Okoli leta 1465 je bil dodan portal ''Paradiž'' v brabantski gotiki. Stolp cerkve je najvišja stavba v Bruggeu. Prvi stolp se je zrušil leta 1163 in je bil obnovljen med približno letoma 1270 in 1340. Zvonik je bil dodan v 15. stoletju in obnovljen v 19. stoletju. Uporaba opeke je značilna za obalno gotiko. Cerkev ima pet ladij. Glavni del je [[korna pregrada]] in je sestavljena iz dveh delov, prezbiterija in ladje. == Oprema == V cerkvi je sarkofag Karla Drznega poleg hčere Marije Burgundske. Grob Marije, 1482, žene [[Maksimilijan I. Habsburški |Maksimilijana I.]], ki ga je leta 1502 izdelal Renier van Thienen (* 1484, † 1530) v bronu, je uničil Jan Borman starejši. Bronasta je tudi grobna figura Karla Drznega po načrtih Cornelisa Florisa in kiparja Jakoba Jonghelincka (1530–1606), dokončana leta 1562. === ''Marija iz Bruggea'' (Michelangelo, 1503)=== Poleg navedenega je izjemno pomembna ''Marija iz Bruggea'', kip ''Marije z detetom'', ki ga je izdelal [[Michelangelo]] in se je pojavil leta 1503: Je eden prvih kipov italijanskega kiparja. Prvotno je bil namenjen za oltar stolnice v Sieni, a ga je Michelangelo prodal trgovcu Janu Alexandru Mouscronu iz Bruggea. === Orgle === [[Orgle]] so bile izdelane leta 1721/1722, so delo C. Cacheuxa iz Arrasa. Loncke je leta 1954 izdelal nove v obstoječem zgodovinskem ohišju in ponovno uporabil obstoječe cevi. Instrument ima 35 registrov na treh manualih in pedale. == Galerija == ===Zunanjost=== <gallery> File:OLV Brugge.jpg File:Brugge statue and church.JPG File:TorenOLVkerkbrugge.jpg File:OLV12.jpg|thumb| </gallery> ===Notranjost=== <gallery> File:Interieur OLV-kerk.jpg|Ladja File:Church of Our Lady, Bruges6.jpg|thumb|Ladja File:Church of Our Lady, Bruges4.jpg|thumb|Sarkofag Karla Drznega poleg hčere Marije Burgundske </gallery> ===Umetniška dela=== <gallery> File:Michelangelo's Madonna and Child in Brugge.jpg|''Marija z detetom'', Michelangelo File:Michelangelos Madonna OLV-Kerk Brugge.jpg|''Marija z detetom'', Michelangelo File:Antoon van Dijck.Kruisiging.JPG|''Križanje'', Anthony van Dyck (?) File:Caravaggio Liebfrauenkirche Abendmahl in Emmaus.jpg|''Večerja pri Emmaüsu'', pripisana Caravaggiu File:Afname van het kruis.JPG|''Snemanje s križa''; neznan avtor </gallery> == Viri == *Bumpus, T. Francis (1909), The Cathedrals and Churches of Belgium [The Cathedral Series; 16], London: T[homas] W[erner] Laurie, pp. 138–144, OCLC 221948162. *Hobbs, Jerry R. (9 January 2004), A Michelangelo in Belgium? The Bruges Madonna, Information Sciences Institute, USC Viterbi School of Engineering, University of Southern California, archived from the original on 8 June 2014. *[Onze-Lieve-Vrouwekerk] (in Dutch), Kerknet Vlaanderen, archived from the original on 14 April 2012, retrieved 14 April 2012. == Zunanje povezave == {{commonscat|Onze-Lieve-Vrouwekerk (Brugge)|Liebfrauenkirche (Brügge)}} *[https://web.archive.org/web/20150503043812/http://www.onthaalkerk-brugge.be/index.asp?taal=uk Official website of the Church of Our Lady, Bruges] [[Kategorija:Brugge| ]] [[Kategorija:Cerkve v Belgiji]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Belgiji]] [[Kategorija:Cerkve Matere Božje|Brugge]] {{normativna kontrola}} jrsis33mwxezurtgg09ezt6g1jun9qt Navadni pupek 0 444250 6682701 6611149 2026-05-29T16:42:57Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6682701 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta dvoživke}} {{Speciesbox | name = Navadni pupek | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = {{r|iucn}} | image = Triturus_vulgaris_maennchen_cropped.jpg | image_caption = Samec | genus = Lissotriton | species = vulgaris | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]]) | subdivision_ranks = Podvrste | subdivision = *''L. vulgaris ampelensis'' {{small|([[Ion Eduard Fuhn|Fuhn]], 1951)}} *''L. vulgaris meridionalis'' {{small|([[George Albert Boulenger|Boulenger]], 1882)}} *''L. vulgaris vulgaris'' {{small|(Linnaeus, 1758)}} | synonyms = 48,{{r|Frost2020}} vkjučno z: *''Lacerta vulgaris'' {{small|Linnaeus, 1758}} *''Salamandra exigua'' {{small|[[Josephus Nicolaus Laurenti|Laurenti]], 1768}} *''Triton palustris'' {{small|Laurenti, 1768}} *''Molge punctata'' {{small|[[Blasius Merrem|Merrem]], 1820}} *''Triturus vulgaris'' {{small|[[Emmett Reid Dunn|Dunn]], 1918}} }} '''Navadni pupek''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Lissotriton vulgaris''''', prej '''''Triturus vulgaris''''') je vrsta pupkov, ki je razširjena po srednji in južni [[Evropa|Evropi]]. ==Opis== Samci in samice se med seboj jasno ločijo le v obdobju parjenja, sicer pa sta si na videz zelo podobna. Glavni razliki sta dve. Pri samcih poteka vzdolž hrbtenice enojna črna črta, pri samicah pa ob obeh straneh hrbtenice potekata dve tanjši črni črti. Razlika je vidna tudi pri [[kloaka|kloaki]], ki je pri samcih izbočena, pri samicah pa skoraj neopazna. V dolžino navadni pupek doseže okoli 10 cm, ima bočno sploščen [[rep]] in neizraziti zaušesni žlezi na zatilju. Odrasli osebki imajo, dokler se zadržujejo v vodi, značilno gladko, olivno zelenkasto ali rumenkasto rjavo [[koža|kožo]] s temnejšimi pegami. Na kopnem se koža odebeli in postane žametasta.<ref name = "CKFF">{{navedi splet|url=http://www.ckff.si/projekti/interreg/dvozivke_lissotriton_vulgaris.php|title=Dvoživke Slovenije - Navadni pupek (Lissotriton vulgaris)|publisher=Center za kartografijo favne in flore|accessdate=16. januarja 2018}}</ref> V paritvenem obdobju se samcem navadnega pupka razvije izrazit nazobčan prosojen kožni greben na hrbtu in plavalna kožica med prsti zadnjih nog. Spodnji del repa se samcu obarva živo modro in rdeče, medtem ko samice tudi med parjenjem ostanejo nevpadljivo obarvane.<ref name="NRP"/> Poleg tega se samcem trebuh obarva rožnato do oranžno, po bokih pa se pojavijo bolj izrazite temne pike. Tudi samicam se pike med parjenjem obarvajo nekoliko izraziteje.<ref>Amphibia Web - Smooth newt (January, 2003); http://elib.cs.berkeley.edu/aw/search/index.html</ref> V vodi se hrani z vodnimi nevretenčarji, na primer [[vodne bolhe|vodnimi bolhami]] in ličinkami žuželk, na kopnem pa pleni v glavnem deževnike in polže.<ref name= "NRP">{{navedi splet|url=https://www.notranjski-park.si/izobrazevalne-vsebine/zivalski-svet/dvozivke/pupki-moceradi/navadni-pupek|title=Navadni pupek|publisher=Notranjki regijski park|accessdate=16. januarja 2018}}</ref> == Biologija == Večino leta preživi na kopnem, kjer ponavadi uporablja več skrivališč v bližini vode. V vodo se vrača v obdobju parjenja, ki v Sloveniji poteka od marca do junija. Samci spolno dozorijo pri 2 do 3 letih, samice pa kakšno leto pozneje. Odrasli osebki živijo 6 do 8 let. Samci pridejo na mrestišča nekaj dni pred samicami in pogosto ostanejo v vodi dlje časa. V vodi so najbolj aktivni ob [[zora|zori]] in [[mrak]]u, ko je parjenje najbolj intenzivno. Samica v nekaj tednih po parjenju odloži od 200 do 300 [[jajčece|jajc]], ki jih vsako posebej zavije v list vodne rastline.<ref name= "CKFF" /> Iz jajc se izležejo ličinke, ki do preobrazbe živijo v vodi.<ref name = "NRP" /> == Razširjenost v Sloveniji == Navadni pupek je razširjen po vsej Sloveniji. Podvrsta navadni pupek je razširjena na jugovzhodu in severovzhodu države, podvrsta robati pupek pa na zahodu.<ref name = "CKFF" /> Običajno se zadržuje v stalnih, majhnih do srednje velikih stoječih ali počasi tekočih vodah brez [[ribe|rib]]. V vodotokih, kjer so plenilske ribe prisotne se skriva v plitvejših predelih z več vodnega rastlinja. Na kopnem se ponavadi zadržuje v senčnih in vlažnih [[habitat]]ih, kot so gozdovi, travniki, močvirja ipd.<ref name = "CKFF" /><ref name=Collins>{{navedi knjigo |title=Field Guide: Reptiles & Amphibians of Britain & Europe |url=https://archive.org/details/reptilesamphibia0000nick |last=Arnold |first=E. Nicholas |last2=Ovenden |first2= Denys W. |year=2002 |publisher=Collins & Co. |isbn=9780002199643 |pages=[https://archive.org/details/reptilesamphibia0000nick/page/46 46]–47 }}</ref> Uvrščen je na [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji]] kot ranljiva (V) vrsta. ==Ime== Do okoli leta 2000 je bil navadni pupek znanstveno poimenovan ''Triturus vulgaris'', danes pa se imenuje ''Lissotriton vulgaris''. V večini literature in na spletu je opisan še pod starim imenom.<ref>Beebee, T & Griffiths, R. (2000) The New Naturalist: Amphibians and reptiles- a natural history of the British herpetofauna; p. 26; Harper Collins Publishers, London.</ref> == Sklici == {{Reflist|30em|refs= <ref name="iucn">{{cite iucn |last1=Arntzen |first1=J.W. |last2=Kuzmin |first2=S. |last3=Beebee |first3=T. |last4=Papenfuss |first4=T. |last5=Sparreboom |first5=M. |last6=Ugurtas |first6=I.H. |last7=Anderson |first7=S. |last8=Anthony |first8=B. |last9=Andreone |first9=F. |last10=Tarkhnishvili |first10=D. |last11=Ishchenko |first11=V. |last12=Ananjeva |first12=N. |last13=Orlov |first13=N. |last14=Tuniyev |display-authors=3 |year=2009 |title=''Lissotriton vulgaris'' |volume=2009 |pages=e.T59481A11932252 |doi=10.2305/IUCN.UK.2009.RLTS.T59481A11932252.en |access-date=2020-11-01}}</ref> <ref name="Frost2020">{{Cite journal | last = Frost | first = D.R. | year = 2020 | title = ''Lissotriton vulgaris'' (Linnaeus, 1758) | journal = Amphibian Species of the World: An Online Reference. Version 6.1 | url = https://amphibiansoftheworld.amnh.org/Amphibia/Caudata/Salamandridae/Pleurodelinae/Lissotriton/Lissotriton-vulgaris | access-date = 18 April 2020 | publisher = American Museum of Natural History | location = New York, USA | doi = 10.5531/db.vz.0001 | archive-date = 12 August 2020 | archive-url = https://web.archive.org/web/20200812235927/https://amphibiansoftheworld.amnh.org/Amphibia/Caudata/Salamandridae/Pleurodelinae/Lissotriton/Lissotriton-vulgaris | url-status = live | url-access = subscription }}</ref> }} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Sket B. s sod (ur.) |year=2003 |title=Živalstvo Slovenije |publisher=Tehniška založba Slovenije, Ljubljana |isbn=86-365-0410-4 |cobiss=123099392 |pages=664}} {{Kategorija v zbirki|Lissotriton vulgaris}} {{Taxonbar|from=Q215247}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pupki in močeradi]] [[Kategorija:Dvoživke Evrope]] [[Kategorija:Dvoživke Slovenije]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] sjtpraxi0jr35b8k1boyzzad40quohq Lissotriton vulgaris 0 444251 6682703 4942382 2026-05-29T16:48:04Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|amphibian}} 6682703 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Navadni pupek]] {{R from scientific name|amphibian}} s990wpgllyary33c4p6zxlsh8wwgfd4 Gredelj (ozvezdje) 0 449196 6682676 6573250 2026-05-29T15:54:18Z Pinky sl 2932 pp ref 6682676 wikitext text/x-wiki {{Infopolje ozvezdje |name=Gredelj |imagename = Carina | abbreviation = Car | genitive = Carinae | pronounce = | symbolism = kobilica ladje ali jadrnice | RA = {{RA|06|02|59,7365}}–{{RA|11|20|37,4211}}<ref name=boundary>{{Cite journal | title=Carina, constellation boundary | work=The Constellations | publisher=[[International Astronomical Union]] | url=http://www.iau.org/public/constellations/#car | accessdate=15 February 2014 | archive-date=2013-06-05 | archive-url=https://web.archive.org/web/20130605024208/http://www.iau.org/public/constellations/#car | url-status=dead }}</ref> | dec= {{dec|-50.,7545471}}–{{dec|-75,6840134}}<ref name=boundary/> | family = [[Heavenly Waters]] | areatotal = 494 | arearank = 34. | numbermainstars = 9 | numberbfstars = 52 | numberstarsplanets = 11 | numberbrightstars = 6 | numbernearbystars = 1 | brighteststarname = [[Kanop]] (α Car) | starmagnitude = −0,72 | neareststarname = [[LHS 288]] | stardistancely = 14,64 | stardistancepc = 4,49 | numbermessierobjects = 0 | meteorshowers = {{plainlist | * [[Alfa Karinidi]] * [[Eta Karinidi]] }} | bordering =Jadro<br>Krma<br>Slikar<br>Leteča riba<br>Kameleon<br>Muha<br>Kentaver | latmax = 20 | latmin = 90 | month = marec | notes = }} '''Gredelj''' (latinsko ''Carina'') je [[ozvezdje]] na južnem nebu. Latinsko ime pomeni [[Kobilica (ladja)|kobilico]] na [[Ladja|ladji]] ali [[Jadrnica|jadrnici]]. Nekoč je bil Gredelj del ozvezdja [[Argo Navis (ozvezdje)|Argo Navis]] (ladja ''Argo''), dokler ga niso razdelili na tri dele: Gredelj, [[Krma (ozvezdje)|Krma]] (ladje) in [[Jadro (ozvezdje)|Jadro]]. == Zgodovina in mitologija == Gredelj je bil nekoč del ozvezdja Argo Navis, velike ladje [[Jazon]]a in [[Argonavti|Argonavtov]], ki so iskali [[zlato runo]]. Prvič se pojavi že v [[Antična Grčija|antični Grčiji]]. Zaradi ogromne velikosti in velikega števila zvezd je bilo ozvezdje smotrno razdeliti na manjše dele. [[Nicolas-Louis de Lacaille]] da je leta 1763 razdelil na tri dele (Gredelj, Krmo in Jadro).{{Sfn|Ridpath|Tirion|2001|pp=104–106}} V 19. stoletju so se uveljavili, leta 1930 pa jih je priznala tudi [[Mednarodna astronomska zveza]] kot tri izmed [[Seznam ozvezdij|88 sodobnih ozvezdij]].<ref name="iau">{{Navedi knjigo|title=Delimitation scientifique des constellations (tables et cartes)|last=Delporte|first=E.|publisher=[[Cambridge University Press]]|year=1930|bibcode=1930dsct.book.....D}}</ref> Lacaille je ohranil en set grških črk za celoten Argo, tako so v gredlju zvezde α, β in ε, v Jadru γ in δ, v Krmi pa&nbsp;ζ, in tako naprej.<ref name="Wagman">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=TYLvAAAAMAAJ|title=Lost Stars: Lost, Missing, and Troublesome Stars from the Catalogues of Johannes Bayer, Nicholas-Louis de Lacaille, John Flamsteed, and Sundry Others|last=Wagman|first=M.|publisher=McDonald & Woodward Publishing Company|year=2003|isbn=978-0-939923-78-6}}</ref> == Pomembnejše lastnosti == [[Slika:Constellation_Carina.jpg|levo|sličica|388x388_pik|Ozvezdje Gredlja, kot ga lahko vidimo s&nbsp; prostim očesom.]] === Zvezde === Zvezde z [[Navidezni sij|navideznim sijem]] nad 3 so: * Kanop (po mitološkem navigatorju [[Kanop]]u) - α Gredlja (spremenljivka za 0,1 z navideznim sijem okoli -0,72, 313 svetlobnih let, bela nadorjakinja razreda F0Ib) * β Gredlja, tudi Miaplacidus (navidezni sij 1,7, 111 svetlobnih let, modra zvezda razreda A2IV) * ε Gredlja (navidezni sij 1,9, 630 svetlobnih let, oranžna orjakinja K3III + B2V) * θ Gredlja (navidezni sij 2,7, 440 svetlobnih let, modro-bela zvezda razreda B0Vp,; najpomembnejša članica kopice IC 2602) * ι Gredlja (navidezni sij 2,2, 690 svetlobnih let, bela nadorjakinja razreda A8Ib){{Sfn|Ridpath|Tirion|2001|pp=104–106}} * υ Gredlja (dvojna zvezda, navidezni sij 3,0, 1.600 svetlobnih let, dve modro-beli orjakinji razreda A9; loči ju majhen amaterski teleskop){{Sfn|Ridpath|Tirion|2001|pp=104–106}} [[Eta Gredlja|η Gredlja]] je najbolj prepoznavna [[Spremenljivka (zvezda)|spremenljiva zvezda]] v Gredlju; je približno 100-krat težja od Sonca (ena najtežjih znanih zvezd) in seva 4.000.000-krat več energije.{{Sfn|Ridpath|Tirion|2001|pp=104–106}} Prvi jo je kot nenavadno opisal [[Edmond Halley]], ko je leta 1677 njen navidezni sij narasel na 4.{{Sfn|Levy|2005|p=101}} V zadnjih dvesto letih je doživela nekaj večjih izbruhov, ki se imenujejo tudi "lažne supernove" (supernove tipa V), saj ne uničijo izvorne zvezde. Ob prvem dolgem izbruhu leta 1827 je dosegla navidezni sij 1 in nato 1,5 v letu 1828. Njen najbolj znan izbruh je iz leta 1843, ko je dosegla navidezni sij okoli -1,5, kar jo je postavilo ob bok [[Sirij]]u, navidez najsvetlejši zvezdi zunaj Osončja. Od tega leta je ostala zelo medla z navideznim sijem med 6,5 in 7,9, kar ni vidno s prostim očesom.{{Sfn|Levy|2005|p=101}} Leta 1998 je z manjšim izbruhom dosegla sij 5,0 in so leta 2014 nadaljevala z vzponom do 4,5.{{Sfn|Ridpath|Tirion|2001|pp=104–106}} V Gredlju se nahajata dva asterizma. Eno je znano kot "Diamantni križ", ki je večji, a medlejši od Južnega križa. Iz perspektive opazovalca na južni polobli je križ obrnjen navzdol, daljša stranica pa je skoraj vzporedna z daljšo stranico Južnega križa. Drugi asterizem je "Lažni križ", ki se ga pogosto zamenja za drugi asterizem, "Južni križ" v ozvezdju Južnega križa. Lažni križ sestoji iz Jote Gredlja, Epsilona Gredlja, Kape Jadra in Delte Jadra.{{Sfn|Ridpath|Tirion|2001|pp=104–106}} === Globoko v vesolju === * NGC 3372 (tudi meglica Gredlelj){{Sfn|Levy|2005|p=100}} vsebuje veliko meglic. Oddaljena je 8.000 svetlobnih let, široka pa 300 svetlobnih let. Vsebuje široke regije tvorbe novih zvezd.{{Sfn|Wilkins|Dunn|2006}} To je celotno magnitudo 8,0{{Sfn|Levy|2005|p=101}} in navidezni premer več kot 2 stopinji.{{Sfn|Ridpath|Tirion|2001|pp=104–106}} Osrednja regija je meglica Ključavnica, poleg nje pa je še planetarna meglica Homunculus (iz snovi, ki jo izmeče Eta Gredlaj) .{{Sfn|Wilkins|Dunn|2006|p=}} * Odprte zvezdne kopice so pogoste, saj poteka skozi Gredelj Rimska cesta; NGC 2516, NGC 3114, IC 2602, ki se imenuje tudi "južne Plejade", NGC 3532 * NGC 2808 je kroglasta zvezdna kopica, vidna s prostim očesom * 1E 0657-56 se imenuje tudi kopica Metek, saj spominja njegova oblika na udarni val nadzvočnega metka. Oblika je posledica gravitacijske interakcije odmikanja manjše kopice skozi večjo, a se bosta na koncu zlili. Oddaljena je 4 milijarde svetlobnih let. === Meteorski roji === Znotraj ozvezdja ležita radianta Eta Karinidov z vrhuncem okoli 21. januarja in Alfa Karinidov z vrhuncem okoli 19. januarja. == Ustrezniki == Iz Kitajske (zlasti severne Kitajska) so zvezde v Gredlju slabo vidne. Alfa Gredlja (v kitajski astronomiji južna polarna zvezda) spada v asterizem Južna cinoberna prica (南方朱雀, ''Nán Fāng Zhū Què''). Ostale zvezde je astronom Xu Guanggi v časi dinastije Ming razvrstil glede na zahodnjaške zvezdne karte v Južne asterizme (近南極星區, ''Jìnnánjíxīngōu''). Polinezijska ljudstva niso imela imena za ozvezdje, ampak samo za Kanop. Maori ga imenujejo ''Ariki'' ("visokorojeni"), Havajci pa ''Ke Alii-o-kona-i-ka-lewa'' ("poglavar južnih prostranosti"), kar kaže na njegovo pomembnost na južnem nebu. Maorski ''Atutahi'' ("prva svetkoba") in Tuamotski ''Te Tau-rari'' in ''Marere-te-tavahi'' ("on, ki stoji sam") pa na njegovo samotarsko naravo. Ime ''Kapae-poto'' ("kratko obzorje") je nastalo, ker iz gledišča Nove Zelandije nikoli ne zaide, ''Kauanga'' ("samoten") pa ker je zadnja zvezda, ki se vidi pred sončnim vzhodom == Prihodnost == [[File:SouthStar.gif|sličica|Južni nebesni tečaj se seli skozi ozvezdje Gredlja.]] Carina se nahaja na južnem nebu blizu južnega nebesnega tečaja, zaradi česar je za večino južne poloble vedno viden na nebu. Zaradi precesije Zemljine osi bo leta 4700 južni nebesni pol v ozvezdju Gredlja. Tri svetle zvezde v Gredlju bodo manj kot stopnjo oddaljene od nebesnega pola: Omega Gredlja (navidezni sij 3,29) leta 5600, Ipsilon Gredlja (navidezni sij 2,97) leta 6700 in Jota Gredlja (navidezni sij 2,21) leta 7900. Okoli leta 13860 bo svetli Kanop (navidezni sij -0.7) manj kot osem stopinj od nebesnega pola, zaradi česar bo vedno na nebu celo na Baliju. == Reference == {{sklici}} ; Sekundarni viri * {{cite book | last = Levy | first = David H. | year = 2005 | title = Deep Sky Objects | publisher = [[Prometheus Books]] | isbn = 978-1-59102-361-6 | url-access = registration | url = https://archive.org/details/deepskyobjects00davi }} * {{cite book | last = Makemson | first = Maud Worcester | year = 1941 | publisher = [[Yale University Press]] | title = The Morning Star Rises: an account of Polynesian astronomy | bibcode = 1941msra.book.....M }} * {{cite book | title = Stars and Planets Guide | last1 = Ridpath | first1 = Ian | author1-link = Ian Ridpath | last2 = Tirion | first2 = Will | orig-year = 2001 | date = 2007 | publisher = [[Princeton University Press]] | isbn = 978-0-691-08913-3 | ref = {{sfnref|Ridpath|Tirion|2001}} }} * {{cite book | last1 = Wilkins | first1 = Jamie | last2 = Dunn | first2 = Robert | year = 2006 | title = 300 Astronomical Objects: A Visual Reference to the Universe | edition = 1st | publisher = Firefly Books | location = Buffalo, New York | isbn = 978-1-55407-175-3 }} == Zunanje povezave == [[File:Commons-logo.svg|alt=|class=noviewer|16x16_pik]]<span> Mediji, povezane z </span>[[c:Category:Carina (constellation)|Carina (constellation)]]<span> na Wikimedia Commons</span> * [http://www.allthesky.com/constellations/crux/ Globoko Fotografski Priročnik Ozvezdja: Carina] * [http://www.starrynightphotos.com/constellations/carina.htm Zvezdnato Noč Fotografija: Carina] * [http://www.willig.net/Images/Astronomy/Pages/Nebulae.html#4 Eta meglico Carina Thomas Willig] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304081408/http://www.willig.net/Images/Astronomy/Pages/Nebulae.html#4 |date=2016-03-04 }} * [http://www.ianridpath.com/startales/carina.htm Star Zgodbe – Carina] * [https://news.yahoo.com/s/afp/20090219/sc_afp/sciencespaceastronomy Veliko gamma-ray pišu videl za 12,2 milijarde svetlobnih let od Zemlje] {{-}} {{Gredelj}} {{ozvezdja}} {{portal|Astronomija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ozvezdja]] [[Kategorija:Južna ozvezdja]] [[Kategorija:Gredelj (ozvezdje)| ]] 4w8j17ug3b46zs4yfrwv8seotgyk7ao Gabala FK 0 450977 6682570 6611283 2026-05-29T12:20:24Z Makenzis 158308 6682570 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometni klub | clubname = Gabala FK | image = | fullname = Nogometni Klub Gabala | nickname = | founded = 2005 (uradno) | ground = Stadion Gabala <br />[[Gabala]] | capacity = 2 000 | chrtitle = Predsednik: | chairman = {{flagicon|AZE}} Tale Heydarov | mgrtitle = Trener: | manager = {{flagicon|UKR}} [[Roman Hryhorčuk]] | league = [[Premier Liqasi]] | season = 2025/26 | position = 11. mesto | website = http://www.gabalafc.az |pattern_la1=_gabala1516h |pattern_b1=_gabala1516H |pattern_ra1=_gabala1516h |pattern_sh1= |pattern_so1= |leftarm1=FF0000 |body1=FF0000 |rightarm1=FF0000 |shorts1=000000 |socks1=FF0000 |pattern_la2=_gabala1516a |pattern_b2=_gabala1516A |pattern_ra2=_gabala1516a |pattern_sh2= |pattern_so2= |leftarm2=FFFFFF |body2=FFFFFF |rightarm2=FFFFFF |shorts2=FFFFFF |socks2=FFFFFF }} '''Gabala FK''' ({{lang-az|Qəbələ Futbol Klubu}}) je [[Azerbajdžan|azerbajdžanski]] [[nogomet]]ni klub iz mesta [[Gabala]]. Ustanovljen je bil [[1. september|1. septembra]] [[1995]] in igra v 1. azerbajdžanski nogometni ligi. Z domačih tekmovanj ima Gabala 1 naslov državnega prvaka, 2 naslova državnega podprvaka ter 3 naslove podprvaka ligaškega pokala. Z evropskih tekmovanj pa sta vidnejša rezultata Gabale uvrstitvi v skupinski del [[Evropska liga|Evropske lige]], kjer pa je obakrat končal kot četrtouvrščeni. Domači stadion Gabale je mestni stadion v Gabali, ki sprejme 4.500 gledalcev. Barve dresov so rdeča, bela in črna. Nadimek nogometašev je ''Dağ canavarı'' ("Gorski volkovi"). ==Uspehi== *'''Premier Liqasi:''' ::'''PRVAKI (—):''' ::PODPRVAKI (2x): 2017, 2018 *'''Nogometni pokal:''' ::'''PRVAKI (2x):''' 2019, 2023 ::FINALISTI (3x): 2014, 2017, 2018 ==Uvrstitve== {|class="wikitable" ! Sezona ! Div. ! Liga ! Mesto ! Sklici |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| 2010/11 | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| 1. | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| Premier Liqasi | bgcolor="#F5f5F5" style="text-align:center;"| '''7.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Azerbaijan 2010/11|url=https://www.rsssf.org/tablesa/azer2011.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-06-04}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| 2011/12 | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| 1. | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| Premier Liqasi | bgcolor="#F5f5F5" style="text-align:center;"| '''5.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Azerbaijan 2011/12|url=https://www.rsssf.org/tablesa/azer2012.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-06-04}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| 2012/13 | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| 1. | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| Premier Liqasi | bgcolor="#F5f5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Azerbaijan 2012/13|url=https://www.rsssf.org/tablesa/azer2013.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-06-04}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| 2013/14 | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| 1. | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| Premier Liqasi | bgcolor="#F5f5F5" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Azerbaijan 2013/14|url=https://www.rsssf.org/tablesa/azer2014.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-06-04}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| 2014/15 | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| 1. | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| Premier Liqasi | bgcolor="#F5f5F5" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Azerbaijan 2014/15|url=https://www.rsssf.org/tablesa/azer2015.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-06-04}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| 2015/16 | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| 1. | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| Premier Liqasi | bgcolor="#F5f5F5" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Azerbaijan 2015/16|url=https://www.rsssf.org/tablesa/azer2016.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-06-04}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| 2016/17 | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| 1. | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| Premier Liqasi | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Azerbaijan 2016/17|url=https://www.rsssf.org/tablesa/azer2017.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-06-04}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| 2017/18 | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| 1. | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| Premier Liqasi | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Azerbaijan 2017/18|url=https://www.rsssf.org/tablesa/azer2018.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-06-04}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| 2018/19 | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| 1. | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| Premier Liqasi | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''4.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Azerbaijan 2018/19|url=https://www.rsssf.org/tablesa/azer2019.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-06-04}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| 2019/20 | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| 1. | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| Premier Liqasi | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''8.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Azerbaijan 2019/20|url=https://www.rsssf.org/tablesa/azer2020.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-06-04}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| 2020/21 | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| 1. | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| Premier Liqasi | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''7.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Azerbaijan 2020/21|url=https://www.rsssf.org/tablesa/azer2021.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-06-04}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| 2021/22 | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| 1. | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| Premier Liqasi | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''4.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Azerbaijan 2021/22|url=https://www.rsssf.org/tablesa/azer2022.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-06-04}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| 2022/23 | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| 1. | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| Premier Liqasy | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''4.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Azerbaijan 2022/23|url=https://www.rsssf.org/tablesa/azer2023.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-06-04}}</ref> |} == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Azerbajdžanski nogometni klubi]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1995]] [[Kategorija:Gabala FK|*]] {{normativna kontrola}} o906vcr9df1xfpihdt5bfza5h2gyr26 Katarina (album) 0 456251 6682802 6256510 2026-05-30T02:36:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682802 wikitext text/x-wiki {{Album infobox | Name = KATARINA | Type = [[studijski album]] | Artist = [[КУКЛА]] | Cover = kukla_album_katarina.jpeg | Released = 12. januar 2019 | Recorded = 2015–18 | Studio = | Genre = [[art pop]] | Length = | Language = [[srbščina]] | Label = Kuklistan Records | Producer = [[КУКЛА]] | Last album = | This album = '''''KATARINA'''''<br />(2019) | Next album = {{Singles |Name = Katarina |Type = studio |Single 1 = Palma |Single 1 date = 4. marec 2015<ref name="palma">{{YouTube|mOIx81N4BcM}}</ref> |Single 2 = Crne oči |Single 2 date = 26. junij 2017<ref>{{YouTube|nON0uK1SOeU}}</ref> |Single 3 = Astronaut |Single 3 date = 15. junij 2018<ref>{{YouTube|YovuCcE5oxw}}</ref> |Single 4 = Armine |Single 4 date = 16. junij 2018<ref>{{YouTube|dcmBvb2JOPs}}</ref> |Single 5 = ljubavjebolest |Single 5 date = 6. september 2018<ref>{{YouTube|fZj7Ak97Bfs}}</ref> |Single 6 = Šibedah |Single 6 date = 31. januar 2019<ref name="sibedah">{{YouTube|3JxDwUOCsEM}}</ref> }}}} '''''Katarina''''' (stilizirano z vsemi velikimi črkami) je edini [[studijski album]] [[Slovenci|slovenske]] [[art pop]] izvajalke [[Katarina Rešek|Kukle]], ki je izšel 12. januarja 2019 v samozaložbi, Kuklistan Records.<ref name="bc">{{navedi splet |url=https://kukla.bandcamp.com/ |title=KATARINA by КУКЛА |accessdate=16.1.2019 |work=Bandcamp}}</ref> Z albuma je bilo izdanih 6 singlov, pri čemer je bil prvi "Palma" leta 2015 (takrat avtorsko pripisan skupini [[Napravi mi dete]]), zadnji pa "Šibedah" januarja 2019. Vse videospote je režirala КУКЛА sama.<ref name="palma"/><ref name="sibedah"/> ==Kritiški odziv== {{Ocene albuma |rev1 = ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' |rev1score = {{stars|4|5}}<ref name="ml">{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/189251/k-katarina/ |title=Kукла: Katarina |author=Kompoš, Goran |date=25.1.2019 |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] |accessdate=27.1.2019}}</ref> }} Album je Goran Kompoš za ''[[Mladina (revija)|Mladino]]'' ocenil s 4 zvezdicami in v recenziji zapisal: "Pridobljene izkušnje in svojevrstno estetiko [КУКЛА] zdaj suvereno predstavlja s prvencem ''Katarina'', na katerem hkrati pokaže oboje, svojo ranljivost in samozavest. S tem se znajde v vmesnem prostoru med nelagodjem in spokojnostjo in to spretno poudari s sodobnim elektronskim popom, ki s pritiklinami slovanskega melosa dobi le še izvirnejšo podobo."<ref name="ml"/> Na ''[[Radio Študent|Radiu Študent]]'' je bil album uvrščen na 22. mesto na seznam Domače naj Tolpe bumov™ leta 2019, seznam najboljših slovenskih albumov leta.<ref name="rs">{{navedi splet |url=http://radiostudent.si/glasba/dj-grafiti/naj-tolpe-bumov-2019 |title=Naj Tolpe bumov 2019 |date=28.12.2019 |accessdate=30.12.2019 |author= |work=[[Radio Študent]]}}</ref> Na mednarodnem portalu ''Beehype'' je bil uvrščen med "5 priporočenih albumov" leta 2019 iz Slovenije.<ref name="bee">{{navedi splet |url=https://beehy.pe/best-albums-of-2019-part-3/ |title=Best albums of 2019 |date= |accessdate=30.12.2019 |author= |work=Beehype }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ===Priznanja=== {|class="wikitable" |- ! objava ! uvrstitev ! seznam |-Ad | ''[[Radio Študent]]'' | align=center| 22. | Domače naj Tolpe bumov™ leta 2019<ref name="rs"></ref> |-Ad | ''Beehype'' | style="background: #ececec; color: grey; vertical-align: middle; text-align: {{{align|center}}}; {{{style|}}}" class="table-na" <!-- -->| – | Best albums of 2019<ref name="bee"></ref> |} ==Seznam pesmi== Vse pesmi je napisala КУКЛА. {{track listing |title1=Zlatno nebo |length1=4:22 |title2=Istanbul |length2=4:08 |title3=Palma |length3=5:16 |title4=Astronaut |length4=3:47 |title5=Kraj sveta |length5=5:05 |title6=ljubavjebolest |length6=3:48 |title7=Šibedah |length7=3:04 |title8=Hranimo se rečima |length8=4:06 |title9=Armine |length9=5:28 |title10=Crne oči |length10=4:39 |title11=Zvezdana |length11=2:32 |total_length = }} ==Zasedba== * [[Kukla Kesherović]] — vokal, glasbena podlaga, produkcija, miks * Dario Nožić Serini — miks * Luka Lah — miks * Gregor Zemljič — miks, mastering ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Albumi leta 2019]] [[Kategorija:Debitantski albumi]] [[Kategorija:Slovenski albumi]] {{album-stub}} {{italic title}} pc9anbiyi8j5h8n17uees2usdv495pn Fed Horses 0 458801 6682591 6196499 2026-05-29T13:09:28Z Ursamihevc 180502 /* Člani */ 6682591 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Fed Horses | image = | image_size = | landscape = yes | alt = | caption = | background = group_or_band | alias = | origin = [[Logatec]], [[Slovenija]] | genre = {{flatlist| * indie * pop * americana * rock }} | years_active = 2013–danes | label = | associated_acts = | website = www.fedhorses.com | current_members = Urša Mihevc<br>Jure Mihevc<br>drugi člani | past_members = | module = | module2 = | module3 = }} '''Fed Horses''' je slovenska pop/indie/rock skupina, ki jo vodita Jure in Urša Mihevc. == Zgodovina == Zametki skupine so nastali v studiu Jureta Mihevca, kjer sta z Uršo Mihevc začela pripravljati skladbe, da bi jih kot dvojec posnela v sodelovanju z drugimi (gostujočimi) glasbeniki (prvo skladbo "Hands", ki je izšla jeseni 2013, sta tako na primer posnela z orgličarjem Miho Eričem in njegovim bratom Julijanom). Prvotno je bilo mišljeno, da bi šlo le za studijski projekt, a sta Jure in Urša med ustvarjanjem spoznala, da bi bilo material dobro predstaviti tudi v živo (na odru), zato sta k stalnemu sodelovanju povabila Roka Škrlja in Timija Elerja, ki sta postala redna člana zasedbe.<ref>{{navedi splet |url= https://nasprehodu.wordpress.com/2014/09/22/fed-horses-predstavili-svoj-novi-videospot/|title=Fed horses predstavili svoj novi videospot |accessdate=12. 2. 2019 |date=22. 9. 2014 |format= |work= }}</ref> Njihov prvi javni nastop je bil na festivalu HISTeRIA 2013. Naslednje leto so zmagali na ŠOURocku, natečaju za najboljšo študentsko-dijaško glasbeno skupino. Istega leta so bili eni izmed treh finalistov prve edicije projekta Kulturni evro (zbrana sredstva so prejeli [[YGT|Your Gay Thoughts]]).<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/kulturni-evro-prvic-zbranih-5-688-evrov-dobijo-your-gay-thoughts/353900|title=Kulturni evro, prvič: zbranih 5.688 evrov dobijo Your Gay Thoughts |accessdate=12. 2. 2019 |date=18. 12. 2014 |format= |work= }}</ref> Leta 2015 so nastopili na enem izmed koncertov v sklopu projekta 30 Years for You, ki ga je pripravil Radio SI ob 30-letnici oddajanja radijskega programa za tujejezično javnost, v okviru istega projekta pa so bili izbrani tudi za snemanje tujejezične skladbe v Studiu 22 RTV-centra Maribor.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/finalisti-natecaja-radia-si-30-years-for-you/355330 |title=Finalisti natečaja Radia Si »30 Years For You« |accessdate=12. 2. 2019 |date=8. 1. 2015 |format= |work= }}</ref> Leta 2015 in 2017 so bili izmed več kot 400 prijavljenih skupin iz držav bivše Jugoslavije razglašeni za finaliste banjaluškega glasbenega natečaja Demofest.<ref>{{Navedi splet |url=http://headliner.rs/2017/07/21/zavrseno-prvo-vece-demofesta-evo-ko-je-prosao-u-finale/ |title=arhivska kopija |accessdate=2019-05-02 |archive-date=2019-05-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190502112708/http://headliner.rs/2017/07/21/zavrseno-prvo-vece-demofesta-evo-ko-je-prosao-u-finale/ |url-status=dead }}</ref> Potem ko so v letih 2013−2017 nanizali 6 singlov, so januarja 2018 izdali (konceptualni) EP ''Sinner'' s petimi novimi pesmimi, za katere je glasbo napisal Jure Mihevc, besedila pa Jernej Juren. Naslovna »Sinner« je bila druga najbolj predvajana skladba tistega leta na [[Val 202|Valu 202]].<ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2019/01/najveckrat-predvajane-skladbe-2018/ |title=Največkrat predvajane skladbe na Valu 202 v 2018 |accessdate=12. 2. 2019 |date=9. 1. 2019 |format= |work=Val202 |archive-date=2019-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213005528/https://val202.rtvslo.si/2019/01/najveckrat-predvajane-skladbe-2018/ |url-status=dead }}</ref> Decembra 2018 so nastopili na koncertu [[Izštekani|Izštekanih 25]]. Nastop na Izštekanih jih je spodbudil k ustvarjanju v slovenskem jeziku (tako so na koncertu izvedli skladbo »Spremembe«).<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/kultura/glasba/tradicionalno-izstekano-ugodje-120951.html|title=Tradicionalno izštekano ugodje |accessdate=12. 2. 2019 |date=5. 12. 2019 |format= |work=Delo }}</ref> 16. februarja 2019 so s »Ti ne poznaš konjev« − ki je njihova prva uradna skladba v slovenščini − sodelovali na [[EMA 2019|Emi]], kjer jih je žirija (v prvem krogu glasovanja) uvrstila na 3. mesto. »Ti ne poznaš konjev« so kot radijski singel sledile »Spremembe«, ki so postale druga najbolj predvajana skladba na Valu 202 v letu 2019.<ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2019/12/glasbeno-jutro-39/ |title=Glasbeno leto 2019 v številkah |accessdate=19. 2. 2020 |date=8. 1. 2020 |format= |work= |archive-date=2021-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210422133700/https://val202.rtvslo.si/2019/12/glasbeno-jutro-39/ |url-status=dead }}</ref> 24. septembra 2019 so − kot samostojni izvajalci − gostovali v [[Izštekani|Izštekanih]]. Izbrani material z gostovanja je decembra izšel na istoimenskem albumu ''Izštekani''. Februarja 2020 so izdali svoj drugi EP ''Spremembe'' s 6 skladbami v slovenščini (ena je zgolj instrumentalna, a s slovenskim naslovom). Leta 2023 so se povzpeli na vrhove radijskih lestvic. Bili so najbolj predvajani izvajalci na Radiu SI, na Valu202 je bila skladna MLAD najbolj predvajana pesem leta. V letu 2024 izdajajo prvi dolgometražni album z naslovom M.L.A.D., ki ga bodo 20. aprila 2024 predstavili v Kino Šiška. == Člani == * Urša Mihevc (pevka) * Jure Mihevc (kitarist) * Matej Tekavčič (baskitarist) * Marco Cali (bobnar) * Andraž Mazi (kitara) ==Diskografija== ;Albumi * 2019: ''Izštekani'' * 2024: ''M. L. A. D.'' ;EP-ji * 2018: ''Sinner'' * 2020: ''Spremembe'' * 2023: ''MLAD'' ;Singli {| class="wikitable" |- ! Leto !! Skladba !! <small>Digitalni<br>singel</small> !! <small>Uradni<br>videospot</small> !! EP/album |- | rowspan=2|2013 || Hands || ✓ || || rowspan=6 style="text-align:center"|— |- | City || ✓ || |- | 2014 || Down || ✓ || ✓ |- | rowspan=2|2015 || Sober || ✓ || ✓ |- | Dive || ✓ || ✓ |- | 2016 || Gifts || ✓ || |- | rowspan=3|2018 || Sinner || || || rowspan=3 style="text-align:center"|''Sinner'' |- | Love Tree || || |- | Leaving || || ✓ |- | rowspan=4|2019 || Ti ne poznaš konjev || ✓ || || style="text-align:center"|''Spremembe'' |- | Toy || || ✓ || style="text-align:center"|''Sinner'' |- | Spremembe || || || rowspan=3 style="text-align:center"|''Spremembe'' |- | Jaz in nebo || || ✓ |- | rowspan=2|2020 || Zahodno dekle || || |- | Absurdno lepa || || || style="text-align:center"|— |- | 2021 || Argentina || || ✓ || rowspan=4 style="text-align:center"|''MLAD'' |- | rowspan=2|2022 || Ljubezen || || ✓ |- | Dež je za novo leto || || |- | rowspan=2|2023 || MLAD || || ✓ |- | 0.. s teboj || || || rowspan=2 style="text-align:center"|''M. L. A. D.'' |- | 2024 || Tudi to je življenje || || ✓ |} ==Viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/uspesna-slovenija/mladi-upi-v-sloveniji-se-ne-ceni-dovolj-nove-avtorske-glasbe/347470 |title=Mladi upi: "V Sloveniji se ne ceni dovolj nove avtorske glasbe" |accessdate=12. 2. 2019 |date=29. 9. 2014 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/fed-horses-nimamo-se-za-kantriskupino-se-pa-zelo-referiramo-na-nashville/449661 |title=Fed Horses: Nimamo se za kantriskupino, se pa zelo referiramo na Nashville |accessdate=12. 2. 2019 |date=28. 3. 2018 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rocker.si/event/fed-horses/ |title=Fed Horses |accessdate=12. 2. 2019 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/ema-2019-znan-datum-izbora/477215 |title=EMA 2019: Znan datum izbora! |accessdate=12. 2. 2019 |date=16. 1. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/evrovizija/emina-razglednica-fed-horses/478564 |title=Emina razglednica: Fed Horses |accessdate=12. 2. 2019 |date=30. 1. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2018/01/fed-horses-sinner/ |title=Fed Horses – Sinner |accessdate=14. 2. 2019 |date=16. 1. 2018 |format= |work=Val202 }} * {{navedi splet |url=https://815.si/2018/01/12/fed-horses-z-novim-singlom-sinner-s-koncertom-v-sohu-ob-izidu-prvega-ep-ja/ |title=FED HORSES Z NOVIM SINGLOM SINNER IN S KONCERTOM V SOHU OB IZIDU PRVEGA EP-JA |accessdate=14. 2. 2019 |date=12. 1. 2018 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/fed-horses-prijateljstvo-je-prvi-pogoj-za-dobro-delovanje-skupine/497025 |title=Fed Horses: Prijateljstvo je prvi pogoj za dobro delovanje skupine |accessdate=21. 8. 2019 |date=16. 8. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2020/02/na-sceni-206/ |title=Fed Horses – Spremembe |accessdate=19. 2. 2020 |date=18. 2. 2020 |format= |work=Val202 }} ==Zunanje povezave== * [https://fedhorses.bandcamp.com/ Fed Horses] na Bandcampu {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2013]] [[Kategorija:Slovenske glasbene skupine]] 4znixo8qoa81d08l9s4srprxdbpt9w2 6682599 6682591 2026-05-29T13:21:01Z Ursamihevc 180502 Zamenjava naslovne fotografije 6682599 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Fed Horses | image = [[File:Urša Mihevc - Fed Horses.jpg|thumb|Avtor: Vita Orehek]] | image_size = | landscape = yes | alt = | caption = | background = group_or_band | alias = | origin = [[Logatec]], [[Slovenija]] | genre = {{flatlist| * indie * pop * americana * rock }} | years_active = 2013–danes | label = | associated_acts = | website = www.fedhorses.com | current_members = Urša Mihevc<br>Jure Mihevc<br>drugi člani | past_members = | module = | module2 = | module3 = }} '''Fed Horses''' je slovenska pop/indie/rock skupina, ki jo vodita Jure in Urša Mihevc. == Zgodovina == Zametki skupine so nastali v studiu Jureta Mihevca, kjer sta z Uršo Mihevc začela pripravljati skladbe, da bi jih kot dvojec posnela v sodelovanju z drugimi (gostujočimi) glasbeniki (prvo skladbo "Hands", ki je izšla jeseni 2013, sta tako na primer posnela z orgličarjem Miho Eričem in njegovim bratom Julijanom). Prvotno je bilo mišljeno, da bi šlo le za studijski projekt, a sta Jure in Urša med ustvarjanjem spoznala, da bi bilo material dobro predstaviti tudi v živo (na odru), zato sta k stalnemu sodelovanju povabila Roka Škrlja in Timija Elerja, ki sta postala redna člana zasedbe.<ref>{{navedi splet |url= https://nasprehodu.wordpress.com/2014/09/22/fed-horses-predstavili-svoj-novi-videospot/|title=Fed horses predstavili svoj novi videospot |accessdate=12. 2. 2019 |date=22. 9. 2014 |format= |work= }}</ref> Njihov prvi javni nastop je bil na festivalu HISTeRIA 2013. Naslednje leto so zmagali na ŠOURocku, natečaju za najboljšo študentsko-dijaško glasbeno skupino. Istega leta so bili eni izmed treh finalistov prve edicije projekta Kulturni evro (zbrana sredstva so prejeli [[YGT|Your Gay Thoughts]]).<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/kulturni-evro-prvic-zbranih-5-688-evrov-dobijo-your-gay-thoughts/353900|title=Kulturni evro, prvič: zbranih 5.688 evrov dobijo Your Gay Thoughts |accessdate=12. 2. 2019 |date=18. 12. 2014 |format= |work= }}</ref> Leta 2015 so nastopili na enem izmed koncertov v sklopu projekta 30 Years for You, ki ga je pripravil Radio SI ob 30-letnici oddajanja radijskega programa za tujejezično javnost, v okviru istega projekta pa so bili izbrani tudi za snemanje tujejezične skladbe v Studiu 22 RTV-centra Maribor.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/finalisti-natecaja-radia-si-30-years-for-you/355330 |title=Finalisti natečaja Radia Si »30 Years For You« |accessdate=12. 2. 2019 |date=8. 1. 2015 |format= |work= }}</ref> Leta 2015 in 2017 so bili izmed več kot 400 prijavljenih skupin iz držav bivše Jugoslavije razglašeni za finaliste banjaluškega glasbenega natečaja Demofest.<ref>{{Navedi splet |url=http://headliner.rs/2017/07/21/zavrseno-prvo-vece-demofesta-evo-ko-je-prosao-u-finale/ |title=arhivska kopija |accessdate=2019-05-02 |archive-date=2019-05-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190502112708/http://headliner.rs/2017/07/21/zavrseno-prvo-vece-demofesta-evo-ko-je-prosao-u-finale/ |url-status=dead }}</ref> Potem ko so v letih 2013−2017 nanizali 6 singlov, so januarja 2018 izdali (konceptualni) EP ''Sinner'' s petimi novimi pesmimi, za katere je glasbo napisal Jure Mihevc, besedila pa Jernej Juren. Naslovna »Sinner« je bila druga najbolj predvajana skladba tistega leta na [[Val 202|Valu 202]].<ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2019/01/najveckrat-predvajane-skladbe-2018/ |title=Največkrat predvajane skladbe na Valu 202 v 2018 |accessdate=12. 2. 2019 |date=9. 1. 2019 |format= |work=Val202 |archive-date=2019-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213005528/https://val202.rtvslo.si/2019/01/najveckrat-predvajane-skladbe-2018/ |url-status=dead }}</ref> Decembra 2018 so nastopili na koncertu [[Izštekani|Izštekanih 25]]. Nastop na Izštekanih jih je spodbudil k ustvarjanju v slovenskem jeziku (tako so na koncertu izvedli skladbo »Spremembe«).<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/kultura/glasba/tradicionalno-izstekano-ugodje-120951.html|title=Tradicionalno izštekano ugodje |accessdate=12. 2. 2019 |date=5. 12. 2019 |format= |work=Delo }}</ref> 16. februarja 2019 so s »Ti ne poznaš konjev« − ki je njihova prva uradna skladba v slovenščini − sodelovali na [[EMA 2019|Emi]], kjer jih je žirija (v prvem krogu glasovanja) uvrstila na 3. mesto. »Ti ne poznaš konjev« so kot radijski singel sledile »Spremembe«, ki so postale druga najbolj predvajana skladba na Valu 202 v letu 2019.<ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2019/12/glasbeno-jutro-39/ |title=Glasbeno leto 2019 v številkah |accessdate=19. 2. 2020 |date=8. 1. 2020 |format= |work= |archive-date=2021-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210422133700/https://val202.rtvslo.si/2019/12/glasbeno-jutro-39/ |url-status=dead }}</ref> 24. septembra 2019 so − kot samostojni izvajalci − gostovali v [[Izštekani|Izštekanih]]. Izbrani material z gostovanja je decembra izšel na istoimenskem albumu ''Izštekani''. Februarja 2020 so izdali svoj drugi EP ''Spremembe'' s 6 skladbami v slovenščini (ena je zgolj instrumentalna, a s slovenskim naslovom). Leta 2023 so se povzpeli na vrhove radijskih lestvic. Bili so najbolj predvajani izvajalci na Radiu SI, na Valu202 je bila skladna MLAD najbolj predvajana pesem leta. V letu 2024 izdajajo prvi dolgometražni album z naslovom M.L.A.D., ki ga bodo 20. aprila 2024 predstavili v Kino Šiška. == Člani == * Urša Mihevc (pevka) * Jure Mihevc (kitarist) * Matej Tekavčič (baskitarist) * Marco Cali (bobnar) * Andraž Mazi (kitara) ==Diskografija== ;Albumi * 2019: ''Izštekani'' * 2024: ''M. L. A. D.'' ;EP-ji * 2018: ''Sinner'' * 2020: ''Spremembe'' * 2023: ''MLAD'' ;Singli {| class="wikitable" |- ! Leto !! Skladba !! <small>Digitalni<br>singel</small> !! <small>Uradni<br>videospot</small> !! EP/album |- | rowspan=2|2013 || Hands || ✓ || || rowspan=6 style="text-align:center"|— |- | City || ✓ || |- | 2014 || Down || ✓ || ✓ |- | rowspan=2|2015 || Sober || ✓ || ✓ |- | Dive || ✓ || ✓ |- | 2016 || Gifts || ✓ || |- | rowspan=3|2018 || Sinner || || || rowspan=3 style="text-align:center"|''Sinner'' |- | Love Tree || || |- | Leaving || || ✓ |- | rowspan=4|2019 || Ti ne poznaš konjev || ✓ || || style="text-align:center"|''Spremembe'' |- | Toy || || ✓ || style="text-align:center"|''Sinner'' |- | Spremembe || || || rowspan=3 style="text-align:center"|''Spremembe'' |- | Jaz in nebo || || ✓ |- | rowspan=2|2020 || Zahodno dekle || || |- | Absurdno lepa || || || style="text-align:center"|— |- | 2021 || Argentina || || ✓ || rowspan=4 style="text-align:center"|''MLAD'' |- | rowspan=2|2022 || Ljubezen || || ✓ |- | Dež je za novo leto || || |- | rowspan=2|2023 || MLAD || || ✓ |- | 0.. s teboj || || || rowspan=2 style="text-align:center"|''M. L. A. D.'' |- | 2024 || Tudi to je življenje || || ✓ |} ==Viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/uspesna-slovenija/mladi-upi-v-sloveniji-se-ne-ceni-dovolj-nove-avtorske-glasbe/347470 |title=Mladi upi: "V Sloveniji se ne ceni dovolj nove avtorske glasbe" |accessdate=12. 2. 2019 |date=29. 9. 2014 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/fed-horses-nimamo-se-za-kantriskupino-se-pa-zelo-referiramo-na-nashville/449661 |title=Fed Horses: Nimamo se za kantriskupino, se pa zelo referiramo na Nashville |accessdate=12. 2. 2019 |date=28. 3. 2018 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rocker.si/event/fed-horses/ |title=Fed Horses |accessdate=12. 2. 2019 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/ema-2019-znan-datum-izbora/477215 |title=EMA 2019: Znan datum izbora! |accessdate=12. 2. 2019 |date=16. 1. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/evrovizija/emina-razglednica-fed-horses/478564 |title=Emina razglednica: Fed Horses |accessdate=12. 2. 2019 |date=30. 1. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2018/01/fed-horses-sinner/ |title=Fed Horses – Sinner |accessdate=14. 2. 2019 |date=16. 1. 2018 |format= |work=Val202 }} * {{navedi splet |url=https://815.si/2018/01/12/fed-horses-z-novim-singlom-sinner-s-koncertom-v-sohu-ob-izidu-prvega-ep-ja/ |title=FED HORSES Z NOVIM SINGLOM SINNER IN S KONCERTOM V SOHU OB IZIDU PRVEGA EP-JA |accessdate=14. 2. 2019 |date=12. 1. 2018 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/fed-horses-prijateljstvo-je-prvi-pogoj-za-dobro-delovanje-skupine/497025 |title=Fed Horses: Prijateljstvo je prvi pogoj za dobro delovanje skupine |accessdate=21. 8. 2019 |date=16. 8. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2020/02/na-sceni-206/ |title=Fed Horses – Spremembe |accessdate=19. 2. 2020 |date=18. 2. 2020 |format= |work=Val202 }} ==Zunanje povezave== * [https://fedhorses.bandcamp.com/ Fed Horses] na Bandcampu {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2013]] [[Kategorija:Slovenske glasbene skupine]] i4h5tm55az7p51ieug9w5jiqbjp76c9 6682601 6682599 2026-05-29T13:25:04Z Ursamihevc 180502 izbris finalista, kjer je irelevanten podatek 6682601 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Fed Horses | image = [[File:Urša Mihevc - Fed Horses.jpg|thumb|Avtor: Vita Orehek]] | image_size = | landscape = yes | alt = | caption = | background = group_or_band | alias = | origin = [[Logatec]], [[Slovenija]] | genre = {{flatlist| * indie * pop * americana * rock }} | years_active = 2013–danes | label = | associated_acts = | website = www.fedhorses.com | current_members = Urša Mihevc<br>Jure Mihevc<br>drugi člani | past_members = | module = | module2 = | module3 = }} '''Fed Horses''' je slovenska pop/indie/rock skupina, ki jo vodita Jure in Urša Mihevc. == Zgodovina == Zametki skupine so nastali v studiu Jureta Mihevca, kjer sta z Uršo Mihevc začela pripravljati skladbe, da bi jih kot dvojec posnela v sodelovanju z drugimi (gostujočimi) glasbeniki (prvo skladbo "Hands", ki je izšla jeseni 2013, sta tako na primer posnela z orgličarjem Miho Eričem in njegovim bratom Julijanom). Prvotno je bilo mišljeno, da bi šlo le za studijski projekt, a sta Jure in Urša med ustvarjanjem spoznala, da bi bilo material dobro predstaviti tudi v živo (na odru), zato sta k stalnemu sodelovanju povabila Roka Škrlja in Timija Elerja, ki sta postala redna člana zasedbe.<ref>{{navedi splet |url= https://nasprehodu.wordpress.com/2014/09/22/fed-horses-predstavili-svoj-novi-videospot/|title=Fed horses predstavili svoj novi videospot |accessdate=12. 2. 2019 |date=22. 9. 2014 |format= |work= }}</ref> Njihov prvi javni nastop je bil na festivalu HISTeRIA 2013. Naslednje leto so zmagali na ŠOURocku, natečaju za najboljšo študentsko-dijaško glasbeno skupino. Istega leta so bili eni izmed treh finalistov prve edicije projekta Kulturni evrov.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/kulturni-evro-prvic-zbranih-5-688-evrov-dobijo-your-gay-thoughts/353900|title=Kulturni evro, prvič: zbranih 5.688 evrov dobijo Your Gay Thoughts |accessdate=12. 2. 2019 |date=18. 12. 2014 |format= |work= }}</ref> Leta 2015 so nastopili na enem izmed koncertov v sklopu projekta 30 Years for You, ki ga je pripravil Radio SI ob 30-letnici oddajanja radijskega programa za tujejezično javnost, v okviru istega projekta pa so bili izbrani tudi za snemanje tujejezične skladbe v Studiu 22 RTV-centra Maribor.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/finalisti-natecaja-radia-si-30-years-for-you/355330 |title=Finalisti natečaja Radia Si »30 Years For You« |accessdate=12. 2. 2019 |date=8. 1. 2015 |format= |work= }}</ref> Leta 2015 in 2017 so bili izmed več kot 400 prijavljenih skupin iz držav bivše Jugoslavije razglašeni za finaliste banjaluškega glasbenega natečaja Demofest.<ref>{{Navedi splet |url=http://headliner.rs/2017/07/21/zavrseno-prvo-vece-demofesta-evo-ko-je-prosao-u-finale/ |title=arhivska kopija |accessdate=2019-05-02 |archive-date=2019-05-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190502112708/http://headliner.rs/2017/07/21/zavrseno-prvo-vece-demofesta-evo-ko-je-prosao-u-finale/ |url-status=dead }}</ref> Potem ko so v letih 2013−2017 nanizali 6 singlov, so januarja 2018 izdali (konceptualni) EP ''Sinner'' s petimi novimi pesmimi, za katere je glasbo napisal Jure Mihevc, besedila pa Jernej Juren. Naslovna »Sinner« je bila druga najbolj predvajana skladba tistega leta na [[Val 202|Valu 202]].<ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2019/01/najveckrat-predvajane-skladbe-2018/ |title=Največkrat predvajane skladbe na Valu 202 v 2018 |accessdate=12. 2. 2019 |date=9. 1. 2019 |format= |work=Val202 |archive-date=2019-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213005528/https://val202.rtvslo.si/2019/01/najveckrat-predvajane-skladbe-2018/ |url-status=dead }}</ref> Decembra 2018 so nastopili na koncertu [[Izštekani|Izštekanih 25]]. Nastop na Izštekanih jih je spodbudil k ustvarjanju v slovenskem jeziku (tako so na koncertu izvedli skladbo »Spremembe«).<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/kultura/glasba/tradicionalno-izstekano-ugodje-120951.html|title=Tradicionalno izštekano ugodje |accessdate=12. 2. 2019 |date=5. 12. 2019 |format= |work=Delo }}</ref> 16. februarja 2019 so s »Ti ne poznaš konjev« − ki je njihova prva uradna skladba v slovenščini − sodelovali na [[EMA 2019|Emi]], kjer jih je žirija (v prvem krogu glasovanja) uvrstila na 3. mesto. »Ti ne poznaš konjev« so kot radijski singel sledile »Spremembe«, ki so postale druga najbolj predvajana skladba na Valu 202 v letu 2019.<ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2019/12/glasbeno-jutro-39/ |title=Glasbeno leto 2019 v številkah |accessdate=19. 2. 2020 |date=8. 1. 2020 |format= |work= |archive-date=2021-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210422133700/https://val202.rtvslo.si/2019/12/glasbeno-jutro-39/ |url-status=dead }}</ref> 24. septembra 2019 so − kot samostojni izvajalci − gostovali v [[Izštekani|Izštekanih]]. Izbrani material z gostovanja je decembra izšel na istoimenskem albumu ''Izštekani''. Februarja 2020 so izdali svoj drugi EP ''Spremembe'' s 6 skladbami v slovenščini (ena je zgolj instrumentalna, a s slovenskim naslovom). Leta 2023 so se povzpeli na vrhove radijskih lestvic. Bili so najbolj predvajani izvajalci na Radiu SI, na Valu202 je bila skladna MLAD najbolj predvajana pesem leta. V letu 2024 izdajajo prvi dolgometražni album z naslovom M.L.A.D., ki ga bodo 20. aprila 2024 predstavili v Kino Šiška. == Člani == * Urša Mihevc (pevka) * Jure Mihevc (kitarist) * Matej Tekavčič (baskitarist) * Marco Cali (bobnar) * Andraž Mazi (kitara) ==Diskografija== ;Albumi * 2019: ''Izštekani'' * 2024: ''M. L. A. D.'' ;EP-ji * 2018: ''Sinner'' * 2020: ''Spremembe'' * 2023: ''MLAD'' ;Singli {| class="wikitable" |- ! Leto !! Skladba !! <small>Digitalni<br>singel</small> !! <small>Uradni<br>videospot</small> !! EP/album |- | rowspan=2|2013 || Hands || ✓ || || rowspan=6 style="text-align:center"|— |- | City || ✓ || |- | 2014 || Down || ✓ || ✓ |- | rowspan=2|2015 || Sober || ✓ || ✓ |- | Dive || ✓ || ✓ |- | 2016 || Gifts || ✓ || |- | rowspan=3|2018 || Sinner || || || rowspan=3 style="text-align:center"|''Sinner'' |- | Love Tree || || |- | Leaving || || ✓ |- | rowspan=4|2019 || Ti ne poznaš konjev || ✓ || || style="text-align:center"|''Spremembe'' |- | Toy || || ✓ || style="text-align:center"|''Sinner'' |- | Spremembe || || || rowspan=3 style="text-align:center"|''Spremembe'' |- | Jaz in nebo || || ✓ |- | rowspan=2|2020 || Zahodno dekle || || |- | Absurdno lepa || || || style="text-align:center"|— |- | 2021 || Argentina || || ✓ || rowspan=4 style="text-align:center"|''MLAD'' |- | rowspan=2|2022 || Ljubezen || || ✓ |- | Dež je za novo leto || || |- | rowspan=2|2023 || MLAD || || ✓ |- | 0.. s teboj || || || rowspan=2 style="text-align:center"|''M. L. A. D.'' |- | 2024 || Tudi to je življenje || || ✓ |} ==Viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/uspesna-slovenija/mladi-upi-v-sloveniji-se-ne-ceni-dovolj-nove-avtorske-glasbe/347470 |title=Mladi upi: "V Sloveniji se ne ceni dovolj nove avtorske glasbe" |accessdate=12. 2. 2019 |date=29. 9. 2014 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/fed-horses-nimamo-se-za-kantriskupino-se-pa-zelo-referiramo-na-nashville/449661 |title=Fed Horses: Nimamo se za kantriskupino, se pa zelo referiramo na Nashville |accessdate=12. 2. 2019 |date=28. 3. 2018 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rocker.si/event/fed-horses/ |title=Fed Horses |accessdate=12. 2. 2019 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/ema-2019-znan-datum-izbora/477215 |title=EMA 2019: Znan datum izbora! |accessdate=12. 2. 2019 |date=16. 1. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/evrovizija/emina-razglednica-fed-horses/478564 |title=Emina razglednica: Fed Horses |accessdate=12. 2. 2019 |date=30. 1. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2018/01/fed-horses-sinner/ |title=Fed Horses – Sinner |accessdate=14. 2. 2019 |date=16. 1. 2018 |format= |work=Val202 }} * {{navedi splet |url=https://815.si/2018/01/12/fed-horses-z-novim-singlom-sinner-s-koncertom-v-sohu-ob-izidu-prvega-ep-ja/ |title=FED HORSES Z NOVIM SINGLOM SINNER IN S KONCERTOM V SOHU OB IZIDU PRVEGA EP-JA |accessdate=14. 2. 2019 |date=12. 1. 2018 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/fed-horses-prijateljstvo-je-prvi-pogoj-za-dobro-delovanje-skupine/497025 |title=Fed Horses: Prijateljstvo je prvi pogoj za dobro delovanje skupine |accessdate=21. 8. 2019 |date=16. 8. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2020/02/na-sceni-206/ |title=Fed Horses – Spremembe |accessdate=19. 2. 2020 |date=18. 2. 2020 |format= |work=Val202 }} ==Zunanje povezave== * [https://fedhorses.bandcamp.com/ Fed Horses] na Bandcampu {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2013]] [[Kategorija:Slovenske glasbene skupine]] 5g2zgjxhny8t4fbwec7l3tjn1nlk555 6682603 6682601 2026-05-29T13:27:57Z Yerpo 8417 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6682599|6682599]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Ursamihevc|Ursamihevc]] ([[User talk:Ursamihevc|pogovor]]) - slika brez dokazila o dovoljenju 6682603 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Fed Horses | image = | image_size = | landscape = yes | alt = | caption = | background = group_or_band | alias = | origin = [[Logatec]], [[Slovenija]] | genre = {{flatlist| * indie * pop * americana * rock }} | years_active = 2013–danes | label = | associated_acts = | website = www.fedhorses.com | current_members = Urša Mihevc<br>Jure Mihevc<br>drugi člani | past_members = | module = | module2 = | module3 = }} '''Fed Horses''' je slovenska pop/indie/rock skupina, ki jo vodita Jure in Urša Mihevc. == Zgodovina == Zametki skupine so nastali v studiu Jureta Mihevca, kjer sta z Uršo Mihevc začela pripravljati skladbe, da bi jih kot dvojec posnela v sodelovanju z drugimi (gostujočimi) glasbeniki (prvo skladbo "Hands", ki je izšla jeseni 2013, sta tako na primer posnela z orgličarjem Miho Eričem in njegovim bratom Julijanom). Prvotno je bilo mišljeno, da bi šlo le za studijski projekt, a sta Jure in Urša med ustvarjanjem spoznala, da bi bilo material dobro predstaviti tudi v živo (na odru), zato sta k stalnemu sodelovanju povabila Roka Škrlja in Timija Elerja, ki sta postala redna člana zasedbe.<ref>{{navedi splet |url= https://nasprehodu.wordpress.com/2014/09/22/fed-horses-predstavili-svoj-novi-videospot/|title=Fed horses predstavili svoj novi videospot |accessdate=12. 2. 2019 |date=22. 9. 2014 |format= |work= }}</ref> Njihov prvi javni nastop je bil na festivalu HISTeRIA 2013. Naslednje leto so zmagali na ŠOURocku, natečaju za najboljšo študentsko-dijaško glasbeno skupino. Istega leta so bili eni izmed treh finalistov prve edicije projekta Kulturni evrov.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/kulturni-evro-prvic-zbranih-5-688-evrov-dobijo-your-gay-thoughts/353900|title=Kulturni evro, prvič: zbranih 5.688 evrov dobijo Your Gay Thoughts |accessdate=12. 2. 2019 |date=18. 12. 2014 |format= |work= }}</ref> Leta 2015 so nastopili na enem izmed koncertov v sklopu projekta 30 Years for You, ki ga je pripravil Radio SI ob 30-letnici oddajanja radijskega programa za tujejezično javnost, v okviru istega projekta pa so bili izbrani tudi za snemanje tujejezične skladbe v Studiu 22 RTV-centra Maribor.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/finalisti-natecaja-radia-si-30-years-for-you/355330 |title=Finalisti natečaja Radia Si »30 Years For You« |accessdate=12. 2. 2019 |date=8. 1. 2015 |format= |work= }}</ref> Leta 2015 in 2017 so bili izmed več kot 400 prijavljenih skupin iz držav bivše Jugoslavije razglašeni za finaliste banjaluškega glasbenega natečaja Demofest.<ref>{{Navedi splet |url=http://headliner.rs/2017/07/21/zavrseno-prvo-vece-demofesta-evo-ko-je-prosao-u-finale/ |title=arhivska kopija |accessdate=2019-05-02 |archive-date=2019-05-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190502112708/http://headliner.rs/2017/07/21/zavrseno-prvo-vece-demofesta-evo-ko-je-prosao-u-finale/ |url-status=dead }}</ref> Potem ko so v letih 2013−2017 nanizali 6 singlov, so januarja 2018 izdali (konceptualni) EP ''Sinner'' s petimi novimi pesmimi, za katere je glasbo napisal Jure Mihevc, besedila pa Jernej Juren. Naslovna »Sinner« je bila druga najbolj predvajana skladba tistega leta na [[Val 202|Valu 202]].<ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2019/01/najveckrat-predvajane-skladbe-2018/ |title=Največkrat predvajane skladbe na Valu 202 v 2018 |accessdate=12. 2. 2019 |date=9. 1. 2019 |format= |work=Val202 |archive-date=2019-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213005528/https://val202.rtvslo.si/2019/01/najveckrat-predvajane-skladbe-2018/ |url-status=dead }}</ref> Decembra 2018 so nastopili na koncertu [[Izštekani|Izštekanih 25]]. Nastop na Izštekanih jih je spodbudil k ustvarjanju v slovenskem jeziku (tako so na koncertu izvedli skladbo »Spremembe«).<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/kultura/glasba/tradicionalno-izstekano-ugodje-120951.html|title=Tradicionalno izštekano ugodje |accessdate=12. 2. 2019 |date=5. 12. 2019 |format= |work=Delo }}</ref> 16. februarja 2019 so s »Ti ne poznaš konjev« − ki je njihova prva uradna skladba v slovenščini − sodelovali na [[EMA 2019|Emi]], kjer jih je žirija (v prvem krogu glasovanja) uvrstila na 3. mesto. »Ti ne poznaš konjev« so kot radijski singel sledile »Spremembe«, ki so postale druga najbolj predvajana skladba na Valu 202 v letu 2019.<ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2019/12/glasbeno-jutro-39/ |title=Glasbeno leto 2019 v številkah |accessdate=19. 2. 2020 |date=8. 1. 2020 |format= |work= |archive-date=2021-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210422133700/https://val202.rtvslo.si/2019/12/glasbeno-jutro-39/ |url-status=dead }}</ref> 24. septembra 2019 so − kot samostojni izvajalci − gostovali v [[Izštekani|Izštekanih]]. Izbrani material z gostovanja je decembra izšel na istoimenskem albumu ''Izštekani''. Februarja 2020 so izdali svoj drugi EP ''Spremembe'' s 6 skladbami v slovenščini (ena je zgolj instrumentalna, a s slovenskim naslovom). Leta 2023 so se povzpeli na vrhove radijskih lestvic. Bili so najbolj predvajani izvajalci na Radiu SI, na Valu202 je bila skladna MLAD najbolj predvajana pesem leta. V letu 2024 izdajajo prvi dolgometražni album z naslovom M.L.A.D., ki ga bodo 20. aprila 2024 predstavili v Kino Šiška. == Člani == * Urša Mihevc (pevka) * Jure Mihevc (kitarist) * Matej Tekavčič (baskitarist) * Marco Cali (bobnar) * Andraž Mazi (kitara) ==Diskografija== ;Albumi * 2019: ''Izštekani'' * 2024: ''M. L. A. D.'' ;EP-ji * 2018: ''Sinner'' * 2020: ''Spremembe'' * 2023: ''MLAD'' ;Singli {| class="wikitable" |- ! Leto !! Skladba !! <small>Digitalni<br>singel</small> !! <small>Uradni<br>videospot</small> !! EP/album |- | rowspan=2|2013 || Hands || ✓ || || rowspan=6 style="text-align:center"|— |- | City || ✓ || |- | 2014 || Down || ✓ || ✓ |- | rowspan=2|2015 || Sober || ✓ || ✓ |- | Dive || ✓ || ✓ |- | 2016 || Gifts || ✓ || |- | rowspan=3|2018 || Sinner || || || rowspan=3 style="text-align:center"|''Sinner'' |- | Love Tree || || |- | Leaving || || ✓ |- | rowspan=4|2019 || Ti ne poznaš konjev || ✓ || || style="text-align:center"|''Spremembe'' |- | Toy || || ✓ || style="text-align:center"|''Sinner'' |- | Spremembe || || || rowspan=3 style="text-align:center"|''Spremembe'' |- | Jaz in nebo || || ✓ |- | rowspan=2|2020 || Zahodno dekle || || |- | Absurdno lepa || || || style="text-align:center"|— |- | 2021 || Argentina || || ✓ || rowspan=4 style="text-align:center"|''MLAD'' |- | rowspan=2|2022 || Ljubezen || || ✓ |- | Dež je za novo leto || || |- | rowspan=2|2023 || MLAD || || ✓ |- | 0.. s teboj || || || rowspan=2 style="text-align:center"|''M. L. A. D.'' |- | 2024 || Tudi to je življenje || || ✓ |} ==Viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/uspesna-slovenija/mladi-upi-v-sloveniji-se-ne-ceni-dovolj-nove-avtorske-glasbe/347470 |title=Mladi upi: "V Sloveniji se ne ceni dovolj nove avtorske glasbe" |accessdate=12. 2. 2019 |date=29. 9. 2014 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/fed-horses-nimamo-se-za-kantriskupino-se-pa-zelo-referiramo-na-nashville/449661 |title=Fed Horses: Nimamo se za kantriskupino, se pa zelo referiramo na Nashville |accessdate=12. 2. 2019 |date=28. 3. 2018 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rocker.si/event/fed-horses/ |title=Fed Horses |accessdate=12. 2. 2019 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/ema-2019-znan-datum-izbora/477215 |title=EMA 2019: Znan datum izbora! |accessdate=12. 2. 2019 |date=16. 1. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/evrovizija/emina-razglednica-fed-horses/478564 |title=Emina razglednica: Fed Horses |accessdate=12. 2. 2019 |date=30. 1. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2018/01/fed-horses-sinner/ |title=Fed Horses – Sinner |accessdate=14. 2. 2019 |date=16. 1. 2018 |format= |work=Val202 }} * {{navedi splet |url=https://815.si/2018/01/12/fed-horses-z-novim-singlom-sinner-s-koncertom-v-sohu-ob-izidu-prvega-ep-ja/ |title=FED HORSES Z NOVIM SINGLOM SINNER IN S KONCERTOM V SOHU OB IZIDU PRVEGA EP-JA |accessdate=14. 2. 2019 |date=12. 1. 2018 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/fed-horses-prijateljstvo-je-prvi-pogoj-za-dobro-delovanje-skupine/497025 |title=Fed Horses: Prijateljstvo je prvi pogoj za dobro delovanje skupine |accessdate=21. 8. 2019 |date=16. 8. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2020/02/na-sceni-206/ |title=Fed Horses – Spremembe |accessdate=19. 2. 2020 |date=18. 2. 2020 |format= |work=Val202 }} ==Zunanje povezave== * [https://fedhorses.bandcamp.com/ Fed Horses] na Bandcampu {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2013]] [[Kategorija:Slovenske glasbene skupine]] mbdwefm5hab9ftn62i420kqoo3mcxdr 6682612 6682603 2026-05-29T13:45:44Z Ursamihevc 180502 nekateri podatki 6682612 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Fed Horses | image = | image_size = | landscape = yes | alt = | caption = | background = group_or_band | alias = | origin = [[Logatec]], [[Slovenija]] | genre = {{flatlist| * indie * pop * americana * rock }} | years_active = 2013–danes | label = | associated_acts = | website = www.fedhorses.com | current_members = Urša Mihevc<br>Jure Mihevc<br>drugi člani | past_members = | module = | module2 = | module3 = }} '''Fed Horses''' je slovenska pop/indie/rock skupina, ki jo vodita Jure in Urša Mihevc. == Zgodovina == Zametki skupine so nastali v studiu Jureta Mihevca, kjer sta z Uršo Mihevc začela pripravljati skladbe, da bi jih kot dvojec posnela v sodelovanju z drugimi (gostujočimi) glasbeniki (prvo skladbo "Hands", ki je izšla jeseni 2013, sta tako na primer posnela z orgličarjem Miho Eričem in njegovim bratom Julijanom). Prvotno je bilo mišljeno, da bi šlo le za studijski projekt, a sta Jure in Urša med ustvarjanjem spoznala, da bi bilo material dobro predstaviti tudi v živo (na odru), zato sta k sodelovanju povabila Roka Škrlja in Timija Elerja, ki sta bila potem nekaj časa člana zasedbe.<ref>{{navedi splet |url= https://nasprehodu.wordpress.com/2014/09/22/fed-horses-predstavili-svoj-novi-videospot/|title=Fed horses predstavili svoj novi videospot |accessdate=12. 2. 2019 |date=22. 9. 2014 |format= |work= }}</ref> Njihov prvi javni nastop je bil na festivalu HISTeRIA 2013. Naslednje leto so zmagali na ŠOURocku, natečaju za najboljšo študentsko-dijaško glasbeno skupino. Istega leta so bili eni izmed treh finalistov prve edicije projekta Kulturni evrov.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/kulturni-evro-prvic-zbranih-5-688-evrov-dobijo-your-gay-thoughts/353900|title=Kulturni evro, prvič: zbranih 5.688 evrov dobijo Your Gay Thoughts |accessdate=12. 2. 2019 |date=18. 12. 2014 |format= |work= }}</ref> Leta 2015 so nastopili na enem izmed koncertov v sklopu projekta 30 Years for You, ki ga je pripravil Radio SI ob 30-letnici oddajanja radijskega programa za tujejezično javnost, v okviru istega projekta pa so bili izbrani tudi za snemanje tujejezične skladbe v Studiu 22 RTV-centra Maribor.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/finalisti-natecaja-radia-si-30-years-for-you/355330 |title=Finalisti natečaja Radia Si »30 Years For You« |accessdate=12. 2. 2019 |date=8. 1. 2015 |format= |work= }}</ref> Leta 2015 in 2017 so bili izmed več kot 400 prijavljenih skupin iz držav bivše Jugoslavije razglašeni za finaliste banjaluškega glasbenega natečaja Demofest Nastopili so s skladbam "Hands" ter "Dive" v sodelovanju s švedsko violinisko Ido Meidell Blylod.<ref>{{Navedi splet |url=http://headliner.rs/2017/07/21/zavrseno-prvo-vece-demofesta-evo-ko-je-prosao-u-finale/ |title=arhivska kopija |accessdate=2019-05-02 |archive-date=2019-05-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190502112708/http://headliner.rs/2017/07/21/zavrseno-prvo-vece-demofesta-evo-ko-je-prosao-u-finale/ |url-status=dead }}</ref> Potem ko so v letih 2013−2017 nanizali 6 singlov, so januarja 2018 izdali (konceptualni) EP ''Sinner'' s petimi novimi pesmimi, za katere je glasbo napisal Jure Mihevc, besedila v angleškem jeziku pa Jernej Juren. Naslovna »Sinner« je bila druga najbolj predvajana skladba tistega leta na [[Val 202|Valu 202]].<ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2019/01/najveckrat-predvajane-skladbe-2018/ |title=Največkrat predvajane skladbe na Valu 202 v 2018 |accessdate=12. 2. 2019 |date=9. 1. 2019 |format= |work=Val202 |archive-date=2019-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213005528/https://val202.rtvslo.si/2019/01/najveckrat-predvajane-skladbe-2018/ |url-status=dead }}</ref> Decembra 2018 so nastopili na koncertu [[Izštekani|Izštekanih 25]]. Nastop na Izštekanih jih je spodbudil k ustvarjanju v slovenskem jeziku (tako so na koncertu izvedli skladbo »Spremembe«).<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/kultura/glasba/tradicionalno-izstekano-ugodje-120951.html|title=Tradicionalno izštekano ugodje |accessdate=12. 2. 2019 |date=5. 12. 2019 |format= |work=Delo }}</ref> 16. februarja 2019 so s »Ti ne poznaš konjev« − ki je njihova prva uradna skladba v slovenščini − sodelovali na [[EMA 2019|Emi]], kjer jih je žirija (v prvem krogu glasovanja) uvrstila na 3. mesto. »Ti ne poznaš konjev« so kot radijski singel sledile »Spremembe«, ki so postale druga najbolj predvajana skladba na Valu 202 v letu 2019.<ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2019/12/glasbeno-jutro-39/ |title=Glasbeno leto 2019 v številkah |accessdate=19. 2. 2020 |date=8. 1. 2020 |format= |work= |archive-date=2021-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210422133700/https://val202.rtvslo.si/2019/12/glasbeno-jutro-39/ |url-status=dead }}</ref> 24. septembra 2019 so − kot samostojni izvajalci − gostovali v [[Izštekani|Izštekanih]]. Izbrani material z gostovanja je decembra izšel na istoimenskem albumu ''Izštekani''. Februarja 2020 so izdali svoj drugi EP ''Spremembe'' s 6 skladbami v slovenščini (ena je zgolj instrumentalna, a s slovenskim naslovom). Leta 2023 so se povzpeli na vrhove radijskih lestvic. Bili so najbolj predvajani izvajalci na Radiu SI, na Valu202 je bila skladna MLAD najbolj predvajana pesem leta. V letu 2024 izdajajo prvi dolgometražni album z naslovom M.L.A.D., ki ga bodo 20. aprila 2024 predstavili v Kino Šiška. == Člani == * Urša Mihevc (pevka) * Jure Mihevc (kitarist) * Matej Tekavčič (baskitarist) * Marco Cali (bobnar) * Andraž Mazi (kitara) ==Diskografija== ;Albumi * 2019: ''Izštekani'' * 2024: ''M. L. A. D.'' ;EP-ji * 2018: ''Sinner'' * 2020: ''Spremembe'' * 2023: ''MLAD'' ;Singli {| class="wikitable" |- ! Leto !! Skladba !! <small>Digitalni<br>singel</small> !! <small>Uradni<br>videospot</small> !! EP/album |- | rowspan=2|2013 || Hands || ✓ || || rowspan=6 style="text-align:center"|— |- | City || ✓ || |- | 2014 || Down || ✓ || ✓ |- | rowspan=2|2015 || Sober || ✓ || ✓ |- | Dive || ✓ || ✓ |- | 2016 || Gifts || ✓ || |- | rowspan=3|2018 || Sinner || || || rowspan=3 style="text-align:center"|''Sinner'' |- | Love Tree || || |- | Leaving || || ✓ |- | rowspan=4|2019 || Ti ne poznaš konjev || ✓ || || style="text-align:center"|''Spremembe'' |- | Toy || || ✓ || style="text-align:center"|''Sinner'' |- | Spremembe || || || rowspan=3 style="text-align:center"|''Spremembe'' |- | Jaz in nebo || || ✓ |- | rowspan=2|2020 || Zahodno dekle || || |- | Absurdno lepa || || || style="text-align:center"|— |- | 2021 || Argentina || || ✓ || rowspan=4 style="text-align:center"|''MLAD'' |- | rowspan=2|2022 || Ljubezen || || ✓ |- | Dež je za novo leto || || |- | rowspan=2|2023 || MLAD || || ✓ |- | 0.. s teboj || || || rowspan=2 style="text-align:center"|''M. L. A. D.'' |- | 2024 || Tudi to je življenje || || ✓ |} ==Viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/uspesna-slovenija/mladi-upi-v-sloveniji-se-ne-ceni-dovolj-nove-avtorske-glasbe/347470 |title=Mladi upi: "V Sloveniji se ne ceni dovolj nove avtorske glasbe" |accessdate=12. 2. 2019 |date=29. 9. 2014 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/fed-horses-nimamo-se-za-kantriskupino-se-pa-zelo-referiramo-na-nashville/449661 |title=Fed Horses: Nimamo se za kantriskupino, se pa zelo referiramo na Nashville |accessdate=12. 2. 2019 |date=28. 3. 2018 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rocker.si/event/fed-horses/ |title=Fed Horses |accessdate=12. 2. 2019 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/ema-2019-znan-datum-izbora/477215 |title=EMA 2019: Znan datum izbora! |accessdate=12. 2. 2019 |date=16. 1. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/evrovizija/emina-razglednica-fed-horses/478564 |title=Emina razglednica: Fed Horses |accessdate=12. 2. 2019 |date=30. 1. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2018/01/fed-horses-sinner/ |title=Fed Horses – Sinner |accessdate=14. 2. 2019 |date=16. 1. 2018 |format= |work=Val202 }} * {{navedi splet |url=https://815.si/2018/01/12/fed-horses-z-novim-singlom-sinner-s-koncertom-v-sohu-ob-izidu-prvega-ep-ja/ |title=FED HORSES Z NOVIM SINGLOM SINNER IN S KONCERTOM V SOHU OB IZIDU PRVEGA EP-JA |accessdate=14. 2. 2019 |date=12. 1. 2018 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/fed-horses-prijateljstvo-je-prvi-pogoj-za-dobro-delovanje-skupine/497025 |title=Fed Horses: Prijateljstvo je prvi pogoj za dobro delovanje skupine |accessdate=21. 8. 2019 |date=16. 8. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2020/02/na-sceni-206/ |title=Fed Horses – Spremembe |accessdate=19. 2. 2020 |date=18. 2. 2020 |format= |work=Val202 }} ==Zunanje povezave== * [https://fedhorses.bandcamp.com/ Fed Horses] na Bandcampu {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2013]] [[Kategorija:Slovenske glasbene skupine]] twb85xkamg1wutw9x5o85gq8rf1wqy2 6682616 6682612 2026-05-29T13:51:40Z Ursamihevc 180502 povezava do koncerta na TV Slovenija 6682616 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Fed Horses | image = | image_size = | landscape = yes | alt = | caption = | background = group_or_band | alias = | origin = [[Logatec]], [[Slovenija]] | genre = {{flatlist| * indie * pop * americana * rock }} | years_active = 2013–danes | label = | associated_acts = | website = www.fedhorses.com | current_members = Urša Mihevc<br>Jure Mihevc<br>drugi člani | past_members = | module = | module2 = | module3 = }} '''Fed Horses''' je slovenska pop/indie/rock skupina, ki jo vodita Jure in Urša Mihevc. == Zgodovina == Zametki skupine so nastali v studiu Jureta Mihevca, kjer sta z Uršo Mihevc začela pripravljati skladbe, da bi jih kot dvojec posnela v sodelovanju z drugimi (gostujočimi) glasbeniki (prvo skladbo "Hands", ki je izšla jeseni 2013, sta tako na primer posnela z orgličarjem Miho Eričem in njegovim bratom Julijanom). Prvotno je bilo mišljeno, da bi šlo le za studijski projekt, a sta Jure in Urša med ustvarjanjem spoznala, da bi bilo material dobro predstaviti tudi v živo (na odru), zato sta k sodelovanju povabila Roka Škrlja in Timija Elerja, ki sta bila potem nekaj časa člana zasedbe.<ref>{{navedi splet |url= https://nasprehodu.wordpress.com/2014/09/22/fed-horses-predstavili-svoj-novi-videospot/|title=Fed horses predstavili svoj novi videospot |accessdate=12. 2. 2019 |date=22. 9. 2014 |format= |work= }}</ref> Njihov prvi javni nastop je bil na festivalu HISTeRIA 2013. Naslednje leto so zmagali na ŠOURocku, natečaju za najboljšo študentsko-dijaško glasbeno skupino. Istega leta so bili eni izmed treh finalistov prve edicije projekta Kulturni evrov.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/kulturni-evro-prvic-zbranih-5-688-evrov-dobijo-your-gay-thoughts/353900|title=Kulturni evro, prvič: zbranih 5.688 evrov dobijo Your Gay Thoughts |accessdate=12. 2. 2019 |date=18. 12. 2014 |format= |work= }}</ref> Leta 2015 so nastopili na enem izmed koncertov v sklopu projekta 30 Years for You, ki ga je pripravil Radio SI ob 30-letnici oddajanja radijskega programa za tujejezično javnost, v okviru istega projekta pa so bili izbrani tudi za snemanje tujejezične skladbe v Studiu 22 RTV-centra Maribor.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/finalisti-natecaja-radia-si-30-years-for-you/355330 |title=Finalisti natečaja Radia Si »30 Years For You« |accessdate=12. 2. 2019 |date=8. 1. 2015 |format= |work= }}</ref> Leta 2015 in 2017 so bili izmed več kot 400 prijavljenih skupin iz držav bivše Jugoslavije razglašeni za finaliste banjaluškega glasbenega natečaja Demofest Nastopili so s skladbam "Hands" ter "Dive" v sodelovanju s švedsko violinisko Ido Meidell Blylod.<ref>{{Navedi splet |url=http://headliner.rs/2017/07/21/zavrseno-prvo-vece-demofesta-evo-ko-je-prosao-u-finale/ |title=arhivska kopija |accessdate=2019-05-02 |archive-date=2019-05-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190502112708/http://headliner.rs/2017/07/21/zavrseno-prvo-vece-demofesta-evo-ko-je-prosao-u-finale/ |url-status=dead }}</ref> Potem ko so v letih 2013−2017 nanizali 6 singlov, so januarja 2018 izdali (konceptualni) EP ''Sinner'' s petimi novimi pesmimi, za katere je glasbo napisal Jure Mihevc, besedila v angleškem jeziku pa Jernej Juren. Naslovna »Sinner« je bila druga najbolj predvajana skladba tistega leta na [[Val 202|Valu 202]].<ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2019/01/najveckrat-predvajane-skladbe-2018/ |title=Največkrat predvajane skladbe na Valu 202 v 2018 |accessdate=12. 2. 2019 |date=9. 1. 2019 |format= |work=Val202 |archive-date=2019-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213005528/https://val202.rtvslo.si/2019/01/najveckrat-predvajane-skladbe-2018/ |url-status=dead }}</ref> Decembra 2018 so nastopili na koncertu [[Izštekani|Izštekanih 25]]. Nastop na Izštekanih jih je spodbudil k ustvarjanju v slovenskem jeziku (tako so na koncertu izvedli skladbo »Spremembe«).<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/kultura/glasba/tradicionalno-izstekano-ugodje-120951.html|title=Tradicionalno izštekano ugodje |accessdate=12. 2. 2019 |date=5. 12. 2019 |format= |work=Delo }}</ref> 16. februarja 2019 so s »Ti ne poznaš konjev« − ki je njihova prva uradna skladba v slovenščini − sodelovali na [[EMA 2019|Emi]], kjer jih je žirija (v prvem krogu glasovanja) uvrstila na 3. mesto. »Ti ne poznaš konjev« so kot radijski singel sledile »Spremembe«, ki so postale druga najbolj predvajana skladba na Valu 202 v letu 2019.<ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2019/12/glasbeno-jutro-39/ |title=Glasbeno leto 2019 v številkah |accessdate=19. 2. 2020 |date=8. 1. 2020 |format= |work= |archive-date=2021-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210422133700/https://val202.rtvslo.si/2019/12/glasbeno-jutro-39/ |url-status=dead }}</ref> 24. septembra 2019 so − kot samostojni izvajalci − gostovali v [[Izštekani|Izštekanih]]. Izbrani material z gostovanja je decembra izšel na istoimenskem albumu ''Izštekani''. Februarja 2020 so izdali svoj drugi EP ''Spremembe'' s 6 skladbami v slovenščini (ena je zgolj instrumentalna, a s slovenskim naslovom). Leta 2023 so se povzpeli na vrhove radijskih lestvic. Bili so najbolj predvajani izvajalci na Radiu SI, na Valu202 je bila skladna MLAD najbolj predvajana pesem leta. V letu 2024 izdajo prvi dolgometražni album z naslovom M.L.A.D., ki so ga 20. aprila 2024 predstavili v razprodani Kino Šiška. [https://365.rtvslo.si/arhiv/koncerti-razvedrilni/175082150 Koncert je snemala Televizija Slovenija]. == Člani == * Urša Mihevc (pevka) * Jure Mihevc (kitarist) * Matej Tekavčič (baskitarist) * Marco Cali (bobnar) * Andraž Mazi (kitara) ==Diskografija== ;Albumi * 2019: ''Izštekani'' * 2024: ''M. L. A. D.'' ;EP-ji * 2018: ''Sinner'' * 2020: ''Spremembe'' * 2023: ''MLAD'' ;Singli {| class="wikitable" |- ! Leto !! Skladba !! <small>Digitalni<br>singel</small> !! <small>Uradni<br>videospot</small> !! EP/album |- | rowspan=2|2013 || Hands || ✓ || || rowspan=6 style="text-align:center"|— |- | City || ✓ || |- | 2014 || Down || ✓ || ✓ |- | rowspan=2|2015 || Sober || ✓ || ✓ |- | Dive || ✓ || ✓ |- | 2016 || Gifts || ✓ || |- | rowspan=3|2018 || Sinner || || || rowspan=3 style="text-align:center"|''Sinner'' |- | Love Tree || || |- | Leaving || || ✓ |- | rowspan=4|2019 || Ti ne poznaš konjev || ✓ || || style="text-align:center"|''Spremembe'' |- | Toy || || ✓ || style="text-align:center"|''Sinner'' |- | Spremembe || || || rowspan=3 style="text-align:center"|''Spremembe'' |- | Jaz in nebo || || ✓ |- | rowspan=2|2020 || Zahodno dekle || || |- | Absurdno lepa || || || style="text-align:center"|— |- | 2021 || Argentina || || ✓ || rowspan=4 style="text-align:center"|''MLAD'' |- | rowspan=2|2022 || Ljubezen || || ✓ |- | Dež je za novo leto || || |- | rowspan=2|2023 || MLAD || || ✓ |- | 0.. s teboj || || || rowspan=2 style="text-align:center"|''M. L. A. D.'' |- | 2024 || Tudi to je življenje || || ✓ |} ==Viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/uspesna-slovenija/mladi-upi-v-sloveniji-se-ne-ceni-dovolj-nove-avtorske-glasbe/347470 |title=Mladi upi: "V Sloveniji se ne ceni dovolj nove avtorske glasbe" |accessdate=12. 2. 2019 |date=29. 9. 2014 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/fed-horses-nimamo-se-za-kantriskupino-se-pa-zelo-referiramo-na-nashville/449661 |title=Fed Horses: Nimamo se za kantriskupino, se pa zelo referiramo na Nashville |accessdate=12. 2. 2019 |date=28. 3. 2018 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rocker.si/event/fed-horses/ |title=Fed Horses |accessdate=12. 2. 2019 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/ema-2019-znan-datum-izbora/477215 |title=EMA 2019: Znan datum izbora! |accessdate=12. 2. 2019 |date=16. 1. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/evrovizija/emina-razglednica-fed-horses/478564 |title=Emina razglednica: Fed Horses |accessdate=12. 2. 2019 |date=30. 1. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2018/01/fed-horses-sinner/ |title=Fed Horses – Sinner |accessdate=14. 2. 2019 |date=16. 1. 2018 |format= |work=Val202 }} * {{navedi splet |url=https://815.si/2018/01/12/fed-horses-z-novim-singlom-sinner-s-koncertom-v-sohu-ob-izidu-prvega-ep-ja/ |title=FED HORSES Z NOVIM SINGLOM SINNER IN S KONCERTOM V SOHU OB IZIDU PRVEGA EP-JA |accessdate=14. 2. 2019 |date=12. 1. 2018 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/fed-horses-prijateljstvo-je-prvi-pogoj-za-dobro-delovanje-skupine/497025 |title=Fed Horses: Prijateljstvo je prvi pogoj za dobro delovanje skupine |accessdate=21. 8. 2019 |date=16. 8. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2020/02/na-sceni-206/ |title=Fed Horses – Spremembe |accessdate=19. 2. 2020 |date=18. 2. 2020 |format= |work=Val202 }} ==Zunanje povezave== * [https://fedhorses.bandcamp.com/ Fed Horses] na Bandcampu {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2013]] [[Kategorija:Slovenske glasbene skupine]] 9mqqr0bmt7pmpolytmuswc6brmhuqed 6682623 6682616 2026-05-29T14:08:08Z Yerpo 8417 /* Zgodovina */ --neprimerna ZP 6682623 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Fed Horses | image = | image_size = | landscape = yes | alt = | caption = | background = group_or_band | alias = | origin = [[Logatec]], [[Slovenija]] | genre = {{flatlist| * indie * pop * americana * rock }} | years_active = 2013–danes | label = | associated_acts = | website = www.fedhorses.com | current_members = Urša Mihevc<br>Jure Mihevc<br>drugi člani | past_members = | module = | module2 = | module3 = }} '''Fed Horses''' je slovenska pop/indie/rock skupina, ki jo vodita Jure in Urša Mihevc. == Zgodovina == Zametki skupine so nastali v studiu Jureta Mihevca, kjer sta z Uršo Mihevc začela pripravljati skladbe, da bi jih kot dvojec posnela v sodelovanju z drugimi (gostujočimi) glasbeniki (prvo skladbo "Hands", ki je izšla jeseni 2013, sta tako na primer posnela z orgličarjem Miho Eričem in njegovim bratom Julijanom). Prvotno je bilo mišljeno, da bi šlo le za studijski projekt, a sta Jure in Urša med ustvarjanjem spoznala, da bi bilo material dobro predstaviti tudi v živo (na odru), zato sta k sodelovanju povabila Roka Škrlja in Timija Elerja, ki sta bila potem nekaj časa člana zasedbe.<ref>{{navedi splet |url= https://nasprehodu.wordpress.com/2014/09/22/fed-horses-predstavili-svoj-novi-videospot/|title=Fed horses predstavili svoj novi videospot |accessdate=12. 2. 2019 |date=22. 9. 2014 |format= |work= }}</ref> Njihov prvi javni nastop je bil na festivalu HISTeRIA 2013. Naslednje leto so zmagali na ŠOURocku, natečaju za najboljšo študentsko-dijaško glasbeno skupino. Istega leta so bili eni izmed treh finalistov prve edicije projekta Kulturni evrov.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/kulturni-evro-prvic-zbranih-5-688-evrov-dobijo-your-gay-thoughts/353900|title=Kulturni evro, prvič: zbranih 5.688 evrov dobijo Your Gay Thoughts |accessdate=12. 2. 2019 |date=18. 12. 2014 |format= |work= }}</ref> Leta 2015 so nastopili na enem izmed koncertov v sklopu projekta 30 Years for You, ki ga je pripravil Radio SI ob 30-letnici oddajanja radijskega programa za tujejezično javnost, v okviru istega projekta pa so bili izbrani tudi za snemanje tujejezične skladbe v Studiu 22 RTV-centra Maribor.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/finalisti-natecaja-radia-si-30-years-for-you/355330 |title=Finalisti natečaja Radia Si »30 Years For You« |accessdate=12. 2. 2019 |date=8. 1. 2015 |format= |work= }}</ref> Leta 2015 in 2017 so bili izmed več kot 400 prijavljenih skupin iz držav bivše Jugoslavije razglašeni za finaliste banjaluškega glasbenega natečaja Demofest Nastopili so s skladbam "Hands" ter "Dive" v sodelovanju s švedsko violinisko Ido Meidell Blylod.<ref>{{Navedi splet |url=http://headliner.rs/2017/07/21/zavrseno-prvo-vece-demofesta-evo-ko-je-prosao-u-finale/ |title=arhivska kopija |accessdate=2019-05-02 |archive-date=2019-05-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190502112708/http://headliner.rs/2017/07/21/zavrseno-prvo-vece-demofesta-evo-ko-je-prosao-u-finale/ |url-status=dead }}</ref> Potem ko so v letih 2013−2017 nanizali 6 singlov, so januarja 2018 izdali (konceptualni) EP ''Sinner'' s petimi novimi pesmimi, za katere je glasbo napisal Jure Mihevc, besedila v angleškem jeziku pa Jernej Juren. Naslovna »Sinner« je bila druga najbolj predvajana skladba tistega leta na [[Val 202|Valu 202]].<ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2019/01/najveckrat-predvajane-skladbe-2018/ |title=Največkrat predvajane skladbe na Valu 202 v 2018 |accessdate=12. 2. 2019 |date=9. 1. 2019 |format= |work=Val202 |archive-date=2019-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213005528/https://val202.rtvslo.si/2019/01/najveckrat-predvajane-skladbe-2018/ |url-status=dead }}</ref> Decembra 2018 so nastopili na koncertu [[Izštekani|Izštekanih 25]]. Nastop na Izštekanih jih je spodbudil k ustvarjanju v slovenskem jeziku (tako so na koncertu izvedli skladbo »Spremembe«).<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/kultura/glasba/tradicionalno-izstekano-ugodje-120951.html|title=Tradicionalno izštekano ugodje |accessdate=12. 2. 2019 |date=5. 12. 2019 |format= |work=Delo }}</ref> 16. februarja 2019 so s »Ti ne poznaš konjev« − ki je njihova prva uradna skladba v slovenščini − sodelovali na [[EMA 2019|Emi]], kjer jih je žirija (v prvem krogu glasovanja) uvrstila na 3. mesto. »Ti ne poznaš konjev« so kot radijski singel sledile »Spremembe«, ki so postale druga najbolj predvajana skladba na Valu 202 v letu 2019.<ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2019/12/glasbeno-jutro-39/ |title=Glasbeno leto 2019 v številkah |accessdate=19. 2. 2020 |date=8. 1. 2020 |format= |work= |archive-date=2021-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210422133700/https://val202.rtvslo.si/2019/12/glasbeno-jutro-39/ |url-status=dead }}</ref> 24. septembra 2019 so − kot samostojni izvajalci − gostovali v [[Izštekani|Izštekanih]]. Izbrani material z gostovanja je decembra izšel na istoimenskem albumu ''Izštekani''. Februarja 2020 so izdali svoj drugi EP ''Spremembe'' s 6 skladbami v slovenščini (ena je zgolj instrumentalna, a s slovenskim naslovom). Leta 2023 so se povzpeli na vrhove radijskih lestvic. Bili so najbolj predvajani izvajalci na Radiu SI, na Valu202 je bila skladna MLAD najbolj predvajana pesem leta. V letu 2024 so izdali prvi dolgometražni album z naslovom M.L.A.D., ki so ga 20. aprila 2024 predstavili v razprodani Kino Šiška. Koncert je snemala Televizija Slovenija. == Člani == * Urša Mihevc (pevka) * Jure Mihevc (kitarist) * Matej Tekavčič (baskitarist) * Marco Cali (bobnar) * Andraž Mazi (kitara) ==Diskografija== ;Albumi * 2019: ''Izštekani'' * 2024: ''M. L. A. D.'' ;EP-ji * 2018: ''Sinner'' * 2020: ''Spremembe'' * 2023: ''MLAD'' ;Singli {| class="wikitable" |- ! Leto !! Skladba !! <small>Digitalni<br>singel</small> !! <small>Uradni<br>videospot</small> !! EP/album |- | rowspan=2|2013 || Hands || ✓ || || rowspan=6 style="text-align:center"|— |- | City || ✓ || |- | 2014 || Down || ✓ || ✓ |- | rowspan=2|2015 || Sober || ✓ || ✓ |- | Dive || ✓ || ✓ |- | 2016 || Gifts || ✓ || |- | rowspan=3|2018 || Sinner || || || rowspan=3 style="text-align:center"|''Sinner'' |- | Love Tree || || |- | Leaving || || ✓ |- | rowspan=4|2019 || Ti ne poznaš konjev || ✓ || || style="text-align:center"|''Spremembe'' |- | Toy || || ✓ || style="text-align:center"|''Sinner'' |- | Spremembe || || || rowspan=3 style="text-align:center"|''Spremembe'' |- | Jaz in nebo || || ✓ |- | rowspan=2|2020 || Zahodno dekle || || |- | Absurdno lepa || || || style="text-align:center"|— |- | 2021 || Argentina || || ✓ || rowspan=4 style="text-align:center"|''MLAD'' |- | rowspan=2|2022 || Ljubezen || || ✓ |- | Dež je za novo leto || || |- | rowspan=2|2023 || MLAD || || ✓ |- | 0.. s teboj || || || rowspan=2 style="text-align:center"|''M. L. A. D.'' |- | 2024 || Tudi to je življenje || || ✓ |} ==Viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/uspesna-slovenija/mladi-upi-v-sloveniji-se-ne-ceni-dovolj-nove-avtorske-glasbe/347470 |title=Mladi upi: "V Sloveniji se ne ceni dovolj nove avtorske glasbe" |accessdate=12. 2. 2019 |date=29. 9. 2014 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/fed-horses-nimamo-se-za-kantriskupino-se-pa-zelo-referiramo-na-nashville/449661 |title=Fed Horses: Nimamo se za kantriskupino, se pa zelo referiramo na Nashville |accessdate=12. 2. 2019 |date=28. 3. 2018 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rocker.si/event/fed-horses/ |title=Fed Horses |accessdate=12. 2. 2019 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/ema-2019-znan-datum-izbora/477215 |title=EMA 2019: Znan datum izbora! |accessdate=12. 2. 2019 |date=16. 1. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/evrovizija/emina-razglednica-fed-horses/478564 |title=Emina razglednica: Fed Horses |accessdate=12. 2. 2019 |date=30. 1. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2018/01/fed-horses-sinner/ |title=Fed Horses – Sinner |accessdate=14. 2. 2019 |date=16. 1. 2018 |format= |work=Val202 }} * {{navedi splet |url=https://815.si/2018/01/12/fed-horses-z-novim-singlom-sinner-s-koncertom-v-sohu-ob-izidu-prvega-ep-ja/ |title=FED HORSES Z NOVIM SINGLOM SINNER IN S KONCERTOM V SOHU OB IZIDU PRVEGA EP-JA |accessdate=14. 2. 2019 |date=12. 1. 2018 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/fed-horses-prijateljstvo-je-prvi-pogoj-za-dobro-delovanje-skupine/497025 |title=Fed Horses: Prijateljstvo je prvi pogoj za dobro delovanje skupine |accessdate=21. 8. 2019 |date=16. 8. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2020/02/na-sceni-206/ |title=Fed Horses – Spremembe |accessdate=19. 2. 2020 |date=18. 2. 2020 |format= |work=Val202 }} ==Zunanje povezave== * [https://fedhorses.bandcamp.com/ Fed Horses] na Bandcampu {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2013]] [[Kategorija:Slovenske glasbene skupine]] qqes1a3giraxhflad2iujfqproxautm Rimski forum 0 459987 6682840 6670296 2026-05-30T08:03:04Z Yerpo 8417 --podvojen del 6682840 wikitext text/x-wiki {{Infobox | title = Rimski forum<br>{{nowrap|'''''Forum Romanum''''' (latinsko)}} | image = [[File:Rome, Italy, Ancient Roman Forum (Forum Romanum).jpg|250px]] | caption = | label1 = Ostanki struktur | data1 = [[Tabularium]], [[Gemonijske stopnice]], [[Tarpejska pečina]], [[Saturnov tempelj, Rim|Saturnov tempelj]], [[Tempelj Vespazijana in Tita]], [[Slavolok Septimija Severa, Rim|Slavolok Septimija Severa]], [[Curia Julia]], [[Rostra]], [[Bazilika Emilija]], glavni trg, [[Bazilika Julia]], [[Cezarjev tempelj]], [[Regia]], [[Tempelj Kastorja in Poluksa]], [[Tempelj Veste]] | label2 = cesarski ''comitium'' | data2 = Curia Julia, Rostra Augusti, Umbilicus Urbi, Milliarium Aureum, Lapis Niger, [[Maksencijeva bazilika]] }} {{Infobox World Heritage Site | WHS = Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura<br>Zgodovinsko središče Rima, lastnosti svetega sedeža v tem mestu, ki uživa ekstrateritorialne pravice in San Paolo Fuori le Mura | Image = | State Party = [[Italija]] | Type = Kulturni | Criteria = (i)(ii)(iii)(iv)(vi) | ID = 91 | Region = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Azija-Pacifik]] | Year = 1980, 1990, 2015 | Session = | Link = http://whc.unesco.org/en/list/91 | locmapin = Italija | map_caption = Položaj v Italiji }} '''Rimski forum''', znan tudi po latinskem imenu '''Forum Romanum''' (italijansko: ''Foro Romano''), je pravokotni [[forum]] (trg), obdan z razvalinami več pomembnih starih vladnih stavb v središču mesta [[Rim]], [[Italija]]. Državljani starodavnega mesta so se na ta prostor sklicevali, prvotno na tržnico, kot je ''Forum Magnum'' ali pa preprosto na ''Forum''. Forum je bil stoletja središče vsakdanjega življenja v Rimu: mesto zmagoslavnih procesij in volitev, prostor za javne govore, kazenska sojenja in gladiatorske tekme in jedro komercialnih zadev. Tukaj [[kip]]i in [[spomenik]]i spominjajo na mestne pomembne ljudi. Razgibano srce antičnega Rima so častili kot najbolj slavno mesto srečanj na svetu in v vsej zgodovini <ref>Michael Grant (1970), ''The Roman Forum'', London: Weidenfeld & Nicolson; Photos by Werner Forman, pg 11.</ref>. Forum je danes v majhni dolini med [[Palatinski grič|Palatin]]om in [[Kapitolski grič|Kapitolskim gričem]]. Je ogromna ruševina arhitekturnih fragmentov in občasnih arheoloških izkopavanj, ki letno privabijo 4,5 milijona ali več obiskovalcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.lastampa.it/2013/03/11/italia/cronache/la-top-ten-dei-monumenti-piu-visti-primo-il-colosseo-seconda-pompei-SQCygHLbPhGPWnqteamQRJ/pagina.html |title=La Stampa - La top ten dei monumenti più visti Primo il Colosseo, seconda Pompei |publisher=Lastampa.it |date= |accessdate=25 August 2014}}</ref> Mnoge najstarejše in najpomembnejše strukture starodavnega mesta so tala na forumu ali v bližini. Najstarejša svetišča in templji [[Rimsko kraljestvo|rimskega kraljestva]] so bila na jugovzhodnem robu. Med njimi sta bila starodavna nekdanja kraljeva rezidenca, [[Regia]] (8. stoletje pred našim štetjem) in [[tempelj Veste]] (7. stoletje pred našim štetjem), kakor tudi okoliški kompleks Vestalskih devic, vse so obnovili po vzponu [[Rimsko cesarstvo|cesarskega Rima]]. Druga arhaična svetišča na severozahodu, kot so ''[[Umbilicus urbis Romae]]'' (simbolično središče Rima) in ''[[Volcanale]]'' (svetišče Vulkana), so se razvila v formalni ''[[comitium]]'' (območje sveta republike). Tu je bil senat, pa tudi republikanska vlada. Senatna hiša, vladni uradi, tribunali, templji, spomeniki in kipi so postopoma zasedli območje. Sčasoma je arhaični Comitium zamenjal večji sosednji Forum, osredotočenost sodne dejavnosti pa se je preselila v novo [[bazilika Emilija |baziliko Emilijo]] (179 pr. n. št.). Približno 130 let kasneje je [[Julij Cezar]] skupaj z novo [[Curia Julia]] zgradil [[bazilika Julia|baziliko Julia]], ki je preusmerila sodniške funkcije in sam senat. Ta novi Forum, ki se je izkazal za njegovo končno obliko, je potem služil kot oživljen mestni trg, kjer so se lahko rimski prebivalci zbirali v gospodarske, politične, sodne in verske namene v vedno večjem številu. Sčasoma se je veliko gospodarskih in pravosodnih poslov prestavilo iz ''Foruma Romanuma'' v večje in bolj ekstravagantne objekte ([[Trajanov forum]] in [[bazilika Ulpijcev]]) na severu. V času vladavine [[Konstantin I. Veliki|Konstantina Velikega]] se je gradila zadnja večja širitev kompleksa Foruma – [[Maksencijeva bazilika]] (leto 312). To je politično središče vrnilo Forumu do padca zahodnega rimskega cesarstva skoraj dve stoletji pozneje. == Opis == Za razliko od poznejših cesarskih forumov v Rimu, ki so bili samozavestno oblikovani po stari grški ''plateia'' (πλατεῖα), javnem [[trg]]u ali mestnem trgu, se je rimski forum razvijal postopoma, organsko in po delih več stoletij. To se je dogajalo kljub poskusom, da bi [[Sula]], [[Julij Cezar]], [[Gaj Avgust Oktavijan |Avgust]] in drugi uvedli določen red. Do cesarskega obdobja so velike javne stavbe, ki so se vrstile okoli osrednjega trga, zmanjšale odprt prostor na pravokotnik okrog 130 x 50 metrov.<ref>{{navedi knjigo|last=David Watkin|title=The Roman Forum|url=https://books.google.com/books?id=MGoOoAcg43gC|accessdate=6 March 2010|year=2009|publisher=Harvard University Press, Cambridge, Massachusetts.|isbn=978-0-674-03341-2|ref=Watkin69}}, pg 22.</ref> Njegova daljša stranica je bila usmerjena od severozahoda na jugovzhod in se je razširila od vznožja [[Kapitolski grič|Kapitolskega griča]] do Velianskega sedla. Bazilike foruma v cesarskem obdobju – bazilika Emilija na severu in bazilika Julija na jugu - so določale njegovi daljši stranici in končno obliko. Pravi forum je vključeval ta trg, stavbe ob njem in včasih dodatno območje (forum Adjectum), ki se je raztezal na jugovzhod, vse do [[Titov slavolok, Rim |Titovega slavoloka]].<ref>Grant, ''Op. cit.'', pg 43.</ref> Na mestu Foruma je bilo prvotno [[močvirje|močvirno]] jezero, kamor so se iztekle vode iz okoliških hribov <ref name="Stories">{{navedi knjigo | title=Stories in Stone from the Roman Forum | author=Lovell, Isabel | year=1904 | pages=8–9}}</ref>. To je osušil [[Tarkvinij Prisk |Tarkvinij]] s ''[[Cloaca Maxima |Cloaco Maxima]]'' <ref>{{navedi knjigo |last1=Livy |title=History |page=1.38.6}}</ref>. Zaradi svoje lege so sedimenti iz poplavljanja [[Tibera|Tibere]] in [[erozija]] okoliških gričev stoletja dvigovali nivo tal na Forumu. Izkopana zaporedja ostankov tlakovanja kažejo, da je sediment, ki je pritekal iz okoliških gričev, že v prvih republikanskih časih dvignil raven. <ref>{{cite journal |last1=Ammerman |first1=Albert |title=On the Origins of the Forum Romanum |url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-archaeology_1990-10_94_4/page/633 |journal=American Journal of Archaeology |date=1990 |volume=94 |issue=4 |page=633}}</ref> Ko so se tla okoli stavb dvignila, so stanovalci preprosto na novo tlakovali podlago. Končna tla iz [[travertin]]a, ki so še vidna, izvirajo iz Avgustovega obdobja. Izkopavanja v 19. stoletju so razkrila eno plast nad drugo. Najgloblja izkopana je bila 3,60 metra nad morsko gladino. Arheološke najdbe kažejo človeško dejavnost na tej ravni z odkritjem karboniziranega lesa. Pomembna funkcija foruma, tako v času republikanske kot cesarske dobe, je bila služiti kot vrhunec prireditve slavnostnih vojaških procesij, imenovanih ''[[Rimski triumf| triumphus]]''. Zmagoviti generali so v mesto vstopili skozi zahodna slavoločna vrata (''Porta Triumphalis'') in prečkali Palatinski grič (v nasprotni smeri urinega kazalca), nato pa preko Velijanskega sedla navzdol do [[Via Sacra]] sestopili v Forum <ref name="GrantOp">Grant, ''Op. cit.'', pg 16.</ref>. Od tod so se vzpenjali preko kapitolskega vzpona (''Clivus Capitolinus'') do [[Tempelj kapitolskega Jupitra|templja Jupitra Optimusa Maximusa]]. Na Forumu so se začeli obsežni javni banketi. (Poleg Via Sacre so se na Forum navezovale številne ceste in ulice, med njimi Vicus Jugarius, Vicus Tuscus, Argiletum in Via Nova. {{wide image|Roman forum cropped.jpg|900px|align-cap=center| ''Forum Romanum''. Pogled proti severu vzhodno od Portico Dii Consentes.}} == Zgodovina == === Rimsko kraljestvo === [[File:Rome in 753 BC.png|thumb|250px|Špekulativni zemljevid Rima okoli leta 753 pr. n. št., ki prikazuje močvirno stanje zgodnjega foruma med gričema Arx in Velian]] Prvotno, nizko ležeče, travnato mokrišče Foruma je bilo izsušeno v 7. stoletju pred našim štetjem z izgradnjo velikega pokritega kanalizacijskega sistema ''[[Cloaca Maxima]]'', ki je odtekal v Tibero, saj se je med obema gričema začelo naseljevati več ljudi. Začetki foruma so po tradiciji povezani z zavezništvom med [[Romul]]om, prvim rimskim kraljem, ki je nadzoroval [[Palatinski grič]] in njegovim tekmecem [[Tit Tacij|Titom Tacijem]], ki je zasedal Kapitolski grič. Zavezništvo je nastalo po boju, ki so ga ustavile molitve in kriki [[Sabinci|Sabink]]. Ker je med obema naselbinama ležala dolina, je bila določena za srečanje obeh narodov. Ker je območje Foruma vključevalo bazene stoječe vode, je bilo najbolj dostopno območje severni del doline, ki se je imenoval ''[[Comitium]]''. Tu so pri [[Volcanale |Volcanalu]], po pripovedovanju, obe strani položili svoje orožje in oblikovali zavezništvo.<ref>{{navedi knjigo |title = The Roman Forum and the Palatine According to the Latest Discoveries |url = https://archive.org/details/romanforumpalati00maru |last= Marucchi |first=Horace |publisher=Lefebvre |place=Paris |year = 1906 |pages =[https://archive.org/details/romanforumpalati00maru/page/1 1]–2}}</ref> Forum je bil zunaj obzidja prvotne trdnjave Sabincev, ki so vstopili skozi Porta Saturni. Ti zidovi so bili večinoma uničeni, ko sta se združila oba griča.<ref>{{navedi knjigo |title = The Architectural History of the City of Rome | last=Parker| first=John Henry | publisher = Parker and Company| place = Oxford | year = 1881| page = [https://books.google.com/books?id=D_UAvPBgcDUC&pg=PA122&lpg=PA122 122]}}</ref> Prvotni forum je deloval kot trg na prostem, ki se je navezoval na Comitium, vendar je sčasoma prerasel svojo vsakodnevno nakupovalno in tržno vlogo. Ko so se politični govori, civilni procesi in druge javne zadeve začeli zavzemati za vse več prostora v Forumu, so se po mestu začeli pojavljati dodatni forumi, ki so razširjali specifične potrebe rastočega prebivalstva. Forumi za živino, svinje, zelenjavo in vino, ki so bili specializirani za nišne proizvode in z njimi povezane božanstva. Drugi kralj Rima, Numa Pompilij (r. 715–673 pr. n. št.), naj bi začel kult Veste, saj je zgradil njeno hišo in tempelj kot tudi ''regio'' kot prvo mestno kraljevo palačo. Kasneje je Tul Hostilij (673–642 pr. n. št.) obkrožil Comitium okoli starega etruščanskega templja, kjer se je senat srečal na mestu spora s Sabinci. Pravijo, da je ta tempelj preoblikoval v kurijo Hostiliio (''Curia Hostilia'') blizu mesta, kjer se je senat najprej srečal v stari etruščanski koči. Leta 600 pred našim štetjem je Tarkvinij Prisk prvič tlakoval območje. === Rimska republika === [[File:A handbook of Rome and the Campagna (1899) (14579302047).jpg|thumb|245px|left|Tloris Rimskega foruma, 1899]] [[File:Tabularium-and-temple.jpg|thumb|Tabularium, za vogalnimi stebri templja Vespazijana in Tita]] [[File:Carcere_Mamertino_Rome.JPG|thumb|245px|right|Zapor svetih apostolov Petra in Pavla (Mamertinum), prej Tullianum]] [[File:2012-02-17 Foro Romano da Palazzo Senatorio 3.jpg|thumb|245px|left|17. februar 2012. Pogled na Rimski forum, ki ga vidimo iz okna Palazzo Senatorio: v središču cerkev Santi Luca e Martina (ob njej desno lahko vidimo streho Curia Julia), spodaj desno slavolok Septimija Severa]] [[File:AugustusCoin3734BCTemplumDiviIuli.jpg|thumb|right|150px|Avgustov kovanec iz obdobja 37–34 pr. n. št. s predstavitvijo templja Divus Iulius. Vidni so oltar, zakrit kip Cezarja in z ''lituusom'' in zvezda v timpanonu.]] V obdobju republike je bil ''Comitium'' še naprej osrednje mesto za vse sodno in politično življenje v mestu<ref>{{navedi knjigo |title = Representations: Images of the World in Ciceronian Oratory | last=Vasaly| first=Ann| publisher = University of California Press | place = Berkeley | year = 1996| page = [https://books.google.com/books?id=nXJ5d0lvTFMC&pg=PA61 61]| isbn=0-520-07755-5}}</ref>. Da bi ustvaril večje zbirališče, je senat začel širiti odprto območje med Comitiumom in templjem Veste z nakupom obstoječih zasebnih hiš in odstranjevanjem za javno uporabo. Gradbeni projekti več konzulov so bili tlakovani in zgrajeni na Comitiumu in na bližnjem osrednjem trgu, ki je postal Forum.<ref>{{navedi knjigo |title = Handbook for Rome and the Campagna | editor= Young, Norwood| publisher = John Murray |place = London | year = 1908| page = [https://books.google.com/books?id=SGwPAAAAYAAJ&pg=RA1–PA95 95]}}</ref> V 5. stoletju pr. n. št. so bili priča najstarejšega Foruma templji z znanim datumom gradnje: [[Saturnov tempelj, Rim |Saturnov tempelj]] (497 pr. n. št.) in [[tempelj Kastorja in Poluksa]] (484 pr. n. št.)<ref>Richmond, Ian Archibald, et al. (1996), Entry, "Forum Romanum", In: Hornblower, Simon and Antony Spawforth (eds.), ''The Oxford Classical Dictionary'' (3rd ed.), Oxford University Press, pg 607.</ref>. [[Konkordijin tempelj]] je v naslednjem stoletju dodal vojak in državnik [[Mark Furij Kamil]]. Dolgoletna tradicija govorjenja iz zvišanega odra ''[[Rostra]]'', ki je bil prvotno obrnjen proti severu k senatni hiši in zbranih politikov in elit, je vrnil govornika ljudem, ki so se zbrali na forumu. [[Tribun]], znan kot Gaj Licinij Stolo (konzul leta 361 pr. n. št.), naj bi bil prvi, ki se je od elite obrnil proti Forumu, in je simbolično ponovil dve stoletji pozneje [[Gaj Sempronij Grakh |Gaj Grakh]]<ref>{{navedi knjigo |title = Religions of Rome: A History| author1=Mary Beard | author2 = North, John A.|author3= Price, Simon | publisher = Cambridge University Press | place = Cambridge | year = 1998| page = [https://books.google.com/books?id=2rtaTFYuM3QC&pg=PA109 109 (note 139)]| isbn= 0-521-30401-6 }}</ref>. S tem se je začela tradicija ''locus popularis'', v kateri se je od mladih plemičev pričakovali govore iz Rostre. Grakhu so tako pripisali (ali ga obtožili), da je v antičnem Rimu motil ''[[mos maiorum]]'' (običaj očetov / prednikov). Ko je [[cenzor]] leta 318 pr. n. št. Gaj Maenij zagotovil stavbe v soseski Forum z balkoni, ki so jih po njem imenovali ''maeniana'', so gledalci lahko bolje videli igre, nameščene v začasnih lesenih arenah, ki so bile tam postavljene. Na Forumu Romanumu so bile postavljene tudi tribune s klopmi. Najprej so stale ob senatni hiši, v poznem obdobju rimske republike so bile postavljene pred baziliko Porcia. Najstarejše [[bazilika (zgradba)|bazilike]] (velike dvorane s stranskimi ladjami) je leta 184 pr. n. št. na Forumu predstavil [[Kato starejši|Mark Porcij Kato]], ki je začel proces 'monumentalizacije' mesta. Bazilika Fulvia je bila posvečena na severni strani trga Forum leta 179 pr. n. št. (večkrat je bila obnovljena in preimenovana v baziliko Fulvia et Aemilia, bazilika Paulli, [[bazilika Emilija]]). Devet let kasneje je bila na južni strani posvečena [[bazilika Sempronia]] <ref name="books.google">{{navedi knjigo |title = Italy: Handbook for Travellers | last=Karl Baedeker | publisher = Karl Baedeker | place = Leipzig |year = 1903| page = [https://books.google.com/books?id=uAlBAAAAYAAJ&pg=PA251 251]}}</ref>. Mnoge tradicije iz Comitiuma, kot so priljubljene skupščine, pogrebi plemičev in igre, so bile prenesene na Forum, ko se je ta razvil. Še posebej opazno je bilo gibanje ''comitia tributa'' (rimske skupščine), ki je bilo potem v središču popularne politike, leta 145 pr. n. št.. Še posebej pomembni in izjemno nezaslišani politični dogodki so se zgodili leta 133 pr. n. št., ko je sredi nemirov v Forumu in okoli njega tribun Tiberij Grakh linčal povezal skupino senatorjev. V 80-ih pr. n. št., med diktaturo Sule, je bilo na Forumu opravljeno veliko dela, vključno z dvigom ravni trga za skoraj meter in polaganjem trajnih marmornih kamnov<ref>Peter Connolly and Hazel Dodge (1998), ''The Ancient City: Life in Classical Athens & Rome'', Oxford University Press, pp 109.</ref>. (Zanimivo je, da se je ta raven tlakovanja ohranila bolj ali manj nedotaknjena več kot tisočletje: vsaj do plenjenja Rima pod Robertom Guiscardom in [[Normani]] leta 1084, ko je zanemarjanje končno omogočilo, da so se naplavine začele kopičiti.<ref>Watkin, ''Op. cit.'', pg 106.</ref> Leta 78 pr. n. št. je bil na koncu Kapitolskega griča, po naročilu konzulov M. Aemilius Lepidus in Q. Lutatius Catulus, zgrajen ogromen [[Tabularium]] (arhivska stavba). Leta 63 pr. n. št. je Cicero na Forumu povedal svoj slavni govor, v katerem je obsodil spremljevalce zarotnika Catiline (v Konkordijinem templju, ki so ga včasih senatorji uporabljali kot prostor za srečanja). Po razsodbi so jih pripeljali usmrtiti v bližnji ječi pri Tullianumu, ki je bil edini znan državni zapor starih Rimljanov. Sčasoma je bil Comitium izgubljen zaradi vedno večje kurije in preureditve [[Julij Cezar|Julija Cezarja]] pred atentatom leta 44 pr. n. št. V tem letu je Forum doživel dva izjemno dramatična dogodka, ki sta morda najbolj znana med njimi: pogrebni nagovor [[Mark Antonij|Marka Antonija]] za Cezarja (uresničen v Shakespearovi slavni predstavi ''[[Julij Cezar (Shakespeare)|Julij Cezar]]'') je bil izveden iz delno dokončane govornice, znane kot Nova Rostra in javni sežig Cezarjevega telesa, ki se je zgodil na mestu, neposredno nasproti Rostre, okoli katerega je kasneje zgradil [[Cezarjev tempelj]] njegov nečak Oktavij (Avgust)<ref>Grant, ''Op. cit.'', pp 111-112.</ref>. Skoraj dve leti kasneje je Mark Antonij dodal pomembnost Rostri tako, da je javno razstavil odsekano glavo in desno roko svojega sovražnika [[Mark Tulij Cicero|Cicerona]]. === Rimsko cesarstvo === [[File: Roman forum sketch up model.png|thumb|245px|right|Animacija Rimskega foruma, kot se je morda pojavil v poznem Rimskem cesarstvu]] Po smrti Julija Cezarja in koncu poznejših državljanskih vojn je Avgust končal delo svojega velikega strica in tako dal Forumu končno obliko. To je bil jugovzhodni konec trga, kjer je zgradil Cezarjev tempelj (tempelj Divus Iulius) in [[Avgustov slavolok]] (oba v 29. pr. n. št.). Forum je bil priča atentata na rimskega cesarja leta 69 n. št.: [[Galba]] se je odpravil iz palače, da bi se srečal z uporniki, vendar je bil tako slab, da ga je bilo treba nositi v nosilnici. Takoj ga je srečal častnik njegovega nasprotnika [[Oton (rimski cesar)|Otona]] blizu ''Lacusa Curtiusa'' na Forumu, kjer je bil ubit. V zgodnjem obdobju cesarstva se je veliko gospodarskih in pravosodnih dejavnosti preusmerilo iz foruma na večje in bolj ekstravagantne strukture na severu. Po izgradnji [[Trajanov forum|Trajanovega foruma]] (110 n. št.) so se te dejavnosti prenesle v baziliko Ulpijcev. Na severozahodnem koncu Foruma, blizu vznožja Kapitolskega griča, je bil dodan beli marmorni slavolok Septimija Severa, in to v bližini starega izginjajočega Comitiuma. Posvečen je bil leta 203 v spomin na zmage nad Parti cesarja [[Septimij Sever|Septimija Severa]] in njegovih dveh sinov in je danes ena najbolj vidnih znamenitosti. Cesar [[Dioklecijan]] (284-305) je bil zadnji izmed velikih graditeljev rimske mestne infrastrukture in iz svojega programa ni izpustil foruma. V njegovem času je postal zelo zasičen s častnimi spomeniki. Prenovil je trg in ga reorganiziral, na novo zgradil Saturnov tempelj, tempelj Veste in Kurijo<ref>Connolly, ''Op. cit.'', pp 250-251.</ref>. Zadnja je bila požgana in Dioklecijanova verzija je tista, ki jo lahko še danes obiščemo. V času vladavine [[Konstantin I. Veliki|Konstantina I.]] je bila dokončana gradnja Maksencijeve bazilike (312 n. št.), zadnje pomembne širitve kompleksa Foruma. To je vrnilo velik del politične pozornosti Forumu do padca Zahodnega rimskega cesarstva skoraj dve stoletji pozneje. === Srednji vek === Ocenjeno prebivalstvo mesta se je zmanjšalo s 750.000–800.000 na 450.000 v letu 450 in na 250.000 v letu okoli 500. Naseljena območja so bila za reko. Prizadevali so si, da bi Forum (in palatinske strukture) ostal nedotaknjen, a brez uspeha. V 6. stoletju so nekatere stare stavbe v Forumu začeli preoblikovati v krščanske cerkve. 1. avgusta 608 so pred Rostro postavili [[Fokov steber]], rimski monumentalni steber, ki je bil posvečen v čast vzhodnorimskega cesarja Foka. To se je izkazalo za zadnji monumentalni dodatek foruma. Cesar Konstantin I., ki je leta 665 obiskal mesto, je odstranil svinčene strehe, kar je izpostavilo stavbe vremenu in pospešilo propadanje. Do 8. stoletja je bil ves prostor obdan s krščanskimi cerkvami, ki so zavzele mesto zapuščenih in uničenih templjev<ref>Marucchi, ''Op. cit.'', pg [https://books.google.com/books?id=5GETAAAAYAAJ&pg=PA9 9].</ref>. Anonimni popotnik iz 8. stoletja iz Einsiedelna (zdaj v Švici) je poročal, da je Forum v njegovem času že razpadel. V srednjem veku, čeprav je spomin na Forum Romanum vztrajal, so bili njegovi spomeniki večinoma pokopani pod ruševinami, lokacija pa označena kot ''Campo Vaccino'' ali 'polje za govedo', ki je bilo med Kapitolskim gričem in Kolosejem. Po 8. stoletju so bile strukture Foruma razgrajene, preurejene in uporabljene za gradnjo fevdalnih stolpov in gradov na lokalnem območju. V 13. stoletju so bile te preurejene strukture porušene in mesto je postalo odlagališče. To je skupaj z razbitinami iz razstavljenih srednjeveških stavb in starodavnih struktur prispevalo k dvigu tal<ref>{{navedi knjigo |title = Roman and Medieval Art | last=Goodyear| first=W. H. | publisher = Macmillan | place = New York | year = 1899| page = [https://books.google.com/books?id=Y4UVAAAAYAAJ&pg=PA109 109]}}</ref>. Vračanje [[papež Urban V.|papeža Urbana V.]] iz [[Avignon]]a leta 1367 je povzročilo povečano zanimanje za antične spomenike, delno zaradi njihove moralne lekcije in delno kot kamnolom za nove stavbe, ki so se začele v Rimu graditi po dolgem času. === Izkopavanja in zaščita === [[File:Roman Forum from Palatine Hill 9-9-16.jpg|thumb|center|upright=3|Pogled na Rimski forum s Palatinskega griča, s slavolokom Septimija Severa (levo) in Kolosejem na vzhodu (desno).]] [[File:Rome- Ruins of the Forum, Looking towards the Capitol.jpg|thumb|right|''Rim: ruševine foruma, pogled proti glavnemu mestu'' (1742) Canaletto; slika prikazuje ostanke templja Kastorja in Poluksa.]] [[File:Platner-forum-romanum-96-ssh.jpg|thumb|upright=1.3|left|Podroben arheološki prikaz foruma iz Platner, 1904)]] [[File:Platner-forum-republic-96 recontructed color.jpg|thumb|245px|left|'''Zemljevid Rimskega foruma'''. Strukture republikanskega Rima so prikazane z rdečo, tiste iz cesarskega Rima v črni barvi. Iz Platnerjeve "Topografije in spomenikov starega Rima", 1904.]] [[Image: Depiction of the Forum Romanum (1866).jpg|thumb|245px|left|1866, upodobitev razgleda na Forumu Romanum z leve: Saturnov tempelj, Vespazijanov tempelj, Rostra, Konkordijin tempelj, slavolok Septimija Severa in Tabularium v ozadju.]] Rimski forum je bil v 17. do 19. stoletju prostor za mnoge umetnike in arhitekte, ki so študirali v Rimu, da bi skicirali. Poudarek mnogih teh del, ki so jih ustvarili umetniki iz severna, je bil na trenutnem stanju Rimskega foruma, ki je lokalno znan kot ''Campo Vaccino'', zaradi živine, ki se je pasla na pretežno opuščenem delu mesta. ''Campo Vaccino'' iz leta 1636 [[Claude Lorrain|Clauda Lorraina]] kaže, v kolikšni meri so bile stavbe v Forumu zakopane pod sedimentom. Od leta 1740 do svoje smrti leta 1772 je umetnik [[Giovanni Battista Piranesi]] delal na seriji 135 jedkanic, ki so prikazovale Rim v 18. stoletju. Priznani britanski umetnik [[Joseph Mallord William Turner |J. M. W. Turner]] je leta 1839 naslikal ''Modern Rome – Campo Vaccino'', po njegovem zadnjem potovanju v mesto.<ref>{{navedi splet|url=http://www.getty.edu/art/collection/objects/251762/joseph-mallord-william-turner-modern-rome-campo-vaccino-british-1839/ |title=Modern Rome - Campo Vaccino |publisher=The J. Paul Getty Museum}}</ref> [[File:Foro romano dal campidoglio 04.JPG|thumb|right|Ostanki Saturnovega templja]] [[File:Claude Lorrain 004.jpg|thumb|upright=1.3|right|Claude Lorrainov ''Campo Vaccino'' (1636, Louvre, Pariz)]] [[File:JMW Turner - Modern Rome - Campo Vacino.jpg|thumb|upright=1.3|right|J. M. W. Turner, ''Modern Rome – Campo Vaccino'' (1839, Royal Academy, London)]] Izkopavanje Carla Fee, ki je leta 1803 začel s čiščenjem ruševin iz slavoloka Septimija Severa, je označilo začetek čiščenja Foruma. Izkopavanja je uradno začela leta 1898 italijanska vlada pod ministrom za javno upravo dr. Baccellijem<ref>{{cite journal|last1=Carter|first1=Jesse Benedict|title=A Decade of Forum Excavation and the Results for Roman History|url=https://archive.org/details/sim_classical-journal_1910-03_5_5/page/202|journal=The Classical Journal|date=March 1910|volume=5|issue=5|page=202|jstor=3286845}}</ref>. Restavriranje iz leta 1898 je imelo tri glavne cilje: obnoviti razdrobljene dele stebrov, baz in oblog na njihovo prvotno lokacijo v Forumu, doseči najnižjo možno raven Foruma, ne da bi poškodovali obstoječe strukture in identificirati že polovično izkopane strukture, skupaj s senatno hišo in baziliko Aemilio. Ta izkopavanja, ki jih je financirala država, je vodil dr. Giacomo Boni, dokler ni umrl leta 1925 in so se na kratko ustavila med prvo svetovno vojno<ref>{{cite journal|last1=Gray|first1=Mason D.|title=Recent Excavations in the Roman Forum|url=https://archive.org/details/sim_biblical-world_1901-03_17_3/page/199|journal=The Biblical World|date=March 1901|volume=17|issue=3|page=199|jstor=3136821}}</ref>. Leta 2008 so močne padavine povzročile strukturno škodo sodobnemu betonskemu pokrovu skupaj z marmorjem "Black Stone" preko [[Lapis Niger]] v Rimu. Izkopavanja na Forumu se nadaljujejo, nova odkritja arheologov, ki so delali od leta 2009, pa so vodila do vprašanj glede točne starosti Rima. Eno od teh nedavnih odkritij vključuje steno iz tufa v bližini Lapis Niger, ki se uporablja za preusmerjanje vode iz bližnjih vodonosnikov. Okoli zidu so ostanki lončenine in ostanki hrane omogočili arheologom datacijo, da je bič zid verjetno zgrajen med 8. ali 9. stoletjem pred našim štetjem, več kot stoletje pred tradicionalnim datumom ustanovitve Rima<ref>{{navedi splet|last1=Pruitt|first1=Sarah|title=Forum Excavations Reveal Rome’s Advanced Age|url=http://www.history.com/news/forum-excavations-reveal-romes-advanced-age}}</ref>. == Spomeniki == Rimski forum je že stoletja vir navdiha za vizualne umetnike. Posebej opazen je Giambattista Piranesi, ki je ustvaril (1748–76) niz 135 jedkanic – ''Vedute di Roma'' (pogledi na Rim) - v katerem je Forum podrobno upodobil. (Številne značilnosti, ki jih je dokumentiral Piranesi, so zdaj izginile.) Znani umetniki foruma so Maerten van Heemskerck, Pirro Ligorio, Canaletto, Claude Lorrain, Giovanni Paolo Panini, Hubert Robert, J. M. W. Turner in mnogi drugi. === Saturnov tempelj === Saturnov tempelj je bil ena pomembnejših stavb v Rimskem forumu. Domneva se, da je bil zgrajen leta 497 pred našim štetjem in stoji v regiji VIII Foruma Romanuma. O tem, kdaj so zgradili tempelj, je malo znanega, saj naj bi prvotni tempelj požgali [[Galci]] v začetku 4. stoletja. Vendar se razume, da ga je Munatius Plancus obnovil leta 42 pred našim štetjem<ref>{{Cite journal|last=Richardson|first=L.|date=1980-01-01|title=The Approach to the Temple of Saturn in Rome|url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-archaeology_1980-01_84_1/page/55|jstor=504394|journal=American Journal of Archaeology|volume=84|issue=1|pages=55|doi=10.2307/504394}}</ref>. Osem preostalih stebrov je vse, kar je ostalo od slavnega templja. Čeprav natančen datum dokončanja ni znan, stoji kot ena najstarejših stavb v Forumu Romanumu. Tempelj je bil prvotno zgrajen v čast boga Jupitra, ki ga je nadomestil Saturn; zgodovinarji niso prepričani zakaj<ref>{{Cite journal|last=Richardson|first=L.|date=1980-01-01|title=The Approach to the Temple of Saturn in Rome|url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-archaeology_1980-01_84_1/page/51|jstor=504394|journal=American Journal of Archaeology|volume=84|issue=1|pages=51|doi=10.2307/504394}}</ref>. Stavba se ni uporabljala samo za verske obrede, tempelj je deloval tudi kot banka za rimsko družbo. Tempelj je stal na forumu skupaj s štirimi drugimi templji: Konkordijinim templjem, templjem Veste in Kastorja in Poluksa. V vsakem templju so pred verskimi obredi darovali živali. Ta dejanja so bila namenjena zagotavljanju sreče tistim, ki so vstopali in uporabljali tempelj<ref>Watkin, David, and Watkin, David. Wonders of the World Ser. : The Roman Forum. Cumberland, US: Harvard University Press, 2009. ProQuest ebrary.</ref>. Ker je Saturnov tempelj deloval tudi kot banka in ker je bil Saturn bog zlate dobe, so bile žrtve v upanju na finančni uspeh<ref>{{navedi knjigo|last1=Kalas|first1=Gregor|title=Ashley and Peter Larkin Series in Greek and Roman Culture : Restoration of the Roman Forum in Late Antiquity : Transforming Public Space|date=2015|publisher=University of Texas Press|location=Austin|page=16}}</ref>. V templju je bilo več obokov za javne in zasebne posameznike. Tam so bili tudi oddelki templja za javne nastope in praznike, ki so pogosto sledili žrtvovanjem. == Drugi forumi v Rimu == Obstajali so tudi drugi [[forum]]i na drugih območjih mesta. Ostanki večine od njih, včasih precejšnji, še vedno obstajajo. Najpomembnejši med njimi so številni veliki cesarski forumi, ki tvorijo kompleks s Forumom Romanum: [[Cezarjev forum|Forum Iulium]], [[Avgustov forum|Forum Augustum]], [[Nervov forum|Forum Transitorium]] in [[Trajanov forum]]. Načrtovalci iz obdobja Mussolinija so odstranili večino srednjeveških in baročnih plasti ter zgradili cesto Via dei Fori Imperiali med Imperial Fori in Forumom. Tukaj so tudi: * [[Forum Boarium]], posvečen trgovini z govedom, med Palatinskim gričem in reko Tibero, * Forum Holitorium, posvečen trgovini z zelišči in zelenjavo, med Kapitolskim gričem in Servijevim zidom, * Forum Piscarium, namenjen trgovanju z ribami med Kapitolom in Tibero, na območju sedanjega rimskega geta, * Forum Suarium, posvečen trgovini s svinjskim mesom, v bližini vojašnice ''cohortes urbanae'' na severnem delu Campus Martius, * Forum Vinarium, posvečen trgovini z vinom, na območju zdaj ''quartiere'' Testaccio, med Aventinom in Tibero. Obstajali so tudi drugi trgi, vendar jih ni mogoče opredeliti zaradi pomanjkanja natančnih informacij o funkciji vsake lokacije.<ref>{{navedi knjigo|title=A New Topographical Dictionary of Ancient Rome| author= Richardson, L. Jr.| url=https://books.google.com/?id=K_qjo30tjHAC&pg=PA164&lpg=PA164&dq=Forum+cuppedinis#v=onepage&q=Forum%20cuppedinis&f=false| publisher=JHU Press|date= 1992 | isbn= 9780801843006}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons|Roman Forum}} ; v slovenščini * [https://www.burger.si/StariRim/ArheoloskiParkKolosej/index.html#Forum 360°+VR Virtualna ekskurzija v Rimski forum] avtor [[Boštjan Burger]] ; v angleščini *[http://www.italyrome.info/foro_romano_3d_eng.php Reconstruction in 3D of the Roman Forum], [http://www.italyrome.info/circomassimo/circo-massimo-3d-eng.php Circus Maximus], and the [http://www.italyrome.info/isolatiberina/isola-tiberina-3d-eng.php Tiber Island] - [http://www.italyrome.info www.italyrome.info] *[http://dlib.etc.ucla.edu/projects/Forum Digital Roman Forum], 3D reconstructions of the Roman Forum in ca. 400 *[http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Gazetteer/Places/Europe/Italy/Lazio/Roma/Rome/Forum_Romanum/_Texts/Huelsen*/home.html Christian Hülsen: The Roman Forum] (at LacusCurtius; Hülsen was one of the principal excavators of the Forum) *[http://sights.seindal.dk/sight/4_Forum_Romanum.html Forum Romanum (photo archive)] *[http://www.euratlas.net/Roma/rome3-3.htm Map of the Forum in AD 100, blank or labelled] {{Rimski forum}} [[Kategorija:Zgodovina Rima]] [[Kategorija:Starorimska arhitektura v Rimu]] [[Kategorija:Rimski forum|*]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] {{normativna kontrola}} ao6z6sx4p5hn1336r3j9je9df86pp3h 6682890 6682840 2026-05-30T10:51:36Z Ljuba24b 92351 tp 6682890 wikitext text/x-wiki {{Infobox | title = Rimski forum<br>{{nowrap|'''''Forum Romanum''''' (latinsko)}} | image = [[File:Rome, Italy, Ancient Roman Forum (Forum Romanum).jpg|250px]] | caption = | label1 = Ostanki struktur | data1 = [[Tabularium]], [[Gemonijske stopnice]], [[Tarpejska pečina]], [[Saturnov tempelj, Rim|Saturnov tempelj]], [[Tempelj Vespazijana in Tita]], [[Slavolok Septimija Severa, Rim|Slavolok Septimija Severa]], [[Curia Julia]], [[Rostra]], [[Bazilika Emilija]], glavni trg, [[Bazilika Julia]], [[Cezarjev tempelj]], [[Regia]], [[Tempelj Kastorja in Poluksa]], [[Tempelj Veste]] | label2 = cesarski ''comitium'' | data2 = Curia Julia, Rostra Augusti, Umbilicus Urbi, Milliarium Aureum, Lapis Niger, [[Maksencijeva bazilika]] }} {{Infobox World Heritage Site | WHS = Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura<br>Zgodovinsko središče Rima, lastnosti svetega sedeža v tem mestu, ki uživa ekstrateritorialne pravice in San Paolo Fuori le Mura | Image = | State Party = [[Italija]] | Type = Kulturni | Criteria = (i)(ii)(iii)(iv)(vi) | ID = 91 | Region = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Azija-Pacifik]] | Year = 1980, 1990, 2015 | Session = | Link = http://whc.unesco.org/en/list/91 | locmapin = Italija | map_caption = Položaj v Italiji }} '''Rimski forum''', znan tudi po latinskem imenu '''Forum Romanum''' (italijansko: ''Foro Romano''), je pravokotni [[forum]] (trg), obdan z razvalinami več pomembnih starih vladnih stavb v središču mesta [[Rim]], [[Italija]]. Državljani starodavnega mesta so se na ta prostor sklicevali, prvotno na tržnico, kot je ''Forum Magnum'' ali pa preprosto na ''Forum''. Forum je bil stoletja središče vsakdanjega življenja v Rimu: mesto zmagoslavnih procesij in volitev, prostor za javne govore, kazenska sojenja in gladiatorske tekme in jedro komercialnih zadev. Tukaj [[kip]]i in [[spomenik]]i spominjajo na mestne pomembne ljudi. Razgibano srce antičnega Rima so častili kot najbolj slavno mesto srečanj na svetu in v vsej zgodovini <ref>Michael Grant (1970), ''The Roman Forum'', London: Weidenfeld & Nicolson; Photos by Werner Forman, pg 11.</ref>. Forum je danes v majhni dolini med [[Palatinski grič|Palatin]]om in [[Kapitolski grič|Kapitolskim gričem]]. Je ogromna ruševina arhitekturnih fragmentov in občasnih arheoloških izkopavanj, ki letno privabijo 4,5 milijona ali več obiskovalcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.lastampa.it/2013/03/11/italia/cronache/la-top-ten-dei-monumenti-piu-visti-primo-il-colosseo-seconda-pompei-SQCygHLbPhGPWnqteamQRJ/pagina.html |title=La Stampa - La top ten dei monumenti più visti Primo il Colosseo, seconda Pompei |publisher=Lastampa.it |date= |accessdate=25 August 2014}}</ref> Mnoge najstarejše in najpomembnejše strukture starodavnega mesta so stale na forumu ali v bližini. Najstarejša svetišča in templji [[Rimsko kraljestvo|rimskega kraljestva]] so bila na jugovzhodnem robu. Med njimi sta bila starodavna nekdanja kraljeva rezidenca, [[Regia]] (8. stoletje pred našim štetjem) in [[tempelj Veste]] (7. stoletje pred našim štetjem), kakor tudi okoliški kompleks Vestalskih devic, vse so obnovili po vzponu [[Rimsko cesarstvo|cesarskega Rima]]. Druga arhaična svetišča na severozahodu, kot so ''[[Umbilicus urbis Romae]]'' (simbolično središče Rima) in ''[[Volcanale]]'' (svetišče Vulkana), so se razvila v formalni ''[[comitium]]'' (območje sveta republike). Tu je bil senat, pa tudi republikanska vlada. Senatna hiša, vladni uradi, tribunali, templji, spomeniki in kipi so postopoma zasedli območje. Sčasoma je arhaični Comitium zamenjal večji sosednji Forum, osredotočenost sodne dejavnosti pa se je preselila v novo [[bazilika Emilija |baziliko Emilijo]] (179 pr. n. št.). Približno 130 let kasneje je [[Julij Cezar]] skupaj z novo [[Curia Julia]] zgradil [[bazilika Julia|baziliko Julia]], ki je preusmerila sodniške funkcije in sam senat. Ta novi Forum, ki se je izkazal za njegovo končno obliko, je potem služil kot oživljen mestni trg, kjer so se lahko rimski prebivalci zbirali v gospodarske, politične, sodne in verske namene v vedno večjem številu. Sčasoma se je veliko gospodarskih in pravosodnih poslov prestavilo iz ''Foruma Romanuma'' v večje in bolj ekstravagantne objekte ([[Trajanov forum]] in [[bazilika Ulpijcev]]) na severu. V času vladavine [[Konstantin I. Veliki|Konstantina Velikega]] se je gradila zadnja večja širitev kompleksa Foruma – [[Maksencijeva bazilika]] (leto 312). To je politično središče vrnilo Forumu do padca zahodnega rimskega cesarstva skoraj dve stoletji pozneje. == Opis == Za razliko od poznejših cesarskih forumov v Rimu, ki so bili samozavestno oblikovani po stari grški ''plateia'' (πλατεῖα), javnem [[trg]]u ali mestnem trgu, se je rimski forum razvijal postopoma, organsko in po delih več stoletij. To se je dogajalo kljub poskusom, da bi [[Sula]], [[Julij Cezar]], [[Gaj Avgust Oktavijan |Avgust]] in drugi uvedli določen red. Do cesarskega obdobja so velike javne stavbe, ki so se vrstile okoli osrednjega trga, zmanjšale odprt prostor na pravokotnik okrog 130 x 50 metrov.<ref>{{navedi knjigo|last=David Watkin|title=The Roman Forum|url=https://books.google.com/books?id=MGoOoAcg43gC|accessdate=6 March 2010|year=2009|publisher=Harvard University Press, Cambridge, Massachusetts.|isbn=978-0-674-03341-2|ref=Watkin69}}, pg 22.</ref> Njegova daljša stranica je bila usmerjena od severozahoda na jugovzhod in se je razširila od vznožja [[Kapitolski grič|Kapitolskega griča]] do Velianskega sedla. Bazilike foruma v cesarskem obdobju – bazilika Emilija na severu in bazilika Julija na jugu - so določale njegovi daljši stranici in končno obliko. Pravi forum je vključeval ta trg, stavbe ob njem in včasih dodatno območje (forum Adjectum), ki se je raztezal na jugovzhod, vse do [[Titov slavolok, Rim |Titovega slavoloka]].<ref>Grant, ''Op. cit.'', pg 43.</ref> Na mestu Foruma je bilo prvotno [[močvirje|močvirno]] jezero, kamor so se iztekle vode iz okoliških hribov <ref name="Stories">{{navedi knjigo | title=Stories in Stone from the Roman Forum | author=Lovell, Isabel | year=1904 | pages=8–9}}</ref>. To je osušil [[Tarkvinij Prisk |Tarkvinij]] s ''[[Cloaca Maxima |Cloaco Maxima]]'' <ref>{{navedi knjigo |last1=Livy |title=History |page=1.38.6}}</ref>. Zaradi svoje lege so sedimenti iz poplavljanja [[Tibera|Tibere]] in [[erozija]] okoliških gričev stoletja dvigovali nivo tal na Forumu. Izkopana zaporedja ostankov tlakovanja kažejo, da je sediment, ki je pritekal iz okoliških gričev, že v prvih republikanskih časih dvignil raven. <ref>{{cite journal |last1=Ammerman |first1=Albert |title=On the Origins of the Forum Romanum |url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-archaeology_1990-10_94_4/page/633 |journal=American Journal of Archaeology |date=1990 |volume=94 |issue=4 |page=633}}</ref> Ko so se tla okoli stavb dvignila, so stanovalci preprosto na novo tlakovali podlago. Končna tla iz [[travertin]]a, ki so še vidna, izvirajo iz Avgustovega obdobja. Izkopavanja v 19. stoletju so razkrila eno plast nad drugo. Najgloblja izkopana je bila 3,60 metra nad morsko gladino. Arheološke najdbe kažejo človeško dejavnost na tej ravni z odkritjem karboniziranega lesa. Pomembna funkcija foruma, tako v času republikanske kot cesarske dobe, je bila služiti kot vrhunec prireditve slavnostnih vojaških procesij, imenovanih ''[[Rimski triumf| triumphus]]''. Zmagoviti generali so v mesto vstopili skozi zahodna slavoločna vrata (''Porta Triumphalis'') in prečkali Palatinski grič (v nasprotni smeri urinega kazalca), nato pa preko Velijanskega sedla navzdol do [[Via Sacra]] sestopili v Forum <ref name="GrantOp">Grant, ''Op. cit.'', pg 16.</ref>. Od tod so se vzpenjali preko kapitolskega vzpona (''Clivus Capitolinus'') do [[Tempelj kapitolskega Jupitra|templja Jupitra Optimusa Maximusa]]. Na Forumu so se začeli obsežni javni banketi. (Poleg Via Sacre so se na Forum navezovale številne ceste in ulice, med njimi Vicus Jugarius, Vicus Tuscus, Argiletum in Via Nova. {{wide image|Roman forum cropped.jpg|900px|align-cap=center| ''Forum Romanum''. Pogled proti severu vzhodno od Portico Dii Consentes.}} == Zgodovina == === Rimsko kraljestvo === [[File:Rome in 753 BC.png|thumb|250px|Špekulativni zemljevid Rima okoli leta 753 pr. n. št., ki prikazuje močvirno stanje zgodnjega foruma med gričema Arx in Velian]] Prvotno, nizko ležeče, travnato mokrišče Foruma je bilo izsušeno v 7. stoletju pred našim štetjem z izgradnjo velikega pokritega kanalizacijskega sistema ''[[Cloaca Maxima]]'', ki je odtekal v Tibero, saj se je med obema gričema začelo naseljevati več ljudi. Začetki foruma so po tradiciji povezani z zavezništvom med [[Romul]]om, prvim rimskim kraljem, ki je nadzoroval [[Palatinski grič]] in njegovim tekmecem [[Tit Tacij|Titom Tacijem]], ki je zasedal Kapitolski grič. Zavezništvo je nastalo po boju, ki so ga ustavile molitve in kriki [[Sabinci|Sabink]]. Ker je med obema naselbinama ležala dolina, je bila določena za srečanje obeh narodov. Ker je območje Foruma vključevalo bazene stoječe vode, je bilo najbolj dostopno območje severni del doline, ki se je imenoval ''[[Comitium]]''. Tu so pri [[Volcanale |Volcanalu]], po pripovedovanju, obe strani položili svoje orožje in oblikovali zavezništvo.<ref>{{navedi knjigo |title = The Roman Forum and the Palatine According to the Latest Discoveries |url = https://archive.org/details/romanforumpalati00maru |last= Marucchi |first=Horace |publisher=Lefebvre |place=Paris |year = 1906 |pages =[https://archive.org/details/romanforumpalati00maru/page/1 1]–2}}</ref> Forum je bil zunaj obzidja prvotne trdnjave Sabincev, ki so vstopili skozi Porta Saturni. Ti zidovi so bili večinoma uničeni, ko sta se združila oba griča.<ref>{{navedi knjigo |title = The Architectural History of the City of Rome | last=Parker| first=John Henry | publisher = Parker and Company| place = Oxford | year = 1881| page = [https://books.google.com/books?id=D_UAvPBgcDUC&pg=PA122&lpg=PA122 122]}}</ref> Prvotni forum je deloval kot trg na prostem, ki se je navezoval na Comitium, vendar je sčasoma prerasel svojo vsakodnevno nakupovalno in tržno vlogo. Ko so se politični govori, civilni procesi in druge javne zadeve začeli zavzemati za vse več prostora v Forumu, so se po mestu začeli pojavljati dodatni forumi, ki so razširjali specifične potrebe rastočega prebivalstva. Forumi za živino, svinje, zelenjavo in vino, ki so bili specializirani za nišne proizvode in z njimi povezane božanstva. Drugi kralj Rima, Numa Pompilij (r. 715–673 pr. n. št.), naj bi začel kult Veste, saj je zgradil njeno hišo in tempelj kot tudi ''regio'' kot prvo mestno kraljevo palačo. Kasneje je Tul Hostilij (673–642 pr. n. št.) obkrožil Comitium okoli starega etruščanskega templja, kjer se je senat srečal na mestu spora s Sabinci. Pravijo, da je ta tempelj preoblikoval v kurijo Hostiliio (''Curia Hostilia'') blizu mesta, kjer se je senat najprej srečal v stari etruščanski koči. Leta 600 pred našim štetjem je Tarkvinij Prisk prvič tlakoval območje. === Rimska republika === [[File:A handbook of Rome and the Campagna (1899) (14579302047).jpg|thumb|245px|left|Tloris Rimskega foruma, 1899]] [[File:Tabularium-and-temple.jpg|thumb|Tabularium, za vogalnimi stebri templja Vespazijana in Tita]] [[File:Carcere_Mamertino_Rome.JPG|thumb|245px|right|Zapor svetih apostolov Petra in Pavla (Mamertinum), prej Tullianum]] [[File:2012-02-17 Foro Romano da Palazzo Senatorio 3.jpg|thumb|245px|left|17. februar 2012. Pogled na Rimski forum, ki ga vidimo iz okna Palazzo Senatorio: v središču cerkev Santi Luca e Martina (ob njej desno lahko vidimo streho Curia Julia), spodaj desno slavolok Septimija Severa]] [[File:AugustusCoin3734BCTemplumDiviIuli.jpg|thumb|right|150px|Avgustov kovanec iz obdobja 37–34 pr. n. št. s predstavitvijo templja Divus Iulius. Vidni so oltar, zakrit kip Cezarja in z ''lituusom'' in zvezda v timpanonu.]] V obdobju republike je bil ''Comitium'' še naprej osrednje mesto za vse sodno in politično življenje v mestu<ref>{{navedi knjigo |title = Representations: Images of the World in Ciceronian Oratory | last=Vasaly| first=Ann| publisher = University of California Press | place = Berkeley | year = 1996| page = [https://books.google.com/books?id=nXJ5d0lvTFMC&pg=PA61 61]| isbn=0-520-07755-5}}</ref>. Da bi ustvaril večje zbirališče, je senat začel širiti odprto območje med Comitiumom in templjem Veste z nakupom obstoječih zasebnih hiš in odstranjevanjem za javno uporabo. Gradbeni projekti več konzulov so bili tlakovani in zgrajeni na Comitiumu in na bližnjem osrednjem trgu, ki je postal Forum.<ref>{{navedi knjigo |title = Handbook for Rome and the Campagna | editor= Young, Norwood| publisher = John Murray |place = London | year = 1908| page = [https://books.google.com/books?id=SGwPAAAAYAAJ&pg=RA1–PA95 95]}}</ref> V 5. stoletju pr. n. št. so bili priča najstarejšega Foruma templji z znanim datumom gradnje: [[Saturnov tempelj, Rim |Saturnov tempelj]] (497 pr. n. št.) in [[tempelj Kastorja in Poluksa]] (484 pr. n. št.)<ref>Richmond, Ian Archibald, et al. (1996), Entry, "Forum Romanum", In: Hornblower, Simon and Antony Spawforth (eds.), ''The Oxford Classical Dictionary'' (3rd ed.), Oxford University Press, pg 607.</ref>. [[Konkordijin tempelj]] je v naslednjem stoletju dodal vojak in državnik [[Mark Furij Kamil]]. Dolgoletna tradicija govorjenja iz zvišanega odra ''[[Rostra]]'', ki je bil prvotno obrnjen proti severu k senatni hiši in zbranih politikov in elit, je vrnil govornika ljudem, ki so se zbrali na forumu. [[Tribun]], znan kot Gaj Licinij Stolo (konzul leta 361 pr. n. št.), naj bi bil prvi, ki se je od elite obrnil proti Forumu, in je simbolično ponovil dve stoletji pozneje [[Gaj Sempronij Grakh |Gaj Grakh]]<ref>{{navedi knjigo |title = Religions of Rome: A History| author1=Mary Beard | author2 = North, John A.|author3= Price, Simon | publisher = Cambridge University Press | place = Cambridge | year = 1998| page = [https://books.google.com/books?id=2rtaTFYuM3QC&pg=PA109 109 (note 139)]| isbn= 0-521-30401-6 }}</ref>. S tem se je začela tradicija ''locus popularis'', v kateri se je od mladih plemičev pričakovali govore iz Rostre. Grakhu so tako pripisali (ali ga obtožili), da je v antičnem Rimu motil ''[[mos maiorum]]'' (običaj očetov / prednikov). Ko je [[cenzor]] leta 318 pr. n. št. Gaj Maenij zagotovil stavbe v soseski Forum z balkoni, ki so jih po njem imenovali ''maeniana'', so gledalci lahko bolje videli igre, nameščene v začasnih lesenih arenah, ki so bile tam postavljene. Na Forumu Romanumu so bile postavljene tudi tribune s klopmi. Najprej so stale ob senatni hiši, v poznem obdobju rimske republike so bile postavljene pred baziliko Porcia. Najstarejše [[bazilika (zgradba)|bazilike]] (velike dvorane s stranskimi ladjami) je leta 184 pr. n. št. na Forumu predstavil [[Kato starejši|Mark Porcij Kato]], ki je začel proces 'monumentalizacije' mesta. Bazilika Fulvia je bila posvečena na severni strani trga Forum leta 179 pr. n. št. (večkrat je bila obnovljena in preimenovana v baziliko Fulvia et Aemilia, bazilika Paulli, [[bazilika Emilija]]). Devet let kasneje je bila na južni strani posvečena [[bazilika Sempronia]] <ref name="books.google">{{navedi knjigo |title = Italy: Handbook for Travellers | last=Karl Baedeker | publisher = Karl Baedeker | place = Leipzig |year = 1903| page = [https://books.google.com/books?id=uAlBAAAAYAAJ&pg=PA251 251]}}</ref>. Mnoge tradicije iz Comitiuma, kot so priljubljene skupščine, pogrebi plemičev in igre, so bile prenesene na Forum, ko se je ta razvil. Še posebej opazno je bilo gibanje ''comitia tributa'' (rimske skupščine), ki je bilo potem v središču popularne politike, leta 145 pr. n. št.. Še posebej pomembni in izjemno nezaslišani politični dogodki so se zgodili leta 133 pr. n. št., ko je sredi nemirov v Forumu in okoli njega tribun Tiberij Grakh linčal povezal skupino senatorjev. V 80-ih pr. n. št., med diktaturo Sule, je bilo na Forumu opravljeno veliko dela, vključno z dvigom ravni trga za skoraj meter in polaganjem trajnih marmornih kamnov<ref>Peter Connolly and Hazel Dodge (1998), ''The Ancient City: Life in Classical Athens & Rome'', Oxford University Press, pp 109.</ref>. (Zanimivo je, da se je ta raven tlakovanja ohranila bolj ali manj nedotaknjena več kot tisočletje: vsaj do plenjenja Rima pod Robertom Guiscardom in [[Normani]] leta 1084, ko je zanemarjanje končno omogočilo, da so se naplavine začele kopičiti.<ref>Watkin, ''Op. cit.'', pg 106.</ref> Leta 78 pr. n. št. je bil na koncu Kapitolskega griča, po naročilu konzulov M. Aemilius Lepidus in Q. Lutatius Catulus, zgrajen ogromen [[Tabularium]] (arhivska stavba). Leta 63 pr. n. št. je Cicero na Forumu povedal svoj slavni govor, v katerem je obsodil spremljevalce zarotnika Catiline (v Konkordijinem templju, ki so ga včasih senatorji uporabljali kot prostor za srečanja). Po razsodbi so jih pripeljali usmrtiti v bližnji ječi pri Tullianumu, ki je bil edini znan državni zapor starih Rimljanov. Sčasoma je bil Comitium izgubljen zaradi vedno večje kurije in preureditve [[Julij Cezar|Julija Cezarja]] pred atentatom leta 44 pr. n. št. V tem letu je Forum doživel dva izjemno dramatična dogodka, ki sta morda najbolj znana med njimi: pogrebni nagovor [[Mark Antonij|Marka Antonija]] za Cezarja (uresničen v Shakespearovi slavni predstavi ''[[Julij Cezar (Shakespeare)|Julij Cezar]]'') je bil izveden iz delno dokončane govornice, znane kot Nova Rostra in javni sežig Cezarjevega telesa, ki se je zgodil na mestu, neposredno nasproti Rostre, okoli katerega je kasneje zgradil [[Cezarjev tempelj]] njegov nečak Oktavij (Avgust)<ref>Grant, ''Op. cit.'', pp 111-112.</ref>. Skoraj dve leti kasneje je Mark Antonij dodal pomembnost Rostri tako, da je javno razstavil odsekano glavo in desno roko svojega sovražnika [[Mark Tulij Cicero|Cicerona]]. === Rimsko cesarstvo === [[File: Roman forum sketch up model.png|thumb|245px|right|Animacija Rimskega foruma, kot se je morda pojavil v poznem Rimskem cesarstvu]] Po smrti Julija Cezarja in koncu poznejših državljanskih vojn je Avgust končal delo svojega velikega strica in tako dal Forumu končno obliko. To je bil jugovzhodni konec trga, kjer je zgradil Cezarjev tempelj (tempelj Divus Iulius) in [[Avgustov slavolok]] (oba v 29. pr. n. št.). Forum je bil priča atentata na rimskega cesarja leta 69 n. št.: [[Galba]] se je odpravil iz palače, da bi se srečal z uporniki, vendar je bil tako slab, da ga je bilo treba nositi v nosilnici. Takoj ga je srečal častnik njegovega nasprotnika [[Oton (rimski cesar)|Otona]] blizu ''Lacusa Curtiusa'' na Forumu, kjer je bil ubit. V zgodnjem obdobju cesarstva se je veliko gospodarskih in pravosodnih dejavnosti preusmerilo iz foruma na večje in bolj ekstravagantne strukture na severu. Po izgradnji [[Trajanov forum|Trajanovega foruma]] (110 n. št.) so se te dejavnosti prenesle v baziliko Ulpijcev. Na severozahodnem koncu Foruma, blizu vznožja Kapitolskega griča, je bil dodan beli marmorni slavolok Septimija Severa, in to v bližini starega izginjajočega Comitiuma. Posvečen je bil leta 203 v spomin na zmage nad Parti cesarja [[Septimij Sever|Septimija Severa]] in njegovih dveh sinov in je danes ena najbolj vidnih znamenitosti. Cesar [[Dioklecijan]] (284-305) je bil zadnji izmed velikih graditeljev rimske mestne infrastrukture in iz svojega programa ni izpustil foruma. V njegovem času je postal zelo zasičen s častnimi spomeniki. Prenovil je trg in ga reorganiziral, na novo zgradil Saturnov tempelj, tempelj Veste in Kurijo<ref>Connolly, ''Op. cit.'', pp 250-251.</ref>. Zadnja je bila požgana in Dioklecijanova verzija je tista, ki jo lahko še danes obiščemo. V času vladavine [[Konstantin I. Veliki|Konstantina I.]] je bila dokončana gradnja Maksencijeve bazilike (312 n. št.), zadnje pomembne širitve kompleksa Foruma. To je vrnilo velik del politične pozornosti Forumu do padca Zahodnega rimskega cesarstva skoraj dve stoletji pozneje. === Srednji vek === Ocenjeno prebivalstvo mesta se je zmanjšalo s 750.000–800.000 na 450.000 v letu 450 in na 250.000 v letu okoli 500. Naseljena območja so bila za reko. Prizadevali so si, da bi Forum (in palatinske strukture) ostal nedotaknjen, a brez uspeha. V 6. stoletju so nekatere stare stavbe v Forumu začeli preoblikovati v krščanske cerkve. 1. avgusta 608 so pred Rostro postavili [[Fokov steber]], rimski monumentalni steber, ki je bil posvečen v čast vzhodnorimskega cesarja Foka. To se je izkazalo za zadnji monumentalni dodatek foruma. Cesar Konstantin I., ki je leta 665 obiskal mesto, je odstranil svinčene strehe, kar je izpostavilo stavbe vremenu in pospešilo propadanje. Do 8. stoletja je bil ves prostor obdan s krščanskimi cerkvami, ki so zavzele mesto zapuščenih in uničenih templjev<ref>Marucchi, ''Op. cit.'', pg [https://books.google.com/books?id=5GETAAAAYAAJ&pg=PA9 9].</ref>. Anonimni popotnik iz 8. stoletja iz Einsiedelna (zdaj v Švici) je poročal, da je Forum v njegovem času že razpadel. V srednjem veku, čeprav je spomin na Forum Romanum vztrajal, so bili njegovi spomeniki večinoma pokopani pod ruševinami, lokacija pa označena kot ''Campo Vaccino'' ali 'polje za govedo', ki je bilo med Kapitolskim gričem in Kolosejem. Po 8. stoletju so bile strukture Foruma razgrajene, preurejene in uporabljene za gradnjo fevdalnih stolpov in gradov na lokalnem območju. V 13. stoletju so bile te preurejene strukture porušene in mesto je postalo odlagališče. To je skupaj z razbitinami iz razstavljenih srednjeveških stavb in starodavnih struktur prispevalo k dvigu tal<ref>{{navedi knjigo |title = Roman and Medieval Art | last=Goodyear| first=W. H. | publisher = Macmillan | place = New York | year = 1899| page = [https://books.google.com/books?id=Y4UVAAAAYAAJ&pg=PA109 109]}}</ref>. Vračanje [[papež Urban V.|papeža Urbana V.]] iz [[Avignon]]a leta 1367 je povzročilo povečano zanimanje za antične spomenike, delno zaradi njihove moralne lekcije in delno kot kamnolom za nove stavbe, ki so se začele v Rimu graditi po dolgem času. === Izkopavanja in zaščita === [[File:Roman Forum from Palatine Hill 9-9-16.jpg|thumb|center|upright=3|Pogled na Rimski forum s Palatinskega griča, s slavolokom Septimija Severa (levo) in Kolosejem na vzhodu (desno).]] [[File:Rome- Ruins of the Forum, Looking towards the Capitol.jpg|thumb|right|''Rim: ruševine foruma, pogled proti glavnemu mestu'' (1742) Canaletto; slika prikazuje ostanke templja Kastorja in Poluksa.]] [[File:Platner-forum-romanum-96-ssh.jpg|thumb|upright=1.3|left|Podroben arheološki prikaz foruma iz Platner, 1904)]] [[File:Platner-forum-republic-96 recontructed color.jpg|thumb|245px|left|'''Zemljevid Rimskega foruma'''. Strukture republikanskega Rima so prikazane z rdečo, tiste iz cesarskega Rima v črni barvi. Iz Platnerjeve "Topografije in spomenikov starega Rima", 1904.]] [[Image: Depiction of the Forum Romanum (1866).jpg|thumb|245px|left|1866, upodobitev razgleda na Forumu Romanum z leve: Saturnov tempelj, Vespazijanov tempelj, Rostra, Konkordijin tempelj, slavolok Septimija Severa in Tabularium v ozadju.]] Rimski forum je bil v 17. do 19. stoletju prostor za mnoge umetnike in arhitekte, ki so študirali v Rimu, da bi skicirali. Poudarek mnogih teh del, ki so jih ustvarili umetniki iz severna, je bil na trenutnem stanju Rimskega foruma, ki je lokalno znan kot ''Campo Vaccino'', zaradi živine, ki se je pasla na pretežno opuščenem delu mesta. ''Campo Vaccino'' iz leta 1636 [[Claude Lorrain|Clauda Lorraina]] kaže, v kolikšni meri so bile stavbe v Forumu zakopane pod sedimentom. Od leta 1740 do svoje smrti leta 1772 je umetnik [[Giovanni Battista Piranesi]] delal na seriji 135 jedkanic, ki so prikazovale Rim v 18. stoletju. Priznani britanski umetnik [[Joseph Mallord William Turner |J. M. W. Turner]] je leta 1839 naslikal ''Modern Rome – Campo Vaccino'', po njegovem zadnjem potovanju v mesto.<ref>{{navedi splet|url=http://www.getty.edu/art/collection/objects/251762/joseph-mallord-william-turner-modern-rome-campo-vaccino-british-1839/ |title=Modern Rome - Campo Vaccino |publisher=The J. Paul Getty Museum}}</ref> [[File:Foro romano dal campidoglio 04.JPG|thumb|right|Ostanki Saturnovega templja]] [[File:Claude Lorrain 004.jpg|thumb|upright=1.3|right|Claude Lorrainov ''Campo Vaccino'' (1636, Louvre, Pariz)]] [[File:JMW Turner - Modern Rome - Campo Vacino.jpg|thumb|upright=1.3|right|J. M. W. Turner, ''Modern Rome – Campo Vaccino'' (1839, Royal Academy, London)]] Izkopavanje Carla Fee, ki je leta 1803 začel s čiščenjem ruševin iz slavoloka Septimija Severa, je označilo začetek čiščenja Foruma. Izkopavanja je uradno začela leta 1898 italijanska vlada pod ministrom za javno upravo dr. Baccellijem<ref>{{cite journal|last1=Carter|first1=Jesse Benedict|title=A Decade of Forum Excavation and the Results for Roman History|url=https://archive.org/details/sim_classical-journal_1910-03_5_5/page/202|journal=The Classical Journal|date=March 1910|volume=5|issue=5|page=202|jstor=3286845}}</ref>. Restavriranje iz leta 1898 je imelo tri glavne cilje: obnoviti razdrobljene dele stebrov, baz in oblog na njihovo prvotno lokacijo v Forumu, doseči najnižjo možno raven Foruma, ne da bi poškodovali obstoječe strukture in identificirati že polovično izkopane strukture, skupaj s senatno hišo in baziliko Aemilio. Ta izkopavanja, ki jih je financirala država, je vodil dr. Giacomo Boni, dokler ni umrl leta 1925 in so se na kratko ustavila med prvo svetovno vojno<ref>{{cite journal|last1=Gray|first1=Mason D.|title=Recent Excavations in the Roman Forum|url=https://archive.org/details/sim_biblical-world_1901-03_17_3/page/199|journal=The Biblical World|date=March 1901|volume=17|issue=3|page=199|jstor=3136821}}</ref>. Leta 2008 so močne padavine povzročile strukturno škodo sodobnemu betonskemu pokrovu skupaj z marmorjem "Black Stone" preko [[Lapis Niger]] v Rimu. Izkopavanja na Forumu se nadaljujejo, nova odkritja arheologov, ki so delali od leta 2009, pa so vodila do vprašanj glede točne starosti Rima. Eno od teh nedavnih odkritij vključuje steno iz tufa v bližini Lapis Niger, ki se uporablja za preusmerjanje vode iz bližnjih vodonosnikov. Okoli zidu so ostanki lončenine in ostanki hrane omogočili arheologom datacijo, da je bič zid verjetno zgrajen med 8. ali 9. stoletjem pred našim štetjem, več kot stoletje pred tradicionalnim datumom ustanovitve Rima<ref>{{navedi splet|last1=Pruitt|first1=Sarah|title=Forum Excavations Reveal Rome’s Advanced Age|url=http://www.history.com/news/forum-excavations-reveal-romes-advanced-age}}</ref>. == Spomeniki == Rimski forum je že stoletja vir navdiha za vizualne umetnike. Posebej opazen je Giambattista Piranesi, ki je ustvaril (1748–76) niz 135 jedkanic – ''Vedute di Roma'' (pogledi na Rim) - v katerem je Forum podrobno upodobil. (Številne značilnosti, ki jih je dokumentiral Piranesi, so zdaj izginile.) Znani umetniki foruma so Maerten van Heemskerck, Pirro Ligorio, Canaletto, Claude Lorrain, Giovanni Paolo Panini, Hubert Robert, J. M. W. Turner in mnogi drugi. === Saturnov tempelj === Saturnov tempelj je bil ena pomembnejših stavb v Rimskem forumu. Domneva se, da je bil zgrajen leta 497 pred našim štetjem in stoji v regiji VIII Foruma Romanuma. O tem, kdaj so zgradili tempelj, je malo znanega, saj naj bi prvotni tempelj požgali [[Galci]] v začetku 4. stoletja. Vendar se razume, da ga je Munatius Plancus obnovil leta 42 pred našim štetjem<ref>{{Cite journal|last=Richardson|first=L.|date=1980-01-01|title=The Approach to the Temple of Saturn in Rome|url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-archaeology_1980-01_84_1/page/55|jstor=504394|journal=American Journal of Archaeology|volume=84|issue=1|pages=55|doi=10.2307/504394}}</ref>. Osem preostalih stebrov je vse, kar je ostalo od slavnega templja. Čeprav natančen datum dokončanja ni znan, stoji kot ena najstarejših stavb v Forumu Romanumu. Tempelj je bil prvotno zgrajen v čast boga Jupitra, ki ga je nadomestil Saturn; zgodovinarji niso prepričani zakaj<ref>{{Cite journal|last=Richardson|first=L.|date=1980-01-01|title=The Approach to the Temple of Saturn in Rome|url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-archaeology_1980-01_84_1/page/51|jstor=504394|journal=American Journal of Archaeology|volume=84|issue=1|pages=51|doi=10.2307/504394}}</ref>. Stavba se ni uporabljala samo za verske obrede, tempelj je deloval tudi kot banka za rimsko družbo. Tempelj je stal na forumu skupaj s štirimi drugimi templji: Konkordijinim templjem, templjem Veste in Kastorja in Poluksa. V vsakem templju so pred verskimi obredi darovali živali. Ta dejanja so bila namenjena zagotavljanju sreče tistim, ki so vstopali in uporabljali tempelj<ref>Watkin, David, and Watkin, David. Wonders of the World Ser. : The Roman Forum. Cumberland, US: Harvard University Press, 2009. ProQuest ebrary.</ref>. Ker je Saturnov tempelj deloval tudi kot banka in ker je bil Saturn bog zlate dobe, so bile žrtve v upanju na finančni uspeh<ref>{{navedi knjigo|last1=Kalas|first1=Gregor|title=Ashley and Peter Larkin Series in Greek and Roman Culture : Restoration of the Roman Forum in Late Antiquity : Transforming Public Space|date=2015|publisher=University of Texas Press|location=Austin|page=16}}</ref>. V templju je bilo več obokov za javne in zasebne posameznike. Tam so bili tudi oddelki templja za javne nastope in praznike, ki so pogosto sledili žrtvovanjem. == Drugi forumi v Rimu == Obstajali so tudi drugi [[forum]]i na drugih območjih mesta. Ostanki večine od njih, včasih precejšnji, še vedno obstajajo. Najpomembnejši med njimi so številni veliki cesarski forumi, ki tvorijo kompleks s Forumom Romanum: [[Cezarjev forum|Forum Iulium]], [[Avgustov forum|Forum Augustum]], [[Nervov forum|Forum Transitorium]] in [[Trajanov forum]]. Načrtovalci iz obdobja Mussolinija so odstranili večino srednjeveških in baročnih plasti ter zgradili cesto Via dei Fori Imperiali med Imperial Fori in Forumom. Tukaj so tudi: * [[Forum Boarium]], posvečen trgovini z govedom, med Palatinskim gričem in reko Tibero, * Forum Holitorium, posvečen trgovini z zelišči in zelenjavo, med Kapitolskim gričem in Servijevim zidom, * Forum Piscarium, namenjen trgovanju z ribami med Kapitolom in Tibero, na območju sedanjega rimskega geta, * Forum Suarium, posvečen trgovini s svinjskim mesom, v bližini vojašnice ''cohortes urbanae'' na severnem delu Campus Martius, * Forum Vinarium, posvečen trgovini z vinom, na območju zdaj ''quartiere'' Testaccio, med Aventinom in Tibero. Obstajali so tudi drugi trgi, vendar jih ni mogoče opredeliti zaradi pomanjkanja natančnih informacij o funkciji vsake lokacije.<ref>{{navedi knjigo|title=A New Topographical Dictionary of Ancient Rome| author= Richardson, L. Jr.| url=https://books.google.com/?id=K_qjo30tjHAC&pg=PA164&lpg=PA164&dq=Forum+cuppedinis#v=onepage&q=Forum%20cuppedinis&f=false| publisher=JHU Press|date= 1992 | isbn= 9780801843006}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons|Roman Forum}} ; v slovenščini * [https://www.burger.si/StariRim/ArheoloskiParkKolosej/index.html#Forum 360°+VR Virtualna ekskurzija v Rimski forum] avtor [[Boštjan Burger]] ; v angleščini *[http://www.italyrome.info/foro_romano_3d_eng.php Reconstruction in 3D of the Roman Forum], [http://www.italyrome.info/circomassimo/circo-massimo-3d-eng.php Circus Maximus], and the [http://www.italyrome.info/isolatiberina/isola-tiberina-3d-eng.php Tiber Island] - [http://www.italyrome.info www.italyrome.info] *[http://dlib.etc.ucla.edu/projects/Forum Digital Roman Forum], 3D reconstructions of the Roman Forum in ca. 400 *[http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Gazetteer/Places/Europe/Italy/Lazio/Roma/Rome/Forum_Romanum/_Texts/Huelsen*/home.html Christian Hülsen: The Roman Forum] (at LacusCurtius; Hülsen was one of the principal excavators of the Forum) *[http://sights.seindal.dk/sight/4_Forum_Romanum.html Forum Romanum (photo archive)] *[http://www.euratlas.net/Roma/rome3-3.htm Map of the Forum in AD 100, blank or labelled] {{Rimski forum}} [[Kategorija:Zgodovina Rima]] [[Kategorija:Starorimska arhitektura v Rimu]] [[Kategorija:Rimski forum|*]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] {{normativna kontrola}} 67oyu0amm723bxjzfpswyqfu9684bp3 Uporabniški pogovor:Ursamihevc 3 461898 6682606 5946416 2026-05-29T13:31:19Z Yerpo 8417 /* Uporaba slik tretjih avtorjev */ nov razdelek 6682606 wikitext text/x-wiki [[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel v Wikipediji, Ursamihevc. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/Ursamihevc|o katerih si pisal]] v članku [[Fed Horses]] - zaradi tega si mogoče v [[WP:KOI|konfliktu interesov]]. Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov. Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov: *'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi. *'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev. *'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih. *'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]). Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]]. Hvala.<!-- THE FOLLOWING CATEGORY SHOULD BE REMOVED WHEN THE USER IS BLOCKED, OR IT IS DECIDED THAT THIS USER DOES NOT HAVE A COI, OR THIS TEMPLATE HAS BEEN IN PLACE FOR A WHILE WITH NO ACTION. -->[[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestili o navzkrižju interesov|{{PAGENAME}}]] <!-- Template:uw-coi --> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:05, 6. junij 2019 (CEST) == Uporaba slik tretjih avtorjev == Zdravo. Sliko Vite Orehek lahko objavimo le, če dovoljuje uporabo svojega avtorskega dela pod prosto licenco Creative Commons, ki dovoljuje tudi komercialno rabo. Če se strinja, naj prosim pošlje soglasje po navodilih na [[WP:VRTIZJ]]. Do takrat sem jo umaknil iz članka. Hvala, — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:31, 29. maj 2026 (CEST) 5ppfgbhjy1wxovyzvx1udy4at3f4czc 6682610 6682606 2026-05-29T13:42:54Z Ursamihevc 180502 /* Uporaba slik tretjih avtorjev */ odgovor 6682610 wikitext text/x-wiki [[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel v Wikipediji, Ursamihevc. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/Ursamihevc|o katerih si pisal]] v članku [[Fed Horses]] - zaradi tega si mogoče v [[WP:KOI|konfliktu interesov]]. Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov. Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov: *'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi. *'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev. *'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih. *'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]). Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]]. Hvala.<!-- THE FOLLOWING CATEGORY SHOULD BE REMOVED WHEN THE USER IS BLOCKED, OR IT IS DECIDED THAT THIS USER DOES NOT HAVE A COI, OR THIS TEMPLATE HAS BEEN IN PLACE FOR A WHILE WITH NO ACTION. -->[[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestili o navzkrižju interesov|{{PAGENAME}}]] <!-- Template:uw-coi --> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:05, 6. junij 2019 (CEST) == Uporaba slik tretjih avtorjev == Zdravo. Sliko Vite Orehek lahko objavimo le, če dovoljuje uporabo svojega avtorskega dela pod prosto licenco Creative Commons, ki dovoljuje tudi komercialno rabo. Če se strinja, naj prosim pošlje soglasje po navodilih na [[WP:VRTIZJ]]. Do takrat sem jo umaknil iz članka. Hvala, — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:31, 29. maj 2026 (CEST) :Hello, :thank you for the clarification. The author of the photograph, Vita Orehek, will send the appropriate permission to the permissions/VRT team in the coming days according to the required CC BY-SA 4.0 licensing procedure. :As the process is already underway and the authorization will be provided directly by the copyright holder, we expect the photograph to be restored to the Fed Horses article promptly once the permission is received. :Thank you and best regards. [[Uporabnik:Ursamihevc|Ursamihevc]] ([[Uporabniški pogovor:Ursamihevc|pogovor]]) 15:42, 29. maj 2026 (CEST) civuo9egk14fo5512pwe3fbxr5in9uh Znan obraz ima svoj glas (5. sezona) 0 463358 6682758 6679757 2026-05-29T19:39:27Z Anzet 118843 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6679757|6679757]] uporabnika [[Special:Contributions/Upwinxp|Upwinxp]] ([[User talk:Upwinxp|pogovor]]) 6682758 wikitext text/x-wiki '''5. sezona šova [[Znan obraz ima svoj glas]]''' je potekala jeseni 2019: prva oddaja sezone je bila na sporedu 22. septembra, finale pa je bil 15. decembra (12 nedeljskih oddaj, 27. oktobra oddaje ni bilo). Ponovno jo je vodil [[Denis Avdić]], žirante iz 4. sezone pa so nadomestili trije novi žiranti: [[Lara Komar]], [[Lea Sirk]] in Marko Miladinović. Tekmovalcem so pri preobrazbah zopet pomagali [[Tilen Artač]] kot učitelj igre, [[Darja Švajger]] kot učiteljica petja in Miha Krušič kot koreograf. Zmagovalka sezone je bila [[Eva Boto]]. ==Tekmovalci== * [[Eva Boto]] * [[Ana Dežman]] * Maja Oderlap * Petra Zore * [[Alex Volasko]] * [[David Amaro]] * Srđan Milovanović * [[Matic Supovec]] ==Točke skozi celotno sezono== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! class="unsortable"|Tekmovalec !! <small>22. 9.</small> !! <small>29. 9.</small> !! <small>6. 10.</small> !! <small>13. 10.</small> !! <small>20. 10.</small> !! <small>3. 11.</small> !! <small>10. 11.</small> || <small>17. 11.</small> !! <small>24. 11.</small> !! <small>1. 12.</small> !! <small>8. 12.</small> !! Σ |- | bgcolor="gold"|Eva Boto || '''20''' || 10 || 19 || 19 || 16 || 19 || 12 || 9 || 17 || 11 || bgcolor="gold"|'''24''' || bgcolor="gold"|176 |- | Ana Dežman || bgcolor="gold"|24 || '''7''' || bgcolor="gold"|24 || 9 || 11 || bgcolor="gold"|'''24''' || 18 || 9 || 10 || 12 || 17 || 165 |- | Maja Oderlap || 11 || 4 || 9 || bgcolor="gold"|22 || 11 || 9 || 16 || '''15''' || 11 || 13 || 8 || 129 |- | Petra Zore || 12 || 8 || '''14''' || 13 || 11 || 9 || 15 || 20 || 10 || '''20''' || 10 || 142 |- | Alex Volasko || 16 || 5 || 12 || 12 || 11 || 12 || bgcolor="gold"|'''24''' || 20 || 14 || 20 || 14 || 160 |- | bgcolor="lightblue"|David Amaro || 8 || bgcolor="gold"|12 || 20 || 15 || '''18''' || 19 || 19 || 13 || 20 || 10 || 20 || bgcolor="lightblue"|174 |- | bgcolor="lightblue"|Srđan Milovanović || 18 || 10 || 9 || 12 || 20 || 15 || 10 || 16 || bgcolor="gold"|'''24''' || bgcolor="gold"|21 || 15 || bgcolor="lightblue"|170 |- | bgcolor="lightblue"|Matic Supovec || 13 || 6 || 16 || '''20''' || bgcolor="gold"|24 || 15 || 10 || bgcolor="gold"|20 || 17 || 16 || 15 || bgcolor="lightblue"|172 |} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna/sezone :{{colorbox|lightblue}} tekmovalec, ki se je uvrstil v finale Točke tekmovalca, ki je imel v posamezni oddaji skrivno misijo, so v '''krepkem'''. ====Zmagovalne preobrazbe==== {| class="wikitable" |- ! # !! Tekmovalec !! Preobrazba !! Pesem |- | 1. || Ana Dežman || Aretha Franklin || "Think" |- | 2. || David Amaro || Jim Carrey <small>(Maska)</small> || "Cuban Pete" |- | 3. || Ana Dežman || Diva Plavalaguna || "Il dolce suono" |- | 4. || Maja Oderlap || Tatjana Gros || "Zato sem noro te ljubila" |- | 5. || Matic Supovec || Aerosmith || "I Don't Wanna Miss a Thing" |- | 6. || Ana Dežman || Elda Viler || "Ti si moja ljubezen" |- | 7. || Alex Volasko || Nace Junkar || "Vrniva se na najino obalo" |- | 8. || Matic Supovec || Zdravko Čolić || "Ti si mi u krvi" |- | 9. || Srđan Milovanović || Leonard Cohen || "Hallelujah" |- | 10. || Srđan Milovanović || Sestre || "Samo ljubezen" |- | 11. || Eva Boto || Ansambel bratov Avesnik || "Tam, kjer murke cveto" |-bgcolor="gold" | 12. || '''Eva Boto''' || '''Christina Aguilera''' || '''"Beautiful"''' |} ==Mladi upi 2019== Kot v preteklih sezonah so tekmovalci skozi sezono zbirali denar za sklad Mladi upi. Vsak teden (razen v finalu) je imel eden izmed tekmovalcev skrivno misijo. Na podlagi rezultata, ki ga je tisti teden tekmovalec s skrivno misijo dosegel, je POP TV v sklad daroval določeno količino denarja (3.000 € za 1. mesto, 2.000 € za 2. mesto, 1.000 € za 3. mesto, 500 € za 4.–8. mesto), zavod Vse bo v redu Zavarovalnice Triglav pa je ta znesek vsakič podvojil. V 11 tednih so tekmovalci zbrali 39.000 €, ki sta jih POP TV in zavod Vse bo v redu na koncu zaokrožila na 50.000 €. V finale natečaja Mladi upi 2019 so se uvrstili naslednji "mladi upi", sredstva iz sklada pa jih je prejelo 13 (označeni v krepkem): {{stolpci|3| * '''Eva Alina Hočevar, kajak in kanu na divjih vodah''' * '''Lučka Rakovec, športno plezanje''' * '''Janja Šegel, plavanje''' * '''Klara Lukan, atletika – tek''' * Zala Urh, šah * Peter Krajnc, sabljanje * Nik Auguštin, tekvondo WT * Sara Goltes, deskanje na snegu * '''Naj Mekinc, deskanje na snegu – prosti slog''' * Nejc Polenčič, kanu – slalom na divjih vodah * '''Vid Oštrbenk, kajak – slalom in šprint na divjih vodah''' * Lucija Planinc, paraplavanje * '''Matej Štih, pozavna''' * '''Vid Ibic, klavir''' * '''Kany Michel Obenga, sodobni ples''' * Flavija Žagar, balet * '''Jernej Mišič, harfa''' * '''Bratko Krivokapić, helikon''' * '''Tevž Lotrič, fizika, programiranje''' * '''Lovro Drofenik, matematika''' }} 12 prejemnikov sredstev je izbrala komisija, eden – Vid Oštrbenk – pa je bil izbran na podlagi spletnega glasovanja. ==Oddaje== ====1. oddaja==== Gostujoča žirantka je bila [[Nuša Derenda]]. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/v-koga-in-kako-uspesno-se-bodo-preobrazili-nastopajoci-sova-znan-obraz-ima-svoj-glas.html|title=V prvi oddaji slavila Ana Dežman kot Aretha Franklin |accessdate=3. 10. 2019 |date=22. 9. 2019 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! <small>Gost</small> !! <small>Lea</small> !! <small>Marko</small> !! <small>Lara</small> !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Alex Volasko || [[Verka Serdučka|Verka Serduchka]] ||"Dancing Lasha Tumbai" || 8 || 9 || 8 || 7 || 5 || 37 || 8 || 8 || 16 || 4. |- | 2. || David Amaro || Fred Astaire ||"Cheek to Cheek" || 5 || 4 || 4 || 5 || 0 || 18 || 4 || 4 || 8 || 8. |- | 3. || Maja Oderlap || Neda Ukraden || "Da se najdemo na pola puta" || 4 || 5 || 7 || 4 || 0 || 20 || 5 || 6 || 11 || 7. |- | 4. || Eva Boto† || [[Jenny Lind]]|| "Never Enough" || 9 || 8 || 10 || 8 || 10 ||45 || 10 || 10 || 20 || 2. |- | 5. || Matic Supovec || [[AC/DC]] || "You Shook Me All Night Long" || 6 || 7 || 5 || 10 || 0 || 28 || 6 || 7 || 13 || 5. |- | 6. || Srđan Milovanović || [[Mišo Kovač]]|| "Ti si pjesma moje duše" || 7 || 6 || 9 || 6 || 10 || 38 || 9 || 9 || 18 || 3. |- | 7. || Petra Zore || [[Nuša Derenda]] || "Energy/Ne ni res" || 10 || 10 || 6 || 9 || 0 || 35 || 7 || 5 || 12 || 6. |-bgcolor="gold" | 8. || Ana Dežman || [[Aretha Franklin]] || "Think" || 12 || 12 || 12 || 12 || 15 || 63 || 12 || 12 || 24 || 1. |} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Alex → Srđan * David → Ana * Maja → Srđan * Eva → Alex * Matic → Eva * Srđan → Ana * Petra → Ana * Ana → Eva }} ====2. oddaja==== * Gostujoči žirant je bil [[Domen Valič]]. * V drugi oddaji ni bilo telefonskega glasovanja, ampak so bili gledalci naprošeni, naj pošljejo sms za Krisa Zudicha. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/zmaga-je-sla-tokrat-v-roke-davidu-amari.html|title=Zmaga je šla tokrat v roke Davidu Amaru |accessdate=3. 10. 2019 |date=29. 9. 2019 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="7"|Glasovanje !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev |- ! <small>Gost</small> !! <small>Lea</small> !! <small>Marko</small> !! <small>Lara</small> !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Matic Supovec ||[[Måns Zelmerlöw]]|| "Heroes" || 5 || 9 || 5 || 9 || 0 || 28 || 6 || 6. |- | 2. || Ana Dežman† ||[[Tereza Kesovija]]|| "Nono, dobri moj nono" || 6 || 8 || 10 || 6 || 0 || 30 || 7 || 5. |- | 3. || Petra Zore ||[[Catherine Zeta-Jones]]|| "All That Jazz" || 9 || 5 || 7 || 5 || 5 || 31 || 8 || 4. |- | 4. || Alex Volasko || Nat King Cole || "When I Fall in Love" || 4 || 6 || 6 || 7 || 0 || 23 || 5 || 7. |- | 5. || Eva Boto ||[[Senidah]]|| "Mišići" || 7 || 7 || 9 || 10 || 5 || 38 || 10 || 2. |- | 6. || Maja Oderlap ||[[Bonnie Tyler]]|| "Total Eclipse of the Heart" || 8 || 4 || 4 || 4 || 0 || 20 || 4 || 8. |- | 7. || Srđan Milovanović || rowspan=2|[[Jim Carrey]]<br><small>(Maska)</small>|| rowspan="2" |"Cuban Pete" || 10 || 12 || 8 || 8 || 0 || 38 || 10 || 2. |- | 8. || bgcolor="gold"|David Amaro || 12 || 10 || 12 || 12 || 30 || 76 || 12 || 1. |} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Matic → David * Ana → David * Petra → David * Alex → Eva * Eva → David * Maja → David * Srđan → David * David → Petra }} ====3. oddaja==== * Gostujoči žirant je bil Niko Zagode. * S tretjo oddajo so začeli razkrivati samo, komu so žiranti podelili svojih 12 in 10 točk, ne pa celotnih glasov, in skupni seštevek njihovih glasov. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/stojece-ovacije-za-zmagovalko-ano-dezman.html |title=Stoječe ovacije za zmagovalko Ano Dežman |accessdate=8. 10. 2019 |date=6. 10. 2019 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! <small>Gost</small> !! <small>Lea</small> !! <small>Marko</small> !! <small>Lara</small> !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Srđan Milovanović || Cardi B || "I Like It" || || || || || 0 || 24 || 5 || 4 || 9 ||8. |- | 2. || Petra Zore† ||[[Lepa Brena]]|| "Uđi slobodno" || 10 || || || || 0 || 33 || 7 || 7 || 14 ||5. |- | 3. || Maja Oderlap ||[[Bilbi]]|| "Hvala za vijolice" || || || || || 0 || 17 || 4 || 5 || 9 ||7. |- | 4. || David Amaro || Hozier || "Take Me to Church" || || 12 || || 12 || 0 || 39 || 10 || 10 || 20 ||2. |- | 5. || Matic Supovec || Inner Circle || "Sweat (A La La La La Long)" || || || || || 5 || 38 || 8 || 8 || 16 ||4. |- | 6. || Alex Volasko ||[[Bradley Cooper]]|| rowspan="2" |"Shallow" || || || || || 5 || 25 || 6 || 6 || 12 ||6. |- | 7. || Eva Boto ||[[Lady Gaga]]|| || || 10 || || 5 || 39 || 10 || 9 || 19 ||3. |-bgcolor="gold" | 8. || Ana Dežman || Diva Plavalaguna || "Il dolce suono" || 12 || 10 || 12 || 10 || 25 || 69 || 12 || 12 || 24 ||1. |} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Srđan → Ana * Petra → Ana * Maja → Ana * David → Ana * Matic → Ana * Alex → Eva * Eva → Alex * Ana → Matic }} ====4. oddaja==== Gostujoča žirantka je bila [[Alya]]. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/zmaga-je-sla-tokrat-v-roke-zimzeleni-maji-oderlap.html |title=Zmaga je šla tokrat v roke "zimzeleni" Maji Oderlap |accessdate=20. 10. 2019 |date=13. 10. 2019 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! <small>Gost</small> !! <small>Lea</small> !! <small>Marko</small> !! <small>Lara</small> !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Petra Zore ||[[Beyoncé]]|| "Single Ladies (Put a Ring on It)" || || || 12 || || 0 || 27 || 6 || 7 || 13 ||5. |- | 2. || Ana Dežman || Nina Vodopivec <small>([[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]])</small> || "Lahko sem srce" || || || || || 0 || 26 || 5 || 4 || 9 ||8. |- | 3. || Eva Boto || Ariel <small>(Mala morska deklica)</small> || "Part of Your World" || || 12 || || || 5 || 40 || 10 || 9 || 19 ||3. |- | 4. || Srđan Milovanović || Sebastian<br><small>(Mala morska deklica)</small> || "Under the Sea" || || || || || 0 || 34 || 7 || 5 || 12 ||7. |- | 5. || David Amaro ||[[Justin Bieber]]|| "Sorry" || || 10 || || 10 || 5 || 37 || 9 || 6 || 15 ||4. |-bgcolor="gold" | 6. || Maja Oderlap ||[[Tatjana Gros]]|| "Zato sem noro te ljubila" || 12 || || 10 || || 25 || 60 || 12 || 10 || 22 ||1. |- | 7. || Alex Volasko ||[[Eric Idle]] <small>([[Monty Python]])</small> || "Always Look on the Bright Side of Life" || 10 || || || || 0 || 24 || 4 || 8 || 12 ||6. |- | 8. || Matic Supovec† || Blaž Švab <small>([[Modrijani]])</small> || "[[Ti moja rožica (single)|Ti moja rožica]]" || || || || 12 || 5 || 36 || 8 || 12 || 20 ||2. |} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Petra → David * Ana → Maja * Eva → Maja * Srđan → Maja * David → Eva * Maja → Matic * Alex → Maja * Matic → Maja }} ====5. oddaja==== Gostujoči žirant je bil [[Peter Poles]]. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/zmaga-sla-v-roke-aerosmithu-maticu-supovcu.html |title=Zmaga šla v roke "aerosmithu" Maticu Supovcu |accessdate=9. 11. 2019 |date=20. 10. 2019 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! <small>Gost</small> !! <small>Lea</small> !! <small>Marko</small> !! <small>Lara</small> !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Maja Oderlap ||[[Neca Falk]]|| "[[Banane (skladba)|Banane]]" || || || || || 0 || 19 || 5 || 6 || 11 || 6. |- | 2. || Srđan Milovanović || Josh Turner || "Your Man" || 10 || 8 || 12 || 10 || 5 || 45 || 10 || 10 || 20 || 2. |- | 3. || Alex Volasko ||[[Bijelo dugme]]|| "Ne spavaj mala moja, muzika dok svira" || || || || || 0 || 17 || 4 || 7 || 11 || 5. |- | 4. || Eva Boto ||[[Ariana Grande]]|| "Dangerous Woman" || 12 || || 10 || || 5 || 41 || 8 || 8 || 16 || 4. |- | 5. || Petra Zore || Missy Elliott || "Work It" || || 10 || || || 5 || 37 || 7 || 4 || 11 || 8. |-bgcolor="gold" | 6. || Matic Supovec ||[[Aerosmith]]|| "I Don't Wanna Miss a Thing" || || || || 12 || 20 || 58 || 12 || 12 || 24 || 1. |- | 7. || Ana Dežman || rowspan=2|[[Cher (umetnica)|Cher]]|| rowspan="2" |"Dov'è l'amore" || || || || || 0 || 24 || 6 || 5 || 11 || 7. |- | 8. || David Amaro† || || 12 || || || 5 || 43 || 9 || 9 || 18 || 3. |} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Maja → Matic * Srđan → Matic * Alex → Eva * Eva → Petra * Petra → Srđan * Matic → David * Ana → Matic * David → Matic }} ====6. oddaja==== Gostujoči žirant je bil Challe Salle. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/z-imitacijo-je-ponovno-slavila-odlicna-ana-dezman.html |title=Z imitacijo je ponovno slavila odlična Ana Dežman |accessdate=9. 11. 2019 |date=3. 11. 2019 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! <small>Gost</small> !! <small>Lea</small> !! <small>Marko</small> !! <small>Lara</small> !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Petra Zore ||[[Netta Barzilai|Netta]]|| "Toy" || || || || || 0 || 21 || 5 || 4 || 9 ||8. |- | 2. || Alex Volasko ||[[The Beach Boys]]|| "Surfin' USA" || || || || || 0 || 22 || 6 || 6 || 12 ||6. |- | 3. || David Amaro ||[[Prince (glasbenik)|Prince]]|| "Kiss" || 10 || 8 || 10 || 12 || 10 || 50 || 10 || 9 || 19 ||3. |- | 4. || Matic Supovec || Pedro Capó || rowspan=2|"Calma" || || || || || 0 || 28 || 7 || 8 || 15 ||4. |- | 5. || Srđan Milovanović || Farruko || || 10 || || || 5 || 40 || 8 || 7 || 15 ||5. |- | 6. || Maja Oderlap || Raffaella Carrà || "Ballo ballo" || || || || || 0 || 20 || 4 || 5 || 9 ||7. |- | 7. || Eva Boto || Challe Salle || "Lagano" || 12 || || || 10 || 5 || 41 || 9 || 10 || 19 ||2. |-bgcolor="gold" | 8. || Ana Dežman† ||[[Elda Viler]]|| "Ti si moja ljubezen" || || 12 || 12 || || 20 || 62 || 12 || 12 || 24 || 1. |} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Petra → David * Alex → Ana * David → Srđan * Matic → Ana * Srđan → Ana * Maja → Eva * Eva → Ana * Ana → David }} ====7. oddaja==== Gostujoča žirantka je bila Helena Blagne. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/prva-zmaga-za-alexa-volaska.html |title=Prva zmaga za Alexa Volaska |accessdate=11. 11. 2019 |date=10. 11. 2019 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! <small>Gost</small> !! <small>Lea</small> !! <small>Marko</small> !! <small>Lara</small> !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Eva Boto || Gloria Estefan || "Conga" || || || || || 0 || 20 || 5 || 7 || 12 || 6. |- | 2. || Matic Supovec ||[[The Beatles]]|| "Help!" || || || || || 0 || 20 || 5 || 5 || 10 || 7. |- | 3. || Maja Oderlap ||[[Lordi]]|| "Hard Rock Hallelujah" || || || || || 0 || 27 || 7 || 9 || 16 || 4. |- | 4. || Srđan Milovanović || Michel Teló || "Ai se eu te pego" || || || || || 0 || 24 || 6 || 4 || 10 || 8. |- | 5. || David Amaro ||[[Halid Bešlić]]|| "Miljacka" || || || 12 || || 0 || 38 || 9 || 10 || 19 || 2. |- | 6. || Ana Dežman ||[[Lea Sirk]]|| "[[Hvala, ne!]]" || || 12 || || 10 || 0 || 40 || 10 || 8 || 18 || 3. |- | 7. || Petra Zore ||[[Helena Blagne]]|| rowspan="2" |"Vrniva se na najino obalo" || 12 || || || || 5 || 38 || 9 || 6 || 15 || 5. |- | 8. || bgcolor="gold"|Alex Volasko† ||[[Nace Junkar]]|| 10 || 10 || 10 || 12 || 35 || 77 || 12 || 12 || 24 || 1. |} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Eva → Alex * Matic → Alex * Maja → Alex * Srđan → Alex * David → Alex * Ana → Alex * Petra → Alex * Alex → Petra }} ====8. oddaja==== Gostujoča žirantka je bila Tanja Žagar. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/zmaga-je-sla-v-roke-custvenega-matica-colica.html |title=Zmaga je šla v roke čustvenega Matica 'Čolića' |accessdate=18. 11. 2019 |date=17. 11. 2019 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! <small>Gost</small> !! <small>Lea</small> !! <small>Marko</small> !! <small>Lara</small> !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || David Amaro ||[[Čuki]]|| rowspan="2" |"Komar" || || || || || 0 || 31 || 7 || 6 || 13 || 6. |- | 2. || Eva Boto ||[[Pika Božič]]|| || || || || 5 || 22 || 4 || 5 || 9 || 7. |- | 3. || Srđan Milovanović || Panjabi MC || "Mundian To Bach Ke" || || || || || 10 || 39 || 9 || 7 || 16 || 4. |-bgcolor="gold" | 4. || Matic Supovec ||[[Zdravko Čolić]]|| "Ti si mi u krvi" || || 10 || 12 || 10 || 0 || 36 || 8 || 12 || 20{{efn|V primeru izenačenja (za zmago) zmaga tisti, ki je prejel več točk od telefonskega glasovanja.}} || 1. |- | 5. || Ana Dežman || Mungo Jerry || "In the Summertime" || || || || || 0 || 24 || 5 || 4 || 9 || 8. |- | 6. || Petra Zore ||[[Meryl Streep]]<br><small>(kot [[Florence Foster Jenkins]])</small>|| "{{abbr|Queen of the Night aria|Arija kraljice noči}}" || 10 || || 10 || || 15 || 53 || 12 || 8 || 20 || 3. |- | 7. || Maja Oderlap† ||[[Tanja Žagar]]|| "Nora noč" || 12 || || || || 0 || 28 || 6 || 9 || 15 || 5. |- | 8. || Alex Volasko ||[[Israel Kamakawiwoʻole|Israel Kamakawiwo'ole]]|| "Somewhere Over the Rainbow" || || 12 || || 12 || 10 || 51 || 10 || 10 || 20 || 2. |} {{seznam opomb}} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * David → Eva * Eva → Petra * Srđan → Alex * Matic → Petra * Ana → Petra * Petra → Srđan * Maja → Alex * Alex → Srđan }} ====9. oddaja==== Gostujoči žirant je bil [[Dejan Vunjak]]. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/zmaga-vecera-sla-prvic-v-roke-srdzanu-milovanovicu.html |title=Zmaga večera prvič v roke Srđanu Milovanoviću |accessdate=27. 11. 2019 |date=24. 11. 2019 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! <small>Gost</small> !! <small>Lea</small> !! <small>Marko</small> !! <small>Lara</small> !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Maja Oderlap ||[[Danijela Martinović]]|| "Da je slađe zaspati" || || || || || 0 || 17 || 4 || 7 || 11 || 6. |- | 2. || Eva Boto ||[[Tinkara Kovač]]|| "Mars in Venera" || || || 10 || || 10 || 39 || 9 || 8 || 17 || 4. |- | 3. || Alex Volasko || Gene Kelly || "Singin' in the Rain" || 10 || || || || 5 || 35 || 7 || 7 || 14 || 5. |- | 4. || Matic Supovec ||[[Lepi Dasa]]|| "Lepi Dasa" || || || || || 10 || 38 || 8 || 9 || 17 || 3. |-bgcolor="gold" | 5. || Srđan Milovanović† ||[[Leonard Cohen]]|| "Hallelujah" || 12 || 12 || 12 || 12 || 10 || 58 || 12 || 12 || 24 || 1. |- | 6. || Ana Dežman || rowspan=2|En Vogue || rowspan=2|"Free Your Mind" || || || || || 0 || 24 || 5 || 5 || 10 || 7. |- | 7. || Petra Zore || || || || 10 || 0 || 31 || 6 || 4 || 10 || 8. |- | 8. || David Amaro ||[[Ceca]]|| "Beograd" || || 10 || || || 5 || 42 || 10 || 10 || 20 || 2. |} {{seznam opomb}} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Maja → Alex * Eva → Srđan * Alex → Matic * Matic → Srđan * Srđan → David * Ana → Matic * Petra → Eva * David → Eva }} ====10. oddaja==== Gostujoči žirant je bil Tomaž Mihelič - Marlenna. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/zmaga-spet-v-roke-srdzana-milovanovica-razkrit-prvi-tekmovalec-zvezde-plesejo.html |title=Zmaga znova v roke Srđana Milovanovića |accessdate=8. 12. 2019 |date=1. 12. 2019 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! <small>Gost</small> !! <small>Lea</small> !! <small>Marko</small> !! <small>Lara</small> !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || David Amaro ||[[Wham!]]|| "Wake Me Up Before You Go-Go" || || || || || 0 || 27 || 5 || 5 || 10 || 8. |- | 2. || Alex Volasko ||[[Alenka Gotar]]|| "[[Cvet z juga]]" || || || || || 0 || 30 || 8 || 12 || 20 || 2. |- | 3. || Ana Dežman || Kaoma || "Lambada" || || || || || 0 || 28 || 6 || 6 || 12 || 6. |- | 4. || Eva Boto ||[[Manca Špik]]|| rowspan="2" |"Oba" || || || || || 5 || 23 || 4 || 7 || 11 || 7. |- | 5. || Maja Oderlap ||[[Isaac Palma]]|| || || || || 10 || 34 || 9 || 4 || 13 || 5. |- | 6. || Matic Supovec || Earth, Wind & Fire || "September" || 10 || || || || 0 || 30 || 8 || 8 || 16 || 4. |-bgcolor="gold" | 7. || Srđan Milovanović ||[[Sestre (skupina)|Sestre]]|| "Samo ljubezen" || 12 || 12 || 12 || 10 || 15 || 61 || 12 || 9 || 21 || 1. |- | 8. || Petra Zore† ||[[Eros Ramazzotti]] & [[Anastacia]]|| "I Belong to You" || 9 || 10 || 10 || 12 || 10 || 51 || 10 || 10 || 20 || 3. |} {{seznam opomb}} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * David → Petra * Alex → Srđan * Ana → Srđan * Eva → Maja * Maja → Eva * Matic → Maja * Srđan → Petra * Petra → Srđan }} ====11. oddaja==== Gostujoča žirantka je bila Nika Kljun. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/predzadnja-zmaga-sezone-je-sla-v-roke-evi-boto.html |title=Predzadnja zmaga sezone je šla v roke Evi Boto |accessdate=8. 12. 2019 |date=8. 12. 2019 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! <small>Gost</small> !! <small>Lea</small> !! <small>Marko</small> !! <small>Lara</small> !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Petra Zore || Moana || "How Far I'll Go" || || || || || 0 || 25 || 5 || 5 || 10 || 7. |- | 2. || Alex Volasko ||[[Omar Naber]]|| "Vse, kar si želiš" || || || || || 0 || 28 || 7 || 7 || 14 || 6. |-bgcolor="gold" | 3. || Eva Boto† ||[[Ansambel bratov Avsenik]]|| "[[Tam, kjer murke cveto]]" || 12 || || 12 || || 15 || 57 || 12 || 12 || 24 || 1. |- | 4. || David Amaro ||[[Justin Timberlake]]|| "Can't Stop the Feeling!" || 10 || 12 || 10 || 10 || 5 || 47 || 10 || 10 || 20 || 2. |- | 5. || Srđan Milovanović ||[[Plavi orkestar]]|| "Od rođendana do rođendana" || || 10 || || || 10 || 39 || 9 || 6 || 15 || 5. |- | 6. || Maja Oderlap ||rowspan="2"|[[6pack Čukur]] & [[Šank Rock|Šank rock]]|| rowspan="2"|"Dej bolj na glas" || || || || || 5 || 23 || 4 || 4 || 8 || 8. |- | 7. || Matic Supovec || || || || || 5 || 28 || 7 || 8 || 15 || 4. |- | 8. || Ana Dežman ||[[Mariah Carey]]|| "[[All I Want for Christmas Is You]]" || || || || 12 || 0 || 37 || 8 || 9 || 17 || 3. |} {{seznam opomb}} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Petra → Srđan * Alex → Srđan * Eva → David * David → Eva * Srđan → Eva * Maja → Matic * Matic → Maja * Ana → Eva }} ====12. oddaja – finale==== * Gostujoča žirantka je bila Ana Praznik. * V finalu so se za zmago potegovali tisti 4 tekmovalci, ki so v prvih 11 oddajah zbrali največ točk: Srđan Milovanović, Matic Supovec, David Amaro in Eva Boto. * O končnem zmagovalcu so odločali samo gledalci (žiranti so nastope le komentirali, niso pa jih ocenili). * Zmagovalka (in naj imitatorka) sezone je postala Eva Boto. {| class="wikitable" |+Finalisti ! Tekmovalec !! Preobrazba<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/znan-obraz-ima-svoj-glas-finalna-oddaja-5-sezona.html|title=Najboljša imitatorka sezone je Eva Boto |accessdate=16. 12. 2019 |date=15. 12. 2019 |format= |work= }}</ref> !! Pesem |- | Srđan Milovanović ||[[Aleksander Rybak|Alexander Rybak]]|| "[[Fairytale]]" |- | Matic Supovec || Petar Grašo || "Moje zlato" |-bgcolor="gold" | Eva Boto ||[[Christina Aguilera]]|| "Beautiful" |- | David Amaro || James Arthur || "Impossible" |} * Ostali štirje tekmovalci so nastopili v duetih v "revijalnem programu" (Alex in Ana po Srđanu, Petra in Maja pa po Evi). {| class="wikitable" |+Nefinalisti ! Tekmovalec !! Preobrazba !! Pesem |- | Alex Volasko ||[[Stane Mancini]]|| rowspan="2" |"Kako sva si različna" |- | Ana Dežman ||[[Marjana Deržaj]] |- | Petra Zore || rowspan=2|[[ABBA]]|| rowspan="2" |"[[Waterloo (skladba)|Waterloo]]" |- | Maja Oderlap |} * Po razglasitvi rezultatov je vseh 8 tekmovalcev zapelo "Moje sonce" skupine [[Bepop]]. ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/novi-ziranti-sova-znan-obraz-ima-svoj-glas.html |title=Novi žiranti šova Znan obraz ima svoj glas |accessdate=4. 7. 2019 |date=3. 7. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/predstavljamo-obraze-nove-sezone-sova-znan-obraz-ima-svoj-glas.html |title=Predstavljamo obraze nove sezone šova Znan obraz ima svoj glas |accessdate=3. 9. 2019 |date=3. 9. 2019 |format= |work= }} {{Znan obraz ima svoj glas}} [[Kategorija:Znan obraz ima svoj glas]] [[Kategorija:2019 v Sloveniji]] lmjqeq3siilbi88wj0y2n44ccbj9tzo Špil liga 0 464458 6682841 6672433 2026-05-30T08:05:56Z Anzet 118843 6682841 wikitext text/x-wiki '''Špil liga − prva liga dijaških bendov''' je natečaj Kina Šiška, namenjen dijaškim glasbenim skupinam, pa tudi solistom. V sklopu Špil lige se odvije serija koncertnih nastopov, v finalu katere se okrona zmagovalca oz. prvaka sezone. ==Pregled sezon== {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! Sezona !! Leto !! Zmagovalec !! Ostali finalisti !! Žirija |- | I. || 2013/14 || [[Koala Voice]] | * Ice on Fire * Sober Assault * The Broken Input | rowspan=2| * Izak Košir * Melanija Fabčič - Melée * Žiga Klančar |- | II. || 2014/15 || StillOut | * Furu Efu * No Agenda * Night Flight |- | III. || 2015/16 || Infected | * Teenagers * In the Attic * Attic Mist | * Klavdija Kopina * Tomaž Pezdirc * Toni Cahunek |- | IV. || 2016/17 || [[Joker Out]] | * Rock Heroes * Lapsus * The Mint | rowspan="2"| * Toni Cahunek * Klara Zupančič * Žiga Klančar/Jernej Sobočan |- | V. || 2017/18 || [[In the Attic]] | * Sickbreed * Garlik * O.K. Junior |- | VI. || 2018/19 ||[[Kiwi Flash]] | * Macbeth * Blerim Rexhepi * Tooth in the Sky | * Klara Zupančič * Ana Medved * Andi Koglot |- | VII. || 2019/20 || Before Time | * JAJA BOJZ * Shiver River * DeBeat | * Dominika Maša Kozar * Andi Koglot * Pavel Lipovšek |- | VIII. || 2020/21 || Masaž | * LPS * Birdland * Plateau | * Andi Koglot * Tadej Košir * Urška Preis |- | IX. || 2021/22 || BibliBan | * Amos Vamos & Škaf * Sthenge * the tree man band | * Andi Koglot * Žiga Drofenik * Brigita Gračner |- | X. || 2022/23 || Špil ligni | * Black Camo * Harvi * Razpad sistema | * Borja Močnik * Andi Koglot * Maša Pavoković |- | XI. || 2023/24 || Ghastly Ashes | * Nimfort * Lev B Marn * Night Crawler | * Andi Koglot * Maša Pavoković * Nika Vogrič Dežman |- | XII. || 2024/25 || Kultivator | * Kresnik * Iza Napotnik * Stone Head | * Mitja Kralj * Andi Koglot * Manca Ogrin |- | XIII. || 2025/26 || | | * Ira Kolbezen * Maša Pavoković * Andrej Pervanje |} ==Format== Na Špil ligo se lahko prijavijo dijaški bendi (vsaj polovica članov mora imeti status dijaka; lahko so tudi osnovnošolci) in solo izvajalci iz Republike Slovenije, ki ustvarjajo tudi avtorsko glasbo (imeti morajo vsaj dve avtorski skladbi) in so sposobni izvesti 20 minut koncertnega nastopa v živo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.spilliga.si/pravila/ |title=Ligaška pravila |accessdate=12. 8. 2019 |date= |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Žanrskih omejitev ni. Špil liga poteka v 3 krogih: * predtekmovanje (ligaški večeri oz. tekmovalni špili) * polfinale * finale Vsi sodelujoči izvajalci se najprej pomerijo na predtekmovalnih večerih. Iz vsakega predtekmovalnega večera se v polfinale uvrstita 2 izvajalca: eden po izboru žirije in eden po izboru občinstva, ki glasuje z SMS-i. Natančneje: žirija izbere dva izvajalca (svojega zmagovalca in drugouvrščenega), ki bi po njenem mnenju morala napredovati v polfinale. Če je zmagovalec občinstva enak zmagovalcu žirije, se poleg njega v polfinale uvrsti drugouvrščeni žirije, če pa se zmagovalca razlikujeta, se uvrstita zmagovalec žirije in zmagovalec občinstva. Na enak način poteka tudi izbor finalistov v polfinalu. V finalu, v katerem se pomerijo 4 izvajalci, pa tako žirija kot občinstvo podelita točke od 1 do 4 (4 za najboljšega, 1 za najslabšega), ki se seštejejo. Zmagovalec (prvak) sezone postane tisti, ki ima najvišji seštevek točk. V primeru izenačenja za 1. mesto zmaga tisti, ki je prejel več točk od žirije. Zmagovalci za nagrado praviloma prejmejo snemanje pesmi v studiu in nastop v Kinu Šiška, v radijski oddaji ali na festivalu. Predtekmovalni in polfinalni večeri potekajo v Kinu Šiška (dvorana Komuna), finale pa je bil prve tri sezone na Kongresnem trgu, odtlej pa je prav tako v Kinu Šiška (oz. kot je bilo v primeru 4. sezone, pred njim). Vse večere Špil lige povezuje Ivan Cepanec. ==2013/14== I. sezona Špil lige je potekala od oktobra 2013 do junija 2014. Tekmovalo je 15 izvajalcev (14 bendov in en solist): {{stolpci|5| * {{highlight|[[Koala Voice]]}} * Sober Assault * [[Lynch]] * The Perception * High 5 * Ice on Fire * Netherworld * Vogi * Kung Fu Vegan * Vertigo * Below Zero * The Broken Input * Fonem * Dehrotom * Night Flight }} Žirijo so sestavljali: * Izak Košir * Melanija Fabčič - Melée * Žiga Klančar ;Predtekmovanje {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. špil<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/spilliga |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103530/https://livestream.com/accounts/564247/spilliga |url-status=dead }}</ref><br><small>25. 10. 2013</small> !! colspan=3|2. špil<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/2Spil |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103524/https://livestream.com/accounts/564247/2Spil |url-status=dead }}</ref><br><small>22. 11. 2013</small> !! colspan=3|3. špil<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/3Spil |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103524/https://livestream.com/accounts/564247/3Spil |url-status=dead }}</ref><br><small>6. 12. 2013</small> !! colspan=3|4. špil<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/4Spil |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103522/https://livestream.com/accounts/564247/4Spil |url-status=dead }}</ref><br><small>17. 1. 2014</small> !! colspan=3|5. špil<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/5Spil |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103531/https://livestream.com/accounts/564247/5Spil |url-status=dead }}</ref><br><small>14. 2. 2014</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | '''Koala Voice''' || 1. || '''45,57''' || '''High 5''' ||'''1.'''|| 24,29 || '''Kung Fu Vegan''' ||'''1.'''|| 14,69 || '''Below Zero''' ||'''1.'''|| 19,68 || '''Dehrotom''' ||'''1.'''|| 2,54 |- | Lynch || 3. || 45,09 || '''Ice on Fire''' || 2. ||'''63,96'''|| Netherworld || 3. || 16,43 || Vertigo || 2. || 17,94 || '''Fonem''' || 3. ||'''51,8''' |- | '''Sober Assault''' || '''2.''' || 9,34 || The Perception || 3. || 11,76 || '''Vogi''' || 2. ||'''68,88'''||'''The Broken Input''' || 3. ||'''62,39'''|| Night Flight || 2. || 45,66 |- ! colspan=15|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | colspan=3|[[Miha Guštin]]|| colspan="3" |Tomaž Štular || colspan=3|Ivo Rimc || colspan=3|Mate Brodar || colspan=3|Črt Batagelj |} ;Polfinale {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinalni večer<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/SpilLiga1Polfinale |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103523/https://livestream.com/accounts/564247/SpilLiga1Polfinale |url-status=dead }}</ref><br><small>14. 3. 2014</small> !! colspan=3|2. polfinalni večer<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/SpilLiga2Polfinale |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103523/https://livestream.com/accounts/564247/SpilLiga2Polfinale |url-status=dead }}</ref><br><small>18. 4. 2014</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | '''The Broken Input''' || || '''47,28''' || '''Sober Assault''' || '''1.''' || 20,44 |- | Vogi || 2. || 23,83 || '''Ice on Fire''' || || '''63,78''' |- | Below Zero || || 14,87 || High 5 || 2. || 11,47 |- | '''Koala Voice''' || '''1.''' || 14,02 || Kung Fu Vegan || || 4,31 |- ! colspan=6|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | colspan=3|Alen Steržaj, Robi Bulešić || colspan=3|Robi Bulešić, Borut Marolt |} V polfinale so se iz predtekmovalnih večerov uvrstili tudi Fonem in Dehrotom (prvi bi morali nastopiti v 1. polfinalu, drugi v 2.), a ne eni ne drugi niso nastopili (Fonem so nastop zaradi bolezni odpovedali v zadnjem trenutku). ;Finale − 13. 6. 2014, Kongresni trg Stalnim žirantom Izaku, Melée in Žigu se je v finalu pridružil Robi Bulešić. {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/Spilliga-FINALE |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103531/https://livestream.com/accounts/564247/Spilliga-FINALE |url-status=dead }}</ref><br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Ice on Fire || 2 + 3 = 5 |- | Sober Assault || 3 + 1 = 4 |- | The Broken Input || 1 + 4 = 5 |-bgcolor="gold" | Koala Voice || 4 + 2 = 6 |} Koala Voice so kot zmagovalci sezone za nagrado dobili snemanje 3 singlov na SAE Institutu in nastop kot predskupina uveljavljenemu bendu v Kinu Šiška. ==2014/15== II. sezona Špil lige je potekala od decembra 2014 do junija 2015. Tekmovalo je 9 bendov: {{stolpci|3| * z3ro z3ro * Apokalipsa * No Agenda * Night Flight * {{highlight|StillOut}} * The Pyramids * Furu Efu * Kung Fu Vegan * The Lyrium }} Žirijo so zopet sestavljali: * Izak Košir * Melanija Fabčič - Melée * Žiga Klančar ;Predtekmovanje {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. špil<ref name="druga"/><br><small>16. 12. 2014</small> !! colspan=3|2. špil<ref name="druga"/><br><small>23. 1. 2015</small> !! colspan=3|3. špil<ref name="druga"/><br><small>13. 2. 2015</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | '''No Agenda''' ||'''1.'''|| 7,85 || The Pyramids || 3. || 13,03 || '''Kung Fu Vegan''' || '''1.''' || 10,57 |- | z3ro z3ro || 2. || 17,52 || '''StillOut''' || '''1.''' || 31,38 || The Lyrium || 2. || 2,09 |- | '''Apokalipsa''' || 3. ||'''74,62'''||'''Night Flight''' || 2. || '''55,59''' || '''Furu Efu''' || 3. || '''87,34''' |- ! colspan=9|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | colspan=3|Tadej Košir || colspan=3|Robert Šercer || colspan=3|Klavdija Kopina <small>(+ Endre Sík iz A.M.D.)</small> |} ;Polfinale {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinalni večer<ref name="druga"/><br><small>6. 3. 2015</small> !! colspan=3|2. polfinalni večer<ref name="druga">{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/Spil-liga |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103524/https://livestream.com/accounts/564247/Spil-liga |url-status=dead }}</ref><br><small>10. 4. 2015</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | Kung Fu Vegan || 2. || 9,13 || '''Night Flight''' || '''1.''' || 35,11 |- | '''StillOut''' || '''1.''' || 36,54 || '''Furu Efu''' || 3. || '''36,88''' |- | '''No Agenda''' || 3. || '''54,33''' || Apokalipsa || 2. || 28,01 |- ! colspan=6|<small>Gostujoči žirant</small> |- | colspan=6|Robi Bulešić |} ;Finale – 21. 6. 2015, Kongresni trg Stalnim žirantom Izaku, Melée in Žigu se je v finalu pridružil Robi Bulešić. {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<ref name="druga"/><br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Furu Efu || 1 + 4 = 5 |- | No Agenda || 2 + 1 = 3 |-bgcolor="gold" | StillOut || 4 + 3 = 7 |- | Night Flight || 3 + 2 = 5 |} Kot zmagovalci sezone so StillOut posneli 3 (demo)pesmi na SAE Institutu in nastopili kot predskupina uveljavljenemu bendu v Kinu Šiška. ==2015/16== III. sezona Špil lige je potekala od novembra 2015 do junija 2016. Tekmovalo je 15 bendov: {{stolpci|5| * Attic Mist * Ice on Fire * Teenagers * Troet * Sky Smokers * Rock Heroes * Blank Page * Alarm! * Eho * {{highlight|Infected}} * [[Lumberjack]] * Rdeči alarm * Furu Efu * VestriPullum * [[In the Attic]] }} Žirijo so sestavljali: * Klavdija Kopina * Tomaž Pezdirc * Toni Cahunek ;Predtekmovanje {| class="wikitable" |- ! 1. špil<br><small>25. 11. 2015</small> !! 2. špil<br><small>10. 12. 2015</small> !! 3. špil<br><small>22. 1. 2016</small> !! 4. špil<br><small>12. 2. 2016</small> |- | Ice on Fire<br>'''Teenagers'''<br>'''Attic Mist''' || Rock Heroes<br>Troet<br>'''Sky Smokers'''<br>'''Blank Page''' || Eho<br>Alarm!<br>'''Infected'''<br>'''Lumberjack''' || Furu Efu<br>'''VestriPullum'''<br>Rdeči alarm<br>'''In the Attic''' |- ! colspan=4|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | Miha Prašnikar || Jaka Golob || [[Hamo]]|| Peter Baroš |} ;Polfinale {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinale<ref name="tretja">{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/Spilliga2016 |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103525/https://livestream.com/accounts/564247/Spilliga2016 |url-status=dead }}</ref><br><small>18. 3. 2016 !! rowspan=2|2. polfinale<br><small>22. 4. 2016</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | '''Infected''' || 2. || '''30,47''' || rowspan=4|'''Attic Mist'''<br>Sky Smokers<br>'''In the Attic'''<br>Lumberjack |- | '''Teenagers''' || '''1.''' || 29,59 |- | VestriPullum || 3. || 27,27 |- | Blank Page || 4. || 12,67 |- ! colspan=4|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | colspan=3|Antonio Križnič ||? |} ;Finale – 17. 6. 2016, Kongresni trg Stalnim žirantom Toniju, Tomažu in Klavdiji se je v finalu pridružil Andi Koglot. {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<ref name="tretja"/><br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Teenagers || 2 + 3 = 5 |- | In the Attic || 1 + 2 = 3 |-bgcolor="gold" | Infected || 3 + 4 = 7 |- | Attic Mist || 4 + 1 = 5 |} Glasovi občinstva v odstotkih: Teenagers (30,8 % oz. 2572 glasov), In the Attic (23,2 % oz. 1937 glasov), Infected (41,6 % oz. 3474 glasov), Attic Mist (4,4 % oz. 367 glasov) Kot zmagovalci so Infected za nagrado dobili snemanje demoposnetka v studiu SAE Instituta, nastop v oddaji Generator na [[Val 202|Valu 202]] (19. junija) in nastop kot predskupina uveljavljenemu bendu v Kinu Šiška. ==2016/17== IV. sezona Špil lige je potekala od novembra 2016 do junija 2017. Tekmovalo je 13 bendov: {{stolpci|4| * Rock Heroes * Tetrarh * {{highlight|[[Joker Out]]}} * Liburoa * Lapsus * [[The Mint]] * Peš POT Band * Alarm * Buržuazija * O.K. Band * Dark Heart * Distortion * Wet Cassette }} Žirijo so sestavljali: * Klara Zupančič * Toni Cahunek * Jernej Sobočan in Žiga Klančar (slednja izmenjujoče; v finalu sta bila oba) ;Predtekmovanje {| class="wikitable" |- ! 1. špil<br><small>10. 11. 2016</small> !! 2. špil<br><small>16. 12. 2016</small> !! 3. špil<br><small>20. 1. 2017</small> !! 4. špil<br><small>17. 2. 2017</small> |- | '''Rock Heroes''' <small>(žirija)</small><br>Tetrarh†<br>'''Joker Out''' <small>(občinstvo)</small> || '''Lapsus''' <small>(občinstvo)</small><br>'''The Mint''' <small>(žirija)</small><br>Peš POT band<br>Liburoa† || '''Buržuazija''' <small>(občinstvo)</small><br>Alarm†<br>'''O.K. Band''' <small>(žirija)</small> || Dark Heart<br>'''Distortion'''† <small>(žirija)</small><br>'''Wet Cassette''' <small>(občinstvo)</small> |- ! colspan=4|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | Domen Don Holc ||? | Matic Urbanc || Sašo Benko - Bekko |} V vsakem tekmovalnem večeru je bila podeljena nagrada Beletrine za najboljše besedilo. Prejeli so jo Tetrarh, Liburoa, Alarm in Distortion (†). ;Polfinale {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinale<ref name="četrta"/><br><small>24. 3. 2017</small> !! colspan=3|2. polfinale<ref name="četrta"/><br><small>21. 4. 2017</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | '''Lapsus''' || 3. || '''52,95''' || '''Joker Out''' || 2. || '''75,67''' |- | O.K. Junior || 2. || 15,42 || Distortion || 4. || 0,06 |- | Wet Cassette || 4. || 28,88 || '''The Mint''' || '''1.''' || 1,6 |- | '''Rock Heroes''' || '''1.''' || 2,75 || Buržuazija || 3. || 22,67 |} ;Finale – 17. 6. 2017, Kino Šiška {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<ref name="četrta">{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/SpilLiga2017 |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103526/https://livestream.com/accounts/564247/SpilLiga2017 |url-status=dead }}</ref><br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Rock Heroes || 2 + 1 = 3 |- | Lapsus || 1 + 3 = 4 |- | The Mint || 4 + 2 = 6 |-bgcolor="gold" | Joker Out || 3 + 4 = 7 |} Joker Out so kot zmagovalci sezone posneli singel v studiu Vala 202 in nastopili kot predskupina uveljavljenemu bendu v Kinu Šiška. ==2017/18== V. sezona Špil lige je potekala od novembra 2017 do junija 2018 v Kinu Šiška. Tekmovalo je 13 bendov: {{stolpci|4| * O.K. Junior * Sickbreed * Sex Demons * Tetrarh * Goldhorn * Panika * Fat Pigeon * {{highlight|[[In the Attic]]}} * Bajta 23 * Garlik * [[Lumberjack]] * Jaja Bojz * Luxeleutheria }} Žirijo so sestavljali: * Toni Cahunek * Klara Zupančič * Žiga Klančar in Jernej Sobočan (slednja izmenjujoče kot predstavnika Vala 202; v finalu sta bila oba) ;Predtekmovanje {| class="wikitable" |- ! 1. tekmovalni špil<br><small>24. 11. 2017</small> !! 2. tekmovalni špil<br><small>15. 12. 2017</small> !! 3. tekmovalni špil<br><small>12. 1. 2018</small> !! 4. tekmovalni špil<br><small>9. 2. 2018</small> |- | '''O.K. Junior'''<br>'''''Sickbreed'''''<br>Sex Demons || Tetrarh <small>(20,91)</small><br>'''''Fat Pigeon''''' <small>(23,03)</small><br>Goldhorn† <small>(7,58)</small><br>'''Panika''' <small>(48,48)</small> || '''''In the Attic''''' <small>(43,9)</small><br>Bajta 23 <small>(11,99)</small><br>'''Garlik''' <small>(44,11)</small> || '''''Lumberjack'''''<br>Luxeleutheria†<br>'''Jaja Bojz''' |- ! colspan=4|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | Schatz! ||? |? |? |} † nagrada Mladinske knjige za najboljše besedilo večera V krepkem so bendi, ki so se v polfinale uvrstili po izboru občinstva (torej zmagovalci občinstva), v krepkem in ležečem pa tisti, ki so napredovali po izboru žirije. ;Polfinale {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinalni špil<ref name="peta">{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/spilliga2018 |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103541/https://livestream.com/accounts/564247/spilliga2018 |url-status=dead }}</ref><br><small>9. 3. 2018</small> !! colspan=3|2. polfinalni špil<ref name="peta"/><br><small>13. 4. 2018</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | '''O.K. Junior''' || 3. || '''43,91''' || Jaja Bojz || || 18,55 |- | Fat Pigeon || 4. || 0,75 || Panika || || 10,22 |- | Lumberjack || 2. || 12,59 || '''In the Attic''' || '''1.''' || 32,01 |- | '''Garlik''' || '''1.''' || 42,76 || '''Sickbreed''' || 2. || '''39,22''' |} ;Finale – 22. 6. 2018, Kino Šiška {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/2739930/SpilLiga |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103521/https://livestream.com/accounts/2739930/SpilLiga |url-status=dead }}</ref><br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Sickbreed || 3 + 2 = 5 |-bgcolor="gold" | In the Attic || 4 + 1 = 5 |- | Garlik || 2 + 3 = 5 |- | O.K. Junior || 1 + 4 = 5 |} Glasovi občinstva v odstotkih: Sickbreed (19,36), In the Attic (18,4), Garlik (29,91), O.K. Junior (32,33) Kot prvaki sezone so In the Attic za nagrado dobili snemanje v studiu Vala 202. ==2018/19== VI. sezona Špil lige je potekala od novembra 2018 do junija 2019 v Kinu Šiška. Tekmovalo je 9 izvajalcev (8 bendov in en solist): {{stolpci|3| * Bajta 23 * Bizarregood * Blerim Rexhepi * Drone Society * Garlik * {{highlight|[[Kiwi Flash]]}} * Macbeth * M8s * Tooth in the Sky }} Žirijo so sestavljali: * Klara Zupančič * Ana Medved * Andi Koglot ;Predtekmovanje {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. tekmovalni večer<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=Y-t1UHGQCvw spil liga 7.11.2018]</ref><br><small>8. 11. 2018</small> !! colspan=3|2. tekmovalni večer<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=4jEQH9XSq9M spil liga 8.12.2018]</ref><br><small>7. 12. 2018</small> !! colspan=3|3. tekmovalni večer<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=jBQBE67HYt0 Špil Liga 2019]</ref><br><small>18. 1. 2019</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | '''Macbeth'''† || 2. || '''57,88''' || Bizarregood || 3. || 9,49 || '''Tooth in the Sky'''† || '''1.''' || 37,01 |- | M8s || 3. || 7,81 || '''Blerim Rexhepi''' || '''2.''' || 1,09 || Bajta 23 || 3. || 24,39 |- | '''Kiwi Flash''' || '''1.''' || 34,32 || '''Garlik'''† || 1. || '''89,42''' || '''Drone Society''' || 2. || '''38,6''' |- ! colspan=9|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | colspan=3|Gregor Strasbergar || colspan=3|<s>Ines Midžan</s> || colspan=3|Peter Dekleva |} V vsakem tekmovalnem večeru je bila podeljena nagrada Mladinske knjige za najboljše besedilo. Prejeli so jo Macbeth, Garlik in Tooth in the Sky (†). ;Polfinale {| class="wikitable" |- ! colspan=2|1. polfinalni večer<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=-0sN6jWMhYg ŠPIL LIGA prvi polfinalni špil 2019]</ref><br><small>8. 3. 2019</small> !! colspan=3|2. polfinalni večer<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=sY7qnClsra4 ŠPIL LIGA]</ref><br><small>12. 4. 2019</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | Tooth in the Sky || 1. || '''Blerim Rexhepi''' || '''2.''' || 11,09 |- | Macbeth || 2. || Drone Society || 3. || 25,74 |- | <s>Garlik</s> || || '''Kiwi Flash''' || 1. || '''63,17''' |} V prvem polfinalu bi morali nastopiti tudi Garlik, a so zaradi bolezni nastop odpovedali. Ker sta torej nastopila samo dva benda, sta se oba avtomatično uvrstila v finale. ;Finale – 1. 6. 2019, Kino Šiška {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=hlqu_EPSyXQ ŠPIL LIGA FINALE 6 SEZONE]</ref><br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Macbeth || 4 + 1 = 5 |- | Blerim Rexhepi || 1 + 2 = 3 |- | Tooth in the Sky || 2 + 4 = 6 |-bgcolor="gold" | Kiwi Flash || 3 + 3 = 6 |} Glasovi občinstva v odstotkih: Macbeth (4,68), Blerim (9,65), Tooth in the Sky (53,52), Kiwi Flash (32,15) Kot zmagovalci sezone so si Kiwi Flash prislužili nastop na Zmajevem festivalu na Ljubljanskem gradu, medtem ko so organizatorji Lenta za nastop na Mladininem odru izbrali Tooth in the Sky. Vsi 4 finalisti so dobili snemanje singla, vsak v svojem studiu: Macbeth na [[Radio Študent|Radiu Študent]], Blerim v studiu Home of Bombyx Lori, Tooth in the Sky na Valu 202 in Kiwi Flash v studiu BearTracks. ==2019/20== V VII. sezoni Špil lige so tekmovali: {{stolpci|4| * Almebo * {{highlight|Before Time}} * [[EMBER|DeBeat]] * Everyday Bread * FTD * Granitna kocka * Insekti * JAJA BOJZ * Le Fam * Lights Out * [[Manifest (glasbena skupina)|Manifest]] * Shiver River }} Strokovno komisijo so sestavljali Dominika Maša Kozar, Andi Koglot in Pavel Lipovšek. ;Predtekmovalni špili {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. špil – 25. 10.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=V2CBsi8WAdU Špil liga - prvi špil sezone 2019/2020]</ref> !! colspan=3|2. špil − 8. 11.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=D_0Ay-06Q88 ŠPIL LIGA drugi špil sezone 2019/2020]</ref> !! colspan=3|3. špil − 20. 12.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=3APZY4IuE7s ŠPIL LIGA tretji špil sezone 2019/2020]</ref> !! colspan=3|4. špil − 31. 1.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=TkSf21LnWm8 Špil liga - Četrti špil sezone 2019/2020]</ref> |- ! Izvajalci !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalci !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalci !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalci !! Žirija !! Občinstvo |- | '''Manifest†''' || '''2.''' || 31,58 || Le Fam† || 3. || 16,9 || '''DeBeat†''' || '''1.''' || 30,61 || '''Lights Out''' || '''1.''' || 21,31 |- | Everyday Bread || 3. || 32,89 || '''JAJA BOJZ''' || '''2.''' || 38,03 || Almebo || 3. || 22,45 || FTD || 2. || 12,57 |- | '''Shiver River''' || 1. || '''35,53''' || '''Before Time''' || 1. || '''45,07''' || '''Insekti''' || 2. || '''46,94''' || '''Granitna kocka†''' || 3. || '''66,12''' |- ! colspan=12|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | colspan=3|Luka Flegar || colspan=3|Saša Vipotnik || colspan=3|[[Zalagasper|Zala Kralj in Gašper Šantl]] || colspan="3" |[[Tomaž Okroglič Rous|Tomaž O. Rous]] <small>(Nina Zajc namesto Lipovška)</small> |} Na vsakem predtekmovalnem špilu je bila podeljena nagrada (Mladinske knjige) za najboljše besedilo, ki so jo prejeli Manifest, Le Fam, DeBeat in Granitna kocka (†). ;Polfinalna večera Prvi polfinale bi prvotno moral biti 13. marca 2020, a je bil zaradi ukrepov, povezanih s koronavirusom, prestavljen. Na njem bi morali nastopiti JAJA BOJZ, Lights Out in Shiver River. Oba polfinalna večera sta se zgodila v okviru Štreama v Kinu Šiška pred prazno dvorano z neposrednim spletnim prenosom preko Zooma. Čeprav so se Insekti in Granitna kocka uvrstili v naslednji krog, v polfinalu niso nastopili. {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinalni večer – 6. 6.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=DH299t2Qu1M štream x Špil liga: 1. polfinalni večer]</ref> !! colspan=3|2. polfinalni večer – 13. 6.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=N_IYOJLhjPk štream x Špil liga: 2. polfinalni večer]</ref> |- ! Izvajalci !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalci !! Žirija !! Občinstvo |- | '''Shiver River''' || '''2.''' || ?? || '''JAJA BOJZ''' || 3. || '''48''' |- | Lights Out || 3. || ?? || '''DeBeat''' || '''1.''' || 34,4 |- | '''Before Time''' || 1. || '''1.''' || Manifest || 2. || 17,6 |} Na predtekmovalni in polfinalni stopnji sta se vsak večer v naslednji krog uvrstila dva benda: eden po izboru občinstva, eden pa po izboru žirije. V primeru, da sta imela občinstvo in žirija istega zmagovalca, je poleg le-tega naprej napredoval še drugouvrščeni pri žiriji. ;Finale Finale sedme sezone je potekal v okviru dogodka Šiška Open pred Kinom Šiška 18. septembra 2020. Zmagali so Before Time.<ref>https://www.facebook.com/SpilLiga/photos/pcb.3239176962856096/3239158852857907</ref> {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | JAJA BOJZ || 3 + 2 = 5 |- | Shiver River || 1 + 1 = 2 |- | DeBeat || 2 + 3 = 5 |-bgcolor="gold" | Before Time || 4 + 4 = 8 |} Vsi finalisti so imeli možnost snemanja v enem izmed štirih studiev: studio Vala 202, studio Radia Študent, BearTracks Studio in Home of Bombyx Lori. Prvotno naj bi zmagovalci za nagrado dobili nastop na Zmajevem festivalu, eden izmed bendov pa naj bi nastopil na Mladinskem odru Lenta, a se ne eno ne drugo zaradi koronavirusa ni zgodilo. ==2020/21== V osmi sezoni Špil lige so tekmovali: {{stolpci|2| * Acetylen * Birdland * Code * [[LPS (glasbena skupina)|LPS]] * {{highlight|Masaž}} * MYA * Plateau * Škis * the tree man band * Uninvited }} Žirijo so sestavljali Andi Koglot, Tadej Košir in Urška Preis. ;1. krog Prvi krog nastopov je potekal v (zaradi ukrepov, povezanih z epidemijo covida-19, prazni) veliki dvorani Kina Šiška z neposrednim spletnim prenosom na platformi DICE. Iz vsakega večera sta se v polfinale uvrstila dva izvajalca oziroma benda: eden po izboru žirije in eden po izboru občinstva (SMS-glasovanje). Če sta žirija in občinstvo imela istega zmagovalca, je poleg le-tega naprej napredoval še drugouvrščeni pri žiriji. {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. večer − 18. 12. 2020<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=JZ5UC0b6knA ŠPIL LIGA: 1. večer sezone 2020/21]</ref> !! colspan=3|2. večer − 22. 1. 2021<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=Ijps0LbtrUU Špil liga: 2. večer sezone 2020/21]</ref> !! colspan=3|3. večer – 5. 2. 2021<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=jv_4dZLOXRM Špil liga: 3. večer sezone 2020/21]</ref> |- ! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo |- | Škis || 2. || 27,27 % || the tree man band† || 2. || 21,05 % || Code || 3. || 20,91 % |- | '''MYA†''' || '''1.''' || 34,09 % || Acetylen || 4. || 16,11 % || '''Plateau†''' || 1. || '''40,3 %''' |- | '''Uninvited''' || 3. || '''38,64 %''' || '''LPS''' || '''1.''' || 8,61 % || '''Masaž''' || '''2.''' || 38,79 % |- | colspan=3|&nbsp; || '''Birdland''' || 3. || '''54,23 %''' || colspan=3|&nbsp; |} S križcem (†) so označeni prejemniki knjižne nagrade za najboljše besedilo. ;Polfinalna večera Tudi polfinalna večera sta se odvila v Kinu Šiška brez občinstva z neposrednim spletnim prenosom. Glasovanje je potekalo enako kot v prvem krogu. {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinalni večer − 19. 3. 2021<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=DPwgg-kTGxc ŠPIL LIGA: 1. polfinalni večer sezone 2020/21]</ref> !! colspan=3|2. polfinalni večer − 16. 4. 2021<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=lKcSGF5Cszk ŠPIL LIGA: 2. polfinalni večer sezone 2020/21]</ref> |- ! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo |- | '''Plateau''' || 1. || '''41,77 %''' || MYA || 2. || 15,63 % |- | '''LPS''' || '''2.''' || 27,85 % || '''Birdland''' || 3. || '''50 %''' |- | Uninvited || 3. || 30,38 % || '''Masaž''' || '''1.''' || 34,38 % |} ;Finale Finale osme sezone je potekal 22. junija 2021 na Kongresnem trgu (v okviru festivala Junij v Ljubljani). O zmagovalcu je odločal seštevek točk žirije in občinstva. Zmagali so Masaž.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=-wI5vb4laHs Špil liga 2020/2021: finale 8. sezone]</ref> {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | LPS || 2 + 1 = 3 |-bgcolor="gold" | Masaž || 3 + 4 = 7 |- | Birdland || 1 + 3 = 4 |- | Plateau || 4 + 2 = 6 |} Odstotki prejetih glasov: LPS – 7,3; Masaž – 43,95; Birdland – 27,27; Plateau – 21,47. Masaž so kot zmagovalci za nagrado prejeli nastop na Večerovem odru festivala Lent, izobraževanje na akademiji United POP in udeležbo na delavnici Jazzinty. Izbrani so bili tudi za nastop v Jazz Clubu na Ljubljanskem gradu. Vsi štirje finalisti so za nagrado prejeli snemanje singla v enem izmed štirih studiev (studio [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], BearTracks Studio, studio Radia Študent, Home of Bombyx Lori). ==2021/22== V deveti sezoni Špil lige so tekmovali: {{stolpci|3| * Amos Vamos & Škaf * {{highlight|BibliBan}} * Dunraven * Lan Tertinek * Overheat * Pamži * Sthenge * the tree man band * Žavbi Brothers }} Žirijo so sestavljali Andi Koglot, Žiga Drofenik in Brigita Gračner. Koglota je v 3. predtekmovalnem večeru nadomeščal Robi Bulešić. Po dve letih sta prva dva kroga (četrtfinalni in polfinalna večera) zopet potekala pred živim občinstvom. ;»Predtekmovalni« večeri Trije predtekmovalni (četrtfinalni) večeri so potekali v dvorani Komuna Kina Šiška pred živim občinstvom (spremljati pa jih je bilo mogoče tudi preko neposrednega spletnega prenosa). Iz vsakega večera sta se v polfinale uvrstila dva izvajalca oziroma benda: eden po izboru žirije in eden po izboru občinstva (SMS-glasovanje). Če sta žirija in občinstvo imela istega zmagovalca, je poleg le-tega naprej napredoval še drugouvrščeni pri žiriji. {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. večer − 18. 2. 2022<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=0jLRKcE_5no ŠPIL LIGA: 1. večer sezone 2021/2022]</ref> !! colspan=3|2. večer − 25. 2. 2022<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=UqFY2QvocL8 Špil liga: 2. večer sezone 2021/2022]</ref> !! colspan=3|3. večer – 4. 3. 2022<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=X3OftBbye3Q ŠPIL LIGA: 3. večer sezone 2021/2022]</ref> |- ! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo |- | '''BibliBan''' || '''1.''' || 19,8 % || '''Overheat†''' || '''1.''' || 25,13 % || '''Sthenge''' || 3. || '''46,61 %''' |- | Lan Tertinek† || 3. || 23,76 % || '''the tree man band''' || 2. || '''64,32 %''' || Dunraven† || 2. || 12,71 % |- | '''Pamži''' || 2. || '''56,44 %''' || Žavbi Brothers || 3. || 10,55 % || '''Amos Vamos & Škaf''' || '''1.''' || 40,68 % |} S križcem (†) so označeni prejemniki knjižne nagrade za najboljše besedilo. ;Polfinalna večera Tudi polfinala sta se odvila v dvorani Komuna Kina Šiška pred živim občinstvom (ter v neposrednem spletnem prenosu). Glasovanje je potekalo enako kot v prvem krogu. {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinalni večer − 22. 4. 2022<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=mBUD4D0-Npw ŠPIL LIGA: 1. POLFINALNI VEČER SEZONE 2021/22]</ref> !! colspan=3|2. polfinalni večer − 13. 5. 2022<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=NGblrJNWt4s ŠPIL LIGA: 2. POLFINALNI VEČER SEZONE 2021/22]</ref> |- ! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo |- | Pamži || 3. || 24,39 % || '''BibliBan''' || '''1.''' || 10,34 % |- | '''Amos Vamos & Škaf''' || '''1.''' || 10,16 % || Overheat || 3. || 29,66 % |- | '''the tree man band''' || 2. || '''65,45 %''' || '''Sthenge''' || 2. || '''60 %''' |} ;Finale Finale devete sezone je potekal 13. junija 2022 na Kongresnem trgu. O zmagovalcu je odločal seštevek točk žirije in občinstva. Zmagali so BibliBan.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=lOAM6OYB7hQ Špil liga 2021/2022: Finale 9. sezone]</ref> {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Amos Vamos & Škaf || 3 + 1 = 4 |-bgcolor="gold" | BibliBan || 4 + 2 = 6 |- | Sthenge || 1 + 3 = 4 |- | the tree man band || 2 + 4 = 6 |} V primeru izenačenja imajo večjo težo glasovi žirije. Odstotki prejetih glasov: Amos Vamos & Škaf − 8,52; BibliBan − 12,53; Sthenge − 30,33; the tree man band − 48,62. Nagrade: * snemanje demoposnetka ali singla v enem izmed štirih studiev (studio Kina Šiška/Studio Šiška, studio Radia Študent, studio Vala 202, BearTracks Studio) * izobraževanje na akademiji United Pop * nastop na Lentu (Mladinin/Večerov oder) * izobraževanje na Jazzintyju * nastop na Ljubljanskem gradu ==2022/23== Ligaši 10. sezone: {{stolpci|2| * Aneks * AR'n'BI * Black Camo * Hana Bric * Cherry Flavoured * Discloc8 * Full House * Harvi * Ka te trga * Liquid Gasoline * Razpad sistema * Sex Dolls * Sol May * Sugar Majo * '''Špil ligni''' * Ukulada * Volak }} ==2023/24== Ligaši 11. sezone: {{#invoke:list|horizontal|BTW (Break the Wall)|Capuchini|Fallen Division|'''Ghastly Ashes'''|Lev B Marn|Limomci|Night Crawler|Nimfort|Semo|Slow Monkeys|SP!CY|Tristan}} ==2024/25== Ligaši 12. sezone: * DTN * Erida * Gastritis * Jahn Kemper * Kresnik * '''Kultivator''' * Mind Juice * Iza Napotnik * Stone Head * TIASA ==2025/26== Ligaši 13. sezone: {{stolpci|2| * 5.linija * 6DmusicSimulator * Alter Ace * Demonbox * EMONA * Enginetail * GRABN * Linija 6 * Mascha * Maxilla * Melomani * Mind Juice * NFS – needzaspeed * Petrichor * Šunder in Organiziran Kaos * The Silver Beetle Band }} ;Nagrade * nastop na festivalih Kamfest in Superval+ (zmagovalec) * snemanje singla in fotografiranje (vsi finalisti) * priložnost za nastop na festivalih JEFF Festival 2026, Oživela ulica 2026 ali Spranfest vol. 3 * priložnost za nastop na Kunigundi ali v Celici * naročnina A1 Vajb za celo leto * knjižne nagrade Mladinske knjige za najboljša besedila ;Finale – 12. junij, Kongresni trg {| class="wikitable" ! Izvajalec |- | Enginetail |- | Linija 6 |- | Maxilla |- | 6DmusicSimulator |} ==Sklici in viri== {{sklici|2}} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/spil-liga-hitra-cesta-do-statusa-big-foot-mame-in-podobnih/313695 |title="Špil liga" - hitra cesta do statusa Big Foot Mame in podobnih |accessdate=8. 8. 2019 |date=22. 7. 2013 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/foto-in-video-di-v-jaska-energija-ki-je-zagnala-kolesje-spil-lige/321116 |title=Foto in video: Di(v)jaška energija, ki je zagnala kolesje Špil lige |accessdate=8. 8. 2019 |date=26. 10. 2013 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/foto-in-video-mladi-mojster-rim-vogi-osvojil-obcinstvo-spil-lige/324432 |title=Foto in video: Mladi mojster rim Vogi osvojil občinstvo Špil lige |accessdate=8. 8. 2019 |date=7. 12. 2013 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042619908/magazin/aktualno/spil-liga-iz-garaze-v-kino-siska |title=Špil liga: Iz garaže v Kino Šiška |accessdate=8. 8. 2019 |date=16. 1. 2014 |format= |work=Dnevnik }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/spil-liga-ker-smo-iskali-spil-in-ker-smo-prva-liga/327655 |title=Špil liga: "Ker smo iskali 'špil' in ker smo prva liga" |accessdate=8. 8. 2019 |date=18. 1. 2014 |format= |work= }} * {{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/spil-liga-ljubljenci-obcinstva-fonem-in-zirije-dehrotom-v-polfinale/329929|title=Špil liga: ljubljenci občinstva Fonem in žirije Dehrotom v polfinale |accessdate=8. 8. 2019 |date=15. 2. 2014 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/srednjesolci-v-boj-za-kongresni-trg-226384 |title=Srednješolci v boj za Kongresni trg |accessdate=8. 8. 2019 |date=14. 3. 2014 |format= |work=Žurnal24 }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/foto-in-video-koala-voice-prvaki-med-najboljsimi-dijaskimi-skupinami/339386 |title=Foto in video: Koala Voice, prvaki med najboljšimi dijaškimi skupinami |accessdate=8. 8. 2019 |date=14. 6. 2014 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/novi-upi-zmagovalci-tretje-izvedbe-spil-lige-so-infected/396019 |title=Novi upi: zmagovalci tretje izvedbe Špil lige so Infected |accessdate=8. 8. 2019 |date=18. 6. 2016 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2016/06/zmaga-v-roke-ptujskih-rokerjev-infected/ |title=Zmaga v roke ptujskih rokerjev Infected |accessdate=8. 8. 2019 |date=19. 6. 2016 |format= |work= |archive-date=2019-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190808165110/https://val202.rtvslo.si/2016/06/zmaga-v-roke-ptujskih-rokerjev-infected/ |url-status=dead }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/joker-out-mladi-upi-ki-so-zmagali-na-cetrti-spil-ligi/425373 |title=Joker Out: mladi upi, ki so zmagali na četrti Špil ligi |accessdate=8. 8. 2019 |date=18. 6. 2017 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/cas-je-za-novo-generacijo-kdo-bo-nasledil-joker-out/458377 |title=Čas je za novo generacijo: kdo bo nasledil Joker Out? |accessdate=8. 8. 2019 |date=21. 6. 2018 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/kiwi-flash-so-zmagovalci-letosnje-spil-lige.html |title=Kiwi Flash so zmagovalci letošnje Špil lige |accessdate=8. 8. 2019 |date=6. 6. 2019 |format= |work= }} ==Zunanje povezave== * [https://www.spilliga.si/ Spletna stran Špil lige] [[Kategorija:Slovenska glasba]] fm50bo4p16x3omm6ez5hyhkus0d9vct 6682843 6682841 2026-05-30T08:13:25Z Anzet 118843 6682843 wikitext text/x-wiki '''Špil liga − prva liga dijaških bendov''' je natečaj Kina Šiška, namenjen dijaškim glasbenim skupinam, pa tudi solistom. V sklopu Špil lige se odvije serija koncertnih nastopov, v finalu katere se okrona zmagovalca oz. prvaka sezone. ==Pregled sezon== {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! Sezona !! Leto !! Zmagovalec !! Ostali finalisti !! Žirija |- | I. || 2013/14 || [[Koala Voice]] | * Ice on Fire * Sober Assault * The Broken Input | rowspan=2| * Izak Košir * Melanija Fabčič - Melée * Žiga Klančar |- | II. || 2014/15 || StillOut | * Furu Efu * No Agenda * Night Flight |- | III. || 2015/16 || Infected | * Teenagers * In the Attic * Attic Mist | * Klavdija Kopina * Tomaž Pezdirc * Toni Cahunek |- | IV. || 2016/17 || [[Joker Out]] | * Rock Heroes * Lapsus * [[The Mint]] | rowspan="2"| * Toni Cahunek * Klara Zupančič * Žiga Klančar/Jernej Sobočan |- | V. || 2017/18 || [[In the Attic]] | * Sickbreed * Garlik * O.K. Junior |- | VI. || 2018/19 ||[[Kiwi Flash]] | * Macbeth * Blerim Rexhepi * Tooth in the Sky | * Klara Zupančič * Ana Medved * Andi Koglot |- | VII. || 2019/20 || Before Time | * JAJA BOJZ * Shiver River * DeBeat | * Dominika Maša Kozar * Andi Koglot * Pavel Lipovšek |- | VIII. || 2020/21 || Masaž | * [[LPS (glasbena skupina)|LPS]] * Birdland * Plateau | * Andi Koglot * Tadej Košir * Urška Preis |- | IX. || 2021/22 || BibliBan | * Amos Vamos & Škaf * Sthenge * the tree man band | * Andi Koglot * Žiga Drofenik * Brigita Gračner |- | X. || 2022/23 || Špil ligni | * Black Camo * Harvi * Razpad sistema | * Borja Močnik * Andi Koglot * Maša Pavoković |- | XI. || 2023/24 || Ghastly Ashes | * Nimfort * Lev B Marn * Night Crawler | * Andi Koglot * Maša Pavoković * Nika Vogrič Dežman |- | XII. || 2024/25 || Kultivator | * Kresnik * Iza Napotnik * Stone Head | * Mitja Kralj * Andi Koglot * Manca Ogrin |- | XIII. || 2025/26 || | | * Ira Kolbezen * Maša Pavoković * Andrej Pervanje |} ==Format== Na Špil ligo se lahko prijavijo dijaški bendi (vsaj polovica članov mora imeti status dijaka; lahko so tudi osnovnošolci) in solo izvajalci iz Republike Slovenije, ki ustvarjajo tudi avtorsko glasbo (imeti morajo vsaj dve avtorski skladbi) in so sposobni izvesti 20 minut koncertnega nastopa v živo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.spilliga.si/pravila/ |title=Ligaška pravila |accessdate=12. 8. 2019 |date= |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Žanrskih omejitev ni. Špil liga poteka v 3 krogih: * predtekmovanje (ligaški večeri oz. tekmovalni špili) * polfinale * finale Vsi sodelujoči izvajalci se najprej pomerijo na predtekmovalnih večerih. Iz vsakega predtekmovalnega večera se v polfinale uvrstita 2 izvajalca: eden po izboru žirije in eden po izboru občinstva, ki glasuje z SMS-i. Natančneje: žirija izbere dva izvajalca (svojega zmagovalca in drugouvrščenega), ki bi po njenem mnenju morala napredovati v polfinale. Če je zmagovalec občinstva enak zmagovalcu žirije, se poleg njega v polfinale uvrsti drugouvrščeni žirije, če pa se zmagovalca razlikujeta, se uvrstita zmagovalec žirije in zmagovalec občinstva. Na enak način poteka tudi izbor finalistov v polfinalu. V finalu, v katerem se pomerijo 4 izvajalci, pa tako žirija kot občinstvo podelita točke od 1 do 4 (4 za najboljšega, 1 za najslabšega), ki se seštejejo. Zmagovalec (prvak) sezone postane tisti, ki ima najvišji seštevek točk. V primeru izenačenja za 1. mesto zmaga tisti, ki je prejel več točk od žirije. Zmagovalci za nagrado praviloma prejmejo snemanje pesmi v studiu in nastop v Kinu Šiška, v radijski oddaji ali na festivalu. Predtekmovalni in polfinalni večeri potekajo v Kinu Šiška (dvorana Komuna), finale pa je bil prve tri sezone na Kongresnem trgu, odtlej pa je prav tako v Kinu Šiška (oz. kot je bilo v primeru 4. sezone, pred njim). Vse večere Špil lige povezuje Ivan Cepanec. ==2013/14== I. sezona Špil lige je potekala od oktobra 2013 do junija 2014. Tekmovalo je 15 izvajalcev (14 bendov in en solist): {{stolpci|5| * {{highlight|[[Koala Voice]]}} * Sober Assault * [[Lynch]] * The Perception * High 5 * Ice on Fire * Netherworld * Vogi * Kung Fu Vegan * Vertigo * Below Zero * The Broken Input * Fonem * Dehrotom * Night Flight }} Žirijo so sestavljali: * Izak Košir * Melanija Fabčič - Melée * Žiga Klančar ;Predtekmovanje {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. špil<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/spilliga |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103530/https://livestream.com/accounts/564247/spilliga |url-status=dead }}</ref><br><small>25. 10. 2013</small> !! colspan=3|2. špil<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/2Spil |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103524/https://livestream.com/accounts/564247/2Spil |url-status=dead }}</ref><br><small>22. 11. 2013</small> !! colspan=3|3. špil<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/3Spil |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103524/https://livestream.com/accounts/564247/3Spil |url-status=dead }}</ref><br><small>6. 12. 2013</small> !! colspan=3|4. špil<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/4Spil |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103522/https://livestream.com/accounts/564247/4Spil |url-status=dead }}</ref><br><small>17. 1. 2014</small> !! colspan=3|5. špil<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/5Spil |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103531/https://livestream.com/accounts/564247/5Spil |url-status=dead }}</ref><br><small>14. 2. 2014</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | '''Koala Voice''' || 1. || '''45,57''' || '''High 5''' ||'''1.'''|| 24,29 || '''Kung Fu Vegan''' ||'''1.'''|| 14,69 || '''Below Zero''' ||'''1.'''|| 19,68 || '''Dehrotom''' ||'''1.'''|| 2,54 |- | Lynch || 3. || 45,09 || '''Ice on Fire''' || 2. ||'''63,96'''|| Netherworld || 3. || 16,43 || Vertigo || 2. || 17,94 || '''Fonem''' || 3. ||'''51,8''' |- | '''Sober Assault''' || '''2.''' || 9,34 || The Perception || 3. || 11,76 || '''Vogi''' || 2. ||'''68,88'''||'''The Broken Input''' || 3. ||'''62,39'''|| Night Flight || 2. || 45,66 |- ! colspan=15|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | colspan=3|[[Miha Guštin]]|| colspan="3" |Tomaž Štular || colspan=3|Ivo Rimc || colspan=3|Mate Brodar || colspan=3|Črt Batagelj |} ;Polfinale {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinalni večer<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/SpilLiga1Polfinale |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103523/https://livestream.com/accounts/564247/SpilLiga1Polfinale |url-status=dead }}</ref><br><small>14. 3. 2014</small> !! colspan=3|2. polfinalni večer<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/SpilLiga2Polfinale |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103523/https://livestream.com/accounts/564247/SpilLiga2Polfinale |url-status=dead }}</ref><br><small>18. 4. 2014</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | '''The Broken Input''' || || '''47,28''' || '''Sober Assault''' || '''1.''' || 20,44 |- | Vogi || 2. || 23,83 || '''Ice on Fire''' || || '''63,78''' |- | Below Zero || || 14,87 || High 5 || 2. || 11,47 |- | '''Koala Voice''' || '''1.''' || 14,02 || Kung Fu Vegan || || 4,31 |- ! colspan=6|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | colspan=3|Alen Steržaj, Robi Bulešić || colspan=3|Robi Bulešić, Borut Marolt |} V polfinale so se iz predtekmovalnih večerov uvrstili tudi Fonem in Dehrotom (prvi bi morali nastopiti v 1. polfinalu, drugi v 2.), a ne eni ne drugi niso nastopili (Fonem so nastop zaradi bolezni odpovedali v zadnjem trenutku). ;Finale − 13. 6. 2014, Kongresni trg Stalnim žirantom Izaku, Melée in Žigu se je v finalu pridružil Robi Bulešić. {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/Spilliga-FINALE |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103531/https://livestream.com/accounts/564247/Spilliga-FINALE |url-status=dead }}</ref><br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Ice on Fire || 2 + 3 = 5 |- | Sober Assault || 3 + 1 = 4 |- | The Broken Input || 1 + 4 = 5 |-bgcolor="gold" | Koala Voice || 4 + 2 = 6 |} Koala Voice so kot zmagovalci sezone za nagrado dobili snemanje 3 singlov na SAE Institutu in nastop kot predskupina uveljavljenemu bendu v Kinu Šiška. ==2014/15== II. sezona Špil lige je potekala od decembra 2014 do junija 2015. Tekmovalo je 9 bendov: {{stolpci|3| * z3ro z3ro * Apokalipsa * No Agenda * Night Flight * {{highlight|StillOut}} * The Pyramids * Furu Efu * Kung Fu Vegan * The Lyrium }} Žirijo so zopet sestavljali: * Izak Košir * Melanija Fabčič - Melée * Žiga Klančar ;Predtekmovanje {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. špil<ref name="druga"/><br><small>16. 12. 2014</small> !! colspan=3|2. špil<ref name="druga"/><br><small>23. 1. 2015</small> !! colspan=3|3. špil<ref name="druga"/><br><small>13. 2. 2015</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | '''No Agenda''' ||'''1.'''|| 7,85 || The Pyramids || 3. || 13,03 || '''Kung Fu Vegan''' || '''1.''' || 10,57 |- | z3ro z3ro || 2. || 17,52 || '''StillOut''' || '''1.''' || 31,38 || The Lyrium || 2. || 2,09 |- | '''Apokalipsa''' || 3. ||'''74,62'''||'''Night Flight''' || 2. || '''55,59''' || '''Furu Efu''' || 3. || '''87,34''' |- ! colspan=9|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | colspan=3|Tadej Košir || colspan=3|Robert Šercer || colspan=3|Klavdija Kopina <small>(+ Endre Sík iz A.M.D.)</small> |} ;Polfinale {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinalni večer<ref name="druga"/><br><small>6. 3. 2015</small> !! colspan=3|2. polfinalni večer<ref name="druga">{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/Spil-liga |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103524/https://livestream.com/accounts/564247/Spil-liga |url-status=dead }}</ref><br><small>10. 4. 2015</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | Kung Fu Vegan || 2. || 9,13 || '''Night Flight''' || '''1.''' || 35,11 |- | '''StillOut''' || '''1.''' || 36,54 || '''Furu Efu''' || 3. || '''36,88''' |- | '''No Agenda''' || 3. || '''54,33''' || Apokalipsa || 2. || 28,01 |- ! colspan=6|<small>Gostujoči žirant</small> |- | colspan=6|Robi Bulešić |} ;Finale – 21. 6. 2015, Kongresni trg Stalnim žirantom Izaku, Melée in Žigu se je v finalu pridružil Robi Bulešić. {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<ref name="druga"/><br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Furu Efu || 1 + 4 = 5 |- | No Agenda || 2 + 1 = 3 |-bgcolor="gold" | StillOut || 4 + 3 = 7 |- | Night Flight || 3 + 2 = 5 |} Kot zmagovalci sezone so StillOut posneli 3 (demo)pesmi na SAE Institutu in nastopili kot predskupina uveljavljenemu bendu v Kinu Šiška. ==2015/16== III. sezona Špil lige je potekala od novembra 2015 do junija 2016. Tekmovalo je 15 bendov: {{stolpci|5| * Attic Mist * Ice on Fire * Teenagers * Troet * Sky Smokers * Rock Heroes * Blank Page * Alarm! * Eho * {{highlight|Infected}} * [[Lumberjack]] * Rdeči alarm * Furu Efu * VestriPullum * [[In the Attic]] }} Žirijo so sestavljali: * Klavdija Kopina * Tomaž Pezdirc * Toni Cahunek ;Predtekmovanje {| class="wikitable" |- ! 1. špil<br><small>25. 11. 2015</small> !! 2. špil<br><small>10. 12. 2015</small> !! 3. špil<br><small>22. 1. 2016</small> !! 4. špil<br><small>12. 2. 2016</small> |- | Ice on Fire<br>'''Teenagers'''<br>'''Attic Mist''' || Rock Heroes<br>Troet<br>'''Sky Smokers'''<br>'''Blank Page''' || Eho<br>Alarm!<br>'''Infected'''<br>'''Lumberjack''' || Furu Efu<br>'''VestriPullum'''<br>Rdeči alarm<br>'''In the Attic''' |- ! colspan=4|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | Miha Prašnikar || Jaka Golob || [[Hamo]]|| Peter Baroš |} ;Polfinale {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinale<ref name="tretja">{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/Spilliga2016 |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103525/https://livestream.com/accounts/564247/Spilliga2016 |url-status=dead }}</ref><br><small>18. 3. 2016 !! rowspan=2|2. polfinale<br><small>22. 4. 2016</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | '''Infected''' || 2. || '''30,47''' || rowspan=4|'''Attic Mist'''<br>Sky Smokers<br>'''In the Attic'''<br>Lumberjack |- | '''Teenagers''' || '''1.''' || 29,59 |- | VestriPullum || 3. || 27,27 |- | Blank Page || 4. || 12,67 |- ! colspan=4|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | colspan=3|Antonio Križnič ||? |} ;Finale – 17. 6. 2016, Kongresni trg Stalnim žirantom Toniju, Tomažu in Klavdiji se je v finalu pridružil Andi Koglot. {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<ref name="tretja"/><br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Teenagers || 2 + 3 = 5 |- | In the Attic || 1 + 2 = 3 |-bgcolor="gold" | Infected || 3 + 4 = 7 |- | Attic Mist || 4 + 1 = 5 |} Glasovi občinstva v odstotkih: Teenagers (30,8 % oz. 2572 glasov), In the Attic (23,2 % oz. 1937 glasov), Infected (41,6 % oz. 3474 glasov), Attic Mist (4,4 % oz. 367 glasov) Kot zmagovalci so Infected za nagrado dobili snemanje demoposnetka v studiu SAE Instituta, nastop v oddaji Generator na [[Val 202|Valu 202]] (19. junija) in nastop kot predskupina uveljavljenemu bendu v Kinu Šiška. ==2016/17== IV. sezona Špil lige je potekala od novembra 2016 do junija 2017. Tekmovalo je 13 bendov: {{stolpci|4| * Rock Heroes * Tetrarh * {{highlight|[[Joker Out]]}} * Liburoa * Lapsus * [[The Mint]] * Peš POT Band * Alarm * Buržuazija * O.K. Band * Dark Heart * Distortion * Wet Cassette }} Žirijo so sestavljali: * Klara Zupančič * Toni Cahunek * Jernej Sobočan in Žiga Klančar (slednja izmenjujoče; v finalu sta bila oba) ;Predtekmovanje {| class="wikitable" |- ! 1. špil<br><small>10. 11. 2016</small> !! 2. špil<br><small>16. 12. 2016</small> !! 3. špil<br><small>20. 1. 2017</small> !! 4. špil<br><small>17. 2. 2017</small> |- | '''Rock Heroes''' <small>(žirija)</small><br>Tetrarh†<br>'''Joker Out''' <small>(občinstvo)</small> || '''Lapsus''' <small>(občinstvo)</small><br>'''The Mint''' <small>(žirija)</small><br>Peš POT band<br>Liburoa† || '''Buržuazija''' <small>(občinstvo)</small><br>Alarm†<br>'''O.K. Band''' <small>(žirija)</small> || Dark Heart<br>'''Distortion'''† <small>(žirija)</small><br>'''Wet Cassette''' <small>(občinstvo)</small> |- ! colspan=4|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | Domen Don Holc ||? | Matic Urbanc || Sašo Benko - Bekko |} V vsakem tekmovalnem večeru je bila podeljena nagrada Beletrine za najboljše besedilo. Prejeli so jo Tetrarh, Liburoa, Alarm in Distortion (†). ;Polfinale {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinale<ref name="četrta"/><br><small>24. 3. 2017</small> !! colspan=3|2. polfinale<ref name="četrta"/><br><small>21. 4. 2017</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | '''Lapsus''' || 3. || '''52,95''' || '''Joker Out''' || 2. || '''75,67''' |- | O.K. Junior || 2. || 15,42 || Distortion || 4. || 0,06 |- | Wet Cassette || 4. || 28,88 || '''The Mint''' || '''1.''' || 1,6 |- | '''Rock Heroes''' || '''1.''' || 2,75 || Buržuazija || 3. || 22,67 |} ;Finale – 17. 6. 2017, Kino Šiška {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<ref name="četrta">{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/SpilLiga2017 |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103526/https://livestream.com/accounts/564247/SpilLiga2017 |url-status=dead }}</ref><br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Rock Heroes || 2 + 1 = 3 |- | Lapsus || 1 + 3 = 4 |- | The Mint || 4 + 2 = 6 |-bgcolor="gold" | Joker Out || 3 + 4 = 7 |} Joker Out so kot zmagovalci sezone posneli singel v studiu Vala 202 in nastopili kot predskupina uveljavljenemu bendu v Kinu Šiška. ==2017/18== V. sezona Špil lige je potekala od novembra 2017 do junija 2018 v Kinu Šiška. Tekmovalo je 13 bendov: {{stolpci|4| * O.K. Junior * Sickbreed * Sex Demons * Tetrarh * Goldhorn * Panika * Fat Pigeon * {{highlight|[[In the Attic]]}} * Bajta 23 * Garlik * [[Lumberjack]] * Jaja Bojz * Luxeleutheria }} Žirijo so sestavljali: * Toni Cahunek * Klara Zupančič * Žiga Klančar in Jernej Sobočan (slednja izmenjujoče kot predstavnika Vala 202; v finalu sta bila oba) ;Predtekmovanje {| class="wikitable" |- ! 1. tekmovalni špil<br><small>24. 11. 2017</small> !! 2. tekmovalni špil<br><small>15. 12. 2017</small> !! 3. tekmovalni špil<br><small>12. 1. 2018</small> !! 4. tekmovalni špil<br><small>9. 2. 2018</small> |- | '''O.K. Junior'''<br>'''''Sickbreed'''''<br>Sex Demons || Tetrarh <small>(20,91)</small><br>'''''Fat Pigeon''''' <small>(23,03)</small><br>Goldhorn† <small>(7,58)</small><br>'''Panika''' <small>(48,48)</small> || '''''In the Attic''''' <small>(43,9)</small><br>Bajta 23 <small>(11,99)</small><br>'''Garlik''' <small>(44,11)</small> || '''''Lumberjack'''''<br>Luxeleutheria†<br>'''Jaja Bojz''' |- ! colspan=4|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | Schatz! ||? |? |? |} † nagrada Mladinske knjige za najboljše besedilo večera V krepkem so bendi, ki so se v polfinale uvrstili po izboru občinstva (torej zmagovalci občinstva), v krepkem in ležečem pa tisti, ki so napredovali po izboru žirije. ;Polfinale {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinalni špil<ref name="peta">{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/spilliga2018 |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103541/https://livestream.com/accounts/564247/spilliga2018 |url-status=dead }}</ref><br><small>9. 3. 2018</small> !! colspan=3|2. polfinalni špil<ref name="peta"/><br><small>13. 4. 2018</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | '''O.K. Junior''' || 3. || '''43,91''' || Jaja Bojz || || 18,55 |- | Fat Pigeon || 4. || 0,75 || Panika || || 10,22 |- | Lumberjack || 2. || 12,59 || '''In the Attic''' || '''1.''' || 32,01 |- | '''Garlik''' || '''1.''' || 42,76 || '''Sickbreed''' || 2. || '''39,22''' |} ;Finale – 22. 6. 2018, Kino Šiška {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/2739930/SpilLiga |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103521/https://livestream.com/accounts/2739930/SpilLiga |url-status=dead }}</ref><br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Sickbreed || 3 + 2 = 5 |-bgcolor="gold" | In the Attic || 4 + 1 = 5 |- | Garlik || 2 + 3 = 5 |- | O.K. Junior || 1 + 4 = 5 |} Glasovi občinstva v odstotkih: Sickbreed (19,36), In the Attic (18,4), Garlik (29,91), O.K. Junior (32,33) Kot prvaki sezone so In the Attic za nagrado dobili snemanje v studiu Vala 202. ==2018/19== VI. sezona Špil lige je potekala od novembra 2018 do junija 2019 v Kinu Šiška. Tekmovalo je 9 izvajalcev (8 bendov in en solist): {{stolpci|3| * Bajta 23 * Bizarregood * Blerim Rexhepi * Drone Society * Garlik * {{highlight|[[Kiwi Flash]]}} * Macbeth * M8s * Tooth in the Sky }} Žirijo so sestavljali: * Klara Zupančič * Ana Medved * Andi Koglot ;Predtekmovanje {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. tekmovalni večer<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=Y-t1UHGQCvw spil liga 7.11.2018]</ref><br><small>8. 11. 2018</small> !! colspan=3|2. tekmovalni večer<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=4jEQH9XSq9M spil liga 8.12.2018]</ref><br><small>7. 12. 2018</small> !! colspan=3|3. tekmovalni večer<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=jBQBE67HYt0 Špil Liga 2019]</ref><br><small>18. 1. 2019</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | '''Macbeth'''† || 2. || '''57,88''' || Bizarregood || 3. || 9,49 || '''Tooth in the Sky'''† || '''1.''' || 37,01 |- | M8s || 3. || 7,81 || '''Blerim Rexhepi''' || '''2.''' || 1,09 || Bajta 23 || 3. || 24,39 |- | '''Kiwi Flash''' || '''1.''' || 34,32 || '''Garlik'''† || 1. || '''89,42''' || '''Drone Society''' || 2. || '''38,6''' |- ! colspan=9|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | colspan=3|Gregor Strasbergar || colspan=3|<s>Ines Midžan</s> || colspan=3|Peter Dekleva |} V vsakem tekmovalnem večeru je bila podeljena nagrada Mladinske knjige za najboljše besedilo. Prejeli so jo Macbeth, Garlik in Tooth in the Sky (†). ;Polfinale {| class="wikitable" |- ! colspan=2|1. polfinalni večer<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=-0sN6jWMhYg ŠPIL LIGA prvi polfinalni špil 2019]</ref><br><small>8. 3. 2019</small> !! colspan=3|2. polfinalni večer<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=sY7qnClsra4 ŠPIL LIGA]</ref><br><small>12. 4. 2019</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | Tooth in the Sky || 1. || '''Blerim Rexhepi''' || '''2.''' || 11,09 |- | Macbeth || 2. || Drone Society || 3. || 25,74 |- | <s>Garlik</s> || || '''Kiwi Flash''' || 1. || '''63,17''' |} V prvem polfinalu bi morali nastopiti tudi Garlik, a so zaradi bolezni nastop odpovedali. Ker sta torej nastopila samo dva benda, sta se oba avtomatično uvrstila v finale. ;Finale – 1. 6. 2019, Kino Šiška {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=hlqu_EPSyXQ ŠPIL LIGA FINALE 6 SEZONE]</ref><br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Macbeth || 4 + 1 = 5 |- | Blerim Rexhepi || 1 + 2 = 3 |- | Tooth in the Sky || 2 + 4 = 6 |-bgcolor="gold" | Kiwi Flash || 3 + 3 = 6 |} Glasovi občinstva v odstotkih: Macbeth (4,68), Blerim (9,65), Tooth in the Sky (53,52), Kiwi Flash (32,15) Kot zmagovalci sezone so si Kiwi Flash prislužili nastop na Zmajevem festivalu na Ljubljanskem gradu, medtem ko so organizatorji Lenta za nastop na Mladininem odru izbrali Tooth in the Sky. Vsi 4 finalisti so dobili snemanje singla, vsak v svojem studiu: Macbeth na [[Radio Študent|Radiu Študent]], Blerim v studiu Home of Bombyx Lori, Tooth in the Sky na Valu 202 in Kiwi Flash v studiu BearTracks. ==2019/20== V VII. sezoni Špil lige so tekmovali: {{stolpci|4| * Almebo * {{highlight|Before Time}} * [[EMBER|DeBeat]] * Everyday Bread * FTD * Granitna kocka * Insekti * JAJA BOJZ * Le Fam * Lights Out * [[Manifest (glasbena skupina)|Manifest]] * Shiver River }} Strokovno komisijo so sestavljali Dominika Maša Kozar, Andi Koglot in Pavel Lipovšek. ;Predtekmovalni špili {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. špil – 25. 10.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=V2CBsi8WAdU Špil liga - prvi špil sezone 2019/2020]</ref> !! colspan=3|2. špil − 8. 11.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=D_0Ay-06Q88 ŠPIL LIGA drugi špil sezone 2019/2020]</ref> !! colspan=3|3. špil − 20. 12.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=3APZY4IuE7s ŠPIL LIGA tretji špil sezone 2019/2020]</ref> !! colspan=3|4. špil − 31. 1.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=TkSf21LnWm8 Špil liga - Četrti špil sezone 2019/2020]</ref> |- ! Izvajalci !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalci !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalci !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalci !! Žirija !! Občinstvo |- | '''Manifest†''' || '''2.''' || 31,58 || Le Fam† || 3. || 16,9 || '''DeBeat†''' || '''1.''' || 30,61 || '''Lights Out''' || '''1.''' || 21,31 |- | Everyday Bread || 3. || 32,89 || '''JAJA BOJZ''' || '''2.''' || 38,03 || Almebo || 3. || 22,45 || FTD || 2. || 12,57 |- | '''Shiver River''' || 1. || '''35,53''' || '''Before Time''' || 1. || '''45,07''' || '''Insekti''' || 2. || '''46,94''' || '''Granitna kocka†''' || 3. || '''66,12''' |- ! colspan=12|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | colspan=3|Luka Flegar || colspan=3|Saša Vipotnik || colspan=3|[[Zalagasper|Zala Kralj in Gašper Šantl]] || colspan="3" |[[Tomaž Okroglič Rous|Tomaž O. Rous]] <small>(Nina Zajc namesto Lipovška)</small> |} Na vsakem predtekmovalnem špilu je bila podeljena nagrada (Mladinske knjige) za najboljše besedilo, ki so jo prejeli Manifest, Le Fam, DeBeat in Granitna kocka (†). ;Polfinalna večera Prvi polfinale bi prvotno moral biti 13. marca 2020, a je bil zaradi ukrepov, povezanih s koronavirusom, prestavljen. Na njem bi morali nastopiti JAJA BOJZ, Lights Out in Shiver River. Oba polfinalna večera sta se zgodila v okviru Štreama v Kinu Šiška pred prazno dvorano z neposrednim spletnim prenosom preko Zooma. Čeprav so se Insekti in Granitna kocka uvrstili v naslednji krog, v polfinalu niso nastopili. {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinalni večer – 6. 6.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=DH299t2Qu1M štream x Špil liga: 1. polfinalni večer]</ref> !! colspan=3|2. polfinalni večer – 13. 6.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=N_IYOJLhjPk štream x Špil liga: 2. polfinalni večer]</ref> |- ! Izvajalci !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalci !! Žirija !! Občinstvo |- | '''Shiver River''' || '''2.''' || ?? || '''JAJA BOJZ''' || 3. || '''48''' |- | Lights Out || 3. || ?? || '''DeBeat''' || '''1.''' || 34,4 |- | '''Before Time''' || 1. || '''1.''' || Manifest || 2. || 17,6 |} Na predtekmovalni in polfinalni stopnji sta se vsak večer v naslednji krog uvrstila dva benda: eden po izboru občinstva, eden pa po izboru žirije. V primeru, da sta imela občinstvo in žirija istega zmagovalca, je poleg le-tega naprej napredoval še drugouvrščeni pri žiriji. ;Finale Finale sedme sezone je potekal v okviru dogodka Šiška Open pred Kinom Šiška 18. septembra 2020. Zmagali so Before Time.<ref>https://www.facebook.com/SpilLiga/photos/pcb.3239176962856096/3239158852857907</ref> {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | JAJA BOJZ || 3 + 2 = 5 |- | Shiver River || 1 + 1 = 2 |- | DeBeat || 2 + 3 = 5 |-bgcolor="gold" | Before Time || 4 + 4 = 8 |} Vsi finalisti so imeli možnost snemanja v enem izmed štirih studiev: studio Vala 202, studio Radia Študent, BearTracks Studio in Home of Bombyx Lori. Prvotno naj bi zmagovalci za nagrado dobili nastop na Zmajevem festivalu, eden izmed bendov pa naj bi nastopil na Mladinskem odru Lenta, a se ne eno ne drugo zaradi koronavirusa ni zgodilo. ==2020/21== V osmi sezoni Špil lige so tekmovali: {{stolpci|2| * Acetylen * Birdland * Code * [[LPS (glasbena skupina)|LPS]] * {{highlight|Masaž}} * MYA * Plateau * Škis * the tree man band * Uninvited }} Žirijo so sestavljali Andi Koglot, Tadej Košir in Urška Preis. ;1. krog Prvi krog nastopov je potekal v (zaradi ukrepov, povezanih z epidemijo covida-19, prazni) veliki dvorani Kina Šiška z neposrednim spletnim prenosom na platformi DICE. Iz vsakega večera sta se v polfinale uvrstila dva izvajalca oziroma benda: eden po izboru žirije in eden po izboru občinstva (SMS-glasovanje). Če sta žirija in občinstvo imela istega zmagovalca, je poleg le-tega naprej napredoval še drugouvrščeni pri žiriji. {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. večer − 18. 12. 2020<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=JZ5UC0b6knA ŠPIL LIGA: 1. večer sezone 2020/21]</ref> !! colspan=3|2. večer − 22. 1. 2021<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=Ijps0LbtrUU Špil liga: 2. večer sezone 2020/21]</ref> !! colspan=3|3. večer – 5. 2. 2021<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=jv_4dZLOXRM Špil liga: 3. večer sezone 2020/21]</ref> |- ! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo |- | Škis || 2. || 27,27 % || the tree man band† || 2. || 21,05 % || Code || 3. || 20,91 % |- | '''MYA†''' || '''1.''' || 34,09 % || Acetylen || 4. || 16,11 % || '''Plateau†''' || 1. || '''40,3 %''' |- | '''Uninvited''' || 3. || '''38,64 %''' || '''LPS''' || '''1.''' || 8,61 % || '''Masaž''' || '''2.''' || 38,79 % |- | colspan=3|&nbsp; || '''Birdland''' || 3. || '''54,23 %''' || colspan=3|&nbsp; |} S križcem (†) so označeni prejemniki knjižne nagrade za najboljše besedilo. ;Polfinalna večera Tudi polfinalna večera sta se odvila v Kinu Šiška brez občinstva z neposrednim spletnim prenosom. Glasovanje je potekalo enako kot v prvem krogu. {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinalni večer − 19. 3. 2021<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=DPwgg-kTGxc ŠPIL LIGA: 1. polfinalni večer sezone 2020/21]</ref> !! colspan=3|2. polfinalni večer − 16. 4. 2021<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=lKcSGF5Cszk ŠPIL LIGA: 2. polfinalni večer sezone 2020/21]</ref> |- ! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo |- | '''Plateau''' || 1. || '''41,77 %''' || MYA || 2. || 15,63 % |- | '''LPS''' || '''2.''' || 27,85 % || '''Birdland''' || 3. || '''50 %''' |- | Uninvited || 3. || 30,38 % || '''Masaž''' || '''1.''' || 34,38 % |} ;Finale Finale osme sezone je potekal 22. junija 2021 na Kongresnem trgu (v okviru festivala Junij v Ljubljani). O zmagovalcu je odločal seštevek točk žirije in občinstva. Zmagali so Masaž.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=-wI5vb4laHs Špil liga 2020/2021: finale 8. sezone]</ref> {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | LPS || 2 + 1 = 3 |-bgcolor="gold" | Masaž || 3 + 4 = 7 |- | Birdland || 1 + 3 = 4 |- | Plateau || 4 + 2 = 6 |} Odstotki prejetih glasov: LPS – 7,3; Masaž – 43,95; Birdland – 27,27; Plateau – 21,47. Masaž so kot zmagovalci za nagrado prejeli nastop na Večerovem odru festivala Lent, izobraževanje na akademiji United POP in udeležbo na delavnici Jazzinty. Izbrani so bili tudi za nastop v Jazz Clubu na Ljubljanskem gradu. Vsi štirje finalisti so za nagrado prejeli snemanje singla v enem izmed štirih studiev (studio [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], BearTracks Studio, studio Radia Študent, Home of Bombyx Lori). ==2021/22== V deveti sezoni Špil lige so tekmovali: {{stolpci|3| * Amos Vamos & Škaf * {{highlight|BibliBan}} * Dunraven * Lan Tertinek * Overheat * Pamži * Sthenge * the tree man band * Žavbi Brothers }} Žirijo so sestavljali Andi Koglot, Žiga Drofenik in Brigita Gračner. Koglota je v 3. predtekmovalnem večeru nadomeščal Robi Bulešić. Po dve letih sta prva dva kroga (četrtfinalni in polfinalna večera) zopet potekala pred živim občinstvom. ;»Predtekmovalni« večeri Trije predtekmovalni (četrtfinalni) večeri so potekali v dvorani Komuna Kina Šiška pred živim občinstvom (spremljati pa jih je bilo mogoče tudi preko neposrednega spletnega prenosa). Iz vsakega večera sta se v polfinale uvrstila dva izvajalca oziroma benda: eden po izboru žirije in eden po izboru občinstva (SMS-glasovanje). Če sta žirija in občinstvo imela istega zmagovalca, je poleg le-tega naprej napredoval še drugouvrščeni pri žiriji. {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. večer − 18. 2. 2022<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=0jLRKcE_5no ŠPIL LIGA: 1. večer sezone 2021/2022]</ref> !! colspan=3|2. večer − 25. 2. 2022<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=UqFY2QvocL8 Špil liga: 2. večer sezone 2021/2022]</ref> !! colspan=3|3. večer – 4. 3. 2022<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=X3OftBbye3Q ŠPIL LIGA: 3. večer sezone 2021/2022]</ref> |- ! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo |- | '''BibliBan''' || '''1.''' || 19,8 % || '''Overheat†''' || '''1.''' || 25,13 % || '''Sthenge''' || 3. || '''46,61 %''' |- | Lan Tertinek† || 3. || 23,76 % || '''the tree man band''' || 2. || '''64,32 %''' || Dunraven† || 2. || 12,71 % |- | '''Pamži''' || 2. || '''56,44 %''' || Žavbi Brothers || 3. || 10,55 % || '''Amos Vamos & Škaf''' || '''1.''' || 40,68 % |} S križcem (†) so označeni prejemniki knjižne nagrade za najboljše besedilo. ;Polfinalna večera Tudi polfinala sta se odvila v dvorani Komuna Kina Šiška pred živim občinstvom (ter v neposrednem spletnem prenosu). Glasovanje je potekalo enako kot v prvem krogu. {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinalni večer − 22. 4. 2022<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=mBUD4D0-Npw ŠPIL LIGA: 1. POLFINALNI VEČER SEZONE 2021/22]</ref> !! colspan=3|2. polfinalni večer − 13. 5. 2022<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=NGblrJNWt4s ŠPIL LIGA: 2. POLFINALNI VEČER SEZONE 2021/22]</ref> |- ! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo |- | Pamži || 3. || 24,39 % || '''BibliBan''' || '''1.''' || 10,34 % |- | '''Amos Vamos & Škaf''' || '''1.''' || 10,16 % || Overheat || 3. || 29,66 % |- | '''the tree man band''' || 2. || '''65,45 %''' || '''Sthenge''' || 2. || '''60 %''' |} ;Finale Finale devete sezone je potekal 13. junija 2022 na Kongresnem trgu. O zmagovalcu je odločal seštevek točk žirije in občinstva. Zmagali so BibliBan.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=lOAM6OYB7hQ Špil liga 2021/2022: Finale 9. sezone]</ref> {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Amos Vamos & Škaf || 3 + 1 = 4 |-bgcolor="gold" | BibliBan || 4 + 2 = 6 |- | Sthenge || 1 + 3 = 4 |- | the tree man band || 2 + 4 = 6 |} V primeru izenačenja imajo večjo težo glasovi žirije. Odstotki prejetih glasov: Amos Vamos & Škaf − 8,52; BibliBan − 12,53; Sthenge − 30,33; the tree man band − 48,62. Nagrade: * snemanje demoposnetka ali singla v enem izmed štirih studiev (studio Kina Šiška/Studio Šiška, studio Radia Študent, studio Vala 202, BearTracks Studio) * izobraževanje na akademiji United Pop * nastop na Lentu (Mladinin/Večerov oder) * izobraževanje na Jazzintyju * nastop na Ljubljanskem gradu ==2022/23== Ligaši 10. sezone: {{stolpci|2| * Aneks * AR'n'BI * Black Camo * Hana Bric * Cherry Flavoured * Discloc8 * Full House * Harvi * Ka te trga * Liquid Gasoline * Razpad sistema * Sex Dolls * Sol May * Sugar Majo * '''Špil ligni''' * Ukulada * Volak }} ==2023/24== Ligaši 11. sezone: {{#invoke:list|horizontal|BTW (Break the Wall)|Capuchini|Fallen Division|'''Ghastly Ashes'''|Lev B Marn|Limomci|Night Crawler|Nimfort|Semo|Slow Monkeys|SP!CY|Tristan}} ==2024/25== Ligaši 12. sezone: * DTN * Erida * Gastritis * Jahn Kemper * Kresnik * '''Kultivator''' * Mind Juice * Iza Napotnik * Stone Head * TIASA ==2025/26== Ligaši 13. sezone: {{stolpci|2| * 5.linija * 6DmusicSimulator * Alter Ace * Demonbox * EMONA * Enginetail * GRABN * Linija 6 * Mascha * Maxilla * Melomani * Mind Juice * NFS – needzaspeed * Petrichor * Šunder in Organiziran Kaos * The Silver Beetle Band }} ;Nagrade * nastop na festivalih Kamfest in Superval+ (zmagovalec) * snemanje singla in fotografiranje (vsi finalisti) * priložnost za nastop na festivalih JEFF Festival 2026, Oživela ulica 2026 ali Spranfest vol. 3 * priložnost za nastop na Kunigundi ali v Celici * naročnina A1 Vajb za celo leto * knjižne nagrade Mladinske knjige za najboljša besedila ;Finale – 12. junij, Kongresni trg {| class="wikitable" ! Izvajalec |- | Enginetail |- | Linija 6 |- | Maxilla |- | 6DmusicSimulator |} ==Sklici in viri== {{sklici|2}} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/spil-liga-hitra-cesta-do-statusa-big-foot-mame-in-podobnih/313695 |title="Špil liga" - hitra cesta do statusa Big Foot Mame in podobnih |accessdate=8. 8. 2019 |date=22. 7. 2013 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/foto-in-video-di-v-jaska-energija-ki-je-zagnala-kolesje-spil-lige/321116 |title=Foto in video: Di(v)jaška energija, ki je zagnala kolesje Špil lige |accessdate=8. 8. 2019 |date=26. 10. 2013 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/foto-in-video-mladi-mojster-rim-vogi-osvojil-obcinstvo-spil-lige/324432 |title=Foto in video: Mladi mojster rim Vogi osvojil občinstvo Špil lige |accessdate=8. 8. 2019 |date=7. 12. 2013 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042619908/magazin/aktualno/spil-liga-iz-garaze-v-kino-siska |title=Špil liga: Iz garaže v Kino Šiška |accessdate=8. 8. 2019 |date=16. 1. 2014 |format= |work=Dnevnik }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/spil-liga-ker-smo-iskali-spil-in-ker-smo-prva-liga/327655 |title=Špil liga: "Ker smo iskali 'špil' in ker smo prva liga" |accessdate=8. 8. 2019 |date=18. 1. 2014 |format= |work= }} * {{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/spil-liga-ljubljenci-obcinstva-fonem-in-zirije-dehrotom-v-polfinale/329929|title=Špil liga: ljubljenci občinstva Fonem in žirije Dehrotom v polfinale |accessdate=8. 8. 2019 |date=15. 2. 2014 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/srednjesolci-v-boj-za-kongresni-trg-226384 |title=Srednješolci v boj za Kongresni trg |accessdate=8. 8. 2019 |date=14. 3. 2014 |format= |work=Žurnal24 }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/foto-in-video-koala-voice-prvaki-med-najboljsimi-dijaskimi-skupinami/339386 |title=Foto in video: Koala Voice, prvaki med najboljšimi dijaškimi skupinami |accessdate=8. 8. 2019 |date=14. 6. 2014 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/novi-upi-zmagovalci-tretje-izvedbe-spil-lige-so-infected/396019 |title=Novi upi: zmagovalci tretje izvedbe Špil lige so Infected |accessdate=8. 8. 2019 |date=18. 6. 2016 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2016/06/zmaga-v-roke-ptujskih-rokerjev-infected/ |title=Zmaga v roke ptujskih rokerjev Infected |accessdate=8. 8. 2019 |date=19. 6. 2016 |format= |work= |archive-date=2019-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190808165110/https://val202.rtvslo.si/2016/06/zmaga-v-roke-ptujskih-rokerjev-infected/ |url-status=dead }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/joker-out-mladi-upi-ki-so-zmagali-na-cetrti-spil-ligi/425373 |title=Joker Out: mladi upi, ki so zmagali na četrti Špil ligi |accessdate=8. 8. 2019 |date=18. 6. 2017 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/cas-je-za-novo-generacijo-kdo-bo-nasledil-joker-out/458377 |title=Čas je za novo generacijo: kdo bo nasledil Joker Out? |accessdate=8. 8. 2019 |date=21. 6. 2018 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/kiwi-flash-so-zmagovalci-letosnje-spil-lige.html |title=Kiwi Flash so zmagovalci letošnje Špil lige |accessdate=8. 8. 2019 |date=6. 6. 2019 |format= |work= }} ==Zunanje povezave== * [https://www.spilliga.si/ Spletna stran Špil lige] [[Kategorija:Slovenska glasba]] rcipsif9rtbk024txqs0ccoxjppca2g 6682844 6682843 2026-05-30T08:15:18Z Anzet 118843 /* Pregled sezon */ 6682844 wikitext text/x-wiki '''Špil liga − prva liga dijaških bendov''' je natečaj Kina Šiška, namenjen dijaškim glasbenim skupinam, pa tudi solistom. V sklopu Špil lige se odvije serija koncertnih nastopov, v finalu katere se okrona zmagovalca oz. prvaka sezone. ==Pregled sezon== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! Sezona !! Leto !! Zmagovalec !! Ostali finalisti !! Žirija |- | I. || 2013/14 || [[Koala Voice]] | * Ice on Fire * Sober Assault * The Broken Input | rowspan=2| * Izak Košir * Melanija Fabčič - Melée * Žiga Klančar |- | II. || 2014/15 || StillOut | * Furu Efu * No Agenda * Night Flight |- | III. || 2015/16 || Infected | * Teenagers * In the Attic * Attic Mist | * Klavdija Kopina * Tomaž Pezdirc * Toni Cahunek |- | IV. || 2016/17 || [[Joker Out]] | * Rock Heroes * Lapsus * [[The Mint]] | rowspan="2"| * Toni Cahunek * Klara Zupančič * Žiga Klančar/Jernej Sobočan |- | V. || 2017/18 || [[In the Attic]] | * Sickbreed * Garlik * O.K. Junior |- | VI. || 2018/19 ||[[Kiwi Flash]] | * Macbeth * Blerim Rexhepi * Tooth in the Sky | * Klara Zupančič * Ana Medved * Andi Koglot |- | VII. || 2019/20 || Before Time | * JAJA BOJZ * Shiver River * DeBeat | * Dominika Maša Kozar * Andi Koglot * Pavel Lipovšek |- | VIII. || 2020/21 || Masaž | * [[LPS (glasbena skupina)|LPS]] * Birdland * Plateau | * Andi Koglot * Tadej Košir * Urška Preis |- | IX. || 2021/22 || BibliBan | * Amos Vamos & Škaf * Sthenge * the tree man band | * Andi Koglot * Žiga Drofenik * Brigita Gračner |- | X. || 2022/23 || Špil ligni | * Black Camo * Harvi * Razpad sistema | * Borja Močnik * Andi Koglot * Maša Pavoković |- | XI. || 2023/24 || Ghastly Ashes | * Nimfort * Lev B Marn * Night Crawler | * Andi Koglot * Maša Pavoković * Nika Vogrič Dežman |- | XII. || 2024/25 || Kultivator | * Kresnik * Iza Napotnik * Stone Head | * Mitja Kralj * Andi Koglot * Manca Ogrin |- | XIII. || 2025/26 || | | * Ira Kolbezen * Maša Pavoković * Andrej Pervanje |} ==Format== Na Špil ligo se lahko prijavijo dijaški bendi (vsaj polovica članov mora imeti status dijaka; lahko so tudi osnovnošolci) in solo izvajalci iz Republike Slovenije, ki ustvarjajo tudi avtorsko glasbo (imeti morajo vsaj dve avtorski skladbi) in so sposobni izvesti 20 minut koncertnega nastopa v živo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.spilliga.si/pravila/ |title=Ligaška pravila |accessdate=12. 8. 2019 |date= |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Žanrskih omejitev ni. Špil liga poteka v 3 krogih: * predtekmovanje (ligaški večeri oz. tekmovalni špili) * polfinale * finale Vsi sodelujoči izvajalci se najprej pomerijo na predtekmovalnih večerih. Iz vsakega predtekmovalnega večera se v polfinale uvrstita 2 izvajalca: eden po izboru žirije in eden po izboru občinstva, ki glasuje z SMS-i. Natančneje: žirija izbere dva izvajalca (svojega zmagovalca in drugouvrščenega), ki bi po njenem mnenju morala napredovati v polfinale. Če je zmagovalec občinstva enak zmagovalcu žirije, se poleg njega v polfinale uvrsti drugouvrščeni žirije, če pa se zmagovalca razlikujeta, se uvrstita zmagovalec žirije in zmagovalec občinstva. Na enak način poteka tudi izbor finalistov v polfinalu. V finalu, v katerem se pomerijo 4 izvajalci, pa tako žirija kot občinstvo podelita točke od 1 do 4 (4 za najboljšega, 1 za najslabšega), ki se seštejejo. Zmagovalec (prvak) sezone postane tisti, ki ima najvišji seštevek točk. V primeru izenačenja za 1. mesto zmaga tisti, ki je prejel več točk od žirije. Zmagovalci za nagrado praviloma prejmejo snemanje pesmi v studiu in nastop v Kinu Šiška, v radijski oddaji ali na festivalu. Predtekmovalni in polfinalni večeri potekajo v Kinu Šiška (dvorana Komuna), finale pa je bil prve tri sezone na Kongresnem trgu, odtlej pa je prav tako v Kinu Šiška (oz. kot je bilo v primeru 4. sezone, pred njim). Vse večere Špil lige povezuje Ivan Cepanec. ==2013/14== I. sezona Špil lige je potekala od oktobra 2013 do junija 2014. Tekmovalo je 15 izvajalcev (14 bendov in en solist): {{stolpci|5| * {{highlight|[[Koala Voice]]}} * Sober Assault * [[Lynch]] * The Perception * High 5 * Ice on Fire * Netherworld * Vogi * Kung Fu Vegan * Vertigo * Below Zero * The Broken Input * Fonem * Dehrotom * Night Flight }} Žirijo so sestavljali: * Izak Košir * Melanija Fabčič - Melée * Žiga Klančar ;Predtekmovanje {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. špil<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/spilliga |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103530/https://livestream.com/accounts/564247/spilliga |url-status=dead }}</ref><br><small>25. 10. 2013</small> !! colspan=3|2. špil<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/2Spil |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103524/https://livestream.com/accounts/564247/2Spil |url-status=dead }}</ref><br><small>22. 11. 2013</small> !! colspan=3|3. špil<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/3Spil |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103524/https://livestream.com/accounts/564247/3Spil |url-status=dead }}</ref><br><small>6. 12. 2013</small> !! colspan=3|4. špil<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/4Spil |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103522/https://livestream.com/accounts/564247/4Spil |url-status=dead }}</ref><br><small>17. 1. 2014</small> !! colspan=3|5. špil<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/5Spil |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103531/https://livestream.com/accounts/564247/5Spil |url-status=dead }}</ref><br><small>14. 2. 2014</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | '''Koala Voice''' || 1. || '''45,57''' || '''High 5''' ||'''1.'''|| 24,29 || '''Kung Fu Vegan''' ||'''1.'''|| 14,69 || '''Below Zero''' ||'''1.'''|| 19,68 || '''Dehrotom''' ||'''1.'''|| 2,54 |- | Lynch || 3. || 45,09 || '''Ice on Fire''' || 2. ||'''63,96'''|| Netherworld || 3. || 16,43 || Vertigo || 2. || 17,94 || '''Fonem''' || 3. ||'''51,8''' |- | '''Sober Assault''' || '''2.''' || 9,34 || The Perception || 3. || 11,76 || '''Vogi''' || 2. ||'''68,88'''||'''The Broken Input''' || 3. ||'''62,39'''|| Night Flight || 2. || 45,66 |- ! colspan=15|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | colspan=3|[[Miha Guštin]]|| colspan="3" |Tomaž Štular || colspan=3|Ivo Rimc || colspan=3|Mate Brodar || colspan=3|Črt Batagelj |} ;Polfinale {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinalni večer<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/SpilLiga1Polfinale |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103523/https://livestream.com/accounts/564247/SpilLiga1Polfinale |url-status=dead }}</ref><br><small>14. 3. 2014</small> !! colspan=3|2. polfinalni večer<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/SpilLiga2Polfinale |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103523/https://livestream.com/accounts/564247/SpilLiga2Polfinale |url-status=dead }}</ref><br><small>18. 4. 2014</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | '''The Broken Input''' || || '''47,28''' || '''Sober Assault''' || '''1.''' || 20,44 |- | Vogi || 2. || 23,83 || '''Ice on Fire''' || || '''63,78''' |- | Below Zero || || 14,87 || High 5 || 2. || 11,47 |- | '''Koala Voice''' || '''1.''' || 14,02 || Kung Fu Vegan || || 4,31 |- ! colspan=6|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | colspan=3|Alen Steržaj, Robi Bulešić || colspan=3|Robi Bulešić, Borut Marolt |} V polfinale so se iz predtekmovalnih večerov uvrstili tudi Fonem in Dehrotom (prvi bi morali nastopiti v 1. polfinalu, drugi v 2.), a ne eni ne drugi niso nastopili (Fonem so nastop zaradi bolezni odpovedali v zadnjem trenutku). ;Finale − 13. 6. 2014, Kongresni trg Stalnim žirantom Izaku, Melée in Žigu se je v finalu pridružil Robi Bulešić. {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/Spilliga-FINALE |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103531/https://livestream.com/accounts/564247/Spilliga-FINALE |url-status=dead }}</ref><br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Ice on Fire || 2 + 3 = 5 |- | Sober Assault || 3 + 1 = 4 |- | The Broken Input || 1 + 4 = 5 |-bgcolor="gold" | Koala Voice || 4 + 2 = 6 |} Koala Voice so kot zmagovalci sezone za nagrado dobili snemanje 3 singlov na SAE Institutu in nastop kot predskupina uveljavljenemu bendu v Kinu Šiška. ==2014/15== II. sezona Špil lige je potekala od decembra 2014 do junija 2015. Tekmovalo je 9 bendov: {{stolpci|3| * z3ro z3ro * Apokalipsa * No Agenda * Night Flight * {{highlight|StillOut}} * The Pyramids * Furu Efu * Kung Fu Vegan * The Lyrium }} Žirijo so zopet sestavljali: * Izak Košir * Melanija Fabčič - Melée * Žiga Klančar ;Predtekmovanje {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. špil<ref name="druga"/><br><small>16. 12. 2014</small> !! colspan=3|2. špil<ref name="druga"/><br><small>23. 1. 2015</small> !! colspan=3|3. špil<ref name="druga"/><br><small>13. 2. 2015</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | '''No Agenda''' ||'''1.'''|| 7,85 || The Pyramids || 3. || 13,03 || '''Kung Fu Vegan''' || '''1.''' || 10,57 |- | z3ro z3ro || 2. || 17,52 || '''StillOut''' || '''1.''' || 31,38 || The Lyrium || 2. || 2,09 |- | '''Apokalipsa''' || 3. ||'''74,62'''||'''Night Flight''' || 2. || '''55,59''' || '''Furu Efu''' || 3. || '''87,34''' |- ! colspan=9|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | colspan=3|Tadej Košir || colspan=3|Robert Šercer || colspan=3|Klavdija Kopina <small>(+ Endre Sík iz A.M.D.)</small> |} ;Polfinale {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinalni večer<ref name="druga"/><br><small>6. 3. 2015</small> !! colspan=3|2. polfinalni večer<ref name="druga">{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/Spil-liga |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103524/https://livestream.com/accounts/564247/Spil-liga |url-status=dead }}</ref><br><small>10. 4. 2015</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | Kung Fu Vegan || 2. || 9,13 || '''Night Flight''' || '''1.''' || 35,11 |- | '''StillOut''' || '''1.''' || 36,54 || '''Furu Efu''' || 3. || '''36,88''' |- | '''No Agenda''' || 3. || '''54,33''' || Apokalipsa || 2. || 28,01 |- ! colspan=6|<small>Gostujoči žirant</small> |- | colspan=6|Robi Bulešić |} ;Finale – 21. 6. 2015, Kongresni trg Stalnim žirantom Izaku, Melée in Žigu se je v finalu pridružil Robi Bulešić. {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<ref name="druga"/><br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Furu Efu || 1 + 4 = 5 |- | No Agenda || 2 + 1 = 3 |-bgcolor="gold" | StillOut || 4 + 3 = 7 |- | Night Flight || 3 + 2 = 5 |} Kot zmagovalci sezone so StillOut posneli 3 (demo)pesmi na SAE Institutu in nastopili kot predskupina uveljavljenemu bendu v Kinu Šiška. ==2015/16== III. sezona Špil lige je potekala od novembra 2015 do junija 2016. Tekmovalo je 15 bendov: {{stolpci|5| * Attic Mist * Ice on Fire * Teenagers * Troet * Sky Smokers * Rock Heroes * Blank Page * Alarm! * Eho * {{highlight|Infected}} * [[Lumberjack]] * Rdeči alarm * Furu Efu * VestriPullum * [[In the Attic]] }} Žirijo so sestavljali: * Klavdija Kopina * Tomaž Pezdirc * Toni Cahunek ;Predtekmovanje {| class="wikitable" |- ! 1. špil<br><small>25. 11. 2015</small> !! 2. špil<br><small>10. 12. 2015</small> !! 3. špil<br><small>22. 1. 2016</small> !! 4. špil<br><small>12. 2. 2016</small> |- | Ice on Fire<br>'''Teenagers'''<br>'''Attic Mist''' || Rock Heroes<br>Troet<br>'''Sky Smokers'''<br>'''Blank Page''' || Eho<br>Alarm!<br>'''Infected'''<br>'''Lumberjack''' || Furu Efu<br>'''VestriPullum'''<br>Rdeči alarm<br>'''In the Attic''' |- ! colspan=4|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | Miha Prašnikar || Jaka Golob || [[Hamo]]|| Peter Baroš |} ;Polfinale {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinale<ref name="tretja">{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/Spilliga2016 |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103525/https://livestream.com/accounts/564247/Spilliga2016 |url-status=dead }}</ref><br><small>18. 3. 2016 !! rowspan=2|2. polfinale<br><small>22. 4. 2016</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | '''Infected''' || 2. || '''30,47''' || rowspan=4|'''Attic Mist'''<br>Sky Smokers<br>'''In the Attic'''<br>Lumberjack |- | '''Teenagers''' || '''1.''' || 29,59 |- | VestriPullum || 3. || 27,27 |- | Blank Page || 4. || 12,67 |- ! colspan=4|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | colspan=3|Antonio Križnič ||? |} ;Finale – 17. 6. 2016, Kongresni trg Stalnim žirantom Toniju, Tomažu in Klavdiji se je v finalu pridružil Andi Koglot. {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<ref name="tretja"/><br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Teenagers || 2 + 3 = 5 |- | In the Attic || 1 + 2 = 3 |-bgcolor="gold" | Infected || 3 + 4 = 7 |- | Attic Mist || 4 + 1 = 5 |} Glasovi občinstva v odstotkih: Teenagers (30,8 % oz. 2572 glasov), In the Attic (23,2 % oz. 1937 glasov), Infected (41,6 % oz. 3474 glasov), Attic Mist (4,4 % oz. 367 glasov) Kot zmagovalci so Infected za nagrado dobili snemanje demoposnetka v studiu SAE Instituta, nastop v oddaji Generator na [[Val 202|Valu 202]] (19. junija) in nastop kot predskupina uveljavljenemu bendu v Kinu Šiška. ==2016/17== IV. sezona Špil lige je potekala od novembra 2016 do junija 2017. Tekmovalo je 13 bendov: {{stolpci|4| * Rock Heroes * Tetrarh * {{highlight|[[Joker Out]]}} * Liburoa * Lapsus * [[The Mint]] * Peš POT Band * Alarm * Buržuazija * O.K. Band * Dark Heart * Distortion * Wet Cassette }} Žirijo so sestavljali: * Klara Zupančič * Toni Cahunek * Jernej Sobočan in Žiga Klančar (slednja izmenjujoče; v finalu sta bila oba) ;Predtekmovanje {| class="wikitable" |- ! 1. špil<br><small>10. 11. 2016</small> !! 2. špil<br><small>16. 12. 2016</small> !! 3. špil<br><small>20. 1. 2017</small> !! 4. špil<br><small>17. 2. 2017</small> |- | '''Rock Heroes''' <small>(žirija)</small><br>Tetrarh†<br>'''Joker Out''' <small>(občinstvo)</small> || '''Lapsus''' <small>(občinstvo)</small><br>'''The Mint''' <small>(žirija)</small><br>Peš POT band<br>Liburoa† || '''Buržuazija''' <small>(občinstvo)</small><br>Alarm†<br>'''O.K. Band''' <small>(žirija)</small> || Dark Heart<br>'''Distortion'''† <small>(žirija)</small><br>'''Wet Cassette''' <small>(občinstvo)</small> |- ! colspan=4|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | Domen Don Holc ||? | Matic Urbanc || Sašo Benko - Bekko |} V vsakem tekmovalnem večeru je bila podeljena nagrada Beletrine za najboljše besedilo. Prejeli so jo Tetrarh, Liburoa, Alarm in Distortion (†). ;Polfinale {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinale<ref name="četrta"/><br><small>24. 3. 2017</small> !! colspan=3|2. polfinale<ref name="četrta"/><br><small>21. 4. 2017</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | '''Lapsus''' || 3. || '''52,95''' || '''Joker Out''' || 2. || '''75,67''' |- | O.K. Junior || 2. || 15,42 || Distortion || 4. || 0,06 |- | Wet Cassette || 4. || 28,88 || '''The Mint''' || '''1.''' || 1,6 |- | '''Rock Heroes''' || '''1.''' || 2,75 || Buržuazija || 3. || 22,67 |} ;Finale – 17. 6. 2017, Kino Šiška {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<ref name="četrta">{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/SpilLiga2017 |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103526/https://livestream.com/accounts/564247/SpilLiga2017 |url-status=dead }}</ref><br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Rock Heroes || 2 + 1 = 3 |- | Lapsus || 1 + 3 = 4 |- | The Mint || 4 + 2 = 6 |-bgcolor="gold" | Joker Out || 3 + 4 = 7 |} Joker Out so kot zmagovalci sezone posneli singel v studiu Vala 202 in nastopili kot predskupina uveljavljenemu bendu v Kinu Šiška. ==2017/18== V. sezona Špil lige je potekala od novembra 2017 do junija 2018 v Kinu Šiška. Tekmovalo je 13 bendov: {{stolpci|4| * O.K. Junior * Sickbreed * Sex Demons * Tetrarh * Goldhorn * Panika * Fat Pigeon * {{highlight|[[In the Attic]]}} * Bajta 23 * Garlik * [[Lumberjack]] * Jaja Bojz * Luxeleutheria }} Žirijo so sestavljali: * Toni Cahunek * Klara Zupančič * Žiga Klančar in Jernej Sobočan (slednja izmenjujoče kot predstavnika Vala 202; v finalu sta bila oba) ;Predtekmovanje {| class="wikitable" |- ! 1. tekmovalni špil<br><small>24. 11. 2017</small> !! 2. tekmovalni špil<br><small>15. 12. 2017</small> !! 3. tekmovalni špil<br><small>12. 1. 2018</small> !! 4. tekmovalni špil<br><small>9. 2. 2018</small> |- | '''O.K. Junior'''<br>'''''Sickbreed'''''<br>Sex Demons || Tetrarh <small>(20,91)</small><br>'''''Fat Pigeon''''' <small>(23,03)</small><br>Goldhorn† <small>(7,58)</small><br>'''Panika''' <small>(48,48)</small> || '''''In the Attic''''' <small>(43,9)</small><br>Bajta 23 <small>(11,99)</small><br>'''Garlik''' <small>(44,11)</small> || '''''Lumberjack'''''<br>Luxeleutheria†<br>'''Jaja Bojz''' |- ! colspan=4|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | Schatz! ||? |? |? |} † nagrada Mladinske knjige za najboljše besedilo večera V krepkem so bendi, ki so se v polfinale uvrstili po izboru občinstva (torej zmagovalci občinstva), v krepkem in ležečem pa tisti, ki so napredovali po izboru žirije. ;Polfinale {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinalni špil<ref name="peta">{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/564247/spilliga2018 |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103541/https://livestream.com/accounts/564247/spilliga2018 |url-status=dead }}</ref><br><small>9. 3. 2018</small> !! colspan=3|2. polfinalni špil<ref name="peta"/><br><small>13. 4. 2018</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | '''O.K. Junior''' || 3. || '''43,91''' || Jaja Bojz || || 18,55 |- | Fat Pigeon || 4. || 0,75 || Panika || || 10,22 |- | Lumberjack || 2. || 12,59 || '''In the Attic''' || '''1.''' || 32,01 |- | '''Garlik''' || '''1.''' || 42,76 || '''Sickbreed''' || 2. || '''39,22''' |} ;Finale – 22. 6. 2018, Kino Šiška {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<ref>{{Navedi splet |url=https://livestream.com/accounts/2739930/SpilLiga |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-12 |archive-date=2019-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812103521/https://livestream.com/accounts/2739930/SpilLiga |url-status=dead }}</ref><br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Sickbreed || 3 + 2 = 5 |-bgcolor="gold" | In the Attic || 4 + 1 = 5 |- | Garlik || 2 + 3 = 5 |- | O.K. Junior || 1 + 4 = 5 |} Glasovi občinstva v odstotkih: Sickbreed (19,36), In the Attic (18,4), Garlik (29,91), O.K. Junior (32,33) Kot prvaki sezone so In the Attic za nagrado dobili snemanje v studiu Vala 202. ==2018/19== VI. sezona Špil lige je potekala od novembra 2018 do junija 2019 v Kinu Šiška. Tekmovalo je 9 izvajalcev (8 bendov in en solist): {{stolpci|3| * Bajta 23 * Bizarregood * Blerim Rexhepi * Drone Society * Garlik * {{highlight|[[Kiwi Flash]]}} * Macbeth * M8s * Tooth in the Sky }} Žirijo so sestavljali: * Klara Zupančič * Ana Medved * Andi Koglot ;Predtekmovanje {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. tekmovalni večer<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=Y-t1UHGQCvw spil liga 7.11.2018]</ref><br><small>8. 11. 2018</small> !! colspan=3|2. tekmovalni večer<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=4jEQH9XSq9M spil liga 8.12.2018]</ref><br><small>7. 12. 2018</small> !! colspan=3|3. tekmovalni večer<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=jBQBE67HYt0 Špil Liga 2019]</ref><br><small>18. 1. 2019</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | '''Macbeth'''† || 2. || '''57,88''' || Bizarregood || 3. || 9,49 || '''Tooth in the Sky'''† || '''1.''' || 37,01 |- | M8s || 3. || 7,81 || '''Blerim Rexhepi''' || '''2.''' || 1,09 || Bajta 23 || 3. || 24,39 |- | '''Kiwi Flash''' || '''1.''' || 34,32 || '''Garlik'''† || 1. || '''89,42''' || '''Drone Society''' || 2. || '''38,6''' |- ! colspan=9|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | colspan=3|Gregor Strasbergar || colspan=3|<s>Ines Midžan</s> || colspan=3|Peter Dekleva |} V vsakem tekmovalnem večeru je bila podeljena nagrada Mladinske knjige za najboljše besedilo. Prejeli so jo Macbeth, Garlik in Tooth in the Sky (†). ;Polfinale {| class="wikitable" |- ! colspan=2|1. polfinalni večer<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=-0sN6jWMhYg ŠPIL LIGA prvi polfinalni špil 2019]</ref><br><small>8. 3. 2019</small> !! colspan=3|2. polfinalni večer<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=sY7qnClsra4 ŠPIL LIGA]</ref><br><small>12. 4. 2019</small> |- ! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! Izvajalec !! <small>Žirija</small> !! <small>Občinstvo</small> |- | Tooth in the Sky || 1. || '''Blerim Rexhepi''' || '''2.''' || 11,09 |- | Macbeth || 2. || Drone Society || 3. || 25,74 |- | <s>Garlik</s> || || '''Kiwi Flash''' || 1. || '''63,17''' |} V prvem polfinalu bi morali nastopiti tudi Garlik, a so zaradi bolezni nastop odpovedali. Ker sta torej nastopila samo dva benda, sta se oba avtomatično uvrstila v finale. ;Finale – 1. 6. 2019, Kino Šiška {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=hlqu_EPSyXQ ŠPIL LIGA FINALE 6 SEZONE]</ref><br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Macbeth || 4 + 1 = 5 |- | Blerim Rexhepi || 1 + 2 = 3 |- | Tooth in the Sky || 2 + 4 = 6 |-bgcolor="gold" | Kiwi Flash || 3 + 3 = 6 |} Glasovi občinstva v odstotkih: Macbeth (4,68), Blerim (9,65), Tooth in the Sky (53,52), Kiwi Flash (32,15) Kot zmagovalci sezone so si Kiwi Flash prislužili nastop na Zmajevem festivalu na Ljubljanskem gradu, medtem ko so organizatorji Lenta za nastop na Mladininem odru izbrali Tooth in the Sky. Vsi 4 finalisti so dobili snemanje singla, vsak v svojem studiu: Macbeth na [[Radio Študent|Radiu Študent]], Blerim v studiu Home of Bombyx Lori, Tooth in the Sky na Valu 202 in Kiwi Flash v studiu BearTracks. ==2019/20== V VII. sezoni Špil lige so tekmovali: {{stolpci|4| * Almebo * {{highlight|Before Time}} * [[EMBER|DeBeat]] * Everyday Bread * FTD * Granitna kocka * Insekti * JAJA BOJZ * Le Fam * Lights Out * [[Manifest (glasbena skupina)|Manifest]] * Shiver River }} Strokovno komisijo so sestavljali Dominika Maša Kozar, Andi Koglot in Pavel Lipovšek. ;Predtekmovalni špili {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. špil – 25. 10.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=V2CBsi8WAdU Špil liga - prvi špil sezone 2019/2020]</ref> !! colspan=3|2. špil − 8. 11.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=D_0Ay-06Q88 ŠPIL LIGA drugi špil sezone 2019/2020]</ref> !! colspan=3|3. špil − 20. 12.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=3APZY4IuE7s ŠPIL LIGA tretji špil sezone 2019/2020]</ref> !! colspan=3|4. špil − 31. 1.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=TkSf21LnWm8 Špil liga - Četrti špil sezone 2019/2020]</ref> |- ! Izvajalci !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalci !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalci !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalci !! Žirija !! Občinstvo |- | '''Manifest†''' || '''2.''' || 31,58 || Le Fam† || 3. || 16,9 || '''DeBeat†''' || '''1.''' || 30,61 || '''Lights Out''' || '''1.''' || 21,31 |- | Everyday Bread || 3. || 32,89 || '''JAJA BOJZ''' || '''2.''' || 38,03 || Almebo || 3. || 22,45 || FTD || 2. || 12,57 |- | '''Shiver River''' || 1. || '''35,53''' || '''Before Time''' || 1. || '''45,07''' || '''Insekti''' || 2. || '''46,94''' || '''Granitna kocka†''' || 3. || '''66,12''' |- ! colspan=12|<small>Gostujoči žiranti</small> |- | colspan=3|Luka Flegar || colspan=3|Saša Vipotnik || colspan=3|[[Zalagasper|Zala Kralj in Gašper Šantl]] || colspan="3" |[[Tomaž Okroglič Rous|Tomaž O. Rous]] <small>(Nina Zajc namesto Lipovška)</small> |} Na vsakem predtekmovalnem špilu je bila podeljena nagrada (Mladinske knjige) za najboljše besedilo, ki so jo prejeli Manifest, Le Fam, DeBeat in Granitna kocka (†). ;Polfinalna večera Prvi polfinale bi prvotno moral biti 13. marca 2020, a je bil zaradi ukrepov, povezanih s koronavirusom, prestavljen. Na njem bi morali nastopiti JAJA BOJZ, Lights Out in Shiver River. Oba polfinalna večera sta se zgodila v okviru Štreama v Kinu Šiška pred prazno dvorano z neposrednim spletnim prenosom preko Zooma. Čeprav so se Insekti in Granitna kocka uvrstili v naslednji krog, v polfinalu niso nastopili. {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinalni večer – 6. 6.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=DH299t2Qu1M štream x Špil liga: 1. polfinalni večer]</ref> !! colspan=3|2. polfinalni večer – 13. 6.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=N_IYOJLhjPk štream x Špil liga: 2. polfinalni večer]</ref> |- ! Izvajalci !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalci !! Žirija !! Občinstvo |- | '''Shiver River''' || '''2.''' || ?? || '''JAJA BOJZ''' || 3. || '''48''' |- | Lights Out || 3. || ?? || '''DeBeat''' || '''1.''' || 34,4 |- | '''Before Time''' || 1. || '''1.''' || Manifest || 2. || 17,6 |} Na predtekmovalni in polfinalni stopnji sta se vsak večer v naslednji krog uvrstila dva benda: eden po izboru občinstva, eden pa po izboru žirije. V primeru, da sta imela občinstvo in žirija istega zmagovalca, je poleg le-tega naprej napredoval še drugouvrščeni pri žiriji. ;Finale Finale sedme sezone je potekal v okviru dogodka Šiška Open pred Kinom Šiška 18. septembra 2020. Zmagali so Before Time.<ref>https://www.facebook.com/SpilLiga/photos/pcb.3239176962856096/3239158852857907</ref> {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | JAJA BOJZ || 3 + 2 = 5 |- | Shiver River || 1 + 1 = 2 |- | DeBeat || 2 + 3 = 5 |-bgcolor="gold" | Before Time || 4 + 4 = 8 |} Vsi finalisti so imeli možnost snemanja v enem izmed štirih studiev: studio Vala 202, studio Radia Študent, BearTracks Studio in Home of Bombyx Lori. Prvotno naj bi zmagovalci za nagrado dobili nastop na Zmajevem festivalu, eden izmed bendov pa naj bi nastopil na Mladinskem odru Lenta, a se ne eno ne drugo zaradi koronavirusa ni zgodilo. ==2020/21== V osmi sezoni Špil lige so tekmovali: {{stolpci|2| * Acetylen * Birdland * Code * [[LPS (glasbena skupina)|LPS]] * {{highlight|Masaž}} * MYA * Plateau * Škis * the tree man band * Uninvited }} Žirijo so sestavljali Andi Koglot, Tadej Košir in Urška Preis. ;1. krog Prvi krog nastopov je potekal v (zaradi ukrepov, povezanih z epidemijo covida-19, prazni) veliki dvorani Kina Šiška z neposrednim spletnim prenosom na platformi DICE. Iz vsakega večera sta se v polfinale uvrstila dva izvajalca oziroma benda: eden po izboru žirije in eden po izboru občinstva (SMS-glasovanje). Če sta žirija in občinstvo imela istega zmagovalca, je poleg le-tega naprej napredoval še drugouvrščeni pri žiriji. {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. večer − 18. 12. 2020<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=JZ5UC0b6knA ŠPIL LIGA: 1. večer sezone 2020/21]</ref> !! colspan=3|2. večer − 22. 1. 2021<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=Ijps0LbtrUU Špil liga: 2. večer sezone 2020/21]</ref> !! colspan=3|3. večer – 5. 2. 2021<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=jv_4dZLOXRM Špil liga: 3. večer sezone 2020/21]</ref> |- ! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo |- | Škis || 2. || 27,27 % || the tree man band† || 2. || 21,05 % || Code || 3. || 20,91 % |- | '''MYA†''' || '''1.''' || 34,09 % || Acetylen || 4. || 16,11 % || '''Plateau†''' || 1. || '''40,3 %''' |- | '''Uninvited''' || 3. || '''38,64 %''' || '''LPS''' || '''1.''' || 8,61 % || '''Masaž''' || '''2.''' || 38,79 % |- | colspan=3|&nbsp; || '''Birdland''' || 3. || '''54,23 %''' || colspan=3|&nbsp; |} S križcem (†) so označeni prejemniki knjižne nagrade za najboljše besedilo. ;Polfinalna večera Tudi polfinalna večera sta se odvila v Kinu Šiška brez občinstva z neposrednim spletnim prenosom. Glasovanje je potekalo enako kot v prvem krogu. {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinalni večer − 19. 3. 2021<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=DPwgg-kTGxc ŠPIL LIGA: 1. polfinalni večer sezone 2020/21]</ref> !! colspan=3|2. polfinalni večer − 16. 4. 2021<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=lKcSGF5Cszk ŠPIL LIGA: 2. polfinalni večer sezone 2020/21]</ref> |- ! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo |- | '''Plateau''' || 1. || '''41,77 %''' || MYA || 2. || 15,63 % |- | '''LPS''' || '''2.''' || 27,85 % || '''Birdland''' || 3. || '''50 %''' |- | Uninvited || 3. || 30,38 % || '''Masaž''' || '''1.''' || 34,38 % |} ;Finale Finale osme sezone je potekal 22. junija 2021 na Kongresnem trgu (v okviru festivala Junij v Ljubljani). O zmagovalcu je odločal seštevek točk žirije in občinstva. Zmagali so Masaž.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=-wI5vb4laHs Špil liga 2020/2021: finale 8. sezone]</ref> {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | LPS || 2 + 1 = 3 |-bgcolor="gold" | Masaž || 3 + 4 = 7 |- | Birdland || 1 + 3 = 4 |- | Plateau || 4 + 2 = 6 |} Odstotki prejetih glasov: LPS – 7,3; Masaž – 43,95; Birdland – 27,27; Plateau – 21,47. Masaž so kot zmagovalci za nagrado prejeli nastop na Večerovem odru festivala Lent, izobraževanje na akademiji United POP in udeležbo na delavnici Jazzinty. Izbrani so bili tudi za nastop v Jazz Clubu na Ljubljanskem gradu. Vsi štirje finalisti so za nagrado prejeli snemanje singla v enem izmed štirih studiev (studio [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], BearTracks Studio, studio Radia Študent, Home of Bombyx Lori). ==2021/22== V deveti sezoni Špil lige so tekmovali: {{stolpci|3| * Amos Vamos & Škaf * {{highlight|BibliBan}} * Dunraven * Lan Tertinek * Overheat * Pamži * Sthenge * the tree man band * Žavbi Brothers }} Žirijo so sestavljali Andi Koglot, Žiga Drofenik in Brigita Gračner. Koglota je v 3. predtekmovalnem večeru nadomeščal Robi Bulešić. Po dve letih sta prva dva kroga (četrtfinalni in polfinalna večera) zopet potekala pred živim občinstvom. ;»Predtekmovalni« večeri Trije predtekmovalni (četrtfinalni) večeri so potekali v dvorani Komuna Kina Šiška pred živim občinstvom (spremljati pa jih je bilo mogoče tudi preko neposrednega spletnega prenosa). Iz vsakega večera sta se v polfinale uvrstila dva izvajalca oziroma benda: eden po izboru žirije in eden po izboru občinstva (SMS-glasovanje). Če sta žirija in občinstvo imela istega zmagovalca, je poleg le-tega naprej napredoval še drugouvrščeni pri žiriji. {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. večer − 18. 2. 2022<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=0jLRKcE_5no ŠPIL LIGA: 1. večer sezone 2021/2022]</ref> !! colspan=3|2. večer − 25. 2. 2022<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=UqFY2QvocL8 Špil liga: 2. večer sezone 2021/2022]</ref> !! colspan=3|3. večer – 4. 3. 2022<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=X3OftBbye3Q ŠPIL LIGA: 3. večer sezone 2021/2022]</ref> |- ! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo |- | '''BibliBan''' || '''1.''' || 19,8 % || '''Overheat†''' || '''1.''' || 25,13 % || '''Sthenge''' || 3. || '''46,61 %''' |- | Lan Tertinek† || 3. || 23,76 % || '''the tree man band''' || 2. || '''64,32 %''' || Dunraven† || 2. || 12,71 % |- | '''Pamži''' || 2. || '''56,44 %''' || Žavbi Brothers || 3. || 10,55 % || '''Amos Vamos & Škaf''' || '''1.''' || 40,68 % |} S križcem (†) so označeni prejemniki knjižne nagrade za najboljše besedilo. ;Polfinalna večera Tudi polfinala sta se odvila v dvorani Komuna Kina Šiška pred živim občinstvom (ter v neposrednem spletnem prenosu). Glasovanje je potekalo enako kot v prvem krogu. {| class="wikitable" |- ! colspan=3|1. polfinalni večer − 22. 4. 2022<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=mBUD4D0-Npw ŠPIL LIGA: 1. POLFINALNI VEČER SEZONE 2021/22]</ref> !! colspan=3|2. polfinalni večer − 13. 5. 2022<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=NGblrJNWt4s ŠPIL LIGA: 2. POLFINALNI VEČER SEZONE 2021/22]</ref> |- ! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo !! Izvajalec !! Žirija !! Občinstvo |- | Pamži || 3. || 24,39 % || '''BibliBan''' || '''1.''' || 10,34 % |- | '''Amos Vamos & Škaf''' || '''1.''' || 10,16 % || Overheat || 3. || 29,66 % |- | '''the tree man band''' || 2. || '''65,45 %''' || '''Sthenge''' || 2. || '''60 %''' |} ;Finale Finale devete sezone je potekal 13. junija 2022 na Kongresnem trgu. O zmagovalcu je odločal seštevek točk žirije in občinstva. Zmagali so BibliBan.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=lOAM6OYB7hQ Špil liga 2021/2022: Finale 9. sezone]</ref> {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Amos Vamos & Škaf || 3 + 1 = 4 |-bgcolor="gold" | BibliBan || 4 + 2 = 6 |- | Sthenge || 1 + 3 = 4 |- | the tree man band || 2 + 4 = 6 |} V primeru izenačenja imajo večjo težo glasovi žirije. Odstotki prejetih glasov: Amos Vamos & Škaf − 8,52; BibliBan − 12,53; Sthenge − 30,33; the tree man band − 48,62. Nagrade: * snemanje demoposnetka ali singla v enem izmed štirih studiev (studio Kina Šiška/Studio Šiška, studio Radia Študent, studio Vala 202, BearTracks Studio) * izobraževanje na akademiji United Pop * nastop na Lentu (Mladinin/Večerov oder) * izobraževanje na Jazzintyju * nastop na Ljubljanskem gradu ==2022/23== Ligaši 10. sezone: {{stolpci|2| * Aneks * AR'n'BI * Black Camo * Hana Bric * Cherry Flavoured * Discloc8 * Full House * Harvi * Ka te trga * Liquid Gasoline * Razpad sistema * Sex Dolls * Sol May * Sugar Majo * '''Špil ligni''' * Ukulada * Volak }} ==2023/24== Ligaši 11. sezone: {{#invoke:list|horizontal|BTW (Break the Wall)|Capuchini|Fallen Division|'''Ghastly Ashes'''|Lev B Marn|Limomci|Night Crawler|Nimfort|Semo|Slow Monkeys|SP!CY|Tristan}} ==2024/25== Ligaši 12. sezone: * DTN * Erida * Gastritis * Jahn Kemper * Kresnik * '''Kultivator''' * Mind Juice * Iza Napotnik * Stone Head * TIASA ==2025/26== Ligaši 13. sezone: {{stolpci|2| * 5.linija * 6DmusicSimulator * Alter Ace * Demonbox * EMONA * Enginetail * GRABN * Linija 6 * Mascha * Maxilla * Melomani * Mind Juice * NFS – needzaspeed * Petrichor * Šunder in Organiziran Kaos * The Silver Beetle Band }} ;Nagrade * nastop na festivalih Kamfest in Superval+ (zmagovalec) * snemanje singla in fotografiranje (vsi finalisti) * priložnost za nastop na festivalih JEFF Festival 2026, Oživela ulica 2026 ali Spranfest vol. 3 * priložnost za nastop na Kunigundi ali v Celici * naročnina A1 Vajb za celo leto * knjižne nagrade Mladinske knjige za najboljša besedila ;Finale – 12. junij, Kongresni trg {| class="wikitable" ! Izvajalec |- | Enginetail |- | Linija 6 |- | Maxilla |- | 6DmusicSimulator |} ==Sklici in viri== {{sklici|2}} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/spil-liga-hitra-cesta-do-statusa-big-foot-mame-in-podobnih/313695 |title="Špil liga" - hitra cesta do statusa Big Foot Mame in podobnih |accessdate=8. 8. 2019 |date=22. 7. 2013 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/foto-in-video-di-v-jaska-energija-ki-je-zagnala-kolesje-spil-lige/321116 |title=Foto in video: Di(v)jaška energija, ki je zagnala kolesje Špil lige |accessdate=8. 8. 2019 |date=26. 10. 2013 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/foto-in-video-mladi-mojster-rim-vogi-osvojil-obcinstvo-spil-lige/324432 |title=Foto in video: Mladi mojster rim Vogi osvojil občinstvo Špil lige |accessdate=8. 8. 2019 |date=7. 12. 2013 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042619908/magazin/aktualno/spil-liga-iz-garaze-v-kino-siska |title=Špil liga: Iz garaže v Kino Šiška |accessdate=8. 8. 2019 |date=16. 1. 2014 |format= |work=Dnevnik }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/spil-liga-ker-smo-iskali-spil-in-ker-smo-prva-liga/327655 |title=Špil liga: "Ker smo iskali 'špil' in ker smo prva liga" |accessdate=8. 8. 2019 |date=18. 1. 2014 |format= |work= }} * {{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/spil-liga-ljubljenci-obcinstva-fonem-in-zirije-dehrotom-v-polfinale/329929|title=Špil liga: ljubljenci občinstva Fonem in žirije Dehrotom v polfinale |accessdate=8. 8. 2019 |date=15. 2. 2014 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/srednjesolci-v-boj-za-kongresni-trg-226384 |title=Srednješolci v boj za Kongresni trg |accessdate=8. 8. 2019 |date=14. 3. 2014 |format= |work=Žurnal24 }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/foto-in-video-koala-voice-prvaki-med-najboljsimi-dijaskimi-skupinami/339386 |title=Foto in video: Koala Voice, prvaki med najboljšimi dijaškimi skupinami |accessdate=8. 8. 2019 |date=14. 6. 2014 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/novi-upi-zmagovalci-tretje-izvedbe-spil-lige-so-infected/396019 |title=Novi upi: zmagovalci tretje izvedbe Špil lige so Infected |accessdate=8. 8. 2019 |date=18. 6. 2016 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2016/06/zmaga-v-roke-ptujskih-rokerjev-infected/ |title=Zmaga v roke ptujskih rokerjev Infected |accessdate=8. 8. 2019 |date=19. 6. 2016 |format= |work= |archive-date=2019-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190808165110/https://val202.rtvslo.si/2016/06/zmaga-v-roke-ptujskih-rokerjev-infected/ |url-status=dead }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/joker-out-mladi-upi-ki-so-zmagali-na-cetrti-spil-ligi/425373 |title=Joker Out: mladi upi, ki so zmagali na četrti Špil ligi |accessdate=8. 8. 2019 |date=18. 6. 2017 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/cas-je-za-novo-generacijo-kdo-bo-nasledil-joker-out/458377 |title=Čas je za novo generacijo: kdo bo nasledil Joker Out? |accessdate=8. 8. 2019 |date=21. 6. 2018 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/kiwi-flash-so-zmagovalci-letosnje-spil-lige.html |title=Kiwi Flash so zmagovalci letošnje Špil lige |accessdate=8. 8. 2019 |date=6. 6. 2019 |format= |work= }} ==Zunanje povezave== * [https://www.spilliga.si/ Spletna stran Špil lige] [[Kategorija:Slovenska glasba]] bbxo2sx5qfe0a59o4v93or784f7tt8y Župnija Biljana 0 465207 6682651 6644321 2026-05-29T14:43:59Z Shabicht 3554 6682651 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Biljana | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Biljana 12<br>5212 Dobrovo v Brdih | parish_church = [[Cerkev sv. Mihaela, Biljana|Cerkev sv. Mihaela]] | dedication = [[sveti Mihael]] | established = | first_mentioned =[[1233]] | previous_name = [[Bračan|Pražupnija Bračan]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest =[[Alojz Suban]] | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Kozana, Medana, Šmartno, Vedrijan, Vipolže<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Biljana]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Nova Gorica|Dekanije Nova Gorica]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] ==Zgodovina== Izhajajoč iz podatkov v ohranjenih pisnih virih, bi lahko prvotna cerkev v Biljani stala že v 11. stoletju, ko je patriarh [[Ulrik I. Eppenštajnski|Ulrik I. Eppensteinski]] ali njegov brat Henrik, okoli leta 1090 pražupnijo v [[Bračan|Bračanu]] z vsemi podružnicami, med njimi verjetno tudi biljansko (pražupnija je obsegala območje [[Goriška brda|Goriških brd]] in [[Posočje|Srednjega Posočja]], s [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanalom]]), podelil na novo reformiranemu benediktinskemu samostanu sv. Petra v Rožacu (Rosazzo).{{sfn|Höfler|2016|p=156}} Cerkev v Biljani se v virih posredno z župnijo prvič omenja leta 1233, v sporu med samostanom in oglejskim [[Arhidiakon|arhidiakonom]]{{sfn|Höfler|2018|p=}}, glede jurisdikcije nad tremi cerkvami se poleg tiste v Bračanu prvič omenjata še cerkvi v Ibani (sedaj cerkev sv. Janeza Krstnika v [[Praprotno|Praprotnem]]) in v Biljani (in eclesiis de Albana, Briçana et Villana).{{sfn|Höfler|2016|p=156}} V desetinskem seznamu iz leta 1296 je poleg bračanskega (vicarius de Braçano) in vikariatov v Praprotnem in Biljani (Vicarius de Prapot, Vicarius de Beliano) naveden še vikariat v [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanalu]] (Vicarius Canali Isoncij).{{sfn|Höfler|2016|p=158}} V letih 1405 in 1445 zasledimo tudi omembo cerkvenega patronicija sv. Mihaela. Župnija je bila do konca 15. stoletja v polnih pravicah benediktinskega samostanu Rožacu, ki je izvajal tudi arhidiakonatsko oblast, za tem pa je bila župnija pod patronatom cesarja oz. deželnega kneza. ===Povečana župnija=== Na podlagi škofijskega odloka o preureditvi župnij v Škofiji Koper, ki je pričel veljati 1. januarja 2018, so bile Župniji Biljana pridružene nekdanje župnije Kozana, Medana, Šmartno, Vedrijan in Vipolže. Njihove dotlej [[Župnijska cerkev|župnijske cerkve]] Sv. Hieronima v [[Kozana|Kozani]], Marijinega vnebovzetja v [[Medana|Medani]], sv. Martina v [[Šmartno, Brda|Šmartnem]], sv. Vida v [[Vedrijan|Vedrijanu]] in sv. Egidija v [[Vipolže|Vipolžah]] so postale [[Podružnična cerkev|podružnične cerkve]].<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> ===Pastoralno območje Župnije Biljana=== Pastoralno območje Župnije Biljana, ki ga opravlja biljanski župnik, obsega tudi [[Župnija Šlovrenc|Župnijo Šlovrenc]] ([[Šlovrenc]]) ter podružnice v [[Goriška brda|briških]] naseljih [[Kozana]], [[Medana]], [[Šmartno, Brda|Šmartno v Brdih]], [[Vedrijan]] in [[Vipolže]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | {{Slika d|Q60361417|150px}} | [[Cerkev sv. Mihaela, Biljana|cerkev sv. Mihaela]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Biljana]] |- | | [[cerkev Marije Snežne, Snežeče|cerkev Marije Snežne]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Snežeče]] |- |} '''Od 1. januarja 2018:''' <ref name="odlok KP">{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/preureditev-zupnij-v-skofiji-koper/?utm_source=copilot.com|title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458759|150px}} | [[Cerkev sv. Martina, Šmartno v Brdih|cerkev sv. Martina]]<br>podružnica | [[Šmartno, Brda|Šmartno]] |- | 2. | {{Slika d|Q60361409|150px}} | [[cerkev sv. Hieronima, Kozana|cerkev sv. Hieronima]] <br> podružnica | [[Kozana]] |- | 3. | {{Slika d|Q60361405|150px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Medana|cerkev Marijinega vnebovzetja ]] <br> podružnica | [[Medana]] |- | 4. | {{Slika d||lokalna=Vas Imenje, v ozadju Vedrijan 1953.jpg|150px}} | [[cerkev sv. Vida, Vedrijan|cerkev sv. Vida ]] <br> podružnica | [[Vedrijan]] |- | 5. | {{Slika d||lokalna=Vipolže.jpg|150px}} | [[cerkev sv. Egidija, Vipolže|cerkev sv. Egidija ]] <br> podružnica | [[Vipolže]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. ==Župnijska cerkev sv. Mihaela== Župnijska cerkev sv. Mihaela v [[Biljana|Biljani]] je barokizirana gotska cerkev, v zgodovinskih virih omenjena leta 1233. Cerkvena stavba ima rombasto-zvezdasto obokani [[prezbiterij]] in [[zvonik]] oglejskega tipa. V ladji so ostanki [[Freska|fresk]] iz obdobja 1350-60. V prezbiteriju so kvalitetni leseni kipi, med njimi kip Kristusovega vstajenja iz 1. polovice 16. stol.<ref>{{navedi splet |url=https://corpuspicturarum.zrc-sazu.si/spomenik/cerkev-sv-mihaela/ |title=Cerkev sv. Mihaela v Biljani |accessdate=15. marec 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {{glavni|Cerkev sv. Mihaela, Biljana}} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://www.biljana.si/index.html Briški ter - oznanila briških župnij] pridobljeno 15. februarja 2026 == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Biljana]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Biljana]] {{Škofija Koper}} jboh5sdhx0odyxejfgb6imwx2g0szqd 6682652 6682651 2026-05-29T14:45:22Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6682652 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Biljana | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Biljana 12<br>5212 Dobrovo v Brdih | parish_church = [[Cerkev sv. Mihaela, Biljana|Cerkev sv. Mihaela]] | dedication = [[sveti Mihael]] | established = | first_mentioned =[[1233]] | previous_name = [[Bračan|Pražupnija Bračan]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest =[[Alojz Suban]] | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Kozana, Medana, Šmartno, Vedrijan, Vipolže<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Biljana]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Nova Gorica|Dekanije Nova Gorica]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] ==Zgodovina== Izhajajoč iz podatkov v ohranjenih pisnih virih, bi lahko prvotna cerkev v Biljani stala že v 11. stoletju, ko je patriarh [[Ulrik I. Eppenštajnski|Ulrik I. Eppensteinski]] ali njegov brat Henrik, okoli leta 1090 pražupnijo v [[Bračan|Bračanu]] z vsemi podružnicami, med njimi verjetno tudi biljansko (pražupnija je obsegala območje [[Goriška brda|Goriških brd]] in [[Posočje|Srednjega Posočja]], s [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanalom]]), podelil na novo reformiranemu benediktinskemu samostanu sv. Petra v Rožacu (Rosazzo).{{sfn|Höfler|2016|p=156}} Cerkev v Biljani se v virih posredno z župnijo prvič omenja leta 1233, v sporu med samostanom in oglejskim [[Arhidiakon|arhidiakonom]]{{sfn|Höfler|2018|p=}}, glede jurisdikcije nad tremi cerkvami se poleg tiste v Bračanu prvič omenjata še cerkvi v Ibani (sedaj cerkev sv. Janeza Krstnika v [[Praprotno|Praprotnem]]) in v Biljani (in eclesiis de Albana, Briçana et Villana).{{sfn|Höfler|2016|p=156}} V desetinskem seznamu iz leta 1296 je poleg bračanskega (vicarius de Braçano) in vikariatov v Praprotnem in Biljani (Vicarius de Prapot, Vicarius de Beliano) naveden še vikariat v [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanalu]] (Vicarius Canali Isoncij).{{sfn|Höfler|2016|p=158}} V letih 1405 in 1445 zasledimo tudi omembo cerkvenega patronicija sv. Mihaela. Župnija je bila do konca 15. stoletja v polnih pravicah benediktinskega samostanu Rožacu, ki je izvajal tudi arhidiakonatsko oblast, za tem pa je bila župnija pod patronatom cesarja oz. deželnega kneza. ===Povečana župnija=== Na podlagi škofijskega odloka o preureditvi župnij v Škofiji Koper, ki je pričel veljati 1. januarja 2018, so bile Župniji Biljana pridružene nekdanje župnije Kozana, Medana, Šmartno, Vedrijan in Vipolže. Njihove dotlej [[Župnijska cerkev|župnijske cerkve]] Sv. Hieronima v [[Kozana|Kozani]], Marijinega vnebovzetja v [[Medana|Medani]], sv. Martina v [[Šmartno, Brda|Šmartnem]], sv. Vida v [[Vedrijan|Vedrijanu]] in sv. Egidija v [[Vipolže|Vipolžah]] so postale [[Podružnična cerkev|podružnične cerkve]].<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> ===Pastoralno območje Župnije Biljana=== Pastoralno območje Župnije Biljana, ki ga opravlja biljanski župnik, obsega tudi [[Župnija Šlovrenc|Župnijo Šlovrenc]] ([[Šlovrenc]]) ter podružnice v [[Goriška brda|briških]] naseljih [[Kozana]], [[Medana]], [[Šmartno, Brda|Šmartno v Brdih]], [[Vedrijan]] in [[Vipolže]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | {{Slika d|Q60361417|150px}} | [[Cerkev sv. Mihaela, Biljana|cerkev sv. Mihaela]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Biljana]] |- | | [[cerkev Marije Snežne, Snežeče|cerkev Marije Snežne]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Snežeče]] |- |} '''Od 1. januarja 2018:'''<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458759|150px}} | [[Cerkev sv. Martina, Šmartno v Brdih|cerkev sv. Martina]]<br>podružnica | [[Šmartno, Brda|Šmartno]] |- | 2. | {{Slika d|Q60361409|150px}} | [[cerkev sv. Hieronima, Kozana|cerkev sv. Hieronima]] <br> podružnica | [[Kozana]] |- | 3. | {{Slika d|Q60361405|150px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Medana|cerkev Marijinega vnebovzetja ]] <br> podružnica | [[Medana]] |- | 4. | {{Slika d||lokalna=Vas Imenje, v ozadju Vedrijan 1953.jpg|150px}} | [[cerkev sv. Vida, Vedrijan|cerkev sv. Vida ]] <br> podružnica | [[Vedrijan]] |- | 5. | {{Slika d||lokalna=Vipolže.jpg|150px}} | [[cerkev sv. Egidija, Vipolže|cerkev sv. Egidija ]] <br> podružnica | [[Vipolže]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. ==Župnijska cerkev sv. Mihaela== Župnijska cerkev sv. Mihaela v [[Biljana|Biljani]] je barokizirana gotska cerkev, v zgodovinskih virih omenjena leta 1233. Cerkvena stavba ima rombasto-zvezdasto obokani [[prezbiterij]] in [[zvonik]] oglejskega tipa. V ladji so ostanki [[Freska|fresk]] iz obdobja 1350-60. V prezbiteriju so kvalitetni leseni kipi, med njimi kip Kristusovega vstajenja iz 1. polovice 16. stol.<ref>{{navedi splet |url=https://corpuspicturarum.zrc-sazu.si/spomenik/cerkev-sv-mihaela/ |title=Cerkev sv. Mihaela v Biljani |accessdate=15. marec 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {{glavni|Cerkev sv. Mihaela, Biljana}} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://www.biljana.si/index.html Briški ter - oznanila briških župnij] pridobljeno 15. februarja 2026 == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Biljana]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Biljana]] {{Škofija Koper}} 6ti1nmduxrd1tjsps54wo8lf6mgun5s Župnija Bovec 0 465210 6682653 6652842 2026-05-29T14:49:39Z Shabicht 3554 6682653 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Bovec | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Trg golobarskih žrtev 10<br>5230 Bovec | parish_church = [[Cerkev sv. Urha, Bovec]] | dedication = [[Ulrik Augsburški|Sveti Urh]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Kobarid|Kobarid]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest =[[Viljem Čušin]] | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Log pod Mangrtom, Soča, Srpenica<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Bovec]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Kobarid|dekanije Kobarid]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] ==Zgodovina== ===Povečana župnija=== Leta 2017 so bile Župniji Bovec z odlokom Škofije Koper<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> priključene župnije Log pod Mangartom, Soča in Srpenica, njihove cerkve pa so 1. januarja 2018 postale [[Podružnična cerkev|podružnice]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361717|100px}} | [[cerkev sv. Urha, Bovec|cerkev sv. Urha ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Bovec]] |- | 2. | {{Slika d|Q60361714|100px}} | [[Cerkev Device Marije v Polju, Bovec|cerkev Device Marije v Polju]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Bovec]] |- | 3. | | [[cerkev sv. Lenarta, Bovec|cerkev sv. Lenarta ]] <br> podružnica | [[Bovec]] |- | 4. | {{Slika d||lokalna=01 Am Weg zum Slap Virje (28860141314).jpg|100px}} | [[Kapela Dobrega pastirja, Bovec|kapela Dobrega pastirja]] <br> [[kapela]] | [[Bovec]] |- | 5. | {{Slika d|Q105627393|100px}} | [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|cerkev sv. Antona ]] <br> podružnica | [[Čezsoča]] |- | 6. | | [[cerkev sv. Miklavža, Plužna|cerkev sv. Miklavža]] <br> podružnica | [[Plužna]] |- | 7. | {{Slika d|Q60361621|100px}} | [[cerkev Marije Lavretanske, Trenta|cerkev Marije Lavretanske]] <br> podružnica | [[Trenta]] |- |} ''Od 1. januarja 2018'''<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref>: {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361744|100px}} | [[cerkev sv. Štefana, Log pod Mangartom|cerkev sv. Štefana]]<br>podružnica | [[Log pod Mangartom]] |- | 2. | | [[Cerkev Lurške matere božje, Log pod Mangartom |cerkev Lurške matere božje ]] <br> podružnica | [[Log pod Mangartom]] |- | 3. | {{Slika d|Q66475911|100px}} | [[cerkev sv. Jožefa, Soča|cerkev sv. Jožefa]]<br> podružnica | [[Soča, Bovec|Soča]] |- | 4. | {{Slika d|Q66644880|100px}} | [[cerkev sv. Florijana, Srpenica|cerkev sv. Florijana]] <br> podružnica | [[Srpenica]] |- | 5. | | [[cerkev sv. ]] <br> podružnica | [[]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Primorska (Oglejski patriarhat, Tržaška škofija) |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-01-4 |cobiss=286622464 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Bovec]] [[Kategorija:Dekanija Kobarid|Bovec]] [[Kategorija:Župnija Bovec]] {{Škofija Koper}} 1bw1tz0qs4quos4kkx95j2vo4rpdkfu 6682655 6682653 2026-05-29T14:51:03Z Shabicht 3554 6682655 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Bovec | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Trg golobarskih žrtev 10<br>5230 Bovec | parish_church = [[Cerkev sv. Urha, Bovec]] | dedication = [[Ulrik Augsburški|Sveti Urh]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Kobarid|Kobarid]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest =[[Viljem Čušin]] | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Log pod Mangartom, Soča, Srpenica<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Bovec]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Kobarid|dekanije Kobarid]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] ==Zgodovina== ===Povečana župnija=== Leta 2017 so bile Župniji Bovec z odlokom Škofije Koper<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> priključene župnije Log pod Mangartom, Soča in Srpenica, njihove cerkve pa so 1. januarja 2018 postale [[Podružnična cerkev|podružnice]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361717|100px}} | [[cerkev sv. Urha, Bovec|cerkev sv. Urha ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Bovec]] |- | 2. | {{Slika d|Q60361714|100px}} | [[Cerkev Device Marije v Polju, Bovec|cerkev Device Marije v Polju]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Bovec]] |- | 3. | | [[cerkev sv. Lenarta, Bovec|cerkev sv. Lenarta ]] <br> podružnica | [[Bovec]] |- | 4. | {{Slika d||lokalna=01 Am Weg zum Slap Virje (28860141314).jpg|100px}} | [[Kapela Dobrega pastirja, Bovec|kapela Dobrega pastirja]] <br> [[kapela]] | [[Bovec]] |- | 5. | {{Slika d|Q105627393|100px}} | [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|cerkev sv. Antona ]] <br> podružnica | [[Čezsoča]] |- | 6. | | [[cerkev sv. Miklavža, Plužna|cerkev sv. Miklavža]] <br> podružnica | [[Plužna]] |- | 7. | {{Slika d|Q60361621|100px}} | [[cerkev Marije Lavretanske, Trenta|cerkev Marije Lavretanske]] <br> podružnica | [[Trenta]] |- |} ''Od 1. januarja 2018'''<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref>: {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361744|100px}} | [[cerkev sv. Štefana, Log pod Mangartom|cerkev sv. Štefana]]<br>podružnica | [[Log pod Mangartom]] |- | 2. | | [[Cerkev Lurške matere božje, Log pod Mangartom |cerkev Lurške matere božje ]] <br> podružnica | [[Log pod Mangartom]] |- | 3. | {{Slika d|Q66475911|100px}} | [[cerkev sv. Jožefa, Soča|cerkev sv. Jožefa]]<br> podružnica | [[Soča, Bovec|Soča]] |- | 4. | {{Slika d|Q66644880|100px}} | [[cerkev sv. Florijana, Srpenica|cerkev sv. Florijana]] <br> podružnica | [[Srpenica]] |- | 5. | | [[cerkev sv. ]] <br> podružnica | [[]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Primorska (Oglejski patriarhat, Tržaška škofija) |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-01-4 |cobiss=286622464 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Bovec]] [[Kategorija:Dekanija Kobarid|Bovec]] [[Kategorija:Župnija Bovec]] {{Škofija Koper}} qfsvd3p3rkjjjlaplu0d3vbm1d9qe1p Župnija Cerkno 0 465211 6682865 6668662 2026-05-30T09:27:19Z Shabicht 3554 6682865 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Cerkno | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = [[sveta Ana]] | established = [[1714]] | first_mentioned = [[1356]] | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = | bishop_title = | priest = Matej Kobal | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Andrej Penko<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | deacon = | shrine = | annexed_parishes=Bukovo, Jagršče, Novaki, Otalež, Ravno, Šebrelje<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Cerkno]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Idrija - Cerkno|dekanije Idrija - Cerkno]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper]]. ==Zgodovina== Prva cerkev z duhovnikom na obsežnem teritoriju [[Šentviška Gora|Šentviške Gore]] je v zgodovinskih virih dokumentirana v [[Cerkno|Cerknem]], v letu [[1255]], kjer se duhovnik (presbiter) prvič omenja skupaj z duhovnikoma iz Tolmina in Volč (dominos Viluinum de Tulmino, Martinum dictum Vazana et Wolricum dictum Circhiniz) v sporu s čedadskim kapitljem glede desetin od prediva v [[Tolmin|Tolminu]]. Kasneje nastopa s kaplanom v desetinskem seznamu iz leta [[1296]], v katerem je zapisan tudi patrocinij cerkve, sv. Jernej (Cappellanus de Chyrchayn. Dominus Artuicus cappellanus S. Bartholomei), ki se nanaša na sedanjo pokopališko cerkev.{{sfn|Höfler|2016|p=155}} Cerkev sv. Ane sredi naselja omenja Porcijeva vizitacija iz leta [[1570]], njena naslednica z istim imenom je sedanja [[župnijska cerkev]]. Zgodovinski viri namreč navajajo, da je leta [[1710]] župnije na [[Cerkljansko hribovje|cerkljanskem]] obiskal vizitator Vincenc Silani, ki je v [[Cerkno|Cerknem]] ugotovil, da je tedanja podružnična cerkev sv. Ane v kritičnem stanju. Zato so župljani, kljub trajanju [[Tolminski kmečki upor|Tolminskega upora (1713)]], pristopili k rušitvi le-te in k izgradnji večje nove [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], po načrtih arhitekta Matija Mačka iz Poljanske doline. Le-ta je leta [[1714]] postala sedež samostojne župnije. Med novoveškimi kaplanijami cerkniške župnije je tista [[cerkev sv. Janeza Nepomuka, Nova Oselnica|sv. Janeza Nepomuka]] v [[Nova Oselica|Novi Oselici]], na meji s Kranjsko (1764), nastala za prebivalce [[Škofija Freising|fresinškega]] loškega gospostva, tako da je izbiro tamkajšnjega duhovnika izvajal freisinški škof ali njegov upravnik v [[Škofja Loka|Škofji Loki]], cerkvena oblast pa je ostala [[Čedad|Čedadu]] oz. [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]].{{sfn|Höfler|2016|p=155}} Ob reorganizaciji [[Škofija Koper|Škofije Koper]] leta 2018 so bile Župniji Cerkno pripojene nekdanje sosednje župnije Bukovo (sv. Lenart), Jagršče (sv. Uršula), Novaki (sv. Tomaž), Otalež (sv. Katarina Aleksandrijska), Ravne (sv. Urh) in Šebrelje (sv. Jurij) ter Podružnica Marijinega rojstva na Policah (iz Župnije Šentviška Gora).<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60359938}} | [[Cerkev sv. Ane, Cerkno|cerkev sv. Ane]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Cerkno]] |- | 2. | {{Slika d|Q60359879}} | [[Cerkev sv. Jerneja, Cerkno|cerkev sv. Jerneja]] <br>[[Podružnična cerkev|pokopališka cerkev]] | [[Cerkno]] |- | 3. | {{Slika d|Q60360070}} | [[Cerkev sv. Andreja, Zakriž|cerkev sv. Andreja]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zakriž]] |- | 4. | {{Slika d|lokalna=Trebenče Cerkno Slovenia 3.jpg}} | [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Trebenče]] |- | 5. | {{Slika d|Q60359873}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Planina pri Cerknem|cerkev sv. Janeza Krstnika]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Planina pri Cerknem]] |- | 6. | | [[Cerkev sv. Kancijana, Reka|cerkev sv. Kancijana]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Reka, Cerkno]] |- | 7. | | [[Cerkev sv. Duha, Labinje|cerkev sv. Duha]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Labinje]] |- | 8. | | [[Cerkev spreobrnenja sv. Pavla, Straža|cerkev sv. Pavla]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Straža, Cerkno]] |- | 9. | {{Slika d|lokalna=Cerkno Slovenia - Lajse.jpg}} | [[Kapela sv. Križa, Lajše|kapela sv. Križa]] <br>[[kapela]] | [[Cerkno|Lajše]] |- |} ===Od 1. januarja 2018=== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj/Naselje |- | 10. | {{Slika d|Q60360198}} | [[Cerkev sv. Lenarta, Bukovo|cerkev sv. Lenarta]]<br>[[podružnična cerkev]] | [[Bukovo]] |- | 11. | | [[Cerkev sv. Uršule, Jagršče|cerkev sv. Uršule]]<br>[[podružnična cerkev]] | [[Jagršče]] |- | 12. | {{Slika d|Q60359810}} | [[Cerkev sv. Tomaža, Dolenji Novaki|cerkev sv. Tomaža]]<br>[[podružnična cerkev]] | [[Dolenji Novaki]] |- | 13. | {{Slika d|Q60359863}} | [[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Otalež|cerkev sv. Katarine Aleksandrijske]]<br>[[podružnična cerkev]] | [[Otalež]] |- | 14. | | [[cerkev sv. Urha, Ravne pri Cerknem|cerkev sv. Urha]]<br>[[podružnična cerkev]] | [[Ravne pri Cerknem]] |- | 15. | | [[cerkev sv. Jurija, Šebrelje|cerkev sv. Jurija]]<br>[[podružnična cerkev]] | [[Šebrelje]] |- | 16. | | [[Cerkev Marijinega rojstva, Police|cerkev Marijinega rojstva]]<br>[[podružnična cerkev]] | [[Police, Cerkno]] |- |} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Cerkno]] [[Kategorija:Dekanija Idrija - Cerkno|Cerkno]] {{Škofija Koper}} g8y2il9rv16nhgsr02uxz3zeu186qr4 6682866 6682865 2026-05-30T09:29:17Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6682866 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Cerkno | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = [[sveta Ana]] | established = [[1714]] | first_mentioned = [[1356]] | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = | bishop_title = | priest = Matej Kobal | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Andrej Penko<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | deacon = | shrine = | annexed_parishes=Bukovo, Jagršče, Novaki, Otalež, Ravno, Šebrelje<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Cerkno]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Idrija - Cerkno|dekanije Idrija - Cerkno]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper]]. ==Zgodovina== Prva cerkev z duhovnikom na obsežnem teritoriju [[Šentviška Gora|Šentviške Gore]] je v zgodovinskih virih dokumentirana v [[Cerkno|Cerknem]], v letu [[1255]], kjer se duhovnik (presbiter) prvič omenja skupaj z duhovnikoma iz Tolmina in Volč (dominos Viluinum de Tulmino, Martinum dictum Vazana et Wolricum dictum Circhiniz) v sporu s čedadskim kapitljem glede desetin od prediva v [[Tolmin|Tolminu]]. Kasneje nastopa s kaplanom v desetinskem seznamu iz leta [[1296]], v katerem je zapisan tudi patrocinij cerkve, sv. Jernej (Cappellanus de Chyrchayn. Dominus Artuicus cappellanus S. Bartholomei), ki se nanaša na sedanjo pokopališko cerkev.{{sfn|Höfler|2016|p=155}} Cerkev sv. Ane sredi naselja omenja Porcijeva vizitacija iz leta [[1570]], njena naslednica z istim imenom je sedanja [[župnijska cerkev]]. Zgodovinski viri namreč navajajo, da je leta [[1710]] župnije na [[Cerkljansko hribovje|cerkljanskem]] obiskal vizitator Vincenc Silani, ki je v [[Cerkno|Cerknem]] ugotovil, da je tedanja podružnična cerkev sv. Ane v kritičnem stanju. Zato so župljani, kljub trajanju [[Tolminski kmečki upor|Tolminskega upora (1713)]], pristopili k rušitvi le-te in k izgradnji večje nove [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], po načrtih arhitekta Matija Mačka iz Poljanske doline. Le-ta je leta [[1714]] postala sedež samostojne župnije. Med novoveškimi kaplanijami cerkniške župnije je tista [[cerkev sv. Janeza Nepomuka, Nova Oselnica|sv. Janeza Nepomuka]] v [[Nova Oselica|Novi Oselici]], na meji s Kranjsko (1764), nastala za prebivalce [[Škofija Freising|fresinškega]] loškega gospostva, tako da je izbiro tamkajšnjega duhovnika izvajal freisinški škof ali njegov upravnik v [[Škofja Loka|Škofji Loki]], cerkvena oblast pa je ostala [[Čedad|Čedadu]] oz. [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]].{{sfn|Höfler|2016|p=155}} ==Povečanje župnije== Ob reorganizaciji [[Škofija Koper|Škofije Koper]] leta 2018 so bile Župniji Cerkno pripojene nekdanje sosednje župnije Bukovo (sv. Lenart), Jagršče (sv. Uršula), Novaki (sv. Tomaž), Otalež (sv. Katarina Aleksandrijska), Ravne (sv. Urh) in Šebrelje (sv. Jurij) ter Podružnica Marijinega rojstva na Policah (iz Župnije Šentviška Gora).<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60359938}} | [[Cerkev sv. Ane, Cerkno|cerkev sv. Ane]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Cerkno]] |- | 2. | {{Slika d|Q60359879}} | [[Cerkev sv. Jerneja, Cerkno|cerkev sv. Jerneja]] <br>[[Podružnična cerkev|pokopališka cerkev]] | [[Cerkno]] |- | 3. | {{Slika d|Q60360070}} | [[Cerkev sv. Andreja, Zakriž|cerkev sv. Andreja]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zakriž]] |- | 4. | {{Slika d|lokalna=Trebenče Cerkno Slovenia 3.jpg}} | [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Trebenče]] |- | 5. | {{Slika d|Q60359873}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Planina pri Cerknem|cerkev sv. Janeza Krstnika]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Planina pri Cerknem]] |- | 6. | | [[Cerkev sv. Kancijana, Reka|cerkev sv. Kancijana]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Reka, Cerkno]] |- | 7. | | [[Cerkev sv. Duha, Labinje|cerkev sv. Duha]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Labinje]] |- | 8. | | [[Cerkev spreobrnenja sv. Pavla, Straža|cerkev sv. Pavla]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Straža, Cerkno]] |- | 9. | {{Slika d|lokalna=Cerkno Slovenia - Lajse.jpg}} | [[Kapela sv. Križa, Lajše|kapela sv. Križa]] <br>[[kapela]] | [[Cerkno|Lajše]] |- |} ===Od 1. januarja 2018=== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj/Naselje |- | 10. | {{Slika d|Q60360198}} | [[Cerkev sv. Lenarta, Bukovo|cerkev sv. Lenarta]]<br>[[podružnična cerkev]] | [[Bukovo]] |- | 11. | | [[Cerkev sv. Uršule, Jagršče|cerkev sv. Uršule]]<br>[[podružnična cerkev]] | [[Jagršče]] |- | 12. | {{Slika d|Q60359810}} | [[Cerkev sv. Tomaža, Dolenji Novaki|cerkev sv. Tomaža]]<br>[[podružnična cerkev]] | [[Dolenji Novaki]] |- | 13. | {{Slika d|Q60359863}} | [[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Otalež|cerkev sv. Katarine Aleksandrijske]]<br>[[podružnična cerkev]] | [[Otalež]] |- | 14. | | [[cerkev sv. Urha, Ravne pri Cerknem|cerkev sv. Urha]]<br>[[podružnična cerkev]] | [[Ravne pri Cerknem]] |- | 15. | | [[cerkev sv. Jurija, Šebrelje|cerkev sv. Jurija]]<br>[[podružnična cerkev]] | [[Šebrelje]] |- | 16. | | [[Cerkev Marijinega rojstva, Police|cerkev Marijinega rojstva]]<br>[[podružnična cerkev]] | [[Police, Cerkno]] |- |} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Cerkno]] [[Kategorija:Dekanija Idrija - Cerkno|Cerkno]] {{Škofija Koper}} 2cpc4mfhl0595ws4dgqm62v2axu5vv3 Župnija Godovič 0 465222 6682869 6677758 2026-05-30T09:35:46Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6682869 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image =Godovič 2.jpg | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Rafael Klemenčič<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Godovič]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Idrija - Cerkno|dekanije Idrija - Cerkno]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj/lokacija |- | {{Slika d|Q60359788}} | [[Cerkev sv. Urbana, Godovič|cerkev svetega Urbana]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Godovič]] | |} Od 1. januarja 2018:<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> {| class="wikitable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj/lokacija |- | {{Slika d|Q60359361}} |[[Cerkev sv. Urha, Zavratec|cerkev svetega Urha]]<br>[[podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zavratec, Idrija|Zavratec]] |- |- | {{Slika d|Q60359359}} |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Medvedje Brdo|cerkev svete Katarine]]<br>[[podružnična cerkev|podružnica]] | [[Medvedje Brdo]] |} ==Zgodovina== Leta 1724 se omenja vikariat v Godoviču.<ref>{{navedi knjigo |author= Höfler, Janez |year=2017 |title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38022/HistTop_Kranjska2.pdf |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-05-2 |cobiss=291693056 |pages=16}}</ref> Z odlokom Škofijskega ordinariata Koper z dne 11. decembra 2017, št. 1108/17, se je razširila župnija Godovič z bivšo župnijo Zavratec. Odlok je začel veljati 1. januarja 2018.<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date=1. januar 2018 |format= |work= }}</ref> ==Pastoralno območje Župnije Črni Vrh nad Idrijo== Dne 4. avgusta 2024 je [[župnija|župnijo]] v [[Župnijski upravitelj|upravo]] prevzel [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|črnovrški župnik]] Rafko Klemenčič.<ref>{{navedi splet |url=https://zupnija-godovic.rkc.si/dogaja-se/2024/08/spostovani-g-rafko-klemencic-nas-novi-zupnik/ |title=Sprejem župnika Rafka Klemenčiča |accessdate=15. november 2024 |date=9. avgust 2024 |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Godovič]] [[Kategorija:Dekanija Idrija - Cerkno|Godovič]] [[Kategorija:Godovič]] {{Škofija Koper}} 93h1ek8jzjde7w2br7a9lrgzpksv3st 6682870 6682869 2026-05-30T09:37:29Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6682870 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image =Godovič 2.jpg | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Rafael Klemenčič<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Godovič]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Idrija - Cerkno|dekanije Idrija - Cerkno]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj/lokacija |- | {{Slika d|Q60359788}} | [[Cerkev sv. Urbana, Godovič|cerkev svetega Urbana]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Godovič]] | |} Od 1. januarja 2018:<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> {| class="wikitable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj/lokacija |- | {{Slika d|Q60359361}} |[[Cerkev sv. Urha, Zavratec|cerkev svetega Urha]]<br>[[podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zavratec, Idrija|Zavratec]] |- |- | {{Slika d|Q60359359}} |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Medvedje Brdo|cerkev svete Katarine]]<br>[[podružnična cerkev|podružnica]] | [[Medvedje Brdo]] |} ==Zgodovina== Leta 1724 se omenja vikariat v Godoviču.<ref>{{navedi knjigo |author= Höfler, Janez |year=2017 |title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38022/HistTop_Kranjska2.pdf |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-05-2 |cobiss=291693056 |pages=16}}</ref> ===Povečanje župnije=== Z odlokom Škofijskega ordinariata Koper z dne 11. decembra 2017, št. 1108/17, se je razširila župnija Godovič z bivšo župnijo Zavratec. Odlok je začel veljati 1. januarja 2018.<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> ==Pastoralno območje Župnije Črni Vrh nad Idrijo== Dne 4. avgusta 2024 je [[župnija|župnijo]] v [[Župnijski upravitelj|upravo]] prevzel [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|črnovrški župnik]] Rafko Klemenčič.<ref>{{navedi splet |url=https://zupnija-godovic.rkc.si/dogaja-se/2024/08/spostovani-g-rafko-klemencic-nas-novi-zupnik/ |title=Sprejem župnika Rafka Klemenčiča |accessdate=15. november 2024 |date=9. avgust 2024 |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Godovič]] [[Kategorija:Dekanija Idrija - Cerkno|Godovič]] [[Kategorija:Godovič]] {{Škofija Koper}} k3mqhg39uojk041zkvedwyrk6o28ajb 6682871 6682870 2026-05-30T09:39:51Z Shabicht 3554 6682871 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image =Godovič 2.jpg | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Rafael Klemenčič<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Zavratec<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> | neigboring_parishes = [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Godovič]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Idrija - Cerkno|dekanije Idrija - Cerkno]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj/lokacija |- | {{Slika d|Q60359788}} | [[Cerkev sv. Urbana, Godovič|cerkev svetega Urbana]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Godovič]] | |} Od 1. januarja 2018:<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> {| class="wikitable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj/lokacija |- | {{Slika d|Q60359361}} |[[Cerkev sv. Urha, Zavratec|cerkev svetega Urha]]<br>[[podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zavratec, Idrija|Zavratec]] |- |- | {{Slika d|Q60359359}} |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Medvedje Brdo|cerkev svete Katarine]]<br>[[podružnična cerkev|podružnica]] | [[Medvedje Brdo]] |} ==Zgodovina== Leta 1724 se omenja vikariat v Godoviču.<ref>{{navedi knjigo |author= Höfler, Janez |year=2017 |title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38022/HistTop_Kranjska2.pdf |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-05-2 |cobiss=291693056 |pages=16}}</ref> ===Povečanje župnije=== Z odlokom Škofijskega ordinariata Koper z dne 11. decembra 2017, št. 1108/17, se je razširila župnija Godovič z bivšo župnijo Zavratec. Odlok je začel veljati 1. januarja 2018.<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> ==Pastoralno območje Župnije Črni Vrh nad Idrijo== Dne 4. avgusta 2024 je [[župnija|župnijo]] v [[Župnijski upravitelj|upravo]] prevzel [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|črnovrški župnik]] Rafko Klemenčič.<ref>{{navedi splet |url=https://zupnija-godovic.rkc.si/dogaja-se/2024/08/spostovani-g-rafko-klemencic-nas-novi-zupnik/ |title=Sprejem župnika Rafka Klemenčiča |accessdate=15. november 2024 |date=9. avgust 2024 |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Godovič]] [[Kategorija:Dekanija Idrija - Cerkno|Godovič]] [[Kategorija:Godovič]] {{Škofija Koper}} cr0i9k5qzaw8a3zonrohu24qhu89yxi 6682872 6682871 2026-05-30T09:40:49Z Shabicht 3554 6682872 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image =Godovič 2.jpg | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Rafael Klemenčič<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Zavratec<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> | neigboring_parishes = [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|Črni Vrh nad Idrijo]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Godovič]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Idrija - Cerkno|dekanije Idrija - Cerkno]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj/lokacija |- | {{Slika d|Q60359788}} | [[Cerkev sv. Urbana, Godovič|cerkev svetega Urbana]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Godovič]] | |} Od 1. januarja 2018:<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> {| class="wikitable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj/lokacija |- | {{Slika d|Q60359361}} |[[Cerkev sv. Urha, Zavratec|cerkev svetega Urha]]<br>[[podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zavratec, Idrija|Zavratec]] |- |- | {{Slika d|Q60359359}} |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Medvedje Brdo|cerkev svete Katarine]]<br>[[podružnična cerkev|podružnica]] | [[Medvedje Brdo]] |} ==Zgodovina== Leta 1724 se omenja vikariat v Godoviču.<ref>{{navedi knjigo |author= Höfler, Janez |year=2017 |title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38022/HistTop_Kranjska2.pdf |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-05-2 |cobiss=291693056 |pages=16}}</ref> ===Povečanje župnije=== Z odlokom Škofijskega ordinariata Koper z dne 11. decembra 2017, št. 1108/17, se je razširila župnija Godovič z bivšo župnijo Zavratec. Odlok je začel veljati 1. januarja 2018.<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> ==Pastoralno območje Župnije Črni Vrh nad Idrijo== Dne 4. avgusta 2024 je [[župnija|župnijo]] v [[Župnijski upravitelj|upravo]] prevzel [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|črnovrški župnik]] Rafko Klemenčič.<ref>{{navedi splet |url=https://zupnija-godovic.rkc.si/dogaja-se/2024/08/spostovani-g-rafko-klemencic-nas-novi-zupnik/ |title=Sprejem župnika Rafka Klemenčiča |accessdate=15. november 2024 |date=9. avgust 2024 |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Godovič]] [[Kategorija:Dekanija Idrija - Cerkno|Godovič]] [[Kategorija:Godovič]] {{Škofija Koper}} mxtzhwchphrknova2em8233vt0qqvf7 6682874 6682872 2026-05-30T09:47:37Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6682874 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image =Godovič 2.jpg | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Rafael Klemenčič<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Zavratec<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> | neigboring_parishes = [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|Črni Vrh nad Idrijo]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Godovič]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Idrija - Cerkno|dekanije Idrija - Cerkno]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj/lokacija |- | {{Slika d|Q60359788}} | [[Cerkev sv. Urbana, Godovič|cerkev svetega Urbana]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Godovič]] | |} Od 1. januarja 2018:<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> {| class="wikitable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj/lokacija |- | {{Slika d|Q60359361}} |[[Cerkev sv. Urha, Zavratec|cerkev svetega Urha]]<br>[[podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zavratec, Idrija|Zavratec]] |- |- | {{Slika d|Q60359359}} |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Medvedje Brdo|cerkev svete Katarine]]<br>[[podružnična cerkev|podružnica]] | [[Medvedje Brdo]] |} ==Zgodovina== Leta 1724 se omenja vikariat v Godoviču.{{sfn|Höfler|2018|p=16}} ===Povečanje župnije=== Z odlokom Škofijskega ordinariata Koper z dne 11. decembra 2017, št. 1108/17, se je razširila župnija Godovič z bivšo župnijo Zavratec. Odlok je začel veljati 1. januarja 2018.<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> ==Pastoralno območje Župnije Črni Vrh nad Idrijo== Dne 4. avgusta 2024 je [[župnija|župnijo]] v [[Župnijski upravitelj|upravo]] prevzel [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|črnovrški župnik]] Rafko Klemenčič.<ref>{{navedi splet |url=https://zupnija-godovic.rkc.si/dogaja-se/2024/08/spostovani-g-rafko-klemencic-nas-novi-zupnik/ |title=Sprejem župnika Rafka Klemenčiča |accessdate=15. november 2024 |date=9. avgust 2024 |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Godovič]] [[Kategorija:Dekanija Idrija - Cerkno|Godovič]] [[Kategorija:Godovič]] {{Škofija Koper}} qn76revzje1a4ps12332mpjiizcifav 6682875 6682874 2026-05-30T09:48:28Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6682875 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image =Godovič 2.jpg | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Rafael Klemenčič<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Zavratec<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> | neigboring_parishes = [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|Črni Vrh nad Idrijo]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Godovič]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Idrija - Cerkno|dekanije Idrija - Cerkno]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj/lokacija |- | {{Slika d|Q60359788}} | [[Cerkev sv. Urbana, Godovič|cerkev svetega Urbana]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Godovič]] | |} Od 1. januarja 2018:<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> {| class="wikitable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj/lokacija |- | {{Slika d|Q60359361}} |[[Cerkev sv. Urha, Zavratec|cerkev svetega Urha]]<br>[[podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zavratec, Idrija|Zavratec]] |- |- | {{Slika d|Q60359359}} |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Medvedje Brdo|cerkev svete Katarine]]<br>[[podružnična cerkev|podružnica]] | [[Medvedje Brdo]] |} ==Zgodovina== Leta 1724 se omenja vikariat v Godoviču.{{sfn|Höfler|2016|p=16}} ===Povečanje župnije=== Z odlokom Škofijskega ordinariata Koper z dne 11. decembra 2017, št. 1108/17, se je razširila župnija Godovič z bivšo župnijo Zavratec. Odlok je začel veljati 1. januarja 2018.<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> ==Pastoralno območje Župnije Črni Vrh nad Idrijo== Dne 4. avgusta 2024 je [[župnija|župnijo]] v [[Župnijski upravitelj|upravo]] prevzel [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|črnovrški župnik]] Rafko Klemenčič.<ref>{{navedi splet |url=https://zupnija-godovic.rkc.si/dogaja-se/2024/08/spostovani-g-rafko-klemencic-nas-novi-zupnik/ |title=Sprejem župnika Rafka Klemenčiča |accessdate=15. november 2024 |date=9. avgust 2024 |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Godovič]] [[Kategorija:Dekanija Idrija - Cerkno|Godovič]] [[Kategorija:Godovič]] {{Škofija Koper}} 60pntl7ro4lapihyzu7krie5rpz65pq 6682876 6682875 2026-05-30T09:50:36Z Shabicht 3554 /* Sklici */ 6682876 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image =Godovič 2.jpg | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Rafael Klemenčič<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Zavratec<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> | neigboring_parishes = [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|Črni Vrh nad Idrijo]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Godovič]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Idrija - Cerkno|dekanije Idrija - Cerkno]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj/lokacija |- | {{Slika d|Q60359788}} | [[Cerkev sv. Urbana, Godovič|cerkev svetega Urbana]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Godovič]] | |} Od 1. januarja 2018:<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> {| class="wikitable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj/lokacija |- | {{Slika d|Q60359361}} |[[Cerkev sv. Urha, Zavratec|cerkev svetega Urha]]<br>[[podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zavratec, Idrija|Zavratec]] |- |- | {{Slika d|Q60359359}} |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Medvedje Brdo|cerkev svete Katarine]]<br>[[podružnična cerkev|podružnica]] | [[Medvedje Brdo]] |} ==Zgodovina== Leta 1724 se omenja vikariat v Godoviču.{{sfn|Höfler|2016|p=16}} ===Povečanje župnije=== Z odlokom Škofijskega ordinariata Koper z dne 11. decembra 2017, št. 1108/17, se je razširila župnija Godovič z bivšo župnijo Zavratec. Odlok je začel veljati 1. januarja 2018.<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> ==Pastoralno območje Župnije Črni Vrh nad Idrijo== Dne 4. avgusta 2024 je [[župnija|župnijo]] v [[Župnijski upravitelj|upravo]] prevzel [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|črnovrški župnik]] Rafko Klemenčič.<ref>{{navedi splet |url=https://zupnija-godovic.rkc.si/dogaja-se/2024/08/spostovani-g-rafko-klemencic-nas-novi-zupnik/ |title=Sprejem župnika Rafka Klemenčiča |accessdate=15. november 2024 |date=9. avgust 2024 |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Godovič]] [[Kategorija:Dekanija Idrija - Cerkno|Godovič]] [[Kategorija:Godovič]] {{Škofija Koper}} fz90jo0d78xwjhrv5okpdhmytcajjon Radio Ga Ga (radijska satira) 0 477318 6682775 6682344 2026-05-29T20:14:58Z Sportomanokin 14776 /* Gostujoči */ 6682775 wikitext text/x-wiki {{for|skladbo skupine Queen iz leta 1984|Radio Ga Ga}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Radio Ga Ga | slika = [[Slika:Radio Prvi.svg|300px]]<br>[[Slika:Sašo Hribar GimB 2.JPG|300px]] | naslov = | žanr = politična satira | avtor = [[Sašo Hribar]]<br>Boštjan Škrab | glavni_igralci = [[Tilen Artač]]<br>[[Aleksander Pozvek]]<br>Jure Mastnak<br>Renato Vindiš | uvodna_špica = "[[Radio Ga Ga]]" <small>(1990–2022)</small><br>"La la la la la..." <small>(2022–2023)</small><br>"Radio Ga Ga - Nova generacija" <small>(2024–''danes'')</small> | število_predvajanih sezon = '''35''' (Hribar)<br>'''3''' (Nova generacija) | število_predvajanih epizod = '''1297''' (z Hribarjem)<br>'''88''' (Nova generacija)<br>'''7''' (Posebne oddaje) | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = | lokacija snemanja = Studio P1 | čas_trajanja = 8 ur <small>(1990–1992)</small><br>1 ura <small>(1992–2009)</small><br>50 minut <small>(2009–2023)</small> | produkcijska_hiša = [[Radiotelevizija Slovenija|Radio Slovenija]] | predvajanje = Predvajanje | radijski kanal = [[Ars (radio)|Ars]] <small>(1990–1992)</small><br>[[Radio Prvi]] <small>(1992–2023)</small> | začetek_konec = 6. april 1990 – 9. oktober 2023<br>9. februar 2024 – | spletna_stran = [https://radioprvi.rtvslo.si/radio-ga-ga/ Radio Ga Ga] }} '''Radio Ga Ga''' je radijska satirična oddaja, ki sta jo 6. aprila 1990 soustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Na sporedu je ob petkih na [[Radio Prvi]], med 10.10 in 11.00 uro dopoldan.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-ze-trideset-let-z-nami/518588|title=Radio Ga Ga že trideset let z nami|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2020}}</ref> Nepogrešljiv del oddaje je tudi Srečo Katona, tonski mojster, ki je zraven vse od začetka in je tudi pogosto omenjen. Nekoč se je za ta format oddaje resno zanimal tudi britanski [[BBC]]. Gre za razvedrilno radijsko oddajo/serijo, tako z najdaljšim stažem kot neprekinjenim delovanjem, kadarkoli posneto na naših tleh. Starejše oddaje so samo še ''Ljudje in zemlja'' (1958), ''[[TV Dnevnik]]'' (1968) in ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' (1983). In je recimo samo nekaj mesecev mlajša od kultne risanke ''[[Simpsonovi]]'', ki jo sočasno in prav tako enkrat tedensko neprekinjeno, še vedno predvajajo od leta 1989. Po nenadni smrti Saša Hribarja oddaje med septembrom 2023 in februarjem 2024 ni bilo. Oddaja se je vrnila 9. februarja 2024, z "novo generacijo" in z drugačnim konceptom, z že uveljavljenimi imitatorji Tilnom Artačem, Aleksandrom Pozvekom, Juretom Mastnakom in Renatom Vindišem.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Ga Ga – Nova generacija|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-nova-generacija/697046|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-02|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Prvo oddajo sta skupaj ustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Prvotno se je oddaja predvajala na radiu [[Ars (radio)|Ars]], trajala pa je osem ur z dolgimi vmesnimi reklamami. Kmalu zatem so se jima v naslednjih oddajah pridružili Tomo Pirc, Robert Škrjanc, Matej Rus in Boštjan Lajovic, ki pa so oddajo hitro zapustili. 1991 se je za kakšno leto pridružil [[Emil Filipčič]], ki je oddajo s svojim oponašanjem v radijski igri in filmu [[Butnskala (razločitev)|Butnskala]] delno navdihnil in je dal velik doprinos k sami oddaji. Od leta 1992 je imela stalen enourni petkov termin na [[Radio Prvi]], od leta 2009 pa skrajšan na 50 minut. Do leta 2000, ko sta se mu pridružila Jure Mastnak in Jasna Kuljaj, je Hribar s tridesetimi liki oddajo vodil kar sam. Potem so se po vrsti pridružili še [[Marjan Šarec]], [[Tilen Artač]], [[Jure Godler]], Nejc Mravja, [[Aleksander Pozvek]], Marko Cirman, [[Nejc Krevs]] in nazadnje [[Valentina Plaskan]]. Ob 30. letnici prve oddaje, so za to priložnost posneli dokumentarni film v režiji Dušana Moravca, ki so ga 7. aprila 2020 predvajali na prvem programu [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|title=Film o Radiu Ga Ga režiral Dušan Moravec|publisher=Idrijske novice|date=7. april 2020|accessdate=2020-04-10|archive-date=2020-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200410210105/https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|url-status=dead}}</ref> == Avizo == 16. januarja 1984 je skupina [[Queen (glasbena skupina)|Queen]] izdala uspešnico "[[Radio Ga Ga]]", katere avtor je bobnar te skupine [[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]]. Posneli so jo v Record Plant Studios v [[Los Angeles]]u. Skladba po kateri je oddaja dobila ime, so njen avizo uporabljali med leti 1990 in 2022. Z začetkom 34. sezone je bil v prvi oddaji pogreb aviza "Radio Ga Ga". V nekaj prvih oddajah so uporabljali avtorski avizo z besedilom "Vse kar sliš'mo je Radio Ga Ga". Tekom sezone so še nekajkrat menjali avizo. Trenutni avizo ima besedilo "La la la la la...". {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]] !Record Plant Studios |- |width=130|[[Slika:Queen 2005 1010018.JPG|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:The Plant - Sausalito - front door 2.jpg|sredina|brezokvirja|280x]] |- |avtor skladbe "[[Radio Ga Ga]]" |posneto v Los Angelesu |} == Trenutni imitatorji == Izmišljeni liki so zapisani ''poševno''. ===Stalni=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:680px;" colspan=4 | Liki |- ! scope="row" | '''[[Tilen Artač]]'''<br><small>(2004–''danes'')</small> | *[[Borut Pahor]] *[[Milan Kučan]] *[[Zvezdana Mlakar]] *[[Svetlana Makarovič]] *[[Dimitrij Rupel]] *''Ifigenija'' *[[Marijan Pojbič]] *''Miro Serpentinšek'' *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *[[Angelca Likovič]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Strojanovi|Elka Strojan]] *[[Mojca Mavec]] | *[[Jože Potrebuješ]] *[[Vinko Gorenak]] *[[Ljerka Belak]] *[[Gregor Golobič]] *[[Tomo Križnar]] *[[Andrej Bručan]] *[[Zlatko Zahovič]] *[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] *[[Violeta Tomić]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Jonas Žnidaršič]] *[[Milan Krek]] *[[Zlatan Čordić]] | *[[Vasko Simoniti]] *[[Janez Podobnik]] *[[Aleš Primc]] *[[Ladislav Troha]] *[[Robert Golob]] *[[Luka Mesec]] *[[Emilija Stojmenova Duh|E. Stojmenova Duh]] *[[Jelko Gros]] *[[Pavel Rupar]] *[[Vladimir Putin]] *[[Borut Sajovic]] *[[Al Pacino]] *[[Klemen Boštjančič]] | *[[Tomo Križnar]] *[[Mojca Mavec]] *[[Franci Matoz]] *[[Aleš Hojs]] *[[Matjaž Nemec]] *[[Lenart Žavbi]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Sebastijan Cavazza]] *[[Simon Maljevac]] *[[Herta Kosmina]] *[[Lena Grgurevič]] *[[Vladimir Prebilič]] *[[Luka Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Mastnak]]'''<br><small>(2000–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Sagadin]] *[[Srečko Katanec]] *[[Branko Grims]] *[[Danilo Türk]] *[[Miran Ališič]] *[[Zoran Janković]] *[[Slavoj Žižek]] *Mirko *[[Salome]] |style="border-top-width:6px"| *[[Martin Strel]] *[[Franc Kangler]] *[[Arnold Schwarzenegger]] *''Luki'' *''Rudl'' *[[Kimi Räikkönen]] *[[Roman Vodeb]] *[[Ivo Milovanovič]] *[[Franci Jerančič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Bavčar]] *[[Viktor Orbán]] *[[Joe Biden]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Janez Janša]] *[[Donald Trump]] *[[Andrej Stare]] *[[Recep Tayyip Erdoğan]] *[[Valentino Rossi]] |style="border-top-width:6px"| *[[Edvard Žitnik]] *[[Franc Breznik]] *[[Joe Biden]] *[[Kim Džong-un]] *[[Ši Džinping]] *[[Boris Tomašič]] *[[Zoran Stevanović]] *[[Nicolás Maduro]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''Renato Vindiš'''<br><small>(2007–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Dejan Židan]] *[[Franc Kangler]] *[[Tone Vogrinec]] *[[Tino Mamić]] *[[Zdravko Mamić]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Damjan Murko]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Fredy Miler]] *[[Miran Potrč]] *[[Rok Snežič]] *[[Marjan Batagelj]] *[[Jože P. Damijan]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Jelinčič]] *''Mandžukić'' *[[Bojan Emeršič]] *[[Joc Pečečnik]] *[[Franc Pukšič]] *[[Igor Evgen Bergant|Igor E. Bergant]] *[[Aleksandar Vučić]] |style="border-top-width:6px"| *[[Matjaž Han]] *[[Lojze Peterle]] *[[Bojan Požar]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Ivo Boscarol]] *[[Volodimir Zelenski]] *[[Anže Logar]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Aleksander Pozvek]]'''<br><small>(2012–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Karel Erjavec]] *[[Miroslav Cerar ml.]] *[[Janez Zemljarič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Lukšič]] *[[Marjan Šarec]] *[[Janez Drnovšek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jožef Jerovšek]] *[[Uroš Slak]] *[[Boris Popovič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Janez Janša]]<br><br><br> |} ===Gostujoči=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:465px;" colspan=3 | Liki |- ! scope="row"| '''[[Jasna Kuljaj]]''' | *[[Helena Blagne]] *[[La Toya Lopez|La Toya]] | *[[Tina Gaber]] *[[Melania Trump]] | *[[Zala Tomašič]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Alenka Marinič]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tanja Fajon]] *Saša Petek *[[Vesna Milek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Tina Gaber]] *[[Giorgia Meloni]] *[[Kamala Harris]] *[[Ursula von der Leyen]] |style="border-top-width:6px"| *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zala Tomašič]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Godler]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Tony Blair]] *[[George W. Bush]] *''[[Mr. Bean]]'' *''Milka'' |style="border-top-width:6px"| *''Gianni'' *[[Joe Biden]] *[[Boris A. Novak]]<br> *[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |style="border-top-width:6px"| *[[Elon Musk]] *[[Jure Longyka]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jernej Celec]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Anže Logar]] *[[Aljoša Bagola]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jože Robežnik]]<br><br> |style="border-top-width:6px"| *[[Gašper Bergant]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Sandra Antić]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Melania Trump]] |style="border-top-width:6px"| |style="border-top-width:6px"| |} == Nekdanji imitatorji == {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+ ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! colspan="3" scope="col" style="width:450px;" | Liki |- ! scope="row" | '''[[Sašo Hribar]]'''<br><small>(1990–2023)</small> | *[[Franc Rode]] *[[Janez Janša]] *[[Bojan Požar]] *Guzman *[[Bernard Brščič]] | *Angela *Bozo *[[Jelko Kacin]] *Martelanc *[[Stane Dolanc]] | *D. Čermelj *[[Slavko Kmetič]] *[[Vili Kovačič]] *[[Boštjan M. Turk]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Valentina Plaskan]]'''<br><small>(do 2023)</small> | style="border-top-width:6px" | *[[Tanja Žagar]] *[[Aleksandra Pivec]] *[[Savina Atai]] *''Normativa Sfuzlo'' *Katarina Keček *[[Tanja Fajon]] | style="border-top-width:6px" | *[[Melania Trump]] *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Gregor Perič]] *[[Romana Tomc]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Nina Krajnik]] *[[Nika Kovač]] *[[Lorella Flego]] *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tina Gaber]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marjan Šarec]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Drnovšek]] *[[Sašo Peče]] *[[Radko Polič - Rac]] | style="border-top-width:6px" | *[[Matevž Krivic]] *[[Karel Erjavec]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *''Greta''<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Nejc Mravlja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Artur Štern]] | style="border-top-width:6px" | *[[Goran Obrez]] | style="border-top-width:6px" | * ''Maki'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Klemen Slakonja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Jan Plestenjak]] *[[Fredy Miler]] | style="border-top-width:6px" | *[[Anžej Dežan]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Rok Kosmač]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marko Cirman]]''' | style="border-top-width:6px" | *Tomaž Hudomalj | style="border-top-width:6px" | *[[Martina Ratej]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Ana Tavčar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Angela Merkel]] | style="border-top-width:6px" | *[[Tina Maze]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Jos Zalokar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Zmazek - Žan]] | style="border-top-width:6px" | *[[Zmago Jelinčič]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | Nejc [[Nejc Krevs|Krevs]] | style="border-top-width:6px" | *Besedna artilerija | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Peter Kosmač]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Tomaž Gantar]] | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |} === Ostali === *Tomo Pirc *Robert Škrjanc *[[Matej Rus]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Emil Filipčič]] *[[Mojca Mavec]] == Sezone == === Oddaje s Hribarjem (1297) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1–27 |1000 | width=120 align=right|6. april 1990 &nbsp; | width=120 align=right|30. avgust 2016 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |28 |43 |align=right|2. september 2016 &nbsp; |align=right|30. junij 2017 &nbsp; |-align=center |style="background: #cf2123;"| |29 |44 |align=right|1. september 2017 &nbsp; |align=right|29. junij 2018 &nbsp; |-align=center |style="background: #A4C639;"| |30 |44 |align=right|31. avgust 2018 &nbsp; |align=right|28. junij 2019 &nbsp; |-align=center |style="background: #29170D;"| |31 |36 |align=right|6. september 2019 &nbsp; |align=right|12. junij 2020 &nbsp; |-align=center |style="background: #7CB9E8 ;"| |32 |43 |align=right|4. september 2020 &nbsp; |align=right|2. julij 2021 &nbsp; |-align=center |style="background: #D7837F ;"| |33 |41 |align=right|3. september 2021 &nbsp; |align=right|24. junij 2022 &nbsp; |-align=center |style="background: #2E5894 ;"| |34 |44 |align=right|2. september 2022 &nbsp; |align=right|30. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #E9D66B ;"| |35 |2 |align=right|1. september 2023 &nbsp; |align=right|8. september 2023 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih skupno '''1297 rednih oddaj''' |} === Nova generacija (88) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25| |width=40|1 |19 |align=right|9. februar 2024 &nbsp; |align=right|21. junij 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #00FF00 ;" rowspan=5| | rowspan=5|2 |4 |align=right|13. september 2024 &nbsp; |align=right|4. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|18. oktober 2024 &nbsp; |align=right|25. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |8 |align=right|8. november 2024 &nbsp; |align=right|27. december 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|10. januar 2025 &nbsp; |align=right|17. januar 2025 &nbsp; |-align=center |21 |align=right|31. januar 2025 &nbsp; |align=right|20. junij 2025 &nbsp; |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" rowspan=5| |rowspan=5|3 |7 |align=right|5. september 2025 &nbsp; |align=right|17. oktober 2025 &nbsp; |-align=center |7 |align=right|7. november 2025 &nbsp; |align=right|19. december 2025 &nbsp; |-align=center |12 |align=right|9. januar 2026 &nbsp; |align=right|27. marec 2026 &nbsp; |-align=center |3 |align=right|10. april 2026 &nbsp; |align=right|24. april 2026 &nbsp; |-align=center |''3'' |align=right|8. maj 2026 &nbsp; |align=right| &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih '''88 rednih oddaj''' |} === Posebne oddaje (7) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Datum ! style="background:#ccc;" width=205|Opis |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|32 |1 |align=right|7. april 2020 &nbsp; |align=center|Dokumentarec ob 30. obletnici |-align=center |rowspan=2 style="background: #E9D66B ;"| |rowspan=2|35 |1 |align=right|15. september 2023 &nbsp; |align=center|Oddaja v slovo Sašu Hribarju &nbsp; |-align=center| |align=center|1 |align=right|9. oktober 2023 &nbsp; |align=center|Poklon Hribarju na Avdiofestivalu &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Ultra Trail Vipava Valley – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|36 |rowspan=2|1 |align=right|26. april 2024 &nbsp; |align=center|v živo (Lavričev trg, [[Ajdovščina]]) |-align=center |align=right|3. maj 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Avdiofestival v živo – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00FF00 ;" width=25 rowspan=4| | width=40 rowspan=4|37 |rowspan=2|1 |align=right|7. oktober 2024 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live |-align=center |align=right|11. oktober 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera |-align=center |rowspan=2|1 |align=right|13. oktober 2025 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live v Cukrarni |-align=center |align=right|24. oktober 2025 &nbsp; |align=center|radijska premiera |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Stand up: Radio Ga Ga'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|38 |rowspan=2|1 |align=right|2. april 2026 &nbsp; |align=center|v živo (Kulturni dom Črnomelj) |-align=center |align=right|3. april 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Predvajanih je bilo skupno '''7 posebnih oddaj''' |} *<small>posodobitev; 22. maj 2026</small> == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} == Zunanje povezave == * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio%20ga%20ga Arhiv oddaj] RTV 4D * {{twitter|radioGA__GA|Radio Ga Ga}} [[Kategorija:Radijske postaje Radiotelevizije Slovenija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Slovenske radijske oddaje]] 80n028oq8jmifoi3q6na1gmbrzx4pfm 6682776 6682775 2026-05-29T20:18:01Z Sportomanokin 14776 /* Nova generacija (88) */ 6682776 wikitext text/x-wiki {{for|skladbo skupine Queen iz leta 1984|Radio Ga Ga}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Radio Ga Ga | slika = [[Slika:Radio Prvi.svg|300px]]<br>[[Slika:Sašo Hribar GimB 2.JPG|300px]] | naslov = | žanr = politična satira | avtor = [[Sašo Hribar]]<br>Boštjan Škrab | glavni_igralci = [[Tilen Artač]]<br>[[Aleksander Pozvek]]<br>Jure Mastnak<br>Renato Vindiš | uvodna_špica = "[[Radio Ga Ga]]" <small>(1990–2022)</small><br>"La la la la la..." <small>(2022–2023)</small><br>"Radio Ga Ga - Nova generacija" <small>(2024–''danes'')</small> | število_predvajanih sezon = '''35''' (Hribar)<br>'''3''' (Nova generacija) | število_predvajanih epizod = '''1297''' (z Hribarjem)<br>'''88''' (Nova generacija)<br>'''7''' (Posebne oddaje) | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = | lokacija snemanja = Studio P1 | čas_trajanja = 8 ur <small>(1990–1992)</small><br>1 ura <small>(1992–2009)</small><br>50 minut <small>(2009–2023)</small> | produkcijska_hiša = [[Radiotelevizija Slovenija|Radio Slovenija]] | predvajanje = Predvajanje | radijski kanal = [[Ars (radio)|Ars]] <small>(1990–1992)</small><br>[[Radio Prvi]] <small>(1992–2023)</small> | začetek_konec = 6. april 1990 – 9. oktober 2023<br>9. februar 2024 – | spletna_stran = [https://radioprvi.rtvslo.si/radio-ga-ga/ Radio Ga Ga] }} '''Radio Ga Ga''' je radijska satirična oddaja, ki sta jo 6. aprila 1990 soustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Na sporedu je ob petkih na [[Radio Prvi]], med 10.10 in 11.00 uro dopoldan.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-ze-trideset-let-z-nami/518588|title=Radio Ga Ga že trideset let z nami|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2020}}</ref> Nepogrešljiv del oddaje je tudi Srečo Katona, tonski mojster, ki je zraven vse od začetka in je tudi pogosto omenjen. Nekoč se je za ta format oddaje resno zanimal tudi britanski [[BBC]]. Gre za razvedrilno radijsko oddajo/serijo, tako z najdaljšim stažem kot neprekinjenim delovanjem, kadarkoli posneto na naših tleh. Starejše oddaje so samo še ''Ljudje in zemlja'' (1958), ''[[TV Dnevnik]]'' (1968) in ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' (1983). In je recimo samo nekaj mesecev mlajša od kultne risanke ''[[Simpsonovi]]'', ki jo sočasno in prav tako enkrat tedensko neprekinjeno, še vedno predvajajo od leta 1989. Po nenadni smrti Saša Hribarja oddaje med septembrom 2023 in februarjem 2024 ni bilo. Oddaja se je vrnila 9. februarja 2024, z "novo generacijo" in z drugačnim konceptom, z že uveljavljenimi imitatorji Tilnom Artačem, Aleksandrom Pozvekom, Juretom Mastnakom in Renatom Vindišem.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Ga Ga – Nova generacija|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-nova-generacija/697046|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-02|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Prvo oddajo sta skupaj ustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Prvotno se je oddaja predvajala na radiu [[Ars (radio)|Ars]], trajala pa je osem ur z dolgimi vmesnimi reklamami. Kmalu zatem so se jima v naslednjih oddajah pridružili Tomo Pirc, Robert Škrjanc, Matej Rus in Boštjan Lajovic, ki pa so oddajo hitro zapustili. 1991 se je za kakšno leto pridružil [[Emil Filipčič]], ki je oddajo s svojim oponašanjem v radijski igri in filmu [[Butnskala (razločitev)|Butnskala]] delno navdihnil in je dal velik doprinos k sami oddaji. Od leta 1992 je imela stalen enourni petkov termin na [[Radio Prvi]], od leta 2009 pa skrajšan na 50 minut. Do leta 2000, ko sta se mu pridružila Jure Mastnak in Jasna Kuljaj, je Hribar s tridesetimi liki oddajo vodil kar sam. Potem so se po vrsti pridružili še [[Marjan Šarec]], [[Tilen Artač]], [[Jure Godler]], Nejc Mravja, [[Aleksander Pozvek]], Marko Cirman, [[Nejc Krevs]] in nazadnje [[Valentina Plaskan]]. Ob 30. letnici prve oddaje, so za to priložnost posneli dokumentarni film v režiji Dušana Moravca, ki so ga 7. aprila 2020 predvajali na prvem programu [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|title=Film o Radiu Ga Ga režiral Dušan Moravec|publisher=Idrijske novice|date=7. april 2020|accessdate=2020-04-10|archive-date=2020-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200410210105/https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|url-status=dead}}</ref> == Avizo == 16. januarja 1984 je skupina [[Queen (glasbena skupina)|Queen]] izdala uspešnico "[[Radio Ga Ga]]", katere avtor je bobnar te skupine [[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]]. Posneli so jo v Record Plant Studios v [[Los Angeles]]u. Skladba po kateri je oddaja dobila ime, so njen avizo uporabljali med leti 1990 in 2022. Z začetkom 34. sezone je bil v prvi oddaji pogreb aviza "Radio Ga Ga". V nekaj prvih oddajah so uporabljali avtorski avizo z besedilom "Vse kar sliš'mo je Radio Ga Ga". Tekom sezone so še nekajkrat menjali avizo. Trenutni avizo ima besedilo "La la la la la...". {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]] !Record Plant Studios |- |width=130|[[Slika:Queen 2005 1010018.JPG|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:The Plant - Sausalito - front door 2.jpg|sredina|brezokvirja|280x]] |- |avtor skladbe "[[Radio Ga Ga]]" |posneto v Los Angelesu |} == Trenutni imitatorji == Izmišljeni liki so zapisani ''poševno''. ===Stalni=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:680px;" colspan=4 | Liki |- ! scope="row" | '''[[Tilen Artač]]'''<br><small>(2004–''danes'')</small> | *[[Borut Pahor]] *[[Milan Kučan]] *[[Zvezdana Mlakar]] *[[Svetlana Makarovič]] *[[Dimitrij Rupel]] *''Ifigenija'' *[[Marijan Pojbič]] *''Miro Serpentinšek'' *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *[[Angelca Likovič]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Strojanovi|Elka Strojan]] *[[Mojca Mavec]] | *[[Jože Potrebuješ]] *[[Vinko Gorenak]] *[[Ljerka Belak]] *[[Gregor Golobič]] *[[Tomo Križnar]] *[[Andrej Bručan]] *[[Zlatko Zahovič]] *[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] *[[Violeta Tomić]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Jonas Žnidaršič]] *[[Milan Krek]] *[[Zlatan Čordić]] | *[[Vasko Simoniti]] *[[Janez Podobnik]] *[[Aleš Primc]] *[[Ladislav Troha]] *[[Robert Golob]] *[[Luka Mesec]] *[[Emilija Stojmenova Duh|E. Stojmenova Duh]] *[[Jelko Gros]] *[[Pavel Rupar]] *[[Vladimir Putin]] *[[Borut Sajovic]] *[[Al Pacino]] *[[Klemen Boštjančič]] | *[[Tomo Križnar]] *[[Mojca Mavec]] *[[Franci Matoz]] *[[Aleš Hojs]] *[[Matjaž Nemec]] *[[Lenart Žavbi]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Sebastijan Cavazza]] *[[Simon Maljevac]] *[[Herta Kosmina]] *[[Lena Grgurevič]] *[[Vladimir Prebilič]] *[[Luka Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Mastnak]]'''<br><small>(2000–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Sagadin]] *[[Srečko Katanec]] *[[Branko Grims]] *[[Danilo Türk]] *[[Miran Ališič]] *[[Zoran Janković]] *[[Slavoj Žižek]] *Mirko *[[Salome]] |style="border-top-width:6px"| *[[Martin Strel]] *[[Franc Kangler]] *[[Arnold Schwarzenegger]] *''Luki'' *''Rudl'' *[[Kimi Räikkönen]] *[[Roman Vodeb]] *[[Ivo Milovanovič]] *[[Franci Jerančič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Bavčar]] *[[Viktor Orbán]] *[[Joe Biden]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Janez Janša]] *[[Donald Trump]] *[[Andrej Stare]] *[[Recep Tayyip Erdoğan]] *[[Valentino Rossi]] |style="border-top-width:6px"| *[[Edvard Žitnik]] *[[Franc Breznik]] *[[Joe Biden]] *[[Kim Džong-un]] *[[Ši Džinping]] *[[Boris Tomašič]] *[[Zoran Stevanović]] *[[Nicolás Maduro]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''Renato Vindiš'''<br><small>(2007–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Dejan Židan]] *[[Franc Kangler]] *[[Tone Vogrinec]] *[[Tino Mamić]] *[[Zdravko Mamić]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Damjan Murko]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Fredy Miler]] *[[Miran Potrč]] *[[Rok Snežič]] *[[Marjan Batagelj]] *[[Jože P. Damijan]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Jelinčič]] *''Mandžukić'' *[[Bojan Emeršič]] *[[Joc Pečečnik]] *[[Franc Pukšič]] *[[Igor Evgen Bergant|Igor E. Bergant]] *[[Aleksandar Vučić]] |style="border-top-width:6px"| *[[Matjaž Han]] *[[Lojze Peterle]] *[[Bojan Požar]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Ivo Boscarol]] *[[Volodimir Zelenski]] *[[Anže Logar]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Aleksander Pozvek]]'''<br><small>(2012–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Karel Erjavec]] *[[Miroslav Cerar ml.]] *[[Janez Zemljarič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Lukšič]] *[[Marjan Šarec]] *[[Janez Drnovšek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jožef Jerovšek]] *[[Uroš Slak]] *[[Boris Popovič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Janez Janša]]<br><br><br> |} ===Gostujoči=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:465px;" colspan=3 | Liki |- ! scope="row"| '''[[Jasna Kuljaj]]''' | *[[Helena Blagne]] *[[La Toya Lopez|La Toya]] | *[[Tina Gaber]] *[[Melania Trump]] | *[[Zala Tomašič]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Alenka Marinič]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tanja Fajon]] *Saša Petek *[[Vesna Milek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Tina Gaber]] *[[Giorgia Meloni]] *[[Kamala Harris]] *[[Ursula von der Leyen]] |style="border-top-width:6px"| *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zala Tomašič]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Godler]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Tony Blair]] *[[George W. Bush]] *''[[Mr. Bean]]'' *''Milka'' |style="border-top-width:6px"| *''Gianni'' *[[Joe Biden]] *[[Boris A. Novak]]<br> *[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |style="border-top-width:6px"| *[[Elon Musk]] *[[Jure Longyka]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jernej Celec]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Anže Logar]] *[[Aljoša Bagola]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jože Robežnik]]<br><br> |style="border-top-width:6px"| *[[Gašper Bergant]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Sandra Antić]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Melania Trump]] |style="border-top-width:6px"| |style="border-top-width:6px"| |} == Nekdanji imitatorji == {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+ ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! colspan="3" scope="col" style="width:450px;" | Liki |- ! scope="row" | '''[[Sašo Hribar]]'''<br><small>(1990–2023)</small> | *[[Franc Rode]] *[[Janez Janša]] *[[Bojan Požar]] *Guzman *[[Bernard Brščič]] | *Angela *Bozo *[[Jelko Kacin]] *Martelanc *[[Stane Dolanc]] | *D. Čermelj *[[Slavko Kmetič]] *[[Vili Kovačič]] *[[Boštjan M. Turk]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Valentina Plaskan]]'''<br><small>(do 2023)</small> | style="border-top-width:6px" | *[[Tanja Žagar]] *[[Aleksandra Pivec]] *[[Savina Atai]] *''Normativa Sfuzlo'' *Katarina Keček *[[Tanja Fajon]] | style="border-top-width:6px" | *[[Melania Trump]] *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Gregor Perič]] *[[Romana Tomc]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Nina Krajnik]] *[[Nika Kovač]] *[[Lorella Flego]] *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tina Gaber]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marjan Šarec]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Drnovšek]] *[[Sašo Peče]] *[[Radko Polič - Rac]] | style="border-top-width:6px" | *[[Matevž Krivic]] *[[Karel Erjavec]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *''Greta''<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Nejc Mravlja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Artur Štern]] | style="border-top-width:6px" | *[[Goran Obrez]] | style="border-top-width:6px" | * ''Maki'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Klemen Slakonja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Jan Plestenjak]] *[[Fredy Miler]] | style="border-top-width:6px" | *[[Anžej Dežan]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Rok Kosmač]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marko Cirman]]''' | style="border-top-width:6px" | *Tomaž Hudomalj | style="border-top-width:6px" | *[[Martina Ratej]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Ana Tavčar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Angela Merkel]] | style="border-top-width:6px" | *[[Tina Maze]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Jos Zalokar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Zmazek - Žan]] | style="border-top-width:6px" | *[[Zmago Jelinčič]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | Nejc [[Nejc Krevs|Krevs]] | style="border-top-width:6px" | *Besedna artilerija | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Peter Kosmač]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Tomaž Gantar]] | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |} === Ostali === *Tomo Pirc *Robert Škrjanc *[[Matej Rus]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Emil Filipčič]] *[[Mojca Mavec]] == Sezone == === Oddaje s Hribarjem (1297) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1–27 |1000 | width=120 align=right|6. april 1990 &nbsp; | width=120 align=right|30. avgust 2016 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |28 |43 |align=right|2. september 2016 &nbsp; |align=right|30. junij 2017 &nbsp; |-align=center |style="background: #cf2123;"| |29 |44 |align=right|1. september 2017 &nbsp; |align=right|29. junij 2018 &nbsp; |-align=center |style="background: #A4C639;"| |30 |44 |align=right|31. avgust 2018 &nbsp; |align=right|28. junij 2019 &nbsp; |-align=center |style="background: #29170D;"| |31 |36 |align=right|6. september 2019 &nbsp; |align=right|12. junij 2020 &nbsp; |-align=center |style="background: #7CB9E8 ;"| |32 |43 |align=right|4. september 2020 &nbsp; |align=right|2. julij 2021 &nbsp; |-align=center |style="background: #D7837F ;"| |33 |41 |align=right|3. september 2021 &nbsp; |align=right|24. junij 2022 &nbsp; |-align=center |style="background: #2E5894 ;"| |34 |44 |align=right|2. september 2022 &nbsp; |align=right|30. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #E9D66B ;"| |35 |2 |align=right|1. september 2023 &nbsp; |align=right|8. september 2023 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih skupno '''1297 rednih oddaj''' |} === Nova generacija (89) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25| |width=40|1 |19 |align=right|9. februar 2024 &nbsp; |align=right|21. junij 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #00FF00 ;" rowspan=5| | rowspan=5|2 |4 |align=right|13. september 2024 &nbsp; |align=right|4. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|18. oktober 2024 &nbsp; |align=right|25. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |8 |align=right|8. november 2024 &nbsp; |align=right|27. december 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|10. januar 2025 &nbsp; |align=right|17. januar 2025 &nbsp; |-align=center |21 |align=right|31. januar 2025 &nbsp; |align=right|20. junij 2025 &nbsp; |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" rowspan=5| |rowspan=5|3 |7 |align=right|5. september 2025 &nbsp; |align=right|17. oktober 2025 &nbsp; |-align=center |7 |align=right|7. november 2025 &nbsp; |align=right|19. december 2025 &nbsp; |-align=center |12 |align=right|9. januar 2026 &nbsp; |align=right|27. marec 2026 &nbsp; |-align=center |3 |align=right|10. april 2026 &nbsp; |align=right|24. april 2026 &nbsp; |-align=center |''4'' |align=right|8. maj 2026 &nbsp; |align=right| &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih '''89 rednih oddaj''' |} === Posebne oddaje (7) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Datum ! style="background:#ccc;" width=205|Opis |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|32 |1 |align=right|7. april 2020 &nbsp; |align=center|Dokumentarec ob 30. obletnici |-align=center |rowspan=2 style="background: #E9D66B ;"| |rowspan=2|35 |1 |align=right|15. september 2023 &nbsp; |align=center|Oddaja v slovo Sašu Hribarju &nbsp; |-align=center| |align=center|1 |align=right|9. oktober 2023 &nbsp; |align=center|Poklon Hribarju na Avdiofestivalu &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Ultra Trail Vipava Valley – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|36 |rowspan=2|1 |align=right|26. april 2024 &nbsp; |align=center|v živo (Lavričev trg, [[Ajdovščina]]) |-align=center |align=right|3. maj 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Avdiofestival v živo – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00FF00 ;" width=25 rowspan=4| | width=40 rowspan=4|37 |rowspan=2|1 |align=right|7. oktober 2024 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live |-align=center |align=right|11. oktober 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera |-align=center |rowspan=2|1 |align=right|13. oktober 2025 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live v Cukrarni |-align=center |align=right|24. oktober 2025 &nbsp; |align=center|radijska premiera |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Stand up: Radio Ga Ga'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|38 |rowspan=2|1 |align=right|2. april 2026 &nbsp; |align=center|v živo (Kulturni dom Črnomelj) |-align=center |align=right|3. april 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Predvajanih je bilo skupno '''7 posebnih oddaj''' |} *<small>posodobitev; 22. maj 2026</small> == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} == Zunanje povezave == * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio%20ga%20ga Arhiv oddaj] RTV 4D * {{twitter|radioGA__GA|Radio Ga Ga}} [[Kategorija:Radijske postaje Radiotelevizije Slovenija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Slovenske radijske oddaje]] kw73bng3xiczvumood3h0x34g20oz5e 6682777 6682776 2026-05-29T20:18:15Z Sportomanokin 14776 /* Posebne oddaje (7) */ 6682777 wikitext text/x-wiki {{for|skladbo skupine Queen iz leta 1984|Radio Ga Ga}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Radio Ga Ga | slika = [[Slika:Radio Prvi.svg|300px]]<br>[[Slika:Sašo Hribar GimB 2.JPG|300px]] | naslov = | žanr = politična satira | avtor = [[Sašo Hribar]]<br>Boštjan Škrab | glavni_igralci = [[Tilen Artač]]<br>[[Aleksander Pozvek]]<br>Jure Mastnak<br>Renato Vindiš | uvodna_špica = "[[Radio Ga Ga]]" <small>(1990–2022)</small><br>"La la la la la..." <small>(2022–2023)</small><br>"Radio Ga Ga - Nova generacija" <small>(2024–''danes'')</small> | število_predvajanih sezon = '''35''' (Hribar)<br>'''3''' (Nova generacija) | število_predvajanih epizod = '''1297''' (z Hribarjem)<br>'''88''' (Nova generacija)<br>'''7''' (Posebne oddaje) | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = | lokacija snemanja = Studio P1 | čas_trajanja = 8 ur <small>(1990–1992)</small><br>1 ura <small>(1992–2009)</small><br>50 minut <small>(2009–2023)</small> | produkcijska_hiša = [[Radiotelevizija Slovenija|Radio Slovenija]] | predvajanje = Predvajanje | radijski kanal = [[Ars (radio)|Ars]] <small>(1990–1992)</small><br>[[Radio Prvi]] <small>(1992–2023)</small> | začetek_konec = 6. april 1990 – 9. oktober 2023<br>9. februar 2024 – | spletna_stran = [https://radioprvi.rtvslo.si/radio-ga-ga/ Radio Ga Ga] }} '''Radio Ga Ga''' je radijska satirična oddaja, ki sta jo 6. aprila 1990 soustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Na sporedu je ob petkih na [[Radio Prvi]], med 10.10 in 11.00 uro dopoldan.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-ze-trideset-let-z-nami/518588|title=Radio Ga Ga že trideset let z nami|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2020}}</ref> Nepogrešljiv del oddaje je tudi Srečo Katona, tonski mojster, ki je zraven vse od začetka in je tudi pogosto omenjen. Nekoč se je za ta format oddaje resno zanimal tudi britanski [[BBC]]. Gre za razvedrilno radijsko oddajo/serijo, tako z najdaljšim stažem kot neprekinjenim delovanjem, kadarkoli posneto na naših tleh. Starejše oddaje so samo še ''Ljudje in zemlja'' (1958), ''[[TV Dnevnik]]'' (1968) in ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' (1983). In je recimo samo nekaj mesecev mlajša od kultne risanke ''[[Simpsonovi]]'', ki jo sočasno in prav tako enkrat tedensko neprekinjeno, še vedno predvajajo od leta 1989. Po nenadni smrti Saša Hribarja oddaje med septembrom 2023 in februarjem 2024 ni bilo. Oddaja se je vrnila 9. februarja 2024, z "novo generacijo" in z drugačnim konceptom, z že uveljavljenimi imitatorji Tilnom Artačem, Aleksandrom Pozvekom, Juretom Mastnakom in Renatom Vindišem.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Ga Ga – Nova generacija|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-nova-generacija/697046|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-02|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Prvo oddajo sta skupaj ustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Prvotno se je oddaja predvajala na radiu [[Ars (radio)|Ars]], trajala pa je osem ur z dolgimi vmesnimi reklamami. Kmalu zatem so se jima v naslednjih oddajah pridružili Tomo Pirc, Robert Škrjanc, Matej Rus in Boštjan Lajovic, ki pa so oddajo hitro zapustili. 1991 se je za kakšno leto pridružil [[Emil Filipčič]], ki je oddajo s svojim oponašanjem v radijski igri in filmu [[Butnskala (razločitev)|Butnskala]] delno navdihnil in je dal velik doprinos k sami oddaji. Od leta 1992 je imela stalen enourni petkov termin na [[Radio Prvi]], od leta 2009 pa skrajšan na 50 minut. Do leta 2000, ko sta se mu pridružila Jure Mastnak in Jasna Kuljaj, je Hribar s tridesetimi liki oddajo vodil kar sam. Potem so se po vrsti pridružili še [[Marjan Šarec]], [[Tilen Artač]], [[Jure Godler]], Nejc Mravja, [[Aleksander Pozvek]], Marko Cirman, [[Nejc Krevs]] in nazadnje [[Valentina Plaskan]]. Ob 30. letnici prve oddaje, so za to priložnost posneli dokumentarni film v režiji Dušana Moravca, ki so ga 7. aprila 2020 predvajali na prvem programu [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|title=Film o Radiu Ga Ga režiral Dušan Moravec|publisher=Idrijske novice|date=7. april 2020|accessdate=2020-04-10|archive-date=2020-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200410210105/https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|url-status=dead}}</ref> == Avizo == 16. januarja 1984 je skupina [[Queen (glasbena skupina)|Queen]] izdala uspešnico "[[Radio Ga Ga]]", katere avtor je bobnar te skupine [[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]]. Posneli so jo v Record Plant Studios v [[Los Angeles]]u. Skladba po kateri je oddaja dobila ime, so njen avizo uporabljali med leti 1990 in 2022. Z začetkom 34. sezone je bil v prvi oddaji pogreb aviza "Radio Ga Ga". V nekaj prvih oddajah so uporabljali avtorski avizo z besedilom "Vse kar sliš'mo je Radio Ga Ga". Tekom sezone so še nekajkrat menjali avizo. Trenutni avizo ima besedilo "La la la la la...". {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]] !Record Plant Studios |- |width=130|[[Slika:Queen 2005 1010018.JPG|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:The Plant - Sausalito - front door 2.jpg|sredina|brezokvirja|280x]] |- |avtor skladbe "[[Radio Ga Ga]]" |posneto v Los Angelesu |} == Trenutni imitatorji == Izmišljeni liki so zapisani ''poševno''. ===Stalni=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:680px;" colspan=4 | Liki |- ! scope="row" | '''[[Tilen Artač]]'''<br><small>(2004–''danes'')</small> | *[[Borut Pahor]] *[[Milan Kučan]] *[[Zvezdana Mlakar]] *[[Svetlana Makarovič]] *[[Dimitrij Rupel]] *''Ifigenija'' *[[Marijan Pojbič]] *''Miro Serpentinšek'' *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *[[Angelca Likovič]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Strojanovi|Elka Strojan]] *[[Mojca Mavec]] | *[[Jože Potrebuješ]] *[[Vinko Gorenak]] *[[Ljerka Belak]] *[[Gregor Golobič]] *[[Tomo Križnar]] *[[Andrej Bručan]] *[[Zlatko Zahovič]] *[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] *[[Violeta Tomić]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Jonas Žnidaršič]] *[[Milan Krek]] *[[Zlatan Čordić]] | *[[Vasko Simoniti]] *[[Janez Podobnik]] *[[Aleš Primc]] *[[Ladislav Troha]] *[[Robert Golob]] *[[Luka Mesec]] *[[Emilija Stojmenova Duh|E. Stojmenova Duh]] *[[Jelko Gros]] *[[Pavel Rupar]] *[[Vladimir Putin]] *[[Borut Sajovic]] *[[Al Pacino]] *[[Klemen Boštjančič]] | *[[Tomo Križnar]] *[[Mojca Mavec]] *[[Franci Matoz]] *[[Aleš Hojs]] *[[Matjaž Nemec]] *[[Lenart Žavbi]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Sebastijan Cavazza]] *[[Simon Maljevac]] *[[Herta Kosmina]] *[[Lena Grgurevič]] *[[Vladimir Prebilič]] *[[Luka Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Mastnak]]'''<br><small>(2000–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Sagadin]] *[[Srečko Katanec]] *[[Branko Grims]] *[[Danilo Türk]] *[[Miran Ališič]] *[[Zoran Janković]] *[[Slavoj Žižek]] *Mirko *[[Salome]] |style="border-top-width:6px"| *[[Martin Strel]] *[[Franc Kangler]] *[[Arnold Schwarzenegger]] *''Luki'' *''Rudl'' *[[Kimi Räikkönen]] *[[Roman Vodeb]] *[[Ivo Milovanovič]] *[[Franci Jerančič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Bavčar]] *[[Viktor Orbán]] *[[Joe Biden]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Janez Janša]] *[[Donald Trump]] *[[Andrej Stare]] *[[Recep Tayyip Erdoğan]] *[[Valentino Rossi]] |style="border-top-width:6px"| *[[Edvard Žitnik]] *[[Franc Breznik]] *[[Joe Biden]] *[[Kim Džong-un]] *[[Ši Džinping]] *[[Boris Tomašič]] *[[Zoran Stevanović]] *[[Nicolás Maduro]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''Renato Vindiš'''<br><small>(2007–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Dejan Židan]] *[[Franc Kangler]] *[[Tone Vogrinec]] *[[Tino Mamić]] *[[Zdravko Mamić]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Damjan Murko]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Fredy Miler]] *[[Miran Potrč]] *[[Rok Snežič]] *[[Marjan Batagelj]] *[[Jože P. Damijan]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Jelinčič]] *''Mandžukić'' *[[Bojan Emeršič]] *[[Joc Pečečnik]] *[[Franc Pukšič]] *[[Igor Evgen Bergant|Igor E. Bergant]] *[[Aleksandar Vučić]] |style="border-top-width:6px"| *[[Matjaž Han]] *[[Lojze Peterle]] *[[Bojan Požar]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Ivo Boscarol]] *[[Volodimir Zelenski]] *[[Anže Logar]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Aleksander Pozvek]]'''<br><small>(2012–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Karel Erjavec]] *[[Miroslav Cerar ml.]] *[[Janez Zemljarič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Lukšič]] *[[Marjan Šarec]] *[[Janez Drnovšek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jožef Jerovšek]] *[[Uroš Slak]] *[[Boris Popovič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Janez Janša]]<br><br><br> |} ===Gostujoči=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:465px;" colspan=3 | Liki |- ! scope="row"| '''[[Jasna Kuljaj]]''' | *[[Helena Blagne]] *[[La Toya Lopez|La Toya]] | *[[Tina Gaber]] *[[Melania Trump]] | *[[Zala Tomašič]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Alenka Marinič]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tanja Fajon]] *Saša Petek *[[Vesna Milek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Tina Gaber]] *[[Giorgia Meloni]] *[[Kamala Harris]] *[[Ursula von der Leyen]] |style="border-top-width:6px"| *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zala Tomašič]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Godler]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Tony Blair]] *[[George W. Bush]] *''[[Mr. Bean]]'' *''Milka'' |style="border-top-width:6px"| *''Gianni'' *[[Joe Biden]] *[[Boris A. Novak]]<br> *[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |style="border-top-width:6px"| *[[Elon Musk]] *[[Jure Longyka]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jernej Celec]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Anže Logar]] *[[Aljoša Bagola]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jože Robežnik]]<br><br> |style="border-top-width:6px"| *[[Gašper Bergant]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Sandra Antić]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Melania Trump]] |style="border-top-width:6px"| |style="border-top-width:6px"| |} == Nekdanji imitatorji == {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+ ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! colspan="3" scope="col" style="width:450px;" | Liki |- ! scope="row" | '''[[Sašo Hribar]]'''<br><small>(1990–2023)</small> | *[[Franc Rode]] *[[Janez Janša]] *[[Bojan Požar]] *Guzman *[[Bernard Brščič]] | *Angela *Bozo *[[Jelko Kacin]] *Martelanc *[[Stane Dolanc]] | *D. Čermelj *[[Slavko Kmetič]] *[[Vili Kovačič]] *[[Boštjan M. Turk]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Valentina Plaskan]]'''<br><small>(do 2023)</small> | style="border-top-width:6px" | *[[Tanja Žagar]] *[[Aleksandra Pivec]] *[[Savina Atai]] *''Normativa Sfuzlo'' *Katarina Keček *[[Tanja Fajon]] | style="border-top-width:6px" | *[[Melania Trump]] *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Gregor Perič]] *[[Romana Tomc]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Nina Krajnik]] *[[Nika Kovač]] *[[Lorella Flego]] *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tina Gaber]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marjan Šarec]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Drnovšek]] *[[Sašo Peče]] *[[Radko Polič - Rac]] | style="border-top-width:6px" | *[[Matevž Krivic]] *[[Karel Erjavec]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *''Greta''<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Nejc Mravlja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Artur Štern]] | style="border-top-width:6px" | *[[Goran Obrez]] | style="border-top-width:6px" | * ''Maki'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Klemen Slakonja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Jan Plestenjak]] *[[Fredy Miler]] | style="border-top-width:6px" | *[[Anžej Dežan]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Rok Kosmač]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marko Cirman]]''' | style="border-top-width:6px" | *Tomaž Hudomalj | style="border-top-width:6px" | *[[Martina Ratej]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Ana Tavčar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Angela Merkel]] | style="border-top-width:6px" | *[[Tina Maze]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Jos Zalokar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Zmazek - Žan]] | style="border-top-width:6px" | *[[Zmago Jelinčič]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | Nejc [[Nejc Krevs|Krevs]] | style="border-top-width:6px" | *Besedna artilerija | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Peter Kosmač]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Tomaž Gantar]] | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |} === Ostali === *Tomo Pirc *Robert Škrjanc *[[Matej Rus]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Emil Filipčič]] *[[Mojca Mavec]] == Sezone == === Oddaje s Hribarjem (1297) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1–27 |1000 | width=120 align=right|6. april 1990 &nbsp; | width=120 align=right|30. avgust 2016 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |28 |43 |align=right|2. september 2016 &nbsp; |align=right|30. junij 2017 &nbsp; |-align=center |style="background: #cf2123;"| |29 |44 |align=right|1. september 2017 &nbsp; |align=right|29. junij 2018 &nbsp; |-align=center |style="background: #A4C639;"| |30 |44 |align=right|31. avgust 2018 &nbsp; |align=right|28. junij 2019 &nbsp; |-align=center |style="background: #29170D;"| |31 |36 |align=right|6. september 2019 &nbsp; |align=right|12. junij 2020 &nbsp; |-align=center |style="background: #7CB9E8 ;"| |32 |43 |align=right|4. september 2020 &nbsp; |align=right|2. julij 2021 &nbsp; |-align=center |style="background: #D7837F ;"| |33 |41 |align=right|3. september 2021 &nbsp; |align=right|24. junij 2022 &nbsp; |-align=center |style="background: #2E5894 ;"| |34 |44 |align=right|2. september 2022 &nbsp; |align=right|30. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #E9D66B ;"| |35 |2 |align=right|1. september 2023 &nbsp; |align=right|8. september 2023 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih skupno '''1297 rednih oddaj''' |} === Nova generacija (89) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25| |width=40|1 |19 |align=right|9. februar 2024 &nbsp; |align=right|21. junij 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #00FF00 ;" rowspan=5| | rowspan=5|2 |4 |align=right|13. september 2024 &nbsp; |align=right|4. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|18. oktober 2024 &nbsp; |align=right|25. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |8 |align=right|8. november 2024 &nbsp; |align=right|27. december 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|10. januar 2025 &nbsp; |align=right|17. januar 2025 &nbsp; |-align=center |21 |align=right|31. januar 2025 &nbsp; |align=right|20. junij 2025 &nbsp; |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" rowspan=5| |rowspan=5|3 |7 |align=right|5. september 2025 &nbsp; |align=right|17. oktober 2025 &nbsp; |-align=center |7 |align=right|7. november 2025 &nbsp; |align=right|19. december 2025 &nbsp; |-align=center |12 |align=right|9. januar 2026 &nbsp; |align=right|27. marec 2026 &nbsp; |-align=center |3 |align=right|10. april 2026 &nbsp; |align=right|24. april 2026 &nbsp; |-align=center |''4'' |align=right|8. maj 2026 &nbsp; |align=right| &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih '''89 rednih oddaj''' |} === Posebne oddaje (7) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Datum ! style="background:#ccc;" width=205|Opis |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|32 |1 |align=right|7. april 2020 &nbsp; |align=center|Dokumentarec ob 30. obletnici |-align=center |rowspan=2 style="background: #E9D66B ;"| |rowspan=2|35 |1 |align=right|15. september 2023 &nbsp; |align=center|Oddaja v slovo Sašu Hribarju &nbsp; |-align=center| |align=center|1 |align=right|9. oktober 2023 &nbsp; |align=center|Poklon Hribarju na Avdiofestivalu &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Ultra Trail Vipava Valley – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|36 |rowspan=2|1 |align=right|26. april 2024 &nbsp; |align=center|v živo (Lavričev trg, [[Ajdovščina]]) |-align=center |align=right|3. maj 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Avdiofestival v živo – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00FF00 ;" width=25 rowspan=4| | width=40 rowspan=4|37 |rowspan=2|1 |align=right|7. oktober 2024 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live |-align=center |align=right|11. oktober 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera |-align=center |rowspan=2|1 |align=right|13. oktober 2025 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live v Cukrarni |-align=center |align=right|24. oktober 2025 &nbsp; |align=center|radijska premiera |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Stand up: Radio Ga Ga'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|38 |rowspan=2|1 |align=right|2. april 2026 &nbsp; |align=center|v živo (Kulturni dom Črnomelj) |-align=center |align=right|3. april 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Predvajanih je bilo skupno '''7 posebnih oddaj''' |} *<small>posodobitev; 29. maj 2026</small> == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} == Zunanje povezave == * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio%20ga%20ga Arhiv oddaj] RTV 4D * {{twitter|radioGA__GA|Radio Ga Ga}} [[Kategorija:Radijske postaje Radiotelevizije Slovenija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Slovenske radijske oddaje]] kpl6m3h3duw0pgkdqypbr6b6vgp54me 6682778 6682777 2026-05-29T20:18:26Z Sportomanokin 14776 6682778 wikitext text/x-wiki {{for|skladbo skupine Queen iz leta 1984|Radio Ga Ga}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Radio Ga Ga | slika = [[Slika:Radio Prvi.svg|300px]]<br>[[Slika:Sašo Hribar GimB 2.JPG|300px]] | naslov = | žanr = politična satira | avtor = [[Sašo Hribar]]<br>Boštjan Škrab | glavni_igralci = [[Tilen Artač]]<br>[[Aleksander Pozvek]]<br>Jure Mastnak<br>Renato Vindiš | uvodna_špica = "[[Radio Ga Ga]]" <small>(1990–2022)</small><br>"La la la la la..." <small>(2022–2023)</small><br>"Radio Ga Ga - Nova generacija" <small>(2024–''danes'')</small> | število_predvajanih sezon = '''35''' (Hribar)<br>'''3''' (Nova generacija) | število_predvajanih epizod = '''1297''' (z Hribarjem)<br>'''89''' (Nova generacija)<br>'''7''' (Posebne oddaje) | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = | lokacija snemanja = Studio P1 | čas_trajanja = 8 ur <small>(1990–1992)</small><br>1 ura <small>(1992–2009)</small><br>50 minut <small>(2009–2023)</small> | produkcijska_hiša = [[Radiotelevizija Slovenija|Radio Slovenija]] | predvajanje = Predvajanje | radijski kanal = [[Ars (radio)|Ars]] <small>(1990–1992)</small><br>[[Radio Prvi]] <small>(1992–2023)</small> | začetek_konec = 6. april 1990 – 9. oktober 2023<br>9. februar 2024 – | spletna_stran = [https://radioprvi.rtvslo.si/radio-ga-ga/ Radio Ga Ga] }} '''Radio Ga Ga''' je radijska satirična oddaja, ki sta jo 6. aprila 1990 soustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Na sporedu je ob petkih na [[Radio Prvi]], med 10.10 in 11.00 uro dopoldan.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-ze-trideset-let-z-nami/518588|title=Radio Ga Ga že trideset let z nami|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2020}}</ref> Nepogrešljiv del oddaje je tudi Srečo Katona, tonski mojster, ki je zraven vse od začetka in je tudi pogosto omenjen. Nekoč se je za ta format oddaje resno zanimal tudi britanski [[BBC]]. Gre za razvedrilno radijsko oddajo/serijo, tako z najdaljšim stažem kot neprekinjenim delovanjem, kadarkoli posneto na naših tleh. Starejše oddaje so samo še ''Ljudje in zemlja'' (1958), ''[[TV Dnevnik]]'' (1968) in ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' (1983). In je recimo samo nekaj mesecev mlajša od kultne risanke ''[[Simpsonovi]]'', ki jo sočasno in prav tako enkrat tedensko neprekinjeno, še vedno predvajajo od leta 1989. Po nenadni smrti Saša Hribarja oddaje med septembrom 2023 in februarjem 2024 ni bilo. Oddaja se je vrnila 9. februarja 2024, z "novo generacijo" in z drugačnim konceptom, z že uveljavljenimi imitatorji Tilnom Artačem, Aleksandrom Pozvekom, Juretom Mastnakom in Renatom Vindišem.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Ga Ga – Nova generacija|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-nova-generacija/697046|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-02|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Prvo oddajo sta skupaj ustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Prvotno se je oddaja predvajala na radiu [[Ars (radio)|Ars]], trajala pa je osem ur z dolgimi vmesnimi reklamami. Kmalu zatem so se jima v naslednjih oddajah pridružili Tomo Pirc, Robert Škrjanc, Matej Rus in Boštjan Lajovic, ki pa so oddajo hitro zapustili. 1991 se je za kakšno leto pridružil [[Emil Filipčič]], ki je oddajo s svojim oponašanjem v radijski igri in filmu [[Butnskala (razločitev)|Butnskala]] delno navdihnil in je dal velik doprinos k sami oddaji. Od leta 1992 je imela stalen enourni petkov termin na [[Radio Prvi]], od leta 2009 pa skrajšan na 50 minut. Do leta 2000, ko sta se mu pridružila Jure Mastnak in Jasna Kuljaj, je Hribar s tridesetimi liki oddajo vodil kar sam. Potem so se po vrsti pridružili še [[Marjan Šarec]], [[Tilen Artač]], [[Jure Godler]], Nejc Mravja, [[Aleksander Pozvek]], Marko Cirman, [[Nejc Krevs]] in nazadnje [[Valentina Plaskan]]. Ob 30. letnici prve oddaje, so za to priložnost posneli dokumentarni film v režiji Dušana Moravca, ki so ga 7. aprila 2020 predvajali na prvem programu [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|title=Film o Radiu Ga Ga režiral Dušan Moravec|publisher=Idrijske novice|date=7. april 2020|accessdate=2020-04-10|archive-date=2020-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200410210105/https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|url-status=dead}}</ref> == Avizo == 16. januarja 1984 je skupina [[Queen (glasbena skupina)|Queen]] izdala uspešnico "[[Radio Ga Ga]]", katere avtor je bobnar te skupine [[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]]. Posneli so jo v Record Plant Studios v [[Los Angeles]]u. Skladba po kateri je oddaja dobila ime, so njen avizo uporabljali med leti 1990 in 2022. Z začetkom 34. sezone je bil v prvi oddaji pogreb aviza "Radio Ga Ga". V nekaj prvih oddajah so uporabljali avtorski avizo z besedilom "Vse kar sliš'mo je Radio Ga Ga". Tekom sezone so še nekajkrat menjali avizo. Trenutni avizo ima besedilo "La la la la la...". {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]] !Record Plant Studios |- |width=130|[[Slika:Queen 2005 1010018.JPG|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:The Plant - Sausalito - front door 2.jpg|sredina|brezokvirja|280x]] |- |avtor skladbe "[[Radio Ga Ga]]" |posneto v Los Angelesu |} == Trenutni imitatorji == Izmišljeni liki so zapisani ''poševno''. ===Stalni=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:680px;" colspan=4 | Liki |- ! scope="row" | '''[[Tilen Artač]]'''<br><small>(2004–''danes'')</small> | *[[Borut Pahor]] *[[Milan Kučan]] *[[Zvezdana Mlakar]] *[[Svetlana Makarovič]] *[[Dimitrij Rupel]] *''Ifigenija'' *[[Marijan Pojbič]] *''Miro Serpentinšek'' *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *[[Angelca Likovič]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Strojanovi|Elka Strojan]] *[[Mojca Mavec]] | *[[Jože Potrebuješ]] *[[Vinko Gorenak]] *[[Ljerka Belak]] *[[Gregor Golobič]] *[[Tomo Križnar]] *[[Andrej Bručan]] *[[Zlatko Zahovič]] *[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] *[[Violeta Tomić]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Jonas Žnidaršič]] *[[Milan Krek]] *[[Zlatan Čordić]] | *[[Vasko Simoniti]] *[[Janez Podobnik]] *[[Aleš Primc]] *[[Ladislav Troha]] *[[Robert Golob]] *[[Luka Mesec]] *[[Emilija Stojmenova Duh|E. Stojmenova Duh]] *[[Jelko Gros]] *[[Pavel Rupar]] *[[Vladimir Putin]] *[[Borut Sajovic]] *[[Al Pacino]] *[[Klemen Boštjančič]] | *[[Tomo Križnar]] *[[Mojca Mavec]] *[[Franci Matoz]] *[[Aleš Hojs]] *[[Matjaž Nemec]] *[[Lenart Žavbi]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Sebastijan Cavazza]] *[[Simon Maljevac]] *[[Herta Kosmina]] *[[Lena Grgurevič]] *[[Vladimir Prebilič]] *[[Luka Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Mastnak]]'''<br><small>(2000–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Sagadin]] *[[Srečko Katanec]] *[[Branko Grims]] *[[Danilo Türk]] *[[Miran Ališič]] *[[Zoran Janković]] *[[Slavoj Žižek]] *Mirko *[[Salome]] |style="border-top-width:6px"| *[[Martin Strel]] *[[Franc Kangler]] *[[Arnold Schwarzenegger]] *''Luki'' *''Rudl'' *[[Kimi Räikkönen]] *[[Roman Vodeb]] *[[Ivo Milovanovič]] *[[Franci Jerančič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Bavčar]] *[[Viktor Orbán]] *[[Joe Biden]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Janez Janša]] *[[Donald Trump]] *[[Andrej Stare]] *[[Recep Tayyip Erdoğan]] *[[Valentino Rossi]] |style="border-top-width:6px"| *[[Edvard Žitnik]] *[[Franc Breznik]] *[[Joe Biden]] *[[Kim Džong-un]] *[[Ši Džinping]] *[[Boris Tomašič]] *[[Zoran Stevanović]] *[[Nicolás Maduro]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''Renato Vindiš'''<br><small>(2007–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Dejan Židan]] *[[Franc Kangler]] *[[Tone Vogrinec]] *[[Tino Mamić]] *[[Zdravko Mamić]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Damjan Murko]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Fredy Miler]] *[[Miran Potrč]] *[[Rok Snežič]] *[[Marjan Batagelj]] *[[Jože P. Damijan]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Jelinčič]] *''Mandžukić'' *[[Bojan Emeršič]] *[[Joc Pečečnik]] *[[Franc Pukšič]] *[[Igor Evgen Bergant|Igor E. Bergant]] *[[Aleksandar Vučić]] |style="border-top-width:6px"| *[[Matjaž Han]] *[[Lojze Peterle]] *[[Bojan Požar]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Ivo Boscarol]] *[[Volodimir Zelenski]] *[[Anže Logar]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Aleksander Pozvek]]'''<br><small>(2012–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Karel Erjavec]] *[[Miroslav Cerar ml.]] *[[Janez Zemljarič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Lukšič]] *[[Marjan Šarec]] *[[Janez Drnovšek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jožef Jerovšek]] *[[Uroš Slak]] *[[Boris Popovič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Janez Janša]]<br><br><br> |} ===Gostujoči=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:465px;" colspan=3 | Liki |- ! scope="row"| '''[[Jasna Kuljaj]]''' | *[[Helena Blagne]] *[[La Toya Lopez|La Toya]] | *[[Tina Gaber]] *[[Melania Trump]] | *[[Zala Tomašič]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Alenka Marinič]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tanja Fajon]] *Saša Petek *[[Vesna Milek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Tina Gaber]] *[[Giorgia Meloni]] *[[Kamala Harris]] *[[Ursula von der Leyen]] |style="border-top-width:6px"| *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zala Tomašič]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Godler]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Tony Blair]] *[[George W. Bush]] *''[[Mr. Bean]]'' *''Milka'' |style="border-top-width:6px"| *''Gianni'' *[[Joe Biden]] *[[Boris A. Novak]]<br> *[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |style="border-top-width:6px"| *[[Elon Musk]] *[[Jure Longyka]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jernej Celec]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Anže Logar]] *[[Aljoša Bagola]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jože Robežnik]]<br><br> |style="border-top-width:6px"| *[[Gašper Bergant]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Sandra Antić]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Melania Trump]] |style="border-top-width:6px"| |style="border-top-width:6px"| |} == Nekdanji imitatorji == {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+ ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! colspan="3" scope="col" style="width:450px;" | Liki |- ! scope="row" | '''[[Sašo Hribar]]'''<br><small>(1990–2023)</small> | *[[Franc Rode]] *[[Janez Janša]] *[[Bojan Požar]] *Guzman *[[Bernard Brščič]] | *Angela *Bozo *[[Jelko Kacin]] *Martelanc *[[Stane Dolanc]] | *D. Čermelj *[[Slavko Kmetič]] *[[Vili Kovačič]] *[[Boštjan M. Turk]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Valentina Plaskan]]'''<br><small>(do 2023)</small> | style="border-top-width:6px" | *[[Tanja Žagar]] *[[Aleksandra Pivec]] *[[Savina Atai]] *''Normativa Sfuzlo'' *Katarina Keček *[[Tanja Fajon]] | style="border-top-width:6px" | *[[Melania Trump]] *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Gregor Perič]] *[[Romana Tomc]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Nina Krajnik]] *[[Nika Kovač]] *[[Lorella Flego]] *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tina Gaber]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marjan Šarec]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Drnovšek]] *[[Sašo Peče]] *[[Radko Polič - Rac]] | style="border-top-width:6px" | *[[Matevž Krivic]] *[[Karel Erjavec]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *''Greta''<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Nejc Mravlja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Artur Štern]] | style="border-top-width:6px" | *[[Goran Obrez]] | style="border-top-width:6px" | * ''Maki'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Klemen Slakonja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Jan Plestenjak]] *[[Fredy Miler]] | style="border-top-width:6px" | *[[Anžej Dežan]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Rok Kosmač]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marko Cirman]]''' | style="border-top-width:6px" | *Tomaž Hudomalj | style="border-top-width:6px" | *[[Martina Ratej]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Ana Tavčar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Angela Merkel]] | style="border-top-width:6px" | *[[Tina Maze]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Jos Zalokar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Zmazek - Žan]] | style="border-top-width:6px" | *[[Zmago Jelinčič]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | Nejc [[Nejc Krevs|Krevs]] | style="border-top-width:6px" | *Besedna artilerija | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Peter Kosmač]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Tomaž Gantar]] | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |} === Ostali === *Tomo Pirc *Robert Škrjanc *[[Matej Rus]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Emil Filipčič]] *[[Mojca Mavec]] == Sezone == === Oddaje s Hribarjem (1297) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1–27 |1000 | width=120 align=right|6. april 1990 &nbsp; | width=120 align=right|30. avgust 2016 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |28 |43 |align=right|2. september 2016 &nbsp; |align=right|30. junij 2017 &nbsp; |-align=center |style="background: #cf2123;"| |29 |44 |align=right|1. september 2017 &nbsp; |align=right|29. junij 2018 &nbsp; |-align=center |style="background: #A4C639;"| |30 |44 |align=right|31. avgust 2018 &nbsp; |align=right|28. junij 2019 &nbsp; |-align=center |style="background: #29170D;"| |31 |36 |align=right|6. september 2019 &nbsp; |align=right|12. junij 2020 &nbsp; |-align=center |style="background: #7CB9E8 ;"| |32 |43 |align=right|4. september 2020 &nbsp; |align=right|2. julij 2021 &nbsp; |-align=center |style="background: #D7837F ;"| |33 |41 |align=right|3. september 2021 &nbsp; |align=right|24. junij 2022 &nbsp; |-align=center |style="background: #2E5894 ;"| |34 |44 |align=right|2. september 2022 &nbsp; |align=right|30. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #E9D66B ;"| |35 |2 |align=right|1. september 2023 &nbsp; |align=right|8. september 2023 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih skupno '''1297 rednih oddaj''' |} === Nova generacija (89) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25| |width=40|1 |19 |align=right|9. februar 2024 &nbsp; |align=right|21. junij 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #00FF00 ;" rowspan=5| | rowspan=5|2 |4 |align=right|13. september 2024 &nbsp; |align=right|4. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|18. oktober 2024 &nbsp; |align=right|25. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |8 |align=right|8. november 2024 &nbsp; |align=right|27. december 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|10. januar 2025 &nbsp; |align=right|17. januar 2025 &nbsp; |-align=center |21 |align=right|31. januar 2025 &nbsp; |align=right|20. junij 2025 &nbsp; |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" rowspan=5| |rowspan=5|3 |7 |align=right|5. september 2025 &nbsp; |align=right|17. oktober 2025 &nbsp; |-align=center |7 |align=right|7. november 2025 &nbsp; |align=right|19. december 2025 &nbsp; |-align=center |12 |align=right|9. januar 2026 &nbsp; |align=right|27. marec 2026 &nbsp; |-align=center |3 |align=right|10. april 2026 &nbsp; |align=right|24. april 2026 &nbsp; |-align=center |''4'' |align=right|8. maj 2026 &nbsp; |align=right| &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih '''89 rednih oddaj''' |} === Posebne oddaje (7) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Datum ! style="background:#ccc;" width=205|Opis |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|32 |1 |align=right|7. april 2020 &nbsp; |align=center|Dokumentarec ob 30. obletnici |-align=center |rowspan=2 style="background: #E9D66B ;"| |rowspan=2|35 |1 |align=right|15. september 2023 &nbsp; |align=center|Oddaja v slovo Sašu Hribarju &nbsp; |-align=center| |align=center|1 |align=right|9. oktober 2023 &nbsp; |align=center|Poklon Hribarju na Avdiofestivalu &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Ultra Trail Vipava Valley – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|36 |rowspan=2|1 |align=right|26. april 2024 &nbsp; |align=center|v živo (Lavričev trg, [[Ajdovščina]]) |-align=center |align=right|3. maj 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Avdiofestival v živo – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00FF00 ;" width=25 rowspan=4| | width=40 rowspan=4|37 |rowspan=2|1 |align=right|7. oktober 2024 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live |-align=center |align=right|11. oktober 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera |-align=center |rowspan=2|1 |align=right|13. oktober 2025 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live v Cukrarni |-align=center |align=right|24. oktober 2025 &nbsp; |align=center|radijska premiera |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Stand up: Radio Ga Ga'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|38 |rowspan=2|1 |align=right|2. april 2026 &nbsp; |align=center|v živo (Kulturni dom Črnomelj) |-align=center |align=right|3. april 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Predvajanih je bilo skupno '''7 posebnih oddaj''' |} *<small>posodobitev; 29. maj 2026</small> == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} == Zunanje povezave == * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio%20ga%20ga Arhiv oddaj] RTV 4D * {{twitter|radioGA__GA|Radio Ga Ga}} [[Kategorija:Radijske postaje Radiotelevizije Slovenija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Slovenske radijske oddaje]] 34j6hdc5px6z8ifso9zz4i3uu03k2xk Sindrom policističnih jajčnikov 0 478831 6682821 6675272 2026-05-30T06:36:37Z Marko3 1829 6682821 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom policističnih jajčnikov | image = PCOS.jpg | caption = Policistični [[jajčnik]], prikazan na ultrazvočnem posnetku | field = [[ginekologija]] | synonyms = sindrom policističnih ovarijev, bolezen policističnih ovarijev, PCOS, Stein-Leventhalov sindrom, syndroma Stein-Leventhal,<ref name=SMS/> hiperandrogena anovulacija<ref name="KollmannMartins2014">{{cite journal | vauthors = Kollmann M, Martins WP, Raine-Fenning N | title = Terms and thresholds for the ultrasound evaluation of the ovaries in women with hyperandrogenic anovulation | journal = Hum. Reprod. Update | volume = 20 | issue = 3 | pages = 463–464 | year = 2014 | pmid = 24516084 | doi = 10.1093/humupd/dmu005 }}</ref> | symptoms = neredni menstrualni cikli, močne menstruacije, [[hirsutizem]] (poraščenost moškega tipa pri ženskah), [[akne]], bolečina v medeničnem predelu, težave s [[plodnost]]jo, ''[[acanthosis nigricans]]'' (temni poroženevajoči predeli kože v predelih kožnih pregibov in gub)<ref name=NIH2013Sym/> | complications = [[sladkorna bolezen tipa 2]], [[debelost]], [[obstruktivna apneja med spanjem]], [[srčne bolezni]], [[motnja razpoloženja|motnje razpoloženja]], [[rak maternične sluznice]]<ref name=NIH2017Def/> | onset = | duration = trajajoča bolezen<ref name=NIH2013Cure/> | causes = genetski in okolijski dejavniki<ref name=De2016/><ref name=Endo2006/> | risks = [[debelost]], pomanjkanje telesne dejavnosti, pojavljanje v družini<ref name=NIH2013Epi/> | diagnosis = na osnovi izostanka [[ovulacija|ovulacij]], visokih ravni [[adrogen]]ov in [[Cista (medicina)|cist]] na jajčnikih<ref name=NIH2017Def/> | differential = [[adrenalna hiperplazija]], [[hipertiroidizem]], [[hiperprolaktinemija|povišane ravni prolaktina v krvi]]<ref name=NIH2013Diag/> | prevention = | treatment = izguba telesne teže, telesna dejavnost<ref name=Mor2015/><ref name=Gia2009/> | medication = [[kontracepcijske tablete]], [[metformin]], [[antiandrogen]]i<ref name=NIH2014Tx1/> | prognosis = | frequency = 2 do 20 % žensk v rodni dobi<ref name=NIH2013Epi/><ref name=Lub2013/> | deaths = }} <!-- Opredelitev in simptomi --> '''Sindrom policističnih jajčnikov''' (PCOS) ali z novejšim poimenovanjem '''poliendokrini presnovni jajčnikov sindrom''' oziroma '''poliendokrini metabolni ovarijski sindrom''' (PMOS) je skupek [[simptom]]ov in [[bolezenski znak|bolezenskih znakov]] pri povišanih vrednostih [[androgen]]ov (moških spolnih hormonov) pri ženski.<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=sindrom&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 3. 5. 2020.</ref><ref name=NIH2017Def>{{navedi splet|title=Polycystic Ovary Syndrome (PCOS): Condition Information |url=https://www.nichd.nih.gov/health/topics/pcos/conditioninfo|publisher=National Institute of Child Health and Human Development |accessdate=19. 11. 2018|date=31. 1. 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Polycystic ovary syndrome (PCOS) fact sheet|url=http://womenshealth.gov/publications/our-publications/fact-sheet/polycystic-ovary-syndrome.html|website=Women's Health|accessdate=11. 8. 2016|date=23. 12. 2014 |url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160812093306/http://womenshealth.gov/publications/our-publications/fact-sheet/polycystic-ovary-syndrome.html|archivedate=12. 8. 2016}}</ref> Znaki in simptomi zajemajo neredne ali povsem odsotne [[menstrualni cikel|menstrualne cikle]], čezmerne ali podaljšane menstruacije ([[menoragija]]), [[hirsutizem]] (poraščenost moškega tipa pri ženskah), [[akne]], bolečine v medeničnem predelu, težave s [[plodnost]]jo, ''[[acanthosis nigricans]]'' (temni poroženevajoči predeli kože v predelih kožnih pregibov in gub).<ref name="NIH2013Sym">{{navedi splet|url=http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/symptoms.aspx|title=What are the symptoms of PCOS?|website=National Institute of Child Health and Human Development (NICHD)|format=05/23/2013|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150303190314/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/symptoms.aspx|archivedate=3. 3. 2015|accessdate=13. 3. 2015}}</ref> S sindromom policističnih jajčnikov so povezani [[sladkorna bolezen tipa 2]], [[debelost]], [[obstruktivna apneja med spanjem]], [[srčne bolezni]], [[motnja razpoloženja|motnje razpoloženja]], [[rak maternične sluznice]].<ref name=NIH2017Def/> <!-- Vzroki in diagnoza --> Sindrom policističnih jajčnikov nastane zaradi preplete genetskih in okolijskih dejavnikov.<ref name=De2016>{{cite journal |vauthors=De Leo V, Musacchio MC, Cappelli V, Massaro MG, Morgante G, Petraglia F |title=Genetic, hormonal and metabolic aspects of PCOS: an update |journal=Reproductive Biology and Endocrinology |volume=14 |issue=1 |pages=38 |year=2016 |pmid=27423183 |pmc=4947298 |doi=10.1186/s12958-016-0173-x |type=Review}}</ref><ref name=Endo2006>{{cite journal |vauthors = Diamanti-Kandarakis E, Kandarakis H | title = The role of genes and environment in the etiology of PCOS | journal = Endocrine | volume = 30 | issue = 1 | pages = 19–26 | year = 2006 | pmid = 17185788 | doi = 10.1385/ENDO:30:1:19 }}</ref><ref name=Du2015>{{cite journal |vauthors=Dumesic DA, Oberfield SE, Stener-Victorin E, Marshall JC, Laven JS, Legro RS |title=Scientific Statement on the Diagnostic Criteria, Epidemiology, Pathophysiology, and Molecular Genetics of Polycystic Ovary Syndrome |journal=Endocrine Reviews |volume=36 |issue=5 |pages=487–525 |year=2015 |pmid=26426951 |pmc=4591526 |doi=10.1210/er.2015-1018 |type=Review}}</ref> Med dejavnike tveganja spadajo [[debelost]], pomanjkanje telesne dejavnosti ter pojavljanje bolezni v družini.<ref name=NIH2013Epi>{{navedi splet|url=http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/risk.aspx|title=How many people are affected or at risk for PCOS?|date=23. 5. 2013|website=Eunice Kennedy Shriver National Institute of Child Health and Human Development |accessdate=13. 3. 2015|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150304124420/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/risk.aspx|archivedate=4 March 2015}}</ref> Za postavitev diagnoze sta potrebna dva od naslednjih treh znakov: odsotnost [[ovulacija|ovulacije]], povišane ravni [[androgen]]ov v krvi in [[Cista (medicina)|ciste]] na jajčnikih.<ref name=NIH2017Def/> Prisotnost cist na jajčnikih se lahko ugotovi z [[ultrazvočno slikanje|ultrazvočnim slikanjem]].<ref name=NIH2013Diag/> Druge bolezni s podobno simptomatiko so [[adrenalna hiperplazija]], [[hipotiroidizem]] in [[hiperprolaktinemija|visoke ravni prolaktina v krvi]].<ref name=NIH2013Diag>{{navedi splet|title=How do health care providers diagnose PCOS?|url=http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/diagnose.aspx|website=Eunice Kennedy Shriver National Institute of Child Health and Human Development|accessdate=13. 3. 2015|date=23. 5. 2013|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402164900/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/diagnose.aspx|archivedate=2. 4. 2015}}</ref> <!-- Preprečevanje in zdravljenje --> Za sindrom policističnih jajčnikov ne poznamo zdravila ali drugega ukrepa, ki bi vodil v popolno ozdravitev.<ref name=NIH2013Cure>{{navedi splet|title=Is there a cure for PCOS?|url=http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/cure.aspx|website=US Department of Health and Human Services, National Institutes of Health|accessdate=13. 3. 2015|date=23. 5. 2013|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150405021527/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/cure.aspx|archivedate=5. 4. 2015}}</ref> Bolezen lahko ublažijo spremembe življenjskega sloga, kot sta izguba telesne teže in telesna dejavnost.<ref name=Mor2015>{{cite journal |vauthors=Mortada R, Williams T |title=Metabolic Syndrome: Polycystic Ovary Syndrome |journal=FP Essentials |volume=435 |issue= |pages=30–42 |year=2015 |pmid=26280343 |doi= |type=Review}}</ref><ref name=Gia2009>{{cite journal |vauthors=Giallauria F, Palomba S, Vigorito C, Tafuri MG, Colao A, Lombardi G, Orio F |title=Androgens in polycystic ovary syndrome: the role of exercise and diet |journal=Seminars in Reproductive Medicine |volume=27 |issue=4 |pages=306–315 |year=2009 |pmid=19530064 |doi=10.1055/s-0029-1225258 |type=Review}}</ref> Uporaba [[kontracepcijska tableta|kontracepcijskih tablet]] lahko pomaga pri uravnavanju menstrualnega cikla ter ublažitvi prekomerne poraščenosti in aken.<ref name=NIH2014Tx1/> Za zdravljenje se lahko uporabijo tudi [[metformin]] in zdravila z [[antiandrogen]]im delovanjem.<ref name=NIH2014Tx1/> Za zdravljenje aken in prekomerne poraščenosti se lahko uporabijo druge ustrezne oblike zdravljenja.<ref name=NIH2014Tx1>{{navedi splet|title=Treatments to Relieve Symptoms of PCOS|author=National Institutes of Health (NIH)|url=http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/relieve.aspx|accessdate=13. 3. 2015|date=14. 7. 2014|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402132607/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/relieve.aspx|archivedate=2 April 2015|author-link=National Institutes of Health}}</ref> Pri izboljšanju plodnosti lahko pomagata izguba telesne teže ter uporaba klomifena ali metformina.<ref name=NIH2014Tx2/> Pri bolnicah, pri katerih drugi ukrepi niso učinkoviti, se lahko opravi tudi [[zunajtelesna oploditev]].<ref name=NIH2014Tx2>{{navedi splet|title=Treatments for Infertility Resulting from PCOS|url=http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/infertility.aspx|author=National Institutes of Health (NIH)|accessdate=13. 3. 2015|date=14. 7. 2014|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402200400/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/infertility.aspx|archivedate=2. 4. 2015|author-link=National Institutes of Health}}</ref> <!-- Epidemiologija--> Sindrom policističnih jajčnikov je najpogostejša endokrina motnja pri ženskah med 18. in 44. letom starosti.<ref name=BMC2010>{{cite journal | vauthors = Teede H, Deeks A, Moran L | title = Polycystic ovary syndrome: a complex condition with psychological, reproductive and metabolic manifestations that impacts on health across the lifespan | journal = BMC Med | volume = 8 | pages = 41 | year = 2010 | pmid = 20591140 | pmc = 2909929 | doi = 10.1186/1741-7015-8-41 | issue=1}}</ref> Po oceni prizadene okoli 2 do 20 % žensk v tem obdobju; ocene se razlikujejo glede na opredelitev same bolezni.<ref name=NIH2013Epi/><ref name=Lub2013>{{navedi knjigo |editor-first1=Lubna |editor-last1=Pal |title=Polycystic Ovary Syndrome Current and Emerging Concepts|date=2013|publisher=Springer|location=Dordrecht|isbn=9781461483946|page=7|chapter-url=https://books.google.com/books?id=DTUnAQAAQBAJ&lpg=PP1&dq=Polycystic%20Ovary%20Syndrome%3B%20Subtitle%3A%20Current%20and%20Emerging%20Concepts%3B%20Part%20I&pg=PA7|chapter=Diagnostic Criteria and Epidemiology of PCOS|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170910181322/https://books.google.com/books?id=DTUnAQAAQBAJ&lpg=PP1&dq=Polycystic%20Ovary%20Syndrome%3B%20Subtitle%3A%20Current%20and%20Emerging%20Concepts%3B%20Part%20I&pg=PA7|archivedate=2017-09-10}}</ref> Pri ženskah, ki so neplodne zaradi odsotnosti ovulacije, je sindrom policističnih jajčnikov najpogostejši vzrok.<ref name=NIH2017Def/> Bolezensko stanje, ki jo danes poznamo pod imenom sindrom policističnih jajčnikov, so prvič opisali v Italiji leta 1721.<ref name="Kovacs2007">{{navedi knjigo|last1=Kovacs|first1=Gabor T.|last2=Norman|first2=Robert|title=Polycystic Ovary Syndrome|url=https://books.google.com/books?id=bpn1u9hziVgC&pg=PA4|accessdate=29. 3. 2013|date=22. 2. 2007|publisher=Cambridge University Press|isbn=9781139462037|page=4|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130616151243/http://books.google.com/books?id=bpn1u9hziVgC&pg=PA4|archivedate=16. 6. 2013}}</ref> == Znaki in simptomi == Klinična slika bolezni je zelo pestra, eden vodilnih simptomov pa je [[neplodnost]] zaradi kronične [[anovulacija|anovulacije]] (popolne odsotnosti ovulacije) oziroma oligoovulacije (preredke ovulacije).<ref>Ribič-Pucelj, Martina, Tomaževič, Tomaž, Vogler, Andrej, Vrtačnik-Bokal, Eda, Drobnič, Sašo, Zorn, Branko, Meden-Vrtovec, Helena (2003). Kirurško zdravljenje policističnih jajčnikov pri neplodnih bolnicah. Zdravniški vestnik, letnik 72, supl. 2, str. II-101-II-104.</ref> Poleg motenj menstrualnega cikla (popolnoma odsotne ali preredke menstruacije) se lahko pojavljajo še naslednji znaki in simptomi: * [[hiperadrogenizem|povišane ravni moških hormonov]] (hiperandrogenizem) – najpogosteje se kaže kot [[mozoljavost]], [[hirsutizem]] (prekomerna poraščenost moškega tipa pri ženski, na primer na bradi in prsih), povzroči pa lahko tudi močne im podaljšane menstruacije (hipermenoreja), andrigeno alopecijo (tanšanje las ali njihovo izpadanje) ter druge simptome;<ref name=BMC2010 /><ref name="AMN">{{navedi splet|author1=Christine Cortet-Rudelli|author2=Didier Dewailly|title=Diagnosis of Hyperandrogenism in Female Adolescents|website=Hyperandrogenism in Adolescent Girls|url=http://www.health.am/gyneco/more/diagnosis-of-hyperandrogenism-in-female/|date=21. 9. 2006|publisher=Armenian Health Network, Health.am|accessdate=21. 11. 2006|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070930181313/http://www.health.am/gyneco/more/diagnosis-of-hyperandrogenism-in-female/|archivedate=30. 9. 2007}}</ref> * [[presnovni sindrom]] – kaže se kot nagnjenost k [[centralna debelost|centralni debelosti]] (v predelu trebuha) ter povzroča druge simptome, ki so povezani z [[neodzivnost na inzulin|neodzivnostjo na inzulin]].<ref name=BMC2010 /> Pri bolnicah s sindromom policističnih jajčnikov so povišane serumske ravni [[inzulin]]a, in [[homocistein]]a.<ref name="FertSter_insulin">{{cite journal | vauthors = Nafiye Y, Sevtap K, Muammer D, Emre O, Senol K, Leyla M | title = The effect of serum and intrafollicular insulin resistance parameters and homocysteine levels of nonobese, nonhyperandrogenemic polycystic ovary syndrome patients on in vitro fertilization outcome | journal = Fertil. Steril. | volume = 93 | issue = 6 | pages = 1864–1869 | year = 2010 | pmid = 19171332 | doi = 10.1016/j.fertnstert.2008.12.024 }}</ref> == Vzrok == Glede na veliko raznolikost in kompleksnost klinične slike je razvoj sindroma policističnih jajčnikov zelo verjetno posledica zapletenega medsebojnega vpliva [[genetika|genetskih]] dejavnikov in/ali dejavnikov okolja (način prehranjevanja, [[telesna dejavnost]]). Gre za multifaktorsko patogenezo, ki kljub številnim raziskavam ostaja v veliki meri nepojasnjena.<ref>Ferk, Polonca, Čelhar, Teja, Geršak, Ksenija (2007). Genetika sindroma policističnih jajčnikov - vloga mikrosatelitskega polimorfizma (TAAAA)n v genu SHBG. Farmacevtski vestnik, letnik 58, številka 1, str. 21-28.</ref> == Zdravljenje == Za lajšanje sindroma policističnih jajčnikov se primarno priporoča sprememba življenjskega sloga in uporaba zdravil.<ref>{{Cite journal|last=Legro|first=Richard S.|last2=Arslanian|first2=Silva A.|last3=Ehrmann|first3=David A.|last4=Hoeger|first4=Kathleen M.|last5=Murad|first5=M. Hassan|last6=Pasquali|first6=Renato|last7=Welt|first7=Corrine K.|last8=Endocrine Society|date=December 2013|title=Diagnosis and treatment of polycystic ovary syndrome: an Endocrine Society clinical practice guideline|journal=The Journal of Clinical Endocrinology and Metabolism|volume=98|issue=12|pages=4565–4592|doi=10.1210/jc.2013-2350|issn=1945-7197|pmc=5399492|pmid=24151290}}</ref> === Sprememba življenjskega sloga === Velik delež bolnic s sindromom policističnih jajčnikov ima preveliko telesno težo; ena od raziskav je ugotovila, da je takih 44 %. Debelost je tesno povezana z razvojem odpornosti na inzulin. Bolnice s sindromom policističnih jajčnikov imajo tudi povečano tveganje za zgodnji razvoj srčno-žilnih bolezni, saj se poleg debelosti pri njih pogosteje pojavljajo [[dislipidemija]] (mejne ali visoke vrednosti [[lipid]]ov v krvi), povečane vrednosti [[triglicerid]]ov in [[LDL-holesterol]]a v krvi ter zmanjšane vrednosti [[HDL-holesterol]]a v krvi, [[povišan krvni tlak]] in zgodnja [[ateroskleroza]]. V povezavi s tem se bolnicam priporoča sprememba življenjskega sloga, ki zajema primerno dieto, redno telesno vadbo, izgubo telesne teže in ukinitev kajenja.<ref>Tekavc, Janja, Šćepanović, Darija (2013). Vpliv telesne vadbe na ženske s sindromom policističnih jajčnikov. Fizioterapija (Ljubljana), letnik 21, številka 2, str. 36-41.</ref> Mnoge raziskave so pokazale, da izguba teže pri bolnicah s čezmerno težo lahko vodi v vzpostavitev ovulacije v nekaj tednih. Že 5-odstotna izguba telesne teže izboljša ovulacijo in [[plodnost]], zato se vsem čezmerno težkim bolnicam priporočata telovadba in pravilna prehrana. V 6–9 mesecih se zmanjša hirsutizem, redni menstruacijski ciklusi pa se zopet pojavijo, ko se zniža vrednost [[androgen]]ov.<ref>Košir-Pogačnik, Renata, Meden-Vrtovec, Helena (2009). Vloga metformina pri obravnavi bolnic s sindromom policističnih jajčnikov. Zdravniški vestnik, letnik 78, številka 3, str. 137-141.</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ginekologija]] [[Kategorija:Sindromi]] akelve0clgymyrsgictw166np7um9in 6682822 6682821 2026-05-30T06:40:25Z Marko3 1829 6682822 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom policističnih jajčnikov | image = PCOS.jpg | caption = Policistični [[jajčnik]], prikazan na ultrazvočnem posnetku | field = [[ginekologija]] | synonyms = sindrom policističnih ovarijev, bolezen policističnih ovarijev, PCOS, Stein-Leventhalov sindrom, syndroma Stein-Leventhal,<ref name=SMS/> hiperandrogena anovulacija<ref name="KollmannMartins2014">{{cite journal | vauthors = Kollmann M, Martins WP, Raine-Fenning N | title = Terms and thresholds for the ultrasound evaluation of the ovaries in women with hyperandrogenic anovulation | journal = Hum. Reprod. Update | volume = 20 | issue = 3 | pages = 463–464 | year = 2014 | pmid = 24516084 | doi = 10.1093/humupd/dmu005 }}</ref> | symptoms = neredni menstrualni cikli, močne menstruacije, [[hirsutizem]] (poraščenost moškega tipa pri ženskah), [[akne]], bolečina v medeničnem predelu, težave s [[plodnost]]jo, ''[[acanthosis nigricans]]'' (temni poroženevajoči predeli kože v predelih kožnih pregibov in gub)<ref name=NIH2013Sym/> | complications = [[sladkorna bolezen tipa 2]], [[debelost]], [[obstruktivna apneja med spanjem]], [[srčne bolezni]], [[motnja razpoloženja|motnje razpoloženja]], [[rak maternične sluznice]]<ref name=NIH2017Def/> | onset = | duration = trajajoča bolezen<ref name=NIH2013Cure/> | causes = genetski in okolijski dejavniki<ref name=De2016/><ref name=Endo2006/> | risks = [[debelost]], pomanjkanje telesne dejavnosti, pojavljanje v družini<ref name=NIH2013Epi/> | diagnosis = na osnovi izostanka [[ovulacija|ovulacij]], visokih ravni [[adrogen]]ov in [[Cista (medicina)|cist]] na jajčnikih<ref name=NIH2017Def/> | differential = [[adrenalna hiperplazija]], [[hipertiroidizem]], [[hiperprolaktinemija|povišane ravni prolaktina v krvi]]<ref name=NIH2013Diag/> | prevention = | treatment = izguba telesne teže, telesna dejavnost<ref name=Mor2015/><ref name=Gia2009/> | medication = [[kontracepcijske tablete]], [[metformin]], [[antiandrogen]]i<ref name=NIH2014Tx1/> | prognosis = | frequency = 2 do 20 % žensk v rodni dobi<ref name=NIH2013Epi/><ref name=Lub2013/> | deaths = }} <!-- Opredelitev in simptomi --> '''Poliendokrini presnovni jajčnikov sindrom''' ali '''poliendokrini metabolni ovarijski sindrom''' (PMOS), prej imenovan '''sindrom policističnih jajčnikov''' (PCOS), je skupek [[simptom]]ov in [[bolezenski znak|bolezenskih znakov]] pri povišanih vrednostih [[androgen]]ov (moških spolnih hormonov) pri ženski.<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=sindrom&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 3. 5. 2020.</ref><ref name=NIH2017Def>{{navedi splet|title=Polycystic Ovary Syndrome (PCOS): Condition Information |url=https://www.nichd.nih.gov/health/topics/pcos/conditioninfo|publisher=National Institute of Child Health and Human Development |accessdate=19. 11. 2018|date=31. 1. 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Polycystic ovary syndrome (PCOS) fact sheet|url=http://womenshealth.gov/publications/our-publications/fact-sheet/polycystic-ovary-syndrome.html|website=Women's Health|accessdate=11. 8. 2016|date=23. 12. 2014 |url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160812093306/http://womenshealth.gov/publications/our-publications/fact-sheet/polycystic-ovary-syndrome.html|archivedate=12. 8. 2016}}</ref> Znaki in simptomi zajemajo neredne ali povsem odsotne [[menstrualni cikel|menstrualne cikle]], čezmerne ali podaljšane menstruacije ([[menoragija]]), [[hirsutizem]] (poraščenost moškega tipa pri ženskah), [[akne]], bolečine v medeničnem predelu, težave s [[plodnost]]jo, ''[[acanthosis nigricans]]'' (temni poroženevajoči predeli kože v predelih kožnih pregibov in gub).<ref name="NIH2013Sym">{{navedi splet|url=http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/symptoms.aspx|title=What are the symptoms of PCOS?|website=National Institute of Child Health and Human Development (NICHD)|format=05/23/2013|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150303190314/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/symptoms.aspx|archivedate=3. 3. 2015|accessdate=13. 3. 2015}}</ref> S sindromom policističnih jajčnikov so povezani [[sladkorna bolezen tipa 2]], [[debelost]], [[obstruktivna apneja med spanjem]], [[srčne bolezni]], [[motnja razpoloženja|motnje razpoloženja]], [[rak maternične sluznice]].<ref name=NIH2017Def/> <!-- Vzroki in diagnoza --> Sindrom policističnih jajčnikov nastane zaradi preplete genetskih in okolijskih dejavnikov.<ref name=De2016>{{cite journal |vauthors=De Leo V, Musacchio MC, Cappelli V, Massaro MG, Morgante G, Petraglia F |title=Genetic, hormonal and metabolic aspects of PCOS: an update |journal=Reproductive Biology and Endocrinology |volume=14 |issue=1 |pages=38 |year=2016 |pmid=27423183 |pmc=4947298 |doi=10.1186/s12958-016-0173-x |type=Review}}</ref><ref name=Endo2006>{{cite journal |vauthors = Diamanti-Kandarakis E, Kandarakis H | title = The role of genes and environment in the etiology of PCOS | journal = Endocrine | volume = 30 | issue = 1 | pages = 19–26 | year = 2006 | pmid = 17185788 | doi = 10.1385/ENDO:30:1:19 }}</ref><ref name=Du2015>{{cite journal |vauthors=Dumesic DA, Oberfield SE, Stener-Victorin E, Marshall JC, Laven JS, Legro RS |title=Scientific Statement on the Diagnostic Criteria, Epidemiology, Pathophysiology, and Molecular Genetics of Polycystic Ovary Syndrome |journal=Endocrine Reviews |volume=36 |issue=5 |pages=487–525 |year=2015 |pmid=26426951 |pmc=4591526 |doi=10.1210/er.2015-1018 |type=Review}}</ref> Med dejavnike tveganja spadajo [[debelost]], pomanjkanje telesne dejavnosti ter pojavljanje bolezni v družini.<ref name=NIH2013Epi>{{navedi splet|url=http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/risk.aspx|title=How many people are affected or at risk for PCOS?|date=23. 5. 2013|website=Eunice Kennedy Shriver National Institute of Child Health and Human Development |accessdate=13. 3. 2015|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150304124420/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/risk.aspx|archivedate=4 March 2015}}</ref> Za postavitev diagnoze sta potrebna dva od naslednjih treh znakov: odsotnost [[ovulacija|ovulacije]], povišane ravni [[androgen]]ov v krvi in [[Cista (medicina)|ciste]] na jajčnikih.<ref name=NIH2017Def/> Prisotnost cist na jajčnikih se lahko ugotovi z [[ultrazvočno slikanje|ultrazvočnim slikanjem]].<ref name=NIH2013Diag/> Druge bolezni s podobno simptomatiko so [[adrenalna hiperplazija]], [[hipotiroidizem]] in [[hiperprolaktinemija|visoke ravni prolaktina v krvi]].<ref name=NIH2013Diag>{{navedi splet|title=How do health care providers diagnose PCOS?|url=http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/diagnose.aspx|website=Eunice Kennedy Shriver National Institute of Child Health and Human Development|accessdate=13. 3. 2015|date=23. 5. 2013|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402164900/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/diagnose.aspx|archivedate=2. 4. 2015}}</ref> <!-- Preprečevanje in zdravljenje --> Za sindrom policističnih jajčnikov ne poznamo zdravila ali drugega ukrepa, ki bi vodil v popolno ozdravitev.<ref name=NIH2013Cure>{{navedi splet|title=Is there a cure for PCOS?|url=http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/cure.aspx|website=US Department of Health and Human Services, National Institutes of Health|accessdate=13. 3. 2015|date=23. 5. 2013|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150405021527/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/cure.aspx|archivedate=5. 4. 2015}}</ref> Bolezen lahko ublažijo spremembe življenjskega sloga, kot sta izguba telesne teže in telesna dejavnost.<ref name=Mor2015>{{cite journal |vauthors=Mortada R, Williams T |title=Metabolic Syndrome: Polycystic Ovary Syndrome |journal=FP Essentials |volume=435 |issue= |pages=30–42 |year=2015 |pmid=26280343 |doi= |type=Review}}</ref><ref name=Gia2009>{{cite journal |vauthors=Giallauria F, Palomba S, Vigorito C, Tafuri MG, Colao A, Lombardi G, Orio F |title=Androgens in polycystic ovary syndrome: the role of exercise and diet |journal=Seminars in Reproductive Medicine |volume=27 |issue=4 |pages=306–315 |year=2009 |pmid=19530064 |doi=10.1055/s-0029-1225258 |type=Review}}</ref> Uporaba [[kontracepcijska tableta|kontracepcijskih tablet]] lahko pomaga pri uravnavanju menstrualnega cikla ter ublažitvi prekomerne poraščenosti in aken.<ref name=NIH2014Tx1/> Za zdravljenje se lahko uporabijo tudi [[metformin]] in zdravila z [[antiandrogen]]im delovanjem.<ref name=NIH2014Tx1/> Za zdravljenje aken in prekomerne poraščenosti se lahko uporabijo druge ustrezne oblike zdravljenja.<ref name=NIH2014Tx1>{{navedi splet|title=Treatments to Relieve Symptoms of PCOS|author=National Institutes of Health (NIH)|url=http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/relieve.aspx|accessdate=13. 3. 2015|date=14. 7. 2014|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402132607/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/relieve.aspx|archivedate=2 April 2015|author-link=National Institutes of Health}}</ref> Pri izboljšanju plodnosti lahko pomagata izguba telesne teže ter uporaba klomifena ali metformina.<ref name=NIH2014Tx2/> Pri bolnicah, pri katerih drugi ukrepi niso učinkoviti, se lahko opravi tudi [[zunajtelesna oploditev]].<ref name=NIH2014Tx2>{{navedi splet|title=Treatments for Infertility Resulting from PCOS|url=http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/infertility.aspx|author=National Institutes of Health (NIH)|accessdate=13. 3. 2015|date=14. 7. 2014|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402200400/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/infertility.aspx|archivedate=2. 4. 2015|author-link=National Institutes of Health}}</ref> <!-- Epidemiologija--> Sindrom policističnih jajčnikov je najpogostejša endokrina motnja pri ženskah med 18. in 44. letom starosti.<ref name=BMC2010>{{cite journal | vauthors = Teede H, Deeks A, Moran L | title = Polycystic ovary syndrome: a complex condition with psychological, reproductive and metabolic manifestations that impacts on health across the lifespan | journal = BMC Med | volume = 8 | pages = 41 | year = 2010 | pmid = 20591140 | pmc = 2909929 | doi = 10.1186/1741-7015-8-41 | issue=1}}</ref> Po oceni prizadene okoli 2 do 20 % žensk v tem obdobju; ocene se razlikujejo glede na opredelitev same bolezni.<ref name=NIH2013Epi/><ref name=Lub2013>{{navedi knjigo |editor-first1=Lubna |editor-last1=Pal |title=Polycystic Ovary Syndrome Current and Emerging Concepts|date=2013|publisher=Springer|location=Dordrecht|isbn=9781461483946|page=7|chapter-url=https://books.google.com/books?id=DTUnAQAAQBAJ&lpg=PP1&dq=Polycystic%20Ovary%20Syndrome%3B%20Subtitle%3A%20Current%20and%20Emerging%20Concepts%3B%20Part%20I&pg=PA7|chapter=Diagnostic Criteria and Epidemiology of PCOS|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170910181322/https://books.google.com/books?id=DTUnAQAAQBAJ&lpg=PP1&dq=Polycystic%20Ovary%20Syndrome%3B%20Subtitle%3A%20Current%20and%20Emerging%20Concepts%3B%20Part%20I&pg=PA7|archivedate=2017-09-10}}</ref> Pri ženskah, ki so neplodne zaradi odsotnosti ovulacije, je sindrom policističnih jajčnikov najpogostejši vzrok.<ref name=NIH2017Def/> Bolezensko stanje, ki jo danes poznamo pod imenom sindrom policističnih jajčnikov, so prvič opisali v Italiji leta 1721.<ref name="Kovacs2007">{{navedi knjigo|last1=Kovacs|first1=Gabor T.|last2=Norman|first2=Robert|title=Polycystic Ovary Syndrome|url=https://books.google.com/books?id=bpn1u9hziVgC&pg=PA4|accessdate=29. 3. 2013|date=22. 2. 2007|publisher=Cambridge University Press|isbn=9781139462037|page=4|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130616151243/http://books.google.com/books?id=bpn1u9hziVgC&pg=PA4|archivedate=16. 6. 2013}}</ref> == Znaki in simptomi == Klinična slika bolezni je zelo pestra, eden vodilnih simptomov pa je [[neplodnost]] zaradi kronične [[anovulacija|anovulacije]] (popolne odsotnosti ovulacije) oziroma oligoovulacije (preredke ovulacije).<ref>Ribič-Pucelj, Martina, Tomaževič, Tomaž, Vogler, Andrej, Vrtačnik-Bokal, Eda, Drobnič, Sašo, Zorn, Branko, Meden-Vrtovec, Helena (2003). Kirurško zdravljenje policističnih jajčnikov pri neplodnih bolnicah. Zdravniški vestnik, letnik 72, supl. 2, str. II-101-II-104.</ref> Poleg motenj menstrualnega cikla (popolnoma odsotne ali preredke menstruacije) se lahko pojavljajo še naslednji znaki in simptomi: * [[hiperadrogenizem|povišane ravni moških hormonov]] (hiperandrogenizem) – najpogosteje se kaže kot [[mozoljavost]], [[hirsutizem]] (prekomerna poraščenost moškega tipa pri ženski, na primer na bradi in prsih), povzroči pa lahko tudi močne im podaljšane menstruacije (hipermenoreja), andrigeno alopecijo (tanšanje las ali njihovo izpadanje) ter druge simptome;<ref name=BMC2010 /><ref name="AMN">{{navedi splet|author1=Christine Cortet-Rudelli|author2=Didier Dewailly|title=Diagnosis of Hyperandrogenism in Female Adolescents|website=Hyperandrogenism in Adolescent Girls|url=http://www.health.am/gyneco/more/diagnosis-of-hyperandrogenism-in-female/|date=21. 9. 2006|publisher=Armenian Health Network, Health.am|accessdate=21. 11. 2006|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070930181313/http://www.health.am/gyneco/more/diagnosis-of-hyperandrogenism-in-female/|archivedate=30. 9. 2007}}</ref> * [[presnovni sindrom]] – kaže se kot nagnjenost k [[centralna debelost|centralni debelosti]] (v predelu trebuha) ter povzroča druge simptome, ki so povezani z [[neodzivnost na inzulin|neodzivnostjo na inzulin]].<ref name=BMC2010 /> Pri bolnicah s sindromom policističnih jajčnikov so povišane serumske ravni [[inzulin]]a, in [[homocistein]]a.<ref name="FertSter_insulin">{{cite journal | vauthors = Nafiye Y, Sevtap K, Muammer D, Emre O, Senol K, Leyla M | title = The effect of serum and intrafollicular insulin resistance parameters and homocysteine levels of nonobese, nonhyperandrogenemic polycystic ovary syndrome patients on in vitro fertilization outcome | journal = Fertil. Steril. | volume = 93 | issue = 6 | pages = 1864–1869 | year = 2010 | pmid = 19171332 | doi = 10.1016/j.fertnstert.2008.12.024 }}</ref> == Vzrok == Glede na veliko raznolikost in kompleksnost klinične slike je razvoj sindroma policističnih jajčnikov zelo verjetno posledica zapletenega medsebojnega vpliva [[genetika|genetskih]] dejavnikov in/ali dejavnikov okolja (način prehranjevanja, [[telesna dejavnost]]). Gre za multifaktorsko patogenezo, ki kljub številnim raziskavam ostaja v veliki meri nepojasnjena.<ref>Ferk, Polonca, Čelhar, Teja, Geršak, Ksenija (2007). Genetika sindroma policističnih jajčnikov - vloga mikrosatelitskega polimorfizma (TAAAA)n v genu SHBG. Farmacevtski vestnik, letnik 58, številka 1, str. 21-28.</ref> == Zdravljenje == Za lajšanje sindroma policističnih jajčnikov se primarno priporoča sprememba življenjskega sloga in uporaba zdravil.<ref>{{Cite journal|last=Legro|first=Richard S.|last2=Arslanian|first2=Silva A.|last3=Ehrmann|first3=David A.|last4=Hoeger|first4=Kathleen M.|last5=Murad|first5=M. Hassan|last6=Pasquali|first6=Renato|last7=Welt|first7=Corrine K.|last8=Endocrine Society|date=December 2013|title=Diagnosis and treatment of polycystic ovary syndrome: an Endocrine Society clinical practice guideline|journal=The Journal of Clinical Endocrinology and Metabolism|volume=98|issue=12|pages=4565–4592|doi=10.1210/jc.2013-2350|issn=1945-7197|pmc=5399492|pmid=24151290}}</ref> === Sprememba življenjskega sloga === Velik delež bolnic s sindromom policističnih jajčnikov ima preveliko telesno težo; ena od raziskav je ugotovila, da je takih 44 %. Debelost je tesno povezana z razvojem odpornosti na inzulin. Bolnice s sindromom policističnih jajčnikov imajo tudi povečano tveganje za zgodnji razvoj srčno-žilnih bolezni, saj se poleg debelosti pri njih pogosteje pojavljajo [[dislipidemija]] (mejne ali visoke vrednosti [[lipid]]ov v krvi), povečane vrednosti [[triglicerid]]ov in [[LDL-holesterol]]a v krvi ter zmanjšane vrednosti [[HDL-holesterol]]a v krvi, [[povišan krvni tlak]] in zgodnja [[ateroskleroza]]. V povezavi s tem se bolnicam priporoča sprememba življenjskega sloga, ki zajema primerno dieto, redno telesno vadbo, izgubo telesne teže in ukinitev kajenja.<ref>Tekavc, Janja, Šćepanović, Darija (2013). Vpliv telesne vadbe na ženske s sindromom policističnih jajčnikov. Fizioterapija (Ljubljana), letnik 21, številka 2, str. 36-41.</ref> Mnoge raziskave so pokazale, da izguba teže pri bolnicah s čezmerno težo lahko vodi v vzpostavitev ovulacije v nekaj tednih. Že 5-odstotna izguba telesne teže izboljša ovulacijo in [[plodnost]], zato se vsem čezmerno težkim bolnicam priporočata telovadba in pravilna prehrana. V 6–9 mesecih se zmanjša hirsutizem, redni menstruacijski ciklusi pa se zopet pojavijo, ko se zniža vrednost [[androgen]]ov.<ref>Košir-Pogačnik, Renata, Meden-Vrtovec, Helena (2009). Vloga metformina pri obravnavi bolnic s sindromom policističnih jajčnikov. Zdravniški vestnik, letnik 78, številka 3, str. 137-141.</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ginekologija]] [[Kategorija:Sindromi]] ngu88azhbh6vz4xajwos5w3k8ehxa1w 6682823 6682822 2026-05-30T06:41:27Z Marko3 1829 6682823 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom policističnih jajčnikov | image = PCOS.jpg | caption = Policistični [[jajčnik]], prikazan na ultrazvočnem posnetku | field = [[ginekologija]] | synonyms = sindrom policističnih ovarijev, bolezen policističnih ovarijev, PCOS, Stein-Leventhalov sindrom, syndroma Stein-Leventhal,<ref name=SMS/> hiperandrogena anovulacija<ref name="KollmannMartins2014">{{cite journal | vauthors = Kollmann M, Martins WP, Raine-Fenning N | title = Terms and thresholds for the ultrasound evaluation of the ovaries in women with hyperandrogenic anovulation | journal = Hum. Reprod. Update | volume = 20 | issue = 3 | pages = 463–464 | year = 2014 | pmid = 24516084 | doi = 10.1093/humupd/dmu005 }}</ref> | symptoms = neredni menstrualni cikli, močne menstruacije, [[hirsutizem]] (poraščenost moškega tipa pri ženskah), [[akne]], bolečina v medeničnem predelu, težave s [[plodnost]]jo, ''[[acanthosis nigricans]]'' (temni poroženevajoči predeli kože v predelih kožnih pregibov in gub)<ref name=NIH2013Sym/> | complications = [[sladkorna bolezen tipa 2]], [[debelost]], [[obstruktivna apneja med spanjem]], [[srčne bolezni]], [[motnja razpoloženja|motnje razpoloženja]], [[rak maternične sluznice]]<ref name=NIH2017Def/> | onset = | duration = trajajoča bolezen<ref name=NIH2013Cure/> | causes = genetski in okolijski dejavniki<ref name=De2016/><ref name=Endo2006/> | risks = [[debelost]], pomanjkanje telesne dejavnosti, pojavljanje v družini<ref name=NIH2013Epi/> | diagnosis = na osnovi izostanka [[ovulacija|ovulacij]], visokih ravni [[adrogen]]ov in [[Cista (medicina)|cist]] na jajčnikih<ref name=NIH2017Def/> | differential = [[adrenalna hiperplazija]], [[hipertiroidizem]], [[hiperprolaktinemija|povišane ravni prolaktina v krvi]]<ref name=NIH2013Diag/> | prevention = | treatment = izguba telesne teže, telesna dejavnost<ref name=Mor2015/><ref name=Gia2009/> | medication = [[kontracepcijske tablete]], [[metformin]], [[antiandrogen]]i<ref name=NIH2014Tx1/> | prognosis = | frequency = 2 do 20 % žensk v rodni dobi<ref name=NIH2013Epi/><ref name=Lub2013/> | deaths = }} <!-- Opredelitev in simptomi --> '''Poliendokrini presnovni jajčnikov sindrom''' ali '''poliendokrini metabolni ovarijski sindrom''' (PMOS), prej imenovan '''sindrom policističnih jajčnikov''' (PCOS),<ref name=":15">{{cite journal |last1=Teede |first1=Helena J |last2=Khomami |first2=Mahnaz Bahri |last3=Morman |first3=Rachel |last4=Laven |first4=Joop S E |last5=Joham |first5=Anju E |last6=Costello |first6=Michael F |last7=Patil |first7=Madhuri |last8=Rees |first8=D Aled |last9=Berry |first9=Lorna |last10=Cree |first10=Melanie G |last11=Zhao |first11=Han |last12=Norman |first12=Robert J |last13=Dokras |first13=Anuja |last14=Piltonen |first14=Terhi |title=Polyendocrine metabolic ovarian syndrome, the new name for polycystic ovary syndrome: a multistep global consensus process |journal=The Lancet |date=May 2026 |doi=10.1016/S0140-6736(26)00717-8 |pmid=42119588 }}</ref> je skupek [[simptom]]ov in [[bolezenski znak|bolezenskih znakov]] pri povišanih vrednostih [[androgen]]ov (moških spolnih hormonov) pri ženski.<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=sindrom&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 3. 5. 2020.</ref><ref name=NIH2017Def>{{navedi splet|title=Polycystic Ovary Syndrome (PCOS): Condition Information |url=https://www.nichd.nih.gov/health/topics/pcos/conditioninfo|publisher=National Institute of Child Health and Human Development |accessdate=19. 11. 2018|date=31. 1. 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Polycystic ovary syndrome (PCOS) fact sheet|url=http://womenshealth.gov/publications/our-publications/fact-sheet/polycystic-ovary-syndrome.html|website=Women's Health|accessdate=11. 8. 2016|date=23. 12. 2014 |url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160812093306/http://womenshealth.gov/publications/our-publications/fact-sheet/polycystic-ovary-syndrome.html|archivedate=12. 8. 2016}}</ref> Znaki in simptomi zajemajo neredne ali povsem odsotne [[menstrualni cikel|menstrualne cikle]], čezmerne ali podaljšane menstruacije ([[menoragija]]), [[hirsutizem]] (poraščenost moškega tipa pri ženskah), [[akne]], bolečine v medeničnem predelu, težave s [[plodnost]]jo, ''[[acanthosis nigricans]]'' (temni poroženevajoči predeli kože v predelih kožnih pregibov in gub).<ref name="NIH2013Sym">{{navedi splet|url=http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/symptoms.aspx|title=What are the symptoms of PCOS?|website=National Institute of Child Health and Human Development (NICHD)|format=05/23/2013|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150303190314/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/symptoms.aspx|archivedate=3. 3. 2015|accessdate=13. 3. 2015}}</ref> S sindromom policističnih jajčnikov so povezani [[sladkorna bolezen tipa 2]], [[debelost]], [[obstruktivna apneja med spanjem]], [[srčne bolezni]], [[motnja razpoloženja|motnje razpoloženja]], [[rak maternične sluznice]].<ref name=NIH2017Def/> <!-- Vzroki in diagnoza --> Sindrom policističnih jajčnikov nastane zaradi preplete genetskih in okolijskih dejavnikov.<ref name=De2016>{{cite journal |vauthors=De Leo V, Musacchio MC, Cappelli V, Massaro MG, Morgante G, Petraglia F |title=Genetic, hormonal and metabolic aspects of PCOS: an update |journal=Reproductive Biology and Endocrinology |volume=14 |issue=1 |pages=38 |year=2016 |pmid=27423183 |pmc=4947298 |doi=10.1186/s12958-016-0173-x |type=Review}}</ref><ref name=Endo2006>{{cite journal |vauthors = Diamanti-Kandarakis E, Kandarakis H | title = The role of genes and environment in the etiology of PCOS | journal = Endocrine | volume = 30 | issue = 1 | pages = 19–26 | year = 2006 | pmid = 17185788 | doi = 10.1385/ENDO:30:1:19 }}</ref><ref name=Du2015>{{cite journal |vauthors=Dumesic DA, Oberfield SE, Stener-Victorin E, Marshall JC, Laven JS, Legro RS |title=Scientific Statement on the Diagnostic Criteria, Epidemiology, Pathophysiology, and Molecular Genetics of Polycystic Ovary Syndrome |journal=Endocrine Reviews |volume=36 |issue=5 |pages=487–525 |year=2015 |pmid=26426951 |pmc=4591526 |doi=10.1210/er.2015-1018 |type=Review}}</ref> Med dejavnike tveganja spadajo [[debelost]], pomanjkanje telesne dejavnosti ter pojavljanje bolezni v družini.<ref name=NIH2013Epi>{{navedi splet|url=http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/risk.aspx|title=How many people are affected or at risk for PCOS?|date=23. 5. 2013|website=Eunice Kennedy Shriver National Institute of Child Health and Human Development |accessdate=13. 3. 2015|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150304124420/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/risk.aspx|archivedate=4 March 2015}}</ref> Za postavitev diagnoze sta potrebna dva od naslednjih treh znakov: odsotnost [[ovulacija|ovulacije]], povišane ravni [[androgen]]ov v krvi in [[Cista (medicina)|ciste]] na jajčnikih.<ref name=NIH2017Def/> Prisotnost cist na jajčnikih se lahko ugotovi z [[ultrazvočno slikanje|ultrazvočnim slikanjem]].<ref name=NIH2013Diag/> Druge bolezni s podobno simptomatiko so [[adrenalna hiperplazija]], [[hipotiroidizem]] in [[hiperprolaktinemija|visoke ravni prolaktina v krvi]].<ref name=NIH2013Diag>{{navedi splet|title=How do health care providers diagnose PCOS?|url=http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/diagnose.aspx|website=Eunice Kennedy Shriver National Institute of Child Health and Human Development|accessdate=13. 3. 2015|date=23. 5. 2013|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402164900/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/diagnose.aspx|archivedate=2. 4. 2015}}</ref> <!-- Preprečevanje in zdravljenje --> Za sindrom policističnih jajčnikov ne poznamo zdravila ali drugega ukrepa, ki bi vodil v popolno ozdravitev.<ref name=NIH2013Cure>{{navedi splet|title=Is there a cure for PCOS?|url=http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/cure.aspx|website=US Department of Health and Human Services, National Institutes of Health|accessdate=13. 3. 2015|date=23. 5. 2013|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150405021527/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/cure.aspx|archivedate=5. 4. 2015}}</ref> Bolezen lahko ublažijo spremembe življenjskega sloga, kot sta izguba telesne teže in telesna dejavnost.<ref name=Mor2015>{{cite journal |vauthors=Mortada R, Williams T |title=Metabolic Syndrome: Polycystic Ovary Syndrome |journal=FP Essentials |volume=435 |issue= |pages=30–42 |year=2015 |pmid=26280343 |doi= |type=Review}}</ref><ref name=Gia2009>{{cite journal |vauthors=Giallauria F, Palomba S, Vigorito C, Tafuri MG, Colao A, Lombardi G, Orio F |title=Androgens in polycystic ovary syndrome: the role of exercise and diet |journal=Seminars in Reproductive Medicine |volume=27 |issue=4 |pages=306–315 |year=2009 |pmid=19530064 |doi=10.1055/s-0029-1225258 |type=Review}}</ref> Uporaba [[kontracepcijska tableta|kontracepcijskih tablet]] lahko pomaga pri uravnavanju menstrualnega cikla ter ublažitvi prekomerne poraščenosti in aken.<ref name=NIH2014Tx1/> Za zdravljenje se lahko uporabijo tudi [[metformin]] in zdravila z [[antiandrogen]]im delovanjem.<ref name=NIH2014Tx1/> Za zdravljenje aken in prekomerne poraščenosti se lahko uporabijo druge ustrezne oblike zdravljenja.<ref name=NIH2014Tx1>{{navedi splet|title=Treatments to Relieve Symptoms of PCOS|author=National Institutes of Health (NIH)|url=http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/relieve.aspx|accessdate=13. 3. 2015|date=14. 7. 2014|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402132607/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/relieve.aspx|archivedate=2 April 2015|author-link=National Institutes of Health}}</ref> Pri izboljšanju plodnosti lahko pomagata izguba telesne teže ter uporaba klomifena ali metformina.<ref name=NIH2014Tx2/> Pri bolnicah, pri katerih drugi ukrepi niso učinkoviti, se lahko opravi tudi [[zunajtelesna oploditev]].<ref name=NIH2014Tx2>{{navedi splet|title=Treatments for Infertility Resulting from PCOS|url=http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/infertility.aspx|author=National Institutes of Health (NIH)|accessdate=13. 3. 2015|date=14. 7. 2014|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402200400/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/infertility.aspx|archivedate=2. 4. 2015|author-link=National Institutes of Health}}</ref> <!-- Epidemiologija--> Sindrom policističnih jajčnikov je najpogostejša endokrina motnja pri ženskah med 18. in 44. letom starosti.<ref name=BMC2010>{{cite journal | vauthors = Teede H, Deeks A, Moran L | title = Polycystic ovary syndrome: a complex condition with psychological, reproductive and metabolic manifestations that impacts on health across the lifespan | journal = BMC Med | volume = 8 | pages = 41 | year = 2010 | pmid = 20591140 | pmc = 2909929 | doi = 10.1186/1741-7015-8-41 | issue=1}}</ref> Po oceni prizadene okoli 2 do 20 % žensk v tem obdobju; ocene se razlikujejo glede na opredelitev same bolezni.<ref name=NIH2013Epi/><ref name=Lub2013>{{navedi knjigo |editor-first1=Lubna |editor-last1=Pal |title=Polycystic Ovary Syndrome Current and Emerging Concepts|date=2013|publisher=Springer|location=Dordrecht|isbn=9781461483946|page=7|chapter-url=https://books.google.com/books?id=DTUnAQAAQBAJ&lpg=PP1&dq=Polycystic%20Ovary%20Syndrome%3B%20Subtitle%3A%20Current%20and%20Emerging%20Concepts%3B%20Part%20I&pg=PA7|chapter=Diagnostic Criteria and Epidemiology of PCOS|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170910181322/https://books.google.com/books?id=DTUnAQAAQBAJ&lpg=PP1&dq=Polycystic%20Ovary%20Syndrome%3B%20Subtitle%3A%20Current%20and%20Emerging%20Concepts%3B%20Part%20I&pg=PA7|archivedate=2017-09-10}}</ref> Pri ženskah, ki so neplodne zaradi odsotnosti ovulacije, je sindrom policističnih jajčnikov najpogostejši vzrok.<ref name=NIH2017Def/> Bolezensko stanje, ki jo danes poznamo pod imenom sindrom policističnih jajčnikov, so prvič opisali v Italiji leta 1721.<ref name="Kovacs2007">{{navedi knjigo|last1=Kovacs|first1=Gabor T.|last2=Norman|first2=Robert|title=Polycystic Ovary Syndrome|url=https://books.google.com/books?id=bpn1u9hziVgC&pg=PA4|accessdate=29. 3. 2013|date=22. 2. 2007|publisher=Cambridge University Press|isbn=9781139462037|page=4|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130616151243/http://books.google.com/books?id=bpn1u9hziVgC&pg=PA4|archivedate=16. 6. 2013}}</ref> == Znaki in simptomi == Klinična slika bolezni je zelo pestra, eden vodilnih simptomov pa je [[neplodnost]] zaradi kronične [[anovulacija|anovulacije]] (popolne odsotnosti ovulacije) oziroma oligoovulacije (preredke ovulacije).<ref>Ribič-Pucelj, Martina, Tomaževič, Tomaž, Vogler, Andrej, Vrtačnik-Bokal, Eda, Drobnič, Sašo, Zorn, Branko, Meden-Vrtovec, Helena (2003). Kirurško zdravljenje policističnih jajčnikov pri neplodnih bolnicah. Zdravniški vestnik, letnik 72, supl. 2, str. II-101-II-104.</ref> Poleg motenj menstrualnega cikla (popolnoma odsotne ali preredke menstruacije) se lahko pojavljajo še naslednji znaki in simptomi: * [[hiperadrogenizem|povišane ravni moških hormonov]] (hiperandrogenizem) – najpogosteje se kaže kot [[mozoljavost]], [[hirsutizem]] (prekomerna poraščenost moškega tipa pri ženski, na primer na bradi in prsih), povzroči pa lahko tudi močne im podaljšane menstruacije (hipermenoreja), andrigeno alopecijo (tanšanje las ali njihovo izpadanje) ter druge simptome;<ref name=BMC2010 /><ref name="AMN">{{navedi splet|author1=Christine Cortet-Rudelli|author2=Didier Dewailly|title=Diagnosis of Hyperandrogenism in Female Adolescents|website=Hyperandrogenism in Adolescent Girls|url=http://www.health.am/gyneco/more/diagnosis-of-hyperandrogenism-in-female/|date=21. 9. 2006|publisher=Armenian Health Network, Health.am|accessdate=21. 11. 2006|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070930181313/http://www.health.am/gyneco/more/diagnosis-of-hyperandrogenism-in-female/|archivedate=30. 9. 2007}}</ref> * [[presnovni sindrom]] – kaže se kot nagnjenost k [[centralna debelost|centralni debelosti]] (v predelu trebuha) ter povzroča druge simptome, ki so povezani z [[neodzivnost na inzulin|neodzivnostjo na inzulin]].<ref name=BMC2010 /> Pri bolnicah s sindromom policističnih jajčnikov so povišane serumske ravni [[inzulin]]a, in [[homocistein]]a.<ref name="FertSter_insulin">{{cite journal | vauthors = Nafiye Y, Sevtap K, Muammer D, Emre O, Senol K, Leyla M | title = The effect of serum and intrafollicular insulin resistance parameters and homocysteine levels of nonobese, nonhyperandrogenemic polycystic ovary syndrome patients on in vitro fertilization outcome | journal = Fertil. Steril. | volume = 93 | issue = 6 | pages = 1864–1869 | year = 2010 | pmid = 19171332 | doi = 10.1016/j.fertnstert.2008.12.024 }}</ref> == Vzrok == Glede na veliko raznolikost in kompleksnost klinične slike je razvoj sindroma policističnih jajčnikov zelo verjetno posledica zapletenega medsebojnega vpliva [[genetika|genetskih]] dejavnikov in/ali dejavnikov okolja (način prehranjevanja, [[telesna dejavnost]]). Gre za multifaktorsko patogenezo, ki kljub številnim raziskavam ostaja v veliki meri nepojasnjena.<ref>Ferk, Polonca, Čelhar, Teja, Geršak, Ksenija (2007). Genetika sindroma policističnih jajčnikov - vloga mikrosatelitskega polimorfizma (TAAAA)n v genu SHBG. Farmacevtski vestnik, letnik 58, številka 1, str. 21-28.</ref> == Zdravljenje == Za lajšanje sindroma policističnih jajčnikov se primarno priporoča sprememba življenjskega sloga in uporaba zdravil.<ref>{{Cite journal|last=Legro|first=Richard S.|last2=Arslanian|first2=Silva A.|last3=Ehrmann|first3=David A.|last4=Hoeger|first4=Kathleen M.|last5=Murad|first5=M. Hassan|last6=Pasquali|first6=Renato|last7=Welt|first7=Corrine K.|last8=Endocrine Society|date=December 2013|title=Diagnosis and treatment of polycystic ovary syndrome: an Endocrine Society clinical practice guideline|journal=The Journal of Clinical Endocrinology and Metabolism|volume=98|issue=12|pages=4565–4592|doi=10.1210/jc.2013-2350|issn=1945-7197|pmc=5399492|pmid=24151290}}</ref> === Sprememba življenjskega sloga === Velik delež bolnic s sindromom policističnih jajčnikov ima preveliko telesno težo; ena od raziskav je ugotovila, da je takih 44 %. Debelost je tesno povezana z razvojem odpornosti na inzulin. Bolnice s sindromom policističnih jajčnikov imajo tudi povečano tveganje za zgodnji razvoj srčno-žilnih bolezni, saj se poleg debelosti pri njih pogosteje pojavljajo [[dislipidemija]] (mejne ali visoke vrednosti [[lipid]]ov v krvi), povečane vrednosti [[triglicerid]]ov in [[LDL-holesterol]]a v krvi ter zmanjšane vrednosti [[HDL-holesterol]]a v krvi, [[povišan krvni tlak]] in zgodnja [[ateroskleroza]]. V povezavi s tem se bolnicam priporoča sprememba življenjskega sloga, ki zajema primerno dieto, redno telesno vadbo, izgubo telesne teže in ukinitev kajenja.<ref>Tekavc, Janja, Šćepanović, Darija (2013). Vpliv telesne vadbe na ženske s sindromom policističnih jajčnikov. Fizioterapija (Ljubljana), letnik 21, številka 2, str. 36-41.</ref> Mnoge raziskave so pokazale, da izguba teže pri bolnicah s čezmerno težo lahko vodi v vzpostavitev ovulacije v nekaj tednih. Že 5-odstotna izguba telesne teže izboljša ovulacijo in [[plodnost]], zato se vsem čezmerno težkim bolnicam priporočata telovadba in pravilna prehrana. V 6–9 mesecih se zmanjša hirsutizem, redni menstruacijski ciklusi pa se zopet pojavijo, ko se zniža vrednost [[androgen]]ov.<ref>Košir-Pogačnik, Renata, Meden-Vrtovec, Helena (2009). Vloga metformina pri obravnavi bolnic s sindromom policističnih jajčnikov. Zdravniški vestnik, letnik 78, številka 3, str. 137-141.</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ginekologija]] [[Kategorija:Sindromi]] joo4klnetkw0ezyrjnzbiz9639hv4jd Triesting 0 483583 6682618 6306476 2026-05-29T13:57:40Z Pinky sl 2932 pp ref 6682618 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka |name=Triesting |discharge1_avg= |basin_population= |basin_landmarks={{ubl|Manjša mesta: [[Berndorf, Spodnja Avstrija|Berndorf]], [[Schwechat]]|Vasi: [[Kaumberg]], [[Altenmarkt an der Triesting|Altenmarkt]], [[Weissenbach an der Triesting|Weissenbach]], [[Pottenstein, Austria|Pottenstein]], [[Hirtenberg]], [[Enzesfeld-Lindabrunn|Enzesfeld]], [[Leobersdorf]], [[Trumau]], [[Münchendorf]], [[Oberwaltersdorf]]}} |progression=[[Schwechat (reka)|Schwechat]]→ [[Donava]]→[[Črno morje]] |basin_size= |discharge1_location= |discharge1_min= |discharge1_max= |mouth_coordinates={{Coord|48.08111|16.39917|type:river_region:AT-3|format=dms|display=inline}} |tributaries_right=Further Bach |tributaries_left= |waterbodies= |ports= |bridges= |custom_label=References |custom_data= |mouth_elevation= |mouth_location=V bližini [[Achau]]a v [[Schwechat (reka)|Schwechat]] |map= |subdivision_type2=[[Pokrajine Avstrije|Pokrajina]] |map_size= |map_caption= |image=TriestingBerndorf.jpg |image_size= |image_caption=Triesting pri [[Berndorf, Spodnja Avstrija|Berndorfu]] |subdivision_type1=Država |subdivision_name1=[[Avstrija]] |subdivision_name2=[[Spodnja Avstrija]] |source1_elevation= |subdivision_type3= |subdivision_name3= |length=63,5 km |width_avg= |depth_avg= |source1_location=Vzhodno {{ill|Klammhöhe|de}}, severozahodno pd [[Kaumberga]] v Dunajskem gozdu |source1_coordinates={{Coord|48.06833|15.87222|type:river_region:AT-3|format=dms|display=inline,title}} |extra=}} '''Triesting''' je reka [[Spodnja Avstrija|Spodnje Avstrije]], ki teče po jugovzhodnem delu [[Dunajski gozd|Dunajskega gozda]]. Dolžina reke je 63 km. Pri kraju [[Achau]] se izliva v reko [[Schwechat (reka)|Schwechat]] in je del porečja [[Donava|Donave]]. == Poplave == * 1846<ref name="Schießl">Helene Schießl, Erwin Schindler: ''Berndorfer Gemeindechronik, herausgegeben aus Anlass 100 Jahre Stadt Berndorf''. Ed.: Stadtgemeinde Berndorf. str. 24ff</ref> * Julij 1882 * Maj 1940 * Julij 1944 * Julij 1966 * Julij 1991 (poplavni val samo v zgornjem toku) * Avgust 1997 * Junij 2002 Poplave leta 1944 so bile najhujše v Triestinški dolini. Zgodile so se 4. julija 1944 po močnih nalivih v zgornji Triestinški dolini, v bližini gore [[Schöpfl]] in v dolini Further. Ozek vrat doline nad [[Pottenstein, Avstrija|Pottensteinom]] je zasul les in kotlina Fahrafeld se je spremenila v zajezeno jezero. Jez je počil in po dolini so narasle do 2 metra visoke poplavne vode. V celotni dolini je življenje izgubilo 188 ljudi, »večina jih je bila tujih delavcev«.<ref>Walter Rieck: ''Kulturgeographie des Triestingtales.'' p. 150</ref><ref group="A">Posebej spodnja dolina Triestinga je bila takrat središče orožarske industrije, kjer je večje število tujih delavcev nadomestilo vpoklicane Večinoma so bili to suženjski delavci: [[vojni ujetnik]]i raznih narodnosti, »premestitve« z vzhoda in [[Balkan]]a, ki ga je okupiral [[Wehrmacht]] med vojno" (Rieck, p. 147).</ref><ref name="Schießl" /> == Opombe == <references group="A" /> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Rieck, Walter (1957). ''Kulturgeographie des Triestingtales.'' Dunaj, univ., Diss. [http://katzoom.onb.ac.at/DB2/nkn/m002/z005/h071/b1047089.gif] == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [https://web.archive.org/web/20100419011832/http://www.noel.gv.at/Externeseiten/wasserstand/wiskiwebpublic/stat_39750.htm?entryparakey=Q Višina vode na Fahrafeldu] * [https://web.archive.org/web/20071215164755/http://www.noel.gv.at/Externeseiten/wasserstand/wiskiwebpublic/stat_158975.htm?entryparakey=Q Višina vode na Hirtenbergu] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke v Avstriji]] [[Kategorija:Pritoki Donave]] {{škrbina-geo-at}} {{škrbina-reka}} aml7pbu0y8sm0gxrptia0vzgua9j30b Samantha Maya 0 498791 6682766 6679764 2026-05-29T19:50:13Z Anzet 118843 /* Diskografija */ 6682766 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | honorific_prefix = | name = Samantha Maya | honorific_suffix = | image = | image_size = | landscape = yes | alt = | caption = | background = solo_singer | native_name = | native_name_lang = | alias = | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | origin = [[Prebold]], [[Slovenija]] | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | genre = {{hlist|pop|pop rock|moderni pop}} | occupation = {{hlist|pevka|pesmopiska}} | instrument = | years_active = 2017–danes | label = | associated_acts = | website = | notable_instruments = | module = | module2 = | module3 = }} '''Samantha Maya Šolaja''', bolj znana le kot '''Samantha Maya''',<ref name=":0">V OŠ Prebold »ful dogaja«. ''Novi tednik NT in RC'' (06.06.2013), letnik 68, številka 27. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-B7W2HYZP}}</ref> [[Slovenci|slovenska]] [[Pevec|pevka]], * [[7. maj]] [[1999]]<ref>{{Navedi splet |url=https://popnable.com/slovenia/artists/61621-samantha-maya |title=arhivska kopija |accessdate=2021-05-06 |archive-date=2021-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210506100846/https://popnable.com/slovenia/artists/61621-samantha-maya |url-status=dead }}</ref> ==Življenjepis in glasbena pot== Samantha Maya je pevka mlajše generacije slovenske glasbene scene. Leta 2017 je zmagala na [[Slovenska nota 2017|prvi izvedbi]] festivala [[Slovenska nota]] in s tem prvič pritegnila pozornost medijev.<ref>{{navedi splet |url=http://www.sledko.si/2017/09/05/samantha-maya-solaja-vse-kar-cutim-je-veselje/ |title=Samantha Maya Šolaja: Vse, kar čutim, je VESELJE |accessdate=1. 5. 2021 |date=5. 9. 2017 |format= |work= |archive-date=2021-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210506100846/http://www.sledko.si/2017/09/05/samantha-maya-solaja-vse-kar-cutim-je-veselje/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=meFyP274bj0 |title=Samantha Maya - Tu in tam (live) PREMIERA! |accessdate=1. 5. 2021 |date=31. 3. 2018 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://savus.si/intervju-z-zmagovalko-slovenske-note-2017/ |title=Intervju z zmagovalko Slovenske note 2017 |accessdate=1. 5. 2021 |date=17. 3. 2018 |format= |work= }}</ref> Januarja 2019 je pri založbi [[Menart Records|Menart]] izdala prvo skladbo »Do neba«, s katero se je uvrstila na spored radijskih postaj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radiokoper/glasba/samantha-maya-predstavlja-prvo-avtorsko-pesem-do-neba/481689 |title=Samantha Maya predstavlja prvo avtorsko pesem Do neba |accessdate=1. 5. 2021 |date=4. 3. 2019 |format= |work= }}</ref> Do konca leta sta sledila singla »Na drugi strani« in »Dotik«, ki ju je ustvarila v sodelovanju z [[Žan Serčič|Žanom Serčičem]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=v63qoe9p92c |title=RADIOaktivno: Samantha Maya – Na drugi strani (28.05.2019) |accessdate=1. 5. 2021 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=zZMkUDq0ujw |title=RADIOaktivno: Samantha Maya – Dotik (26.11.2019) |accessdate=1. 5. 2021 |date= |format= |work= }}</ref> Po »Dotiku« je začela sodelovati s Kevinom Koradinom in Cliffordom Goilom. Prvi plod tega sodelovanja je bil singel »Glas« (junij 2020), ki je med drugim postal tudi [[Popevka tedna na Valu 202|popevka tedna]] na [[Val 202|Valu 202]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=atsCHHzkdLk |title=RADIOaktivno: Samantha Maya – Glas (14.07.2020) |accessdate=1. 5. 2021 |date= |format= |work= }}</ref> Naslednji singel je bila »Venera« (november 2020), ki jo je pospremil izid istoimenskega EP-ja, na katerem je zbrala single zadnjih dveh let.<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/samantha-maya-predstavlja-svojo-prvo-plosco-venera.html |title=Samantha Maya predstavlja svojo prvo ploščo Venera |accessdate=1. 5. 2021 |date=8. 11. 2020 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radiokoper/prispevki/glasba/samantha-maya-zapisala-apel-boginji-veneri/547165 |title=Samantha Maya zapisala apel boginji Veneri |accessdate=1. 5. 2021 |date=28. 12. 2020 |format= |work= }}</ref> Aprila 2021 je na radijske valove poslala novo skladbo »Sanjava (Runaway)«, s katero se je uvrstila med tri najbolj predvajane slovenske pesmi tistega meseca na lestvici SloTop50.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042955131 |title=Najbolj poslušane skladbe maja v Sloveniji |accessdate=16. 10. 2022 |date=15. 5. 2021 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2022 je posnela svoj prvi duet s pevko Stello z naslovom »Le spomin«, za tem pa je v istem letu izdala še singla "Adrenalin" in "Yin&Yang". Leta 2023 je v svet poslala single z naslovom "Past", v začetku novega leta 2024 pa je z izidom pesmi "Melanholija" naznanila prihod svojega drugega studijskega albuma. V maju leta 2024 je izdala svoj prvi album z naslovom "Sophia", istočasno pa še singel "Amor". Premierno predstavitev albuma je izvedla na Radiu SI - odru Mainstage. Album zajema devet pesmi, edina, ki ni izšla kot singel, je pesem "Stik". Konec istega leta ter začetek novega je na radijske valove poslala še dva singla, z naslovom “Komet” ter “Odmevi”. Pred kratkim pa se je s pesmijo “Horizont” uvrstila tudi med 14 nastopajočih na 44. Melodijah morja in sonca, kjer je prejela največ točk s strani gledalcev (telefonsko glasovanje). Svojo kariero je že kot najstnica pričela s skupino The Takeover (nastopali so kot Samantha & The Takeover ali Samantha Maya z The Takeover, tudi samo kot The Takeover).<ref>{{navedi splet |url=http://lent18.slovenija.net/program-2018/dogodek/spremljevalne-prireditve/index.html |title=SPREMLJEVALNE PRIREDITVE (Lent 2018) |accessdate=6. 5. 2021 |date= |format= |work= }}</ref> Leta 2019 se je narava njihovega sodelovanja nekoliko spremenila in The Takeover so postali spremljevalni bend, ki se ga poimensko ni izpostavljalo.<ref>{{navedi splet |url=https://mynight.si/events/samantha-maya-kavarniski-vecer/ |title=Samantha Maya / Kavarniški večer |accessdate=6. 5. 2021 |date= |format= |work= |archive-date=2021-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210506100846/https://mynight.si/events/samantha-maya-kavarniski-vecer/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://lent19.slovenija.net/program/dogodek/veronika-kasman-eva-stres-in-rok-podlesnik-samantha-maya/index.htm |title=VERONIKA KAŠMAN ● EVA STRES IN ROK PODLESNIK ● SAMANTHA MAYA (Lent 2019) |accessdate=6. 5. 2021 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://festival-lent.si/dogodek/samantha-maya-jane/ |title=SAMANTHA MAYA ● JA,NE (Lent 2020) |accessdate=6. 5. 2021 |date= |format= |work= }}</ref> Odtlej so se člani njenih spremljevalnih zasedb menjali, danes pa jo sestavljajo: Rok Šenk, Blaž Horvat/ Alex Zorko ter Urban Dacar. V preteklem letu so skupaj predstavljali album v živo, premierno na odru Mainstage radia SI, za tem pa še v Zorici, Orto Baru ter na Pogačarjevem trgu na silvestrovo. Petja se je nekaj časa učila pri [[Alya|Alyi]],<ref>{{navedi splet |url=http://kum24.si/clanek/novice/59aff98f3867b/zmagala-na-prvem-tekmovanju |title=Zmagala na prvem tekmovanju |accessdate=1. 5. 2021 |date=6. 9. 2017 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ter Raiven, vse od osnovne do konca srednje šole pa je prepevala v tekmovalnih zborih. Na tem tudi sloni njen prepoznavni zborovski, večglasni zvok, ki ga lahko slišimo v vseh singlih. Še pred petjem, je Samantha Maya vso svojo pozornost usmerjala v ples in je na OŠ Prebold kot učenka vodila plesno skupino, s tem pa tudi bila nagrajena kot najmlajša mentorica na šoli.<ref name=":0" /> Obiskovala je [[Gimnazija Celje - Center|Gimnazijo Celje – Center]].<ref>{{Navedi splet|title=Samantha Maya Šolaja: Vse, kar čutim, je VESELJE|url=http://www.sledko.si/2017/09/05/samantha-maya-solaja-vse-kar-cutim-je-veselje/|accessdate=2021-05-15|language=sl-SI|archive-date=2021-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20210506193733/http://www.sledko.si/2017/09/05/samantha-maya-solaja-vse-kar-cutim-je-veselje/|url-status=dead}}</ref>, za tem pa Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Po izobrazbi je profesorica pedagogike in andragogike ter diplomirana filozofinja. ==Diskografija== ===EP-ji=== 2020: ''Venera'' ===Albumi=== 2024: ''Sophia'' ===Singli=== {| class="wikitable" |- ! Leto !! Naslov !! EP/Album |- | rowspan=3|2019 || Do neba || rowspan=5 style="text-align:center"|''Venera'' |- | Na drugi strani |- | Dotik |- | rowspan=2|2020 || Glas |- | Venera |- | rowspan="2"|2021 || Sanjava (Runaway) || rowspan="9" style="text-align:center"|''Sophia'' |- | Kar si želiš |- | rowspan="3"|2022 || Le spomin <small>(s Stello)</small> |- | Adrenalin |- | Yin & Yang |- |2023 |Past |- | rowspan="4" |2024 |Melanholija |- |Stik |- |Amor |- | Komet | rowspan="4" style="text-align:center"|— |- | rowspan="2"|2025 | Odmevi |- | Horizont |- | 2026 || Drama |} ==Sklici in viri== {{sklici|2}} * {{navedi splet |url=https://krc-hrastnik.si/prireditve/4212/slovenska_nota/ |title=SLOVENSKA NOTA |accessdate=1. 5. 2021 |date=2. 9. 2017 |format= |work= |archive-date=2021-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210506100847/https://krc-hrastnik.si/prireditve/4212/slovenska_nota/ |url-status=dead }} * {{navedi splet |url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/59ad2f0e56b18/slovensko-pevsko-tekmovanje-v-katerega-mnogi-niso-verjeli-osupnilo-publiko |title=Slovensko pevsko tekmovanje, v katerega mnogi niso verjeli, osupnilo publiko! |accessdate=1. 5. 2021 |date=5. 9. 2017 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=bVXW0DCX5Zs |title=SAMANTHA MAYA, pogovor z zmagovalko Slovenske note 2017 |accessdate=6. 5. 2021 |date=30. 8. 2018 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=4q-jsOE7cEk |title=Pop Corn: Nuša Rojs, Čuki, Samantha Maya - 11.12.2019 |accessdate=1. 5. 2021 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=0flS_72GGO4 |title=TOP MUSIC - SAMANTHA MAYA |accessdate= 6. 5. 2021|date=29. 1. 2020 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radiokoper/prispevki/glasba/umetnik-je-tezko-tudi-matematik/529432 |title="Umetnik je težko tudi matematik!" |accessdate=1. 5. 2021 |date=6. 7. 2020 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://bumnovice.si/13/11/2020/samantha-maya-ko-sem-prvic-stopila-na-oder-sem-stopila-iz-cone-udobja-intervju/ |title=Samantha Maya: »Ko sem prvič stopila na oder, sem stopila iz cone udobja« INTERVJU |accessdate=1. 5. 2021 |date=13. 11. 2020 |format= |work= }} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] i756t26e7s2mezqiqlbsobzx4qetx6c 6682767 6682766 2026-05-29T19:50:41Z Anzet 118843 dodal [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682767 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | honorific_prefix = | name = Samantha Maya | honorific_suffix = | image = | image_size = | landscape = yes | alt = | caption = | background = solo_singer | native_name = | native_name_lang = | alias = | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | origin = [[Prebold]], [[Slovenija]] | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | genre = {{hlist|pop|pop rock|moderni pop}} | occupation = {{hlist|pevka|pesmopiska}} | instrument = | years_active = 2017–danes | label = | associated_acts = | website = | notable_instruments = | module = | module2 = | module3 = }} '''Samantha Maya Šolaja''', bolj znana le kot '''Samantha Maya''',<ref name=":0">V OŠ Prebold »ful dogaja«. ''Novi tednik NT in RC'' (06.06.2013), letnik 68, številka 27. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-B7W2HYZP}}</ref> [[Slovenci|slovenska]] [[Pevec|pevka]], * [[7. maj]] [[1999]]<ref>{{Navedi splet |url=https://popnable.com/slovenia/artists/61621-samantha-maya |title=arhivska kopija |accessdate=2021-05-06 |archive-date=2021-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210506100846/https://popnable.com/slovenia/artists/61621-samantha-maya |url-status=dead }}</ref> ==Življenjepis in glasbena pot== Samantha Maya je pevka mlajše generacije slovenske glasbene scene. Leta 2017 je zmagala na [[Slovenska nota 2017|prvi izvedbi]] festivala [[Slovenska nota]] in s tem prvič pritegnila pozornost medijev.<ref>{{navedi splet |url=http://www.sledko.si/2017/09/05/samantha-maya-solaja-vse-kar-cutim-je-veselje/ |title=Samantha Maya Šolaja: Vse, kar čutim, je VESELJE |accessdate=1. 5. 2021 |date=5. 9. 2017 |format= |work= |archive-date=2021-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210506100846/http://www.sledko.si/2017/09/05/samantha-maya-solaja-vse-kar-cutim-je-veselje/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=meFyP274bj0 |title=Samantha Maya - Tu in tam (live) PREMIERA! |accessdate=1. 5. 2021 |date=31. 3. 2018 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://savus.si/intervju-z-zmagovalko-slovenske-note-2017/ |title=Intervju z zmagovalko Slovenske note 2017 |accessdate=1. 5. 2021 |date=17. 3. 2018 |format= |work= }}</ref> Januarja 2019 je pri založbi [[Menart Records|Menart]] izdala prvo skladbo »Do neba«, s katero se je uvrstila na spored radijskih postaj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radiokoper/glasba/samantha-maya-predstavlja-prvo-avtorsko-pesem-do-neba/481689 |title=Samantha Maya predstavlja prvo avtorsko pesem Do neba |accessdate=1. 5. 2021 |date=4. 3. 2019 |format= |work= }}</ref> Do konca leta sta sledila singla »Na drugi strani« in »Dotik«, ki ju je ustvarila v sodelovanju z [[Žan Serčič|Žanom Serčičem]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=v63qoe9p92c |title=RADIOaktivno: Samantha Maya – Na drugi strani (28.05.2019) |accessdate=1. 5. 2021 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=zZMkUDq0ujw |title=RADIOaktivno: Samantha Maya – Dotik (26.11.2019) |accessdate=1. 5. 2021 |date= |format= |work= }}</ref> Po »Dotiku« je začela sodelovati s Kevinom Koradinom in Cliffordom Goilom. Prvi plod tega sodelovanja je bil singel »Glas« (junij 2020), ki je med drugim postal tudi [[Popevka tedna na Valu 202|popevka tedna]] na [[Val 202|Valu 202]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=atsCHHzkdLk |title=RADIOaktivno: Samantha Maya – Glas (14.07.2020) |accessdate=1. 5. 2021 |date= |format= |work= }}</ref> Naslednji singel je bila »Venera« (november 2020), ki jo je pospremil izid istoimenskega EP-ja, na katerem je zbrala single zadnjih dveh let.<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/samantha-maya-predstavlja-svojo-prvo-plosco-venera.html |title=Samantha Maya predstavlja svojo prvo ploščo Venera |accessdate=1. 5. 2021 |date=8. 11. 2020 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radiokoper/prispevki/glasba/samantha-maya-zapisala-apel-boginji-veneri/547165 |title=Samantha Maya zapisala apel boginji Veneri |accessdate=1. 5. 2021 |date=28. 12. 2020 |format= |work= }}</ref> Aprila 2021 je na radijske valove poslala novo skladbo »Sanjava (Runaway)«, s katero se je uvrstila med tri najbolj predvajane slovenske pesmi tistega meseca na lestvici SloTop50.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042955131 |title=Najbolj poslušane skladbe maja v Sloveniji |accessdate=16. 10. 2022 |date=15. 5. 2021 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2022 je posnela svoj prvi duet s pevko Stello z naslovom »Le spomin«, za tem pa je v istem letu izdala še singla "Adrenalin" in "Yin&Yang". Leta 2023 je v svet poslala single z naslovom "Past", v začetku novega leta 2024 pa je z izidom pesmi "Melanholija" naznanila prihod svojega drugega studijskega albuma. V maju leta 2024 je izdala svoj prvi album z naslovom "Sophia", istočasno pa še singel "Amor". Premierno predstavitev albuma je izvedla na Radiu SI - odru Mainstage. Album zajema devet pesmi, edina, ki ni izšla kot singel, je pesem "Stik". Konec istega leta ter začetek novega je na radijske valove poslala še dva singla, z naslovom “Komet” ter “Odmevi”. Pred kratkim pa se je s pesmijo “Horizont” uvrstila tudi med 14 nastopajočih na 44. Melodijah morja in sonca, kjer je prejela največ točk s strani gledalcev (telefonsko glasovanje). Svojo kariero je že kot najstnica pričela s skupino The Takeover (nastopali so kot Samantha & The Takeover ali Samantha Maya z The Takeover, tudi samo kot The Takeover).<ref>{{navedi splet |url=http://lent18.slovenija.net/program-2018/dogodek/spremljevalne-prireditve/index.html |title=SPREMLJEVALNE PRIREDITVE (Lent 2018) |accessdate=6. 5. 2021 |date= |format= |work= }}</ref> Leta 2019 se je narava njihovega sodelovanja nekoliko spremenila in The Takeover so postali spremljevalni bend, ki se ga poimensko ni izpostavljalo.<ref>{{navedi splet |url=https://mynight.si/events/samantha-maya-kavarniski-vecer/ |title=Samantha Maya / Kavarniški večer |accessdate=6. 5. 2021 |date= |format= |work= |archive-date=2021-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210506100846/https://mynight.si/events/samantha-maya-kavarniski-vecer/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://lent19.slovenija.net/program/dogodek/veronika-kasman-eva-stres-in-rok-podlesnik-samantha-maya/index.htm |title=VERONIKA KAŠMAN ● EVA STRES IN ROK PODLESNIK ● SAMANTHA MAYA (Lent 2019) |accessdate=6. 5. 2021 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://festival-lent.si/dogodek/samantha-maya-jane/ |title=SAMANTHA MAYA ● JA,NE (Lent 2020) |accessdate=6. 5. 2021 |date= |format= |work= }}</ref> Odtlej so se člani njenih spremljevalnih zasedb menjali, danes pa jo sestavljajo: Rok Šenk, Blaž Horvat/ Alex Zorko ter Urban Dacar. V preteklem letu so skupaj predstavljali album v živo, premierno na odru Mainstage radia SI, za tem pa še v Zorici, Orto Baru ter na Pogačarjevem trgu na silvestrovo. Petja se je nekaj časa učila pri [[Alya|Alyi]],<ref>{{navedi splet |url=http://kum24.si/clanek/novice/59aff98f3867b/zmagala-na-prvem-tekmovanju |title=Zmagala na prvem tekmovanju |accessdate=1. 5. 2021 |date=6. 9. 2017 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ter Raiven, vse od osnovne do konca srednje šole pa je prepevala v tekmovalnih zborih. Na tem tudi sloni njen prepoznavni zborovski, večglasni zvok, ki ga lahko slišimo v vseh singlih. Še pred petjem, je Samantha Maya vso svojo pozornost usmerjala v ples in je na OŠ Prebold kot učenka vodila plesno skupino, s tem pa tudi bila nagrajena kot najmlajša mentorica na šoli.<ref name=":0" /> Obiskovala je [[Gimnazija Celje - Center|Gimnazijo Celje – Center]].<ref>{{Navedi splet|title=Samantha Maya Šolaja: Vse, kar čutim, je VESELJE|url=http://www.sledko.si/2017/09/05/samantha-maya-solaja-vse-kar-cutim-je-veselje/|accessdate=2021-05-15|language=sl-SI|archive-date=2021-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20210506193733/http://www.sledko.si/2017/09/05/samantha-maya-solaja-vse-kar-cutim-je-veselje/|url-status=dead}}</ref>, za tem pa Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Po izobrazbi je profesorica pedagogike in andragogike ter diplomirana filozofinja. ==Diskografija== ===EP-ji=== 2020: ''Venera'' ===Albumi=== 2024: ''Sophia'' ===Singli=== {| class="wikitable" |- ! Leto !! Naslov !! EP/Album |- | rowspan=3|2019 || Do neba || rowspan=5 style="text-align:center"|''Venera'' |- | Na drugi strani |- | Dotik |- | rowspan=2|2020 || Glas |- | Venera |- | rowspan="2"|2021 || Sanjava (Runaway) || rowspan="9" style="text-align:center"|''Sophia'' |- | Kar si želiš |- | rowspan="3"|2022 || Le spomin <small>(s Stello)</small> |- | Adrenalin |- | Yin & Yang |- |2023 |Past |- | rowspan="4" |2024 |Melanholija |- |Stik |- |Amor |- | Komet | rowspan="4" style="text-align:center"|— |- | rowspan="2"|2025 | Odmevi |- | Horizont |- | 2026 || Drama |} ==Sklici in viri== {{sklici|2}} * {{navedi splet |url=https://krc-hrastnik.si/prireditve/4212/slovenska_nota/ |title=SLOVENSKA NOTA |accessdate=1. 5. 2021 |date=2. 9. 2017 |format= |work= |archive-date=2021-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210506100847/https://krc-hrastnik.si/prireditve/4212/slovenska_nota/ |url-status=dead }} * {{navedi splet |url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/59ad2f0e56b18/slovensko-pevsko-tekmovanje-v-katerega-mnogi-niso-verjeli-osupnilo-publiko |title=Slovensko pevsko tekmovanje, v katerega mnogi niso verjeli, osupnilo publiko! |accessdate=1. 5. 2021 |date=5. 9. 2017 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=bVXW0DCX5Zs |title=SAMANTHA MAYA, pogovor z zmagovalko Slovenske note 2017 |accessdate=6. 5. 2021 |date=30. 8. 2018 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=4q-jsOE7cEk |title=Pop Corn: Nuša Rojs, Čuki, Samantha Maya - 11.12.2019 |accessdate=1. 5. 2021 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=0flS_72GGO4 |title=TOP MUSIC - SAMANTHA MAYA |accessdate= 6. 5. 2021|date=29. 1. 2020 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radiokoper/prispevki/glasba/umetnik-je-tezko-tudi-matematik/529432 |title="Umetnik je težko tudi matematik!" |accessdate=1. 5. 2021 |date=6. 7. 2020 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://bumnovice.si/13/11/2020/samantha-maya-ko-sem-prvic-stopila-na-oder-sem-stopila-iz-cone-udobja-intervju/ |title=Samantha Maya: »Ko sem prvič stopila na oder, sem stopila iz cone udobja« INTERVJU |accessdate=1. 5. 2021 |date=13. 11. 2020 |format= |work= }} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] lcerclpivmc3w97s4swimwkoljemyhv 6682774 6682767 2026-05-29T20:11:21Z Anzet 118843 6682774 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | honorific_prefix = | name = Samantha Maya | honorific_suffix = | image = | image_size = | landscape = yes | alt = | caption = | background = solo_singer | native_name = | native_name_lang = | alias = | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | origin = [[Prebold]], [[Slovenija]] | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | genre = {{hlist|pop|pop rock|moderni pop}} | occupation = {{hlist|pevka|pesmopiska}} | instrument = | years_active = 2017–danes | label = | associated_acts = | website = | notable_instruments = | module = | module2 = | module3 = }} '''Samantha Maya Šolaja''', bolj znana le kot '''Samantha Maya''',<ref name=":0">V OŠ Prebold »ful dogaja«. ''Novi tednik NT in RC'' (06.06.2013), letnik 68, številka 27. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-B7W2HYZP}}</ref> [[Slovenci|slovenska]] [[Pevec|pevka]], * [[7. maj]] [[1999]]<ref>{{Navedi splet |url=https://popnable.com/slovenia/artists/61621-samantha-maya |title=arhivska kopija |accessdate=2021-05-06 |archive-date=2021-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210506100846/https://popnable.com/slovenia/artists/61621-samantha-maya |url-status=dead }}</ref> ==Življenjepis in glasbena pot== Samantha Maya je pevka mlajše generacije slovenske glasbene scene. Leta 2017 je zmagala na [[Slovenska nota 2017|prvi izvedbi]] festivala [[Slovenska nota]] in s tem prvič pritegnila pozornost medijev.<ref>{{navedi splet |url=http://www.sledko.si/2017/09/05/samantha-maya-solaja-vse-kar-cutim-je-veselje/ |title=Samantha Maya Šolaja: Vse, kar čutim, je VESELJE |accessdate=1. 5. 2021 |date=5. 9. 2017 |format= |work= |archive-date=2021-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210506100846/http://www.sledko.si/2017/09/05/samantha-maya-solaja-vse-kar-cutim-je-veselje/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=meFyP274bj0 |title=Samantha Maya - Tu in tam (live) PREMIERA! |accessdate=1. 5. 2021 |date=31. 3. 2018 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://savus.si/intervju-z-zmagovalko-slovenske-note-2017/ |title=Intervju z zmagovalko Slovenske note 2017 |accessdate=1. 5. 2021 |date=17. 3. 2018 |format= |work= }}</ref> Januarja 2019 je pri založbi [[Menart Records|Menart]] izdala prvo skladbo »Do neba«, s katero se je uvrstila na spored radijskih postaj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radiokoper/glasba/samantha-maya-predstavlja-prvo-avtorsko-pesem-do-neba/481689 |title=Samantha Maya predstavlja prvo avtorsko pesem Do neba |accessdate=1. 5. 2021 |date=4. 3. 2019 |format= |work= }}</ref> Do konca leta sta sledila singla »Na drugi strani« in »Dotik«, ki ju je ustvarila v sodelovanju z [[Žan Serčič|Žanom Serčičem]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=v63qoe9p92c |title=RADIOaktivno: Samantha Maya – Na drugi strani (28.05.2019) |accessdate=1. 5. 2021 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=zZMkUDq0ujw |title=RADIOaktivno: Samantha Maya – Dotik (26.11.2019) |accessdate=1. 5. 2021 |date= |format= |work= }}</ref> Po »Dotiku« je začela sodelovati s Kevinom Koradinom in Cliffordom Goilom. Prvi plod tega sodelovanja je bil singel »Glas« (junij 2020), ki je med drugim postal tudi [[Popevka tedna na Valu 202|popevka tedna]] na [[Val 202|Valu 202]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=atsCHHzkdLk |title=RADIOaktivno: Samantha Maya – Glas (14.07.2020) |accessdate=1. 5. 2021 |date= |format= |work= }}</ref> Naslednji singel je bila »Venera« (november 2020), ki jo je pospremil izid istoimenskega EP-ja, na katerem je zbrala single zadnjih dveh let.<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/samantha-maya-predstavlja-svojo-prvo-plosco-venera.html |title=Samantha Maya predstavlja svojo prvo ploščo Venera |accessdate=1. 5. 2021 |date=8. 11. 2020 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radiokoper/prispevki/glasba/samantha-maya-zapisala-apel-boginji-veneri/547165 |title=Samantha Maya zapisala apel boginji Veneri |accessdate=1. 5. 2021 |date=28. 12. 2020 |format= |work= }}</ref> Aprila 2021 je na radijske valove poslala novo skladbo »Sanjava (Runaway)«, s katero se je uvrstila med tri najbolj predvajane slovenske pesmi tistega meseca na lestvici SloTop50.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042955131 |title=Najbolj poslušane skladbe maja v Sloveniji |accessdate=16. 10. 2022 |date=15. 5. 2021 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2022 je posnela svoj prvi duet s pevko Stello z naslovom »Le spomin«, za tem pa je v istem letu izdala še singla »Adrenalin« in »Yin & Yang«. Leta 2023 je v svet poslala single »Past«, v začetku leta 2024 pa je z izidom pesmi »Melanholija« naznanila prihod svojega drugega studijskega albuma. V maju 2024 je izdala svoj prvi (dolgometražni) album ''Sophia'', ki ga je pospremil singel »Amor«. Premierno ga je predstavila na Radiu SI - odru Mainstage. Leta 2025 je s pesmijo »Horizont« tekmovala na [[Melodije morja in sonca 2025|44. Melodijah morja in sonca]] in prejela največ točk s strani gledalcev (telefonsko glasovanje). Svojo kariero je že kot najstnica pričela s skupino The Takeover (nastopali so kot Samantha & The Takeover ali Samantha Maya z The Takeover, tudi samo kot The Takeover).<ref>{{navedi splet |url=http://lent18.slovenija.net/program-2018/dogodek/spremljevalne-prireditve/index.html |title=SPREMLJEVALNE PRIREDITVE (Lent 2018) |accessdate=6. 5. 2021 |date= |format= |work= }}</ref> Leta 2019 se je narava njihovega sodelovanja nekoliko spremenila in The Takeover so postali spremljevalni bend, ki se ga poimensko ni izpostavljalo.<ref>{{navedi splet |url=https://mynight.si/events/samantha-maya-kavarniski-vecer/ |title=Samantha Maya / Kavarniški večer |accessdate=6. 5. 2021 |date= |format= |work= |archive-date=2021-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210506100846/https://mynight.si/events/samantha-maya-kavarniski-vecer/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://lent19.slovenija.net/program/dogodek/veronika-kasman-eva-stres-in-rok-podlesnik-samantha-maya/index.htm |title=VERONIKA KAŠMAN ● EVA STRES IN ROK PODLESNIK ● SAMANTHA MAYA (Lent 2019) |accessdate=6. 5. 2021 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://festival-lent.si/dogodek/samantha-maya-jane/ |title=SAMANTHA MAYA ● JA,NE (Lent 2020) |accessdate=6. 5. 2021 |date= |format= |work= }}</ref> Odtlej so se člani njenih spremljevalnih zasedb menjali, danes pa jo sestavljajo: Rok Šenk, Blaž Horvat/Alex Zorko ter Urban Dacar. V preteklem letu so skupaj predstavljali album v živo, premierno na odru Mainstage radia SI, za tem pa še v Zorici, Orto Baru ter na Pogačarjevem trgu na silvestrovo. Petja se je nekaj časa učila pri [[Alya|Alyi]]<ref>{{navedi splet |url=http://kum24.si/clanek/novice/59aff98f3867b/zmagala-na-prvem-tekmovanju |title=Zmagala na prvem tekmovanju |accessdate=1. 5. 2021 |date=6. 9. 2017 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ter [[Raiven]], vse od osnovne do konca srednje šole pa je prepevala v tekmovalnih zborih. Na tem tudi sloni njen prepoznavni zborovski, večglasni zvok, ki ga lahko slišimo v vseh singlih. Pred petjem se je ukvarjala s plesom in na OŠ Prebold kot učenka vodila plesno skupino, za kar je bila nagrajena kot najmlajša mentorica na šoli.<ref name=":0" /> Obiskovala je [[Gimnazija Celje - Center|Gimnazijo Celje – Center]],<ref>{{Navedi splet|title=Samantha Maya Šolaja: Vse, kar čutim, je VESELJE|url=http://www.sledko.si/2017/09/05/samantha-maya-solaja-vse-kar-cutim-je-veselje/|accessdate=2021-05-15|language=sl-SI|archive-date=2021-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20210506193733/http://www.sledko.si/2017/09/05/samantha-maya-solaja-vse-kar-cutim-je-veselje/|url-status=dead}}</ref> zatem pa [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto]] v Ljubljani. Po izobrazbi je profesorica pedagogike in andragogike ter diplomirana filozofinja. ==Diskografija== ===EP-ji=== 2020: ''Venera'' ===Albumi=== 2024: ''Sophia'' ===Singli=== {| class="wikitable" |- ! Leto !! Naslov !! EP/Album |- | rowspan=3|2019 || Do neba || rowspan=5 style="text-align:center"|''Venera'' |- | Na drugi strani |- | Dotik |- | rowspan=2|2020 || Glas |- | Venera |- | rowspan="2"|2021 || Sanjava (Runaway) || rowspan="9" style="text-align:center"|''Sophia'' |- | Kar si želiš |- | rowspan="3"|2022 || Le spomin <small>(s Stello)</small> |- | Adrenalin |- | Yin & Yang |- |2023 |Past |- | rowspan="4" |2024 |Melanholija |- |Stik |- |Amor |- | Komet | rowspan="4" style="text-align:center"|— |- | rowspan="2"|2025 | Odmevi |- | Horizont |- | 2026 || Drama |} ==Sklici in viri== {{sklici|2}} * {{navedi splet |url=https://krc-hrastnik.si/prireditve/4212/slovenska_nota/ |title=SLOVENSKA NOTA |accessdate=1. 5. 2021 |date=2. 9. 2017 |format= |work= |archive-date=2021-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210506100847/https://krc-hrastnik.si/prireditve/4212/slovenska_nota/ |url-status=dead }} * {{navedi splet |url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/59ad2f0e56b18/slovensko-pevsko-tekmovanje-v-katerega-mnogi-niso-verjeli-osupnilo-publiko |title=Slovensko pevsko tekmovanje, v katerega mnogi niso verjeli, osupnilo publiko! |accessdate=1. 5. 2021 |date=5. 9. 2017 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=bVXW0DCX5Zs |title=SAMANTHA MAYA, pogovor z zmagovalko Slovenske note 2017 |accessdate=6. 5. 2021 |date=30. 8. 2018 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=4q-jsOE7cEk |title=Pop Corn: Nuša Rojs, Čuki, Samantha Maya - 11.12.2019 |accessdate=1. 5. 2021 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=0flS_72GGO4 |title=TOP MUSIC - SAMANTHA MAYA |accessdate= 6. 5. 2021|date=29. 1. 2020 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radiokoper/prispevki/glasba/umetnik-je-tezko-tudi-matematik/529432 |title="Umetnik je težko tudi matematik!" |accessdate=1. 5. 2021 |date=6. 7. 2020 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://bumnovice.si/13/11/2020/samantha-maya-ko-sem-prvic-stopila-na-oder-sem-stopila-iz-cone-udobja-intervju/ |title=Samantha Maya: »Ko sem prvič stopila na oder, sem stopila iz cone udobja« INTERVJU |accessdate=1. 5. 2021 |date=13. 11. 2020 |format= |work= }} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] g6fyceso9fze1sej88l2y8n2jki44w1 Haytarma 0 499023 6682673 6673306 2026-05-29T15:37:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682673 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Haytarma | image = Haytarma cover.jpg | caption = | director = [[Ahtem Seitablajev]] | producer = [[Lenur Isliamov]]<br>Ivana Diadiura | writer = Mykola Rybalka | starring = [[Ahtem Seitablajev]]<br>[[Aleksij Gorbunov]] | music = [[Džemil Karikov]]<br>Sergij Kucenko | cinematography = Volodimir Ivanov | editing = | distributor = | released = 2013 | runtime = 90 minut | country = {{UKR}} | language = [[ruščina]]<br>[[krimska tatarščina]] | budget = 2.500.000 USD }} '''Haytarma''' ({{Jezik-crh|qaytarma}}: »vrnitev«, »vrnitev domov«) je ukrajinski dramski [[film]] iz leta 2013. V njej je prikazan krimskotatarski pilot in [[Heroj Sovjetske zveze|junak Sovjetske zveze]] [[Sultan Amet-Han|Amet-kan Sultan]] na ozadju deportacije krimskih Tatarov leta 1944.<ref>{{Navedi splet|url=http://filmoffice.org.ua/2012/10/production-news-haytarma/|title=Production news: Haytarma|publisher=Ukraine Film Office|date=2012-10-05|accessdate=2013-06-19|archive-date=2013-10-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20131029212944/http://filmoffice.org.ua/2012/10/production-news-haytarma/|url-status=dead}}</ref> Naslov filma pomeni »Vrnitev«.<ref name="#1">{{Navedi novice|url=http://qha.com.ua/haytarma-movie-preview-appears-124387en.html|title=Haytarma movie preview appears|work=QHA Crimean News Agency|date=2013-03-30|accessdate=2013-06-19|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131029205702/http://qha.com.ua/haytarma-movie-preview-appears-124387en.html|archivedate=29 October 2013}}</ref> Haytarma je tudi ime najbolj priljubljenega krimskotatarskega narodnega plesa. == Produkcija in izid == Snemanje se je začelo oktobra 2012 na [[Krim (polotok)|Krimu]]. Prvotni proračun filma je znašal 2,5 milijona ameriških dolarjev.<ref name="FilmOffice">{{Navedi splet|url=http://filmoffice.org.ua/2012/10/production-news-haytarma/|title=Production news: Haytarma|publisher=Ukraine Film Office|date=2012-10-05|accessdate=2013-06-19|archive-date=2013-10-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20131029212944/http://filmoffice.org.ua/2012/10/production-news-haytarma/|url-status=dead}}</ref> Sredstva je zagotovil Lenur İslâm, lastnik ukrajinske televizijske postaje ATR Channel. Veliko izdatkov je bilo namenjenih scenografiji in kostumografiji.<ref name="QHA20130515">{{Navedi novice|url=http://qha.com.ua/haytarma-is-film-for-crimean-tatars-126275en.html|title=Haytarma is film for Crimean Tatars|work=QHA Crimean News Agency|date=2013-05-15|accessdate=2013-06-19|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131029205506/http://qha.com.ua/haytarma-is-film-for-crimean-tatars-126275en.html|archivedate=29 October 2013}}</ref> Predogled filma je bil objavljen marca 2013.<ref name="#1"/> [[Krstna izvedba|Premiera]] je bila predvidena za 18. maj 2013, na 69. obletnico deportacij. Povabljeni so bili Amet-Khanova vnukinja Veronika, [[Vojno letalstvo Sovjetske zveze|piloti sovjetskih zračnih sil]], ruski generali in veleposlaniki tujih držav. == Odzivi == ''Kyiv Post'' je film pozitivno ocenil in ga označil kot »film, ki ga ljubitelji zgodovine morajo videti«.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.kyivpost.com/guide/movies/haytarma-the-first-crimean-tatar-movie-is-a-must-see-for-history-enthusiasts-326698.html|title='Haytarma', the first Crimean Tatar movie, is a must-see for history enthusiasts|work=Kyiv Post|date=2013-07-08|accessdate=2013-10-22}}</ref> V Simferopolu kino Kosmos ceni, da si je film v prvem tednu ogledalo šest tisoč ljudi, do 4. junija pa tisoč na dan; kino je začel s samo dvema predstavama na dan, a je zaradi nepričakovane priljubljenosti dodal še dve.<ref>{{Navedi novice|url=http://qha.com.ua/haytarma-movie-creates-stir-127136en.html|title=Haytarma movie creates stir|work=QHA Crimean News Agency|date=2013-06-04|accessdate=2013-06-19|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131029205838/http://qha.com.ua/haytarma-movie-creates-stir-127136en.html|archivedate=29 October 2013}}</ref> Film je bil prikazan na Mednarodnem filmskem festivalu Zlata pomaranča v Antaliji oktobra 2013.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.habermonitor.com/en/haber/detay/haytarma-antalya-golden-orange-film-festival/183495/|title=Haytarma, Antalya Golden Orange Film Festival will be shown|work=Haber Monitor|date=2013-10-03|accessdate=2013-10-22|archive-date=2013-10-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20131029201106/http://www.habermonitor.com/en/haber/detay/haytarma-antalya-golden-orange-film-festival/183495/|url-status=dead}}</ref> Bil je eden od treh filmov, ki so se uvrstili v ožji izbor ukrajinske komisije za kandidaturo za [[Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film|oskarja za najboljši tujejezični film]].<ref>{{Navedi novice|url=http://vz.ua/shou_biz/kino/rodnyanskii_khaitarma_mozhet_pretendovat_na_oskar|title=Роднянский: "Хайтарма" может претендовать на "Оскар"|trans-title=Ronyanskii: 'Haytarma' may qualify for Oscar|work=Vzglyad|date=2013-09-10|accessdate=2013-10-22|archive-date=2013-10-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20131029201129/http://vz.ua/shou_biz/kino/rodnyanskii_khaitarma_mozhet_pretendovat_na_oskar|url-status=dead}}</ref> Ruski konzul v Simferopolu Vladimir Andrejev je sprožil javne polemike zaradi pripomb, da film »izkrivlja resnico«, ker ni omenil domnevnega [[Kolaboracija|kolaboracionizma]] krimskih Tatarov med okupacijo Ukrajine v nacistični Nemčiji. Nekaj uglednim ruskim generalom, ki so bili povabljeni na premiero, je svetoval, da se je ne udeležijo, in dejal, da so si Krimski Tatari deportacijo zaslužili, kar je povzročilo velik odziv. Kasneje je priznal, da si filma dejansko ni ogledal: » [Seitablaevega] filma nisem videl, vem pa, da temelji na ponarejeni zgodovini, ker so ga producirali krimski Tatari«. Javnost je izrazila gnus ob izjavi in 23. maja 2013 je okoli 300 ljudi pred konzulatom protestiralo in zahtevalo, da se Andrejeva razglasi za »[[Persona non grata|persono non grata]]«; ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve izjave Andrejeva označilo za "neprimerne". Andrejev svojih Tatarom sovražnih pripomb, podanih brez poznavanja filma, ni hotel umakniti, vendar je naslednji dan tudi rusko ministrstvo za zunanje zadeve besede Andrejeva označilo za neprimerne in nepravilne. Na koncu je odstopil v jezi, ker ruska vlada njegovih komentarjev ni podprla.<ref>{{Navedi novice|url=http://en.ria.ru/russia/20130523/181312132-print/Crimean-Tatars-Rally-to-Expel-Russian-Consul.html|title=Crimean Tatars Rally to Expel Russian Consul|work=RIA Novosti|date=2013-05-23|accessdate=2013-06-19|archive-date=2013-10-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20131029200842/http://en.ria.ru/russia/20130523/181312132-print/Crimean-Tatars-Rally-to-Expel-Russian-Consul.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://rianovosti.com/russia/20130524/181317658.html|title=Russia Admits Crimea Consul's Words Were 'Incorrect'|work=RIA Novosti|date=2013-05-24|accessdate=2013-06-19|archiveurl=https://archive.today/20131023145924/http://rianovosti.com/russia/20130524/181317658.html|archivedate=23 October 2013}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Izmirli|first=Idil|date=16 June 2013|title=Russian consul general to Crimea resigns following offensive comments|url=http://ukrweekly.com/archive/2013/The_Ukrainian_Weekly_2013-24.pdf|journal=The Ukrainian Weekly|pages=2|access-date=2021-05-09|archive-date=2022-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310031452/http://www.ukrweekly.com/archive/2013/The_Ukrainian_Weekly_2013-24.pdf|url-status=dead}}</ref> == Sklici == [[Kategorija:Filmi leta 2013]] [[Kategorija:Krim]] [[Kategorija:Tatari]] [[Kategorija:Zgodovinski filmi]] [[Kategorija:Ukrajinski filmi]] o29tkqtoi15kcmhqihfw94e3q68gifn Kareem 0 500772 6682800 6338436 2026-05-30T02:17:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682800 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Album | Name = Kareem | Type = studio | Artist = [[Omar Naber]] | Cover = Omar-Naber-Kareem.jpg | Border = yes | Alt = Kareem - Omar | Caption = | Released = [[2007]] | Recorded = [[2007]] | Studio = Ork, Frajton | Genre = [[pop rock]] | Length = {{Trajanje |m=51 |s=58}} | Label = [[Nika Records]]<br /> NR-CD-P-0258 | Producer = [[Martin Štibernik]], [[Omar Naber]] | Language = [[Slovenski jezik|slovenski]], [[Angleški jezik|angleški]] | Chronology = Albumi Omarja Naberja | Last album = ''[[Omar (album)#Srbska izdaja|Omar]]''<br /> (2006) | This album = '''''Kareem'''''<br /> (2007) | Next album = '''''[[Na Glavo]]'''''<br /> (2014) | Misc = {{Singli | Name = Omar | Type = studio | single 1 = Poseben dan | single 1 date = 2007 | single 2 = Vse, kar imam | single 2 date = 2007 | single 3 = Vladarjev um | single 3 date = 2007 }} }} {{italics correction |'''''Kareem'''''}} je [[studijski album]] [[Slovenci|slovenskega]] [[pop glasba|pop]] [[pevec|pevca]] [[Omar Naber|Omarja Naberja]]. Izšel je leta [[2007]] pri založbi [[Nika Records]] na glasbeni [[Kompaktni disk|CD-plošči]] in v pretočni digitalni obliki.<ref>{{navedi splet |url=https://www.nika.si/Rock/Kareem_1/ |title=Omar Naber – Kareem |year=2007 |website=www.nika.si |type=spletna stran |accessdate=2021-06-02 |archive-date=2021-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210602220056/https://www.nika.si/Rock/Kareem_1/ |url-status=dead }}</ref> == O albumu == Naslov albuma je hkrati Omarjevo drugo ime in ime njegove glasbene skupine. Albumu je priložena knjižica z besedili pesmi in podatki o sodelujočih. Poleg novih skladb je na albumu tudi [[Pesem Evrovizije 2005|evrovizijska]] verzija pesmi »Stop« (posnetek 9). Tri pesmi z albuma so bile izdane tudi kot singli: »Poseben dan«, »Vse, kar imam« in »Vladarjev um«. Na koncu zadnje skladbe »Priznam« je (po treh minutah tišine) še skrita pesem »Over the Rainbow« (iz filma [[Čarovnik iz Oza (film, 1939)|Čarovnik iz Oza]]), ki jo zapoje Omar ob klavirski spremljavi. == Seznam posnetkov == {{external media | topic = Pridobljeno dne 8.6.2021 na kanalu [https://www.youtube.com/channel/UC-Rcj3LHHJ0vNJtvhDca0fg Omar Naber] | float = right | video1 = [https://www.youtube.com/watch?v=U7USbM8OZYk&list=OLAK5uy_nPu9LjFe605KdFxX0W72errJHy5b6y1xg Kareem] na YouTubu }} {{Track listing | headline = CD | extra_column = Priredba | title1 = Intro | music1 = [[Aleš Kersnik|A. Kersnik]] | length1 = 0:42 | title2 = Vse, kar imam | lyrics2 = [[Jure Golobič|J. Golobič]] | music2 = O. Naber, A. Kersnik | extra2 = O. Naber, [[Martin Štibernik|M. Štibernik]], [[Miha Gorše|M. Gorše]] | length2 = 3:19 | title3 = Mesto me pozna | lyrics3 = O. Naber, [[Trkaj]] | music3 = O. Naber | extra3 = O. Naber, M. Štibernik | length3 = 2:57 | title4 = Je res preveč | lyrics4 = J. Golobič | music4 = O. Naber | extra4 = O. Naber, M. Štibernik, M. Gorše | length4 = 2:57 | title5 = Alina (»No Pasaran«) | note5 = [[Emir & Frozen Camels]] feat. Omar & [[Alberto Ceballos]] | lyrics5 = [[José Manuel Casany|J. M. Casañ]], [[Emir Bukovica|E. Bukovica]] | music5 = J. M. Casañ, E. Bukovica | extra5 = E. Bukovica | length5 = 3:26 | title6 = Vladarjev dan | lyrics6 = [[Flex]] | music6 = O. Naber | extra6 = O. Naber, M. Štibernik, M. Gorše | length6 = 3:17 | title7 = Le kdo | lyrics7 = O. Naber, Trkaj | music7 = O. Naber | extra7 = O. Naber, M. Štibernik, M. Gorše | length7 = 3:40 | title8 = Modro | lyrics8 = Flex | music8 = O. Naber | extra8 = O. Naber, [[Nikola Sekulović|N. Sekulović]], M. Štibernik | length8 = 4:22 | title9 = Stop | note9 = ESC version | lyrics9 = [[Urša Vlašič|U. Vlašič]] | music9 = O. Naber | extra9 = O. Naber, M. Štibernik | length9 = 2:52 | title10 = Sladka sled | lyrics10 = [[Katja Koren (pevka)|K. Koren]] | music10 = O. Naber | extra10 = O. Naber, M. Štibernik | length10 = 3:10 | title11 = Poseben dan | lyrics11 = O. Naber, Trkaj | music11 = O. Naber | extra11 = O. Naber, M. Štibernik, M. Gorše | length11 = 3:15 | title12 = Bitka talentov je kul | lyrics12 = O. Naber, Trkaj | music12 = O. Naber | extra12 = O. Naber, M. Štibernik, M. Gorše | length12 = 2:42 | title13 = Push The Trigger Pull The Rope | lyrics13 = O. Naber | music13 = O. Naber | extra13 = O. Naber, M. Štibernik | length13 = 2:19 | title14 = Klošarjem naproti | lyrics14 = O. Naber, Trkaj | music14 = O. Naber | extra14 = O. Naber, M. Štibernik, M. Gorše | length14 = 3:24 | title15 = Priznam | lyrics15 = K. Koren | music15 = O. Naber | extra15 = O. Naber, M. Štibernik | length15 = 3:31 }} {{Track listing | headline = Hidden Track | title15 = Over the Rainbow | note15 = od 6:33 dalje | lyrics15 = [[Edgar Yipsel Harburg|E. Y. Harburg]] | music15 = [[Harold Arlen|H. Arlen]] | length15 = 3:01 | total_length = {{Trajanje |m=51 |s=58}} }} == Sodelujoči == {{div col}} === Glasbeniki === * [[Omar Naber]] – glavni [[vokal]], ritem kitara, [[kitara]], spremljevalni vokal * [[Nina Pušlar]] – spremljevalni vokal * [[Martin Štibernik]] – kitara, klaviature, spremljevalni vokal * [[Pero Micić]] – kitara * [[Miha Gorše]] – kitara, klaviature * [[Alenka Naber]] – [[klavir]] * [[Primož Flajšman]] – [[saksofon]] * [[Matej Rihter]] – [[trobenta]] * [[Klemen Repe]] – [[pozavna]] * [[Jani Hace]] – [[bas kitara]] * [[Nikola Sekulović]] – bas kitara * [[Jaka Lipar]] – [[tolkalska baterija|bobni]] === Gostje === * [[Emir & Frozen Camels]] – na posnetku 5 * [[Alberto Ceballos]] – na posnetku 5 * [[Teja Saksida]] – spremljevalni vokal na posnetku 9 === Produkcija === * [[Martin Štibernik]] – [[Glasbeni producent|producent]], masteriranje * [[Omar Naber]] – izvršni producent * Grissoni – [[fotografija]] * [[Emil Rebek]] – styling * [[Zvone Kukec]] – [[oblikovanje]] {{div col end}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * ''Kareem'' {{COBISS|ID=12952114}} {{album-stub}} [[Kategorija:Albumi leta 2007]] [[Kategorija:Albumi Omarja Naberja]] kxixnet9jcnkmuosxklrehsh2qsvmcp Kategorija:Oviedo 14 503846 6682719 5553843 2026-05-29T17:08:29Z Doncsecz~slwiki 9581 6682719 wikitext text/x-wiki {{catmore}} {{Kategorija v Zbirki|Oviedo}} [[Kategorija:Mesta v Španiji]] [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] gaijrutcg88ev43d1jpr2gupubfhc1z Franci Matoz 0 504978 6682787 6682438 2026-05-29T21:42:34Z Metaburek 260780 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6682438|6682438]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-31933-91|~2026-31933-91]] ([[User talk:~2026-31933-91|pogovor]]) 6682787 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Franci Matoz|birth_date=<!--wikidata-->|birth_place=<!--wikidata-->|death_date=<!--wikidata-->|death_place=<!--wikidata-->|image=<!--wikidata-->|caption=Matoz leta 2011|alma_mater=[[Pravna fakulteta v Ljubljani]] <small>(1996)</small>|children=2|spouse=Nataša Matoz <small>(por. 2011)</small>}} '''Franci Matoz''', [[Slovenci|slovenski]] [[odvetnik]], [[politik]] in nekdanji [[policist]], * [[16. september]] [[1963]]<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://volitve.gov.si/dz2011/kandidati/lista_11.html|title=SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS|website=volitve.gov.si|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111206183514/http://volitve.gov.si/dz2011/kandidati/lista_11.html|archivedate=6. december 2011|accessdate=6. september 2021}}</ref> Deluje v nadzornih svetih [[Slovenske železnice|Slovenskih železnic]] in [[Luka Koper|Luke Koper]] ter upravnih odborih Družbe za upravljanje terjatev bank in FC Koper. Je svetnik [[Občina Ankaran|Občine Ankaran]]. Zaslovel je leta 2003, ko je zastopal [[Boris Popovič|Borisa Popoviča]]. Med njegovimi klienti so bili [[DARS|Dars]], [[Aerodrom Ljubljana]] in [[NKBM]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Osebno s Francijem Matozom: Miličnik, ki je postal odvetnik|url=https://old.delo.si/ozadja/osebno-s-francijem-matozom-milicnik-ki-je-postal-odvetnik.html|website=old.delo.si|date=2014-12-12|accessdate=2021-09-06|language=sl-si|first=Matija|last=Grah}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Sem najboljši in najlepši|url=https://www.dnevnik.si/1042292812|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=22. avgust 2009|last=Tanackovič|first=Tatjana|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104925/https://www.dnevnik.si/1042292812|url-status=dead}}</ref> Leta 2013 je postal glavni odvetnik stranke [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in [[Janez Janša|Janeza Janše]], ki je takrat odslovil odvetnico [[Nina Zidar Klemenčič|Nino Zidar Klemenčič]].<ref>{{Navedi splet|title=Franci Matoz postaja glavni odvetnik Janeza Janše|url=https://www.dnevnik.si/1042575405|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=6. februar 2013|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104927/https://www.dnevnik.si/1042575405|url-status=dead}}</ref> Sodelovanje s Popovičem in Janšo mu je zelo pomagalo pri kariernem vzponu.<ref>{{Navedi splet|title=Nagrajeni odvetnik|url=https://www.mladina.si/209428/nagrajeni-odvetnik/|website=Mladina.si|accessdate=2021-09-06|date=30. julij 2021|last=Volk|first=Luka}}</ref><ref name=":1" /> Pogosto se uvršča na lestvico desetih najvplivnejših pravnikov kljub prazni bibliografiji in dejstvu, da ima le diplomo. Dvom o verodostojnosti te lestvice je povzročilo tudi elektronsko sporočilo, v katerem je leta 2007 direktorica koprske občinske uprave ukazala zaposlenim, naj glasujejo zanj.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> == Izobraževanje in delo policista == Osnovno šolo je obiskoval v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu pri Ljubljani]]. Končal je kadetsko šolo za miličnike v Tacnu in leta 1982 začel delati v [[Divača|Divači]]. Leta 1988 je postal pomočnik komandirja postaje milice v [[Kozina|Kozini]], leta 1992 pa komandir postaje prometne policije v [[Koper|Kopru]].<ref name=":0" /> Sodeloval je v [[Vojna za Slovenijo|slovenski osamosvojitveni vojni]] in bil med izbranci [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|notranjega ministrstva]] za študij prava ob delu. Po diplomi je zapustil policijske vrste.<ref name=":0" /> == Odvetništvo == Pripravništvo je opravljal pri odvetniku Gorazdu Gabriču v [[Sežana|Sežani]], leta 2001 pa je šel na svoje in najel pisarno v Divači. Ukvarjal se je predvsem z odškodninami, po uspehu s Popovičem pa se je leta 2008 preselil v Koper in prišel do odmevnejših primerov.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Kdo je kdo: Janu Plestenjaku se je simpatičen trud izplačal|url=https://www.dnevnik.si/1042269553|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=26. maj 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104918/https://www.dnevnik.si/1042269553|url-status=dead}}</ref> Leta 2007 se je prvič uvrstil v deseterico najvplivnejših pravnikov.<ref name=":0" /> === Prijave na odvetniško zbornico in delovni inšpektorat === Leta 2009 je koprski odbor Odvetniške zbornice Slovenije sprejel sklep, s katerim je obsodil Matozovo navajanje napačnega pravnega pouka v odločbah o izrednih odpovedih, javno omalovaževanje drugih odvetnikov in nepotrebno razkrivanje podrobnosti iz lastnega zasebnega življenja, kar je v nasprotju s kodeksom.<ref name=":0" /> Zaradi nestrinjanja z ugotovitvami območnega zbora je Matoz zahteval obravnavo častnega razsodišča zbornice, ki je ugotovilo kršitev kodeksa z aprilskim intervjujem v ''Jani'', v katerem »je tudi poudarjal svoje sposobnosti, se reklamiral ter po nepotrebnem dajal izjave o svojem zasebnem življenju, hobijih in drugih podrobnostih, ki niso v zvezi z njegovim poklicem in delom«. Matozevo odgovarjanje v ''[[Primorske novice|Primorskih novicah]]'' na medijske nastope odvetnika nasprotne strani v delovnopravnem sporu se jim ni zdelo sporno.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Odvetnik Franci Matoz prestopil meje poklicne etike|url=https://www.dnevnik.si/1042324567|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=19. december 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104932/https://www.dnevnik.si/1042324567|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=O Matozovem pojavljanju v javnosti je danes odločalo častno razsodišče Odvetniške zbornice Slovenije|url=https://www.dnevnik.si/1042318425|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=26. november 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104928/https://www.dnevnik.si/1042318425|url-status=dead}}</ref> Predsednika zbornice [[Miha Kozinc|Miho Kozinca]] je zbodlo Matozevo javno prižiganje sveč pred [[Narodni dom, Celje|Narodnim domom v Celju]] leta 2009 v spomin trem mladim Celjanom, ki so umrli v prometni nesreči na avtocesti v [[Arja vas|Arji vasi]], ki jo je povzročil Branko Maček. Leta 2010 je disciplinska komisija zbornice ugotovila, da Matoz s tem ni kršil kodeksa odvetniške poklicne etike.<ref>{{Navedi splet|title=Kozinc poziva odvetnike, naj se izogibajo nepotrebnim nastopom v javnosti|url=https://www.dnevnik.si/1042309760|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=24. oktober 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104951/https://www.dnevnik.si/1042309760|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Matozovo prižiganje sveč sporno, a nekaznovano|url=https://www.dnevnik.si/1042397327|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=22. oktober 2010|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104950/https://www.dnevnik.si/1042397327|url-status=dead}}</ref> Sindikat Mladi Plus ga je leta 2013 prijavil inšpektoratu za delo zaradi objave oglasa za voluntersko pripravništvo na spletni strani zbornice. Matoz je trdil, da je šlo za tehnično napako.<ref>{{Navedi splet|title=Matoz: Oglas za volontersko pripravništvo je bil napaka|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/matoz-oglas-za-volontersko-pripravnistvo-je-bil-napaka/315163|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=12. avgust 2013}}</ref> === Kritike === Odvetniška družba Čeferin mu je očitala, da jim je Stanislava Megliča, žrtev [[Bulmastif|bulmastifov]] [[Saša Baričevič|Saše Baričeviča]], speljal z osebnim prepričevanjem, kar je v nasprotju s kodeksom. [[Aleksander Čeferin]] ga je takrat označil za [[Damjan Murko|Damjana Murka]] slovenskega odvetništva.<ref name=":0" /> Medijski kritik [[Leon Magdalenc]] ga je v času pogostega pojavljanja v debatnih TV oddajah obtožil, da nikogar ne gleda in ne posluša, ampak le goni svoje. Spominjal ga je na [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmaga Jelinčiča]].<ref>{{Navedi splet|title=Televizija kot neskončna prostitucija|url=https://www.dnevnik.si/1042294697|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=29. avgust 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104931/https://www.dnevnik.si/1042294697|url-status=dead}}</ref> ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'' je trdil, da ga slovenska elita ne upošteva, kar naj bi se pokazalo leta 2008, ko so na otvoritev njegove koprske pisarne prišli le lokalni odvetniki, Popovič s svojimi lokalni veljaki ter nekaj podjetnikov in gradbenikov, ki poslujejo na Obali. Vidnejši gospodarstveniki, politiki in estradniki se niso prikazali. ''Dnevnikovi'' novinarki se je zdelo, da Matozu ob tem kljub besedam ni vseeno.<ref name=":1" /> === Osebni sodni spori === Bil je kriv žaljive obdolžitve na račun Branke Zobec Hrastar, avtorice obtožnega predloga v zadevi Patria.<ref>{{Navedi splet|title=Nekdanja tožilka proti politiku: Janšo oprostili, Matoza obsodili|url=https://www.dnevnik.si/1042727226|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=24. december 2015|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104939/https://www.dnevnik.si/1042727226|url-status=dead}}</ref> Matoz je neuspešno tožil RTV Slovenija zaradi novinarskega prispevka [[Eugenija Carl|Eugenije Carl]] iz marca 2009, ki naj bi škodil njegovi časti in dobremu imenu.<ref>{{Navedi splet|title=Odvetnik Matoz izgubil tožbo proti RTV-ju, sodišče je njegove navedbe v celoti zavrnilo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odvetnik-matoz-izgubil-tozbo-proti-rtv-ju-sodisce-je-njegove-navedbe-v-celoti-zavrnilo/255647|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=18. april 2011}}</ref> === Zastopanje drugih === ==== SDS, Janez Janša in Boris Popović ==== Janeza Janšo in SDS je zastopal npr. v primerih [[Afera Patria (Slovenija)|Patria]],<ref name=":0" /> Trenta,<ref>{{Navedi splet|title=Janša ne želi, da mu sodijo v Ljubljani|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/jansa-ne-zeli-da-mu-sodijo-v-ljubljani/583866|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=11. junij 2021}}</ref> nepojasnjenega premoženja iz poročila [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]] (KPK),<ref>{{Navedi splet|title=Štefanec podatkov iz osnutka drugega poročila o Janši ne razkriva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stefanec-podatkov-iz-osnutka-drugega-porocila-o-jansi-ne-razkriva/366403|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=31. maj 2015}}</ref> tožbi s strani novinark Eugenije Carl in Mojce Šetinc Pašek zaradi zapisa na [[Twitter|Twitterju]]<ref>{{Navedi splet|title=Začetek ponovnega sojenja Janši zaradi razžalitve novinark Televizije Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/zacetek-ponovnega-sojenja-jansi-zaradi-razzalitve-novinark-televizije-slovenija/582466|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=1. junij 2021}}</ref> in tožbi zaradi posojil Dijane Đuđić.<ref>{{Navedi splet|title=Sodišče zaradi spornih posojil dosodilo kazen SDS-u in Janši|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sodisce-zaradi-spornih-posojil-dosodilo-kazen-sds-u-in-jansi/482138|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=8. marec 2019}}</ref> Njegova odvetniška družba je [[Rudi Rizman|Rudiju Rizmanu]] in [[Marjan Šarec|Marjanu Šarcu]] v imenu SDS zagrozila s tožbo zaradi njunih izjav v medijih.<ref>{{Navedi splet|title=Rizman na grožnjo s tožbo: "Infantilna maščevalnost stranke SDS"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/rizman-na-groznjo-s-tozbo-infantilna-mascevalnost-stranke-sds/515120|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=21. februar 2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS od Šarca zahteva preklic nekaterih izjav in grozi s tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-od-sarca-zahteva-preklic-nekaterih-izjav-in-grozi-s-tozbo/514093|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=10. februar 2020}}</ref> Borisa Popovića je zastopal tudi pri zahtevi po ponovnem štetju glasovnic na volitvah za koprskega župana leta 2018<ref>{{Navedi splet|title=Upravno sodišče zavrnilo pritožbo Borisa Popoviča|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/primorje/upravno-sodisce-zavrnilo-pritozbo-borisa-popovica/479439|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=7. februar 2019}}</ref> in v tožbi s strani Petre Vidrih, novinarke ''Primorskih novic'', zaradi opravljanja in razžalitve.<ref>{{Navedi splet|title=Borisa Popoviča obsodili zaradi opravljanja in razžalitve|url=https://www.dnevnik.si/1042322353|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=11. december 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104924/https://www.dnevnik.si/1042322353|url-status=dead}}</ref> ==== Ostali politiki, funkcionarji in javni uslužbenci ==== Zastopal je Igorja Prodnika v tožbi proti [[Komisija za preprečevanje korupcije|KPK]],<ref>{{Navedi splet|title=Krivično izpodkopavanje ugleda Prodnika|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/krivicno-izpodkopavanje-ugleda-prodnika/155980|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=25. julij 2008}}</ref> generalnega direktorja [[Onkološki inštitut Ljubljana|Onkološkega inštituta]] [[Janez Remškar|Janeza Remškarja]], ko so v svêtu presojali njegovo delo,<ref>{{Navedi splet|title=Onkološki inštitut: z varnostjo zdravljenja bolnikov z rakom se ukvarjajo v senci skaljenih odnosov|url=https://www.dnevnik.si/1042720080|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|publisher=9. september 2015|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104933/https://www.dnevnik.si/1042720080|url-status=dead}}</ref> policijskega sindikalista Miho Sakača, obtoženega v aferi Koprivnikar,<ref>{{Navedi splet|title=Štirim policijskim sindikalistom zaradi afere Koprivnikar pogojne kazni|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/stirim-policijskim-sindikalistom-zaradi-afere-koprivnikar-pogojne-kazni/584156|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=14. junij 2021}}</ref> [[Andrej Magajna|Andreja Magajno]], ki je protestiral zaradi nepravilnosti pri hišni preiskavi<ref>{{Navedi splet|title=Magajna: Sumim, da podatki odtekajo iz samega vrha policije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/magajna-sumim-da-podatki-odtekajo-iz-samega-vrha-policije/267908|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=7. oktober 2011}}</ref> in [[Franc Kangler|Franca Kanglerja]], ki je bil obtožen nepravilnosti pri pridobivanju zemljišč za mariborsko toplarno.<ref>{{Navedi splet|title=Kangler pred sodnikom, tokrat zaradi toplarne|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/kangler-pred-sodnikom-tokrat-zaradi-toplarne/257342|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=12. maj 2011}}</ref> ==== Poslovneži in finančniki ==== Zastopal je Alda Babiča, takratnega član uprave Luke Koper, ko so potekale hišne preiskave,<ref>{{Navedi splet|title=Med nadzorniki Luke Koper je zavrelo|url=https://www.dnevnik.si/1042261271|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=22. april 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104935/https://www.dnevnik.si/1042261271|url-status=dead}}</ref> [[Andrej Lovšin|Andreja Lovšina]], ki je zahteval odškodnino zaradi razrešitve z mesta predsednika uprave Intereurope,<ref>{{Navedi splet|title=Bo Lovšin prejel 300.000 evrov odškodnine?|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/bo-lovsin-prejel-300-000-evrov-odskodnine/241483|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=13. oktober 2010}}</ref> Jožeta Kojca, soobtoženega v zadevi Marina<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2019/12/19/zadeva-marina-joze-kojc-ne-priznava-krivde|title=Zadeva Marina: Jože Kojc ne priznava krivde|date=19. december 2019|accessdate=6. september 2021|website=Primorske novice}}</ref> in [[Ivan Simič|Ivana Simiča]], ki ga je Đorđe Perić tožil zaradi žalitve.<ref>{{Navedi splet|title=Sto tisoč evrov za žaljive in neresnične besede|url=https://www.dnevnik.si/1042332736|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=26. januar 2010|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104945/https://www.dnevnik.si/1042332736|url-status=dead}}</ref> ==== Novinarji ==== Zastopal je [[Bojan Požar|Bojana Požarja]] v tožbah s strani Viktorja Knavsa, očeta [[Melania Trump|Melanije Trump]], zaradi trditve o zaporni kazni<ref>{{Navedi splet|title=Požar mora tastu Donalda Trumpa plačati pet tisočakov odškodnine|url=https://www.dnevnik.si/1042917819|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=23. december 2019|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104954/https://www.dnevnik.si/1042917819|url-status=dead}}</ref> in odvetnika [[Miro Senica|Mira Senice]], ki mu je očital nenehno blatenje.<ref>{{Navedi splet|title=Senica s tožbo nad Požarja|url=https://www.dnevnik.si/1042620075|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=18. januar 2014|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104956/https://www.dnevnik.si/1042620075|url-status=dead}}</ref> ==== Estradniki in športniki ==== Zastopal je pevko [[Natalija Verboten|Natalijo Verboten]] in njenega moža v tožbi proti RTV zaradi kršitve [[Avtorske pravice|avtorskih pravic]],<ref>{{Navedi splet|title=Verbotnova proti RTV: Pevka si bo dobro napolnila žepe|url=https://zurnal24.si/magazin/vip/verbotnova-proti-rtv-pevka-si-bo-dobro-napolnila-zepe-326692|website=zurnal24.si|accessdate=2021-09-07|language=sl|date=18. April 2019}}</ref> [[Marijan Smode|Marjana Smodeta]] v tožbi proti [[Občina Dravograd|občini Dravograd]] zaradi poseka žive meje,<ref>{{Navedi splet|title=Marijanu Smodetu odškodnina zaradi posekane žive meje|url=https://www.dnevnik.si/1042583980|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=5. april 2013|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104929/https://www.dnevnik.si/1042583980|url-status=dead}}</ref> pevko [[Špela Kleinlercher|Špelco Kleinlercher]] v tožbi proti [[POP TV]] zaradi objav na [[24ur.com]],<ref>{{Navedi splet|title=Špelca od Pop TV zahteva 35.000 evrov odškodnine|url=https://www.dnevnik.si/1042234825|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=8. januar 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104937/https://www.dnevnik.si/1042234825|url-status=dead}}</ref> pevca [[Werner Brozović|Wernerja Brozovića]], ko ga je tožila RTV Slovenija zaradi izjav v zvezi z [[EMA|EMO]]<ref>{{Navedi splet|title=RTV od Wernerja zahteva 30 tisočakov zaradi izjavi: "Cela Slovenija ve, da je Ema ena velika kuhinja"|url=https://www.dnevnik.si/1042323679|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=16. december 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104922/https://www.dnevnik.si/1042323679|url-status=dead}}</ref> in nogometaša [[Goran Šukalo|Gorana Šukala]], obtoženega v primeru nelegalnih športnih stavnic.<ref>{{Navedi splet|title=Foto: Stavniška afera - Obtoženci prvič pred sodnikom|url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/foto-stavniska-afera-obtozenci-prvic-pred-sodnikom/277937|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=1. marec 2012}}</ref> ==== Podjetja ==== Zastopal je Luko Koper v tožbi proti nekdanjemu predsedniku uprave Brunu Koreliču zaradi domnevnega oškodovanja pri prodaji delnic Autocommercea.<ref>{{Navedi splet|title=Luka Koper izgubila tožbo zoper Bruna Koreliča|url=https://www.dnevnik.si/1042292178|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=19. avgust 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104914/https://www.dnevnik.si/1042292178|url-status=dead}}</ref> Vlagal je neuspešne tožbe v imenu [[DARS]] proti nekdanji upravi Mateje Duhovnik in drugim visokim uslužbencem.<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj je zares moral Knez oditi z vrha Darsa|url=https://www.dnevnik.si/1042728409|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=15. januar 2016|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104930/https://www.dnevnik.si/1042728409|url-status=dead}}</ref> ==== Odškodninske tožbe zaradi smrti in zlorabe družinskega člana ==== V sojenju Petru Rakuši zaradi spolne zlorabe mladoletne hčere in nasilja v družini je zastopal oškodovanko,<ref>{{Navedi splet|title=17 let za zapahe zaradi spolnega napada na hčerko|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/17-let-za-zapahe-zaradi-spolnega-napada-na-hcerko/219841|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=23. december 2009}}</ref> Andreja Gorjupa v sojenju proti Kristini Mislej zaradi umora njunih otrok<ref>{{Navedi splet|title=Sežanska tragedija na sodišče|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/sezanska-tragedija-na-sodisce/216095|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=4. november 2009}}</ref> in Mateja Čamernika, ki je zahteval odškodnino zaradi smrti svojega sina pred ljubljanskim lokalom Global.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Čakajoč na razplet očetove tožbe|url=https://www.dnevnik.si/1042680778|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=10. september 2014|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104920/https://www.dnevnik.si/1042680778|url-status=dead}}</ref> ==== Okoljska problematika ==== Skupaj z odvetnico Ano Rugelj je vložil pobudo za oceno ustavnosti v primeru gradnje tovarne Magna v Hočah v imenu treh hoških kmetov in [[Bojan Požar|Bojana Požarja]].<ref>{{Navedi splet|title=Zavržena pobuda za oceno ustavnosti "zakona Magna"|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/zavrzena-pobuda-za-oceno-ustavnosti-zakona-magna/427510|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=13. julij 2017}}</ref> Zastopal je koprsko občino, ko je zahtevala zaprtje Kemiplasa<ref>{{Navedi splet|title=Kdo bo odločal o usodi Kemiplasa?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kdo-bo-odlocal-o-usodi-kemiplasa/80987|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=22. december 2007}}</ref> in Miho Petača, lastnika Bioplinarne Petač, ki je s smradom in onesnaževanjem grenila življenje krajanom [[Pirniče|Pirnič]].<ref>{{Navedi splet|title=Pirničane znova duši smrad iz bioplinarne|url=https://www.dnevnik.si/1042474895|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=23. september 2011|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104942/https://www.dnevnik.si/1042474895|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Smrad v Pirničah skrbi tudi zdravnike|url=https://www.dnevnik.si/1042519373|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=27. marec 2012|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104919/https://www.dnevnik.si/1042519373|url-status=dead}}</ref> == Delovanje v podjetjih in športnih klubih ter sodelovanje z organizacijami == Avgusta 2020 je bil imenovan v nadzorni svet [[Slovenske železnice|Slovenskih železnic]].<ref>{{Navedi splet|title=Med novimi nadzorniki železnic tudi Škof in Matoz|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/med-novimi-nadzorniki-zeleznic-tudi-skof-in-matoz/534372|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=26. avgust 2020}}</ref> 12. julija 2021 je bil izbran za predsednika nadzornega sveta [[Luka Koper|Luke Koper]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/istra/franci-matoz-novi-predsednik-nadzornega-sveta-luke|title=Franci Matoz novi predsednik nadzornega sveta Luke Koper|date=12. julij 2021|accessdate=6. september 2021|website=Primorske novice}}</ref> 22. in 23. julija 2021 mu je [[14. vlada Republike Slovenije|slovenska vlada]] dodelila položaja neizvršnega direktorja in predsednika celotnega upravnega odbora [[Družba za upravljanje terjatev bank|Družbe za upravljanje terjatev bank]] (DUTB).<ref>{{Navedi splet|title=Franci Matoz postal prvi mož DUTB|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/franci-matoz-postal-prvi-moz-dutb/|website=www.delo.si|accessdate=2021-09-06|language=sl-si|date=23. julij 2021}}</ref> Od leta 2018 je član upravnega odbora nogometnega kluba FC Koper.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj pomeni vrnitev Anteja Guberca v FC Koper?|url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/kaj-pomeni-vrnitev-anteja-guberca-v-fc-koper/475508|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=22. december 2018}}</ref> S [[Telekom Slovenije|Telekomom Slovenije]] ima sklenjeno pogodbo za opravljanje pravnih storitev.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Kdo so obrazi, ki hkrati obvladujejo več pomembnih položajev v državnih podjetjih?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kdo-so-obrazi-ki-hkrati-obvladujejo-vec-pomembnih-polozajev-v-drzavnih-podjetjih/581893|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=27. maj 2021}}</ref> Nudi pravno pomoč članom Sindikata policistov Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=PRAVNA POMOČ SINDIKATA POLICISTOV NA ŠE VIŠJI RAVNI - OBVESTILO ČLANSTVU|url=https://www.sindikat-policistov.si/novice/articleid/1448/cbmoduleid/452|website=Sindikat policistov Slovenije|accessdate=2021-09-07|language=sl-SI|date=3. avgust 2020|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908110416/https://www.sindikat-policistov.si/novice/articleid/1448/cbmoduleid/452|url-status=dead}}</ref> Predsedoval je upniškemu odboru [[Info tv|Info TV]].<ref>{{Navedi splet|title=Upniki Info TV bodo glasovali o sprejetju prisilne poravnave|url=https://www.dnevnik.si/1042398367|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=26. oktober 2010|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104930/https://www.dnevnik.si/1042398367|url-status=dead}}</ref> Vodil je skupščino [[Nogometni klub Drava|nogometnega kluba Drava]]<ref>{{Navedi splet|title=Drava ne sodeluje več z Nigerijci, novi predsednik kluba je postal Nastja Čeh|url=https://www.dnevnik.si/1042921988|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=11. februar 2020|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104926/https://www.dnevnik.si/1042921988|url-status=dead}}</ref> in Pozavarovalnice Sava.<ref>{{Navedi splet|title=Nov posel premierjevega odvetnika Francija Matoza - vodenje skupščin državnih družb|url=https://www.dnevnik.si/1042532437|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=29. maj 2012|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104944/https://www.dnevnik.si/1042532437|url-status=dead}}</ref> V imenu [[Primož Ulaga|Primoža Ulage]] je leta 2013 zahteval ponoven sklic skupščine [[Smučarska zveza Slovenije|Smučarske zveze Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Smrekar potrdil, da razmišlja o funkciji predsednika|url=https://www.dnevnik.si/1042613630|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=19. november 2013|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908105007/https://www.dnevnik.si/1042613630|url-status=dead}}</ref> Bil je odvetnik [[Milan Mandarić|Milana Mandarića]], ko je ta terjatev do FC Koper prodal podjetju Delona. Matoz je zastopal tudi Delono.<ref>{{Navedi splet|title=Mandarić BRUTALNO nad bivšega zaveznika: Je PATOLOŠKI LAŽNIVEC, to je IZKORISTIL, da se je …|url=https://ekipa.svet24.si/clanek/magazin/ob-robu/5d6bdd4fce430/mandaric-brutalno-nad-bivsega-zaveznika-je-patoloski-laznivec-to-je-izkoristil-da-se-je|website=Ekipa24.si|accessdate=2021-09-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Milan Mandarić se umika iz Kopra. Kdo prihaja tja?|url=https://siol.net/novice/novice/mandaric-usodo-fc-koper-predal-v-roke-spornega-menedzerja-vedrana-corluke-431788|website=siol.net|accessdate=2021-09-07|language=sl|date=15. december 2016}}</ref> Opravljal je pravne posle za [[NKBM]] pod direktorjem Alešem Haucem.<ref>{{Navedi splet|title=Nedeljski dnevnik: Kako so bankirji prali in likali|url=https://www.dnevnik.si/1042827000|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=27. junij 2018|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104916/https://www.dnevnik.si/1042827000|url-status=dead}}</ref> Bil je pooblaščenec KBM Leasing za odvzem celjskega hotela Štorman gostincu Zvonetu Štormanu.<ref>{{Navedi splet|title=Štormanu celjsko okrajno sodišče vrnilo hotel|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/stormanu-celjsko-okrajno-sodisce-vrnilo-hotel/369700|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=14. julij 2015}}</ref> Celjsko okrožno sodišče ga je okaralo, ker naj bi aktivno sodeloval pri nezakonitem zasegu tega hotela.<ref>{{Navedi splet|title=Tudi odvetnikom včasih spodrsne: v zadnjih petih letih osem odvzemov licenc|url=https://www.dnevnik.si/1042724908|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=17. november 2015|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104952/https://www.dnevnik.si/1042724908|url-status=dead}}</ref> Njegova komunikacija z zaposlenimi v hotelu se ni končala pri recepciji in njegovo delovanje naj bi dokazovalo Janšev vpliv v banki.<ref>{{Navedi splet|title=Štormanu hotel, Matozu pa prepovedi|url=https://www.dnevnik.si/1042716871|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=15. julij 2015|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104941/https://www.dnevnik.si/1042716871|url-status=dead}}</ref> Koprski kriminalisti so sumili, da sta predsednik uprave Vina Koper Nevijo Pucer in direktorica ''[[Primorske novice|Primorskih novic]]'' Suzana Zornada Vrabec ob pomoči Matoza storila kaznivo dejanje, ko sta najela zasebnega [[Detektiv|detektiva]], ki je tajno sledil njihovim zaposlenim.<ref>{{Navedi splet|title=Ko te na bolniški slika detektiv|url=https://www.dnevnik.si/341633|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=20. avgust 2008|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104924/https://www.dnevnik.si/341633|url-status=dead}}</ref> === Lastništvo === ==== Mediji ==== Je solastnik podjetja Nova hiša, ki izdaja spletni portal [[Nova24TV]].<ref name=":3" /> Je solastnik Novega radia, ki ga prav tako izdaja Nova hiša.<ref>{{Navedi splet|title=Medijski projekt prvaka SDS: tudi Petek pomaga Janši|url=https://www.dnevnik.si/1042720638|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=18. september 2015|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104939/https://www.dnevnik.si/1042720638|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V razvidu medijev po novem tudi Nova24TV.si in Novi radio|url=https://krog.sta.si/2176666/v-razvidu-medijev-po-novem-tudi-nova24tv-si-in-novi-radio|website=krog.sta.si|date=2015-09-18|accessdate=2021-09-08|language=sl}}</ref> ==== Bioplinarne ==== Nova KMB je odlašala z rubežem Marjana Kolarja, lastnika ostankov nekdanjega bioplinskega imperija Keter Group, katerega odvetnik je bil Matoz. Matozovo hkratno sodelovanje z NKBM mu je omogočilo ugoden posel in sicer prodajo družbe Biologica njegovi ženi Nataši, ki je šla čez mesec v last Matozove nepremičninske družbe Neprus. Biologica je večkrat povrnila stroške 7500 evrov vrednega nakupa.<ref>{{Navedi splet|title=NKBM zadnjemu lastniku Keter Group rubi gozdove in bioplinarne|url=https://www.dnevnik.si/1042709119|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=12. marec 2015|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104935/https://www.dnevnik.si/1042709119|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bioplinski glavobol za državni banki|url=https://www.dnevnik.si/1042597259|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=8. julij 2013|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104947/https://www.dnevnik.si/1042597259|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razhod lastnikov Keter Groupa|url=https://www.dnevnik.si/1042621331|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=29. januar 2014|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104934/https://www.dnevnik.si/1042621331|url-status=dead}}</ref> Banka NLB je prodala terjatev do podjetja, ki je imelo v lasti bioplinarno v [[Vučja vas|Vučji vasi]], slamnatemu najemniku, za katerim je stal Matoz, za nekaj manj kot tri milijone evrov. Matoz ima namreč zapisano zastavno pravico na polovici premoženja te bioplinarne.<ref>{{Navedi splet|title=Plinprom: Kolarjeva mreža bioplinskih podjetij|url=https://vestnik.si/clanek/aktualno/plinprom-kolarjeva-mreza-bioplinskih-podjetij-723039|website=vestnik.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=6. april 2019}}</ref> Njegova odvetniška družba je za odkup največje bioplinarne v državi najela 1,8 milijonski kredit. Keterjevo elektrarno najema družba, ki jo zastopa Matozeva žena Nataša. Od države je do leta 2020 prejela 16 milijonov evrov subvencij.<ref>{{Navedi splet|title=Bioplinarne: odvetnikovi milijonski biznisi v kmetijskem TEŠ 6|url=https://www.dnevnik.si/1042938972|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=17. september 2020|last=Klipšteter|first=Tomaž|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104921/https://www.dnevnik.si/1042938972|url-status=dead}}</ref> ==== Neprus ==== Matoz je nepremičninsko družbo Neprus, ki je imela konec avgusta 2013 v lasti za 890.000 evrov nepremičnin, kupil od ciprske družbe Jacano Holdings za 617.000 evrov, kar je Matoz poravnal s pobotom terjatev, ki jih je prevzel tik pred tem.<ref>{{Navedi splet|title=Matozov donosni posel z dolžnikom Nove KBM|url=https://www.dnevnik.si/1042621530|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=31. januar 2014|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104937/https://www.dnevnik.si/1042621530|url-status=dead}}</ref> == Kandidature na volitvah == Leta 2011 je [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|kandidiral za poslanca državnega zbora]] na listi [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] (volilna enota 4 - Ljubljana Bežigrad, 9. volilni okraj). Prejel je 2405 glasov.<ref name=":2" /><ref name=":0" /><ref>[https://web.archive.org/web/20111206183535/http://volitve.gov.si/dz2011/rezultati/rez_ka4.html 9. volilni okraj - LJ- Bežigrad II]. ''volitve.gov.si''. arhivirano s [http://volitve.gov.si/dz2011/rezultati/rez_ka4.html prvotnega spletišča] 6. decembra 2011. pridobljeno 7. septembra 2021</ref> Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|lokalnih volitvah 2018]] je na listi Slovenija za vedno kandidiral za položaj svetnika v ankaranskem občinskem svetu.<ref>{{Navedi splet|title=Strmčnik v Ankaranu z dvema protikandidatoma za župana|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/strmcnik-v-ankaranu-z-dvema-protikandidatoma-za-zupana/471699|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=13. november 2018}}</ref> Ta stolček je zasedel leta 2020, ko sta Zoran Pavić in [[Klara Maučec]] odšla v Koper.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2020/11/05/franci-matoz-bo-svetnik-v-ankaranu|title=Franci Matoz bo svetnik v Ankaranu|date=6. november 2020|accessdate=7. september 2021|website=Primorske novice}}</ref> == Zasebno == Ima dve sestri. Starša sta se ločila pri njegovih dvanajstih in ostal je pri očetu.<ref name=":0" /> === Razmerja === V prvem zakonu, ki je trajal 23 let 6 mesecev, sta se mu rodili dve hčeri. Spoznal jo je, ko je kot mlad miličnik prišel v njeno trgovino. V drugo se je poročil leta 2011 z Natašo Gačić, ki jo je spoznal, ko je zastopal Društvo za vračilo preveč plačane električne energije.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Njegovo nekdanjo partnerko Polko Bošković naj bi odnos z njim od položaja koprske preiskovalne sodnice pripeljal do položaja notarke.<ref>{{Navedi splet|title=Koprska preiskovalna sodnica Polka Bošković lahko postane notarka|url=https://www.dnevnik.si/1042245164|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=17. februar 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104948/https://www.dnevnik.si/1042245164|url-status=dead}}</ref> Po njej je hodil z novinarko Damjano Žišt.<ref name=":1" /> === Pojavljanje v medijih === Hvalil se je z uporabo diamantnega pilinga in [[Botoks|botoksa]] ter ljubeznijo do luksuznih izdelkov, dokler ni prišlo do sklepa več organov odvetniške zbornice, ki so tako medijsko nastopanje zavrnili.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":5" /> == Sklici == {{sklici|30em}}{{Kategorija v Zbirki|Franci Matoz}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Matoz_Franci}} [[Kategorija:Slovenski policisti]] [[Kategorija:Slovenski odvetniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]] d4asg12q9zls1jqjeyxw8j94461gq61 EMA 2022 0 506185 6682754 6679736 2026-05-29T19:35:37Z Anzet 118843 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6679736|6679736]] uporabnika [[Special:Contributions/Upwinxp|Upwinxp]] ([[User talk:Upwinxp|pogovor]]) 6682754 wikitext text/x-wiki '''26. izbor [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|slovenskega predstavnika]] na [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]] [[EMA]]''' je potekal 5., 12. in 19. februarja 2022 v studiih Televizije Slovenije (oder je bil v studiu 1, green room pa v studiu 2) in je obsegal dva predizbora in finale. Vse tri večere sta vodila Melani Mekicar in Bojan Cvjetićanin, v finalu pa se jima je pridružil še Nejc Šmit, ki se je oglašal iz green rooma. Zmagali so [[LPS (glasbena skupina)|LPS]] s pesmijo »[[Disko (skladba)|Disko]]«. Pred Emo je potekala Ema Freš, ki je bila namenjena novincem. Spletni del tekmovanja se je odvil decembra 2021, finale pa je bil 28. januarja 2022. Na samo Emo (predizbora) so se uvrstili štirje izvajalci. ==Vabilo za sodelovanje in izbor skladb== Vabilo za sodelovanje je bilo objavljeno 8. oktobra 2021, zbiranje prijav pa je trajalo do 22. novembra. Pravila vabila so določala naslednje: * izvajalci morajo biti 1. februarja 2022 stari najmanj 16 let (izvajalci iz kategorije novincev morajo biti 16 let stari že na dan prijave), * glavni izvajalec ali vsaj polovica glavnih izvajalcev v skupinah mora imeti stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji (to ne velja za spremljevalne vokaliste), * skladba je lahko dolga največ 3 minute, * priporoča se, da je njeno besedilo v slovenskem jeziku, * na odru je lahko hkrati največ 6 izvajalcev, * skladba mora biti izvirna in še ne priobčena javnosti, * posamezni izvajalec se lahko kot glavni vokalist na izbor uvrsti le z eno skladbo. Poleg prijavljenih skladb si RTV Slovenija pridržuje pravico, da k sodelovanju neposredno povabi poljubno število avtorjev oziroma izvajalcev. Prijava in izbor skladb sta potekala v dveh kategorijah: * kategorija A − kategorija novincev: izvajalci, mlajši od 30 let, ki so do dneva prijave komercialno izdali največ 3 avtorske skladbe * kategorija B − kategorija uveljavljenih izvajalcev: izvajalci, ki so do dneva prijave komercialno izdali več kot 3 avtorske skladbe Za komercialno izdajo se šteje, če je bila skladba priobčena javnosti ali če je bila dana na tržišče z namenom prodaje. Za izbor skladb sta bili imenovani dve strokovni komisiji z najmanj tremi člani: ena za kategorijo A (novinci) in ena za kategorijo B (uveljavljeni izvajalci). Iz kategorije A je bilo izbranih 24 skladb, ki so se predhodno med seboj pomerile v predtekmovanju Ema Freš, iz kategorije B pa 16. Na razpis je prispelo 127 prijav (skupno število za obe kategoriji). ==Ema Freš== ===Format=== Na Emi Freš se je predstavilo 24 skladb iz kategorije novincev (A). Te so bile razdeljene v 12 parov. Tri tedne zapored sta bili od ponedeljka do četrtka na spletu objavljeni dve skladbi (eden izmed parov), ki sta se pomerili v dnevnem dvoboju. O zmagovalni skladbi posameznega para je odločalo spletno glasovanje. Zmagovalne skladbe štirih dnevnih dvobojev so se nato pomerile v sobotnem tedenskem finalu: tri izmed njih (dve po spletnem glasovanju, ena pa po izboru žirije) so napredovale v naslednji krog. Na ta način se je v finale Eme Freš uvrstilo 9 skladb, ostalih 15 pa je dobilo še eno priložnost v četrtem tednu (t. i. kategorija poražencev). Te so bile razdeljene v pet dnevnih trobojev (5 × 3), ki so dali še pet zmagovalnih skladb, o katerih so odločali le spletni glasovi. V finalu Eme Freš se je tako predstavilo 14 skladb. V sobotnih tedenskih finalih so pesmi komentirali Bojan Cvjetićanin, [[Eva Boto]] in Arne. ===Tekmovalne skladbe=== {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Pesem !! Avtorji glasbe in besedila |- | Ain't Harmony || »Hočem da« || Cherie Lucas <small>(gb)</small>, Tadej Košir <small>(gb)</small>, Aleš Marjetič <small>(gb)</small> |- | Anja Vodošek || »Maniac« || [[Raay]] <small>(g)</small>, [[Anej Piletič]] <small>(b)</small> |- | De Liri || »Obstajam« || Zala Kores <small>(gb)</small>, Julija Veleski <small>(g)</small>, [[Žan Serčič]] <small>(gb)</small> |- | Ella || »A sem dovolj?« || |- | Emma || »Moja sreča« || [[Neisha]] <small>(gb)</small> |- | Evita || »Črno-bela« || |- | Hvala Brothers || »Gremo naprej« || |- | Ina || »Moj dopamin« || Matic Mlakar <small>(g)</small>, Jure Skaza <small>(gb)</small>, Ina Olup <small>(b)</small> |- | Jaka Hliš || »Svoje sreče krojač« || Jaka Hliš <small>(gb)</small> |- | Jon Vitezič || »Jesus Style« || Jon Vitezič <small>(gb)</small> |- | Katja Korošec || »Levo in desno« || [[Nino Ošlak]] <small>(g)</small>, Katja Korošec <small>(b)</small> |- | Katja Kos || »Deadly Flower« || Katja Kos <small>(gb)</small> |- | Lara Dovier || »Ko sva se prvič spoznala« || |- | LaraYul || »Moja lekcija« || |- | Leya Leanne || »Naked« || Leya Leanne <small>(g)</small>, Shawn Myers <small>(gb)</small>, [[Jonas Gladnikoff]] <small>(g)</small> |- | [[LPS (glasbena skupina)|LPS]]|| »[[Disko (skladba)|Disko]]« || Filip Vidušin <small>(gb)</small>, [[Žiga Žvižej]] <small>(gb)</small>, Gašper Hlupič <small>(gb)</small>, Mark Semeja <small>(gb)</small>, Zala Velenšek <small>(gb)</small> |- | LUMA || »All In« || Lucija Harum <small>(gb)</small>, Martin Vogrin <small>(gb)</small>, Vid Turica <small>(b)</small> |- | Marijan Novak & Špela Velikanje || »I Am So in Love« || Marijan Novak <small>(gb)</small> |- | Mia Vučković || »Telenovela« || Aleksandar Ignjatić - Coa <small>(gb)</small>, Senad Smajlović (die Rich) <small>(g)</small> |- | Mitja Dragan || »Iščem« || |- | Neli Jerot || »Magnum opus« || |- | Nika S. || »Počakaj me« || Martin Lunder <small>(gb)</small>, Nace Jordan <small>(g)</small> |- | Nina Sodnik || »Will You Be Enough« || |- | Stela Sofia || »Tu in zdaj« || Stela Sofia <small>(g)</small>, Žan Serčič <small>(gb)</small> |} ===Spletni del tekmovanja=== ====1. teden==== * 29. november–4. december 2021 {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Pesem !! Št. klikov |- ! colspan="3" |29. november |- | Katja Kos || »Deadly Flower« || 1142 |-bgcolor="#FFD999" | Nika S. || »Počakaj me« || 1316 |- ! colspan="3" |30. november |- | Anja Vodošek || »Maniac« || 1161 |-bgcolor="#FFD999" | Stela Sofia || »Tu in zdaj« || 1974 |- ! colspan="3" |1. december |-bgcolor="#FFD999" | LPS || »Disko« || 3139 |- | Neli Jerot || »Magnum opus« || 419 |- ! colspan="3" |2. december |- | Ella || »A sem dovolj?« || 799 |-bgcolor="#FFD999" | Jon Vitezič || »Jesus Style« || 1536 |} {| class="wikitable" |+ Tedenski finale – 4. december |- ! Izvajalec !! Pesem !! Št. klikov !! Žirija |- | Nika S. || »Počakaj me« || 877 || 4. |- | bgcolor="#FFD999"|Stela Sofia || bgcolor="#FFD999"|»Tu in zdaj« || bgcolor="#FFD999"|1295 || 3. |- | bgcolor="#FFD999"|LPS || bgcolor="#FFD999"|»Disko« || bgcolor="#FFD999"|2455 || 1. |- | bgcolor="#FFD999"|Jon Vitezič || bgcolor="#FFD999"|»Jesus Style« || 977 || bgcolor="#FFD999"|2. |} ====2. teden==== * 6.–11. december 2021 {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Pesem !! Št. klikov |- ! colspan="3" |6. december |-bgcolor="#FFD999" | Ina || »Moj dopamin« || 1174 |- | LaraYul || »Moja lekcija« || 718 |- ! colspan="3" |7. december |- | Ain't Harmony || »Hočem da« || 1229 |-bgcolor="#FFD999" | Jaka Hliš || »Svoje sreče krojač« || 1295 |- ! colspan="3" |8. december |-bgcolor="#FFD999" | LUMA || »All In« || 1159 |- | Mitja Dragan || »Iščem« || 662 |- ! colspan="3" |9. december |- | Evita || »Črno-bela« || 539 |-bgcolor="#FFD999" | Lara Dovier || »Ko sva se prvič spoznala« || 1061 |} {| class="wikitable" |+ Tedenski finale – 11. december |- ! Izvajalec !! Pesem !! Št. klikov !! Žirija |- | bgcolor="#FFD999"|Ina || bgcolor="#FFD999"|»Moj dopamin« || 660 || bgcolor="#FFD999"|2. |- | bgcolor="#FFD999"|Jaka Hliš || bgcolor="#FFD999"|»Svoje sreče krojač« || bgcolor="#FFD999"|706 || 4. |- | bgcolor="#FFD999"|LUMA || bgcolor="#FFD999"|»All In« || bgcolor="#FFD999"|1026 || 1. |- | Lara Dovier || »Ko sva se prvič spoznala« || 680 || 3. |} ====3. teden==== * 13.–18. december 2021 {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Pesem !! Št. klikov |- ! colspan="3" |13. december |- | Hvala Brothers || »Gremo naprej« || 1310 |-bgcolor="#FFD999" | Leya Leanne || »Naked« || 1848 |- ! colspan="3" |14. december |-bgcolor="#FFD999" | De Liri || »Obstajam« || 1137 |- | Katja Korošec || »Levo in desno« || 780 |- ! colspan="3" |15. december |-bgcolor="#FFD999" | Emma || »Moja sreča« || 1100 |- | Nina Sodnik || »Will You Be Enough« || 735 |- ! colspan="3" |16. december |-bgcolor="#FFD999" | Marijan Novak & Špela Velikanje || »I Am So in Love« || 1290 |- | Mia Vučković || »Telenovela« || 741 |} {| class="wikitable" |+ Tedenski finale – 18. december |- ! Izvajalec !! Pesem !! Št. klikov !! Žirija |- | bgcolor="#FFD999"|Leya Leanne || bgcolor="#FFD999"|»Naked« || bgcolor="#FFD999"|1237 || 1. |- | bgcolor="#FFD999"|De Liri || bgcolor="#FFD999"|»Obstajam« || 643 || bgcolor="#FFD999"|2. |- | Emma || »Moja sreča« || 622 || 3. |- | bgcolor="#FFD999"|Marijan Novak & Špela Velikanje || bgcolor="#FFD999"|»I Am So in Love« || bgcolor="#FFD999"|733 || 4. |} ====4. teden – druga priložnost==== *20.–24. december 2021 {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Pesem !! Št. klikov |- ! colspan="3" |20. december |- | Katja Korošec || »Levo in desno« || 374 |-bgcolor="#FFD999" | Katja Kos || »Deadly Flower« || 535 |- | Neli Jerot || »Magnum opus« || 118 |- ! colspan="3" |21. december |-bgcolor="#FFD999" | Emma || »Moja sreča« || 1879 |- | LaraYul || »Moja lekcija« || 1099 |- | Mitja Dragan || »Iščem« || 355 |- ! colspan="3" |22. december{{efn|Spletnega glasovanja tisti dan zaradi tehničnih napak oz. motenj ni bilo mogoče izvesti, zato so zmagovalko določili glasovi strokovne žirije.}} |- | Ain't Harmony || »Hočem da« || style="text-align:center"|— |-bgcolor="#FFD999" | Anja Vodošek || »Maniac« || style="text-align:center"|— |- | Nina Sodnik || »Will You Be Enough« || style="text-align:center"|— |- ! colspan="3" |23. december |- | Hvala Brothers || »Gremo naprej« || 713 |- | Lara Dovier || »Ko sva se prvič spoznala« || 712 |-bgcolor="#FFD999" | Mia Vučković || »Telenovela« || 913 |- ! colspan="3" |24. december |- | Ella || »A sem dovolj?« || 340 |- | Evita || »Črno-bela« || 371 |-bgcolor="#FFD999" | Nika S. || »Počakaj me« || 705 |} {{seznam opomb}} ===Finale=== Finale Eme Freš je bil 28. januarja 2022. Prvotno bi moral potekati v dveh večerih (7 + 7), a so se ga zaradi epidemioloških razmer odločili izvesti le v enem. Vodili so ga [[Eva Boto]], Melani Mekicar in Arne. Predstavilo se je 14 izvajalcev, ki so uspešno prestali spletni del tekmovanja. Med telefonskim glasovanjem sta z glasbenima točkama nastopila Arne (Loverboy) in Eva Boto (Misliš na njo). {| class="wikitable" |- ! # !! Izvajalec !! Pesem !! Avtorji glasbe, besedila in aranžmaja |- | 1. || Mia Vučković || »Telenovela« || Aleksandar Ignjatić - Coa <small>(gba)</small>, Senad Smajlović (die Rich) <small>(g)</small>, Luka Radojlović - Rodah <small>(a)</small> |- | 2. || De Liri || »Obstajam« || Zala Kores <small>(gb)</small>, Julija Veleski <small>(ga)</small>, [[Žan Serčič]] <small>(gba)</small> |- | 3. || Jon Vitezič || »Jesus Style« || Jon Vitezič <small>(gb)</small>, [[Peter Dekleva]] <small>(a)</small> |- | 4. || Ina || »Moj dopamin« || Matic Mlakar <small>(ga)</small>, Jure Skaza <small>(gb)</small>, Ina Olup <small>(b)</small> |- | 5. || Marijan & Špela || »I Am So in Love« || Marijan Novak <small>(gba)</small> |-bgcolor="#FFD999" | 6. || Stela Sofia || »Tu in zdaj« || Stela Sofia <small>(g)</small>, Žan Serčič <small>(gba)</small> |-bgcolor="#FFD999" | 7. || Leya Leanne || »Naked« || Leya Leanne <small>(ga)</small>, Shawn Myers <small>(gb)</small>, [[Jonas Gladnikoff]] <small>(ga)</small> |- | 8. || Nika S. || »Počakaj me« || Martin Lunder <small>(gb)</small>, Nace Jordan <small>(ga)</small> |- | 9. || Katja Kos || »Deadly Flower« || Katja Kos <small>(gba)</small>, Mario Babojelić <small>(a)</small> |- | 10. || Jaka Hliš || »Svoje sreče krojač« || Jaka Hliš <small>(gba)</small>, [[Alex Volasko]] <small>(a)</small> |- | 11. || Anja Vodošek || »Maniac« || [[Raay]] <small>(g)</small>, [[Anej Piletič]] <small>(b)</small>, Raay Music <small>(a)</small> |- | 12. || Emma || »Moja sreča« || [[Neisha]] <small>(gba)</small>, Dejan Radičević <small>(a)</small> |-bgcolor="#FFD999" | 13. || [[LPS (glasbena skupina)|LPS]]|| »[[Disko (skladba)|Disko]]« || Filip Vidušin <small>(gba)</small>, [[Žiga Žvižej]] <small>(gba)</small>, Gašper Hlupič <small>(gba)</small>, Mark Semeja <small>(gba)</small>, Zala Velenšek <small>(gba)</small>, Jakob Korošec <small>(a)</small> |-bgcolor="#FFD999" | 14. || LUMA || »All In« || Lucija Harum <small>(gb)</small>, Martin Vogrin <small>(gba)</small>, Vid Turica <small>(ba)</small> |} ====Rezultati==== Na Emo 2022 so se uvrstili štirje izvajalci: najprej dva po telefonskem glasovanju (Leya Leanne in Stela Sofia), izmed ostalih dvanajstih pa še dva po izboru strokovne žirije, ki so jo sestavljali [[Maja Keuc|Maja Keuc - Amaya]], Maša Kljun in [[Matjaž Vlašič]] (LUMA in LPS). {{Columns-start}} {| class="wikitable sortable" |+ Telefonsko glasovanje |- ! Izvajalec !! Št. glasov !! Mesto |- | Mia Vučković || 177 || 13. |- | De Liri || 173 || 14. |- | Jon Vitezič || 624 || 5. |- | Ina || 325 || 10. |- | Marijan & Špela || 357 || 9. |-bgcolor="#FFD999" | Stela Sofia || 1404 || 2. |-bgcolor="#FFD999" | Leya Leanne || 2066 || 1. |- | Nika S. || 235 || 12. |- | Katja Kos || 276 || 11. |- | Jaka Hliš || 543 || 7. |- | Anja Vodošek || 394 || 8. |- | Emma || 595 || 6. |- | LPS || 876 || 4. |- | LUMA || 984 || 3. |} {{Column}} {| class="wikitable sortable" |+ Glasovanje žirije |- ! Izvajalec !! Mesto |- | Mia Vučković || 13. |- | De Liri || 4. |- | Jon Vitezič || 10. |- | Ina || 8. |- | Marijan & Špela || 14. |- | Stela Sofia || 8. |- | Leya Leanne || 3. |- | Nika S. || 12. |- | Katja Kos || 5. |- | Jaka Hliš || 11. |- | Anja Vodošek || 6. |- | Emma || 7. |-bgcolor="#FFD999" | LPS || 2. |-bgcolor="#FFD999" | LUMA || 1. |} {{Columns-end}} ==Ema 2022== Na Emi 2022 se je predstavilo 20 skladb: 16 iz kategorije uveljavljenih izvajalcev (B), 4 pa so bile izbrane preko Eme Freš. Obsegala je tri večere: dva predizbora (5. in 12. februarja) in finalni izbor (19. februrja). Iz vsakega predizbora se je v finale uvrstilo 6 skladb, tri po izboru občinstva (telefonsko glasovanje) in tri po izboru strokovne žirije. V finalu so o zmagovalcu v razmerju 50/50 odločali glasovi 5 žirij (žirija glasbenih izvajalcev, žirija glasbenih ustvarjalcev, radijska žirija, televizijska žirija in žirija kluba ljubiteljev Pesmi Evrovizije) in občinstva (telefonsko glasovanje): vsaka žirija je podelila točke po evrovizijskem sistemu (12, 10, 8, 7–1), skupaj torej 290 točk, občinstvo pa je prav tako podelilo 290 točk (5, 10, 15, 20, 25, 30, 35, 40, 50, 60). Vse tri večere sta vodila Melani Mekicar in Bojan Cvjetićanin (v finalu se jima je pridružil še Nejc Šmit, ki se je oglašal iz green rooma). Cvjetićanin je poskrbel tudi za šov program: prvi predizbor je otvoril s pesmijo »Gola«, drugega z »Umazanimi mislimi« (pri obeh je bilo besedilo prirejeno za Emo), v finalu pa sta z Amayo zapela »Zitti e buoni«, zmagovalno skladbo Pesmi Evrovizije 2021. ===Tekmovalne skladbe=== Strokovna komisija v sestavi [[Maja Keuc|Maja Keuc - Amaya]], [[Matjaž Vlašič]], Žiga Pirnat, Maša Kljun in Žiga Klančar je med prijavami v kategoriji uveljavljenih izvajalcev izbrala 16 skladb: {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Pesem !! Avtorji glasbe, besedila in aranžmaja |- | [[Anabel (pevka)|Anabel]]|| »Tendency« || Ana Teržan - Anabel <small>(gb)</small>, [[Žan Serčič]] <small>(a)</small> |- | [[Batista Cadillac]]|| »Mim pravil« || Urban Lutman <small>(g)</small>, Matija Koritnik <small>(gb)</small>, Martin Štibernik <small>(gba)</small>, Tadej Košir <small>(g)</small>, Benjamin Krnetić <small>(b)</small> |- | [[Bowrain]] & Brina || »Čas je« || Bowrain <small>(ga)</small>, Gregor Kosi <small>(b)</small>, Mario Babojelić <small>(a)</small>, Luka Uršič - KALU <small>(a)</small> |- | [[BQL]]|| »Maj« || [[Anej Piletič]] <small>(g)</small>, [[Raay]] <small>(g)</small>, [[Marjetka Vovk]] <small>(b)</small>, Raay Music <small>(a)</small> |- | [[David Amaro]]|| »Še vedno si lepa« || Goran Šarac <small>(g)</small>, [[Rok Lunaček]] <small>(b)</small>, Aleksandar Valenčić <small>(a)</small> |- | [[Eva Moškon]]|| »Kliki« || Nermin Puškar <small>(g)</small>, Srečko Meolic <small>(b)</small>, Nace Jordan <small>(a)</small> |- | [[Gušti]] feat. Leyre || »Nova romantika« || Miha Guštin - Gušti <small>(gb)</small>, Žare Pak <small>(a)</small> |- | [[Hauptman (pevec)|Hauptman]] || »Sledim« || Žan Hauptman <small>(gba)</small>, Vid Turica <small>(ga)</small> |- | Jonatan Haller || »Obzorje« || Jonatan Haller Pereira <small>(gba)</small>, Satja Medvešek <small>(ga)</small>, Dvided21 <small>(ga)</small>, Miha Rednak <small>(b)</small> |- | [[July Jones]] || »Girls Can Do Anything« || July Jones <small>(gba)</small>, Toby Scott <small>(gba)</small> |- | [[Klara Jazbec]]|| »Vse kar imam«{{efn|Klara Jazbec je bila prvotno sprejeta s pesmijo »Chasing Dreams«, najbrž je šlo za angleško različico »Vse kar imam«. Avtor glasbe je bil Ed Fisher (Raayev psevdonim?), avtorici besedila pa Klara Jazbec in Ani Cordero.}} || Raay <small>(g)</small>, Marjetka Vovk <small>(b)</small>, Raay Music <small>(a)</small> |- | [[Le Serpentine]]|| »Tud teb se lahk zgodi« || Žiga Jokić <small>(gba)</small>, Žiga Rezar <small>(a)</small> |- | [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]|| »Si sama?« || Robert Pikl <small>(gba)</small>, Luka Ipavec <small>(a)</small>, Krešimir Tomec <small>(a)</small> |- | [[Mia Guček]]|| »Independiente« || Mia Guček <small>(gb)</small>, Octavian Rasinariu <small>(gb)</small>, Patrick Jamnik <small>(gba)</small>, Patrick Gold <small>(a)</small> |- | Vedran Ljubenko || »H2O dieta« || Vedran Ljubenko <small>(gba)</small>, Jakov Zadro <small>(ga)</small>, Igor Bračič <small>(b)</small> |- | Zala Smolnikar - Z Á L I || »V ogledalu« || Zala Smolnikar <small>(gba)</small> |} {{seznam opomb}} Tem so še pridružili še štirje »zmagovalci« Eme Freš: {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Pesem !! Avtorji glasbe, besedila in aranžmaja |- | Leya Leanne || »Naked« || Leya Leanne <small>(ga)</small>, Shawn Myers <small>(gb)</small>, [[Jonas Gladnikoff]] <small>(ga)</small> |- | [[LPS (glasbena skupina)|LPS]]|| »[[Disko (skladba)|Disko]]« || Filip Vidušin <small>(gba)</small>, [[Žiga Žvižej]] <small>(gba)</small>, Gašper Hlupič <small>(gba)</small>, Mark Semeja <small>(gba)</small>, Zala Velenšek <small>(gba)</small>, Jakob Korošec <small>(a)</small> |- | LUMA || »All In« || Lucija Harum <small>(gb)</small>, Martin Vogrin <small>(gba)</small>, Vid Turica <small>(ba)</small> |- | Stela Sofia || »Tu in zdaj« || Stela Sofia <small>(g)</small>, [[Žan Serčič]] <small>(gba)</small> |} ===Prvi predizbor=== {| class="wikitable sortable" |- ! rowspan=2|# !! rowspan=2|Izvajalec !! rowspan=2|Pesem !! colspan=2|Televoting !! rowspan=2|Žirija |- ! Št. glasov !! Mesto |- | bgcolor="#FFD999"|1. || bgcolor="#FFD999"|July Jones || bgcolor="#FFD999"|»Girls Can Do Anything« || 527 || 7. || bgcolor="#FFD999"|1. |- | bgcolor="#FFD999"|2. || bgcolor="#FFD999"|[[David Amaro]]|| bgcolor="#FFD999"|»Še vedno si lepa« || 348 || 8. || bgcolor="#FFD999"|4. |- | 3. || [[Le Serpentine]]|| »Tud teb se lahk zgodi« || 669 || 4. || 9. |- | 4. || [[Bowrain]] & Brina || »Čas je« || 576 || 6. || 10. |- | bgcolor="#FFD999"|5. || bgcolor="#FFD999"|LUMA || bgcolor="#FFD999"|»All In« || bgcolor="#FFD999"|1009 || bgcolor="#FFD999"|2. || 2. |- | bgcolor="#FFD999"|6. || bgcolor="#FFD999"|Stela Sofia || bgcolor="#FFD999"|»Tu in zdaj« || bgcolor="#FFD999"|1509 || bgcolor="#FFD999"|1. || 7. |- | 7. || Jonatan Haller || »Obzorje« || 273 || 9. || 6. |- | bgcolor="#FFD999"|8. || bgcolor="#FFD999"|[[Batista Cadillac]]|| bgcolor="#FFD999"|»Mim pravil« || 598 || 5. || bgcolor="#FFD999"|3. |- | 9. || Zala Smolnikar - Z Á L I || »V ogledalu« || 262 || 10. || 8. |- | bgcolor="#FFD999"|10. || bgcolor="#FFD999"|[[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]|| bgcolor="#FFD999"|»Si sama?« || bgcolor="#FFD999"|960 || bgcolor="#FFD999"|3. || 5. |} V finale se je uvrstilo šest izvajalcev: najprej trije po telefonskem glasovanju (Stela Sofia, LUMA in Manouche), izmed ostalih sedmih pa še trije po izboru žirije, ki so jo sestavljali [[Eva Boto]], [[Maja Keuc|Maja Keuc - Amaya]], [[Lea Sirk]], [[Matjaž Vlašič]] in Žiga Klančar (July Jones, Batista Cadillac in David Amaro). ===Drugi predizbor=== {| class="wikitable sortable" |- ! rowspan=2|# !! rowspan=2|Izvajalec !! rowspan=2|Pesem !! colspan=2|Televoting !! rowspan=2|Žirija |- ! Št. glasov !! Mesto |- | 1. || Mia Guček || »Independiente« || 720 || 4. || 9. |- | bgcolor="#FFD999"|2. || bgcolor="#FFD999"|[[Gušti]] feat. Leyre || bgcolor="#FFD999"|»Nova romantika« || 448 || 8. || bgcolor="#FFD999"|3. |- | 3. || [[Klara Jazbec]]|| »Vse kar imam« || 206 || 9. || 8. |- | 4. || Vedran Ljubenko || »H2O dieta« || 166 || 10. || 7. |- | bgcolor="#FFD999"|5. || bgcolor="#FFD999"|Leya Leanne || bgcolor="#FFD999"|»Naked« || bgcolor="#FFD999"|1779 || bgcolor="#FFD999"|1. || 6. |- | bgcolor="#FFD999"|6. || bgcolor="#FFD999"|[[LPS (glasbena skupina)|LPS]]|| bgcolor="#FFD999"|»Disko« || bgcolor="#FFD999"|1671 || bgcolor="#FFD999"|2. || 1. |- | bgcolor="#FFD999"|7. || bgcolor="#FFD999"|[[Anabel (pevka)|Anabel]]|| bgcolor="#FFD999"|»Tendency« || 463 || 7. || bgcolor="#FFD999"|4. |- | bgcolor="#FFD999"|8. || bgcolor="#FFD999"|[[BQL]]|| bgcolor="#FFD999"|»Maj« || bgcolor="#FFD999"|848 || bgcolor="#FFD999"|3. || 5. |- | bgcolor="#FFD999"|9. || bgcolor="#FFD999"|[[Hauptman (pevec)|Hauptman]] || bgcolor="#FFD999"|»Sledim« || 550 || 6. || bgcolor="#FFD999"|2. |- | 10. || [[Eva Moškon]]|| »Kliki« || 661 || 5. || 10. |} V finale se je uvrstilo šest izvajalcev: najprej trije po telefonskem glasovanju (Leya Leanne, LPS in BQL), izmed ostalih sedmih pa še trije po izboru žirije v enaki sestavi kot v prvem predizboru (Hauptman, Gušti feat. Leyre in Anabel). ===Finale=== {| class="wikitable sortable" |- ! # !! Izvajalec !! Pesem !! Žirije !! Televoting !! Σ !! Mesto |- | 1. || [[Anabel (pevka)|Anabel]]|| »Tendency« || 10 || || 10 || 11. |- | 2. || Stela Sofia || »Tu in zdaj« || 8 || 15 || 23 || 10. |- | 3. || [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]|| »Si sama?« || 28 || 25 || 53 || 6. |- | 4. || Leya Leanne || »Naked« || 8 || 20 || 28 || 9. |- | 5. || [[BQL]]|| »Maj« || 19 || 50 || 69 || 3. |- | 6. || [[Gušti]] feat. Leyre || »Nova romantika« || 28 || 10 || 38 || 7. |- | 7. || July Jones || »Girls Can Do Anything« || 32 || 30 || 62 || 5. |- | 8. || [[David Amaro]]|| »Še vedno si lepa« || 2 || || 2 || 12. |-bgcolor="gold" | 9. || '''[[LPS (glasbena skupina)|LPS]]''' || '''»Disko«''' || 43 || 60 || 103 || 1. |- | 10. || [[Hauptman (pevec)|Hauptman]] || »Sledim« || 29 || 5 || 34 || 8. |- | 11. || LUMA || »All In« || 33 || 35 || 68 || 4. |- | 12. || [[Batista Cadillac]]|| »Mim pravil« || 50 || 40 || 90 || 2. |} {{Columns-start}} {| class="wikitable sortable" |+ Podrobno glasovanje žirij |- ! Izvajalec !! {{abbr|A|OGAE Slovenija}} !! {{abbr|B|Glasbeni ustvarjalci}} !! {{abbr|C|Radio}} !! {{abbr|D|Televizija}} !! {{abbr|E|Glasbene izvajalke}} !! Σ |- | Anabel || 4 || 2 || || 3 || 1 || 10 |- | Stela Sofia || 7 || || 1 || || || 8 |- | Manouche || 2 || 7 || 7 || 4 || 8 || 28 |- | Leya Leanne || || 1 || 2 || || 5 || 8 |- | BQL || 5 || 3 || 3 || 2 || 6 || 19 |- | Gušti feat. Leyre || 3 || 6 || 10 || 5 || 4 || 28 |- | July Jones || 10 || 5 || 4 || 6 || 7 || 32 |- | David Amaro || 1 || || || 1 || || 2 |- | LPS || 8 || 10 || 5 || 10 || 10 || 43 |- | Hauptman || || 8 || 12 || 7 || 2 || 29 |- | LUMA || 12 || 4 || 6 || 8 || 3 || 33 |- | Batista Cadillac || 6 || 12 || 8 || 12 || 12 || 50 |} {{Column}} {| class="wikitable sortable" |+ Telefonsko glasovanje |- ! Izvajalec !! Št. glasov !! Točke |- | Anabel || 545 || |- | Stela Sofia || 962 || 15 |- | Manouche || 1412 || 25 |- | Leya Leanne || 1018 || 20 |- | BQL || 2441 || 50 |- | Gušti feat. Leyre || 946 || 10 |- | July Jones || 1655 || 30 |- | David Amaro || 447 || |- | LPS || 3151 || 60 |- | Hauptman || 833 || 5 |- | LUMA || 1770 || 35 |- | Batista Cadillac || 2132 || 40 |} {{Columns-end}} {| class="wikitable" |- ! colspan=5|Člani žirij <small>(sporočevalci glasov v krepkem)</small> |- ! OGAE Slovenija (A) !! Glasbeni ustvarjalci (B) !! Radio (C) !! Televizija (D) !! Glasbene izvajalke (E) |- | * Eva Mavrič * Maja Tilinger * Erik Sedevčič * Boštjan Smrekar * '''Miran Cvetko''' | * [[Matjaž Vlašič]] * Miha Gorše * Gregor Strasbergar * [[Matevž Šalehar|Matevž Šalehar - Hamo]] * '''Gašper Šantl''' | * Anita Gošte <small>([[Radio Aktual]])</small> * Anja Ramšak <small>([[Radio 1]])</small> * Blaž Maljevac <small>([[Radio Koper]])</small> * Gregor Stermecki <small>([[Radio Maribor]])</small> * '''Žiga Klančar <small>([[Val 202]])</small>''' | * Anja Möderndorfer * Dajana Makovec * Tina Novak * Den Baruca * '''[[Lorella Flego]]''' | * [[Tinkara Kovač]] * [[Lea Sirk]] * [[Sara Briški Cirman]] * [[Eva Boto]] * '''[[Eva Hren]]''' |} ==Gledanost== Finale Eme 2022 si je v povprečju ogledalo 12,3 % ali 235.400 gledalcev, kar predstavlja 26-odstotni delež vseh gledalcev televizije, vsaj minuto pa je videlo 507.200 različnih gledalcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/vec-kot-pol-milijona-gledalcev-si-je-ogledalo-vsaj-minuto-finala-eme/613484 |title=Več kot pol milijona gledalcev si je ogledalo vsaj minuto finala EME |accessdate=23. 2. 2022 |date=23. 2. 2022 |format= |work= }}</ref> ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * [https://img.rtvslo.si/_files/2021/10/07/19_375949934412759056_ema-2022-vabilo.pdf VABILO ZA SODELOVANJE NA IZBORU PREDSTAVNIKA RTV SLOVENIJA NA 66. TEKMOVANJU ZA PESEM EVROVIZIJE 2022, »EMA 2022«] * [https://img.rtvslo.si/_files/2021/10/07/19_375949934412693520_ema-2022-pravila.pdf PRAVILA IZBORA SKLADBE IN GLASOVANJA NA IZBORU PREDSTAVNIKA RADIOTELEVIZIJE SLOVENIJA NA 66. TEKMOVANJU ZA PESEM EVROVIZIJE 2022 (EMA 2022)] * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/prijavite-se-na-izbora-ema-fres-in-ema-2022/596698 |title=Prijavite se na izbora Ema Freš in Ema 2022 |accessdate=8. 10. 2021 |date=8. 10. 2021 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/ema-fres-se-zacenja/602680 |title=EMA freš se začenja! |accessdate=26. 11. 2021 |date=26. 11. 2021 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/znanih-vse-16-izvajalcev-na-emi-2022/605595 |title=Znanih vse 16 izvajalcev na Emi 2022 |accessdate=19. 12. 2021 |date=19. 12. 2021 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/ema-fres-imamo-14-finalistov/606166 |title=EMA freš: imamo 14 finalistov! |accessdate=25. 12. 2021 |date=24. 12. 2021 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/ema-fres-finalni-izbor-bo-28-januarja/607999 |title=EMA freš: finalni izbor bo 28. januarja |accessdate=28. 1. 2022 |date=13. 1. 2022 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/ema-2022-voditelja-bosta-melani-mekicar-in-bojan-cvjeticanin/609119 |title=EMA 2022: voditelja bosta Melani Mekicar in Bojan Cvjetićanin |accessdate=28. 1. 2022 |date=19. 1. 2022 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/lps-nedvoumni-zmagovalci-televotinga-zirije-najbolj-naklonjene-batisti-cadillacu/613136 |title=LPS nedvoumni zmagovalci televotinga, žirije najbolj naklonjene Batisti Cadillacu |accessdate=23. 2. 2022 |date=20. 2. 2022 |format= |work= }} {{EMA}} [[Kategorija:EMA]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:2022 v glasbi]] 2l4wzv7p9rl5b73iu98svma9998j22q Little Things 0 508409 6682899 6438566 2026-05-30T11:36:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682899 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pesem | name = Little Things | cover = ABBA-Little-Things.jpg | border = no | alt = ABBA - Little Things | caption = | type = singel | artist = skupine [[ABBA]] | album = [[Voyage]] | released = {{start date|2021|12|3|df=y}} | recorded = 2021<ref name=Booklet>{{navedi zaznamke ob izdaji glasbe |title=Little Things |language=en |others=ABBA |type=ovitek |publisher=Polar |date=3. december 2021}}</ref> | studio = Riksmixningsverket Studios, Stockholm | genre = | length = {{Trajanje |m=3 |s=8}} | label = {{hlist |Polar |Universal}} | writer = {{hlist |[[Benny Andersson]] |[[Björn Ulvaeus]]}} | producer = {{hlist |Benny Andersson |Björn Ulvaeus}} | chronology = | prev_title = [[Just a Notion]] | prev_year = 2021 | next_title = | next_year = | misc = {{External music video | {{YouTube |id=f0qO04Y9Pwk |title=»Little Things«}} | header = Glasbeni video | type = single }} }} {{Ocene albuma | rev1 = ''Super Deluxe Edition'' | rev1Score = {{Ocena-5|4.5|5}}<ref>{{navedi splet |author=Paul Sinclair |url=https://superdeluxeedition.com/reviews/abbas-voyage-track-by-track/ |title=ABBA’s Voyage: track-by-track review |journal=Super Deluxe Edition |series=Reviews |language=en |date=8. november 2021 |access-date=16.11.2021}}</ref> }} '''»Little Things«''' (ali slovensko '''Drobne stvari''') je četrti single [[Švedska|švedske]] [[Glasbena skupina|glasbene skupine]] [[ABBA]] z njihovega devetega [[Studijski album|studijskega albuma]] [[Voyage]]. Pesem je bila posneta v RMV Studios, miksana v Mono Music Studios, masteriranje pa narejeno pri Cutting Room v [[Stockholm]]u.<ref name=Booklet /> Izšla je na [[Kompaktni disk|glasbeni CD-plošči]] [[3. december|3. decembra]] [[2021]].<ref name=Clash>{{navedi splet |author=Robin Murray |url=https://www.clashmusic.com/news/could-abbas-little-things-grab-christmas-number-one |title=Could ABBA's 'Little Things' Grab Christmas Number One...? |language=en |journal=Clash |series=News |date=16.11.2021 |access-date=16.11.2021}}</ref><ref>{{navedi splet |author=Rob Copsey |url=https://www.officialcharts.com/chart-news/abba-announce-details-of-christmas-single-little-things__34438/ |title=ABBA announce details of Christmas single Little Things |language=en |journal=Official Charts |date=16. november 2021 |access-date=16.11.2021}}</ref> == Seznam posnetkov == {{Track listing | headline = CD | title1 = Little Things | writer1 = [[Benny Andersson|B. Andersson]], [[Björn Ulvaeus|B. Ulvaeus]] | length1 = 3:08 | total_length = {{Trajanje |m=3 |s=8}} }} == O pesmi == »Little Things« je prva božična pesem skupine ABBA,<ref>{{navedi splet |author=Tom Skinner |url=https://www.nme.com/news/music/abba-announce-new-christmas-single-little-things-cd-3096551 |title=ABBA announce new Christmas single ‘Little Things’ |language=en |journal=NME |series=News > Music News |date=16. november 2021 |accessdate=16.11.2021}}</ref><ref name=Bilbo>{{navedi splet |author=Gil Kaufman |url=https://www.billboard.com/articles/columns/pop/9660440/abba-christmas-single-little-things/ |title=ABBA Releasing First-Ever Christmas Single, 'Little Things' |language=en |magazine=[[Billboard]] |series=Pop |date=16. november 2021 |accessdate=16.11.2021}}</ref> kar so napovedali že ob predstavitvi novega albuma.<ref>{{navedi splet |author=George Griffiths |url=https://www.officialcharts.com/chart-news/abba-break-universal-music-uk-record-for-biggest-ever-pre-order-with-new-album-voyage__33967/ |title=ABBA break Universal Music UK record for biggest ever pre-order with new album Voyage |language=en |magazine=Official Charts |date=6. september 2021 |accessdate=17.11.2021}}</ref> Najprej je izšla [[5. november|5. novembra]] 2021 na albumu [[Voyage]] in v digitalni/pretočni obliki.<ref>{{navedi splet |author=Toyin Owoseje |url=https://edition.cnn.com/2021/11/05/entertainment/abba-voyage-album-reviews-intl-scli/index.html |title=ABBA are back with their first album in 40 years, but is it a Super Trouper or an SOS? |language=en |journal=CNN |series=Entertainment |date=5. november 2021 |accessdate=16.11.2021}}</ref> Najbolj praznična doslej je bila njihova pesem »Happy New Year« (oziroma njena [[Španija|španska]] verzija »Felicidad«),<ref>{{navedi splet |url=https://www.discogs.com/master/287594 |title=ABBA ‎– Happy New Year • Andante, Andante |language=en |journal=Discogs |accessdate=17.11.2021}}</ref> ki je izšla kot single leta [[1980]].<ref name=RetroPop>{{navedi splet |url=https://retropopmagazine.com/abba-little-things-voyage-single/ |title=ABBA announce festive ‘Little Things’ as next ‘Voyage’ single |language=en |journal=Retro Pop |series=News |date=16. november 2021 |accessdate=16.11.2021 }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{navedek|''Benny mi pravi, da o pesmi [»Little Things«] ni razmišljal kot o božični pesmi. A takoj, ko sem jo slišal, sem vedel, da ne more biti drugače.'' |4=[[Björn Ulvaeus|Björn]] ob izidu pesmi |5=''Apple Music'', novembra 2021.<ref name=RetroPop />}} Nežna umirjena melodija predstavi veselje božičnega jutra v družinskem krogu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.music-news.com/news/Underground/144749/ABBA-announce-Christmas-single-Little-Things-out-on-CD-3rd-December |title=ABBA announce Christmas single 'Little Things' out on CD 3rd December |language=en |journal=Music News |series=News |accessdate=16.11.2021}}</ref> V zadnjem, živahnejšem delu pesmi, se skupini ABBA pridružijo člani otroškega [[Pevski zbor|pevskega zbora]] [[Children's Choir of Stockholm International School]] iz [[Stockholm]]a, ki so edini dodatni [[Pevec|pevci]], ki se kdajkoli pojavijo na studijskih albumih skupine.<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/SISalumniandfriends/posts/abbas-comeback-album-their-first-in-nearly-four-decades-was-without-doubt-the-bi/2060210204136504/ |title=Stockholm International School Alumni |language=en |website=www.facebook.com |date=11. november 2021 |accessdate=16.11.2021}}</ref> Isti zbor je namreč zapel že v pesmi »I Have a Dream«<ref>{{navedi splet |url=https://www.discogs.com/master/14656 |title=ABBA ‎– I Have A Dream |language=en |journal=Discogs |accessdate=16.11.2021}}</ref> leta [[1979]].<ref>{{navedi splet |author=Subhash K Jha |url=https://www.firstpost.com/entertainment/voyage-review-abbas-first-album-in-40-years-is-a-treat-for-the-swedish-bands-fans-a-gift-that-keeps-on-giving-10122631.html |title=Voyage review: ABBA's first album in 40 years is a treat for the Swedish band's fans, a gift that keeps on giving |language=en |journal=Firstpost |series=Entertainment |date=9. november 2021 |accessdate=16.11.2021}}</ref> Ko jih je [[Benny Andersson|Benny]] tokrat povabil k sodelovanju pri novi pesmi, so bili takoj za.<ref>{{navedi splet |url=https://stockholmis.se/abba-say-thank-you-for-the-music-to-sis-choir/ |title=ABBA say ‘Thank You for the Music’ to SIS choir |language=en |series=School news > Students life |publisher=Stockholm International School |accessdate=16.11.2021 |archive-date=2021-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211116130254/https://stockholmis.se/abba-say-thank-you-for-the-music-to-sis-choir/ |url-status=dead }}</ref> == Videospot == Predstavitveni glasbeni videospot so objavili [[5. november|5. novembra]] 2021 ob izidu albuma Voyage in je zgolj animacija z besedilom pesmi v dizajnu albuma s sončnimi mrki, podobno kot za predhodno pesem »[[Just a Notion]]«. Režiral ga je [[Mike Anderson]] iz produkcijske hiše Able, produciral pa [[Nick Barratt]]. Ob napovedi izida singla so napovedali tudi nov božični videospot zanj.<ref name=Clash /><ref name=Bilbo /> == Avtorske pravice == Skupina ABBA vse prihodke od avtorskih pravic za pesem »Little Things« v petih letih od izida namenja skladu Združenih narodov za otroke ([[UNICEF]]). Podobno donacijo prispevajo avtorji že od leta [[1979]] za pesem »[[Chiquitita]]«.<ref>{{navedi splet |url=https://www.unicef.org/partnerships/abba-donate-all-royalties-new-single-unicef |title=ABBA to donate all royalties from new Little Things single to UNICEF |publisher=UNICEF |date=3. december 2021 |location=Stockholm |access-date=16.12.2021 |language=en}}</ref> == Sodelujoči == {{div col}} === ABBA === * [[Agnetha Fältskog]] – [[vokal]] * [[Benny Andersson]] – [[klavir]], klaviature * [[Björn Ulvaeus]] * [[Anni-Frid Lyngstad]] – vokal === Ostali glasbeniki === * [[Jan Bengtson]] – [[flavta]] * [[Pär Grebacken]] – [[klarinet]], [[kljunasta flavta]] * [[Per Lindvall]] – [[tolkala]] === Children's Choir of Stockholm International School === * [[Kimberley Akester]] – [[zborovodja]], klavir * [[Clara Helen Gaudet]] – spremljevalni vokal * [[Alisa Drobina]] – spremljevalni vokal * [[Advika Anikumar]] – spremljevalni vokal * [[Kieran Gillani]] – spremljevalni vokal * [[Iiris Kaivonen]] – spremljevalni vokal * [[Tinnie Klemmer Domonkos]] – spremljevalni vokal * [[Hanna McMillan]] – spremljevalni vokal * [[Anneli Thompson]] – glasbena asistentka === Stockholm Concert Orchestra === * [[Göran Arnberg]] – [[dirigent]], orkestracija, klavir * [[Andrej Power]] – prva [[violina]] * [[Jannika Gustafsson]] – violina * [[Daniel Migdal]] – violina * [[Patrik Swedrup]] – violina * [[Ylva Magnusson]] – violina * [[Henrik Naimark]] – violina * [[Daniel Frankel]] – violina * [[Thomas Ebrelius]] – violina * [[Andrej Nikolajev]] – violina * [[Kristina Ebbersten]] – violina * [[Danial Shariati]] – violina * [[Oscar Treitler]] – violina * [[James Opie]] – [[viola]] * [[Jörgen Sandlund]] – viola * [[Vidar Andersson Meilink]] – viola * [[Petter Axelsson]] – viola * [[Jonna Inge]] – viola * [[Albin Uusijärvi]] – viola * [[Andreas Lavotha]] – [[violončelo]] * [[Louise Agnani]] – violončelo * [[Anna Wallgren]] – violončelo * [[Elemér Lavotha]] – violončelo * [[Christina Wirdegren Alin]] – violončelo * [[Josef Alin]] – violončelo * [[Fred Lindberg]] – violončelo * [[Johan Ahlin]] – [[Rog (glasbilo)|rog]] * [[Björn Olsson]] – rog * [[Magnus Franzén]] – rog * [[Mattias Normell]] – [[kontrabas]] * [[Sara Buschkühl]] – kontrabas === Produkcija === * [[Benny Andersson]] – [[Glasbeni producent|producent]], priredba, miks * [[Björn Ulvaeus]] – soproducent * [[Bernard Löhr]] – tonski mojster, programiranje, miks * [[Linn Fijal]] – asistent * [[Vilma Colling]] – asistentka * [[Björn Engelmann]] – masteriranje * [[Görel Hanser]] – koordinatorka * [[Indi Mawbey]] – oblikovanje vezenine * [[Baillie Walsh]] – oblikovanje {{div col end}} == Odziv == === Tedenske lestvice === {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:center" ! scope="col" |Tedenske lestvice po državah (2021) ! scope="col" |Najvišja uvrstitev |+ Little Things |- ! scope="row" |Finska (Finland Airplay)<ref>{{navedi splet |url=https://www.ifpi.fi/lista/artistit/ABBA/Little+Things/ |title=Suomen virallinen lista – Artistit |website=www.ifpi.fi |language=fi |year=2021 |access-date=6.12.2022}}</ref> | 56 |- {{single chart |Germany |42 |songid=2214367 |artist=ABBA |song=Little Things |rowheader=true |access-date=12.12.2021}} |- ! scope="row" |Nova Zelandija (Hot 40 Singles)<ref>{{navedi splet |url=https://nztop40.co.nz/chart/hotsingles?chart=5231 |title=Hot 40 Singles |publisher=Recorded Music New Zealand |language=en |date=15. november 2021 |access-date=16.11.2021 |archive-date=2021-11-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211127205922/https://nztop40.co.nz/chart/hotsingles?chart=5231 |url-status=dead }}</ref> | 37 |- ! scope="row" |Švedska (Sverigetopplistan)<ref>{{navedi splet |url=https://www.sverigetopplistan.se/chart/41?dspy=2021&dspp=45 |title=Veckolista Singlar, vecka 45 |trans-title=Tedenski seznam pesmi, 45. teden |website=www.sverigetopplistan.se |language=sv |access-date=16.11.2021}}</ref> | 20 |- ! scope="row" |Združeno kraljestvo (OCC)<ref>{{navedi splet |url=https://www.officialcharts.com/charts/singles-chart/20211210/7501/ |title=Official Singles Chart Top 100 |language=en |publisher=Official Charts |date=10. november 2021 |access-date=12.12.2021}}</ref> | 61 |} == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Official|https://abbavoyage.com/}} – ABBA Voyage {{normativna kontrola}} [[Kategorija:ABBA]] [[Kategorija:Božične pesmi]] [[Kategorija:Pesmi leta 2021]] [[Kategorija:Singli leta 2021]] oaw6gzzd087yfazwcgir63rn09ql6d1 Znan obraz ima svoj glas (6. sezona) 0 513066 6682756 6679749 2026-05-29T19:38:22Z Anzet 118843 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6679749|6679749]] uporabnika [[Special:Contributions/Upwinxp|Upwinxp]] ([[User talk:Upwinxp|pogovor]]) 6682756 wikitext text/x-wiki '''6. sezona''' šova '''[[Znan obraz ima svoj glas]]''' je bila na sporedu 12 nedelj od 6. marca do 5. junija 2022 (s premorom 24. aprila in 1. maja) na [[POP TV]]. Vodila sta jo [[Peter Poles]] in [[Sašo Stare]], ki sta nadomestila [[Denis Avdić|Denisa Avdića]], voditelja prvih petih sezon, za žirantsko mizo pa so sedli [[Helena Blagne]], [[Ana Maria Mitič]] in [[Andrej Škufca]] (namesto [[Lara Komar|Lare Komar]], [[Lea Sirk|Lee Sirk]] in Marka Miladinovića iz pete sezone). Končna zmagovalca sta postala [[BQL]]. ==Tekmovalci== * Adrijana Kamnik * [[BQL]] ([[Anej Piletič|Anej]] in [[Rok Piletič]]) * [[Damjana Golavšek]] * Mario Pešić (iz [[The Sticky Licks]]) * [[Martina Majerle]] * [[Matevž Derenda]] * [[Nastja Gabor]] Tekmovalcem pri pripravah na preobrazbe pomagajo učiteljica petja [[Darja Švajger]], koreograf Miha Krušič in učiteljica igre Gorka Berden. ==Točke skozi celotno sezono== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! class="unsortable"|Tekmovalec !! <small>6. 3.</small> !! <small>13. 3.</small> !! <small>20. 3.</small> !! <small>27. 3.</small> !! <small>3. 4.</small> !! <small>10. 4.</small> !! <small>17. 4.</small> !! <small>8. 5.</small> !! <small>15. 5.</small> !! <small>22. 5.</small> !! <small>29. 5.</small> !! Σ{{efn|Tu navedeni skupni seštevki Adrijane Kamnik, Damjane Golavšek, Martine Majerle in Matevža Derende se razlikujejo od tistih, prikazanih v 11. oddaji, saj so jim v 6. oddaji prišteli eno točko preveč.}} |- | Damjana Golavšek || 18 || 18 || bgcolor="gold"|24 || 11 || 17 || 12 || ''13'' || 20 || 13 || 11 || 17 || 174 |- | bgcolor="lightblue"|Mario Pešić || 11 || 16 || 12 || bgcolor="gold"|''22'' || 13 || bgcolor="gold"|22 || 16 || 16 || 10 || bgcolor="gold"|''24'' || 19 || 181 |- | Martina Majerle || ''14'' || 16 || 18 || 18 || 11 || 10 || 18 || ''16'' || 19 || 11 || 13 || 164 |- | Nastja Gabor || 13 || 19 || 13 || 12 || 15 || ''17'' || 19 || 11 || 20 || 16 || 14 || 169 |- | Matevž Derenda || 15 || 10 || ''15'' || 21 || 17 || 10 || 10 || 13 || 17 || 15 || 13 || 156 |- | bgcolor="gold"|BQL || 20 || 14 || 14 || 14 || bgcolor="gold"|''24'' || 19 || 16 || 18 || 16 || 17 || bgcolor="gold"|''24'' || 196 |- | bgcolor="lightblue"|Adrijana Kamnik || bgcolor="gold"|24 || bgcolor="gold"|''22'' || 18 || 16 || 17 || 14 || bgcolor="gold"|22 || bgcolor="gold"|20 || bgcolor="gold"|''20'' || 20 || 14 || 207 |} {{seznam opomb}} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna/sezone :{{colorbox|lightblue}} tekmovalec, ki se je uvrstil v finale Točke tekmovalca, ki je imel v posamezni oddaji skrivno misijo, so v ''ležečem''. ===Zmagovalne preobrazbe=== {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! # !! Datum !! Tekmovalec !! Preobrazba !! Pesem |- | 1. || 6. marec || Adrijana Kamnik || Rag'n'Bone Man || »Giant« |- | 2. || 13. marec || Adrijana Kamnik || [[Dolly Parton]] & [[Kenny Rogers|Kenny Rodgers]]|| »Islands in the Stream« |- | 3. || 20. marec || Damjana Golavšek || [[Marjana Deržaj]]|| »[[Orion (skladba, Marjana Deržaj)|Orion]]« |- | 4. || 27. marec || Mario Pešić || Jasmin Stavros || »Opala« |- | 5. || 3. april || BQL || [[Platin|Duo Platin]]|| »Stay Forever« |- | 6. || 10. april || Mario Pešić || [[Adi Smolar]]|| »Jaz sem nor« |- | 7. || 17. april || Adrijana Kamnik || Etta James || »All I Could Do Was Cry« |- | 8. || 8. maj || Adrijana Kamnik || [[Renée Zellweger]]|| »Roxie« |- | 9. || 15. maj || Adrijana Kamnik || Chubby Checker || »Pony Time« |- | 10. || 22. maj || Mario Pešić || Zver <small>(Dan Stevens)</small> || »Evermore« |- | 11. || 29. maj || BQL || Ed Sheeran & [[Andrea Bocelli]]|| »Perfect Symphony« |- | 12. || 5. junij || BQL || [[Ansambel bratov Avsenik]]|| »[[Slovenija, odkod lepote tvoje|Slovenija, od kod lepote tvoje]]« |} ==Oddaje== ===1. oddaja=== * Gostujoči žirant je bil [[Dejan Vunjak]]. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/zacenja-se-nova-sezona-sova-znan-obraz-ima-svoj-glas.html|title=V prvi oddaji slavila Adrijana Kamnik kot Rag'n'Bone Man |accessdate=14. 3. 2022 |date=6. 3. 2022 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! {{abbr|DV|Dejan Vunjak}} !! <small>{{abbr|AMM|Ana Maria Mitič}}</small> !! {{abbr|AŠ|Andrej Škufca}} !! {{abbr|HB|Helena Blagne}} !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Damjana Golavšek || Nomcebo || »Jerusalema« || 10 || || || || 5 || 39 || 9 || 9 || 18 || 3. |- | 2. || Mario Pešić || [[Leteči potepuhi]]|| »Bicikl« || {{efn|V oddaji razkrijejo zgolj, komu so žiranti podelili 10 in 12 točk, nato pa skupni seštevek njihovih točk, tako da nižjih točk (5–9) v večini primerov ni mogoče razbrati.}} || || || || 0 || 24 || 6 || 5 || 11 || 7. |- | 3. || Martina Majerle† || Shirley Bassey || »Get the Party Started« || || || 10 || 12 || 0 || 38 || 8 || 6 || 14 || 5. |- | 4. || Nastja Gabor || [[Ava Max]]|| »Kings & Queens« || || || || || 0 || 21 || 5 || 8 || 13 || 6. |- | 5. || Matevž Derenda || Michael Bublé || »Everything« || || || || 10 || 5 || 38 || 8 || 7 || 15 || 4. |- | 6. || BQL || The Blues Brothers || »Everybody Needs Somebody to Love« || 12 || 10 || || || 5 || 44 || 10 || 10 || 20 || 2. |-bgcolor="gold" | 7. || Adrijana Kamnik || Rag'n'Bone Man || »Giant« || || 12 || 12 || || 20 || 59 || 12 || 12 || 24 || 1. |} {{seznam opomb}} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Damjana → Adrijana * Mario → BQL * Martina → Adrijana * Nastja → Matevž * Matevž → Adrijana * BQL → Adrijana * Adrijana → Damjana }} ===2. oddaja=== * Gostujoči žirant je bil [[Blaž Švab]]. * BQL se je pri nastopu kot tretji brat Jonas pridružil njun brat Aljaž. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/zmaga-je-sla-znova-v-roke-adrijani-kamnik.html|title=Zmaga je šla znova v roke Adrijani Kamnik |accessdate=14. 3. 2022 |date=13. 3. 2022 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! {{abbr|BŠ|Blaž Švab}} !! <small>{{abbr|AMM|Ana Maria Mitič}}</small> !! {{abbr|AŠ|Andrej Škufca}} !! {{abbr|HB|Helena Blagne}} !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Nastja Gabor || [[Kekec]]|| »[[Kekčeva pesem]]« || || || || || 15|| 42|| 9|| 10|| 19|| 2. |- | 2. || Matevž Derenda || OMI || »Cheerleader« || || || || || 0|| 23|| 5|| 5|| 10|| 7. |- | 3. || Martina Majerle || [[Christina Aguilera]]|| »Hurt« || 10|| 10|| 10|| 7|| 5|| 42|| 9|| 7|| 16|| 5. |- | 4. || Mario Pešić || The Trashmen || »Surfin' Bird« || || || || || 5|| 37|| 7|| 9|| 16|| 4. |-bgcolor="gold" | 5. || Adrijana Kamnik† || [[Dolly Parton]] & [[Kenny Rogers|Kenny Rodgers]]|| »Islands in the Stream« || 12|| 9|| 12|| 10|| 0|| 43|| 10|| 12|| 22|| 1. |- | 6. || Damjana Golavšek || [[John Travolta]]|| »Greased Lightning« || || 12|| || || 10|| 46|| 12|| 6|| 18|| 3. |- | 7. || BQL || [[Jonas Brothers]] || »Sucker« || || || || 12|| 0|| 30|| 6|| 8|| 14|| 6. |} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Nastja → Damjana * Matevž → Nastja * Martina → Damjana * Mario → Nastja * Adrijana → Nastja * Damjana → Martina * BQL → Mario }} ===3. oddaja=== * Gostujoči žirant je bil Lado Bizovičar. * Prvič se je zgodilo, da so ponovili točko iz pretekle sezone: Britney Spears z »I'm a Slave 4 U« je namreč že imitirala [[Nika Zorjan]] v [[Znan obraz ima svoj glas (4. sezona)|4. sezoni]]. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/zmaga-sla-tokrat-v-roke-damjani-golavsek.html |title=Zmaga šla tokrat v roke Damjani Golavšek |accessdate=21. 3. 2022 |date=20. 3. 2022 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! {{abbr|LB|Lado Bizovičar}} !! <small>{{abbr|AMM|Ana Maria Mitič}}</small> !! {{abbr|AŠ|Andrej Škufca}} !! {{abbr|HB|Helena Blagne}} !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Nastja Gabor || Lizzo || »Juice« || || || || || 5|| 31|| 6|| 7|| 13|| 6. |-bgcolor="gold" | 2. || Damjana Golavšek || [[Marjana Deržaj]]|| »[[Orion (skladba, Marjana Deržaj)|Orion]]« || 9|| 12|| 12|| 12|| 0|| 45|| 12|| 12|| 24|| 1. |- | rowspan=2|3. || Mario Pešić || rowspan=2|[[Lado Bizovičar]] <small>(O.S.T.)</small> || rowspan="2" |»Bolne želje« || || || || || 10|| 37|| 7|| 5|| 12|| 7. |- | Matevž Derenda† || 12|| || || || 5|| 41|| 9|| 6|| 15|| 4. |- | 4. || BQL || Aladdin{{efn|Anej se je preobrazil v duha (kot ga je v filmu iz leta 2019 upodobil Will Smith) in zapel »Prince Ali«, Rok pa je kot Aladin iz risanega filma skupaj z Niko Zorjan v vlogi Jasmine zapel »A Whole New World«.}} || »Prince Ali« & »A Whole New World« || || || || || 0|| 27|| 5|| 9|| 14|| 5. |- | 5. || Adrijana Kamnik || [[Gwen Stefani]] <small>(No Doubt)</small> || »It's My Life« || 10|| 10|| 10|| 10|| 0|| 40|| 8|| 10|| 18|| 2. |- | 6. || Martina Majerle || [[Britney Spears]]|| »[[I'm a Slave 4 U]]« || || || || || 15|| 42|| 10|| 8|| 18|| 3. |} {{seznam opomb}} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Nastja → Martina * Damjana → Nastja * Mario → Matevž * Matevž → Mario * BQL → Martina * Adrijana → Martina * Martina → Mario }} ===4. oddaja=== * Gostujoči žirant je bil [[Tilen Artač]]. * Mariu se je med točko proti koncu pridružil Jasmin Stavros. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/zmago-vecera-si-je-z-hrvaskim-melosom-pripel-mario-pesic.html |title=Zmago večera si je s hrvaškim melosom pripel Mario Pešić |accessdate=28. 3. 2022 |date=27. 3. 2022 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! {{abbr|TA|Tilen Artač}} !! <small>{{abbr|AMM|Ana Maria Mitič}}</small> !! {{abbr|AŠ|Andrej Škufca}} !! {{abbr|HB|Helena Blagne}} !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || BQL || Los del Río || »Macarena« || || || || || 0|| 28|| 6|| 8|| 14|| 5. |-bgcolor="gold" | 2. || Mario Pešić† || Jasmin Stavros || »Opala« || 10|| 10|| 10|| 10|| 0|| 40|| 10|| 12|| 22|| 1. |- | 3. || Damjana Golavšek || LaBelle || »Lady Marmalade« || || || || || 0|| 26|| 5|| 6|| 11|| 7. |- | 4. || Matevž Derenda || Donald O'Connor || »Make 'Em Laugh« || 12|| 12|| 12|| 12|| 20|| 68|| 12|| 9|| 21|| 2. |- | 5. || Martina Majerle || [[Mariah Carey]]|| »Without You« || || || || || 5|| 34|| 8|| 10|| 18|| 3. |- | rowspan=2|6. || Adrijana Kamnik || rowspan=2|Tones and I || rowspan=2|»Dance Monkey« || || || || || 5|| 37|| 9|| 7|| 16|| 4. |- | Nastja Gabor || || || || || 5|| 30|| 7|| 5|| 12|| 6. |} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * BQL → Matevž * Mario → Matevž * Damjana → Matevž * Matevž → Martina * Martina → Matevž * Adrijana → Nastja * Nastja → Adrijana }} ===5. oddaja=== * Gostujoča žirantka je bila Gorka Berden. Ni ji bilo treba glasovati. * Del Martininega nastopa je bila točka Tajde Korče, zmagovalke [[Slovenija ima talent (8. sezona)|8. sezone]] [[Slovenija ima talent]]. * Matevžu sta se pri preobrazbi pridružila Luka Cvetičanin in Patrik Mrak, ostala dva člana skupine Booom. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/z-imitacijo-dua-platin-sta-tokrat-zmagala-bql.html |title=Z imitacijo Dua Platin sta tokrat zmagala BQL |accessdate=4. 4. 2022 |date=3. 4. 2022 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="7"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="6"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! <small>{{abbr|AMM|Ana Maria Mitič}}</small> !! {{abbr|AŠ|Andrej Škufca}} !! {{abbr|HB|Helena Blagne}} !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Martina Majerle || Lettie Lutz || »This Is Me« || || || || 0|| 20|| 6|| 5|| 11||7. |- | rowspan=2|2. || Adrijana Kamnik || rowspan=2|[[Axl Rose]] <small>([[Guns N' Roses]])</small>|| rowspan="2" |»Welcome to the Jungle« || || || || 5|| 27|| 8|| 9|| 17|| 2. |- | Nastja Gabor || || || || 5|| 28|| 9|| 6|| 15|| 5. |- | 3. || Mario Pešić || Michael Hutchence <small>([[INXS]])</small> || »By My Side« || || || || 0|| 17|| 5|| 8|| 13|| 6. |- | 4. || Matevž Derenda || O-Zone || »Dragostea Din Tei« || 10|| || || 0|| 24|| 7|| 10|| 17|| 3. |- | 5. || Damjana Golavšek || Lana Del Rey || »Born to Die« || 9|| 10|| 10|| 0|| 29|| 10|| 7|| 17|| 4. |-bgcolor="gold" | 6. || BQL† || [[Duo Platin]]{{efn|Anej se je preobrazil v Simona Gomilška, Rok pa v Diano Lečnik.}} || »Stay Forever« || 12|| 12|| 12|| 25|| 61|| 12|| 12|| 24|| 1. |} {{seznam opomb}} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Martina → BQL * Adrijana → BQL * Nastja → BQL * Mario → Adrijana * Matevž → BQL * Damjana → BQL * BQL → Nastja }} ===6. oddaja=== * Gostujoči žirant je bil [[Klemen Bunderla]], ki je Adija Smolarja z »Jaz sem nor« imitiral v [[Znan obraz ima svoj glas (2. sezona)|2. sezoni]]. * Matevž Derenda zaradi okužbe s koronavirusom ni nastopil. Prav tako ni nastopila Martina Majerle, ki bi morala z njim zapeti v duetu. Preobrazila bi se v Malumo in Shakiro.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/odpadel-prvi-duet-sezone-matevz-derenda-okuzen-s-koronavirusom.html|title=Odpadel prvi duet sezone: Matevž Derenda okužen s koronavirusom |accessdate=13. 4. 2022 |date=10. 4. 2022 |format= |work= }}</ref> Odsotnosti navkljub sta oba za to oddajo prejela 10 točk, 5 od žirije in 5 od televotinga (četudi se zanju v resnici ni dalo glasovati). * BQL sta tokrat nastopila ločeno. Za njun skupni seštevek točk cele sezone so se štele Anejeve točke. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/zdaj-je-znano-boljsi-adi-smolar-je-zmagovalec-vecera-mario-pesic.html |title=Zdaj je znano: boljši Adi Smolar je zmagovalec večera Mario Pešić |accessdate=12. 4. 2022 |date=10. 4. 2022 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! {{abbr|KB|Klemen Bunderla}} !! <small>{{abbr|AMM|Ana Maria Mitič}}</small> !! {{abbr|AŠ|Andrej Škufca}} !! {{abbr|HB|Helena Blagne}} !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Damjana Golavšek || [[Sophia Loren]]|| »Tu vuo fa l'Americano« || || || || || 0|| 25|| 6|| 6|| 12|| 6. |- | 2. || Adrijana Kamnik || [[Sendi (pevka)|Sendi]]|| »[[Nemirna kri]]« || || || || || 0|| 32|| 7|| 7|| 14|| 5. |- | 3. || Rok Piletič || [[Toše Proeski]]|| »Moja« || || || || 10|| 10|| 40|| 8|| 12|| 20|| 2. |- | 4. || Anej Piletič || [[Eminem]]|| »Lose Yourself« || || || 12|| 12|| 5|| 47|| 10|| 9|| 19|| 3. |- | 5. || Nastja Gabor† || [[Kelly Clarkson]]|| »Piece by Piece« || 10|| 12|| 10|| 9|| 0|| 41|| 9|| 8|| 17|| 4. |-bgcolor="gold" | 6. || Mario Pešić || [[Adi Smolar]]|| »Jaz sem nor« || 12|| 10|| || || 15|| 53|| 12|| 10|| 22|| 1. |- | rowspan=2|— || <s>Martina Majerle</s> || <s>[[Shakira]]</s> || rowspan=2|<s>»Chantaje«</s><ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/tv-oddaje/od-prvega-latino-dueta-sezone-do-italijanske-klasike.html|title=Od prvega latino dueta sezone do italijanske klasike |accessdate=13. 4. 2022 |date=9. 4. 2022 |format= |work= }}</ref> || 5|| 5|| 5|| 5|| 0|| 20 || 5 || 5 || 10 || 7. |- | <s>Matevž Derenda</s> || <s>[[Maluma]]</s> || 5|| 5|| 5|| 5|| 0|| 20 || 5 || 5 || 10 || 7. |} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Damjana → Mario * Adrijana → Mario * Rok → Anej * Anej → Rok * Nastja → Mario * Mario → Rok }} ===7. oddaja=== * Gostujoči žirant je bil [[David Amaro]]. * Matevž Derenda zaradi okužbe s koronavirusom tudi ta teden ni nastopil. Odsotnosti navkljub je za to oddajo prejel 10 točk, 5 od žirije in 5 od televotinga (četudi se zanj v resnici ni dalo glasovati). * Damjana Golavšek je nastopila skupaj z [[Alenka Godec|Alenko Godec]] in [[Simona Vodopivec|Simono Vodopivec]], drugima dvema članicama skupine Dinamitke. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/zmaga-praznicne-oddaje-je-sla-spet-v-roke-adrijani-kamnik.html |title=Zmaga praznične oddaje je šla spet v roke Adrijani Kamnik |accessdate=18. 4. 2022 |date=17. 4. 2022 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! {{abbr|DA|David Amaro}} !! <small>{{abbr|AMM|Ana Maria Mitič}}</small> !! {{abbr|AŠ|Andrej Škufca}} !! {{abbr|HB|Helena Blagne}} !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Nastja Gabor || [[Stanka Kovačič]]|| »Prinesi mi rože« || || || || 10|| 5|| 41|| 9|| 10|| 19|| 2. |- | 2. || Damjana Golavšek† || Las Ketchup || »The Ketchup Song (Aserejé)« || || || || || 0|| 26|| 6|| 7|| 13|| 6. |-bgcolor="gold" | 3. || Adrijana Kamnik || Etta James || »All I Could Do Was Cry« || 12|| 10|| 12|| 8|| 5|| 47|| 10|| 12|| 22|| 1. |- | 4. || BQL || [[Cher (umetnica)|Cher]]|| »If I Could Turn Back Time« || || || || || 0|| 33|| 7|| 9|| 16|| 4. |- | 5. || Martina Majerle || Damir Urban || »Budi moja voda« || 10|| 12|| 10|| 7|| 15|| 54|| 12|| 6|| 18|| 3. |- | 6. || Mario Pešić || [[Måneskin]]|| »Zitti e buoni« || || || || 12|| 5|| 37|| 8|| 8|| 16|| 5. |- | — || <s>Matevž Derenda</s> || — || — || 5|| 5|| 5|| 5|| 0|| 20|| 5|| 5|| 10|| 7. |} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Nastja → Mario * Damjana → Nastja * Adrijana → Martina * BQL → Martina * Martina → Adrijana * Mario → Martina }} ===8. oddaja=== * Gostujoči žirant je bil Bojan Cvjetićanin. * To je bila prva oddaja sezone z občinstvom v studiu. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/zmaga-je-sla-ponovno-v-roke-adrijani-kamnik.html |title=Zmaga je šla ponovno v roke Adrijani Kamnik |accessdate=9. 5. 2022 |date=8. 5. 2022 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! {{abbr|BC|Bojan Cvjetićanin}} !! <small>{{abbr|AMM|Ana Maria Mitič}}</small> !! {{abbr|AŠ|Andrej Škufca}} !! {{abbr|HB|Helena Blagne}} !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Nastja Gabor || Camila Cabello || »Don't Go Yet« || || || || || 5|| 26|| 5|| 6|| 11|| 7. |- | 2. || Matevž Derenda || Bojan Cvjetićanin <small>([[Joker Out]])</small> || »Umazane misli« || || || || || 5|| 35|| 8|| 5|| 13|| 6. |- | 3. || BQL || Extreme || »More Than Words« || || || || || 0|| 28|| 6|| 12|| 18|| 3. |- | 4. || Mario Pešić || Amanda Lear || »Tomorrow« || || 10|| || 12|| 0|| 40|| 9|| 7|| 16|| 5. |-bgcolor="gold" | 5. || Adrijana Kamnik || [[Renée Zellweger]]|| »Roxie« || 10|| || || || 10|| 41|| 10|| 10|| 20|| 1. |- | 6. || Damjana Golavšek || [[Nina Hagen]]|| »My Way« || 12|| 12|| 12|| 10|| 15|| 61|| 12|| 8|| 20|| 2. |- | 7. || Martina Majerle† || [[Ditka Haberl]] <small>([[Pepel in kri]])</small>|| »[[Dan ljubezni]]« || || || 10|| || 0|| 32|| 7|| 9|| 16|| 4. |} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Nastja → Adrijana * Matevž → Damjana * BQL → Damjana * Mario → Damjana * Adrijana → Matevž * Damjana → Adrijana * Martina → Nastja }} ===9. oddaja=== * Gostujoča žirantka je bila Saša Lendero. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/ze-peto-zmago-je-osvojila-adrijana-kamnik.html |title=Že peto zmago je osvojila Adrijana Kamnik |accessdate=18. 5. 2022 |date=15. 5. 2022 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! {{abbr|SŠ|Saša Lendero}} !! <small>{{abbr|AMM|Ana Maria Mitič}}</small> !! {{abbr|AŠ|Andrej Škufca}} !! {{abbr|HB|Helena Blagne}} !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Matevž Derenda || [[Elvis Presley]]|| »Viva Las Vegas« || || || || || 10|| {{efn|Seštevka točk žirantov in tekmovalcev v tej oddaji niso razkrili.}} || 10|| 7|| 17|| 4. |- | rowspan=2|2. || Damjana Golavšek || rowspan=2|[[Grace Jones]]|| rowspan="2" |»Slave to the Rhythm« || || || || 10|| 0|| || 7|| 6|| 13|| 6. |- | Mario Pešić || || || || || 0|| || 5|| 5|| 10|| 7. |- | 3. || BQL || Justin Wellington ft. Small Jam || »Iko Iko« || || || || || 0|| || 6|| 10|| 16|| 5. |- | 4. || Nastja Gabor || [[Damjana Golavšek]]|| »Naravne sile« || || 12|| 12|| 12|| 15|| || 12|| 8|| 20|| 2. |-bgcolor="gold" | 5. || Adrijana Kamnik† || Chubby Checker || »Pony Time« || 10|| 10|| 10|| || 0|| || 8|| 12|| 20|| 1. |- | 6. || Martina Majerle || [[Saša Lendero]]|| »Ne grem na kolena« || 12|| || || || 10|| || 10|| 9|| 19|| 3. |} {{seznam opomb}} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Matevž → Nastja * Damjana → Nastja * Mario → Martina * BQL → Nastja * Nastja → Martina * Adrijana → Matevž * Martina → Matevž }} ===10. oddaja=== * Gostujoča žirantka je bila [[Tanja Žagar]], ki je tudi sama nastopila (»Dadi ladi«). * Matevžu se je na odru pridružila mama Nuša. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/mario-pesic-tokrat-zmagal-z-imitacijo-kosmate-zveri.html |title=Mario Pešić tokrat zmagal z imitacijo kosmate Zveri |accessdate=24. 5. 2022 |date=22. 5. 2022 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! {{abbr|TŽ|Tanja Žagar}} !! <small>{{abbr|AMM|Ana Maria Mitič}}</small> !! {{abbr|AŠ|Andrej Škufca}} !! {{abbr|HB|Helena Blagne}} !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || BQL || [[Olsen Brothers]]|| »Fly on the Wings of Love« || || || || 10|| 0|| 34|| 8|| 9|| 17|| 3. |- | 2. || Damjana Golavšek || [[Shania Twain]]|| »Ka-Ching!« || || || || || 0|| 20|| 5|| 6|| 11|| 6. |- | 3. || Martina Majerle || [[Nightwish]]|| »Nemo« || || || || || 0|| 25|| 6|| 5|| 11|| 7. |- | 4. || Nastja Gabor || Taylor Dayne || »Tell It to My Heart« || || || || || 5|| 37|| 9|| 7|| 16|| 4. |- | 5. || Matevž Derenda || [[Nuša Derenda]]|| »Čez 20 let« || || || || || 0|| 30|| 7|| 8|| 15|| 5. |- | 6. || Adrijana Kamnik || [[Lady Gaga]] & [[Ariana Grande]]|| »Rain on Me« || 10|| 10|| 10|| || 0|| 39|| 10|| 10|| 20|| 2. |-bgcolor="gold" | 7. || Mario Pešić† || Zver <small>(Dan Stevens)</small> || »Evermore« || 12|| 12|| 12|| 12|| 30|| 78|| 12|| 12|| 24|| 1. |} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * BQL → Mario * Damjana → Mario * Martina → Mario * Nastja → Mario * Matevž → Mario * Adrijana → Mario * Mario → Nastja }} ===11. oddaja=== * Gostujoči žirant je bil Jan Plestenjak. * Peter in Sašo sta Plestenjaku zarepala pesem »Fotr Jan«. * Duet med Martino in Matevžem bi se prvotno moral zgoditi že v 6. oddaji. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/predzadnja-zmagala-sla-v-roke-bratoma-bql.html |title=Predzadnja zmaga šla v roke bratoma BQL |accessdate=30. 5. 2022 |date=29. 5. 2022 |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! {{abbr|JP|Jan Plestenjak}} !! <small>{{abbr|AMM|Ana Maria Mitič}}</small> !! {{abbr|AŠ|Andrej Škufca}} !! {{abbr|HB|Helena Blagne}} !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Nastja Gabor || [[Marjetka Vovk]] <small>([[Maraaya]])</small>|| »1000 let« || || || || || 5|| 30|| 6|| 8|| 14|| 5. |- | 2. || Adrijana Kamnik || Billie Eilish || »Bad Guy« || || || || || 0|| 25|| 5|| 9|| 14|| 4. |- | 3. || Damjana Golavšek || Bette Midler{{efn|Bette Midler kot čarovnica Winnie iz filma ''Hokus pokus''.}} || »I Put a Spell on You« || 7|| 10|| 10|| 10|| 5|| 42|| 10|| 7|| 17|| 3. |- | rowspan=2|4. || Martina Majerle || [[Shakira]]|| rowspan="2" |»Chantaje« || || || || || 5|| 32|| 7|| 6|| 13|| 6. |- | Matevž Derenda || [[Maluma]]|| || || || || 5|| 34|| 8|| 5|| 13|| 7. |- | 5. || Mario Pešić || [[Jan Plestenjak]]|| »Meni dobro je« || 12|| || || || 0|| 39|| 9|| 10|| 19|| 2. |-bgcolor="gold" | 6. || BQL† || Ed Sheeran & [[Andrea Bocelli]]{{efn|Anej kot Sheeran, Rok kot Bocelli.}} || »Perfect Symphony« || 10|| 12|| 12|| 12|| 15|| 61|| 12|| 12|| 24|| 1. |} {{seznam opomb}} '''Legenda:''' :{{colorbox|gold}} zmagovalec tedna :† tekmovalec s skrivno misijo Glasovanje tekmovalcev (X je dal svojih 5 točk Y): {{stolpci|2| * Nastja → BQL * Adrijana → Damjana * Damjana → BQL * Martina → Matevž * Matevž → Martina * Mario → BQL * BQL → Nastja }} ===12. oddaja − finale=== Na podlagi točk, ki so jih zbrali v prvih 11 oddajah, so se v finale uvrstili Adrijana Kamnik, BQL in Mario Pešić. V koga se bodo preobrazili, so si izbrali povsem sami. O zmagovalcu so odločali zgolj glasovi gledalcev, žiranti pa so nastope le komentirali. Gostujoča žirantka je bila [[Eva Boto]], zmagovalka [[Znan obraz ima svoj glas (5. sezona)|5. sezone]]. Največ glasov sta prejela BQL in tako postala »naj imitatorja sezone«. {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! Tekmovalec !! Preobrazba<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/naj-imitatorja-sezone-sta-brata-bql.html |title=Naj imitatorja sezone sta brata BQL |accessdate=10. 6. 2022 |date=5. 6. 2022 |format= |work= }}</ref> !! Pesem |- | Mario Pešić || [[Bajaga]] <small>(i Instruktori)</small> || »Ti se ljubiš na tako dobar način« |- | Adrijana Kamnik || [[Tina Turner]]|| »Proud Mary« |-bgcolor="gold" | BQL || [[Ansambel bratov Avsenik]]|| »[[Slovenija, odkod lepote tvoje|Slovenija, od kod lepote tvoje]]« |} Ostali tekmovalci so nastopili v duetih v netekmovalnem programu: {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! Tekmovalec !! Preobrazba !! Pesem |- | Damjana Golavšek || Frank || rowspan=2|»Anything You Can Do (I Can Do Better)«<br><small>(iz muzikala ''Annie, vzemi puško'')</small> |- | Martina Majerle || Annie |- | Matevž Derenda || [[Elton John]] || rowspan=2|»Don't Go Breaking My Heart« |- | Nastja Gabor || RuPaul |} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/znan-obraz-ima-svoj-glas/predstavljamo-nastopajoce-nove-sezona-znan-obraz-ima-svoj-glas.html |title=Predstavljamo nastopajoče nove sezone Znan obraz ima svoj glas |accessdate=17. 2. 2022 |date=16. 2. 2022 |format= |work= }} {{Znan obraz ima svoj glas}} [[Kategorija:Znan obraz ima svoj glas]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] 5vwp5zqqjlp1bbt6q0zztsxo9aj4e4o Rimske počitnice 0 513144 6682858 6521924 2026-05-30T09:06:14Z Shabicht 3554 /* Snemanje in lokacije */ 6682858 wikitext text/x-wiki {{Infobox film | name = Rimske počitnice <br>Roman Holiday | image = Roman Holiday (1953 poster).jpg | caption = filmski plakat | director = [[William Wyler]] | producer = William Wyler | screenplay = {{plainlist| * [[Dalton Trumbo]] * [[Ian McLellan Hunter]] * [[John Dighton]]<ref name="WGA">{{navedi splet|url=https://www.deadline.com/2011/12/wga-restores-blacklisted-writer-dalton-trumbos-screen-credit-to-roman-holiday/|title=WGA Restores Blacklisted Writer Dalton Trumbo's Screen Credit On 'Roman Holiday'|date=19. december 2011|author=Writers Guild of America|author-link=Writers Guild of America|work=[[Deadline Hollywood]]|access-date=19. december 2011}}</ref> }} | story = Dalton Trumbo | starring = {{plainlist| * [[Gregory Peck]] * [[Audrey Hepburn]] }} | music = {{plainlist| * [[Georges Auric]] * [[Victor Young]] }} | cinematography = {{plainlist| * [[Henri Alekan]] * [[Franz Planer]] }} | editing = [[Robert Swink]] | distributor = [[Paramount Pictures]] | released = 27. avgust 1953<ref name=AFI>{{AFI film|50997}}</ref> | runtime = 118 minut | country = [[Združene države Amerike|ZDA]] | language = [[Angleščina]]<br>[[Italijanščina]] | budget = 1,5 milijona $ | gross = 12 milijonov $ }} '''Rimske počitnice''' ([[Angleščina|ang.]] '''Roman Holiday''') je ameriška romantična komedija režiserja in producenta [[William Wyler|Williama Wylerja]], z [[Gregory Peck|Gregoryjem Peckom]] in [[Audrey Hepburn]] v glavnih vlogah, posneta v črno-beli tehniki. Scenarij filma sta napisala John Dighton in Dalton Trumbo. Ker je bil Trumbo uvrščen na »črno listo hollywoodskih delavcev«,<ref>{{navedi splet |url=https://sl.gov-civ-guarda.pt/hollywood-blacklist|title=Črna lista hollywooda |accessdate=19. februar 2022 |date= |format= |work= }}</ref> na špici filma ni bil napisan kot scenarist in je bil namesto njega zapisan McLellan Hunter. Tudi Bernard Vorhaus, ki je bil na črni listi, se je kot pomočnik režiserja na špici lahko pojavil zgolj s psevdonimom.<ref name=kpcc>{{navedi novice|last=Cheryl Devall|first=Paige Osburn|title=Blacklisted writer gets credit restored after 60 years for Oscar-winning film|url=http://www.scpr.org/news/2011/12/19/30417/blacklisted-writer-gets-credit-restored-oscar-winn/|access-date=20. december 2011|newspaper=89.3 KPCC|date=19. december 2011}}</ref><ref name=latimes-verrier>{{navedi novice|last=Verrier|first=Richard|title=Writers Guild restores screenplay credit to Trumbo for 'Roman Holiday'|url=http://latimesblogs.latimes.com/entertainmentnewsbuzz/2011/12/writers-guild-restores-screenplay-credit-to-trumbo-for-roman-holiday.html|access-date=20. december 2011|newspaper=Los Angeles Times|date=19. december 2011}}</ref> Ko so leta 2003 film izdali na [[DVD|nosilcu DVD]], so tedaj zapisali pravilne podatke o scenaristu in pomočniku režiserja. Film je bil prikazan na 14. [[Beneški filmski festival|Beneškem filmskem festivalu]], izven uradnega programa. ==Nagrade== Med desetimi nominacijami filma za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] je [[Audrey Hepburn]] prejela nagrado za glavno žensko vlogo, film pa je prejel nagrado za scenarij in kostumografijo. Leta 1999 je [[Kongresna knjižnica]] film izbrala za ohranitev v nacionalnem filmskem registru Združenih držav Amerike, kot »kulturno, zgodovinsko ali estetsko pomembno umetniško delo«. ==Vsebina== Ana, princesa neimenovane evropske kraljevine, med državniškim obiskom [[Rim|Rima]], postane razočarana nad svojim strogo načrtovanim življenjem in v želji po prostosti ter pristni avanturi na skrivaj zapusti veleposlaništvo svoje države. Zaradi zapoznelega učinka pomirjevala zaspi na klopi, kjer jo najde Joe Bradley, ameriški poročevalec za »American News Service«, ne da bi prepoznal, kdo v resnici je. Ker misli da je pijana, jo Joe odnese v svoje stanovanje in jo položi v posteljo, sam pa prespi na kavču. Naslednje jutro Joe z zamudo odhiti v službo in se svojemu uredniku Hennessyju zlaže o svoji udeležbi na princesini tiskovni konferenci. Šele ko mu Hennessy pove, da je bila konferenca odpovedana in mu pokaže časopisno kolumno o princesini »nenadni bolezni«, kjer je tudi njena fotografija, Joe ugotovi, kdo spi v njegovem stanovanju. Ker vidi priložnost za ekskluzivno reportažo, Joe zasebno pokliče svojega prijatelja fotografa Irvinga Radovicha in se z njim dogovori za sodelovanje. Zatem Hennessyju obljubi obsežen ekskluziven intervju s princeso, in ga vpraša, kakšno bi bilo plačilo. Hennessy mu obljubi 5.000 $, vendar hkrati z Joejem stavi za 500 $, da takšnega intervjuja ne bo mogel dobiti. [[Slika:Audrey Hepburn and Gregory Peck in Roman Holiday trailer.jpg|250px|sličica|levo]] Joe odhiti domov, kjer prikrivajoč dejstvo, da je poročevalec, »Anji« ponudi, da ji razkaže znamenitosti Rima, vendar ona njegovo ponudbo zavrne ter odide. V Rimu uživa v svobodi, raziskuje tržnico, kupi par čevljev, opazuje ljudi in vsakdanji rimski vrvež ter si pri frizerju da skrajšati svoje dolge lase. Joe ji sledi, ter kot »po naključju« se zopet srečata na [[Španske stopnice|Španskih stopnicah]]. Tokrat jo prepriča, da preživi dan v njegovi družbi, odpelje jo v ulično kavarno, kjer se srečata z Irvingom. Ko Ana poskuša prepeljati Joeja na [[Vespa|vespi]] skozi gosti rimski promet, policist vse tri aretira, vendar Joe in Irving pokažeta svoji »lažni« novinarski izkaznici in skupino izpustijo. Skupaj obiščejo [[vodnjak Trevi]] in [[Usta resnice]], ogledajo si tudi [[Kolosej]]. ​​ Zvečer, med plesom ob Tiberi, pri [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]], kamor je Ano povabil frizer, ambasada aktivira svoje tajne agente, z nalogo, naj princeso izsledijo in jo vrnejo, prostovoljno ali tudi s silo, če je to potrebno. Ko Ano odkrijejo, jo Joe, Irving in brivec poskušajo osvoboditi, ta pa se medtem pogumno pridruži spopadu z agenti. Dogajanje se zaključi, ko na prizorišče prispe italijanska policija in tajne agente aretira. Joe in Ana pobegneta, toda pri tem Joe pade v reko in tudi Ana skoči za njim, v želji da ga reši. Pozneje, v Joejevem stanovanju, medtem ko sušita svoja mokra oblačila, si delita nežne grenko-sladke trenutke ljubezni. Ana se z obžalovanjem sooči s svojimi vsakdanjimi obveznostmi, zato Joeja naprosi, da jo odpelje v bližino veleposlaništva. V solzah se od tam od njega poslovi in se vrne v ambasado. ​​ Joe se odloči, da ne bo napisal reportaže, vendar Irvingu pove, da lahko prosto prodaja svoje fotografije. Joe in Irving se nato udeležita preložene tiskovne konference na veleposlaništvu, na veliko presenečenje princese Ane. Joe ji zagotovi (z besedami, ki jih je razumela samo ona, ne pa tudi drugi novinarji), da ne bo objavil ničesar o njunem skupnem dnevu. Na koncu intervjuja princesa nepričakovano zaprosi za srečanje z novinarji in se z vsakim od njih na kratko pogovori. Ko prideta na vrsto Joe in Irving, ji Irving preda svoje fotografije, da jih bo imela kot spomin na Rim. Tudi z Joejem si izmenjata nekaj uradnih besed, preden ona vsa nejevoljna odide. ==Igralci== {{multiple image | direction = horizontal | width1 = 135 | width2 = 135 | footer = [[Gregory Peck]] in [[Audrey Hepburn]] kot Joe Bradley in princesa Ana | image1 = Gregory Peck in Roman Holiday trailer cropped.jpg | alt1 = Peck | image2 = Audrey Hepburn Roman Holiday cropped.jpg | alt2 = Hepburn }} * [[Gregory Peck]] kot Joe Bradley * [[Audrey Hepburn]] kot princesa Ana * [[Eddie Albert]] kot Irving Radovich * [[Hartley Power]] kot urednik Hennessy * [[Harcourt Williams]] kot veleposlanik * [[Margaret Rawlings]] kot grofica Vereberg, Anina sekretarka * [[Tullio Carminati]] kot general Provno * [[Paolo Carlini]] kot Mario Delani * [[Claudio Ermelli]] kot Giovanni ==Snemanje in lokacije== Wyler je vlogo Joeja Bradleyja najprej ponudil hollywoodskemu prvorazredniku [[Cary Grant|Caryju Grantu]], vendar jo je ta zavrnil, ker je menil, da je v primerjavi z Audrey Hepburn zanjo prestar, kljub temu pa je deset let kasneje z njo igral v filmu Šarada (Charade). Peckova pogodba je Wylerju zagotovila sredstva za plačilo filmski zvezdi, novinka Hepburnova pa je bila finančno uvrščena veliko nižje. Na polovici snemanja je Gregory Peck režiserju Wylerju predlagal, naj ji zagotovi plačilo v enaki višini kot njemu, kar je bila nezaslišana gesta v [[Hollywood|Hollywoodu]]. Wyler je sprva v zvezi z vlogo princese Ane razmišljal o [[Elizabeth Taylor]] in [[Jean Simmons]], vendar obe nista bili na voljo. 18. septembra 1951 je režiser Thorold Dickinson s Hepburnovo opravil poskusno snemanje in filmske posnetke poslal Williamu Wylerju, ki je že bil v Rimu in vodil priprave za snemanje. Wyler je pisal Dickinsonu, "da so zaradi testnih posnetkov številni producenti pri [[Paramount Pictures|Paramountu]] izrazili zanimanje za njeno izbiro." Vloga princese Ane v Rimskih počitnicah sicer ni bila prva igralska vloga Hepburnove, saj je že nastopala v več nizozemskih in britanskih filmih in leta 1948 na odrih, vendar je bila to njena prva večja filmska vloga in njen prvi nastop v ameriškem filmu. Wyler je želel »protiitalijansko« igralko, ki je bila povsem drugačna od zaobljenih italijanskih filmskih zvezd tistega obdobja. Italijansko ministrstvo za turizem je prvotno zavrnilo dovoljenje za snemanje filma v [[Rim|Rimu]], z utemeljitvijo, da bi »degradiralo Italijane«. Ko je bila zadeva rešena, je snemanje potekalo v celoti v Rimu in v studijih Cinecittà. Prvotno je bilo načrtovano, da bo film posnet v barvah, vendar je bilo zunanje snemanje tako drago, da so ga posneli v črno-beli tehniki. ==Prizorišča snemanja== *[[Usta resnice]], Piazza Bocca della Verità, bazilika Svete Marije v Kosmedinu *Kavarna Rocca, [[Piazza della Rotonda]] in [[Panteon]] *[[Angelski grad, Rim|Angelski grad]] *[[Vodnjak Trevi]] *[[Beneški trg, Rim]] *[[Španske stopnice]] in [[Španski trg, Rim|Španski trg]] *[[Cerkev Trinità dei Monti]] *[[Kolosej]] *[[Via Margutta]] 51, lokacija Joevega stanovanja *[[Via dei Fori Imperiali]] * Via della Stamperia 85, frizerski salon v filmu *[[Palača Colonna]] galerija, prizorišče princesine tiskovne konference *[[Narodni muzej orientalne umetnosti|Palača Brancaccio]], princesina spalnica ==Galerija== <gallery mode="packed-hover" heights="120"> File:Audrey Hepburn in Roman Holiday trailer.jpg File:Gregory Peck in Roman Holiday trailer.jpg File:Roman Holiday (1953) 1.jpg File:Audrey Hepburn-Paola Borboni in Roman Holiday.jpg File:Audrey Hepburn and Gregory Peck in Roman Holiday trailer 2.jpg File:Gregory Peck, Audrey Hepburn and Eddie Albert in Roman Holiday trailer.jpg File:Audrey Hepburn and Gregory Peck on Vespa in Roman Holiday trailer.jpg File:Audrey Hepburn and Gregory Peck at the Mouth of Truth Roman Holiday trailer.jpg File:Audrey Hepburn-Gregory Peck in Roman Holiday trailer.jpg </gallery> ==Sklici in opombe== {{sklici}} ==Glej tudi== * [[seznam filmov Williama Wylerja]] ==Zunanje povezave== * {{IMDb title|0046250|Roman Holiday}} {{ikona en}} * {{Allmovie title|41976|Roman Holiday}} * {{metacritic film|id=roman-holiday|title=Roman Holiday}} * {{rotten-tomatoes|roman_holiday|Roman Holiday}} * [http://https://www.youtube.com/watch?v=ELb4S8P3q20 Predstavitev filma na kanalu YouTube] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130711041720/http://https/ |date=2013-07-11 }} {{ikona en}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Filmi leta 1953]] [[Kategorija:Ameriški romantično komični filmi]] [[Kategorija:Filmi v režiji Williama Wylerja]] [[Kategorija:Filmi Paramount Pictures]] [[Kategorija:Filmi v Narodnem filmskem registru]] [[Kategorija:Ameriški črno-beli filmi]] [[Kategorija:Filmi o novinarjih]] [[Kategorija:Filmi o članih kraljevih družin]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v Rim]] sefdco8qajm9zbq21j6l21u8ba6bm0h 6682859 6682858 2026-05-30T09:09:18Z Shabicht 3554 /* Prizorišča snemanja */ 6682859 wikitext text/x-wiki {{Infobox film | name = Rimske počitnice <br>Roman Holiday | image = Roman Holiday (1953 poster).jpg | caption = filmski plakat | director = [[William Wyler]] | producer = William Wyler | screenplay = {{plainlist| * [[Dalton Trumbo]] * [[Ian McLellan Hunter]] * [[John Dighton]]<ref name="WGA">{{navedi splet|url=https://www.deadline.com/2011/12/wga-restores-blacklisted-writer-dalton-trumbos-screen-credit-to-roman-holiday/|title=WGA Restores Blacklisted Writer Dalton Trumbo's Screen Credit On 'Roman Holiday'|date=19. december 2011|author=Writers Guild of America|author-link=Writers Guild of America|work=[[Deadline Hollywood]]|access-date=19. december 2011}}</ref> }} | story = Dalton Trumbo | starring = {{plainlist| * [[Gregory Peck]] * [[Audrey Hepburn]] }} | music = {{plainlist| * [[Georges Auric]] * [[Victor Young]] }} | cinematography = {{plainlist| * [[Henri Alekan]] * [[Franz Planer]] }} | editing = [[Robert Swink]] | distributor = [[Paramount Pictures]] | released = 27. avgust 1953<ref name=AFI>{{AFI film|50997}}</ref> | runtime = 118 minut | country = [[Združene države Amerike|ZDA]] | language = [[Angleščina]]<br>[[Italijanščina]] | budget = 1,5 milijona $ | gross = 12 milijonov $ }} '''Rimske počitnice''' ([[Angleščina|ang.]] '''Roman Holiday''') je ameriška romantična komedija režiserja in producenta [[William Wyler|Williama Wylerja]], z [[Gregory Peck|Gregoryjem Peckom]] in [[Audrey Hepburn]] v glavnih vlogah, posneta v črno-beli tehniki. Scenarij filma sta napisala John Dighton in Dalton Trumbo. Ker je bil Trumbo uvrščen na »črno listo hollywoodskih delavcev«,<ref>{{navedi splet |url=https://sl.gov-civ-guarda.pt/hollywood-blacklist|title=Črna lista hollywooda |accessdate=19. februar 2022 |date= |format= |work= }}</ref> na špici filma ni bil napisan kot scenarist in je bil namesto njega zapisan McLellan Hunter. Tudi Bernard Vorhaus, ki je bil na črni listi, se je kot pomočnik režiserja na špici lahko pojavil zgolj s psevdonimom.<ref name=kpcc>{{navedi novice|last=Cheryl Devall|first=Paige Osburn|title=Blacklisted writer gets credit restored after 60 years for Oscar-winning film|url=http://www.scpr.org/news/2011/12/19/30417/blacklisted-writer-gets-credit-restored-oscar-winn/|access-date=20. december 2011|newspaper=89.3 KPCC|date=19. december 2011}}</ref><ref name=latimes-verrier>{{navedi novice|last=Verrier|first=Richard|title=Writers Guild restores screenplay credit to Trumbo for 'Roman Holiday'|url=http://latimesblogs.latimes.com/entertainmentnewsbuzz/2011/12/writers-guild-restores-screenplay-credit-to-trumbo-for-roman-holiday.html|access-date=20. december 2011|newspaper=Los Angeles Times|date=19. december 2011}}</ref> Ko so leta 2003 film izdali na [[DVD|nosilcu DVD]], so tedaj zapisali pravilne podatke o scenaristu in pomočniku režiserja. Film je bil prikazan na 14. [[Beneški filmski festival|Beneškem filmskem festivalu]], izven uradnega programa. ==Nagrade== Med desetimi nominacijami filma za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] je [[Audrey Hepburn]] prejela nagrado za glavno žensko vlogo, film pa je prejel nagrado za scenarij in kostumografijo. Leta 1999 je [[Kongresna knjižnica]] film izbrala za ohranitev v nacionalnem filmskem registru Združenih držav Amerike, kot »kulturno, zgodovinsko ali estetsko pomembno umetniško delo«. ==Vsebina== Ana, princesa neimenovane evropske kraljevine, med državniškim obiskom [[Rim|Rima]], postane razočarana nad svojim strogo načrtovanim življenjem in v želji po prostosti ter pristni avanturi na skrivaj zapusti veleposlaništvo svoje države. Zaradi zapoznelega učinka pomirjevala zaspi na klopi, kjer jo najde Joe Bradley, ameriški poročevalec za »American News Service«, ne da bi prepoznal, kdo v resnici je. Ker misli da je pijana, jo Joe odnese v svoje stanovanje in jo položi v posteljo, sam pa prespi na kavču. Naslednje jutro Joe z zamudo odhiti v službo in se svojemu uredniku Hennessyju zlaže o svoji udeležbi na princesini tiskovni konferenci. Šele ko mu Hennessy pove, da je bila konferenca odpovedana in mu pokaže časopisno kolumno o princesini »nenadni bolezni«, kjer je tudi njena fotografija, Joe ugotovi, kdo spi v njegovem stanovanju. Ker vidi priložnost za ekskluzivno reportažo, Joe zasebno pokliče svojega prijatelja fotografa Irvinga Radovicha in se z njim dogovori za sodelovanje. Zatem Hennessyju obljubi obsežen ekskluziven intervju s princeso, in ga vpraša, kakšno bi bilo plačilo. Hennessy mu obljubi 5.000 $, vendar hkrati z Joejem stavi za 500 $, da takšnega intervjuja ne bo mogel dobiti. [[Slika:Audrey Hepburn and Gregory Peck in Roman Holiday trailer.jpg|250px|sličica|levo]] Joe odhiti domov, kjer prikrivajoč dejstvo, da je poročevalec, »Anji« ponudi, da ji razkaže znamenitosti Rima, vendar ona njegovo ponudbo zavrne ter odide. V Rimu uživa v svobodi, raziskuje tržnico, kupi par čevljev, opazuje ljudi in vsakdanji rimski vrvež ter si pri frizerju da skrajšati svoje dolge lase. Joe ji sledi, ter kot »po naključju« se zopet srečata na [[Španske stopnice|Španskih stopnicah]]. Tokrat jo prepriča, da preživi dan v njegovi družbi, odpelje jo v ulično kavarno, kjer se srečata z Irvingom. Ko Ana poskuša prepeljati Joeja na [[Vespa|vespi]] skozi gosti rimski promet, policist vse tri aretira, vendar Joe in Irving pokažeta svoji »lažni« novinarski izkaznici in skupino izpustijo. Skupaj obiščejo [[vodnjak Trevi]] in [[Usta resnice]], ogledajo si tudi [[Kolosej]]. ​​ Zvečer, med plesom ob Tiberi, pri [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]], kamor je Ano povabil frizer, ambasada aktivira svoje tajne agente, z nalogo, naj princeso izsledijo in jo vrnejo, prostovoljno ali tudi s silo, če je to potrebno. Ko Ano odkrijejo, jo Joe, Irving in brivec poskušajo osvoboditi, ta pa se medtem pogumno pridruži spopadu z agenti. Dogajanje se zaključi, ko na prizorišče prispe italijanska policija in tajne agente aretira. Joe in Ana pobegneta, toda pri tem Joe pade v reko in tudi Ana skoči za njim, v želji da ga reši. Pozneje, v Joejevem stanovanju, medtem ko sušita svoja mokra oblačila, si delita nežne grenko-sladke trenutke ljubezni. Ana se z obžalovanjem sooči s svojimi vsakdanjimi obveznostmi, zato Joeja naprosi, da jo odpelje v bližino veleposlaništva. V solzah se od tam od njega poslovi in se vrne v ambasado. ​​ Joe se odloči, da ne bo napisal reportaže, vendar Irvingu pove, da lahko prosto prodaja svoje fotografije. Joe in Irving se nato udeležita preložene tiskovne konference na veleposlaništvu, na veliko presenečenje princese Ane. Joe ji zagotovi (z besedami, ki jih je razumela samo ona, ne pa tudi drugi novinarji), da ne bo objavil ničesar o njunem skupnem dnevu. Na koncu intervjuja princesa nepričakovano zaprosi za srečanje z novinarji in se z vsakim od njih na kratko pogovori. Ko prideta na vrsto Joe in Irving, ji Irving preda svoje fotografije, da jih bo imela kot spomin na Rim. Tudi z Joejem si izmenjata nekaj uradnih besed, preden ona vsa nejevoljna odide. ==Igralci== {{multiple image | direction = horizontal | width1 = 135 | width2 = 135 | footer = [[Gregory Peck]] in [[Audrey Hepburn]] kot Joe Bradley in princesa Ana | image1 = Gregory Peck in Roman Holiday trailer cropped.jpg | alt1 = Peck | image2 = Audrey Hepburn Roman Holiday cropped.jpg | alt2 = Hepburn }} * [[Gregory Peck]] kot Joe Bradley * [[Audrey Hepburn]] kot princesa Ana * [[Eddie Albert]] kot Irving Radovich * [[Hartley Power]] kot urednik Hennessy * [[Harcourt Williams]] kot veleposlanik * [[Margaret Rawlings]] kot grofica Vereberg, Anina sekretarka * [[Tullio Carminati]] kot general Provno * [[Paolo Carlini]] kot Mario Delani * [[Claudio Ermelli]] kot Giovanni ==Snemanje in lokacije== Wyler je vlogo Joeja Bradleyja najprej ponudil hollywoodskemu prvorazredniku [[Cary Grant|Caryju Grantu]], vendar jo je ta zavrnil, ker je menil, da je v primerjavi z Audrey Hepburn zanjo prestar, kljub temu pa je deset let kasneje z njo igral v filmu Šarada (Charade). Peckova pogodba je Wylerju zagotovila sredstva za plačilo filmski zvezdi, novinka Hepburnova pa je bila finančno uvrščena veliko nižje. Na polovici snemanja je Gregory Peck režiserju Wylerju predlagal, naj ji zagotovi plačilo v enaki višini kot njemu, kar je bila nezaslišana gesta v [[Hollywood|Hollywoodu]]. Wyler je sprva v zvezi z vlogo princese Ane razmišljal o [[Elizabeth Taylor]] in [[Jean Simmons]], vendar obe nista bili na voljo. 18. septembra 1951 je režiser Thorold Dickinson s Hepburnovo opravil poskusno snemanje in filmske posnetke poslal Williamu Wylerju, ki je že bil v Rimu in vodil priprave za snemanje. Wyler je pisal Dickinsonu, "da so zaradi testnih posnetkov številni producenti pri [[Paramount Pictures|Paramountu]] izrazili zanimanje za njeno izbiro." Vloga princese Ane v Rimskih počitnicah sicer ni bila prva igralska vloga Hepburnove, saj je že nastopala v več nizozemskih in britanskih filmih in leta 1948 na odrih, vendar je bila to njena prva večja filmska vloga in njen prvi nastop v ameriškem filmu. Wyler je želel »protiitalijansko« igralko, ki je bila povsem drugačna od zaobljenih italijanskih filmskih zvezd tistega obdobja. Italijansko ministrstvo za turizem je prvotno zavrnilo dovoljenje za snemanje filma v [[Rim|Rimu]], z utemeljitvijo, da bi »degradiralo Italijane«. Ko je bila zadeva rešena, je snemanje potekalo v celoti v Rimu in v studijih Cinecittà. Prvotno je bilo načrtovano, da bo film posnet v barvah, vendar je bilo zunanje snemanje tako drago, da so ga posneli v črno-beli tehniki. ===Lokacije=== *[[Usta resnice]], Piazza Bocca della Verità, bazilika Svete Marije v Kosmedinu *Kavarna Rocca, [[Piazza della Rotonda]] in [[Panteon]] *[[Angelski grad, Rim|Angelski grad]] *[[Vodnjak Trevi]] *[[Beneški trg, Rim]] *[[Španske stopnice]] in [[Španski trg, Rim|Španski trg]] *[[Cerkev Trinità dei Monti]] *[[Kolosej]] *[[Via Margutta]] 51, lokacija Joevega stanovanja *[[Via dei Fori Imperiali]] * Via della Stamperia 85, frizerski salon v filmu *[[Palača Colonna]] galerija, prizorišče princesine tiskovne konference *[[Narodni muzej orientalne umetnosti|Palača Brancaccio]], princesina spalnica ==Galerija== <gallery mode="packed-hover" heights="120"> File:Audrey Hepburn in Roman Holiday trailer.jpg File:Gregory Peck in Roman Holiday trailer.jpg File:Roman Holiday (1953) 1.jpg File:Audrey Hepburn-Paola Borboni in Roman Holiday.jpg File:Audrey Hepburn and Gregory Peck in Roman Holiday trailer 2.jpg File:Gregory Peck, Audrey Hepburn and Eddie Albert in Roman Holiday trailer.jpg File:Audrey Hepburn and Gregory Peck on Vespa in Roman Holiday trailer.jpg File:Audrey Hepburn and Gregory Peck at the Mouth of Truth Roman Holiday trailer.jpg File:Audrey Hepburn-Gregory Peck in Roman Holiday trailer.jpg </gallery> ==Sklici in opombe== {{sklici}} ==Glej tudi== * [[seznam filmov Williama Wylerja]] ==Zunanje povezave== * {{IMDb title|0046250|Roman Holiday}} {{ikona en}} * {{Allmovie title|41976|Roman Holiday}} * {{metacritic film|id=roman-holiday|title=Roman Holiday}} * {{rotten-tomatoes|roman_holiday|Roman Holiday}} * [http://https://www.youtube.com/watch?v=ELb4S8P3q20 Predstavitev filma na kanalu YouTube] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130711041720/http://https/ |date=2013-07-11 }} {{ikona en}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Filmi leta 1953]] [[Kategorija:Ameriški romantično komični filmi]] [[Kategorija:Filmi v režiji Williama Wylerja]] [[Kategorija:Filmi Paramount Pictures]] [[Kategorija:Filmi v Narodnem filmskem registru]] [[Kategorija:Ameriški črno-beli filmi]] [[Kategorija:Filmi o novinarjih]] [[Kategorija:Filmi o članih kraljevih družin]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v Rim]] s0drb9rjmmvxjorknzqi7zi6yb1y3no Hersonska oblast 0 515305 6682605 6619870 2026-05-29T13:29:41Z Pinky sl 2932 -- neuporabljeni sklici 6682605 wikitext text/x-wiki {{Short description|Oblast v Ukrajini}} {{infopolje Naselje | name = Hersonska oblast | native_name = Херсонська область | native_name_lang = uk | official_name = | nickname = Hersonščina ({{jezik|uk|Херсонщина}}) | settlement_type = [[oblasti Ukrajine|Oblast Ukrajine]] | image_skyline = | image_alt = | image_caption = | image_flag = Flag of Kherson Oblast.svg | image_shield = Coat of Arms of Kherson Oblast.svg | image_map = Kherson in Ukraine (claims hatched).svg | mapsize = 275px | map_alt = | map_caption = | coordinates = | coor_pinpoint = | coordinates_footnotes = | subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] | subdivision_name = {{UKR}} | parts_type = [[seznam mest v Ukrajini po prebivalcih|največja mesta]] | parts_style = para | p1 = | established_title = | established_date = | seat_type = Upravno središče | seat = [[Herson]] | leader_title = Vodja [[Hersonska oblastna državna uprava|ODA]] | leader_name = [[Oleksander Prokudin]] | leader_party = | leader_title1 = [[Hersonski oblastni svet|Oblastni svet]] | leader_name1 = 64 sedežev | leader_title2 = Vodja sveta | leader_name2 = [[Oleksander Samojlenko]] | area_footnotes = | area_total_km2 = 28461 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_water_percent = | area_rank = | elevation_footnotes = | elevation_m = | population_footnotes = {{r|ua2021estimate}} | population_total = 1.016.707 | population_rank = 22. mesto | population_as_of = 2021 | population_blank1_title = | population_blank1 = | population_density_km2 = auto | demographics_type1 = | demographics1_footnotes = | demographics1_title1 = {{nowrap|[[Official language|Official language(s)]]}} | demographics1_info1 = | demographics1_title2 = [[seznam ukrajinskih oblasti po plači|Povprečna plača]] | demographics1_info2 = | demographics1_title3 = Salary growth | demographics1_info3 = | blank_name_sec1 = [[rajoni Ukrajine|Rajoni]] | blank_info_sec1 = 18 | blank1_name_sec1 = [[seznam mest v Ukrajini|Mesta]] {{small|(skupaj)}} | blank1_info_sec1 = 9 | blank2_name_sec1 = •&nbsp;[[mesto regionalnega pomena (Ukrajina)|Območna mesta]] | blank2_info_sec1 = 3 | blank3_name_sec1 = [[seznam naselij mestnega tipa v Ukrajini|{{nowrap|Naselja mestnega tipa}}]] | blank3_info_sec1 = 30 | blank4_name_sec1 = Vasi | blank4_info_sec1 = 658 | timezone1 = [[vzhodnoevropski čas|vzhodnoevr.]] | utc_offset1 = +2 | timezone1_DST = <!--[[vzhodnoevropski poletni čas|EEST]]--> | utc_offset1_DST = +3 | postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Ukrajini|Poštna številka]] | postal_code = 73xxx, 74xxx, 75xxx | area_code_type = [[načrt telefonskega oštevilčenja|Področna koda]] | area_code = +380-55 | iso_code = [[ISO 3166-2:UA|UA-65]] | registration_plate_type = [[registrske tablice Ukrajine|Registrske tablice]] | registration_plate = [[slika:Non-EU-section-with-UA.svg|13px|]] ВT, НТ | blank_name_sec2 = [[FIPS 10-4]] | blank_info_sec2 = [[seznam območnih kod FIPS (S-U)#UP:Ukrajina|UP08]] | footnotes = }} '''Hersonska oblast''' ({{jezik-uk|Херсо́нська о́бласть|translit=Herson'ska oblast'}}; imenovana tudi '''Hersonščina''' – {{jezik-uk|links=no|Херсо́нщина}}) je [[upravna delitev Ukrajine|oblast]] v [[južna Ukrajina|južnem]] delu [[Ukrajina|Ukrajine]] znotraj [[Črnomorska nižina|Črnomorske nižine]], severno od [[Krim (polotok)|Krima]]. Njeno [[upravno središče]] je [[Herson, Ukrajina|Herson]]. Površina oblasti je 28.461&nbsp;km<sup>2</sup> (4,71 % ukrajinskega ozemlja). Po površini je oblast sedma od štiriindvajsetih ukrajinskih oblasti. Leta 2021 je v oblasti živelo 1.016.707 ljudi (ocena za leto 2021).{{r|ua2021estimate}} Velja za 'sadovnjak' države, saj je po celotni oblasti razširjena pridelava hrane, ki doseže višek v poletnih mesecih. Oblast je bila ustanovljena 30. marca 1944.{{r|ukaz}} Ozemlje oblasti je državna meja z dolžino 458 km (350 km [[Črno morje|Črnega morja]] in 108 km [[Azovsko morje|Azovskega morja]]). Na meji so 4 nadzorne točke: zračno, rečno pristanišče in morski pristanišči Herson in [[Skadovsko morsko trgovsko pristanišče|Skadovska]]. Razdalja od Hersona do [[Kijev]]a po železnici je 664 km, po cesti pa 605 km. Med [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo na Ukrajino leta 2022]] je Rusija okupirala večji del oblasti vključno s prestolnico [[Herson]], po uspešni protiofenzivi je Ukrajina osvobodila celoten del oblasti na desnem bregu Dnepra, vključno s Hersonom. == Geografija == Hersonska oblast meji na [[Dnipropetrovska oblast|Dnipropetrovsko oblast]] na severu, Črno morje in sporno regijo Krim na jugu, [[Mikolajivska oblast|Mikolajivsko oblast]] na zahodu in Azovsko morje in [[Zaporoška oblast|Zaporoško oblast]] na vzhodu. Skozi oblast teče [[Dneper]], kjer tvori [[Kahovsko umetno jezero]]. Oblast (znotraj [[Geničeski rajon|Geničeskega rajona]]) vključuje severni del [[Arabatska kosa|Arabatske kose]], tanek pas zemlje med bočatim [[Sivaš]]em in Azovskim morjem, ki je geografsko del Krimskega polotoka. Ker je Rusija leta 2014 pridobila dejanski nadzor nad [[Avtonomna republika Krim|Avtonomno republiko Krim]], so bila južna območja Hersona edini deli Krimskega polotoka pod neposrednim ukrajinskim nadzorom pred Rusko invazijo na Ukrajino leta 2022. == Upravne delitve == {{posodobi|razdelek}} Do reorganizacije leta 2020 je bila Hersonska oblast upravno razdeljena na 18 [[rajon]]ov ([[okrožje|okrožij]]) in 3 gromade ([[občina|občine]]), ki so bile neposredno podrejene oblastni vladi – [[Herson, Ukrajina|Herson]] (upravno središče oblasti), [[Nova Kahovka]] in [[Kahovka]]. Gromada Herson je bila razdeljena na 3 mestne rajone. Vse spodnje informacije so aktualne od leta 2015.{{r|UkrStat}} {| class="sortable wikitable" |- ! Slovensko ime || Ukrajinsko ime || Površina <br /><br />[km<sup>2</sup>] || Število prebivalcev<br />2015 || [[Upravno središče]] || Mestno prebivalstvo |- | [[Herson, Ukrajina|Herson]] || Херсон (місто) ||align="right"| 423 ||align="right"| 333.737 || [[Herson, Ukrajina|Herson]] || 322.260 |- | [[Gola Pristan]] || Гола Пристань (місто) ||align="right"| 9 ||align="right"| 14.883 || [[Gola Pristan]] || 14.568 |- | [[Nova Kahovka]] || Нова Каховкa (місто) ||align="right"| 223 ||align="right"| 68.205 || [[Nova Kahovka]] || 62.128 |- | [[Kahovka]] || Каховкa (місто) ||align="right"| 16 ||align="right"| 36.958 || [[Kahovka]] || 36.958 |- | [[Berislavski rajon]] || Бериславський (район) ||align="right"| 1.721 ||align="right"| 48.025 || [[Berislav]] || 16.682 |- | [[Bilozerski rajon]] || Білозерський (район) ||align="right"| 1.534 ||align="right"| 66.564 || [[Bilozerka]] || 9.739 |- | [[Čaplinski rajon]] || Чаплинський (район) ||align="right"| 1.722 ||align="right"| 35.219 || [[Čaplinka]] || 12.638 |- | [[Geničeski rajon]] || Генічеський (район) ||align="right"| 3.008 ||align="right"| 59.991 || [[Geničesk]] || 33.748 |- | [[Golopristranski rajon]] || Голопристанський (район) ||align="right"| 3.411 ||align="right"| 45.827 || [[Gola Pristan]] || 14.666 |- | [[Gornostajivski rajon]] || Горностаївський (район) ||align="right"| 1.018 ||align="right"| 19.788 || [[Gornostajivka, Kahovski rajon|Gornostajivka]] || 6.681 |- | [[Ivanivski rajon, Hersonska oblast|Ivanivski rajon]] || Іванівський (район) ||align="right"| 1.120 ||align="right"| 13.995 || [[Ivanivka, Hersonska oblast|Ivanivka]] || 4.560 |- | [[Kalančaški rajon]] || Каланчацький (район) ||align="right"| 916 ||align="right"| 21.568 || [[Kalančak]] || 11.169 |- | [[Kahovski rajon]] || Каховський (район) ||align="right"| 1.450 ||align="right"| 35.968 || [[Kahovka]] || N/A * |- | [[Novotrojicki rajon]] || Новотроїцький (район) ||align="right"| 2.298 ||align="right"| 35.921 || [[Novotrojicke, Hersonska oblast|Novotrojicke]] || 14.979 |- | [[Novovoroncovski rajon]] || Нововоронцовський (район) ||align="right"| 1.005 ||align="right"| 21.442 || [[Novovoroncovka]] || 6.379 |- | [[Nižnosirogoški rajon]] || Нижньосірогозький (район) ||align="right"| 1.209 ||align="right"| 15.985 || [[Nižni Sirogozi]] || 4.891 |- | [[Oleškivski rajon]] || Олешківський (район) ||align="right"| 1.759 ||align="right"| 71.888 || [[Oleški]] || 36,317 |- | [[Skadovski rajon]] || Скадовський (район) ||align="right"| 1.456 ||align="right"| 47.930 || [[Skadovsk]] || 21.830 |- | [[Velikolepetiški rajon]] || Великолепетиський (район) ||align="right"| 1.000 ||align="right"| 16.827 || [[Velika Lepetiha]] || 8.326 |- | [[Velikooleksandrivski rajon]] || Великоолександрівський (район) ||align="right"| 1.540 ||align="right"| 25.948 || [[Velika Oleksandrivka]] || 9.747 |- | [[Verhnorogačiški rajon]] || Верхньорогачицький (район) ||align="right"| 915 ||align="right"| 12.003 || [[Verhni Rogačik]] || 5.698 |- | [[Visokopiljski rajon]] || Високопільський (район) ||align="right"| 701 ||align="right"| 15.121 || [[Visokopilja]] || 6.148 |} <nowiki>*</nowiki> Opomba: Čeprav je upravno središče rajona v mestu, po katerem je poimenovano, mesta ne odgovarjajo rajonskim oblastem; namesto tega so neposredno podrejena oblastni vladi in se zato ne štejejo kot del rajonske statistike. Na nižji upravni ravni so te okrožne uprave razdeljene na: Na nižji upravni ravni so te rajonske uprave razdeljene na: * [[naselje|naselja]] – 697, ki vsebujejo: ** [[vas]]i – 658; ** [[mesto|mesta]] / naselja mestnega tipa – 36, ki vsebujejo: *** mesta rajonske podrejenosti – 4 ([[Berislav]], [[Geničesk]], [[Skadovsk]], [[Tavrijsk]] in [[Oleški]]); *** [[naselje mestnega tipa|naselja mestnega tipa]] – 30; * [[selsovjet]]i – 260. Lokalno upravo oblasti nadzoruje [[Hersonski oblastni svet]]. [[Hersonska oblastna državna uprava|Vodja ODA]] je predsednik Hersonske oblasti, ki ga imenuje [[Predsednik Ukrajine]]. [[slika:Ukraine Oblast Cherson Verwaltung.jpg|thumb|right|250px|[[Hersonska oblastna državna uprava]] (ODA)]] == Demografija == V oblasti živi 1.083.367 ljudi (2012), kar je 2,4 % celotnega prebivalstva Ukrajine. Po številu prebivalcev je na 21. mestu. Gostota prebivalstva je 38 prebivalcev na km<sup>2</sup>. Približno 61,5 % ali 745.400 ljudi živi v urbanih območjih oblasti in 38,5 % ali 467.600 ljudi živi v vaseh. Moški predstavljajo 46,7 % ali 565.400 prebivalcev, ženske 53,3 % ali 644.600 prebivalk, upokojenci pa 26,2 % ali 317.400 prebivalcev oblasti. [[popis prebivalstva Ukrajine (2001)|Narodni popis prebivalstva Ukrajine (2001)]]:{{r|dem1}} {| class="sortable wikitable" style="text-align:right" |+ ! align="center" | Št. ! align="center" | [[Nacionalnost]] ! align="center" | Število ljudi ! align="center" | % |- | 1 | align="left" | [[Ukrajinci]] | 961.500 | 82,0 |- | 2 | align="left" | [[Rusi]] | 165.200 | 14,1 |----- | 3 | align="left" | [[Belorusi]] | 8.200 | 0,7 |- | 4 | align="left" | [[Tatari]] | 5.400 | 0,5 |----- | 5 | align="left" | [[Armenci]] | 4.500 | 0,4 |- | 6 | align="left" | [[Moldavci]] | 4.200 | 0,4 |- | 7 | align="left" | [[meshetski Turki]] | 3.700 | 0,3 |- | 8 | align="left" | [[krimski Tatari]] | 2.100 | 0,2 |- | 9 | align="left" | [[Romi]] | 1.800 | 0,1 |- | 10 | align="left" | [[Judje]] | 1.700 | 0,1 |- | 11 | align="left" | [[Poljaki]] | 1.600 | 0,1 |- | 12 | align="left" | [[Nemci]] | 1.400 | 0,1 |- | 13 | align="left" | [[Azerbajdžanci]] | 1.300 | 0,1 |- | 14 | align="left" | [[Korejci]] | 1.200 | 0,1 |- | 15 | align="left" | [[Bolgari]] | 1.000 | 0,1 |- | 16 | align="left" | ''drugi'' | 5.900 | 0,5 |- | | align="left" | skupaj | 1.175.000 | 100,00 |+ |} === Starostna struktura === : ''0–14 let:'' 15,1 % {{rast}} (moški 83.397 / ženske 79.303) : ''15–64 let:'' 70,5 % {{upad}} (moški 364.907 / ženske 393.933) : ''65 let in več:'' 14,4 % {{stagnacija}} (moški 50.404 / ženske 104.856) (uradno leta 2013) === Srednja starost === : ''skupaj:'' 39,5 let {{rast}} : ''moški:'' 36,2 let {{rast}} : ''ženske:'' 42,7 let {{rast}} (uradno leta 2013) == Podnebje == Podnebje v Hersonski oblasti je zmerno celinsko, sušno. Povprečne mesečne temperature: julija +25,4&nbsp;°C, januarja −2,1&nbsp;°C. V nekaterih poletnih dnevih lahko temperatura doseže 40&nbsp;°C, pozimi pa −20&nbsp;°C. Obdobje brez zmrzali traja 179 dni na leto. Povprečna letna količina padavin je med 320 mm in 400 mm. == Glavne znamenitosti == [[slika:Typical agricultural landscape of Kherson Oblast.jpg|thumb|right|250px|Tipična ukrajinska kmetijska pokrajina v Hersonski oblasti]] * [[biosferni rezervat]] {{ill|Askanija-Nova|uk|Асканія-Нова (заповідник)}} * {{ill|Lemurijsko jezero|uk|Лемурійське озеро}} * spomenik {{ill|Legendarna tačanka|uk|Легендарна тачанка}} == Javno mnenje == Med [[Vseukrajinski referendum 1991|referendumom o neodvisnosti leta 1991]] je bilo 90,13 % glasov v Hersonski oblasti za [[Akt o razglasitvi neodvisnosti Ukrajine]]. Raziskava, ki jo je decembra 2014 izvedel Kijevski mednarodni inštitut za sociologijo, je pokazala, da 1 % prebivalstva oblasti podpira pridružitev svoje regije Rusiji, 94,9 % te zamisli ne podpira, drugi pa so bili neodločeni ali se niso odzvali.{{r|DT150103}} == Znane osebnosti == * [[Oleg Jevgenovič Avramenko]] (1967–2018), ukrajinski pisatelj, novinar, prevajalec * [[Oleksa Dmitrovič Almaziv]] (1886–1936), ukrajinski vojskovodja, državni aktivist, general [[Armija Ukrajinske narodne republike|Armije UNR]] * [[Danilo Giljaka]], ukrajinski aktivist * [[Georgij Viktorovič Gelijev]] (rojen 1960), ukrajinski igralec, režiser, narodni umetnik Ukrajine * [[Volodimir Ivanovič Kedrovski]] (1890–1970), ukrajinski državnik, politični delavec, publicist, polkovnik Armije UNR * [[Mihajlo Mihajlovič Kononikiv]] (1864–''neznano''), ukrajinski vojskovodja, polkovnik Armije UNR * [[Volodimir Mikolajovič Kuliš]] (1917–2009), ukrajinski pisatelj * [[Veronika Mihaljevič]] (1910–1972), ukrajinska pesnica == Glej tudi == * [[upravna delitev Ukrajine]] * [[Hersonski oblastni svet]] * [[Hersonska oblastna državna uprava]] * [[Hersonska gubernija]] == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="dem1">{{navedi splet|url= http://2001.ukrcensus.gov.ua/rus/results/general/nationality/kherson/|title= Численность и состав населения Херсонской области по итогам Всеукраинской переписи населения 2001 года|publisher= Državna statistična služba Ukrajine|date= 2001|accessdate= 23. marca 2022|language= ru}}</ref> <ref name="DT150103">{{navedi novice|url= http://dt.ua/UKRAINE/lishe-3-ukrayinciv-hochut-priyednannya-yih-oblasti-do-rosiyi-160641_.html|script-title= uk:Лише 3% українців хочуть приєднання їх області до Росії|language= uk|trans-title= Le 3 % Ukrajincev si želi, da bi njihova oblast postala del Rusije|work= [[Dzerkalo tižnja]]|date= 3. januar 2015|accessdate= 2022-03-23|archive-date= 2017-10-19|archive-url= https://web.archive.org/web/20171019031451/https://dt.ua/UKRAINE/lishe-3-ukrayinciv-hochut-priyednannya-yih-oblasti-do-rosiyi-160641_.html|url-status= dead}}</ref> <ref name="ua2021estimate">{{navedi splet|url= http://database.ukrcensus.gov.ua/PXWEB2007/ukr/publ_new1/2021/zb_chuselnist%202021.pdf|title= Чисельність наявного населення України на 1 січня 2021 року|publisher= [[Državna statistična služba Ukrajine]]|date= 2021|location= Kijev|pages= 54–57|language= uk|access-date= 11. julija 2021|archive-date= 2022-04-14|archive-url= https://web.archive.org/web/20220414103552/http://database.ukrcensus.gov.ua/PXWEB2007/ukr/publ_new1/2021/zb_chuselnist%202021.pdf|url-status= dead}}</ref> <ref name="ukaz">[[s:ru:Указ Президиума ВС СССР от 30.03.1944 об образовании Херсонской области в составе Украинской ССР|Указ Президиума ВС СССР от 30.03.1944 об образовании Херсонской области в составе Украинской ССР]]{{in lang|ru}}</ref> <ref name="UkrStat">{{navedi splet|url= http://www.ks.ukrstat.gov.ua/demografichna-ta-sotsialnaya-politika/1729-1-4-naselennya-ta-migratsiya/979-chiselnist-naselennja-na-pochatok-misjacja-ta.html|website= UkrStat|title= Чисельність населення|language= uk|access-date= 7. januarja 2016}}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{navedi knjigo|last1= Syvak|first1= Nina|last2= Ponomarenko|first2= Valerii|last3= Khodzinska|first3= Olha|last4= Lakeichuk|first4= Iryna|date= 2011|editor-last= Veklych|editor-first= Lesia|others= znanstvena svetovalka Iryna Rudenko; pregledala Nataliia Kizilowa; prevedla Olha Khodzinska|title= Toponymic Guidelines for Map and Other Editors for International Use|url= https://unstats.un.org/unsd/geoinfo/UNGEGN/docs/Toponymic%20guidelines%20PDF/Ukraine/Verstka.pdf|page= 20|access-date= 6. oktobra 2020|website= [[Statistični oddelek Združenih narodov]]|publisher= DerzhHeoKadastr and Kartographia|publication-place= Kijev|isbn= 978-966-475-839-7}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Kherson Oblast}} * [http://www.kherson.org.ua/ Український Херсон] {{in lang|uk}} * [http://www.cun-kh.at.ua/ Stran Hersonskih nacionalistov] * [https://web.archive.org/web/20050307164243/http://www.oda.kherson.ua/ Hersonska oblastna državna uprava] – uradna spletna stran {{in lang|uk}} * [https://www.youtube.com/watch?v=5lHPl0v5ieg Promocijski video o Hersonu in južnem delu Ukrajine] – uradni kanal YouTube Središča za turizem in doživetja »ХерсON« {{Upravna delitev Ukrajine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Hersonska oblast| ]] [[Kategorija:Oblasti Ukrajine]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1944]] 742ulqb194ivs7ehx3rkxqne4ozqeyk Denis Trap 0 517436 6682589 6650573 2026-05-29T13:07:58Z ~2026-31868-86 260760 Življenjepis 6682589 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Denis Trap|birth_date=|birth_place=|image=|years_active=2019 - danes|Glasbeni slog=Pop|Glasbila=vokal, klavir, orgle|Glasbena založba=Menart Records (2019), Založba Mandarina (2020-)}} '''Denis Trap''', [[Slovenci|slovenski]] [[glasbenik]] in [[pevec]] [[Zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[17. november]] [[2002]], [[Celje]] == Življenjepis == Denis Trap se je rodil 17. novembra leta 2002 v Celju. Obiskoval je Osnovno šolo bratov Letonja v [[Šmartno ob Paki|Šmartnem ob Paki]] in šolanje nadaljeval na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje ter študiral na Univerzi Alma Mater Europaea. Denis prihaja iz okolice [[Šoštanj|Šoštanja]], natančneje [[Skorno pri Šoštanju|Skornega pri Šoštanju]]<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap osvojil Slovensko noto; festival, ki daje priložnost mladim|url=https://evrovizija.com/denis-trap-osvojil-slovensko-noto-festival-ki-daje-priloznost-mladim/|website=Evrovizija.com|date=2019-09-08|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}}</ref>. Pri sedmih letih je v glasbeni šoli [[Velenje]] začel igrati [[klavir]], kjer je z odliko tudi zaključil nižjo glasbeno šolo, kasneje pa je svoje glasbeno izobraževanje nadaljeval, in sicer smer – [[orgle]]. Pevsko se je več let izpopolnjeval pri pevki [[Irena Vrčkovnik|Ireni Vrčkovnik]]<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap osvojil Slovensko noto; festival, ki daje priložnost mladim|url=https://evrovizija.com/denis-trap-osvojil-slovensko-noto-festival-ki-daje-priloznost-mladim/|website=Evrovizija.com|date=2019-09-08|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}}</ref>, s katero tudi večkrat nastopal. Leta 2019 je v [[Hrastnik|Hrastniku]] s svojim nastopom navdušil žirijo in publiko na glasbenem tekmovanju [[Slovenska nota]]<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap osvojil Slovensko noto; festival, ki daje priložnost mladim|url=https://evrovizija.com/denis-trap-osvojil-slovensko-noto-festival-ki-daje-priloznost-mladim/|website=Evrovizija.com|date=2019-09-08|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}}</ref> in si tako priboril zmago, za katero je kot nagrado prejel svojo prvo pesem »''Noč in dan''«, ki jo je napisal [[Alex Volasko]]<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap predstavlja zmagovalno in prvo avtorsko skladbo 'Noč in dan'|url=http://www.menart.si/glasba/si/novice/denis-trap-predstavlja-zmagovalno-in-prvo-avtorsko-skladbo-noc-in-dan|website=Menart|accessdate=2022-04-24|last=elatus.net|archive-date=2021-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210925204553/https://www.menart.si/glasba/si/novice/denis-trap-predstavlja-zmagovalno-in-prvo-avtorsko-skladbo-noc-in-dan/|url-status=dead}}</ref>. Leta 2020 je predstavil svojo prvo avtorsko pesem z naslovom »''100''«<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap predstavlja pesem "100"|url=https://veseljak.si/index.php/novice/5f5e0c2112040/denis-trap-predstavlja-pesem-100|website=Veseljak.si|accessdate=2022-04-24|language=sl}}</ref>. V svojem glasbenem delovanju tako pred kot tudi po zmagi na že omenjenem festivalu izkušnje pridobival z nastopanjem na različnih prireditvah, razstavah, literarnih večerih<ref>{{Citat|title=Sanjaj, jokaj (Glasbeno-literarni večer)|url=https://www.youtube.com/watch?v=uSIaLPocELM|date=2023-07-21|accessdate=2026-05-29|last=Denis Trap}}</ref>, dobrodelnih koncertih ter s samostojnimi koncerti<ref>{{Citat|title=Denis Trap - KONCERT OB DNEVU ŽENA (LIVE online koncert)|url=https://www.youtube.com/watch?v=XPjlfRE2C74|date=2021-03-07|accessdate=2026-05-29|last=Denis Trap}}</ref>. Poleti 2021 je izdal pesem »''Melodija morja''«<ref>{{Navedi splet|title=Zmagovalec Slovenske note, Denis Trap, stavi na Melodijo morja|url=https://evrovizija.com/zmagovalec-slovenske-note-denis-trap-stavi-na-melodijo-morja-5783/|website=Evrovizija.com|date=2021-06-29|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}}</ref>, ki jo je kot soavtor ustvaril skupaj z Ireno Vrčkovnik, v prazničnem decembru istega leta pa je izdal prvo avtorsko božično pesem »''Božiček prosim''«<ref>{{Navedi splet|title=Kaj bo Denisu prinesel Božiček?|url=https://www.radiotomi.si/novice/glasbene-novice/domace/34806-kaj-bo-denisu-prinesel-bozicek|website=Radio Tomi|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI|first=Radio|last=Tomi}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Julija 2022 je izdal pesem »''A prima vista''« - na prvi pogled, pod katerega sta se kot avtorja podpisala Leon Oblak ter njegov sin Dino Oblak.<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap znova raziskoval Benetke, tokrat romantično|url=https://evrovizija.com/denis-trap-znova-raziskoval-benetke-tokrat-skozi-romanticno-zgodbo/|website=Evrovizija.com|date=2022-07-25|accessdate=2022-09-24|language=sl-SI|first=Alesh|last=Maatko}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mladega slovenskega pevca prevzele Benetke (FOTO)|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/glasba-in-film/mladega-slovenskega-pevca-prevzele-benetke-foto/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2022-09-24|language=sl-si}}</ref> Leta 2023 pa je na povabilo izjemnega ustvarjalca besedil Leona Oblaka, kot najmlajši nastopajoči nastopil na festivalu Ritem srca 2023, kjer je predstavil pesem Ljubezen nikoli ne mine.<ref>{{Navedi splet|url=https://radio.ognjisce.si/sl/262/utrip/36449/za-ritem-srca-je-denis-trap-slisal-malo-pred-prijavo-na-festival.htm|title=Intervju}}</ref> Avgusta 2024 je s pesmijo »''Novi valovi''« napovedal novo obdobje glasbenega ustvarjanja, saj se ta pesem, ki so jo ustvarili Leon in Gal Oblak ter Gaber Radojevič, razlikuje od drugih Denisovih pesmi<ref>{{Navedi splet|title=Pritegnila ga je usoda nesrečne graščakinje (VIDEO)|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/glasba-in-film/pritegnila-ga-je-usoda-nesrecne-grascakinje-video|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref>. Ob svojem 22. rojstnem dnevu je predstavil pesem »''Sanjaj, jokaj''«, ki je polna čustvenih vtisov in je odsev njegovih osebnih izkušenj.<ref>{{Navedi splet|title=Ustvaril jo je osamljen (VIDEO)|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/glasba-in-film/ustvaril-jo-je-osamljen-video|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> == Diskografija == {| class="wikitable sortable" !Leto !Naslov |- |2019 |Noč in dan |- |2020 |100 |- | rowspan="2" |2021 |Melodija morja |- |Božiček prosim |- | rowspan="2" |2022 |A prima vista |- |Božiček prosim ''- priredba z MPZ '' OŠ bratov Letonja |- |2023 |Ljubezen nikoli ne mine |- | rowspan="2" |2024 |Novi valovi |- |Sanjaj, jokaj |} == Nastopi na glasbenih festivalih == ==== Slovenska nota ==== 2019: Julija ([[Aleksander Mežek]]) – ''zmaga na festivalu'' <ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap v videu ponazoril, kaj lepega se mu dogaja po zmagi|url=https://evrovizija.com/denis-trap-v-videu-ponazoril-kaj-lepega-se-mu-dogaja-po-zmagi/|website=Evrovizija.com|date=2019-11-17|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}}</ref> '''Ritem srca''' 2023: Ljubezen nikoli ne mine (Leon Oblak/ Gal Oblak/ Damjan Pančur)<ref>{{Navedi splet|url=http://ritemsrca.ognjisce.si|title=}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == {{refbegin}} *{{Navedi splet|title=Slovenska nota 2019, ki jo je tokrat osvojil Denis Trap, znova navdušila|url=https://evrovizija.com/slovenska-nota-2019-ki-jo-je-tokrat-osvojil-denis-trap-znova-navdusila/|website=Evrovizija.com|date=2019-09-22|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *>{{Navedi splet|title=Denis Trap osvojil Slovensko noto; festival, ki daje priložnost mladim|url=https://evrovizija.com/denis-trap-osvojil-slovensko-noto-festival-ki-daje-priloznost-mladim/|website=Evrovizija.com|date=2019-09-08|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Navedi splet|title=Denis Trap v videu ponazoril, kaj lepega se mu dogaja po zmagi|url=https://evrovizija.com/denis-trap-v-videu-ponazoril-kaj-lepega-se-mu-dogaja-po-zmagi/|website=Evrovizija.com|date=2019-11-17|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Navedi splet|title=Zmagovalec Slovenske note s prvo skladbo; napisal jo je Alex Volasko|url=https://evrovizija.com/zmagovalec-slovenske-note-s-prvo-skladbo-napisal-jo-je-alex-volasko/|website=Evrovizija.com|date=2019-12-07|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Navedi splet|title=Denis Trap: Mislim, da je slovenska glasba primerljiva s svetovno glasbo|url=https://evrovizija.com/denis-trap-mislim-da-je-slovenska-glasba-primerljiva-s-svetovno-glasbo/|website=Evrovizija.com|date=2020-03-03|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Navedi splet|title=To je osebno-izpovedna ljubezenska zgodba zmagovalca Slovenske note|url=https://evrovizija.com/to-je-osebno-izpovedna-ljubezenska-zgodba-zmagovalca-slovenske-note/|website=Evrovizija.com|date=2020-09-08|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Navedi splet|title=Zmagovalec Slovenske note, Denis Trap, stavi na Melodijo morja|url=https://evrovizija.com/zmagovalec-slovenske-note-denis-trap-stavi-na-melodijo-morja-5783/|website=Evrovizija.com|date=2021-06-29|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Navedi splet|title=Denis Trap predstavlja pesem "100"|url=https://veseljak.si/index.php/novice/5f5e0c2112040/denis-trap-predstavlja-pesem-100|website=Veseljak.si|accessdate=2022-04-24|language=sl}} *{{Navedi splet|title=Denis Trap iskreno: »Po koncu zveze sem čutil praznino, razočaranje pa sem izrazil skozi pesem.«|url=https://slovenskanota.si/denis-trap-iskreno-intervju/|website=Slovenska nota|date=2021-02-13|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{Navedi splet|title=Spominja se Poletja v školjki|url=https://odkrito.svet24.si/clanek/sveze/mladi-glasbenik-denis-trap-se-spominja-poletja-v-skoljki-888204|website=Odkrito.si.si|accessdate=2022-04-24|language=sl}}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{Navedi splet|title=Kaj bo Denisu prinesel Božiček?|url=https://www.radiotomi.si/novice/glasbene-novice/domace/34806-kaj-bo-denisu-prinesel-bozicek|website=Radio Tomi|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI|first=Radio|last=Tomi}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{Navedi splet|title=Kaj pravi Denis o morju?|url=https://www.radiotomi.si/novice/glasbene-novice/domace/33118-kaj-pravi-denis-o-morju|website=Radio Tomi|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI|first=Radio|last=Tomi}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{Navedi splet|title=Denis Trap veliki zmagovalec Slovenske note 2019|url=http://kum24.si/galerija/5d74bdd05b9ce/denis-trap-veliki-zmagovalec-slovenske-note-2019/1|website=Kum24.si|accessdate=2022-04-24|language=en|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328041951/https://kum24.si/galerija/5d74bdd05b9ce/denis-trap-veliki-zmagovalec-slovenske-note-2019/1|url-status=dead}} *[https://radiosevnica.si/glasbene-novice/slovenska-glasba/1784-denis-trap-vabi-na-koncert-ob-dnevu-zena] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220122200949/https://radiosevnica.si/glasbene-novice/slovenska-glasba/1784-denis-trap-vabi-na-koncert-ob-dnevu-zena |date=2022-01-22 }} *{{Navedi splet|title=Denis Trap predstavlja zmagovalno in prvo avtorsko skladbo 'Noč in dan'|url=http://www.menart.si/glasba/si/novice/denis-trap-predstavlja-zmagovalno-in-prvo-avtorsko-skladbo-noc-in-dan|website=Menart|accessdate=2022-04-24|last=elatus.net|archive-date=2021-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210925204553/https://www.menart.si/glasba/si/novice/denis-trap-predstavlja-zmagovalno-in-prvo-avtorsko-skladbo-noc-in-dan/|url-status=dead}} *{{Navedi splet|title=Denis Trap vabi na KONCERT OB DNEVU ŽENA|url=https://radiosevnica.si/glasbene-novice/slovenska-glasba/1784-denis-trap-vabi-na-koncert-ob-dnevu-zena|website=radiosevnica.si|accessdate=2022-04-24|language=sl-si|first=Radio|last=Sevnica|archive-date=2022-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20220122200949/https://radiosevnica.si/glasbene-novice/slovenska-glasba/1784-denis-trap-vabi-na-koncert-ob-dnevu-zena|url-status=dead}} *{{Citat|title=DENIS TRAP - TOP MUSIC|url=https://www.youtube.com/watch?v=fatMZKbk0Oc&list=PLufZurNavI-xa9MANECIdnwjCDG8w0ncr|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Citat|title=Po domače: Denis Trap|url=https://www.youtube.com/watch?v=adG5lI_6_Nw&list=PLufZurNavI-xa9MANECIdnwjCDG8w0ncr&index=2|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Citat|title=DENIS TRAP - TOP MUSIC|url=https://www.youtube.com/watch?v=cFh0GfZpc0g&list=PLufZurNavI-xa9MANECIdnwjCDG8w0ncr&index=3|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Citat|title=RADIOaktivno: Denis Trap - 100 (06.10.2020)|url=https://www.youtube.com/watch?v=T8oSck8pqvs&list=PLufZurNavI-xa9MANECIdnwjCDG8w0ncr&index=4|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Citat|title=RADIOaktivno: Denis Trap – Noč in dan (11.02.2020)|url=https://www.youtube.com/watch?v=5L153of-Zl4&list=PLufZurNavI-xa9MANECIdnwjCDG8w0ncr&index=5|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Citat|title=TOP MUSIC - DENIS TRAP|url=https://www.youtube.com/watch?v=6UnRKLAg5TU&list=PLufZurNavI-xa9MANECIdnwjCDG8w0ncr&index=6|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Citat|title=Intervju z Denisom Trapom, zmagovalcem Slovenske note 2019: o avdiciji, tekmovanju in zmagi|url=https://www.youtube.com/watch?v=21_O2zCzJ9o|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} {{refend}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Trap, Denis}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] pr6tctyqdh2lzgi2tssb1ijy8504ibo 6682593 6682589 2026-05-29T13:13:21Z ~2026-31868-86 260760 Življenjepis 6682593 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Denis Trap|birth_date=|birth_place=|image=|years_active=2019 - danes|Glasbeni slog=Pop|Glasbila=vokal, klavir, orgle|Glasbena založba=Menart Records (2019), Založba Mandarina (2020-)}} '''Denis Trap''', [[Slovenci|slovenski]] [[glasbenik]] in [[pevec]] [[Zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[17. november]] [[2002]], [[Celje]] == Življenjepis == Denis Trap se je rodil 17. novembra leta 2002 v Celju. Obiskoval je Osnovno šolo bratov Letonja v [[Šmartno ob Paki|Šmartnem ob Paki]] in šolanje nadaljeval na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje ter študiral na Univerzi Alma Mater Europaea. Denis prihaja iz okolice [[Šoštanj|Šoštanja]], natančneje [[Skorno pri Šoštanju|Skornega pri Šoštanju]]<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap osvojil Slovensko noto; festival, ki daje priložnost mladim|url=https://evrovizija.com/denis-trap-osvojil-slovensko-noto-festival-ki-daje-priloznost-mladim/|website=Evrovizija.com|date=2019-09-08|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}}</ref>. Pri sedmih letih je v glasbeni šoli [[Velenje]] začel igrati [[klavir]], kjer je z odliko tudi zaključil nižjo glasbeno šolo, kasneje pa je svoje glasbeno izobraževanje nadaljeval, in sicer smer – [[orgle]]. Pevsko se je več let izpopolnjeval pri pevki [[Irena Vrčkovnik|Ireni Vrčkovnik]]<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap osvojil Slovensko noto; festival, ki daje priložnost mladim|url=https://evrovizija.com/denis-trap-osvojil-slovensko-noto-festival-ki-daje-priloznost-mladim/|website=Evrovizija.com|date=2019-09-08|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}}</ref>, s katero tudi večkrat nastopal. Leta 2019 je v [[Hrastnik|Hrastniku]] s svojim nastopom navdušil žirijo in publiko na glasbenem tekmovanju [[Slovenska nota]]<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap osvojil Slovensko noto; festival, ki daje priložnost mladim|url=https://evrovizija.com/denis-trap-osvojil-slovensko-noto-festival-ki-daje-priloznost-mladim/|website=Evrovizija.com|date=2019-09-08|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}}</ref> in si tako priboril zmago, za katero je kot nagrado prejel svojo prvo pesem »''Noč in dan''«, ki jo je napisal [[Alex Volasko]]<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap predstavlja zmagovalno in prvo avtorsko skladbo 'Noč in dan'|url=http://www.menart.si/glasba/si/novice/denis-trap-predstavlja-zmagovalno-in-prvo-avtorsko-skladbo-noc-in-dan|website=Menart|accessdate=2022-04-24|last=elatus.net|archive-date=2021-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210925204553/https://www.menart.si/glasba/si/novice/denis-trap-predstavlja-zmagovalno-in-prvo-avtorsko-skladbo-noc-in-dan/|url-status=dead}}</ref>. Leta 2020 je predstavil svojo prvo avtorsko pesem z naslovom »''100''«<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap predstavlja pesem "100"|url=https://veseljak.si/index.php/novice/5f5e0c2112040/denis-trap-predstavlja-pesem-100|website=Veseljak.si|accessdate=2022-04-24|language=sl}}</ref>. V svojem glasbenem delovanju tako pred kot tudi po zmagi na že omenjenem festivalu izkušnje pridobival z nastopanjem na različnih prireditvah, razstavah, literarnih večerih<ref>{{Citat|title=Sanjaj, jokaj (Glasbeno-literarni večer)|url=https://www.youtube.com/watch?v=uSIaLPocELM|date=2023-07-21|accessdate=2026-05-29|last=Denis Trap}}</ref>, dobrodelnih koncertih ter s samostojnimi koncerti<ref>{{Citat|title=Denis Trap - KONCERT OB DNEVU ŽENA (LIVE online koncert)|url=https://www.youtube.com/watch?v=XPjlfRE2C74|date=2021-03-07|accessdate=2026-05-29|last=Denis Trap}}</ref>. Poleti 2021 je izdal pesem »''Melodija morja''«<ref>{{Navedi splet|title=Zmagovalec Slovenske note, Denis Trap, stavi na Melodijo morja|url=https://evrovizija.com/zmagovalec-slovenske-note-denis-trap-stavi-na-melodijo-morja-5783/|website=Evrovizija.com|date=2021-06-29|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}}</ref>, ki jo je kot soavtor ustvaril skupaj z Ireno Vrčkovnik, v prazničnem decembru istega leta pa je izdal prvo avtorsko božično pesem »''Božiček prosim''«<ref>{{Navedi splet|title=Kaj bo Denisu prinesel Božiček?|url=https://www.radiotomi.si/novice/glasbene-novice/domace/34806-kaj-bo-denisu-prinesel-bozicek|website=Radio Tomi|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI|first=Radio|last=Tomi}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Julija 2022 je izdal pesem »''A prima vista''« - na prvi pogled, pod katerega sta se kot avtorja podpisala Leon Oblak ter njegov sin Dino Oblak.<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap znova raziskoval Benetke, tokrat romantično|url=https://evrovizija.com/denis-trap-znova-raziskoval-benetke-tokrat-skozi-romanticno-zgodbo/|website=Evrovizija.com|date=2022-07-25|accessdate=2022-09-24|language=sl-SI|first=Alesh|last=Maatko}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mladega slovenskega pevca prevzele Benetke (FOTO)|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/glasba-in-film/mladega-slovenskega-pevca-prevzele-benetke-foto/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2022-09-24|language=sl-si}}</ref> Leta 2023 pa je na povabilo izjemnega ustvarjalca besedil Leona Oblaka, kot najmlajši nastopajoči nastopil na festivalu Ritem srca 2023, kjer je predstavil pesem Ljubezen nikoli ne mine.<ref>{{Navedi splet|url=https://radio.ognjisce.si/sl/262/utrip/36449/za-ritem-srca-je-denis-trap-slisal-malo-pred-prijavo-na-festival.htm|title=Intervju}}</ref> Avgusta 2024 je s pesmijo »''Novi valovi''« napovedal novo obdobje glasbenega ustvarjanja, saj se ta pesem, ki so jo ustvarili Leon in Gal Oblak ter Gaber Radojevič, razlikuje od drugih Denisovih pesmi<ref>{{Navedi splet|title=Pritegnila ga je usoda nesrečne graščakinje (VIDEO)|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/glasba-in-film/pritegnila-ga-je-usoda-nesrecne-grascakinje-video|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref>. Ob svojem 22. rojstnem dnevu je predstavil pesem »''Sanjaj, jokaj''«, ki je polna čustvenih vtisov in je odsev njegovih osebnih izkušenj.<ref>{{Navedi splet|title=Ustvaril jo je osamljen (VIDEO)|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/glasba-in-film/ustvaril-jo-je-osamljen-video|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Leta 2026 se je po enoletnem glasbenem premoru vrnil na festival Ritem srca in predstavil pesem »''Vse mine, Bog ostane''«, ki prinaša neposredno sporočilo o prioritetah v svetu, ki ga narekuje hitrost. Besedilo, ki ga je spisal Leon Oblak, je refleksija na nenehno hitenje sodobnega človeka.<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap letos nadgrajuje misel, da ljubezen nikoli ne mine|url=https://radio.ognjisce.si/sl/297/utrip/42118/denis-trap-letos-nadgrajuje-misel-da-ljubezen-nikoli-ne-mine.htm|website=Radio Ognjišče|date=2026-05-08|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=Rok Mihevc, Radio|last=Ognjišče}}</ref> == Diskografija == {| class="wikitable sortable" !Leto !Naslov |- |2019 |Noč in dan |- |2020 |100 |- | rowspan="2" |2021 |Melodija morja |- |Božiček prosim |- | rowspan="2" |2022 |A prima vista |- |Božiček prosim ''- priredba z MPZ '' OŠ bratov Letonja |- |2023 |Ljubezen nikoli ne mine |- | rowspan="2" |2024 |Novi valovi |- |Sanjaj, jokaj |- |2026 |Vse mine, Bog ostane |} == Nastopi na glasbenih festivalih == ==== Slovenska nota ==== 2019: Julija ([[Aleksander Mežek]]) – ''zmaga na festivalu'' <ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap v videu ponazoril, kaj lepega se mu dogaja po zmagi|url=https://evrovizija.com/denis-trap-v-videu-ponazoril-kaj-lepega-se-mu-dogaja-po-zmagi/|website=Evrovizija.com|date=2019-11-17|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}}</ref>'''Ritem srca''' 2023: Ljubezen nikoli ne mine (Leon Oblak/ Gal Oblak/ Damjan Pančur)<ref>{{Navedi splet|url=http://ritemsrca.ognjisce.si|title=}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == {{refbegin}} *{{Navedi splet|title=Slovenska nota 2019, ki jo je tokrat osvojil Denis Trap, znova navdušila|url=https://evrovizija.com/slovenska-nota-2019-ki-jo-je-tokrat-osvojil-denis-trap-znova-navdusila/|website=Evrovizija.com|date=2019-09-22|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *>{{Navedi splet|title=Denis Trap osvojil Slovensko noto; festival, ki daje priložnost mladim|url=https://evrovizija.com/denis-trap-osvojil-slovensko-noto-festival-ki-daje-priloznost-mladim/|website=Evrovizija.com|date=2019-09-08|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Navedi splet|title=Denis Trap v videu ponazoril, kaj lepega se mu dogaja po zmagi|url=https://evrovizija.com/denis-trap-v-videu-ponazoril-kaj-lepega-se-mu-dogaja-po-zmagi/|website=Evrovizija.com|date=2019-11-17|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Navedi splet|title=Zmagovalec Slovenske note s prvo skladbo; napisal jo je Alex Volasko|url=https://evrovizija.com/zmagovalec-slovenske-note-s-prvo-skladbo-napisal-jo-je-alex-volasko/|website=Evrovizija.com|date=2019-12-07|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Navedi splet|title=Denis Trap: Mislim, da je slovenska glasba primerljiva s svetovno glasbo|url=https://evrovizija.com/denis-trap-mislim-da-je-slovenska-glasba-primerljiva-s-svetovno-glasbo/|website=Evrovizija.com|date=2020-03-03|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Navedi splet|title=To je osebno-izpovedna ljubezenska zgodba zmagovalca Slovenske note|url=https://evrovizija.com/to-je-osebno-izpovedna-ljubezenska-zgodba-zmagovalca-slovenske-note/|website=Evrovizija.com|date=2020-09-08|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Navedi splet|title=Zmagovalec Slovenske note, Denis Trap, stavi na Melodijo morja|url=https://evrovizija.com/zmagovalec-slovenske-note-denis-trap-stavi-na-melodijo-morja-5783/|website=Evrovizija.com|date=2021-06-29|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Navedi splet|title=Denis Trap predstavlja pesem "100"|url=https://veseljak.si/index.php/novice/5f5e0c2112040/denis-trap-predstavlja-pesem-100|website=Veseljak.si|accessdate=2022-04-24|language=sl}} *{{Navedi splet|title=Denis Trap iskreno: »Po koncu zveze sem čutil praznino, razočaranje pa sem izrazil skozi pesem.«|url=https://slovenskanota.si/denis-trap-iskreno-intervju/|website=Slovenska nota|date=2021-02-13|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{Navedi splet|title=Spominja se Poletja v školjki|url=https://odkrito.svet24.si/clanek/sveze/mladi-glasbenik-denis-trap-se-spominja-poletja-v-skoljki-888204|website=Odkrito.si.si|accessdate=2022-04-24|language=sl}}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{Navedi splet|title=Kaj bo Denisu prinesel Božiček?|url=https://www.radiotomi.si/novice/glasbene-novice/domace/34806-kaj-bo-denisu-prinesel-bozicek|website=Radio Tomi|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI|first=Radio|last=Tomi}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{Navedi splet|title=Kaj pravi Denis o morju?|url=https://www.radiotomi.si/novice/glasbene-novice/domace/33118-kaj-pravi-denis-o-morju|website=Radio Tomi|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI|first=Radio|last=Tomi}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{Navedi splet|title=Denis Trap veliki zmagovalec Slovenske note 2019|url=http://kum24.si/galerija/5d74bdd05b9ce/denis-trap-veliki-zmagovalec-slovenske-note-2019/1|website=Kum24.si|accessdate=2022-04-24|language=en|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328041951/https://kum24.si/galerija/5d74bdd05b9ce/denis-trap-veliki-zmagovalec-slovenske-note-2019/1|url-status=dead}} *[https://radiosevnica.si/glasbene-novice/slovenska-glasba/1784-denis-trap-vabi-na-koncert-ob-dnevu-zena] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220122200949/https://radiosevnica.si/glasbene-novice/slovenska-glasba/1784-denis-trap-vabi-na-koncert-ob-dnevu-zena |date=2022-01-22 }} *{{Navedi splet|title=Denis Trap predstavlja zmagovalno in prvo avtorsko skladbo 'Noč in dan'|url=http://www.menart.si/glasba/si/novice/denis-trap-predstavlja-zmagovalno-in-prvo-avtorsko-skladbo-noc-in-dan|website=Menart|accessdate=2022-04-24|last=elatus.net|archive-date=2021-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210925204553/https://www.menart.si/glasba/si/novice/denis-trap-predstavlja-zmagovalno-in-prvo-avtorsko-skladbo-noc-in-dan/|url-status=dead}} *{{Navedi splet|title=Denis Trap vabi na KONCERT OB DNEVU ŽENA|url=https://radiosevnica.si/glasbene-novice/slovenska-glasba/1784-denis-trap-vabi-na-koncert-ob-dnevu-zena|website=radiosevnica.si|accessdate=2022-04-24|language=sl-si|first=Radio|last=Sevnica|archive-date=2022-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20220122200949/https://radiosevnica.si/glasbene-novice/slovenska-glasba/1784-denis-trap-vabi-na-koncert-ob-dnevu-zena|url-status=dead}} *{{Citat|title=DENIS TRAP - TOP MUSIC|url=https://www.youtube.com/watch?v=fatMZKbk0Oc&list=PLufZurNavI-xa9MANECIdnwjCDG8w0ncr|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Citat|title=Po domače: Denis Trap|url=https://www.youtube.com/watch?v=adG5lI_6_Nw&list=PLufZurNavI-xa9MANECIdnwjCDG8w0ncr&index=2|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Citat|title=DENIS TRAP - TOP MUSIC|url=https://www.youtube.com/watch?v=cFh0GfZpc0g&list=PLufZurNavI-xa9MANECIdnwjCDG8w0ncr&index=3|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Citat|title=RADIOaktivno: Denis Trap - 100 (06.10.2020)|url=https://www.youtube.com/watch?v=T8oSck8pqvs&list=PLufZurNavI-xa9MANECIdnwjCDG8w0ncr&index=4|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Citat|title=RADIOaktivno: Denis Trap – Noč in dan (11.02.2020)|url=https://www.youtube.com/watch?v=5L153of-Zl4&list=PLufZurNavI-xa9MANECIdnwjCDG8w0ncr&index=5|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Citat|title=TOP MUSIC - DENIS TRAP|url=https://www.youtube.com/watch?v=6UnRKLAg5TU&list=PLufZurNavI-xa9MANECIdnwjCDG8w0ncr&index=6|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Citat|title=Intervju z Denisom Trapom, zmagovalcem Slovenske note 2019: o avdiciji, tekmovanju in zmagi|url=https://www.youtube.com/watch?v=21_O2zCzJ9o|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} {{refend}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Trap, Denis}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] 7awljmdyvymor5ub3lj3l3gds6qin5e 6682595 6682593 2026-05-29T13:17:26Z ~2026-31868-86 260760 Diskografija 6682595 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Denis Trap|birth_date=|birth_place=|image=|years_active=2019 - danes|Glasbeni slog=Pop|Glasbila=vokal, klavir, orgle|Glasbena založba=Menart Records (2019), Založba Mandarina (2020-)}} '''Denis Trap''', [[Slovenci|slovenski]] [[glasbenik]] in [[pevec]] [[Zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[17. november]] [[2002]], [[Celje]] == Življenjepis == Denis Trap se je rodil 17. novembra leta 2002 v Celju. Obiskoval je Osnovno šolo bratov Letonja v [[Šmartno ob Paki|Šmartnem ob Paki]] in šolanje nadaljeval na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje ter študiral na Univerzi Alma Mater Europaea. Denis prihaja iz okolice [[Šoštanj|Šoštanja]], natančneje [[Skorno pri Šoštanju|Skornega pri Šoštanju]]<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap osvojil Slovensko noto; festival, ki daje priložnost mladim|url=https://evrovizija.com/denis-trap-osvojil-slovensko-noto-festival-ki-daje-priloznost-mladim/|website=Evrovizija.com|date=2019-09-08|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}}</ref>. Pri sedmih letih je v glasbeni šoli [[Velenje]] začel igrati [[klavir]], kjer je z odliko tudi zaključil nižjo glasbeno šolo, kasneje pa je svoje glasbeno izobraževanje nadaljeval, in sicer smer – [[orgle]]. Pevsko se je več let izpopolnjeval pri pevki [[Irena Vrčkovnik|Ireni Vrčkovnik]]<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap osvojil Slovensko noto; festival, ki daje priložnost mladim|url=https://evrovizija.com/denis-trap-osvojil-slovensko-noto-festival-ki-daje-priloznost-mladim/|website=Evrovizija.com|date=2019-09-08|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}}</ref>, s katero tudi večkrat nastopal. Leta 2019 je v [[Hrastnik|Hrastniku]] s svojim nastopom navdušil žirijo in publiko na glasbenem tekmovanju [[Slovenska nota]]<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap osvojil Slovensko noto; festival, ki daje priložnost mladim|url=https://evrovizija.com/denis-trap-osvojil-slovensko-noto-festival-ki-daje-priloznost-mladim/|website=Evrovizija.com|date=2019-09-08|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}}</ref> in si tako priboril zmago, za katero je kot nagrado prejel svojo prvo pesem »''Noč in dan''«, ki jo je napisal [[Alex Volasko]]<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap predstavlja zmagovalno in prvo avtorsko skladbo 'Noč in dan'|url=http://www.menart.si/glasba/si/novice/denis-trap-predstavlja-zmagovalno-in-prvo-avtorsko-skladbo-noc-in-dan|website=Menart|accessdate=2022-04-24|last=elatus.net|archive-date=2021-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210925204553/https://www.menart.si/glasba/si/novice/denis-trap-predstavlja-zmagovalno-in-prvo-avtorsko-skladbo-noc-in-dan/|url-status=dead}}</ref>. Leta 2020 je predstavil svojo prvo avtorsko pesem z naslovom »''100''«<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap predstavlja pesem "100"|url=https://veseljak.si/index.php/novice/5f5e0c2112040/denis-trap-predstavlja-pesem-100|website=Veseljak.si|accessdate=2022-04-24|language=sl}}</ref>. V svojem glasbenem delovanju tako pred kot tudi po zmagi na že omenjenem festivalu izkušnje pridobival z nastopanjem na različnih prireditvah, razstavah, literarnih večerih<ref>{{Citat|title=Sanjaj, jokaj (Glasbeno-literarni večer)|url=https://www.youtube.com/watch?v=uSIaLPocELM|date=2023-07-21|accessdate=2026-05-29|last=Denis Trap}}</ref>, dobrodelnih koncertih ter s samostojnimi koncerti<ref>{{Citat|title=Denis Trap - KONCERT OB DNEVU ŽENA (LIVE online koncert)|url=https://www.youtube.com/watch?v=XPjlfRE2C74|date=2021-03-07|accessdate=2026-05-29|last=Denis Trap}}</ref>. Poleti 2021 je izdal pesem »''Melodija morja''«<ref>{{Navedi splet|title=Zmagovalec Slovenske note, Denis Trap, stavi na Melodijo morja|url=https://evrovizija.com/zmagovalec-slovenske-note-denis-trap-stavi-na-melodijo-morja-5783/|website=Evrovizija.com|date=2021-06-29|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}}</ref>, ki jo je kot soavtor ustvaril skupaj z Ireno Vrčkovnik, v prazničnem decembru istega leta pa je izdal prvo avtorsko božično pesem »''Božiček prosim''«<ref>{{Navedi splet|title=Kaj bo Denisu prinesel Božiček?|url=https://www.radiotomi.si/novice/glasbene-novice/domace/34806-kaj-bo-denisu-prinesel-bozicek|website=Radio Tomi|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI|first=Radio|last=Tomi}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Julija 2022 je izdal pesem »''A prima vista''« - na prvi pogled, pod katerega sta se kot avtorja podpisala Leon Oblak ter njegov sin Dino Oblak.<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap znova raziskoval Benetke, tokrat romantično|url=https://evrovizija.com/denis-trap-znova-raziskoval-benetke-tokrat-skozi-romanticno-zgodbo/|website=Evrovizija.com|date=2022-07-25|accessdate=2022-09-24|language=sl-SI|first=Alesh|last=Maatko}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mladega slovenskega pevca prevzele Benetke (FOTO)|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/glasba-in-film/mladega-slovenskega-pevca-prevzele-benetke-foto/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2022-09-24|language=sl-si}}</ref> Leta 2023 pa je na povabilo izjemnega ustvarjalca besedil Leona Oblaka, kot najmlajši nastopajoči nastopil na festivalu Ritem srca 2023, kjer je predstavil pesem Ljubezen nikoli ne mine.<ref>{{Navedi splet|url=https://radio.ognjisce.si/sl/262/utrip/36449/za-ritem-srca-je-denis-trap-slisal-malo-pred-prijavo-na-festival.htm|title=Intervju}}</ref> Avgusta 2024 je s pesmijo »''Novi valovi''« napovedal novo obdobje glasbenega ustvarjanja, saj se ta pesem, ki so jo ustvarili Leon in Gal Oblak ter Gaber Radojevič, razlikuje od drugih Denisovih pesmi<ref>{{Navedi splet|title=Pritegnila ga je usoda nesrečne graščakinje (VIDEO)|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/glasba-in-film/pritegnila-ga-je-usoda-nesrecne-grascakinje-video|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref>. Ob svojem 22. rojstnem dnevu je predstavil pesem »''Sanjaj, jokaj''«, ki je polna čustvenih vtisov in je odsev njegovih osebnih izkušenj.<ref>{{Navedi splet|title=Ustvaril jo je osamljen (VIDEO)|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/glasba-in-film/ustvaril-jo-je-osamljen-video|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Leta 2026 se je po enoletnem glasbenem premoru vrnil na festival Ritem srca in predstavil pesem »''Vse mine, Bog ostane''«, ki prinaša neposredno sporočilo o prioritetah v svetu, ki ga narekuje hitrost. Besedilo, ki ga je spisal Leon Oblak, je refleksija na nenehno hitenje sodobnega človeka.<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap letos nadgrajuje misel, da ljubezen nikoli ne mine|url=https://radio.ognjisce.si/sl/297/utrip/42118/denis-trap-letos-nadgrajuje-misel-da-ljubezen-nikoli-ne-mine.htm|website=Radio Ognjišče|date=2026-05-08|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=Rok Mihevc, Radio|last=Ognjišče}}</ref> == Diskografija == {| class="wikitable sortable" !Leto !Naslov |- |2019 |Noč in dan |- |2020 |100 |- | rowspan="2" |2021 |Melodija morja |- |Božiček prosim |- | rowspan="2" |2022 |A prima vista |- |Božiček prosim ''- priredba z MPZ '' OŠ bratov Letonja |- |2023 |Ljubezen nikoli ne mine |- | rowspan="2" |2024 |Novi valovi |- |Sanjaj, jokaj |- |2026 |Vse mine, Bog ostane |} == Nastopi na glasbenih festivalih == ==== Slovenska nota ==== 2019: Julija ([[Aleksander Mežek]]) – ''zmaga na festivalu'' <ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap v videu ponazoril, kaj lepega se mu dogaja po zmagi|url=https://evrovizija.com/denis-trap-v-videu-ponazoril-kaj-lepega-se-mu-dogaja-po-zmagi/|website=Evrovizija.com|date=2019-11-17|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}}</ref> '''Ritem srca''' 2023: Ljubezen nikoli ne mine (Leon Oblak/ Gal Oblak/ Damjan Pančur)<ref>{{Navedi splet|url=http://ritemsrca.ognjisce.si|title=}}</ref> 2026: Vse mine, Bog ostane (Leon Oblak/ Gal Oblak/ Damjan Pančur)<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap letos nadgrajuje misel, da ljubezen nikoli ne mine|url=https://radio.ognjisce.si/sl/297/utrip/42118/denis-trap-letos-nadgrajuje-misel-da-ljubezen-nikoli-ne-mine.htm|website=Radio Ognjišče|date=2026-05-08|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=Rok Mihevc, Radio|last=Ognjišče}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == {{refbegin}} *{{Navedi splet|title=Slovenska nota 2019, ki jo je tokrat osvojil Denis Trap, znova navdušila|url=https://evrovizija.com/slovenska-nota-2019-ki-jo-je-tokrat-osvojil-denis-trap-znova-navdusila/|website=Evrovizija.com|date=2019-09-22|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *>{{Navedi splet|title=Denis Trap osvojil Slovensko noto; festival, ki daje priložnost mladim|url=https://evrovizija.com/denis-trap-osvojil-slovensko-noto-festival-ki-daje-priloznost-mladim/|website=Evrovizija.com|date=2019-09-08|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Navedi splet|title=Denis Trap v videu ponazoril, kaj lepega se mu dogaja po zmagi|url=https://evrovizija.com/denis-trap-v-videu-ponazoril-kaj-lepega-se-mu-dogaja-po-zmagi/|website=Evrovizija.com|date=2019-11-17|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Navedi splet|title=Zmagovalec Slovenske note s prvo skladbo; napisal jo je Alex Volasko|url=https://evrovizija.com/zmagovalec-slovenske-note-s-prvo-skladbo-napisal-jo-je-alex-volasko/|website=Evrovizija.com|date=2019-12-07|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Navedi splet|title=Denis Trap: Mislim, da je slovenska glasba primerljiva s svetovno glasbo|url=https://evrovizija.com/denis-trap-mislim-da-je-slovenska-glasba-primerljiva-s-svetovno-glasbo/|website=Evrovizija.com|date=2020-03-03|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Navedi splet|title=To je osebno-izpovedna ljubezenska zgodba zmagovalca Slovenske note|url=https://evrovizija.com/to-je-osebno-izpovedna-ljubezenska-zgodba-zmagovalca-slovenske-note/|website=Evrovizija.com|date=2020-09-08|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Navedi splet|title=Zmagovalec Slovenske note, Denis Trap, stavi na Melodijo morja|url=https://evrovizija.com/zmagovalec-slovenske-note-denis-trap-stavi-na-melodijo-morja-5783/|website=Evrovizija.com|date=2021-06-29|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Navedi splet|title=Denis Trap predstavlja pesem "100"|url=https://veseljak.si/index.php/novice/5f5e0c2112040/denis-trap-predstavlja-pesem-100|website=Veseljak.si|accessdate=2022-04-24|language=sl}} *{{Navedi splet|title=Denis Trap iskreno: »Po koncu zveze sem čutil praznino, razočaranje pa sem izrazil skozi pesem.«|url=https://slovenskanota.si/denis-trap-iskreno-intervju/|website=Slovenska nota|date=2021-02-13|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{Navedi splet|title=Spominja se Poletja v školjki|url=https://odkrito.svet24.si/clanek/sveze/mladi-glasbenik-denis-trap-se-spominja-poletja-v-skoljki-888204|website=Odkrito.si.si|accessdate=2022-04-24|language=sl}}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{Navedi splet|title=Kaj bo Denisu prinesel Božiček?|url=https://www.radiotomi.si/novice/glasbene-novice/domace/34806-kaj-bo-denisu-prinesel-bozicek|website=Radio Tomi|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI|first=Radio|last=Tomi}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{Navedi splet|title=Kaj pravi Denis o morju?|url=https://www.radiotomi.si/novice/glasbene-novice/domace/33118-kaj-pravi-denis-o-morju|website=Radio Tomi|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI|first=Radio|last=Tomi}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{Navedi splet|title=Denis Trap veliki zmagovalec Slovenske note 2019|url=http://kum24.si/galerija/5d74bdd05b9ce/denis-trap-veliki-zmagovalec-slovenske-note-2019/1|website=Kum24.si|accessdate=2022-04-24|language=en|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328041951/https://kum24.si/galerija/5d74bdd05b9ce/denis-trap-veliki-zmagovalec-slovenske-note-2019/1|url-status=dead}} *[https://radiosevnica.si/glasbene-novice/slovenska-glasba/1784-denis-trap-vabi-na-koncert-ob-dnevu-zena] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220122200949/https://radiosevnica.si/glasbene-novice/slovenska-glasba/1784-denis-trap-vabi-na-koncert-ob-dnevu-zena |date=2022-01-22 }} *{{Navedi splet|title=Denis Trap predstavlja zmagovalno in prvo avtorsko skladbo 'Noč in dan'|url=http://www.menart.si/glasba/si/novice/denis-trap-predstavlja-zmagovalno-in-prvo-avtorsko-skladbo-noc-in-dan|website=Menart|accessdate=2022-04-24|last=elatus.net|archive-date=2021-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210925204553/https://www.menart.si/glasba/si/novice/denis-trap-predstavlja-zmagovalno-in-prvo-avtorsko-skladbo-noc-in-dan/|url-status=dead}} *{{Navedi splet|title=Denis Trap vabi na KONCERT OB DNEVU ŽENA|url=https://radiosevnica.si/glasbene-novice/slovenska-glasba/1784-denis-trap-vabi-na-koncert-ob-dnevu-zena|website=radiosevnica.si|accessdate=2022-04-24|language=sl-si|first=Radio|last=Sevnica|archive-date=2022-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20220122200949/https://radiosevnica.si/glasbene-novice/slovenska-glasba/1784-denis-trap-vabi-na-koncert-ob-dnevu-zena|url-status=dead}} *{{Citat|title=DENIS TRAP - TOP MUSIC|url=https://www.youtube.com/watch?v=fatMZKbk0Oc&list=PLufZurNavI-xa9MANECIdnwjCDG8w0ncr|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Citat|title=Po domače: Denis Trap|url=https://www.youtube.com/watch?v=adG5lI_6_Nw&list=PLufZurNavI-xa9MANECIdnwjCDG8w0ncr&index=2|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Citat|title=DENIS TRAP - TOP MUSIC|url=https://www.youtube.com/watch?v=cFh0GfZpc0g&list=PLufZurNavI-xa9MANECIdnwjCDG8w0ncr&index=3|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Citat|title=RADIOaktivno: Denis Trap - 100 (06.10.2020)|url=https://www.youtube.com/watch?v=T8oSck8pqvs&list=PLufZurNavI-xa9MANECIdnwjCDG8w0ncr&index=4|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Citat|title=RADIOaktivno: Denis Trap – Noč in dan (11.02.2020)|url=https://www.youtube.com/watch?v=5L153of-Zl4&list=PLufZurNavI-xa9MANECIdnwjCDG8w0ncr&index=5|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Citat|title=TOP MUSIC - DENIS TRAP|url=https://www.youtube.com/watch?v=6UnRKLAg5TU&list=PLufZurNavI-xa9MANECIdnwjCDG8w0ncr&index=6|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Citat|title=Intervju z Denisom Trapom, zmagovalcem Slovenske note 2019: o avdiciji, tekmovanju in zmagi|url=https://www.youtube.com/watch?v=21_O2zCzJ9o|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} {{refend}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Trap, Denis}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] mlmnusnxc1z1jgarom6dy5j1z8c3wrz Mirta Koželj 0 517901 6682667 6113248 2026-05-29T15:23:35Z ~2026-31561-50 260674 popravek tipkarske napake 6682667 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar | office = Predsednica sveta stranke [[Gibanje Svoboda]] | term_start = 2022 | term_end = 16. januar 2023 | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]] |party=[[Gibanje Svoboda]] (2022- )}} '''Mirta Koželj''', [[Slovenci|slovenska]] [[Kardiolog|kardiologinja]], univerzitetna profesorica in [[Politik|političarka]]. == Študij == Kot študentka je prejela dve Prešernovi nagradi.{{Navedi vir}} Magistrirala je leta 1988 (''Primerjava med kirurškim in nekirurškim zdravljenjem funkcionalne trikuspidalne insuficience pri bolnikih z mitralno srčno napako''). Leta 1993 je doktorirala kot specialistka interne medicine in kardiologije z vaskularno medicino{{Navedi vir}} (''Ehokardiografska študija gibanja trikuspidalnega obroča pri zdravih preiskovancih in pri bolnikih s funkcionalno trikuspidalno insuficienco''). == Delo == Leta 1982 se je zaposlila na kliničnem oddelku za kardiologijo v [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|UKC Ljubljana]].{{Navedi vir}} Njeno ožje raziskovalno področje so ehokardiografija, infekcijski endokarditis in prirojene srčne napake.<ref name=":0">Zajc, Maja. "prof. dr. Mirta Koželj, dr. med., specialistka kardiologinja". ''Dr. revija''. julij-avgust 2009. št. 7-8. str. 4-7 . {{ISSN|1855-6345}}. Pridobljeno 25. oktobra 2023</ref> Od leta 2008 je bila predstojnica kliničnega oddelka za kardiologijo.<ref name=":0" /> Do leta 2018 je vodila službo za kardiologijo na Pediatrični kliniki.<ref>{{Navedi splet|title=VIDEO: V kakšni državi želimo živeti?|url=https://www.mladina.si/212767/video-v-kaksni-drzavi-zelimo-ziveti/|website=Mladina.si|accessdate=2023-10-25|date=18. december 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Drami v UKC ni videti konca: novi odstop na pediatrični kliniki|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/drami-v-ukc-ni-videti-konca-novi-odstop-na-pediatricni-kliniki/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2023-10-25|language=sl-si|date=27. junij 2018}}</ref> Je predsednica Zdravstvenega sveta, ustanovljenega 1. julija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Zdravstveni svet|url=https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/zdravstveni-svet/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-10-25|language=sl|date=23. marec 2023|last=Ministrstvo za zdravje}}</ref> == Gibanje Svoboda == Leta 2022 se je pridružila [[Slovenija|slovenski]] politični stranki [[Gibanje Svoboda]], kjer je januarja 2022 prevzela mesto predsednice sveta stranke. 16. januarja 2023 je s tega položaja odstopila.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica sveta stranke Gibanje Svoboda Mirta Koželj odstopila s funkcije|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-sveta-stranke-gibanje-svoboda-mirta-kozelj-odstopila-s-funkcije.html|website=24ur.com|accessdate=2023-01-18|language=sl|date=16. januar 2023}}</ref> == Sklici == {{sklici}}{{Med-bio-stub}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Koželj, Mirta}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski kardiologi]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] moapz4fx9cq1xxdutowc69kp7kqalc8 6682668 6682667 2026-05-29T15:24:02Z ~2026-31561-50 260674 /* Delo */ popravek tipkarske napake 6682668 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar | office = Predsednica sveta stranke [[Gibanje Svoboda]] | term_start = 2022 | term_end = 16. januar 2023 | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]] |party=[[Gibanje Svoboda]] (2022- )}} '''Mirta Koželj''', [[Slovenci|slovenska]] [[Kardiolog|kardiologinja]], univerzitetna profesorica in [[Politik|političarka]]. == Študij == Kot študentka je prejela dve Prešernovi nagradi.{{Navedi vir}} Magistrirala je leta 1988 (''Primerjava med kirurškim in nekirurškim zdravljenjem funkcionalne trikuspidalne insuficience pri bolnikih z mitralno srčno napako''). Leta 1993 je doktorirala kot specialistka interne medicine in kardiologije z vaskularno medicino{{Navedi vir}} (''Ehokardiografska študija gibanja trikuspidalnega obroča pri zdravih preiskovancih in pri bolnikih s funkcionalno trikuspidalno insuficienco''). == Delo == Leta 1982 se je zaposlila na kliničnem oddelku za kardiologijo v [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|UKC Ljubljana]]. Njeno ožje raziskovalno področje so ehokardiografija, infekcijski endokarditis in prirojene srčne napake.<ref name=":0">Zajc, Maja. "prof. dr. Mirta Koželj, dr. med., specialistka kardiologinja". ''Dr. revija''. julij-avgust 2009. št. 7-8. str. 4-7 . {{ISSN|1855-6345}}. Pridobljeno 25. oktobra 2023</ref> Od leta 2008 je bila predstojnica kliničnega oddelka za kardiologijo.<ref name=":0" /> Do leta 2018 je vodila službo za kardiologijo na Pediatrični kliniki.<ref>{{Navedi splet|title=VIDEO: V kakšni državi želimo živeti?|url=https://www.mladina.si/212767/video-v-kaksni-drzavi-zelimo-ziveti/|website=Mladina.si|accessdate=2023-10-25|date=18. december 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Drami v UKC ni videti konca: novi odstop na pediatrični kliniki|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/drami-v-ukc-ni-videti-konca-novi-odstop-na-pediatricni-kliniki/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2023-10-25|language=sl-si|date=27. junij 2018}}</ref> Je predsednica Zdravstvenega sveta, ustanovljenega 1. julija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Zdravstveni svet|url=https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/zdravstveni-svet/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-10-25|language=sl|date=23. marec 2023|last=Ministrstvo za zdravje}}</ref> == Gibanje Svoboda == Leta 2022 se je pridružila [[Slovenija|slovenski]] politični stranki [[Gibanje Svoboda]], kjer je januarja 2022 prevzela mesto predsednice sveta stranke. 16. januarja 2023 je s tega položaja odstopila.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica sveta stranke Gibanje Svoboda Mirta Koželj odstopila s funkcije|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-sveta-stranke-gibanje-svoboda-mirta-kozelj-odstopila-s-funkcije.html|website=24ur.com|accessdate=2023-01-18|language=sl|date=16. januar 2023}}</ref> == Sklici == {{sklici}}{{Med-bio-stub}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Koželj, Mirta}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski kardiologi]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] jytdfqjf43d8uc8imi2a61jk70jvb0u Geografija Avstrije 0 518783 6682590 6637103 2026-05-29T13:08:35Z Ljuba24b 92351 novo infopolje, dodano iz en wiki 6682590 wikitext text/x-wiki {{Country geography |name = Avstrija |map = Au-map.png |continent = Europe |region = [[Centralna Evropa]] |coordinates = {{coord|47|20|N|13|20|E|type:country_region:AT|display=inline,title}} |km area = |borders = Skupaj: 2534 km <br> [[Češka]] 402 km <br> [[Nemčija]] 801 km <br> [[Madžarska]] 331 km <br> [[Italija]] 404 km <br> [[Liechtenstein]] (ni-[[Europska Unija|EU]]) 34 km <br> [[Slovaška]] 105 km <br> [[Slovenija]] 330 km <br> [[Švica]] (ni-EU ) 158 km |km coastline = 0 |highest point = [[Grossglockner]]<br> 3797 m |lowest point = [[Nežidersko jezero]]<br> 115 m |longest river = [[Donava]]<br> 2857&nbsp;km |largest lake = [[Bodensko jezero]]<br> 571&nbsp;km<sup>2</sup> |climate = [[celinsko podnebje]]<br>[[sredozemsko podnebje]] }} [[Avstrija]] je pretežno gorata država v [[Srednja Evropa|srednji Evropi]], pretežno med [[Nemčija|Nemčijo]], [[Italija|Italijo]] in [[Madžarska|Madžarsko]]. Ima skupno površino 83.871 kvadratnih kilometrov, kar je približno 2,031706-krat več kot [[Švica]].<ref name=":0">{{cite encyclopedia|year=|editor1-first=Eric|editor2-first=David E.|editor2-last=McClave|postscript=. {{PD-notice}}|oclc=30664988|isbn=0-8444-0829-8|pages=69–78|edition=2.|editor1-last=Solsten|title=Austria: a country study|others=|date=1994|first=Lonnie|last=Johnson|url=https://www.loc.gov/item/94021665/|location=Washington, D.C.|publisher=Federal Research Division, Library of Congre]]|entry=Geography}}</ref><ref name=":1">{{navedi splet|date=April 30, 2021|title=Austria|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/austria/|url-status=dead|access-date=June 9, 2021|website=[[The World Factbook]]|publisher=[[Central Intelligence Agency]]|archive-date=2021-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210110074413/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/austria/}}</ref> Avstrija je država, ki nima prostega dostopa do [[Morje|morja]] in ima državne meje s Švico (država, ki ni članica [[Evropska unija|Evropske unije]], na katero Avstrija meji s 158 km) in [[Lihtenštajn|Lihtenštajnom]] (tudi država, ki ni članica EU, na katero meji s 34 km) na zahodu, z [[Nemčija|Nemčijo]] (801 km), [[Češka|Češko]] (402 km), [[Slovaška|Slovaško]] (105 km) na severu, [[Madžarska|Madžarsko]] na vzhodu (331 km) ter [[Slovenija|Slovenijo]] (330 km<ref>{{Navedi splet |url=https://www.stat.si/doc/letopis/2004/01_04/01-02-04.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2022-12-04 |archive-date=2022-12-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221204201228/https://www.stat.si/doc/letopis/2004/01_04/01-02-04.htm |url-status=dead }}</ref>) in [[Italija|Italijo]] (404 km) na jugu. Skupaj avstrijska državna meja znaša 2.534 km. Najbolj zahodna tretjina nekoliko gorate države sestavlja ozek koridor med Nemčijo in Italijo, ki je širok od 32 km do 60 km. Preostali del Avstrije leži na vzhodu in ima največjo širino od severa do juga 280 km. Država meri skoraj 600 km v dolžino in se razteza od [[Bodensko jezero|Bodenskega jezera]] na avstrijsko-švicarsko-nemški meji na zahodu do [[Nežidersko jezero|Nežiderskega jezera]] na avstrijsko-madžarski meji na vzhodu. Kontrast med tema dvema jezeroma – enim v [[Alpe|Alpah]] in drugim tipičnim stepskim jezerom na skrajnem zahodnem robu Madžarske nižine – ponazarja raznolikost avstrijske pokrajine.<ref name=":02">{{cite encyclopedia|year=|editor1-first=Eric|editor2-first=David E.|editor2-last=McClave|postscript=. {{PD-notice}}|oclc=30664988|isbn=0-8444-0829-8|pages=69–78|edition=2.|editor1-last=Solsten|title=Austria: a country study|others=|date=1994|first=Lonnie|last=Johnson|url=https://www.loc.gov/item/94021665/|location=Washington, D.C.|publisher=Federal Research Division, Library of Congress|entry=Geography}}</ref> Sedem od devetih avstrijskih zveznih dežel ima dolgo zgodovinsko tradicijo pred ustanovitvijo Republike Avstrije leta 1918: [[Zgornja Avstrija]], [[Spodnja Avstrija]], ​​[[Salzburg]], [[Tirolska]] in [[Predarlska]]. [[Gradiščanska]] in [[Dunaj]] sta bili ustanovljeni po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. Večina Gradiščanskega je bila del Kraljevine Madžarske, vendar je imela pretežno nemško govoreče prebivalstvo in je tako postala avstrijska. Pri vzpostavitvi Dunaja kot samostojne dežele so imeli vlogo administrativni in ideološki razlogi. Dunaj, zgodovinsko glavno mesto Spodnje Avstrije, je bil socialistična trdnjava, medtem ko je bila Spodnja Avstrija konservativna in tako socialisti kot konservativci so želeli utrditi svoj vpliv v svojih državah. Vsaka regija ima glavno mesto z izjemo Dunaja, ki je poleg zvezne prestolnice samostojna dežela. Na Dunaju mestni svet in župan delujeta kot državni parlament (''Landtag'') in deželni guverner (''Landeshauptmann''). == Fizična geografija == [[File:Austria 1999 CIA map.jpg|thumb|upright=1.35|Zemljevid Avstrije]] [[File:Satellitenaufnahme der Alpen.jpg|thumb|Satelitska slika Alp]] Avstrijo lahko razdelimo na tri geografska območja. Največji del Avstrije (62 %) zavzemajo razmeroma mlade [[Alpe]], na vzhodu se te umaknejo delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], severno od Donave leži [[Češki gozd]], granitno gorovje, ki je starejše in nižje. === Reka Donava === Ime ''Donava'' nastane v mestu [[Donaueschingen]] v jugozahodni Nemčiji kot sotočje dveh potokov Breg in Brigach in teče skozi Avstrijo (in Slovaška, Madžarska, Hrvaška, Srbija, Bolgarija, Romunija, Moldavija, Ukrajina), preden se izlije v [[Črno morje]]. Je edina večja evropska reka, ki teče proti vzhodu, njen pomen kot celinske plovne poti pa se je povečal z dokončanjem prekopa [[Kanal Ren-Majna-Donava]] na Bavarskem leta 1992, ki povezuje reki [[Ren]] in [[Majna|Majno]] z Donavo in ustvarja možen promet [[barža|barž]] iz Severnega morja v Črno morje. Večje reke severno od razvodja avstrijskih Alp ([[Inn]] na Tirolskem, [[Salzach]] v Salzburgu ter [[Aniža (reka)|Aniža]] na Štajerskem in Zgornji Avstriji) so neposredni pritoki Donave in tečejo proti severu v dolino Donave, medtem ko reke južno od razvodja v srednji in vzhodni Avstriji (reki [[Zilja]] in [[Drava]] na Koroškem ter reki Mürz in [[Mura]] na Štajerskem) se izliva proti jugu v drenažni sistem Drave, ki se sčasoma izliva v Donavo v Srbiji. Posledično sta srednja in vzhodna Avstrija geografsko usmerjeni stran od razvodja Alp: pokrajini Zgornja in Spodnja Avstrija proti Donavi ter pokrajini Koroška in Štajerska proti Dravi. === Alpe === Tri glavne verige Alp – [[Severne apneniške Alpe]], [[Centralne Alpe]] in [[Južne apneniške Alpe]] – potekajo od zahoda proti vzhodu skozi Avstrijo. Centralne Alpe, ki so v veliki meri sestavljene iz [[granit]]a, so največje in najvišje gorovje v Avstriji. Te potekajo od Tirolske do približno štajersko-spodnjeavstrijske meje in vključujejo območja, ki so trajno poledenela v [[Ötztalske Alpe|Ötztalskih Alpah]] na tirolsko-italijanski meji ter [[Zahodne Ture|Visoke Ture]] na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem. Severne apneniške Alpe, ki potekajo od [[Vorarlberg]]a prek Tirolske v [[Salzburg]] ob nemški meji ter skozi Zgornjo in Spodnjo Avstrijo proti Dunaju, ter Južne apneniške Alpe na meji med Koroško in Slovenijo, so pretežno [[apnenec|apnenčaste]] in [[dolomit]]ne. [[Großglockner]] je s 3797 m najvišja gora v Avstriji. Nadmorska višina gora pada od zahoda proti vzhodu in tudi severno in južno od osrednjih verig. Kot geografska značilnost Alpe dobesedno zasenčijo druge regije z obliko tal. Nekaj ​​več kot 28 % Avstrije je zmerno hribovitih ali ravninskih: severnoalpsko predgorje, ki vključuje dolino Donave; nižinske in hribovite regije v severovzhodni in vzhodni Avstriji, ki vključujejo Donavsko kotlino; ter valovite griče in nižine v jugovzhodnem alpskem predgorju. Deli Avstrije, ki so najprimernejši za poselitev – torej obdelovalni in podnebno ugodni – potekajo severno od Alp skozi pokrajine Zgornja in Spodnja Avstrija v Donavski dolini in nato zavijajo vzhodno in južno od Alp skozi Spodnjo Avstrijo, Dunaj, Gradiščansko in Štajersko. Najmanj gorata pokrajina Avstrije je jugovzhodno od nizke Leithagebirge, ki tvori južno rob Dunajske kotline, kjer se začne stepa madžarske nižine. === Češki gozd === {{glavni|Češki gozd}} Granitni masiv Češkega gozda (v nemščini poznanega kot ''Böhmerwald''), nizkega gorovja z golimi in vetrovnimi planotami ter ostrim podnebjem, je severno od doline Donave in pokriva preostalih 10 % avstrijske površine. Pomemben je granitni greben Manhartsberg, ki ločuje Waldviertel od Weinviertela. === Gozdovi === V Avstriji gozdovi pokrivajo približno 47 % celotne površine, kar je leta 2020 ustrezalo 3.899.150 hektarjem (ha) gozda, kar je več kot leta 1990, ko je znašala 3.775.670 hektarjev (ha). Leta 2020 so naravno obnavljajoči se gozdovi pokrivali 2.227.500 hektarjev (ha), zasajeni gozdovi pa 1.671.500 hektarjev (ha). Od naravno obnavljajočih se gozdov je bilo 2 % primarnih gozdov (ki jih sestavljajo avtohtone drevesne vrste brez jasno vidnih znakov človekove dejavnosti), približno 23 % gozdnih površin pa je bilo znotraj zavarovanih območij. Za leto 2015 je bilo 18 % gozdnih površin v javni lasti, 82 % v zasebni lasti in 0 % z lastništvom, navedenim kot drugo ali neznano.<ref>{{Cite book |url=https://openknowledge.fao.org/server/api/core/bitstreams/a6e225da-4a31-4e06-818d-ca3aeadfd635/content |title=Terms and Definitions FRA 2025 Forest Resources Assessment, Working Paper 194 |publisher=Food and Agriculture Organization of the United Nations |year=2023}}</ref><ref>{{Cite web |title=Global Forest Resources Assessment 2020, Austria |url=https://fra-data.fao.org/assessments/fra/2020/AUT/home/overview |website=Food Agriculture Organization of the United Nations}}</ref> == Družbena geografija == [[File:Austria satellite-map.jpg|thumb|upright=1.4|Označen satelitski zemljevid Avstrije]] [[File:Bad kleinkirchheim.jpg|thumb|Bad Kleinkirchheim, Koroška, ​​Avstrija]] [[File:Landeck.jpg|thumb|Landeck na Tirolskem, Avstrija]] [[File:Burgruine-Aggstein.jpg|thumb|Ruševine gradu Aggstein s pogledom na Donavo (odsek Wachau) v Spodnji Avstriji]] Vzorci rabe zemljišč v Avstriji se spreminjajo iz alpskih v nealpske regije. Približno desetina Avstrije je nerodovitna ali neproduktivna, torej izjemno alpska ali nad gozdno mejo. Nekaj ​​več kot 40 % Avstrije pokrivajo gozdovi, večina jih je v alpskih regijah. Manj kot petina Avstrije je obdelovalnih in primernih za konvencionalno kmetijstvo. Odstotek obdelovalnih zemljišč v Avstriji se povečuje proti vzhodu, ko država postaja manj alpska. Več kot petina Avstrije so pašniki in travniki, ki se nahajajo na različnih nadmorskih višinah.[1] Skoraj polovico teh travišč sestavljajo visokogorski pašniki. V preteklosti so se visokogorski pašniki poleti uporabljali za pašo molznega goveda, s čimer so na nižjih nadmorskih višinah omogočili prostor za gojenje in spravilo krme za zimo. Mnogi visoki pašniki so na nadmorski višini več kot 1000 m. Čeprav je bilo kmetijstvo v gorskih območjih nekoč ekonomsko upravičeno, je v zadnjih desetletjih preživelo le s pomočjo obsežnih subvencij. Alpe številna območja Avstrije naredijo neprimerna za bivanje. Tako imenovana območja stalne poselitve v Avstriji – območja, ki so obdelana, neprekinjeno naseljena in se uporabljajo za promet, vendar ne vključujejo gozdov, alpskih pašnikov ali nerodovitne zemlje – pokrivajo le 40 % oziroma 35.000 km<sup>2</sup> države. Velika večina območja stalne poselitve je v dolini Donave in nižinskih ali hribovitih regijah severno, vzhodno in južno od Alp, kjer živi približno dve tretjini prebivalstva. V pretežno alpskih provincah države večina prebivalstva živi v rečnih dolinah: [[Bregenz]] na obali Bodenskega jezera v Vorarlbergu; [[Innsbruck]] na reki [[Inn]] na Tirolskem; [[Salzburg]] na reki [[Salzach]] v Salzburgu; in [[Celovec]] ob [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]] na Koroškem. Višje kot so Alpe, manj primerne so za bivanje v smislu tal, mikroklime in vegetacije. Nasprotno pa nižje in širše kot so alpske doline, bolj gosto so poseljene. Tirolska najjasneje ponazarja odnos med alpsko geografijo in prebivalstvom. Kot najbolj gorata provinca (manj kot 3 % obdelovalne zemlje) je tudi najredkeje poseljena, saj ima stalno naseljeno površino le 15 %. Zaradi Alp je država kot celota ena najmanj gosto poseljenih držav zahodne in srednje Evrope. Z 93 prebivalci na kvadratni kilometer ima Avstrija gostoto prebivalstva podobno kot nekdanja Jugoslavija. Avstrijske državne meje in geografija se zelo malo ujemajo. Od padca [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] Alpe in Donava niso služile za označevanje političnih meja. Tudi znotraj Avstrije so bile deželne meje le občasno določene z gorskimi in grebeni Alp. Čeprav Alpe niso označevale političnih meja, so pogosto ločevale skupine ljudi med seboj. Ker so bile Alpe v preteklosti neprehodne, so prebivalci, izolirani v dolinah ali omrežjih dolin, razvili različne regionalne subkulture. Posledično so prebivalci ene doline pogosto ohranjali narečja, domača ali tradicionalna oblačila, arhitekturne sloge in folkloro, ki so se bistveno razlikovali od prebivalcev naslednje doline. Razlike so bile dovolj velike, da je bilo mogoče zlahka prepoznati izvor tujcev. Vendar pa so množični mediji, mobilnost, blaginja in turizem v veliki meri spodkopali posebnost alpskih regionalnih subkultur, saj so zmanjšali izolacijo, ki jim je dala njihov poseben značaj. Kljub Alpam je bila Avstrija zgodovinsko gledano tranzitna dežela. Dolina Donave, ki je bila stoletja vodna povezava Srednje Evrope z Balkanskim polotokom in ''Orientom'' v najširšem pomenu besede, je bila vedno pot tranzita med vzhodom in zahodom. Vendar pa je delitev Evrope na dva nasprotujoča si gospodarska in vojaška bloka po drugi svetovni vojni zmanjšala pomen Avstrije kot tranzitnega mesta. Od odprtja Vzhodne Evrope leta 1989 je država začela ponovno prevzemati svojo zgodovinsko vlogo. V začetku 1990-ih je že doživela znatno povečanje števila ljudi in vozil, ki so prečkali njene vzhodne meje. Znotraj Alp so za tranzit med severom in jugom še posebej pomembni štirje prelazi in ceste, ki potekajo skoznje. [[Prelaz Semmering]] na deželni meji med Spodnjo Avstrijo in Štajersko povezuje Dunajsko kotlino z dolinama Mürz in Mur, s čimer zagotavlja dostop v smeri severovzhod-jugozahod do Štajerske in Slovenije ter prek Koroške do Italije. [[Prelaz Pyrhn]] med Zgornjo Avstrijo in Štajersko ter [[prelaz Tauern]] med Visokimi in Spodnjimi Turami v Osrednjih Alpah v Salzburgu omogočata dostop do doline Mure na Štajerskem oziroma doline Drave na Koroškem. Avtoceste, ki potekajo preko ali skozi te prelaze, so pomembne prometne linije severozahodno-jugovzhodne poti skozi Alpe. [[Pirnska avtocesta]] je dobila vzdevek ''Fremdarbeiterweg'' ('pot tujih delavcev'), ker jo milijoni ''gastarbajterjev'' ('gostujočih delavcev') v Nemčiji uporablja za vrnitev v svoje domove na Balkanu in v Turčiji na počitnice. Mnogi Nemci in severni Evropejci jo uporabljajo tudi v poletnih mesecih, da dosežejo jadransko obalo. Po izbruhu sovražnosti v Jugoslaviji poleti 1991 pa je bil precejšen del tega prometa preusmerjen skozi dolino Donave in Madžarsko. Najpomembnejši prelaz v avstrijskih Alpah je [[prelaz Brenner]], ki je na avstrijsko-italijanski meji na Tirolskem. Z 1370 m je eden najnižjih alpskih prelazov. Pot po dolini reke Inn in čez prelaz Brenner je bila v preteklosti pomembna in priročna tranzitna pot sever-jug med Nemčijo in Italijo ter zagotavlja najneposrednejšo pot med dvema najbolj industrializiranima regijama Evrope: Nemčijo in severno Italijo. '''Naravni viri:''' [[nafta]], [[lignit]], [[les]], [[železova ruda]], [[baker]], [[cink]], [[antimon]], [[magnezit]], [[volfram]], [[grafit]], [[sol]], [[hidroenergija]] '''Raba zemljišč:''' :''obdelovalna zemljišča:'' 16,44 % :''trajni nasadi:'' 0,79 % :''drugo:'' 82,77 % (2012) '''Namakana zemljišča:''' 1170 km<sup>2</sup> (2007) '''Skupni obnovljivi vodni viri:''' 77,7 km<sup>3</sup> (2011) '''Črpanje sladke vode (domača/industrijska/kmetijska)''' :''skupaj:'' 3,66 km<sup>3</sup>/leto (18 %/79 %/3 %) :''na prebivalca:'' 452,4 m<sup>3</sup>/leto (2008) == Podnebje == [[File:Koppen-Geiger_Map_v2_AUT_1991–2020.svg|thumb|upright=1.4|Köppnova podnebna klasifikacija za Avstrijo]] Alpe služijo kot razvodje za tri glavne evropske vremenske sisteme, ki vplivajo na avstrijsko vreme. Atlantsko morsko podnebje s severozahoda zaznamujejo nizkotlačne fronte, blag zrak iz [[Zalivski tok|Zalivskega toka]] in padavine. Največji vpliv ima na severna pobočja Alp, severno alpsko predgorje in dolino Donave. Za celinsko podnebje so značilne nizkotlačne fronte s padavinami poleti in visokotlačni sistemi s hladnim in suhim zrakom pozimi. Vpliva predvsem na vzhodno Avstrijo. Sredozemski visokotlačni sistemi z juga so značilni po malo oblakov in toplem zraku ter vplivajo na vreme na južnih pobočjih Alp in jugovzhodnega alpskega predgorja, zaradi česar so najbolj zmeren del Avstrije. Ena od posebnosti sredozemskih vremenskih sistemov je [[Fen (veter)|fen]], topla zračna masa, ki izvira iz afriške [[Sahara|Sahare]] in se hitro premika proti severu, pri čemer občasno v kratkem času dvigne temperature do 10 °C.] Mnogi ljudje se na to hitro spremembo vremena odzovejo z glavoboli, razdražljivostjo in težavami s krvnim obtokom. Pozimi lahko hitro segrevanje, ki spremlja fen, odtali snežno odejo v Alpah do te mere, da pride do plazov. Glede na pomen alpskega smučanja za avstrijsko turistično industrijo je december mesec, v katerem se vreme spremlja z največjim pričakovanjem. Atlantski pomorski vremenski sistemi praviloma prinašajo sneg, celinski vremenski sistemi pa ga pomagajo ohranjati. Vendar pa prevlada hladnih, suhih celinskih sistemov ali toplih sredozemskih neizogibno odloži začetek smučarske sezone. Poleti sredozemski visokotlačni sistemi prinašajo toplo, sončno vreme. == Ekološke skrbi == Avstrijci so se v 1990-ih soočali s številnimi ekološkimi težavami. Ena najbolj perečih je onesnaževanje, ki ga povzroča osupljivo povečanje prometa skozi državo. Promet na avtocesti, ki poteka preko prelaza Brenner, se je na primer povečal s 600.000 vozil na leto v zgodnjih 1970-ih na več kot 10 milijonov na leto v zgodnjih 1990-ih. Četrtino prometa, ki prečka Avstrijo, sestavljajo polpriklopniki, ki se uporabljajo za težki prevoz. Odprtje vzhodne Evrope je le še poslabšalo problem tranzitnega prometa. Alpske doline, skozi katere poteka velik del tega prometa, so nenavadno ranljive za ekološko škodo. Ozke doline niso ugodne za odvajanje hrupa ali onesnaževal, ki jih povzročajo motorna vozila. Inverzije – hladne plasti zraka, ki zadržujejo tople plasti zraka, ali tople plasti zraka, ki zadržujejo hladne plasti v dolinah in nižinah – prav tako sezonsko prispevajo k obsegu problema onesnaževanja. Avstrija se je z EU pogajala o omejitvi količine komercialnega tranzitnega prometa, zlasti skozi Tirolsko. Prav tako potekajo dela za razvoj sistema ''piggy-back'' nalaganja polpriklopnikov na ploščad železniških vagonov v južni Nemčiji in severni Italiji, ki bi jih prevažal skozi Tirolsko po železnici. Okoljevarstveniki so se zavzemali za daljnosežnejše ukrepe. Zagovarjajo na primer kopanje predora od Garmisch-Partenkirchna v južni Nemčiji do Bolzana v severni Italiji. Onesnaževanje povzročajo tudi vremenski sistemi, ki določajo podnebje države. Atlantski pomorski vremenski sistemi prenašajo onesnaženje v Avstrijo iz severozahodne Evrope. Bližina Avstrije industrializiranim regijam nekdanjih komunističnih držav z zanemarljivimi ali brez politik ali opreme za nadzor onesnaževanja, skupaj z vplivom celinskih vremenskih sistemov, se je prav tako izkazala za izjemno škodljivo. Sredozemski vremenski sistemi prenašajo industrijska onesnaževala iz severne Italije. Zaradi domačega in tujega onesnaževanja je bilo do leta 1991 37 % avstrijskih gozdov poškodovanih zaradi kislega dežja in/ali emisij onesnaževal. Škoda v gozdovih je imela hude posledice, vključno z uničenjem gozdov, ki so stoletja ščitili številne alpske skupnosti pred plazovi, erozijo, blatnimi plazovi ali poplavami, ki jih je povzročil odtok vode. Resnost ekoloških problemov, s katerimi se je soočala država, je v 1970-ih spodbudila okoljevarstveno gibanje. Ustanovljene so bile politične stranke in izvoljeni so bili predstavniki v parlament. Referendum leta 1978 je zaprl novo zgrajeno jedrsko elektrarno in državo odvrnil od izkoriščanja jedrske energije. Javno nasprotovanje leta 1984 je ustavilo načrtovano gradnjo hidroelektrarne na območju mokrišč. Pod drobnogledom je bila tudi dolgoletna komercialna uporaba Alp v rekreacijske namene. Obsežen turizem povzroča prekomeren pritisk na občutljive alpske ekosisteme. Smučišča poškodujejo gozdove, prav tako poletni športi, kot sta pohodništvo ali gorsko kolesarjenje izven stez. Številne alpske vasi so se zaradi turistične industrije močno povečale. V skrajnih primerih imajo na voljo do dvajset hotelskih postelj na prebivalca, kar nesorazmerno sezonsko obremenjuje komunalno infrastrukturo in okolje. Zaradi teh razlogov so bila vložena prizadevanja za uvedbo 'zelenih' ali 'mehkih' oblik turizma, ki so bolj združljive z alpskim okoljem. Del rešitve za avstrijske ekološke težave se išče v strožji okoljski zakonodaji na domači ravni. Navsezadnje pa bo za zaščito okolja v državi potrebno vseevropsko in globalno sodelovanje na področju nadzora onesnaževanja in emisij. '''Okolje - aktualna vprašanja''': delno propadanje gozdov zaradi onesnaževanja zraka in tal; onesnaževanje tal je posledica uporabe kmetijskih kemikalij; onesnaževanje zraka je posledica emisij termoelektrarn na premog in nafto ter industrijskih obratov in tovornjakov, ki prečkajo Avstrijo med severno in južno Evropo. '''Okolje - mednarodni sporazumi''': :pogodbenica: Onesnaževanje zraka, Onesnaževanje zraka - dušikovi oksidi, Onesnaževanje zraka - žveplo 85, Onesnaževanje zraka - žveplo 94, Onesnaževanje zraka - hlapne organske spojine, Antarktični sporazum, biotska raznovrstnost, podnebne spremembe, dezertifikacija, ogrožene vrste, spreminjanje okolja, nevarni odpadki, pomorsko pravo, prepoved jedrskih poskusov, varstvo ozonske plasti, onesnaževanje z ladij, tropski les 83, tropski les 94, mokrišča, kitolov :podpisano, vendar ne ratificirano: Onesnaževanje zraka - obstojna organska onesnaževala, Antarktični protokol o okolju, Kjotski protokol o podnebnih spremembah == Območje == *Skupaj: 83.879 km<sup>2</sup> :''primerjava držav s svetom:'' 120 *Kopno: 82.453 km<sup>2</sup> *Voda: 1426 km<sup>2</sup> == Skrajne točke == [[File:Austria extreme points.png|thumb|upright=1.75|Zemljevid skrajnih točk Avstrije]] === Višine === *'''najvišja točka''': [[Großglockner]] s 3797 m, {{coord|47|4|30|N|12|41|40|E|region:AT_type:landmark|name=Großglockner (highest)}}, Heiligenblut, Koroška / Kals am Großglockner, Tirolska *'''najnižja točka''': Hedwighof (občina Apetlon) s 114 m, {{coord|47|44|6|N|16|51|48|E|region:AT_type:landmark|name=Hedwighof (lowest)}}, Apetlon, Gradiščansko === Zemljepisna širina in dolžina === *'''Najzahodnejša točka: reka Ren (na tromeji Avstrije, Švice in Lihtenštajna), Feldkirch, Vorarlberg {{coord|47|16|16|N|9|31|51|E|region:AT_type:landmark|name=Rhine near Bangs (West)}}, vendar upoštevajte, da mednarodne meje med Avstrijo, Nemčijo in Švico za Bodensko jezero niso dogovorjene. *''Najzahodnejše naselje''': Feldkirch, Vorarlberg, {{coord|47|15|56|N|9|32|42|E|region:AT_type:landmark|name=Bangs (westernmost settlement)}} *'''Najvzhodnejša točka''': vogal polja v Deutsch Jahrndorfu na Gradiščanskem (na tromeji Avstrije, Madžarske in Slovaške), {{coord|48|0|24|N|17|9|38|E|region:AT_type:landmark|name=field near Deutsch Jahrndorf (East)}} *'''Najvzhodnejše naselje''': Deutsch Jahrndorf, Gradiščanska, {{coord|48|0|37|N|17|6|33|E|region:AT_type:landmark|name=Deutsch Jahrndorf (easternmost settlement)}} *'''Najsevernejša točka''': potok Koštěnický, blizu Haugschlaga, Spodnja Avstrija, {{coord|49|1|14|N|15|1|16|E|region:AT_type:landmark|name=Neumühlbach (North)}} *'''Najsevernejše naselje''': Haugschlag, Spodnja Avstrija, {{coord|48|59|51|N|15|3|32|E|region:AT_type:landmark|name=Haugschlag (northernmost settlement)}} *'''Najjužnejša točka''': v Steinerjevih Alpah, Eisenkappel-Vellach, Koroška, ​​med Seeländer Sattel in Sanntaler Sattel, na nadmorski višini več kot 2000 m, {{coord|46|22|21|N|14|33|55|E|region:AT_type:landmark|name=Steiner Alpen (South)}} *'''Najjužnejše naselje''': Železna kapla-Vellach, Koroška, {{coord|46|25|37|N|14|32|58|E|region:AT_type:landmark|name=Bad Vellach (southernmost settlement)}} === Center === *'''Geografski center''': {{coord|47|41|47.5|N|13|20|44.5|E|region:AT_type:landmark|name=Geographical centre of Austria}}, Sankt Gilgen, [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]] *'''Najbolj oddaljena točka od katere koli mednarodne meje''': blizu Gstatterbodna, Weng im Gesäuse, v narodnem parku Gesäuse, Štajerska, več kot 100 km od katere koli meje, {{coord|47|35|30|N|14|38|0|E|region:AT_type:landmark|name=Gstatterboden (furthest from international borders)}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Elisabeth Lichtenberger; Austria - Society and Regions. Austrian Academy of Sciente Press, Vienna 2000, 491 S * Ta članek vključuje gradivo v javni domeni s spletnega mesta CIA World Factbook [https://www.cia.gov/the-world-factbook/] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Avstrije]] julh2afi73bhijdq5stjg97o2vlpobp Vojna napoved Združenih narodov 0 521374 6682804 6385312 2026-05-30T02:46:50Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke "Declaration_by_the_United_Nations"_-_NARA_-_514106.jpg z [[c:File:"Declaration_by_the_United_Nations"_-_DPLA_-_2eb656b0bb2c1b4263dfd432f6b5be44_(page_2).jpg|"Declaration_by_the_United_Nations"_-_DPLA_-_2eb656b0bb2 6682804 wikitext text/x-wiki [[Slika:UN Fight for Freedom Leslie Ragan 1943 poster.jpg|sličica|Boj Združenih narodov za svobodo – Plakat urada za vojne informacije iz leta 1943.]] '''Vojna napoved Združenih narodov''' je bila glavna pogodba, ki je združila zaveznike v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] in jo je med letoma 1942 in 1945 podpisalo 47 nacionalnih vlad. Na [[Novo leto|novoletni dan]] leta 1942, med konferenco v [[Arkadijska konferenca|Arkadiji]], je zavezniška "velika četverica" ​​- [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Združene države Amerike]], [[Sovjetska zveza]] in [[Kitajska]]— podpisala kratek dokument, ki je pozneje postal znan kot Vojna napoved Združenih narodov, naslednji dan pa so svoje podpise dodali tudi predstavniki 22 drugih držav.<ref>{{navedi splet|url=https://www.un.org/en/about-us/history-of-the-un/preparatory-years#deco|title=1942: The Declaration by United Nations|publisher=United Nations|access-date=12 July 2021}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Ma|first=Xiaohua|title=The Sino-American alliance during World War II and the lifting of the Chinese exclusion acts|journal=American Studies International|jstor=41279769|date=2003|volume=38|issue=2|publisher=Routledge|location=New York|isbn=0-415-94028-1|pages=203–204}}</ref><ref name="UN_security">{{navedi knjigo|title=Yearbook of the United Nations 1946-1947|date=1947|publisher=United Nations|location=Lake Success, NY|oclc=243471225|page=3|url=http://www.unmultimedia.org/searchers/yearbook/page.jsp?volume=1946-47&page=38|access-date=25 April 2015|chapter=The Moscow Declaration on general security}}</ref>   Drugi podpisniki naslednjega dne (2. januarja 1942) so bili [[Avstralija]], [[Kanada]], [[Nova Zelandija]] in [[Republika Južna Afrika|Južna Afrika]]; osem evropskih vlad v izgnanstvu, [[Belgija]], [[Češkoslovaška]], [[Grčija]], [[Luksemburg]], [[Nizozemska]], [[Norveška]], [[Poljska]] in [[Jugoslavija]]: devet držav v [[Amerika|Ameriki]] ([[Kostarika]], [[Kuba]], [[Dominikanska republika]], [[Salvador]], [[Gvatemala]], [[Haiti]], [[Honduras]], [[Nikaragva]] in [[Panama]]); in ena neodvisna vlada, indijska vlada, ki so jo imenovali Britanci. [[Slika:"Declaration by the United Nations" - DPLA - 2eb656b0bb2c1b4263dfd432f6b5be44 (page 2).jpg|sličica|264x264_pik|Podpisi vlad članic Združenih narodov, 2. januarja 1942.]] Izjava Združenih narodov je postala osnova [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] (ZN),<ref name="FDR">{{navedi knjigo|author1=Townsend Hoopes|author-link=Townsend Hoopes|author2=Douglas Brinkley|author2-link=Douglas Brinkley|title=FDR and the Creation of the U.N.|date=1997|publisher=[[Yale University Press]]|location=[[New Haven, Connecticut]]|isbn=978-0-300-06930-3|url=https://books.google.com/books?id=OztJcfbnpDsC|access-date=10 June 2015}}</ref> ki je bila formalizirana v Ustanovni listini ZN, ki jo je 26. junija 1945 podpisalo 50 držav.   == Besedilo vojne napovedi == <blockquote>SKUPNA IZJAVA ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE, ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE, ZAVEZE SOVJETSKIH SOCIALISTIČNIH REPUBLIK, KITAJSKE, AVSTRALIJE, BELGIJE, KANADE, KOSTARIKE, KUBE, ČEŠKOSLOVAŠKE, DOMINIKANSKE REPUBLIKE, SALVADORA, GRČIJE, GVATEMALE, HAITOV, HONDURASA, INDIJE, LUKSEMBURGA, NIZOZEMSKE, NOVE ZELANDIJE, NIKARAGVE, NORVEŠKE, PANAME, POLJSKE, JUŽNE AFRIKE IN JUGOSLAVIJE. Vlade podpisnice te pogodbe, Po podpisu skupnega programa namenov in načel, sprejetih v Skupni izjavi predsednika Združenih držav Amerike in predsednika vlade Velike Britanije z dne 14. avgusta 1941, znane kot Atlantska listina, Ker smo prepričani, da je popolna zmaga nad našimi sovražniki bistvenega pomena za obrambo življenja, svobode, neodvisnosti in verske svobode ter za ohranjanje človekovih pravic in pravice v svojih deželah, pa tudi v drugih deželah, in da smo zdaj vključeni v skupen boj proti divjim in brutalnim silam, ki si želijo razdeliti svet, Izjave: (1) Vsaka vlada se zavezuje, da bo uporabila vsa svoja sredstva, vojaška ali gospodarska, proti tistim članicam Trojnega pakta in njegovim privržencem, s katerimi je ta vlada v vojni. (2) Vsaka vlada se zavezuje, da bo sodelovala z vladami podpisnicami tega sporazuma in ne bo sklenila ločenega premirja ali miru s sovražniki. Zgornje izjave se lahko držijo tudi drugi narodi, ki ponujajo materialno pomoč in prispevke v boju za zmago nad hitlerizmom.</blockquote> == Glej tudi == * [[Atlantska listina]] == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna]] [[Kategorija:Leto 1942]] [[Kategorija:Instrumenti človekovih pravic]] phvslsgr0byude2j0ftg8tdjl8q05h3 Pogovor:Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji 1 522237 6682684 6677172 2026-05-29T16:19:28Z Andrejj 94 /* Slog opisa preimenovanih naselij */ navedek 6682684 wikitext text/x-wiki {{izbrani}} == Viri == Seznam sem sestavil s podatki iz angleške Wiki. Ta navaja: ''Spremembe naselij 1948–95'' Geografskega inštituta ZRC SAZU in ''Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68'' avtorja Premk F. iz revije ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Če jih ima kdo pri roki, naj dopolne seznam. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:03, 12. avgust 2022 (CEST) == Letnice == Iščem letnico združitve/ukinitve naselja Podgorje pod Resevno. Ta je bil leta 1953 preimenovan iz Podgorja v Podgorje pod Resevno, nato pa se je (verjetno) združilo s Šentjurjem. Če jo kdo ve/najde kakšen vir, naj jo prosim doda. Hvala, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:23, 12. avgust 2023 (CEST) :PODGORJE POD RESEVNO /ŠENTJUR PRI CELJU/, PRIPOJENO NASELJU ŠENTJUR PRI CELJU (UR.L. SRS, 1/85, 24/85, 6/85, SKUP.DOL.L 8/85, 14/85 UR.V.GOR. 1/85)<ref name="Abecedni">{{Navedi knjigo|last=Marinković|first=Dragan|title=Abecedni spisak naselja u SFRJ. Promene u sastavu i nazivima naselja za period 1948–1990|date=1991|publisher=Savezni zavod za statistiku|location=Beograd|pages=32, 34, 58}}</ref> :--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 23:20, 12. avgust 2023 (CEST) ::Najlepša hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:24, 12. avgust 2023 (CEST) :Išče se tudi letnica združitve naselja Gorenjci pri Semiču s Semičem. Hvala, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:29, 13. avgust 2023 (CEST) ::GORENJCI PRI SEMIČU, PRIPOJENO NASELJU KOT PRI SEMIČU (UR.L. LRS, 21/55) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:54, 13. avgust 2023 (CEST) :::Najlepša hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:22, 13. avgust 2023 (CEST) :Poleg tega pa (ni nujno, je pa zaradi preverljivosti zaželjeno), če mi kdo pove ime/številko uredbe Občine Škofja Loka (?), ki je preimenovala Selške Lajše v Lajše. Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:26, 14. avgust 2023 (CEST) ::LAJŠE, RANIJI NAZIV NASELJA SELŠKE LAJŠE (UR.L. LRS, 2/53) {{nepodpisani|Andrejj}} :::Morda nisem bil najbolj jasen. Najprej so se Lajše preimenovale v Selške Lajše, leta 1998 pa so bile preimenovane nazaj v Lajše. Iščem še odredbo iz leta 1998.--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:25, 15. avgust 2023 (CEST) ::Uradni vestnik Gorenjske <ref>https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/30098689_1998_19_L.pdf</ref> --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:50, 15. avgust 2023 (CEST) :Zadnji dve zagonetki sta Vimolj pri Črmošnjicah in Ravne v Velikem Trnu. Kot da ju ne bi bilo na zemljevidih ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:11, 7. september 2023 (CEST) {{reflist-talk}} == Banja Loka ... in še par komentarjev == Najprej, {{u|A09}}, vse pohvale za zagnanost in trud, ki ju je nedvomno terjal ta članek. Na seznamu ne vidim vasi [[Banja Loka]], nekdaj Banjaloke<ref>[https://www.stat.si/krajevnaimena/Settlements/Details/5548 Naselje Banja Loka – stat.si]</ref>. Se je izmuznila ali si se odločil seznam omejiti na preimenovanja z vsebinskimi spremembami? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:59, 6. januar 2024 (CET) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:59, 6. januar 2024 (CET) :@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: Hvala za tvoj komentar, tovrstne povratne informacije vsaj meni veliko pomenijo. Banja Loka se mi je izmuznila, verjetno sem jo spregledal v Milenković 2007, za katerega sem skoraj prepričan, da jo je tudi naštel. Vsekakor seznama nisem vsebinsko omejeval na samo vsebinske spremembe. Ker takega seznama vsaj v takem obsegu doslej še ni bilo, si ne upam trditi, da so na seznamu popolnoma vsi preimenovani kraji, so pa (skoraj?) vsi, na katere sem naletel v literaturi. Banjo Loko bom dodal. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:14, 6. januar 2024 (CET) ::PS: Hvala tudi za tipkarske popravke članka. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:24, 6. januar 2024 (CET) Poleg tega razmišljam, kaj ko bi pobrisali podpoglavje ''Seznam preimenovanih delnih naselij'' in tistih šest dejansko preimenovanih naselij<ref>Perko & Geršič 2021, str. 101</ref> prestavili na glavni seznam? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:27, 6. januar 2024 (CET) :Še odgovor tule: tole poglavje sem zasnoval posebej, ko sem tekom raziskave po obstoječi literaturi naletel na delna naselja in prvotno ni bilo v planu. Poglavje bi ohranil predvsem zato, ker ''de facto'' je to eno naselje (tudi prebivalci se identificirajo po skupnemu imenu kraja), ''de iure'' pa gre za različni naselji, ki sta nastali na podlagi pmsm nesmiselne razdelitve občinskih meja. Mnogi se obstoja tovrstnih krajev sploh ne zavedajo, zato je pmsm smiselna ločena tabela, da se ti kraji ne bi izgubili v množici ostalih krajev v glavni tabeli. Če pa pogledaš vir Perko & Geršič bi videl, da se je 46 predlogov nanašalo na skupno število predlogov leta 1995, večino teh "delnih" naselij pa so lokalne oblasti preimenovale že pred letom 1996. Kaj meniš? Lep pozdrav, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:20, 6. januar 2024 (CET) :: Kako so na papirju ta delna naselja nastajala, je stvar zase, ja, ampak to ni več tema tega članka, zato jih jaz ne bi dajal posebej. Če bo vse v eni tabeli, bo pmm bralec lažje našel kakšno naselje z nekdanjim -del-nim imenom, poleg tega je tudi begajoče, da so preimenovanja iz let 1955, 1974, 1984 ... obdelana pod "Preimenovanja naselij v Republiki Sloveniji". —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:18, 6. januar 2024 (CET) :::Se strinjam s popravki, morda je res bolje ena sama tabela. Hvala tudi za popravo lapsusa. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:54, 6. januar 2024 (CET) {{reflist-talk}} == Uporaba dveh imen hkrati? == V tabeli sta vrstici Breg -> Breg pri Velikem Gabru (1955–danes) -> Breg pri Temenici (1997–danes) in Velike Dole -> Velike Dole pri Šentjurju (1953–danes) -> Velike Dole pri Temenici (1997–danes). Ali gre za napako in bi bilo potrebno napisati 1955-1997 (namesto danes) oz. 1953-1997 ali se dejansko uporabljata obe imeni (npr. zaradi razdelitve naselja na dva dela)? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 19:12, 17. januar 2024 (CET) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]]: Pa res, šlo je za napako. Hvala, da si omenil! Brž popravim. Lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:33, 17. januar 2024 (CET) == Slog opisa preimenovanih naselij == Predlagam poenoten slog, kot primer [[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah]]. Mnenja: {{u|Pinky sl}}, {{u|A09}}, {{u|Kranjski Timijan}}, {{u|Upwinxp}}, {{u|Janezdrilc}}? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 06:06, 8. maj 2026 (CEST) : Andrej, se strinjaš, da se ta predlog prestavi na kakšno splošnejše mesto (pod lipo ali morda na svojo podstran za glasovanje)? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:39, 8. maj 2026 (CEST) Evo. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:30, 8. maj 2026 (CEST) ::Oprostite, tu gre za brisanje virov in prikrivanje zgodovinaki dejstev. Cilj vikipedije je objektivnost. Brisanje zgodovinskih dejstev, ker nekomu niso všeč, je razlog za smernice in politiko vikipedije. Kako lahko delate ravno nasprotno, od tega, za kar pravite, da se trudite, objektivnost vikipedije. Tu gre za jasno manipulacijo in prikrivanje zgodovinskih dejstev. [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 21:29, 8. maj 2026 (CEST) ::To je prikrivanje zgodovinskih dejstev. Resnica je taka, kako jo lahko prikrivate in brišete in istočasno pravite, da vam je vrednota? [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 21:31, 8. maj 2026 (CEST) {{u|Kranjski Timijan}}, prosim nadaljuj razpravo na tem mestu in ne po celotni Wikipediji. In prej preberi [[Seznam_preimenovanih_naselij_v_Sloveniji#Preimenovanja_naselij_v_Ljudski_republiki_Sloveniji_(po_1948)|omenjeni odstavek]]!--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) :{{proti}} Moje mnenje ostaja isto. Čeprav se strinjam z vsemi admini, da je razlaganje, kateri kraji so bili preimenovani načrtno tekom kampanje, prineslo več gorja kakor složnosti, pa se ne morem strinjat s predlaganim okrnjenim zapisom, ki preprosto ne podaja dovolj konteksta. Viri so jasno nakazali na obstoj kampanje v letih 1948–1955, kjer so krajevna imena prenovili v skladu z duhom revolucije in tedanje družbe, kar pa ni nezanemarljiv kontekst za bralca. Ker se zavedam težav pri vpeljevanju mnenjskih označb, v kolikor te niso zapisane v virih, predlagam kompromis za vse vpletene. Kot [[Seznam_preimenovanih_naselij_v_Sloveniji#Preimenovanja_naselij_v_Ljudski_republiki_Sloveniji_(po_1948)|linkani odstavek v seznamu preimenovanih krajev]] zapisuje, niso bili vsi predlogi sprejeti/izvršeni, nekateri pa so (uradno) imeli drugačne namene. Vsekakor pa piše tudi "{{tq|3. junija se je z izdajo Uredbe o preimenovanju naselij, o dopolnitvi imen takih naselij, ki imajo enako se glaseča imena [...] preimenovali večinoma kraje, katerih imena so temeljila na patrocinijih, 66 krajem pa so dodali pristave.}}" in tudi "{{tq|[...] prav tako pa se je lahko patrocinije le prikrilo in zato ni bilo več potrebno izumljati novih krajevnih imen. Patrocinije je v tej kampanji izgubilo okrog 150 krajev [...]"}} za uredbo iz junija 1955. Sam bi vsaj za kraje, ki so ustrezno navedeni v članku Mimi Gabrovec in v obeh uredbah (vsi so uporabljeni kot viri v seznamu in imajo spletno dostopne izvirnike), si ''dovolil'' zapisat, da so bili preimenovani v sklopu komunistične kampanje proti imenom naselbin s patrociniji. Takisto lahko poudarimo za preimenovane kraje, ki so dotlej imeli imena italijanskega ali nemškega izvora, čeprav naj bi ti bili vsi zbrani in našteti, zato mislim, da ti ne bi smeli delati težav. :Kar pa je definitivno narobe, je lajanje vsepovprek, obtožbe cenzure ene in druge strani in krajšanje odstavkov, kjer to očitno ni potrebno. Viri so jasni, da je kampanja obstajala in tega nam ni potrebno prikrivat, prej nasprotno. Potrebno pa je biti previden, pri katerih krajih je to dejansko veljalo, članek pa mislim da se razlaga sam po sebi. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:31, 10. maj 2026 (CEST) ::Se strinjam z @[[Uporabnik:A09|A09]]. Ne morem pristati na ubeseditveni predlog @[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]], kot pri [[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah]], saj ne pove bistva, da je šlo za ideološko preimenovanje. Ubeseditev naj jedrnato pove vzrok preimenovanja, da bi pa zaobšli vzrok in zapisali npr. zgolj ime zakona ali pravnega akta, pa se mi zdi, da smo zgrešili bistvo. Proti. [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 17:51, 11. maj 2026 (CEST) 'Brisanje zgodovinskih dejstev', 'jasna manipulacija in prikrivanje zgodovinskih dejstev' sta seveda povsem mimo in neutemeljena! Moj predlog seveda nič ne skrije, v povezavi je (precej bolj) PODROBNO opisano dogajanje in okoliščine. Razen tega, v navedenih virih nikjer ni govora o 'komunistični kampanji'. Pa tudi: 'z vsemi admini' je malo (precej) mimo, prav nikjer se nihče ni skliceval na adminstvo. In, da ne govorim o vsebinskih napakah kot tukaj [[Strmca, Laško]]. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) : {{Za}} predlagano obliko. Na dodani povezavi [[Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji#Preimenovanja naselij v Ljudski republiki Sloveniji (po 1948)]] je podan kvaliteten in objektiven opis dogajanja z imeni naselij po drugi svetovni vojni. Ob povezavi na to poglavje ni potrebe po zbanaliziranih razlagah (ali bomo tudi pri preimenovanjih 1991–2000 množično dopisovali, da je šlo za ideološko preimenovanje?) v vsakem članku posebej, ki za povrh marsikje predstavljajo edino vsebino članka poleg uvodne vrstice. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:08, 16. maj 2026 (CEST) ::Lep pozdrav, nihče ne izpodbija, da je šlo v v obdobju 1948–1955 za ideološko preimenovanje mnogih krajev na slovenskem. To potrjujejo viri kot npr. strokovni članek iz Geografskega vestnika Geografske zveze na SAZU, potem so še specifični članki, ki obravnavajo preimenovanja svetniških krajev na Primorskem, tega sem zadnjič poslal nekomu, ki ga je zanimalo. Glede preimenovanj 1991–2000 pa so nekaterim naseljem vrnili prvotna imena. npr. [[Sveti Lenart, Škofja Loka|Sveti Lenart]], potem Lenart nad Lušo, danes zopet Sveti Lenart v Občini Škofja Loka. Zelo podobno za [[Sveti Lenart, Cerklje na Gorenjskem|Sveti Lenart na Rebri]], Lenart na Rebri, zdaj zopet Sveti Lenart v Občini Cerklje na Gorenjskem. Mislim, da gre tu za rahel nesporazum. ::Vsi si želimo, da bralec dobi kratko, jedrnato in smiselno celoto. '''Zato se ne morem strinjati''', da je navedba "Zakon iz leta 1948" in ne namena ali vzroka – konteksta – zakaj je do preimenovanj sploh prišlo, najboljša, ker ne pove bistva. ::Prosim, da vrneš izginuli odstavek o imenu pri [[Sveti Tomaž, Sveti Tomaž]] in odstavek o zgodovini imena, brez skrajševanj pri [[Miklavž pri Ormožu|Miklavž pri Ormožu, Ormož]], [[Primož pri Ljubnem|Primož pri Ljubnem, Ljubno]], [[Sveti Lenart, Cerklje na Gorenjskem]], [[Šempeter v Savinjski dolini]], [[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah]]. ::Bi pa tudi pohvalil, pri [[Olešče|Oleščah]] (nekoč Sveti Peter pri Jurkloštru) si par stavkov povezal v bolj tekočo poved, in je tako celoten članek bolj berljiv. Lepo! ::Vse dobro želim [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 10:58, 17. maj 2026 (CEST) : Omenjeni strokovni članek iz Geografskega vestnika opisuje kot ideološke tako spremembe po 2. svetovni vojni kot po osamosvojitvi Slovenije. Prejšnja ubeseditev podaja kontekst zelo selektivno. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:13, 17. maj 2026 (CEST) Za lažjo dokončno odločitev navajam odstavka iz dveh navajanih virov. Seveda pa bi bilo dobrodošlo še kakšno mnenje! #''Preimenovalni poseg je težil k doslednemu odpravljanju svetniških imen in nabožnih terminov v slovenskem zemljepisnem izrazju. Odpravljanje krščanske terminologije, t. i. profanacija ({{tq|v smislu odpravljanja svetega in uvajanja posvetnega, ne oskrunjanja, onečaščanja}}), ko so bila v poldrugem desetletju prvotna cerkvena (svetniška) in svetopisemska poimenovanja preoblikovana ali nadomeščana s posvetnimi, se je z redkimi izjemami odvijalo enosmerno in je doseglo svoj polet v šestdesetih letih dvajsetega stoletja (1964-1968). V času protestantizma je vloga svetnikov oslabela (prim. A. Legan Ravnikar, 99), a kot navaja Jožefinski zemljevid, do kakih preimenovanj tudi v nemškem jeziku takrat še ni moglo priti (V. Rajšp, 1, 269). V prvem seznamu navedene spremembe zajemajo besedišče po letu 1945, to je predvsem od 1948 do 1964 leta, po razpadu kraljevine Jugoslavije in v povojnih letih z nastankom in razcvetom SFRJ (o opuščenem levem prilastku svet, šent itd. pri izsvetniških imenih predvsem po 2. svetovni vojni govori tudi V. Majdič).'' #''V nasprotju z drugimi socialističnimi državami, nad katerimi je bdela železna ruska roka in zatorej hočejo pozabiti komunistično obdobje, je v Sloveniji odnos do polpretekle zgodovine prijaznejši, saj sistem ni bil tako strog in nečloveški. Starejši, katerih korenine so segale v obdobje Kraljevine Jugoslavije, in tisti, ki se niso strinjali s preteklim sistemom, so spremembe pozdravili, ostali so bili proti. Posamezni primeri so spodbudili živahne javne razprave in polemike, ki so se končale z referendumom. Vrnitev starega imena je bila za nekatere prav tako boleča kot tista pred petdesetimi leti. Za njih je preimenovanje vtisnilo novo oziroma drugačno zgodbo v pokrajino. Zato ni presenečenje, da je relativno malo naselij dobilo odvzeta imena nazaj.'' --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:19, 29. maj 2026 (CEST) == Pristava (k. o.) == pristava »(k. o.)«, kar pomeni »krajevni odbor« ... "k. o." v večini primerov pomeni [[katastrska občina]]. --22:00, 15. maj 2026 (CEST) [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:00, 15. maj 2026 (CEST) :V ''Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko)'' je npr. katastrska občina in je to eksplicitno zapisano. Menda, pa je ponekod mišljeno tudi krajevni odbor, ampak če se ne motim, šele po 2. sv. vojni. [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 11:09, 17. maj 2026 (CEST) hc5w1gpsrdb0k2he65jbav3m0prnpjs Katoliško pokopališče Ečka 0 529399 6682805 6297885 2026-05-30T02:49:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682805 wikitext text/x-wiki {{združi v|Ečka}} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Katoliško pokopališče Ečka | image = Grob-ecka 5464 Family-Molnár priest Kögl-Béla.jpg | caption = Grobnica družine Molnár ter župnika [[Béla Kögl|Kögla]] | locmapin = | coordinates = | location = [[Ečka]], [[Vojvodina]], [[Srbija]] | area = | built = 1801 | restored = 2010 | architect = | architecture = nemško-ogrsko-romunsko stavbarstvo | governing_body = Srednjebanatsko okrožje | owner = [[Rimskokatoliška cerkev]] | designation1 = | designation1_offname = Katoliško pokopališče Ečka | designation1_date = | designation1_number = | občina = Zrenjanin (Bečkerek) | embedded = {{Infobox cemetery | name = Katoliško pokopališče Ečka | native_name = Katolikus temető Écska <br> Katolishes Friedhoff Etschka <br> Katoličko groblje Ečka <br> Catholic cemetery Ečka | native_name_lang = hu/de/sr/en | type = katoliško pokopališče | style = vojvodinski slog iz 19. stoletja | owner = [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliška Cerkev]] | size = | graves = okrog 500 grobov | interments = | cremations = | leases = | website = | findagraveid = | politicalgeo = | footnotes = | nrhp = }} }} '''Katoliško pokopališče Ečka''' je pokopališče v kraju ''Ečka''. Po izročilu je nastalo leta 1801, ko so se v vasi začeli naseljevati katoliški [[Nemci]]. Ečka je torej naselje v zrenjaninski občini se je pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], za časa [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], po umoru kralja Aleksandra 1934, ko je vlado prevzel knez-namestnik Pavle, imenovala po njem ''Pavlovo'', sicer pa skozi zgodovino stalno [[cirilica|srbsko]] ''Ечка'', [[madžarščina|madžarsko]] ''Écska'', nekoč ''Nemška Ečka'', tj. ''Német Écska''; [[nemščina|nemško]] ''Etschka'', nekoč ''Deutsch Etschka''; [[romunščina|romunsko]] ''Ecica'') је naselje blizu [[Zrenjanin|Zrenjanina]] v [[Srednjebanatski upravni okraj|Srednjebanatskem upravnem okraju]] v [[Vojvodina, Srbija|Vojvodini]] v severni [[Srbija|Srbiji]]. [[File:Zrenjanin mun.png|thumb|left|180px|Zemljevid zrenjaninske občine]] Po popisu prebivalstva Republike [[Srbija|Srbije]] iz leta 2002 je v kraju živelo 4.513 prebivalcev; po popisu prebivalstva [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] iz leta 1991 pa 5.172 prebivalcev. Po popisu prebivalstva iż leta 2011 je prebivalstvo v Ečki padlo na 3.999, kar znaša 0,06% od skupne populacije Srbije. Če bi šlo naprej z istim prirastkom (oziroma primanjkljajem), kot se je manjšalo število prebivalcev v obdobju od 2002–2011 (-1,33 % letno), bi znašala naseljenost v Ečki leta 2023 3.404. V resnici pa je popis prebivalstva iz leta 2022 pokazal še manjše število ne le v Ečki, ampak v celotni državi Srbiji, saj je bilo zabeleženih v državi kar pol milijona manj prebivalcev (kar se je pokazalo posebno po vaseh). Po neslužbenih ocenah pa je ta primanjkljaj verjetno še večji. Zaradi velikega izseljevanja mladih družin tako v Ečki, kot tudi v sosednji Mužlji, Belem Blatu in Lukinem selu, se je prebivalstvo najbrž prepolovilo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.csun.edu/~hcfll004/SV1823.html|title=Ečka, broj stanovnika|publisher=cu.rs|author=Republički zavod za statistitku|date=2. avgust 2017|accessdate=2. januar 2023}}</ref><ref> Popis stanovništva, domaćinstava i stanova u Republici Srbiji 2011, Knjiga 20: Uporedni pregled broja stanovnika 1948 – 2011.</ref> Razlogi za izseljevanje (da ne omenjamo razlogov za upadanje prebivalstva nasploh) so različni, saj se po nekaterih raziskavah želi izseliti iz Srbije kakšna petina prebivalcev,<ref>{{navedi splet|url=https://www.euractiv.de/section/eu-aussenpolitik/news/umfrage-ein-fuenftel-aller-serben-will-das-land-verlassen/|title=Umfrage: Ein Fünftel aller Serben will das Land verlassen|author=Julija Simić|publisher=Euractiv.rs|date=18. oktober 2018|accessdate=26. marec 2023|archive-date=2023-03-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230327140303/https://www.euractiv.de/section/eu-aussenpolitik/news/umfrage-ein-fuenftel-aller-serben-will-das-land-verlassen/|url-status=dead}}</ref> medtem ko je med mladimi ta odstotek še višji in dosega tretjino mladega prebivalstva: boljši življenjski standard je glavni motiv, ljudje pa se izseljujejo tudi zaradi neurejene države, zaposlovanja po strankarski liniji (zaradi korupcije) in tudi zaradi pomanjkanju perspektive. <ref>{{navedi splet|url=https://srbin.info/drustvo/dojce-vele-iseljavanje-iz-srbije-ako-vam-se-ovde-ne-svidja-ajd-zdravo/ |title=Petina građana Srbije želi da se iseli|publisher=Dojče vele|date=16. oktober 2018 |accessdate=26. marec 2023}}</ref> V prejšnjih popisih je bilo stanje naslednje, in je razen povojnega obdobja, ki vključuje [[Vojvodinski povojni poboji|Vojvodinske povojne poboje]], med katerimi so bili najbolj surovi ravno pogromi nad katoliškimi Nemci<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/hrvatska/najvece-masovne-zlocine-nad-srbima-pocinili-su-partizani-a-ne-ustase-1079827/|title=Najveće masovne zločine nad Srbima počinili su partizani, a ne ustaše! |author=Marin Vlahović|publisher=Dnevno.hr|date=19. oktober 2017 |accessdate=27. marec 2023}}</ref> z zaplenitvijo vsega njihovega premoženja, čemur je sledila njihova izselitev, prebivalstvo vendarle vztrajno in stalno rastlo: *1900: 4892 *1931: 5207 *1948: 3934 *1953: 4188 *1961: 4323 *1971: 4621 *1981: 5293 *1991: 5172 Ečka leži tik ob zaščitenem rezervatu ''[[Cesarska bara]]'' ([[madžarščina|madžarsko]] ''Császártó'', [[nemščina|nemško]] ''Kaisersee''), kjer gnezdi mnogo redkih [[ptice|ptičjih]] vrst. [[Belo jezero]] je bogato z različnimi ribami, okolica pa z divjadjo: zato je možen [[lov]] in [[ribolov]]. Poleg teče reka [[Begej]], od katere se odcepi njen mrtvi rokav [[Stari Begej]]. Na severni strani gradijo [[industrija|industrijsko območje]] mesta [[Zrenjanin]]a z velikanskim kompleksom [[Ling Long|Ling Longom]], ki ga gradijo [[Kitajci]]; tam pa je tudi športno in gospodarsko [[letališče]]. V kraju je [[Ečkanski grad|Grad Kaštel]], ki je bil dolga leta gospodarsko in kulturno središče kraja v upravi gospodarsko izredno naprednih grofovskih družin Lazar in Harnoncourt. Grad je danes lepo in strokovno obnovljen ter je v zasebni lasti. V njem je hotel visoke kategorije in tudi [[slikarska kolonija]]. == Cerkve, križi in pokopališča == V kraju so tri cerkve: Katoliška sv. Janeza Krstnika, romunsko-pravoslavna Presvete Trojice in srbsko-pravoslavna, ki je pokrita s skodlami in je najstarejša ohranjena stavba v vasi. Poleg tega sta še kapeli: večja in udobna na romunskem, manjša in preprostejša na katoliškem pokopališču: ob njej je visel pogrebni bronast stokilski starodavni zvon-navček na lesenem ogrodju; zvon je bil pred desetimi leti (2012) ukraden in prodan za staro železje. Policija storilca ni našla; po neuradni raziskavi je neki Ečkanec prišel na sled storilcu, doseljenemu beguncu (izbeglici) – vendar zoper storilca zaradi njegove revščine cerkvena uprava ni hotela sprožiti postopka. V vasi sta na vidnem mestu dva križa: eden pri severnem vhodu v Ečko iz leta 1818 z latinskim napisom; drugi pa je v središču naselja blizu šole ob glavni cesti iz leta 1912, v spomin na ljudski misijon, s prav tako latinskim napisom. Oba križa sta bila večkrat tarča vandalskih napadov in podrta - vendar obveščena policija nikoli ni našla storilcev. V središču vasi so razbili tudi korpus, tako da sedaj stoji goli križ. Oba križa so verniki za silo obnovili. Obstaja v vasi dvoje pokopališč: [[Katoliško pokopališče Ečka|Katoliško]] ter pravoslavno, ki ga na splošno imenujejo [[Romunsko pokopališče Ečka]]. == Zgodovina pokopališča == Nemci – imenovani na splošno ‘’Donavski Švabi’‘ (Donauschwaben) - so se naseljevali v Ečki po letu 1801. Takrat so začeli tudi pokopavati na [[Katoliško pokopališče Ečka|Katoliško pokopališče v Ečki]]. Najstarejši ohranjeni grob je verjetno tisti iz leta 1837, ki je napravljen iz za tiste čase značilnega rdečega marmorja. Stari grobovi nemških naseljencev so sorazmerno dobro ohranjeni; nekaterim spomenikom so križi odlomljeni - nekatere je načel zob časa; tudi najlepši spomenik (na sliki) je bil poškodovan; vanj se je zaletel pred kakimi tremi leti (pred vhodom na pokopališče je oster ovinek) neprevidni voznik osebnega avtomobila ter poškodoval najprej ograjo iz opeke in obenem tudi spomenik, ki stoji tik ob ograji.<ref>{{navedi knjigo|author=Anton Salwetter|title=Heimatbuch Deutsch-Etschka 1802-1944|publisher= Franz Hoff|ISBN= |place=Reutlingen-Betzingen|year=1974|page=90}}</ref> === Stanje === To je navadno mirnodobsko pokopališče. Na njem je pokopano tudi nekaj znamenitih osebnosti iz cerkvenega in javnega življenja naselja. Obstaja tudi lep nagrobni spomenik z latinskim napisom učitelja in vzgojitelja otrok ečkanskih grofov, ki je bil doma iz današnje [[Slovenija|Slovenije]], in sicer iz [[Dobrovnik]]a. Ker je zaradi malega števila katoličanov uporabljan le del pokopališča, je na njem ohranjena večina spomenikov iz obdobja med letoma 1801 do 1944. Najstarejši spomenik je iz leta 1837 in sicer po takratni navadi iz rdečega marmorja. Zgodovina Ečke, Vojvodine, Srbije in Jugoslavije pojasnjuje, zakaj se je število katoliških vernikov zmanjševalo vse do danes, in zato je bilo tudi pogrebov vedno manj. Na ta način so ostali stari grobovi nedotaknjenji in je postalo to pokopališče nekak muzej na prostem. Takih pokopališč je v Vojvodini več, na primer v [[Perlez]]u, [[Banatska Topola|Banatski Topoli]], [[Botoš]]u, [[Novi Bečej|Novem Bečeju]] in drugod. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Pokopališča v Srbiji]] * [[Župnija Ečka]] * [[Vojvodinski masakri (1944–1945)]] * [[Vandalizem]] == Nadaljnje branje == * Anton Salwetter: ''Heimatbuch Deutsch-Etschka 1802-1944''. Franz Hoff, Reutlingen-Betzingen, im Maerz 1974. 4+90 strani +17 slik. {{commons|Catholic cemetery in Ečka}} {{DEFAULTSORT:Ečka, Catholic cemetery}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pokopališča v Srbiji|Ečka]] [[Kategorija:Vojvodina, Srbija]] ac7q4svawquw3dthc4mxt8c9zrhezb6 Aartswoud 0 537176 6682609 6635553 2026-05-29T13:39:01Z Pinky sl 2932 pp ref 6682609 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Aartswoud|settlement_type=Vas|official_name=<!-- if different from name -->|native_name=<!-- if different from name -->|native_name_lang=nl|image_skyline=Schoolstraat.43.Aartswoud.jpg|image_alt=|image_caption=|image_flag=|image_shield=|nickname=|motto=|image_map=LocatieOpmeer.png|map_caption=|image_map1=Map NL - Opmeer - Aartswoud.svg|map_caption1=Aartswoud v občini Opmeer.|pushpin_map=<!-- Netherlands -->|pushpin_map_caption=Lokacija na Nizozemskem|subdivision_type=[[Država]]|subdivision_name=Nizozemska|subdivision_type1=[[Provinca]]|subdivision_name1=[[Severna Holandija]]|subdivision_type2=[[Občina]]|subdivision_name2=[[Opmeer]]|leader_title=|leader_name=|leader_party=|coordinates_footnotes=|elevation_m=|elevation_min_m=|area_footnotes=|area_total_km2=|established_title=|established_date=|population_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|population_total=490|population_as_of=1. januar 2005|population_demonym=|population_note=|population_density_km2=auto|postal_code_type=[[Poštna številka]]|postal_code=|area_code_type=[[Omrežna skupina]]|area_code=|website=|footnotes=}} '''Aartswoud''' (zahodnofrizijsko: ''Ierswoud'' <ref>{{Navedi splet|url=http://docplayer.nl/63606818-Leefbaarheidsplan-aartswoud.html|publisher=Aartswoud|year=2016|title=Leefbaarheidsplan Aartswoud|language=nl|accessdate=23 April 2018|archive-date=2023-03-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20230325185149/http://docplayer.nl/63606818-Leefbaarheidsplan-aartswoud.html|url-status=dead}}</ref> ) je vas v [[Nizozemska|nizozemski]] provinci [[Severna Holandija]], del občine Opmeer. Leži približno 12 km severovzhodno od Heerhugowaarda. Aartswoud je bil naseljen že od [[Neolitik|neolitika]], cerkev pa je morda obstajala že leta 1395; v vasi še danes stoji cerkveni stolp iz 16. stoletja. Nekdanje pristaniško naselje na [[Zuiderzee|Zuiderzeeju]] je po ustanovitvi Wieringermeerja ostalo brez izhoda na morje. Vas leži na Westfriese Omringdijku, nasipu, dokončanem leta 1250, ki ščiti območje 800 km2, in je zdaj dostopna točka za več naravnih rezervatov, ki povrnejo zemljo, pokrajino, vodne gladine ter floro in favno prejšnjega podeželja Zahodne Frizije. == Zgodovina == Območje Aartswouda je bilo naseljeno že od poznega neolitika in tamkajšnje naselbine (katere ostanki so 40-80 m široki in 300 m dolgi<ref name="LP">{{Navedi knjigo|editor-first=J.|editor-last=Gardiner|chapter=Wetland Exploitation and Upland Relations of Prehistoric Communities in the Netherlands|first=L. P.|last=Louwe Kooijmans|title=Flatlands and wetlands: Current themes in East Anglian archaeology|location=Norwich|year=1993|pages=71-116|url=https://openaccess.leidenuniv.nl/bitstream/handle/1887/1103/171_047.pdf}}</ref>) ki je pomemben vir za [[Kultura zvončastih čaš|kulturo zvončastih čaš]].<ref>{{Navedi časopis|last=Beckerman|first=S. M.|year=2011–2012|title=Dutch beaker chronology re-examined|url=https://books.google.com/books?id=G3nFSwnoSJEC&pg=PA39|journal=Palaeohistoria|volume=53/54|pages=25–64|isbn=978-94-91431-14-2}}</ref> Makrobotanični ostanki z najdišča so Einkorn pšenica, Emmer, [[navadna pšenica]], [[Ječmen|goli in oluščeni ječmen]] ter [[lan]].<ref name="LP" /> {{Efn|Louwe Kooijmans refers for a more extensive description to {{navedi knjigo|last=Pals|first=J. P.|year=1983|chapter=Plant remains from Aartswoud, a Neolithic site in the coastal area|editor1-last=van Zeist|editor1-first=W.|editor2-last=Casparie|editor2-first=W.A.|title=Plants and Ancient Man|location=Rotterdam|pages=313-21}}}} V [[Srednji vek|srednjem veku]] in dokler ni bil poznejši Wieringermeer polderiziran in pristanišče zasuto, je bil Aartswoud pristaniška vas na [[Zuiderzee|Zuiderzeeju]].{{Sfnp|van Ginkel-Meester et al|2006}} Prvi dokumentiran pojav imena je iz leta 1311, ''Nedartswoude''; različici sta ''Edaertswoude'' in ''Edairtswoude'' . <ref>{{Navedi splet|url=http://www.westfriesarchief.nl/historie/38-historie/werkgebied/gemeenten/voor-1812/288-gemeenten-voor1812-aartswoud|publisher=Westfries Archief|title=Aartswoud voor 1812|language=nl|accessdate=23 April 2018}}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ime je možna referenca na gozdnato območje (''woud'') v lasti družine Edaert, katere ime je frizijsko. To je pozneje postalo ''Aertswoud'' (1450) z različnimi zapisi za začetne samoglasnike in končno Aartswoud.<ref name=leefbaar>{{cite web |url=http://docplayer.nl/63606818-Leefbaarheidsplan-aartswoud.html |publisher=Aartswoud |year=2016 |title=Leefbaarheidsplan Aartswoud |language=nl |access-date=23 April 2018}}</ref> Edikt iz leta 1404 določa, da mora biti nasip v Aartswoudu vedno mogoče prebiti v nujnih primerih; to se je zgodilo leta 1573, med obleganjem Alkmaarja, ko so bili polderji na območju španskega tabora poplavljeni. <ref>{{Navedi časopis|title=Aartswoud|journal=West-Friesland's "Oud en nieuw"|issue=7|page=203}}</ref> Vas je bila kraj vznemirjenja leta 1799, ko je med [[Anglo-Ruska invazija na Holandijo|anglo-rusko invazijo na Nizozemsko]] batavski poveljnik Herman Willem Daendels napadel četo britanskih vojakov, ki jih je vodil podpolkovnik Stewart, in ujel dvajset mož in trinajst konj.{{Sfnp|Ball|Bohdanowicz|2017}} Po viru iz leta 1844 je bilo območje, vključno s Hoogwoudom in Aartswoudom, v lasti Edwarda ali Everta, sina [[Viljem IV. Bavarski|bavarskega vojvode Viljema IV]]., ki je za svojo družino prevzel priimek Hoogwoud. Leta 1607 ga je pridobil Lamoral Egmontski, iz [[Plemiška rodbina Egmond|družine grofov Egmontskih]]. Sredi 18. stoletja je bil v lasti Viljema Mavricija Catskega, leta 1844 pa Matevž Ivan Worbert, [[Gospodje Wassenaarski|grof Wassenaarski]].{{Sfnp|van der Aa|1812|p=793|ps=none}} === Cerkev in stolp === [[Slika:Tower.NHChurch.Aartswoud.jpg|sličica| Nizozemska reformirana cerkev, Aartswoud]] Cerkev v Aartswoudu je verjetno izpričana že leta 1395 pod imenom ''Nederswout'', zagotovo pa v letih 1460–1550, glede na arhiv Domfabriek, upravno središče, ki pripada katedrali sv. Martina v Utrechtu. Na enem od tramov cerkve naj bi bil vklesan napis »1515«. Pred rušenjem so cerkev pregledali in skicirali; risbe so arhivirane pri Rijksdienst voor het Cultureel Erfgoed.{{Sfnp|van den Berg|1955}} Današnja nizozemska reformirana cerkev je iz leta 1884 in sta jo zasnovala C. Deutekom in C. Leeuw.{{Sfnp|Jongepier|Poot|1996|p=170|ps=none}} Njegov kvadratni opečni stolp, v treh delih, ki ga obkroža majhna kamnita kupola, je srednjeveški in izvira iz prve polovice 16. stoletja. Na kamnu nad vhodom je vklesana datacija popravila iz leta 1635. Cerkveni zvon je v dvajsetih letih 16. stoletja ulil Henricus Nieman. Neogotski detajl stolpa izvira iz leta 1895,{{Sfnp|van Ginkel-Meester et al|2006|pp=378–379|ps=none}} ko je bila zgradba na zahodni in južni strani prekrita z novo opeko in kamnom, najnižji del severne strani pa ometan.{{Sfnp|van den Berg|1955}} Sedanja [[dvoranska cerkev]] nadomešča poznogotsko cerkev in ima [[Eklekticizem v arhitekturi|eklektične]] detajle ter okenske okvirje iz litega železa.{{Sfnp|van Ginkel-Meester et al|2006}} Ima škatlasto klop iz leta 1641, bogato okrašeno z "lepimi primeri lesenih rezbarij iz 17. st.", <ref>{{Navedi časopis|title=Medemblik|journal=De opmerker|language=nl|publisher=Architectura et Amicitia|volume=11|pages=403–405}}</ref> ki je po heraldični podobi pripadala družini Soete Laeckenskih.{{Sfnp|van Ginkel-Meester et al|2006}} Cerkvene orgle je leta 1885 zgradil nemški izdelovalec orgel Richard Paul Ibach.{{Sfnp|Jongepier|Poot|1996}} Veliko [[župnišče]] je bilo zgrajeno leta 1872.{{Sfnp|van Ginkel-Meester et al|2006|pp=378–379|ps=none}} Lokalno ljudsko izročilo pravi, da je cerkveni stolp deloval tudi kot [[svetilnik]], saj je bila obala pri Aartswoudu nevarna, in da so kurili tudi ognje, da bi zmedli ladje v upanju, da bi potonile, da bi lahko ukradli njihov tovor.<ref>{{Navedi novice|title=De polderloze polder bij Aartswoud, kon het maar overal zo zijn|work=[[Trouw]]|first=Monica|last=Wesseling|date=22 April 2018|language=nl}}</ref> == Fizična in socialna geografija == Vas je linijska naselbina, ki se je začela s poselitvijo in izkoriščanjem [[Visoko barje|visokega barja]] v poznem srednjem veku. Takrat je bila vas na Zuiderzee; sredi 16. stoletja je bilo izkopano pristanišče, ki je bilo nato po nastanku Wieringermeerja (severno od vasi) leta 1930 zasuto {{Sfnp|van Ginkel-Meester et al|2006|pp=378–379|ps=none}} Aartswoud je bil do leta 1812 samostojna vas; 1. januarja 1812 je bil vključen v občino Hoogwoud. Poleg vaškega naselja je vas vključevala številne hiše vzdolž vzhodne strani Langereisa in severni del De Gouwe ter del Kold van Dussen. Sodno je spadal pod jurisdikcijo [[Gospoščina (Nizozemska)|gospoščino]] Hoogwouda do marca 1811.<<ref name=archief>{{cite web |url=http://www.westfriesarchief.nl/historie/38-historie/werkgebied/gemeenten/voor-1812/288-gemeenten-voor1812-aartswoud |publisher=Westfries Archief |title=Aartswoud voor 1812 |language=nl |access-date=23 April 2018 |archive-date=25 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230325185153/https://www.westfriesarchief.nl/historie/38-historie/werkgebied/gemeenten/voor-1812/288-gemeenten-voor1812-aartswoud |url-status=dead }}</ref> Aartswoud je imel kongregacijo celinske reformirane cerkve, ki je kasneje postala nizozemska reformirana kongregacija, in je imela svoj cerkveni svet in pridigarja. Aartswoudski katoličani so spadali pod [[misijon]] Hoogwouda. <ref name="archief"/> == Prebivalstvo == Statistično območje "Aartswoud", ki lahko vključuje tudi okoliško podeželje, ima okoli 490 prebivalcev <ref name="CBS2">Statistics Netherlands (CBS), [http://statline.cbs.nl/ ''Statline: Kerncijfers wijken en buurten 2003–2005'']. As of 1 January 2005.</ref> Prejšnja štetja običajno združujejo Aartswoud in Hoogwoud. == Naravni rezervati in druge zanimivosti == V vasi je [[Rundveemuseum|govedorejski muzej]], katerega naloga je rešiti starejše sorte goveda pred izumrtjem.<ref name=wesseling>{{cite news |title=De polderloze polder bij Aartswoud, kon het maar overal zo zijn |newspaper=[[Trouw]] |first=Monica |last=Wesseling |date=22 April 2018 |language=nl}}</ref> V bližini je mlin na veter Westuit Nr. 7, znan tudi kot Koggemolen.<ref name="Data">{{Navedi splet|url=http://www.molendatabase.nl/nederland/molen.php?nummer=623|title=Aartswoud, North Holland|publisher=Molendatabase|language=nl|accessdate=23 April 2018}}</ref> Tri naravne rezervate v bližini vasi, Weelpolder, Braakpolder in Kolk van Dussen, upravlja Landschap Noord-Holland.<ref>{{Navedi splet|title=Natuur- en Wandelgids Noord-Holland|date=9 February 2014|publisher=[[Landschap Noord-Holland]]|accessdate=30 April 2014|page=1|url=https://issuu.com/landschapnh/docs/inkijkexemplaar|language=nl|archive-date=2023-03-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20230325185142/https://issuu.com/landschapnh/docs/inkijkexemplaar|url-status=dead}}</ref> === Weelpolder === V bližini vasi je naravni rezervat Weelpolder.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.landschapnoordholland.nl/terrein/weelpolder|title=Weelpolder|language=nl|accessdate=23 April 2018|publisher=[[Landschap Noord-Holland]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180423232451/https://www.landschapnoordholland.nl/terrein/weelpolder|archivedate=23 April 2018}}</ref> === Braakpolder === Aartswoud omogoča dostop do Braakpolderja (''braak'', "prelom", kaže na njegov izvor; izhaja iz nekdanjega preboja v nasipu).<ref name="wesseling"/> {{Sfnp|NGV|1990}} Braakpolder je zdaj naravni rezervat in kmetje, ki imajo to zemljo v najemu, morajo ohraniti zemljo čim bolj naravno in smejo na primer kositi travinje šele ko odrastejo ali vzletijo piščanci močvirskih ptic, kot je [[Priba|severni škratek]].<ref name="wesseling" /> Braakpolder je eno od ducata najpomembnejših arheoloških lokacij v provinci, z ostanki, datiranimi celo 2500 pr.n.š. Da bi jih zaščitili, so dvignili nivo vode, da bi ustvarili okolje, ki je bolj revno s kisikom, kar podaljšuje njihov obstoj. Južno od Braakpolderja je območje, imenovano Braakpolder Zuid, ki je bilo vzpostavljeno, da deluje kot poplavni bazen v času visoke vode.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.landschapnoordholland.nl/terrein/braakpolder|title=Braakpolder|language=nl|accessdate=23 April 2018|publisher=[[Landschap Noord-Holland]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180423232503/https://www.landschapnoordholland.nl/terrein/braakpolder|archivedate=23 April 2018}}</ref> == Reference == === Opombe === {{Seznam opomb|notes=}} === Sklici === {{reflist|30em|refs=}} ===Bibliografija=== {{refbegin}} *{{citation |last1=Ball |first1=Philip |first2=Kate |last2=Bohdanowicz |url=https://books.google.com/books?id=zNUoDwAAQBAJ&pg=PA152 |title=A Waste of Blood and Treasure: The 1799 Anglo-Russian Invasion of the Netherlands |publisher=Pen and Sword |year=2017 |isbn=978-1-4738-8521-9}} *{{citation |last1=Jongepier |first1=Jan |last2=Poot |first2=Willem |title=Orgels in Noord-Holland: historie, bouw en gebruik van de Noordhollandse kerkorgels |publisher=Pirola |year=1996 |isbn=978-90-6455-222-9}} *{{citation |url=https://books.google.com/books?id=BAIVAAAAIAAJ&pg=PA81 |title=Holland's Noorderkwartier |author=Nederlandse Genealogische Vereniging |publisher=Brill |year=1990 |ref={{harvid|NGV|1990}}}} *{{citation |last=van der Aa |first=A. J. |url=https://books.google.com/books?id=rmZIAQAAIAAJ&pg=PA793 |title=Aardrijkskundig woordenboek der Nederlanden, Part 5 |year=1812 |publisher=J. Noorduyn |language=nl}} *{{citation |last=van den Berg |first=Herma M. |url=http://www.dbnl.org/tekst/berg229west01_01/berg229west01_01_0014.php |title=Westfriesland, Tessel en Wieringen |year=1955 |location=The Hague |publisher=Staatsdrukkerij en Uitgeverijbedrijf}} *{{citation |last1=van Ginkel-Meester |first1=Saskia |last2=Kolman |first2=Chris |last3=Rommes |first3=Ronald |last4=Stades-Vischer |first4=Elisabeth |last5=Stenvert |first5=Ronald |url=http://www.dbnl.org/tekst/sten009monu11_01/sten009monu11_01_0085.php |title=Monumenten in Nederland: Noord-Holland |year=2006 |language=nl|ref={{harvid|van Ginkel-Meester et al|2006}}}} {{refend}} {{Authority control}} [[Kategorija:Arheološka najdišča na Nizozemskem]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] ezbny6qk1vkzwdlt1oyrmrnmrqo9g3w Kühne Logistics University 0 544415 6682855 6611958 2026-05-30T09:01:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682855 wikitext text/x-wiki [[File:Kühne Logistics University (KLU) in der Hafencity, Hamburg.jpg|thumb|KLU Univerza]] '''Kühne Logistics University''' (KLU) je zasebna poslovna šola in [[univerza]] s sedežem v [[Hamburg|Hamburgu]] ([[Nemčija]]). KLU je leta 2010 ustanovil nemški podjetnik in milijarder Klaus-Michael Kühne (delničar družb [[Kuehne + Nagel|Kühne+Nagel]], [[Hapag-Lloyd]] in [[Lufthansa]]),<ref>{{navedi splet|url= https://wealthygorilla.com/klaus-michael-kuehne-net-worth/|title=Klaus-Michael Kuehne}}</ref> spodbuja pa splošno upravljanje, poslovanje in upravljanje dobavne verige.<ref>{{navedi splet|url=https://www.routledge.com/Business-Schools-post-Covid-19-A-Blueprint-for-Survival/Kaplan/p/book/9781032381046|title=Business Schools Post-Covid-19: A Blueprint for Survival, Taylor & Francis Group, 2023}}</ref> Rektor univerze je trenutno [[Andreas Kaplan]].<ref>{{navedi splet|url=https://nachrichten.idw-online.de/2023/03/09/andreas-kaplan-new-president-of-kuehne-logistics-university|title=Andreas Kaplan new President of Kühne Logistics University|accessdate=2023-06-15|archive-date=2023-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230604101713/https://nachrichten.idw-online.de/2023/03/09/andreas-kaplan-new-president-of-kuehne-logistics-university|url-status=dead}}</ref> KLU zajema celoten portfelj univerzitetnega izobraževanja in izobraževanja vodilnih kadrov – od dodiplomskega in magistrskega študija ter programa MBA, vse do strukturiranega doktorskega programa. Univerza se financira predvsem s šolninami in fundacijo Kühne Foundation. == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.klu.org/ Uradna spletna stran] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ekonomske fakultete]] izzwqlmmav27bxgx9zkrdj0qjsbt0em Kraljeva palača, Oslo 0 545150 6682826 6615289 2026-05-30T07:18:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682826 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | image = Slottet_i_Oslo_1.jpg | caption = View of the front facade | name = Slottet, kraljeva palača | location_town = [[Oslo]] | location_country = [[Norveška]] | coordinates = {{koord novi|59|55|0.88|N|10|43|39.24|E|display=inline}} | map_type = Norveška | map_alt = | map_caption = Lega v Oslu | architect = Hans Linstow | client = [[Karel XIV. Janez Švedski]] | engineer = | construction_start_date = 1825 | completion_date = 26. julij 1849 | date_demolished = | cost = | architectural_style = [[Neoklasicizem]] | structural_system = | rooms = 173<ref name=kosloh>[http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=33470&sek=33469 Slottets historie] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180805203112/http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=33470&sek=33469 |date=2018-08-05 }} (History from the official website of The Royal Norwegian Family)</ref><ref>[http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=33242&sek=33241 Architecture of the Royal Palace] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180830110338/http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=33242&sek=33241 |date=2018-08-30 }} (About the palace's architecture, from the official website of The Royal Norwegian Family)</ref> }} [[File:Portrett av Kong Haakon VII - King Haakon VII (6966513875).jpg|thumb|Kralj [[Haakon VII. Norveški|Haakon VII.]], prvi monarh, ki je stalno prebival v palači]] [[File:Det kongelige slott 2 photo Don Ramey Logan.jpg|thumb|Kraljevi gardisti pred kraljevo palačo]] '''Kraljeva palača''' ({{lang-no|Slottet, Det kongelige slott}}) v [[Oslo|Oslu]] je bila zgrajena v prvi polovici 19. stoletja kot norveška rezidenca v Franciji rojenega kralja [[Karel XIV. Janez Švedski|Karla III. Janeza]], ki je vladal kot kralj Norveške in Švedske. Palača je uradna rezidenca sedanjega norveškega monarha, medtem ko prestolonaslednik prebiva v Skaugumu v Askerju zahodno od Osla. Palača stoji na koncu vrat Karla Johansa v središču Osla in je obdana s palačnim parkom s Palačnim trgom spredaj. == Zgodovina == Do dokončanja palače je norveška kraljeva družina prebivala v Paléetu, veličastni meščanski hiši v Christianiji, ki jo je bogati trgovec Bernt Anker leta 1805 zapustil državi, da bi jo uporabljali kot kraljevo rezidenco. V zadnjih letih unije z Dansko so Paléet uporabljali norveški podkralji, leta 1814 pa prvi kralj neodvisne Norveške, Christian Frederick. Kralj Karel III. Janez iz hiše Bernadotte je tam prebival kot prestolonaslednik in kasneje kot kralj med svojimi pogostimi obiski v svoji norveški prestolnici. === Gradnja === Karel JJanez je leta 1821 izbral lokacijo za stalno kraljevo palačo na zahodni strani Christianije in naročil častniku in neizkušenemu arhitektu, na Danskem rojenemu Hansu Linstowu, da načrtuje stavbo. Parlament je potrdil predvideni strošek 150.000 ''speciedaler'', ki naj bi se financiral s prodajo državnih obveznic. Dela so se začela leta 1824, 1. oktobra 1825 pa je Karel Janez položil temeljni kamen pod oltar bodoče palačne kapele. Linstow je prvotno načrtoval samo dvonadstropno zgradbo s štrlečimi krili na obeh straneh glavne fasade.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=33470&sek=33469|title=History of the Royal Palace|website=www.kongehuset.no|language=no|access-date=2018-09-10|archive-date=2018-08-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20180805203112/http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=33470&sek=33469|url-status=dead}}</ref> Zaradi dragih temeljnih del je bil proračun presežen, gradnja pa se je ustavila leta 1827, nato pa se je nadaljevala šele leta 1833. Medtem je Storting zavrnil dodatna sredstva v znak protesta proti kraljevim nepriljubljenim prizadevanjem, da bi vzpostavil tesnejšo zvezo med svojima dvema kraljestva. Leta 1833 je Linstow izdelal cenejši projekt brez štrlečih kril, vendar s tretjim nadstropjem kot nadomestilo. Zaradi izboljšanih odnosov s kraljem je Storting odobril potrebna sredstva za dokončanje stavbe. Streha je bila položena leta 1836, notranjost pa je bila dokončana v poznih 1840-ih.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=33242&sek=33241|title=Architecture of the Royal Palace|website=www.kongehuset.no|language=no|access-date=2018-09-10|archive-date=2018-08-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20180830110338/http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=33242&sek=33241|url-status=dead}}</ref> === Kapela kraljeve palače === Kraljeva palača ima lastno kapelo, posvečeno leta 1844. Norveška cerkev je odgovorna za tamkajšnje verske obrede. Je prizorišče številnih dogodkov norveške kraljeve družine, kot so kraljevi krsti in birme. Prirejajo se tudi koncerti cerkvene glasbe in komorne glasbe.<ref name=rhn>[http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=29636&sek=28586&scope=27248 The Palace Chapel] Royal House of Norway (in English)</ref> === V času rodbine Bernadotte === Kralj Karel Janez nikoli ni imel užitka bivati v svoji palači, preden je umrl leta 1844, in sta bila njena prva stanovalca njegov sin [[Oskar I. Švedski|Oskar I.]] in njegova kraljica Josephine. Kmalu je bilo ugotovljeno, da kraljeva družina potrebuje prostornejšo rezidenco, in krila, ki gledajo na vrt, so podaljšali. Pred uradno otvoritvijo leta 1849 so ponovno uvedli osrednje stebrišče, ki je bilo v osi leta 1833, začasno strmo streho pa je nadomestila elegantnejša in dražja ravna streha. Naslednja kralja Bernadotte [[Karel XV. Švedski|Karel IV.]] in [[Oskar II. Švedski|Oskar II.]] sta še naprej uporabljala kraljevo palačo v Christianiji, vendar sta večino časa preživela v [[Stockholm]]u. Soproga kralja Oskarja, Sophia Nassauska, je poletja najraje preživljala na Norveškem, vendar se je zaradi zdravja večinoma zadrževala na podeželskem dvorcu Skinnarbøl blizu švedske meje. Oskar II. je bil odsoten iz palače leta 1905, v letu razpada zveze s Švedsko, vendar je njegov sin, takratni prestolonaslednik Gustaf, opravil dva kratka obiska v svojih zaman poskusih, da bi rešil zvezo. === Stalna kraljeva rezidenca === Rodbina Bernadotte je leta 1905 odstopila s svojega norveškega prestola in nasledil jo je danski princ Karl, ki je prevzel ime [[Haakon VII. Norveški]], ko je sprejel izvolitev za kralja popolnoma neodvisne Norveške. Haakon je postal prvi monarh, ki je stalno uporabljal palačo, zato so palačo prenavljali dve leti, preden so se vanjo lahko vselili on, kraljica Maud in prestolonaslednik Olaf. Kralj Haakon bo prvi monarh, ki bo pozdravil otroško parado na balkonu palače med Proslava dneva norveške ustave v Oslu. Kralj Haakon VII. je bil tudi tisti, ki je leta 1905 uvedel tradicijo tedenskih srečanj z državnim svetom, tradicijo, ki se še vedno izvaja, pri čemer so srečanja vedno potekala v dvorani sveta palače, kjer je sedež kraljevega prestola. === Posodobitev in javni dostop === Med vladavino in rezidenco kralja [[Olaf V. Norveški|Olafa V.]] od 1957 do 1991 je bilo malo sredstev za obnovo, nekaj, kar je slabo zgrajena prvotna stavba nujno potrebovala. Kralj Olaf bi zato večinoma prebival v Skaugumu in na kraljevem posestvu Bygdøy, vendar se je leta 1968 preselil v palačo, ko je posestvo Skaugum podaril kot poročno darilo svojemu sinu prestolonasledniku Haraldu in njegovi nevesti prestolonaslednici Sonji. Kmalu po svojem nastopu je kralj [[Harald V. Norveški]] začel celovit projekt prenove palače. Prenove in izboljšave, ki jih je izvedel Statsbygg, so vključevale nove požarne alarmne sisteme, gradnjo novih kopalnic, kuhinj, pisarn in splošno prestrukturiranje palače. Kralj je bil kritiziran zaradi količine denarja, potrebnega za vzpostavitev palače v zadovoljivem stanju, čeprav je bil velik del tega šel za odpravo gradbenih pomanjkljivosti izpred stoletja in pol. Po končani prenovi sta se kralj in kraljica leta 2001 preselila iz Skauguma v palačo, saj naj bi posestvo Skaugum postalo novi dom prestolonaslednika Haakona in njegove družine. Palačo, tako kot vse kraljeve rezidence na Norveškem, varuje garda njegovega veličanstva; kraljeva garda. Odkar so se leta 2002 začeli javni ogledi, si je lahko širša javnost ogledala in cenila prenovo in sijaj, s katerima se zdaj ponaša palača. Vsakodnevna menjava straže je v zadnjih letih postala tudi priljubljena turistična atrakcija.<ref name=rooslo>[http://www.kongehuset.no/seksjon.html?tid=28700&sek=28586 The reception rooms at the Royal Palace] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230921161455/https://www.kongehuset.no/seksjon.html?tid=28700&sek=28586 |date=2023-09-21 }} From the official website of The Royal Norwegian Family</ref> == Park == [[File:Kongespeilet i Slottsparken.JPG|thumb|300px|Kraljevo ogledalo]] Palačni park ({{lang-no|Slottsparken}}) je okoliški javni park, eden največjih parkov v prestolnici. Velik je 22 hektarjev. Park je bil zgrajen v 1840-ih in ga je zasnoval Hans Ditlev Franciscus Linstow, ki je bil glavni arhitekt palače. Dva tisoč dreves je bilo zasajenih leta 1848, vendar je bil od takrat park večkrat prenovljen in postal enostavnejši z večjimi, a manj potmi in manj potoki.<ref>{{navedi splet |url=http://www.kongehuset.no/c75283/artikkel/vis.html?tid=75285 |title=Slottsparken |author=Royal Palace |accessdate=30 October 2009 |language=no |archive-url=https://web.archive.org/web/20101227121326/http://www.kongehuset.no/c75283/artikkel/vis.html?tid=75285 |archive-date=27 December 2010 |url-status=dead }}</ref> Kraljičin park je ločen del parka in sega v leto 1751, ko je bil zgrajen kot zasebni rokokojski vrt.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kongehuset.no/seksjon.html?tid=99668&sek=99667|title=Slottsparken|website=www.kongehuset.no|language=no|access-date=2019-09-18}}</ref> === Kipi v palačnem parku === *Kip Karla XIV. Janeza Švedskega, ki je na trgu palače. Kipar Brynjulf Bergslien. *Kip kraljice Maud. Izklesala Ada Madssen. *Kip prestolonaslednice Märthe. Oblikovala Kirsten Kokkin. *Kip kraljice Sonje. Oblikovala Kirsten Kokkin. *Kip Camille Collett. Kipar [[Gustav Vigeland]]. *Kip Nilsa Henrika Abela. Kipar Gustav Vigeland. == Umetniški hlev Kraljice Sonje == Leta 2017 so nekdanje palačne konjušnice prenovili in preuredili v večnamensko umetniško prizorišče, ki so ga poimenovali ''Dronning Sonja KunstStall''. Stavba se bo uporabljala kot umetniška galerija, muzej in koncertna dvorana, zdaj pa je odprta za javnost. Stavba hleva, ki je v bližini parka, je bila zgrajena hkrati s kraljevo palačo in je bila dokončana leta 1849. Prvotno je hlev lahko gostil 38 konjev, vendar je bil kompleks med vladavino kralja Haakona VII. in njegove žene kraljice Maud močno razširjen in izboljšan. Med letoma 1905 in 1911 je bil hlev prezidan v konjeniško hišo z jahalnico, kovačnico in veterinarskim prostorom. Arhitekt Hjalmar Welhaven je vodil projekt širitve, medtem ko je kraljica Maud prevzela pobudo za modeliranje izboljšane hlevske dvorane po Royal Mews v Londonu. Konj v hlevu ni bilo več od leta 1940, po koncu nemške okupacije Norveške med drugo svetovno vojno pa je bil objekt večinoma uporabljen kot skladišče in garaža. Kralj Harald se je odločil prenoviti stavbo kot darilo svoji ženi kraljici Sonji ob njenem 80. rojstnem dnevu leta 2017.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.royalcourt.no/tale.html?tid=153445&sek=28409&scope=27248 |title=The King and Queen 80th anniversary: The Queen's speech |accessdate=2023-07-02 |archive-date=2019-12-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191205080745/https://www.royalcourt.no/tale.html?tid=153445&sek=28409&scope=27248 |url-status=dead }}</ref> Prenove so bile izvedene s skupnimi prizadevanji podjetij Statsbygg, Riksantikvatren in Snøhetta. == Galerija == <gallery> File:1292 A2. Oslo (11415436255).jpg|Pogled iz zraka na kraljevo palačo in okoliški park File:Slott noreg bak 1.jpg|Pogled na kraljevo palačo od zadaj File:Slottet IMG 6069 rk 85500.JPG|Kraljeva družina stoji na balkonu palače File:Oslo-May-17th-2005.jpg|Otroška parada mimo kraljeve palače ob dnevu norveške ustave File:Karl johan statue 1.jpg|Kip kralja Karla Janeza na palačnem trgu File:Royal Palace from Karl Johans Gate (2327073839).jpg|Pogled na kraljevo palačo s ulice Karla Janeza. Na levi strani se vidi obzidje Stortinga. </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Royal Palace, Oslo}} *[http://www.kongehuset.no/c27322/seksjonstekst/vis.html?tid=28697 The Royal Palace (Official website of The Royal Norwegian Family)] *[http://www.nb.no/cgi-bin/galnor/gn_sok.sh?context=0&offset=0&skjema=0&type=e&tittel=slottet&Start=S%F8k&fm=1&limit=20&user_offset=1 Historical photos] National Library of Norway {{in lang|no}} *[https://web.archive.org/web/20160304201712/http://tux1.aftenposten.no/kul_und/kultur/d73299.htm Slottet er 150 år] Aftenposten, 1999 {{in lang|no}} {{coord|59|55|0.88|N|10|43|39.24|E|type:landmark|display=title}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Oslu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1849]] [[Kategorija:Palače na Norveškem]] 64s85n9j67qa09v97bk0808hbbabyzl Dirka po Španiji 2023 0 548488 6682898 6265793 2026-05-30T11:33:21Z Doncsecz~slwiki 9581 6682898 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Španiji 2023 | series = [[UCI World Tour 2023]] | race_no = | season_no = 31 | image = File:Vuelta a España 2023 map.svg | image_size = 350 | image_caption = Trasa dirke | image_alt = | date = 26. avgust – 17. september | stages = 21 | distance = 3153,8 | unit = km | time = 76h 48' 21" | first = [[Sepp Kuss]] | first_nat = USA | first_team = {{ct|TJV|2023}} | first_color = red | second = [[Jonas Vingegaard]] | second_nat = DEN | second_team = {{ct|TJV|2023}} | third = [[Primož Roglič]] | third_nat = SLO | third_team = {{ct|TJV|2023}} | points = [[Kaden Groves]] | points_nat = AUS | points_team = {{ct|ADC|2023}} | points_color = dark green | mountains = [[Remco Evenepoel]] | mountains_nat = BEL | mountains_team = {{ct|SOQ|2023}} | mountains_color = blue polkadot | youth = [[Juan Ayuso]] | youth_nat = ESP | youth_team = {{ct|UAD men|2023}} | youth_color = white | combativity = [[Remco Evenepoel]] | combativity_nat = BEL | combativity_team = {{ct|SOQ|2023}} | combativity_color = yellow number | team = {{ct|TJV|2023}} | team_nat = NED | team_color = red number | previous = [[Dirka po Španiji 2022|2022]] | next = [[Dirka po Španiji 2024|2024]] }} '''Dirka po Španiji 2023''' ({{jezik-es|Vuelta a España 2023}}) je 78. izvedba [[Dirka po Španiji|dirke po Španiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[26. avgust]]a z ekipnim [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometrom]] v [[Barcelona|Barceloni]]<ref name="route">{{navedi splet |title=Route 2023 |url=https://www.lavuelta.es/en/overall-route |website=.lavuelta.es |access-date=11 January 2023 |language=en}}</ref> in končala [[17. september|17. septembra]] v [[Madrid]]u.<ref>{{navedi splet |last1=Cerezuela |first1=Luis |title=Vuelta España 2023: Recorrido, etapas y equipos |url=https://www.ciclo21.com/vuelta-espana-2023-recorrido-equipos/ |website=Ciclo21 |access-date=25 June 2023 |language=es |date=24 June 2023}}</ref> Sodelovalo je 176 kolesarjev iz 22-ih ekip. Rdečo majico je prvič osvojil [[Sepp Kuss]], drugo mesto [[Jonas Vingegaard]], tretje pa [[Primož Roglič]] (vsi {{ct|TJV|2023}}). Zeleno majico je osvojil [[Kaden Groves]] ({{ct|ADC|2023}}), pikčasto majico [[Remco Evenepoel]] ({{ct|SOQ|2023}}), belo majico pa [[Juan Ayuso]] ({{ct|UAD men|2023}}).<ref name="class">{{navedi splet|url=https://www.lavuelta.es/en/rankings|title=Official classifications of La Vuelta 2023|website=LA VUELTA.ES|publisher=[[Amaury Sport Organisation]]|access-date=17 September 2023|archive-date=13 September 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180913110548/https://www.lavuelta.es/en/rankings|url-status=live}}</ref> Team Jumbo–Visma je z zmago Kussa postala prva ekipa z zmagami na vseh dirkah [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Toura]] v istem letu, prvič po letu [[Dirka po Španiji 1966|1966]] je ista ekipa osvojil prva tri mesta v skupnem seštevku dirke po Španiji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/kuss-uradno-osvojil-rdeco-majico-po-begu-zadnja-etapa-zeleni-majici/681669 |title=Kuss uradno osvojil rdečo majico, po begu zadnja etapa zeleni majici |accessdate=2023-09-18 |date=2023-09-17 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ==Ekipe== '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{ct|ALM|2023}} * {{ct|ADC|2023}} * {{ct|ARK men|2023}} * {{ct|AST|2023}} * {{ct|BOH|2023}} * {{ct|COF men|2023}} * {{ct|EFE|2023}} * {{ct|GFC|2023}} * {{ct|IGD|2023}} * {{ct|ICW|2023}} * {{ct|TFS men|2023b}} * {{ct|MOV men|2023}} * {{ct|SOQ|2023}} * {{ct|TBV|2023}} * {{ct|DSM men|2023b}} * {{ct|JAY men|2023}} * {{ct|TJV|2023}} * {{ct|UAD men|2023}} {{div col end}} '''UCI ProTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{ct|BBH|2023}} * {{ct|CJR|2023}} * {{ct|LTS|2023}} * {{ct|TDE|2023}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="route" /><ref>{{navedi splet |last1=Weislo |first1=Laura |title=2023 Vuelta a España route |url=https://www.cyclingnews.com/races/vuelta-a-espana-2023/map/ |website=cyclingnews.com |access-date=25 June 2023 |language=en |date=31 March 2023}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec ! scope="col" |Sklic |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 26. avgust | [[Barcelona]] — [[Barcelona]] | style="text-align:center;" | 14,6 km | [[File:Team Time Trial Stage.svg|20px|link=|alt=]] | ekipni [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{flagicon|NED}} {{ct|DSM men|2023b}} | <ref>{{navedi splet |last1=Lamoureux |first1=Lyne |title=Vuelta a España: Team dsm-firmenich win rain-soaked stage 1 team time trial|url=https://www.cyclingnews.com/races/vuelta-a-espana-2023/stage-1/results/ |website=cyclingnews.com |access-date=27 August 2023 |language=en |date=26 August 2023}}</ref> |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 27. avgust | [[Mataró]] — Barcelona | style="text-align:center;" | 181,3 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Andreas Kron]]|DEN}} | <ref>{{navedi splet |last1=Lamoureux |first1=Lyne |title=Vuelta a Espana: Andreas Krön takes solo win on stage 2 amid crashes and torrential rain |url=https://www.cyclingnews.com/races/vuelta-a-espana-2023/stage-2/results/ |website=cyclingnews.com |access-date=28 August 2023 |language=en |date=27 August 2023}}</ref> |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 28. avgust | [[Súria]] — [[Arinsal]] (Andora) | style="text-align:center;" | 158,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Remco Evenepoel]]|BEL}} | <ref>{{navedi splet |last1=Weislo |first1=Laura |title=Vuelta a España stage 3: Remco Evenepoel claims first summit stage showdown|url=https://www.cyclingnews.com/races/vuelta-a-espana-2023/stage-3/results/ |website=cyclingnews.com |access-date=29 August 2023 |language=en |date=28 August 2023}}</ref> |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 29. avgust | [[Andorra la Vella]] (Andora) — [[Tarragona]] | style="text-align:center;" | 183,4 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Kaden Groves]]|AUS}} | <ref>{{navedi splet |last1=Ryan|first1=Barry|title=Vuelta a España stage 4: Kaden Groves powers to sprint victory in Tarragona|url=https://www.cyclingnews.com/races/vuelta-a-espana-2023/stage-4/results/ |website=cyclingnews.com |access-date=1 September 2023 |language=en|date=29 August 2023}}</ref> |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 30. avgust | [[Morella, Castellón|Morella]] — [[Burriana]] | style="text-align:center;" | 185,7 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Kaden Groves]]|AUS}} | <ref>{{navedi splet |last1=Weislo|first1=Laura|title=Vuelta a España: Kaden Groves outkicks Filippo Ganna to win stage 5|url=https://www.cyclingnews.com/races/vuelta-a-espana-2023/stage-5/results/ |website=cyclingnews.com |access-date=1 September 2023 |language=en|date=30 August 2023}}</ref> |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 31. avgust | [[La Vall d'Uixó]] — [[Sierra de Javalambre|Observatorio Astrofísico de Javalambre]] | style="text-align:center;" | 181,3 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Sepp Kuss]]|USA}} | <ref>{{navedi splet |last1=Tyson|first1=Jackie|title=Vuelta a España: Sepp Kuss climbs to stage 6 victory at Javalambre|url=https://www.cyclingnews.com/races/vuelta-a-espana-2023/stage-6/results/ |website=cyclingnews.com |access-date=1 September 2023 |language=en|date=31 August 2023}}</ref> |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 1. september | [[Utiel]] — [[Oliva, Španija|Oliva]] | style="text-align:center;" | 188,8 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Geoffrey Soupe]]|FRA}} | |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 2. september | [[Dénia]] — [[Xorret de Catí]] | style="text-align:center;" | 164,8 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Primož Roglič]]|SLO}} | |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 3. september | [[Cartagena, Španija|Cartagena]] — [[Caravaca de la Cruz|Collado de la Cruz de Caravaca]] | style="text-align:center;" | 180,9 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovito-gorska etapa | {{flagathlete|[[Lennard Kämna]]|GER}} | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 4. september | style="text-align:center" colspan="6" | dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 5. september | [[Valladolid]] — Valladolid | style="text-align:center;" | 25 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{flagathlete|[[Filippo Ganna]]|ITA}} | |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 6. september | [[Lerma, Province of Burgos|Lerma]] — [[Vinuesa|La Laguna Negra]] | style="text-align:center;" | 163,2 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Jesús Herrada]]|ESP}} | |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 7. september | [[Ólvega]] — [[Zaragoza]] | style="text-align:center;" | 165,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Juan Sebastián Molano]]|COL}} | |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 8. september | [[Formigal]] — [[Col du Tourmalet]] (Francija) | style="text-align:center;" | 134,7 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} | |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 9. september | [[Sauveterre-de-Béarn]] (Francija) — [[Isaba|Larra-Belagua]] | style="text-align:center;" | 161,7 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Remco Evenepoel]]|BEL}} | |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 10. september | [[Pamplona]] — [[Lekunberri, Španija|Lekunberri]] | style="text-align:center;" | 156,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]]|POR}} | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 11. september | style="text-align:center" colspan="6" | dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 12. september | [[Liencres Playa]] — [[Bejes]] | style="text-align:center;" | 119,7 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} | |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 13. september | [[Ribadesella]] — [[Alto de L'Angliru]] | style="text-align:center;" | 122,6 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Primož Roglič]]|SLO}} | |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 14. september | [[Allande|Pola de Allande]] — [[Llinares|La Cruz de Linares]] | style="text-align:center;" | 178,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Remco Evenepoel]]|BEL}} | |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 15. september | [[La Bañeza]] — [[Íscar]] | style="text-align:center;" | 177,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Alberto Dainese]]|ITA}} | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 16. september | [[Manzanares el Real]] — [[Guadarrama]] | style="text-align:center;" | 208,4 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Wout Poels]]|NED}} | |- ! scope="row" | [[2023 Vuelta a España, Stage 12 — Stage 21#Stage 21|21]] | style="text-align:right" | 17. september | [[Hipódromo de la Zarzuela]] — [[Madrid]] | style="text-align:center;" | 101 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Kaden Groves]]|AUS}} | |- ! colspan="3" | Skupaj | colspan="5" style="text-align:center" | 3153,8 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:13%;" | Rdeča majica<br />{{cjersey|red|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Zelena majica<br />{{cjersey|green|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Pikčasta majica<br />{{cjersey|blue polkadot|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Ekipno<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Borbenost<br />{{cjersey|yellow number|size=25px}} |- ! scope="row" | 1 | {{ct|DSM men|2023b}} | style="background:#FFE6E6;" | [[Lorenzo Milesi]] | ''brez'' | ''brez'' | style="background:white;" | [[Lorenzo Milesi]] | style="background:#E4B3AB;" | {{ct|DSM men|2023b}} | ''brez'' |- ! scope="row" | 2 |[[Andreas Kron]] | style="background:#FFE6E6;" |[[Andrea Piccolo]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Andreas Kron|link=Andreas Kron}} | style="background:azure;" |[[Matteo Sobrero]] | style="background:white;" |[[Andrea Piccolo]] | style="background:#E4B3AB;" |{{Ct|EFE|2023}} | style="background:#FFCD5F;" |[[Javier Romo]] |- ! scope="row" | 3 | [[Remco Evenepoel]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan=3| [[Remco Evenepoel]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Andrea Vendrame|link=Andrea Vendrame}} | style="background:azure;" | [[Remco Evenepoel]] | style="background:white;" rowspan=3| [[Remco Evenepoel]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan=3| {{ct|TJV|2023}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Damiano Caruso]] |- ! scope="row" | 4 | [[Kaden Groves]] | style="background:#008000;" rowspan=18| {{font colour|white|Kaden Groves|link=Kaden Groves}} | style="background:azure;" rowspan=7| [[Eduardo Sepúlveda]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ander Okamika]] |- ! scope="row" | 5 | [[Kaden Groves]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Eric Fagúndez]] |- ! scope="row" | 6 | [[Sepp Kuss]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan=2| [[Lenny Martinez (kolesar)|Lenny Martinez]] | style="background:white;" rowspan=4| [[Lenny Martinez (kolesar)|Lenny Martinez]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan=2| {{ct|TBV|2023}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Mikel Landa]] |- ! scope="row" | 7 | [[Geoffrey Soupe]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ander Okamika]] |- ! scope="row" | 8 | [[Primož Roglič]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan=14| [[Sepp Kuss]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan=14| {{ct|TJV|2023}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Oier Lazkano]] |- ! scope="row" | 9 | [[Lennard Kämna]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Jon Barrenetxea]] |- ! scope="row" | 10 | [[Filippo Ganna]] | style="background:white;" rowspan=3| [[Remco Evenepoel]] | ''brez'' |- ! scope="row" | 11 | [[Jesús Herrada]] | style="background:azure;" rowspan=2| [[Jesús Herrada]] | style="background:#FFCD5F;" | [[José Manuel Díaz (kolesar)|José Manuel Díaz]] |- ! scope="row" | 12 | [[Juan Sebastián Molano]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Jetse Bol]] |- ! scope="row" | 13 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:azure;" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:white;" rowspan=9| [[Juan Ayuso]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Michael Storer]] |- ! scope="row" | 14 | [[Remco Evenepoel]] | style="background:azure;" rowspan=8| [[Remco Evenepoel]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Remco Evenepoel]] |- ! scope="row" | 15 | [[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Remco Evenepoel]] |- ! scope="row" | 16 || [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Joel Nicolau]] |- ! scope="row" | 17 || [[Primož Roglič]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Remco Evenepoel]] |- ! scope="row" | 18 || [[Remco Evenepoel]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Remco Evenepoel]] |- ! scope="row" | 19 || [[Alberto Dainese]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Michal Schlegel]] |- ! scope="row" | 20 | [[Wout Poels]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Pelayo Sánchez]] |- ! scope="row" | 21 | [[Kaden Groves]] | ''brez'' |- !colspan="2" | Skupaj ! style="background:red;" | {{font colour|white|Sepp Kuss|link=Sepp Kuss}} ! style="background:#006400;" | {{font colour|white|Kaden Groves|link=Kaden Groves}} ! style="background:#0094FF;" | {{font colour|white|Remco Evenepoel|link=Remco Evenepoel}} ! style="background:#fff;" | [[Juan Ayuso]] ! style="background:#E42A19;" | {{font colour|white|Team Jumbo–Visma|link=Team Jumbo–Visma}} ! style="background:#FFB927;" | [[Remco Evenepoel]] |} == Končna razvrstitev == {| class="wikitable" |- ! scope="col" colspan="4" | Legenda |- | {{cjersey|red}} |Predstavlja vodilnega v skupnem seštevku | {{cjersey|white}} |Predstavlja najboljšega mladega kolesarja |- | {{cjersey|green}} |Predstavlja vodilnega po točkah | {{cjersey|red number}} |Predstavlja vodilne v ekipnem seštevku |- | {{cjersey|blue polkadot}} |Predstavlja vodilnega v gorski razvrstitvi | {{cjersey|yellow number}} |Predstavlja najbolj borbenega kolesarja |- |} === Rdeča majica === [[Slika:Sepp Kuss Vuelta a España 2023 Valladolid.jpg|thumb|right|250px|Zmagovalec [[Sepp Kuss]] v rdeči majici po 10. etapi]] {| class="wikitable" style="width:45em;margin-bottom:0;" |+ Skupna razvrstitev kolesarjev (1–10)<ref name="class"/> |- ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Sepp Kuss]]|USA}} {{cjersey|red}}{{cjersey|red number}} | {{ct|TJV|2023}} | style="text-align:right;" | 76h 48' 21" |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} {{cjersey|red number}} | {{ct|TJV|2023}} | style="text-align:right;" | + 17" |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Primož Roglič]]|SLO}} {{cjersey|red number}} | {{ct|TJV|2023}} | style="text-align:right;" | + 1' 08" |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Juan Ayuso]]|ESP}} {{cjersey|white}} | {{ct|UAD men|2023}} | style="text-align:right;" | + 3' 18" |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Mikel Landa]]|ESP}} | {{ct|TBV|2023}} | style="text-align:right;" | + 3' 37" |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Enric Mas]]|ESP}} | {{ct|MOV men|2023}} | style="text-align:right;" | + 4' 14" |- ! scope="row" | 7 | {{flagg|uxx|blank}} [[Aleksander Vlasov (kolesar)|Aleksander Vlasov]] | {{ct|BOH|2023}} | style="text-align:right;" | + 7' 53" |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Cian Uijtdebroeks]]|BEL}} | {{ct|BOH|2023}} | style="text-align:right;" | + 8' 00" |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[João Almeida (kolesar)|João Almeida]]|POR}} | {{ct|UAD men|2023}} | style="text-align:right;" | + 10' 08" |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Santiago Buitrago]]|COL}} | {{ct|TBV|2023}} | style="text-align:right;" | + 11' 38" |} {| class="collapsible collapsed wikitable" style="width:45em;margin-top:-1px;" |- ! scope="col" colspan="4" | Skupna razvrstitev kolesarjev (11–134)<ref name="class" /> |- ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 11 | {{flagathlete|[[Steff Cras]]|BEL}} | {{ct|TDE|2023}} | style="text-align:right;" | + 14' 04" |- ! scope="row" | 12 | {{flagathlete|[[Remco Evenepoel]]|BEL}} {{cjersey|blue polkadot}}{{cjersey|yellow number}} | {{ct|SOQ|2023}} | style="text-align:right;" | + 16' 44" |- ! scope="row" | 13 | {{flagathlete|[[Cristián Rodríguez (kolesar)|Cristián Rodríguez]]|ESP}} | {{ct|ARK men|2023}} | style="text-align:right;" | + 22' 13" |- ! scope="row" | 14 | {{flagathlete|[[Marc Soler]]|ESP}} | {{ct|UAD men|2023}} | style="text-align:right;" | + 25' 21" |- ! scope="row" | 15 | {{flagathlete|[[Wout Poels]]|NED}} | {{ct|TBV|2023}} | style="text-align:right;" | + 31' 00" |- ! scope="row" | 16 | {{flagathlete|[[Einer Rubio]]|COL}} | {{ct|MOV men|2023}} | style="text-align:right;" | + 34' 49" |- ! scope="row" | 17 | {{flagathlete|[[Juan Pedro López]]|ESP}} | {{ct|LTK men|2023b}} | style="text-align:right;" | + 35' 47" |- ! scope="row" | 18 | {{flagathlete|[[Antonio Tiberi]]|ITA}} | {{ct|TBV|2023}} | style="text-align:right;" | + 50' 13" |- ! scope="row" | 19 | {{flagathlete|[[Damiano Caruso]]|ITA}} | {{ct|TBV|2023}} | style="text-align:right;" | + 53' 47" |- ! scope="row" | 20 | {{flagathlete|[[Emanuel Buchmann]]|GER}} | {{ct|BOH|2023}} | style="text-align:right;" | + 59' 02" |- ! scope="row" | 21 | {{flagathlete|[[Romain Bardet]]|FRA}} | {{ct|DSM men|2023b}} | style="text-align:right;" | + 1h 02' 10" |- ! scope="row" | 22 | {{flagathlete|[[Attila Valter]]|HUN}} {{cjersey|red number}} | {{ct|TJV|2023}} | style="text-align:right;" | + 1h 05' 42" |- ! scope="row" | 23 | {{flagathlete|[[Hugh Carthy]]|GBR}} | {{ct|EFE|2023}} | style="text-align:right;" | + 1h 19' 25" |- ! scope="row" | 24 | {{flagathlete|[[Lenny Martinez (kolesar)|Lenny Martinez]]|FRA}} | {{ct|GFC|2023}} | style="text-align:right;" | + 1h 21' 41" |- ! scope="row" | 25 | {{flagathlete|[[Wilco Kelderman]]|NED}} {{cjersey|red number}} | {{ct|TJV|2023}} | style="text-align:right;" | + 1h 24' 38" |- ! scope="row" | 26 | {{flagathlete|[[Paul Ourselin]]|FRA}} | {{ct|TDE|2023}} | style="text-align:right;" | + 1h 28' 13" |- ! scope="row" | 27 | {{flagathlete|[[Nicolas Prodhomme]]|FRA}} | {{ct|ALM|2023}} | style="text-align:right;" | + 1h 29' 05" |- ! scope="row" | 28 | {{flagathlete|[[Rémy Rochas]]|FRA}} | {{ct|COF men|2023}} | style="text-align:right;" | + 1h 29' 27" |- ! scope="row" | 29 | {{flagathlete|[[Rudy Molard]]|FRA}} | {{ct|GFC|2023}} | style="text-align:right;" | + 1h 33' 14" |- ! scope="row" | 30 | {{flagathlete|[[Lennard Kämna]]|GER}} | {{ct|BOH|2023}} | style="text-align:right;" | + 1h 38' 06" |- ! scope="row" | 31 | {{flagathlete|[[Geraint Thomas]]|GBR}} | {{ct|IGD|2023}} | style="text-align:right;" | + 1h 47' 59" |- ! scope="row" | 32 | {{flagathlete|[[Lennert Van Eetvelt]]|BEL}} | {{ct|LTS|2023}} | style="text-align:right;" | + 1h 48' 52" |- ! scope="row" | 33 | {{flagathlete|[[Louis Vervaeke]]|BEL}} | {{ct|SOQ|2023}} | style="text-align:right;" | + 1h 49' 44" |- ! scope="row" | 34 | {{flagathlete|[[Mattia Cattaneo]]|ITA}} | {{ct|SOQ|2023}} | style="text-align:right;" | + 1h 51' 42" |- ! scope="row" | 35 | {{flagathlete|[[Ben Zwiehoff]]|GER}} | {{ct|BOH|2023}} | style="text-align:right;" | + 1h 52' 28" |- ! scope="row" | 36 | {{flagathlete|[[Fabien Doubey]]|FRA}} | {{ct|TDE|2023}} | style="text-align:right;" | + 1h 56' 08" |- ! scope="row" | 37 | {{flagathlete|[[Pelayo Sánchez]]|ESP}} | {{ct|BBH|2023}} | style="text-align:right;" | + 1h 56' 27" |- ! scope="row" | 38 | {{flagathlete|[[Jan Tratnik]]|SLO}} {{cjersey|red number}} | {{ct|TJV|2023}} | style="text-align:right;" | + 1h 57' 16" |- ! scope="row" | 39 | {{flagathlete|[[Daniel Navarro]]|ESP}} | {{ct|BBH|2023}} | style="text-align:right;" | + 1h 57' 40" |- ! scope="row" | 40 | {{flagathlete|[[Finn Fisher-Black]]|NZL}} | {{ct|UAD men|2023}} | style="text-align:right;" | + 1h 58' 23" |- ! scope="row" | 41 | {{flagathlete|[[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]]|POR}} | {{ct|ICW|2023}} | style="text-align:right;" | + 1h 59' 20" |- ! scope="row" | 42 | {{flagathlete|[[Romain Grégoire]]|FRA}} | {{ct|GFC|2023}} | style="text-align:right;" | + 2h 01' 38" |- ! scope="row" | 43 | {{flagathlete|[[Sergio Higuita]]|COL}} | {{ct|BOH|2023}} | style="text-align:right;" | + 2h 08' 05" |- ! scope="row" | 44 | {{flagathlete|[[Larry Warbasse]]|USA}} | {{ct|ALM|2023}} | style="text-align:right;" | + 2h 09' 29" |- ! scope="row" | 45 | {{flagathlete|[[Michael Storer]]|AUS}} | {{ct|GFC|2023}} | style="text-align:right;" | + 2h 13' 42" |- ! scope="row" | 46 | {{flagathlete|[[Andrej Zeic]]|KAZ}} | {{ct|AST|2023}} | style="text-align:right;" | + 2h 14' 13" |- ! scope="row" | 47 | {{flagathlete|[[Jonathan Kléver Caicedo]]|ECU}} | {{ct|EFE|2023}} | style="text-align:right;" | + 2h 15' 49" |- ! scope="row" | 48 | {{flagathlete|[[Fernando Barceló]]|ESP}} | {{ct|CJR|2023}} | style="text-align:right;" | + 2h 17' 00" |- ! scope="row" | 49 | {{flagathlete|[[Max Poole]]|GBR}} | {{ct|DSM men|2023b}} | style="text-align:right;" | + 2h 17' 18" |- ! scope="row" | 50 | {{flagathlete|[[Kenny Elissonde]]|FRA}} | {{ct|LTK men|2023b}} | style="text-align:right;" | + 2h 18' 25" |- ! scope="row" | 51 | {{flagathlete|[[Dorian Godon]]|FRA}} | {{ct|ALM|2023}} | style="text-align:right;" | + 2h 19' 07" |- ! scope="row" | 52 | {{flagathlete|[[Robert Gesink]]|NED}} {{cjersey|red number}} | {{ct|TJV|2023}} | style="text-align:right;" | + 2h 19' 43" |- ! scope="row" | 53 | {{flagathlete|[[Nelson Oliveira (kolesar)|Nelson Oliveira]]|POR}} | {{ct|MOV men|2023}} | style="text-align:right;" | + 2h 20' 10" |- ! scope="row" | 54 | {{flagathlete|[[Rubén Fernández (kolesar)|Rubén Fernández]]|ESP}} | {{ct|COF men|2023}} | style="text-align:right;" | + 2h 21' 26" |- ! scope="row" | 55 | {{flagathlete|[[Egan Bernal]]|COL}} | {{ct|IGD|2023}} | style="text-align:right;" | + 2h 22' 50" |- ! scope="row" | 56 | {{flagathlete|[[Mikaël Cherel]]|FRA}} | {{ct|ALM|2023}} | style="text-align:right;" | + 2h 24' 19" |- ! scope="row" | 57 | {{flagathlete|[[Joe Dombrowski]]|USA}} | {{ct|AST|2023}} | style="text-align:right;" | + 2h 26' 13" |- ! scope="row" | 58 | {{flagathlete|[[Simone Petilli]]|ITA}} | {{ct|ICW|2023}} | style="text-align:right;" | + 2h 27' 46" |- ! scope="row" | 59 | {{flagathlete|[[Jan Hirt]]|CZE}} | {{ct|SOQ|2023}} | style="text-align:right;" | + 2h 29' 04" |- ! scope="row" | 60 | {{flagathlete|[[Jonathan Castroviejo]]|ESP}} | {{ct|IGD|2023}} | style="text-align:right;" | + 2h 29' 11" |- ! scope="row" | 61 | {{flagathlete|[[Luis León Sánchez]]|ESP}} | {{ct|AST|2023}} | style="text-align:right;" | + 2h 36' 29" |- ! scope="row" | 62 | {{flagathlete|[[Ander Okamika]]|ESP}} | {{ct|BBH|2023}} | style="text-align:right;" | + 2h 36' 34" |- ! scope="row" | 63 | {{flagathlete|[[Chris Hamilton (kolesar)|Chris Hamilton]]|AUS}} | {{ct|DSM men|2023b}} | style="text-align:right;" | + 2h 36' 47" |- ! scope="row" | 64 | {{flagathlete|[[José Manuel Díaz (kolesar)|José Manuel Díaz]]|ESP}} | {{ct|BBH|2023}} | style="text-align:right;" | + 2h 37' 04" |- ! scope="row" | 65 | {{flagathlete|[[James Knox (kolesar)|James Knox]]|GBR}} | {{ct|SOQ|2023}} | style="text-align:right;" | + 2h 38' 31" |- ! scope="row" | 66 | {{flagathlete|[[Michel Ries]]|LUX}} | {{ct|ARK men|2023}} | style="text-align:right;" | + 2h 38' 52" |- ! scope="row" | 67 | {{flagathlete|[[Andreas Kron]]|DEN}} | {{ct|LTS|2023}} | style="text-align:right;" | + 2h 41' 49" |- ! scope="row" | 68 | {{flagathlete|[[Julien Bernard]]|FRA}} | {{ct|LTK men|2023b}} | style="text-align:right;" | + 2h 43' 57" |- ! scope="row" | 69 | {{flagathlete|[[Andrea Piccolo]]|ITA}} | {{ct|EFE|2023}} | style="text-align:right;" | + 2h 44' 14" |- ! scope="row" | 70 | {{flagathlete|[[Felix Engelhardt]]|GER}} | {{ct|JAY men|2023}} | style="text-align:right;" | + 2h 44' 35" |- ! scope="row" | 71 | {{flagathlete|[[Jasha Sütterlin]]|GER}} | {{ct|TBV|2023}} | style="text-align:right;" | + 2h 46' 56" |- ! scope="row" | 72 | {{flagathlete|[[Iván García Cortina|Iván García]]|ESP}} | {{ct|MOV men|2023}} | style="text-align:right;" | + 2h 47' 04" |- ! scope="row" | 73 | {{flagathlete|[[Élie Gesbert]]|FRA}} | {{ct|ARK men|2023}} | style="text-align:right;" | + 2h 48' 24" |- ! scope="row" | 74 | {{flagathlete|[[Jon Barrenetxea]]|ESP}} | {{ct|CJR|2023}} | style="text-align:right;" | + 2h 48' 51" |- ! scope="row" | 75 | {{flagathlete|[[Łukasz Owsian]]|POL}} | {{ct|ARK men|2023}} | style="text-align:right;" | + 2h 49' 48" |- ! scope="row" | 76 | {{flagathlete|[[Fabio Felline]]|ITA}} | {{ct|AST|2023}} | style="text-align:right;" | + 2h 50' 18" |- ! scope="row" | 77 | {{flagathlete|[[Abel Balderstone]]|ESP}} | {{ct|CJR|2023}} | style="text-align:right;" | + 2h 50' 22" |- ! scope="row" | 78 | {{flagathlete|[[Imanol Erviti]]|ESP}} | {{ct|MOV men|2023}} | style="text-align:right;" | + 2h 51' 33" |- ! scope="row" | 79 | {{flagathlete|[[Bauke Mollema]]|NED}} | {{ct|LTK men|2023b}} | style="text-align:right;" | + 2h 51' 48" |- ! scope="row" | 80 | {{flagathlete|[[Sean Quinn (kolesar)|Sean Quinn]]|USA}} | {{ct|EFE|2023}} | style="text-align:right;" | + 2h 52' 02" |- ! scope="row" | 81 | {{flagathlete|[[Oier Lazkano]]|ESP}} | {{ct|MOV men|2023}} | style="text-align:right;" | + 2h 56' 45" |- ! scope="row" | 82 | {{flagathlete|[[Amanuel Ghebreigzabhier]]|ERI}} | {{ct|LTK men|2023b}} | style="text-align:right;" | + 2h 57' 43" |- ! scope="row" | 83 | {{flagathlete|[[Jesús Herrada]]|ESP}} | {{ct|COF men|2023}} | style="text-align:right;" | + 2h 59' 47" |- ! scope="row" | 84 | {{flagathlete|[[Diego Camargo|Diego Andrés Camargo]]|COL}} | {{ct|EFE|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 00' 24" |- ! scope="row" | 85 | {{flagathlete|[[Lorenzo Germani]]|ITA}} | {{ct|GFC|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 01' 05" |- ! scope="row" | 86 | {{flagathlete|[[Matteo Sobrero]]|ITA}} | {{ct|JAY men|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 01' 23" |- ! scope="row" | 87 | {{flagathlete|[[Jorge Arcas]]|ESP}} | {{ct|MOV men|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 01' 28" |- ! scope="row" | 88 | {{flagathlete|[[Dylan van Baarle]]|NED}} {{cjersey|red number}} | {{ct|TJV|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 02' 37" |- ! scope="row" | 89 | {{flagathlete|[[Jesús Ezquerra]]|ESP}} | {{ct|BBH|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 05' 57" |- ! scope="row" | 90 | {{flagathlete|[[Mathis Le Berre]]|FRA}} | {{ct|ARK men|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 11' 23" |- ! scope="row" | 91 | {{flagathlete|[[Vadim Pronski]]|KAZ}} | {{ct|AST|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 12' 40" |- ! scope="row" | 92 | {{flagathlete|[[Jacopo Mosca]]|ITA}} | {{ct|LTK men|2023b}} | style="text-align:right;" | + 3h 13' 12" |- ! scope="row" | 93 | {{flagathlete|[[Jonas Koch]]|GER}} | {{ct|BOH|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 16' 08" |- ! scope="row" | 94 | {{flagathlete|[[Sylvain Moniquet]]|BEL}} | {{ct|LTS|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 16' 23" |- ! scope="row" | 95 | {{flagathlete|[[Andrea Vendrame]]|ITA}} | {{ct|ALM|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 17' 26" |- ! scope="row" | 96 | {{flagathlete|[[Pieter Serry]]|BEL}} | {{ct|SOQ|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 18' 17" |- ! scope="row" | 97 | {{flagathlete|[[Nico Denz]]|GER}} | {{ct|BOH|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 20' 12" |- ! scope="row" | 98 | {{flagathlete|[[Julius Johansen]]|DEN}} | {{ct|ICW|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 20' 38" |- ! scope="row" | 99 | {{flagathlete|[[Thomas De Gendt]]|BEL}} | {{ct|LTS|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 22' 23" |- ! scope="row" | 100 | {{flagathlete|[[Joel Nicolau]]|ESP}} | {{ct|CJR|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 25' 22" |- ! scope="row" | 101 | {{flagathlete|[[Geoffrey Soupe]]|FRA}} | {{ct|TDE|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 25' 38" |- ! scope="row" | 102 | {{flagathlete|[[Eduardo Sepúlveda]]|ARG}} | {{ct|LTS|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 26' 22" |- ! scope="row" | 103 | {{flagathlete|[[Kévin Ledanois]]|FRA}} | {{ct|ARK men|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 29' 13" |- ! scope="row" | 104 | {{flagathlete|[[Filippo Ganna]]|ITA}} | {{ct|IGD|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 29' 23" |- ! scope="row" | 105 | {{flagathlete|[[Lewis Askey]]|GBR}} | {{ct|GFC|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 34' 07" |- ! scope="row" | 106 | {{flagathlete|[[David González (kolesar)|David González]]|ESP}} | {{ct|CJR|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 35' 12" |- ! scope="row" | 107 | {{flagathlete|[[Dries Van Gestel]]|BEL}} | {{ct|TDE|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 35' 34" |- ! scope="row" | 108 | {{flagathlete|[[Cyril Barthe]]|FRA}} | {{ct|BBH|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 37' 20" |- ! scope="row" | 109 | {{flagathlete|[[Paul Lapeira]]|FRA}} | {{ct|ALM|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 37' 49" |- ! scope="row" | 110 | {{flagathlete|[[Jetse Bol]]|NED}} | {{ct|BBH|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 38' 49" |- ! scope="row" | 111 | {{flagathlete|[[Hugo Hofstetter]]|FRA}} | {{ct|ARK men|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 41' 43" |- ! scope="row" | 112 | {{flagathlete|[[Jimmy Janssens]]|BEL}} | {{ct|ADC|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 42' 07" |- ! scope="row" | 113 | {{flagathlete|[[Otto Vergaerde]]|BEL}} | {{ct|LTK men|2023b}} | style="text-align:right;" | + 3h 42' 47" |- ! scope="row" | 114 | {{flagathlete|[[Michal Schlegel]]|CZE}} | {{ct|CJR|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 43' 03" |- ! scope="row" | 115 | {{flagathlete|[[Omar Fraile]]|ESP}} | {{ct|IGD|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 43' 40" |- ! scope="row" | 116 | {{flagathlete|[[Sean Flynn (kolesar)|Sean Flynn]]|GBR}} | {{ct|DSM men|2023b}} | style="text-align:right;" | + 3h 46' 39" |- ! scope="row" | 117 | {{flagathlete|[[Stefan Bissegger]]|SUI}} | {{ct|EFE|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 49' 54" |- ! scope="row" | 118 | {{flagathlete|[[Sébastien Grignard]]|BEL}} | {{ct|LTS|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 52' 09" |- ! scope="row" | 119 | {{flagathlete|[[Romain Combaud]]|FRA}} | {{ct|DSM men|2023b}} | style="text-align:right;" | + 3h 52' 10" |- ! scope="row" | 120 | {{flagathlete|[[Julius van den Berg]]|NED}} | {{ct|EFE|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 55' 05" |- ! scope="row" | 121 | {{flagathlete|[[Samuele Battistella]]|ITA}} | {{ct|AST|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 55' 44" |- ! scope="row" | 122 | {{flagathlete|[[Kaden Groves]]|AUS}} | {{ct|ADC|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 55' 48" |- ! scope="row" | 123 | {{flagathlete|[[Samuel Watson (kolesar)|Samuel Watson]]|GBR}} | {{ct|GFC|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 56' 03" |- ! scope="row" | 124 | {{flagathlete|[[Boy van Poppel]]|NED}} | {{ct|ICW|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 56' 20" |- ! scope="row" | 125 | {{flagathlete|[[François Bidard]]|FRA}} | {{ct|COF men|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 57' 47" |- ! scope="row" | 126 | {{flagathlete|[[Marijn van den Berg]]|NED}} | {{ct|EFE|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 57' 58" |- ! scope="row" | 127 | {{flagathlete|[[Hugo Page]]|FRA}} | {{ct|ICW|2023}} | style="text-align:right;" | + 3h 58' 16" |- ! scope="row" | 128 | {{flagathlete|[[Edward Theuns]]|BEL}} | {{ct|LTK men|2023b}} | style="text-align:right;" | + 3h 58' 20" |- ! scope="row" | 129 | {{flagathlete|[[Eric Fagúndez]]|URU}} | {{ct|BBH|2023}} | style="text-align:right;" | + 4h 00' 37" |- ! scope="row" | 130 | {{flagathlete|[[Kamil Gradek]]|POL}} | {{ct|TBV|2023}} | style="text-align:right;" | + 4h 00' 43" |- ! scope="row" | 131 | {{flagathlete|[[Jason Osborne]]|GER}} | {{ct|ADC|2023}} | style="text-align:right;" | + 4h 01' 48" |- ! scope="row" | 132 | {{flagathlete|[[José Herrada]]|ESP}} | {{ct|COF men|2023}} | style="text-align:right;" | + 4h 04' 20" |- ! scope="row" | 133 | {{flagathlete|[[Matevž Govekar]]|SLO}} | {{ct|TBV|2023}} | style="text-align:right;" | + 4h 04' 42" |- ! scope="row" | 134 | {{flagathlete|[[André Carvalho (kolesar)|André Carvalho]]|POR}} | {{ct|COF men|2023}} | style="text-align:right;" | + 4h 05' 13" |- ! scope="row" | 135 | {{flagathlete|[[Clément Davy]]|FRA}} | {{ct|GFC|2023}} | style="text-align:right;" | + 4h 07' 49" |- ! scope="row" | 136 | {{flagathlete|[[Edward Planckaert]]|BEL}} | {{ct|ADC|2023}} | style="text-align:right;" | + 4h 07' 53" |- ! scope="row" | 137 | {{flagathlete|[[Jan Maas (cyclist, born 1996)|Jan Maas]]|NED}} | {{ct|JAY men|2023}} | style="text-align:right;" | + 4h 08' 47" |- ! scope="row" | 138 | {{flagathlete|[[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]]|SLO}} | {{ct|UAD men|2023}} | style="text-align:right;" | + 4h 08' 58" |- ! scope="row" | 139 | {{flagathlete|[[Kim Heiduk]]|GER}} | {{ct|IGD|2023}} | style="text-align:right;" | + 4h 10' 09" |- ! scope="row" | 140 | {{flagathlete|[[Casper Pedersen]]|DEN}} | {{ct|SOQ|2023}} | style="text-align:right;" | + 4h 13' 57" |- ! scope="row" | 141 | {{flagathlete|[[Tobias Bayer]]|AUT}} | {{ct|ADC|2023}} | style="text-align:right;" | + 4h 15' 43" |- ! scope="row" | 142 | {{flagathlete|[[Milan Menten]]|BEL}} | {{ct|LTS|2023}} | style="text-align:right;" | + 4h 16' 43" |- ! scope="row" | 143 | {{flagathlete|[[Maurice Ballerstedt]]|GER}} | {{ct|ADC|2023}} | style="text-align:right;" | + 4h 22' 11" |- ! scope="row" | 144 | {{flagathlete|[[Alberto Dainese]]|ITA}} | {{ct|DSM men|2023b}} | style="text-align:right;" | + 4h 25' 39" |- ! scope="row" | 145 | {{flagathlete|[[Jarrad Drizners]]|AUS}} | {{ct|LTS|2023}} | style="text-align:right;" | + 4h 25' 50" |- ! scope="row" | 146 | {{flagathlete|[[Davide Cimolai]]|ITA}} | {{ct|COF men|2023}} | style="text-align:right;" | + 4h 26' 25" |- ! scope="row" | 147 | {{flagathlete|[[Juan Sebastián Molano]]|COL}} | {{ct|UAD men|2023}} | style="text-align:right;" | + 4h 27' 41" |- ! scope="row" | 148 | {{flagathlete|[[Rui Oliveira]]|POR}} | {{ct|UAD men|2023}} | style="text-align:right;" | + 4h 32' 55" |} {{columns-start}} === Zelena majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev po točkah (1–10)<ref name="class" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Kaden Groves]]|AUS}} {{cjersey|dark green}} | {{ct|ADC|2023}} | align="right" | 315 |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Remco Evenepoel]]|BEL}} {{cjersey|blue polkadot}}{{cjersey|yellow number}} | {{ct|SOQ|2023}} | align="right" | 236 |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Andreas Kron]]|DEN}} | {{ct|LTS|2023}} | align="right" | 167 |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Marc Soler]]|ESP}} | {{ct|UAD men|2023}} | align="right" | 133 |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} {{cjersey|red number}} | {{ct|TJV|2023}} | align="right" | 123 |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Filippo Ganna]]|ITA}} | {{ct|IGD|2023}} | align="right" | 119 |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Primož Roglič]]|SLO}} {{cjersey|red number}} | {{ct|TJV|2023}} | align="right" | 117 |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Marijn van den Berg]]|NED}} | {{ct|EFE|2023}} | align="right" | 117 |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Sepp Kuss]]|USA}} {{cjersey|red}}{{cjersey|red number}} | {{ct|TJV|2023}} | align="right" | 112 |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Juan Ayuso]]|ESP}} {{cjersey|white}} | {{ct|UAD men|2023}} | align="right" | 105 |} {{column}} === Pikčasta majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev na gorskih ciljih (1–10)<ref name="class" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Remco Evenepoel]]|BEL}} {{cjersey|blue polkadot}}{{cjersey|yellow number}} | {{ct|SOQ|2023}} | align="right" | 135 |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} {{cjersey|red number}} | {{ct|TJV|2023}} | align="right" | 51 |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Michael Storer]]|AUS}} | {{ct|GFC|2023}} | align="right" | 39 |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Romain Bardet]]|FRA}} | {{ct|DSM men|2023b}} | align="right" | 35 |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Primož Roglič]]|SLO}} {{cjersey|red number}} | {{ct|TJV|2023}} | align="right" | 33 |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Sepp Kuss]]|USA}} {{cjersey|red}}{{cjersey|red number}} | {{ct|TJV|2023}} | align="right" | 33 |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Damiano Caruso]]|ITA}} | {{ct|TBV|2023}} | align="right" | 30 |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Andreas Kron]]|DEN}} | {{ct|LTS|2023}} | align="right" | 28 |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Eduardo Sepúlveda]]|ARG}} | {{ct|LTS|2023}} | align="right" | 23 |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Jesús Herrada]]|ESP}} | {{ct|COF men|2023}} | align="right" | 22 |} {{columns-end}} {{columns-start}} === Bela majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših mladih kolesarjev (1–10)<ref name="class" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Juan Ayuso]]|ESP}} {{cjersey|white}} | {{ct|UAD men|2023}} | align="right" | 76h 51' 39" |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Cian Uijtdebroeks]]|BEL}} | {{ct|BOH|2023}} | align="right" | + 4' 42" |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[João Almeida (kolesar)|João Almeida]]|POR}} | {{ct|UAD men|2023}} | align="right" | + 6' 40" |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Santiago Buitrago]]|COL}} | {{ct|TBV|2023}} | align="right" | + 8' 20" |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Remco Evenepoel]]|BEL}} {{cjersey|blue polkadot}}{{cjersey|yellow number}} | {{ct|SOQ|2023}} | align="right" | + 13' 26" |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Einer Rubio]]|COL}} | {{ct|MOV men|2023}} | align="right" | + 31' 31" |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Antonio Tiberi]]|ITA}} | {{ct|TBV|2023}} | align="right" | + 46' 55" |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Attila Valter]]|HUN}} {{cjersey|red number}} | {{ct|TJV|2023}} | align="right" | + 1h 02' 24" |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Lenny Martinez (kolesar)|Lenny Martinez]]|FRA}} | {{ct|GFC|2023}} | align="right" | + 1h 18' 23" |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Lennert Van Eetvelt]]|BEL}} | {{ct|LTS|2023}} | align="right" | + 1h 45' 34" |} {{column}} === Ekipna razvrstitev === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših ekip (1–10)<ref name="class" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{flagicon|NED}} {{ct|TJV|2023}} {{cjersey|red number}} | align="right" | 229h 42' 26" |- ! scope="row" | 2 | {{flagicon|BHR}} {{ct|TBV|2023}} | align="right" | + 20' 49" |- ! scope="row" | 3 | {{flagicon|GER}} {{ct|BOH|2023}} | align="right" | + 32' 54" |- ! scope="row" | 4 | {{flagicon|UAE}} {{ct|UAD men|2023}} | align="right" | + 33' 46" |- ! scope="row" | 5 | {{flagicon|ESP}} {{ct|MOV men|2023}} | align="right" | + 2h 17' 23" |- ! scope="row" | 6 | {{flagicon|BEL}} {{ct|SOQ|2023}} | align="right" | + 3h 18' 27" |- ! scope="row" | 7 | {{flagicon|FRA}} {{ct|TDE|2023}} | align="right" | + 3h 25' 09" |- ! scope="row" | 8 | {{flagicon|FRA}} {{ct|GFC|2023}} | align="right" | + 3h 42' 37" |- ! scope="row" | 9 | {{flagicon|USA}} {{ct|LTK men|2023b}} | align="right" | + 4h 00' 16" |- ! scope="row" | 10 | {{flagicon|FRA}} {{ct|ARK men|2023}} | align="right" | + 4h 23' 23" |} {{columns-end}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Španiji}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|2023]] [[Kategorija:2023 v športu]] 1rn53zhu3p5cfxunpwsqy0zk899oq8m .kp 0 548510 6682690 6675388 2026-05-29T16:30:44Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Vrhnje internetne domene]]; dodal [[Kategorija:Državne vrhnje domene]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682690 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vrhnja domena |name = .kp |image = Emblem of North Korea.svg |caption = |introduced = 24. september 2007 |type = [[državna vrhnja domena]] |status = aktivna |registry = [[Star Joint Venture]] |sponsor = [[Računalniško središče Koreje]] (do{{nbsp}}2011)<br />Star Joint Venture (od 2011) |intendeduse = Povezani subjekti s [[Severna Koreja|Severno Korejo]] |actualuse = Uporabljajo jo predvsem severnokorejska vlada in podjetja v Severni Koreji. |restrictions = Biti mora podjetje, organizacija ali vladni subjekt s sedežem v DLRK. |structure = Imena se lahko registrirajo neposredno na drugi ravni ali na tretji ravni znotraj generičnih domen druge ravni. |document = |disputepolicy = |website = Spletni naslov registra, objavljen v zapisu o prenosu pooblastil IANA, ni več dostopen<br />''[https://web.archive.org/web/20110615025207/http://www.star.co.kp/ (Archive page)]'' |registereddomains = 28 |dateregistereddomains = 19. september 2016 |refregistereddomains = <ref name="Coldewey2016">{{navedi splet | title = North Korea accidentally lets slip all its .KP domains — and there aren't many | last = Coldewey | first = Devin | work = TechCrunch | date = 20 September 2016 | accessdate = 21 September 2016 | url = https://techcrunch.com/2016/09/20/north-korea-accidentally-lets-slip-all-its-kp-domains-and-there-arent-many/}}</ref> }} '''.kp''' je [[Vrhnja internetna domena|državna vrhnja domena]] (ang. [[Seznam vrhnjih internetnih domen|Country Code Top Level Domain - ccTLD]]) za Severno Korejo. Aktivna je od leta 2007. Od takrat z njo upravlja [[Star Joint Venture]]. == Glej tudi == * [[internet v Severni Koreji]] == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{comp-stub}} {{CcTLD}} [[Kategorija:Državne vrhnje domene]] [[Kategorija:Internet v Severni Koreji|Kp]] 7mnu1qugpcxomi9x63rd9owkg9jwwc6 6682691 6682690 2026-05-29T16:31:36Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Internet v Severni Koreji]]; dodal [[Kategorija:Gospodarstvo Severne Koreje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682691 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vrhnja domena |name = .kp |image = Emblem of North Korea.svg |caption = |introduced = 24. september 2007 |type = [[državna vrhnja domena]] |status = aktivna |registry = [[Star Joint Venture]] |sponsor = [[Računalniško središče Koreje]] (do{{nbsp}}2011)<br />Star Joint Venture (od 2011) |intendeduse = Povezani subjekti s [[Severna Koreja|Severno Korejo]] |actualuse = Uporabljajo jo predvsem severnokorejska vlada in podjetja v Severni Koreji. |restrictions = Biti mora podjetje, organizacija ali vladni subjekt s sedežem v DLRK. |structure = Imena se lahko registrirajo neposredno na drugi ravni ali na tretji ravni znotraj generičnih domen druge ravni. |document = |disputepolicy = |website = Spletni naslov registra, objavljen v zapisu o prenosu pooblastil IANA, ni več dostopen<br />''[https://web.archive.org/web/20110615025207/http://www.star.co.kp/ (Archive page)]'' |registereddomains = 28 |dateregistereddomains = 19. september 2016 |refregistereddomains = <ref name="Coldewey2016">{{navedi splet | title = North Korea accidentally lets slip all its .KP domains — and there aren't many | last = Coldewey | first = Devin | work = TechCrunch | date = 20 September 2016 | accessdate = 21 September 2016 | url = https://techcrunch.com/2016/09/20/north-korea-accidentally-lets-slip-all-its-kp-domains-and-there-arent-many/}}</ref> }} '''.kp''' je [[Vrhnja internetna domena|državna vrhnja domena]] (ang. [[Seznam vrhnjih internetnih domen|Country Code Top Level Domain - ccTLD]]) za Severno Korejo. Aktivna je od leta 2007. Od takrat z njo upravlja [[Star Joint Venture]]. == Glej tudi == * [[internet v Severni Koreji]] == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{comp-stub}} {{CcTLD}} [[Kategorija:Državne vrhnje domene]] [[Kategorija:Gospodarstvo Severne Koreje|Kp]] gb1ks9e5wzywncltxzl880g62t1k2p4 Lizbonski potres (1755) 0 553993 6682908 6513301 2026-05-30T11:52:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682908 wikitext text/x-wiki {{Infobox earthquake | title = Lizbonski potres (1755) | pre-1900 = yes | map = 1755_Lisbon_Earthquake_Location.png | local-date = {{start-date|1. november 1755| 1 November 1755}} | local-time = 09:40 | magnitude = 7.7–9.0 [[Moment magnitude scale|M<sub>w</sub>]] (est.) | depth = | countries affected = Portugalska, Španija in Maroko. [[Cunami]] je prizadel jug Velike Britanije in Irsko | location = {{Coord|36|N|11|W|display=inline, title}} <br /> ok. 200 km zahod-jugozahod od Cape St. Vincent in ok. 290 km jugozahodno od Lizbone | intensity = {{MMI|11}} | casualties = 12.000–50.000 mrtvih | aftershocks = | foreshocks = | landslide = | tsunami = | pgv = | fault = Azori–Gibraltar Transform Fault | pga = | damages = | affected = | type = | map_caption = | duration = | anss-url = | isc-event = | timestamp = | map2 = {{Location map+ |Atlantski ocean|relief=yes |places = {{Location map~|Atlantski ocean|lat= 36 |long= -11 |mark=Bullseye1.png|marksize=50}} | width = 250 | float = center | caption =}} | map_alt = | caption = | alt = | image = | name = | citations = }} '''Lizbonski potres leta 1755''', znan tudi kot '''veliki lizbonski potres''', je prizadel [[Portugalska|Portugalsko]], [[Iberski polotok]] in severozahodno [[Afrika|Afriko]] zjutraj v soboto, 1. novembra, na praznik [[Vsi sveti|Vseh svetih]], okoli 09:40 po lokalnem času.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.brown.edu/Departments/Portuguese_Brazilian_Studies/ejph/html/issue4/html/belo_main.html |title=Between History and Periodicity: Printed and Hand-Written News in 18th-Century Portugal |accessdate=2024-01-03 |archive-date=2011-06-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608124144/http://www.brown.edu/Departments/Portuguese_Brazilian_Studies/ejph/html/issue4/html/belo_main.html |url-status=dead }}</ref> V kombinaciji s poznejšimi [[požar]]i in [[cunami]]jem je [[potres]] skoraj popolnoma uničil [[Lizbona|Lizbono]] in sosednja območja. Seizmologi ocenjujejo, da je imel potres v Lizboni magnitudo 7,7<ref name="Fonseca">{{cite journal |last1=Fonseca |first1=Joao F. B. D. |title=A Reassessment of the Magnitude of the 1755 Lisbon Earthquake |journal=Bulletin of the Seismological Society of America |date=2020 |volume=110 |issue=1 |pages=1–17 |doi=10.1785/0120190198 |publisher=GeoScienceWorld|bibcode=2020BuSSA.110....1F |s2cid=213399185 }}</ref><ref name=":1">{{navedi splet|title=Magnitude of Great Lisbon Earthquake may have been lower than previous estimates| url=https://www.sciencedaily.com/releases/2020/01/200107104942.htm|access-date=2021-11-01|website=ScienceDaily|language=en}}</ref> ali več<ref name="volcanocafe_2016-05-06">{{navedi splet|title=The Lisbon Earthquake|url=https://www.volcanocafe.org/the-lisbon-earthquake/|date=2016-05-06|website=VolcanoCafe|language=en-GB|access-date=2020-05-23|archive-date=2020-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20200512231154/http://www.volcanocafe.org/the-lisbon-earthquake/|url-status=dead}}</ref> na lestvici trenutne magnitude, z epicentrom v [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] približno 200 km zahodno-jugozahodno od rta St. Vincent, rt v regiji Algarve in približno 290 km jugozahodno od Lizbone. Kronološko je bil to tretji znani potres velikega obsega, ki je prizadel mesto (po tistih iz let 1321 in 1531). Ocenjuje se, da je število žrtev v Lizboni okoli 12.000, kar ga uvršča med največje potrese v zgodovini. Potres je okrepil politične napetosti na Portugalskem in močno uničil [[Portugalski imperij]]. Evropski razsvetljenski filozofi so o dogodku na široko razpravljali in o njem govorili ter je navdihnil velik razvoj [[teodiceja|teodiceje]]. Kot prvi potres, ki je bil znanstveno raziskan glede njegovih učinkov na velikem območju, je pripeljal do rojstva sodobne [[seizmologija|seizmologije]] in [[potresno inženirstvo|potresnega inženirstva]]. == Potres in cunami == [[File:1755 Lisbon earthquake.jpg|thumb|left|Bakrorez iz leta 1755, ki prikazuje Lizbono v plamenih in cunami, ki preplavi ladje v pristanišču]] Potres je prizadel zjutraj 1. novembra 1755, na dan Vseh svetih. Sodobna poročila navajajo, da je potres trajal od tri in pol do šest minut, v središču mesta pa je povzročil razpoke, široke 5 metrov. Preživeli so zaradi varnosti odhiteli na odprt prostor dokov in opazovali, kako se morje umika, razkrivajoč nižino blata, posejano z izgubljenim tovorom in razbitinami ladij. Približno 40 minut po potresu je pristanišče in središče mesta zajel cunami, ki je drvel navzgor po reki [[Tajo]] ({{lang-pt|Tagus}}<ref>Viana-Baptista MA, Soares PM. Tsunami propagation along Tagus estuary (Lisbon, Portugal) preliminary results. ''Science of Tsunami Hazards'' 2006; 24(5):329 [http://www.sthjournal.org/245/baptista.pdf Online PDF]. {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081011111854/http://www.sthjournal.org/245/baptista.pdf|date=11 October 2008}} 27 May 2009.</ref> »tako hitro, da je več ljudi jahalo na konjih ... zaradi strahu, da bi jih odneslo, bili prisiljeni galopirati čim hitreje do zgornjih površin« Sledila sta mu še dva vala. Sveče, prižgane v domovih in cerkvah po vsem mestu za dan Vseh svetih, so bile prevrnjene, kar je povzročilo požar, ki se je razvil v ognjeno nevihto, ki je v mestu gorela več ur in zadušila ljudi do 30 metrov od ognja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.npr.org/2015/11/02/454051690/this-gulf-of-fire-examines-the-lisbon-portugal-earthquake-in-1755|title='This Gulf Of Fire' Examines The Lisbon, Portugal, Earthquake In 1755|publisher=NPR|date=2 November 2015}}</ref> [[File:Ex-voto a Nossa Senhora da Estrela (2.ª metade séc. XVIII) - João Glama Ströberle, atrib. (Museu de Lisboa, MC.PIN.0269).png|thumb|Sodobni ex-voto prikazuje reševanje triletnika izpod podrtega zidu pod budnim pogledom Gospe od Zvezde]] Lizbona ni bila edino portugalsko mesto, ki ga je prizadela katastrofa. Po vsem jugu države, zlasti v [[Algarve]]ju, je bilo uničenje divje. Cunami je uničil nekaj obalnih trdnjav v Algarveju, na nižjih ravneh pa je porušil več hiš. Skoraj vsa obalna mesta in vasi Algarve so bila močno poškodovana, razen Fara, ki je bil zaščiten s peščenimi bregovi Ria Formosa. V Lagosu so valovi dosegli vrh mestnega obzidja. Druga mesta v različnih portugalskih regijah, kot so Peniche, Cascais, [[Setúbal]] in celo [[Covilhã]] (ki je blizu gorovja Serra da Estrela v osrednji notranjosti Portugalske), je vidno prizadel potres, cunami ali oboje. Udarni valovi potresa so uničili del obzidja gradu Covilhã in njegovih velikih stolpov ter poškodovali več drugih stavb v Cova da Beira<ref>{{navedi splet |title=Muralhas da Cidade da Covilhã {{!}} www.visitportugal.com |url=https://www.visitportugal.com/pt-pt/NR/exeres/904B49FD-EB0B-4CA0-BD69-2E7F265C0FC9 |website=www.visitportugal.com |access-date=22 May 2021}}</ref><ref>{{navedi splet |title=O terramoto de 1755 ao redor da Gardunha |url=https://www.jornaldofundao.pt/opiniao/o-terramoto-de-1755-ao-redor-da-gardunha/ |publisher=Jornal do Fundão |access-date=22 May 2021}}</ref> kot tudi v [[Salamanca|Salamanci]] v [[Španija|Španiji]]. V Setúbalu so bili poškodovani deli [[utrdba São Filipe de Setúbal|utrdbe São Filipe de Setúbal]]. Na otoku [[Madeira]] so [[Funchal]] in številna manjša naselja utrpela veliko škodo. Skoraj vsa pristanišča v [[Azori|azorskem arhipelagu]] so utrpela večino uničenja zaradi cunamija, pri čemer je morje prodrlo približno 150 metrov v notranjost. Potres je prizadel tudi sedanja in nekdanja portugalska mesta v severni Afriki. Prizadeta so bila mesta, kot sta [[Ceuta]] (ki jo je Portugalska prepustila Španiji leta 1668) in Mazagon, kjer je cunami močno prizadel obalne utrdbe obeh mest, v nekaterih primerih pa jih je presegel in poplavil območje pristanišča. V Španiji je cunami zajel andaluzijsko atlantsko obalo in poškodoval mesto [[Cadiz]]. [[File:Tsunami Forecast Model Animation- Lisbon 1755.webm|thumb|left|2016 animacija iz NOAA]] [[File:Lisbon 1755 tsunami travel times.jpg|thumb|left|Izračunani potovalni časi (v urah) za valove cunamija 1. novembra 1755]] Potresne sunke so čutili po vsej Evropi<ref>{{citation|jstor=104951|title=An Extraordinary and Surprising Agitation of the Waters, though without Any Perceptible Motion of the Earth, Having Been Observed in Various Parts of This Island, Both Maritime and Inland, on the Same Day, and Chiefly about the Time, That the More Violent Commotions of Both Earth and Waters so Extensively Affected Many Very Distant Parts of the Globe; the Following Accounts, Relating to the Former, Have Been Transmitted to the Society; in Which are Specified the Times and Places when and Where They Happened|journal= Philosophical Transactions of the Royal Society of London |series=Series I|volume=49|pages=351–398|last1=Robertson|first1=John|last2=Webb|first2=Philip Carteret|last3=Adee|first3=Swithin|last4=Hodgson|first4=John|author5=Cranbrook|last6=Pringle|first6=John|last7=Mills|first7=Henry|last8=Birch|first8=Thomas|last9=Thomlinson|first9=Mr|last10=Philips|first10=Richard|last11=Crusius|first11=Lewis|last12=Blair|first12=John|last13=Parker|first13=Viscount|last14=Huxham|first14=John|last15=Borlase|first15=William|author16=Swanzey|last17=Arderon|first17=William|last18=Barber|first18=Thomas|last19=Harrison|first19=John|last20=Cowper|first20=Spencer|last21=Gardener|first21=Robert|last22=Colquhoun|first22=James|last23=Nicola|first23=L.|last24=Brocklesby|first24=Richard|author25=HEN TOM|last26=Steplin|first26=Joseph|last27=Hondt|first27=De|last28=Allamond|first28=Mons|year=1755|doi=10.1098/rstl.1755.0059|bibcode=1755RSPT...49..351R|doi-access=free}}</ref><ref>''Histoire de ma vie'', Book 2, Ch. XXVI; Casanova himself noted feeling the shocks when he was imprisoned in "The Leads" in Venice and specifically states they were the same ones that destroyed Lisbon</ref> vse do [[Finska|Finske]] in v Severni Afriki, po nekaterih virih pa celo na [[Grenlandija|Grenlandiji]] in [[Karibi]]h. Cunami, visok kar 20 metrov, je prizadel obalo severne Afrike in prizadel [[Martinik]] in [[Barbados]] čez Atlantski ocean. Trimetrski cunami je prizadel [[Cornwall]] na južni britanski obali. Zadet je bil tudi [[Galway]] na zahodni obali [[Irska|Irske]], kar je povzročilo delno uničenje dela "španskega loka" mestnega obzidja. V okrožju Clare je otok Aughinish nastal, ko je odplavila nizko ležečo povezavo s celino. V Kinsaleu je v pristanišču zasukalo več plovil in voda je pritekla na trg. Leta 2015 je bilo ugotovljeno, da so valovi cunamija morda dosegli obalo [[Brazilija|Brazilije]], takratne portugalske kolonije. Pisma, ki so jih poslale brazilske oblasti v času potresa, opisujejo škodo in uničenje, ki so jih povzročili velikanski valovi.<ref>{{navedi splet|last1=Losekann|first1=Marcos|author-link1=|title=Documentos mostram que tsunami atingiu costa brasileira século XVIII|url=http://g1.globo.com/fantastico/noticia/2015/10/documentos-mostram-que-tsunami-atingiu-costa-brasileira-seculo-xviii.html|website=Fantástico|publisher=Rede Globo|access-date=27 October 2015|language=pt|date=18 October 2015}}</ref> Čeprav so se seizmologi in geologi vedno strinjali, da je bil epicenter v Atlantiku zahodno od Iberskega polotoka, je bila njegova natančna lokacija predmet precejšnje razprave. Zgodnje hipoteze so predlagale greben Gorringe, približno 320 km jugozahodno od Lizbone, dokler simulacije niso pokazale, da je potrebna lokacija bližje obali Portugalske, da bi ustrezala opazovanim učinkom cunamija. Seizmična refleksijska raziskava oceanskega dna vzdolž Azorsko-Gibraltarskega transformacijskega preloma iz leta 1992 je odkrila 50 km narivni [[prelom (geologija)|prelom]] jugozahodno od rta St. Vincent, z zdrsom za več kot 1 km. Ta struktura je morda ustvarila primarni tektonski dogodek.<ref name="fault">Zitellini N. et al., The tectonic source of the 1755 Lisbon earthquake and tsunami. Anali di Geofisica 1999; 42(1): 49. [http://www.earth-prints.org/bitstream/2122/1344/1/06%20zitellini.pdf Online PDF]. {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071011033749/http://www.earth-prints.org/bitstream/2122/1344/1/06%20zitellini.pdf |date=11 October 2007 }} 27 May 2009.</ref> == Žrtve in škoda == [[File:Convento do Carmo ruins in Lisbon.jpg|thumb|Ruševine samostana Carmo, ki je bil uničen v lizbonskem potresu]] Gospodarski zgodovinar Álvaro Pereira je ocenil, da je bilo od takratnega prebivalstva Lizbone približno 200.000 ljudi ubitih 30.000–40.000. Še 10.000 jih je morda umrlo v Maroku. Študija iz leta 2009 o sodobnih poročilih v zvezi z dogodkom 1. novembra je ugotovila, da so nejasna in jih je težko ločiti od poročil o drugi lokalni seriji potresov 18. in 19. novembra.<ref>Blanc P.-L. (2009) [https://www.nat-hazards-earth-syst-sci.net/9/725/2009/nhess-9-725-2009.pdf Earthquakes and tsunami in November 1755 in Morocco: a different reading of contemporaneous documentary sources]. ''Nat. Hazards Earth Syst. Sci.'' 2009; 9: 725–738.</ref> Pereira je skupno število žrtev na Portugalskem, v Španiji in Maroku zaradi potresa ter posledičnih požarov in cunamija ocenil na 40.000 do 50.000 ljudi.<ref>Pereira (2006), pp. 8–9, 33–9921.</ref> Uničenih je bilo 85 odstotkov lizbonskih stavb, vključno s slavnimi palačami in knjižnicami, pa tudi večina primerov značilne portugalske [[manuelinska arhitektura|manuelinske arhitekture]] iz 16. stoletja. Kasnejši požar je uničil več stavb, ki so utrpele malo škode v potresu. Nova lizbonska operna hiša (''Ópera do Tejo''), odprta sedem mesecev pred tem, je pogorela do tal. Kraljevo [[palača Ribeira|palačo Ribeira]], ki je stala tik ob reki Tejo na sodobnem trgu [[Praça do Comércio]], sta uničila potres in cunami. V notranjosti je bila izgubljena kraljeva knjižnica s 70.000 zvezki in na stotine umetnin, vključno s slikami [[Tizian]]a, [[Peter Paul Rubens|Rubensa]] in [[Correggio|Correggia]]. Kraljevi arhivi so izginili skupaj s podrobnimi zgodovinskimi zapisi o raziskovanjih [[Vasco da Gama|Vasca da Game]] in drugih zgodnjih pomorščakov. Uničena je bila tudi palača Henriqueja de Menesesa, 3. markiza Louriçalskega, v kateri je bilo 18.000 knjig.<ref name="Li&Lin">{{navedi splet|url=https://academics.tjhsst.edu/canoe/hum/gw/WesternEU/group7/lisbonearthquake.doc|title=A Comprehensive Report of the Great Lisbon Earthquake|archive-url=https://web.archive.org/web/20121222021717/http://academics.tjhsst.edu/canoe/hum/gw/WesternEU/group7/lisbonearthquake.doc|archive-date=22 December 2012|url-status=dead|access-date=11 March 2018}}</ref> Potres je poškodoval več večjih cerkva v Lizboni, in sicer [[Lizbonska stolnica|Lizbonsko stolnico]], stolnico svetega Pavla, Santa Catarino, [[Samostan São Vicente de Fora|São Vicente de Fora]] in [[cerkev Nossa Senhora da Conceição Velha]]. [[Bolnišnica Real de Todos-os-Santos|Kraljevo bolnišnico]] vseh svetnikov (tedanjo največjo javno bolnišnico) na trgu Rossio je požrl požar in na stotine bolnikov je zgorelo. Izgubljen je bil tudi grob narodnega heroja [[Nuno Álvares Pereira|Nuna Álvaresa Pereire]]. Obiskovalci Lizbone se lahko še vedno sprehodijo po ruševinah [[Samostan Carmo|samostana Carmo]], ki so bile ohranjene, da bi Lizbončane spomnile na uničenje. Večina dokumentacije o potresu v Algarveju leta 1722, ki je bila poslana v Lizbono v arhiv, se je izgubila po požaru, ki je sledil potresu leta 1755. == Prizadevanja za pomoč in obnovo == [[File:Lisbon1755hangingdetail.JPG|thumb|left|Usmrtitve po lizbonskem potresu. V kaotičnih posledicah katastrofe je bilo obešenih najmanj 34 roparjev. Kot opozorilo pred ropanjem je portugalski kralj [[Jožef Portugalski|Jožef I.]] ukazal zgraditi vislice v več delih mesta.<ref>{{navedi knjigo | title=The Lisbon Earthquake in 1755: The First Modern Disaster | author=Dynes, Russell R. | year=2003}}</ref>]] Kraljeva družina se je iz katastrofe rešila nepoškodovana: portugalski kralj Jožef I. in dvor sta po maši ob sončnem vzhodu zapustila mesto in s tem izpolnila željo ene od kraljevih hčera, da počitnice preživi stran od Lizbone. Po katastrofi je Jožef I. razvil strah pred življenjem znotraj zidov in dvor je bil nastanjen v ogromnem kompleksu šotorov in paviljonov v hribih Ajude, takrat na obrobju Lizbone. Kraljeva klavstrofobija ni nikoli popustila in šele po Jožefovi smrti je njegova hči [[Marija I. Portugalska]] začela graditi kraljevo [[palača Ajuda|palačo Ajuda]], ki še vedno stoji na mestu starega šotorskega taborišča. Tako kot kralj je tudi predsednik vlade Sebastião de Melo (prvi markiz Pombal) preživel potres. Ko so ga vprašali, kaj je treba storiti, je Pombal menda odgovoril, da »pokopajte mrtve in ozdravite žive«,<ref>{{navedi knjigo |author=T. D. Kendrick|title= The Lisbon Earthquake |page=75|author-link= }} Kendrick writes that the remark is apocryphal and is attributed to other sources in anti-Pombal literature.</ref> in se lotil organizacije pomoči in rehabilitacije. Gasilci so bili poslani, da pogasijo divjajoče plamene, ekipam delavcev in navadnih državljanov pa je bilo ukazano, naj odstranijo na tisoče trupel, preden se lahko razširi bolezen. V nasprotju z običaji in v nasprotju z željami Cerkve so mnoga trupla naložili na barke in jih pokopali v morju onkraj izliva reke Tajo. Da bi preprečili nered v porušenem mestu, so napotili portugalsko vojsko in na visokih točkah po mestu postavili [[vislice]], da bi odvrnili roparje; več kot trideset ljudi je bilo javno usmrčenih.<ref>Gunn (2008), p. 77.</ref> Vojska je številnim vojaško sposobnim državljanom preprečila beg in jih prisilila v pomoč in obnovo. Projekt je predlagal gradnjo nove kraljeve palače v Campo de Ourique kot nove kraljeve rezidence leta 1760, vendar je bil pozneje opuščen zaradi pomanjkanja prednosti ali zanimanja za palačo, ki se gradi v soseski Campo de Ourique v Lizboni. Kralj in predsednik vlade sta takoj začela s prizadevanji za obnovo mesta. 4. decembra 1755, nekaj več kot mesec dni po potresu, je Manuel da Maia, glavni inženir kraljestva, predstavil svoje načrte za ponovno izgradnjo Lizbone. Maia je predstavil štiri možnosti od opustitve Lizbone do izgradnje popolnoma novega mesta. Prvi in najcenejši načrt je bil obnoviti staro mesto z uporabo recikliranih materialov. Drugi in tretji načrt sta predvidevala razširitev nekaterih ulic. Četrta možnost je drzno predlagala uničenje celotne četrti Baixa in »postavitev novih ulic brez omejitev«. To zadnjo možnost sta izbrala kralj in njegov minister.<ref>Shrady, ''The Last Day'' pp. 152–155.</ref> [[File:Gaiola pombalina.jpg|thumb|Maketa protipotresne lesene konstrukcije, imenovane ''gaiola pombalina'' (kletka za pombaline), razvita za obnovo Spodnjega mesta Pombaline]] V manj kot letu dni so mesto očistili ruševin. V želji po novem in popolnoma urejenem mestu je kralj dal zgraditi velike trge, pravokotne, velike avenije in razširjene ulice – nova gesla Lizbone. Stavbe Pombaline sodijo med prve potresno zaščitene stavbe v Evropi. Majhni leseni modeli so bili izdelani za testiranje, potresi pa so bili simulirani s korakanjem vojakov okoli njih. ''Novo'' Spodnje mesto Lizbone, danes znano kot [[Lizbonska Baixa|Spodnje mesto Pombaline]] (''Baixa Pombalina''), je ena od znamenitosti mesta. Odseki drugih portugalskih mest, kot je Vila Real de Santo António v Algarveju, so bili prav tako obnovljeni po načelih Pombaline. Casa Pia, portugalska ustanova, ki jo je ustanovila Maria I. (znana kot A Pia, »Marija Pobožna«) in jo leta 1780 organiziral policijski intendant Pina Manique, je bila ustanovljena po družbenem neredu po potresu v Lizboni leta 1755. == Sklici == {{sklici|2}} ==Reference== {{refbegin}} * [[Walter Benjamin|Benjamin, Walter]]. "The Lisbon Earthquake." In ''Selected Writings'' vol. 2. Belknap, 1999. {{ISBN|0-674-94586-7}}. The often abstruse critic Benjamin gave a series of radio broadcasts for children in the early 1930s; this one, from 1931, discusses the Lisbon earthquake and summarizes some of its impact on European thought. * Braun, Theodore E. D., and John B. Radner, eds. ''The Lisbon Earthquake of 1755: Representations and Reactions'' (''SVEC'' 2005:02). Oxford: Voltaire Foundation, 2005. {{ISBN|0-7294-0857-4}}. Recent scholarly essays on the earthquake and its representations in art, with a focus on Voltaire. (In English and French.) * Brooks, Charles B. ''Disaster at Lisbon: The Great Earthquake of 1755''. Long Beach: Shangton Longley Press, 1994. (No apparent ISBN.) A narrative history. * Chase, J. "The Great Earthquake at Lisbon (1755)". Colliers Magazine, 1920. * Dynes, Russell Rowe. "The dialogue between Voltaire and Rousseau on the Lisbon earthquake: The emergence of a social science view." University of Delaware, Disaster Research Center, 1999. * Fonseca, J. D. ''1755, O Terramoto de Lisboa, The Lisbon Earthquake''. Argumentum, Lisbon, 2004. * Gunn, A.M. "Encyclopedia of Disasters". Westport, Connecticut: Greenwood Publishing Group, 2008. {{ISBN|0-313-34002-1}}. * Werner Hamacher. "The Quaking of Presentation." In ''Premises: Essays on Philosophy and Literature from Kant to Celan'', pp.&nbsp;261–293. Stanford University Press, 1999. {{ISBN|0-8047-3620-0}}. * Kendrick, T.D. ''The Lisbon Earthquake''. Philadelphia and New York: J. B. Lippincott, 1957. * Molesky, Mark. ''This Gulf of Fire: The Destruction of Lisbon, or Apocalypse in the Age of Science and Reason.'' New York: Knopf, 2015. * Neiman, Susan. ''Evil in Modern Thought: An Alternative History of Modern Philosophy''. Princeton University Press, 2002. This book centers on philosophical reaction to the earthquake, arguing that the earthquake was responsible for modern conceptions of evil. * Paice, Edward. ''Wrath of God: The Great Lisbon Earthquake of 1755''. London: Quercus, 2008. {{ISBN|978-1-84724-623-3}} * Pereira, A.S. "[http://www.york.ac.uk/media/economics/documents/cherrydiscussionpapers/0603.pdf The Opportunity of a Disaster: The Economic Impact of the 1755 Lisbon Earthquake]". Discussion Paper 06/03, Centre for Historical Economics and Related Research at York, York University, 2006. * Quenet, Grégory. ''Les tremblements de terre en France aux XVIIe et XVIIIe siècles. La naissance d'un risque''. Seyssel: Champ Vallon, 2005. * Ray, Gene. "[http://muse.jhu.edu/journals/yale_journal_of_criticism/v017/17.1ray.html Reading the Lisbon Earthquake: Adorno, Lyotard, and the Contemporary Sublime]." ''Yale Journal of Criticism'' 17.1 (2004): pp.&nbsp;1–18. * Seco e Pinto, P.S. (Editor). ''Earthquake Geotechnical Engineering: Proceedings of the Second International Conference, Lisbon, Portugal, 21–25 June 1999''. {{ISBN|90-5809-116-3}} * Shrady, Nicholas. ''The Last Day: Wrath, Ruin & Reason in The Great Lisbon Earthquake of 1755'', Penguin, 2008, {{ISBN|978-0-14-311460-4}} * Weinrich, Harald. "Literaturgeschichte eines Weltereignisses: Das Erdbeben von Lissabon." In ''Literatur für Leser'', pp.&nbsp;64–76. Stuttgart: Kohlhammer Verlag, 1971. {{ISBN|3-17-087225-7}}. In German. Cited by Hamacher as a broad survey of philosophical and literary reactions to the Lisbon earthquake. {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [https://web.archive.org/web/20110405084546/http://lisbon-pre-1755-earthquake.org/the-lisbon-earthquake-of-1755-the-catastrophe-and-its-european-repercussions/ The Lisbon earthquake of 1755: the catastrophe and its European repercussions.] * [http://www.emidius.eu/AHEAD/main/info/?en=65228&page=2 The 1755 Lisbon Earthquake, available seismological studies from the European Archive of Historical Earthquake Data] * [https://archive.today/20121209043010/http://www.lisbon-and-portugal.com/travel/1755-lisbon-earthquake.html The 1755 Lisbon Earthquake] * [https://web.archive.org/web/20031204233731/http://nisee.berkeley.edu/lisbon/ Images and historical depictions of the 1755 Lisbon earthquake] * [http://nisee.berkeley.edu/elibrary/browse/kozak?eq=5234 More images of the 1755 Lisbon earthquake and tsunami] * [http://www.fordham.edu/halsall/mod/1755lisbonquake.html Contemporary eyewitness account of Rev. Charles Davy] * [https://www.youtube.com/watch?v=Ht0W2E9g8cA Tsunami Forecast Model Animation: Lisbon 1755] – Pacific Tsunami Warning Center {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Potresi v Evropi]] [[Kategorija:Potresi na Portugalskem]] [[Kategorija:Lizbona]] [[Kategorija:Katastrofe leta 1755]] [[Kategorija:Potresi v Maroku]] [[Kategorija:Potresi v Španiji]] [[Kategorija:Cunamiji]] mx3eqpfdswh7p5bqa7kacl25tv76rff Matej Dečman 0 558632 6682893 6677563 2026-05-30T10:55:18Z Janezdrilc 3152 pp slog 6682893 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski voditelj | type = župnik | honorific-prefix = | name = Matej Dečman | honorific-suffix = | title = trboveljski, hrastniški in dolski [[župnik]] | image = | image_size = | alt = | caption = | native_name = | native_name_lang = | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | see = | appointed = 1. avgust 2022 | elected = | term_start = | term_end = | retired = | resigned = | predecessor = [[Tomaž Šojč]] (Trbovlje)<br>[[Franc Ornik]] (Hrastnik, Dol) | successor = ''trenutni župnik'' | opposed = | other_post = župnik župnije [[Župnija Dobova|Dobova]]<br>župnik župnije [[Župnija Velenje - Bl. Anton Martin Slomšek|Velenje - Bl. Anton Martin Slomšek]] | ordination = 29. junij 2005 | ordained_by = [[Franc Kramberger]] | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = [[Rimskokatoliška cerkev]] | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani]] }} '''Matej Dečman''', [[Slovenci|slovenski]] [[lazarist]] in [[duhovnik]], * [[28. julij]] [[1979]], [[Šmarje pri Jelšah]]. Je [[župnik]] župnij [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]], [[Župnija Trbovlje - Sv. Marija|Trbovlje - Sv. Marija]], [[Župnija Hrastnik|Hrastnik]] ter [[Župnija Dol pri Hrastniku|Dol pri Hrastniku]], s sedežem v [[Trbovlje|Trbovljah]]. == Zgodnje življenje == Za duhovniški poklic se je zanimal že kot otrok, ko je v župniji deloval kot [[ministrant]]. == Bogoslovje in posvečenje == Po končani gimnaziji je svojo željo predstavil lokalnemu župniku, ta pa je zanj napisal priporočilno pismo. Dečman je bil kmalu sprejet v bogoslovje. Po petih letih študija se je vpisal še na pastoralni letnik. 7. novembra 2004 je bil posvečen v [[diakon]]a. Obred je vodil mariborski škof [[Franc Kramberger]]. === Mašniško posvečenje === 29. junija 2005 je bil v [[Stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor|mariborski stolnici]] posvečen v duhovnika. Novo mašo je imel 10. julija v rodnem [[Šmarje pri Jelšah|Šmarju pri Jelšah]]. == Župnik == Kot župnik je najprej deloval v [[Župnija Dobova|Dobovi]], kjer je obnovil in uredil veroučno učilnico, predavalnico ter pevsko sobo. 1. avgusta 2010 je bil premeščen v [[Župnija Velenje - Bl. Anton Martin Slomšek|Župnijo Velenje - bl. Anton Martin Slomšek]], kjer je služboval 12 let. [[Slika:Martin Cirar, Matej Dečman (2022).jpg|sličica|[[Martin Cirar]] in Dečman med obhajanjem maše leta 2022]] Leta 2021 je dobil za obdobje študijskega dopusta župnika Janka Rezarja v soupravo [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Župnijo Velenje sv. Martin]]. Leto kasneje je bil premeščen v [[Zasavje]], kjer trenutno službuje v štirih župnijah, [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]], [[Župnija Trbovlje - Sv. Marija|Trbovlje - Sv. Marija]], [[Župnija Hrastnik|Hrastnik]] in [[Župnija Dol pri Hrastniku|Dol pri Hrastniku]]. Sedež ima v [[Trbovlje|Trbovljah]]. Hkrati je opravljal vlogo mentorja [[vikar]]ju Gregorju Majcnu, ki je prav tako dejaven v vseh štirih župnijah. Dečman je somaševal pri [[Duhovniško posvečenje|mašniškem]] in [[Diakonsko posvečenje|diakonskem posvečenju]] 2. julija 2023 v [[Petrovče|Petrovčah]], kjer je Trboveljčan Mihael Hild postal stalni diakon. == Viri == {{Refbegin}} *{{navedi splet|url=https://zon.si/zupnik-motorist-ki-je-ob-prihodu-v-zasavje-najprej-vklopil-google-navigacijo/|title=Župnik motorist, ki je ob prihodu v Zasavje najprej vklopil Google navigacijo|date=23. marec 2023|accessdate=22. maj 2023|publisher=|last=Grmšek|website=ZON|first=Neža}} *{{navedi splet|url=https://www.sv-nikolaj.org/letna-kronika-2005/|title=Letna kronika in statistika 2005|date=2005|accessdate=22. maj 2023|website=STOLNA ŽUPNIJA SV. NIKOLAJA V MURSKI SOBOTI}} *{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-v-cerkvi-na-slovenskem-2|title=Premestitve v Cerkvi na Slovenskem|date=5. avgust 2010|accessdate=22. maj 2023|website=Družina}} *{{navedi splet|url=https://zupnija.smarje.com/2015/07/10-let-duhovnistva-mateja-decmana-lepa-nedelja-pri-sv-barbari/|title=10 let duhovništva MATEJA DEČMANA, lepa nedelja pri sv. Barbari|date=7. oktober 2015|accessdate=8. april 2024|publisher=|last=|website=Župnija Šmarje|first=}} *{{navedi splet|url=https://issuu.com/jakakrivec10/docs/zgodovina/|title=Zgodovina Župnije Dobova|date=29. oktober 2013|accessdate=8. april 2024|publisher=|last=|website=issuu|first=}} *{{navedi splet|url=https://issuu.com/jakakrivec10/docs/zgodovina/|title=Zgodovina Župnije Dobova|date=29. oktober 2013|accessdate=8. april 2024|publisher=|last=Krivec|website=issuu|first=jaka}} *{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/urn:nbn:si:doc-kaedk71u/ce90c467-945e-4a33-8f41-da2e714da596/pdf|title=Duhovniki prihajajo in odhajajo|date=30. julij 2010|accessdate=8. april 2024|publisher=|last=J.|website=dlib|first=B.}} *{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/slovenski-novomasniki-2005|title=Slovenski novomašniki 2005|date=20. junij 2005|accessdate=8. april 2024|publisher=|last=|website=Družina|first=}} *{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/masnisko-diakonsko-posvecenje-v-petrovcah-foto|title=Mašniško in diakonsko posvečenje v Petrovčah|date=3. julij 2023|accessdate=26. julij 2024|publisher=|last=|website=Družina|first=}} *{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-duhovnikov-2021|title=Premestitve duhovnikov 2021|date=3. avgust 2021|accessdate=26. julij 2024|publisher=|last=|website=Družina|first=}} {{Refend}} == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Dečman, Matej}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski lazaristi]] [[Kategorija:Diplomiranci Teološke fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Župnija Dobova]] [[Kategorija:Župnija Velenje - Bl. Anton Martin Slomšek]] [[Kategorija:Župnija Trbovlje - Sv. Martin]] [[Kategorija:Župnija Trbovlje - Sv. Marija]] [[Kategorija:Župnija Hrastnik]] [[Kategorija:Župnija Dol pri Hrastniku]] dcgpt8ovodz1pietyok2k6lwm6mvi00 Eva Alina Hočevar 0 561349 6682663 6560993 2026-05-29T15:17:41Z Sporti 5955 dp 6682663 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | medaltemplates= {{MedalSport | ženski [[kajak-kanu]]}} {{MedalCountry | {{SLO}} }} {{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu}} {{MedalSilver|[[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2022|Augsburg 2022]]|K-1 ekipno}} {{MedalBronze|[[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2023|London 2023]]|C-1 ekipno}} {{MedalBronze|[[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2025|Penrith 2025]]|K-1 ekipno}} {{MedalEuropeanChampionships|Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu}} {{MedalGold|[[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2024|Tacen 2024]]|K-1 ekipno}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2020|Praga 2020]]|C-1 ekipno}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2024|Tacen 2024]]|C-1 ekipno}} }} '''Eva Alina Hočevar''', [[Slovenci|slovenska]] [[Kajak-kanu|kajakašica in kanuistka]], * [[27. marec]] [[2002]]. Hočevar je na [[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu|svetovnih prvenstvih]] osvojila srebrno medaljo leta [[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2022|2022]] in bronasto leta [[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2025|2025]] v disciplini K-1 ekipno ter bronasto medaljo leta [[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2023|2023]] v disciplini C-1 ekipno, na [[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu|evropskih prvenstvih]] pa naslov prvakinje leta [[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2024|2024]] v disciplini K-1 ekipno ter srebrni medalji v disciplini C-1 ekipno v letih [[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2020|2020]] in 2024. 29. maja 2026 je dosegla svojo prvo zmago [[Svetovni pokal v kajak in kanu slalomu|svetovnem pokalu]] v kajaku na domači tekmi v [[Tacenski kajakaški poligon|Tacnu]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/eva-alina-hocevar-zablestela-v-finalu-in-se-razveselila-premierne-zmage-v-svetovnem-pokalu/783701 |title=Eva Alina Hočevar zablestela v finalu in se razveselila premierne zmage v svetovnem pokalu |accessdate=2026-05-29 |date=2026-05-29 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Njen oče [[Simon Hočevar|Simon]] je nekdanji kanuist in trener, brat [[Žiga Lin Hočevar|Žiga Lin]] prav tako tekmuje v tej disciplini.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/trojna-slovenska-zmaga-kanuistov-ekipno-se-zlato-in-srebro/708785 |title=Trojna slovenska zmaga kanuistov, ekipno še zlato in srebro |accessdate=2024-05-20 |date=2024-05-19 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o kanuistu}} {{DEFAULTSORT:Hočevar, Eva Alina}} [[Kategorija:Slovenski kanuisti]] [[Kategorija:Slovenski kajakaši]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kajakaši in kanuisti Poletnih olimpijskih iger 2024]] 9g10bnerw7gbfz5jw50cab77n3fc7pw 6682665 6682663 2026-05-29T15:21:34Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682665 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | medaltemplates= {{MedalSport | ženski [[kajak-kanu]]}} {{MedalCountry | {{SLO}} }} {{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu}} {{MedalSilver|[[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2022|Augsburg 2022]]|K-1 ekipno}} {{MedalBronze|[[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2023|London 2023]]|C-1 ekipno}} {{MedalBronze|[[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2025|Penrith 2025]]|K-1 ekipno}} {{MedalEuropeanChampionships|Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu}} {{MedalGold|[[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2024|Tacen 2024]]|K-1 ekipno}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2020|Praga 2020]]|C-1 ekipno}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2024|Tacen 2024]]|C-1 ekipno}} }} '''Eva Alina Hočevar''', [[Slovenci|slovenska]] [[Kajak-kanu|kajakašica in kanuistka]], * [[27. marec]] [[2002]], [[Ljubljana]]. Hočevar je na [[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu|svetovnih prvenstvih]] osvojila srebrno medaljo leta [[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2022|2022]] in bronasto leta [[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2025|2025]] v disciplini K-1 ekipno ter bronasto medaljo leta [[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2023|2023]] v disciplini C-1 ekipno, na [[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu|evropskih prvenstvih]] pa naslov prvakinje leta [[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2024|2024]] v disciplini K-1 ekipno ter srebrni medalji v disciplini C-1 ekipno v letih [[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2020|2020]] in 2024. 29. maja 2026 je dosegla svojo prvo zmago [[Svetovni pokal v kajak in kanu slalomu|svetovnem pokalu]] v kajaku na domači tekmi v [[Tacenski kajakaški poligon|Tacnu]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/eva-alina-hocevar-zablestela-v-finalu-in-se-razveselila-premierne-zmage-v-svetovnem-pokalu/783701 |title=Eva Alina Hočevar zablestela v finalu in se razveselila premierne zmage v svetovnem pokalu |accessdate=2026-05-29 |date=2026-05-29 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Njen oče [[Simon Hočevar|Simon]] je nekdanji kanuist in trener, brat [[Žiga Lin Hočevar|Žiga Lin]] prav tako tekmuje v tej disciplini.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/trojna-slovenska-zmaga-kanuistov-ekipno-se-zlato-in-srebro/708785 |title=Trojna slovenska zmaga kanuistov, ekipno še zlato in srebro |accessdate=2024-05-20 |date=2024-05-19 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o kanuistu}} {{DEFAULTSORT:Hočevar, Eva Alina}} [[Kategorija:Slovenski kanuisti]] [[Kategorija:Slovenski kajakaši]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kajakaši in kanuisti Poletnih olimpijskih iger 2024]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] 022esw0wjbzi30h0oecx8sq1n2xbha4 Kavarna Al-Šabandar 0 562137 6682807 6457440 2026-05-30T03:01:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682807 wikitext text/x-wiki {{Infobox Historic Site | name = Kavarna Al-Šabandar | native_name = {{lang-ar|مقهى الشابندر|Maqha al-Shabander}} | native_language = ar | image = صاحب مقهى الشابندر.jpg | caption = Vhod v kavarno Al-Šabandar | locmapin = Irak | lat_degrees = 33.34028 | lat_direction = N | long_degrees = 44.38806 | long_direction = E | location = Bagdad, Irak | area = | built = 1917 | architect = | architecture = }} '''Kavarna Al-Šabandar''' ({{lang-ar|مقهى الشابندر|Maqha al-Shabander}}) je ena najstarejših in najbolj znanih kavarn v [[Bagdad]]u v [[Irak]]u. Je na koncu [[Ulica Mutanabi|ulice Mutanabi]] blizu Kušle. Stavba kavarne je bila prej ''al-Shabandar Press'', ki je bila ustanovljena leta 1907 in je bila v lasti Muse al-Šabandarja, ki je leta 1941, v času kralja Fejsala II., postal minister za zunanje zadeve. Kavarna je zdaj kulturni in intelektualno družabno središče in velja za enega najpomembnejših spomenikov dediščine Bagdada, kjer se razpravlja o poeziji, politiki, kulturi, literaturi in umetnosti ter mesto za izboljšanje znanja o omenjenih temah.<ref name=":0">{{navedi splet |title=مقهى الشابندر.. شاي عراقي وأحاديث في الثقافة {{!}} الحرة |url=https://www.alhurra.com/iraq/2017/06/26/%D9%85%D9%82%D9%87%D9%89-%D8%A7%D9%84%D8%B4%D8%A7%D8%A8%D9%86%D8%AF%D8%B1-%D8%B4%D8%A7%D9%8A-%D8%B9%D8%B1%D8%A7%D9%82%D9%8A-%D9%88%D8%A3%D8%AD%D8%A7%D8%AF%D9%8A%D8%AB-%D9%81%D9%8A-%D8%A7%D9%84%D8%AB%D9%82%D8%A7%D9%81%D8%A9 |access-date=2023-06-14 |website=www.alhurra.com |language=ar |archive-date=2018-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180203153147/https://www.alhurra.com/a/iraq-baghdad-shabandar-cafe-/373325.html |url-status=dead }}</ref> == Etimologija == Kavarna Šabandar je dobila ime po svojih lastnikih iz družine al-Šabandar, družine Bagdadi, znane po bogastvu, prestižu in delu na področju trgovine in politike.<ref>{{navedi splet | url=http://algardenia.com/2014-04-04-19-52-20/menouats/7343-2013-11-17-23-55-07.html | archive-url=https://web.archive.org/web/20171207085246/http://algardenia.com/2014-04-04-19-52-20/menouats/7343-2013-11-17-23-55-07.html | archive-date=2017-12-07 | title=الگاردينيا – مجلة ثقافية عامة – بغداديات..مقهى الشابندر في بغداد }}</ref> == Zgodovina == === Ustanovitev in kulturna vloga === [[File:محمد الخشالي مالك مقهى الشابندر.jpg|thumb|left|Muhamad al-Khašali, trenutni lastnik kavarne|236x236px]] Sedanji lastnik kavarne, Muhamad al-Khašhali, je povedal, da je bila kavarna ustanovljena leta 1917, vendar je bila stavba nekoč tiskarna, imenovana ''Al-Shabandar Press'', v lasti Muse al-Šabandarja. Zaradi spora je bil Musa za nekaj let izgnan iz Iraka in ko se je vrnil, je začel obnavljati tisto, kar je ostalo od stavbe. Musa jo je preoblikoval v kavarno in jo ponudil v najem. Kavarna je začela sprejemati stranke leta 1917 in začela prirejati koncerte za Iraški ''maqam'', katerih izkupiček je bil vrnjen v dobrodelne namene v Bagdadu.<ref>{{navedi splet |date=2016-11-13 |title=مقهى الشابندر.. حكاية الأمس واليوم |url=http://www.alsabaah.iq/ArticleShow.aspx?ID=85930 |access-date=2023-06-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161113121023/http://www.alsabaah.iq/ArticleShow.aspx?ID=85930 |archive-date=2016-11-13 }}</ref> Kavarna je bila tudi zbirališče in kulturna postaja za različne pisatelje, pesnike, pisatelje, intelektualce in osebnosti, vključno s političnimi, kot sta Nuri al-Said in Abd al-Karim Kasim, zaradi svoje bližine vladnim institucijam v državi. Kavarna je postala tudi zbirališče, kjer so se začele politične demonstracije, kot je bila demonstracija proti anglo-iraški pogodbi leta 1948. === Moderna zgodovina in obnova === Marca 2007, po sektaškem nasilju v državi po ameriški invaziji na Irak leta 2003, je bila kavarna Šabandar žrtev bombnega napada iz miniranega avtomobila na ulici Mutanabi, ki je ubil več kot sto ljudi. Zaradi grozljive eksplozije je bila kavarna skupaj s knjižnico popolnoma uničena. V tem incidentu so bili ubiti štirje Khašalijevi sinovi in ​​njegov vnuk, ki so jih našli med ruševinami in pod ruševinami. Zaradi te nesreče je njuna mama zaradi šoka izgubila vid, nato pa je čez nekaj mesecev umrla. Takrat so mislili, da je bil tudi Khašali ubit, vendar je bil na odmoru, in ko je izvedel novico, mu je strlo srce in je moral nadzorovati svojo jezo. Khašali si je zadal cilj, da kavarna ostane središče kulturne privlačnosti ter ohrani njene kulturne značilnosti in njeno staro identiteto. Posledično je bila kavarna obnovljena s financiranjem države, trgovcev in strank.<ref>{{navedi splet |date=2017-06-06 |title=مقهى (الشابندر).. البيت الثقافي في بغداد « كهرمانة نيوز |url=http://www.kahramananews.com/%D8%AB%D9%82%D8%A7%D9%81%D8%A9/30978 |access-date=2023-06-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170606022918/http://www.kahramananews.com/%D8%AB%D9%82%D8%A7%D9%81%D8%A9/30978 |archive-date=2017-06-06 }}</ref> Po tem je kavarna dobila tudi novo ime, ''Kavarna mučencev''.<ref name=":4">{{navedi splet |last=Al-awsat |first=Asharq |title=Middle-east Arab News Opinion |url=https://eng-archive.aawsat.com/afrah-shawqi/lifestyle-culture/baghdads-historic-coffeehouse-tells-the-tales-of-a-turbulent-century |access-date=2023-06-15 |website=eng-archive.aawsat.com |language=en |archive-date=2023-06-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230615023645/https://eng-archive.aawsat.com/afrah-shawqi/lifestyle-culture/baghdads-historic-coffeehouse-tells-the-tales-of-a-turbulent-century |url-status=dead }}</ref> [[File:تفجير_مقهى_الشابندر.jpg|thumb|265x265px|Ruševine kavarne po terorističnem napadu]] Odziv na bombardiranje je bil širok. Dva dni po incidentu je iraški pesnik Ahmed Hussain recitiral pesem na ruševinah kavarne z novinarji in ljudmi, vključno s starejšimi in mlajšimi generacijami, ki so se zbrali okoli njega, da bi ga poslušali.<ref name=":6">{{navedi splet |last=Ducles |first=Daine |date=2016 |title=Revisiting Iraqi Cultural Heritage from "Outside" in Times of Looting and Destruction: Al-Mutanabi Street in Motion |url=https://www.cairn.info/revue-autrepart-2016-2-page-219.htm?ref=doi |website=Cairn.info}}</ref> Med incidentom je iraški umetnik Emad Ali Abbas, ki je leta 2006 študiral filmski oddelek na Akademiji za likovno umetnost v Bagdadu, posnel petindvajset minut dolg dokumentarec z naslovom ''Sveča za kavarno Šabandar'', ki opisuje zgodovino kavarne in njen pomen. Dokumentarni film vključuje posnetke zunanjosti in notranjosti kavarne ter posnetke ljudi, ki se pogovarjajo, pijejo čaj in berejo. Opisujejo ga kot zgodovinsko lokacijo in intelektualno zatočišče, saj igre, kričanje in televizija niso v ospredju v kavarni. Cilj dokumentarca je bil dokumentirati kavarno Šabandar in prikazati drug del Bagdada, ki ni bil sektaško nasilje, ki se je takrat dogajalo. Tako se lastniki in stranke zaslišujejo v kavarni in na ulici Mutanabi. Toda med snemanjem je prišlo do samomorilskega bombnega napada, ki je uničil njegov filmski subjekt. Mesece pozneje se je snemanje nadaljevalo, a ko je zapuščal ulico Mutanabi, ga je napadla skupina razbojnikov, ki so mu ukradli kamero in ga ustrelili v noge. Emad je potreboval celo leto, da je okreval. To je vodilo do vključitve Emadove osebne izkušnje v dokumentarec kot epilog.<ref>{{navedi knjigo |last1=Al-Ali |first1=Nadje |url=https://books.google.com/books?id=yS8f3a5XZtQC&dq=shabandar+cafe&pg=PA213 |title=We Are Iraqis: Aesthetics and Politics in a Time of War |last2=Al-Najjar |first2=Deborah |date=2013-01-18 |publisher=Syracuse University Press |isbn=978-0-8156-3301-3 |language=en}}</ref> Dokumentarec je leta 2008 osvojil tretjo nagrado v kategoriji študentskega dokumentarca Gulf Film Festivala v Dubaju. Kavarna Šabandar ostaja aktivna in po obnovi in ​​prenovi še vedno ohranja svojo zunanjo podobo. Njene stene so prekrite tudi s slikami, pričevanji in časopisnimi izrezki, ki vključujejo različne vidike iraške družbe in zgodovine. Med slikami so slike štirih sinov in vnuka, ki jih je lastnik kavarne izgubil v bombardiranju kot spomin. Ostaja družabni klub za trgovce, šejke, zaposlene, pisatelje in tuje turiste. Je tudi kraj, kjer iraški mediji opravljajo osebne intervjuje. == Opis in arhitekturne značilnosti == [[File:Shahbander cafe 2.jpg|thumb|Zunanjost kavarne 2016|325x325px]] [[File:2009_Shahbandar_Cafe_in_Baghdad_3256079285.jpg|left|thumb|287x287px|Notranjost 2009]] Za kavarno Šabandar je značilen izvirni Bagdadijev arhitekturni slog; kavarna prikazuje enega redkih primerov avtentične bagdadske arhitekture, ki še danes stoji. Stavba je zgrajena iz [[opeka|opeke]], [[mavec|mavca]] in [[sadra|sadre]]. Glede na veličino stavbe in njeno edinstvenost v smislu oblikovanja in inženiringa, v katerem je blestela iraška arhitektura, velja za eno najpomembnejših arheoloških najdišč v Bagdadu, ki še vedno stoji. Al-Khašali je pojasnil, da se je želel distancirati od komercialne miselnosti, da bi ohranil staro vzdušje, vključno z uporabo starih lesenih sedežev in starih [[samovar]]jev, ki se še vedno uporabljajo v notranjosti. Notranje stene kavarne v prvem pritličju so okrašene s starimi fotografijami iz Bagdada v 19. stoletju in zgodnjem 20. stoletju, vključno s slikami osmanskih paš, kot je Halil Kut in slikami drugih iraških osebnosti, kot so kralj Fejsal I, kralj Fejsal II, ministri iz kraljeve dobe ter iraški pesniki in umetniki ter celo tuje znane osebnosti, kot je Umm Kulthum. V kavarni strežejo limonin čaj, pripravljen na tradicionalen bagdadski način, in [[vodna pipa|vodno pipo]]. Za razliko od mnogih kavarn v Iraku so bile igre, kot so [[domine]] in [[backgammon]], v kavarni prepovedane, da bi dali prostor za dialog in kulturne izmenjave. Kavarna ima dve nadstropji. V zgornjem nadstropju so stare pisarne tiskarne časopisov iz obdobja pred 1930-imi.<ref name=":5">{{navedi splet |title=The changing world of Baghdad's cultural cafés {{!}} Oumayma Omar |url=https://www.thearabweekly.com/changing-world-baghdads-cultural-cafes |access-date=2023-06-14 |website=AW |language=en |archive-date=2023-06-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230610203416/https://thearabweekly.com/changing-world-baghdads-cultural-cafes |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Bagdad]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1917]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Iraku]] 7vykxny2flvij9gj39hbiuch86miqhy Harar 0 562779 6682664 6506457 2026-05-29T15:20:51Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682664 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Harar | other_name = | settlement_type = glavno mesto in obzidano mesto | native_name = {{lang|am|ሐረር}} | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 270 | image_style = border:1; | perrow = 1/3 | image1 = City Gate, Harar Jugol (14464345823).jpg | image2 = | image3 = | image4 = Harar, casa di ras tafari, 01,0.jpg | image5 = Harar, moschea jamia, minareto 02.jpg | image6 = Harar, chiesa selassie.jpg  | image7 = A View of Harar, Ethiopia (2144242835) (cropped).jpg }} | imagesize = | image_flag = | nickname = Mesto svetnikov (مدينة الأَوْلِيَا) | flag_size = | image_seal = | seal_size = | image_shield = | shield_size = | city_logo = | citylogo_size = | pushpin_map = Etiopija | pushpin_map_caption = | pushpin_relief = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Etiopija]] | subdivision_type1 = Regija | subdivision_name1 = Harari | subdivision_type2 = | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | government_footnotes = | government_type = | leader_title = Predsednik | leader_name = Ordin Bedri | leader_title1 = | leader_name1 = | established_title = | established_date = | area_magnitude = | area_footnotes = | area_total_km2 = | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_water_percent = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 2007 | population_footnotes = | population_note = | population_total = 99.368 | population_density_km2 = auto | population_metro = | population_density_metro_km2 = | population_urban = | population_density_urban_km2 = | timezone = [[East Africa Time|EAT]] | utc_offset = +3 | timezone_DST = | utc_offset_DST = | coordinates = {{koord novi|9|18|40|N|42|7|40|E|region:ET-MH|display=inline}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 1885 | elevation_ft = | postal_code_type = | postal_code = | area_code = | footnotes = {{Infobox UNESCO World Heritage Site |child = yes |Official_name = Harar Jugol, the Fortified Historic Town |ID = 1189 |Year = 2006 |Criteria = Kulturno: ii, iii, iv, v |Area = 48 ha }} | blank_name = | blank_info = | blank1_name = | blank1_info = | website = | image_caption = Od zgoraj, od leve proti desni: Vrata Badro; Šerifov muzej; Petkova mošeja; Cerkev Česa Selassie; pogled v daljavo na mesto | population_est = 153.000 | pop_est_as_of = 2021 | pop_est_footnotes = <ref>{{navedi splet |year=2021 |title=Population Projection Towns as of July 2021 |url=https://www.statsethiopia.gov.et/wp-content/uploads/2020/08/Population-of-Towns-as-of-July-2021.pdf |access-date=31 May 2022 |website=Ethiopian Statistics Agency |archive-date=2022-07-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220707171618/https://www.statsethiopia.gov.et/wp-content/uploads/2020/08/Population-of-Towns-as-of-July-2021.pdf |url-status=dead }}</ref> }} [[File:Emir Abdullahi.png|thumb|Emir Abdullahi, zadnji emir Harara]] '''Harar''' (druge različice so '''Hārer''' in '''Harer''') (({{lang-am|ሐረር}}; harari: ሀረር;<ref>{{cite journal |last=Leslau |first=Wolf |title=An Analysis of the Harari Vocabulary |journal=Annales d'Ethiopie |year=1959 |volume=3 |page=275 |doi=10.3406/ethio.1959.1310}}</ref> {{lang-om|Adare Biyyo}}; {{lang-so|Herer}}; {{lang-ar|هرر}}), staroselci v zgodovini poznan kot '''Harar-Gey'''<ref>{{navedi knjigo |last=Mordechai |first=Abir |title=Trade and Politics in the Ethiopian Region 183O–1855 |publisher=University of London' |page=246 |url=https://eprints.soas.ac.uk/34079/1/11015888.pdf |access-date=2024-06-12 |archive-date=2023-07-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230723002238/https://eprints.soas.ac.uk/34079/1/11015888.pdf |url-status=dead }}</ref> ali preprosto Gey (Harari: ጌይ Gēy, lit. 'mesto'), je obzidano mesto v vzhodni [[Etiopija|Etiopiji]]. V arabščini je znano tudi kot '''mesto svetnikov''' ({{lang-ar|مدينة الأولياء|Madīna al-ʾAvlijāʾ}}). Harar je glavno mesto regije Harari. Starodavno mesto stoji na vrhu hriba v vzhodnem delu države in je približno 500 kilometrov oddaljeno od etiopske prestolnice [[Adis Abeba|Adis Abebe]] na nadmorski višini 1885 metrov. Harar je bil stoletja veliko trgovsko središče, ki je bilo s trgovskimi potmi povezano z ostalo Etiopijo, celotnim [[Afriški rog|Afriškim rogom]], [[Arabski polotok|Arabskim polotokom]], Azijo in preko svojih pristanišč z zunanjim svetom. Harar Jugol, staro obzidano mesto, je UNESCO leta 2006 kot priznanje njegove kulturne dediščine uvrstil na seznam svetovne dediščine.<ref>{{navedi splet|url=https://www.un.org/apps/news/story.asp?NewsID=19189&Cr=world&Cr1=heritage |title=Panda sanctuary, tequila area join UN World Heritage sites |publisher=Un.org |date=13 July 2006 |access-date=23 July 2013}}</ref> Zaradi dolge zgodovine vpletenosti Hararja v času trgovanja na Arabskem polotoku je vlada Etiopije razglasila za kaznivo dejanje rušenje ali poseganje v katero koli zgodovinsko lokacijo ali opremo v mestu. Sem sodijo kamnite hiše, muzeji in predmeti, zavrženi iz vojne. Po podatkih Unesca »velja za 'četrto najsvetejše mesto' islama« z 82 [[mošeja]]mi, od katerih so tri iz 10. stoletja, in 102 svetišči.<ref name="unesco1189">{{navedi splet |title=Harar Jugol, the Fortified Historic Town|url=https://whc.unesco.org/en/list/1189 |work=World Heritage List |publisher=UNESCO World Heritage Centre |quote=It is considered 'the fourth holy city' of Islam, having been founded by a holy missionary from the Arabic Peninsula. |access-date=6 August 2009}}</ref><ref>{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/5176110.stm |title=Five new heritage sites in Africa |access-date=18 December 2006 |date=13 July 2006 |publisher=BBC |quote=Harar Jugol, seen as the fourth holiest city of Islam, includes 82 mosques, three of which date from the 10th Century, and 102 shrines.}}</ref> ''Yahyá Naṣrallāh Fatḥ Madīnat Harar'', neobjavljena zgodovina mesta v 13. stoletju, zapisuje, da so se legendarni svetnik Abadir Umar ar-Rida in številni drugi verski voditelji naselili na planoti Harar ok. leta 1216 (612 po [[hidžra|hidžri]]).<ref name="Uhlig">Siegbert Uhlig, ''Encyclopaedia Aethiopica: He-N'', Volume 3, (Otto Harrassowitz Verlag: 2007), pp.111 & 319.</ref> Kasneje je leta 1520 sultan Abu Bakr ibn Muhammad Harar spremenil v novo prestolnico sultanata Adal.<ref>Richard Pankhurst, ''History of Ethiopian Towns'' (Wiesbaden: Franz Steiner Verlag, 1982), p. 49.</ref> Mesto je doživelo politični upad v času emirata Harar, ki je sledil, nekaj pomena pa je ponovno pridobilo šele v obdobju Kedivata Egipta. Med [[Etiopsko cesarstvo|Etiopskim cesarstvom]] je mesto propadlo, medtem ko je ohranilo določen kulturni prestiž. == Zgodovina == [[File:Harar,_porta_di_buda_03.jpg|left|thumb|Mestno obzidje Harar]] Kdaj je bil Harar ustanovljen, ni jasno in predlagani so bili različni datumi, nekateri navajajo, da so zgodnji semitski naseljenci v regiji verjeli, da so bili rodu Hadhrami.<ref>{{navedi knjigo |last=Walker |first=Bethany |title=The Oxford Handbook of Islamic Archaeology |date=6 October 2020 |publisher=Oxford University Press |page=425 |isbn=978-0-19-750787-2 |url=https://books.google.com/books?id=4oYEEAAAQBAJ&dq=these+range+from+it+being+founded+by+arabs+from+the+hadramaut&pg=PA425}}</ref><ref name="Insoll">{{navedi knjigo |last=Insoll |first=Timothy |title=The Archaeology of Islam in Sub-Saharan Africa |year=2003 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=0-521-65171-9 |pages=77–8 |url=https://books.google.com/books?id=frC8SAu9QxQC |access-date=25 August 2021}}</ref> V vsakem primeru sodobno mesto Harar večinoma izvira iz leta 1700, vendar je mesto sama lokacija mesta veliko starejša. Verjetno so bili prvotni prebivalci regije ljudje Harla.<ref>{{navedi knjigo|last=Gebissa|first=Ezekiel|author-link=|title=Leaf of Allah: Khat & Agricultural Transformation in Harerge, Ethiopia 1875–1991|url=https://books.google.com/books?id=ga91oPVFb5MC&pg=PA207|year=2004|publisher=Ohio State University Press|isbn=978-0-85255-480-7}}, page 36</ref> Harar je bil v 6. stoletju del kraljestva Harla. V islamskem obdobju je bilo mesto pod zavezništvom, imenovanim konfederalne države Zeila. Po besedah ​​judovskega popotnika Benjamina iz Tudele iz 12. stoletja je bila Zeila dežela Havilah, ki jo je na zahodu omejeval al-Habaš.<ref>{{navedi knjigo|last=Adler|first=Elkan Nathan|author-link=|title=Jewish Travellers|url=https://books.google.com/books?id=mflHAwAAQBAJ&pg=PA61|year=2014|publisher=Routledge|isbn=978-1-134-28606-5|page=61}}</ref><ref>{{navedi knjigo|title=The St. James's Magazine|url=https://books.google.com/books?id=VzcFAAAAQAAJ&pg=PA84|year=1868|publisher=Houlston & Wright|page=84}}</ref> V 9. stoletju je bil Harar pod sultanatom Ševa dinastije Maḥzūmī.<ref>{{navedi knjigo|title=The Ethno-History of Halaba People|page=15|url=http://www.southtourismeth.org/pdf/Books-and-Study-lists/The-ethno-history-of-halaba-people.pdf|access-date=20 October 2017|archive-date=2018-07-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20180705150911/http://www.southtourismeth.org/pdf/Books-and-Study-lists/The-ethno-history-of-halaba-people.pdf|url-status=dead}}</ref> [[Islam]] se je na planoti Harar uveljavil v 10.–11. stoletju našega štetja preko trgovine z Zeilo. Do 13. stoletja je islam postal prevladujoča vera v regiji. === Vzpon muslimanskih držav === Harar se je ob koncu srednjega veka pojavil kot središče islamske kulture in vere na Afriškem rogu. Po ''Fatḥ Madīnat Harar'' je legendarni svetnik Abadir Umar ar-Rida skupaj s številnimi drugimi verskimi voditelji prišel z Arabskega polotoka, da bi se naselil na planoti Harar okoli leta 612 po hidžri (1216 n. št.), kjer naj bi Abadirja srečala Harle, ljudstvi Gaturi in Argobba.<ref>{{navedi knjigo|last=Braukämper|first=Ulrich|author-link=|title=Islamic History and Culture in Southern Ethiopia: Collected Essays|url=https://books.google.com/books?id=HGnyk8Pg9NgC&pg=PA107|year=2002|publisher=LIT Verlag Münster|isbn=978-3-8258-5671-7}}, page 107</ref> Po izročilu je Abadirjev brat Fakr ad-Din ustanovil sultanat Mogadiš, medtem ko je eden od njegovih potomcev ustanovil sultanat Hadija. Po kronikah Amda Sejona I. iz 14. stoletja je bil Gēt (Gēj) kolonija v državi Harla.<ref>{{navedi knjigo|last=Budge|first=E. A. Wallis|author-link=|title=A History of Ethiopia: Volume I (Routledge Revivals): Nubia and Abyssinia|url=https://books.google.com/books?id=KWQtBAAAQBAJ&pg=PA297|year=2014|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-64915-1|page=297}}</ref> V srednjem veku je bil Harar del sultanata Adal, njegova prestolnica pa je postal leta 1520 pod sultanom Abu Bakrom ibn Muhamadom. 16. stoletje je bilo zlata doba mesta. Lokalna kultura je cvetela, tam so živeli in pisali številni pesniki. Znan je postal tudi po kavi, tkalstvu, izdelavi košar in knjigoveštvu. Iz Hararja je Ahmad ibn Ibrahim al-Ghazi, znan tudi kot 'Gurej' in 'Grañ', kar pomeni 'levičar', v 16. stoletju sprožil osvajalno vojno, ki je razširila ozemlje države in ogrozila obstoj sosednje orientalsko pravoslavno krščansko Etiopsko cesarstvo. Njegov naslednik, emir Nur ibn Mudžahid, je okoli mesta zgradil zaščitni zid, da bi zaščitil prebivalstvo pred invazijo Oromov. Štiri metre visoka zgradba s petimi vrati, imenovana Jugol, je še vedno nedotaknjena in je simbol mesta za prebivalce ljudstva Harari. Ljudje Siltʼe, Volane, Halaba in Harari so živeli v Hararju, medtem ko so se prvi trije preselili v regijo Gurage.<ref>{{cite journal|last=Crass|first=Joachim|title=The Qabena and the Wolane: Two peoples of the Gurage region and their respective histories according to their own oral traditions|journal=Annales d'Éthiopie|year=2001|volume=17|issue=1|page=180|url=http://www.persee.fr/doc/ethio_0066-2127_2001_num_17_1_997|access-date=15 February 2017}}</ref> Takoj po Ahmadovih vojnah je Harar doživel hudo lakoto.<ref name="Zekaria">{{cite journal |last=Zekaria |first=Ahmed |title=Harari Coins: A Preliminary Survey |journal=Journal of Ethiopian Studies |year=1991 |volume=24 |pages=23–46 |jstor=41965992 |url=https://www.jstor.org/stable/41965992 |access-date=28 August 2021}}</ref> Cene hrane in živine so se občutno dvignile: ena ''sa'a'' (enota, enaka štirim prgiščam) sirka je stala 12 ašrafijev, enaka količina soli pa 15. Krava je stala več kot 300 ašrafijev. Ko si je gospodarstvo opomoglo od lakote, je cena ''sa'a'' sirka padla na 4–5 mahalakov (podpoimenovanje ašrafi). Druga lakota med vladavino Nur ibn Mudžahida je dvignila ceno ''sa'a'' sirka na 2 ašrafija. To je prva omemba ašrafijev in mahalakov kot apoenov denarja v Hararju. [[File:Harar balconies.jpg|thumb|left|Leseni balkoni na ulicah Hararja]] Emirat Harar je koval tudi svojo lastno valuto, pri čemer najzgodnejše možne izdaje nosijo datum, ki se lahko bere kot 615 po hidžri (1218/19 n. št); vendar so bili prvi kovanci zagotovo izdani leta 1789 n. št., več pa jih je bilo izdanih v 19. stoletju.<ref>Richard Pankhurst, ''An Introduction to the Economic History of Ethiopia'' (London: Lalibela House, 1961), p. 267.</ref> Elisée Reclus (1886) opisuje dve glavni starodavni poti, ki vodita od Hararja do Zeile, ena pot poteka skozi deželo Gadabursi in ena skozi ozemlje Issa, oba podklana družine klana Dir: <blockquote>»Dve poti, ki ju pogosto blokirajo vdori roparskih hord, vodita od Harrarja do Zeile. Ena prečka greben severno od mesta, od tam se ponovno spusti v porečje Awasha ob prelazu Galdessa in dolini ter od te točke teče proti morju skozi ozemlje Issa, ki ga prečka veriga trahitskih skal, ki se vije proti severovzhodu in prečka deželo Gudabursis leži južno od majhnega arhipelaga otočkov in grebenov na točki obale, kjer jo obdaja pleme Gadibursi. Ima dve pristanišči, eno, ki ga obiskujejo čolni, vendar je neizvedljivo za ladje, drugo pa nedaleč južno od mesta. , čeprav je zelo ozko, je globoko od 26 do 33 čevljev in nudi varno zavetje velikim plovilom.«<ref>{{navedi knjigo|last=Reclus|first=Elisée|url=http://dwardmac.pitzer.edu/Anarchist_Archives/bright/reclus/universalgeograp10recl.pdf|title=The Earth and its Inhabitants The Universal Geography Vol. X. North-east Africa|year=1886|publisher=J.S. Virtue & Co, Limited, 294 City Road|language=en|quote= ve poti, ki ju pogosto blokirajo vdori roparskih hord, vodita od Harrarja do Zeile. Eden prečka greben severno od mesta, od tod se ponovno spusti v porečje Avaša ob prelazu Galdesa in dolini ter od te točke teče proti morju skozi ozemlje Isse, ki ga prečka veriga trahitičnih kamnin, ki se vijejo proti jugu. Druga in bolj neposredna, a bolj razgibana pot se vzpenja proti severovzhodu proti prelazu Darmi in prečka državo Gadibursis ali Gudabursis. Mesto Zeila leži južno od majhnega arhipelaga otočkov in grebenov na točki obale, kjer ga omejuje pleme Gadibursi. Ima dve pristanišči, eno, ki ga obiskujejo čolni, vendar je neizvedljivo za ladje, medtem ko je drugo, nedaleč južno od mesta, čeprav zelo ozko, globoko od 26 do 33 čevljev in nudi varno zavetje velikim plovilom.}}</ref></blockquote> === Zaton === [[File:Harar-Berbera trade route.jpg|thumb|right|350px|Zemljevid trgovske poti Harar-Berbera, ki se je začela v času vladavine emirja Ahmada III. ibn Abu Bakra]] Po smrti emirja Nura se je v državi Harari začel stalen upad bogastva in moči. Kasnejši vladar, Imam Muhamed Džasa, sorodnik Ahmada Gragna, znan kot Ahmad ibn Ibrahim al Ghazi, je popustil pritiskom naraščajočih oromskih napadov in leta 1577 zapustil mesto ter se preselil v Auso in svojega brata postavil za vladarja Hararja. Nova baza ne samo, da ni zagotovila več varnosti pred invazijo Oromov, temveč je bila povezana s somalskimi vdori in sčasoma so jo ga napadli sosednji ljudje Afar.<ref>{{cite journal |last=Harbeson |first=John |title=Territorial and Development Politics in the Horn of Africa: The Afar of the Awash Valley |journal=African Affairs |year=1978 |volume=77 |issue=309 |publisher=Oxford University Press |page=486 |doi=10.1093/oxfordjournals.afraf.a097023 |jstor=721961 |url=https://www.jstor.org/stable/721961}}</ref> Imamat Ausa je v naslednjem stoletju propadel, medtem ko je Harar ponovno pridobil svojo neodvisnost pod Alijem ibn Da`udom, ustanoviteljem dinastije, ki je mestu vladala od leta 1647 do leta 1875, ko ga je osvojil Egipt.<ref>Richard Pankhurst, ''The Ethiopian Borderlands'' (Lawrenceville: Red Sea Press, 1997), pp. 375–377</ref> Richard Francis Burton opisuje Harar med njegovim obiskom leta 1855:<ref>{{navedi knjigo |last=Burton |first=Richard |title=First footsteps in East Africa |url=https://burtoniana.org/books/1856-First%20Footsteps%20in%20East%20Africa/1856-FirstFootstepsVer2.htm}}</ref> {{quote|»Starodavna metropola nekoč mogočne rase, edina stalna naselbina v vzhodni Afriki, dom muslimanske učenosti, obzidano mesto kamnitih hiš, ki ima svojega neodvisnega poglavarja, svoje nenavadno prebivalstvo, svoj neznani jezik in svoj kovanec, emporij trgovine s kavo, sedež suženjstva, rojstni kraj tovarne Chat«}} V 19. stoletju je emir Ahmad III. ibn Abu Bakr ustavil ves uvoz in izvoz iz pristanišča Zeila in se namesto tega odločil za Berbero zaradi spora s svojo materjo, sestro glavnega somalskega klana Giri, ki je nadzoroval pot do Zeile.<ref>{{navedi knjigo |title=Ahmad b. Abu Bakr |publisher=Encyclopedia Aethiopica |url=https://en.sewasew.com/p/ahmad-b-abi-bakr}}</ref> Po besedah ​​Richarda Francisa Burtona, ki je med svojim potovanjem obiskal Berbero in Harar, je ponovil slavni hararski rek, ki ga je slišal leta 1854: »Kdor poveljuje v Berberi, drži v rokah brado Hararja.«<ref>{{navedi knjigo|last=Jonas|first=Raymond|title= The Battle of Adwa|url=https://archive.org/details/battleofadwaafri0000jona|year=2011|publisher=Harvard University Press|pages=[https://archive.org/details/battleofadwaafri0000jona/page/74 74]|language=en}}</ref> V tem obdobju so bili sužnji staleža Sidama in Gurage pomembno blago, izvoženo na obalo. Pomemben del trgovine med dvema zgodovinskima mestoma Harar-Berbera so nadzorovali trgovci, ki so pripadali klanu Habr Aval. Isak je prav tako sodeloval pri trgovini s priznanimi kavnimi zrni Harari, ki so jih na mednarodnem trgu poimenovali Berbera Coffee. Harar je bil tudi dom številnih somalijskih učenjakov, ki so prišli v mesto, da bi študirali, najbolj opazen pa je bil šejk Madar, ustanovitelj Hargeise.<ref name="First Footsteps in East Africa">{{navedi knjigo|last=Burton. F.|first=Richard|title= First Footsteps in East Africa |year=1856|pages=360|language=en}}</ref> Zdi se, da je Harar začel bolj ali manj nenehno kovati kovance med vladavino emirja Abd al-Šakurja ibn Jusufa. Ohranjeni kovanci iz časa njegove vladavine so visoke kakovosti, z visoko vsebnostjo srebra in jasnimi napisi, ki odražajo uporabo dobrih matric. Valuta se je močno poslabšala pod Mohamedom ibn Alijem, ki je uvedel novo vrsto kovancev, močno legiranih s kositrom, da bi izpolnil svoje obveznosti do svojih bratov Gosa. Odredil je, da mora vsak, ki ima staro valuto, to zamenjati za novo. Muhamad Mukhtar, častnik v egipčanski vojski, je leta 1876 zapisal, da je to obsodil kot veliko goljufijo. Leta 1883 je nemški popotnik zapisal, da valuta ni vredna niti ene desetine svoje nominalne vrednosti. === 19. stoletje === [[File:Street scene- Harar-High St. leading to market, Abyssinia (Ethiopia) LCCN2014683643.jpg|thumb|right|Prizor na cesti proti tržnici v Hararju, med letoma 1900 in 1920]] Leta 1875 je Mohamed Rauf Paša vodil egipčansko vojsko iz Zeile v notranjost jugovzhodne Etiopije in se pretvarjal, da je znanstvena ekspedicija. Harar je zasedel 11. oktobra 1875.<ref>{{citation |last=Zewde|first=Bahru|title=A History of Modern Ethiopia, 1855–1991|url=https://books.google.com/books?id=7pYpDgAAQBAJ&pg=PT329 |page=PT74 |date=17 March 2002|publisher=Ohio University Press|isbn=978-0-8214-4572-3}}</ref> Rauf Paša je sprva začasno ukinil kovance Harari iz obtoka in poslal nekaj vzorcev v Kairo na analizo, v upanju, da jih bo nadomestil z egiptovsko valuto. Vendar egiptovska vlada ni mogla zagotoviti dovolj denarja za to in mu je svetovala, naj valuto Harari še naprej uporablja. V obdobju egiptovske vladavine (1875–1884) je Arthur Rimbaud živel v mestu kot lokalni funkcionar več različnih komercialnih družb s sedežem v Adnu; leta 1888 se je vrnil, da bi nadaljeval s trgovanjem s kavo, mošusom in kožami, dokler ga smrtna bolezen ni prisilila, da se je vrnil v Francijo. Hiša, ki naj bi bila njegova rezidenca, je zdaj muzej.<ref>{{navedi knjigo|last=Munro-Hay |first=Stuart |year=2002 |title=Ethiopia, the Unknown Land: A Cultural and Historical Guide |publisher=Bloomsbury Academic |page=184 |isbn=978-1-86064-744-4 |url=https://books.google.com/books?id=NWNTfztz5KoC&pg=PA184}}</ref> Leta 1885 je Harar ponovno pridobil svojo neodvisnost pod Amirjem Abdulahijem, vendar je to trajalo le dve leti. Abesinske sile Ševa so napadle emirat Harar leta 1886, vendar so med bitko pri Hirni doživele poraz. Nekaj ​​mesecev pozneje, 9. januarja 1887, med bitko pri Čelenku, bo ševanski kralj Menelik II. vodil osvojitev Hararja.<ref>{{Cite journal|last=Caulk |first=Richard A. |year=1971 |title=The Occupation of Harar: January 1887 |journal= Journal of Ethiopian Studies |volume=9 |issue=2 |pages=1–20 |jstor=41967469}}</ref> Harar je bil kraj, kjer je sodobna etiopska država pod Menelikom II. kovala svoje prve kovance, ki so nosili datum 1885 po etiopskem koledarju (1892 n. št.). Harar je izgubil del svojega komercialnega pomena z izgradnjo francoske železnice Adis Abeba–Džibuti, ki je sprva nameravala potekati skozi mesto, vendar je bila preusmerjena severno od gora med Hararjem in reko Avaš, da bi prihranili denar. Kot rezultat tega je bil leta 1902 ustanovljen Dire Dava kot Novi Harar. Britanci so načrtovali oživitev zgodovinske trgovske poti Harar-Berbera s povezovanjem obeh mest po železnici kot sredstvo za krepitev trgovine. Vendar je parlament dal veto z utemeljitvijo, da bi škodovala ''Entente Cordiale'' med Francijo in Britanijo.<ref>{{cite report|title=Berbera-Harrar Railway Survey Vol. 1 |url= http://discovery.nationalarchives.gov.uk/details/r/C1915675}}</ref> Vse trgovske poti, ki so povezovale Harar s somalijsko obalo, so potekale skozi somalska in oromska ozemlja, kjer sta imela podklana Gadabuursi in Issa iz družine Dir klana monopol nad trgovino, kot je omenjeno v ''Zgodovini Hararja in Hararijev''.<ref>{{navedi knjigo|last=Ahmed|first=Wehib M.|url=https://everythingharar.com/files/History_of_Harar_and_Harari-HNL.pdf|title=History of Harar and the Hararis|year=2015|publisher=Harari People Regional State Culture, Heritage and Tourism Bureau|language=en}}</ref> === 20. stoletja do danes === [[File:Harari Traditions (2202473839).jpg|thumb|left|Tradicionalni dom v Hararju z nišo, okrašeno z islamsko kaligrafijo]] [[File:The Harari Cultural House (Gey Gar) ጌይ ጋር.jpg|thumb|Kulturna hiša Harari (Gey Gar)]] Harar so zavzele italijanske čete pod poveljstvom maršala Rodolfa Grazianija med [[Druga italijansko-abesinska vojna|drugo italijansko-abesinsko vojno]] 8. maja 1936. Prvi bataljon nigerijskega polka, ki je napredoval iz Džidžige preko prelaza Marda, je 29. marca 1941 zavzel mesto za zaveznike. Po sklenitvi anglo-etiopskega sporazuma leta 1944 je vlada Združenega kraljestva dobila dovoljenje za ustanovitev konzulata v Hararju, čeprav Britanci niso želeli odgovoriti in dovoliti etiopskega konzulata v Hargeisi. Po številnih poročilih o britanskih dejavnostih v Haudu, ki so kršile Londonski sporazum iz leta 1954, je etiopsko ministrstvo za zunanje zadeve marca 1960 odredilo zaprtje konzulata. Železnica od Berbere do Harrarja je bila predlagana kot sredstvo za lažji dostop do notranjosti protektorata in hkrati za oskrbo trgovine v Abesiniji; vendar je bil dan veto z obrazložitvijo, da bi bilo tekmovanje s francosko železnico od Džibutija do Adis Abebe slaba politika v času, ko je bila ''entente cordiale'' pravkar trdno utrjena.<ref>The Navy Everywhere, 1919. p. 244</ref>}} Leta 1995 sta mesto in njegova okolica postala samostojna etiopska regija (ali ''kilil''). Trenutno se gradi cevovod za prenos vode v mesto iz Dire Dave. == Kultura == Sir Richard Burton pravi, da je Harar rojstni kraj rastline [[kat]].<ref name="LANGUAGE RELATIONSHIPS: FAMILIES, GRAFTS, PRISONS">{{cite journal |last=Libermn |first=Mark |title=Language Relationships: Families, Grafts, Prisons |journal=Basic Reference |volume=28 |pages=217–229 |publisher=University Pennsylvania Academics |location=Pittsburgh, USA |year=2003 |url=http://itre.cis.upenn.edu/~myl/languagelog/archives/000217.html |access-date=27 April 2012}}</ref> Tudi prvotna udomačena rastlina kave naj bi bila iz Hararja.<ref name="Coffee: A dark history">{{navedi knjigo|last=Wild|first=Antony|author-link=Antony Wild|title=Coffee: A Dark History|url=https://books.google.com/books?id=Z7-zAAAAIAAJ|year=2004|publisher=Fourth Estate|isbn=978-1-84115-649-1}}</ref> == Demografija == [[File:An old map of Harar featuring the Somali Gadabuursi Dir clan.jpg|thumb|Stari zemljevid Hararja s somalskimi skupnostmi Gadabursi, Geri, Issa, Karanle Havije in Berteri Džidwak]] Na podlagi nacionalnega popisa leta 2007, ki ga je izvedla Centralna statistična agencija Etiopije (CSA), je imelo mesto Harar skupno 99.368 mestnega prebivalstva, od tega 49.727 moških in 49.641 žensk. Šest največjih etničnih skupin, prijavljenih v Hararju so bili Amhara (40,55 %), Oromo (28,14 %), Harari (11,83 %), Gurage (7,94 %), Somali (6,82 %) in Tigrajci (2,76 %); vse druge etnične skupine skupaj so obsegale manj kot 2 % prebivalstva. Amharščino je kot prvi jezik govorilo 49,2 % prebivalcev mesta, oromsko 23,7 %, hararijsko 12,2 % in somalsko 6,6 %. Večji del mestnih prebivalcev je izpovedal etiopsko pravoslavno krščanstvo, pri čemer je 48,54 % prebivalstva poročalo o tem prepričanju, medtem ko je 44,56 % prebivalstva izjavilo, da so muslimani, 6,14 % pa protestantov.<ref>{{navedi splet |url=https://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopaedia-of-islam-3/harar-COM_30316|title=Harar |website=BRILL}}</ref> == Opis mesta == [[File:Harar, casa di rimbaud, veduta 02.jpg|thumb|Pogled na Harar Jugol, utrjeno zgodovinsko mesto (Unescov seznam svetovne dediščine).<ref>{{navedi splet |title=Harar Jugol, the Fortified Historic Town |url=https://whc.unesco.org/en/list/1189rev |access-date=3 December 2022 |website=UNESCO World Heritage Convention}}</ref>]] Staro obzidano mesto Harar je razdeljeno na 5 četrti: Assum Bari, Argoba Bari, Sukutat Bari, Badro Bari in Asmadin Bari. Te četrti so nato nadalje razdeljene na soseske, imenovane ''toja'', ki so pogosto poimenovane po muslimanskem svetišču ali pomembnem drevesu, ki služi kot lokalna znamenitost. Po mnenju S.R. Waldron, je bilo okoli leta 1975 59 takih sosesk. V poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je po zunanji strani mestnega obzidja še dalo sprehoditi peš; to je trajalo približno eno uro.[71] V zgodnjih 1980-ih pa to ni bilo več mogoče, ker se je mesto začelo širiti iz obzidanega mesta, pri čemer so bile nekatere zgradbe zgrajene neposredno na zunanji strani obzidja. [71] === Obzidje in vrata Hararja === [[File:Harar, porta assumiy 01.jpg|thumb|Vrata Sukutat Bari]] Staro mesto Harar s približno površino 60 hektarjev je obdano z [[obzidje]]m na severni in vzhodni strani ter deloma na južni strani. Obstaja pet starodavnih mestnih vrat, ki so v smeri urinega kazalca s severne strani citadele: *Assum Bari (na severu) *Argobba Bari (na vzhodu) *Suqutat Bari (na jugovzhodu) *Badro Bari (na jugu) *Asmadin Bari (na zahodu) Druga vrata, kot so neuradna sodobna šesta 'vrata Harar', so bila zgrajena po abesinski invaziji v 19. stoletju.<ref>{{navedi knjigo |last=Raymond |first=André |title=The City in the Islamic World Part 1 |year=2008 |publisher=BRILL |page=629 |isbn=978-9004162402 |url=https://books.google.com/books?id=nY2DqJNPmioC&dq=harar+gate&pg=PA629}}</ref> === Hiše === [[File:Harar, casa tradizionale, porta intagliata 01.jpg|thumb|Zunanjost hararske hiše]] Znane kot ''gej gar'' ('mestna hiša'), hararske hiše tvorijo poseben arhetip, ki se razlikuje od drugih muslimanskih regij in drugih delov Etiopije.<ref name="Abubaker">{{navedi knjigo |last=Abubaker |first=Abdulmalik |title=The Relevancy of Harari Values in Self Regulation |year=2016 |publisher=University of Alabama |pages=46–58 |url=https://ir.ua.edu/bitstream/handle/123456789/3201/file_1.pdf?sequence=1&isAllowed=y}}</ref> Tradicionalna zasnova hiše je še danes v veliki uporabi z le manjšimi spremembami.<ref name="Hecht">{{cite journal |last=Hecht |first=Elisabeth-Dorothea |title=The City of Harar and the Traditional Harar House |journal=Journal of Ethiopian Studies |year=1982 |volume=15 |pages=57–78 |jstor=41965897 |url=https://www.jstor.org/stable/41965897 |access-date=25 August 2021}}</ref> Harari so zelo ponosni na svoje hiše in tvorijo pomemben del kulture Harari. Obzidano naselje (''abāt'') je sestavljeno iz več rezidenc, ki si delijo iste stene, vendar niso med seboj povezane. Razporejene so okoli dvorišča, pri čemer večina oken gleda na dvorišče namesto na ulico. Vrata posameznih bivališč so skoraj vedno usmerjena proti vzhodu ali zahodu; vrata, obrnjena proti severu ali jugu, so redka. Po Kabirju Abdulmuheimenu Abdulnassirju imajo kmetje in trgovci pogosto vrata obrnjena proti vzhodu, da lahko zgodaj vstanejo za delo. Več družin, ki živijo v istem kompleksu, si deli eno ali dve kuhinji, ki sta ločeni od bivališč. Stene, ki obdajajo komplekse, so spojene tako, da so v osnovi neprekinjene. Zunanja vrata, ki gledajo na ulico, so običajno lesena, včasih pa tudi železna, pobarvana ali pobeljena. Stene tvorijo [[arhitrav]] okoli njih. Včasih je več kompleksov združenih v 'blok' kompleksov, ki so vsi obdani z istim zidom, nato pa imajo svoje zidove okoli sebe. Ti 'bloki' so nastavljeni tako, da obiskovalec mimo prvega kompleksa, preden doseže drugega, itd. Gradbeni material je lokalni kamen, medtem ko se mešanica zdrobljenega kamenja in gline uporablja tako kot malta kot omet za oblaganje sten pred beljenjem. Tako je tako pri novejših hišah kot pri starejših. [[File:Inside an Adari house (25313093086).jpg|thumb|Notranjost hararske hiše]] Tloris tipične hararske hiše je pravokoten. Glavna soba je velika dnevna soba, imenovana ''gār gār'' ali ''gār ēqäd''. ''Gidīr gār'' ima več dvignjenih ploščadi, imenovanih ''nädäbas'', ki delujejo kot sedeži ali postelje. Tipična hiša bo imela pet ''nädäb''. Na zadnji strani ''gidir garja'', nasproti vhodnih vrat, sta dve ''nädäbi'': majhna ali ''tīt nädäba'', nato pa za njo velika ali ''gidīr nädäba'', ki je nekoliko višje. To sta dva največja ''nädäba''. Čevlje lahko nosite do ''tīt nädäba'', potem pa jih je treba sezuti. ''Tīt nädäba'' je mesto, kjer sedijo mlajši ljudje ali ljudje z nižjo delovno dobo. Na tej ''nädäbi'' spijo tudi otroci. V zgodovini je na emirjevem dvoru služil kot sedež za tožnike ali tožene stranke. ''Gidīr nädäba'' zasedajo starešine in ljudje, ki veljajo za starejše. V zgodovini so na emirjevem dvoru tukaj sedeli dostojanstveniki. Ko oseba umre, njeno truplo hranijo na ''gidīr nädäba'', preden ga pokopljejo v znak spoštovanja. V ''gidīr nädäba'' se izkoplje posoda, napolni z vodo in se uporablja za umivanje telesa, nato se posoda ponovno napolni. ''Amīr nädäba'' ali ''nädäba časti'' je rezervirana za gospodarja hiše in za častne goste; lahko je na levi ali desni, odvisno od hiše. Postavljena je tako, da lahko glava družine vidi, kdo vstopi v dom, in ustrezno ukrepa. 'Skrita' ''nädäba'' ali ''sutri nädäba'' je lahko tudi na obeh straneh, vendar je vedno za štrlečim stebrom ali ''maxazu''. Zgodovinsko gledano je to znano kot ''malassay nädäba'', ker so tukaj sedeli emirjevi stražarji med sestanki ali sodnimi postopki. ''Sutri nädäba'' se uporablja za spanje. Uporablja se tudi kot sedež, kjer mož počiva, ko pride domov. Končno je tu še ''gäbti äḥer näbäda'' ali tisto za vhodnimi vrati. Tako kot ''amīr'' in ''sutri nädäbas'' je tudi ta lahko na levi ali desni. V zadnjih vogalih so včasih vgrajene omare ali garderobne omare, imenovane ''näbäda dēras''. Gotovina in pomembni dokumenti so shranjeni v skrinji v ''näbäda dēra''. Zgornji del ''näbäda dēra'' se uporablja za shranjevanje oblačil, ki pripadajo gospodarju hiše. [[File:Interior, Traditional Harari Home (2775764645).jpg|thumb|Stenske niše v hararskem domu]] ''Gidīr gār'' ima vgrajene niše, imenovane ''ṭāqēts'', ki se uporabljajo za shranjevanje in razstavljanje osebnih stvari. So dokaj visoko in običajno jih je 11: pet na glavni steni nasproti vrat, ostale pa na drugih stenah. Dve pravokotni niši na sredini glavne stene (imenovani ''ēqäd ṭāqēt'') se običajno uporabljata za shranjevanje knjig, zlasti [[Koran]]a. Njihova pravokotna oblika naj bi spominjala na smrt in grob. Poleg 11 glavnih niš so v ''nädäbah'' včasih tudi niše, ki se uporabljajo za držanje čevljev ali kadilnice. [[File:Bride chamber (24712553173).jpg|thumb|Stopnišče do ''kale'' na levi, s ''kirtätom'' v ozadju]] Na obeh straneh vhoda so odprta vrata, ki vodijo v ''kirtät'', ki je stranska soba z nizkim stropom in lastno ''nädäbo''. Stena med ''kirtätom'' in ''gidīr gār'' ima včasih okensko mrežo z okrasnim lesorezbarstvom. Ženske običajno ostanejo v ''kirtätu'', ko imajo moški ''bärça'' (sestanek za žvečenje kata in meditacijo). V preteklosti je bil ''kirtät'' tudi kraj, kjer je mlada nevesta živela osamljeno 8 mesecev po poroki. V tem primeru bi bil vhod v ''kirtät'', ki sicer nima vrat, pokrit z bambusovim zaslonom in zaveso. Druga stranska soba z nizkim stropom, ''dēra'', je povezana s ''kirtätom'' z majhnimi vrati. Uporablja se za shranjevanje predmetov, ki niso dovzetni za napad podgan. Zraven vrat ima stena ''dēre'' posebno nišo, kjer se hranijo ''aflāle''. To so črne lončene posode z dolgimi vratovi in ​​pokrite s podolgovatimi košarastimi pokrovi, imenovanimi ''aflāla uffas''. Uporabljajo se za shranjevanje družinskega nakita in drugih dragocenosti ter popkovine družinskih otrok. Po besedah ​​Fethie Ahmed, kustosinje kulturnega muzeja Harari, pokrovi, obrnjeni na glavo, nakazujejo, da je mož umrl in da v hiši živi vdova. ''Dēra'' je zasebni prostor, kjer lahko mož in žena govorita, ne da bi njuni otroci poslušali. Uporabljajo ga tudi otroci med 3. in 7. letom starosti, da med [[ramadan]]om jedo zunaj pogleda javnosti, preden se začnejo ves dan postiti pri 7 letih. ''Dēra'' je zgrajena iz poroznega kamna brez cementa, da se omogoči boljše prezračevanje. Strop nad ''gidīr gār'' se dviga do celotne višine hiše. Nad stranskimi sobami pa je zgornji nivo, imenovan ''kala''. Prvotno je bila ''kala'' uporabljena predvsem za shranjevanje in včasih kot spalni prostor, in ni bila na noben način ločena od ''gidīr gār''. Od poznega 19. stoletja pa običajno obstaja lesen paravan, ki ločuje oba, in ''kala'' je v bistvu postala ločeno drugo nadstropje, pogosto z več sobami, čeprav brez ''nädäbas'' ali drugih naprav. Stopnišče do ''kale'' je običajno sestavljeno iz šestih do devetih stopnic. V novejših hišah ima izrezljano leseno ograjo, v starejših pa ne. Stropi hiš so tradicionalno izdelani iz tankih drevesnih debel, ki so jim odstranili lubje. Danes je strop prebeljen skupaj s preostalim delom hiše. Ena palica , ki je nad robom ''tīt nädäba'', se imenuje ''ḥāmil''; danes se nanjo obeša neonska svetilka, v preteklosti pa so nanjo obesili nojevo jajce, saj so verjeli, da bo tako zaščitilo hišo pred strelo. Danes so stropi narejeni iz lakiranih lesenih desk, pri čemer se ''ḥāmil'' odlikuje po večji velikosti in izraziti obliki. Tla so tradicionalno izdelana iz rdeče zemlje (imenovane ''qēḥ afär''), deli ''nädäbas'', ki niso pokriti s preprogami ali predpražniki, pa so prav tako pobarvani rdeče. Danes so pogosto obložene s ploščicami, običajno z vsaj nekaj rdeče barve. Rdeča naj bi spominjala na prelito kri v bitki pri Čelenku. Nekatere hiše bodo imele sosednji ''tīt gār'' ali 'majhno hišo', ki ima ločen vhod in lastno ''nädäbo''. ''Tīt gār'' pogosto ni povezan z glavno hišo. Uporabljajo ga mlajši družinski člani, včasih pa ga oddajajo najemnikom. Od 20. stoletja nekatere hiše dodajo še eno raven nad ''tīt gār'' in jo povežejo s ''kalo'' ter ji dajo ločen vhod prek stopnišča na zunanji strani hiše. Vsak kompleks je običajno vseboval ločeno sobo za kmečkega delavca ali služabnika, brez ''nädäbov'' ali stranskih prostorov. Tam naj bi bili tudi hlevi za krave in osle. Običajno sta tudi ena ali dve 'kuhinjski hiši', ki nista povezani s hišami in sta običajno na obeh straneh dvorišča. Te kuhinje nimajo oken, dim uhaja skozi vrata, tako da so stene sčasoma prekrite s sajami. Police iz drevesnih debel se uporabljajo za shranjevanje kuhinjskih pripomočkov. V preteklosti so hararske hiše imele malo ali nič pohištva. Od 20. stoletja so se razširili preprosti leseni stoli v zahodnem slogu, pa tudi kovinska posteljna z vzmetnicami kapok, ki so postavljena na ''sutri nädäba''. Richard Francis Burton je opisal emirjev dom kot edino stavbo, katere zunanjost je bila pobeljena, kar namiguje, da večina stavb ni bila okrašena v času njegovega obiska v 19. stoletju. Večina hiš je bila še leta 1935 podobno opisana kot ne pobarvana ne pobeljena. Danes pa Harari običajno pobelijo svoje hiše z mešanico apnenca (imenovano ''näçih afär'') vsaj enkrat in najbolje dvakrat na leto, enkrat pred ramadanom in še enkrat pred festivalom Aräfa. Ob tem se temeljito očistijo gospodinjski predmeti in košare. Danes namesto beljenja stene včasih pobarvajo z oljnimi barvami. To je lahko katera koli barva, čeprav je najbolj priljubljena zelena. [[File:Harar, casa tradizionale (anisa) 00.jpg|thumb|Dvorana v tradicionalni hararski hiši]] Notranje opremljanje domov običajno opravljajo ženske. ''Nädäbas'' pokrivajo s preprogami, rogoznicami in blazinami ter okrasijo stene s košarami (ki jih prav tako običajno izdelujejo ženske). Tudi danes so na stenah obešeni emajlirani krožniki in sklede. Okrasne košare so praviloma obešene simetrično in v parih. Vsako gospodinjstvo ima svoj stil dekoracije in gostje pogosto komentirajo, kako jim je všeč, kako je okrašena gostiteljeva hiša. Obstaja stereotip, da so mlajše ženske bolj izbirčne pri okraševanju svojih domov kot starejše ženske in da mlajši pari enkrat na teden ponovno nanesejo rdečo zemljo na tla, starejši pa le nekajkrat na leto. Največje vrste okrasnih košar so tiste, ki se uporabljajo za postrežbo kruha in sladkarij na ženskih srečanjih. Te imajo visoke stožčaste pokrove, ki so obešeni nad njimi in jih prekrivajo. Obešeni so v eni ali dveh vrstah na steni za ''gidīr nädäba'' in pod nišami in so običajno v izmeničnih parih. Med ''ēqäd ṭāqēts'', dvema pravokotnima nišama v sredini, ki se uporabljata za shranjevanje knjig, je navpična linija majhnih košarnih krožnikov, imenovanih ''sāgāris'', skupaj z njihovimi pokrovi. Uporabljajo se za postrežbo kavnih zrn na poroki ali pogrebu. Običajno so v skupini 3, od katerih si 2 delita vzorec in obliko. Poleg ''amīr nädäba'' in ''dēra'' je stena okrašena z drugimi košarnimi krožniki v parih. Te so velike približno kot krožnik za zajtrk in se tradicionalno uporabljajo za postrežbo kruha. Dve od njih se imenujeta 'košare za taščo' ali ''ḥamāt mot'' in ju nevestina družina podari tašči na poroki. Izseljenci iz Hararja se pogosto poskušajo držati tradicionalne ureditve doma, kadar je to mogoče, tudi v stavbah z različnimi arhitekturnimi slogi. Prikazan bo nekakšen ''gidīr gār'', s preprogami in blazinami, ki tvorijo neformalno ''nädäbo'', stene pa bodo okrašene s tradicionalnimi košarami Harari. == Zanimivosti == [[File:Harar, moschea jamia, interno 06.jpg|thumb|Velika mošeja Harar]] [[File:Harar,_casa_di_rimbaud,_04.jpg|thumb|Hiša in muzej Arthurja Rimbauda]] Poleg kamnitega obzidja, ki obdaja mesto, je v starem mestnem jedru 110 mošej in veliko drugih svetišč s središčem na trgu Feres Magala. Pomembne stavbe so stolnica Medhane Alem, hiša Arthurja Rimbauda, ​​Petkova mošejo iz 16. stoletja in zgodovinskih pet velikih vrat Hararja. Stadion Harrar Bira je domači stadion Harrar Beer Bottling FC. Tu je tudi tržnica. Dolgoletna tradicija hranjenja lisastih hijen z mesom se je v 1960-ih razvila tudi v impresivno nočno predstavo za turiste.<ref>{{navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/2079781.stm |title=The hyena man of Harar |work=BBC News |date=1 July 2002 |access-date=23 July 2013}}</ref> Druge zanimivosti so najvišja amba, ki gleda na mesto, gora Kondudo ali "W", ki gosti starodavno populacijo divjih konj. Znanstvena misija leta 2008 je sprožila prizadevanja za njihovo ohranitev, saj so živali zelo ogrožene.<ref>{{navedi splet| url=http://www.ena.gov.et/EnglishNews/2008/Jan/09Jan08/47466.htm |title=Wild horses exist in Ethiopia, but face danger of extinction: Exploratory Team |archive-url=https://web.archive.org/web/20090715103628/http://www.ena.gov.et/EnglishNews/2008/Jan/09Jan08/47466.htm |archive-date=15 July 2009}}</ref> Pivovarna Harar je bila ustanovljena leta 1984. Njena piva lahko poskusite v družabnem klubu pivovarne, ki meji na pivovarno v Hararju.<ref>{{navedi splet |url=http://www.norway.org.et/News_and_events/etiopia/brewery/ |title=Embassy staff visits Harar Brewery |publisher=Norway.org.et |access-date=23 July 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120319174351/http://www.norway.org.et/News_and_events/etiopia/brewery/ |archive-date=19 March 2012}}</ref><ref>{{navedi splet|author=EthioNetworks.com |url=http://www.ethiopianrestaurant.com/harrar_brewery.html |title=Harrar Brewery, Ethiopia |publisher=Ethiopianrestaurant.com |access-date=23 July 2013}}</ref> === Pristnost === Harar Jugol je redek primer razmeroma dobro ohranjenega zgodovinskega mesta, ki je do danes ohranilo svojo tradicijo, urbano strukturo in bogato muslimansko kulturno dediščino Harari. Je eno izmed svetih mest islama v Afriki in glavno mesto manjšinske regije v krščanski Etiopiji. Zgodovinsko mesto je fizično omejeno in dobro definirano z obzidjem iz 16. stoletja, postavitev pa je bila ohranjena vzdolž vzhodne in jugovzhodne strani posesti. Vendar pa neustrezni posegi, kot so ometi hiš, menjava vrat iz lesa v kovina, uvedba netradicionalnih materialov in vizualni vplivi, kot so TV antene, postopoma vplivajo na avtentičnost zgodovinskega tkiva. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Wikivoyage}} {{commons category|Harar}} *[https://www.harar.city/ Harar City] *[https://www.everythingharar.com/ Everything Harar] *[http://digilander.libero.it/capurromrc/!03harar.html Fascist plan to destroy and rebuild Harar along ideological guidelines (1936)] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Etiopiji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Etiopiji]] [[Kategorija:Sveta mesta]] qfv4n2ijednbrxqj8ygdqiy63vph04m Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991) 118 584108 6682773 6682111 2026-05-29T20:10:09Z Raprep 220594 manjši popravki in urejanje besedila 6682773 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala "''centrifugalno federacijo''",<ref name=":1" /> v kateri je bila na rovaš institucij zvezne oblasti okrepljena politična/odločevalska moč republik; slednjim je bil priznan tudi status nosilk izvirne državne suverenosti.<ref name=":0" /> Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij institucionalnih moči med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.<ref name=":1" /> Z ustavo vzpostavljena "''decentralizacija brez odgovornosti''"<ref name=":2" /> je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform.<ref name=":0" /> Nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja Jugoslavije.<ref name=":1" /> Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v (kon)federalizmu "Kardeljeve ustave"<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/1989-godina-koja-nam-se-nije-dogodila/|title=1989: godina koja nam se nije dogodila|date=10. 12. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Jović|first=Dejan|publication-place=Beograd}}</ref> prepoznala glavnega krivca za jugoslovansko krizo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=159–160}}<ref name=":30" /> v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma konstitutivnim (tj. južnoslovanskim) narodom v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, pa enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji.<ref name=":4" />{{Rp|pages=47–49}} Terjala je "''vzpostavitev polne nacionalne in kulturne integritete srbskega ljudstva, ne glede na to, v kateri republiki ali pokrajini se je nahajalo''"<ref name=":30" /> (tj. združitev vseh Srbov v eni državi<ref name=":4" />{{Rp|page=31}}) in ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena velikosti/številčnosti posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|page=12}} Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije in majhnost Slovenije so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike nesprejemljive. Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo v drugi polovici osemdesetih je prevzelo nacionalistično agendo in konec osemdesetih začelo "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]" s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve.<ref name=":30" /> Rezultat "revolucije" je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova. Ukinitev avtonomije pokrajin je vsled svoje drastičnosti pomenila razveljavitev ustavnega reda SFRJ. Slovenija je ob ukinitvi avtonomije še branila ustavni red,<ref name=":32" /> kasneje pa se je s svojimi enostranskimi potezami pridružila Srbiji na čelu rušenja jugoslovanske ustavnosti.<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/datum-kraja-jugoslavije/|title=Datum kraja Jugoslavije|date=3. 7. 2021|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Flere|first=Sergej|publication-place=Beograd}}</ref> Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije politično zoperstavilo "protibirokratski revoluciji" in podprlo zahteve najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na protiustavni napad na avtonomijo pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko republiško vodstvo na začetku leta 1989 začelo ekonomsko vojno zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo "izvoziti" še "protibirokratsko revolucijo".<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38}} "Izvoz" v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu vodstvu z "revolucijo" že januarja 1989 uspelo zamenjati politično vodstvo v Republiki Črni gori.<ref name=":4" />{{Rp|page=37}} Srbsko republiško vodstvo je z "revolucijo" dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah<ref name=":29" /> – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je vršilo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} Po kadrovskih menjavah je "(pro)srbski blok" tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ. Politični spopad med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in "evropeizacijo" Jugoslavije, ter srbskim, ki je forsiralo projekt Srboslavije<ref name=":4" />{{Rp|page=38}} in je predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na [[:sh:Četrnaesti_kongres_Saveza_komunista_Jugoslavije|14. kongresu]] v Beogradu januarja 1990 pripeljal do razpada [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ). V nadaljevanju leta so bile v vseh jugoslovanskih republikah izpeljane večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji na začetku aprila 1990. Volitve niso prispevale k mirni razrešitvi antagonizmov in nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno. Po aprilskih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Skupščino Republike Slovenije]] je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank [[DEMOS|Demos]], na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice [[Milan Kučan]]. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26" />{{Rp|pages=209—210}} V zakulisju je srbsko republiško vodstvo razpravljalo tudi o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA) iz Slovenije.<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}</ref>{{Rp|page=159}} Ustava SFRJ je jamčila "''pravico vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve''".<ref>{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_na%C4%8Dela|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. 2. 1974|accessdate=16. 5. 2026|website=Wikivir}}</ref> V Sloveniji se je to ustavno dikcijo tolmačilo kot – ''republike'' imajo pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve; v Srbiji pa so jo brali dobesedno – ''narodi'' (ne republike!) imajo pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbsko republiško vodstvo je izhajalo iz prepričanja, da so izvirni nosilci državnosti in suverenosti SFRJ konstitutivni narodi, ne republike, ter da republike niso državne tvorbe in meje med njimi ne meddržavne oziroma da so republike le administrativne enote z administrativnimi mejami, ki jih je moč spreminjati, skladno z interesi posameznega konstitutivnega naroda, ki na določenem ozemlju predstavlja absolutno ali relativno večino.<ref name=":3" />{{Rp|pages=12,16}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=70,72,371}}<ref name=":33" /> Vodilni politiki v Srbiji so predlagali, da zvezni organi, upoštevaje predloge republik, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti republik/narodov, ki bi se odločile/i za odcepitev.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Slovensko republiško vodstvo je zavrnilo pobudo; zavračalo je osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Sklicevalo se je na ustavno načelo, da so izvirne nosilke državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi ter o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o "usodi" Jugoslavije opravljajo le tekoče posle in republikam nudijo kvečjemu administrativno pomoč.<ref name=":23" /> Že pred [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] (RS) je zveznim organom odreklo demokratično legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej.<ref name=":23" /><ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} 23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS. Javno mnenje pred plebiscitom je bilo najbolj naklonjeno samostojnosti RS v okviru konfederalne Jugoslavije,<ref name=":27" /> v vladajočem Demosu pa so se nagibali k polni samostojnosti in razdružitvi RS z drugimi jugoslovanskimi republikami. Plebiscitno vprašanje je bilo namerno oblikovano tako, da glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.<ref name=":4" />{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita vendarle dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovensko republiško vodstvo je sčasoma dojelo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=74}} Politično odločevalci v RS so vlekli enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene, tudi nezakonite poteze že pred plebiscitom o samostojnosti,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-D2WQN3IV/index.html|title=Slovenija je odpravila del zveznega pravnega sistema|date=4. 10. 1990|accessdate=27. 5. 2026|publisher=Delo|last=Taškar|first=Jana|publication-date=5. 10. 1990|publication-place=Ljubljana|page=1}}</ref> po sprejetju resolucije o razdružitvi pa je politika izvršenih dejanj dobila dodaten pospešek. Slovenskim osamosvojitvenim potezam je sledila Hrvaška.<ref name=":4" />{{Rp|page=78}} Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so republiški vodstvi v Sloveniji in Hrvaškem svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti ter da pravica do osamosvojitve ni absolutna.<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":12" />{{Rp|page=9}}<ref name=":14" /><ref name=":13" /> Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez so slovenske oblasti opozarjali tudi zvezni organi.<ref name=":31" /> S sprejetjem osamosvojitvenih aktov je Skupščina RS 25. 6. 1991 razglasila samostojnost in neodvisnost RS.<ref name=":18" />{{Rp|page=9}} Sporna ni bila pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja,<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}</ref> ki so ga zaznamovale enostranske in celo nezakonite poteze slovenske strani.<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) lastni in neposredni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|zvezne vlade]] oziroma proračuna federacije, ne lastni prihodek republiških vlad oziroma proračunov. S prisvajanjem carin je slovensko republiško vodstvo izzvalo carinsko-miličniško-armadno intervencijo zveznih oblasti v Sloveniji, z zasedbo mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji s približno 3000 pripadniki [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe RS]] (TO) in slovenske milice ob razglasitvi samostojnosti RS je začelo spopad in kasneje tudi prelivanje krvi. Slovenska politična garnitura je osamosvojitev izpeljala v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršila mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignorirala svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njene politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=24. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana}}</ref><ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} V mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je "''sebična''"<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=336}} Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}</ref>{{Rp|pages=142,146}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej ter je zavrnilo konstruktivne predloge za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podane s strani Predsedstva SFRJ, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našla "''partnerja za pogovore''".<ref name=":20" /> Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušala z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je namreč formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve zvezne vlade in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna ("Badinterjeva") komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je zvezni vladi dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}} Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi dogovora sledili obsežni letalski napadi in kopenska intervencija večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos.<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Srbsko republiško vodstvo je spopad v Sloveniji izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, v spopadu je prepoznalo tudi priložnost za izgon Slovenije iz Jugoslavije. Zavedalo se je, da je izgon pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, saj je ravnanje slovenske strani med spopadom razumel kot zahrbtno, počasno in polovičarsko izvajanje obveznosti iz brionske deklaracije po spopadu pa kot izigravanje dogovorjenega. S pomočjo svojih zaveznikov v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo je srbsko republiško vodstvo na koncu doseglo izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora po končanem spopadu je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da izpelje razdružitev z drugimi jugoslovanskimi republikami in zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Republika Slovenija je po mednarodnem pravu postala samostojna in neodvisna 8. 10. 1991.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "''centrifugalni federalizem''".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena (derivativna).<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&lang=slv&prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,<ref name=":1" /> in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.<ref name=":4" />{{Rp|pages=48–49}}<ref name=":30">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/posthumni-zivot-ustava-iz-1974/|title=Posthumni život Ustava iz 1974.|date=23. 2. 2024|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Stojanović|first=Dubravka|publication-place=Beograd}}</ref> Motila sta jih predvsem s "Kardeljevo ustavo"<ref name=":28" /> – [[:en:Edvard_Kardelj|Edvard Kardelj]] je vodil komisijo za pripravo besedila Ustave SFRJ (1974)<ref>{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/cetrdesetogodisnjica-ustavne-ikebane/|title=Četrdesetogodišnjica ustavne ikebane|date=21. 2. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Puhovski|first=Žarko|publication-place=Beograd}}</ref> – zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo ustavnega reda, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}}{{efn|[[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil Slobodan Milošević, čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.<ref name=":4" />{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]] (PSFRJ).<ref name=":29" /><ref name=":30" /> PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38,416}} Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovo večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref name=":32">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomska vojna zoper Slovenijo, prepovedani "miting resnice" in razpad ZKJ === Milošević je v odgovor marca 1989 začel ekonomsko vojno zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}}{{efn|Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].}} Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in "konfederalizacije" programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben razlog razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade Anteja Markovića in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v "polnokrvno" konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek razdružitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in izpostavljena potreba po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij.{{efn|"Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost; "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. (Več o tem v: Todorova, Marija (2001). ''Imaginarij Balkana''. Ljubljana: ICK.) A dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je prav vodstvo RS s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, zavajanjem, na koncu s prelivanjem krvi.}} === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum glede samoodločbe in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26">{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}</ref>{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije, ki bi sledil predhodnemu umiku JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} === Slovensko republiško vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve. Predsednik Predsedstva RS Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref name=":21">{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne tehnične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik. Češka in Slovaška sta se osamosvojili pod zveznimi pogoji (tj. skladno z zakonodajo federacije) in na miren način.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in tehnične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno tekoče posle, izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnem procesu razdruževanja republike.<ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} A vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi "''potujoči cirkus predsedniških srečanj''") niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije. <ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}</ref>{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so tudi ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo === Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,<ref name=":4" />{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.<ref name=":4" />{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z "''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''". Jugoslavija naj bi bila zasnovana "''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval skupno carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.<ref name=":25" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=56–62}} === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. Različne skupine so predlagale različne obvode mimo plebiscita. "Ustavna struja" v Demosu je menila, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so menili, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Polna samostojnost oziroma razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami v slovenski javnosti takrat ni uživala največje podpore, večina je podpirala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27">{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}</ref> Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS dala pobudo za razpis. Pobuda je bila zavrnjena, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat še menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.<ref name=":4" />{{Rp|pages=187—194}} [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj bo federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost zunaj Jugoslavije –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Tudi ZPSN<ref>{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije'|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}</ref> je bil spisan tako, da je omogočal širšo interpretacijo rezultatov plebiscita ter samostojnosti in neodvisnosti<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – 4. člen zakona je v primeru na plebiscitu sprejete odločitve, da RS postane samostojna in neodvisna država, dopuščal tudi sklenitev konfederalne pogodbe z drugimi jugoslovanskimi republikami. Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom Republike Slovenije glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami zagotovilo, da "''bo'' [Srbija] ''spoštovala odločitev Slovenije glede uresničevanja njene lastne poti in glede'' [plebiscitne] ''odločitve''".<ref name=":33">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/2/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=25. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana}}</ref> Srbsko republiško vodstvo je vztrajalo na stališču, da republike niso države (le administrativne enote) in tudi ne nosilke suverenosti (nosilci suverenosti so konstitutivni narodni) in zato Jugoslavija ne more postati konfederacija (tj. zveza držav).<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovenska stran je vztrajala pri ustavnem načelu izvirne suverenosti republik, katerega je vseboval tudi ZPSN – 4. člen politične odločevalce zavezuje, da v primeru na plebiscitu sprejete odločitve za samostojnost in neodvisnost povrnejo izvrševanje suverenih pravic, ki jih je Republika Slovenija kot suverena država prenesla na organe SFRJ. Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključna za razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> Vodstvo RS je na razširjeni seji Predsedstva RS 18. 2. 1991 zaključilo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je dva dni kasneje sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele izvajati enostranske, nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član PSFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} === Pekrski preludij === Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}</ref> Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}</ref>{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} === Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam === Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti ter da pravica do osamosvojitve ni absolutna. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana. Republiki nima pravice do ne-izpogajane osamosvojitve; realizacija samoodločbe ne more biti enostransko dejanje, izpeljana je lahko le z dialogom in na miren način,<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> Enostranske poteze RS in RH ne zavezujejo nikogar; tiste, ki jih vlečejo, pa lahko doletijo sankcije. V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno "carinsko" intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} 23. 6. 1991 je na RS in RH podobno sporočilo naslovila tudi Evropska skupnost. ES je opozorila RS in RH, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref name=":31">{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}}{{efn|Junija 2016 so se rezidenti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] (ZK) na referendumu odločili za izstop monarhije iz EU. Marca 2017 je [[:en:United_Kingdom_invocation_of_Article_50_of_the_Treaty_on_European_Union|vlada ZK "aktivirala" 50. člen lizbonske pogodbe]] in s tem začela pogajanja o razdružitvi. Ta so trajala vse do januarja 2020, ko se je začelo enajst mesečno prehodno obdobje "ločevanja" ZK od carinske unije in enotnega trga. "Ločevanje" se je končalo na začetku leta 2021. ZK je zapustilo EU več let po referendumu, večino tega časa se je pogajalo. Vse do zaključka pogajanj je izpolnjevalo svoje zakonske in finančne obveznosti do EU (vlada ZK si ni prilastila carin že na 5. dan po referendumu), do leta 2065 pa je dolžno poravnati tudi "[[:en:Brexit_divorce_bill|ločitveni račun]]" v višini več deset milijard £. Zakonodaja EU določa postopek in način izstopa držav članic iz EU, v SFRJ pa je RS blokirala sprejetje razdružitvene zakonodaje na ravni federacije, saj je zavračala osamosvojitev pod zveznimi pogoji.<sup>Repe:81</sup> V EU so države članice nosilke izvirne suverenosti, medtem ko je suverenost EU izpeljana. ZK je pristala na pogajanja o pogojih Brexita z institucijami EU, medtem ko je RS institucijam SFRJ priznala le pristojnost opravljana tekočih zadev in vztrajala, da se o institucionalni/politični preureditvi Jugoslavije in o morebitni razdružitvi posameznih republik pogajajo le republike kot nosilke izvirne suverenosti.}} === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – na [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|Hrvaškem je bil maja 1991 referendum]], na katerem se je večina glasovalnih upravičencev odločila za samostojnost RH – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}</ref>{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}}{{efn|V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov proračuna zveznih institucij, ne posameznih (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, saj so carine tradicionalna lastna in neposredna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek posameznih držav članic EU. (Glej: Uradni list EU (14. 12. 2020). ''Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom''.)}} Vlade jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov manjši del carinskih sredstev preusmerile v republiške proračune, a Skupščina RS je vse prihodke od carin razglasila za izvirni (tj. lastni in neposredni) prihodek RS, slovenska vlada pa v zvezni proračun "''za financiranje minimalnih funkcij federacije''"<ref>»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&#x20;42.</ref> preusmerila le manjši del carinskih prihodkov.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovenski vladi poslala dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je zvezna vlada odlok sprejela šele 17. 5. 1991<ref>{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}</ref> skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi omogočil, da na mejne prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne uprave za carine (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave<ref name=":16" />{{Rp|page=68}}), a so odpovedali poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za razmestitev in varovanje carinikov, lojalnih zvezni vladi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo je zvezna vlada zadolžila JLA. V odloku je bilo določeno, da morajo državljani in podjetja v Sloveniji carino plačati v gotovini, tako zbran denar pa bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala in s tem tudi carinsko-miličniško-armadno intervencijo v Sloveniji. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejela pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Slovensko vodstvo je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami Evropske skupnosti in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, zavzetjem mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na meji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meje.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}<ref name=":4" />{{Rp|page=275}} Odlok o zavarovanju meje<ref>{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}</ref> ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, ni ogrožal pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti in identitete največje etnične skupine. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka zvezne vlade prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.<ref name=":3" />{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal [[:en:Information_warfare|informacijsko vojno]] slovenske strani, temelječo na zavajanju in neresnicah, ki so jim nasedli mnogi domači in tuji novinarji: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Informacijsko vojno je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} Dokler slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO) in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2011|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. Oborožene sile RS je tvorilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 pripadnikov slovenske milice in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so prodirale enote JLA proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=72,78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so v času spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.<ref name=":3" />{{Rp|pages=41—42}} Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA prepoznali kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.<ref name=":3" />{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.<ref name=":3" />{{Rp|page=48}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je "angažirala" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno že na drugi dan spopada; 28. 6. 1991 sta ga prek telefonske povezave dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}</ref> Premirje ni nikoli zares zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA Veljka Kadijevića. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} A Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jovič je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan sestal v Zagrebu s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket". Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih (celo nezakonitih) aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član PSFRJ Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi deblokado Predsedstva SFRJ (PSFRJ) z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejanj in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991 – kot so formulacijo o zamrznitvi tolmačili posredniki ES. Tudi tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne kot le zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana RH na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta.{{efn|TO je tako napadla tudi enoto JLA, ki se je nameravala umakniti v svojo vojašnico – enota, ki je bila zaustavljena na cestni barikadi pri naselju Medvedjek pri [[:sl:Trebnje|Trebnjem]], se je izmuznila iz obroča z namenom, da se vrne v Karlovec.<sup>Nikolić,Petrović:61</sup>}} V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek desetdnevnega spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja v Zagrebu generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritizira slovensko politično vodstvo, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da vojno vodila za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojnih ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak.<ref name=":19" />{{Rp|pages=86–87}}<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/sobotna/rekel-se-mu-janez-brez-pisnega-ukaza-tega-ne-bom-naredil.html|title=Rekel sem mu: 'Janez, brez pisnega ukaza tega ne bom naredil!'|date=23. 6. 2017|accessdate=25. 5. 2026|publisher=Delo|last=Utenkar|first=Gorazd|location=Ljubljana|website=Sobotna priloga}}</ref>{{efn|Poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO Ljubljana podpolkovnik Miha Butara za nadrejene ni bil moteč le zato, ker je brzdal njihovo gorečnost in nespametne namere, pač pa tudi zato, ker je opozarjal na trgovino z orožjem oziroma na to, da so nekatere strukture oboroženih sil RS, ki so bile blizu "republiški koordinaciji", sredi spopada v Sloveniji že odprodajale orožje.<sup>Remškar:85,86,88;</sup><sup>Utenkar</sup>}} === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji s slovenskim vodstvom sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je brez soglasja članov Predsedstva SFRJ diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanjih mejah SFRJ; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.<ref name=":4" />{{Rp|pages=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je generalov diktat pogojev premirja označil za pučističnega in protislovenskega.<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Prav pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih otrok/bratov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.{{listref|IV|p=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.{{listref|VII|p=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe PSFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani vse Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki je vodstvo RS ni tajilo in jo odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev "diktat", ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.<sup>Repe:372</sup>}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela! ==== Slovenska kapitulacija ==== Če je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi (Clausewitz), potem v vojni zmaga stran, ki zaščiti svoje politične interese ali jih celo vsili sovražni strani. Spopad v Sloveniji se ni končal s slovensko zmago, saj slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo, je že na pogajanjih 7. 7. 1991 na Brionih deklaracijo, ki jo je v podpis ponudila delegacija ES, označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogajanji ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da je razdružitev in polna osamosvojitev RS (zunaj okvira Jugoslavije) v danih razmerah nemogoča; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> Za tiste, ki so opozorila Zahoda glede nesprejemljivosti slovenskih enostranskih potez, izrečena že pred razglasitvijo samostojnosti, vzeli resno, "ultimat", ki vsebuje preklic razglasitve samostojnosti, ni bil veliko presenečenje. ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije in izjava Skupščine RS ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je slovensko vodstvo pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja ga je gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti – prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo, napotitev miličnikov in teritorialcev na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, zasedba mejnih prehodov in zamenjava mejnih oznak. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski odlok" zvezne vlade, izvršen 26. 6. 1991, ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> Skupaj z brionsko deklaracijo je bila sprejeta še posebna izjava, s katero je Skupščina RS priznala, da za nobeno jugoslovansko republiko ali zvezni organ pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil način osamosvojitve RS (tj. enostranske poteze slovenskih oblasti).<ref name=":9" /><ref name=":22" /> Izjava implicira, da izpogajana (oziroma z zveznimi zakoni urejena) osamosvojitev, državnost in ozemeljska celovitost RS nikoli niso bili ogroženi in da je bil oborožen spopad, ki ga je začela slovenska stran v imenu zaščite plebiscitne odločitve in obrambe "dežele", nepotreben. === Žrtve === V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v "nesreči". En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "telesnih naporov", drugi nekaj dni kasneje med "vračanjem na bojni položaj".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 (torej nekaj dni po koncu spopada v Sloveniji) poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade, kot tudi nekaterih službujočih v JLA – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski "posel" === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "potiskati" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu. O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ (PSFRJ) Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 (11 dni po podpisu brionske deklaracije) je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz [[:en:Bosnia_and_Herzegovina|BiH]] [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko republiško vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega "posla" poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Republiki Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA. V kadrovskem smislu se je postopno preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu. Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek vseeno umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ i36jlbtj7v0ou6fl27fu1lgcc4dn1z6 Kars 0 584599 6682801 6477054 2026-05-30T02:29:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682801 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mesto | type = Mestna občina | name = Kars | other_name = Կարս <br> Qers | image_skyline = {{multiple image|total_width=280px|perrow=1/2/2/2|border=infobox | image1 = Kars Panorama.JPG | image2 = Holy Apostles Church of Kars 001.jpg | image3 = The castle of Kars.jpg | image4 = Kars Muradiye Hamamı 5426.jpg }} | image_caption = '''V smeri urnega kazalca od zgoraj navzdol''': Središče mesta, Grad Kars, Topçuoğlu Hamam in Taşköprü, Stolnica Karsa | image_logo = | coordinates = {{coord|40|36|28|N|43|05|45|E|region:TR|display=inline,title}} | province = Kars | district = Kars | leader_party = Stranka nacionalističnega gibanja | leader_name = Ötüken Senger | area_footnotes = | area_total_km2 = | elevation_m = 1768 | population_footnotes = <ref name=tuik>{{Cite web |title=Address-based population registration system (ADNKS) results dated 31 December 2022, Favorite Reports|url=https://biruni.tuik.gov.tr/medas/?kn=95&locale=en |access-date=13 March 2023|publisher=TÜİK|language=en|format=XLS}}</ref> | population_total = 91450 | population_as_of = 2022 | postal_code = 36000 | area_code = 0474 | website = {{url|http://www.kars.bel.tr/}} }} '''Kars''' ([[Armenščina|armensko]] Կարս ali Ղարս, Kars,<ref>{{cite book|last1=Arakelyan |first1=Babken |url= |title=Armenian Soviet Encyclopedia |title-link=|last2=Vardanyan |first2=Vrezh |last3=Khalpakhchyan |first3=Hovhannes |publisher= |year=1979 |volume=5 |location=Yerevan |pages=342–343 |contribution=s.v. Kars |author-link1=|chapter-url=https://hy.wikisource.org/wiki/%D4%B7%D5%BB:%D5%80%D5%A1%D5%B5%D5%AF%D5%A1%D5%AF%D5%A1%D5%B6_%D5%8D%D5%B8%D5%BE%D5%A5%D5%BF%D5%A1%D5%AF%D5%A1%D5%B6_%D5%80%D5%A1%D5%B6%D6%80%D5%A1%D5%A3%D5%AB%D5%BF%D5%A1%D6%80%D5%A1%D5%B6_(Soviet_Armenian_Encyclopedia)_5.djvu/342}}</ref> [[Azerbajdžanščina|azerbajdžansko]] Qars, [[Kurdščina|kurdsko]] Qers<ref>{{cite book|author1=Adem Avcıkıran|url=http://tirsik.net/danegeh/pirtuk/ismail%20bulbul/anamneza%20bi%20kurmanc%C3%AE.pdf|title=Kürtçe Anamnez Anamneza bi Kurmancî|date=2009|page=57|language=tr, ku|access-date=17 December 2019|archive-date=22 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220722112519/https://tirsik.net/danegeh/pirtuk/ismail%20bulbul/anamneza%20bi%20kurmanc%C3%AE.pdf|url-status=dead}}</ref>) je mesto v severovzhodni [[Turčija|Turčiji]] in sedež province Kars in okrožja Kars.<ref>[https://www.e-icisleri.gov.tr/Anasayfa/MulkiIdariBolumleri.aspx İl Belediyesi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150706215822/https://www.e-icisleri.gov.tr/Anasayfa/MulkiIdariBolumleri.aspx |date=2015-07-06 }}, Turkey Civil Administration Departments Inventory. Pridobljeno 1. marca.</ref> Leta 2022 je imel Kars 91.450 prebivalcev.<ref name=tuik/> V klasičnem zgodovinopisju ([[Strabon]]) so ga umeščali v starodavno regijo Horzene ([[Grščina|grško]] Χορζηνή, Hrzrene), ki je bila del province Ajrarat [[Armensko kraljestvo (antika)|Armenskega kraljestva]].<ref>{{cite web | url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.01.0239:book=11:chapter=14&highlight=chorzene#note-link4 | title=Geography Stabo - Book XI - Chapter XIV | access-date=2011-05-30 | author=Strabo}}</ref> Od leta 929 do 961 je bil Kars glavno mesto [[Bagratidska Armenija|Bagratidske Armenije]]. Do leta 1920, ko so mesto zavzele turške nacionalistične sile, je bila večina prebivalcev Armencev. ==Etimologija== Ime mesta morda izhaja iz armenske besede ''hars'', ki pomeni ''nevesta''.<ref>{{cite book|last=Room|first=Adrian|title=Placenames of the World|url=https://archive.org/details/placenamesofworl0000room_q0o4|publisher=McFarland|year=2003|isbn=0-7864-1814-1|page=[https://archive.org/details/placenamesofworl0000room_q0o4/page/n185 178]}}</ref> Po drugi hipotezi ime izvira iz [[gruzinščina|gruzijske]] besede ''kari'', ki pomeni ''vrata''.<ref>{{cite book|last=Ring|first=Trudy|url=https://books.google.com/books?id=74JI2UlcU8AC&pg=PA357|title=International Dictionary of Historic Places: Southern Europe|author2=Salkin, Robert M.|author3=La Boda, Sharon|publisher=Taylor & Francis|year=1996|isbn=1-884964-02-8|page=357}} </ref> ==Zgodovina== ===Srednji vek=== O zgodnji zgodovini Karsa je znanega le malo. Znano je le to, da je imel v srednjem veku svojo dinastijo armenskih vladarjev in je bil glavno mesto regije, znane kot Vanand. Srednjeveški armenski zgodovinarji so mesto imenovali z različnimi imeni, vključno s Karuts' k'aghak' ('mesto Kars'), Karuts' berd, Amrots'n Karuts', Amurn Karuts' (vsa imena pomenijo 'trdnjava Kars').<ref name="SAE">Arakelyan, Babken; Vardanyan, Vrezh; Khalpakhchyan, Hovhannes (1979). "s.v. Kars". Armenian Soviet Encyclopedia. Vol. 5. Yerevan. str. 342–343.</ref> Nekje v devetem stoletju, najkasneje leta 888, je prišel pod okrilje armenskih [[Bagratidi|Bagratidov]]. Med letoma 929 in 961 je bil glavno mesto kraljevine [[Bagratidska Armenija|Bagratidske Armenije]].<ref name="Grove Encyclopedia">{{cite book|title=The Grove Encyclopedia of Islamic Art and Architecture, Volume 3|publisher=Oxford University Press|year=2009|isbn=978-0-19-530991-1|editor1=Bloom, Jonathan M.|location=Oxford|page=[https://books.google.com/books?id=un4WcfEASZwC&dq=kars+capital+armenia+928&pg=RA1-PA371 371]|editor2=Blair, Sheila}}</ref> V tem obdobju je bila zgrajena mestna stolnica, kasneje znana kot cerkev Svetih apostolov.<ref>{{in lang|hy}}Varazdat M. Harutyunjan. "Chartarapetutyun" [Arhitektura] v ''Hay Zhoghovrdi Patmutyun'' [Zgodovina Armenskega ljudstva] ur. Tsatur Aghajan in drugi. Erevan: Armenian Academy of Sciences, 1976, vol. 3, str.&nbsp;374–375.</ref> Leta 963, kmalu po prenosu sedeža Bagratidov iz Karsa v [[Ani, Turčija|Ani]], je Kars postal glavno mesto novega neodvisnega kraljestva Vanand. Obseg njegove dejanske neodvisnosti od Bagratidske Armenije ni znan. Vladar je bil vedno sorodnik vladarjev Anija, po zavzetju Anija s strani [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] leta 1045 pa je bil naziv "kralj kraljev", ki so ga imeli Bagratidi, prenesen na vladarje Karsa. Leta 1064, takoj po zavzetju Anija s strani [[Alp Arslan]]ovih [[Seldžuki|Seldžukov]], je armenski kralj Karsa Gagik Abas plačal davek zmagovitim Seldžukom, da ne bi oblegali njegovega mesta. Leta 1065 je Gagik Abas odstopil svoje kraljestvo Bizantinskemu cesarstvu, Kars pa so kmalu zatem zasedli Seldžuki.<ref name="SAE"/> [[Slika:Armenian Cathedral of Kars.png|thumb|Stolnica Armenske apostolske cerkve v Karsu, zgrajena v 10. stoletju; fotografija je iz poznega 19. stoletja]] [[Slika:Bagratuni Armenia 1000-en.svg|thumb|Armensko kraljestvo pod Bagratidi (10. in 11. stoletje)]] Seldžuki so hitro opustili neposredni nadzor nad Karsom in ta je postal majhen emirat. Njegovo ozemlje je bilo zelo podobno ozemlju Vananda in je mejilo na podobno ustanovljen, a večji Šedadidski emirat s središčem v Aniju. Karski emirat je bil vazal [[Saltukidi|Saltukidov]] iz [[Erzurum]]a, ki so se učinkovito upirali gruzinskim poskusom zavzetja Karsa. Mesto je šele leta 1206 uspel osvojiti Zakare iz klana Zakaridov-Mhargrdzelijev in ga pridružiti svojemu fevdu Ani.<ref>{{harvnb|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=135}}.</ref> Leta 1242 so Kars osvojili [[Mongolsko cesarstvo|Mongoli]],{{sfn|Dashdondog|2011|p=58}} kasneje pa je prišel pod gruzinski vpliv. Med vladavino [[David IX. Gruzinski|Davida IX. Gruzinskega]] je južna ozemlja Gruzinskega kraljestva, vključno s Karsom, zasedel [[Ilkanat]].{{sfn|Rayfield|2013|p=145}} Do leta 1358 so mestu vladali [[Džalajiridi]], leta 1380 pa je padlo pod oblast [[Kara Kojunlu|Kara Kojunlujev]].{{sfn|Barthold|Heywood|1997|p=670}} Leta 1387 je mesto zravnal s tlemi, okoliško podeželje pa opustošil [[Timurlenk]].{{sfn|Barthold|Heywood|1997|p=670}} Mesto je zatem prišlo pod oblast Kara Kojunlujev, nato [[Ak Kojunlu|Ak Kojunlujev]] in zatem novoustanovljene iranske dinastije [[Safavidi|Safavidov]], ki jo je ustanovil kralj [[Ismail I.]] Po sklenitvi [[Amasijski mir|Amasijskega miru]] leta 1555, s katerim se je končala osmansko-safavidska vojna 1533–1555, je bilo mesto razglašeno za nevtralno, njegova obstoječa trdnjava pa je bila porušena.<ref>Alexander Mikaberidze. [https://books.google.com/books?id=WjQfo3a1eVMC&dq=peace+of+amasya+caucasus&pg=PA698 ''Conflict and Conquest in the Islamic World: A Historical Encyclopedia, Volume 1.''] ABC-CLIO, 31. julij 2011 {{ISBN|1598843362}}, str. 698</ref><ref>{{cite book|last1=Mikaberidze|first1=Alexander|title=Historical Dictionary of Georgia|date=2015|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=978-1442241466|page=xxxi|edition=2}}</ref> Leta 1585 so [[Osmansko cesarstvo|Osmani]] med osmansko-safavidsko vojno 1579–1590 ob [[Tabriz]]u zavzeli tudi Kars.<ref>Endress, Gerhard ''Islam: An Historical Introduction'' page 194. Edinburgh University Press, 2002 {{ISBN|978-0748616206}}</ref> 8. junija 1604 je mesto med novo osmansko-safavidsko vojno 1603–1618 zavzel safavidski vladar [[Abas I. Veliki|Abas I.]]<ref>Somel, Selcuk Aksin. (2003). ''Historical Dictionary of the Ottoman Empire'' page XXXV. Scarecrow Press, 13 feb. 2003 {{ISBN|978-0810866065}}</ref> Mestne utrdbe je obnovil osmanski sultan [[Murat III.]] Utrdbe so bile dovolj močne, da so leta 1731 prestale obleganje perzijskega [[Nadir Šah]]a.<ref name=EB1911/> Mesto je postalo glavno središče [[sandžak]]a v osmanskem Erzurumskem [[vilajet]]u.<ref name=EB1911>{{cite EB1911 |wstitle=Kars (town) |display=Kars |volume=15 |page=683}}</ref> Julija 1744 je mesto ponovno oblegal Nadir Šah. Kasneje, avgusta 1745, je Nadir Šah med osmansko-perzijsko vojno 1743–1746 pri Karsu premagal ogromno osmansko vojsko.<ref name="Dictionary of Wars">Kohn, George Childs. [https://books.google.com/books?id=qTDfAQAAQBAJ&dq=battle+of+kars+1745&pg=PA506 ''Dictionary of Wars''] Routledge, 2013. {{ISBN|978-1135954949}}. str. 506</ref> Posledično so Turki pobegnili proti zahodu in med potjo plenili svoja ozemlja.<ref name="Dictionary of Wars"/> ===Ruska uprava=== [[Slika:Kars 1828.jpg|left|thumb|250px|Januarij Suhodolski: ''Rusko obleganje Karsa leta 1828'']] [[Slika:Kars, armenische Kathedrale, Heilige-Apostel-Kirche Սուրբ Առաքելոց Եկեղեցի (10. Jhdt.) (40336417982).jpg|left|thumb|250px|Armenska stolnica v Karsu je bila leta 1993 preurejena v mošejo]] Leta 1807 se je Kars uspešno uprl napadu [[Rusko carstvo|Ruskega carstva]]. Med premorom med ruskimi pohodi proti Osmanskemu cesarstvu v regiji je leta 1821 Kars zasedel vrhovni poveljnik [[Abas Mirza]] iz [[Kadžari|kadžarskega]] [[Iran]]a,<ref>Aksan, Virginia. ''Ottoman Wars, 1700–1870: An Empire Besieged'' Routledge, 2014, str. 463 {{ISBN|978-1317884033}}</ref> kar je še dodatno razvnelo osmansko-perzijsko vojno 1821–1823. Po še enem ruskem obleganju Karsa leta 1828 so Osmani 23. junija 1828 mesto predali ruskemu generalu, grofu Ivanu Paskeviču. Rusi so zajeli 11.000 vojnih ujetnikov.<ref name=EB1911/> Ob koncu vojne se je mesto iz diplomatskih razlogov vrnilo Osmanskemu cesarstvu, Rusija pa je dobila le dve obmejni utrdbi. Med [[Krimska vojna|krimsko vojno]] je osmanska garnizija v Karsu pod vodstvom britanskih častnikov, vključno z generalom Williamom Fenwickom Williamsom, med dolgotrajnim obleganjem zadrževala Ruse. Ko je v mestu izbruhnila [[kolera]] in so bile izčrpane zaloge hrane, se je mesto novembra 1855 predalo ruskemu generalu Nikolaju Muravjov-Karskemu.<ref name=EB1911/> Pomen mesta se je povečal, ko sta se zanj začela boriti Osmansko in Rusko carstvo. Trdnjavo so med rusko-turško vojno 1877–1778<ref name=EB1911/> osvojili Rusi pod poveljstvom generalov Loris-Melikova in Ivana Lazareva. Po vojni je bil Kars s [[Sanstefanski sporazum|Sanstefanskim sporazumom ]] predan Rusiji. Kars je postal glavno mesto Karskega okrožja in širše Karske oblasti (regije), ki je obsegala okrožja Kars, Ardahan, Kagizman in Olti. Slednji je bil najjužnejši podaljšek ruskega [[Zakavkazje|Zakavkazja]]. V naslednjih letih so Rusi podpirali utrjevanje Karsa.<ref>{{Cite book|last=Erickson|first=Edward J.|title=Ordered to Die: A History of the Ottoman Army in the First World War|url=https://archive.org/details/orderedtodiehist00eric_870|url-access=limited|date=2001|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-31516-9|pages=[https://archive.org/details/orderedtodiehist00eric_870/page/n218 184]|language=en}}</ref> Od leta 1878 do 1881 se je v Osmansko cesarstvo preselilo več kot 82.000 muslimanov z ozemelj, ki so bila prej pod osmanskim nadzorom. Med njimi je bilo tudi več kot 11.000 meščanov Karsa. Hkrati se je v regijo iz Osmanskega cesarstva in drugih regij Zakavkazja preselilo veliko Armencev in pontskih Grkov, tukaj običajno imenovanih kavkaški Grki. Po podatkih ruskega popisa prebivalstva so Armenci leta 1897 predstavljali 49,7 %, Rusi 26,3 %, kavkaški Grki 11,7 %, Poljaki 5,3 % in Turki 3,8 % prebivalstva.<ref name="1897 census"> Первая всеобщая перепись населения Российской Империи 1897 г. Распределение населения по родному языку и уездам Российской Империи кроме губерний Европейской России (v ruščini). Demoscope Weekly. Pridobljeno 8. aprila 2014.</ref> ===Prva svetovna vojna=== V [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je bilo mesto eden glavnih ciljev osmanske vojske med izgubljeno bitko pri Sarikamišu v kavkaški kampanji. Rusija je 3. marca 1918 v skladu z [[Brestlitovski mir|Brest-Litovskim mirom]] Osmanskemu cesarstvu prepustila Kars, Ardahan in Batum. Kars je bil takrat dejansko pod nadzorom armenskih in ruskih neboljševiških sil. Kars je 25. aprila 1918 zavzelo Osmansko cesarstvo,<ref>{{Cite web|url=https://www.aniarc.am/2015/08/22/the-fall-of-kars-april-25-1918/|title=The Fall of Kars – April 25, 1918|access-date=3 April 2020|date=22 August 2015|website=ANI Armenian Research Center|archive-url=https://web.archive.org/web/20201109031654/https://www.aniarc.am/2015/08/22/the-fall-of-kars-april-25-1918/|archive-date=9 November 2020|url-status=dead}}</ref> vendar se je moralo po sklenitvi [[Mursoški sporazum|Mursoškega premirja]] oktobra 1918 umakniti na predvojno mejo.<ref>{{Cite web|url=http://germanhistorydocs.ghi-dc.org/pdf/eng/armistice_turk_eng.pdf|title=The Armistice Convention with Turkey|website=germanhistorydocs.ghi-dc|access-date=3 April 2020|archive-date=2022-04-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220403020250/https://germanhistorydocs.ghi-dc.org/pdf/eng/armistice_turk_eng.pdf|url-status=dead}}</ref> Kars je uradno prišel pod nadzor Prve Armenske republike,<ref>{{Cite book|last=Hovannisian|first=Richard G.|title=The Republic of Armenia: The First Year, 1918-1919|url=https://archive.org/details/republicofarmeni0000hova|url-access=registration|date=1971|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-01805-1|pages=[https://archive.org/details/republicofarmeni0000hova/page/222 222]|language=en}}</ref> vendar ga Osmani niso hoteli izročiti. Vojaški guverner mesta je namesto tega ustanovil Začasno nacionalno vlado jugozahodnega Kavkaza, ki jo je vodil Fahrettin Pirioglu. Vlada je zahtevala turško suverenost nad Karsom in turško govorečimi regijami do Batumija in Aleksandropolja (Džumrija). Velik del regije je januarja 1919 prišel pod administrativni nadzor Armenije, vendar je proturška vlada ostala v mestu, dokler ni 19. aprila 1919 skupna operacija britanskih in armenskih čet razpustila samozvane začasne vlade, njene voditelje pa aretirala in poslala na [[Malta|Malto]].<ref>{{cite book|last=Hovannisian|first=Richard G.|author-link=|title=The Republic of Armenia, Vol. I: The First Year, 1918–1919|publisher=University of California Press|year=1971|location=Berkeley|isbn =0-520-01984-9|pages =197–227}}</ref> Maja 1919 je Kars prišel pod polno upravo Armenske republike in postal glavno mesto njene province Vanand. Poleti 1920 so se v Oltiju dogajali spopadi med turškimi revolucionarji in armenskimi obmejnimi četami. Jeseni istega leta so štiri turške divizije pod poveljstvom generala Kâzıma Karabekirja napadle Armensko republiko, kar je sprožilo turško-armensko vojno.<ref>{{cite book|last=Hovannisian|first=Richard G.|title=The Republic of Armenia, Vol. IV: Between Crescent and Sickle, Partition and Sovietization|publisher=University of California Press|year=1996|location=Berkeley|isbn=0-520-08804-2|pages=182ff|url=https://archive.org/details/republicofarmeni0000hova|url-access=registration}}</ref> Kars je bil dovolj utrjen, da bi zdržal dolgotrajno obleganje, a so ga turške sile na začudenje vseh 30. oktobra 1920 zavzele z malo odpora, kar nekateri sodobni zgodovinarji štejejo za eno od najhujših vojaških polomij v armenski zgodovini.<ref>Hovannisian. ''Republic of Armenia, Vol. IV'', str.&nbsp;253–261.</ref> Določila [[Aleksandropolski sporazum|Aleksandropolskega sporazuma]], ki so ga 2. decembra 1920 podpisali predstavniki Armenije in Turčije, so Armenijo prisilila, da vrne vsa osmanska ozemlja, ki so ji bila podeljena s [[Sèvreski sporazum|Sèvreskim sporazumom]]. Po prodoru boljševikov v Armenijo je Aleksandropolski sporazum nadomestil [[Karski sporazum]], sklenjen 23. oktobra med Turčijo in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Sporazum je omogočil Sovjetom priključitev Adžarije v zameno za turški nadzor nad regijami Kars, Igdir in Ardahan. Karski sporazum je vzpostavil mirne odnose med državama in določil meje Sovjetske republike Armenije, Azerbajdžana in Gruzije ter sedanje severovzhodne meje Turčije. Sporazum je vseboval ''[[De iure - de facto|de iure]]'' določbe, ki so armenskim prebivalcem zagotavljale pravico, da se odpovejo turškemu državljanstvu, svobodno zapustijo ozemlje in s seboj vzamejo svoje premoženje ali izkupiček od njegove prodaje. Po nekaterih poročilih so prej armenska zemljišča zaradi sporazuma dejansko postala državna lastnina.<ref>{{cite book|last=Morack|first=Ellinor|url=https://books.google.com/books?id=UU5cDgAAQBAJ|title=The Dowry of the State?: The Politics of Abandoned Property and the Population Exchange in Turkey 1921-1945|date=2017-03-14|publisher=University if Bamberg Press|isbn=9783863094638|page=167}}</ref> ===Obdobje po drugi svetovni vojni=== [[Slika:Fethiye Mosque - Built as Barracks for Cossacks in Tribute to Alexander Nevsky - Kars - Russia - 01 (5814559997).jpg|thumb|250px| Mošeja Fethiye, nekdanja ruska vojaška stolnica, zgrajena kot poklon [[Aleksander Jaroslavič Nevski|Aleksandru Nevskemu]]]] [[Slika:Kars, 36000 Kars Merkez-Kars, Turkey - panoramio (2).jpg|thumb|250px|Konak Gazi Ahmed Paše, tradicionalna hiša v Karsu, zgrajena v obdobju, ko je bilo mesto del Ruskega imperija]] Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je Sovjetska zveza poskušala razveljaviti Karski sporazum in ponovno pridobiti Karsko regijo in sosednjo regijo Ardahan. 7. junija 1945 je sovjetski zunanji minister [[Vjačeslav Molotov]] turškemu veleposlaniku v Moskvi Selimu Sarperju povedal, da bi morali regije vrniti Sovjetski zvezi v imenu Gruzijske in Armenske republike. Turčija se je znašla v težkem položaju: želela si je dobrih odnosov s Sovjetsko zvezo, hkrati pa ni hotela odstopiti svojih ozemelj. Turčija sama ni bila v stanju, da bi se bojevala s Sovjetsko zvezo, ki se je po drugi svetovni vojni pojavila kot velesila. Do jeseni 1945 so sovjetske čete na [[Kavkaz]]u dobile ukaz, naj se pripravijo na morebitno invazijo na Turčijo. Premier [[Winston Churchill]] je tem ozemeljskim zahtevam nasprotoval, predsednik [[Harry S. Truman|Harry Truman]] pa je sprva menil, da zadeva ne bi smela zadevati drugih strani. Z začetkom [[Hladna vojna|hladne vojne]] so [[Združene države Amerike]] začele na Turčijo gledati kot na koristnega zaveznika proti sovjetski širitvi in so jo začele finančno in vojaško podpirati. Do leta 1948 je Sovjetska zveza opustila svoje zahteve do Karsa in drugih regij.<ref>Krikorian, Robert O. (2011), "Kars-Ardahan and Soviet Armenian Irredentism, 1945–1946," in ''Armenian Kars and Ani'', ur. Richard G. Hovannisian. Costa Mesa, CA: Mazda Publishers, str.&nbsp;393–409.</ref> ==Nedavna zgodovina== Aprila 1993 je Turčija zaprla mejni prehod Kars z Armenijo v znak protesta proti zavzetju okrožja Kelbadžar v [[Azerbajdžan]]u s strani armenskih sil med prvo vojno v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]].<ref name="hrw">{{Cite book|last=Panico|first = Christopher|author2=Rone, Jemera|year = 1994|title = Bloodshed in the Caucasus: Escalation of the Armed Conflict in Nagorno Karabakh|publisher = Human Rights Watch/Helsinki Watch|isbn = 1-56432-142-8|url=https://books.google.com/books?id=eDTuxhmqzSkC&pg=PA74|page=74}}</ref> Leta 2006 je nekdanji župan Karsa Naif Alibeyoğlu dejal, da bi odprtje meje spodbudilo lokalno gospodarstvo in ponovno prebudilo mesto.<ref>"Kars battles for access to Armenia and beyond", Turkish Daily News, 30. julij 2006.</ref> Poskusi vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama leta 2009 niso bili uspešni,<ref>{{Cite news|author=Staff|title=Turkey, Armenia to Reopen Border|date=11 October 2009|newspaper=The Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/SB125518039736978131|archive-url=https://web.archive.org/web/20091012060227/http://online.wsj.com/article/SB125518039736978131.html|archive-date=12 October 2009|url-status=live}}</ref> ker je še vedno obstajalo nasprotovanje in pritisk lokalnega prebivalstva proti ponovnemu odprtju meje.<ref>{{Cite news|author=Mammadli, Sabuhi|title=Border Turks Want Door to Armenia Kept Shut|date=1 May 2009|newspaper=CRS Issue 491|publisher=Institute for War and Peace Reporting|url=http://iwpr.net/report-news/border-turks-want-door-armenia-kept-shut|archive-url=https://web.archive.org/web/20120923224553/http://iwpr.net/report-news/border-turks-want-door-armenia-kept-shut|archive-date=23 September 2012|url-status=live}}</ref> Pod pritiskom Azerbajdžana in lokalnega prebivalstva, vključno z 20-odstotno etnično azerbajdžansko manjšino, je turški zunanji minister Ahmet Davutoğlu v letih 2010 in 2011 ponovil, da odprtje meje z Armenijo ne pride v poštev.<ref name="todayszaman">{{Cite news|title=Armenia border opening out of question, says Davutoğlu|newspaper=Today's Zaman|date=19 July 2010|url=http://www.todayszaman.com/news-216463-armenia-border-opening-out-of-question-says-davutoglu.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20120923225545/http://www.todayszaman.com/news-216463-armenia-border-opening-out-of-question-says-davutoglu.html|archive-date=23 September 2012|url-status=dead}} Note: archive not available until mid-2013.</ref><ref>{{Cite news|url=http://www.economist.com/node/17905911 |title=Two vast and ugly blocks of stone |newspaper=The Economist|date=13 January 2011}}</ref> Meja je še vedno zaprta.<ref>{{Cite news|title=Turkish, Armenian journalists want the border opened|newspaper=Today's Zaman|date=3 June 2012|url=http://www.todayszaman.com/newsDetail_getNewsById.action?newsId=282339|archive-url=https://web.archive.org/web/20120923230720/http://www.todayszaman.com/newsDetail_getNewsById.action?newsId=282339|archive-date=23 September 2012|url-status=dead}} </ref> Zadnji izvoljeni župan Karsa je bil Ayhan Bilgen iz Ljudske demokratične stranke (HDP). Izvoljen je bil leta 2019 in naslednje leto odstavljen in aretiran. Nadomestil ga je guverner province Kars Eyüp Tepe kot od vlade imenovan skrbnik.<ref name=":0">"Kars Seçim Sonuçları - 31 Mart 2019 Yerel Seçimleri". www.sabah.com.tr. Pridobljeno 12. septembra 2019.</ref>{{Cite web|title=Turkish police detain dozens of HDP members, including Mayor Bilgen, over 2014 Kobane protests|url=https://www.duvarenglish.com/politics/2020/09/25/turkish-police-detain-dozens-of-hdp-members-including-mayor-bilgen-over-2014-kobane-protests/|access-date=2020-09-25|website=www.duvarenglish.com|language=en}}{{Dead link|date=April 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Cite web|title=Ayhan Bilgen sacked by the ministry of Interior|url=https://www.milliyet.com.tr/gundem/son-dakika-icisleri-bakanligi-acikladi-kars-belediye-baskani-ayhan-bilgen-gorevden-alindi-6320077|date=2020-10-02|website=Milliyet|language=tr-TR|access-date=2020-10-02}}</ref><ref name="Daily Sabah">{{Cite web|url=https://www.dailysabah.com/politics/war-on-terror/trustee-replaces-kars-mayor-dismissed-in-pro-pkk-probe-targeting-2014-kobani-riots|title=Trustee replaces Kars mayor dismissed in pro-PKK probe targeting 2014 Kobani riots|website=Daily Sabah|date=2 October 2020 |access-date=2020-10-02|language=en}}</ref> ==Demografija== Po podatkih v turškem statističnem letopisu iz leta 2011 se je območje zaradi migracij v večja mesta stalno izčrpavalo.<ref>{{Cite book|author=Turkish Statistical Institute|year=2011|chapter=The provinces with highest out-migration according to their net migration rate|title=Turkey in Statistics 2011 (The Summary of Turkey's Statistical Yearbook 2011)|page=15|chapter-url=http://www.tuik.gov.tr/IcerikGetir.do?istab_id=5&ei=95pfUOTmCamOiAL4kIGwBw&usg=AFQjCNFBHvLheqgo4Apb4qAdsneBRVUf1w|chapter-format=pdf}}</ref> Samo v [[Carigrad|Istanbul]]u živi 269.388 prebivalcev Karsa, kar je več kot trikrat več kot v samem mestu.<ref>{{Cite web|url=https://www.sabah.com.tr/yasam/2014/01/29/istanbulun-nufus-bilgileri-aciklandi|title=İstanbul'un nüfus bilgileri açıklandı|website=Sabah}}</ref><ref>{{cite web |url=http://medya.zaman.com.tr/2008/07/20/istanbul2.jpg |title=Archived copy |access-date=2014-03-13 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140313154018/http://medya.zaman.com.tr/2008/07/20/istanbul2.jpg |archive-date=2014-03-13 }}</ref> Danes v Karsu živi mešano prebivalstvo [[Azerbajdžanci|Azerbajdžancev]], [[Kurdi|Kurdov]] in [[Turki|Turkov]].<ref name="todayszaman"/> Azerbajdžanci so večinoma pripadniki etničnih podskupin Terekeme in Karapapak<ref>{{in lang|ru}} [http://www.oval.ru/enc/1206.html Azeris]. ''Great Soviet Encyclopedia''</ref> in predstavljajo 20 % prebivalstva mesta.<ref>{{cite news |url=https://www.economist.com/europe/2011/01/13/two-vast-and-ugly-blocks-of-stone |title=Two vast and ugly blocks of stone |author=<!--Not stated--> |date=13 January 2011 |newspaper=The Economist |access-date=29 January 2021 |quote=}}</ref> Večina prebivalstva Karsa je sunitskih muslimanov, predvsem Kurdov in Turkov. Manjšino tvorijo šiitski muslimani, predvsem Azerbajdžanci. {| class="wikitable" ! Leto ! Skupaj ! Turki ! Armenci ! Drugi |- | 1878<ref name="Mirzoyan">{{cite book|last1=Mirzoyan|first1=Sonya|last2=Badem|first2=Candan|title=The Construction of the Tiflis-Aleksandropol-Kars Railway (1895-1899)|date=2013|publisher=Institute for Historical Justice and Reconciliation|isbn=9789491145032|pages=7|quote=At the end of 1878, the indigenous population of the city of Kars included 2,835 Turks, 1,031 Armenians and. 378 Greeks.}}</ref> | 4.244 | 2.835 (66,8%) | 1.031 (24,4%) | 378 [[Kavkaški Grki]] (8,9%) |- | 1886<ref>Свод статистических данных о населении Закавказского края, извлечённых из посемейных списков 1886 года, г. Тифлис, 1893. Available online [http://www.ethno-kavkaz.narod.ru/rnturkey.html here]</ref> | 3.939 | 841 (21,4%) | 2.483 (63%) | 322 Kavkaški Grki (8,2%), 247 [[Rusi]] (6,3%) |- | 1897<ref name="1897 census"/> | 20.805 | 786 (3,8%) | 10.332 (49,7%) | 5.478 Rusi (26,3%), 1.084 [[Poljaki]] (5,2%), 733 Kavkaški Grki (3,5%), 486 [[Tatari]] (2,3%) |- | 1916<ref>{{Cite book |url=https://www.prlib.ru/item/417322 |title=Кавказский календарь на 1917 год |publisher=Tipografiya kantselyarii Ye.I.V. na Kavkaze, kazenny dom |year=1917 |edition=72nd |publication-place=Tiflis |pages=198–201 |language=Russian |trans-title=Caucasian calendar for 1917 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211104233151/https://www.prlib.ru/item/417322 |archive-date=4 November 2021}}</ref> | 30.514 | 1.210 (3,9%) | 25.665 (84,1%) | 1.487 Rusi (4,9%), 1.828 drugih kristjanov (5,9%), 298 drugih muslimanov, 25 [[Judje|Judov]] |- | 1970<ref name="SAE"/> | 54.000 | | | |- | 1990<ref>''The new encyclopædia Britannica'', Volume 6, str. 751</ref> | 78,455 | | | |- | 2000<ref name="pop">{{cite web|title=Kars|url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/312676/Kars|publisher=Encyclopædia Britannica|archive-url=https://web.archive.org/web/20140408060631/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/312676/Kars|archive-date=8 April 2014|quote=Pop. (2000) 78,473; (2013 est.) 78,100.}}</ref> | 78.473 | | | |- | 2013<ref name="pop"/> | 78.101 | | | |- |} ==Vlada== [[Slika:Provincial Special Administration Building - Belle Epoque Russian Architecture (Former Church) - Kars - Turkey (5815125786).jpg|thumb|left|200px|Zgradba Posebne provincijske uprave v Karsu]] Etnična sestava Karsa se odraža tudi v politiki, saj Turki in Azerbajdžanci običajno volijo nacionalistično MHP, Kurdi pa prokurdsko HDP. 30. marca 2014 je bil za župana izvoljen Murtaza Karaçanta (MHP). Na volitvah junija 2015 je Kars zmagala prokurdska HDP in postala največja politična stranka tako v mestu kot v provinci Kars. Zadnji izvoljeni župan je bil Ayhan Bilgen iz HDP, ki je bil oktobra 2020 odstavljen.<ref name=":0"/> ==Podnebje== Kars ima vlažno celinsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppen]] Dfb, Trewartha Dcb). Zaradi svoje oddaljenosti od velikih vodnih površin, visoke nadmorske višine in lege, kjer se visoka planota vzhodne Anatolije stika z gorovjem [[Mali Kavkaz|Malega Kavkaza]], se sooča z znatnimi sezonskimi in dnevnimi temperaturnimi nihanji. Poletja so običajno kratka in precej topla s hladnimi nočmi. Povprečna najvišja temperatura v avgustu je 27 °C. Zime so zelo hladne. Povprečna najnižja januarska temperatura je -15 °C, v zimskih mesecih pa lahko padejo na -30 °C. V Karsu pogosto in včasih močno sneži. Snežna odeja se obdrži povprečno štiri mesece. Najvišja zabeležena temperatura, 37,1 °C, je bila izmerjena 24. avgusta 2022. Najnižja zabeležena izmerjena temperatura, -37,0 °C, je bila izmerjena 4. februarja 1947.<ref>{{cite web| url =https://www.mgm.gov.tr/veridegerlendirme/il-ve-ilceler-istatistik.aspx?k=A&m=KARS| title = İllerimize Ait Genel İstatistik Verileri| publisher = Turkish State Meteorological Service| language = tr| access-date = 23 August 2024}}</ref> {{Weather box|location = Kars (1991–2020, ekstremi 1931–2023) |metric first = yes |single line = yes |Jan record high C = 9.3 |Feb record high C = 12.0 |Mar record high C = 19.1 |Apr record high C = 25.0 |May record high C = 28.3 |Jun record high C = 33.9 |Jul record high C = 35.6 |Aug record high C = 37.1 |Sep record high C = 33.0 |Oct record high C = 26.8 |Nov record high C = 21.9 |Dec record high C = 15.9 |year record high C = |Jan high C = -3.2 |Feb high C = -1.2 |Mar high C = 4.9 |Apr high C = 12.3 |May high C = 17.3 |Jun high C = 22.2 |Jul high C = 26.3 |Aug high C = 27.3 |Sep high C = 23.0 |Oct high C = 16.1 |Nov high C = 7.5 |Dec high C = -0.4 |year high C = 12.7 |Jan mean C = -9.4 |Feb mean C = -7.7 |Mar mean C = -1.0 |Apr mean C = 5.7 |May mean C = 10.4 |Jun mean C = 14.5 |Jul mean C = 17.9 |Aug mean C = 18.4 |Sep mean C = 14.1 |Oct mean C = 8.2 |Nov mean C = 0.6 |Dec mean C = -6.2 |year mean C = 5.5 |Jan low C = -14.8 |Feb low C = -13.4 |Mar low C = -6.3 |Apr low C = -0.2 |May low C = 4.3 |Jun low C = 7.4 |Jul low C = 10.5 |Aug low C = 10.7 |Sep low C = 6.1 |Oct low C = 1.5 |Nov low C = -4.8 |Dec low C = -11.2 |year low C = -0.8 |Jan record low C = -36.7 |Feb record low C = -37.0 |Mar record low C = -31.5 |Apr record low C = -22.6 |May record low C = -7.0 |Jun record low C = -4.0 |Jul record low C = 0.1 |Aug record low C = -1.9 |Sep record low C = -4.4 |Oct record low C = -17.5 |Nov record low C = -30.0 |Dec record low C = -35.0 |year record low C = -37.0 |precipitation colour = green |Jan precipitation mm = 23.2 |Feb precipitation mm = 21.4 |Mar precipitation mm = 33.1 |Apr precipitation mm = 57.0 |May precipitation mm = 83.6 |Jun precipitation mm = 75.0 |Jul precipitation mm = 65.1 |Aug precipitation mm = 45.1 |Sep precipitation mm = 29.7 |Oct precipitation mm = 44.6 |Nov precipitation mm = 26.6 |Dec precipitation mm = 25.6 |year precipitation mm = 530.0 |Jan precipitation days = 9.97 |Feb precipitation days = 9.6 |Mar precipitation days = 11.23 |Apr precipitation days = 13.9 |May precipitation days = 18.93 |Jun precipitation days = 14.37 |Jul precipitation days = 11.13 |Aug precipitation days = 9.67 |Sep precipitation days = 7.07 |Oct precipitation days = 10.17 |Nov precipitation days = 8.43 |Dec precipitation days = 10.43 |year precipitation days = 134.9 |Jan humidity = 78.9 |Feb humidity = 77.6 |Mar humidity = 73.5 |Apr humidity = 67.3 |May humidity = 67.3 |Jun humidity = 65.3 |Jul humidity = 64.3 |Aug humidity = 60.1 |Sep humidity = 59.8 |Oct humidity = 67.8 |Nov humidity = 73.1 |Dec humidity = 78.9 |Jan sun = 105.4 |Feb sun = 132.8 |Mar sun = 167.4 |Apr sun = 183.0 |May sun = 226.3 |Jun sun = 276.0 |Jul sun = 316.2 |Aug sun = 310.0 |Sep sun = 249.0 |Oct sun = 192.2 |Nov sun = 147.0 |Dec sun = 102.3 |Jand sun = 3.4 |Febd sun = 4.7 |Mard sun = 5.4 |Aprd sun = 6.1 |Mayd sun = 7.3 |Jund sun = 9.2 |Juld sun = 10.2 |Augd sun = 10.0 |Sepd sun = 8.3 |Octd sun = 6.2 |Novd sun = 4.9 |Decd sun = 3.3 |yeard sun = 6.5 |source 1 = Turkish State Meteorological Service<ref>{{cite web | url = https://www.mgm.gov.tr/veridegerlendirme/il-ve-ilceler-istatistik.aspx?k=H&m=KARS | title = Resmi İstatistikler: İllerimize Ait Mevism Normalleri (1991–2020) | publisher = Turkish State Meteorological Service | language = tr | access-date = 11 April 2021}}</ref> |source 2 = NOAA (vlažnost)<ref>{{Cite web|url=https://www.ncei.noaa.gov/data/oceans/archive/arc0216/0253808/4.4/data/0-data/Region-6-WMO-Normals-9120/Turkiye/CSV/Kars_17097.csv |title=WMO Climate Normals for 1991-2020: Kars-17097 |publisher= National Oceanic and Atmospheric Administration |format=CSV |access-date=23 August 2024}}</ref> }} ==Šport== Mesto ima nogometni klub Kars. Tukaj se je nekoč igral [[bandi]], podoben [[Hokej na ledu|hokeju na ledu]], samo da igrišče meri 90–110 x 45–65 metrov in se namesto ploščka uporablja žogica.<ref>{{cite news|last=Grigoryan|first=Aleksandr|script-title=ru:В хоккей играют настоящие армяне|url=http://noev-kovcheg.1gb.ru/article.asp?n=94&a=39|newspaper=Noev Kovcheg|archive-url=https://web.archive.org/web/20140408165930/http://noev-kovcheg.1gb.ru/article.asp?n=94&a=39|archive-date=8 April 2014|language=ru}}</ref> ==Šolstvo== V mestu je Univerza Kafkas, ustanovljena leta 1992. ==Transport== [[Slika:Kars_Airport.JPG|thumb|Letališče Kars Harakani]] Kars ima avtocesto iz [[Erzurum]]a in manjši cesti, ki vodita proti severu do Ardahana in proti jugu do [[Iğdır]]ja. Mesto ima letališče Kars Harakani z dnevnimi leti v [[Ankara|Ankaro]] in [[Carigrad|Istanbul]]. Z železniško progo je povezan z Erzurumom. Mejni prehodi z Armenijo, vključno z železniško povezavo Kars-Gjumri-Tbilisi, so žal zaprti od aprila 1993. Turška vlada je septembre 2018 ponovno poudarila, da bo meja ostala zaprta, dokler se Armenija ne umakne z okupiranih ozemelj v Azerbajdžanu.<ref>{{Cite web|url=http://www.hurriyetdailynews.com/turkey-will-not-open-armenia-border-amid-karabakh-occupation-erdogan-136892|title=Turkey will not open Armenia border amid Karabakh occupation: Erdoğan - Turkey News|website=Hürriyet Daily News|date=15 September 2018 }}</ref> Leta 2010 se je začela gradnja železniške proge Kars–Tbilisi–Baku, ki naj bi povezala Turčijo z Gruzijo in Azerbajdžanom. Proga je začela obratovati 30. oktobra 2017.<ref>{{cite web|url=https://dnd.com.pk/btk-railway-track-becomes-operational-to-carry-chinese-goods-to-europe/134952 |title=Baku-Tbilisi-Kars (BTK) railway track becomes operational to carry Chinese goods to Europe |website=dnd.com.pk |date= 30 October 2017 |access-date=27 February 2018}}</ref> ==Zanimivosti== ===Citadela=== [[Slika:Kars Citadel 002.jpg|thumb|Citadela]] Karska citadela (turško Kars Kalesi) stoji na vrhu skalnatega hriba nad Karsom. Obzidje citadele je iz obdobja armenskih [[Bagratidi|Bagratidov]], svojo sedanjo obliko pa je dobilo v obdobju [[Zakaridi|Zakaridov]] v 13. stoletju. Trditev, da jo je zgradil osmanski sultan [[Murat III.]] med vojno s Perzijo konec 16. stoletja je napačna. Sultan je verjetno ukazal samo obnovo dela obzidja. Leta 1745 je v bitki pri Karsu perzijski osvajalec Nadir Šah nedaleč od Karsa zadal uničujoč poraz osmanski vojski. Do 19. stoletja je citadela izgubila večino svoje obrambne funkcije, zato je bila okoli Karsa zgrajena vrsta zunanjih trdnjav in obrambnih objektov, ki so se izkazali zlasti med obleganjem Karsa leta 1855. ===Druge zgodovinske zgradbe=== [[Slika:20110419 Tas Kopru bridge Kars Turkey Panorama.jpg|thumb|Kamniti most (Taşköprü), zgrajen leta 1725]] [[Slika:Kars Church Of The Apostles 2009.JPG|thumb|right|Armenska stolnica Svetih apostolov<ref>{{cite news|title=Burası cami oldu, burada ayin olmaz|url=http://www.milliyet.com.tr/d/t.aspx?ID=879898|newspaper=Milliyet|date=2008-06-24|language=tr|quote=Vakıflar Genel Müdürlüğü, 1993 yılında kiliseyi Diyanet İşleri Başkanlığı'na devretti. Böylece kilise, yıllar yine cami olarak kullanılmaya başlandı ve adı yine Kümbet Cami olarak değiştirildi.}}</ref> ]] [[Slika:Belle Epoque Russian Architecture - Kars - Turkey - 02 (5815154996).jpg|thumb|Ruska arhitektura belle epoque]] Pod gradom je mošeja, prej armenska cerkev, znana kot Surb Arakeloc, cerkev Svetih apostolov. Zgrajena je bila v 30. letih 10. stoletja. Leta 1597 je bila preurejena v mošejo in v 80. letih 19. stoletja v rusko pravoslavno cerkev. Rusi so pred tremi vhodi v cerkev zgradili verande in ob cerkvi razkošen stolp z uro, ki je zdaj porušen. Cerkev je od 30. let 20. stoletja služila kot skladišče, od leta 1963 do poznih 70. let 20. stoletja pa je bil v njej majhen muzej. Nato je bila stavba približno dve desetletji prepuščena sama sebi, dokler je niso leta 1993 preuredili v mošejo. Velika mošeja v Karsu je največja zgodovinska mošeja v mestu. Zgradili so jo [[Seldžuki]] in leta 1579 obnovili Osmani. Taşköprü (kamniti most) je most čez reko Kars, zgrajen leta 1725. V bližini mostu so tri stara javna kopališča, ki ne delujejo več. Kars stoki na stičišču turške, armenske, gruzinske, kurdske in ruske kulture, zato so stavbe v Karsu zgrajene v različnih arhitekturnih slogih. Večina stavb iz ruskega obdobja je po arhitekturnem slogu enaka tistim v Gjumriju v Armeniji. [[Orhan Pamuk]] v romanu ''Sneg'', ki se dogaja v Karsu, večkrat omenja ''"ruske hiše"'', zgrajene ''"v baltskem slogu"'',<ref>[https://iainakerman.com/2014/11/27/searching-for-kars/ Orhan pamuk and the city of Kars] Pridobljeno 20. avgusta 2023.</ref> kakršnih ni mogoče videti nikjer drugje v Turčiji. Stavbe so, na žalost, v zelo slabem stanju. ==Mednarodni odnosi== ===Pobratena mesta=== Mesto Kars je pobrateno z naslednjimi mesti v Turčiji in tujini:<ref>{{cite web|title=Kars Belediyesi'nin çalışmaları|url=http://www.siyasalbirikim.com.tr/haber.php?haber_id=373|publisher=Siyasal Birikim|access-date=8 April 2014|language=tr|date=8 October 2007|quote=68- KARDEŞ ŞEHİR: |url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140408222845/http://www.siyasalbirikim.com.tr/haber.php?haber_id=373|archive-date=8 April 2014}}</ref> {|class="wikitable" |- valign="top" | * {{flagicon|TUR}} [[Bursa]], [[Turčija]] * {{flagicon|TUR}} [[Edirne]], [[Turčija]] * {{flagicon|AZE}} [[Gandža]], [[Azerbajdžan]]<ref name="Azerbaijan twinnings">{{cite web|url=http://www.azerbaijans.com/content_1719_en.html|title=Twin-cities of Azerbaijan|access-date=2013-08-09|work=Azerbaijans.com}}</ref> || * [[Slika:Flag of Georgia.svg|24px]] [[Kutaisi]], [[Gruzija]] * {{flagicon|NOR}} Kirkenes, [[Norveška]] * {{flagicon|GER}} Wesel, [[Nemčija]] |} {{clear}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} *{{cite book |title=The Mongols and the Armenians (1220-1335) |first=Bayarsaikhan |last=Dashdondog |publisher=Brill |year=2011 }} *{{cite encyclopedia |encyclopedia=The Encyclopaedia of Islam |title=Kars |publisher=Brill |year=1997 |editor-first1=E. |editor-last1=Van Donzel |editor-first2=B. |editor-last2=Lewis |editor-first3=CH. |editor-last3=Pellat |first1=W. |last1=Barthold |first2=C.J. |last2=Heywood |pages=669–671}} * {{cite book|last1=Lordkipanidze|first1=Mariam Davydovna|last2=Hewitt|first2=George B.|year=1987|title=Georgia in the XI–XII Centuries|location=Tbilisi|publisher=Ganatleba Publishers|url=https://books.google.com/books?id=8hYdAAAAMAAJ}} *{{cite book |title=Edge of Empires: A History of Georgia |url=https://archive.org/details/edgeofempireshis0000rayf |first=Donald |last=Rayfield |publisher=Reaktion books |year=2013 }} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Turčiji]] [[Kategorija:Zgodovina Armenije]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] sv5nzzdpuwp5caveeb4kzt3wn80fnsb Klarälven 0 586069 6682812 6473458 2026-05-30T04:32:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682812 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Klarälven | name_native = | name_native_lang = | name_other = | name_etymology = <!---------------------- IMAGE & MAP --> | image = Sola i Karlstad.JPG | image_size = 200px | image_caption = Kip Sola i Karlstad | map = Map klarälven.tif | map_size = | map_caption = Topografska karta reke Klarälven, kjer je označeno območje porečja Klarälven | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption= <!---------------------- LOCATION --> | subdivision_type1 = Država | subdivision_name1 = [[Švedska]], [[Norveška]] | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length = 460 km<ref name=ne>{{cite encyclopedia | title=Klarälven | encyclopedia=Nationalencyklopedin | url=http://www.ne.se/klarälven | language=sv | access-date=14 July 2010}} {{Subscription required}}</ref> | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location= | discharge1_min = | discharge1_avg = 165 m<sup>3</sup>/s | discharge1_max = 1650 m<sup>3</sup>/s <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = jezero Rogen in Femund | source1_location = | source1_coordinates= | source1_elevation = | mouth = [[Vänern]] | mouth_location = [[Karlstad]] | mouth_coordinates = {{coord|59|23|19|N|13|29|54|E|display=inline,title}} | mouth_elevation = 44 m | progression = | river_system = | basin_size = 11.820 km<sup>2</sup> | tributaries_left = | tributaries_right = | custom_label = | custom_data = | extra = }} '''Klarälven''' (»Bistra reka« v švedščini<ref>Stran 168 švedskega etimološkega slovarja ''Svenskt ortnamnslexikon'', ki ga je leta 2003 izdal inštitut Språk- och folkminnesinstitutet, [[Uppsala]]: Ime ''Klarälven'' ali ''Clara älv'' se uporablja od začetka 18. stoletja. Pred tem je imela reka še nekaj drugih imen, med njimi najpomembnejše ime: ''Gautelfr'', tj. [[Göta älv]].</ref>) je reka, ki teče skozi [[Norveška|Norveško]] in [[Švedska|Švedsko]]. Skupaj z [[Göta älv]], ki se imenuje, ker reka teče skozi jezero [[Vänern]], torej obravnavana kot celota, je Göta älv—Klarälven najdaljša reka v [[Skandinavija|Skandinaviji]] in v nordijskih državah, njen švedski del pa je najdaljša reka Švedske. Ti dve reki imata tudi največji [[porečje]] na istih območjih, 50.229 km<sup>2</sup>, vključno z vsemi rekami, ki se izlivajo v Vänern, od katerih je 42.468 km<sup>2</sup> na Švedskem in 7761 km<sup>2</sup> na Norveškem.<ref>[http://www.smhi.se/sgn0102/n0205/lan_haro_huvud.pdf Swedish Meteorological and Hydrological Institute (in Swedish)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180928202529/http://www.smhi.se/sgn0102/n0205/lan_haro_huvud.pdf |date=2018-09-28 }} (Swedish Meteorological and Hydrological Institute).</ref> [[File:Klaralvensource.jpg | thumb | 220x124px | right |Izvir Göta älv/Klarälven na severovzhodni strani gore Brändstöten]] Izvira na severovzhodni strani gore Brändstöten in teče skozi nekaj manjših jezer do jezera Rogen v Härjedalenu na Švedskem, nato pa prečka norveški Hedmark, kjer teče skozi jezero Femunden. Tam je znana kot Femundelva in Trysilelva. Preostanek reke, najdaljši del, teče skozi Värmland in se na koncu v delti izliva v Vänern pri Karlstadu. Vänern se nato izliva v Göta älv in doseže morje pri [[Göteborg]]u. Reka je v preteklosti zagotavljala znatne gospodarske koristi, saj je bila primerna transportna pot za prevoz hlodov, trenutno pa je mednarodno priznana kot odlična voda za športni ribolov. == Geografija in geologija == [[Image:Delta klaralven.png|thumb|left|Zemljevid delte Klarälven in spremljajočih vodnih teles. Južne veje zahodnega dela delte tukaj niso prikazane]] Porečje Klarälven se običajno imenuje Klarälvdalen (porečje Klarälv), kjer se na poti do jezera Vänern nabere veliko vode. Drugi pomembni viri vode so zasnežene gore na severnih območjih povodja, ki spomladi, ko se sneg stopi, zagotavljajo znatne pretoke; letne poplave so pogoste. Sten De Geer je ravni rečni tok severno od Edebäcka uvrstil med ''tektonske doline'', saj sledi coni Protogine – coni šibkosti kamninske podlage iz predkambrija.<ref>{{cite report |author-last=Andréasson |author-first=Per-Gunnar |author-last2=Rodhe |author-first2=Agnes|date=1992 |title=The Protogine Zone. Geology and mobility during the last 1.5 Ga |url=http://www.iaea.org/inis/collection/NCLCollectionStore/_Public/24/032/24032506.pdf |publisher=SKB technical report }}</ref> Med odledenitvijo Skandinavije približno 10.000 let pred sedanjostjo se je ledeniški led neenakomerno umaknil, dolina Klarälven pa je imela štrleči ledeni jezik, medtem ko so bila okoliška višavja brez ledu. Umik ledu je pustil mrtvi led pokopan v ledeniško-fluvialnih sedimentih doline. Rečni tok severno od Edebäcka je oblikoval starodavni [[fjord]], potem ko se je osvobodil ledeniškega ledu in preden je postglacialni odboj dokončno dvignil dno doline nad morje. Rečni tok južno od Edebäcka je verjetno kvartarni premik, ki ga je povzročilo kopičenje ledeniških usedlin. Od konca zadnje ledene dobe se je ustje Klarälvena premaknilo proti jugu od Forshage do svojega trenutnega položaja pri Karlstadu,<ref>[http://www.genealogi.se/varmland/varmland/s-forshaga-start.htm History of Forshaga] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060925112128/http://www.genealogi.se/varmland/varmland/s-forshaga-start.htm |date=2006-09-25 }} published by the Genealogy Society of Värmland</ref> in se še vedno premika, čeprav iz drugačnih razlogov, saj reka nosi znatne količine peska, izrezanega z zunanjih robov njenih vijugastih ovinkov, zaradi česar se obala Vänerna nenehno premika proti jugu. Močno vijuganje Klarälvena povzroča številna mrtvice, ki nastanejo zaradi preostrega ovinka, kar sčasoma povzroči, da reka ustvari novo, krajšo pot. Umetni otoček Gubbholmen v osrednjem Karlstadu je nastal zaradi kopičenja 5000 ton peska, ki se je vsak dan prenašal med spomladansko poplavo.<ref>[http://www.vmfqbera.com/qrumelur/qrum_2005_2.pdf. Dubbskadeexkursion den 22 juni]{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=December 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ob vstopu v regijo Karlstad se rečna delta razdeli na dva glavna dela in osem manjših delov. Vzhodni del se po prehodu Gubbholmena razdeli na dva nadaljnja glavna kraka (sčasoma na tri krake). Zahodni del se razdeli na pet krakov. V prvi polovici 20. stoletja so geografijo in kvartarno geologijo Klarälvena preučevali različni švedski raziskovalci, med njimi Alfred Elis Törnebohm, Sten De Geer in Lennart von Post. Zadnji kvartarni geolog je umrl leta 1951 in svoje raziskave pustil nedokončane, kljub temu pa je bil Klarälven do leta 1956 najbolj raziskana reka na Švedskem. Åke Sundborgova izjemna doktorska disertacija in publikacija o geomorfologiji in hidrologiji Klarälvena iz leta 1956 velja za pomembno referenčno delo za rečne študije na Švedskem.<ref name=kvase>{{cite magazine |date=2008 |title=Kungl. Vetenskapsakademiens årsberättelse 2007 |url=https://www.kva.se/globalassets/om_akademien/arsberattelser/07annualreport.pdf |location=Stockholm |issue=81 |language=sv |pages=30–31 |access-date=2016-10-25 |archive-date=2018-07-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180704035227/https://www.kva.se/globalassets/om_akademien/arsberattelser/07annualreport.pdf |url-status=dead }}</ref> == Gospodarski pomen == V reki je nekaj hidroelektrarn. To so hidroelektrarne od juga proti severu. *Elektrarna Forshaga v Forshagi, *Elektrarna Dejefors v Deju, 20 MW *Elektrarna Munkfors v Munkforsu, 33 MW, *Elektrarna Skymnäsforsen v Skymnäsforsu, 17 MW, *Elektrarna Forshult v Forshultu, 20 MW, *Elektrarna Krakerud v Krakerudu, 22 MW, *Elektrarna Skogaforsen v Skogaforsu 15 MW, *Elektrarna Edsforsen v Edsforsu 9 MW *Elektrarna Höljes v Höljesu, 130 MW. === Ribolov === V zadnjih letih je športni ribolov v Klarälvenu pridobil mednarodno priznanje zaradi ribolova atlantskega lososa in potočne postrvi; ti dve vrsti rib sta priljubljeni med muharji. Konkurenca za uporabo območij, bogatih s to priljubljeno vrsto, je živahna, v glavni sezoni pa lahko cena ribolovnih dovoljenj doseže tudi 500 švedskih kron (68 ameriških dolarjev) na dan. Sprejeti so tudi drugi ukrepi za zagotovitev preživetja ribištva, vključno s strogimi pravili o najmanjših dovoljenih velikostih in količinah rib, pa tudi z zahtevo, da se neželene ribe, kot je severna ščuka, po ulovu ubijejo.<ref>[http://www.forshagaforsen.com/fisket/fiskeregler.htm Rules for sport fishing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051206091934/http://www.forshagaforsen.com/fisket/fiskeregler.htm |date=2005-12-06 }}</ref> Čeprav je bila reka prometna pot za prevoz hlodov, so poročali, da ribje populacije v Klarälvenu niso trpele zaradi močne aktivnosti, podvodno življenje pa je imelo od tega koristi, zlasti populacija lipana. Ko se je prevoz hlodov leta 1991 ustavil, so kasneje poročali, da so koristni učinki počasi izginjali, saj je obalna vegetacija postajala gostejša, kar je ribam zagotavljalo manj ugodno okolje. Leta 1997 je bila ustanovljena višja srednja šola, specializirana za izobraževanje o športnem ribolovu, da bi zadostila potrebam po usposobljenih strokovnjakih za vodenje ribolovnega turizma.<ref>[http://www.sportfiskeakademin.com/main_skolan.asp SportfiskeAkademin - om skolan] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070311193252/http://www.sportfiskeakademin.com/main_skolan.asp |date=2007-03-11 }}</ref> === Drugi turizem === Klarälven ima čisto in sladko vodo, primerno za kopanje, vendar je potrebna previdnost pri kopanju na točki, preden reka doseže svojo delto, saj so lahko tokovi zahrbtni. Med sodobne turistične atrakcije poleg športnega ribolova spadata tudi vožnja s kanuji in rafting od Branäsa do Edebäcka. === Vožnja hlodov === [[Image:Loggers klaralven.jpg|thumb|300px|Delovna sila voznikov hlodov iz Finnskoge, ki delajo na ločevalnem mestu Lusten, Forshaga, posneto leta 1918]] [[Image:Bridge klaralven.jpg|thumb|300px|Kamniti most čez delto Klarälven v Karlstadu. Rdeče konstrukcije so bile zgrajene za lovljenje mimoidočih hlodov. Takšne konstrukcije je mogoče videti po vsem Klarälvenu.]] Vožnja hlodov sega v 17. stoletje, čeprav se je vožnja hlodov znatno povečala na začetku 20. stoletja, ko se je papirna industrija začela širiti. Vožnja hlodov se je izvajala tako, da so posekane hlode odvrgli v reko, kjer so plavali do ločevalnega mesta pri Forshagi. Nato jih je zadrževala plavajoča konstrukcija, podobna ograji, dokler se drvarji niso mogli premakniti po hlodih, jih identificirati in jih s posebnimi kavlji usmeriti na določena območja. Po združevanju hlodov z istimi oznakami podjetij so jih nato odvlekli na njihova mesta.<ref>[http://www.varmlandsmuseum.se/content?page=24 Flottningens historia] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928015415/http://www.varmlandsmuseum.se/content?page=24 |date=2007-09-28 }} on Museum of Värmland</ref> Sezonsko je delalo kar 1500 ljudi, ki so bili zaposleni v lokalnem društvu voznikov hlodov, plačani pa so bili s strani papirnic in lastnikov gozdov. Čeprav je bilo delo tvegano, je bilo osebje usposobljeno in v zadnjih 30 letih delovanja je bil zabeležen le en primer utopitve. Od 19 čolnov Lusten, ki so vlekli hlode do končnih destinacij, je danes v delujočem stanju le eden; Lusten 8, ki služi kot turistična atrakcija.<ref>[http://kanaler.arnholm.nu/forshagas.html Forshaga kanal] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060221022303/http://kanaler.arnholm.nu/forshagas.html |date=2006-02-21 }}</ref> Po zaprtju industrije prevoza hlodov leta 1991 je bila preostala oprema prodana na dražbi, večina pa je bila prodana občini Forshaga, ki je opremo uporabila za ustanovitev muzeja prevoza hlodov, stare stavbe, ki so se uporabljale za delovanje, pa so bile njegova glavna stavba. Po zaprtju prevoza hlodov zaradi poplav v Klarälvenu se je praksa prevoza hlodov na Švedskem uradno končala. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Klarälven}} *[http://www.geonorge.no/Portal/ geoNorge.no], som är en nationell geografisk portal driven av Norge digitalt] *[http://kartor.eniro.se.] *[http://www.hitta.se.] *[http://www.riksarkivet.se/default.asp?id=2239&refid=1246 Värmlandsarkivs webbplats], del skupne spletne strani Državnega arhiva in Nacionalnega arhiva. *[http://vattenkraft.info Kuhlins hemsida om vattenkraft] [[Kategorija:Reke na Švedskem]] pqos2nfixceb74h4yzmnwry9k6rdy0c Ivan Giovanni Tavčar 0 587386 6682768 6632297 2026-05-29T19:53:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682768 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Ivan Giovanni Tavčar''', [[pesnik]], [[pisatelj]], [[esejist]], * [[21. april]] [[1943]], [[Trst]], † [[9. oktober]] [[2022]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Ivan Giovanni Tavčar je imel očeta [[Slovenci|Slovenca]], saj je bil Kraševec iz [[Dutovlje|Dutovelj]], mati pa je bila iz [[Kanalska dolina|Kanalske doline]] nemškega porekla, rodil pa se je v [[Trst|Trstu]], kjer je tudi opravil šolanje.<ref>{{Navedi splet|title=Giovanni Tavcar|url=https://autori.poetipoesia.com/minisiti-giovanni-tavcar/|website=autori.poetipoesia.com|accessdate=2025-07-25|archive-date=2025-09-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20250906064157/http://autori.poetipoesia.com/minisiti-giovanni-tavcar/|url-status=dead}}</ref> Zaključil je višjo trgovsko šolo in se zaposlil v špediterskem podjetju do upokojitve.<ref>{{Navedi splet|title=Giovanni Tavcar|url=https://autori.poetipoesia.com/minisiti-giovanni-tavcar/|website=autori.poetipoesia.com|accessdate=2025-07-25|archive-date=2025-09-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20250906064157/http://autori.poetipoesia.com/minisiti-giovanni-tavcar/|url-status=dead}}</ref> Tavčarjev prastric je bil duhovnik, msgr. Albin Kjuder – Tomajski (o katerem je leta 2005 napisal obsežno monografijo<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/223029504#full</ref>), ki ga je naučil, da mora vsak dan napisati vsaj eno stran, tega načela se je Ivan tudi vestno držal, saj ga je ogromno stvari tudi zanimalo.<ref>{{Navedi splet|title=Poslovil se je pesnik in esejist Ivan Tavčar » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/poslovil-se-je-pesnik-esejist-ivan-tavcar/|website=Noviglas|date=2022-10-17|accessdate=2025-07-25|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Ivan Giovanni Tavčar je pisal je v treh jezikih: italijanščini, slovenščini in nemščini. Od leta 1995 je skupno objavil nad 60 knjig,<ref>https://www.libraccio.it/autore/giovanni-tavcar/libri.html</ref> največ poezije, a tudi dva romana in mnogo esejev o glasbi in o duhovnih razmišljanjih. V italijanščini je izdal kar 30 pesniških zbirk,<ref>{{Navedi splet|title=Giovanni Tavčar|url=https://liminamundi.com/tag/giovanni-tavcar/|website=LIMINA MUNDI|accessdate=2025-07-25|language=it-IT}}</ref> v slovenščini pa je izšlo 7 pesniških zbirk, ki niso prevodi iz italijanskih pesmi, a so napisane v slovenskem originalu.<ref>{{Navedi splet|title=Giovanni Tavčar|url=https://store.edizionisegno.it/383_giovanni-tavcar|website=Edizioni Segno|accessdate=2025-07-25|language=it}}</ref> Med ogromnim Tavčarjevnim opusom<ref>https://www.unilibro.it/libri/f/autore/tavcar_giovanni?srsltid=AfmBOoq0f6nGL8yba3nZe4jFXq_CHUCplv-kYMlZIrsbTKnbXrDrPzqN</ref> velja omeniti monumentalno knjigo ''Dizionario dei compositori di Sicilia'' (Slovar skladateljev iz Sicilije)<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/10485740#full</ref> iz leta 2018, v kateri na več kot 800 straneh ponuja nepogrešljiv priročnik za razumevanje brezmejnega sveta sicilijanske glasbe z več kot dva tisoč gesli. Poleg slovitih imen je opisanih tudi mnogo manj znanih skladateljev, ki gredo od grške dobe do srednjega veka, renesanse, moderne in predvsem sodobnega časa. Leksikon tako ni le orodje za katalogizacijo, temveč tudi pripomoček za spoznavanje določene realnosti, vključno z liki, ki so zaviti v mit, saj so opisani glasbeni skladatelji za tragedije ali komedije, reformatorji, avtorji klasične glasbe, komorne glasbe, melodrame, lahke glasbe in jazza, ne izključje niti skladateljev bendov in ansamblov, avtorje pesmi, aranžerje, ki segajo v nešteto sodobnih zvrsti in slogov, od soula do rapa in reggaeja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Dizionario dei compositori di Sicilia a €57,00. Spese di Spedizione Gratis {{!}} Libreria Universitaria|url=https://www.libreriauniversitaria.it/dizionario-compositori-sicilia-tavcar-giovanni/libro/9788832742046|language=it}}</ref> Ivan Giovanni Tavčar je tudi prevajal poezijo (v vse tri jezike, ki jih je uporabljal).<ref>{{Navedi splet|title=Ivan Giovanni Tavcar: libri e opere di Ivan Giovanni Tavcar {{!}} Mondadori Store|url=https://www.mondadoristore.it/autore/ivan-giovanni-tavcar/c/04742821?srsltid=AfmBOoqmfMLC3wHugrOKMgj8Dmumrz72XcY2FYtaheCJKX2CKVyhWeoc|website=www.mondadoristore.it|accessdate=2025-07-25}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Il Convivio {{!}} A. IV n. 1 {{!}} Gennaio - Marzo 2003 {{!}} Boris Pangerc < Giovanni Tavčar|url=http://web.tiscali.it/scaffale.cl/012/pangerc.htm|website=web.tiscali.it|accessdate=2025-07-25}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Zelo se je zanimal tudi za glasbo in napisal je mnogo muzikoloških del in življenjepisov znanih skladateljev. Sodeloval je tudi z [[Radio Trst A|Radiem Trst A]], za oddaje je pisal predvsem eseje in biografije znanih glasbenikov in skladateljev.<ref>{{Citat|title=Poslovil se je pesnik Ivan Tavčar|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2022/10/tdd-Poslovil-se-je-pesnik-Ivan-Tavcar-11c971e3-b0fc-4785-b750-84052df54d37.html|date=2022-10-10|accessdate=2025-07-25|language=sl|first=Ines|last=Škabar}}</ref> Ivan Giovanni Tavčar je s članki, poezijami in spisi sodeloval z mnogimi priznanimi kulturnimi revijami in je za svoje literarno delo prejel več nagrad in priznanj,<ref>{{Navedi splet|title=Premiati i vincitori del VI Concorso di Poesia Giovanni Pascoli|url=https://www.giornaledibarga.it/2018/10/premiati-i-vincitori-del-vi-concorso-di-poesia-giovanni-pascoli-311367/|website=Giornale di Barga|date=2018-10-21|accessdate=2025-07-25|language=it|first=Sara|last=Moscardini}}</ref><ref>https://www.cataniaperte.it/bellini/saggi/curriculum_tavcar.pdf</ref> ki jih po lastni izbiri ni nikoli osebno dvignil. Izjemo je naredil leta 2013,<ref>{{Navedi splet|title=Ivanu Tavčarju nagrada Vstajenje|url=https://www.primorski.eu/kultura/212805-ivanu-tavarju-nagrada-vstajenje-CCPR223320|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-07-25|language=sl}}</ref> ko so mu podelili nagrado [[Vstajenje (nagrada)|vstajenje]] v Trstu (za knjigo Odselitev).<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/260483840#full</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tavčar, Ivan Giovanni}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] e24ziei2njyysw2o5msvz7x2y0cmcar Xuan Bello 0 587665 6682733 6519668 2026-05-29T18:32:35Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Življenje in delo */ 6682733 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Xuan Bello Fernán''' ({{lang-es|Juan Bello Fernández}}), [[Španci|španski]] [[pesnik]], [[pisatelj]] in prevajalec, sodobni književnik [[asturijščina|asturijščine]], * [[10. julij]] [[1965]], Paniceros; † [[29. julij]] [[2025]], [[Oviedo]]. Bil je pomemben predstavnik drugega vala asturijskega literarnega in jezikovnega preporoda [[Surdimientu]] (1988–2006), tudi je bil eden največjih sodobnih asturijskih književnikov.<ref>{{Cite web |title=Fallece de forma repentina el escritor Xuan Bello, figura clave de la literatura asturiana contemporánea |url=https://elpais.com/cultura/2025-07-29/muere-el-escritor-asturiano-xuan-bello-a-los-60-anos.html |work=El País |date=29.7.2025 |accessdate=29.7.2025 |language=es}}</ref> == Življenje in delo == Rodil se je v občini [[Tineo]] (asturijsko ''Tinéu''). Kmalu se je preselil s starši v Tudelo Veguín, nato v prestolnico [[Asturija|Asturije]] Oviedo. Bil je star 16 let, ko je izdal svojo prvo pesniško zbirko v asturijščini ''Nel cuartu mariellu.'' Pesniške prispevke je objavil v univerzitetnih revijah in vestniku [[Asturijska jezikovna akademija|Asturijske jezikovne akademije]] ''Lletres asturianes.'' V celem svojem življenju je bil zavezan za rabo in ohranitev asturijskega jezika. V naslednjih letih je objavil zbirke ''El llibru de les cenices'' (1988), ''Los nomes de la tierra'' (1991), ''El llibru vieyu'' (1993). Leta 1993 je bil odlikovan z nagrado ''Teodoro Cuesta.'' Leta 1966 je objavil zbirko v [[španščina|španščini]] ''Los Caminos Secretos.'' Leta 1999 je izdal dvojezično špansko-asturijsko antologijo ''La Vida Perdida.'' Tudi je veliko prevedel, zlasti iz [[portugalščina|portugalščine]] in je sodeloval z revijami ''Clarín, Adréi'' in ''Zimbu'' (bil je tudi soustanovitelj slednjih dveh revij). Objavil je prispevke v španskih časopisih ''La Nueva España, El Comercio'' in v asturijskem tedniku ''Les Noticies,'' kjer je bil direktor od 1997 do 2005. Leta 2005 je ustanovil kongres ''Xunta d'Escritores Asturianos'' (Shod asturijskih pisateljev). Leta 2003 je bil odlikovan s Sernovo-nagrado za knjigo ''Hestoria Universal de Paniceiros,'' ki je bila takrat zelo uspešna v [[Španija|Španiji]]. Leta 2009 si je pridobil nagrado kritikov asturijskega radia (Radio del Principáu d'Asturies) za delo, ki ga je opravljal za oživitev in razvijanje asturijskega jezika in književnosti na višji, kakovostni, mednarodni ravni. Zadnjo pesniško zbirko je objavil leta 2020 z naslovom ''Les isles inciertes.'' == Zasebno življenje == Bil je poročen z novinarko Sonio Fidalgo, ki je dela na samoupravi v Oviedu.<ref name=lnes>{{Cite web |title=Fallece de forma repentina el escritor Xuan Bello, figura clave de la literatura asturiana contemporánea |url=https://www.lne.es/asturias/2025/07/29/fallece-forma-repentina-escritor-xuan-120176081.html |work=La Nueva España |date=29.7.2025 |accessdate=29.7.2025 |language=es}}</ref> Živel je v Cacesu, pri Oviedu. Govoril je poleg španščine in asturijščine portugalsko, [[angleščina|angleško]] in [[italijanščina|italijansko]]. == Smrt == Umrl je nepričakovano, po dolgotrajni bolezni, zaradi izbokline aorte.<ref name=lnes /> == Zunanje povezave == * {{navedi novice| url=https://elpais.com/cultura/2025-07-29/muere-el-escritor-asturiano-xuan-bello-a-los-60-anos.html |title=Muere Xuan Bello a los 60 años, escritor asturiano de vocación universal |work=El País |language=es |date=29.7.2025 |accessdate=29.7.2025}} * {{navedi novice| url=https://www.lne.es/asturias/2025/07/29/fallece-forma-repentina-escritor-xuan-120176081.html |title=Fallece de forma repentina el escritor Xuan Bello, figura clave de la literatura asturiana contemporánea |work=La Nueva España |language=es |date=29.7.2025 |accessdate=29.7.2025}} * {{navedi novice| url=https://www.centroniemeyer.es/prensa/el-centru-niemeyer-llamenta-fondamentel-fallecimientu-de-xuan-bello-el-centro-niemeyer-lamenta-profundamente-el-fallecimiento-de-xuan-bello/ |title=El Centru Niemeyer llamenta fondamente’l fallecimientu de Xuan Bello |work=Centro Niemeyer |language=ast |date=29.7.2025 |accessdate=29.7.2025}} == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bello, Xuan}} [[Kategorija:Španski pisatelji]] [[Kategorija:Španski pesniki]] [[Kategorija:Španski prevajalci]] [[Kategorija:Španski novinarji]] [[Kategorija:Asturijci]] 5uhitct04q47oa3z6ogd5t07ebjqmzo Blanca Fernández Quintana 0 591258 6682732 6523839 2026-05-29T18:31:55Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Življenje in delo */ 6682732 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Blanca Inés Fernández Quintana,''' [[Španci|španska]] [[pisatelj]]ica, [[učitelj]]ica, avtorica v [[asturijščina|asturijščini]].<ref name="press">{{navedi novice| url=https://www.europapress.es/asturias/noticia-blanca-fernandez-quintana-gana-primer-premio-enriqueta-gonzalez-rubin-obra-no-cinca-seres-lleenda-20211214140903.html |title=Blanca Fernández Quintana gana el primer premio Enriqueta González Rubín con la obra 'No que cinca los seres de lleenda' |work=Europa Press Asturias|date=14.12.2021 |accessdate=10.10.2025 |language=es}}</ref><ref>{{navedi novice| url=https://asturnews.com/blanca-fernandez-va-ser-la-pregonera-de-la-xxvii-fiesta-de-la-oficialida/ |title=Blanca Fernández foi la pregonera de la XXVII Fiesta de la Oficialidá |work=Astur News|date=21.6.2023 |accessdate=10.10.2025 |language=ast}}</ref> * [[8. februar]] [[1994]], Bimenes. Blanca Fernández je predstavnica posebnega preporodniškega vala preporoda asturijskega jezika in književnosti, ki se imenuje [[espardimientu]].<ref>{{navedi novice| url=https://www.lne.es/cultura/2022/10/28/bruxes-pantasmes-77753999.html |title=De bruxes y pantasmes |work=La Nueva España|date=28.10.2022 |accessdate=9.10.2025 |language=ast |author=Marta Mori}}</ref> == Življenje in delo == Študirala je romanistiko in asturijščino na Univerzi v [[Oviedo|Oviedu]].<ref name="nueva">{{navedi novice| url=https://www.lne.es/asturias/n-asturianu/2022/09/27/blanca-fernandez-quintana-ganal-maria-75854068.html |title=Blanca Fernández Quintana gana'l "María Josefa Canellada" con "El cartafueyu d'Alquimia" |work=La Nueva España|date=27.9.2022 |accessdate=10.10.2025 |language=ast |author=}}</ref><ref name="formientu">{{navedi novice| url=https://www.formientu.com/author/blanca-fernandez-quintana/ |title=Blanca Fernández Quintana |work=Formientu|date= |accessdate=10.10.2025 |language=ast |author=}}</ref> V [[Tineo|Tineu]] uči asturijski jezik.<ref name="formientu"/><ref name="press"/> V njenih romanih je značilna raba [[magični realizem|magičnega realizma]] in se naslanja na staro asturijsko [[mitologija|mitološko]] tradicijo.<ref>{{navedi novice| url=https://fusionasturias.com/otras-secciones/mitologia/blanca-fdez-quintana-escritora-la-religion-no-pudo-con-la-mitologia.htm |title=Blanca Fdez. Quintana, escritora. “La religión no pudo con la mitología” |work=Fusion Asturias|date=10.6.2022 |accessdate=10.10.2025 |language=es |author=Isabel G. Muñiz}}</ref><ref name="rtpa">{{navedi novice| url=https://www.rtpa.es/noticias-sociedad:Blanca-Fernandez-gana-el-premio-Radagast-de-novela-fantastica-con-%27Trovadoresca%27_111617470094.html |title=Blanca Fernández gana el premio Radagast de novela fantástica con 'Trovadoresca' |work=RTPA|date=3.4.2021 |accessdate=10.10.2025 |language=es |author=}}</ref> V romanu ''Trovadoresca'' se pojavi mnogo [[LGBT]] likov. Za ta roman je bila odlikovana z nagrado ''Radagast de Literatura Fantástica, Ciencia Ficción y Terror'' (doslej je Fernández najmlajša avtorica, ki je prejela to nagrado).<ref name="rtpa" /><ref>{{navedi novice| url=https://www.lne.es/asturias/n-asturianu/2022/05/05/blanca-fernandez-presenta-trovadoresca-llibru-65682719.html |title=Blanca Fernández presenta 'Trovadoresca', llibru ganador del I Premiu Radagast, el domingu próximu |work=La Nueva España|date=5.5.2022 |accessdate=10.10.2025 |language=ast |author=}}</ref> Roman ''El cartafueyu d'Alquimia'' je namenjen najstniškim bralcem, ki predstavi dva brata, ki nista poznala svoje matere.<ref>{{navedi novice| url=https://www.elbuscolu.com/noticias-asturias/blanca-fernandez-quintana-gana-el-premio-maria-josefa-canellada-de-literatura-infantil-y-juvenil-en-asturiano-con-la-obra-el-cartafueyu-d-alquimia-11268059.html |title=Blanca Fernández Quintana gana el Premio María Josefa Canellada de literatura infantil y juvenil en asturiano con la obra El cartafueyu d Alquimia |work=El Búscolu|date=22.9.2022 |accessdate=10.10.2025 |language=es |author=}}</ref> Za ta roman si je pridobila ''nagrado Xosefa Canellada'' od ministrstva [[španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]] [[Asturija|Asturije]] za kulturo, jezik in turizem.<ref name="nueva" /> V asturijski literarni reviji ''Formientu'' je objavila več zgodb.<ref>{{navedi novice| url=https://asturnews.com/blanca-fernandez-quintana-ganal-primer-premiu-de-narrativa-moza/ |title=Blanca Fernández Quintana gana’l primer premiu de Narrativa Moza |work=Astur News|date=15.12.2021 |accessdate=10.10.2025 |language=ast |author=}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Fernández Quintana Blanca}} [[Kategorija:Mladinski pisatelji]] [[Kategorija:Asturijci]] [[Kategorija:Španski pisatelji]] [[Kategorija:Učitelji]] rom83094snk0mv2rdp2recb7o7ibswq Jernej Gašperin 0 594951 6682795 6555973 2026-05-29T22:52:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682795 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Jernej Gašperin''', [[Seznam slovenskih igralcev|slovenski dramski]], filmski in televizijski igralec, * [[3. december]] [[1989]], [[Jesenice]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.mgl.si/sl/igralski-ansambel/jernej-gasperin/|title=Jernej Gašperin|accessdate=14. 12. 2025|website=www.mgl.si|publisher=Mestno gledališče Ljubljansko}}</ref> == Življenjepis == Jernej Gašperin se je rodil 3. decembra 1989 na Jesenicah<ref name=":0" /> kot drugi od treh otrok.<ref name=rtv>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/jernej-gasperin-mislim-da-so-svobodni-umetniki-v-nasi-drzavi-v-nezavidljivem-polozaju/373653|title=Jernej Gašperin: Mislim, da so svobodni umetniki v naši državi v nezavidljivem položaju|date=11. 9. 2015|accessdate=14. 12. 2025|website=www.rtvslo.si}}</ref> Na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani se je vpisal leta 2008 ter študiral dramsko igro in umetniško besedo. Za vlogo Jerneja v [[Kratki film|kratkem igranem filmu]] ''Beli zajec'' je leta 2011 prejel akademijsko nagrado [[Zlatolaska (nagrada)|zlatolaska]].<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.zdus.si/clani/jernej-gasperin/|title=Jernej Gašperin|accessdate=14. 12. 2025|website=www.zdus.si|archive-date=2025-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20251028005056/https://www.zdus.si/clani/jernej-gasperin/|url-status=dead}}</ref> Po opravljeni diplomi na akademiji je oktobra 2012 postal član igralskega ansambla [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnega gledališča ljubljanskega]].<ref name=":0" /><ref name=sigledal>{{Navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Jernej_Ga%C5%A1perin|title=Jernej Gašperin|accessdate=14. 12. 2025|website=www.sigledal.org}}</ref> Nastopil je tudi že v več filmih, in sicer v celovečernem filmu ''[[Kruha in iger (film)|Kruha in iger]]'' (2011), v filmskem projektu ''Vsak pravi pesnik'' (2014), v glavni vlogi v celovečernem filmu ''[[Utrip ljubezni]]'' (2015) ….<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=bsf>{{Navedi splet|url=https://bsf.si/sl/ime/jernej-gasperin/#filmografija-scenarij|title=Jernej Gašperin|accessdate=14. 12. 2025|website=www.bsf.si|publisher=Baza slovenskih filmov}}</ref> Sodeluje tudi pri kratkih študentskih filmih.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> == Zasebno == V zvezi je z igralko [[Nataša Barbara Gračner|Natašo Barbaro Gračner]], s katero sta se zaljubila v času sodelovanja pri predstavi Gola iz leta 2013.<ref name=rtv/><ref>{{Navedi splet|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/barbara-zazivela-z-20-let-mlajsim|title=Barbara zaživela z 20 let mlajšim|date=5. 12. 2015|accessdate=14. 12. 2025|website=www.slovenskenovice.delo.si}}</ref> == Nagrade == * zlatolaska (2011) − za vlogo v filmu ''Beli zajec'' (2010)<ref name=bsf/> * Dnevnikova nagrada za izjemno odrsko stvaritev (2024) − za vlogo Noaha v uprizoritvi ''Razpoka'' (Mestno gledališče ljubljansko)<ref name=sigledal/> * Borštnikova nagrada (2024) − za igro na 59. Festivalu Borštnikovo srečanje za vlogo Noaha v uprizoritvi ''Razpoka'' (Mestno gledališče ljubljansko)<ref name=sigledal/> * igralska nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Duša Počkaj« − za dveletno obdobje<ref name=sigledal/> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gašperin, Jernej}} [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] kiew62ucol0fvs4cy5yqcb8agwwi4pn Dirka po Italiji 2026 0 595394 6682678 6682384 2026-05-29T16:06:41Z Sporti 5955 /* Etape */ dp 6682678 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Italiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 22 | season_no = 36 | image = | image_caption = | image_alt = | image_size = 350px | date = 8. maj–31. maj | stages = 21 | distance = 3459,2 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = pink | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = violet | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | sprints = | sprints_nat = | sprints_team = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | team = | previous = [[Dirka po Italiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Italiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Italiji 2026''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 2026}}) je 109. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[8. maj]]a v [[Nesebar]]ju v [[Bolgarija|Bolgariji]], končala se bo [[31. maj]]a v [[Rim]]u.<ref name="CN-route">{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route features 40km time trial, return of the Passo Giau and 49,150 metres of climbing|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/giro-d-italia-2026-route-features-40km-time-trial-return-of-the-passo-giau-and-49-150-metres-of-climbing/|first=Stephen|last=Farrand|website=cyclingnews.com|access-date=22 December 2025|language=en|date=1 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/od-bolgarije-do-rima-glavni-izzivi-blockhaus-40-km-kronometer-dolomiti-in-piancavallo/765844 |title=Od Bolgarije do Rima: glavni izzivi Blockhaus, 40-km kronometer, Dolomiti in Piancavallo |accessdate=2025-12-22 |date=2025-12-01 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe == '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} '''UCI ProTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BCS|2026}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|PTV|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} * {{UCI team code|URR|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="CN-route"/><ref>{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route and stages|url=https://www.giroditalia.it/en/the-route/|website=Giro d'Italia 2026|access-date=22 December 2025|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 8. maj | [[Nesebar]] (Bolgarija) — [[Burgas]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 156 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 9. maj | [[Burgas]] (Bolgarija) — [[Veliko Trnovo]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 220 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Guillermo Thomas Silva]]|URU}} |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 10. maj | [[Plovdiv]] (Bolgarija) — [[Sofija]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 174 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! | style="text-align:right" | 11. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 12. maj | [[Catanzaro]] — [[Cosenza]] | style="text-align:center;" | 144 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 13. maj | [[Praia a Mare]] — [[Potenza]] | style="text-align:center;" | 204 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Igor Arrieta]]|ESP}} |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 14. maj | [[Paestum]] — [[Neapelj]] | style="text-align:center;" | 161 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Davide Ballerini]]|ITA}} |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 15. maj | [[Formia]] — [[Maiella|Blockhaus]] | style="text-align:center;" | 246 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 16. maj | [[Chieti]] — [[Fermo]] | style="text-align:center;" | 159 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 17. maj | [[Cervia]] — [[Corno alle Scale]] | style="text-align:center;" | 184 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! | style="text-align:right" | 18. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 19. maj | [[Viareggio]] — [[Massa, Toskana|Massa]] | style="text-align:center;" | 40.2 km | [[File:Time Trial.svg|20px|link=]] | [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]] | {{Flagathlete|[[Filippo Ganna]]|ITA}} |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 20. maj | [[Porcari]] — [[Chiavari]] | style="text-align:center;" | 178 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 21. maj | [[Imperia]] — [[Novi Ligure]] | style="text-align:center;" | 177 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Alec Segaert]]|BEL}} |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 22. maj | [[Alessandria, Italija|Alessandria]] — [[Verbania]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Alberto Bettiol]]|ITA}} |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 23. maj | [[Aosta]] — [[Pila, dolina Aoste|Pila]] | style="text-align:center;" | 133 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 24. maj | [[Voghera]] — [[Milano]] | style="text-align:center;" | 136 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Fredrik Dversnes]]|NOR}} |- ! | style="text-align:right" | 25. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 26. maj | [[Bellinzona]] (Švica) — [[Carì]] (Švica) | style="text-align:center;" | 113 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 27. maj | [[Cassano d'Adda]] — [[Andalo]] | style="text-align:center;" | 200 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Michael Valgren]]|DEN}} |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 28. maj | [[Fai della Paganella]] — [[Pieve di Soligo]] | style="text-align:center;" | 167 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 29. maj | [[Feltre]] — [[Alleghe]] | style="text-align:center;" | 151 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Sepp Kuss]]|USA}} |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 30. maj | [[Humin]] — [[Piancavallo]] | style="text-align:center;" | 199 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 31. maj | [[Rim]] — [[Rim]] | style="text-align:center;" | 131 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" style="text-align:center" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3459,2 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:10%;" | [[Rožnata majica]]<br />{{cjersey|pink|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Vijolična majica<br />{{cjersey|purple|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Modra majica<br />{{cjersey|blue|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Ekipno ! scope="col" style="width:10%;" | Vmesni šprinti ! scope="col" style="width:10%;" | Red Bull KM ! scope="col" style="width:10%;" | Borbenost<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Begi |- ! 1 | [[Paul Magnier]] | style="background:pink;" | [[Paul Magnier]] | style="background:violet;" rowspan="13"| [[Paul Magnier]] | style="background:lightblue;" rowspan="6"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:white;" | [[Paul Magnier]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|SOQ|2026}} | style="background:azure;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:skyblue;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:navajowhite;" | [[Manuele Tarozzi]] |- ! 2 | [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:pink;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:white;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="3"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:skyblue;" | [[Egan Bernal]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:navajowhite;" rowspan="16"| [[Diego Pablo Sevilla]] |- ! 3 | [[Paul Magnier]] | style="background:skyblue;" rowspan="9"| [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Diego Pablo Sevilla]] |- ! 4 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:pink;" | [[Giulio Ciccone]] | style="background:white;" | [[Jan Christen]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|EFE|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Jan Christen]] |- ! 5 | [[Igor Arrieta]] | style="background:pink;" rowspan="9"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:white;" rowspan="13"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="13"| [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Igor Arrieta]] |- ! 6 | [[Davide Ballerini]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Alec Segaert]] |- ! 7 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:lightblue;" rowspan="11"| [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|RBH|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonathan Milan]] |- ! 8 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Mikkel Bjerg]] |- ! 9 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Giulio Ciccone]] |- ! 10 | [[Filippo Ganna]] | ''brez'' |- ! 11 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|RBH|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Enric Mas]] |- ! 12 | [[Alec Segaert]] | style="background:skyblue;" rowspan="3"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Alec Segaert]] |- ! 13 | [[Alberto Bettiol]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Alberto Bettiol]] |- ! 14 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:pink;" rowspan="5" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:violet;" | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="4" | {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Davide Piganzoli]] |- ! 15 | [[Fredrik Dversnes]] | style="background:violet;" rowspan="2" | [[Paul Magnier]] | style="background:skyblue;" rowspan="2" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Mattia Bais]] |- ! 16 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Giulio Ciccone]] |- ! 17 | [[Michael Valgren]] | style="background:violet;" | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:skyblue;" | [[Einer Rubio]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Damiano Caruso]] |- ! 18 | [[Paul Magnier]] | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 19 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 20 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 21 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! colspan="2" | Skupno ! style="background:#F660AB;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#B93B8F; | {{font color|white| |link= }} ! style="background:dodgerblue;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:white;" | ! style="background:yellow;" | ! style="background:#0094FF" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#736aff;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#E42A19;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#FF8C00;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Italiji}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] 7o4zc6intrqptvzitjauusginuiztr7 6682680 6682678 2026-05-29T16:08:13Z Sporti 5955 /* Razvrstitev po klasifikacijah */ dp 6682680 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Italiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 22 | season_no = 36 | image = | image_caption = | image_alt = | image_size = 350px | date = 8. maj–31. maj | stages = 21 | distance = 3459,2 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = pink | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = violet | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | sprints = | sprints_nat = | sprints_team = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | team = | previous = [[Dirka po Italiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Italiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Italiji 2026''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 2026}}) je 109. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[8. maj]]a v [[Nesebar]]ju v [[Bolgarija|Bolgariji]], končala se bo [[31. maj]]a v [[Rim]]u.<ref name="CN-route">{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route features 40km time trial, return of the Passo Giau and 49,150 metres of climbing|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/giro-d-italia-2026-route-features-40km-time-trial-return-of-the-passo-giau-and-49-150-metres-of-climbing/|first=Stephen|last=Farrand|website=cyclingnews.com|access-date=22 December 2025|language=en|date=1 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/od-bolgarije-do-rima-glavni-izzivi-blockhaus-40-km-kronometer-dolomiti-in-piancavallo/765844 |title=Od Bolgarije do Rima: glavni izzivi Blockhaus, 40-km kronometer, Dolomiti in Piancavallo |accessdate=2025-12-22 |date=2025-12-01 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe == '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} '''UCI ProTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BCS|2026}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|PTV|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} * {{UCI team code|URR|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="CN-route"/><ref>{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route and stages|url=https://www.giroditalia.it/en/the-route/|website=Giro d'Italia 2026|access-date=22 December 2025|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 8. maj | [[Nesebar]] (Bolgarija) — [[Burgas]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 156 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 9. maj | [[Burgas]] (Bolgarija) — [[Veliko Trnovo]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 220 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Guillermo Thomas Silva]]|URU}} |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 10. maj | [[Plovdiv]] (Bolgarija) — [[Sofija]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 174 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! | style="text-align:right" | 11. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 12. maj | [[Catanzaro]] — [[Cosenza]] | style="text-align:center;" | 144 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 13. maj | [[Praia a Mare]] — [[Potenza]] | style="text-align:center;" | 204 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Igor Arrieta]]|ESP}} |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 14. maj | [[Paestum]] — [[Neapelj]] | style="text-align:center;" | 161 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Davide Ballerini]]|ITA}} |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 15. maj | [[Formia]] — [[Maiella|Blockhaus]] | style="text-align:center;" | 246 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 16. maj | [[Chieti]] — [[Fermo]] | style="text-align:center;" | 159 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 17. maj | [[Cervia]] — [[Corno alle Scale]] | style="text-align:center;" | 184 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! | style="text-align:right" | 18. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 19. maj | [[Viareggio]] — [[Massa, Toskana|Massa]] | style="text-align:center;" | 40.2 km | [[File:Time Trial.svg|20px|link=]] | [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]] | {{Flagathlete|[[Filippo Ganna]]|ITA}} |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 20. maj | [[Porcari]] — [[Chiavari]] | style="text-align:center;" | 178 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 21. maj | [[Imperia]] — [[Novi Ligure]] | style="text-align:center;" | 177 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Alec Segaert]]|BEL}} |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 22. maj | [[Alessandria, Italija|Alessandria]] — [[Verbania]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Alberto Bettiol]]|ITA}} |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 23. maj | [[Aosta]] — [[Pila, dolina Aoste|Pila]] | style="text-align:center;" | 133 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 24. maj | [[Voghera]] — [[Milano]] | style="text-align:center;" | 136 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Fredrik Dversnes]]|NOR}} |- ! | style="text-align:right" | 25. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 26. maj | [[Bellinzona]] (Švica) — [[Carì]] (Švica) | style="text-align:center;" | 113 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 27. maj | [[Cassano d'Adda]] — [[Andalo]] | style="text-align:center;" | 200 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Michael Valgren]]|DEN}} |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 28. maj | [[Fai della Paganella]] — [[Pieve di Soligo]] | style="text-align:center;" | 167 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 29. maj | [[Feltre]] — [[Alleghe]] | style="text-align:center;" | 151 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Sepp Kuss]]|USA}} |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 30. maj | [[Humin]] — [[Piancavallo]] | style="text-align:center;" | 199 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 31. maj | [[Rim]] — [[Rim]] | style="text-align:center;" | 131 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" style="text-align:center" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3459,2 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:10%;" | [[Rožnata majica]]<br />{{cjersey|pink|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Vijolična majica<br />{{cjersey|purple|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Modra majica<br />{{cjersey|blue|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Ekipno ! scope="col" style="width:10%;" | Vmesni šprinti ! scope="col" style="width:10%;" | Red Bull KM ! scope="col" style="width:10%;" | Borbenost<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Begi |- ! 1 | [[Paul Magnier]] | style="background:pink;" | [[Paul Magnier]] | style="background:violet;" rowspan="13"| [[Paul Magnier]] | style="background:lightblue;" rowspan="6"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:white;" | [[Paul Magnier]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|SOQ|2026}} | style="background:azure;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:skyblue;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:navajowhite;" | [[Manuele Tarozzi]] |- ! 2 | [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:pink;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:white;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="3"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:skyblue;" | [[Egan Bernal]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:navajowhite;" rowspan="17"| [[Diego Pablo Sevilla]] |- ! 3 | [[Paul Magnier]] | style="background:skyblue;" rowspan="9"| [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Diego Pablo Sevilla]] |- ! 4 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:pink;" | [[Giulio Ciccone]] | style="background:white;" | [[Jan Christen]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|EFE|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Jan Christen]] |- ! 5 | [[Igor Arrieta]] | style="background:pink;" rowspan="9"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:white;" rowspan="14"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="14"| [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Igor Arrieta]] |- ! 6 | [[Davide Ballerini]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Alec Segaert]] |- ! 7 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:lightblue;" rowspan="12"| [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|RBH|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonathan Milan]] |- ! 8 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Mikkel Bjerg]] |- ! 9 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Giulio Ciccone]] |- ! 10 | [[Filippo Ganna]] | ''brez'' |- ! 11 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|RBH|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Enric Mas]] |- ! 12 | [[Alec Segaert]] | style="background:skyblue;" rowspan="3"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Alec Segaert]] |- ! 13 | [[Alberto Bettiol]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Alberto Bettiol]] |- ! 14 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:pink;" rowspan="6" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:violet;" | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="5" | {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Davide Piganzoli]] |- ! 15 | [[Fredrik Dversnes]] | style="background:violet;" rowspan="2" | [[Paul Magnier]] | style="background:skyblue;" rowspan="2" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Mattia Bais]] |- ! 16 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Giulio Ciccone]] |- ! 17 | [[Michael Valgren]] | style="background:violet;" | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:skyblue;" rowspan="2" | [[Einer Rubio]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Damiano Caruso]] |- ! 18 | [[Paul Magnier]] | style="background:violet;" | [[Paul Magnier]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Afonso Eulálio]] |- ! 19 | [[Sepp Kuss]] | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 20 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 21 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! colspan="2" | Skupno ! style="background:#F660AB;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#B93B8F; | {{font color|white| |link= }} ! style="background:dodgerblue;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:white;" | ! style="background:yellow;" | ! style="background:#0094FF" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#736aff;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#E42A19;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#FF8C00;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Italiji}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] 5z9m25qamzgqttr0041ukzg387vc0rz Koalicija NSi, SLS in Fokusa 0 596605 6682830 6670441 2026-05-30T07:31:38Z VidicK01 193275 opremljanje in prestavitev 6682830 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | colours = {{colorbox|{{Political party data|color}}}} svetlo modra<br>{{colorbox|#94c54b}} zelena<br>{{colorbox|#1c62ac}} temno modra<br>{{colorbox|#000000}} črna | name = NSi, SLS, FOKUS | native_name = | logo = [[Slika:NSI SLS FOKUS koalicija logo-removebg-preview.png|250px]] | leader1_title = Vodja | leader1_name = | leader2_title = Predsedniki strank | leader2_name = [[Jernej Vrtovec]]<br>[[Tina Bregant]]<br>[[Marko Lotrič]] | founded = 19. november 2025<br>{{small|(oznanitev)}}<br>21. januar 2026<br>{{small|(uraden sporazum)}} | headquarters = | slogan = ''Skupaj v akcijo.'' | ideology = [[krščanska demokracija]]<br>[[agrarizem]]<br>[[konservativni liberalizem]]<br>[[proevropejstvo]] | position = [[desna sredina]] | international = | merger = [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]]<br>{{nowrap|[[Slovenska ljudska stranka]]}}<br>[[Fokus (stranka)|FOKUS Marka Lotriča]] | european = [[Evropska ljudska stranka]] | europarl = [[Skupina Evropske ljudske stranke|Skupina EPP]] <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|26|212|{{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|361|2750|{{Political party data|color}}}} | website = {{Political party data|website}} }} '''NSi, SLS, FOKUS''' (v medijih pogosto '''desnosredinski trojček''' ali '''trojček okoli NSi''') je zavezništvo treh slovenskih političnih strank, ki je nastopilo na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. Sestavljajo ga [[Nova Slovenija]], [[Slovenska ljudska stranka]] in [[Fokus (stranka)|Fokus Marka Lotriča]], ki so sporazum o začetku pogovorov o sodelovanju podpisale 19. novembra 2025.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus bi šli na volitve s skupno listo: "Ta trojček je porok za spremembo oblasti"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nsi-sls-in-fokus-bodo-podpisale-izjavo-o-nameri-sodelovanja-na-prihodnjih-volitvah/|website=N1|date=2025-11-19|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref> Po več tednih pogajanj je bil skupen nastop uradno potrjen 15. januarja 2026, ko je bilo objavljeno tudi dodeljeno število kandidatnih mest posamezni stranki.<ref>{{Navedi splet|title=V SLS, Fokus in NSi potrjujejo skupni nastop na volitvah, presenečenje iz Fokusa - Domovina|url=https://www.domovina.je/v-sls-fokus-in-nsi-potrjujejo-skupni-nastop-na-volitvah-presenecenje-iz-fokusa|website=Domovina.je|accessdate=2026-01-15|language=en}}</ref> Sporazum o sodelovanju treh strank na skupni listi so [[Jernej Vrtovec]] (NSi), [[Tina Bregant]] (SLS) in [[Marko Lotrič]] (FOKUS) podpisali v sredo, 21. januarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus v sredo v podpis sporazuma za več poslanskih mandatov|url=https://info360.si/politika/nsi-sls-in-fokus-v-sredo-v-podpis-sporazuma-za-vec-poslanskih-mandatov/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus podpisali sporazum o sodelovanju na volitvah: "Nismo na Titaniku, ampak na skupnem čolnu"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsedniki-nsi-sls-in-fokus-podpisali-sporazum-o-sodelovanju-na-drzavnozborskih-volitvah/|website=N1|date=2026-01-21|accessdate=2026-01-21|language=sl-SI}}</ref> Koalicija je na volitvah osvojila devet mandatov, sedem mandatov iz kvote Nove Slovenije ter po enega iz SLS in FOKUS. Po izvolitvi je koalicija v sodelovanju z [[Demokrati. Anžeta Logarja]] ter [[Resni.ca|Resni.co]] kot protiutež relativnima zmagovalkama volitev ([[Gibanje Svoboda|Gibanju Svoboda]] in [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) oblikovala [[Tretji blok]]. == Zgodovina == [[Slika:Koalicija NSi SLS Fokus.png|sličica|Marko Lotrič, Tina Bregant in Jernej Vrtovec]] === Ozadje povezovanja === Leto dni po izvolitvi za [[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2024–2029)|evropskega poslanca]] je 20. junija 2025 dotedanji predsednik NSi [[Matej Tonin]] napovedal, da se ne bo potegoval za nov mandat na čelu stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Matej Tonin po septembrskem kongresu ne bo več predsednik stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/matej-tonin-po-septembrskem-kongresu-ne-bo-vec-predsednik-stranke/749666|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-07|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Na volilnem kongresu 13. septembra 2025 je bil za novega predsednika izvoljen [[Jernej Vrtovec]],<ref>{{Navedi novice|title=Jernej Vrtovec je novi predsednik Nove Slovenije|date=2025-09-13|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jernej-vrtovec-je-novi-predsednik-nove-slovenije/757298|accessdate=2026-01-07|last=Ma.|first=Al.|publisher=|work=RTVSLO.si}}</ref> ki se je nato 18. septembra že prvič sestal s predsednico SLS [[Tina Bregant|Tino Bregant]]. Oba sta izrazila naklonjenost povezovanju in izpostavila skupne vrednote, na področju ekonomske politike, povezovanje pa bi po njunem mnenju preprečilo drobljenje glasov na desni sredini, ki bi tako lažje imela '''»'''vpliv pri oblikovanju državotvorne politike.«<ref>{{Navedi splet|title=NSi in SLS napovedujeta povezovanje pred volitvami {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/nsi-in-sls-napovedujeta-povezovanje-pred-volitvami.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Vrtovec in Bregant obudila pogovore o predvolilnem povezovanju NSi in SLS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vrtovec-in-bregant-obudila-pogovore-o-predvolilnem-povezovanju-nsi-in-sls/|newspaper=N1|date=2025-09-19|accessdate=2026-01-07|language=}}</ref> 8. oktobra 2025 je glavni odbor SLS potrdil, da se stranka na volitve odpravi v sodelovanju za razvojno koalicijo. S tem je bil sprejet sklep, da nadaljujejo pogovore z NSi, pa tudi s strankama [[Fokus (stranka)|Fokus Marka Lotriča]] ter [[Demokrati.]], ki jo vodi [[Anže Logar]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica SLS Tina Bregant se bo za sodelovanje na volitvah pogovarjala z NSi, Fokusom in Demokrati – v tem vrstnem redu|url=https://www.zanima.me/predsednica-sls-tina-bregant-se-bo-za-sodelovanje-na-volitvah-pogovarjala-z-nsi-fokusom-in-demokrati-v-tem-vrstnem-redu/|website=Zanima.me|date=2025-10-09|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref> Tina Bregant je v intervjuju poudarila nujnost povezovanja programsko sorodnih strank, kot potencialnega partnerja pa omenila še [[Glas upokojencev|Glas upokojencev Pavla Ruparja]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AW1qA5qBW8c|title=[AKTUALNO] 01.10.2025 Nova24TV Gostja: Tina Bregant|date=2025-10-01|accessdate=2026-01-07|website=YouTube|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> [[Pavel Rupar]] je za tem povezovanje z NSi in SLS večkrat zavrnil in napovedal samostojno kandidaturo upokojenske stranke.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/rupar_pavel/status/1994256554221048281|title=Preveč vas skrbi, da ne bo 4% glasov na volitvah in da bodo šli glasovi v prazno.|date=2025-11-28|accessdate=2026-01-07|website=X.com|last=Rupar|first=Pavel}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/rupar_pavel/status/1994781341561303487|title=Glas upokojencev ima dobre možnosti, da se prebije v parlament!|date=2025-11-29|accessdate=2026-01-07|website=X.com|last=Rupar|first=Pavel}}</ref> 19. novembra 2025 so NSi, SLS in Fokus podpisale namero o začetku pogovorov za skupen nastop na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah marca 2026]]. Predsednik NSi Jernej Vrtovec je ob tem poudaril, da »ta trojček daje upanje za oblikovanje razvojne koalicije, ki je najbolj možna v okviru desnosredinske vlade«.<ref name=":0" /> Predsednica SLS Tina Bregant je podpis namere označila kot dokaz zrelosti za preseganje razlik ob hkratnem ohranjanju tradicije in vrednot strank. Predsednik Fokusa [[Marko Lotrič]] je zavezništvo opisal kot »novo, stabilno in odgovorno razvojno politično alternativo«, katere cilj je oblikovanje prihodnje razvojne vlade, pri čemer naj bi vse tri stranke ohranile svojo identiteto. Povezovanje treh strank je javno pozdravil tudi [[Janez Janša]], predsednik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; v intervjuju je dejal, da »drži pesti, da jim uspe doseči dogovor«.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Stranke NSi, SLS in Fokus se pogovarjajo o možnem sodelovanju na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranke-nsi-sls-in-fokus-se-pogovarjajo-o-moznem-sodelovanju-na-volitvah/764538|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-07|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> === Medstrankarska pogajanja === 4. decembra 2025 sta Bregant in Lotrič potrdila, da so tri stranke že v procesu usklajevanja skupne liste in razdelitve volilnih okrajev.<ref>{{Navedi splet|title=Povezovanje na desni sredini: kot alternativa Janši ali da mu omogočijo sestavo vlade? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/povezovanje-nsi-sls-in-fokusa-kot-alternativa-jansi-ali-da-mu-omogocijo-sestavo-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Izvršilni odbor in svet stranke NSi sta odločila, da slednja stranki SLS prepusti približno 20, Fokusu pa 10 kandidatnih mest. Ob tem naj bi pri nekaterih okrajih prihajalo do prerivanj; v okraju Škofja Loka 2 naj bi želela kandidirati tako Marko Lotrič kot poslanec NSi [[Janez Žakelj]], za okraj Slovenska Bistrica naj bi se medtem zanimala [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]], župan iz vrst SLS, ter generalna sekretarka Fokusa Monika Kirbiš Rojs.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Predvolilno povezovanje na desnici prešlo v drugo fazo. Kje prihaja do prerivanj?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predvolilno-povezovanje-na-desnici-preslo-v-drugo-fazo-kje-prihaja-do-prerivanj/|website=N1|date=2025-12-17|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref> Iz kvote NSi naj bi bil na listi tudi [[David Klobasa]], župan Svete Trojice v Slovenskih goricah, ne bo pa na njej Mateja Tonina.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike razpisala državnozborske volitve. Stranke pripravljajo kandidatne liste.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-razpisala-drzavnozborske-volitve-stranke-pripravljajo-kandidatne-liste/769208|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-07|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Iz kvote SLS naj bi med drugim kandidirali župani [[Franc Rokavec]] (Litija), Srečko Ocvirk (Sevnica) in Franc Horvat (Tišina). Fokus pa bo na kandidatno listo poleg drugih prispeval sociologinjo Leo Furlan in športnega psihologa Mateja Tušaka.<ref name=":1" /> === Potrjevanje kandidatne liste === [[Slika:Skupaj v akcijo Slogan NSi SLS Fokus.png|sličica|Uradni slogan zavezništva|250px]] 14. januarja 2026 sta Marko Lotrič in Monika Kirbiš Rojs oznanila, da na skupni listi ne bosta kandidirala za poslanca, saj da želita dokončati mandat v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]]; kljub temu sta napovedala aktivno sodelovanje v volilni kampanji.<ref>{{Navedi splet|title=Skupna lista NSI, SLS in Fokus sestavljena, Marka Lotriča ne bo na njej|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/skupna-lista-nsi-sls-fokus-sestavljena-marko-lotric-1873764|website=Reporter|date=2026-01-14|accessdate=2026-01-15|language=sl}}</ref> Lista je bila v tem obdobju tudi dokončno sestavljena, sodelovanje pa potrjeno. 15. januarja je bilo objavljeno, da bo na skupni listi NSi pripadlo 49 mest, SLS 24 mest in Fokusu 15 mest.<ref>{{Navedi splet|title=Pogovori o predvolilnem sodelovanju na desni obrodili sadove, a prinesli tudi presenečenje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pogovori-o-predvolilnem-sodelovanju-na-desni-obrodili-sadove-a-prinesli-tudi-presenecenje/|website=N1|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|language=sl-SI}}</ref> Tina Bregant je ob tem za medije poudarila, da so bila pogajanja z NSi težka, skupna lista pa da bo »kompromis kot dobra popotnica za skupni nastop in nadaljnje delo.«<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Sporazum o skupnem nastopu sta istega dne na seji potrdila glavni odbor SLS in svet stranke Fokus.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/strankaSLS/status/2011853810709266731|title=Glavni odbor SLS je potrdil sporazum o skupnem nastopu z NSi in Fokus na DZ volitvah 22. marca!|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|website=X.com|last=SLS}}</ref> 19. januarja je sporazum soglasno potrdil še svet stranke NSi, ob tem se je seznanil tudi s kandidati stranke za skupno listo.<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=NSi potrdil skupen nastop na volitvah s Fokusom in SLS-om|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-potrdil-skupen-nastop-na-volitvah-s-fokusom-in-sls-om/770533|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Predsednik NSi je sklep sveta pospremil z besedami, da je »samo razvojna koalicija resnična zmaga za prihodnost za vse.«<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/JernejVrtovec/status/2013352679360102527|title=Skupaj. Po zmago za prihodnost.|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|website=X.com|last=Vrtovec|first=J.}}</ref> Uradni sporazum o skupnem nastopu so predsedniki treh strank podpisali v sredo, 21. januarja 2026.<ref name=":3" /> Ob podpisu sporazuma so napovedali, da so »presegli pretekla nesoglasja in se podajajo v dolgoročno sodelovanje« ter ob tem obljubili stabilnost in predvidljivost.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus podpisali dogovor: okraji (skoraj) dodeljeni, na listi tudi presenečenje iz estrade|url=https://www.zanima.me/nsi-sls-in-fokus-podpisali-dogovor-okraji-skoraj-razdeljeni-na-listi-tudi-presenecenje-iz-estrade/|website=Zanima.me|date=2026-01-21|accessdate=2026-01-21|language=sl-SI}}</ref><ref name=":4" /> 5. februarja 2026 sta svet stranke Fokus in glavni odbor SLS na svojih sejah potrdila skupno listo kandidatov zavezništva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/strankaSLS/posts/pfbid02cSVwKNZhTWLdGt8cZLuPuAP34ECUU41BJYyfF3SK5Du1ay2YHb11AyJP8FsWUQ22l?rdid=HiedCXmX2UGQzS5W#|title=Glavni odbor SLS je včeraj soglasno potrdil celotno listo kandidatov skupne liste NSi + SLS + Fokus za državnozborske volitve 2026!|date=2026-02-06|accessdate=2026-02-06|website=Facebook.com|last=SLS}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/Fokus_stranka/status/2019506012307464615|title=Stranka FOKUS @LotricMarko je danes, 5. februarja 2026, v Ljubljani izvedela sejo Izvršilnega odbora in nato še sejo Sveta stranke.|date=2026-02-05|accessdate=2026-02-06|website=X.com|last=FOKUS Marka Lotriča}}</ref> === Državnozborske volitve 2026 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} [[Slika:Marko_Kajzer_in_Marko_Lotrič_(Fokus)_2026_(cropped).jpg|sličica|Marko Lotrič in Marko Kajzer (Fokus) v volilni kavarni.|150px]] Koalicija je na volitvah 22. marca nastopila s skupno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Kje bodo kandidirali politični liderji? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kje-bodo-kandidirali-politicni-liderji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Dokončna lista 88 kandidatov je bila objavljena 10. februarja 2026, naslednjega dne pa so jo trije predsedniki, v družbi poslancev NSi, kot prvi vložili na Državno volilno komisijo.<ref>{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov, s katero gredo na volitve NSi, SLS in Fokus|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-s-katero-gredo-na-volitve-nsi-sls-in-fokus/|website=info360.si|date=2026-02-10|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus vložili listo za volitve. Vrtovec: To je pomemben korak do nove desnosredinske vlade|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-sls-in-fokus-vlozile-listo-za-volitve-vrtovec-to-je-pomemben-korak-do-nove-desnosredinske-vlade/|website=N1|date=2026-02-11|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Po odpovedi oddaje [[Tarča (TV oddaja)|Tarča]], ki bi morala biti predvajana 12. februarja 2026 in katere umik naj bi bil po navedbah nekaterih medijev posledica pritiska posameznikov, povezanih z [[15. vlada Republike Slovenije|vlado Roberta Goloba]],<ref>{{Navedi splet|title=Eriko Žnidaršič utišali do volitev|url=https://info360.si/politika/eriko-znidarsic-utisali-do-volitev/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-02-17|language=sl-SI}}</ref> na vodstvo RTV Slovenija, je stranka NSi napovedala bojkot parlamentarnih soočenj na TV in Radiu Slovenija, če se odpovedana oddaja ne predvaja ali vsebina ne razkrije.<ref>{{Navedi splet|title=Na nacionalki ne bo Janše in Vrtovca, bosta pa Erjavec in Kordiš|url=https://info360.si/politika/na-nacionalki-ne-bo-janse-in-vrtovca-bosta-pa-erjavec-in-kordis/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-02-17|language=sl-SI}}</ref> Vodstvo RTV je sicer očitke o cenzuri zavrnilo, bojkotu se je medtem pridružila tudi [[Slovenska demokratska stranka|SDS]].<ref>{{Navedi splet|title=Odpoved oddaje Tarča: RTV Slovenija zavrača navedbe nekaterih medijev|url=https://siol.net/trendi/zanimivosti/odpoved-oddaje-tarca-rtv-slovenija-zavraca-navedbe-nekaterih-medijev-684318|website=siol.net|accessdate=2026-02-17|language=sl}}</ref> Na prihodnjem soočenju, ki je bilo na sporedu teden dni po prvem, so znova sodelovali.<ref>{{Navedi splet|title=Kakšne so rešitve za učinkovitejše zdravstvo in dolgotrajno oskrbo?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/soocenja/kaksne-so-resitve-za-ucinkovitejse-zdravstvo-in-dolgotrajno-oskrbo/774668|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-08|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> [[Slika:Igor Beguš, Tina Bregant in Janez Žagar (SLS) 2026 (cropped).jpg|sličica|levo|Igor, Beguš, Tina Bregant in Janez Žagar (SLS) v volilni kavarni.|210px]] Koalicija strank je z začetkom volilne kampanje dne 19. februarja otvorila tudi volilno kavarno na Miklošičevi cesti v Ljubljani, ki je namenjena srečevanju z volivci in različnim dogodkom, prav tako v času kampanje tam potekajo vse tiskovne konference.<ref>{{Navedi splet|title=V desnosredinskem trojčku NSi, SLS, Fokus prepričani, da bodo "volitve prinesle pomlad"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-desnosredinskem-trojcku-nsi-sls-fokus-prepricani-da-bodo-volitve-prinesle-pomlad/773960|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Tekom kampanje se je v NSi vnovič včlanil prvi predsednik slovenske vlade [[Lojze Peterle]] (stranko je zapustil konec leta 2024) in ob tem močno pozdravil skupno listo z SLS in Fokusom.<ref>{{Navedi splet|title=Peterle se je vrnil v NSi, Vrtovec pozdravlja podporo "ključnega osamosvojitelja"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/peterle-se-je-vrnil-v-nsi-vrtovec-pozdravlja-podporo-kljucnega-osamosvojitelja/775069|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-08|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Koalicija je na volitvah osvojila devet mandatov in je bila za Gibanjem Svobodo ter Slovensko demokratsko stranko [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|tretja najuspešnejša stranka volitev]]. Sedem mandatov so osvojili kandidati Nove Slovenije, po enega pa kandidata Slovenske ljudske stranke in stranke FOKUS. Tekom postopka iskanja mandatarja za predsednika [[16. vlada Republike Slovenije|16. slovenske vlade]] je zavezništvo skupaj s strankama [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]] osnovala [[Tretji blok]], t. i. steber normalnosti kor protiutež relativnima zmagovalkama volitev. Pri tem so predstavili priprave skupnega programa, saj da v mnogih točkah zagovarjajo podobne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> V parlamentarno obravnavo so vložili [[Interventni zakon za razvoj Slovenije]], ki je bil 11. maja sprejet v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=Intervencijski zakon za razvoj Slovenije dobil zadostno podporo za nadaljnjo obravnavo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/intervencijski-zakon-za-razvoj-slovenije-dobil-zadostno-podporo-za-nadaljnjo-obravnavo/780800|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil predlog intervencijskega zakona. Odhajajoča koalicija: "Se vidimo na referendumu."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-predlog-intervencijskega-zakona-odhajajoca-koalicija-se-vidimo-na-referendumu/781827|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-30|language=sl|first=La Da , M.|last=Z}}</ref> == Program == Stranke so svoj program predstavile 17. februarja 2026, ob tem so napovedale uvrstitev na tretje mesto in 15 osvojenih poslanskih mandatov.<ref>{{Navedi splet|title=Desnosredinski trojček napoveduje "bronasto medaljo" na prihajajočih volitvah|url=https://n1info.si/volitve-2026/desnosredinski-trojcek-napoveduje-bronasto-medaljo-na-prihajajocih-volitvah/|website=N1|date=2026-02-17|accessdate=2026-02-17|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SLOVENIJA TEČE NAPROTI SPREMEMBAM – PRIORITETE SKUPNE LISTE NSi, SLS, FOKUS – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/slovenija-tece-naproti-spremembam-prioritete-skupne-liste-nsi-sls-fokus/|accessdate=2026-02-17|language=sl-SI}}</ref> === Gospodarstvo in davki === Izhodišča je predstavil Marko Lotrič. Izpostavljena je bila razbremenitev dela, poenostavitev [[Davčni sistem|davčnega sistema]] ter večja konkurenčnost gospodarstva. Med osrednjimi predlogi je postopno zvišanje splošne [[Dohodnina|dohodninske]] olajšave s 5.620 evrov na 8.000 evrov, z nadaljnjim dvigom na 10.500 evrov do leta 2029. Program predvideva uvedbo enostavnega in preglednega davčnega pavšala za podjetnike ter ponovno vzpostavitev višjih prihodkovnih pragov za normirance, pri čemer bi se meja povprečnih letnih prihodkov za polne normirance zvišala s 120.000 na 150.000 evrov. Stranke predlagajo tudi uvedbo statusa študentskega samostojnega podjetnika ter odpravo omejitev pri delu upokojencev, ki bi ob zaposlitvi ohranili polno pokojnino (t. i. dvojni status). Predlagano je znižanje prispevka za dolgotrajno oskrbo z 2 % na 1 % za podjetnike ter ukinitev tega prispevka za upokojence. Na področju bolniških nadomestil pa program predvideva, da bi [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|ZZZS]] kril nadomestilo že od 7. dne odsotnosti za kmete in samostojne podjetnike ter od 20. dne za vse ostale zaposlene. === Zdravstvo === Izhodišča je predstavila Tina Bregant. Program s področja zdravstva napoveduje prenovo sistema z okrepljeno vlogo javnega zdravstva. Kot ključno je izpostavljeno skrajševanje čakalnih vrst z uporabo vseh razpoložljivih zmogljivosti ter uvedbo plačevanja zdravstvenih storitev glede na količino ali dosežene rezultate. Predvidena je jasnejša opredelitev pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter preoblikovanje ZZZS v preglednejšo in učinkovitejšo zdravstveno zavarovalnico. Program predvideva tudi debirokratizacijo sistema, uporabo umetne inteligence za analitiko podatkov ter vzpostavitev povezanih zdravstvenih registrov. Poseben poudarek je na krepitvi primarne ravni [[Zdravstveno varstvo|zdravstvenega varstva]], standardizaciji informacijske infrastrukture ter zagotovitvi ustrezne opreme za izvajanje storitev. Med infrastrukturnimi projekti stranke napovedujejo vzpostavitev akademskega kvartarnega centra z najsodobnejšimi metodami zdravljenja, ureditev delujoče, helikopterske nujne medicinske pomoči po vsej državi, sistemska ureditev paliativne oskrbe ter začetek gradnje nove stavbe [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|UKC Ljubljana]] in modernizacija [[Univerzitetni klinični center Maribor|UKC Maribor]]. === Infrastruktura in promet === Izhodišča je predstavil Jernej Vrtovec. Program NSi, SLS in FOKUS na področju infrastrukture temelji na načelu »ljudje pred tranzitom«, pri čemer daje prednost vsakodnevni mobilnosti prebivalcev pred tovornim prometom. Med ključnimi projekti je predvidena vzpostavitev hitre železniške povezave med Ljubljano in Mariborom s ciljem, da bi potovalni čas znašal manj kot eno uro. Predlagana je tudi razširitev glavnih vpadnic v šestpasovne ceste ter razvoj regionalnih hitrih cest za izboljšanje dostopnosti in prometne varnosti. Program vključuje ustanovitev enotnega centra odločanja za projekte državnega pomena, ki naj bi pospešil izvedbo infrastrukturnih investicij. Na energetskem področju je napovedan začetek gradnje drugega bloka [[Jedrska elektrarna Krško|Jedrske elektrarne Krško]]. === Regionalni razvoj === Izhodišča je predstavil Marko Lotrič. Program strank je napovedal ukrepe za zmanjševanje razvojnih razlik med posameznimi območji države; med osrednjimi predlogi je uvedba pokrajin, na katere bi se prenesel del pristojnosti in državnih sredstev, s ciljem učinkovitejšega regionalnega odločanja. Izhodišča vključujejo usmeritev več evropskih sredstev v manj razvite regije, selitev dela javnih služb, vključno z nekaterimi ministrstvi, iz Ljubljane v druge regije ter krepitev regionalnih razvojnih središč. Stranke se zavzemajo za poenostavitev postopkov za pridobivanje evropskih sredstev ter digitalizaciji prijav projektov. === Demografija === Izhodišča je predstavil Jernej Vrtovec. NSi, SLS in FOKUS se zavzemajo za izboljšanje pogojev za mlade in družine ter spodbujanje stanovanjske dostopnosti, z uvedbo 95-odstotnega državnega jamstva za nakup prvega stanovanja za mlade, predviden je tudi brezplačen vrtec za vse otroke. Program zajema davčne razbremenitve za družine z otroki in uvedbo 12-mesečnih davčnih počitnic ob prvi zaposlitvi. Na področju izobraževanja so napovedane spremembe šolskega sistema z večjim poudarkom na razvoju kritičnega mišljenja in praktičnih veščin, kot sta računalniška in finančna pismenost. === Kmetijstvo in podeželje === Izhodišča je predstavila Tina Bregant. Program opredeljuje [[Prehranska varnost|prehransko varnost]] kot strateški cilj države, s poudarkom na doseganju najmanj 80-odstotne samooskrbe pri ključnih živilih. Poudarjeno je zmanjševanje uvozne odvisnosti, kot tudi spodbujanje kratkih prehranskih verig ter prednostna uporaba slovenske hrane v javnih ustanovah. Stranke zavezništva podpirajo krepitev družinskih kmetij, izboljšanje njihovega položaja v prehranski verigi ter razvoj gozdno-lesne verige, ki bi povečala dodano vrednost in na podeželju omogočila nova delovna mesta. Program vključuje zaščito rodovitnih kmetijskih zemljišč pred pozidavo, zmanjšanje administrativnih bremen in davčnih obremenitev ter krepitev socialne varnosti kmetov. Napovedano je vlaganje v sodobne tehnologije, podpora mladim prevzemnikom kmetij in prilagajanje [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]]. == Partnerji == {| class="wikitable" style="text;font-size:96%;line-height:22px" |- ! colspan="3" rowspan="2" width="280px" | Politične stranke ! rowspan="2" |Ideologija ! rowspan="2" |Predsednik ! colspan="2" |Poslanci ! rowspan="5" | ! rowspan="2" |Število mest<br>na listi 2026 |- ! Državni zbor ! Evroposlanci |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:2 px;" | | align="center" | '''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[krščanska demokracija]] | [[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|7|90|{{party color|Nova Slovenija}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|9|{{party color|Nova Slovenija}}}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|49|88|{{party color|Nova Slovenija}}}}''' |- ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:2 px;" | | align="center" | '''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | [[agrarizem]] | [[Tina Bregant]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|90|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|24|88|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}}''' |- ! style="background:#1961ac; width:2 px;" | | align="center" | '''Fokus''' | [[FOKUS Marka Lotriča]] | [[konservativni liberalizem]] | [[Marko Lotrič]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|90|#1961ac}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|#1961ac}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|15|88|#1961ac}}''' |} == Rezultati volitev == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 109.201 | 9,26 | {{steady}} | {{Composition bar|9|90|hex={{party color|Nova Slovenija}}}} | {{steady}} | 3. | |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2025]] [[Kategorija:Predvolilne koalicije za državnozborske volitve 2026]] [[Kategorija:Nova Slovenija]] [[Kategorija:Slovenska ljudska stranka]] [[Kategorija:FOKUS Marka Lotriča]] f3h5714g34w5vbj6ntt5ej250qef8ph Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Statistika 4 599018 6682693 6682424 2026-05-29T16:34:58Z Octopus 13285 /* Sodelujoči in prispevki */ Ada Kale 6682693 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-28 16:17:15 CEST smo bili s 526 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Nada Miletić]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Zastava Romunije]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Lída Baarová]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]] * {{ikonazastave|Litva}} [[litovski lit]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] * {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Dahije]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Vidinski sandžak]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hajduk Veljko]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Pokol knezov]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Smederevski sandžak]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Temišvarski ejalet]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Rumelski ejalet]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hadži Mustafa Paša]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Ohridski sandžak]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Ajani]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Bolgarija}} [[Krdžali]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Grčija}}{{ikonazastave|Ciper}} [[Otoški ejalet]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Ada Kale]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]] * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Sredozemsko morje]] (razširjeno) [[slika:Wikiglobe-1000-red.svg|13px]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]] *{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2027]] *{{Ikona zastave|BiH}} [[Sarajevo safari (film)]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Fjord (film)]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Vasil Levski]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Trdnjava Boyen]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Atatürkova maska]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Rimske terme, Ankara]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Uzunköprü (most)]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Mošeja Hacı Bayram]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Tempelj Avgusta in Rome]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Antično rimsko gledališče v Ankari]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Ankarski grad]] *{{Ikona zastave|Turčija}} *{{Ikona zastave|Armenija}} *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Kibeh]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] * {{ikona zastave|POL}} [[Kazimierz Żorawski]] * {{ikona zastave|POL}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|BLR}} [[Sluška konfederacija]] * {{ikona zastave|UKR}}{{ikona zastave|BLR}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|POL}} [[rutenščina]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Danica Drašković]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] | |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |- | {{u|Smihael}} | * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zelenogradsk]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Toržok]] |- | {{u|56jhoG}} | * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Harakiri for the Sky]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Psychonaut 4]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[1914 (glasbena skupina)]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''31 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|knez Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |25. | ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' <small>(na sliki logotip)</small> obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |26. | ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Octopus}} |- |27. | ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |28. | ... je '''''[[Atatürkova maska]]''''' <small>(na sliki)</small> v [[İzmir]]ju eden najvišjih reliefnih [[kip]]ov na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |29. | ... je dal slovenski dokumentarni film '''''[[Sarajevo safari (film)|Sarajevo safari]]''''' podlago za preiskave [[vojni zločin|vojnih zločinov]] med [[Obleganje Sarajeva|obleganjem Sarajeva]] v treh državah? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Sporti}} |- |30. | ... je ruski '''[[Zelenogradsk]]''' neuradno znan kot mesto [[domača mačka|mačk]]? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Smihael}} |- |31. | ... moderna [[beloruščina]] in [[ukrajinščina]] izvirata iz knjižne '''[[rutenščina|rutenščine]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|XJaM}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] prhe61ums8k4jfrfzyxu9558dcgaxlz Pete Parkkonen 0 599034 6682848 6643698 2026-05-30T08:33:04Z Marko3 1829 6682848 wikitext text/x-wiki {{Infobox musical artist | name = Pete Parkkonen | image = Pete Parkkonen 2012 1.jpg | caption = | birth_name = Pete Eemeli Parkkonen | alias = | birth_date = {{birth date and age|df=yes|1990|2|8}} | birth_place = [[Pihtipudas]], Finska | origin = | instrument = vokal | occupation = pevec | genre = {{flatlist| *[[Rock|rok]] *[[Pop glasba|pop]] }} | years_active = 2008–sedaj | label = {{flatlist| *[[Sony Music]] (2008–2011) *[[Warner Music]] Finland (2012–) }} | website = }} '''Pete Eemeli Parkkonen''', [[Finci|finski]] [[pevec]]; *[[8. februar]] [[1990]], [[Pihtipudas]], [[Finska]]. Udeležil se je četrte sezone finske televizijske oddaje glasbenih talenkov ''Idoli'' leta 2008, nato pa začel s samostojno glasbeno kariero. Njegov prvi album z naslovom ''The First Album'' iz leta 2009 je zasedel prvo mesto na finski lestvici glasbenih albumov, naslednje leto pa je izdal album ''I'm an Accident''. Leta 2026 je na finskem nacionalnem evrovizijskem izboru nastopil z violinistko [[Linda Brava|Lindo Lampenius]]; s skladbo »[[Liekinheitin]]« sta zasedla prvo mesto in sta zastopala svojo državo na [[Pesem Evrovizije 2026|Pesmi Evrovizije 2026]]. ==Glasbena kariera== Na avdiciji za oddajo Idoli je nastopil s skladbo »Mies jolle ei koskaan tapahdu mitään«, ki jo sicer izvaja [[J. Karjalainen]]. Na tekmovalnih nastopih je interpretiral različne pesmi, med drugim »Queen City« in »[[I Kissed a Girl]]«. Uvrstil se je v finale, ki je potekal 9. novembra 2008 in je veljal za favorita, vendar je nepričakovano izpadel v tretji fazi finalnega izbora in zasedel 3. mesto. Veliki finale je potekal 14. decembra, zmagal pa je [[Koop Arponen]]. Po oddaji Idoli je sklenil pogodbo z glasbeno založbo [[Sony BMG]] in je postal prvi udeleženec četrte sezone oddaje, ki je posnel album. Njegov albumski prvenec s povednim naslovom ''The First Album'' se je uvrstil na prvo mesto finske lestvice že v prvem tednu po izidu. Prodal je več kot 24.000 izvodov albuma in bil nagrajen z zlato nagrado. Njegov drugi album ''I'm an Accident'' je izšel 18. februarja 2010, vendar z njim ni ponovil takšnega uspeha in album je na finski lestvici zasedel 21. mesto. V naslednjih letih je izdal dva albuma v [[Finščina|finščini]].<ref>{{Navedi splet|url=https://musicfinland.com/en/news/get-to-know-pete-parkkonen-and-linda-lampenius-finlands-esc26-representatives|title=Get to know Pete Parkkonen and Linda Lampenius, Finland’s ESC26 representatives|date=2. 3. 2026|accessdate=5. 3. 2026|website=www.musicfinland.com}}</ref> === Uuden Musiikin Kilpailu === Parkkonen je leta 2026 kot tekmovalec nastopil na finskem evrovizijskem izboru Uuden Musiikin Kilpailu, in sicer skupaj s slavno finsko violinistko [[Linda Brava|Lindo Lampenius]]. Njuna skladba »[[Liekinheitin]]« je prejela rekordnih 570 točk. Kot zmagovalca sta zastopala Finsko na [[Pesem Evrovizije 2026|Pesmi Evrovizije 2026]] na Dunaju. == Diskografija== === Studijski albumi === {|class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" border="1" |+ Seznam studijskih albumov z izbranimi podrobnostmi in uvrstitvami na glasbenih lestvicah ! scope="col" rowspan="2" | Naslov ! scope="col" rowspan="2" | Podrobnosti ! scope="col" colspan="1" | Najvišja uvrstitev na lestvici ! scope="col" rowspan="2" | Nagrade |- ! scope="col" style="width:3em;font-size:85%;" | [[Official Finnish Charts|FIN]]<br /><ref name="FIN">Najvišja uvrstitev na finski glasbeni lestvici: * All except noted: {{cite web |url=https://ifpi.fi/lista/artistit/pete-parkkonen/ |title=Suomen virallinen lista - Artistit: Pete Parkkonen |publisher=[[Musiikkituottajat]] |access-date=2 March 2026 |language=fi}} * "Hyvää yötä ja huomenta": {{cite web |url=https://ifpi.fi/lista/artistit/idols-2008/kappale/hyvaa-yota-ja-huomenta/ |title=Suomen virallinen lista: Idols 2008 - Hyvää yötä ja huomenta |publisher=[[Musiikkituottajat]] |access-date=2 March 2026 |language=fi}} * "Uuden edessä": {{cite web |url=https://ifpi.fi/lista/artistit/toivon-karki/kappale/uuden-edessa/ |title=Suomen virallinen lista: Toivon Kärki - Uuden Edessä |publisher=[[Musiikkituottajat]] |access-date=2 March 2026 |language=fi}}</ref> |- ! scope="row" | ''{{ill|First Album (Pete Parkkonen album)|fi|First Album|lt=First Album}}'' | * datum izida: 5. marec 2009<ref>{{cite web |url=https://music.apple.com/gb/album/first-album/306194836 |title=First Album - Album by Pete Parkkonen |website=[[Apple Music]] (GB) |access-date=2 March 2026}}</ref> * založba: [[Sony Music]] * formati: [[zgoščenka]], digitalni prenos, pretakanje | 1 | * [[IFPI Finland|IFPI FIN]]: zlata nagrada<ref name="IFPI FIN">{{cite web |url=https://ifpi.fi/tilastot/tietoa-kulta-ja-platinalevyista/kulta-ja-platinalevyt/artistit/pete+parkkonen/ |title=Kulta- ja platinalevyt - Artistit: Pete Parkkonen |publisher=[[Musiikkituottajat]] |access-date=2 March 2026 |language=fi}}</ref> |- ! scope="row" | ''{{ill|I'm an Accident|fi}}'' | * datum izida: 15. februar 2010<ref>{{cite web |url=https://music.apple.com/gb/album/im-an-accident/352916064 |title=I'm an Accident - Album by Pete Parkkonen |website=[[Apple Music]] (GB) |access-date=2 March 2026}}</ref> * založba: Sony Music * formati: zgoščenka, digitalni prenos, pretakanje | 21 | |- ! scope="row" | ''{{ill|Pete Parkkonen (album)|fi|Pete Parkkonen (albumi)|lt=Pete Parkkonen}}'' | * datum izida: 25 April 2014<ref>{{cite web |url=https://music.apple.com/gb/album/pete-parkkonen/857614211 |title=Pete Parkkonen - Album by Pete Parkkonen |website=[[Apple Music]] (GB) |access-date=2 March 2026}}</ref> * založba: [[Warner Music Group|Warner]] * formati: zgoščenka, LP, digitalni prenos, pretakanje | 20 | |- ! scope="row" | ''{{ill|Pete (album)|fi|Pete (albumi)|lt=Pete}}'' | * datum izida: 23 November 2018<ref>{{cite web |url=https://music.apple.com/gb/album/pete/1440618096 |title=Pete - Album by Pete Parkkonen |website=[[Apple Music]] (GB) |access-date=2 March 2026}}</ref> * založba: Warner * formati: LP, digitalni prenos, pretakanje | 8 | |} === Singli === ==== Kot glavni izvajalec ==== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |- ! scope="col" rowspan="2" | Naslov ! scope="col" rowspan="2" | Leto ! scope="col" colspan="1" | Najvišja uvrstitev na glasbenih lestvicah ! scope="col" rowspan="2" | Album ali EP |- ! scope="col" style="width:3em;font-size:85%;" | [[Official Finnish Charts|FIN]]<br /><ref name="FIN" /> |- ! scope="row" | »Girl in a Uniform« | rowspan="2" | 2009 | 5 | rowspan="2" | ''First Album'' |- ! scope="row" | »The Final Day« | —{{efn-ua|Singel se ni uvrstil na uradno finsko lestvico singlov, je pa zasedel 21. mesto na uradni finski lestvici s spleta prenesenih singlov.<ref>{{cite web |url=https://ifpi.fi/lista/latauslista/2009/25/ |title=Latauslista 25/2009 |publisher=[[Musiikkituottajat]] |access-date=2 March 2026 |language=fi}}</ref>}} |- ! scope="row" | »I'm an Accident« | 2010 | — | ''I'm an Accident'' |- ! scope="row" | »{{ill|Mitä minä sanoin|fi}}« | 2013 | — | rowspan="2" | ''Pete Parkkonen'' |- ! scope="row" | »{{ill|Mun (song)|fi|Mun (kappale)|lt=Mun}}« | 2014 | — |- ! scope="row" | »{{lang|fi|Maailma mua vastaan|i=no}}« | 2015 | — | singel ni izšel na albumu |- ! scope="row" | »{{lang|fi|Mitä mä teen|i=no}}«<br />{{small|(featuring [[JVG (band)|JVG]])}} | rowspan="2" | 2016 | 3 | rowspan="6" | ''Pete'' |- ! scope="row" | »{{lang|fi|Kohta sataa|i=no}}« | — |- ! scope="row" | »{{lang|fi|Ei nyt|i=no}}« | 2017 | — |- ! scope="row" | »{{lang|fi|Myyty|i=no}}« | rowspan="3" | 2018 | 14 |- ! scope="row" | »{{lang|fi|Kävi niin kävi näin|i=no}}«<br />{{small|(featuring {{ill|Etta (artist)|fi|Etta (artisti)|lt=Etta}})}} | — |- ! scope="row" | »{{lang|fi|Mä haluun sut tänään|i=no}}« | 16 |- ! scope="row" | »{{lang|fi|Voimaa ja valoa|i=no}}« | rowspan="2" | 2020 | — | rowspan="6" | singel ni izšel na albumu |- ! scope="row" | »{{lang|fi|Portaat|i=no}}« | — |- |- ! scope="row" | »{{lang|fi|Täysikuu|i=no}}« | 2021 | — |- ! scope="row" | »{{lang|fi|Oon tässä|i=no}}« | rowspan="2" | 2022 | — |- ! scope="row" | »{{lang|fi|Joulurauhaa|i=no}}« | — |- ! scope="row" | »{{lang|fi|[[Liekinheitin]]|i=no}}«<br />{{small|(z [[Linda Lampenius|Lindo Lampenius]])}} | 2026 | 1 |- | colspan="12" style="font-size:85%" | "—" označuje singel, ki se ni uvrstil na lestvico ali ni bil izdan na tem ozemlju. |} ==== Kot sodelujoči izvajalec ==== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |- ! scope="col" rowspan="2" style="width:15em;" | Naslov ! scope="col" rowspan="2" | Leto ! scope="col" colspan="1" | Najvišja uvrstitev na glasbenih lestvicah ! scope="col" rowspan="2" | Album ali EP |- ! scope="col" style="width:3em;font-size:85%;" | [[The Official Finnish Charts|FIN]]<br /><ref name="FIN" /> |- ! scope="row" | »{{lang|fi|Sekopää|i=no}}«<br />{{small|([[Aste (rapper)|Aste]] featuring Pete Parkkonen)}} | 2011 | —{{efn-ua|Singel se ni uvrstil na uradno finsko lestvico singlov, je pa zasedel 22. mesto na uradni finski lestvici s spleta prenesenih singlov.<ref>{{cite web |url=https://ifpi.fi/lista/latauslista/2011/9/ |title=Latauslista 9/2011 |publisher=[[Musiikkituottajat]] |access-date=2 March 2026 |language=fi}}</ref>}} | ''{{ill|Sirkus palaa|fi}}'' |- ! scope="row" | »{{ill|Tuulisii|fi}}«<br />{{small|(JVG featuring Pete Parkkonen)}} | 2015 | 3 | ''{{ill|247365 (JVG album)|fi|247365|lt=247365}}'' |- ! scope="row" | »{{lang|fi|Me ollaan ne, Pt. 2|i=no}}«<br />{{small|([[Cheek (reper)|Cheek]] feat. [[Nikke Ankara]], [[Elastinen]], JVG, [[Kube (rapper)|Kube]], and Pete Parkkonen)}} | rowspan="3" | 2016 | 1 | ''{{ill|Timantit on ikuisia (album)|fi|Timantit on ikuisia (albumi)|lt=Timantit on ikuisia}}'' |- ! scope="row" | »Doupein«<br />{{small|(Bang for the Buck featuring Pete Parkkonen)}} | 15 | {{lang|fi|Luokkakokous 2 – Polttarit}} |- ! scope="row" | »{{lang|fi|Lujaa|i=no}}«<br />{{small|({{ill|Tippa-T|fi|Tippa (muusikko)}} featuring Pete Parkkonen)}} | 20 | singel ni izšel na albumu |- ! scope="row" | »{{lang|fi|Itketään ja nauretaan|i=no}}«<br />{{small|({{ill|PapiPike|fi}} featuring Pete Parkkonen)}} | 2019 | — | ''Afrogold'' |- | colspan="4" style="font-size:85%" | "—" označuje singel, ki se ni uvrstil na lestvico ali ni bil izdan na tem ozemlju. |} === Druge skladbe na lestvicah === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |- ! scope="col" rowspan="2" | Naslov ! scope="col" rowspan="2" | Leto ! scope="col" colspan="1" | Najvišja uvrstitev na glasbenih lestvicah ! scope="col" rowspan="2" | Album ali EP |- ! scope="col" style="width:3em;font-size:85%;" | [[Official Finnish Charts|FIN<br>Digital]]<br /><ref name="FIN" /> |- ! scope="row" | »Endless Love Song« | 2009 | 21 | ''First Album'' |} === Drugi singli === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |- ! scope="col" rowspan="2" style="width:17em;" | Naslov ! scope="col" rowspan="2" | Leto ! scope="col" colspan="1" | Najvišja uvrstitev na glasbenih lestvicah ! scope="col" rowspan="2" | Album ali EP |- ! scope="col" style="width:3em;font-size:85%;" | [[Official Finnish Charts|FIN]]<br /><ref name="FIN" /> |- ! scope="row" | »{{ill|Hyvää yötä ja huomenta|fi|Hyvää yötä ja huomenta (kappale)}}«<br />{{small|(z udeleženci 4. sezome Idolov)}} | rowspan="2" | 2009 | 7 | rowspan="2" | ''{{ill|Tähtiluokka|fi}}'' |- ! scope="row" | »Come Alive« | — |- ! scope="row" | »[[I Gotta Feeling]]«<br />{{small|(z Aste, [[Emma Salokoski|Emmo Salokoski]], [[Meiju Suvas]], [[Olli Herman]] in [[Suvi Teräsniska]])}} | rowspan="4" | 2010 | — | rowspan="4" | ''{{lang|fi|Kuorosota 3}}'' |- ! scope="row" | »{{lang|fi|Kuuma kesä|i=no}}« | — |- ! scope="row" | »{{lang|fi|Pläski|i=no}}« | — |- ! scope="row" | »{{lang|fi|Mikä Boogie|i=no}}«<br />{{small|(with Emma Salokoski, Meiju Suvas, Olli Herman, and Suvi Teräsniska)}} | — |- ! scope="row" | »{{lang|fi|Etenee|i=no}}«<br />{{small|(JVG feat. Pete Parkkonen)}} | 2014 | 11 | ''{{ill|Voitolla yöhön|fi|Voitolla yöhön (albumi)}}'' |- ! scope="row" | »{{lang|fi|Se ei oo niin|i=no}}«<br />{{small|(JVG feat. Pete Parkkonen)}} | 2017 | —{{efn-ua|Singel se ni uvrstil na uradno finsko lestvico singlov, je pa zasedel 43. mesto na uradni finski lestvici pretočenih singlov.<ref>{{cite web |url=https://ifpi.fi/lista/stream/2017/36/ |title=Striimatuimmat 36/2017 |publisher=[[Musiikkituottajat]] |access-date=2 March 2026 |language=fi}}</ref>}} | ''{{ill|Popkorni|fi}}'' |- ! scope="row" | »{{lang|fi|Femme Fatale|i=no}}«<br />{{small|({{ill|Lukas Leon|fi}} feat. Pete Parkkonen)}} | 2018 | — | ''{{ill|Simba (Lukas Leon album)|fi|Simba (albumi)|lt=Simba}}'' |- ! scope="row" | »{{lang|fi|Huoli pois|i=no}}«<br />{{small|(JVG feat. Pete Parkkonen)}} | 2019 | 14 | ''{{ill|Rata/Raitti|fi}}'' |- ! scope="row" | »{{ill|Uuden edessä|fi}}«<br />{{small|(z različnimi izvajalci)}} | 2020 | 10 | ''{{ill|Unitas Sigma|fi}}'' |- ! scope="row" | »Let It Be« | 2021 | — | ''Laulu Rakkaudelle: Secret<br>Song Suomi (Season 1)'' |- ! scope="row" | »{{lang|fi|Per Vers, taiteilija|i=no}}« | rowspan="8" | 2022 | — | rowspan="8" | ''Vain elämää<br>(Season 13)'' |- ! scope="row" | »{{lang|fi|[[Syntisten pöytä]]|i=no}}« | — |- ! scope="row" | »{{lang|fi|Pilven pääl|i=no}}« | — |- ! scope="row" | »{{lang|fi|Kevät ja minä|i=no}}« | — |- ! scope="row" | »{{ill|Loppuun asti|fi}}«<br />{{small|(s [[Club for Five]] in [[Rajaton]])}} | — |- ! scope="row" | »Lost Boy« | — |- ! scope="row" | »{{ill|Pure mua|fi}}« | — |- ! scope="row" | »{{lang|fi|Tääl on niin kuuma|i=no}}«<br />{{small|(with Meiju Suvas featuring Pete Parkkonen)}} | — |- ! scope="row" | »{{lang|fi|Tytär|i=no}}«<br />{{small|(with [[Ujuni Ahmed]], Ani, [[Anna Puu]], and {{ill|Vilma Alina|fi}})}} | 2024 | — | singel ni izšel na albumu |- ! scope="row" | »{{lang|fi|Sillat|i=no}}«<br />{{small|(z JVG)}} | 2025 | 2 | ''{{ill|Unitas Sigma|fi}}'' |- | colspan="4" style="font-size:85%" | "—" označuje singel, ki se ni uvrstil na lestvico ali ni bil izdan na tem ozemlju. |} == Zasebno življenje == Pete Parkkonen se je rodil v glasbeno družino,<ref>[http://www.suomiviihde.fi/archive/suomiviihde_Nettiextra_214.pdf PETE PARKKOSELLA edessä superkesä] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161018180057/http://www.suomiviihde.fi/archive/suomiviihde_Nettiextra_214.pdf |date=2016-10-18 }} {{in lang|fi}} SuomiViihde-lehti</ref> njegov brat {{Interlanguage link multi|Ville Eetvartti|fi}} je prav tako pevec.<ref>[http://www.viisukuppila.fi/umk-2012-ville-eetvartti-lasikaupungin-ydin-on-rakkauden-paradoksi/ UMK 2012 – Ville Eetvartti: “Lasikaupungin” ydin on rakkauden paradoksi] {{in lang|fi}} Viisukuppila</ref> Njegov ded po očetovi strani je bil Pierre Rassin, črnski francoski glasbenik iz [[Martinik]]a, ki je Petejevo babico spoznal v [[Äänekoski]]ju leta 1953, ko je bil tam zaposlen v zabaviščnem parku [[Suomen Tivoli]].<ref>{{cite web |url=https://www.hs.fi/kuukausiliite/art-2000007782714.html |title=Isoisää etsimässä |last=Pasanen |first=Anni |date=6 February 2021 |website=[[Helsingin Sanomat]] |language=fi |access-date=7 February 2021}}</ref> Pete je javno spregovoril o vrstniškem nasilju, ki ga je bil v otroštvu deležen zaradi svoje temne polti, ki jo je podedoval po svojem očetu.<ref>[http://www.menaiset.fi/artikkeli/ajankohtaista/ihmiset/pete_parkkonen_kertoo_koulukiusaamisesta_olen_kokenut_rasismia_ja Pete Parkkonen kertoo koulukiusaamisesta: "Olen kokenut rasismia ja nimittelyä"] {{in lang|fi}} Me Naiset</ref><ref>[http://www.seiska.fi/Viihdeuutiset/TTK-tahti-Pete-Parkkonen-paljasti-ikavan-muiston-lapsuudestaan/1053605 TTK-tähti Pete Parkkonen paljasti ikävän muiston lapsuudestaan!] {{in lang|fi}} Seiska</ref><ref>[http://www.ksml.fi/keski-suomi/Kuorosodan-kamera-k%C3%A4y/157588 Kuorosodan kamera käy] {{in lang|fi}} Keskisuomalainen</ref> S pevko Johanno von Hertzen ima sina, rojenega leta 2015.<ref>[http://www.menaiset.fi/artikkeli/ajankohtaista/ihmiset/han_on_pete_parkkoseen_yhdistetty_laulaja Hän on Pete Parkkoseen yhdistetty laulaja] {{in lang|fi}} Me Naiset</ref><ref>[http://www.mtv.fi/viihde/musiikki/artikkeli/tassa-han-on-pete-parkkonen-julkaisi-ensimmaisen-kuvan-lapsestaan/5242742 Tässä hän on! Pete Parkkonen julkaisi ensimmäisen kuvan lapsestaan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161130012724/http://www.mtv.fi/viihde/musiikki/artikkeli/tassa-han-on-pete-parkkonen-julkaisi-ensimmaisen-kuvan-lapsestaan/5242742 |date=2016-11-30 }} {{in lang|fi}} MTV.fi</ref> == Opombe == {{notelist-ua}} == Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezaves== * {{Commons category-inline}} {{s-start}} {{s-ach}} {{succession box | before=[[Erika Vikman]]<br>s skladbo »[[Ich komme]]« | title=[[Finska na Pesmi Evrovizije]] | years=(z[[Linda Brava|Lindo Lampenius]])<br>[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] | after=še ni izbran }} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Parkkonen, Pete}} [[Kategorija:Rojeni leta 1990]] [[Kategorija:Finski pevci]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] qo50km64p0ec3t61wb0u5j6n7zgxktz .ba 0 599718 6682687 6647458 2026-05-29T16:28:30Z Pinky sl 2932 tn 6682687 wikitext text/x-wiki {{short description|Internetna domena vrhnje ravni za Bosno in Hercegovino}} {{Infobox Top level domain | name = .ba | image = Nicba.png | introduced = 14. avgust 1996 | type = [[Nacionalna vrhnja domena]] | status = Aktivna | registry = Univerzitetni teleinformacijski center | sponsor = Univerzitetni teleinformacijski center | registereddomains = 33.032 | dateregistereddomains = 2025-12-09 | refregistereddomains = <ref name="Statistics">{{Cite web |date=2025-12-09 |title=Nic .ba |url=https://nic.ba/Statistics/Statistics?culture=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20251209091809/https://nic.ba/Statistics/Statistics?culture=en |archive-date=2025-12-09 |access-date=2025-12-09 |website=Nic .ba}}</ref> | intendeduse = subjekti, povezani z [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]] | actualuse = v Bosni in Hercegovini | restrictions = Lastnik mora imeti sedež v Bosni in Hercegovini ali tamkajšnjega zastopnika | structure = Registracije so mogoče neposredno na drugi ravni ali na tretji ravni pod določenimi oznakami druge ravni | document = [https://nic.ba/info/opti-uslovi-preieni-tekst?culture= Splošni pogoji] | disputepolicy = | website = {{URL|https://nic.ba}} }} '''.ba''' je [[Internet|internetna]] [[oznaka države|domena]] [[Vrhnja internetna domena|vrhnje ravni]] ([[ccTLD]]) za [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]]. Upravlja jo [[Univerzitetni teleinformacijski center]] (UTIC). Oznako nacionalne domene je Bosni in Hercegovini leta 1996 dodelila [[IANA]] (kasneje [[ICANN]]), [[Svet ministrov Bosne in Hercegovine]] pa jo sprejel in istega leta dal v upravljanje UTIC-ju.<ref>{{cite web |title=Nacionalna top level domena Bosne i Hercegovine |url=http://nic.ba/lat/menu/view/7 |website=nic.ba |access-date=6. 7. 2018 |archive-date=21. 7. 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180721165302/http://nic.ba/lat/menu/view/7 |url-status=dead }}</ref> == Registracija == Postopek registracije domen znotraj .ba je zahtevnejši kot pri drugih državnih vrhnjih domenah ([[ccTLD]]); saj ga določajo zakoni in predpisi institucij Bosne in Herzegovine.<ref>{{cite web |title=Regulations regarding the registration of the BA domain |url=http://nic.ba/lat/menu/view/18 |website=NIC.BA |access-date=2020-11-28 |archive-date=2020-07-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200709004836/http://nic.ba/lat/menu/view/18 |url-status=dead }}</ref> Medtem ko lahko mednarodne domene kupi kdorkoli brez dodatnih zahtev in dokumentov, lahko domene .ba registrirajo le subjekti, ki izpolnjujejo vse zahteve, navedene v pravilniku. Registracija je sicer brezplačna, vendar je zanjo obvezna lokalna prisotnost v državi. Vsako podjetje, ki ima registrirano ime ali registrirano [[Blagovna znamka|blagovno znamko]] v Bosni in Hercegovini, lahko registrira istoimensko domeno .ba (pod pogojem, da domena še ni zasedena). Pri postopku veljajo tudi nekateri dodatni pogoji. == Domene druge ravni == Dovoljene so domene druge ravni v zasebni lasti, ki jih uporabljajo pridobitna podjetja. Obstajajo standardizirane domene druge ravni: {| class="wikitable" |+ !Domena !Predvideni uporabniki |- |.edu.ba |Izobraževalne organizacije |- |.gov.ba |Državne ustanove |- |.net.ba |Omrežni operaterji |- |.org.ba |Neprofitne organizacije |- |.mil.ba |Vojaške entitete in pridružene organizacije<ref name="Statistics" /> |- |.unsa.ba |[[Univerza v Sarajevu]] |- |.untz.ba |[[Univerza v Tuzli]] |- |.unmo.ba |[[Univerza v Mostarju|Univerza v Mostarju »Džemal Bijedić«]] |- |.unbi.ba |Univerza v Bihaću |- |.unze.ba |[[Univerza v Zenici]] |- |.co.ba |vzdržuje podjetje Sayber s sedežem v Sarajevu. |- |.com.ba |upravlja BIHNet, podružnica podjetja {BH Telecom} |- |.rs.ba |upravlja SARnet Center (Akademski in raziskovalni center Republike Srbske) v [[Banja Luka|Banjaluki]]. To domeno lahko brezplačno registrira kdorkoli v okviru entitete [[Republika Srbska|Republike Srbske]] v Bosni in Hercegovini. |} ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== * [https://www.iana.org/domains/root/db/ba.html IANA Delegation Record for .BA] * {{Official website|https://nic.ba}} {{CcTLD}} {{DEFAULTSORT:Ba}} [[Kategorija:Znanost in tehnika v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Državne vrhnje domene]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1996]] sb3n5cyiloh5pfpz3x6zgmie0rd21sf Tehniška univerza v Gradcu 0 599781 6682906 6665683 2026-05-30T11:51:21Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ 6682906 wikitext text/x-wiki ''' Tehniška univerza v Gradcu''' ({{jezik-de|Technische Universität Graz}}, krajše ''' TU Graz ''') je javna raziskovalna univerza s sedežem na Štajerskem v Avstriji. Univerzo je leta 1811 ustanovil [[Janez Habsburško-Lotarinški]] in je najstarejša znanstveno-tehnološka raziskovalna in izobraževalna ustanova v Avstriji. Univerza je javna in trenutno jo sestavlja sedem fakultet. Ponuja 19 dodiplomskih in 36 magistrskih študijskih programov, od katerih jih je 22 v angleškem jeziku, in sicer na vseh področjih tehnike in naravoslovja. Doktorsko izobraževanje poteka v okviru 14 doktorskih šol v angleškem jeziku. Univerza ima več kot 17.000 študentov, vsako leto pa diplomira približno 1.900 študentov. Tehniška univerza v Gradcu in Univerza v Gradcu sodelujeta pri izvajanju pedagoškega in raziskovalnega dela na področju naravoslovja. Univerza ima 3.830 zaposlenih. Raziskovalna področja so združena v pet področij strokovne odličnosti. TU Graz, Univerza v Leobnu in Tehniška univerza na Dunaju tvorijo mrežo Avstrijskih tehniških univerz (TU Austria), ki vključuje več kot 45.000 študentov in 11.000 zaposlenih. == Kampusi == Univerza ima več kampusov, saj je večinoma razporejena na treh lokacijah v mestu: dve sta v središču Gradca, ena pa na jugovzhodu mesta. === Alte Technik ''(Stari kampus)'' === (Ulice: Rechbauerstraße / Technikerstraße / Lessingstraße / Mandellstraße / Wastiangasse) * Inštitut za za arhitekturo in gradbeništvo * Osrednja knjižnica === Neue Technik ''(Novi kampus)'' === (Ulice: Kopernikusgasse / Petersgasse / Stremayrgasse / Steyrergasse / Münzgrabenstraße / Brockmanngasse / Kronesgasse) *Inštituti za matematiko, mehaniko, fiziko, kemijo, biomedicino, geodezijo in ekonomijo *SciencePark (start-upi in korporativni spin-offi) *Menza v ulici Stremayrgasse === Inffeldgasse === *Inštituti za strojništvo, elektrotehniko, računalništvo, razvoj programske opreme in informacijske tehnologije *Center za učenje *Menza v ulici Inffeldgasse <gallery> File:TUG Alte Technik 1.jpg|Glavna stavba File:TUG Neue Technik 1.jpg| Nova tehnološka stavba File:TUG Chemie 1.jpg| Stavba za BMT (biomedicinski inženiring) File:TUG Chemie 2.jpg| Dodatna stavba za kemijo File:TUG Inffeldgasse 4.jpg| Inštituti za računalništvo (Inffeldgasse 16) File:TUG Mathematik 1.jpg| Stavba za inženirsko matematiko in geodezijo File:TUG Inffeldgasse 1.jpg|Center za učenje (Inffeldgasse 10) </gallery> == Fakultete == Univerza je sestavljena iz sedmih fakultet:<ref>{{navedi splet |title=Overview: Faculties and Institutes |url=https://www.tugraz.at/en/faculties-and-institutes/overview-faculties-and-institutes |publisher=Tehniška univerza v Gradcu | access-date=2025-12-22}}</ref> *Fakulteta za arhitekturo *Fakulteta za gradbeništvo *Fakulteta za računalništvo in biomedicinsko inženirstvo *Fakulteta za elektrotehniko in informacijsko tehniko *Fakulteta za strojništvo in ekonomske vede *Fakulteta za matematiko, fiziko in geodezijo *Fakulteta za tehnično kemijo, kemijsko in procesno inženirstvo ter biotehnologijo == NAWI Graz == [[NAWI Graz]] je sodelovalni projekt, katerega cilj je združevanje fakultet naravoslovnih znanosti [[Univerza v Gradcu|Univerze Karla in Franca v Gradcu]] in Tehniške univerze v Gradcu v »dvojno fakulteto«. == Študijski programi == Študenti na TU v Gradcu lahko izbirajo med 21 dodiplomskimi (bachelor) študijskimi programi.<ref>{{navedi splet |title=Overview: Bachelor’s Degree Programmes |url=https://www.tugraz.at/en/studying-and-teaching/degree-and-certificate-programmes/bachelors-degree-programmes/overview-bachelors-degree-programmes |publisher=Tehniška univerza v Gradcu | access-date=2025-12-22}}</ref> in 38 magistrskimi študijskimi programi. == Študij == === Dodiplomski študijski programi === * [[Arhitektura]] * [[Gradbeništvo|Gradbeništvo in gospodarsko inženirstvo]] * [[Medicinska tehnika|Biomedicinsko inženirstvo]] * [[Procesno inženirstvo|Kemijsko in procesno inženirstvo]] * [[Kemija]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z [[Univerza v Gradcu|Univerzo v Gradcu]]'' (NAWI Graz) * [[Digitalno inženirstvo]] * [[Elektrotehnika|Elektrotehnika in elektronika]] * [[Tonski mojster|Elektrotehnika – tonsko inženirstvo]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z [[Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec|Univerzo za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec]]'' * [[Geodezija]] * [[Inženirska geologija|Geoznanosti]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Informatika]] * [[Telematika|Informacijsko in računalniško inženirstvo]] * [[Strojništvo]] * [[Matematika]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Molekularna biologija]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Fizika]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Programska tehnika|Programska tehnika in management]] * [[Okoljske sistemske znanosti]] / naravoslovje–tehnologija ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Gospodarsko inženirstvo]] – strojništvo === Magistrski študijski programi v nemškem jeziku === * [[Arhitektura]] * Gradbeništvo – [[Infrastruktura]] * Gradbeništvo – konstrukcijsko [[Gradbeništvo|inženirstvo]] * [[Biokemija]] in molekularna [[Biomedicina]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Tonski mojster|Elektrotehnika – tonsko inženirstvo]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec'' * Elektrotehnika in gospodarstvo * [[Geodezija]] * Geoprostorske tehnologije ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Strojništvo]] * Molekularna [[Mikrobiologija]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Rastlinske znanosti]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * Vesoljske znanosti in opazovanje Zemlje iz vesolja ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Gospodarsko inženirstvo]] – [[Gradbeništvo]] * [[Gospodarsko inženirstvo]] – strojništvo === Magistrski študijski programi v angleškem jeziku === * [[Znanost o materialih|Napredne znanosti o materialih]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Biomedicinsko inženirstvo]] * [[Biotehnologija]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * Kemijsko in farmacevtsko inženirstvo ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Procesno inženirstvo|Kemijsko in procesno inženirstvo]] * [[Kemija]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Računalniška družboslovna znanost|Računalniški družbeni sistemi]] * [[Informatika|Računalništvo]] * [[Podatkovna znanost]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Digitalno inženirstvo]] * [[Elektrotehnika|Elektrotehnika in elektronika]] * [[Okoljske sistemske znanosti|Okoljske sistemske znanosti / podnebni in okoljski monitoring]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Geoznanosti]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Geotehnika]] in [[Hidrotehnika]] * Zeleno procesno inženirstvo * [[Telematika|Informacijsko in računalniško inženirstvo]] * [[Matematika]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Fizika]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * Proizvodne znanosti in [[Management]] * [[Programska tehnika|Programska tehnika in management]] * [[Tehniška kemija]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) * [[Tehniška fizika]] ''meduniverzitetni študij v sodelovanju z Univerzo v Gradcu'' (NAWI Graz) === Doktorski študijski programi === * Doktorski študij tehniških znanosti * Doktorski študij naravoslovnih znanosti == Pomembne osebnosti in alumni == * [[Franc Hočevar]] (1853–1919), slovenski matematik in avtor matematičnih knjig * [[Margarete Schütte-Lihotzky]] (1897–2000), arhitektka * [[Nikola Tesla]] (1856–1943), elektrotehnik == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Technische Universität Graz}} * {{official}} [[Kategorija:Univerze v Avstriji]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Gradcu]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1811]] [[Kategorija:Tehniška univerza v Gradcu| ]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Gradcu]] 3wwo824b0z7gy0o03jt9ccv7l0sq5b5 Osnutek:Primož Premzl 118 599986 6682814 6661859 2026-05-30T04:41:29Z UHT9 257051 Zamenjava celotnega besedila brez povezav, zaradi katerih je operater nazadnje zavrnil objavo. 6682814 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|Dodani spletni povezavi|u=UHT9|declinets=20260328131832}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> '''Primož Premzl''' (rojen 12. junija 1963 v Mariboru) je slovenski založnik, urednik, publicist, galerist in zbiratelj, znan po raziskovanju kulturne dediščine Maribora in širše Štajerske. Je ustanovitelj zasebne založbe '''Umetniški kabinet Primož Premzl''', v okviru katere izdaja publikacije s področja umetnostne zgodovine, etnologije in lokalne zgodovine. '''Življenje in izobraževanje''' Premzl se je rodil v Mariboru, kjer je obiskoval osnovno in srednjo šolo. Leta 1986 je zaključil višješolski študij fizike na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Po kratkem obdobju poučevanja se je zaposlil v Galeriji ARS v Mariboru, kjer je delal do leta 1992. '''Založniško delo''' Leta 1992 je ustanovil Umetniški kabinet Primož Premzl, specializirano založbo za umetnostnozgodovinske in kulturnozgodovinske publikacije. Do danes je uredil ali izdal več kot šestdeset knjig, med njimi monografije, faksimile, kataloge razstav in zbirke zgodovinskega gradiva. Njegove izdaje pogosto temeljijo na arhivskem raziskovanju in vizualnih virih iz njegove zasebne zbirke. '''Zbirka in raziskovanje''' Premzl je zbiratelj razglednic, fotografij, tiskov, zemljevidov in dokumentov, povezanih z zgodovino Maribora. Njegova zbirka je postala referenčen vir za muzeje, arhive, raziskovalce in medijske produkcije. Sodeloval je pri številnih razstavah, publikacijah in dokumentarnih projektih v Sloveniji in Avstriji. '''Sodelovanje z institucijami''' Kot svetovalec ali sodelavec je deloval pri projektih slovenskih in avstrijskih muzejev, knjižnic, arhivov ter kulturnih ustanov. Njegovo delo vključuje pripravo razstav, raziskovalno podporo, uredniško delo in dokumentiranje lokalne dediščine. '''Umetniško delovanje''' Od leta 2009 ustvarja konceptualne projekte, plakate, performanse in razglednice, ki se ukvarjajo z družbenimi in kulturnimi temami. Njegovo umetniško delo je bilo predstavljeno na več razstavah. '''Nagrade in priznanja''' Premzl je prejel več priznanj, najpomembnejše so: * Schwentnerjeva nagrada za življenjsko delo (2020) * Glazerjeva nagrada za življenjsko delo (2023) * Častno Valvasorjevo priznanje (2023) * Goropevškova listina (2024) 623so9xryoifena8hq0cm2wfog9u695 6682832 6682814 2026-05-30T07:37:45Z Yerpo 8417 Odklanjam predložitev: biografija - Predložitev se nanaša na osebo, ki ne izpolnjuje smernice o odmevnosti ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6682832 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|bio|u=UHT9|declinets=20260530093745|ns=118|decliner=Yerpo|ts=}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> '''Primož Premzl''' (rojen 12. junija 1963 v Mariboru) je slovenski založnik, urednik, publicist, galerist in zbiratelj, znan po raziskovanju kulturne dediščine Maribora in širše Štajerske. Je ustanovitelj zasebne založbe '''Umetniški kabinet Primož Premzl''', v okviru katere izdaja publikacije s področja umetnostne zgodovine, etnologije in lokalne zgodovine. '''Življenje in izobraževanje''' Premzl se je rodil v Mariboru, kjer je obiskoval osnovno in srednjo šolo. Leta 1986 je zaključil višješolski študij fizike na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Po kratkem obdobju poučevanja se je zaposlil v Galeriji ARS v Mariboru, kjer je delal do leta 1992. '''Založniško delo''' Leta 1992 je ustanovil Umetniški kabinet Primož Premzl, specializirano založbo za umetnostnozgodovinske in kulturnozgodovinske publikacije. Do danes je uredil ali izdal več kot šestdeset knjig, med njimi monografije, faksimile, kataloge razstav in zbirke zgodovinskega gradiva. Njegove izdaje pogosto temeljijo na arhivskem raziskovanju in vizualnih virih iz njegove zasebne zbirke. '''Zbirka in raziskovanje''' Premzl je zbiratelj razglednic, fotografij, tiskov, zemljevidov in dokumentov, povezanih z zgodovino Maribora. Njegova zbirka je postala referenčen vir za muzeje, arhive, raziskovalce in medijske produkcije. Sodeloval je pri številnih razstavah, publikacijah in dokumentarnih projektih v Sloveniji in Avstriji. '''Sodelovanje z institucijami''' Kot svetovalec ali sodelavec je deloval pri projektih slovenskih in avstrijskih muzejev, knjižnic, arhivov ter kulturnih ustanov. Njegovo delo vključuje pripravo razstav, raziskovalno podporo, uredniško delo in dokumentiranje lokalne dediščine. '''Umetniško delovanje''' Od leta 2009 ustvarja konceptualne projekte, plakate, performanse in razglednice, ki se ukvarjajo z družbenimi in kulturnimi temami. Njegovo umetniško delo je bilo predstavljeno na več razstavah. '''Nagrade in priznanja''' Premzl je prejel več priznanj, najpomembnejše so: * Schwentnerjeva nagrada za življenjsko delo (2020) * Glazerjeva nagrada za življenjsko delo (2023) * Častno Valvasorjevo priznanje (2023) * Goropevškova listina (2024) jxpbygw00sr1m89iu1twyn4z9ia0khm Uporabniški pogovor:UHT9 3 600042 6682833 6651697 2026-05-30T07:37:45Z Yerpo 8417 Obvestilo: Vaša [[Osnutek:Primož Premzl|predložitev]] je bila odklonjena ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6682833 wikitext text/x-wiki {{Talk header}} == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Primož Premzl|Primož Premzl]] (28. marec) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji: {{divbox|gray|3=Sklici te predložitve ne dokazujejo, da subjekt [[Wikipedija:Odmevnost|izpolnjuje kriterije smernice o odmevnosti]]; to pomeni, da je subjekt premalokrat predstavljen (pod to ne spadajo bežne omembe) v ''objavljenih'', ''[[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivih]]'', ''[[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Sekundarni viri|sekundarnih virih]]'', ''neodvisnih'' od subjekta. Pred ponovno predložitvijo je treba v osnutek dodati dodatne sklice, ki ta merila izpolnjujejo (glejte [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike|tehnično pomoč]]). Če ne najdete dodatnih sklicev, tema ni primerna za Wikipedijo.|}}<!-- -- --> Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Primož Premzl]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Primo%C5%BE_Premzl '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:A09&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Primo%C5%BE_Premzl '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:18, 28. marec 2026 (CET)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Primož Premzl|Primož Premzl]] (30. maj) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji: {{divbox|gray|3=Sklici te predložitve ne dokazujejo, da subjekt [[Wikipedija:Odmevnost|izpolnjuje kriterije smernice o odmevnosti]]; to pomeni, da je subjekt premalokrat predstavljen (pod to ne spadajo bežne omembe) v ''objavljenih'', ''[[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivih]]'', ''[[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Sekundarni viri|sekundarnih virih]]'', ''neodvisnih'' od subjekta. Pred ponovno predložitvijo je treba v osnutek dodati dodatne sklice, ki ta merila izpolnjujejo (glejte [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike|tehnično pomoč]]). Če ne najdete dodatnih sklicev, tema ni primerna za Wikipedijo.|}}<!-- -- --> Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Primož Premzl]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Primo%C5%BE_Premzl '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Primo%C5%BE_Premzl '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:37, 30. maj 2026 (CEST)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> 39q6d5plgj1ajkev5mt777djm4tkwyv 16. vlada Republike Slovenije 0 600220 6682567 6682441 2026-05-29T12:11:51Z VidicK01 193275 +Lista kandidatov za ministre 6682567 wikitext text/x-wiki {{Prihodnje}}{{Infobox government cabinet|cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije|deputy_government_head=|successor=[[17. vlada Republike Slovenije]]|cabinet_number=|jurisdiction=|flag=Flag_of_Slovenia.svg|flag_border=true|incumbent=|image=|image_size=|caption=|date_formed=|date_dissolved=|government_head=[[Janez Janša]]|government_head_history=|state_head=[[Nataša Pirc Musar]]|former_members_number=|cabinet_type=|members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]]|legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}}|opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]]|opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca)|election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]]|legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]]|budget=|incoming_formation=|outgoing_formation=|previous=[[15. vlada Republike Slovenije]]|opposition_cabinet=Brez}} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo bo po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> == Sestavljanje koalicije == Vlada je bila sestavljena po tem, ko relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov za mandatarstvo in je predsednica republike dne 25. aprila 2026 sporočila, da ne bo predlagala kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref name=":3" /> Že 22. aprila 2026 pa je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. Ob tem je obveljala napoved, da SDS prevzame sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili; NSi je v nasprotju z napovedmi dobila štiri resorje, Fokus pa en resor, zaradi česar je [[Slovenska ljudska stranka]] ostala brez ministrstva.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Iz stranke so še pred potrjevanjem na organih koalicijskih partneric sicer sporočili, da pričakujejo dogovor o ministrstvu, ki ga bi vodil njihov kandidat in ob tem zapisali, da za vodenje niso predlagali le predsednice [[Tina Bregant|Tine Bregant]].<ref name=":4" /> Po poročanju naj bi veto nad njeno kandidaturo dal Janez Janša; spor naj bi izhajal še iz časa, ko je Bregantova delovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Janšev "ne" Tini Bregant, Demokrati potrdili svoje tri ministrske kandidate - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/janez-jansa-veto-tina-bregant-ministri-nova-vlada-imena-1902419|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Predsednica SLS je v odzivu na družbenih omrežjih izrazila razočaranje nad odločitvijo, vidni član [[Marjan Podobnik]] je opomnil na »prizadeto« zaupanje med SLS in NSi, predsednik slednje Vrtovec pa je v izjavi za javnost dejal, da bo SLS lahko »tvorno sodelovala v vladi v kateri koli drugi obliki.«<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant o ministrski ekipi: Boleč dan zame in za mojo stranko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tina-bregant-o-ministrski-ekipi-bolec-dan-zame-in-za-mojo-stranko/783667|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Za največje presenečenje med ministrskimi kandidati je veljal [[Franci Matoz]], ki ga je Janša izbral za notranjega ministra.<ref>{{Navedi splet|title=Največje presenečenje nove vlade je Franci Matoz!|url=https://info360.si/politika/najvecje-presenecenje-nove-vlade-je-franci-matoz/|website=info360.si|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> ==== Zaslišanja ministrov na odborih ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=8 align=center |Ponedeljek<br>1. junij 2026 | 09:00 | '''[[Anže Logar]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | | | | |- | 09:00 | '''[[Jernej Vrtovec]]''' | '''<small>NSi</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Borut Rončević]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Janez Cigler Kralj]]''' | '''<small>NSi</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Valentin Hajdinjak]]''' | '''<small>NSi</small>''' | | | | |- | 18:00 | '''[[Andrej Šircelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 18:00 | '''[[Tadej Ostrc]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | | | | |- ! colspan=7 | |- | rowspan=7 align=center |Torek<br>2. junij 2026 | 09:00 | '''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' | '''<small>FOKUS</small>''' | | | | |- | 09:00 | '''[[Tone Kajzer]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Polona Rifelj]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 12:00 | '''[[Franci Matoz]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Suzana Lep Šimenko]]''' | '''<small>SDS</small>''' | | | | |- | 15:00 | '''[[Mihael Zupančič]]''' | '''<small>Demokrati</small>''' | | | | |- | 17:00 | '''[[Mateja Ribič]]''' | '''<small>NSi</small>''' | | | | |- |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Kandidati za ministre == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:EPP Leaders’ Retreat Zagreb 2026 - Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]] |Minister |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Jernej Vrtovec predsednik NSi 2026 02 (cropped3).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]] |Minister |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:124. seja Vlade RS dr Anže Logar (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Franci Matoz]]''' |[[Slika:Franci Matoz 2011 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Minister |'''[[Tone Kajzer]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Tadej Ostrc]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Janez_Cigler_Kralj_(NSi)_portret_2026_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Novinarska_konferenca_po_seji_Vlade_RS_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Ministrica |'''[[Polona Rifelj]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Valentin Hajdinjak]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' |[[Slika:Ignacija Fridl Jarc (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Mihael Zupančič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]] |Minister |'''[[Borut Rončević]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]] |Ministrica |'''[[Mateja Ribič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] |Ministrica |'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' |[[Slika:Vlada_Janeza_Janše_na_obisku_v_Osrednjeslovenski_statistični_regiji_–_južni_del,_1.4.2022_–_Monika_Kirbiš_Rojs_(sekretarka_na_SVRK)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|<span style="color:white;">'''Fokus''']] | |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |} == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> ==Opombe== {{opombe}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] 9tjc3s2vcjn4to4jjkkzctx2lnfuc1s Zgodovina Estonije 0 600972 6682658 6676271 2026-05-29T15:07:21Z TadejM 738 ustvarjeno s prevodom razdelka »Polish–Lithuanian Commonwealth« strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1349142804|History of Estonia]]« 6682658 wikitext text/x-wiki [[File:Russa literacy 1897.jpg|thumb|Zaradi javnega izobraževalnega sistema pod švedsko oblastjo sta bili Estonija in Finska po podatkih popisa leta 1897 najbolj pismeni območji [[Ruski imperij|Ruskega imperija]].]]Zgodovina [[Estonija|Estonije]] tvori del [[zgodovina Evrope|zgodovine Evrope]]. Naselitev na območju današnje Estonije je postala mogoča pred 13.000 do 11.000 leti, potem ko se je stopil led zadnje [[ledena doba|poledenitve]], ostanki prvega stalnega prebivalstva v regiji pa segajo 9000 let pr. n. št.<ref>{{Cite news|last=Esselmond|first=Tom|date=26 August 2011|title=Spirituality in Estonia - the world's 'least religious' country|work=[[BBC]]|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-14635021}}</ref> Srednjeveško avtohtono prebivalstvo Estonije je bilo med zadnjimi [[pogan]]skimi civilizacijami v Evropi, ki so sprejele [[krščanstvo]] po [[severne križarske vojne|severnih križarskih vojnah]] v 13. stoletju.<ref>{{Cite web|url= https://legacarta.intracen.org/country/est/|title= Country Profile – LegaCarta|access-date= 26 November 2019}}</ref><!--<ref name="culture_and_customs_of_the_baltic_states">Compare: {{Cite book | last1 = O'Connor | first1 = Kevin J. | title = Culture and customs of the Baltic states | url= https://books.google.com/books?id=IpR0-OrrwssC | year = 2006 | publisher = [[Greenwood Press]] | location = Westport, Connecticut | isbn = 978-0-313-33125-1 | page = 4 | quote = "history as a battleground on which larger powers such as Germany, Russia, Sweden and Poland fought their many wars"}}</ref>--> Po križarskem zavzetju območja do 1227 je Estoniji najprej vladal [[kralj Danske]] na severu (do 1345) in nato do 1559 [[država tevtonskega viteškega reda|tevtonski red]] ter cerkvene države [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], ki je od 1418 do 1562 pokrivalo celotno Estonijo in tvorilo del [[Livonijska konfederacija|Livonijske konfederacije]]. Po letu 1559 je bila Estonija del [[Švedska|Kraljevine Švedske]] do leta 1710, ko je celotno območje v [[velika severna vojna|veliki severni vojni]] v letih od 1700 do 1721 zavzelo [[Rusko carstvo]]. V tem obdobju je [[Baltski Nemci|lokalno nemško govoreče]] plemstvo uživalo precejšnjo avtonomijo in je bila [[nemščina|visoka nemščina]] (pred tem tudi [[nizka nemščina]] in [[latinščina]]) glavni jezik uprave in izobraževanja. [[Estofilija|Estofilno]] obdobje razsvetljenstva (1750–1840) je pripeljalo do [[estonski narodni preporod|estonskega narodnega preporoda]] v 19. stoletju. Po prvi svetovni vojni (1914–1918) in revolucijah leta 1917, s katerimi se je končal [[Ruski imperij]], je bila Estonija februarja 1918 [[Estonska razglasitev neodvisnosti|razglašena za neodvisno demokratično republiko]]. V [[estonska vojna za neodvisnost|estonski vojni za neodvisnost]] (1918–1920) se je novo proglašena država uspešno borila proti sovjetski [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|ruski]] [[boljševizem|boljševiški]] invaziji in februarja 1920 je [[sovjetska Rusija]] z [[Pogodba iz Tartuja|rusko-estonsko mirovno pogodbo]] trajno prepoznala neodvisnost Estonije. Med drugo svetovno vojno (1939–1945) je [[Sovjetska zveza]] junija 1940 okupirala Estonijo in si jo nelegalno priključila. Med [[operacija Barbarossa|operacijo Barbarossa]] je Estonijo leta 1941 okupirala [[nacistična Nemčija]]; sovjetska armada jo je znova okupirala leta 1944. Estonija je znova razglasila neodvisnost avgusta 1991 in se leta 2004 pridružila [[Evropska unija|Evropski uniji]] in [[Nato|Natu]]. == Antična Estonija: prazgodovina == === Mezolitsko obdobje === [[Slika:KundaCultureTools.jpg|sličica|Orodja iz kulture Kunda, Estonski zgodovinski muzej]] Regija je bila poseljena od konca poznopleistocenske poledenitve, približno 9000 pr. n. št. Najzgodnejše sledi človeške naselitve v Estoniji so povezane s kulturo Kunda, katere izvor je vključeval mešanico zahodnih in vzhodnih prednikov lovcev in nabiralcev, pri čemer je bilo več prvih kot drugih.<ref>{{Navedi časopis|last=Jones|first=Eppie R.|last2=Zarina|first2=Gunita|last3=Moiseyev|first3=Vyacheslav|last4=Lightfoot|first4=Emma|last5=Nigst|first5=Philip R.|last6=Manica|first6=Andrea|last7=Pinhasi|first7=Ron|last8=Bradley|first8=Daniel G.|date=February 2017|title=The Neolithic Transition in the Baltic Was Not Driven by Admixture with Early European Farmers|url=https://doi.org/10.1016/j.cub.2016.12.060|journal=Current Biology|volume=27|issue=4|pages=576–582|bibcode=2017CBio...27..576J|doi=10.1016/j.cub.2016.12.060|issn=0960-9822|pmc=5321670|pmid=28162894}}</ref> Ob reki Pärnu se nahaja zgodnje [[Mezolitik|mezolitsko]] naselje Pulli. Datira v začetek 9. tisočletja pr. n. št. Kultura Kunda je dobila ime po najdišču naselbine Lammasmäe v severni Estoniji, ki datira pred leto 8500 pr. n. št.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|p=24}}</ref> Kostni in kamniti artefakti, podobni tistim, ki so jih našli v Kundi, so bili odkriti tudi drugod v Estoniji, pa tudi v [[Latvija|Latviji]], severni [[Litva|Litvi]] in na južnem [[Finska|Finskem]]. Med minerali sta se za izdelavo rezalnega orodja največ uporabljala [[kremen]] in [[Kamena strela|kvarc]]. === Neolitsko obdobje === Začetek [[Neolitik|neolitika]] zaznamuje [[keramika]] narvske kulture, ki se je v Estoniji pojavila na začetku 5. tisočletja. Najstarejše najdbe izvirajo iz okoli leta 4900 pr. n. št. Prva keramika je bila narejena iz debele gline, pomešane s kamenčki, školjkami ali rastlinami. Keramiko narvskega tipa najdemo skoraj po celotni estonski obali in na otokih. Kamnito in koščeno orodje iz tega obdobja je opazno podobno artefaktom kulture Kunda. [[Slika:CombCeramicPottery.jpg|levo|sličica|Satasta keramika v Estonskem zgodovinskem muzeju]] Približno v začetku 4. tisočletja pred našim štetjem je v Estonijo prispela kultura sataste keramike. Do začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja je bil prihod baltofinskih ljudstev, prednikov Estoncev, Fincev in Livoncev, na obale [[Baltsko morje|Baltskega morja]] povezan s kulturo sataste keramike.<ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=FxBJAQAAMAAJ&dq=the+ancestors+of+the+Estonians%2C+Finns%2C+and+Livonians%2C+on+the+shores+of+the+Baltic+Sea+was+associated+with+the+Comb+Ceramic+Culture.&pg=PA2|title=Background Notes, Estonia, September 1997|date=1997|language=en}}</ref> Vendar takšne povezave arheološko opredeljenih kulturnih entitet z jezikovnimi ni mogoče dokazati in domneva se, da je več najdenih naselij iz tega obdobja bolj verjetno povezano z gospodarskim razcvetom, povezanim s segrevanjem podnebja. Nekateri raziskovalci celo trdijo, da se je v Estoniji in na Finskem od konca zadnje poledenitve morda govoril [[Uralski jeziki|uralski jezik]].<ref name="the_cambridge_history_of_scandinavia">{{Navedi knjigo|last=Helle|first=Knut|title=The Cambridge History of Scandinavia|year=2003|publisher=[[Cambridge University Press]]|location=Cambridge, UK|isbn=0-521-47299-7|url=https://books.google.com/books?id=PFBtfXG6fXAC&pg=PA51|page=51}}</ref> [[Slika:CordWareBoatAxe.jpg|sličica|[[Kultura trakaste keramike|Lončenina in kamnite sekire kulture vrvičaste]] keramike v Estonskem zgodovinskem muzeju]] Pogrebni običaji ljudi s satasto keramiko so vključevali dodatke figur živali, ptic, kač in moških, izrezljanih iz kosti in [[Jantar|jantarja]]. Artefakte iz kulture sataste keramike najdemo od severne Finske do vzhodne [[Prusija|Prusije]] . Začetek poznega neolitika okoli leta 2200 pr. n. št. zaznamuje pojav [[Kultura trakaste keramike|kulture vrvičaste keramike]], keramike z vrvičastim okrasjem in dobro poliranih kamnitih sekir (sekir v obliki čolna). Dokazi o kmetijstvu so zoglenela pšenična zrna na steni posode iz vrvičaste keramike, najdene v naselbini Iru. Osteološke analize kažejo na poskus udomačitve [[Divja svinja|divjega prašiča]].<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|p=}}</ref> Za posebne pogrebne običaje je bilo značilno, da so pokojnike položili na bok s koleni, pritisnjenimi ob prsi, in eno roko pod glavo. Predmeti, položeni v grobove, so bili narejeni iz kosti udomačenih živali. === Bronasta doba === [[Slika:StoneCistGraves.jpg|sličica|Kamnite cistne grobove iz bronaste dobe v severni Estoniji]] [[Slika:Rebala_kivikalmed_2021.ogv|sličica| Video z dronom kamnitih grobov v obliki cist v Jõelähtmeju v Estoniji]] Začetek [[Bronasta doba|bronaste dobe]] v Estoniji sega približno v leto 1800 pr. n. št. V tem obdobju se je razvila meja med finskimi ljudstvi in [[Balti]]. Začela so se graditi prva utrjena naselja, Asva in Ridala na otoku [[Saaremaa]] ter Iru v severni Estoniji. Razvoj ladjedelništva je olajšal širjenje brona. Spremenili so se pogrebni običaji, nova vrsta grobišča se je razširila iz germanskih na estonska območja, kamniti grobovi v obliki cist in pokopi s kremacijo pa so postali vse bolj pogosti, poleg majhnega števila kamnitih grobov v obliki čolnov.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|p=26}}</ref> Približno v 7. stoletju pr. n. št. je velik meteorit zadel otok [[Saaremaa]] in ustvaril [[Krater Kaali|kraterje Kaali]] Okoli leta 325 pr. n. št. je grški raziskovalec [[Piteas|Pitej]] verjetno obiskal Estonijo. [[Lennart Meri]] je otok Thule, ki ga je opisal, identificiral kot [[Saaremaa|Saaremaa,]] čeprav ta identifikacija ni splošno sprejeta kot verjetna, saj Saaremaa leži daleč južno od [[Severni tečajnik|arktičnega kroga]] . === Železna doba === Predrimska železna doba se je v Estoniji začela okoli leta 500 pr. n. št. in je trajala do sredine 1. stoletja n. št. Najstarejši železni predmeti so bili uvoženi, čeprav so železo od 1. stoletja dalje talili iz lokalne močvirske in jezerske rude. Naselbine so bile večinoma na mestih, ki so nudila naravno zaščito. Gradili so trdnjave, čeprav so jih uporabljali le začasno. Pojav kvadratnih keltskih polj, obdanih z ograjenimi prostori, v Estoniji izvira iz predrimske železne dobe. Iz tega obdobja izvira večina kamnov z umetnimi vdolbinami, ki so bili domnevno povezani z magijo, namenjeno povečanju rodovitnosti pridelka. Začela se je razvijati nova vrsta grobov, štirikotne gomile. Pokopne tradicije kažejo jasen začetek družbene stratifikacije. Rimska železna doba v Estoniji je okvirno datirana med 50 in 450 n. št., obdobje, na katero je vplival vpliv [[Rimsko cesarstvo|rimskega cesarstva]]. V materialni kulturi se to odraža v nekaj rimskih kovancih, nekaj nakita in artefaktih. Obilje železnih artefaktov v južni Estoniji govori o tesnejših povezavah celine z južnimi območji, medtem ko so otoki zahodne in severne Estonije s sosedi komunicirali predvsem po morju. Do konca obdobja so se pojavila tri jasno definirana plemenska narečna območja – severna Estonija, južna Estonija in zahodna Estonija vključno z otoki –, pri čemer si je prebivalstvo vsakega oblikovalo lastno razumevanje identitete. <ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|pp=28–31}}</ref> === Zgodnji srednji vek === [[Slika:Europe_814.svg|sličica|Evropa v 9. stoletju]] Ime »Estonija« se prvič pojavi v obliki Aestii v 1. stoletju našega štetja pri [[Publij Kornelij Tacit|Tacitu]], vendar bi lahko označevalo baltska plemena, ki so živela na tem območju. V skandinavskih [[Saga|sagah]] (9. stoletje) se je izraz začel uporabljati za označevanje Estoncev.<ref name="the_uralic_language_family_facts_myths_and_statistics">{{Navedi knjigo|last=Marcantonio|first=Angela|title=The Uralic Language Family: Facts, myths and statistics|year=2002|publisher=[[Wiley-Blackwell|Blackwell]]|location=Oxford, UK|isbn=0-631-23170-6|url=https://books.google.com/books?id=Cp-tB08yd2EC&pg=PA21|pages=21–23}}</ref> [[Ptolemaj]] v svoji ''Geografiji III'' sredi 2. stoletja našega štetja omenja [[Oselci|Osilijce]] med drugimi prebivalci baltske obale.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Jones|Pennick|1995|p=195}}</ref> Po mnenju rimskega zgodovinarja [[Kasiodor|Kasiodorja]] iz 5. stoletja so bili Estonci ljudje, ki jih je Tacit poznal kot ''Aestii''. Obseg njihovega ozemlja v zgodnjem srednjem veku je sporen, narava njihove vere pa ne. Skandinavcem so bili znani kot poznavalci vetrne magije, prav tako kot [[Sami]] (takrat znani kot Finci) na severu.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Jones|Pennick|1995|p=179}}</ref> Kasiodor omenja Estonijo v svoji knjigi V. Pisma 1–2 iz 6. stoletja. <ref name="Cassiodorus">{{Navedi knjigo|last=Cassiodorus|first2=Thomas|last2=Hodgkin|title=The Letters of Cassiodorus: Being a condensed translation of the Variae epistolae of Magnus Aurelius Cassiodorus Senator|year=1886|publisher=[[Oxford University Press|Frowde]]|location=London|page=265|isbn=1-152-37425-7}}</ref> Nekateri zgodovinarji menijo, da so Čudi, omenjeni v zgodnjih ruskih kronikah, začenši s ''[[Zgodovina minulih let|Primarno kroniko]]'', Esti ali Estonci.<ref name="PPFP141">{{Navedi knjigo|last=Abercromby|first=John|title=The pre- and proto-historic Finns, both eastern and western: with the magic songs of the west Finns|year=1898|publisher=[[D. Nutt]]|location=London|page=141|isbn=0-404-53592-5}}</ref> [[Slika:VarbolaByMellin.jpg|levo|sličica|Zemljevid trdnjave Varbola, avtor L. A. Mellin]] V 1. stoletju našega štetja so se v Estoniji začele pojavljati politične in upravne enote. Pojavila sta se dva večja oddelka: županija (''kihelkond'') in okraj (''maakond'' . Županijo je sestavljalo več vasi. Skoraj vse županije so imele vsaj eno trdnjavo. Obrambo lokalnega prostora je vodil najvišji uradnik, županijski starešina. Okraj je bil sestavljen iz več županij, ki jim je prav tako načeloval starešina. Do 13. stoletja so se v Estoniji razvile naslednje večje grofije: Saaremaa (Osilia), Läänemaa (Rotalia ali Maritima), Harjumaa (Harria), Rävala (Revalia), Virumaa (Vironia), Järvamaa (Jervia), Sakala (Saccala) in Ugandi (Ugaunia). <ref name="estonia_and_the_estonians">{{Navedi knjigo|last=Raun|first=Toivo U.|title=Estonia and the Estonians|year=2001|publisher=[[Hoover Institution Press]], Stanford University|location=Stanford, California|isbn=0-8179-2852-9|url=https://books.google.com/books?id=YQ1NRJlUrwkC&pg=PA11|page=11}}</ref> Trdnjava Varbola je bila takrat ena največjih krožnih utrdb in trgovskih središč, zgrajenih v Estoniji, v okrožju Harju ( {{Langx|la|Harria}}). V 11. stoletju so Skandinavci pogosto opisani kot bojevniki proti [[Vikingi|Vikingom]] z vzhodnih obal Baltskega morja. Z vzponom krščanstva je centralizirana oblast v Skandinaviji in Nemčiji sčasoma privedla do [[Severne križarske vojne|baltskih križarskih vojn]]. Vzhodnobaltski svet se je spremenil zaradi vojaških osvajanj: najprej [[Livonci|Livi]], [[Latvijci]] in [[Estonci]], nato pa [[Prusi]] in [[Finci|Finci,]] so doživeli poraz, [[krst]], [[Okupacija|vojaško okupacijo]] in včasih iztrebljenje s strani skupin Nemcev, Dancev in Švedov.<ref name="the_northern_crusades">{{Navedi knjigo|last=Christiansen|first=Eric|title=The Northern Crusades|edition=2nd|year=1997|publisher=[[Penguin Group|Penguin]]|location=London, England|isbn=0-14-026653-4|page=[https://archive.org/details/northerncrusades00eric/page/93 93]|url=https://archive.org/details/northerncrusades00eric/page/93}}</ref> == Estonska križarska vojna: srednji vek == [[Slika:Ancient_Estonian_counties.png|levo|sličica|Estonija do 21. septembra 1217]] [[Slika:Danmarks_flag_1219_Lorentzen.jpg|sličica|Dannebrog pada z neba med bitko pri Lindaniseu, 1219]] Estonija je bila eden zadnjih kotičkov srednjeveške Evrope, ki je bil [[Krščanstvo|pokristjanjen]]. Leta 1193 je [[papež Celestin III.]] pozval h križarski vojni proti [[Poganstvo|poganom]] v severni Evropi. [[Severne križarske vojne]] iz severne Nemčije so vzpostavile trdnjavo [[Riga]] (v sodobni Latviji). S pomočjo na novo spreobrnjenih lokalnih plemen [[Livonci|Livov]] in [[Latvijci|Latvijcev]] so križarji leta 1208 začeli vpadati v del današnje Estonije. Estonska plemena so se ostro upirala napadom iz Rige in občasno tudi sama plenila ozemlja, ki so jih nadzorovali križarji. Leta 1217 so nemški križarski red [[livonski bratje meča]] in njihovi nedavno spreobrnjeni zavezniki zmagali v veliki bitki, v kateri je bil ubit estonski poveljnik [[Lembitu]]. == Danska Estonija (1219–1346) == [[Slika:Medieval_Livonia_1260.svg|sličica|[[Livonija]] leta 1260]] Severno Estonijo so osvojili danski križarji pod vodstvom kralja [[Valdemar II. Danski|Waldemarja II.]], ki so leta 1219 prispeli na mesto estonskega mesta Lindanisse<ref>{{Navedi splet|url=https://runeberg.org/salmonsen/2/7/0518.html|title=Salmonsens konversationsleksikon / 2/7|publisher=[[Project Runeberg]]|language=da|accessdate=2009-09-20}}</ref> (danes [[Talin]]) v (latinsko) ''Revelia'' (estonsko) ''Revala'' ali ''Rävala'', sosednje staro estonsko okrožje. Danska vojska je Estonce premagala v bitki pri Lindaniseju. Estonci v Harrii so leta 1343 začeli upor (vstaja v noči svetega Jurija). Posledično je provinco zasedel [[Livonski red]]. Leta 1346 so bile danske posesti v Estoniji (Harria in Vironia) za 10&nbsp;000 mark prodane [[Livonski red|Livonskemu redu]]. === Švedska obalna naselja === Prva pisna omemba [[Estonski Švedi|estonskih Švedov]] izvira iz leta 1294 in se pojavi v zakonih mesta [[Haapsalu]] . Estonski Švedi so ena najstarejših znanih manjšin v Estoniji. Imenovali so jih tudi »obalni Švedi« ( ''Rannarootslased'' v [[Estonščina|estonščini]]) ali glede na območje njihove naselitve Ruhnujski Švedi, Hiiujski Švedi itd. Sami so uporabljali izraz ''aibofolke'' (»otoški ljudje«) in so svojo domovino imenovali ''Aiboland''. Stara območja švedske poselitve v Estoniji so bili otok Ruhnu, otok [[Hiiumaa]], zahodna obala in manjši otoki (Vormsi, Noarootsi, Sutlepa, Riguldi, Osmussaar), severozahodna obala okrožja Harju (Nõva, Vihterpalu, Kurkse, polotok Pakri in otoki Pakri) in otok Naissaar blizu Talina. Mesti s precejšnjim deležem švedskega prebivalstva sta bili [[Haapsalu]] in Talin. V preteklosti so Švedi živeli tudi na obalah Saaremaa, v južnem delu Läänemaa, vzhodnem delu Harjumaa in zahodnem delu Virumaa. == Razdelitev Estonije v livonski vojni == Med [[Livonska vojna|livonsko vojno]] leta 1561 se je severna Estonija podredila švedski oblasti, južna Estonija pa je v 1580. letih za kratek čas prišla pod oblast [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovske republike]]. Leta 1625 je celinska Estonija v celoti prišla pod švedsko oblast. Estonija je bila upravno razdeljena med provinco [[Švedska Estonija|Estonijo]] na severu ter [[Livonija|Livonijo]] v južni Estoniji in severni Latviji, ta delitev pa je trajala do začetka 20. stoletja. [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinand I., svetorimski cesar,]] je za pomoč zaprosil [[Gustav Vasa|Gustava I. Švedskega]], [[Krona kraljevine Poljske|Poljsko kraljestvo]] pa je prav tako začelo neposredna pogajanja z Gustavom, vendar brez rezultatov, saj je Gustav I. Vasa 29. septembra 1560 umrl. Možnosti za uspeh [[Magnus Livonski|Magnusa von Lyfflanda]] in njegovih podpornikov so bile še posebej dobre v 1560. in 1570. letih.V prvem primeru sta ga za svojega [[Monarh|suverena]] priznali [[Škofija Ösel–Wiek|škofija Ösel-Wiek]] in [[škofija Kurlandija]], za svojega bodočega vladarja pa oblasti [[Knezoškofija Dorpat|škofije Dorpat]]; na njegovi strani je bila škofija Reval s plemstvom Harrien - Wierland, [[Livonski red]] pa je pogojno priznal njegovo lastništvo kneževine Estonije. Nato je Kettler skupaj z [[Nadškof|nadškofom]] [[Wilhelm van Brandenburg-Ansbach-Kulmbach|Viljemom Brandenburskim]] iz [[Knezonadškofija Riga|riške nadškofije]] in njegovim koadjutorjem [[Krištof, vojvoda Mecklenburga|Krištofom von Mecklenburgom]] Magnusu dal dele [[Kraljevina Livonija|Livonskega kraljestva]], ki jih je zavzel, vendar so mu zavrnili dajanje nadaljnje zemlje. Ko je [[Erik XIV. Švedski]] postal kralj, je hitro ukrepal, da bi se vključil v vojno. Z [[Rusko carstvo|Moskvo]] se je pogajal o trajnem miru in je govoril z [[Buržoazija|meščani]] mesta [[Talin|Reval]]. Ponudil jim je blago, ki naj bi mu ga podredili, in jim grozil. Do 6. junija 1561 so se mu podredili, v nasprotju s Kettlerjevim prepričevanjem meščanov. Kraljev brat Johan se je poročil s poljsko princeso [[Catherine Jagellon|Katarino Jagelonsko]]. Ker je želel v Livoniji pridobiti lastno zemljo, je Poljski posodil denar in nato zahteval gradove, ki so jih zastavili, kot svoje, namesto da bi jih uporabil za pritisk na Poljsko. Po Johanovi vrnitvi na [[Finska|Finsko]] mu je Erik XIV. prepovedal poslovanje s kakršnimi koli tujimi državami brez njegovega soglasja. Kmalu zatem je Erik XIV. začel hitro ukrepati in je izgubil vse zaveznike, ki jih je nameraval pridobiti, bodisi od Magnusa bodisi od [[Riga|riškega]] nadškofa. Magnus je bil razburjen, ker so ga z zvijačo prikrajšali za [[Dediščina|dediščino]] [[Holstein|Holsteina]]. Potem ko je Švedska [[Okupacija|okupirala]] Reval, je [[Friderik II. Danski|danski kralj Friderik II.]] avgusta 1561 sklenil pogodbo z Erikom XIV. Brata sta se močno razhajala in Friderik II. se je 7. avgusta 1562 z Ivanom IV. pogajal o pogodbi, da bi bratu pomagal pridobiti več ozemlja in ustaviti nadaljnje švedsko napredovanje. Eriku XIV. to ni bilo všeč in izbruhnila je [[severna sedemletna vojna]] med [[Svobodno in hanzeatsko mesto Lübeck|svobodnim mestom Lübeck]], Dansko, Poljsko in Švedsko. Friderik II. in Magnus sta izgubljala le ozemlje in trgovino, vendar jima ni šlo dobro. Leta 1568 pa je Erik XIV. znorel in njegovo mesto je zasedel njegov brat Johan III. Johan III. je zasedel švedski prestol in zaradi prijateljstva s Poljsko začel politiko proti Moskvi. Poskušal je pridobiti več ozemlja v Livoniji in uveljaviti moč nad Dansko. Ko so bile vse strani finančno izčrpane, je Friderik II. svojemu zavezniku, kralju [[Sigismund II. Avgust|Poljsko-l]]<nowiki/>l[[Republika obeh narodov|itovske zveze]], sporočil, da je pripravljen na mir. 13. decembra 1570 je bila sklenjena [[Ščečinski mir|Stettinska pogodba]] . Vendar je težje oceniti obseg in jakost podpore, ki jo je Magnus prejel v livonskih mestih. V primerjavi s plemstvom Harrien-Wierland je mestni svet Revala in s tem verjetno večina državljanov kazal veliko bolj zadržan odnos do Danske in livonskega kralja Magnusa. Kljub temu ni razloga za govor o močnih prošvedskih čustvih med prebivalci Revala. Meščani, ki so pobegnili v škofijo Dorpat ali so bili deportirani v Moskvo, so Magnusa pozdravljali kot svojega odrešenika do leta 1571. Analiza kaže, da se je med [[Livonska vojna|livonsko vojno]] med livonskim plemstvom in meščani pojavilo krilo, ki je podpiralo neodvisnost in oblikovalo tako imenovano »Mirovno stranko«. Te sile so zavrnile sovražnosti in sporazum z Moskvo razumele kot priložnost, da se izognejo vojnim grozodejstvom in delitvi Livonije. Zato se je Magnus, ki je zastopal Dansko in kasneje sklenil dogovor z [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivanom Groznim]], izkazal za primerno figuro za to frakcijo. [[Slika:Livland_(105417975).jpg|sličica|Livonija, kot je prikazana na zemljevidu Ivana Portancija iz leta 1573]] Mirovna stranka pa je imela svoje oborožene sile – razpršene skupine hišnih čet (''Hofleute'') pod različnim poveljstvom, ki so se združile v akciji šele leta 1565 (bitka pri Pärnuju in [[Siege of Reval (1565)|obleganje Revala (1565)]] ), 1570–1571 ([[obleganje Revala (1570–1571)]]; 30 tednov) in 1574–1576 (najprej na strani Švedske, nato pa je sledila prodaja [[Okrožje Lääne|Wieka]] [[danska monarhija|danski kroni]] in izguba ozemlja v korist [[Moskovska velika kneževina|Moskovčanov]]). Leta 1575, ko je Moskva napadla danske zahteve v Livoniji, je Friderik II. odstopil od tekmovanja, prav tako pa tudi sveti rimski cesar. Po tem je Johan III. opustil prizadevanje za več ozemlja, ker je Moskva pridobila ozemlja, ki jih je nadzorovala Švedska. Naslednji dve leti premirja je izkoristil za ugodnejši položaj. Leta 1578 je nadaljeval boj ne le za Livonijo, ampak za vse ostale dežele zaradi dogovora, ki ga je sklenil z [[Republika obeh narodov|Rzeczpospolito]] . Leta 1578 se je Magnus umaknil v Rečo Pospolito, njegov brat pa se je skoraj odpovedal zemlji v Livoniji. [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivan Grozni]] se je leta 1578, ko je zavrnil mirovne predloge svojih sovražnikov, znašel v težkem položaju. [[Krimski kanat]] je opustošil južna moskovska ozemlja in požgal predmestje (posad) Moskve (glej [[Rusko-krimske vojne]] ), suša in epidemije so usodno prizadele gospodarstvo, politika [[Opričnina|opričnine]] je temeljito razdejala vlado, [[Velika litovska kneževina]] pa [[Lublinska unija|se je združila s]] [[Krona kraljevine Poljske|Poljskim kraljestvom]] in dobila energičnega voditelja [[Štefan Báthory|Stefana Batorija]], ki ga je podpiralo [[Osmansko cesarstvo]] (1576). Batory je odgovoril s serijo treh [[Ofenziva|ofenziv]] proti Moskvi, v katerih je poskušal odrezati [[Kraljevina Livonija|Livonsko kraljestvo]] od moskovskih ozemelj. Med prvo ofenzivo leta 1579 je z 22.000 možmi ponovno zavzel [[Polock|Polock]] . Med drugo, leta 1580, je z 29.000 možmi zavzel Velike Luke, leta 1581 pa je s 100.000 možmi začel [[obleganje Pskova]] . Friderik II. je imel za razliko od [[Švedska|Švedske]] in Poljske težave z nadaljevanjem boja proti Moskvi. Leta 1580 je dosegel sporazum z [[Ivan III. Švedski|Ivanom III. Švedskim,]] ki mu je podelil naslove v Livoniji. Vojna je trajala od 1577 do 1582. Moskva je poljsko-litovski nadzor nad [[Vojvodina Livonija|Ducatus Ultradunensis]] priznala šele leta 1582. Po smrti [[Magnus Livonski|Magnusa von Lyfflanda]] leta 1583 je Poljska napadla njegova ozemlja v [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija|vojvodini Kurlandija]], Friderik II. pa se je odločil prodati njegove dedne pravice. Razen otoka [[Saaremaa|Œsel]] je bila [[Danska]] do leta 1585 zunaj Baltika. Leta 1598 je bila [[Vojvodina Livonija|poljska Livonija]] razdeljena na: * Wendensko vojvodstvo ( ''województwo wendeńskie'', [[Cēsis|Kieś]]) * Dorpatsko vojvodstvo ( ''województwo dorpackie'', [[Tartu|Dorpat]]) * Parnavsko vojvodstvo ( ''województwo parnawskie'', Parnawa) == Poljsko-litovska zveza == [[Slika:Swedish_Empire.svg|levo|sličica|252x252_pik|Švedsko cesarstvo, 1560–1815]] Med letoma 1582 in 1583 je južna Estonija ([[Livonija]]) postala del [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovske zveze]] . ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|History of Estonia}} *[http://www.hoeckmann.de/germany/baltics.htm Zgodovinski zemljevidi Estonije v 16., 17. in 18. stoletju] *[http://eudocs.lib.byu.edu/index.php/History_of_Estonia:_Primary_Documents History of Estonia: Primary Documents] [[Kategorija:Zgodovina Estonije| ]] n4ahk1zavc6uz6jc3uwqoeb9dihbvlw 6682659 6682658 2026-05-29T15:13:23Z TadejM 738 ustvarjeno s prevodom razdelka »Estonia in the Swedish Empire (1561–1710)« strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1349142804|History of Estonia]]« 6682659 wikitext text/x-wiki [[File:Russa literacy 1897.jpg|thumb|Zaradi javnega izobraževalnega sistema pod švedsko oblastjo sta bili Estonija in Finska po podatkih popisa leta 1897 najbolj pismeni območji [[Ruski imperij|Ruskega imperija]].]]Zgodovina [[Estonija|Estonije]] tvori del [[zgodovina Evrope|zgodovine Evrope]]. Naselitev na območju današnje Estonije je postala mogoča pred 13.000 do 11.000 leti, potem ko se je stopil led zadnje [[ledena doba|poledenitve]], ostanki prvega stalnega prebivalstva v regiji pa segajo 9000 let pr. n. št.<ref>{{Cite news|last=Esselmond|first=Tom|date=26 August 2011|title=Spirituality in Estonia - the world's 'least religious' country|work=[[BBC]]|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-14635021}}</ref> Srednjeveško avtohtono prebivalstvo Estonije je bilo med zadnjimi [[pogan]]skimi civilizacijami v Evropi, ki so sprejele [[krščanstvo]] po [[severne križarske vojne|severnih križarskih vojnah]] v 13. stoletju.<ref>{{Cite web|url= https://legacarta.intracen.org/country/est/|title= Country Profile – LegaCarta|access-date= 26 November 2019}}</ref><!--<ref name="culture_and_customs_of_the_baltic_states">Compare: {{Cite book | last1 = O'Connor | first1 = Kevin J. | title = Culture and customs of the Baltic states | url= https://books.google.com/books?id=IpR0-OrrwssC | year = 2006 | publisher = [[Greenwood Press]] | location = Westport, Connecticut | isbn = 978-0-313-33125-1 | page = 4 | quote = "history as a battleground on which larger powers such as Germany, Russia, Sweden and Poland fought their many wars"}}</ref>--> Po križarskem zavzetju območja do 1227 je Estoniji najprej vladal [[kralj Danske]] na severu (do 1345) in nato do 1559 [[država tevtonskega viteškega reda|tevtonski red]] ter cerkvene države [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], ki je od 1418 do 1562 pokrivalo celotno Estonijo in tvorilo del [[Livonijska konfederacija|Livonijske konfederacije]]. Po letu 1559 je bila Estonija del [[Švedska|Kraljevine Švedske]] do leta 1710, ko je celotno območje v [[velika severna vojna|veliki severni vojni]] v letih od 1700 do 1721 zavzelo [[Rusko carstvo]]. V tem obdobju je [[Baltski Nemci|lokalno nemško govoreče]] plemstvo uživalo precejšnjo avtonomijo in je bila [[nemščina|visoka nemščina]] (pred tem tudi [[nizka nemščina]] in [[latinščina]]) glavni jezik uprave in izobraževanja. [[Estofilija|Estofilno]] obdobje razsvetljenstva (1750–1840) je pripeljalo do [[estonski narodni preporod|estonskega narodnega preporoda]] v 19. stoletju. Po prvi svetovni vojni (1914–1918) in revolucijah leta 1917, s katerimi se je končal [[Ruski imperij]], je bila Estonija februarja 1918 [[Estonska razglasitev neodvisnosti|razglašena za neodvisno demokratično republiko]]. V [[estonska vojna za neodvisnost|estonski vojni za neodvisnost]] (1918–1920) se je novo proglašena država uspešno borila proti sovjetski [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|ruski]] [[boljševizem|boljševiški]] invaziji in februarja 1920 je [[sovjetska Rusija]] z [[Pogodba iz Tartuja|rusko-estonsko mirovno pogodbo]] trajno prepoznala neodvisnost Estonije. Med drugo svetovno vojno (1939–1945) je [[Sovjetska zveza]] junija 1940 okupirala Estonijo in si jo nelegalno priključila. Med [[operacija Barbarossa|operacijo Barbarossa]] je Estonijo leta 1941 okupirala [[nacistična Nemčija]]; sovjetska armada jo je znova okupirala leta 1944. Estonija je znova razglasila neodvisnost avgusta 1991 in se leta 2004 pridružila [[Evropska unija|Evropski uniji]] in [[Nato|Natu]]. == Antična Estonija: prazgodovina == === Mezolitsko obdobje === [[Slika:KundaCultureTools.jpg|sličica|Orodja iz kulture Kunda, Estonski zgodovinski muzej]] Regija je bila poseljena od konca poznopleistocenske poledenitve, približno 9000 pr. n. št. Najzgodnejše sledi človeške naselitve v Estoniji so povezane s kulturo Kunda, katere izvor je vključeval mešanico zahodnih in vzhodnih prednikov lovcev in nabiralcev, pri čemer je bilo več prvih kot drugih.<ref>{{Navedi časopis|last=Jones|first=Eppie R.|last2=Zarina|first2=Gunita|last3=Moiseyev|first3=Vyacheslav|last4=Lightfoot|first4=Emma|last5=Nigst|first5=Philip R.|last6=Manica|first6=Andrea|last7=Pinhasi|first7=Ron|last8=Bradley|first8=Daniel G.|date=February 2017|title=The Neolithic Transition in the Baltic Was Not Driven by Admixture with Early European Farmers|url=https://doi.org/10.1016/j.cub.2016.12.060|journal=Current Biology|volume=27|issue=4|pages=576–582|bibcode=2017CBio...27..576J|doi=10.1016/j.cub.2016.12.060|issn=0960-9822|pmc=5321670|pmid=28162894}}</ref> Ob reki Pärnu se nahaja zgodnje [[Mezolitik|mezolitsko]] naselje Pulli. Datira v začetek 9. tisočletja pr. n. št. Kultura Kunda je dobila ime po najdišču naselbine Lammasmäe v severni Estoniji, ki datira pred leto 8500 pr. n. št.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|p=24}}</ref> Kostni in kamniti artefakti, podobni tistim, ki so jih našli v Kundi, so bili odkriti tudi drugod v Estoniji, pa tudi v [[Latvija|Latviji]], severni [[Litva|Litvi]] in na južnem [[Finska|Finskem]]. Med minerali sta se za izdelavo rezalnega orodja največ uporabljala [[kremen]] in [[Kamena strela|kvarc]]. === Neolitsko obdobje === Začetek [[Neolitik|neolitika]] zaznamuje [[keramika]] narvske kulture, ki se je v Estoniji pojavila na začetku 5. tisočletja. Najstarejše najdbe izvirajo iz okoli leta 4900 pr. n. št. Prva keramika je bila narejena iz debele gline, pomešane s kamenčki, školjkami ali rastlinami. Keramiko narvskega tipa najdemo skoraj po celotni estonski obali in na otokih. Kamnito in koščeno orodje iz tega obdobja je opazno podobno artefaktom kulture Kunda. [[Slika:CombCeramicPottery.jpg|levo|sličica|Satasta keramika v Estonskem zgodovinskem muzeju]] Približno v začetku 4. tisočletja pred našim štetjem je v Estonijo prispela kultura sataste keramike. Do začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja je bil prihod baltofinskih ljudstev, prednikov Estoncev, Fincev in Livoncev, na obale [[Baltsko morje|Baltskega morja]] povezan s kulturo sataste keramike.<ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=FxBJAQAAMAAJ&dq=the+ancestors+of+the+Estonians%2C+Finns%2C+and+Livonians%2C+on+the+shores+of+the+Baltic+Sea+was+associated+with+the+Comb+Ceramic+Culture.&pg=PA2|title=Background Notes, Estonia, September 1997|date=1997|language=en}}</ref> Vendar takšne povezave arheološko opredeljenih kulturnih entitet z jezikovnimi ni mogoče dokazati in domneva se, da je več najdenih naselij iz tega obdobja bolj verjetno povezano z gospodarskim razcvetom, povezanim s segrevanjem podnebja. Nekateri raziskovalci celo trdijo, da se je v Estoniji in na Finskem od konca zadnje poledenitve morda govoril [[Uralski jeziki|uralski jezik]].<ref name="the_cambridge_history_of_scandinavia">{{Navedi knjigo|last=Helle|first=Knut|title=The Cambridge History of Scandinavia|year=2003|publisher=[[Cambridge University Press]]|location=Cambridge, UK|isbn=0-521-47299-7|url=https://books.google.com/books?id=PFBtfXG6fXAC&pg=PA51|page=51}}</ref> [[Slika:CordWareBoatAxe.jpg|sličica|[[Kultura trakaste keramike|Lončenina in kamnite sekire kulture vrvičaste]] keramike v Estonskem zgodovinskem muzeju]] Pogrebni običaji ljudi s satasto keramiko so vključevali dodatke figur živali, ptic, kač in moških, izrezljanih iz kosti in [[Jantar|jantarja]]. Artefakte iz kulture sataste keramike najdemo od severne Finske do vzhodne [[Prusija|Prusije]] . Začetek poznega neolitika okoli leta 2200 pr. n. št. zaznamuje pojav [[Kultura trakaste keramike|kulture vrvičaste keramike]], keramike z vrvičastim okrasjem in dobro poliranih kamnitih sekir (sekir v obliki čolna). Dokazi o kmetijstvu so zoglenela pšenična zrna na steni posode iz vrvičaste keramike, najdene v naselbini Iru. Osteološke analize kažejo na poskus udomačitve [[Divja svinja|divjega prašiča]].<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|p=}}</ref> Za posebne pogrebne običaje je bilo značilno, da so pokojnike položili na bok s koleni, pritisnjenimi ob prsi, in eno roko pod glavo. Predmeti, položeni v grobove, so bili narejeni iz kosti udomačenih živali. === Bronasta doba === [[Slika:StoneCistGraves.jpg|sličica|Kamnite cistne grobove iz bronaste dobe v severni Estoniji]] [[Slika:Rebala_kivikalmed_2021.ogv|sličica| Video z dronom kamnitih grobov v obliki cist v Jõelähtmeju v Estoniji]] Začetek [[Bronasta doba|bronaste dobe]] v Estoniji sega približno v leto 1800 pr. n. št. V tem obdobju se je razvila meja med finskimi ljudstvi in [[Balti]]. Začela so se graditi prva utrjena naselja, Asva in Ridala na otoku [[Saaremaa]] ter Iru v severni Estoniji. Razvoj ladjedelništva je olajšal širjenje brona. Spremenili so se pogrebni običaji, nova vrsta grobišča se je razširila iz germanskih na estonska območja, kamniti grobovi v obliki cist in pokopi s kremacijo pa so postali vse bolj pogosti, poleg majhnega števila kamnitih grobov v obliki čolnov.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|p=26}}</ref> Približno v 7. stoletju pr. n. št. je velik meteorit zadel otok [[Saaremaa]] in ustvaril [[Krater Kaali|kraterje Kaali]] Okoli leta 325 pr. n. št. je grški raziskovalec [[Piteas|Pitej]] verjetno obiskal Estonijo. [[Lennart Meri]] je otok Thule, ki ga je opisal, identificiral kot [[Saaremaa|Saaremaa,]] čeprav ta identifikacija ni splošno sprejeta kot verjetna, saj Saaremaa leži daleč južno od [[Severni tečajnik|arktičnega kroga]] . === Železna doba === Predrimska železna doba se je v Estoniji začela okoli leta 500 pr. n. št. in je trajala do sredine 1. stoletja n. št. Najstarejši železni predmeti so bili uvoženi, čeprav so železo od 1. stoletja dalje talili iz lokalne močvirske in jezerske rude. Naselbine so bile večinoma na mestih, ki so nudila naravno zaščito. Gradili so trdnjave, čeprav so jih uporabljali le začasno. Pojav kvadratnih keltskih polj, obdanih z ograjenimi prostori, v Estoniji izvira iz predrimske železne dobe. Iz tega obdobja izvira večina kamnov z umetnimi vdolbinami, ki so bili domnevno povezani z magijo, namenjeno povečanju rodovitnosti pridelka. Začela se je razvijati nova vrsta grobov, štirikotne gomile. Pokopne tradicije kažejo jasen začetek družbene stratifikacije. Rimska železna doba v Estoniji je okvirno datirana med 50 in 450 n. št., obdobje, na katero je vplival vpliv [[Rimsko cesarstvo|rimskega cesarstva]]. V materialni kulturi se to odraža v nekaj rimskih kovancih, nekaj nakita in artefaktih. Obilje železnih artefaktov v južni Estoniji govori o tesnejših povezavah celine z južnimi območji, medtem ko so otoki zahodne in severne Estonije s sosedi komunicirali predvsem po morju. Do konca obdobja so se pojavila tri jasno definirana plemenska narečna območja – severna Estonija, južna Estonija in zahodna Estonija vključno z otoki –, pri čemer si je prebivalstvo vsakega oblikovalo lastno razumevanje identitete. <ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|pp=28–31}}</ref> === Zgodnji srednji vek === [[Slika:Europe_814.svg|sličica|Evropa v 9. stoletju]] Ime »Estonija« se prvič pojavi v obliki Aestii v 1. stoletju našega štetja pri [[Publij Kornelij Tacit|Tacitu]], vendar bi lahko označevalo baltska plemena, ki so živela na tem območju. V skandinavskih [[Saga|sagah]] (9. stoletje) se je izraz začel uporabljati za označevanje Estoncev.<ref name="the_uralic_language_family_facts_myths_and_statistics">{{Navedi knjigo|last=Marcantonio|first=Angela|title=The Uralic Language Family: Facts, myths and statistics|year=2002|publisher=[[Wiley-Blackwell|Blackwell]]|location=Oxford, UK|isbn=0-631-23170-6|url=https://books.google.com/books?id=Cp-tB08yd2EC&pg=PA21|pages=21–23}}</ref> [[Ptolemaj]] v svoji ''Geografiji III'' sredi 2. stoletja našega štetja omenja [[Oselci|Osilijce]] med drugimi prebivalci baltske obale.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Jones|Pennick|1995|p=195}}</ref> Po mnenju rimskega zgodovinarja [[Kasiodor|Kasiodorja]] iz 5. stoletja so bili Estonci ljudje, ki jih je Tacit poznal kot ''Aestii''. Obseg njihovega ozemlja v zgodnjem srednjem veku je sporen, narava njihove vere pa ne. Skandinavcem so bili znani kot poznavalci vetrne magije, prav tako kot [[Sami]] (takrat znani kot Finci) na severu.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Jones|Pennick|1995|p=179}}</ref> Kasiodor omenja Estonijo v svoji knjigi V. Pisma 1–2 iz 6. stoletja. <ref name="Cassiodorus">{{Navedi knjigo|last=Cassiodorus|first2=Thomas|last2=Hodgkin|title=The Letters of Cassiodorus: Being a condensed translation of the Variae epistolae of Magnus Aurelius Cassiodorus Senator|year=1886|publisher=[[Oxford University Press|Frowde]]|location=London|page=265|isbn=1-152-37425-7}}</ref> Nekateri zgodovinarji menijo, da so Čudi, omenjeni v zgodnjih ruskih kronikah, začenši s ''[[Zgodovina minulih let|Primarno kroniko]]'', Esti ali Estonci.<ref name="PPFP141">{{Navedi knjigo|last=Abercromby|first=John|title=The pre- and proto-historic Finns, both eastern and western: with the magic songs of the west Finns|year=1898|publisher=[[D. Nutt]]|location=London|page=141|isbn=0-404-53592-5}}</ref> [[Slika:VarbolaByMellin.jpg|levo|sličica|Zemljevid trdnjave Varbola, avtor L. A. Mellin]] V 1. stoletju našega štetja so se v Estoniji začele pojavljati politične in upravne enote. Pojavila sta se dva večja oddelka: županija (''kihelkond'') in okraj (''maakond'' . Županijo je sestavljalo več vasi. Skoraj vse županije so imele vsaj eno trdnjavo. Obrambo lokalnega prostora je vodil najvišji uradnik, županijski starešina. Okraj je bil sestavljen iz več županij, ki jim je prav tako načeloval starešina. Do 13. stoletja so se v Estoniji razvile naslednje večje grofije: Saaremaa (Osilia), Läänemaa (Rotalia ali Maritima), Harjumaa (Harria), Rävala (Revalia), Virumaa (Vironia), Järvamaa (Jervia), Sakala (Saccala) in Ugandi (Ugaunia). <ref name="estonia_and_the_estonians">{{Navedi knjigo|last=Raun|first=Toivo U.|title=Estonia and the Estonians|year=2001|publisher=[[Hoover Institution Press]], Stanford University|location=Stanford, California|isbn=0-8179-2852-9|url=https://books.google.com/books?id=YQ1NRJlUrwkC&pg=PA11|page=11}}</ref> Trdnjava Varbola je bila takrat ena največjih krožnih utrdb in trgovskih središč, zgrajenih v Estoniji, v okrožju Harju ( {{Langx|la|Harria}}). V 11. stoletju so Skandinavci pogosto opisani kot bojevniki proti [[Vikingi|Vikingom]] z vzhodnih obal Baltskega morja. Z vzponom krščanstva je centralizirana oblast v Skandinaviji in Nemčiji sčasoma privedla do [[Severne križarske vojne|baltskih križarskih vojn]]. Vzhodnobaltski svet se je spremenil zaradi vojaških osvajanj: najprej [[Livonci|Livi]], [[Latvijci]] in [[Estonci]], nato pa [[Prusi]] in [[Finci|Finci,]] so doživeli poraz, [[krst]], [[Okupacija|vojaško okupacijo]] in včasih iztrebljenje s strani skupin Nemcev, Dancev in Švedov.<ref name="the_northern_crusades">{{Navedi knjigo|last=Christiansen|first=Eric|title=The Northern Crusades|edition=2nd|year=1997|publisher=[[Penguin Group|Penguin]]|location=London, England|isbn=0-14-026653-4|page=[https://archive.org/details/northerncrusades00eric/page/93 93]|url=https://archive.org/details/northerncrusades00eric/page/93}}</ref> == Estonska križarska vojna: srednji vek == [[Slika:Ancient_Estonian_counties.png|levo|sličica|Estonija do 21. septembra 1217]] [[Slika:Danmarks_flag_1219_Lorentzen.jpg|sličica|Dannebrog pada z neba med bitko pri Lindaniseu, 1219]] Estonija je bila eden zadnjih kotičkov srednjeveške Evrope, ki je bil [[Krščanstvo|pokristjanjen]]. Leta 1193 je [[papež Celestin III.]] pozval h križarski vojni proti [[Poganstvo|poganom]] v severni Evropi. [[Severne križarske vojne]] iz severne Nemčije so vzpostavile trdnjavo [[Riga]] (v sodobni Latviji). S pomočjo na novo spreobrnjenih lokalnih plemen [[Livonci|Livov]] in [[Latvijci|Latvijcev]] so križarji leta 1208 začeli vpadati v del današnje Estonije. Estonska plemena so se ostro upirala napadom iz Rige in občasno tudi sama plenila ozemlja, ki so jih nadzorovali križarji. Leta 1217 so nemški križarski red [[livonski bratje meča]] in njihovi nedavno spreobrnjeni zavezniki zmagali v veliki bitki, v kateri je bil ubit estonski poveljnik [[Lembitu]]. == Danska Estonija (1219–1346) == [[Slika:Medieval_Livonia_1260.svg|sličica|[[Livonija]] leta 1260]] Severno Estonijo so osvojili danski križarji pod vodstvom kralja [[Valdemar II. Danski|Waldemarja II.]], ki so leta 1219 prispeli na mesto estonskega mesta Lindanisse<ref>{{Navedi splet|url=https://runeberg.org/salmonsen/2/7/0518.html|title=Salmonsens konversationsleksikon / 2/7|publisher=[[Project Runeberg]]|language=da|accessdate=2009-09-20}}</ref> (danes [[Talin]]) v (latinsko) ''Revelia'' (estonsko) ''Revala'' ali ''Rävala'', sosednje staro estonsko okrožje. Danska vojska je Estonce premagala v bitki pri Lindaniseju. Estonci v Harrii so leta 1343 začeli upor (vstaja v noči svetega Jurija). Posledično je provinco zasedel [[Livonski red]]. Leta 1346 so bile danske posesti v Estoniji (Harria in Vironia) za 10&nbsp;000 mark prodane [[Livonski red|Livonskemu redu]]. === Švedska obalna naselja === Prva pisna omemba [[Estonski Švedi|estonskih Švedov]] izvira iz leta 1294 in se pojavi v zakonih mesta [[Haapsalu]] . Estonski Švedi so ena najstarejših znanih manjšin v Estoniji. Imenovali so jih tudi »obalni Švedi« ( ''Rannarootslased'' v [[Estonščina|estonščini]]) ali glede na območje njihove naselitve Ruhnujski Švedi, Hiiujski Švedi itd. Sami so uporabljali izraz ''aibofolke'' (»otoški ljudje«) in so svojo domovino imenovali ''Aiboland''. Stara območja švedske poselitve v Estoniji so bili otok Ruhnu, otok [[Hiiumaa]], zahodna obala in manjši otoki (Vormsi, Noarootsi, Sutlepa, Riguldi, Osmussaar), severozahodna obala okrožja Harju (Nõva, Vihterpalu, Kurkse, polotok Pakri in otoki Pakri) in otok Naissaar blizu Talina. Mesti s precejšnjim deležem švedskega prebivalstva sta bili [[Haapsalu]] in Talin. V preteklosti so Švedi živeli tudi na obalah Saaremaa, v južnem delu Läänemaa, vzhodnem delu Harjumaa in zahodnem delu Virumaa. == Razdelitev Estonije v livonski vojni == Med [[Livonska vojna|livonsko vojno]] leta 1561 se je severna Estonija podredila švedski oblasti, južna Estonija pa je v 1580. letih za kratek čas prišla pod oblast [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovske republike]]. Leta 1625 je celinska Estonija v celoti prišla pod švedsko oblast. Estonija je bila upravno razdeljena med provinco [[Švedska Estonija|Estonijo]] na severu ter [[Livonija|Livonijo]] v južni Estoniji in severni Latviji, ta delitev pa je trajala do začetka 20. stoletja. [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinand I., svetorimski cesar,]] je za pomoč zaprosil [[Gustav Vasa|Gustava I. Švedskega]], [[Krona kraljevine Poljske|Poljsko kraljestvo]] pa je prav tako začelo neposredna pogajanja z Gustavom, vendar brez rezultatov, saj je Gustav I. Vasa 29. septembra 1560 umrl. Možnosti za uspeh [[Magnus Livonski|Magnusa von Lyfflanda]] in njegovih podpornikov so bile še posebej dobre v 1560. in 1570. letih.V prvem primeru sta ga za svojega [[Monarh|suverena]] priznali [[Škofija Ösel–Wiek|škofija Ösel-Wiek]] in [[škofija Kurlandija]], za svojega bodočega vladarja pa oblasti [[Knezoškofija Dorpat|škofije Dorpat]]; na njegovi strani je bila škofija Reval s plemstvom Harrien - Wierland, [[Livonski red]] pa je pogojno priznal njegovo lastništvo kneževine Estonije. Nato je Kettler skupaj z [[Nadškof|nadškofom]] [[Wilhelm van Brandenburg-Ansbach-Kulmbach|Viljemom Brandenburskim]] iz [[Knezonadškofija Riga|riške nadškofije]] in njegovim koadjutorjem [[Krištof, vojvoda Mecklenburga|Krištofom von Mecklenburgom]] Magnusu dal dele [[Kraljevina Livonija|Livonskega kraljestva]], ki jih je zavzel, vendar so mu zavrnili dajanje nadaljnje zemlje. Ko je [[Erik XIV. Švedski]] postal kralj, je hitro ukrepal, da bi se vključil v vojno. Z [[Rusko carstvo|Moskvo]] se je pogajal o trajnem miru in je govoril z [[Buržoazija|meščani]] mesta [[Talin|Reval]]. Ponudil jim je blago, ki naj bi mu ga podredili, in jim grozil. Do 6. junija 1561 so se mu podredili, v nasprotju s Kettlerjevim prepričevanjem meščanov. Kraljev brat Johan se je poročil s poljsko princeso [[Catherine Jagellon|Katarino Jagelonsko]]. Ker je želel v Livoniji pridobiti lastno zemljo, je Poljski posodil denar in nato zahteval gradove, ki so jih zastavili, kot svoje, namesto da bi jih uporabil za pritisk na Poljsko. Po Johanovi vrnitvi na [[Finska|Finsko]] mu je Erik XIV. prepovedal poslovanje s kakršnimi koli tujimi državami brez njegovega soglasja. Kmalu zatem je Erik XIV. začel hitro ukrepati in je izgubil vse zaveznike, ki jih je nameraval pridobiti, bodisi od Magnusa bodisi od [[Riga|riškega]] nadškofa. Magnus je bil razburjen, ker so ga z zvijačo prikrajšali za [[Dediščina|dediščino]] [[Holstein|Holsteina]]. Potem ko je Švedska [[Okupacija|okupirala]] Reval, je [[Friderik II. Danski|danski kralj Friderik II.]] avgusta 1561 sklenil pogodbo z Erikom XIV. Brata sta se močno razhajala in Friderik II. se je 7. avgusta 1562 z Ivanom IV. pogajal o pogodbi, da bi bratu pomagal pridobiti več ozemlja in ustaviti nadaljnje švedsko napredovanje. Eriku XIV. to ni bilo všeč in izbruhnila je [[severna sedemletna vojna]] med [[Svobodno in hanzeatsko mesto Lübeck|svobodnim mestom Lübeck]], Dansko, Poljsko in Švedsko. Friderik II. in Magnus sta izgubljala le ozemlje in trgovino, vendar jima ni šlo dobro. Leta 1568 pa je Erik XIV. znorel in njegovo mesto je zasedel njegov brat Johan III. Johan III. je zasedel švedski prestol in zaradi prijateljstva s Poljsko začel politiko proti Moskvi. Poskušal je pridobiti več ozemlja v Livoniji in uveljaviti moč nad Dansko. Ko so bile vse strani finančno izčrpane, je Friderik II. svojemu zavezniku, kralju [[Sigismund II. Avgust|Poljsko-l]]<nowiki/>l[[Republika obeh narodov|itovske zveze]], sporočil, da je pripravljen na mir. 13. decembra 1570 je bila sklenjena [[Ščečinski mir|Stettinska pogodba]] . Vendar je težje oceniti obseg in jakost podpore, ki jo je Magnus prejel v livonskih mestih. V primerjavi s plemstvom Harrien-Wierland je mestni svet Revala in s tem verjetno večina državljanov kazal veliko bolj zadržan odnos do Danske in livonskega kralja Magnusa. Kljub temu ni razloga za govor o močnih prošvedskih čustvih med prebivalci Revala. Meščani, ki so pobegnili v škofijo Dorpat ali so bili deportirani v Moskvo, so Magnusa pozdravljali kot svojega odrešenika do leta 1571. Analiza kaže, da se je med [[Livonska vojna|livonsko vojno]] med livonskim plemstvom in meščani pojavilo krilo, ki je podpiralo neodvisnost in oblikovalo tako imenovano »Mirovno stranko«. Te sile so zavrnile sovražnosti in sporazum z Moskvo razumele kot priložnost, da se izognejo vojnim grozodejstvom in delitvi Livonije. Zato se je Magnus, ki je zastopal Dansko in kasneje sklenil dogovor z [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivanom Groznim]], izkazal za primerno figuro za to frakcijo. [[Slika:Livland_(105417975).jpg|sličica|Livonija, kot je prikazana na zemljevidu Ivana Portancija iz leta 1573]] Mirovna stranka pa je imela svoje oborožene sile – razpršene skupine hišnih čet (''Hofleute'') pod različnim poveljstvom, ki so se združile v akciji šele leta 1565 (bitka pri Pärnuju in [[Siege of Reval (1565)|obleganje Revala (1565)]] ), 1570–1571 ([[obleganje Revala (1570–1571)]]; 30 tednov) in 1574–1576 (najprej na strani Švedske, nato pa je sledila prodaja [[Okrožje Lääne|Wieka]] [[danska monarhija|danski kroni]] in izguba ozemlja v korist [[Moskovska velika kneževina|Moskovčanov]]). Leta 1575, ko je Moskva napadla danske zahteve v Livoniji, je Friderik II. odstopil od tekmovanja, prav tako pa tudi sveti rimski cesar. Po tem je Johan III. opustil prizadevanje za več ozemlja, ker je Moskva pridobila ozemlja, ki jih je nadzorovala Švedska. Naslednji dve leti premirja je izkoristil za ugodnejši položaj. Leta 1578 je nadaljeval boj ne le za Livonijo, ampak za vse ostale dežele zaradi dogovora, ki ga je sklenil z [[Republika obeh narodov|Rzeczpospolito]] . Leta 1578 se je Magnus umaknil v Rečo Pospolito, njegov brat pa se je skoraj odpovedal zemlji v Livoniji. [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivan Grozni]] se je leta 1578, ko je zavrnil mirovne predloge svojih sovražnikov, znašel v težkem položaju. [[Krimski kanat]] je opustošil južna moskovska ozemlja in požgal predmestje (posad) Moskve (glej [[Rusko-krimske vojne]] ), suša in epidemije so usodno prizadele gospodarstvo, politika [[Opričnina|opričnine]] je temeljito razdejala vlado, [[Velika litovska kneževina]] pa [[Lublinska unija|se je združila s]] [[Krona kraljevine Poljske|Poljskim kraljestvom]] in dobila energičnega voditelja [[Štefan Báthory|Stefana Batorija]], ki ga je podpiralo [[Osmansko cesarstvo]] (1576). Batory je odgovoril s serijo treh [[Ofenziva|ofenziv]] proti Moskvi, v katerih je poskušal odrezati [[Kraljevina Livonija|Livonsko kraljestvo]] od moskovskih ozemelj. Med prvo ofenzivo leta 1579 je z 22.000 možmi ponovno zavzel [[Polock|Polock]] . Med drugo, leta 1580, je z 29.000 možmi zavzel Velike Luke, leta 1581 pa je s 100.000 možmi začel [[obleganje Pskova]] . Friderik II. je imel za razliko od [[Švedska|Švedske]] in Poljske težave z nadaljevanjem boja proti Moskvi. Leta 1580 je dosegel sporazum z [[Ivan III. Švedski|Ivanom III. Švedskim,]] ki mu je podelil naslove v Livoniji. Vojna je trajala od 1577 do 1582. Moskva je poljsko-litovski nadzor nad [[Vojvodina Livonija|Ducatus Ultradunensis]] priznala šele leta 1582. Po smrti [[Magnus Livonski|Magnusa von Lyfflanda]] leta 1583 je Poljska napadla njegova ozemlja v [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija|vojvodini Kurlandija]], Friderik II. pa se je odločil prodati njegove dedne pravice. Razen otoka [[Saaremaa|Œsel]] je bila [[Danska]] do leta 1585 zunaj Baltika. Leta 1598 je bila [[Vojvodina Livonija|poljska Livonija]] razdeljena na: * Wendensko vojvodstvo ( ''województwo wendeńskie'', [[Cēsis|Kieś]]) * Dorpatsko vojvodstvo ( ''województwo dorpackie'', [[Tartu|Dorpat]]) * Parnavsko vojvodstvo ( ''województwo parnawskie'', Parnawa) == Poljsko-litovska zveza == [[Slika:Swedish_Empire.svg|levo|sličica|252x252_pik|Švedsko cesarstvo, 1560–1815]] Med letoma 1582 in 1583 je južna Estonija ([[Livonija]]) postala del [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovske zveze]] . == Estonija v švedskem imperiju (1561–1710) == [[Švedska Estonija|Vojvodina Estonija]] se je leta 1561 postavila pod švedsko oblast, da bi si zagotovila zaščito pred [[Moskovska velika kneževina|Rusijo]] in [[Poljska|Poljsko,]] saj je [[Livonski bratje meča|Livonski red]] izgubil svoj vpliv v baltskih provincah. Teritorialno je predstavljala severni del današnje Estonije. [[Švedska Livonija|Livonijo]] sta leta 1629 v poljsko-švedski vojni osvojili [[Republika obeh narodov|Poljska in Litva]] . Z [[Olivska pogodba|Olivsko pogodbo]] med Poljsko in Švedsko leta 1660 po severnih vojnah se je [[Rodbina Vasa|poljsko-litovski kralj]] odpovedal vsem zahtevam po švedskem prestolu in Livonija je bila formalno odstopljena Švedski. Švedska Livonija predstavlja južni del današnje Estonije in severni del današnje [[Latvija|Latvije]] (regija [[Vidzeme]]). Leta 1631 [[Gustav II. Adolf|je Gustav II. Adolf Švedski]] prisilil plemstvo, da je podeželskim meščanom podelilo večjo avtonomijo. Med njegovo vladavino, leta 1632, sta bila v mestu [[Tartu]] ustanovljena prva tiskarna in univerza. ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|History of Estonia}} *[http://www.hoeckmann.de/germany/baltics.htm Zgodovinski zemljevidi Estonije v 16., 17. in 18. stoletju] *[http://eudocs.lib.byu.edu/index.php/History_of_Estonia:_Primary_Documents History of Estonia: Primary Documents] [[Kategorija:Zgodovina Estonije| ]] 83rscwipup4nr18lzx7pyd0w59vdtl4 6682671 6682659 2026-05-29T15:30:45Z TadejM 738 ustvarjeno s prevodom razdelka »Estonia in the Russian Empire (1710–1917)« strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1349142804|History of Estonia]]« 6682671 wikitext text/x-wiki [[File:Russa literacy 1897.jpg|thumb|Zaradi javnega izobraževalnega sistema pod švedsko oblastjo sta bili Estonija in Finska po podatkih popisa leta 1897 najbolj pismeni območji [[Ruski imperij|Ruskega imperija]].]]Zgodovina [[Estonija|Estonije]] tvori del [[zgodovina Evrope|zgodovine Evrope]]. Naselitev na območju današnje Estonije je postala mogoča pred 13.000 do 11.000 leti, potem ko se je stopil led zadnje [[ledena doba|poledenitve]], ostanki prvega stalnega prebivalstva v regiji pa segajo 9000 let pr. n. št.<ref>{{Cite news|last=Esselmond|first=Tom|date=26 August 2011|title=Spirituality in Estonia - the world's 'least religious' country|work=[[BBC]]|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-14635021}}</ref> Srednjeveško avtohtono prebivalstvo Estonije je bilo med zadnjimi [[pogan]]skimi civilizacijami v Evropi, ki so sprejele [[krščanstvo]] po [[severne križarske vojne|severnih križarskih vojnah]] v 13. stoletju.<ref>{{Cite web|url= https://legacarta.intracen.org/country/est/|title= Country Profile – LegaCarta|access-date= 26 November 2019}}</ref><!--<ref name="culture_and_customs_of_the_baltic_states">Compare: {{Cite book | last1 = O'Connor | first1 = Kevin J. | title = Culture and customs of the Baltic states | url= https://books.google.com/books?id=IpR0-OrrwssC | year = 2006 | publisher = [[Greenwood Press]] | location = Westport, Connecticut | isbn = 978-0-313-33125-1 | page = 4 | quote = "history as a battleground on which larger powers such as Germany, Russia, Sweden and Poland fought their many wars"}}</ref>--> Po križarskem zavzetju območja do 1227 je Estoniji najprej vladal [[kralj Danske]] na severu (do 1345) in nato do 1559 [[država tevtonskega viteškega reda|tevtonski red]] ter cerkvene države [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], ki je od 1418 do 1562 pokrivalo celotno Estonijo in tvorilo del [[Livonijska konfederacija|Livonijske konfederacije]]. Po letu 1559 je bila Estonija del [[Švedska|Kraljevine Švedske]] do leta 1710, ko je celotno območje v [[velika severna vojna|veliki severni vojni]] v letih od 1700 do 1721 zavzelo [[Rusko carstvo]]. V tem obdobju je [[Baltski Nemci|lokalno nemško govoreče]] plemstvo uživalo precejšnjo avtonomijo in je bila [[nemščina|visoka nemščina]] (pred tem tudi [[nizka nemščina]] in [[latinščina]]) glavni jezik uprave in izobraževanja. [[Estofilija|Estofilno]] obdobje razsvetljenstva (1750–1840) je pripeljalo do [[estonski narodni preporod|estonskega narodnega preporoda]] v 19. stoletju. Po prvi svetovni vojni (1914–1918) in revolucijah leta 1917, s katerimi se je končal [[Ruski imperij]], je bila Estonija februarja 1918 [[Estonska razglasitev neodvisnosti|razglašena za neodvisno demokratično republiko]]. V [[estonska vojna za neodvisnost|estonski vojni za neodvisnost]] (1918–1920) se je novo proglašena država uspešno borila proti sovjetski [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|ruski]] [[boljševizem|boljševiški]] invaziji in februarja 1920 je [[sovjetska Rusija]] z [[Pogodba iz Tartuja|rusko-estonsko mirovno pogodbo]] trajno prepoznala neodvisnost Estonije. Med drugo svetovno vojno (1939–1945) je [[Sovjetska zveza]] junija 1940 okupirala Estonijo in si jo nelegalno priključila. Med [[operacija Barbarossa|operacijo Barbarossa]] je Estonijo leta 1941 okupirala [[nacistična Nemčija]]; sovjetska armada jo je znova okupirala leta 1944. Estonija je znova razglasila neodvisnost avgusta 1991 in se leta 2004 pridružila [[Evropska unija|Evropski uniji]] in [[Nato|Natu]]. == Antična Estonija: prazgodovina == === Mezolitsko obdobje === [[Slika:KundaCultureTools.jpg|sličica|Orodja iz kulture Kunda, Estonski zgodovinski muzej]] Regija je bila poseljena od konca poznopleistocenske poledenitve, približno 9000 pr. n. št. Najzgodnejše sledi človeške naselitve v Estoniji so povezane s kulturo Kunda, katere izvor je vključeval mešanico zahodnih in vzhodnih prednikov lovcev in nabiralcev, pri čemer je bilo več prvih kot drugih.<ref>{{Navedi časopis|last=Jones|first=Eppie R.|last2=Zarina|first2=Gunita|last3=Moiseyev|first3=Vyacheslav|last4=Lightfoot|first4=Emma|last5=Nigst|first5=Philip R.|last6=Manica|first6=Andrea|last7=Pinhasi|first7=Ron|last8=Bradley|first8=Daniel G.|date=February 2017|title=The Neolithic Transition in the Baltic Was Not Driven by Admixture with Early European Farmers|url=https://doi.org/10.1016/j.cub.2016.12.060|journal=Current Biology|volume=27|issue=4|pages=576–582|bibcode=2017CBio...27..576J|doi=10.1016/j.cub.2016.12.060|issn=0960-9822|pmc=5321670|pmid=28162894}}</ref> Ob reki Pärnu se nahaja zgodnje [[Mezolitik|mezolitsko]] naselje Pulli. Datira v začetek 9. tisočletja pr. n. št. Kultura Kunda je dobila ime po najdišču naselbine Lammasmäe v severni Estoniji, ki datira pred leto 8500 pr. n. št.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|p=24}}</ref> Kostni in kamniti artefakti, podobni tistim, ki so jih našli v Kundi, so bili odkriti tudi drugod v Estoniji, pa tudi v [[Latvija|Latviji]], severni [[Litva|Litvi]] in na južnem [[Finska|Finskem]]. Med minerali sta se za izdelavo rezalnega orodja največ uporabljala [[kremen]] in [[Kamena strela|kvarc]]. === Neolitsko obdobje === Začetek [[Neolitik|neolitika]] zaznamuje [[keramika]] narvske kulture, ki se je v Estoniji pojavila na začetku 5. tisočletja. Najstarejše najdbe izvirajo iz okoli leta 4900 pr. n. št. Prva keramika je bila narejena iz debele gline, pomešane s kamenčki, školjkami ali rastlinami. Keramiko narvskega tipa najdemo skoraj po celotni estonski obali in na otokih. Kamnito in koščeno orodje iz tega obdobja je opazno podobno artefaktom kulture Kunda. [[Slika:CombCeramicPottery.jpg|levo|sličica|Satasta keramika v Estonskem zgodovinskem muzeju]] Približno v začetku 4. tisočletja pred našim štetjem je v Estonijo prispela kultura sataste keramike. Do začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja je bil prihod baltofinskih ljudstev, prednikov Estoncev, Fincev in Livoncev, na obale [[Baltsko morje|Baltskega morja]] povezan s kulturo sataste keramike.<ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=FxBJAQAAMAAJ&dq=the+ancestors+of+the+Estonians%2C+Finns%2C+and+Livonians%2C+on+the+shores+of+the+Baltic+Sea+was+associated+with+the+Comb+Ceramic+Culture.&pg=PA2|title=Background Notes, Estonia, September 1997|date=1997|language=en}}</ref> Vendar takšne povezave arheološko opredeljenih kulturnih entitet z jezikovnimi ni mogoče dokazati in domneva se, da je več najdenih naselij iz tega obdobja bolj verjetno povezano z gospodarskim razcvetom, povezanim s segrevanjem podnebja. Nekateri raziskovalci celo trdijo, da se je v Estoniji in na Finskem od konca zadnje poledenitve morda govoril [[Uralski jeziki|uralski jezik]].<ref name="the_cambridge_history_of_scandinavia">{{Navedi knjigo|last=Helle|first=Knut|title=The Cambridge History of Scandinavia|year=2003|publisher=[[Cambridge University Press]]|location=Cambridge, UK|isbn=0-521-47299-7|url=https://books.google.com/books?id=PFBtfXG6fXAC&pg=PA51|page=51}}</ref> [[Slika:CordWareBoatAxe.jpg|sličica|[[Kultura trakaste keramike|Lončenina in kamnite sekire kulture vrvičaste]] keramike v Estonskem zgodovinskem muzeju]] Pogrebni običaji ljudi s satasto keramiko so vključevali dodatke figur živali, ptic, kač in moških, izrezljanih iz kosti in [[Jantar|jantarja]]. Artefakte iz kulture sataste keramike najdemo od severne Finske do vzhodne [[Prusija|Prusije]] . Začetek poznega neolitika okoli leta 2200 pr. n. št. zaznamuje pojav [[Kultura trakaste keramike|kulture vrvičaste keramike]], keramike z vrvičastim okrasjem in dobro poliranih kamnitih sekir (sekir v obliki čolna). Dokazi o kmetijstvu so zoglenela pšenična zrna na steni posode iz vrvičaste keramike, najdene v naselbini Iru. Osteološke analize kažejo na poskus udomačitve [[Divja svinja|divjega prašiča]].<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|p=}}</ref> Za posebne pogrebne običaje je bilo značilno, da so pokojnike položili na bok s koleni, pritisnjenimi ob prsi, in eno roko pod glavo. Predmeti, položeni v grobove, so bili narejeni iz kosti udomačenih živali. === Bronasta doba === [[Slika:StoneCistGraves.jpg|sličica|Kamnite cistne grobove iz bronaste dobe v severni Estoniji]] [[Slika:Rebala_kivikalmed_2021.ogv|sličica| Video z dronom kamnitih grobov v obliki cist v Jõelähtmeju v Estoniji]] Začetek [[Bronasta doba|bronaste dobe]] v Estoniji sega približno v leto 1800 pr. n. št. V tem obdobju se je razvila meja med finskimi ljudstvi in [[Balti]]. Začela so se graditi prva utrjena naselja, Asva in Ridala na otoku [[Saaremaa]] ter Iru v severni Estoniji. Razvoj ladjedelništva je olajšal širjenje brona. Spremenili so se pogrebni običaji, nova vrsta grobišča se je razširila iz germanskih na estonska območja, kamniti grobovi v obliki cist in pokopi s kremacijo pa so postali vse bolj pogosti, poleg majhnega števila kamnitih grobov v obliki čolnov.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|p=26}}</ref> Približno v 7. stoletju pr. n. št. je velik meteorit zadel otok [[Saaremaa]] in ustvaril [[Krater Kaali|kraterje Kaali]] Okoli leta 325 pr. n. št. je grški raziskovalec [[Piteas|Pitej]] verjetno obiskal Estonijo. [[Lennart Meri]] je otok Thule, ki ga je opisal, identificiral kot [[Saaremaa|Saaremaa,]] čeprav ta identifikacija ni splošno sprejeta kot verjetna, saj Saaremaa leži daleč južno od [[Severni tečajnik|arktičnega kroga]] . === Železna doba === Predrimska železna doba se je v Estoniji začela okoli leta 500 pr. n. št. in je trajala do sredine 1. stoletja n. št. Najstarejši železni predmeti so bili uvoženi, čeprav so železo od 1. stoletja dalje talili iz lokalne močvirske in jezerske rude. Naselbine so bile večinoma na mestih, ki so nudila naravno zaščito. Gradili so trdnjave, čeprav so jih uporabljali le začasno. Pojav kvadratnih keltskih polj, obdanih z ograjenimi prostori, v Estoniji izvira iz predrimske železne dobe. Iz tega obdobja izvira večina kamnov z umetnimi vdolbinami, ki so bili domnevno povezani z magijo, namenjeno povečanju rodovitnosti pridelka. Začela se je razvijati nova vrsta grobov, štirikotne gomile. Pokopne tradicije kažejo jasen začetek družbene stratifikacije. Rimska železna doba v Estoniji je okvirno datirana med 50 in 450 n. št., obdobje, na katero je vplival vpliv [[Rimsko cesarstvo|rimskega cesarstva]]. V materialni kulturi se to odraža v nekaj rimskih kovancih, nekaj nakita in artefaktih. Obilje železnih artefaktov v južni Estoniji govori o tesnejših povezavah celine z južnimi območji, medtem ko so otoki zahodne in severne Estonije s sosedi komunicirali predvsem po morju. Do konca obdobja so se pojavila tri jasno definirana plemenska narečna območja – severna Estonija, južna Estonija in zahodna Estonija vključno z otoki –, pri čemer si je prebivalstvo vsakega oblikovalo lastno razumevanje identitete. <ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|pp=28–31}}</ref> === Zgodnji srednji vek === [[Slika:Europe_814.svg|sličica|Evropa v 9. stoletju]] Ime »Estonija« se prvič pojavi v obliki Aestii v 1. stoletju našega štetja pri [[Publij Kornelij Tacit|Tacitu]], vendar bi lahko označevalo baltska plemena, ki so živela na tem območju. V skandinavskih [[Saga|sagah]] (9. stoletje) se je izraz začel uporabljati za označevanje Estoncev.<ref name="the_uralic_language_family_facts_myths_and_statistics">{{Navedi knjigo|last=Marcantonio|first=Angela|title=The Uralic Language Family: Facts, myths and statistics|year=2002|publisher=[[Wiley-Blackwell|Blackwell]]|location=Oxford, UK|isbn=0-631-23170-6|url=https://books.google.com/books?id=Cp-tB08yd2EC&pg=PA21|pages=21–23}}</ref> [[Ptolemaj]] v svoji ''Geografiji III'' sredi 2. stoletja našega štetja omenja [[Oselci|Osilijce]] med drugimi prebivalci baltske obale.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Jones|Pennick|1995|p=195}}</ref> Po mnenju rimskega zgodovinarja [[Kasiodor|Kasiodorja]] iz 5. stoletja so bili Estonci ljudje, ki jih je Tacit poznal kot ''Aestii''. Obseg njihovega ozemlja v zgodnjem srednjem veku je sporen, narava njihove vere pa ne. Skandinavcem so bili znani kot poznavalci vetrne magije, prav tako kot [[Sami]] (takrat znani kot Finci) na severu.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Jones|Pennick|1995|p=179}}</ref> Kasiodor omenja Estonijo v svoji knjigi V. Pisma 1–2 iz 6. stoletja. <ref name="Cassiodorus">{{Navedi knjigo|last=Cassiodorus|first2=Thomas|last2=Hodgkin|title=The Letters of Cassiodorus: Being a condensed translation of the Variae epistolae of Magnus Aurelius Cassiodorus Senator|year=1886|publisher=[[Oxford University Press|Frowde]]|location=London|page=265|isbn=1-152-37425-7}}</ref> Nekateri zgodovinarji menijo, da so Čudi, omenjeni v zgodnjih ruskih kronikah, začenši s ''[[Zgodovina minulih let|Primarno kroniko]]'', Esti ali Estonci.<ref name="PPFP141">{{Navedi knjigo|last=Abercromby|first=John|title=The pre- and proto-historic Finns, both eastern and western: with the magic songs of the west Finns|year=1898|publisher=[[D. Nutt]]|location=London|page=141|isbn=0-404-53592-5}}</ref> [[Slika:VarbolaByMellin.jpg|levo|sličica|Zemljevid trdnjave Varbola, avtor L. A. Mellin]] V 1. stoletju našega štetja so se v Estoniji začele pojavljati politične in upravne enote. Pojavila sta se dva večja oddelka: županija (''kihelkond'') in okraj (''maakond'' . Županijo je sestavljalo več vasi. Skoraj vse županije so imele vsaj eno trdnjavo. Obrambo lokalnega prostora je vodil najvišji uradnik, županijski starešina. Okraj je bil sestavljen iz več županij, ki jim je prav tako načeloval starešina. Do 13. stoletja so se v Estoniji razvile naslednje večje grofije: Saaremaa (Osilia), Läänemaa (Rotalia ali Maritima), Harjumaa (Harria), Rävala (Revalia), Virumaa (Vironia), Järvamaa (Jervia), Sakala (Saccala) in Ugandi (Ugaunia). <ref name="estonia_and_the_estonians">{{Navedi knjigo|last=Raun|first=Toivo U.|title=Estonia and the Estonians|year=2001|publisher=[[Hoover Institution Press]], Stanford University|location=Stanford, California|isbn=0-8179-2852-9|url=https://books.google.com/books?id=YQ1NRJlUrwkC&pg=PA11|page=11}}</ref> Trdnjava Varbola je bila takrat ena največjih krožnih utrdb in trgovskih središč, zgrajenih v Estoniji, v okrožju Harju ( {{Langx|la|Harria}}). V 11. stoletju so Skandinavci pogosto opisani kot bojevniki proti [[Vikingi|Vikingom]] z vzhodnih obal Baltskega morja. Z vzponom krščanstva je centralizirana oblast v Skandinaviji in Nemčiji sčasoma privedla do [[Severne križarske vojne|baltskih križarskih vojn]]. Vzhodnobaltski svet se je spremenil zaradi vojaških osvajanj: najprej [[Livonci|Livi]], [[Latvijci]] in [[Estonci]], nato pa [[Prusi]] in [[Finci|Finci,]] so doživeli poraz, [[krst]], [[Okupacija|vojaško okupacijo]] in včasih iztrebljenje s strani skupin Nemcev, Dancev in Švedov.<ref name="the_northern_crusades">{{Navedi knjigo|last=Christiansen|first=Eric|title=The Northern Crusades|edition=2nd|year=1997|publisher=[[Penguin Group|Penguin]]|location=London, England|isbn=0-14-026653-4|page=[https://archive.org/details/northerncrusades00eric/page/93 93]|url=https://archive.org/details/northerncrusades00eric/page/93}}</ref> == Estonska križarska vojna: srednji vek == [[Slika:Ancient_Estonian_counties.png|levo|sličica|Estonija do 21. septembra 1217]] [[Slika:Danmarks_flag_1219_Lorentzen.jpg|sličica|Dannebrog pada z neba med bitko pri Lindaniseu, 1219]] Estonija je bila eden zadnjih kotičkov srednjeveške Evrope, ki je bil [[Krščanstvo|pokristjanjen]]. Leta 1193 je [[papež Celestin III.]] pozval h križarski vojni proti [[Poganstvo|poganom]] v severni Evropi. [[Severne križarske vojne]] iz severne Nemčije so vzpostavile trdnjavo [[Riga]] (v sodobni Latviji). S pomočjo na novo spreobrnjenih lokalnih plemen [[Livonci|Livov]] in [[Latvijci|Latvijcev]] so križarji leta 1208 začeli vpadati v del današnje Estonije. Estonska plemena so se ostro upirala napadom iz Rige in občasno tudi sama plenila ozemlja, ki so jih nadzorovali križarji. Leta 1217 so nemški križarski red [[livonski bratje meča]] in njihovi nedavno spreobrnjeni zavezniki zmagali v veliki bitki, v kateri je bil ubit estonski poveljnik [[Lembitu]]. == Danska Estonija (1219–1346) == [[Slika:Medieval_Livonia_1260.svg|sličica|[[Livonija]] leta 1260]] Severno Estonijo so osvojili danski križarji pod vodstvom kralja [[Valdemar II. Danski|Waldemarja II.]], ki so leta 1219 prispeli na mesto estonskega mesta Lindanisse<ref>{{Navedi splet|url=https://runeberg.org/salmonsen/2/7/0518.html|title=Salmonsens konversationsleksikon / 2/7|publisher=[[Project Runeberg]]|language=da|accessdate=2009-09-20}}</ref> (danes [[Talin]]) v (latinsko) ''Revelia'' (estonsko) ''Revala'' ali ''Rävala'', sosednje staro estonsko okrožje. Danska vojska je Estonce premagala v bitki pri Lindaniseju. Estonci v Harrii so leta 1343 začeli upor (vstaja v noči svetega Jurija). Posledično je provinco zasedel [[Livonski red]]. Leta 1346 so bile danske posesti v Estoniji (Harria in Vironia) za 10&nbsp;000 mark prodane [[Livonski red|Livonskemu redu]]. === Švedska obalna naselja === Prva pisna omemba [[Estonski Švedi|estonskih Švedov]] izvira iz leta 1294 in se pojavi v zakonih mesta [[Haapsalu]] . Estonski Švedi so ena najstarejših znanih manjšin v Estoniji. Imenovali so jih tudi »obalni Švedi« ( ''Rannarootslased'' v [[Estonščina|estonščini]]) ali glede na območje njihove naselitve Ruhnujski Švedi, Hiiujski Švedi itd. Sami so uporabljali izraz ''aibofolke'' (»otoški ljudje«) in so svojo domovino imenovali ''Aiboland''. Stara območja švedske poselitve v Estoniji so bili otok Ruhnu, otok [[Hiiumaa]], zahodna obala in manjši otoki (Vormsi, Noarootsi, Sutlepa, Riguldi, Osmussaar), severozahodna obala okrožja Harju (Nõva, Vihterpalu, Kurkse, polotok Pakri in otoki Pakri) in otok Naissaar blizu Talina. Mesti s precejšnjim deležem švedskega prebivalstva sta bili [[Haapsalu]] in Talin. V preteklosti so Švedi živeli tudi na obalah Saaremaa, v južnem delu Läänemaa, vzhodnem delu Harjumaa in zahodnem delu Virumaa. == Razdelitev Estonije v livonski vojni == Med [[Livonska vojna|livonsko vojno]] leta 1561 se je severna Estonija podredila švedski oblasti, južna Estonija pa je v 1580. letih za kratek čas prišla pod oblast [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovske republike]]. Leta 1625 je celinska Estonija v celoti prišla pod švedsko oblast. Estonija je bila upravno razdeljena med provinco [[Švedska Estonija|Estonijo]] na severu ter [[Livonija|Livonijo]] v južni Estoniji in severni Latviji, ta delitev pa je trajala do začetka 20. stoletja. [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinand I., svetorimski cesar,]] je za pomoč zaprosil [[Gustav Vasa|Gustava I. Švedskega]], [[Krona kraljevine Poljske|Poljsko kraljestvo]] pa je prav tako začelo neposredna pogajanja z Gustavom, vendar brez rezultatov, saj je Gustav I. Vasa 29. septembra 1560 umrl. Možnosti za uspeh [[Magnus Livonski|Magnusa von Lyfflanda]] in njegovih podpornikov so bile še posebej dobre v 1560. in 1570. letih.V prvem primeru sta ga za svojega [[Monarh|suverena]] priznali [[Škofija Ösel–Wiek|škofija Ösel-Wiek]] in [[škofija Kurlandija]], za svojega bodočega vladarja pa oblasti [[Knezoškofija Dorpat|škofije Dorpat]]; na njegovi strani je bila škofija Reval s plemstvom Harrien - Wierland, [[Livonski red]] pa je pogojno priznal njegovo lastništvo kneževine Estonije. Nato je Kettler skupaj z [[Nadškof|nadškofom]] [[Wilhelm van Brandenburg-Ansbach-Kulmbach|Viljemom Brandenburskim]] iz [[Knezonadškofija Riga|riške nadškofije]] in njegovim koadjutorjem [[Krištof, vojvoda Mecklenburga|Krištofom von Mecklenburgom]] Magnusu dal dele [[Kraljevina Livonija|Livonskega kraljestva]], ki jih je zavzel, vendar so mu zavrnili dajanje nadaljnje zemlje. Ko je [[Erik XIV. Švedski]] postal kralj, je hitro ukrepal, da bi se vključil v vojno. Z [[Rusko carstvo|Moskvo]] se je pogajal o trajnem miru in je govoril z [[Buržoazija|meščani]] mesta [[Talin|Reval]]. Ponudil jim je blago, ki naj bi mu ga podredili, in jim grozil. Do 6. junija 1561 so se mu podredili, v nasprotju s Kettlerjevim prepričevanjem meščanov. Kraljev brat Johan se je poročil s poljsko princeso [[Catherine Jagellon|Katarino Jagelonsko]]. Ker je želel v Livoniji pridobiti lastno zemljo, je Poljski posodil denar in nato zahteval gradove, ki so jih zastavili, kot svoje, namesto da bi jih uporabil za pritisk na Poljsko. Po Johanovi vrnitvi na [[Finska|Finsko]] mu je Erik XIV. prepovedal poslovanje s kakršnimi koli tujimi državami brez njegovega soglasja. Kmalu zatem je Erik XIV. začel hitro ukrepati in je izgubil vse zaveznike, ki jih je nameraval pridobiti, bodisi od Magnusa bodisi od [[Riga|riškega]] nadškofa. Magnus je bil razburjen, ker so ga z zvijačo prikrajšali za [[Dediščina|dediščino]] [[Holstein|Holsteina]]. Potem ko je Švedska [[Okupacija|okupirala]] Reval, je [[Friderik II. Danski|danski kralj Friderik II.]] avgusta 1561 sklenil pogodbo z Erikom XIV. Brata sta se močno razhajala in Friderik II. se je 7. avgusta 1562 z Ivanom IV. pogajal o pogodbi, da bi bratu pomagal pridobiti več ozemlja in ustaviti nadaljnje švedsko napredovanje. Eriku XIV. to ni bilo všeč in izbruhnila je [[severna sedemletna vojna]] med [[Svobodno in hanzeatsko mesto Lübeck|svobodnim mestom Lübeck]], Dansko, Poljsko in Švedsko. Friderik II. in Magnus sta izgubljala le ozemlje in trgovino, vendar jima ni šlo dobro. Leta 1568 pa je Erik XIV. znorel in njegovo mesto je zasedel njegov brat Johan III. Johan III. je zasedel švedski prestol in zaradi prijateljstva s Poljsko začel politiko proti Moskvi. Poskušal je pridobiti več ozemlja v Livoniji in uveljaviti moč nad Dansko. Ko so bile vse strani finančno izčrpane, je Friderik II. svojemu zavezniku, kralju [[Sigismund II. Avgust|Poljsko-l]]<nowiki/>l[[Republika obeh narodov|itovske zveze]], sporočil, da je pripravljen na mir. 13. decembra 1570 je bila sklenjena [[Ščečinski mir|Stettinska pogodba]] . Vendar je težje oceniti obseg in jakost podpore, ki jo je Magnus prejel v livonskih mestih. V primerjavi s plemstvom Harrien-Wierland je mestni svet Revala in s tem verjetno večina državljanov kazal veliko bolj zadržan odnos do Danske in livonskega kralja Magnusa. Kljub temu ni razloga za govor o močnih prošvedskih čustvih med prebivalci Revala. Meščani, ki so pobegnili v škofijo Dorpat ali so bili deportirani v Moskvo, so Magnusa pozdravljali kot svojega odrešenika do leta 1571. Analiza kaže, da se je med [[Livonska vojna|livonsko vojno]] med livonskim plemstvom in meščani pojavilo krilo, ki je podpiralo neodvisnost in oblikovalo tako imenovano »Mirovno stranko«. Te sile so zavrnile sovražnosti in sporazum z Moskvo razumele kot priložnost, da se izognejo vojnim grozodejstvom in delitvi Livonije. Zato se je Magnus, ki je zastopal Dansko in kasneje sklenil dogovor z [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivanom Groznim]], izkazal za primerno figuro za to frakcijo. [[Slika:Livland_(105417975).jpg|sličica|Livonija, kot je prikazana na zemljevidu Ivana Portancija iz leta 1573]] Mirovna stranka pa je imela svoje oborožene sile – razpršene skupine hišnih čet (''Hofleute'') pod različnim poveljstvom, ki so se združile v akciji šele leta 1565 (bitka pri Pärnuju in [[Siege of Reval (1565)|obleganje Revala (1565)]] ), 1570–1571 ([[obleganje Revala (1570–1571)]]; 30 tednov) in 1574–1576 (najprej na strani Švedske, nato pa je sledila prodaja [[Okrožje Lääne|Wieka]] [[danska monarhija|danski kroni]] in izguba ozemlja v korist [[Moskovska velika kneževina|Moskovčanov]]). Leta 1575, ko je Moskva napadla danske zahteve v Livoniji, je Friderik II. odstopil od tekmovanja, prav tako pa tudi sveti rimski cesar. Po tem je Johan III. opustil prizadevanje za več ozemlja, ker je Moskva pridobila ozemlja, ki jih je nadzorovala Švedska. Naslednji dve leti premirja je izkoristil za ugodnejši položaj. Leta 1578 je nadaljeval boj ne le za Livonijo, ampak za vse ostale dežele zaradi dogovora, ki ga je sklenil z [[Republika obeh narodov|Rzeczpospolito]] . Leta 1578 se je Magnus umaknil v Rečo Pospolito, njegov brat pa se je skoraj odpovedal zemlji v Livoniji. [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivan Grozni]] se je leta 1578, ko je zavrnil mirovne predloge svojih sovražnikov, znašel v težkem položaju. [[Krimski kanat]] je opustošil južna moskovska ozemlja in požgal predmestje (posad) Moskve (glej [[Rusko-krimske vojne]] ), suša in epidemije so usodno prizadele gospodarstvo, politika [[Opričnina|opričnine]] je temeljito razdejala vlado, [[Velika litovska kneževina]] pa [[Lublinska unija|se je združila s]] [[Krona kraljevine Poljske|Poljskim kraljestvom]] in dobila energičnega voditelja [[Štefan Báthory|Stefana Batorija]], ki ga je podpiralo [[Osmansko cesarstvo]] (1576). Batory je odgovoril s serijo treh [[Ofenziva|ofenziv]] proti Moskvi, v katerih je poskušal odrezati [[Kraljevina Livonija|Livonsko kraljestvo]] od moskovskih ozemelj. Med prvo ofenzivo leta 1579 je z 22.000 možmi ponovno zavzel [[Polock|Polock]] . Med drugo, leta 1580, je z 29.000 možmi zavzel Velike Luke, leta 1581 pa je s 100.000 možmi začel [[obleganje Pskova]] . Friderik II. je imel za razliko od [[Švedska|Švedske]] in Poljske težave z nadaljevanjem boja proti Moskvi. Leta 1580 je dosegel sporazum z [[Ivan III. Švedski|Ivanom III. Švedskim,]] ki mu je podelil naslove v Livoniji. Vojna je trajala od 1577 do 1582. Moskva je poljsko-litovski nadzor nad [[Vojvodina Livonija|Ducatus Ultradunensis]] priznala šele leta 1582. Po smrti [[Magnus Livonski|Magnusa von Lyfflanda]] leta 1583 je Poljska napadla njegova ozemlja v [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija|vojvodini Kurlandija]], Friderik II. pa se je odločil prodati njegove dedne pravice. Razen otoka [[Saaremaa|Œsel]] je bila [[Danska]] do leta 1585 zunaj Baltika. Leta 1598 je bila [[Vojvodina Livonija|poljska Livonija]] razdeljena na: * Wendensko vojvodstvo ( ''województwo wendeńskie'', [[Cēsis|Kieś]]) * Dorpatsko vojvodstvo ( ''województwo dorpackie'', [[Tartu|Dorpat]]) * Parnavsko vojvodstvo ( ''województwo parnawskie'', Parnawa) == Poljsko-litovska zveza == [[Slika:Swedish_Empire.svg|levo|sličica|252x252_pik|Švedsko cesarstvo, 1560–1815]] Med letoma 1582 in 1583 je južna Estonija ([[Livonija]]) postala del [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovske zveze]] . == Estonija v švedskem imperiju (1561–1710) == [[Švedska Estonija|Vojvodina Estonija]] se je leta 1561 postavila pod švedsko oblast, da bi si zagotovila zaščito pred [[Moskovska velika kneževina|Rusijo]] in [[Poljska|Poljsko,]] saj je [[Livonski bratje meča|Livonski red]] izgubil svoj vpliv v baltskih provincah. Teritorialno je predstavljala severni del današnje Estonije. [[Švedska Livonija|Livonijo]] sta leta 1629 v poljsko-švedski vojni osvojili [[Republika obeh narodov|Poljska in Litva]] . Z [[Olivska pogodba|Olivsko pogodbo]] med Poljsko in Švedsko leta 1660 po severnih vojnah se je [[Rodbina Vasa|poljsko-litovski kralj]] odpovedal vsem zahtevam po švedskem prestolu in Livonija je bila formalno odstopljena Švedski. Švedska Livonija predstavlja južni del današnje Estonije in severni del današnje [[Latvija|Latvije]] (regija [[Vidzeme]]). Leta 1631 [[Gustav II. Adolf|je Gustav II. Adolf Švedski]] prisilil plemstvo, da je podeželskim meščanom podelilo večjo avtonomijo. Med njegovo vladavino, leta 1632, sta bila v mestu [[Tartu]] ustanovljena prva tiskarna in univerza. == Estonija v Ruskem imperiju (1710–1917) == [[Slika:Europa1899.JPG|sličica|Evropa v 19. stoletju]] Poraz Švedske proti Rusiji v [[Velika severna vojna|veliki severni vojni]] je leta 1710 povzročil [[Capitulation of Estonia and Livonia|kapitulacijo Estonije in Livonije]], ki je bila potrjena z [[Mir iz Nystada|Nystadsko pogodbo]] leta 1721, nato pa je bila ozemlju, ki je pozneje postalo moderna Estonija, vsiljena ruska oblast. Kljub temu so pravni sistem, [[Luteranstvo|luteranska]] cerkev, lokalne in mestne oblasti ter srednješolsko in visokošolsko izobraževanje do konca 19. stoletja in delno do leta 1918 večinoma delovali v nemškem jeziku. Pod rusko imperialno oblastjo, od 1720-ih let do [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], je v Estoniji lokalna baltska nemška manjšina še naprej imela v lasti večino zemlje in podjetij ter prevladovala v vseh mestih. Nemško govoreče prebivalstvo so bili luterani, prav tako kot velika večina estonskega prebivalstva. V 18. stoletju so vplivni [[Moravska cerkev|moravski]] protestantski misijonarji prevedli celotno Biblijo v estonščino. Nekateri Nemci so se pritoževali, imperialna vlada pa je moravce od leta 1743 do 1764 prepovedala. Na Imperialni univerzi v Dorpatu (Tartuju) se je odprla teološka fakulteta z nemškimi profesorji. Lokalno nemško plemstvo je nadzorovalo lokalne cerkve in le redko zaposlovalo estonske diplomante, vendar so ti pustili pečat kot intelektualci in estonski nacionalisti. V štiridesetih letih 19. stoletja je prišlo do prehajanja luteranskih kmetov v [[Ruska pravoslavna cerkev|Rusko pravoslavno cerkev]]. [[Rusko carstvo|Car]] jih je od tega odvračal, ko je spoznal, da izzivajo lokalne oblasti. Nemški značaj luteranskih cerkva je odtujil številne nacionaliste, ki so v svojih subkulturah poudarjali posvetno. [[Pevski zbor|Zborovska društva]] so na primer ponujala posvetno alternativo cerkveni glasbi. [[Slika:Album_von_Dorpat,_TKM_0031H_05,_crop.jpg|levo|sličica|Imperialna univerza v Dorpatu leta 1860, v času njene »zlate dobe«]] Do leta 1819 so bile baltske gubernije prva v Ruskem cesarstvu, v katerih je bilo odpravljeno [[tlačanstvo]], kar je omogočilo vse večjemu številu kmetov najem ali nakup zemlje, hkrati pa sprožilo val notranjih migracij podeželskih Estoncev brez zemlje v rastoča mesta. Te poteze so ustvarile gospodarsko podlago za oživitev estonske nacionalne identitete, saj je bila država ujeta v tok narodnega prebujenja, ki se je sredi 19. stoletja začel širiti po Evropi. Splošno prebivalstvo, pa tudi študenti in profesorji večkulturne Imperialne univerze v Dorpatu, so bili večinoma nezainteresirani za programe rusifikacije, ki jih je v devetdesetih letih 19. stoletja uvedla imperialna ruska centralna vlada. <ref>{{Navedi knjigo|last=Neil Taylor|title=Baltic Cities|url=https://books.google.com/books?id=jNsH-uJkUekC&pg=PA84|year=2008|publisher=[[Bradt Travel Guides]]|pages=84–85|isbn=9781841622477}}</ref> === Estofilsko razsvetljensko obdobje (1750–1840) === <templatestyles src="Module:Hatnote/styles.css"></templatestyles>{{Glavni|Estophilia}}Izobraženi nemški priseljenci in lokalni baltski Nemci v Estoniji, izobraženi na nemških univerzah, so uvedli [[Razsvetljenstvo|razsvetljenske ideje]] racionalnega mišljenja, ideje, ki so širile svobodo mišljenja ter bratstvo in enakost. [[Francoska revolucija]] je »razsvetljenemu« lokalnemu višjemu razredu dala močan motiv za ustvarjanje literature za navadne ljudi. <ref name="EstophileDictionary">{{Navedi knjigo|last=Miljan|first=Toivo|title=Historical Dictionary of Estonia|year=2004|publisher=[[Scarecrow Press]]|location=Lanham, MD|isbn=0-8108-4904-6|url=https://books.google.com/books?id=XKWRct15XfkC&q=estophile&pg=PA313|page=313}}</ref> Odprava tlačanstva leta 1816 v južni Estoniji (takratni guberniji Livoniji) in leta 1819 v severni Estoniji (takratni guberniji Estoniji) s strani [[Aleksander I. Ruski|ruskega cesarja Aleksandra I.]] je sprožila razpravo o prihodnji usodi estonsko govorečega prebivalstva. Čeprav so mnogi baltski Nemci prihodnost Estoncev videli kot združitev z Nemci, so mnogi drugi izobraženi in estofilski Nemci občudovali starodavno kulturo Estoncev in njihovo obdobje svobode pred osvajanji Dancev in Nemcev v 13. stoletju.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|p=84}}</ref> Estofilsko razsvetljensko obdobje je pomenilo prehod od verske estonske literature k časopisom, tiskanim v estonščini za širšo javnost. === Narodni preporod === Pojavilo se je kulturno gibanje za uvedbo [[Estonščina|estonščine]] kot učnega jezika v šolah, po letu 1869 so redno potekali vseestonski festivali pesmi in razvila se je nacionalna literatura v estonščini. ''[[Kalevipoeg]]'', estonski nacionalni ep, je bil objavljen leta 1861 v estonščini in nemščini. Leto 1889 je zaznamovalo začetek politike [[rusifikacija|rusifikacije]], ki jo je sponzorirala centralna vlada. Posledica tega je bila, da so bile številne [[Baltska nemščina|baltsko-nemške]] pravne ustanove bodisi ukinjene bodisi so morale delovati v ruščini – dober primer tega je [[Univerza v Tartuju]] . Ko je [[Ruska revolucija (1905)|ruska revolucija leta 1905]] zajela Estonijo, so Estonci zahtevali [[Svoboda tiska|svobodo tiska]] in zborovanja, splošno [[Volilna pravica|volilno pravico]] in nacionalno avtonomijo. Estonski izkupiček je bil minimalen, vendar je napeta stabilnost, ki je prevladovala med letoma 1905 in 1917, Estoncem omogočila, da so uresničili težnje po nacionalni državnosti. ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|History of Estonia}} *[http://www.hoeckmann.de/germany/baltics.htm Zgodovinski zemljevidi Estonije v 16., 17. in 18. stoletju] *[http://eudocs.lib.byu.edu/index.php/History_of_Estonia:_Primary_Documents History of Estonia: Primary Documents] [[Kategorija:Zgodovina Estonije| ]] l0zbteolu2zvicmp9v90v4mzwhsjaz8 Rajmund Lampreht 0 601538 6682728 6666184 2026-05-29T18:12:59Z MaksiKavsek 244409 lapsus 6682728 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Rajmund Lampreht}} '''Rajmund Lampreht''', [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]] in [[Rodoslovje|rodoslovec]], * [[1984]], [[Maribor]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Ustavoverni veleposestniki na Kranjskem|last=Lampreht|first=Rajmund|year=2018|page=380}}</ref> Ukvarja se predvsem z rodoslovjem (izdelavo [[Družinsko drevo|družinskih dreves]] in rodbinskih kronik) ter lokalno krajevno zgodovino. == Življenje in izobrazba == V času študija je bil dejaven v organih Univerze v Mariboru. Med novembrom 2007 in septembrom 2009 je bil član Akademskega zbora Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ter študentski zastopnik v volilni komisiji za senat univerze. Deloval je tudi kot član Strokovnega sveta Univerzitetne knjižnice Maribor. Med novembrom 2007 in septembrom 2008 je bil še član Komisije za znanstveno-raziskovalno delo senata Filozofske fakultete. Med aprilom 2005 in septembrom 2012 je bil glavni urednik in eden izmed ustanoviteljev ''[[Študentski zgodovinski časopis|Študentskega zgodovinskega časopisa]]''. Od januarja 2007 do januarja 2010 je bil predsednik študentske sekcije Zgodovinskega društva dr. Franca Kovačiča v Mariboru.<ref>{{Navedi splet|title=Bibliografija|url=https://lampreht.com/bibliografija/|website=Izdelava družinskih dreves|accessdate=2026-04-26|language=sl-SI}}</ref> Na [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Filozofski fakulteti v Mariboru]] je diplomiral iz zgodovine leta 2009 z nalogo ''Dogodki, ki so zaznamovali Maribor leta 1941 v luči Marburger Zeitung'' {{COBISS|ID=17200648}}'','' doktoriral je prav tam leta 2018 pod mentorstvom [[Andrej Rahten|Andreja Rahtena]] z disertacijo ''Ustavoverni veleposestniki na Kranjskem'' {{COBISS|ID=23638024}}. Lampreht je februarja 2012 v [[Selnica ob Dravi|Selnici ob Dravi]] ustanovil podjetje za ''Splošne in specializirane raziskave''.<ref>{{Navedi splet|title=Rajmund Lampreht s.p.|url=https://www.companywall.si/podjetje/rajmund-lampreht-sp/MM1qjbIY|website=CompanyWall|accessdate=2026-04-26|language=sl}}</ref> Od leta 2013 je član [[Slovensko rodoslovno društvo|Slovenskega rodoslovnega društva]].<ref>{{cite journal|last=Hawlina|first=Peter|year=2013|title=Novi člani|url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2025/09/Drevesa-2013-02.pdf|journal=Drevesa|volume=20|issue=2|pages=47}}</ref> Letno opravi okoli 40 raziskav, od leta 2010 sodeluje tudi z Avstrijsko akademijo znanosti na Dunaju pri raziskovanju korenin slovenskih politikov za avstrijski biografski leksikon.<ref>{{Navedi novice|title=Družinska drevesa: moderno iskanje|date=2015-11-27|last=Klemenčič|first=Iztok|newspaper=Dnevnik}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=“Kako se lotiti izdelave družinskega drevesa?”|url=https://www.jozef.si/kako-se-lotiti-izdelave-druzinskega-drevesa/|date=2024-12-12|accessdate=2026-04-26|language=sl-SI}}</ref> Za pisatelja [[Ivan Sivec|Ivana Sivca]] je pripravil gradivo za knjigo ''Vse generalove skrivnosti'' {{COBISS|ID=180185347}}.<ref>{{Navedi revijo|date=september 2024|title=Ivan Sivec z dvema novima knjigama|url=https://www.modre-novice.si/wp-content/uploads/2024/09/MN_296_september_2024-WEB.pdf|magazine=Modre novice|pages=4-5}}</ref> == Bibliografija == * ''[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=11644 Dogodki, ki so zaznamovali Maribor leta 1941 v luči Marburger Zeitung]''. Maribor, 2009 {{COBISS|ID=23638024}} * ''Selnica ob Dravi leta 1945 pod oblastjo Krajevnega ljudskega odbora'', v: Kronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino, 2011 {{COBISS|ID=7407134}} * ''Izdelava družinskega drevesa : predstavitev prednosti arhivskega gradiva napram DNK analizam in virov z interneta'', v: Študentski zgodovinski časopis, 2012 {{COBISS|ID=269569792}} * in [[Rajnhold Vavra]], ''Viltuški grad: po poteh plemstva in gospode na Viltušu''. Selnica ob Dravi, 2017 {{COBISS|ID=180185347}} * ''[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=69456 Ustavoverni veleposestniki na Kranjskem].'' Maribor, 2018 {{COBISS|ID=23638024}} * ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ACJ0ZGN Izvor in razvoj gospodov Mariborskih]'', v: Časopis za zgodovino in narodopisje, 2015 {{COBISS|ID=85181953}} * in [[Franci Knaflič]], ''Predniki družine Knaflič na Bledu''. Verd, 2021 {{COBISS|ID=81523203}} * in [[Boris Dular]], ''Družinska kronika rodbine Dular : 1650-1924''. Smolenja vas, 2025 {{COBISS|ID=256023299}} == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|url=https://lampreht.com/|title=Splošne in specializirane raziskave Rajmund Lampreht s. p.|accessdate=2026-04-26|website=lampreht.com|last=Lampreht|first=Rajmund}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lampreht, Rajmund}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Mariboru]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Mariboru]] 3c9xvmd2u8f57p993678yo5cvpf50g8 Emilija Bucik Razman 0 601984 6682816 6676471 2026-05-30T05:15:09Z Ihana Aneta 242446 /* Zarja */ 6682816 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenska kuharica in slikarka (1935–2024)}} {{Infopolje Oseba}} '''Emilija Bucik Razman''',{{Efn|Znana je bila tudi pod imenoma Mimi Bucik-Razman in Emilia Bucik-Razman.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Slikar|slikarka]], * [[16. junij]] [[1935]], [[Gorica]], † [[28. junij]] [[2024]], [[Florida|Palm Harbor]]. == Otroštvo == Rodila se je 16. julija 1935 v [[Gorica|Gorici]] kot drugi otrok pobožne slovenske družine.<ref name=":0" /><ref name=":6" /> Njena mati je bila kmetica Emilija Makarovič (1909–2000), njen oče pa kmet Ivan Bucik (1902–1992), oba iz [[Kanalski Vrh|Kanalskega Vrha]].<ref name=":0" /><ref name=":6" /><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/60901/records/15026857?tid=&pid=&queryId=23843f8c-2d0e-4dd5-924e-df85942c06d7&usePUBJs=true|title=U.S., Social Security Applications and Claims Index, 1936-2007|trans-title=ZDA, indeks prijav in zahtevkov za socialno varnost, 1936-2007|language=En|date=5 Feb 2000}}</ref><ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/60901/records/20313900?_phcmd=u(%27https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/?name=ivan_bucik&birth=1902&searchMode=advanced&successSource=Search&queryId=1666f5f0-4ffb-49b9-8168-234c1aad306f%27,%27successSource%27)|title=U.S., Social Security Applications and Claims Index, 1936-2007|date=Nov 1992|trans-title=ZDA, indeks prijav in zahtevkov za socialno varnost, 1936-2007|language=En}}</ref> Imela je osem bratov in sester, od katerih je pet bratov in ena sestra dočakalo odraslost.<ref name=":6" /><ref name=":0" /> Odraščala je na domači kmetiji v Kanalskem Vrhu.<ref name=":6" /><ref name=":0" /> Študirala je slikarstvo na Akademiji upodobljajočih umetnosti (sedaj [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademija za likovno umetnost in oblikovanje]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]).<ref name=":2">{{Navedi novice|title=Materinsko številko Zarje krasijo slike slovenske umetnice|date=maj 1971|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBFU2ABI|language=Sl|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|page=27|volume=5}}</ref> == Delo == === Na slovenskih tleh === Po študiju se je vrnila na Primorsko, kjer se je ukvarjala predvsem s sakralno umetnostjo in slikanjem krajin.<ref name=":0" /><ref name=":2" /> Še mlada se je poročila. V zakonu je med letoma 1964 in 1967 rodila tri hčere.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/62882/records/14555814|title=Florida Voter Registration Records,1942-2023|date=28 september 2004|publisher=Florida Division of Elections|language=En|trans-title=Zapisniki registracije volivcev na Floridi, 1942-2023|location=Tallahassee, Florida}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61196/records/2934166?tid=&pid=&queryId=ff128f41-6e67-4ce8-9678-85ec570462f4&usePUBJs=true|title=ARC Title: Petitions For Naturalization, 1906-1991; NAI Number: M1285; Record Group Title: Records of District Courts of the United States, 1685-2009; Record Group Number: Rg 21|date=7 februar 1990|publisher=National Archives at Chicago|language=En|trans-title=Naslov ARC: Zahteve za naturalizacijo, 1906-1991; Številka NAI: M1285; Naslov skupine zapisov: Zapisi okrožnih sodišč Združenih držav, 1685-2009; Številka skupine zapisov: Rg 21|location=Chicago, Illinois}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61196/records/3171315?tid=&pid=&queryId=8c77439d-d1f2-4535-a9dd-3eef2c9380e6&usePUBJs=true|title=Petitions For Naturalization, 1906-1991; NAI Number: M1285; Record Group Title: Records of District Courts of the United States, 1685-2009; Record Group Number: Rg 21|date=29 Jan 1990|publisher=National Archives at Chicago|location=Chicago, Illinois|language=Sl|trans-title=Peticije za naturalizacijo, 1906–1991; številka NAI: M1285; naslov evidenčne skupine: Zapisi okrožnih sodišč Združenih držav Amerike, 1685–2009; številka evidenčne skupine: Rg 21}}</ref> V teh letih je naslikala več stropnih fresk v [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|frančiškanskem samostanu Kostanjevica]] pri [[Nova Gorica|Novi Gorici]].<ref name=":0" /> Poslikala je tudi več kapelic na [[Goriška statistična regija|Goriškem]].<ref name=":0" /> Slikala je tudi krajine [[Goriška statistična regija|Goriške]] in slovenske obale [[Jadransko morje|Jadranskega morja]].<ref name=":2" /> === V ZDA === Leta 1969 se je skupaj s hčerkami kot samohranilka preselila v ZDA.<ref name=":0" /> Odšla je v [[Chicago]], kjer sta že živela njena mlajša sestra, ki je v ZDA prišla kot hišna pomočnica, in kasneje postala prva voznica avtobusa v Chicagu,<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Slovenec, ki ga doma ne poznamo, v Ameriki pa je veljal za Michelangela|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/prosti-cas/slovenec-ki-ga-doma-ne-poznamo-v-ameriki-pa-je-veljal-za-michelangela-2758772/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-03|accessdate=2026-05-15|language=sl|last=Bucik Ozebek|first=Nataša}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61196/records/2315582|title=ARC Title: Petitions For Naturalization, 1906-1991; NAI Number: M1285; Record Group Title: Records of District Courts of the United States, 1685-2009; Record Group Number: Rg 21|date=2. marec 1964|publisher=National Archives at Chicago|last=Chicago, Illinois|trans-title=Naslov ARC: Zahteve za naturalizacijo, 1906-1991; Številka NAI: M1285; Naslov skupine zapisov: Zapisi okrožnih sodišč Združenih držav, 1685-2009; Številka skupine zapisov: Rg 21|language=En}}</ref> ter starejši brat [[Janko Bucik]], ki je delal kot oblikovalec pod imenom John Bucci.<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji : njihove sledi na Zemlji in v vesolju|last=Gobec|first=Edi|publisher=Družina|year=2015|isbn=978-961-04-0146-9|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/ProductFiles/slovenski-ameriski-izumitelji-in-inovatorji.pdf|others=prevedla Klementina Logar|language=Sl}}</ref><ref name=":10" /> Kasneje so se v ZDA preselili tudi njeni starši.<ref name=":7" /><ref name=":8" /> V Chicagu se je zaposlila kot kuharica, se čimer se je preživljala do upokojitve.<ref name=":0" /> Leta 1990 je postala ameriška državljanka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61196/records/3171284?tid=&pid=&queryId=a746739b-5ddf-4af7-8d33-9897ce0b5a09&usePUBJs=true|title=ARC Title: Petitions For Naturalization, 1906-1991; NAI Number: M1285; Record Group Title: Records of District Courts of the United States, 1685-2009; Record Group Number: Rg 21|publisher=National Archives at Chicago|trans-title=Naslov ARC: Zahteve za naturalizacijo, 1906-1991; Številka NAI: M1285; Naslov skupine zapisov: Zapisi okrožnih sodišč Združenih držav, 1685-2009; Številka skupine zapisov: Rg 21|language=En|location=Chicago, Illinois|date=31. maj 1990}}</ref> V prostem času je še naprej slikala. Upodabljala je predvsem krajine, tihožitja in prizore z divjimi živalmi, pa tudi nekaj portretov.<ref name=":0" /><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Slovenska slikarka na ameriški razstavi|date=marec 1972|page=32|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFH6EO37|newspaper=Rodna gruda|volume=3|language=sl|publisher=Slovenska izseljenska matica}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Gale Encyclopedia of Multicultural America : Volume 2|publisher=Gale Research|year=1995|page=1264|language=en|trans-title=Gale enciklopedija multikulturne Amerike, Zvezek 2|editor-last=Sheets|editor-first=Anna Jean}}</ref> Med drugimi je leta 1977 portretirala [[Marie Černe Prisland]], publicistko, urednico in soustonaviteljico Slovenske ženske zveze Amerike, ter naslikala sliko [[Friderik Baraga|Friderika Barage]] za cerkev svetega Jožefa v Jolietu, [[Illinois]] leta 1976.<ref>{{Navedi novice|title=Tribute To Our Founder Of S.W.U.|date=julij 1979|trans-title=Poklon naši ustanoviteljici|language=En|volume=7/8|page=2|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AF5P8ARB|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Participants|date=junij 1977|trans-title=Udeleženci|language=En|newspaper=Zarja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXWWEWXD|volume=6|publisher=Slovenian Women's Union of America|page=3}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovesna blagoslovitev Baragove slike|date=marec 1976|page=18|language=Sl|newspaper=Zarja|volume=3|publisher=Slovenian Women's Union of America|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDUPDTW9}}</ref> Emilijine krajine, ki so prikazovale slovensko pokrajino, so bile zelo priljubljene med Ameriškimi Slovenci.<ref name=":5" /><ref name=":3">{{Navedi novice|title=Slovenci v Chicagu - pozor!|date=1.11.1971|last=Fischinger|first=Metoda|page=2|publisher=J. Debevec|language=Sl|newspaper=Ameriška domovina|volume=209|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XUCIEF2B}}</ref> Februarja 1971 je imela uspešno razstavo svojih del v Slovenskem domu Bled v Chicagu.<ref name=":2" /><ref name=":3" /> Maja 1971 je imela razstavo svojih del v Clevelandu.<ref name=":2" /> Novembra 1971 je razstavljala tihožitja, krajine in portrete v kulturnem paviljonu mednarodne razstave na Navy Pieru v Chicagu.<ref name=":5" /> Aktivno se je vključila v slovensko skupnost v Chicagu. Za skupnost je za praznovanje Slovenskega dne v naslednjih letih izdelala odrske dekoracije in scenografijo, kot na primer sliko [[Bled|Bleda]] s cerkvico na otoku.<ref>{{Navedi novice|title=Uspelo praznovanje Slovenskega dneva|date=februar 1973|newspaper=Rodna gruda|publisher=Slovenska izseljenska matica|language=Sl|pages=30-31|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E8FDHUWA|volume=2}}</ref><ref name=":1">{{Navedi novice|title=Slovenski dan v Chicagu|date=marec 1982|last=Skamperle|first=Tone|page=25|publisher=Slovenska izseljenska matica|language=Sl|newspaper=Rodna gruda|volume=3|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLVIEJLN}}</ref> ==== SWUA in Zarja ==== Aprila 1971 je skupaj z sestro postala članica druge podružnice [[Slovenska ženska zveza|Slovenske ženske zveze Amerike]] (Slovenian Women's Union of America, kasnejša Slovenian Union of America) v Chicagu.<ref name=":2" /><ref name=":4">{{Navedi novice|title=Dopisi|date=maj 1971|last=Arko|first=Krista|page=27|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBFU2ABI|newspaper=Zarja|language=Sl|publisher=Slovenian Women's Union of America|volume=5}}</ref> S tem se je začelo njeno več kot tridesetletno sodelovanje z časopisom [[Zarja (1929)|Zarja]] (The Dawn), ki ga je izdajala zveza, pod uredništvom [[Corinne Novak-Leskovar]].<ref name=":2" /><ref name=":11">{{Navedi novice|title="God’s Corner" - Bogov kot|date=november 2003|language=Sl|newspaper=Zarja|page=6|volume=6|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEB7UCIX|publisher=Slovenian Women's Union of America}}</ref> Prva številka Zarje, ki jo je opremila s svojimi ilustracijami je bila majska številka leta 1971 (43. letnik, 5. številka) posvečena materinskemu dnevu.<ref name=":2" /> == Poznejše življenje in smrt == Leta 2003 je še zadnjič sodelovala z Zarjo.<ref name=":11" /> Naslednje leto se je upokojila in se preselila v Palm Harbor na [[Florida|Floridi]], kjer je že živela njena najstarejša hči, pediatrinja.<ref>{{Navedi splet|title=More calls for masks in Hillsborough schools|url=https://www.tampabay.com/news/gradebook/2020/07/06/more-calls-for-masks-in-the-hillsborough-county-schools/|website=Tampa Bay Times|accessdate=2026-05-03|language=en|first=Marlene|last=Sokol|date=6. julij 2020|trans-title=V šolah na Hillsboroughu več pozivov k nošenju mask}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/62209/records/69199123|title=Index to Public Records, 1994-2019|date=2020|language=Sl|trans-title=Indeks javnih zapisov, 1994–2019}}</ref><ref name=":9" /> Umrla je za 28. junija 2024 v Palm Harborju za rakom.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Obituary information for Emilia "Mimi" Razman|url=https://www.curlewhills.com/obituaries/obituary-listings?obId=32216608|website=www.curlewhills.com|accessdate=2026-05-02|language=en|trans-title=Osmrtnica za Emilio "Mimi" Razman|date=junij 2024}}</ref> Tam je bila tudi pokopana.<ref name=":0" /> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha" />{{DEFAULTSORT:Bucik Razman, Emilija }} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenske umetnice]] [[Kategorija:Slovenski kuharji]] [[Kategorija:Ameriški slikarji]] [[Kategorija:Ameriški kuharji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1935]] [[Kategorija:Umrli leta 2024]] 84cdxw4qd4txu3ebbvfve0u0wytgl34 6682864 6682816 2026-05-30T09:24:45Z Ihana Aneta 242446 6682864 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenska kuharica in slikarka (1935–2024)}} {{Infopolje Oseba}} '''Emilija Bucik Razman''',{{Efn|Znana je bila tudi pod imenoma Mimi Bucik-Razman in Emilia Bucik-Razman.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Slikar|slikarka]] in [[Ilustrator|ilustratorka]], * [[16. junij]] [[1935]], [[Gorica]], † [[28. junij]] [[2024]], [[Florida|Palm Harbor]]. == Otroštvo == Rodila se je 16. julija 1935 v [[Gorica|Gorici]] kot drugi otrok pobožne slovenske družine.<ref name=":0" /><ref name=":6" /> Njena mati je bila kmetica Emilija Makarovič (1909–2000), njen oče pa kmet Ivan Bucik (1902–1992), oba iz [[Kanalski Vrh|Kanalskega Vrha]].<ref name=":0" /><ref name=":6" /><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/60901/records/15026857?tid=&pid=&queryId=23843f8c-2d0e-4dd5-924e-df85942c06d7&usePUBJs=true|title=U.S., Social Security Applications and Claims Index, 1936-2007|trans-title=ZDA, indeks prijav in zahtevkov za socialno varnost, 1936-2007|language=En|date=5 Feb 2000}}</ref><ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/60901/records/20313900?_phcmd=u(%27https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/?name=ivan_bucik&birth=1902&searchMode=advanced&successSource=Search&queryId=1666f5f0-4ffb-49b9-8168-234c1aad306f%27,%27successSource%27)|title=U.S., Social Security Applications and Claims Index, 1936-2007|date=Nov 1992|trans-title=ZDA, indeks prijav in zahtevkov za socialno varnost, 1936-2007|language=En}}</ref> Imela je osem bratov in sester, od katerih je pet bratov in ena sestra dočakalo odraslost.<ref name=":6" /><ref name=":0" /> Odraščala je na domači kmetiji v Kanalskem Vrhu.<ref name=":6" /><ref name=":0" /> Študirala je slikarstvo na Akademiji upodobljajočih umetnosti (sedaj [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademija za likovno umetnost in oblikovanje]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]).<ref name=":2">{{Navedi novice|title=Materinsko številko Zarje krasijo slike slovenske umetnice|date=maj 1971|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBFU2ABI|language=Sl|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|page=27|volume=5}}</ref> == Delo == === Na slovenskih tleh === Po študiju se je vrnila na Primorsko, kjer se je ukvarjala predvsem s sakralno umetnostjo in slikanjem krajin.<ref name=":0" /><ref name=":2" /> Še mlada se je poročila. V zakonu je med letoma 1964 in 1967 rodila tri hčere.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/62882/records/14555814|title=Florida Voter Registration Records,1942-2023|date=28 september 2004|publisher=Florida Division of Elections|language=En|trans-title=Zapisniki registracije volivcev na Floridi, 1942-2023|location=Tallahassee, Florida}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61196/records/2934166?tid=&pid=&queryId=ff128f41-6e67-4ce8-9678-85ec570462f4&usePUBJs=true|title=ARC Title: Petitions For Naturalization, 1906-1991; NAI Number: M1285; Record Group Title: Records of District Courts of the United States, 1685-2009; Record Group Number: Rg 21|date=7 februar 1990|publisher=National Archives at Chicago|language=En|trans-title=Naslov ARC: Zahteve za naturalizacijo, 1906-1991; Številka NAI: M1285; Naslov skupine zapisov: Zapisi okrožnih sodišč Združenih držav, 1685-2009; Številka skupine zapisov: Rg 21|location=Chicago, Illinois}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61196/records/3171315?tid=&pid=&queryId=8c77439d-d1f2-4535-a9dd-3eef2c9380e6&usePUBJs=true|title=Petitions For Naturalization, 1906-1991; NAI Number: M1285; Record Group Title: Records of District Courts of the United States, 1685-2009; Record Group Number: Rg 21|date=29 Jan 1990|publisher=National Archives at Chicago|location=Chicago, Illinois|language=Sl|trans-title=Peticije za naturalizacijo, 1906–1991; številka NAI: M1285; naslov evidenčne skupine: Zapisi okrožnih sodišč Združenih držav Amerike, 1685–2009; številka evidenčne skupine: Rg 21}}</ref> V teh letih je naslikala več stropnih fresk v [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|frančiškanskem samostanu Kostanjevica]] pri [[Nova Gorica|Novi Gorici]].<ref name=":0" /> Poslikala je tudi več kapelic na [[Goriška statistična regija|Goriškem]].<ref name=":0" /> Slikala je tudi krajine [[Goriška statistična regija|Goriške]] in slovenske obale [[Jadransko morje|Jadranskega morja]].<ref name=":2" /> === V ZDA === Leta 1969 se je skupaj s hčerkami kot samohranilka preselila v ZDA.<ref name=":0" /> Odšla je v [[Chicago]], kjer sta že živela njena mlajša sestra, ki je v ZDA prišla kot hišna pomočnica, in kasneje postala prva voznica avtobusa v Chicagu,<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Slovenec, ki ga doma ne poznamo, v Ameriki pa je veljal za Michelangela|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/prosti-cas/slovenec-ki-ga-doma-ne-poznamo-v-ameriki-pa-je-veljal-za-michelangela-2758772/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-03|accessdate=2026-05-15|language=sl|last=Bucik Ozebek|first=Nataša}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61196/records/2315582|title=ARC Title: Petitions For Naturalization, 1906-1991; NAI Number: M1285; Record Group Title: Records of District Courts of the United States, 1685-2009; Record Group Number: Rg 21|date=2. marec 1964|publisher=National Archives at Chicago|last=Chicago, Illinois|trans-title=Naslov ARC: Zahteve za naturalizacijo, 1906-1991; Številka NAI: M1285; Naslov skupine zapisov: Zapisi okrožnih sodišč Združenih držav, 1685-2009; Številka skupine zapisov: Rg 21|language=En}}</ref> ter starejši brat [[Janko Bucik]], ki je delal kot oblikovalec pod imenom John Bucci.<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji : njihove sledi na Zemlji in v vesolju|last=Gobec|first=Edi|publisher=Družina|year=2015|isbn=978-961-04-0146-9|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/ProductFiles/slovenski-ameriski-izumitelji-in-inovatorji.pdf|others=prevedla Klementina Logar|language=Sl}}</ref><ref name=":10" /> Kasneje so se v ZDA preselili tudi njeni starši.<ref name=":7" /><ref name=":8" /> V Chicagu se je zaposlila kot kuharica, se čimer se je preživljala do upokojitve.<ref name=":0" /> Leta 1990 je postala ameriška državljanka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61196/records/3171284?tid=&pid=&queryId=a746739b-5ddf-4af7-8d33-9897ce0b5a09&usePUBJs=true|title=ARC Title: Petitions For Naturalization, 1906-1991; NAI Number: M1285; Record Group Title: Records of District Courts of the United States, 1685-2009; Record Group Number: Rg 21|publisher=National Archives at Chicago|trans-title=Naslov ARC: Zahteve za naturalizacijo, 1906-1991; Številka NAI: M1285; Naslov skupine zapisov: Zapisi okrožnih sodišč Združenih držav, 1685-2009; Številka skupine zapisov: Rg 21|language=En|location=Chicago, Illinois|date=31. maj 1990}}</ref> V prostem času je še naprej slikala. Upodabljala je predvsem krajine, tihožitja in prizore z divjimi živalmi, pa tudi nekaj portretov.<ref name=":0" /><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Slovenska slikarka na ameriški razstavi|date=marec 1972|page=32|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFH6EO37|newspaper=Rodna gruda|volume=3|language=sl|publisher=Slovenska izseljenska matica}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Gale Encyclopedia of Multicultural America : Volume 2|publisher=Gale Research|year=1995|page=1264|language=en|trans-title=Gale enciklopedija multikulturne Amerike, Zvezek 2|editor-last=Sheets|editor-first=Anna Jean}}</ref> Med drugimi je leta 1977 portretirala [[Marie Černe Prisland]], publicistko, urednico in soustonaviteljico Slovenske ženske zveze Amerike, ter naslikala sliko [[Friderik Baraga|Friderika Barage]] za cerkev svetega Jožefa v Jolietu, [[Illinois]] leta 1976.<ref>{{Navedi novice|title=Tribute To Our Founder Of S.W.U.|date=julij 1979|trans-title=Poklon naši ustanoviteljici|language=En|volume=7/8|page=2|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AF5P8ARB|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Participants|date=junij 1977|trans-title=Udeleženci|language=En|newspaper=Zarja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXWWEWXD|volume=6|publisher=Slovenian Women's Union of America|page=3}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovesna blagoslovitev Baragove slike|date=marec 1976|page=18|language=Sl|newspaper=Zarja|volume=3|publisher=Slovenian Women's Union of America|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDUPDTW9}}</ref> Emilijine krajine, ki so prikazovale slovensko pokrajino, so bile zelo priljubljene med Ameriškimi Slovenci.<ref name=":5" /><ref name=":3">{{Navedi novice|title=Slovenci v Chicagu - pozor!|date=1.11.1971|last=Fischinger|first=Metoda|page=2|publisher=J. Debevec|language=Sl|newspaper=Ameriška domovina|volume=209|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XUCIEF2B}}</ref> Februarja 1971 je imela uspešno razstavo svojih del v Slovenskem domu Bled v Chicagu.<ref name=":2" /><ref name=":3" /> Maja 1971 je imela razstavo svojih del v Clevelandu.<ref name=":2" /> Novembra 1971 je razstavljala tihožitja, krajine in portrete v kulturnem paviljonu mednarodne razstave na Navy Pieru v Chicagu.<ref name=":5" /> Aktivno se je vključila v slovensko skupnost v Chicagu. Za skupnost je za praznovanje Slovenskega dne v naslednjih letih izdelala odrske dekoracije in scenografijo, kot na primer sliko [[Bled|Bleda]] s cerkvico na otoku.<ref>{{Navedi novice|title=Uspelo praznovanje Slovenskega dneva|date=februar 1973|newspaper=Rodna gruda|publisher=Slovenska izseljenska matica|language=Sl|pages=30-31|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E8FDHUWA|volume=2}}</ref><ref name=":1">{{Navedi novice|title=Slovenski dan v Chicagu|date=marec 1982|last=Skamperle|first=Tone|page=25|publisher=Slovenska izseljenska matica|language=Sl|newspaper=Rodna gruda|volume=3|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLVIEJLN}}</ref> ==== SWUA in Zarja ==== Aprila 1971 je skupaj z sestro postala članica druge podružnice [[Slovenska ženska zveza|Slovenske ženske zveze Amerike]] (Slovenian Women's Union of America, kasnejša Slovenian Union of America) v Chicagu.<ref name=":2" /><ref name=":4">{{Navedi novice|title=Dopisi|date=maj 1971|last=Arko|first=Krista|page=27|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBFU2ABI|newspaper=Zarja|language=Sl|publisher=Slovenian Women's Union of America|volume=5}}</ref> S tem se je začelo njeno več kot tridesetletno sodelovanje z časopisom [[Zarja (1929)|Zarja]] (The Dawn), ki ga je izdajala zveza, pod uredništvom [[Corinne Novak-Leskovar]].<ref name=":2" /><ref name=":11">{{Navedi novice|title="God’s Corner" - Bogov kot|date=november 2003|language=Sl|newspaper=Zarja|page=6|volume=6|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEB7UCIX|publisher=Slovenian Women's Union of America}}</ref> Prva številka Zarje, ki jo je opremila s svojimi ilustracijami je bila majska številka leta 1971 (43. letnik, 5. številka) posvečena materinskemu dnevu.<ref name=":2" /> == Poznejše življenje in smrt == Leta 2003 je še zadnjič sodelovala z Zarjo.<ref name=":11" /> Naslednje leto se je upokojila in se preselila v Palm Harbor na [[Florida|Floridi]], kjer je že živela njena najstarejša hči, pediatrinja.<ref>{{Navedi splet|title=More calls for masks in Hillsborough schools|url=https://www.tampabay.com/news/gradebook/2020/07/06/more-calls-for-masks-in-the-hillsborough-county-schools/|website=Tampa Bay Times|accessdate=2026-05-03|language=en|first=Marlene|last=Sokol|date=6. julij 2020|trans-title=V šolah na Hillsboroughu več pozivov k nošenju mask}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/62209/records/69199123|title=Index to Public Records, 1994-2019|date=2020|language=Sl|trans-title=Indeks javnih zapisov, 1994–2019}}</ref><ref name=":9" /> Umrla je za 28. junija 2024 v Palm Harborju za rakom.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Obituary information for Emilia "Mimi" Razman|url=https://www.curlewhills.com/obituaries/obituary-listings?obId=32216608|website=www.curlewhills.com|accessdate=2026-05-02|language=en|trans-title=Osmrtnica za Emilio "Mimi" Razman|date=junij 2024}}</ref> Tam je bila tudi pokopana.<ref name=":0" /> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha" />{{DEFAULTSORT:Bucik Razman, Emilija }} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenske umetnice]] [[Kategorija:Slovenski kuharji]] [[Kategorija:Ameriški slikarji]] [[Kategorija:Ameriški kuharji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1935]] [[Kategorija:Umrli leta 2024]] 1cny1km5706mldajspydmmo3wy0fx97 Corinne Novak-Leskovar 0 602230 6682666 6682561 2026-05-29T15:22:04Z Ihana Aneta 242446 6682666 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|ameriška urednica časopisa slovenskega porekla (1927–2021)}} {{Infopolje Oseba|parents=Albina Ana Križman ([[Albina Novak]]) (mati)|spouse=[[Ludvik Leskovar]] (poročen 1955–umrl 1983)}} '''Corinne Novak-Leskovar''', [[Američani|ameriška]] [[Urednik|urednica]] časopisa [[Slovenci|slovenskega porekla]], * [[9. oktober]] [[1927]], [[Cleveland, Ohio|Cleveland]], † [[2. april]] [[2021]], [[Chicago]]. == Otroštvo == Rojena je bila 9. oktobra 1927 v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]] kot najstarejši otrok v slovenski imigrantski družini. Njena mati je bila uradnica Albina Ana Križman (1900–1971) iz [[Ribnica|Ribnice]], kasnejša urednica časopisa, znana kot [[Albina Novak]], njen oče pa uradnik slovenskega porekla Rudolph Novak (1899–1945) rojen v Clevelandu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Cleveland, Ohio, City Directory, 1928|year=1928|location=Cleveland, Ohio|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/2469/records/292520647?tid=&pid=&queryId=b56806af-11ce-4035-b517-95a36167aef7&usePUBJs=true|language=En|trans-title=Cleveland, Ohio, Mestni adresar, 1928|page=2303}}</ref> Imela je osemnajst let mlajšo sestro.<ref name=":4" /> Ko je imela eno leto leto, je njena mati postala članica [[Slovenska ženska zveza|Slovenske ženske zveze Amerike]] (Slovenian Women's Union of America, kasnejša Slovenian Union of America). Pet let kasneje je njena mati prevzela službo urednice zvezinega časopisa [[Zarja (1929)|Zarja]], kjer je ostala zaposlena naslednjih devetnajst let. Albina je Corinne že zgodaj vpeljevala v delo na časopisu. Po osnovnem šolanju se je Corinne vpisala na Notre Dame Academy v Clevelandu, kjer je leta 1945 maturirala.<ref>{{Navedi knjigo|title=Tower Memories|location=Cleveland, Ohio,|trans-title=Spomini stolpa|language=En|publisher=Notre Dame Academy|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/imageviewer/collections/1265/images/1265_b910166-00088?rc=&queryId=9e34d0c0-17da-40cc-9f4e-db7201b4cc00&usePUB=true&usePUBJs=true&pId=1410549050|page=85}}</ref> Po srednji šoli se je vpisala na univerzo Kolorado (University of Colorado, Boulder) v [[Kolorado|Koloradu]], kjer je diplomirala.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.newtraditionfunerals.com/obituary/Corinne-Leskovar#obituary|title=Official Obituary of Corinne Leskovar|date=April 2021|trans-title=Uradna osmrtnica za Corinne Leskovar}}</ref> Skozi srednjo šolo in univerzo je Corinne pri materi delala kot pripravnica.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=A pen writing Slovenian melodies|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/a-pen-writing-slovenian-melodies/351643|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=En|date=23. november 2014|last=Magazine Zarja – The Dawn|trans-title=Pero, ki piše slovenske melodije}}</ref> == Delo == [[Slika:Corinne Novak-Leskovar z guvernerjem Illinoisa.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne) gosti guvernerja Illinoisa Otta Kernerja in njegovo ženo Heleno Cermak z potico na proslavi Slovenskega dne v Chicagu leta 1962.]] === Zarja === Po diplomi se zaposlila kot uradnica v mestni upravi Clevelanda.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/62308/records/205898761?tid=&pid=&queryId=e5551051-2780-4285-a90a-e298b39748e3&usePUBJs=true|title=Seventeenth Census of the United States, 1950; Year: 1950; Census Place: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Roll: 3412; Page: 74; Enumeration District: 92-319|publisher=National Archives at Washington, DC|location=Washington, D.C|language=En|trans-title=Sedemnajsti popis prebivalstva Združenih držav Amerike, 1950; Leto: 1950; Kraj popisa: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Zvezek: 3412; Stran: 74; Popisno okrožje: 92–319|date=1950}}</ref> Poleg tega je bila zaposlena tudi v uredništvu Zarje. Leta 1952 je njena mama postala predsednica Zveze, zato se je mesto urednice izpraznilo. Tako je Corinne, ki je pri časipisu delala že od otroštva dobila služno urednice, ki jo je opravljala več kot pet desetletji.<ref name=":1" /> Kmalu za tem se je z že odovelo mamo in mlajšo sestro preselila v [[Chicago]]; z njo se je selilo tudi uredništvo Zarje.<ref name=":0" /> Hitro se je vključila v slovenski skupnosti če Chicagu in v župnijo svetega Štefana. Pridružila se je cerkvenemu pevskemu zboru. V Chicagu je spoznala slovenskega odvetnika [[Ludvik Leskovar|Ludvika Leskovarja]] (1916–1983) iz [[Oplotnica|Oplotnice]], ki se je v ZDA priselil leta 1950, in se z njim 19. novembra 1955 poročila.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Anras – 4. del|url=https://www.zaveza.si/zaveza/anras-4-del/|date=2023-03-28|accessdate=2026-05-07|language=Sl|publisher=Nova Slovenska zaveza|last=Žižek|first=Slavko}}</ref><ref name=":3">{{Navedi novice|title=Novice iz Chicaga|date=23.11.1955|newspaper=Ameriška domovina|volume=226|publisher=J. Debevec|page=2|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZJV0A0D}}</ref><ref name=":2" /> Ob poroki sta med drugimi dobila brzojavne čestitke tedanjega papeža [[Papež Pij XII.|Pija XI]]., [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]], tedanjega guvernerja Ohia, ter drugih.<ref name=":3" /> V zakonu je rodila hčer in sina.<ref name=":0" /> Pod njenim uredništvom je z Zarjo sodelovalo veliko umetnic slovenskega porekla, med drugimi slikarka [[Emilija Bucik Razman|Emilija Bucik Ražman]],<ref name=":22">{{Navedi novice|title=Materinsko številko Zarje krasijo slike slovenske umetnice|date=maj 1971|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBFU2ABI|language=Sl|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|page=27|volume=5}}</ref> ilustratorka [[Nancy Bukovnik]], slikarka [[Mary Foys Lauretig]],<ref>{{Navedi novice|title=Collector s plate by Mary Foys Lauretig, Vice-President of Br. 2, Chicago, Illinois|date=September 1982|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQ5S35VZ|language=En|trans-title=Zbirateljski krožnik, delo Mary Foys Lauretig, podpredsednice Veje 2, Chicago, Illinois|page=1|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|volume=9}}</ref> slikarka in ilustratorka [[Lucija Brulc Dragovan]], slikarka [[Lillian Brulc]], slikarka in lastnica umetniške galerije [[Vlasta Tekavec Radisek]] in druge. === Radio === Lud in Corinne sta imela ključno vlogo pri krepitvi slovenščine v skupnosti Heart of Chicago in župniji sv. Štefana. Lud in Corinne sta več kot 35 let vodila Slovenski radijski program, tedenski radijski program z najljubšo slovensko glasbo, novicami iz skupnosti in željami poslušalcev, na podlagi katerega sta organizirala Slovensko-ameriški radijski klub. Bila sta vodilna vizija in gonilna sila neštetih kulturnih in državljanskih dogodkov, vključno z letnim praznovanjem slovesnosti ob dnevu slovenstva. Po Ludovi smrti je Corinne še naprej prispevala svojo energijo in ustvarjalnost k rastoči slovenski skupnosti, še posebej pri ustanovitvi vitalnega Slovenskega kulturnega centra v Lemontu v Illinoisu. <ref name=":0" /> [[Slika:Najbolj prizadevne odbornice Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne, stoji) skupaj z najbolj prizadevnimi odbornicami Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966]] === Folklora === Zelo se je zanimala za slovenski ljudski ples. Ustanovila združenje plesnih skupin Slovenian American Folk Dancers (Slovensko ameriški ljudski plesalci). Vztrajala je, da morajo biti plesalci oblečeni v pristne kostume iz slovenskih regij, zato je na službenih potovanjih v Slovenijo in prek svojih slovenskih poznanstev iskala materiale in dodatke. Plesne skupine so pod njenim vodstvom nastopale po ZDA in Kanadi. so nastopale na kulturnih dogodkih po Združenih državah Amerike in Kanadi. <ref name=":0" /> == Poznejše življenje in smrt == Po upokojitvi leta 2006 je občasno še vedno prispevala članke za Zarjo in Ameriško domovino. Umrla je v spanju na veliki petek, 2. aprila 2021, v Chicagu.<ref name=":0" /> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Novak-Leskovar, Corinne}} [[Kategorija:Ameriški uredniki]] 0uazjdtidvn4ttcuz7orncuhitlaz7o 6682677 6682666 2026-05-29T15:56:17Z Ihana Aneta 242446 6682677 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|ameriška urednica časopisa slovenskega porekla (1927–2021)}} {{Infopolje Oseba|parents=Albina Ana Križman ([[Albina Novak]]) (mati)|spouse=[[Ludvik Leskovar]] (poročen 1955–umrl 1983)}} '''Corinne Novak-Leskovar''', [[Američani|ameriška]] [[Urednik|urednica]] časopisa [[Slovenci|slovenskega porekla]], * [[9. oktober]] [[1927]], [[Cleveland, Ohio|Cleveland]], † [[2. april]] [[2021]], [[Chicago]]. == Otroštvo == Rojena je bila 9. oktobra 1927 v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]] kot najstarejši otrok v slovenski imigrantski družini. Njena mati je bila uradnica Albina Ana Križman (1900–1971) iz [[Ribnica|Ribnice]], kasnejša urednica časopisa, znana kot [[Albina Novak]], njen oče pa uradnik slovenskega porekla Rudolph Novak (1899–1945) rojen v Clevelandu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Cleveland, Ohio, City Directory, 1928|year=1928|location=Cleveland, Ohio|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/2469/records/292520647?tid=&pid=&queryId=b56806af-11ce-4035-b517-95a36167aef7&usePUBJs=true|language=En|trans-title=Cleveland, Ohio, Mestni adresar, 1928|page=2303}}</ref> Imela je osemnajst let mlajšo sestro.<ref name=":4" /> Ko je imela eno leto leto, je njena mati postala članica [[Slovenska ženska zveza|Slovenske ženske zveze Amerike]] (Slovenian Women's Union of America, kasnejša Slovenian Union of America). Pet let kasneje je njena mati prevzela službo urednice zvezinega časopisa [[Zarja (1929)|Zarja]], kjer je ostala zaposlena naslednjih devetnajst let. Albina je Corinne že zgodaj vpeljevala v delo na časopisu. Po osnovni šoli se je Corinne šolala na Notre Dame Academy v Clevelandu, kjer je leta 1945 maturirala.<ref>{{Navedi knjigo|title=Tower Memories|location=Cleveland, Ohio,|trans-title=Spomini stolpa|language=En|publisher=Notre Dame Academy|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/imageviewer/collections/1265/images/1265_b910166-00088?rc=&queryId=9e34d0c0-17da-40cc-9f4e-db7201b4cc00&usePUB=true&usePUBJs=true&pId=1410549050|page=85}}</ref> Leta 1947 se je vpisala na univerzo Kolorado (University of Colorado, Boulder) v [[Kolorado|Koloradu]], kjer je leta 1949 diplomirala.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.newtraditionfunerals.com/obituary/Corinne-Leskovar#obituary|title=Official Obituary of Corinne Leskovar|date=April 2021|trans-title=Uradna osmrtnica za Corinne Leskovar}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Who's Who of American Women|publisher=Central Missouri State College|page=588|url=https://archive.org/details/whoswhoofamerica0002vari/page/588/mode/2up|trans-title=Kdo je kdo od ameriških žensk|edition=2.|volume=2.|language=En}}</ref> Skozi srednjo šolo in univerzo je Corinne pri materi delala kot pripravnica.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=A pen writing Slovenian melodies|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/a-pen-writing-slovenian-melodies/351643|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=En|date=23. november 2014|last=Magazine Zarja – The Dawn|trans-title=Pero, ki piše slovenske melodije}}</ref> == Delo == [[Slika:Corinne Novak-Leskovar z guvernerjem Illinoisa.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne) gosti guvernerja Illinoisa Otta Kernerja in njegovo ženo Heleno Cermak z potico na proslavi Slovenskega dne v Chicagu leta 1962.]] === Zarja === Po diplomi se zaposlila kot uradnica v mestni upravi Clevelanda.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/62308/records/205898761?tid=&pid=&queryId=e5551051-2780-4285-a90a-e298b39748e3&usePUBJs=true|title=Seventeenth Census of the United States, 1950; Year: 1950; Census Place: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Roll: 3412; Page: 74; Enumeration District: 92-319|publisher=National Archives at Washington, DC|location=Washington, D.C|language=En|trans-title=Sedemnajsti popis prebivalstva Združenih držav Amerike, 1950; Leto: 1950; Kraj popisa: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Zvezek: 3412; Stran: 74; Popisno okrožje: 92–319|date=1950}}</ref> Poleg tega je bila zaposlena tudi v uredništvu Zarje. Leta 1952 je njena mama postala predsednica Zveze, zato se je mesto urednice izpraznilo. Tako je Corinne, ki je pri časipisu delala že od otroštva dobila služno urednice, ki jo je opravljala več kot pet desetletji.<ref name=":1" /> Kmalu za tem se je z že odovelo mamo in mlajšo sestro preselila v [[Chicago]]; z njo se je selilo tudi uredništvo Zarje.<ref name=":0" /> Hitro se je vključila v slovenski skupnosti če Chicagu in v župnijo svetega Štefana. Pridružila se je cerkvenemu pevskemu zboru. V Chicagu je spoznala slovenskega odvetnika [[Ludvik Leskovar|Ludvika Leskovarja]] (1916–1983) iz [[Oplotnica|Oplotnice]], ki se je v ZDA priselil leta 1950, in se z njim 19. novembra 1955 poročila.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Anras – 4. del|url=https://www.zaveza.si/zaveza/anras-4-del/|date=2023-03-28|accessdate=2026-05-07|language=Sl|publisher=Nova Slovenska zaveza|last=Žižek|first=Slavko}}</ref><ref name=":3">{{Navedi novice|title=Novice iz Chicaga|date=23.11.1955|newspaper=Ameriška domovina|volume=226|publisher=J. Debevec|page=2|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZJV0A0D}}</ref><ref name=":2" /> Ob poroki sta med drugimi dobila brzojavne čestitke tedanjega papeža [[Papež Pij XII.|Pija XI]]., [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]], tedanjega guvernerja Ohia, ter drugih.<ref name=":3" /> V zakonu je rodila hčer in sina.<ref name=":0" /> Pod njenim uredništvom je z Zarjo sodelovalo veliko umetnic slovenskega porekla, med drugimi slikarka [[Emilija Bucik Razman|Emilija Bucik Ražman]],<ref name=":22">{{Navedi novice|title=Materinsko številko Zarje krasijo slike slovenske umetnice|date=maj 1971|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBFU2ABI|language=Sl|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|page=27|volume=5}}</ref> ilustratorka [[Nancy Bukovnik]], slikarka [[Mary Foys Lauretig]],<ref>{{Navedi novice|title=Collector s plate by Mary Foys Lauretig, Vice-President of Br. 2, Chicago, Illinois|date=September 1982|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQ5S35VZ|language=En|trans-title=Zbirateljski krožnik, delo Mary Foys Lauretig, podpredsednice Veje 2, Chicago, Illinois|page=1|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|volume=9}}</ref> slikarka in ilustratorka [[Lucija Brulc Dragovan]], slikarka [[Lillian Brulc]], slikarka in lastnica umetniške galerije [[Vlasta Tekavec Radisek]] in druge. === Radio === Lud in Corinne sta imela ključno vlogo pri krepitvi slovenščine v skupnosti Heart of Chicago in župniji sv. Štefana. Lud in Corinne sta več kot 35 let vodila Slovenski radijski program, tedenski radijski program z najljubšo slovensko glasbo, novicami iz skupnosti in željami poslušalcev, na podlagi katerega sta organizirala Slovensko-ameriški radijski klub. Bila sta vodilna vizija in gonilna sila neštetih kulturnih in državljanskih dogodkov, vključno z letnim praznovanjem slovesnosti ob dnevu slovenstva. Po Ludovi smrti je Corinne še naprej prispevala svojo energijo in ustvarjalnost k rastoči slovenski skupnosti, še posebej pri ustanovitvi vitalnega Slovenskega kulturnega centra v Lemontu v Illinoisu.<ref name=":0" /> Več desetletji je opravljala službo radijske napovedovalke ob slovenski radijski uri.<ref>{{Navedi knjigo|title=From Slovenia - to America|year=1978|location=Chicago, Illinois|page=85|url=https://archive.org/details/fromsloveniatoam0000unse/page/84/mode/2up|editor-last=Černe Prisland|editor-first=Marie|editor-link=Marie Černe Prisland|language=En|trans-title=Iz Slovenije - v Ameriko|publisher=Slovenian Women's Union of America|cobiss=20796672}}</ref> [[Slika:Najbolj prizadevne odbornice Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne, stoji) skupaj z najbolj prizadevnimi odbornicami Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966]] === Folklora === Zelo se je zanimala za slovenski ljudski ples. Ustanovila združenje plesnih skupin Slovenian American Folk Dancers (Slovensko ameriški ljudski plesalci). Vztrajala je, da morajo biti plesalci oblečeni v pristne kostume iz slovenskih regij, zato je na službenih potovanjih v Slovenijo in prek svojih slovenskih poznanstev iskala materiale in dodatke. Plesne skupine so pod njenim vodstvom nastopale po ZDA in Kanadi. so nastopale na kulturnih dogodkih po Združenih državah Amerike in Kanadi. <ref name=":0" /> == Poznejše življenje in smrt == Po upokojitvi leta 2006 je občasno še vedno prispevala članke za Zarjo in Ameriško domovino. Umrla je v spanju na veliki petek, 2. aprila 2021, v Chicagu.<ref name=":0" /> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Novak-Leskovar, Corinne}} [[Kategorija:Ameriški uredniki]] h7gv4j6lldkpjb5jvi5m652wdqzxvqe 6682829 6682677 2026-05-30T07:29:21Z Ihana Aneta 242446 6682829 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|ameriška urednica časopisa slovenskega porekla (1927–2021)}} {{Infopolje Oseba|parents=Albina Ana Križman ([[Albina Novak]]) (mati)|spouse=[[Ludvik Leskovar]] (poročen 1955–umrl 1983)}} '''Corinne Novak-Leskovar''', [[Američani|ameriška]] [[Urednik|urednica]] časopisa [[Slovenci|slovenskega porekla]], * [[9. oktober]] [[1927]], [[Cleveland, Ohio|Cleveland]], † [[2. april]] [[2021]], [[Chicago]]. == Otroštvo == Rojena je bila 9. oktobra 1927 v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]] kot najstarejši otrok v slovenski imigrantski družini. Njena mati je bila uradnica Albina Ana Križman (1900–1971) iz [[Ribnica|Ribnice]], kasnejša urednica časopisa, znana kot [[Albina Novak]], njen oče pa uradnik slovenskega porekla Rudolph Novak (1899–1945) rojen v Clevelandu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Cleveland, Ohio, City Directory, 1928|year=1928|location=Cleveland, Ohio|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/2469/records/292520647?tid=&pid=&queryId=b56806af-11ce-4035-b517-95a36167aef7&usePUBJs=true|language=En|trans-title=Cleveland, Ohio, Mestni adresar, 1928|page=2303}}</ref> Imela je osemnajst let mlajšo sestro.<ref name=":4" /> Ko je imela eno leto leto, je njena mati postala članica [[Slovenska ženska zveza|Slovenske ženske zveze Amerike]] (Slovenian Women's Union of America, kasnejša Slovenian Union of America). Pet let kasneje je njena mati prevzela službo urednice zvezinega časopisa [[Zarja (1929)|Zarja]], kjer je ostala zaposlena naslednjih devetnajst let. Albina je Corinne že zgodaj vpeljevala v delo na časopisu. Po osnovni šoli se je Corinne šolala na Notre Dame Academy v Clevelandu, kjer je leta 1945 maturirala.<ref>{{Navedi knjigo|title=Tower Memories|location=Cleveland, Ohio,|trans-title=Spomini stolpa|language=En|publisher=Notre Dame Academy|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/imageviewer/collections/1265/images/1265_b910166-00088?rc=&queryId=9e34d0c0-17da-40cc-9f4e-db7201b4cc00&usePUB=true&usePUBJs=true&pId=1410549050|page=85}}</ref> Leta 1947 se je vpisala na univerzo Kolorado (University of Colorado, Boulder) v [[Kolorado|Koloradu]], kjer je leta 1949 diplomirala.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.newtraditionfunerals.com/obituary/Corinne-Leskovar#obituary|title=Official Obituary of Corinne Leskovar|date=April 2021|trans-title=Uradna osmrtnica za Corinne Leskovar}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Who's Who of American Women|publisher=Central Missouri State College|page=588|url=https://archive.org/details/whoswhoofamerica0002vari/page/588/mode/2up|trans-title=Kdo je kdo od ameriških žensk|edition=2.|volume=2.|language=En}}</ref> Skozi srednjo šolo in univerzo je Corinne pri materi delala kot pripravnica.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=A pen writing Slovenian melodies|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/a-pen-writing-slovenian-melodies/351643|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=En|date=23. november 2014|last=Magazine Zarja – The Dawn|trans-title=Pero, ki piše slovenske melodije}}</ref> == Delo == [[Slika:Corinne Novak-Leskovar z guvernerjem Illinoisa.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne) gosti guvernerja Illinoisa Otta Kernerja in njegovo soprogo Heleno Cermak z potico na proslavi Slovenskega dne v Chicagu leta 1962.]] === Zarja === Po diplomi se zaposlila kot uradnica v mestni upravi Clevelanda.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/62308/records/205898761?tid=&pid=&queryId=e5551051-2780-4285-a90a-e298b39748e3&usePUBJs=true|title=Seventeenth Census of the United States, 1950; Year: 1950; Census Place: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Roll: 3412; Page: 74; Enumeration District: 92-319|publisher=National Archives at Washington, DC|location=Washington, D.C|language=En|trans-title=Sedemnajsti popis prebivalstva Združenih držav Amerike, 1950; Leto: 1950; Kraj popisa: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Zvezek: 3412; Stran: 74; Popisno okrožje: 92–319|date=1950}}</ref> Poleg tega je bila zaposlena tudi v uredništvu Zarje. Leta 1952 je njena mama postala predsednica Zveze, zato se je mesto urednice izpraznilo. Tako je Corinne, ki je pri časipisu delala že od otroštva dobila služno urednice, ki jo je opravljala več kot pet desetletji.<ref name=":1" /> Kmalu za tem se je z že odovelo mamo in mlajšo sestro preselila v [[Chicago]]; z njo se je selilo tudi uredništvo Zarje.<ref name=":0" /> Hitro se je vključila v slovenski skupnosti če Chicagu in v župnijo svetega Štefana. Pridružila se je cerkvenemu pevskemu zboru. V Chicagu je spoznala slovenskega odvetnika [[Ludvik Leskovar|Ludvika Leskovarja]] (1916–1983) iz [[Oplotnica|Oplotnice]], ki se je v ZDA priselil leta 1950, in se z njim 19. novembra 1955 poročila.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Anras – 4. del|url=https://www.zaveza.si/zaveza/anras-4-del/|date=2023-03-28|accessdate=2026-05-07|language=Sl|publisher=Nova Slovenska zaveza|last=Žižek|first=Slavko}}</ref><ref name=":3">{{Navedi novice|title=Novice iz Chicaga|date=23.11.1955|newspaper=Ameriška domovina|volume=226|publisher=J. Debevec|page=2|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZJV0A0D}}</ref><ref name=":2" /> Ob poroki sta med drugimi dobila brzojavne čestitke tedanjega papeža [[Papež Pij XII.|Pija XI]]., [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]], tedanjega guvernerja Ohia, ter drugih.<ref name=":3" /> V zakonu je rodila hčer in sina.<ref name=":0" /> Pod njenim uredništvom je z Zarjo sodelovalo veliko umetnic slovenskega porekla, med drugimi slikarka [[Emilija Bucik Razman|Emilija Bucik Ražman]],<ref name=":22">{{Navedi novice|title=Materinsko številko Zarje krasijo slike slovenske umetnice|date=maj 1971|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBFU2ABI|language=Sl|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|page=27|volume=5}}</ref> ilustratorka [[Nancy Bukovnik]], slikarka [[Mary Foys Lauretig]],<ref>{{Navedi novice|title=Collector s plate by Mary Foys Lauretig, Vice-President of Br. 2, Chicago, Illinois|date=September 1982|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQ5S35VZ|language=En|trans-title=Zbirateljski krožnik, delo Mary Foys Lauretig, podpredsednice Veje 2, Chicago, Illinois|page=1|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|volume=9}}</ref> slikarka in ilustratorka [[Lucija Brulc Dragovan]], slikarka [[Lillian Brulc]], slikarka in lastnica umetniške galerije [[Vlasta Tekavec Radisek]] in druge. === Radio === Lud in Corinne sta imela ključno vlogo pri krepitvi slovenščine v skupnosti Heart of Chicago in župniji sv. Štefana. Lud in Corinne sta več kot 35 let vodila Slovenski radijski program, tedenski radijski program z najljubšo slovensko glasbo, novicami iz skupnosti in željami poslušalcev, na podlagi katerega sta organizirala Slovensko-ameriški radijski klub. Bila sta vodilna vizija in gonilna sila neštetih kulturnih in državljanskih dogodkov, vključno z letnim praznovanjem slovesnosti ob dnevu slovenstva. Po Ludovi smrti je Corinne še naprej prispevala svojo energijo in ustvarjalnost k rastoči slovenski skupnosti, še posebej pri ustanovitvi vitalnega Slovenskega kulturnega centra v Lemontu v Illinoisu.<ref name=":0" /> Več desetletji je opravljala službo radijske napovedovalke ob slovenski radijski uri.<ref>{{Navedi knjigo|title=From Slovenia - to America|year=1978|location=Chicago, Illinois|page=85|url=https://archive.org/details/fromsloveniatoam0000unse/page/84/mode/2up|editor-last=Černe Prisland|editor-first=Marie|editor-link=Marie Černe Prisland|language=En|trans-title=Iz Slovenije - v Ameriko|publisher=Slovenian Women's Union of America|cobiss=20796672}}</ref> Z njo sta pri tem sodelovala tudi mož, hči, kasnejša pravnica, in sin. [[Slika:Najbolj prizadevne odbornice Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne, stoji) skupaj z najbolj prizadevnimi odbornicami Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966]] === Folklora === Zelo se je zanimala za slovenski ljudski ples. Ustanovila združenje plesnih skupin Slovenian American Folk Dancers (Slovensko ameriški ljudski plesalci). Vztrajala je, da morajo biti plesalci oblečeni v pristne kostume iz slovenskih regij, zato je na službenih potovanjih v Slovenijo in prek svojih slovenskih poznanstev iskala materiale in dodatke. Plesne skupine so pod njenim vodstvom nastopale po ZDA in Kanadi. so nastopale na kulturnih dogodkih po Združenih državah Amerike in Kanadi. <ref name=":0" /> == Poznejše življenje in smrt == Po upokojitvi leta 2006 je občasno še vedno prispevala članke za Zarjo in Ameriško domovino. Umrla je v spanju na veliki petek, 2. aprila 2021, v Chicagu.<ref name=":0" /> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Novak-Leskovar, Corinne}} [[Kategorija:Ameriški uredniki]] q4ccxfdrxudv1khhkxd76zs59do2u1p 6682831 6682829 2026-05-30T07:32:49Z Ihana Aneta 242446 6682831 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|ameriška urednica časopisa slovenskega porekla (1927–2021)}} {{Infopolje Oseba|image=|caption=Corinne Novak-Leskovar leta 1966|image_size=150px|parents=Albina Ana Križman ([[Albina Novak]]) (mati)|spouse=[[Ludvik Leskovar]] (poročen 1955–umrl 1983)}} '''Corinne Novak-Leskovar''', [[Američani|ameriška]] [[Urednik|urednica]] časopisa [[Slovenci|slovenskega porekla]], * [[9. oktober]] [[1927]], [[Cleveland, Ohio|Cleveland]], † [[2. april]] [[2021]], [[Chicago]]. == Otroštvo == Rojena je bila 9. oktobra 1927 v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]] kot najstarejši otrok v slovenski imigrantski družini. Njena mati je bila uradnica Albina Ana Križman (1900–1971) iz [[Ribnica|Ribnice]], kasnejša urednica časopisa, znana kot [[Albina Novak]], njen oče pa uradnik slovenskega porekla Rudolph Novak (1899–1945) rojen v Clevelandu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Cleveland, Ohio, City Directory, 1928|year=1928|location=Cleveland, Ohio|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/2469/records/292520647?tid=&pid=&queryId=b56806af-11ce-4035-b517-95a36167aef7&usePUBJs=true|language=En|trans-title=Cleveland, Ohio, Mestni adresar, 1928|page=2303}}</ref> Imela je osemnajst let mlajšo sestro.<ref name=":4" /> Ko je imela eno leto leto, je njena mati postala članica [[Slovenska ženska zveza|Slovenske ženske zveze Amerike]] (Slovenian Women's Union of America, kasnejša Slovenian Union of America). Pet let kasneje je njena mati prevzela službo urednice zvezinega časopisa [[Zarja (1929)|Zarja]], kjer je ostala zaposlena naslednjih devetnajst let. Albina je Corinne že zgodaj vpeljevala v delo na časopisu. Po osnovni šoli se je Corinne šolala na Notre Dame Academy v Clevelandu, kjer je leta 1945 maturirala.<ref>{{Navedi knjigo|title=Tower Memories|location=Cleveland, Ohio,|trans-title=Spomini stolpa|language=En|publisher=Notre Dame Academy|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/imageviewer/collections/1265/images/1265_b910166-00088?rc=&queryId=9e34d0c0-17da-40cc-9f4e-db7201b4cc00&usePUB=true&usePUBJs=true&pId=1410549050|page=85}}</ref> Leta 1947 se je vpisala na univerzo Kolorado (University of Colorado, Boulder) v [[Kolorado|Koloradu]], kjer je leta 1949 diplomirala.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.newtraditionfunerals.com/obituary/Corinne-Leskovar#obituary|title=Official Obituary of Corinne Leskovar|date=April 2021|trans-title=Uradna osmrtnica za Corinne Leskovar}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Who's Who of American Women|publisher=Central Missouri State College|page=588|url=https://archive.org/details/whoswhoofamerica0002vari/page/588/mode/2up|trans-title=Kdo je kdo od ameriških žensk|edition=2.|volume=2.|language=En}}</ref> Skozi srednjo šolo in univerzo je Corinne pri materi delala kot pripravnica.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=A pen writing Slovenian melodies|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/a-pen-writing-slovenian-melodies/351643|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=En|date=23. november 2014|last=Magazine Zarja – The Dawn|trans-title=Pero, ki piše slovenske melodije}}</ref> == Delo == [[Slika:Corinne Novak-Leskovar z guvernerjem Illinoisa.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne) gosti guvernerja Illinoisa Otta Kernerja in njegovo soprogo Heleno Cermak z potico na proslavi Slovenskega dne v Chicagu leta 1962.]] === Zarja === Po diplomi se zaposlila kot uradnica v mestni upravi Clevelanda.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/62308/records/205898761?tid=&pid=&queryId=e5551051-2780-4285-a90a-e298b39748e3&usePUBJs=true|title=Seventeenth Census of the United States, 1950; Year: 1950; Census Place: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Roll: 3412; Page: 74; Enumeration District: 92-319|publisher=National Archives at Washington, DC|location=Washington, D.C|language=En|trans-title=Sedemnajsti popis prebivalstva Združenih držav Amerike, 1950; Leto: 1950; Kraj popisa: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Zvezek: 3412; Stran: 74; Popisno okrožje: 92–319|date=1950}}</ref> Poleg tega je bila zaposlena tudi v uredništvu Zarje. Leta 1952 je njena mama postala predsednica Zveze, zato se je mesto urednice izpraznilo. Tako je Corinne, ki je pri časipisu delala že od otroštva dobila služno urednice, ki jo je opravljala več kot pet desetletji.<ref name=":1" /> Kmalu za tem se je z že odovelo mamo in mlajšo sestro preselila v [[Chicago]]; z njo se je selilo tudi uredništvo Zarje.<ref name=":0" /> Hitro se je vključila v slovenski skupnosti če Chicagu in v župnijo svetega Štefana. Pridružila se je cerkvenemu pevskemu zboru. V Chicagu je spoznala slovenskega odvetnika [[Ludvik Leskovar|Ludvika Leskovarja]] (1916–1983) iz [[Oplotnica|Oplotnice]], ki se je v ZDA priselil leta 1950, in se z njim 19. novembra 1955 poročila.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Anras – 4. del|url=https://www.zaveza.si/zaveza/anras-4-del/|date=2023-03-28|accessdate=2026-05-07|language=Sl|publisher=Nova Slovenska zaveza|last=Žižek|first=Slavko}}</ref><ref name=":3">{{Navedi novice|title=Novice iz Chicaga|date=23.11.1955|newspaper=Ameriška domovina|volume=226|publisher=J. Debevec|page=2|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZJV0A0D}}</ref><ref name=":2" /> Ob poroki sta med drugimi dobila brzojavne čestitke tedanjega papeža [[Papež Pij XII.|Pija XI]]., [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]], tedanjega guvernerja Ohia, ter drugih.<ref name=":3" /> V zakonu je rodila hčer in sina.<ref name=":0" /> Pod njenim uredništvom je z Zarjo sodelovalo veliko umetnic slovenskega porekla, med drugimi slikarka [[Emilija Bucik Razman|Emilija Bucik Ražman]],<ref name=":22">{{Navedi novice|title=Materinsko številko Zarje krasijo slike slovenske umetnice|date=maj 1971|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBFU2ABI|language=Sl|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|page=27|volume=5}}</ref> ilustratorka [[Nancy Bukovnik]], slikarka [[Mary Foys Lauretig]],<ref>{{Navedi novice|title=Collector s plate by Mary Foys Lauretig, Vice-President of Br. 2, Chicago, Illinois|date=September 1982|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQ5S35VZ|language=En|trans-title=Zbirateljski krožnik, delo Mary Foys Lauretig, podpredsednice Veje 2, Chicago, Illinois|page=1|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|volume=9}}</ref> slikarka in ilustratorka [[Lucija Brulc Dragovan]], slikarka [[Lillian Brulc]], slikarka in lastnica umetniške galerije [[Vlasta Tekavec Radisek]] in druge. === Radio === Lud in Corinne sta imela ključno vlogo pri krepitvi slovenščine v skupnosti Heart of Chicago in župniji sv. Štefana. Lud in Corinne sta več kot 35 let vodila Slovenski radijski program, tedenski radijski program z najljubšo slovensko glasbo, novicami iz skupnosti in željami poslušalcev, na podlagi katerega sta organizirala Slovensko-ameriški radijski klub. Bila sta vodilna vizija in gonilna sila neštetih kulturnih in državljanskih dogodkov, vključno z letnim praznovanjem slovesnosti ob dnevu slovenstva. Po Ludovi smrti je Corinne še naprej prispevala svojo energijo in ustvarjalnost k rastoči slovenski skupnosti, še posebej pri ustanovitvi vitalnega Slovenskega kulturnega centra v Lemontu v Illinoisu.<ref name=":0" /> Več desetletji je opravljala službo radijske napovedovalke ob slovenski radijski uri.<ref>{{Navedi knjigo|title=From Slovenia - to America|year=1978|location=Chicago, Illinois|page=85|url=https://archive.org/details/fromsloveniatoam0000unse/page/84/mode/2up|editor-last=Černe Prisland|editor-first=Marie|editor-link=Marie Černe Prisland|language=En|trans-title=Iz Slovenije - v Ameriko|publisher=Slovenian Women's Union of America|cobiss=20796672}}</ref> Z njo sta pri tem sodelovala tudi mož, hči, kasnejša pravnica, in sin. [[Slika:Najbolj prizadevne odbornice Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne, stoji) skupaj z najbolj prizadevnimi odbornicami Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966]] === Folklora === Zelo se je zanimala za slovenski ljudski ples. Ustanovila združenje plesnih skupin Slovenian American Folk Dancers (Slovensko ameriški ljudski plesalci). Vztrajala je, da morajo biti plesalci oblečeni v pristne kostume iz slovenskih regij, zato je na službenih potovanjih v Slovenijo in prek svojih slovenskih poznanstev iskala materiale in dodatke. Plesne skupine so pod njenim vodstvom nastopale po ZDA in Kanadi. so nastopale na kulturnih dogodkih po Združenih državah Amerike in Kanadi. <ref name=":0" /> == Poznejše življenje in smrt == Po upokojitvi leta 2006 je občasno še vedno prispevala članke za Zarjo in Ameriško domovino. Umrla je v spanju na veliki petek, 2. aprila 2021, v Chicagu.<ref name=":0" /> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Novak-Leskovar, Corinne}} [[Kategorija:Ameriški uredniki]] 970xcathgg2ddnxgpmr8dw7eakxtffh 6682854 6682831 2026-05-30T08:56:35Z Ihana Aneta 242446 6682854 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|ameriška urednica časopisa slovenskega porekla (1927–2021)}} {{Infopolje Oseba|image=|caption=Corinne Novak-Leskovar leta 1966|image_size=150px|parents=Albina Ana Križman ([[Albina Novak]]) (mati)|spouse=[[Ludvik Leskovar]] (poročen 1955–umrl 1983)}} '''Corinne Novak-Leskovar''', [[Američani|ameriška]] [[Urednik|urednica]] časopisa [[Slovenci|slovenskega porekla]], * [[9. oktober]] [[1927]], [[Cleveland, Ohio|Cleveland]], † [[2. april]] [[2021]], [[Chicago]]. == Otroštvo == Rojena je bila 9. oktobra 1927 v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]] kot najstarejši otrok v slovenski imigrantski družini. Njena mati je bila uradnica Albina Ana Križman (1900–1971) iz [[Ribnica|Ribnice]], ki je v ZDA prišla leta 1906, kasnejša urednica časopisa, znana kot [[Albina Novak]], njen oče pa je bil uradnik slovenskega porekla Rudolph Novak (1899–1945) rojen v Clevelandu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Cleveland, Ohio, City Directory, 1928|year=1928|location=Cleveland, Ohio|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/2469/records/292520647?tid=&pid=&queryId=b56806af-11ce-4035-b517-95a36167aef7&usePUBJs=true|language=En|trans-title=Cleveland, Ohio, Mestni adresar, 1928|page=2303}}</ref> Imela je osemnajst let mlajšo sestro.<ref name=":4" /> Ko je imela eno leto leto, je njena mati postala članica [[Slovenska ženska zveza|Slovenske ženske zveze Amerike]] (Slovenian Women's Union of America, kasnejša Slovenian Union of America). Pet let kasneje je njena mati prevzela službo urednice zvezinega časopisa [[Zarja (1929)|Zarja]], kjer je ostala zaposlena naslednjih devetnajst let. Albina je Corinne že zgodaj vpeljevala v delo na časopisu. Po osnovni šoli se je Corinne šolala na Notre Dame Academy v Clevelandu, kjer je leta 1945 maturirala.<ref>{{Navedi knjigo|title=Tower Memories|location=Cleveland, Ohio,|trans-title=Spomini stolpa|language=En|publisher=Notre Dame Academy|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/imageviewer/collections/1265/images/1265_b910166-00088?rc=&queryId=9e34d0c0-17da-40cc-9f4e-db7201b4cc00&usePUB=true&usePUBJs=true&pId=1410549050|page=85}}</ref> Leta 1947 se je vpisala na univerzo Kolorado (University of Colorado, Boulder) v [[Kolorado|Koloradu]], kjer je leta 1949 diplomirala.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.newtraditionfunerals.com/obituary/Corinne-Leskovar#obituary|title=Official Obituary of Corinne Leskovar|date=April 2021|trans-title=Uradna osmrtnica za Corinne Leskovar}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Who's Who of American Women|publisher=Central Missouri State College|page=588|url=https://archive.org/details/whoswhoofamerica0002vari/page/588/mode/2up|trans-title=Kdo je kdo od ameriških žensk|edition=2.|volume=2.|language=En}}</ref> Skozi srednjo šolo in univerzo je Corinne pri materi delala kot pripravnica.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=A pen writing Slovenian melodies|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/a-pen-writing-slovenian-melodies/351643|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=En|date=23. november 2014|last=Magazine Zarja – The Dawn|trans-title=Pero, ki piše slovenske melodije}}</ref> == Delo == [[Slika:Corinne Novak-Leskovar z guvernerjem Illinoisa.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne) gosti guvernerja Illinoisa Otta Kernerja in njegovo soprogo Heleno Cermak z potico na proslavi Slovenskega dne v Chicagu leta 1962.]] === Zarja === Po diplomi se zaposlila kot uradnica v mestni upravi Clevelanda.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/62308/records/205898761?tid=&pid=&queryId=e5551051-2780-4285-a90a-e298b39748e3&usePUBJs=true|title=Seventeenth Census of the United States, 1950; Year: 1950; Census Place: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Roll: 3412; Page: 74; Enumeration District: 92-319|publisher=National Archives at Washington, DC|location=Washington, D.C|language=En|trans-title=Sedemnajsti popis prebivalstva Združenih držav Amerike, 1950; Leto: 1950; Kraj popisa: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Zvezek: 3412; Stran: 74; Popisno okrožje: 92–319|date=1950}}</ref> Poleg tega je bila zaposlena tudi v uredništvu Zarje. Leta 1952 je njena mama postala predsednica Zveze, zato se je mesto urednice izpraznilo. Tako je Corinne, ki je pri časipisu delala že od otroštva dobila služno urednice, ki jo je opravljala več kot pet desetletji.<ref name=":1" /> Kmalu za tem se je z že odovelo mamo in mlajšo sestro preselila v [[Chicago]]; z njo se je selilo tudi uredništvo Zarje.<ref name=":0" /> Hitro se je vključila v slovenski skupnosti če Chicagu in v župnijo svetega Štefana. Pridružila se je cerkvenemu pevskemu zboru. V Chicagu je spoznala slovenskega odvetnika [[Ludvik Leskovar|Ludvika Leskovarja]] (1916–1983) iz [[Oplotnica|Oplotnice]], ki se je v ZDA priselil leta 1950, in se z njim 19. novembra 1955 poročila.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Anras – 4. del|url=https://www.zaveza.si/zaveza/anras-4-del/|date=2023-03-28|accessdate=2026-05-07|language=Sl|publisher=Nova Slovenska zaveza|last=Žižek|first=Slavko}}</ref><ref name=":3">{{Navedi novice|title=Novice iz Chicaga|date=23.11.1955|newspaper=Ameriška domovina|volume=226|publisher=J. Debevec|page=2|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZJV0A0D}}</ref><ref name=":2" /> Ob poroki sta med drugimi dobila brzojavne čestitke tedanjega papeža [[Papež Pij XII.|Pija XI]]., ljubljanskega škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]], tedanjega guvernerja Ohia, ter drugih.<ref name=":3" /> V zakonu je rodila hčer in sina.<ref name=":0" /> Pod njenim uredništvom je z Zarjo sodelovalo veliko umetnic slovenskega porekla, med drugimi slikarka [[Emilija Bucik Razman|Emilija Bucik Ražman]],<ref name=":22">{{Navedi novice|title=Materinsko številko Zarje krasijo slike slovenske umetnice|date=maj 1971|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBFU2ABI|language=Sl|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|page=27|volume=5}}</ref> ilustratorka [[Nancy Bukovnik]], slikarka [[Mary Foys Lauretig]],<ref>{{Navedi novice|title=Collector s plate by Mary Foys Lauretig, Vice-President of Br. 2, Chicago, Illinois|date=September 1982|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQ5S35VZ|language=En|trans-title=Zbirateljski krožnik, delo Mary Foys Lauretig, podpredsednice Veje 2, Chicago, Illinois|page=1|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|volume=9}}</ref> slikarka in ilustratorka [[Lucija Brulc Dragovan]], slikarka [[Lillian Brulc]], slikarka in lastnica umetniške galerije [[Vlasta Tekavec Radisek]] in druge. === Radio === Lud in Corinne sta imela ključno vlogo pri krepitvi slovenščine v skupnosti Heart of Chicago in župniji sv. Štefana. Lud in Corinne sta več kot 35 let vodila Slovenski radijski program, tedenski radijski program z najljubšo slovensko glasbo, novicami iz skupnosti in željami poslušalcev, na podlagi katerega sta organizirala Slovensko-ameriški radijski klub. Bila sta vodilna vizija in gonilna sila neštetih kulturnih in državljanskih dogodkov, vključno z letnim praznovanjem slovesnosti ob dnevu slovenstva. Po Ludovi smrti je Corinne še naprej prispevala svojo energijo in ustvarjalnost k rastoči slovenski skupnosti, še posebej pri ustanovitvi vitalnega Slovenskega kulturnega centra v Lemontu v Illinoisu.<ref name=":0" /> Več desetletji je opravljala službo radijske napovedovalke ob slovenski radijski uri.<ref>{{Navedi knjigo|title=From Slovenia - to America|year=1978|location=Chicago, Illinois|page=85|url=https://archive.org/details/fromsloveniatoam0000unse/page/84/mode/2up|editor-last=Černe Prisland|editor-first=Marie|editor-link=Marie Černe Prisland|language=En|trans-title=Iz Slovenije - v Ameriko|publisher=Slovenian Women's Union of America|cobiss=20796672}}</ref> Z njo sta pri tem sodelovala tudi mož, hči, kasnejša pravnica, in sin. [[Slika:Najbolj prizadevne odbornice Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne, stoji) skupaj z najbolj prizadevnimi odbornicami Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966]] === Folklora === Zelo se je zanimala za slovenski ljudski ples. Ustanovila združenje plesnih skupin Slovenian American Folk Dancers (Slovensko ameriški ljudski plesalci). Vztrajala je, da morajo biti plesalci oblečeni v pristne kostume iz slovenskih regij, zato je na službenih potovanjih v Slovenijo in prek svojih slovenskih poznanstev iskala materiale in dodatke. Plesne skupine so pod njenim vodstvom nastopale po ZDA in Kanadi. so nastopale na kulturnih dogodkih po Združenih državah Amerike in Kanadi. <ref name=":0" /> == Poznejše življenje in smrt == Po upokojitvi leta 2006 je občasno še vedno prispevala članke za Zarjo in Ameriško domovino. Umrla je v spanju na veliki petek, 2. aprila 2021, v Chicagu.<ref name=":0" /> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Novak-Leskovar, Corinne}} [[Kategorija:Ameriški uredniki]] lpr8plhft6lrcbhu7cdf6ui6kkvtjpy 6682856 6682854 2026-05-30T09:03:26Z Ihana Aneta 242446 6682856 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|ameriška urednica časopisa slovenskega porekla (1927–2021)}} {{Infopolje Oseba|image=|caption=Corinne Novak-Leskovar leta 1966|image_size=150px|parents=Albina Ana Križman ([[Albina Novak]]) (mati)|spouse=[[Ludvik Leskovar]] (poročen 1955–umrl 1983)}} '''Corinne Novak-Leskovar''', [[Američani|ameriška]] [[Urednik|urednica]] časopisa [[Slovenci|slovenskega porekla]], * [[9. oktober]] [[1927]], [[Cleveland, Ohio|Cleveland]], † [[2. april]] [[2021]], [[Chicago]]. == Otroštvo == Rojena je bila 9. oktobra 1927 v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]] kot najstarejši otrok v slovenski imigrantski družini. Njena mati je bila uradnica Albina Ana Križman (1900–1971) iz [[Ribnica|Ribnice]], ki je v ZDA prišla leta 1906, kasnejša urednica časopisa, znana kot [[Albina Novak]], njen oče pa je bil uradnik slovenskega porekla Rudolph Novak (1899–1945) rojen v Clevelandu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Cleveland, Ohio, City Directory, 1928|year=1928|location=Cleveland, Ohio|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/2469/records/292520647?tid=&pid=&queryId=b56806af-11ce-4035-b517-95a36167aef7&usePUBJs=true|language=En|trans-title=Cleveland, Ohio, Mestni adresar, 1928|page=2303}}</ref> Imela je osemnajst let mlajšo sestro.<ref name=":4" /> Ko je imela eno leto leto, je njena mati postala članica [[Slovenska ženska zveza|Slovenske ženske zveze Amerike]] (Slovenian Women's Union of America, kasnejša Slovenian Union of America). Pet let kasneje je njena mati prevzela službo urednice zvezinega časopisa [[Zarja (1929)|Zarja]], kjer je ostala zaposlena naslednjih devetnajst let. Albina je Corinne že zgodaj vpeljevala v delo na časopisu. Po osnovni šoli se je Corinne šolala na Notre Dame Academy v Clevelandu, kjer je leta 1945 maturirala.<ref>{{Navedi knjigo|title=Tower Memories|location=Cleveland, Ohio,|trans-title=Spomini stolpa|language=En|publisher=Notre Dame Academy|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/imageviewer/collections/1265/images/1265_b910166-00088?rc=&queryId=9e34d0c0-17da-40cc-9f4e-db7201b4cc00&usePUB=true&usePUBJs=true&pId=1410549050|page=85}}</ref> Leta 1947 se je vpisala na univerzo Kolorado (University of Colorado, Boulder) v [[Kolorado|Koloradu]], kjer je leta 1949 diplomirala.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.newtraditionfunerals.com/obituary/Corinne-Leskovar#obituary|title=Official Obituary of Corinne Leskovar|date=April 2021|trans-title=Uradna osmrtnica za Corinne Leskovar}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Who's Who of American Women|publisher=Central Missouri State College|page=588|url=https://archive.org/details/whoswhoofamerica0002vari/page/588/mode/2up|trans-title=Kdo je kdo od ameriških žensk|edition=2.|volume=2.|language=En}}</ref> Skozi srednjo šolo in univerzo je Corinne pri materi delala kot pripravnica.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=A pen writing Slovenian melodies|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/a-pen-writing-slovenian-melodies/351643|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=En|date=23. november 2014|last=Magazine Zarja – The Dawn|trans-title=Pero, ki piše slovenske melodije}}</ref> == Delo == [[Slika:Corinne Novak-Leskovar z guvernerjem Illinoisa.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne) gosti guvernerja Illinoisa Otta Kernerja in njegovo soprogo Heleno Cermak z potico na proslavi Slovenskega dne v Chicagu leta 1962.]] === Zarja === Po diplomi se zaposlila kot uradnica v mestni upravi Clevelanda.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/62308/records/205898761?tid=&pid=&queryId=e5551051-2780-4285-a90a-e298b39748e3&usePUBJs=true|title=Seventeenth Census of the United States, 1950; Year: 1950; Census Place: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Roll: 3412; Page: 74; Enumeration District: 92-319|publisher=National Archives at Washington, DC|location=Washington, D.C|language=En|trans-title=Sedemnajsti popis prebivalstva Združenih držav Amerike, 1950; Leto: 1950; Kraj popisa: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Zvezek: 3412; Stran: 74; Popisno okrožje: 92–319|date=1950}}</ref> Poleg tega je bila zaposlena tudi v uredništvu Zarje. Leta 1952 je njena mama postala predsednica Zveze, zato se je mesto urednice izpraznilo. Tako je Corinne, ki je pri časipisu delala že od otroštva dobila služno urednice, ki jo je opravljala več kot pet desetletji.<ref name=":1" /> Kmalu za tem se je z že odovelo mamo in mlajšo sestro preselila v [[Chicago]]; z njo se je selilo tudi uredništvo Zarje.<ref name=":0" /> Hitro se je vključila v slovenski skupnosti v Chicagu in v župnijo svetega Štefana. Pridružila se je cerkvenemu pevskemu zboru.<ref name=":0" /> V Chicagu je spoznala slovenskega odvetnika [[Ludvik Leskovar|Ludvika Leskovarja]] (1916–1983) iz [[Oplotnica|Oplotnice]], ki se je v ZDA priselil leta 1950, in se z njim 19. novembra 1955 poročila.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Anras – 4. del|url=https://www.zaveza.si/zaveza/anras-4-del/|date=2023-03-28|accessdate=2026-05-07|language=Sl|publisher=Nova Slovenska zaveza|last=Žižek|first=Slavko}}</ref><ref name=":3">{{Navedi novice|title=Novice iz Chicaga|date=23.11.1955|newspaper=Ameriška domovina|volume=226|publisher=J. Debevec|page=2|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZJV0A0D}}</ref> Ob poroki sta med drugimi dobila brzojavne čestitke tedanjega papeža [[Papež Pij XII.|Pija XI]]., ljubljanskega škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]], tedanjega guvernerja Ohia, ter drugih.<ref name=":3" /> V zakonu je rodila hčer in sina.<ref name=":0" /> Pod njenim uredništvom je z Zarjo sodelovalo veliko umetnic slovenskega porekla, med drugimi slikarka [[Emilija Bucik Razman|Emilija Bucik Ražman]],<ref name=":22">{{Navedi novice|title=Materinsko številko Zarje krasijo slike slovenske umetnice|date=maj 1971|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBFU2ABI|language=Sl|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|page=27|volume=5}}</ref> ilustratorka [[Nancy Bukovnik]], slikarka [[Mary Foys Lauretig]],<ref>{{Navedi novice|title=Collector s plate by Mary Foys Lauretig, Vice-President of Br. 2, Chicago, Illinois|date=September 1982|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQ5S35VZ|language=En|trans-title=Zbirateljski krožnik, delo Mary Foys Lauretig, podpredsednice Veje 2, Chicago, Illinois|page=1|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|volume=9}}</ref> slikarka in ilustratorka [[Lucija Brulc Dragovan]], slikarka [[Lillian Brulc]], slikarka in lastnica umetniške galerije [[Vlasta Tekavec Radisek]] in druge. === Radio === Lud in Corinne sta imela ključno vlogo pri krepitvi slovenščine v skupnosti Heart of Chicago in župniji sv. Štefana. Lud in Corinne sta več kot 35 let vodila Slovenski radijski program, tedenski radijski program z najljubšo slovensko glasbo, novicami iz skupnosti in željami poslušalcev, na podlagi katerega sta organizirala Slovensko-ameriški radijski klub. Bila sta vodilna vizija in gonilna sila neštetih kulturnih in državljanskih dogodkov, vključno z letnim praznovanjem slovesnosti ob dnevu slovenstva. Po Ludovi smrti je Corinne še naprej prispevala svojo energijo in ustvarjalnost k rastoči slovenski skupnosti, še posebej pri ustanovitvi vitalnega Slovenskega kulturnega centra v Lemontu v Illinoisu.<ref name=":0" /> Več desetletji je opravljala službo radijske napovedovalke ob slovenski radijski uri.<ref>{{Navedi knjigo|title=From Slovenia - to America|year=1978|location=Chicago, Illinois|page=85|url=https://archive.org/details/fromsloveniatoam0000unse/page/84/mode/2up|editor-last=Černe Prisland|editor-first=Marie|editor-link=Marie Černe Prisland|language=En|trans-title=Iz Slovenije - v Ameriko|publisher=Slovenian Women's Union of America|cobiss=20796672}}</ref> Z njo sta pri tem sodelovala tudi mož, hči, kasnejša pravnica, in sin. [[Slika:Najbolj prizadevne odbornice Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne, stoji) skupaj z najbolj prizadevnimi odbornicami Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966]] === Folklora === Zelo se je zanimala za slovenski ljudski ples. Ustanovila združenje plesnih skupin Slovenian American Folk Dancers (Slovensko ameriški ljudski plesalci). Vztrajala je, da morajo biti plesalci oblečeni v pristne kostume iz slovenskih regij, zato je na službenih potovanjih v Slovenijo in prek svojih slovenskih poznanstev iskala materiale in dodatke. Plesne skupine so pod njenim vodstvom nastopale po ZDA in Kanadi. so nastopale na kulturnih dogodkih po Združenih državah Amerike in Kanadi. <ref name=":0" /> == Poznejše življenje in smrt == Po upokojitvi leta 2006 je občasno še vedno prispevala članke za Zarjo in Ameriško domovino. Umrla je v spanju na veliki petek, 2. aprila 2021, v Chicagu.<ref name=":0" /> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Novak-Leskovar, Corinne}} [[Kategorija:Ameriški uredniki]] qk6o3woqqaja49brgc0vxypq9688i3i 6682857 6682856 2026-05-30T09:04:51Z Ihana Aneta 242446 6682857 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|ameriška urednica časopisa slovenskega porekla (1927–2021)}} {{Infopolje Oseba|image=|caption=Corinne Novak-Leskovar leta 1966|image_size=150px|parents=Albina Ana Križman ([[Albina Novak]]) (mati)|spouse=[[Ludvik Leskovar]] (poročen 1955–umrl 1983)}} '''Corinne Novak-Leskovar''', [[Američani|ameriška]] [[Urednik|urednica]] časopisa [[Slovenci|slovenskega porekla]], * [[9. oktober]] [[1927]], [[Cleveland, Ohio|Cleveland]], † [[2. april]] [[2021]], Woodridge, [[Illinois]]. == Otroštvo == Rojena je bila 9. oktobra 1927 v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]] kot najstarejši otrok v slovenski imigrantski družini. Njena mati je bila uradnica Albina Ana Križman (1900–1971) iz [[Ribnica|Ribnice]], ki je v ZDA prišla leta 1906, kasnejša urednica časopisa, znana kot [[Albina Novak]], njen oče pa je bil uradnik slovenskega porekla Rudolph Novak (1899–1945) rojen v Clevelandu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Cleveland, Ohio, City Directory, 1928|year=1928|location=Cleveland, Ohio|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/2469/records/292520647?tid=&pid=&queryId=b56806af-11ce-4035-b517-95a36167aef7&usePUBJs=true|language=En|trans-title=Cleveland, Ohio, Mestni adresar, 1928|page=2303}}</ref> Imela je osemnajst let mlajšo sestro.<ref name=":4" /> Ko je imela eno leto leto, je njena mati postala članica [[Slovenska ženska zveza|Slovenske ženske zveze Amerike]] (Slovenian Women's Union of America, kasnejša Slovenian Union of America). Pet let kasneje je njena mati prevzela službo urednice zvezinega časopisa [[Zarja (1929)|Zarja]], kjer je ostala zaposlena naslednjih devetnajst let. Albina je Corinne že zgodaj vpeljevala v delo na časopisu. Po osnovni šoli se je Corinne šolala na Notre Dame Academy v Clevelandu, kjer je leta 1945 maturirala.<ref>{{Navedi knjigo|title=Tower Memories|location=Cleveland, Ohio,|trans-title=Spomini stolpa|language=En|publisher=Notre Dame Academy|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/imageviewer/collections/1265/images/1265_b910166-00088?rc=&queryId=9e34d0c0-17da-40cc-9f4e-db7201b4cc00&usePUB=true&usePUBJs=true&pId=1410549050|page=85}}</ref> Leta 1947 se je vpisala na univerzo Kolorado (University of Colorado, Boulder) v [[Kolorado|Koloradu]], kjer je leta 1949 diplomirala.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.newtraditionfunerals.com/obituary/Corinne-Leskovar#obituary|title=Official Obituary of Corinne Leskovar|date=April 2021|trans-title=Uradna osmrtnica za Corinne Leskovar}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Who's Who of American Women|publisher=Central Missouri State College|page=588|url=https://archive.org/details/whoswhoofamerica0002vari/page/588/mode/2up|trans-title=Kdo je kdo od ameriških žensk|edition=2.|volume=2.|language=En}}</ref> Skozi srednjo šolo in univerzo je Corinne pri materi delala kot pripravnica.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=A pen writing Slovenian melodies|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/a-pen-writing-slovenian-melodies/351643|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=En|date=23. november 2014|last=Magazine Zarja – The Dawn|trans-title=Pero, ki piše slovenske melodije}}</ref> == Delo == [[Slika:Corinne Novak-Leskovar z guvernerjem Illinoisa.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne) gosti guvernerja Illinoisa Otta Kernerja in njegovo soprogo Heleno Cermak z potico na proslavi Slovenskega dne v Chicagu leta 1962.]] === Zarja === Po diplomi se zaposlila kot uradnica v mestni upravi Clevelanda.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/62308/records/205898761?tid=&pid=&queryId=e5551051-2780-4285-a90a-e298b39748e3&usePUBJs=true|title=Seventeenth Census of the United States, 1950; Year: 1950; Census Place: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Roll: 3412; Page: 74; Enumeration District: 92-319|publisher=National Archives at Washington, DC|location=Washington, D.C|language=En|trans-title=Sedemnajsti popis prebivalstva Združenih držav Amerike, 1950; Leto: 1950; Kraj popisa: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Zvezek: 3412; Stran: 74; Popisno okrožje: 92–319|date=1950}}</ref> Poleg tega je bila zaposlena tudi v uredništvu Zarje. Leta 1952 je njena mama postala predsednica Zveze, zato se je mesto urednice izpraznilo. Tako je Corinne, ki je pri časipisu delala že od otroštva dobila služno urednice, ki jo je opravljala več kot pet desetletji.<ref name=":1" /> Kmalu za tem se je z že odovelo mamo in mlajšo sestro preselila v [[Chicago]]; z njo se je selilo tudi uredništvo Zarje.<ref name=":0" /> Hitro se je vključila v slovenski skupnosti v Chicagu in v župnijo svetega Štefana. Pridružila se je cerkvenemu pevskemu zboru.<ref name=":0" /> V Chicagu je spoznala slovenskega odvetnika [[Ludvik Leskovar|Ludvika Leskovarja]] (1916–1983) iz [[Oplotnica|Oplotnice]], ki se je v ZDA priselil leta 1950, in se z njim 19. novembra 1955 poročila.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Anras – 4. del|url=https://www.zaveza.si/zaveza/anras-4-del/|date=2023-03-28|accessdate=2026-05-07|language=Sl|publisher=Nova Slovenska zaveza|last=Žižek|first=Slavko}}</ref><ref name=":3">{{Navedi novice|title=Novice iz Chicaga|date=23.11.1955|newspaper=Ameriška domovina|volume=226|publisher=J. Debevec|page=2|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZJV0A0D}}</ref> Ob poroki sta med drugimi dobila brzojavne čestitke tedanjega papeža [[Papež Pij XII.|Pija XI]]., ljubljanskega škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]], tedanjega guvernerja Ohia, ter drugih.<ref name=":3" /> V zakonu je rodila hčer in sina.<ref name=":0" /> Pod njenim uredništvom je z Zarjo sodelovalo veliko umetnic slovenskega porekla, med drugimi slikarka [[Emilija Bucik Razman|Emilija Bucik Ražman]],<ref name=":22">{{Navedi novice|title=Materinsko številko Zarje krasijo slike slovenske umetnice|date=maj 1971|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBFU2ABI|language=Sl|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|page=27|volume=5}}</ref> ilustratorka [[Nancy Bukovnik]], slikarka [[Mary Foys Lauretig]],<ref>{{Navedi novice|title=Collector s plate by Mary Foys Lauretig, Vice-President of Br. 2, Chicago, Illinois|date=September 1982|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQ5S35VZ|language=En|trans-title=Zbirateljski krožnik, delo Mary Foys Lauretig, podpredsednice Veje 2, Chicago, Illinois|page=1|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|volume=9}}</ref> slikarka in ilustratorka [[Lucija Brulc Dragovan]], slikarka [[Lillian Brulc]], slikarka in lastnica umetniške galerije [[Vlasta Tekavec Radisek]] in druge. === Radio === Lud in Corinne sta imela ključno vlogo pri krepitvi slovenščine v skupnosti Heart of Chicago in župniji sv. Štefana. Lud in Corinne sta več kot 35 let vodila Slovenski radijski program, tedenski radijski program z najljubšo slovensko glasbo, novicami iz skupnosti in željami poslušalcev, na podlagi katerega sta organizirala Slovensko-ameriški radijski klub. Bila sta vodilna vizija in gonilna sila neštetih kulturnih in državljanskih dogodkov, vključno z letnim praznovanjem slovesnosti ob dnevu slovenstva. Po Ludovi smrti je Corinne še naprej prispevala svojo energijo in ustvarjalnost k rastoči slovenski skupnosti, še posebej pri ustanovitvi vitalnega Slovenskega kulturnega centra v Lemontu v Illinoisu.<ref name=":0" /> Več desetletji je opravljala službo radijske napovedovalke ob slovenski radijski uri.<ref>{{Navedi knjigo|title=From Slovenia - to America|year=1978|location=Chicago, Illinois|page=85|url=https://archive.org/details/fromsloveniatoam0000unse/page/84/mode/2up|editor-last=Černe Prisland|editor-first=Marie|editor-link=Marie Černe Prisland|language=En|trans-title=Iz Slovenije - v Ameriko|publisher=Slovenian Women's Union of America|cobiss=20796672}}</ref> Z njo sta pri tem sodelovala tudi mož, hči, kasnejša pravnica, in sin. [[Slika:Najbolj prizadevne odbornice Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne, stoji) skupaj z najbolj prizadevnimi odbornicami Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966]] === Folklora === Zelo se je zanimala za slovenski ljudski ples. Ustanovila združenje plesnih skupin Slovenian American Folk Dancers (Slovensko ameriški ljudski plesalci). Vztrajala je, da morajo biti plesalci oblečeni v pristne kostume iz slovenskih regij, zato je na službenih potovanjih v Slovenijo in prek svojih slovenskih poznanstev iskala materiale in dodatke. Plesne skupine so pod njenim vodstvom nastopale po ZDA in Kanadi. so nastopale na kulturnih dogodkih po Združenih državah Amerike in Kanadi. <ref name=":0" /> == Poznejše življenje in smrt == Po upokojitvi leta 2006 je občasno še vedno prispevala članke za Zarjo in Ameriško domovino. Umrla je v spanju na veliki petek, 2. aprila 2021, v Woodridge, Illinois.<ref name=":0" /> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Novak-Leskovar, Corinne}} [[Kategorija:Ameriški uredniki]] jgunren2vc30ulvjbqe016710rmjknz 6682860 6682857 2026-05-30T09:10:52Z Ihana Aneta 242446 6682860 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|ameriška urednica časopisa slovenskega porekla (1927–2021)}} {{Infopolje Oseba|image=|caption=Corinne Novak-Leskovar leta 1966|image_size=150px|parents=Albina Ana Križman ([[Albina Novak]]) (mati)|spouse=[[Ludvik Leskovar]] (poročen 1955–umrl 1983)}} '''Corinne Novak-Leskovar''', [[Američani|ameriška]] [[Urednik|urednica]] časopisa [[Slovenci|slovenskega porekla]], * [[9. oktober]] [[1927]], [[Cleveland, Ohio|Cleveland]], † [[2. april]] [[2021]], Woodridge, [[Illinois]]. == Otroštvo == Rojena je bila 9. oktobra 1927 v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]] kot najstarejši otrok v slovenski imigrantski družini. Njena mati je bila uradnica Albina Ana Križman (1900–1971) iz [[Ribnica|Ribnice]], ki je v ZDA prišla leta 1906, kasnejša urednica časopisa, znana kot [[Albina Novak]], njen oče pa je bil uradnik slovenskega porekla Rudolph Novak (1899–1945) rojen v Clevelandu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Cleveland, Ohio, City Directory, 1928|year=1928|location=Cleveland, Ohio|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/2469/records/292520647?tid=&pid=&queryId=b56806af-11ce-4035-b517-95a36167aef7&usePUBJs=true|language=En|trans-title=Cleveland, Ohio, Mestni adresar, 1928|page=2303}}</ref> Imela je osemnajst let mlajšo sestro.<ref name=":4" /> Ko je imela eno leto leto, je njena mati postala članica [[Slovenska ženska zveza|Slovenske ženske zveze Amerike]] (Slovenian Women's Union of America, po letu 2012 Slovenian Union of America). Pet let kasneje je njena mati prevzela službo urednice zvezinega časopisa [[Zarja (1929)|Zarja]] (The Dawn), kjer je ostala zaposlena naslednjih devetnajst let. Albina je Corinne že zgodaj vpeljevala v delo na časopisu. Po osnovni šoli se je Corinne šolala na Notre Dame Academy v Clevelandu, kjer je leta 1945 maturirala.<ref>{{Navedi knjigo|title=Tower Memories|location=Cleveland, Ohio,|trans-title=Spomini stolpa|language=En|publisher=Notre Dame Academy|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/imageviewer/collections/1265/images/1265_b910166-00088?rc=&queryId=9e34d0c0-17da-40cc-9f4e-db7201b4cc00&usePUB=true&usePUBJs=true&pId=1410549050|page=85}}</ref> Leta 1947 se je vpisala na univerzo Kolorado (University of Colorado, Boulder) v [[Kolorado|Koloradu]], kjer je leta 1949 diplomirala.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.newtraditionfunerals.com/obituary/Corinne-Leskovar#obituary|title=Official Obituary of Corinne Leskovar|date=April 2021|trans-title=Uradna osmrtnica za Corinne Leskovar}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Who's Who of American Women|publisher=Central Missouri State College|page=588|url=https://archive.org/details/whoswhoofamerica0002vari/page/588/mode/2up|trans-title=Kdo je kdo od ameriških žensk|edition=2.|volume=2.|language=En}}</ref> Skozi srednjo šolo in univerzo je Corinne pri materi delala kot pripravnica.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=A pen writing Slovenian melodies|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/a-pen-writing-slovenian-melodies/351643|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=En|date=23. november 2014|last=Magazine Zarja – The Dawn|trans-title=Pero, ki piše slovenske melodije}}</ref> == Delo == [[Slika:Corinne Novak-Leskovar z guvernerjem Illinoisa.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne) gosti guvernerja Illinoisa Otta Kernerja in njegovo soprogo Heleno Cermak z potico na proslavi Slovenskega dne v Chicagu leta 1962.]] === Zarja === Po diplomi se zaposlila kot uradnica v mestni upravi Clevelanda.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/62308/records/205898761?tid=&pid=&queryId=e5551051-2780-4285-a90a-e298b39748e3&usePUBJs=true|title=Seventeenth Census of the United States, 1950; Year: 1950; Census Place: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Roll: 3412; Page: 74; Enumeration District: 92-319|publisher=National Archives at Washington, DC|location=Washington, D.C|language=En|trans-title=Sedemnajsti popis prebivalstva Združenih držav Amerike, 1950; Leto: 1950; Kraj popisa: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Zvezek: 3412; Stran: 74; Popisno okrožje: 92–319|date=1950}}</ref> Poleg tega je bila zaposlena tudi v uredništvu Zarje. Leta 1952 je njena mama postala predsednica Zveze, zato se je mesto urednice izpraznilo. Tako je Corinne, ki je pri časipisu delala že od otroštva dobila služno urednice, ki jo je opravljala več kot pet desetletji.<ref name=":1" /> Kmalu za tem se je z že odovelo mamo in mlajšo sestro preselila v [[Chicago]]; z njo se je selilo tudi uredništvo Zarje.<ref name=":0" /> Hitro se je vključila v slovenski skupnosti v Chicagu in v župnijo svetega Štefana. Pridružila se je cerkvenemu pevskemu zboru.<ref name=":0" /> V Chicagu je spoznala slovenskega odvetnika [[Ludvik Leskovar|Ludvika Leskovarja]] (1916–1983) iz [[Oplotnica|Oplotnice]], ki se je v ZDA priselil leta 1950, in se z njim 19. novembra 1955 poročila.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Anras – 4. del|url=https://www.zaveza.si/zaveza/anras-4-del/|date=2023-03-28|accessdate=2026-05-07|language=Sl|publisher=Nova Slovenska zaveza|last=Žižek|first=Slavko}}</ref><ref name=":3">{{Navedi novice|title=Novice iz Chicaga|date=23.11.1955|newspaper=Ameriška domovina|volume=226|publisher=J. Debevec|page=2|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZJV0A0D}}</ref> Ob poroki sta med drugimi dobila brzojavne čestitke tedanjega papeža [[Papež Pij XII.|Pija XI]]., ljubljanskega škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]], tedanjega guvernerja Ohia, ter drugih.<ref name=":3" /> V zakonu je rodila hčer in sina.<ref name=":0" /> Pod njenim uredništvom je z Zarjo sodelovalo veliko umetnic slovenskega porekla, med drugimi slikarka [[Emilija Bucik Razman|Emilija Bucik Ražman]],<ref name=":22">{{Navedi novice|title=Materinsko številko Zarje krasijo slike slovenske umetnice|date=maj 1971|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBFU2ABI|language=Sl|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|page=27|volume=5}}</ref> ilustratorka [[Nancy Bukovnik]], slikarka [[Mary Foys Lauretig]],<ref>{{Navedi novice|title=Collector s plate by Mary Foys Lauretig, Vice-President of Br. 2, Chicago, Illinois|date=September 1982|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQ5S35VZ|language=En|trans-title=Zbirateljski krožnik, delo Mary Foys Lauretig, podpredsednice Veje 2, Chicago, Illinois|page=1|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|volume=9}}</ref> slikarka in ilustratorka [[Lucija Brulc Dragovan]], slikarka [[Lillian Brulc]], slikarka in lastnica umetniške galerije [[Vlasta Tekavec Radisek]] in druge. === Radio === Lud in Corinne sta imela ključno vlogo pri krepitvi slovenščine v skupnosti Heart of Chicago in župniji sv. Štefana. Lud in Corinne sta več kot 35 let vodila Slovenski radijski program, tedenski radijski program z najljubšo slovensko glasbo, novicami iz skupnosti in željami poslušalcev, na podlagi katerega sta organizirala Slovensko-ameriški radijski klub. Bila sta vodilna vizija in gonilna sila neštetih kulturnih in državljanskih dogodkov, vključno z letnim praznovanjem slovesnosti ob dnevu slovenstva. Po Ludovi smrti je Corinne še naprej prispevala svojo energijo in ustvarjalnost k rastoči slovenski skupnosti, še posebej pri ustanovitvi vitalnega Slovenskega kulturnega centra v Lemontu v Illinoisu.<ref name=":0" /> Več desetletji je opravljala službo radijske napovedovalke ob slovenski radijski uri.<ref>{{Navedi knjigo|title=From Slovenia - to America|year=1978|location=Chicago, Illinois|page=85|url=https://archive.org/details/fromsloveniatoam0000unse/page/84/mode/2up|editor-last=Černe Prisland|editor-first=Marie|editor-link=Marie Černe Prisland|language=En|trans-title=Iz Slovenije - v Ameriko|publisher=Slovenian Women's Union of America|cobiss=20796672}}</ref> Z njo sta pri tem sodelovala tudi mož, hči, kasnejša pravnica, in sin. [[Slika:Najbolj prizadevne odbornice Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne, stoji) skupaj z najbolj prizadevnimi odbornicami Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966]] === Folklora === Zelo se je zanimala za slovenski ljudski ples. Ustanovila združenje plesnih skupin Slovenian American Folk Dancers (Slovensko ameriški ljudski plesalci). Vztrajala je, da morajo biti plesalci oblečeni v pristne kostume iz slovenskih regij, zato je na službenih potovanjih v Slovenijo in prek svojih slovenskih poznanstev iskala materiale in dodatke. Plesne skupine so pod njenim vodstvom nastopale po ZDA in Kanadi.<ref name=":5">{{Navedi novice|title=V ZDA je umrla Corinne Leskovar|date=maj 2021|volume=5|page=47|newspaper=Mladika|url=https://www.mladika.com/wp-content/uploads/2021/06/Ml21-05.pdf|language=Sl}}</ref><ref name=":0" /> == Poznejše življenje in smrt == Po upokojitvi leta 2006 je občasno še vedno prispevala članke za Zarjo in Ameriško domovino. Umrla je v spanju na veliki petek, 2. aprila 2021, v Woodridge, Illinois.<ref name=":0" /><ref name=":5" /> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Novak-Leskovar, Corinne}} [[Kategorija:Ameriški uredniki]] djtpm7ka123i6kux61r48226zcn1azb Harakiri for the Sky 0 602370 6682685 6674012 2026-05-29T16:27:30Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6682685 wikitext text/x-wiki {{Kratek opis|Avstrijska post-black metal skupina}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Harakiri for the Sky | image = Harakiri for the Sky Party.San Metal Open Air 2018 29.jpg | landscape = yes | caption = Harakiri for the Sky na [[Party.San]] 2018 | origin = [[Dunaj]] in [[Salzburg]], Avstrija | genre = {{hlist|[[Black metal]]<ref name="bandcamp">{{cite web|url=https://daily.bandcamp.com/2016/08/04/a-brief-history-of-post-metal/ |title=A Brief History of Post-Metal |publisher=Bandcamp|first=Jon|last=Wiederhorn|date=4 August 2016|accessdate=14 November 2017}}</ref>|[[post-hardcore]]<ref name="bandcamp" />|[[post-metal]]<ref name="bandcamp" />}} | years_active = 2011–danes | label = AOP | associated_acts = {{flatlist| * Bifröst * Karg * Seagrave}} | website = {{url|http://www.facebook.com/HarakiriForTheSky|Facebook stran}} | current_members = Matthias Sollak<br />JJ | past_members = }} '''Harakiri for the Sky''' je avstrijska [[post-black metal]] skupina, ustanovljena v [[Salzburg]]u in na [[Dunaj]]u leta 2011. Ustanovila sta jo vokalist JJ (Michael "V. Wahntraum" Kogler) in [[multiinstrumentalist]] Matthias Sollak, nekdanji član [[black metal]] skupine Bifröst. Doslej so izdali šest studijskih albumov – ''Harakiri for the Sky'' (2012), ''Aokigahara'' (2014), ''III: Trauma'' (2016), ''Arson'' (2018), ''Mӕre'' (2021) in ''Scorched Earth'' (2025) – pri nemški založbi AOP Records. Skupina je sodelovala s številnimi drugimi izvajalci znotraj post-black metal scene, med drugim s [[Heretoir]], z [[Alcest]] in Austere. [[File:Harakiri for the Sky 2016233200412 2016-08-20 Summer Breeze - Sven - 1D X II - 0827 - AK8I7723 mod.jpg|thumb|right|250px|JJ na [[Summer Breeze Open Air]] 2016]] Skupina je marca 2016 koncertirala skupaj z [[Der Weg einer Freiheit]] in The Great Old Ones, kasneje istega leta pa nastopila tudi na festivalu [[Summer Breeze Open Air]]. Na koncertih so se JJ-ju in Sollaku pridružili basist Thomas Dornig, bobnarja Mischa Bruemmer in Krimh ter kitarist Marrok. Leta 2017 je bila skupina nominirana v kategoriji »Hard & Heavy« na [[Amadeus Austrian Music Awards]].<ref>{{navedi splet |work=Der Standard |url=http://derstandard.at/2000053259812/Amadeus-Awards-Voodoo-Juergens-und-Julian-le-Playmit-je-5 |title=Amadeus Awards: Julian le Play und Voodoo Jürgens fünfmal nominiert |date=2017-02-27 |accessdate=2026-05-10 |language=de}}</ref> ==Člani== * Matthias "MS" Sollak – kitara, bas kitara, bobni <small>(2011–danes)</small> * Michael "JJ" Kogler – vokal <small>(2011–danes)</small> ===Koncertni glasbeniki=== '''Trenutni''' * Thomas Dornig – bas kitara <small>(2012–danes)</small> * Marrok – kitara, spremljevalni vokal <small>(2012–danes)</small> * Mischa Bruemmer – bobni <small>(2013–danes)</small> * Krimh – bobni <small>(2023–danes)</small> '''Nekdanji''' * Morbus J – bobni <small>(2012–2013)</small> * Thomas "T. Martyr" Leitner – bobni <small>(2014)</small> ==Diskografija== '''Studijski albumi''' {| class="wikitable" |- ! rowspan="2"| Leto ! rowspan="2"| Naslov ! colspan="3"| Najvišje uvrstitve na lestvicah<ref>Charts: [[http://austriancharts.at/showinterpret.asp?interpret=Harakiri+For+The+Sky](http://austriancharts.at/showinterpret.asp?interpret=Harakiri+For+The+Sky) AUT] / [[https://www.offiziellecharts.de/suche?artist_search=Harakiri+for+the+Sky](https://www.offiziellecharts.de/suche?artist_search=Harakiri+for+the+Sky) GER] / [[https://hitparade.ch/showinterpret.asp?interpret=Harakiri+For+The+Sky](https://hitparade.ch/showinterpret.asp?interpret=Harakiri+For+The+Sky) SWI]</ref> |- ! width="30"| [[Ö3 Austria Top 40|AUT]] ! width="30"| [[GfK Entertainment charts|GER]] ! width="30"| [[Swiss Hitparade|SWI]] |- | 2012 | ''Harakiri for the Sky'' | align="center"| — | align="center"| — | align="center"| — |- | 2014 | ''Aokigahara'' | align="center"| — | align="center"| — | align="center"| — |- | 2016 | ''III: Trauma'' | align="center"| — | align="center"| — | align="center"| — |- | 2018 | ''Arson'' | align="center"| 62 | align="center"| 29 | align="center"| — |- | 2021 | ''Mӕre'' | align="center"| 35 | align="center"| 4 | align="center"| 22 |- |2022 |''Aokigahara MMXXII'' | align="center"| — | align="center"| 91 | align="center"| — |- |2022 |''Harakiri for the Sky MMXXII'' | align="center"| — | align="center"| — | align="center"| — |- |2025 |''Scorched Earth'' | align="center"| 10 | align="center"| 11 | align="center"| 94 |} '''Zbirke''' * ''Wooden Tape Box'' (2015) '''Singli''' * "Calling the Rain" (2016) * "Tomb Omnia" (2017) * "You are the Scars" (2017) * "Heroin Waltz" (2018) * "I, Pallbearer" (2020)" * "Sing for the Damage we've done" (z [[Neige (glasbenik)|Neigem]] iz [[Alcest]]a) (2020) * "And Oceans between us" (2020) * "I'm all about the Dusk" (2021) * "Song to say Goodbye" (priredba skupine [[Placebo (glasbena skupina)|Placebo]]) (2021) * "Mad World" (priredba skupine [[Tears for Fears]]) (2022) * "02:19 AM, Psychosis" (2022) * "Homecoming: Denied!" (2022) * "Panoptycon" (z Eklatanzom iz [[Heretoir]]) (2022) * "With Autumn I'll surrender" (2024) * "Heal me" (s [[Tim Yatras|Timom Yatrasom]] iz Austere) (2024) * "Street Spirit (Fade out)" (priredba skupine [[Radiohead]]) (s P.G. iz [[Groza (glasbena skupina)|Groze)]] (2024) * "Keep me longing" (2025) '''Glasbeni videi''' * "My Bones to the Sea" (2014) * "The Traces we leave" (2016) * "Heroin Waltz" (2018) * "I, Pallbearer" (2020) * "Sing for the Damage we've done" (z [[Neige (glasbenik)|Neigem]] iz [[Alcest]]a) (2020) * "I'm all about the Dusk" (2020) * "We against December Skies" (2021) * "Mad World" (priredba skupine [[Tears for Fears]]) (2022) * "With Autumn I'll surrender" (2024) * "Heal me" (s [[Tim Yatras|Timom Yatrasom]] iz Austere) (2024) * "Keep me longing" (2025) ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category}} *{{Facebook|HarakiriForTheSky}} *{{Instagram|harakiriforthesky_official}} {{normativna kontrola}} {{band-stub}} [[Kategorija:Avstrijske metal skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2011]] [[Kategorija:Black metal skupine]] tanxbowwa4m31x4hlccmpugyfc3kcz0 Vuk Drašković 0 602730 6682571 6682149 2026-05-29T12:23:10Z Stebunik 55592 /* Zasebno življenje */ 6682571 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama — konkretno o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, o katerem se je v diplomatskih krogih morebiti kaj šušljalo, vendar spopada v resnici ni bilo; prišlo je skoraj do diplomatskega spora. Razmere so pač bile po afiško zmedene, saj je takrat potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko istočasno komunizem ni poznal nobene milosti in je razglašal nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno podcenjevanje drugih narodov in preuveličevanje lastnega, ki da je stalno in povsod ogrožen, je tudi prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega divjaštva ter "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu („Monah Hokaj“), ko srbski ostrosrelec profesor [[Simon Olujić]] — ki mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni"<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]]. Ko je mati padla na tla, je sin jokaje padel nanjo, Hokaj pa je ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi", kot piše v nevednosti ali sprenevedanju celo duhovnik: {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili brez krivde, priča tudi beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali iz njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 1x5p2d4wjyzskwoi8kuiubqalvb1gfv Kazimierz Żorawski 0 602749 6682808 6677479 2026-05-30T03:13:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682808 wikitext text/x-wiki {{short description|Poljski matematik (1866–1953).}} {{infopolje Znanstvenik | name = Kazimierz Żorawski | image = Kazimierz Żórawski.jpg | image_size = 150px | caption = Kazimierz Żorawski, leta 1928 | birth_date = {{datum rojstva|1866|06|22}} | birth_place = [[Szczuki, Mazovijsko vojvodstvo|Szczuki]], [[Ruski imperij]] (sedaj [[Poljska]]) | death_date = {{datum smrti in starost|1953|01|23|1866|06|22}} | death_place = [[Varšava]] | nationality = {{ikona zastave|POL}} [[Poljaki|poljska]] | fields = | workplaces = | alma_mater = {{ubl|[[Univerza v Varšavi|Imperialna univerza v Varšavi]]|[[diploma]] 1888|[[Univerza v Leipzigu]]|[[doktorat]] 1891|[[Jagelonska univerza]]|doktorat 1893}} | thesis_title = On The Applications of Group Conversion Theory To Differential Geometry | thesis_year = 1891 | thesis_url = | doctoral_advisor = [[Marius Sophus Lie]] | doctoral_students = {{ubl|[[Zdzisław Krygowski]] {{small|(1895)}}|[[Franciszek Leja]] {{small|(1916)}}|[[Stefan Jan Kempisty]] {{small|(1919)}}|[[Władysław Ślebodziński]] {{small|(1928)}}}} | known_for = | awards = | parents = {{ubl|[[Juliusz Żórawski (posestnik)|Juliusz Bronisław Wiktor Żórawski]] (1833&ndash;1906)|Kazimiera, rojena Kamieńska}} | spouse = Leokadia, rojena Jewniewicz (1870&ndash;1937) | children = {{ubl|Juliusz (1898&ndash;1967)|Leokadia|Maria}} }} '''Paulin Kazimierz Stefan Żorawski'''{{efn|name="op00"}}, [[Poljaki|poljski]] [[matematik]], * [[22. junij]] [[1866]], [[Szczuki, Mazovijsko vojvodstvo|Szczuki]], [[Ruski imperij]] (sedaj [[Poljska]]), † [[23. januar]] [[1953]], [[Varšava]]. Glavna zanimanja Żorawskega so bila [[invarianta (matematika)|invariant]] [[diferencialna forma|diferencialnih form]], teorija integralskih invariant zveznih (transformacijskih) [[Liejeva grupa|Liejevih grup]], [[diferencialna geometrija]] in [[mehanika tekočin]]. Njegovo delo na teh področjih se je izkazalo za pomembno tudi na drugih področjih [[matematika|matematike]] in [[znanost]]i, kot so [[diferencialna enačba|diferencialne enačbe]], [[geometrija]] in [[fizika]] (zlasti [[astrofizika]] in [[kozmologija]]). Poleg [[Stanisław Zaremba|Stanisława Zarembe]] predstavlja začetnika [[poljska matematična šola|poljske matematične šole]] v 20. stoletju.{{r|spl03}} == Življenje == Rodil se je v Szczurzynu blizu [[Ciechanów]]a v Ruskem imperiju [[Juliusz Żórawski (posestnik)|Juliuszu Bronisławu Wiktorju Żórawskemu]] in Kazimieri, rojeni Kamieński. Leta 1884 je maturiral na klasični gimnaziji v Varšavi. Med letoma 1884 in 1888 je študiral fiziko in matematiko na [[Univerza v Varšavi|Imperialni univerzi v Varšavi]]. Leta 1889 je bil izbran za nadaljevanje študija matematike na podlagi članka o opazovanjih, ki jih je opravil na [[Park Łazienki|Varšavskem astronomskem observatoriju]]. V naslednjih letih je v [[Univerza v Leipozigu|Leipzigu]] študiral teorijo konverzijskih grup in [[analitična mehanika|analitično mehaniko]], v [[Univerza v Göttingen|Göttingenu]] pa diferencialne enačbe. Leta 1891 je v Leipzigu [[doktorat|doktoriral]] pod mentorstvom [[Marius Sophus Lie|Mariusa Sophiusa Lieja]] z disertacijo o uporabi teorije konverzije grup v diferencialni geometriji. Leta 1892 je postal privatni docent in predavatelj na [[Politehnika v Lvovu|Politehniški višji šoli v Lvovu]], kjer je poučeval matematiko, leta 1893 pa je prevzel katedro za strojništvo. Leta 1893 je doktoriral iz matematike na [[Jagelonska univerza|Jagelonski univerzi]] v Krakovu, leta 1895 pa je odpotoval v Berlin, da bi študiral višjo [[geodezija|geodezijo]]. Kasneje se je vrnil v Krakov, kjer je bil imenovan za izrednega profesorja, leta 1898 pa za rednega profesorja matematike na Jagelonski univerzi, kjer je poučeval višjo analizo, geometrijo ([[analitična geometrija|analitično]], diferencialno in [[projektivna geometrija|projektivno]]), teorijo [[algebrska krivulja|algebrskih krivulj]] in [[teorija singularnosti|teorijo singularnosti]]. Leta 1900 je bil izvoljen za člana [[Akademija znanj|Akademije znanj]] (od leta 1919 [[Poljska akademija znanj|Poljske akademije znan]]j) v Krakovu. Leta 1905 je postal dekan Filozofske fakultete Jagelonske univerze, leta 1910 pa izredni član [[Češka akademija znanosti|Češke akademije znanosti]] v [[Praga|Pragi]]. Leta 1911 je postal predsednik Znanstvenega odbora društev. Dve leti pozneje je sodeloval v organizacijskem odboru [[Rudarska in metalurška akademija Stanisława Staszica v Krakovu|Rudarske akademije v Krakovu]]. Od leta 1917 do 1918 je bil [[rektor]], od leta 1918 do 1919 pa [[prorektor]] Jagelonske univerze. Leta 1919 se je naselil v Varšavi, kjer je postal redni profesor matematike na [[Politehnika v Varšavi|Varšavski tehnološki univerzi]], hkrati pa je na Univerzi v Varšavi poučeval tečaje o uporabi geometrijske analize. Istega leta je postal ustanovni član novoustanovljenega [[Poljsko matematično društvo|Poljskega matematičnega društva]]. [[slika:Commemorative Żorawski Medal, 1931.jpg|thumb|right|220px|Spominska medalja Żorawskega, 1931]] Leta 1920 je bil izvoljen v [[Varšavsko znanstveno društvo|Varšavsko znanstveno in književno društvo]], od leta 1925 do 1931 pa je bil njegov predsednik. V čast njegovim zaslugam je društvo leta 1931 skovalo spominsko medaljo (glej sliko). Hkrati je postal aktivni član Varšavske tehniške akademije znanosti, leta 1926 pa redni profesor matematike na Univerzi v Varšavi. Bil je poljski delegat v [[Mednarodni odbor za intelektualno sodelovanje|Mednarodnem odboru za intelektualno sodelovanje]], ki je bil uradno ustanovljen januarja 1922 (Marie Curie je bila pomembna članica te organizacije). Leta 1935 po 46 letih profesorskega dela je napovedal upokojitev. Ob upokojitvi mu je Varšavska univerza podelila naziv zaslužnega profesorja matematike in naravoslovja. Tako pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] kot med [[zgodovina Poljske (1939–1945)|nemško okupacijo Poljske]] se je ukvarjal z analitično geometrijo, predvsem na področju ravninskih [[lik]]ov prve in druge stopnje ter diferencialnih lastnosti [[realno število|realnih]] in [[kompleksno število|kompleksnih]] ravninskih likov. Njegovo delo je bilo do treh četrtin končano, ko je izbruhnila [[Varšavska vstaja (1944)|Varšavska vstaja]]. Żorawski je bil, tako kot desettisoči Varšavčanov, izgnan iz prestolnice in poslan v [[Pruszków]]. Njegovo stanovanje, v katerem je bilo vse njegovo premoženje, vključno z mnogimi njegovimi znanstvenimi članki, je uničil požar. Po izpustitvi iz taborišča Pruszków se je Żorawski skupaj s skupino drugih znanstvenikov zatekel v [[Nieborów]], kjer je bival v domu [[družina Radziwiłł|družine Radziwill]]. Potem ko je [[Rdeča armada]] okupirala Poljsko, se je vrnil v porušeno Varšavo in nekaj časa živel pri svoji hčerki Leokadii Paprocki. Kmalu zatem mu je Ministrstvo za šolstvo dodelilo majhno spalnico s kuhinjo v Študentskem domu na Narutowiczevem trgu v Varšavi, eni redkih stavb, ki jih Nemci med vojno niso uničili. Tam je prepisal skoraj dve tretjini (2650 strani) svojega dela, ki je bilo uničeno med Varšavsko vstajo. Umrl je v Varšavi. Pokopan je bil v družinski grobnici na [[Pokopališče Powązki v Varšavi|Pokopališču Powązki v Varšavi]] (oddelek 196-3-4).{{r|spl00}} Po njegovi smrti so mnogi znanstveniki prepoznali pomen njegovega dela za razvoj poljske matematike. V telegramu, ki so ga njegovi družini naslovili [[Bronisław Knaster]], [[Edward Marczewski]], [[Hugo Dyonizy Steinhaus]] in [[Władysław Ślebodziński]], so izrazili to priznanje: »Družini profesorja Kazimierza Żorawskega želimo izraziti naše globoko sočutje. Bil je prvi znanstvenik svoje generacije, ki je ime Poljske postavil v ospredje svetovne matematike.« === Zasebno življenje === Leta 1863 se je mati Żorawskega, Kazimiera, udeležila [[januarska vstaja|januarske vstaje]] proti Ruskemu imperiju. Ta vstaja se je začela kot spontan protest mladih Poljakov proti [[nabor|vpoklicu]] v rusko vojsko, kmalu pa so se ji pridružili politiki in visoki poljski častniki imperialne vojske. Čeprav je vstaja vojaško propadla, ji je uspelo omiliti učinek imperatorske odprave tlačanstva med rusko delitvijo. Kazimiero so ruske oblasti ujele in zaprle, njenega očeta pa so zaprli v citadeli v Varšavi, kjer je kasneje umrl. Żorawski je imel tri brate in dve sestri{{snd}} Stanisława, Bronisławo, Władysława (1871&ndash;1934){{r|przy-1934}}{{snd}} direktorja tovarne sladkorja »Ciechanów«, Juliusza in Anno. Stanislaw je postal lastnik posestva Obrebiec blizu [[Przasnysz]]a. Leta 1940 so mu nacisti zasegli premoženje, Stanislawa pa so aretirali in internirali v [[Koncentracijsko taborišče Mauthausen|Koncentracijsko taborišče Mauthausen-Gusen]], kjer je umrl. Żorawski se je obojestransko zaljubil v družinsko guvernanto na posestvu [[Marie Skłodowska-Curie|Mario Skłodowsko]] (kasneje bolj znano kot Marie Curie), katere oče je bil sorodnik Żorawskih. Pogovarjala sta se o poroki, vendar sta njegova starša Mario zavrnila zaradi revščine njene družine in nista dala soglasja za poroko. Kljub temu so njuna upanja na poroko trajala vse do leta 1891, ko se je potrta Maria preselila v Varšavo in nato v Pariz, kjer se je sčasoma poročila s [[Pierre Curie|Pierrom Curiejem]] in prejela dve [[Nobelova nagrada|Nobelovi nagradi]]. Żorawski se je poročil s pianistko Leokadio Jewniewicz (1870&ndash;1937).{{r|spl04}} Njen oče, Hipolit, je bil profesor na [[Državni tehnološki inštitut v Sankt Peterburgu|Tehnološkem inštitutu v Sankt Peterburgu]], specializiran za [[uporabna matematika|uporabno matematiko]]. Eno od njegovih del, ''Teorija elastičnosti'', je bilo posmrtno objavljeno v Varšavi leta 1910. Żorawski in njegova žena sta imela tri otroke: Juliusza, Leokadio in Mario. Juliusz je postal arhitekt predvojne Varšave, pogosto ga primerjajo z [[Le Corbusier]]jem; po drugi svetovni vojni je bil profesor arhitekture na [[Politehnika Tadeusza Kościuszka v Krakovu|Politehniki v Krakovu]]. Żorawski je bil dedek Andrzeja Żórawskega{{snd}} gradbenega inženirja in sooblikovalca, med drugim, prireditvene dvorane [[Spodek]] v [[Katovice|Katovicah]] in [[Hala Olivia|Hale Olivia]] v [[Gdansk]]u. == Delo == Żorawski se je ukvarjal s posebej zahtevnim področjem matematike{{snd}} zveznimi invariantami Liejevih grup, rezultati njegovega dela pa so bili uporabljeni na drugih področjih matematike in znanosti, zlasti na področju diferencialnih enačb, geometrije in fizike. Njegovih sedemdeset znanstvenih del se nanaša predvsem na analitično geometrijo, diferencialno geometrijo, [[teorija grup|teorijo grup]], Liejeve grupe, diferencialne enačbe, [[mehanika|mehaniko]], kinematiko zvezne simetrije in [[neevklidska geometrija|neevklidsko]] kompleksno geometrijo. Bil je avtor knjige ''Predavanja o analitični geometriji'' (''Wykładu geometrii analitycznej'', 1. in 2. zvezek, 1930&ndash;1931).{{r|zora-1930}}{{r|zora-1934}} === Krakovska matematična šola === Na prelomu 20. stoletja so skupine matematikov delovale v poljskih znanstvenih središčih v [[Lvov]]u, [[Krakov]]u in Varšavi ter ustanovile »matematične šole« v Varšavi, Lvovu in Krakovu. Żorawski je bil skupaj z Zarembo (oba člana fakultete Jagelonske univerze) soustanovitelj [[krakovska matematična šola|krakovske matematične šole]], kateri so pripadali tudi [[Franciszek Leja]], Władysław Ślebodziński in [[Tadeusz Ważewski]]. Tako je Jagelonska univerza postala središče tradicionalne analize diferencialnih enačb in [[analitična funkcija|analitičnih funkcij]]. === Poljsko matematično društvo === 2. aprila 1919 je Żorawski v Krakovu vodil ustanovni sestanek Matematičnega društva, ki se je kmalu preimenovalo v [[Poljsko matematično društvo]]. Żorawski velja za enega ključnih ustanoviteljev tega društva. === Razvoj poljske matematike === Leta 1958 je član Poljskega matematičnega društva Ślebodziński spomnil na pomen vloge, ki sta jo imela Zaremba in Żorawski pri razvoju poljske matematike: {{citatni blok|... Lahko rečemo, da je po zaslugi teh dveh znanstvenikov poljska matematika prenehala biti zgolj potrošnik tujega mišljenja in analiz. Oba sta igrala ključno vlogo pri razvoju te znanosti. V tedanjih političnih razmerah sta bila Stanislaw Zaremba in Kazimierz Żorawski petnajst let edina predstavnika vrhunske poljske matematike (...) presoja teh dejstev v primerjavi s trenutnim stanjem kaže na njun ogromen napredek in dosežke (...) kljub katastrofalnim posledicam nacistične okupacije za poljsko matematiko.}} === Liejeve grupe === Żorawski je bil Liejev učenec, avtorja teorije zveznih grup (Liejeve grupe). Żorawski je razvil več področij, ki so blizu teoriji Liejevih grup, in druge teorije, ki so temeljile na njej{{snd}} zlasti teorijo diferencialnih enačb in diferencialne geometrije, pa tudi teme iz teorije integralskih invariant (tedaj nove) in izbrane probleme [[kinematika|kinematike]]. Medtem ko je bil Lie profesor v Leipzigu, je o delu Żorawskega, posvečenem Liejevim grupam, napisal naslednje: {{citatni blok|Med delom, opravljenim v Leipzigu, se spomnimo še posebej odličnega dela Żorawskega o invariantah fleksibilnosti. Żorawski je z veliko sposobnostjo reševal težke in zapletene izračune, ki so bili potrebni za reševanje problemov ...}} == Priznanja == === Odlikovanja === Odlikovan je bil s poveljniškim križcem [[red Polonia Restituta|reda Polonia Restituta]]{{r|spl01}} in zlatim [[križec za zasluge (Poljska)|križcem za zasluge]].{{r|spl02}} === Časti === Leta 1952 je bil imenovan za rednega člana [[Poljska akademija znanosti|Poljske akademije znanosti]]. == Bibliografija == * {{citat | last1= Żorawski | first1= Kazimierz | author-mask1= 3 | title= O całkowaniu układów równań różniczkowych cząstkowych rzędu pierwszego, liniowych i jednorodnych z jedną zmienną zależną | date= 1891 | publisher= | location= | lang= pl | via= [[Polona (digitalna knjižnica)|Polona]] | url= https://polona.pl/item-view/307286b9-3e08-4ee2-8d9c-dc5ea93ded60| trans-title= O integraciji linearnih, homogenih sistemov parcialnih diferencialnih enačb prvega reda z eno odvisno spremenljivko}} * {{citat | last1= Żorawski | first1= Kazimierz | author-mask1= 3 | title= Wykłady geometrji analitycznej. T. 1, Punkty, linje proste i koła na płaszczyźnie | date= 1930 | publisher= [[Sklad Józefa Mianowskega|Skład glówny w Kasie im. Mianowskiego]], w [[Stasziceva palača|Pałacu Staszica]] | location= Varšava | lang= pl | via= Polona | url= https://polona.pl/item-view/f9794943-aa31-4dcd-9780-6037fad70304 | trans-title= Predavanja o analitični geometriji. 1. zvezek: Točke, premice in krogi v ravnini | ref= SKL-zora-1930}} * {{citat | last1= Żorawski | first1= Kazimierz | author-mask1= 3 | title= Wykłady geometrji analitycznej. T. 2, Linie krzywe stopnia drugiego i pewne zagadnienia geometrji dziedziny zespolonej | date= 1934 | publisher= Skład glówny w Kasie im. Mianowskiego, w Pałacu Staszica | location= Varšava | lang= pl | via= Polona | url= https://polona.pl/item-view/81ae8c2e-877d-4383-9aaf-0dcefd6d2664 | trans-title= Predavanja o analitični geometriji. 2. zvezek 2: Krivulje druge stopnje in izbrane teme iz kompleksne geometrije | ref= SKL-zora-1934}} == Glej tudi == {{div col|colwidth=27em}} * {{medjezikovna povezava|krakovska matematična šola|en|Kraków School of Mathematics}} * {{medjezikovna povezava|Akademija tehniških znanosti|pl|Akademia Nauk Technicznych}} {{div col end}} == Opombe == {{seznam opomb|refs= {{efn|name="op00"|Tudi '''Żórawski'''.}} }} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="przy-1934">[[#SKL-przy-1934|Przyrembel (1934)]].</ref> <ref name="zora-1930">[[#SKL-zora-1930|Żorawski (1930)]].</ref> <ref name="zora-1934">[[#SKL-zora-1934|Żorawski (1934)]].</ref> <ref name="spl00">{{citat | chapter= Cmentarz Stare Powązki: Leokadja Żorawska | title= Warszawskie Zabytkowe Pomniki Nagrobne | website= | lang= pl | chapter-url= https://cmentarze.um.warszawa.pl/pomnik.aspx?pom_id=34040 | accessdate= 2017-05-20 | archive-date= 2019-03-06 | archive-url= https://web.archive.org/web/20190306234756/https://cmentarze.um.warszawa.pl/pomnik.aspx?pom_id=34040 | url-status= dead }}</ref> <ref name="spl01">{{citat | title= M.P. z 1925 r. nr 262, poz. 1082 | website= dziennikustaw.gov.pl | lang= pl | quote= za izjemno znanstveno in pedagoško dejavnost | url= https://dziennikustaw.gov.pl/M1925262108201.pdf}}</ref> <ref name="spl02">{{citat | title= M.P. z 1936 r. Nr 263, poz. 464 | website= isap.sejm.gov.pl | lang= pl | quote= za izjemne prispevke na področju znanosti in domoljubne vzgoje mladine, opravljene v letih 1905–1918 | url= https://isap.sejm.gov.pl/isap.nsf/DocDetails.xsp?id=WMP19362630464}}</ref> <ref name="spl03">{{citat | title= Kazimierz Żorawski | website= impan.gov.pl | lang= pl, fr | url= http://www.impan.gov.pl/Great/Zorawski/Zorawski-pl.html | archiveurl= https://web.archive.org/web/20041031183244/http://www.impan.gov.pl/Great/Zorawski/Zorawski-pl.html | archivedate= 2004-10-31}}</ref> <ref name="spl04">{{citat | title= Leokadia Żorawska. Nekrologi | magazine= [[Kurier Warszawski]] | date= 1937-05-27 | volume= 117 | issue= 143 | pages= 14 | lang= pl | url= https://ebuw.uw.edu.pl/dlibra/docmetadata?id=214895}}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat | title= Marie Curie | website= ouray.cudenver.edu | lang= en | url= http://ouray.cudenver.edu/~mrshinn/engr3400/marie_curie.html | archiveurl= https://web.archive.org/web/20050425020035/http://ouray.cudenver.edu/~mrshinn/engr3400/marie_curie.html |archivedate= 2005-04-25}} * {{citat | last1= Pelczar | first1= Andrzej | authorlink1= Andrzej Pelczar | title= Stanisław Zaremba | date= 2000-04-11 | website= info-poland.buffalo.edu | lang= en | url= http://info-poland.buffalo.edu/web/sci_health/math/Zaremba/Zaremba.htm | archiveurl=https://web.archive.org/web/20060831001620/http://info-poland.buffalo.edu/web/sci_health/math/Zaremba/Zaremba.htm | archivedate= 2006-08-31}} * {{citat | chapter= Żorawski Kazimierz | title= Czy wiesz kto to jest? | editor-last1= Łoza | editor-first1= Stanisław | editor-link1= Stanisław Łoza | date= 1938 | publisher= Wydawnictwo Głównej Księgarni Wojskowej | location= Varšava , 1938, s. | pages= 855&ndash;856 | lang= pl | url= http://jbc.jelenia-gora.pl/dlibra/docmetadata?id=18466}} * {{citat | last1= Przyrembel | first1= Zygmunt | authorlink1= Zygmunt Przyrembel | title= Ś.p. Władysław Żórawski (Wspomnienie pośmiertne) | journal= [[Gazeta Cukrownicza]] | date= 1934-05-05 | volume= XLI | issue= 17/18 | page= 231&ndash;233 | lang= pl | url= https://cybra.lodz.pl/Content/9492/GC_17_18.pdf | ref= SKL-przy-1934}} * {{citat | last1= Ślebodziński | first1= Władysław | authorlink1= Władysław Ślebodziński | chapter= Kazimierz Żorawski | title= Studia z dziejów katedr Wydziału Matematyki, Fizyki, Chemii Uniwersytetu Jagiellońskiego | editor-last1= Gołąb | editor-first1= Stanisław | editor-link1= Stanisław Gołąb (matematik) | date= 1964 | pages= 87&ndash;101 | location= Krakov | lang= pl}} {{refend}} == Zunanje povezave == * {{Mactutor | id= Zorawski | title= Kazimierz Żorawski}} * {{Projekt Matematična genealogija | id= 60302}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zorawski, Kazimierz}} [[Kategorija:Poljski matematiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Varšavi]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Leipzigu]] [[Kategorija:Doktorirali na Jagelonski univerzi]] [[Kategorija:Rektorji Jagelonske univerze]] [[Kategorija:Člani Poljske akademije znanosti]] [[Kategorija:Nosilci reda Polonia Restituta]] 06udlcl4becwvq2q4s6r8bme7q7yfdp Tomaž Šojč 0 602794 6682894 6677562 2026-05-30T11:03:13Z Janezdrilc 3152 pp slog 6682894 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski voditelj | type = župnik | honorific-prefix = | name = Tomaž Šojč | honorific-suffix = | title = [[župnijski upravitelj]] [[Župnija Brestanica|Brestanice]], [[Župnija Senovo|Senova]] in [[Župnija Koprivnica|Koprivnice]]<br>skrbnik [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|bazilike Lurške Matere Božje]] | image = | image_size = | alt = | caption = | native_name = | native_name_lang = | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | see = | appointed = 1. avgust 2022 | elected = | term_start = | term_end = | retired = | resigned = | predecessor = [[Jože Špes]] (kot župnik) | successor = ''trenutni župnijski upravitelj'' | opposed = | other_post = župnijski upravitelj župnij [[Župnija Trbovlje – Sveti Martin|Trbovlje – Sveti Martin]] in [[Župnija Trbovlje – Sveta Marija|Trbovlje – Sveta Marija]] | ordination = 2009 | ordained_by = [[Anton Stres]] | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = [[Rimskokatoliška Cerkev]] | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani]] }} '''Tomaž Šojč''', [[Slovenci|slovenski]] [[duhovnik]], * [[1983]], [[Celje]]. Šojč je trenutni župnijski upravitelj župnij [[Župnija Brestanica|Brestanica]], [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]] in [[Župnija Senovo|Senovo]] ter rektor božjepotne [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|bazilike Lurške Matere Božje v Brestanic]].<ref name=":0">Župnija Brestanica (2022)</ref> == Otroštvo == Rojen je bil leta 1983 v Celju, sicer pa izhaja iz [[Župnija Vitanje|Župnije Vitanje]].<ref name=":0" /> Svojo željo po duhovništvu je prvič izrazil v drugem razredu osnovne šole pri spisu o bodočem poklicu.<ref name=":1">Aleteia (2023)</ref> Učiteljica odgovora ni odobravala in je zahtevala, da Šojč kot "versko blazen otrok" obišče socialno delavko.<ref name=":1" /> V intervjuju je Šojč v zvezi z zgodnjo poklicanostjo povedal anekdoto:<ref name=":1" /> {{Citatni blok|text=Iz omare sem izvlekel mamino poročno obleko, ki je bila podobna albi, ki jo je nosil duhovnik. Oblekel sem se vanjo in se na vrtu igral, da sem duhovnik, in pokopaval ptičke. Ko je nato mama hotela obleko obleči za na ples, je bila seveda umazana. Takrat me je babica rešila in situacijo malo omilila, da mama ni bila preveč jezna. Ker sem ta poklic vedno omenjal, jih to, da sem potem res postal duhovnik, ni presenetilo.}} == Duhovništvo == [[Slika:Tomaž Šojč (2017).jpg|thumb|right|250px|Tomaž Šojč na pogrebu v Trbovljah leta 2017]] Pred duhovništvom se je ukvarjal s [[Kuhanje|kuharstvom]].<ref name=":1" /> Novo mašo je imel 12. julija 2009 v [[Vitanje|Vitanju]].<ref name=":2">Novice.si (2016)</ref><ref name=":1" /> Kot novomašnik je bil postavljen za kaplana v Brestanico.<ref name=":0" /><ref name=":2" /> Leta 2016 je bil premeščen v [[Trbovlje]], kjer je postal župnik župnij [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] in [[Župnija Trbovlje - Sv. Marija|Trbovlje - Sv. Marija]] po suspenzu predhodnika Amadeja Jazbeca.<ref name=":2" /><ref>Hild, M. (2023)</ref> V kasnejšem intervjuju je izjavil, da iz svojega časa v Trbovljah najbolj pogreša [[Splošna bolnišnica Trbovlje|mestno bolnišnico]], v kateri je ustvaril dobre stike z zdravniki in osebjem.<ref name=":1" /> Leta 2022 je bil na željo celjeskega škofa [[Maksimilijan Matjaž|Maksimilijana Matjaža]] premeščen nazaj v Brestanico, kjer je vodilno vlogo kot župnijski upravitelj prevzel od župnika Jožeta Špesa, ki je funkcijo opravljal 40 let.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Šojč skupaj s Špesom kot duhovnim pomočnikom upravlja tri župnije: [[Župnija Brestanica|Brestanico]], [[Župnija Koprivnica|Koprivnico]] in [[Župnija Senovo|Senovo]].<ref name=":1" /> Ob 15. obletnici duhovništva je na vprašanje, zakaj je rad duhovnik, za časnik ''[[Družina (časopis)|Družina]]'' odgovoril:<ref>Vojinovič, I. (2024)</ref> {{Citatni blok|text=Župnik sem še posebej rad, ko vidim, da so ljudje zadovoljni. Prinašam jim upanje, tudi v težkih trenutkih. Ljudem sem lahko blizu. Lahko rečem, da imamo duhovniki poseben privilegij od Jezusa, da ljudem prinašamo zakramente, ta sveta znamenja, ki človeka vedno znova dvigujejo.}} == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * {{Navedi splet|url=https://novice.si/page/vitanjcan-tomaz-sojc-je-novi-zupnik-v-trbovljah/|title=Vitanjčan Tomaž Šojč je novi župnik v Trbovljah|date=1. avgust 2016|accessdate=18. maj 2026|website=Novice.si}} * {{Navedi splet|url=https://zupnija-trbovlje-martin.rkc.si/trboveljski-zupniki-zupnijski-upravitelji-in-vikarji-pri-sv-martinu/|title=Trboveljski župniki, župnijski upravitelji in vikarji pri sv. Martinu|date=2023|accessdate=21. januar 2024|last=Hild|first=M.}} * {{Navedi splet|url=https://si.aleteia.org/2023/07/09/duhovnik-stevilnih-talentov-ki-se-rad-suce-v-kuhinji-vrata-so-pri-meni-vedno-odprta/|title=Duhovnik številnih talentov, ki se rad suče v kuhinji: “Vrata so pri meni vedno odprta”|date=9. julij 2023|accessdate=18. maj 2026|website=Aleteia}} * {{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/zakaj-sem-rad-duhovnik-anketa|title=Zakaj sem rad duhovnik? [ANKETA]|date=29. junij 2024|accessdate=18. maj 2026|website=Družina|last=Vojinovič|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://www.zupnijabrestanica.si/index.php/duhovnika/zupnik|title=Župnik|date=2022|accessdate=18. maj 2026|website=Župnija Brestanica|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20260101081955/https://www.zupnijabrestanica.si/index.php/duhovnika/zupnik|archivedate=1. januar 2026}} {{DEFAULTSORT:Šojč, Tomaž}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Teološke fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Župnija Vitanje]] [[Kategorija:Župnija Brestanica]] [[Kategorija:Župnija Koprivnica]] [[Kategorija:Župnija Senovo]] 48eq4rodsz629rk6s83obd8kung5701 Franc Ornik 0 603217 6682888 6681258 2026-05-30T10:43:26Z Janezdrilc 3152 pp slog 6682888 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski voditelj | type = župnik | honorific-prefix = | name = Franc Ornik | honorific-suffix = | title = [[župnik]] župnij [[Župnija Hrastnik|Hrastnik]] in [[Župnija Dol pri Hrastniku|Dol Pri Hrastniku]] | image = | image_size = | alt = | caption = | native_name = | native_name_lang = | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | see = | appointed = 2000 (Dol pri Hrastniku)<br>2017 (Hrastnik) | elected = | term_start = | term_end = | retired = | resigned = | predecessor = [[Marko Tostovršnik]] (Hrastnik) | successor = [[Rok Metličar]] <small>(začasni župnijski upravitelj do avgusta 2022)</small><ref>Ožir, Š. (2022)</ref><br>[[Matej Dečman]] | opposed = | other_post = župnijski upravitelj in župnik [[Župnija Pišece|Župnije Pišece]] | ordination = 1980 | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = [[Rimskokatoliška Cerkev]] | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani]] }} '''Franc Ornik''', [[Slovenci|slovenski]] [[duhovnik]], * [[30. december]] [[1953]], [[Spodnji Gasteraj]], † [[16. december]] [[2021]], [[Dol pri Hrastniku]]. == Življenje == Franc Ornik se je rodil 30. decembra 1953 v [[Spodnji Gasteraj|Spodnjem Gasteraju]] v [[Župnija Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Župniji Sv. Jurij v Slovenskih goricah]].<ref name=":0" /><ref name=":1">Matjaž, M. (2021)</ref> Mašniško posvečenje je prejel leta 1980 v [[Maribor]]u.<ref name=":0" /> Prva tri leta duhovništva je bil kaplan v [[Župnija Brestanica|Brestanici]].<ref name=":1" /> Nato je bil tri leta kaplan pri [[Župnija Sv. Jurij ob Ščavnici|Sv. Juriju ob Ščavnici]].<ref name=":1" /> Leta 1986 je postal župnijski upravitelj [[Župnija Pišece|Župnije Pišece]], pozneje pa tam župnik do leta 2000, ko je prevzel [[Župnija Dol pri Hrastniku|Župnijo Dol pri Hrastniku]] in 17 let kasneje prevzel v soupravo še [[Župnija Hrastnik|Župnijo Hrastnik]].<ref name=":1" /> === Prenavljanje cerkva === Ornik je načeloval več projektom obnov slovenskih cerkva.<ref name=":1" /><ref name=":7">Moljk, F. (2020)</ref> ==== Cerkev Karmelske Matere Božje v Dragi ==== [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Draga|Cerkev Karmelske Matere Božje v Dragi]] ([[Občina Hrastnik]]) je dolga leta služila svojemu namenu in je bila tudi cilj romarske poti, dokler ni utonila v pozabo za več let.<ref name=":5">Plahuta, M. (2017)</ref> Zgradbo je zapuščenost močno zaznamovala: streha je puščala, vrh zvonika se je nevarno pobesil, v orgelski piščali so se ugnezdile kune, dragocen Križev pot je bil izpostavljen vlagi.<ref name=":5" /> Občina Hrastnik cerkve kljub vsemu ni povsem pozabila in jo je leta 2006 razglasila za kulturni spomenik lokalnega pomena.<ref name=":5" /> Okoliški prebivalci so si začeli prizadevati, da bi jo rešili pred propadanjem in bi lahko zopet služila svojemu namenu.<ref name=":5" /> Leta 2016 je hrastniško župnijo prevzel Ornik in kmalu pričel najprej z deli čiščenja notranjosti in okolice cerkve.<ref name=":3">Hild, M. (2024)</ref> Konec junija 2017 je stopil na občino in tam dobil polno podporo pri projektu obnove cerkve.<ref name=":5" /><ref name=":3" /><ref name=":8">KE (2017)</ref> Projekt je hitro stekel: cerkev je bila očiščena, odstranili so povešeno konico zvonika, porezali so debelo bršljanasto oblogo po zunanjih zidovih. 16. julija, na praznik [[Karmelska Mati Božja|Karmelske Matere Božje]], je bila po dolgih letih ponovno darovana sveta maša.<ref name=":5" /> Maševali so celjski škof [[Stanislav Lipovšek]], dekan in župnik iz [[Župnija Šmartno ob Paki|Šmartna ob Paki]] [[Ivan Napret]], dekan in župnik [[Rok Metličar]] iz [[Župnija Laško|Laškega]], [[Župnija Trbovlje|trboveljski župnik]] [[Tomaž Šojč]] ter Ornik.<ref name=":5" /> Po maši je sledilo ljudsko slavje, ki ga je popestrila [[Rudarska godba Hrastnik]], članice Društva kmečkih žena in deklet pa so poskrbele za hrano in pijačo.<ref name=":5" /> Po prvem koraku je bilo potrebno zamenjati streho na zvoniku in cerkveni ladji, restavrirati notranjost, ometati notranje zidove, izdelati drenažo in toplozračno kineto, zunanjo fasado in napeljati elektriko, pred tem pa je bilo potrebno dobiti soglasje Zavoda za zaščito naravne in kulturne dediščine Celje.<ref name=":5" /> Ornik je pri tem imel veliko dela s papirologijo pri prijavljanju na različne druge razpise.<ref name=":5" /> Nadalje so obnovili omete, izvedli fasaderska dela, zamenjali strešno kritino z vsemi potrebnimi kleparskimi deli, strelovodom in uredili odvodnjavanje ob temeljih objekta.<ref name=":3" /> Zaključna dela je ob godu Karmelske Matere Božje 18. julija 2021 blagoslovil upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek, prenove pa je bila potrebna še notranjost.<ref name=":3" /> === Spomin žrtev povojnih pobojev === Maševal je tudi ob vsakoletnih komemoracijah žrtev povojnih pobojev na [[Stari Hrastnik|Starem Hrastniku]].<ref name=":2">Gošte, I. (2018)</ref><ref name=":4">Urednik NSZ (2021)</ref> Na komemoraciji 17. junija 2020 je med mašo tudi sam spregovoril nekaj besed o povojnem dogajanju.<ref name=":2" /> === Bolezen in smrt === V zadnjih letih življenja je Ornik resno zbolel, vendar je z delom nadaljeval.<ref name=":1" /> 6. novembra 2021 je ob 90-letnici [[Martina Orožen|Martine Orožen]] daroval sveto mašo v [[Cerkev sv. Štefana, Turje|cerkvi sv. Štefana v Turju]] skupaj s celjskim škofom [[Maksimilijan Matjaž|Maksimilijanom Matjažem]], s katerim je daroval mašo prvič in zadnjič, in Rokom Metličarjem.<ref name=":6">Herek, B. (2021), str. 5</ref><ref name=":1" /> Ornik je v isti cerkvi redno maševal opolnoči na [[silvestrovo]].<ref>Medved, D. (2014)</ref> Do zadnjega je pri zavesti spremljal in usklajeval potek svetih maš.<ref name=":1" /> Z zadnjimi močmi je daroval mašni daritvi v nedeljo 14. novembra pred praznikom [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]].<ref name=":1" /> Mnogi župljani so čutili, da se poslavlja, ko jih je nagovoril: »Dragi moji, bliža se onemoglost, bliža se konec cerkvenega leta. Človek mora delati obračun. Tudi sami to delamo, da lahko vidimo, kje je in kolikšna je naša ljubezen. Pa tudi, koliko smo zgrešili ali zagrešili.«<ref name=":1" /> V zadnjih tednih življenja mu je pri delu pomagal dekan Rok Metličar. Franc Ornik je umrl 16. decembra 2021 na Dolu pri Hrastniku.<ref name=":0">Škofija Celje (2021)</ref> Naslednjega dne so se s sveto mašo ob 20. uri od njega poslovili soduhovniki, pogrebna maša, do katere je truplo počivalo v [[Cerkev sv. Jakoba, Dol pri Hrastniku|dolski župnijski cerkvi]], pa se je vršila dan kasneje, v soboto 18. decembra ob 12. uri, pogreb pa na tamkajšnjem pokopališču uro kasneje.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Celjski škof Maksimilijan Matjaž je pogrebni govor zaključil z Ornikovo osebno molitvijo:<ref name=":1" /> {{Citatni blok|text=Bog! Tisti dan, ko me boš poklical »Pridi!«, bom prišel k Tebi. K Tebi, ki sem te v tem življenju videl milijonkrat zablisniti kakor sončne žarke na morski gladini, po hribih in gorah, zjutraj in zvečer. Prišel bom z vsemi solzami, ki sem jih pretočil. Prišel bom s spomini na pogovore z ljudmi; na soočanja z vprašanji, ki niso dopuščala odgovora. Prišel bom in rekel samo to: »TI, TUKAJ SEM!«}} Za upravitelja obeh župnij je bil začasno postavljen Metličar, avgusta naslednjega leta pa sta župniji prešli v soupravo trboveljskega župnika, katerega mesto je zasedel [[Matej Dečman]]. == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * {{Navedi splet|url=https://skofija-celje.si/umrl-je-duhovnik-fran-ornik/|title=Umrl je duhovnik Franc Ornik|date=2021-12-16|accessdate=2026-05-24|website=Škofija Celje}} * {{Navedi splet|url=https://skofija-celje.si/skofova-beseda-na-pogrebu-duhovnika-franca-ornika/|title=Škofova beseda na pogrebu duhovnika Franca Ornika, 18.12.2021|date=2021-12-18|accessdate=2026-05-24|website=Škofija Celje|last=Matjaž|first=Maksimilijan}} * {{Navedi splet|url=https://svet24.si/lokalno/osrednja/novice/kronika/eni-odhajajo-drugi-prihajajo-boste-novega-zupnika-dobili-tudi-vi-1435821|title=Eni odhajajo, drugi prihajajo. Boste novega župnika dobili tudi vi?|date=2022-08-15|accessdate=2026-05-24|website=Svet24|last=Ožir|first=Špela}} * {{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/video-povojno-morisce-stari-hrastnik-645655|title=(VIDEO) Povojno morišče Stari Hrastnik: Tisti, ki so morili, so dobro prikrili sledi|date=2018-06-23|accessdate=2026-05-14|last=Gošte|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://www.zaveza.si/obvestila/stari-hrastnik-2021/|title=Stari Hrastnik 2021|date=2021-06-15|accessdate=2026-05-24|website=Nova Slovenska zaveza|publisher=Urednik NSZ|first=}} * {{Navedi splet|url=https://savus.si/ugriznili-so-v-prenovo/|title=Ugriznili so v prenovo|date=2017-08-19|accessdate=2026-05-24|website=Savus|last=Milko|first=Plahuta}} * {{Navedi novice|title=Vse to oživi, ko se vrnem v Turje|url=https://hrastov-list.si/image/HrastovList_zasplet-36.pdf#page=4|last=Herek|first=Boža|newspaper=Hrastov list|accessdate=2026-05-24|pages=2-5|location=Občina Hrastnik}} * {{Navedi splet|url=https://www.hrastnik.si/obvestila/aktualno/spoznavanje-obronkov-hrastnika-s-tic-em-1464.html|title=Spoznavanje obronkov Hrastnika s TIC-em|date=2020-09-10|accessdate=2026-05-24|website=Občina Hrastnik|last=Moljk|first=Fani}} * {{Navedi splet|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/slikovito-turje-varuje-sv-stefan|title=Slikovito Turje varuje sv. Štefan|date=2014-03-23|accessdate=2026-05-24|website=Slovenske novice|last=Medved|first=Drago}} * {{Navedi splet|url=https://svet24.si/lokalno/osrednja/novice/slovenija/cerkev-v-dragi-cakajo-boljsi-casi-527855|title=Cerkev v Dragi čakajo boljši časi|date=2017-08-09|accessdate=2026-05-24|website=Svet24|publisher=KE}} {{DEFAULTSORT:Ornik, Franc}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Župnija Brestanica]] [[Kategorija:Župnija Sv. Jurij ob Ščavnici]] [[Kategorija:Župnija Pišece]] [[Kategorija:Župnija Dol pri Hrastniku]] [[Kategorija:Župnija Hrastnik]] smlgujp1bbmni1xs1igd8xbgfaj3mc6 Danica Drašković 0 603300 6682569 6682550 2026-05-29T12:19:14Z Stebunik 55592 /* Zasebno življenje */ 6682569 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Njen oče je bil [[četniki|četnik]], kar je vpivalo tudi na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Bijelo Polje|Bijelem Polju]] se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi zaslužka 771.000 dinarjev na mesec je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === (Pre)močna žena === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozval k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> == Zasebno življenje == Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi časnikarka in pisateljica.<ref name=":0" /> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve podpore [[Josip Broz|Josipu Brozu]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref>Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] enguprm2hai44ekgy1irogmjo35fbj5 6682573 6682569 2026-05-29T12:27:16Z Stebunik 55592 /* Družina */ 6682573 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Njen oče je bil [[četniki|četnik]], kar je vpivalo tudi na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Bijelo Polje|Bijelem Polju]] se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi zaslužka 771.000 dinarjev na mesec je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === (Pre)močna žena === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozval k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> == Zasebno življenje == Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi časnikarka in pisateljica.<ref name=":0" /> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve podpore [[Josip Broz|Josipu Brozu]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki. Vzroka za neplodnost ne navajata, ampak se tolažita z dejstvom, da so podobno neželjeno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] dadije8tipe71f6u6gz6witldtbcvkn 6682574 6682573 2026-05-29T12:29:41Z Stebunik 55592 /* Zasebno življenje */ 6682574 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Njen oče je bil [[četniki|četnik]], kar je vpivalo tudi na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Bijelo Polje|Bijelem Polju]] se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi zaslužka 771.000 dinarjev na mesec je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === (Pre)močna žena === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozval k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve podpore [[Josip Broz|Josipu Brozu]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki. Vzroka za neplodnost ne navajata, ampak se tolažita z dejstvom, da so podobno neželjeno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 2pweq6z5gpiti0pfi990g0cm8iutc0c 6682575 6682574 2026-05-29T12:31:50Z Stebunik 55592 /* Zasebno življenje */ 6682575 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Njen oče je bil [[četniki|četnik]], kar je vpivalo tudi na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Bijelo Polje|Bijelem Polju]] se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi zaslužka 771.000 dinarjev na mesec je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === (Pre)močna žena === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozval k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve podpore [[Josip Broz|Josipu Brozu]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki. Vzroka za neplodnost ne navajata, ampak se tolažita z dejstvom, da so podobno neželjeno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 3wcqn4df5j6r15bmmcsutsn00cuzp6n 6682578 6682575 2026-05-29T12:34:14Z Stebunik 55592 /* Družina */ 6682578 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Njen oče je bil [[četniki|četnik]], kar je vpivalo tudi na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Bijelo Polje|Bijelem Polju]] se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi zaslužka 771.000 dinarjev na mesec je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === (Pre)močna žena === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozval k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve podpore [[Josip Broz|Josipu Brozu]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> <ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki. Vzroka za neplodnost ne navajata, ampak se tolažita z dejstvom, da so podobno neželjeno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 7z38ogaqnc8yl8b7mav65lnyrkdprrp 6682579 6682578 2026-05-29T12:35:13Z Stebunik 55592 /* Družina */ 6682579 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Njen oče je bil [[četniki|četnik]], kar je vpivalo tudi na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Bijelo Polje|Bijelem Polju]] se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi zaslužka 771.000 dinarjev na mesec je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === (Pre)močna žena === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozval k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve podpore [[Josip Broz|Josipu Brozu]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki. Vzroka za neplodnost ne navajata, ampak se tolažita z dejstvom, da so podobno neželjeno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 9yw3jolunw6id6yjsno1lj6isvc6d8o 6682580 6682579 2026-05-29T12:37:26Z Stebunik 55592 /* Družina */ 6682580 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Njen oče je bil [[četniki|četnik]], kar je vpivalo tudi na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Bijelo Polje|Bijelem Polju]] se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi zaslužka 771.000 dinarjev na mesec je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === (Pre)močna žena === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozval k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve podpore [[Josip Broz|Josipu Brozu]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] al5w27yzh6guudctny1ygogfx6r858d 6682849 6682580 2026-05-30T08:33:56Z Stebunik 55592 /* Zasebno življenje */ 6682849 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Njen oče je bil [[četniki|četnik]], kar je vpivalo tudi na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Bijelo Polje|Bijelem Polju]] se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi zaslužka 771.000 dinarjev na mesec je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === (Pre)močna žena === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozval k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve podpore [[Josip Broz|Josipu Brozu]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Hiteler]]jev občudovalec ter je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].[3] <ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.[3] <ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.[3] <ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.[23][24][25] <ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 6iqim5c8531dgqo9uvjwn6z4n2gfemv 6682851 6682849 2026-05-30T08:39:59Z Stebunik 55592 /* Nezgode */ 6682851 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Njen oče je bil [[četniki|četnik]], kar je vpivalo tudi na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Bijelo Polje|Bijelem Polju]] se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi zaslužka 771.000 dinarjev na mesec je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === (Pre)močna žena === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozval k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve podpore [[Josip Broz|Josipu Brozu]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec ter je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] cv54pjf12za5mb8agj0n35x0h5i6z4h 6682852 6682851 2026-05-30T08:42:16Z Stebunik 55592 /* Nezgode */ 6682852 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Njen oče je bil [[četniki|četnik]], kar je vpivalo tudi na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Bijelo Polje|Bijelem Polju]] se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi zaslužka 771.000 dinarjev na mesec je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === (Pre)močna žena === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozval k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve podpore [[Josip Broz|Josipu Brozu]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] fsjuqisoiuq7p1kkjnyb9aoids65c8a 6682853 6682852 2026-05-30T08:48:02Z Stebunik 55592 6682853 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Njen oče je bil [[četniki|četnik]], kar je vpivalo tudi na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Bijelo Polje|Bijelem Polju]] se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi zaslužka 771.000 dinarjev na mesec je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === (Pre)močna žena === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozval k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve podpore [[Josip Broz|Josipu Brozu]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] out27i6xceem67phzb5ppaxikbzm6tf 6682861 6682853 2026-05-30T09:11:17Z Stebunik 55592 6682861 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Njen oče je bil [[četniki|četnik]], kar je vpivalo tudi na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Bijelo Polje|Bijelem Polju]] se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi zaslužka 771.000 dinarjev na mesec je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === (Pre)močna žena === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozval k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako znana in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve podpore [[Josip Broz|Josipu Brozu]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzel priimek Vuk Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki, ki je napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer usmerjen protikomunistično, vendar tudi velik [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]].<ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] pwt46goakfivae86389e9alfuovhqde Peter Jančič 0 603310 6682672 6682076 2026-05-29T15:35:53Z MaksiKavsek 244409 dp, pp, glava, noga, slog 6682672 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Peter Jančič}} '''Peter Jančič''', [[Slovenci|slovenski]] [[Novinarstvo|novinar]], politični analitik, [[publicist]] in [[urednik]],<ref>{{Navedi splet|last=Welle (www.dw.com)|first=Deutsche|title=Slovenia to hold early parliamentary election {{!}} DW {{!}} 14.04.2018|url=https://www.dw.com/en/slovenia-to-hold-early-parliamentary-election/a-43387500|accessdate=2022-05-04|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> * [[1966]], [[Maribor]].<ref>{{Navedi splet|title=Intervju: Delo je bilo zlorabljeno za politično propagando|url=https://spletnicasopis.eu/2017/05/22/delo-je-bilo-zlorabljeno-za-politicno-propagando-revija-reporter/|website=Spletni časopis|date=2017-05-22|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI|first=Peter|last=Jančič}}</ref> Bil je odgovorni urednik dnevnika [[Delo (časopis)|Delo]] (2006–2007), [[Spletni časopis|Spletnega časopisa]] (2017–2020, 2022–) in informativnega portala [[Siol.net|Siol]] (2020–2022). == Življenje == Jančič je leta 1991 diplomiral z diplomsko nalogo ''Novinarska etika in kodeksi časti'' na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] Univerze [[Univerza v Ljubljani|v Ljubljani.]]<ref>{{Navedi splet|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Novinarska etika in kodeksi časti : diplomska naloga : Nagrada Prešernovega sklada :: COBISS+|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3473245|accessdate=2022-05-02|website=plus.cobiss.net|language=sl}}</ref> Objavljal je znanstvene članke o novinarski etiki v reviji Teorija in praksa<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Kodeksi novinarske etike|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3ZW4K7J|accessdate=2022-05-02|website=www.dlib.si}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Kovačič|first=Melita Poler|date=2015-12-11|title=Razvoj globalne novinarske etike: raznolike tradicije, univerzalen etični kodeks?|url=http://dx.doi.org/10.1080/13183222.2015.1129206|journal=Javnost - the Public|volume=22|issue=sup1|pages=S41–S52|doi=10.1080/13183222.2015.1129206|issn=1318-3222|url-access=subscription}}</ref> in bil eden ključnih sodelavcev pri razvoju etičnega kodeksa Društva novinarjev Slovenije.<ref>{{Navedi knjigo|last=Anžlovar|first=Tadeja|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Anzlovar-Tadeja.PDF|title=Diplomsko delo}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Jančič|first=Peter|date=2002|title=Kako je nastal novi kodeks novinarske etike?|journal=Medijska preža|volume=2002}}</ref> Kodeks še vedno velja.<ref>{{Navedi splet|title=Kodeks|url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/dokumenti/kodeks/|accessdate=2022-05-02|website=Društvo novinarjev Slovenije|language=sl-SI}}</ref> Pred letom 2017 je bil petnajst let novinar in urednik za notranjo politiko<ref>{{Navedi splet|date=2017-11-24|title=Peter Jančič, Silvester Šurla in Tino Mamić o "fake news" in slovenskih medijih|url=https://www.domovina.je/peter-jancic-silvester-surla-in-tino-mamic-o-fake-news-in-slovenskih-medijih/|accessdate=2022-05-04|website=Domovina|language=sl-SI}}</ref> pri dnevnem časopisu [[Večer (časopis)|Večer]] in deset let pri dnevniku Delo. <ref name=":2">{{Navedi splet|date=2017-02-05|title=O časopisu|url=https://spletnicasopis.eu/o-casopisu/|accessdate=2022-05-02|website=Spletni časopis|language=sl-SI}}</ref> V letih 2006 in 2007 je bil glavni urednik Dela. <ref>{{Navedi novice|last=Bilefsky|first=Dan|date=2008-01-21|title=Slovenia Chief Is Accused of Censorship|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2008/01/21/world/europe/21slovenia.html|accessdate=2022-05-04|issn=0362-4331}}</ref> <ref name=":2" /> Zapisal je, da je v času, ko je bil glavni urednik Dela, »časopis vsak dan prodal več izvodov, kot jih danes prodata Delo, [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] in Večer skupaj«.<ref name=":2" /> Leta 2017 so ga odpustili iz Dela, ker se ni strinjal s tem, kar je označil za Delovo »politično propagando«. <ref>{{Navedi splet|title=Peter Jančič: Delo je bilo zlorabljeno za politično propagando|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/peter-jancic-delo-je-bilo-zlorabljeno-za-politicno-propagando-511004|accessdate=2022-05-04|website=Revija Reporter}}</ref> Leta 2017 je Jančič izdal knjigo z naslovom ''Lažne novice''.<ref>{{Navedi knjigo|last=Jančič|first=Peter|title=Fake News: Lažne novice|publisher=Družina|year=2017}}</ref> V knjigi opisuje odnose med slovensko politiko in mediji, kdo nadzoruje in vpliva na medije ter zakaj poročajo tako, kot poročajo.<ref>{{Navedi novice|last=Leiler|first=Ženja|title=Novinarji pišemo o vseh in vsem, redko o sebi|pages=14|work=Delo. - ISSN 0350-7521 (Leto 59, št. 281, 5 December 2017, str. 14)}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Nežmah|first=Bernard|date=1 December 2017|title=Book review: Peter Jančič: Fake News.|pages=64|work=Mladina. - ISSN 0350-9346}}</ref> Knjiga je sprožila ostro razpravo med javnimi osebnostmi.<ref>{{Navedi splet|title=Knjige: Peter Jančič: »Fake news«|url=http://www.mladina.si/183145/knjige-peter-jancic-fake-news/|accessdate=2022-05-04|website=Mladina.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Odgovor Jureta Apiha Bernardu Nežmahu|url=http://www.mladina.si/183506/odgovor-jureta-apiha-bernardu-nezmahu/|accessdate=2022-05-04|website=Mladina.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Peter Jančič: »Fake news« – Lažnive novice|url=http://www.mladina.si/183069/peter-jancic-fake-news-laznive-novice/|accessdate=2022-05-04|website=Mladina.si}}</ref> Več let je bil član sveta in programskega sveta Radiotelevizije Slovenija. Jančič je bil eden od ustanoviteljev in prvi predsednik Društva novinarjev in publicistov, ki je eno od dveh največjih novinarskih združenj v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|last=Ro./STA|first=Š|date=2009-06-08|title=Peter Jančič odstopil zaradi izjave o Ultri|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/peter-jancic-odstopil-zaradi-izjave-o-ultri.html|accessdate=2022-05-04|website=old.delo.si|language=sl-si}}</ref> Leta 2017 je ustanovil Fundacijo za svobodo izražanja<ref>{{Navedi splet|title=Zavod za svobodo izražanja Ljubljana - Bizi|url=https://www.bizi.si/ZASIZ/|accessdate=2022-05-02|website=www.bizi.si}}</ref> in novinarsko spletno stran<ref>{{Navedi novice|date=2017-10-22|title=Slovenian President Pahor fails to win majority, faces runoff|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-election-idUSKBN1CR0SR|accessdate=2022-05-04}}</ref> Spletni časopis, ki jo je ustvarjal in urejal do leta 2020.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kako posluje Telekomova medijska luknja, ki je požrla skoraj ves dobiček skupine - www.finance.si|url=https://www.finance.si/8960078/Kako-posluje-Telekomova-medijska-luknja-ki-je-pozrla-skoraj-ves-dobicek-skupine|accessdate=2022-05-02|website=www.finance.si}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|date=2020-04-04|title=Jančič prevzema državni Siol, glasovalo malo novinarjev|url=https://www.vecer.com/slovenija/jancic-prevzema-drzavni-siol-brez-vecinske-podpore-novinarjev-10152669|accessdate=2022-05-03|website=www.vecer.com|language=sl-si}}</ref> Aprila 2020 je postal glavni urednik [[Siol.net|Siola]], enega vodilnih slovenskih spletnih strani z novicami. Vendar je bil dve leti pozneje, ko se je vlada zamenjala, tudi sam zamenjan in je šel zopet delati samostojno za Spletni časopis.<ref name=":1">{{Navedi splet|date=2020-04-04|title=Jančič prevzema državni Siol, glasovalo malo novinarjev|url=https://www.vecer.com/slovenija/jancic-prevzema-drzavni-siol-brez-vecinske-podpore-novinarjev-10152669|accessdate=2022-05-03|website=www.vecer.com|language=sl-si}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kako posluje Telekomova medijska luknja, ki je požrla skoraj ves dobiček skupine - www.finance.si|url=https://www.finance.si/8960078/Kako-posluje-Telekomova-medijska-luknja-ki-je-pozrla-skoraj-ves-dobicek-skupine|accessdate=2022-05-02|website=www.finance.si}}</ref> == Sklici == [[Kategorija:Živeči ljudje]] <references /> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] it30l66g7grofqarsxu22hdypmsw87e Robec 0 603315 6682786 6682230 2026-05-29T21:33:12Z Marko3 1829 6682786 wikitext text/x-wiki [[Slika:Stofftaschentuch.jpg|sličica|Platnen robec]] [[Slika:Tissue.jpg|thumb|Papirnati robčki]] [[Slika:Mouchoir-éponge.jpg|thumb|Japonski ''hankachi'' ({{lang|ja|ハンカチ}}) iz frotirja]] '''Robec''' je kos [[tkanina|blaga]] ali [[papir]]ja, ki se uporablja predvsem za čiščenje [[nosni izcedek|nosnega izcedka]]. Robci obstajajo kot pralni platneni robci ali kot papirnati robčki, ki se po uporabi zavržejo. Vendar pa se za brisanje nosu robcev ne uporablja v vseh kulturah in tudi v Evropi to vse do [[novi vek|novega veka]] ni bilo običajno. Posebna oblika robca je [[žepni robec]], ki ga moški ob svečanih priložnostih pogosto nosijo v prsnem žepu [[suknjič]]a; služi le dekoraciji in nima praktične funkcije. == Zgodovina in razvoj == === Začetki === V rimski [[antika|antiki]] so obstajale brisače za pot in usta, ki jih zgodovinarji označujejo kot ''etiketne krpe''. Za brisanje nosu jih niso uporabljali. Brisače za pot prvič omenja pesnik [[Katul]] z izrazom ''Sudarium'' ({{Jezik-la|sudor}}, pot). Izdelane so bile iz egipčanskega [[laneno vlakno|platna]] in zataknjene v gubo [[toga|toge]]. Stoletje pozneje se je pojavil tako imenovani ''Orarium'' ({{laS|oris}}, usta). Poleg tega so v antiki že obstajali [[prtiček|prtički]], imenovani ''Mappa''. Pod cesarjem [[Avrelijan]]om je postala navada, da so v gledališču pomembne osebnosti in priljubljene igralce pozdravljali z mahanjem pisanih rutic. ''Mappa'' in ''Orarium'' sta se kot [[liturgija|liturgična]] simbola ohranila v krščanskem bogoslužju.<ref name="loschek">{{cite book |author=Ingrid Loschek |title=Accessoires. Symbolik und Geschichte |location=München |year=1993 |isbn=3-7654-2629-6 |pages=269 ff.}}</ref> Od 11. stoletja so imele rute vlogo skrivnega ljubezenskega znamenja v pri dvorjenju. Kot dokaz zvestobe so jih [[vitez]]i nosili v boj in jih po bitki vrnili izvoljenki, pogosto prepojene s potom in krvjo.<ref name="loschek" /> Včasih so bile takšne rute javno pritrjene na [[sulica|sulico]], če njihova lastnica ni bila poročena z drugim moškim. Tkalec [[Baptiste Chambray]] iz [[Cambrai|Cambraije]] naj bi okoli leta 1300 izdelal prve platnene robce. Pod imenom majhen platnen nosni robec {{lang-it|Drapesello panetto di naso}} so se uporabljali le posamično. Hranili so jih v torbici na pasu. === Luksuzni predmet plemstva === [[Slika:Diego Velázquez 030.jpg|thumb|Infantinja Marija Terezija Španska, slika [[Diego Velázquez|Diega Velázqueza]], okoli 1652]] Okoli leta 1447 je robec postopoma postal luksuzni predmet. V italijanskih popisih oblačil iz 15. stoletja se omenjajo različne vrste: * sudarioli (brisače za pot) * paneti in drapeselli (majhne rutice) * paneti da naso (nosni robci) * paneti da copa (vratne rute) * fazzoletto (okrasna ruta) Najpomembnejšo vlogo so imeli okrasni robci, ki so bili pogosto bogato izvezene in nošene odkrito v roki. Najdragocenejše so izdelovali v [[Benetke|Benetkah]] in jih izvažali predvsem v Francijo.<ref name="loschek" /> [[Katarina Medičejska]] je v 16. stoletju na francoski dvor uvedla ''toaletno ruto''. Imenovala se je ''mouchoir'' in je služila predvsem reprezentativnim namenom. Za brisanje nosu je plemstvo v tem času večinoma še vedno uporabljalo prste. [[Erazem Rotterdamski]], ki je po inventarju posedoval 39 robcev, velja za izjemo. Okrasne rute so dame prepojile s [[parfum]]om in jih podarjale moškim kot ljubezenski znak; za to se je uporabljal izraz ''mouchoir de Vénus''. Francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] jih je podarjal svojim ljubljencem, imenovanim [[Mignon (Geschichte)|mignons]].<ref name="loschek" /> V Nemčiji je bila okrasna ruta od začetka 16. stoletja med plemstvom znana kot ''Fazinetel'' ali ''Fazittlein''. Zaradi običajnega odišavljanja so jih v [[predpisi o oblačenju|predpisih o oblačenju]] imenovali vohalne rute in so bile namenjene višjim slojem.<ref name="loschek" /> Z razširitvijo [[njuhanec|njuhanca]] in uporabo okrasnih rut za čiščenje nosu so rute izgubile značaj luksuznega predmeta. Tako je robec v 18. stoletju med moškimi višjih slojev postopoma postal vsakdanji predmet. V času [[francoska revolucija|francoske revolucije]] pa je še vedno veljal za simbol plemstva. {{" |‚Kaj, ne briše si nosu s prsti? Ima robec – mora biti aristokrat. Obesite ga!‘ kriči revolucionar v [[Georg Büchner|Büchnerjevi]] drami [[Dantonova smrt]].<ref>{{cite book |author=Ingrid Loschek |title=Accessoires. Symbolik und Geschichte |location=München |year=1993 |isbn=3-7654-2629-6 |page=276}}</ref>}} === Splošna razširjenost === Z izumom [[leteči čolniček|letečega čolnička]] leta 1733 in [[predilni stroj|predilnega stroja]] je proizvodnja blaga postajala vse cenejša. Zaradi tega so lahko robce izdelovali po nižjih cenah in iz luksuznega predmeta so postopoma postali vsakdanji predmet. Tako [[Christian Friedrich Germershausen]] v svojem delu ''Gospodinja (Hausmutter''), ki spada v [[razsvetljenstvo|razsvetljensko]] literaturo o gospodinjstvu, poroča, da se je neki evangeličanski podeželski župnik ob nastopu službe zgražal nad običajnim [[rokovanje|rokovanjem]], ker je bilo na rokah članov skupnosti vedno veliko [[nosni izcedek|nosnega izcedka]]. Ker so bile rokavice zanj dolgoročno predrage, je predlagal, naj matere svojim otrokom dajejo robce, sešite iz starih srajc, ki bi jih tedensko menjavali. To navado so kmalu prevzeli tudi odrasli, tako da je območje kmalu veljalo za zgled čistoče, kar je pozitivno vplivalo tudi na prodajo njihovih kmetijskih izdelkov.<ref>{{cite book |author=Evke Rulffes |title=Die Erfindung der Hausfrau. Geschichte einer Entwertung |publisher=HarperCollins |location=Hamburg |year=2021 |isbn=978-3-7499-0240-8 |pages=85 f.}}</ref> V času [[bidermajer]]jev je robec v meščanskih krogih postal romantični simbol ljubezni. Dame so ga pogosto koketno držale v roki, da so bile vidne vezenine. Mladi moški so robec svoje izvoljenke vidno nosili v gumbnici suknjiča. Ta običaj naj bi se okoli leta 1800 najprej pojavil v [[London]]u in je bil morda predhodnik moškega [[žepni robec|žepnega robca]], ki je dokumentiran šele po letu 1830. V drugi polovici 19. stoletja so dame odišavljene robce nosile v [[dekolte]]ju ali v rokavih obleke, da so jih imele pri roki.<ref name="loschek" /> === Papirnati robčki === 20. stoletje je na različne načine spremenilo uporabo robca. Odločilen je bil cesarski patent v Nemčiji za »papirnati robec«, prepojen z [[glicerin]]om, ki ga je 14. avgusta 1894 prejel Gottlob Krum, lastnik papirnice v [[Göppingen]]u ([[patent]] št. 81094).<ref>{{cite book |author=Sabine Rochlitz |title=Göppinger Geschichten. Von Menschen, Ereignissen und Bauwerken |publisher=Archiv und Museen der Stadt Göppingen |location=Göppingen |year=2005 |isbn=3-933844-47-9 |page=170}}</ref> Patent se nanaša na zelo tanek skoraj običajen papir, prepojen z glicerinom za doseganje določene mehkobe. Približno 35 let pozneje, 29. januarja 1929, so ''Združene papirnice Nürnberga'' (nemško: ''Vereinigte Papierwerke Nürnberg'') pri [[Nemški patentni in znamčni urad|državnem patentnem uradu]] prijavili [[blagovna znamka|blagovno znamko]] za ''prvi papirnati robček iz čiste celuloze'' (številka znamke: 407752). Ta robček za enkratno uporabo je dobil še danes znano ime ''[[Tempo (znamka)|Tempo]]''. Idejo pripisujejo tedanjemu solastniku podjetja Oskarju Rosenfelderju. Patent, ki sta ga prijavila Oskar in Emil Rosenfelder,<ref>{{cite book |author=Martin Droschke |title=Wer hat’s erfunden? Papiertaschentuch |work=Franken 2024. Franken-Wissen für das ganze Jahr |publisher=Emons Verlag |location=Köln |year=2023 |isbn=978-3-7408-1797-8 |page=25. April}}</ref> je temeljil na celuloznem papirju, prevlečenem s tanko plastjo glicerina za doseganje mehkobe (podobno kot Krumov patent). Podjetje [[Kimberly-Clark]] je od leta 1924 v [[Združene države Amerike|ZDA]] tržilo robčke pod blagovno znamko [[Kleenex]], izdelane iz celulozne vate. Le-ta se je predvsem med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] uporabljala za [[povoj|povoje]], ker ga odlikujeta vpojnost in trpežnost. Oba velika proizvajalca papirnih robčkov sta začela osvajati svetovni trg. Medtem ko se je ''Tempo'' razširil na evropskem trgu, se je ''Kleenex'' uveljavil predvsem v Ameriki in [[Azija|Aziji]]. ''Tempo'' se na nemško govorečih območjih (razen v Švici<ref>{{cite web |url=https://blog.supertext.ch/2015/09/tipp-ex-tesa-und-tempo-wenn-sich-namen-von-marken-verselbststaendigen/ |title=«Tipp-Ex», «Tesa» und «Tempo» – wenn sich Namen von Marken verselbstständigen |website=blog.supertext.ch |date=2015-09-04 |language=de |access-date=2024-04-30}}</ref>) ne uporablja le kot blagovna znamka, ampak tudi kot [[sinonim]] oziroma [[eponim]] za papirnati robček nasploh. Od šestdesetih let 20. stoletja se je na trgu pojavilo več manjših proizvajalcev robčkov. V Sloveniji ima pomembno vlogo pri proizvodnji papirnatih robčkov podjetje [[Paloma]], eden največjih proizvajalcev higienskega papirja v jugovzhodni Evropi. Leta 1967 so bili v predhodnici Palome Sladkogorski tovarni papirja nameščeni prvi polavtomatski stroji za izdelavo robčkov in rolic, kasneje pa je proizvodnja postala skoraj povsem avtomatizirana.<ref>{{cite web |url=https://www.paloma.si/sl/zgodovina |title=Zgodovina |website=Paloma}}</ref> [[Slika:Cellulose strand.svg|thumb|Celuloza je sestavljena iz verig sladkornih molekul (na sliki vodoravno), ki so med seboj povezane z vodikovimi vezmi (na sliki navpično)]] Za izdelavo papirnatih robčkov se uporabljata [[celuloza]] ali reciklirana vlakna, pridobljena iz starega papirja. Kot surovina za proizvodnjo celuloze se uporablja les. Po svetu obstajata predvsem dva postopka proizvodnje celuloze, [[sulfitni postopek]] in [[sulfatni postopek]]. == Videz == Okrasni robci so bili deloma izvezeni z [[zlato|zlatimi]] nitmi in okrašeni z [[diamant]]i. Z velikostjo približno 60 × 50 cm so bili bistveno večji od današnjih platnenih robcev. Po uvedbi industrijske proizvodnje platnenih robcev so skušali premagati enoličnost. Kot prvi ukrep so robce začeli krasiti z [[monogram]]i. Umetelno izdelane začetnice lastnikov niso bile le okrasne, temveč so prispevale tudi k individualnosti robca, saj noben ni bil enak drugemu. Leta 1785 je [[Thomas Bell]] izumil [[valjčni tisk]]. S tem je bilo mogoče platnene robce tiskati z barvami. Pri tem postopku tiskarski valji z vgraviranimi [[vzorec|vzorci]] prenašajo barvo na tkanino. Hkrati je bilo mogoče uporabiti do 16 valjev. Nameščeni so bili na vretena in pritisnjeni ob tiskarsko podlago. Tiskarske barve so iz barvnih korit nanašali na valje, pri čemer je vsak valj predstavljal eno barvo. Ta način tiska pa je bil gospodaren le pri večjih [[serija|serijah]], saj je menjava tiskarskih valjev zahtevala dolgotrajno pripravo. Metodo je odlikovala velika zmogljivost, saj je bilo mogoče potiskati do 5000 metrov blaga na uro. [[Slika:LMW Taschentuch 412545.jpg|thumb|Okrasni robec z natisnjenim barvnim motivom v spomin na polet in požar zračne ladje [[LZ 4]] leta 1908, zbirka Deželnega muzeja [[Württemberg]]]] Pri proizvodnji robcev se niso uporabljali le tiskarski postopki. Že leta 1809 je [[John Heathcoat]] razvil tehniko industrijske izdelave [[čipka|čipk]]. Kmalu so tiskane robce uporabljali podobno kot [[časopis]]e. Med priljubljenimi [[okras|motivi]] potrošnikov so bili politični dogodki, kot je [[francoska revolucija]], zemljevidi sveta in [[karikatura|karikature]]. [[John Churchill, 1. vojvoda Marlboroughski|John Churchill, 1. vojvoda Marlboroughski]], je leta 1702 dal svoje vojaške uspehe natisniti na robce, leta 1710 pa tudi svoj govor v parlamentu. Leta 1870 so med [[francosko-pruska vojna|francosko-prusko vojno]] vojakom razdeljevali robce z navodili za uporabo [[puška|puške]] in z zemljevidi.<ref name="loschek" /> Velikost papirnatih robčkov je prepuščena proizvajalcem in ni standardizirana. == Družbeni in kulturni pomen == [[Slika:Tissot James Jacques The Fireplace.jpg|thumb|Ženska ob kaminu z robcem. Slika Jamesa Tissota, okoli 1870]] === Brisanje nosu v javnosti === V evropskem [[srednji vek|srednjem veku]] so si pripadniki vseh slojev brisali nos s prsti in jih nato obrisali ob oblačila, od nižjih slojev do plemstva. To ni veljalo za kršitev bontona, saj robci še niso bili v uporabi. Od srednjega veka dalje se je uveljavil bolj uglajen način brisanja nosu. Medtem ko je »nižji« sloj uporabljal desno roko, s katero je jedel, so si pripadniki višjih slojev – vsaj med obrokom – nos brisali le z levo roko, po možnosti le z dvema prstoma.<ref name="Elias1977">{{cite book |author=Norbert Elias |title=Über den Prozeß der Zivilisation |volume=1 |edition=3 |year=1977 |isbn=2-253-01729-9 |pages=201 ff.}}</ref> Uporaba robca za brisanje nosu se je najprej uveljavila v Italiji in se od tam razširila med plemstvom. Ugledne dame so dragoceno ruto nosile odkrito na pasu. Toda tudi vladarji so sprva posedovali le malo primerkov. [[Henrik IV. Francoski|Henrik IV. Francoski]] je imel konec 16. stoletja le pet robcev. Šele [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]] jih je imel večje število.<ref name="Elias1977" /> Iz knjige o [[bonton]]u [[Erazem Rotterdamski|Erazma Rotterdamskega]] iz leta 1529 je jasno razvidno, da je bil robec v njegovem času sicer poznan, vendar med višjimi sloji še malo razširjen. Dvesto let pozneje pa je že veljalo za nevljudno, če kdo ni uporabljal robca. Javno brisanje nosu je postajalo vedno bolj neprimerno.<ref name="Elias1977" /> Pred 18. stoletjem so robci kot luksuzni predmeti služili predvsem kot statusni simboli in okrasni dodatki, uporabljali pa so jih kvečjemu za brisanje potu z obraza. Z razširitvijo mode njuhanja tobaka so rute predvsem za moške postajale vse bolj uporabni predmet. Od 18. stoletja dalje so občutki zadrege postajali izrazitejši, tako da se je na primer pri mizi treba izogibati vsakršni uporabi robca, da ne bi razburili prisotnih gostov. Če pa je bilo vendarle nujno ustaviti izcedek, naj bi človek dejanje čim bolj zakril s prtičkom ali se obrnil proč od mize. Pojem [[zadrega]] je dobil nov položaj v družbi, zato se je bilo treba izogibati celo uporabi besede »brisati nos«.<ref name="Martin Beutelspacher">Martin Beutelspacher aus ''Menschen, Nasen, Taschentüchern''.</ref> V drugih kulturnih območjih, na primer na [[Japonska|Japonskem]], v [[Koreja|Koreji]], pa tudi v [[Mehika|Mehiki]], je javno brisanje nosu tabu. Tako kot napenjanje v javnosti velja za zelo nevljudno. Nasprotno pa velja smrkanje oziroma vlečenje nosne sluzi nazaj za znak samonadzora in je sprejemljivo tudi v javnosti. === Razvoj predstav o higieni === Dolgo časa je veljalo za sramotno javno brisati nos. Šele z naraščajočo zavestjo o [[higiena|higieni]] v [[novi vek|novem veku]] se je odnos do tega spremenil. Menili so, da bolezni povzroča smrdljiv zrak; to prepričanje je izhajalo iz dejstva, da so v srednjem veku velike [[epidemija|epidemije]] izbruhnile predvsem v revnih četrtih, plemstvo pa je za to krivilo tamkajšnji zrak. Med letoma 1760 in 1780 je nastala teorija, da zrak sestavljajo tako imenovani »flogistični zrak« ([[dušik|N<sub>2</sub>]]), »vezani zrak« ([[ogljikov dioksid|CO<sub>2</sub>]]) in »življenjski zrak« ([[kisik|O<sub>2</sub>]]). Kemija je začela zrak na novo opredeljevati in razumeti. Posebej vonjave so prvič dobile opise in imena. Leta 1794 je bila v Parizu pri ''Société royale de médecine'' ustanovljena prva [[katedra]] za javno higieno. Tema raziskav je postalo širjenje [[povzročitelj bolezni|povzročiteljev bolezni]]. Posebno pozornost so namenjali ''miazmam''. Kot »[[miazma]]« so takrat označevali domnevne kužne snovi, ki naj bi nastajale zunaj telesa. Ta predstava se je ohranila do odkritja [[bakterija|bakterij]] s strani [[Louis Pasteur|Louisa Pasteurja]]. Od izuma celuloznega robčka se je število uporabnikov platnenih robcev močno zmanjšalo. Ljudje niso več sprejemali negotovosti, da morda »kos blaga« pri prejšnjem pranju ni bil dovolj očiščen in da bi zato lahko vseboval povzročitelje bolezni. Vedno bolj nehigiensko je veljalo tudi nositi uporabljen platneni robec v žepu hlač ali v [[ročna torbica|ročni torbici]] ter ga večkrat uporabiti. Zato so papirnati robčki postopoma izpodrinili platnene robce. === Robci in rutice v umetnosti === [[Slika:Othello2 josiahbaydell.jpg|thumb|''Othello and Desdemona'' avtorja [[Josiah Baydell|Josiaha Baydella]], 18. stoletje. Pomembno vlogo ima robec tudi v [[William Shakespeare|Shakespearovem]] [[Othello|Othellu]] in v istoimenskih operah [[Otello (Rossini)|Rossinija]] ter [[Otello (Verdi)|Verdija]]. Desdemona izgubi robec, ki ji ga je podaril Othello. Ko Othello robec najde pri Cassiu, mu ta postane dokaz Desdemonine nezvestobe. Cassio ga je namreč nevede prejel od Jaga. Othello nato Desdemono zadavi in zabode.]] Robec ima v številnih kulturah simbolni pomen in se pogosto pojavlja v književnosti, gledališču, filmu, glasbi, ljudskih običajih in plesih. Pogosto simbolizira ljubezen, slovo, zvestobo, žalovanje, spomin ali družbeni položaj. V evropski tradiciji je bil robec lahko ljubezenski dar ali znamenje naklonjenosti, v ljudskem izročilu pa tudi predmet spomina na odsotne ali umrle. [[Slika:Marinera Norteña.jpg|thumb|Perujski ples [[marinera]], Ronald Huamani Garcia. Med plesom oba plesalca držita v rokah bel robec, ki ga premikata v ritmu glasbe.]] V številnih tradicionalnih plesih po svetu se robci uporabljajo kot plesni rekviziti za poudarjanje gibov in izražanje čustev. Robec se pojavlja tudi v simbolnih barvah ali vzorcih, ki lahko izražajo pripadnost, politična prepričanja ali osebne preference. V nekaterih okoljih je postal tudi del različnih stilov oblačenja in identitetnih simbolov. Kot vsakdanji predmet s specifično simbolno vrednostjo se robec pogosto uporablja tudi v umetnosti in popularni kulturi kot prepoznaven znak čustev, slovesa, elegance ali nostalgije. == Literatura == * {{cite book |author=Autorenkollektiv |title=Altpapier |publisher=VEB Fachbuchverlag |location=Leipzig |year=1979}} * {{cite book |author=Autorenkollektiv |title=Zellstoff – Papier |publisher=VEB Fachbuchverlag |location=Leipzig |year=1974}} * {{cite book |author=Gabriele Donder-Langer; Harry Michael Zwergel |title=Menschen, Nasen, Taschentücher |publisher=Selbstverlag |location=Kassel |year=1998 |isbn=3-00-002788-2 |url=http://www.alltagskultur.de/html/menschen__nasen__taschentucher.html}} * {{cite book |editor=Dt. Institut für Normung e.&nbsp;V. |title=Papier, Pappe und Zellstoff |publisher=Beuth Verlag |location=Berlin |year=1991}} * {{cite book |author=Margarethe Braun-Ronsdorf |title=The history of the handkerchief |publisher=F. Lewis |location=Leigh-on-Sea |year=1967}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Handkerchiefs|Robci}} * [http://www.papiertaschentuecher.de/ Zbirka različnih papirnih robčkov] (v nemščini) * [https://www.alltagskultur.de/portfolio/menschen-nasen-taschentuecher/ Zgodovina žepnih robčkov] (v nemščini) == Sklici == <references /> [[Kategorija:Higiena]] [[Kategorija:Papir]] [[Kategorija:Tekstil]] 32y47zryey4jux1txqz9fe2tvfldxrz Ada Kale 0 603354 6682682 6682527 2026-05-29T16:13:54Z Octopus 13285 uvod 6682682 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki | name = Ada Kale | native name = <!-- ali |local name= --> | sobriquet = <!-- ali |nickname= --> | image name = Ada-Kaleh.jpg | image size = 250px | image caption = Ada Kale proti koncu 19. stoletja | image alt = | map = Romunija | map_alt = | map_width = 300px | map_caption = Lega potopljenega otoka na zemljevidu Romunije | map_relief = yes | label = | label_position = | mark = | mark_width = | lat_d = 44.716111 | lat_m = | lat_s = | lat_NS = | long_d = 22.455556 | long_m = | long_s = | long_EW = | etymology = iz turškega: ''ada'' — ''otok'' + ''kale'' — ''trdnjava'' | location = reka [[Donava]] | type = | pop = 600 | region = | dim = | scale = | source = | display = | format = | GridReference = <!-- UK only --> | archipelago = | waterbody = | total islands = | major islands = | area km2 = 0,875 | area footnotes = | rank = | length km = 1,75 | length footnotes = | width km = 0,5 | width footnotes = | coastline km = <!-- ali |coastline m= --> | coastline footnotes = | elevation m = 59 | elevation footnotes = | highest mount = | Country heading = | country = {{zastava|Romunija}} | country admin divisions title = Okraj | country admin divisions = Oršova | country area km2 = <!-- ali |country area m2= ali |country area ha= --> | country 1 area km2 = <!-- ali |country 1 area m2= ali |country 1 area ha= --> | demonym = | population = 600 | population as of = | population footnotes = | population rank = | population rank max = | density km2 = | density rank = | density footnotes = | ethnic groups = večinoma Turki | timezone1 = | utc_offset1 = +2 | timezone1_DST = | utc_offset1_DST = | website = | additional info = }} '''Ada Kale''' (iz [[Turščina|turškega]] ''ada'' — ''otok'' + ''kale'' — ''trdnjava'', [[Romunščina|romunsko]] Insula Ada Kaleh, [[Srbščina|srbsko]]: Ада Кале, Ada Kale) je bil majhen otok na [[Donava|Donavi]] na meji med [[Romunija|Romunijo]] in [[Srbija|Srbijo]], ki je bil potopljen med gradnjo hidroelektrarne Đerdap I leta 1970. Otok je bil približno 3 kilometre nizvodno od Orșove. Dolg je bil malo manj kot dva kilometra in širok približno pol kilometra. Naseljenci otoka so bili turški muslimani iz vseh delov [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].<ref>{{Cite journal|url=https://www.academia.edu/38635881|title = From Dobrudja to Ada-Kaleh: A Bridge between Empires|journal = Romano-Arabica|date = January 2019|last1 = Vainovski-Mihai, Irina and Grigore|first1 = George}}</ref> Prebivalci so bili zaradi družinskih vezi najbolj povezani z mestoma [[Vidin]] in [[Ruse]] v [[Bolgarija|Bolgariji]].<ref>{{Cite web|url=https://bigthink.com/strange-maps/ada-kaleh-an-ottoman-atlantis-on-the-danube/|title=Ada Kaleh, an Ottoman Atlantis on the Danube|date=25 February 2015}}</ref> Otok Ada Kale je bil verjetno najbolj odmevna žrtev gradnje jezu Đerdap I. Nekdanja osmansko-turška eksklava, ki je v 18. in 19. stoletju večkrat menjala lastnika, je imela [[mošeja|mošejo]] in številne vijugaste ulice ter je bila znana kot svobodno pristanišče in tihotapsko gnezdo. Otočani so proizvajali turški med, [[Baklava|baklave]], rožno vodo, rožno marmelado, rožno olje in pridelovali fige. Bili so znani po rokoborbi naoljenih mož. Ada Kale je bila na mirovnih pogajanjih na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] leta 1878 po [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turški vojni 1877-1878]], v Romuniji znani kot vojna za neodvisnost, spregledana, in otok je [[De iure - de facto|''de iure'']] ostal posest osmanskega sultana do leta 1923. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Otoki]] [[Kategorija:Donava]] [[Kategorija:Romunija]] i6uzzntbjw7yyyaz7jckb3zc0ovpkp4 6682722 6682682 2026-05-29T17:46:04Z Octopus 13285 /* Sklici */ nadaljevanje 6682722 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki | name = Ada Kale | native name = <!-- ali |local name= --> | sobriquet = <!-- ali |nickname= --> | image name = Ada-Kaleh.jpg | image size = 250px | image caption = Ada Kale proti koncu 19. stoletja | image alt = | map = Romunija | map_alt = | map_width = 300px | map_caption = Lega potopljenega otoka na zemljevidu Romunije | map_relief = yes | label = | label_position = | mark = | mark_width = | lat_d = 44.716111 | lat_m = | lat_s = | lat_NS = | long_d = 22.455556 | long_m = | long_s = | long_EW = | etymology = iz turškega: ''ada'' — ''otok'' + ''kale'' — ''trdnjava'' | location = reka [[Donava]] | type = | pop = 600 | region = | dim = | scale = | source = | display = | format = | GridReference = <!-- UK only --> | archipelago = | waterbody = | total islands = | major islands = | area km2 = 0,875 | area footnotes = | rank = | length km = 1,75 | length footnotes = | width km = 0,5 | width footnotes = | coastline km = <!-- ali |coastline m= --> | coastline footnotes = | elevation m = 59 | elevation footnotes = | highest mount = | Country heading = | country = {{zastava|Romunija}} | country admin divisions title = Okraj | country admin divisions = Oršova | country area km2 = <!-- ali |country area m2= ali |country area ha= --> | country 1 area km2 = <!-- ali |country 1 area m2= ali |country 1 area ha= --> | demonym = | population = 600 | population as of = | population footnotes = | population rank = | population rank max = | density km2 = | density rank = | density footnotes = | ethnic groups = večinoma Turki | timezone1 = | utc_offset1 = +2 | timezone1_DST = | utc_offset1_DST = | website = | additional info = }} '''Ada Kale''' (iz [[Turščina|turškega]] ''ada'' — ''otok'' + ''kale'' — ''trdnjava'', [[Romunščina|romunsko]] Insula Ada Kaleh, [[Srbščina|srbsko]]: Ада Кале, Ada Kale) je bil majhen otok na [[Donava|Donavi]] na meji med [[Romunija|Romunijo]] in [[Srbija|Srbijo]], ki je bil potopljen med gradnjo hidroelektrarne Đerdap I leta 1970. Otok je bil približno 3 kilometre nizvodno od Orșove. Dolg je bil malo manj kot dva kilometra in širok približno pol kilometra. Naseljenci otoka so bili turški muslimani iz vseh delov [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].<ref>{{Cite journal|url=https://www.academia.edu/38635881|title = From Dobrudja to Ada-Kaleh: A Bridge between Empires|journal = Romano-Arabica|date = January 2019|last1 = Vainovski-Mihai, Irina and Grigore|first1 = George}}</ref> Prebivalci so bili zaradi družinskih vezi najbolj povezani z mestoma [[Vidin]] in [[Ruse]] v [[Bolgarija|Bolgariji]].<ref>{{Cite web|url=https://bigthink.com/strange-maps/ada-kaleh-an-ottoman-atlantis-on-the-danube/|title=Ada Kaleh, an Ottoman Atlantis on the Danube|date=25 February 2015}}</ref> Otok Ada Kale je bil verjetno najbolj odmevna žrtev gradnje jezu Đerdap I. Nekdanja osmansko-turška eksklava, ki je v 18. in 19. stoletju večkrat menjala lastnika, je imela [[mošeja|mošejo]] in številne vijugaste ulice ter je bila znana kot svobodno pristanišče in tihotapsko gnezdo. Otočani so proizvajali turški med, [[Baklava|baklave]], rožno vodo, rožno marmelado, rožno olje in pridelovali fige. Bili so znani po rokoborbi naoljenih mož. Ada Kale je bila na mirovnih pogajanjih na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] leta 1878 po [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turški vojni 1877-1878]], v Romuniji znani kot vojna za neodvisnost, spregledana, in otok je [[De iure - de facto|''de iure'']] ostal posest osmanskega sultana do leta 1923. == Turško prebivalstvo== ===Zgodovina=== Naseljevanje Turkov (Adakalski Turki, turško: Adakale Türkleri) se je začelo leta 1699, ko je Osmansko cesarstvo zavzelo otok.<ref name="whitereview">{{Cite web|url=https://www.thewhitereview.org/feature/ada-kaleh-the-story-of-an-island/|title=Ada Kaleh|website=The White Review}}</ref><ref>{{Cite web|url = https://www.dailysabah.com/feature/2016/01/22/ada-kaleh-a-turkish-island-in-the-danube-river|title = Ada Kaleh: A Turkish island in the Danube River|website = Daily Sabah|date = 22 January 2016|access-date = 23 March 2022|archive-date = 13 March 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220313132820/https://www.dailysabah.com/feature/2016/01/22/ada-kaleh-a-turkish-island-in-the-danube-river|url-status = dead}}</ref><ref name="academia">{{cite journal|url=https://www.academia.edu/38635881|title=(PDF) From Dobrudja to Ada-Kaleh: A Bridge between Empires &#124; George Grigore|journal=Romano-Arabica|date=January 2019|access-date=2022-03-21|last1=Grigore|first1=George}}</ref> V osmanskih arhivih je kratka zgodovina otoka in njegovih prebivalcev opisana takole: : "Po 70. letih 18. stoletja Donave verjetno ni več prečil noben čoln. [[Spahije|Spahijski]] častniki na Ada Kale, ki so bili pod poveljstvom osmanskega paše, so na otok pripeljali svoje družine. Vsi tamkajšnji prebivalci so bili potomci teh vojaških družin ... Njihov materni jezik je bil zato turščina." Ko je bila leta 1830 na ozemlju [[Smederevski sandžak|Smederevskega sandžaka]] v Osmanskem cesarstvu ustanovljena [[Kneževina Srbija]], je bilo v Srbiji šest turških naselij, ki so veljala za osmansko ozemlje. Eno od njih je bila Ada Kale. Vsa so imela status mesta. Otočani so imeli zaradi eksogamnih porok družinske vezi s Turki iz [[Vidin]]a in [[Ruse|Rus]] v [[Bolgarija|Bolgariji]].<ref name="academia.edu">{{Cite journal|url=https://www.academia.edu/23622641|title = Mustafa Bego, türkischer Nargileh-Raucher und ungarischer Nationalheld. Nationale Aneignung und internationale Vermarktung der Insel Ada-Kaleh|journal = Spiegelungen|date = January 2014|last1 = Blasen|first1 = Philippe Henri}}</ref> Osmanski popis prebivalstva iz leta 1913 kaže, da je bila večina otočanov balkanskih [[Turki|Turkov]] in muslimanskih [[Romi|Romov]] iz [[Rumelski ejalet|Rumelskega ejaleta]], ki so na otok prišli po [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turški vojni 1877–1878]]. Združevalno vez so tvorili turški jezik, turška kultura in islam. Prebivalstvo je prakticiralo sufizem. Moški so nosili fes, ženske pa čaršaf, dokler jim to ni bilo v [[Romunija|Socialistični republiki Romuniji]] prepovedano. Otočani so proizvajali ratluk, rožno vodo in rožno olje. Preživljali so se tudi s turizmom, pridelavo [[tobak]]a in [[ribolov]]om. Otok je bil znan po turški rokoborbi naoljenih mož in ekipi nogometašev.<ref>{{Cite web|url=https://www.academia.edu/2540987|title = George Grigore. "Muslims in Romania", ISIM Newsletter (International Institute for the Study of Islam in the Modern World) no. 3, Leiden. 1999: 34|last1 = Grigore|first1 = George | date=9 February 2013 }}</ref> Med [[Druga balkanska vojna|drugo balkansko vojno]] leta 1913 je otok okupirala avstro-ogrska vojska, po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] leta 1919 pa [[Romunija|Kraljevina Romunija]]. Nekatere turške družine so zapustile otok in odšle v Istanbul.<ref name="ieg-ego">{{cite web|last=Pekesen|first=Berna|url=http://ieg-ego.eu/en/threads/europe-on-the-road/forced-ethnic-migration/berna-pekesen-expulsion-and-emigration-of-the-muslims-from-the-balkans|title=Expulsion and Emigration of the Muslims from the Balkans |website=EGO|access-date=2022-03-21}}</ref> Teh okupacij, potrjenih s [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonsko mirovno pogodbo]], Osmansko cesarstvo ni priznalo. Po [[Lozanski sporazum|Lozanskem sporazumu]] iz leta 1923 je otok uradno postal del Kraljevine Romunije. Med letoma 1923 in 1938 se je zaradi protiturških čustev veliko turških družin z Ade Kale in iz [[Dobrudža|Dobrudže]] preselilo v Turčijo.<ref name="acarindex">{{cite web|url=https://www.acarindex.com/dosyalar/makale/acarindex-1423873237.pdf|date=2008-04-10|author=Dr. Önder Duman|title=Atatürk Döneminde Romanya'dan Türk Göçleri (1923–1938)|access-date=2022-03-21}}</ref> Leta 1945 so se nekateri Turki z Ade Kale preselili v Turčijo, ker niso želeli živeti v Socialistični republiki Romuniji. Leta 1951 je bilo nekaj turških družine z Ade Kale prisilno preseljenih na ravnino Bărăgan, leta 1967 pa se je celotno preostalo turško otoško prebivalstvo izselilo, preden je bil otok leta 1970 poplavljen. Večina je odšla v Turčijo, nekaj tudi v Dobrudžo v Romuniji.<ref>{{Cite journal|url= https://regard-est.com/die-erfahrung-des-orients-tourismus-auf-der-gefluteten-donauinsel-ada-kaleh-1919-1968-teil-ii|title = Die Erfahrung des Orients : Tourismus auf der gefluteten Donauinsel "Ada-Kaleh" (1919-1968, Teil II)|journal = Regard Sur l'Est|date = December 2014|last1 = Ellensohn|first1 = Christian}}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Otoki]] [[Kategorija:Donava]] [[Kategorija:Romunija]] 2vnq9x2ho0afes5tsaeyuhcs48d38yn 6682723 6682722 2026-05-29T17:50:52Z Octopus 13285 /* Zgodovina */ sliki 6682723 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki | name = Ada Kale | native name = <!-- ali |local name= --> | sobriquet = <!-- ali |nickname= --> | image name = Ada-Kaleh.jpg | image size = 250px | image caption = Ada Kale proti koncu 19. stoletja | image alt = | map = Romunija | map_alt = | map_width = 300px | map_caption = Lega potopljenega otoka na zemljevidu Romunije | map_relief = yes | label = | label_position = | mark = | mark_width = | lat_d = 44.716111 | lat_m = | lat_s = | lat_NS = | long_d = 22.455556 | long_m = | long_s = | long_EW = | etymology = iz turškega: ''ada'' — ''otok'' + ''kale'' — ''trdnjava'' | location = reka [[Donava]] | type = | pop = 600 | region = | dim = | scale = | source = | display = | format = | GridReference = <!-- UK only --> | archipelago = | waterbody = | total islands = | major islands = | area km2 = 0,875 | area footnotes = | rank = | length km = 1,75 | length footnotes = | width km = 0,5 | width footnotes = | coastline km = <!-- ali |coastline m= --> | coastline footnotes = | elevation m = 59 | elevation footnotes = | highest mount = | Country heading = | country = {{zastava|Romunija}} | country admin divisions title = Okraj | country admin divisions = Oršova | country area km2 = <!-- ali |country area m2= ali |country area ha= --> | country 1 area km2 = <!-- ali |country 1 area m2= ali |country 1 area ha= --> | demonym = | population = 600 | population as of = | population footnotes = | population rank = | population rank max = | density km2 = | density rank = | density footnotes = | ethnic groups = večinoma Turki | timezone1 = | utc_offset1 = +2 | timezone1_DST = | utc_offset1_DST = | website = | additional info = }} '''Ada Kale''' (iz [[Turščina|turškega]] ''ada'' — ''otok'' + ''kale'' — ''trdnjava'', [[Romunščina|romunsko]] Insula Ada Kaleh, [[Srbščina|srbsko]]: Ада Кале, Ada Kale) je bil majhen otok na [[Donava|Donavi]] na meji med [[Romunija|Romunijo]] in [[Srbija|Srbijo]], ki je bil potopljen med gradnjo hidroelektrarne Đerdap I leta 1970. Otok je bil približno 3 kilometre nizvodno od Orșove. Dolg je bil malo manj kot dva kilometra in širok približno pol kilometra. Naseljenci otoka so bili turški muslimani iz vseh delov [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].<ref>{{Cite journal|url=https://www.academia.edu/38635881|title = From Dobrudja to Ada-Kaleh: A Bridge between Empires|journal = Romano-Arabica|date = January 2019|last1 = Vainovski-Mihai, Irina and Grigore|first1 = George}}</ref> Prebivalci so bili zaradi družinskih vezi najbolj povezani z mestoma [[Vidin]] in [[Ruse]] v [[Bolgarija|Bolgariji]].<ref>{{Cite web|url=https://bigthink.com/strange-maps/ada-kaleh-an-ottoman-atlantis-on-the-danube/|title=Ada Kaleh, an Ottoman Atlantis on the Danube|date=25 February 2015}}</ref> Otok Ada Kale je bil verjetno najbolj odmevna žrtev gradnje jezu Đerdap I. Nekdanja osmansko-turška eksklava, ki je v 18. in 19. stoletju večkrat menjala lastnika, je imela [[mošeja|mošejo]] in številne vijugaste ulice ter je bila znana kot svobodno pristanišče in tihotapsko gnezdo. Otočani so proizvajali turški med, [[Baklava|baklave]], rožno vodo, rožno marmelado, rožno olje in pridelovali fige. Bili so znani po rokoborbi naoljenih mož. Ada Kale je bila na mirovnih pogajanjih na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] leta 1878 po [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turški vojni 1877-1878]], v Romuniji znani kot vojna za neodvisnost, spregledana, in otok je [[De iure - de facto|''de iure'']] ostal posest osmanskega sultana do leta 1923. == Turško prebivalstvo== ===Zgodovina=== Naseljevanje Turkov (Adakalski Turki, turško: Adakale Türkleri) se je začelo leta 1699, ko je Osmansko cesarstvo zavzelo otok.<ref name="whitereview">{{Cite web|url=https://www.thewhitereview.org/feature/ada-kaleh-the-story-of-an-island/|title=Ada Kaleh|website=The White Review}}</ref><ref>{{Cite web|url = https://www.dailysabah.com/feature/2016/01/22/ada-kaleh-a-turkish-island-in-the-danube-river|title = Ada Kaleh: A Turkish island in the Danube River|website = Daily Sabah|date = 22 January 2016|access-date = 23 March 2022|archive-date = 13 March 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220313132820/https://www.dailysabah.com/feature/2016/01/22/ada-kaleh-a-turkish-island-in-the-danube-river|url-status = dead}}</ref><ref name="academia">{{cite journal|url=https://www.academia.edu/38635881|title=(PDF) From Dobrudja to Ada-Kaleh: A Bridge between Empires &#124; George Grigore|journal=Romano-Arabica|date=January 2019|access-date=2022-03-21|last1=Grigore|first1=George}}</ref> V osmanskih arhivih je kratka zgodovina otoka in njegovih prebivalcev opisana takole: : "Po 70. letih 18. stoletja Donave verjetno ni več prečil noben čoln. [[Spahije|Spahijski]] častniki na Ada Kale, ki so bili pod poveljstvom osmanskega paše, so na otok pripeljali svoje družine. Vsi tamkajšnji prebivalci so bili potomci teh vojaških družin ... Njihov materni jezik je bil zato turščina." [[Slika:Map of Ada Kaleh, early modern period.jpg|thumb|250px|Zemljevid otoka v zgodnjem modernem obdobju]] [[Slika:Ada Kaleh-Bazaar.jpg|thumb|250px|[[Bazar]]]] Ko je bila leta 1830 na ozemlju [[Smederevski sandžak|Smederevskega sandžaka]] v Osmanskem cesarstvu ustanovljena [[Kneževina Srbija]], je bilo v Srbiji šest turških naselij, ki so veljala za osmansko ozemlje. Eno od njih je bila Ada Kale. Vsa so imela status mesta. Otočani so imeli zaradi eksogamnih porok družinske vezi s Turki iz [[Vidin]]a in [[Ruse|Rus]] v [[Bolgarija|Bolgariji]].<ref name="academia.edu">{{Cite journal|url=https://www.academia.edu/23622641|title = Mustafa Bego, türkischer Nargileh-Raucher und ungarischer Nationalheld. Nationale Aneignung und internationale Vermarktung der Insel Ada-Kaleh|journal = Spiegelungen|date = January 2014|last1 = Blasen|first1 = Philippe Henri}}</ref> Osmanski popis prebivalstva iz leta 1913 kaže, da je bila večina otočanov balkanskih [[Turki|Turkov]] in muslimanskih [[Romi|Romov]] iz [[Rumelski ejalet|Rumelskega ejaleta]], ki so na otok prišli po [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turški vojni 1877–1878]]. Združevalno vez so tvorili turški jezik, turška kultura in islam. Prebivalstvo je prakticiralo sufizem. Moški so nosili fes, ženske pa čaršaf, dokler jim to ni bilo v [[Romunija|Socialistični republiki Romuniji]] prepovedano. Otočani so proizvajali ratluk, rožno vodo in rožno olje. Preživljali so se tudi s turizmom, pridelavo [[tobak]]a in [[ribolov]]om. Otok je bil znan po turški rokoborbi naoljenih mož in ekipi nogometašev.<ref>{{Cite web|url=https://www.academia.edu/2540987|title = George Grigore. "Muslims in Romania", ISIM Newsletter (International Institute for the Study of Islam in the Modern World) no. 3, Leiden. 1999: 34|last1 = Grigore|first1 = George | date=9 February 2013 }}</ref> Med [[Druga balkanska vojna|drugo balkansko vojno]] leta 1913 je otok okupirala avstro-ogrska vojska, po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] leta 1919 pa [[Romunija|Kraljevina Romunija]]. Nekatere turške družine so zapustile otok in odšle v Istanbul.<ref name="ieg-ego">{{cite web|last=Pekesen|first=Berna|url=http://ieg-ego.eu/en/threads/europe-on-the-road/forced-ethnic-migration/berna-pekesen-expulsion-and-emigration-of-the-muslims-from-the-balkans|title=Expulsion and Emigration of the Muslims from the Balkans |website=EGO|access-date=2022-03-21}}</ref> Teh okupacij, potrjenih s [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonsko mirovno pogodbo]], Osmansko cesarstvo ni priznalo. Po [[Lozanski sporazum|Lozanskem sporazumu]] iz leta 1923 je otok uradno postal del Kraljevine Romunije. Med letoma 1923 in 1938 se je zaradi protiturških čustev veliko turških družin z Ade Kale in iz [[Dobrudža|Dobrudže]] preselilo v Turčijo.<ref name="acarindex">{{cite web|url=https://www.acarindex.com/dosyalar/makale/acarindex-1423873237.pdf|date=2008-04-10|author=Dr. Önder Duman|title=Atatürk Döneminde Romanya'dan Türk Göçleri (1923–1938)|access-date=2022-03-21}}</ref> Leta 1945 so se nekateri Turki z Ade Kale preselili v Turčijo, ker niso želeli živeti v Socialistični republiki Romuniji. Leta 1951 je bilo nekaj turških družine z Ade Kale prisilno preseljenih na ravnino Bărăgan, leta 1967 pa se je celotno preostalo turško otoško prebivalstvo izselilo, preden je bil otok leta 1970 poplavljen. Večina je odšla v Turčijo, nekaj tudi v Dobrudžo v Romuniji.<ref>{{Cite journal|url= https://regard-est.com/die-erfahrung-des-orients-tourismus-auf-der-gefluteten-donauinsel-ada-kaleh-1919-1968-teil-ii|title = Die Erfahrung des Orients : Tourismus auf der gefluteten Donauinsel "Ada-Kaleh" (1919-1968, Teil II)|journal = Regard Sur l'Est|date = December 2014|last1 = Ellensohn|first1 = Christian}}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Otoki]] [[Kategorija:Donava]] [[Kategorija:Romunija]] 2tcnwz5587xzxuypzqzlirvbystf0za 6682745 6682723 2026-05-29T19:12:26Z Ljuba24b 92351 dp 6682745 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki | name = Ada Kale | native name = <!-- ali |local name= --> | sobriquet = <!-- ali |nickname= --> | image name = Ada-Kaleh.jpg | image size = 250px | image caption = Ada Kale proti koncu 19. stoletja | image alt = | map = Romunija | map_alt = | map_width = 300px | map_caption = Lega potopljenega otoka na zemljevidu Romunije | map_relief = yes | label = | label_position = | mark = | mark_width = | lat_d = 44.716111 | lat_m = | lat_s = | lat_NS = | long_d = 22.455556 | long_m = | long_s = | long_EW = | etymology = iz turškega: ''ada'' — ''otok'' + ''kale'' — ''trdnjava'' | location = reka [[Donava]] | type = | pop = 600 | region = | dim = | scale = | source = | display = | format = | GridReference = <!-- UK only --> | archipelago = | waterbody = | total islands = | major islands = | area km2 = 0,875 | area footnotes = | rank = | length km = 1,75 | length footnotes = | width km = 0,5 | width footnotes = | coastline km = <!-- ali |coastline m= --> | coastline footnotes = | elevation m = 59 | elevation footnotes = | highest mount = | Country heading = | country = {{zastava|Romunija}} | country admin divisions title = Okraj | country admin divisions = Oršova | country area km2 = <!-- ali |country area m2= ali |country area ha= --> | country 1 area km2 = <!-- ali |country 1 area m2= ali |country 1 area ha= --> | demonym = | population = 600 | population as of = | population footnotes = | population rank = | population rank max = | density km2 = | density rank = | density footnotes = | ethnic groups = večinoma Turki | timezone1 = | utc_offset1 = +2 | timezone1_DST = | utc_offset1_DST = | website = | additional info = }} '''Ada Kale''' (iz {{langx|tr|Adakale}} — ''otok'' + ''kale'' — ''trdnjava'', {{langx|ro|Insula Ada Kaleh}}, {{langx|sr|Ада Кале|Ada Kale}}) je bil majhen otok na [[Donava|Donavi]] na meji med [[Romunija|Romunijo]] in [[Srbija|Srbijo]], ki je bil potopljen med gradnjo hidroelektrarne Džerdap I leta 1970. Otok je bil približno 3 kilometre dolvodno od Orșove. Dolg je bil malo manj kot dva kilometra in širok približno pol kilometra. Naseljenci otoka so bili turški muslimani iz vseh delov [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].<ref>{{Cite journal|url=https://www.academia.edu/38635881|title = From Dobrudja to Ada-Kaleh: A Bridge between Empires|journal = Romano-Arabica|date = January 2019|last1 = Vainovski-Mihai, Irina and Grigore|first1 = George}}</ref> Prebivalci so bili zaradi družinskih vezi najbolj povezani z mestoma [[Vidin]] in [[Ruse]] v [[Bolgarija|Bolgariji]].<ref>{{Cite web|url=https://bigthink.com/strange-maps/ada-kaleh-an-ottoman-atlantis-on-the-danube/|title=Ada Kaleh, an Ottoman Atlantis on the Danube|date=25 February 2015}}</ref> Otok Ada Kale je bil verjetno najbolj odmevna žrtev gradnje jezu Džerdap I. Nekdanja osmansko-turška eksklava, ki je v 18. in 19. stoletju večkrat menjala lastnika, je imela [[mošeja|mošejo]] in številne vijugaste ulice ter je bila znana kot svobodno pristanišče in tihotapsko gnezdo. Otočani so proizvajali turški med, [[Baklava|baklave]], rožno vodo, rožno marmelado, rožno olje in pridelovali fige. Bili so znani po rokoborbi naoljenih mož. Ada Kale je bila na mirovnih pogajanjih na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] leta 1878 po [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turški vojni 1877-1878]], v Romuniji znani kot vojna za neodvisnost, spregledana, in otok je [[De iure - de facto|''de iure'']] ostal posest osmanskega sultana do leta 1923. == Turško prebivalstvo== ===Zgodovina=== Naseljevanje Turkov (Adakalski Turki, turško: Adakale Türkleri) se je začelo leta 1699, ko je Osmansko cesarstvo zavzelo otok.<ref name="whitereview">{{Cite web|url=https://www.thewhitereview.org/feature/ada-kaleh-the-story-of-an-island/|title=Ada Kaleh|website=The White Review}}</ref><ref>{{Cite web|url = https://www.dailysabah.com/feature/2016/01/22/ada-kaleh-a-turkish-island-in-the-danube-river|title = Ada Kaleh: A Turkish island in the Danube River|website = Daily Sabah|date = 22 January 2016|access-date = 23 March 2022|archive-date = 13 March 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220313132820/https://www.dailysabah.com/feature/2016/01/22/ada-kaleh-a-turkish-island-in-the-danube-river|url-status = dead}}</ref><ref name="academia">{{cite journal|url=https://www.academia.edu/38635881|title=(PDF) From Dobrudja to Ada-Kaleh: A Bridge between Empires &#124; George Grigore|journal=Romano-Arabica|date=January 2019|access-date=2022-03-21|last1=Grigore|first1=George}}</ref> V osmanskih arhivih je kratka zgodovina otoka in njegovih prebivalcev opisana takole: : "Po 70. letih 18. stoletja Donave verjetno ni več prečil noben čoln. [[Spahije|Spahijski]] častniki na Ada Kale, ki so bili pod poveljstvom osmanskega paše, so na otok pripeljali svoje družine. Vsi tamkajšnji prebivalci so bili potomci teh vojaških družin ... Njihov materni jezik je bil zato turščina." [[Slika:Map of Ada Kaleh, early modern period.jpg|thumb|250px|Zemljevid otoka v zgodnjem modernem obdobju]] [[Slika:Ada Kaleh-Bazaar.jpg|thumb|250px|[[Bazar]]]] Ko je bila leta 1830 na ozemlju [[Smederevski sandžak|Smederevskega sandžaka]] v Osmanskem cesarstvu ustanovljena [[Kneževina Srbija]], je bilo v Srbiji šest turških naselij, ki so veljala za osmansko ozemlje. Eno od njih je bila Ada Kale. Vsa so imela status mesta. Otočani so imeli zaradi eksogamnih porok družinske vezi s Turki iz [[Vidin]]a in [[Ruse|Rus]] v [[Bolgarija|Bolgariji]].<ref name="academia.edu">{{Cite journal|url=https://www.academia.edu/23622641|title = Mustafa Bego, türkischer Nargileh-Raucher und ungarischer Nationalheld. Nationale Aneignung und internationale Vermarktung der Insel Ada-Kaleh|journal = Spiegelungen|date = January 2014|last1 = Blasen|first1 = Philippe Henri}}</ref> Osmanski popis prebivalstva iz leta 1913 kaže, da je bila večina otočanov balkanskih [[Turki|Turkov]] in muslimanskih [[Romi|Romov]] iz [[Rumelski ejalet|Rumelskega ejaleta]], ki so na otok prišli po [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turški vojni 1877–1878]]. Združevalno vez so tvorili turški jezik, turška kultura in islam. Prebivalstvo je prakticiralo sufizem. Moški so nosili fes, ženske pa čaršaf, dokler jim to ni bilo v [[Romunija|Socialistični republiki Romuniji]] prepovedano. Otočani so proizvajali ratluk, rožno vodo in rožno olje. Preživljali so se tudi s turizmom, pridelavo [[tobak]]a in [[ribolov]]om. Otok je bil znan po turški rokoborbi naoljenih mož in ekipi nogometašev.<ref>{{Cite web|url=https://www.academia.edu/2540987|title = George Grigore. "Muslims in Romania", ISIM Newsletter (International Institute for the Study of Islam in the Modern World) no. 3, Leiden. 1999: 34|last1 = Grigore|first1 = George | date=9 February 2013 }}</ref> Med [[Druga balkanska vojna|drugo balkansko vojno]] leta 1913 je otok okupirala avstro-ogrska vojska, po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] leta 1919 pa [[Romunija|Kraljevina Romunija]]. Nekatere turške družine so zapustile otok in odšle v Istanbul.<ref name="ieg-ego">{{cite web|last=Pekesen|first=Berna|url=http://ieg-ego.eu/en/threads/europe-on-the-road/forced-ethnic-migration/berna-pekesen-expulsion-and-emigration-of-the-muslims-from-the-balkans|title=Expulsion and Emigration of the Muslims from the Balkans |website=EGO|access-date=2022-03-21}}</ref> Teh okupacij, potrjenih s [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonsko mirovno pogodbo]], Osmansko cesarstvo ni priznalo. Po [[Lozanski sporazum|Lozanskem sporazumu]] iz leta 1923 je otok uradno postal del Kraljevine Romunije. Med letoma 1923 in 1938 se je zaradi protiturških čustev veliko turških družin z Ade Kale in iz [[Dobrudža|Dobrudže]] preselilo v Turčijo.<ref name="acarindex">{{cite web|url=https://www.acarindex.com/dosyalar/makale/acarindex-1423873237.pdf|date=2008-04-10|author=Dr. Önder Duman|title=Atatürk Döneminde Romanya'dan Türk Göçleri (1923–1938)|access-date=2022-03-21}}</ref> Leta 1945 so se nekateri Turki z Ade Kale preselili v Turčijo, ker niso želeli živeti v Socialistični republiki Romuniji. Leta 1951 je bilo nekaj turških družine z Ade Kale prisilno preseljenih na ravnino Bărăgan, leta 1967 pa se je celotno preostalo turško otoško prebivalstvo izselilo, preden je bil otok leta 1970 poplavljen. Večina je odšla v Turčijo, nekaj tudi v Dobrudžo v Romuniji.<ref>{{Cite journal|url= https://regard-est.com/die-erfahrung-des-orients-tourismus-auf-der-gefluteten-donauinsel-ada-kaleh-1919-1968-teil-ii|title = Die Erfahrung des Orients : Tourismus auf der gefluteten Donauinsel "Ada-Kaleh" (1919-1968, Teil II)|journal = Regard Sur l'Est|date = December 2014|last1 = Ellensohn|first1 = Christian}}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [http://bigthink.com/strange-maps/ada-kaleh-an-ottoman-atlantis-on-the-danube Ada Kaleh, an Ottoman Atlantis on the Danube] * [https://libcom.org/history/ada-kaleh-balkan-island-where-people-once-lived-no-state-or-masters Ada-Kaleh: the Balkan Island Where People Once Lived with no State or Masters], Petar Georgiev Mandzhukov's memoir ''Harbingers of Storm'' (Sofia: FAB, 2013) * [http://patrickleighfermor.wordpress.com/2012/09/22/on-the-island-of-ada-kaleh-on-the-danube/ ''Ada Kaleh: the lost island of the Danube''] - photogallery {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Otoki]] [[Kategorija:Donava]] [[Kategorija:Romunija]] rr65cx2let8oqln3li8vrmdx336tt55 6682883 6682745 2026-05-30T10:08:35Z Janezdrilc 3152 +[[Kategorija:Nekdanji otoki]]; ±[[Kategorija:Otoki]]→[[Kategorija:Otoki Romunije]]; ±[[Kategorija:Romunija]]→[[Kategorija:Rečni otoki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682883 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki | name = Ada Kale | native name = <!-- ali |local name= --> | sobriquet = <!-- ali |nickname= --> | image name = Ada-Kaleh.jpg | image size = 250px | image caption = Ada Kale proti koncu 19. stoletja | image alt = | map = Romunija | map_alt = | map_width = 300px | map_caption = Lega potopljenega otoka na zemljevidu Romunije | map_relief = yes | label = | label_position = | mark = | mark_width = | lat_d = 44.716111 | lat_m = | lat_s = | lat_NS = | long_d = 22.455556 | long_m = | long_s = | long_EW = | etymology = iz turškega: ''ada'' — ''otok'' + ''kale'' — ''trdnjava'' | location = reka [[Donava]] | type = | pop = 600 | region = | dim = | scale = | source = | display = | format = | GridReference = <!-- UK only --> | archipelago = | waterbody = | total islands = | major islands = | area km2 = 0,875 | area footnotes = | rank = | length km = 1,75 | length footnotes = | width km = 0,5 | width footnotes = | coastline km = <!-- ali |coastline m= --> | coastline footnotes = | elevation m = 59 | elevation footnotes = | highest mount = | Country heading = | country = {{zastava|Romunija}} | country admin divisions title = Okraj | country admin divisions = Oršova | country area km2 = <!-- ali |country area m2= ali |country area ha= --> | country 1 area km2 = <!-- ali |country 1 area m2= ali |country 1 area ha= --> | demonym = | population = 600 | population as of = | population footnotes = | population rank = | population rank max = | density km2 = | density rank = | density footnotes = | ethnic groups = večinoma Turki | timezone1 = | utc_offset1 = +2 | timezone1_DST = | utc_offset1_DST = | website = | additional info = }} '''Ada Kale''' (iz {{langx|tr|Adakale}} — ''otok'' + ''kale'' — ''trdnjava'', {{langx|ro|Insula Ada Kaleh}}, {{langx|sr|Ада Кале|Ada Kale}}) je bil majhen otok na [[Donava|Donavi]] na meji med [[Romunija|Romunijo]] in [[Srbija|Srbijo]], ki je bil potopljen med gradnjo hidroelektrarne Džerdap I leta 1970. Otok je bil približno 3 kilometre dolvodno od Orșove. Dolg je bil malo manj kot dva kilometra in širok približno pol kilometra. Naseljenci otoka so bili turški muslimani iz vseh delov [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].<ref>{{Cite journal|url=https://www.academia.edu/38635881|title = From Dobrudja to Ada-Kaleh: A Bridge between Empires|journal = Romano-Arabica|date = January 2019|last1 = Vainovski-Mihai, Irina and Grigore|first1 = George}}</ref> Prebivalci so bili zaradi družinskih vezi najbolj povezani z mestoma [[Vidin]] in [[Ruse]] v [[Bolgarija|Bolgariji]].<ref>{{Cite web|url=https://bigthink.com/strange-maps/ada-kaleh-an-ottoman-atlantis-on-the-danube/|title=Ada Kaleh, an Ottoman Atlantis on the Danube|date=25 February 2015}}</ref> Otok Ada Kale je bil verjetno najbolj odmevna žrtev gradnje jezu Džerdap I. Nekdanja osmansko-turška eksklava, ki je v 18. in 19. stoletju večkrat menjala lastnika, je imela [[mošeja|mošejo]] in številne vijugaste ulice ter je bila znana kot svobodno pristanišče in tihotapsko gnezdo. Otočani so proizvajali turški med, [[Baklava|baklave]], rožno vodo, rožno marmelado, rožno olje in pridelovali fige. Bili so znani po rokoborbi naoljenih mož. Ada Kale je bila na mirovnih pogajanjih na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] leta 1878 po [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turški vojni 1877-1878]], v Romuniji znani kot vojna za neodvisnost, spregledana, in otok je [[De iure - de facto|''de iure'']] ostal posest osmanskega sultana do leta 1923. == Turško prebivalstvo== ===Zgodovina=== Naseljevanje Turkov (Adakalski Turki, turško: Adakale Türkleri) se je začelo leta 1699, ko je Osmansko cesarstvo zavzelo otok.<ref name="whitereview">{{Cite web|url=https://www.thewhitereview.org/feature/ada-kaleh-the-story-of-an-island/|title=Ada Kaleh|website=The White Review}}</ref><ref>{{Cite web|url = https://www.dailysabah.com/feature/2016/01/22/ada-kaleh-a-turkish-island-in-the-danube-river|title = Ada Kaleh: A Turkish island in the Danube River|website = Daily Sabah|date = 22 January 2016|access-date = 23 March 2022|archive-date = 13 March 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220313132820/https://www.dailysabah.com/feature/2016/01/22/ada-kaleh-a-turkish-island-in-the-danube-river|url-status = dead}}</ref><ref name="academia">{{cite journal|url=https://www.academia.edu/38635881|title=(PDF) From Dobrudja to Ada-Kaleh: A Bridge between Empires &#124; George Grigore|journal=Romano-Arabica|date=January 2019|access-date=2022-03-21|last1=Grigore|first1=George}}</ref> V osmanskih arhivih je kratka zgodovina otoka in njegovih prebivalcev opisana takole: : "Po 70. letih 18. stoletja Donave verjetno ni več prečil noben čoln. [[Spahije|Spahijski]] častniki na Ada Kale, ki so bili pod poveljstvom osmanskega paše, so na otok pripeljali svoje družine. Vsi tamkajšnji prebivalci so bili potomci teh vojaških družin ... Njihov materni jezik je bil zato turščina." [[Slika:Map of Ada Kaleh, early modern period.jpg|thumb|250px|Zemljevid otoka v zgodnjem modernem obdobju]] [[Slika:Ada Kaleh-Bazaar.jpg|thumb|250px|[[Bazar]]]] Ko je bila leta 1830 na ozemlju [[Smederevski sandžak|Smederevskega sandžaka]] v Osmanskem cesarstvu ustanovljena [[Kneževina Srbija]], je bilo v Srbiji šest turških naselij, ki so veljala za osmansko ozemlje. Eno od njih je bila Ada Kale. Vsa so imela status mesta. Otočani so imeli zaradi eksogamnih porok družinske vezi s Turki iz [[Vidin]]a in [[Ruse|Rus]] v [[Bolgarija|Bolgariji]].<ref name="academia.edu">{{Cite journal|url=https://www.academia.edu/23622641|title = Mustafa Bego, türkischer Nargileh-Raucher und ungarischer Nationalheld. Nationale Aneignung und internationale Vermarktung der Insel Ada-Kaleh|journal = Spiegelungen|date = January 2014|last1 = Blasen|first1 = Philippe Henri}}</ref> Osmanski popis prebivalstva iz leta 1913 kaže, da je bila večina otočanov balkanskih [[Turki|Turkov]] in muslimanskih [[Romi|Romov]] iz [[Rumelski ejalet|Rumelskega ejaleta]], ki so na otok prišli po [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turški vojni 1877–1878]]. Združevalno vez so tvorili turški jezik, turška kultura in islam. Prebivalstvo je prakticiralo sufizem. Moški so nosili fes, ženske pa čaršaf, dokler jim to ni bilo v [[Romunija|Socialistični republiki Romuniji]] prepovedano. Otočani so proizvajali ratluk, rožno vodo in rožno olje. Preživljali so se tudi s turizmom, pridelavo [[tobak]]a in [[ribolov]]om. Otok je bil znan po turški rokoborbi naoljenih mož in ekipi nogometašev.<ref>{{Cite web|url=https://www.academia.edu/2540987|title = George Grigore. "Muslims in Romania", ISIM Newsletter (International Institute for the Study of Islam in the Modern World) no. 3, Leiden. 1999: 34|last1 = Grigore|first1 = George | date=9 February 2013 }}</ref> Med [[Druga balkanska vojna|drugo balkansko vojno]] leta 1913 je otok okupirala avstro-ogrska vojska, po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] leta 1919 pa [[Romunija|Kraljevina Romunija]]. Nekatere turške družine so zapustile otok in odšle v Istanbul.<ref name="ieg-ego">{{cite web|last=Pekesen|first=Berna|url=http://ieg-ego.eu/en/threads/europe-on-the-road/forced-ethnic-migration/berna-pekesen-expulsion-and-emigration-of-the-muslims-from-the-balkans|title=Expulsion and Emigration of the Muslims from the Balkans |website=EGO|access-date=2022-03-21}}</ref> Teh okupacij, potrjenih s [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonsko mirovno pogodbo]], Osmansko cesarstvo ni priznalo. Po [[Lozanski sporazum|Lozanskem sporazumu]] iz leta 1923 je otok uradno postal del Kraljevine Romunije. Med letoma 1923 in 1938 se je zaradi protiturških čustev veliko turških družin z Ade Kale in iz [[Dobrudža|Dobrudže]] preselilo v Turčijo.<ref name="acarindex">{{cite web|url=https://www.acarindex.com/dosyalar/makale/acarindex-1423873237.pdf|date=2008-04-10|author=Dr. Önder Duman|title=Atatürk Döneminde Romanya'dan Türk Göçleri (1923–1938)|access-date=2022-03-21}}</ref> Leta 1945 so se nekateri Turki z Ade Kale preselili v Turčijo, ker niso želeli živeti v Socialistični republiki Romuniji. Leta 1951 je bilo nekaj turških družine z Ade Kale prisilno preseljenih na ravnino Bărăgan, leta 1967 pa se je celotno preostalo turško otoško prebivalstvo izselilo, preden je bil otok leta 1970 poplavljen. Večina je odšla v Turčijo, nekaj tudi v Dobrudžo v Romuniji.<ref>{{Cite journal|url= https://regard-est.com/die-erfahrung-des-orients-tourismus-auf-der-gefluteten-donauinsel-ada-kaleh-1919-1968-teil-ii|title = Die Erfahrung des Orients : Tourismus auf der gefluteten Donauinsel "Ada-Kaleh" (1919-1968, Teil II)|journal = Regard Sur l'Est|date = December 2014|last1 = Ellensohn|first1 = Christian}}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [http://bigthink.com/strange-maps/ada-kaleh-an-ottoman-atlantis-on-the-danube Ada Kaleh, an Ottoman Atlantis on the Danube] * [https://libcom.org/history/ada-kaleh-balkan-island-where-people-once-lived-no-state-or-masters Ada-Kaleh: the Balkan Island Where People Once Lived with no State or Masters], Petar Georgiev Mandzhukov's memoir ''Harbingers of Storm'' (Sofia: FAB, 2013) * [http://patrickleighfermor.wordpress.com/2012/09/22/on-the-island-of-ada-kaleh-on-the-danube/ ''Ada Kaleh: the lost island of the Danube''] - photogallery {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Otoki Romunije]] [[Kategorija:Donava]] [[Kategorija:Rečni otoki]] [[Kategorija:Nekdanji otoki]] sjr82s8poqpxebb6675no4bguh7j0m0 Buttrio 0 603355 6682613 6682552 2026-05-29T13:46:36Z Erardo Galbi 166658 6682613 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Občina v Italiji | name = Buttrio | official_name = Comune di Buttrio / Comun di Buri | native_name = {{native name|fur|Buri}} | image_skyline = Fountain_in_Buttrio,_Friuli-Venezia_Giulia_-_panoramio.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Fontana in vojni spomenik | image_shield = Buttrio-Stemma.jpg | shield_alt = | image_map = Map of comune of Buttrio (province of Udine, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Buttrio v Pokrajini Videm | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|1|N|13|20|E|type:city(3,897)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Camino, Caminetto, Vicinale | mayor_party = državljanska lista »Giovinburi« | mayor = Eliano Bassi | area_footnotes = | area_total_km2 = 17,75 | population_footnotes = <ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | population_total = 3924 | population_as_of = 30. junij 2025 | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. buttriesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 79 | twin1 = | twin1_country = | saint = Marijino vnebovzetje | day = 15. avgust | postal_code = 33042 | area_code = 0432 | website = {{official website|https://www.comune.buttrio.ud.it/}} | footnotes = }} '''Buttrio''' ({{langx|fur|Buri}}) je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 10 km jugovzhodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 47 km severozahodno od [[Gorica|Gorice]]. Leta 2004 je imela 3.898 prebivalcev in površino 17,8 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Buttrio meji z naslednjimi občinami: [[Manzano]] (''Manzan''), [[Pavia di Udine]] (''Pavie''), [[Pradamano]] (''Pradaman'') in [[Premariacco]] (''Premariâs''). Občina Buttrio je sestavljena iz naslednjih naselij: Camino, (''Cjamin''), Caminetto (''Cjaminet'') in Vicinale (''Visinâl''). == Geografija == === Ozemlje === Buttrio leži na ravnini ob vznožju hriba, 146 metrov nadmorske višine. V davnih časih je morje preplavilo [[Furlanska nižina|Furlansko ravnino]], obala pa je segala skoraj do današnjih Julijskih predalp. Na dnu te lagune je v tisočletjih potekal počasen proces sedimentacije, ki je povzročil nastanek mogočnih formacij, ki so se z umikom morja dvignile iz vode. Ti eocenski nanosi se danes kažejo kot izmenične plasti laporja in peščenjaka z zelo značilnim videzom. Sestava tal jih naredi primerne za vinogradništvo. V teku stoletij je profil pobočij oblikovalo delo generacij vinarjev. Buttrio ima idealno geografsko lego za vinogradništvo in je znan po svojih vinih, saj Julijske Alpe v ozadju ščitijo trte pred hladnimi severnimi vetrovi, [[Jadransko morje]] pa v ospredju zagotavlja ugodno in stalno prezračevanje.<ref>[https://www.buri.it/ Fiera regionale dei vini] buri.it</ref> == Zgodovina == Občina je bila ustanovljena leta 1811, 11. avgusta 1866 pa je bila priključena Italiji.<ref name=":0">{{Cite book|author=Giuseppe Piccini|title=Buttrio|year=1976|publisher=Arti Grafiche Friulane|location=Udine}}</ref> Med prvo svetovno vojno je bilo mesto v zaledju, kjer so zgradili številne poljske bolnišnice. Po umiku iz [[Kobarid|Kobarida]] je bilo zasedeno, mnogi njegovi prebivalci pa so bili deportirani. Preden je začel veljati premirje, je italijanska vojska poskušala ponovno osvojiti večino izgubljenih ozemelj. Uspelo ji je ponovno zavzeti več mest v [[Karnijske Alpe|Karnijskih]] in [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]], med drugim Buttrio, Manzano in [[Krmin]].<ref>{{Cite web|url=https://www.collaborazionepastoralebuttrio.it/storia/|title=Collaborazione pastorale Buttrio|access-date=30 October 2023}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.turismofvg.it/buttrio|title=Io sono Friuli Venezia Giulia- Buttrio|access-date=30 October 2023}}</ref><ref>{{Cite book|author=Mauro Pascolini|title=Buttrio: una comunità tra ruralità e innovazione|year=2003|publisher=Forum|location=Udine}}</ref> Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je v Buttriu deloval »Collegio dei Mutilatini«, ki je dvanajst let gostil okoli sto fantov in deklet, ki so bili v prvih letih po koncu druge svetovne vojne poškodovani ali pohabljeni zaradi eksplozij vojnih ostankov.<ref name=":3">{{Cite web|url=http://www.realtaindustriale.it/novembre23.htm|title=Realtà Industriale Novembre 2023|access-date=31 October 2023}}</ref><ref>{{Cite book|author=Roberto Tirelli|title=I "mutilatini" e il collegio friulano di Buttrio: la storia poco conosciuta delle ultime vittime della guerra|year=2010|publisher=Associazione nazionale vittime civili di guerra|location=Udine}}</ref> == Spomeniki in znamenitosti == === Cerkve === *Parish Church of Santa Maria Assunta: it is the parish of Buttrio, in the province and archdiocese of Udine; it is part of the deanery of Eastern Friuli.Župnijska cerkev sv. Marije Vnebovzete: to je župnija v Buttriu, v Pokrajini in Nadškofiji Videm;<ref>[https://www.diocesiudine.it/wd-annuario-enti/cp-di-buttrio-1699/buttrio-258/ Buttrio] diocesiudine.it</ref> spada v dekanijo vzhodne Furlanije. *Cerkev sv. Štefana Prvomučenca: zgrajena je bila na ruševinah rimske naselbine, kar se odraža tudi v njenem imenu. Cerkev, ki stoji v bližini cerkve sv. Marije Vnebovzete, je bila zgrajena ok. srede 14. stoletja in posvečena maja 1366. === Vile === [[File:Villa Morpurgo.jpg|left|thumb|Vila Morpurgo]] *Vila Morpurgo: gre za nedavno obnovljeno utrjeno vilo. Izvirna stavba sega v konec 10. stoletja in je služila kot obrambni in opazovalni dvorec. Bila je podeljena [[Goriški grofje|goriškim grofom]], ki so jo nato zaupali gospodom iz Buttria. Celoten kompleks je pod zaščito Urada za varstvo kulturne dediščine.<ref>{{Cite web|url=https://www.castellodibuttrio.it/en/accommodations/castle-and-park/|title=Castello di Buttrio|website=castellodibuttrio.it|access-date=10 November 2023}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.scoprifvg.it/site/castello-morpurgo/|title=Castello Morpurgo|website=scoprifvg.it|language=it|access-date=10 November 2023}}</ref> *Vila Bartolini-Caimo-Dragoni-Florio-Danieli [[File:Villa-Dragoni-Danieli-Buttrio.jpg|alt=Villa Bartolini-Caimo-Dragoni-Florio-Danieli|left|thumb|Vila Bartolini-Caimo-Dragoni-Florio-Danieli]] Do te rezidence, ki jo je v 17. stoletju zgradila družina Bartolini, vodi aleja, obdana s cipresami. Zgradba izvira iz 17. stoletja in jo sestavlja velika graščina, katere osrednji del obdajata dva stolpa kvadratnega tlorisa. Dvojno stopnišče zaključuje čudoviti osrednji del fasade, ki močno spominja na klasično arhitekturo. Notranjost sta s čudovitimi alegoričnimi prizori okrasila Francesco Chiarottini in Giambattista Canal. Dolga leta je služila kot prizorišče regionalnega vinskega sejma Buttrio, dokler ni postala na voljo zgornja Vila Florio. Kompleks je kasneje kupila družina Danieli. Prav ta družina je skrbno obnovila freske in stavbo vrnila v njeno nekdanjo funkcionalno stanje, danes pa je stavba popolnoma prenovljena.<ref>{{Cite web|url=https://patrimonioculturale.regione.fvg.it/architettura/?s_id=446578|title= Villa Bartolini, Caimo-Dragoni, Florio, Danieli|website=patrimonioculturale.regione.fvg.it|language=it|access-date=10 November 2023}}</ref> *Vila Toppo-Florio: zgradila jo je v prvi polovici 18. stoletja družina Toppo. V naslednjem stoletju, ko je posest prevzela družina Florio, so jo razširili. Pomembnost vile je tudi posledica obsežnega parka, ki ji pripada in se spušča s hriba na ravnino ob cesti, ki vodi v Manzano. Vila in park tvorita neločljivo celoto, ki je bila skozi čas ohranjena na vzoren način.<ref>{{Cite web|url=https://sistemabuttrio.com/en/experiences/villa-di-toppo-florio/|title=Villa di Toppo-Florio|website=sistemabuttrio.com|access-date=21 September 2024}}</ref> == Demografski razvoj == {{historical populations |align=none|cols=3 |graph-pos=bottom |1861|? |1871|1986 |1881|2008 |1901|2240 |1911|2245 |1921|2610 |1931|2538 |1936|2527 |1951|2623 |1961|2972 |1971|2939 |1981|3646 |1991|3696 |2001|3788 |2011|4039 |2021|3678 | source=Data from ISTAT }} === Etnična sestava === Na dan 31. decembra 2024 je v občini prebivalo 420 tujcev, kar je 10,3 % prebivalstva.<ref>{{cite web|url=https://demo.istat.it/app/?i=P03&a=2024&l=en|title= Foreign citizens: resident population by sex and demographic balance on 31st December 2024|accessdate=13 July 2025}}</ref> Največja tuja skupnost je [[Romunija|romunska]], ki predstavlja 36,3 % vseh tujcev v državi, sledita pa ji [[Ukrajina]] in [[Albanija]]. == Jezik == In Buttrio, alongside Italian, the population also speaks Friulian. Pursuant to Resolution No. 2680 of August 3, 2001, issued by the Regional Council of Friuli-Venezia Giulia, the municipality is included in the territorial protection of the Friulian language for the purposes of Law 482/99, Regional Law 15/96, and Regional Law 29/2007.<ref>{{cite web|access-date=13 July 2025 |title=Official Toponymy |url=https://arlef.it/en/resources/official-toponymy/ |website=[[Regional Agency for Friulian Language|arlef.it]]}}<!-- auto-translated from Italian by Module:CS1 translator --></ref> The Friulian language spoken in Buttrio is one of the variants of Central-Eastern Friulian.<ref>[https://arlef.it/app/uploads/page/comuni_friulanofoni-divisi-per-provincia_agg-03_2021.pdf List of the Friulian-speaking municipalities] arlef.it</ref> == Gospodarstvo == === Kmetijstvo === The municipal territory is included in three DOCs: the hilly portion belongs to the "Colli Orientali del Friuli" DOC, while the flatter portion belongs to the "Grave del Friuli" DOC and is also included in the "Prosecco" DOC. Furthermore, Buttrio is a member of the national "Città del Vino" association. The wines produced in Buttrio, which are generally of excellent quality, include whites (Ribolla Gialla, Friulano, Chardonnay, Pinot Grigio, Sauvignon) and reds (Merlot, Cabernet Franc and Cabernet Sauvignon, Pinot Noir, Refosco dal Peduncolo Rosso).<ref>[https://sistemabuttrio.com/en/the-territory/viticulture/ viticulture] sistemabuttrio.com</ref> Currently, over 20 specialized wineries operate in the area, managed according to modern criteria. === Industrija === Danieli & C. Officine Meccaniche S.p.A., known simply as [[Danieli]], is a multinational with its headquarters and main plant in Buttrio. It is a world leader in the production of steelmaking equipment, particularly in the long products sector, where it holds a global market share of over 90%. The company was founded in 1914 by Mario and Timo Danieli.<ref>{{Cite book|title=Mario Robiony, Nati per la meccanica: l'avventura imprenditoriale di Mario e Luigi Danieli|location=Udine|publisher= Forum|year=2012}}</ref> Over the years, Danieli has adopted a strategy of transitioning from the construction of steelmaking machinery to the delivery of turnkey plants.<ref>[https://www.areastudimediobanca.com/en/product/danieli-c-officine-meccaniche-1983-2019 Danieli & C - Officine Meccaniche (1983-2019)] areastudimediobanca.com</ref> == Infrastruktura in promet == Buttrio is served by the following roads: *the former Gorizia State Road 56 (SS 56), now Gorizia Regional Road 56 (SR 56), which connects Buttrio to the cities of Udine and Gorizia and the city of Trieste, joining the former Redipuglia State Road 305 (SS 305), now Redipuglia Regional Road 305 (SR 305), and then the Venezia Giulia State Road 14 (SS 14); *the Orsaria Provincial Road 14, which connects Buttrio to Cividale del Friuli; *the Provincial Road 14 bis. The municipality is served by a stop on the Udine-Trieste railway line with regional trains operated by [[Trenitalia]] under the service contract stipulated with the [[Friuli-Venezia Giulia#Transport|Friuli Venezia Giulia Region]]. == Znane osebnosti == * [[Andrea Comparetti]], fizik in znanstvenik * [[Marco Racaniello]], klavirist in skladatelj * [[Giulio Tami]], filmski ustvarjalec, direktor fotografije in montažer * [[Giovanni Battista Beltrame]], agronom == Pobratena mesta == *{{flagicon|AUT}} [[Čajna]], [[Avstrija]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.comune.buttrio.ud.it/ Official website] {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Buttrio}} [[Kategorija:Buttrio| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] gisyee8z1xx0qgcaea4s07qmo26z53f 6682619 6682613 2026-05-29T14:01:30Z Erardo Galbi 166658 6682619 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Občina v Italiji | name = Buttrio | official_name = Comune di Buttrio / Comun di Buri | native_name = {{native name|fur|Buri}} | image_skyline = Fountain_in_Buttrio,_Friuli-Venezia_Giulia_-_panoramio.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Fontana in vojni spomenik | image_shield = Buttrio-Stemma.jpg | shield_alt = | image_map = Map of comune of Buttrio (province of Udine, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Buttrio v Pokrajini Videm | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|1|N|13|20|E|type:city(3,897)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Camino, Caminetto, Vicinale | mayor_party = državljanska lista »Giovinburi« | mayor = Eliano Bassi | area_footnotes = | area_total_km2 = 17,75 | population_footnotes = <ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | population_total = 3924 | population_as_of = 30. junij 2025 | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. buttriesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 79 | twin1 = | twin1_country = | saint = Marijino vnebovzetje | day = 15. avgust | postal_code = 33042 | area_code = 0432 | website = {{official website|https://www.comune.buttrio.ud.it/}} | footnotes = }} '''Buttrio''' ({{langx|fur|Buri}}) je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 10 km jugovzhodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 47 km severozahodno od [[Gorica|Gorice]]. Leta 2004 je imela 3.898 prebivalcev in površino 17,8 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Buttrio meji z naslednjimi občinami: [[Manzano]] (''Manzan''), [[Pavia di Udine]] (''Pavie''), [[Pradamano]] (''Pradaman'') in [[Premariacco]] (''Premariâs''). Občina Buttrio je sestavljena iz naslednjih naselij: Camino, (''Cjamin''), Caminetto (''Cjaminet'') in Vicinale (''Visinâl''). == Geografija == === Ozemlje === Buttrio leži na ravnini ob vznožju hriba, 146 metrov nadmorske višine. V davnih časih je morje preplavilo [[Furlanska nižina|Furlansko ravnino]], obala pa je segala skoraj do današnjih Julijskih predalp. Na dnu te lagune je v tisočletjih potekal počasen proces sedimentacije, ki je povzročil nastanek mogočnih formacij, ki so se z umikom morja dvignile iz vode. Ti eocenski nanosi se danes kažejo kot izmenične plasti laporja in peščenjaka z zelo značilnim videzom. Sestava tal jih naredi primerne za vinogradništvo. V teku stoletij je profil pobočij oblikovalo delo generacij vinarjev. Buttrio ima idealno geografsko lego za vinogradništvo in je znan po svojih vinih, saj Julijske Alpe v ozadju ščitijo trte pred hladnimi severnimi vetrovi, [[Jadransko morje]] pa v ospredju zagotavlja ugodno in stalno prezračevanje.<ref>[https://www.buri.it/ Fiera regionale dei vini] buri.it</ref> == Zgodovina == Občina je bila ustanovljena leta 1811, 11. avgusta 1866 pa je bila priključena Italiji.<ref name=":0">{{Cite book|author=Giuseppe Piccini|title=Buttrio|year=1976|publisher=Arti Grafiche Friulane|location=Udine}}</ref> Med prvo svetovno vojno je bilo mesto v zaledju, kjer so zgradili številne poljske bolnišnice. Po umiku iz [[Kobarid|Kobarida]] je bilo zasedeno, mnogi njegovi prebivalci pa so bili deportirani. Preden je začel veljati premirje, je italijanska vojska poskušala ponovno osvojiti večino izgubljenih ozemelj. Uspelo ji je ponovno zavzeti več mest v [[Karnijske Alpe|Karnijskih]] in [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]], med drugim Buttrio, Manzano in [[Krmin]].<ref>{{Cite web|url=https://www.collaborazionepastoralebuttrio.it/storia/|title=Collaborazione pastorale Buttrio|access-date=30 October 2023}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.turismofvg.it/buttrio|title=Io sono Friuli Venezia Giulia- Buttrio|access-date=30 October 2023}}</ref><ref>{{Cite book|author=Mauro Pascolini|title=Buttrio: una comunità tra ruralità e innovazione|year=2003|publisher=Forum|location=Udine}}</ref> Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je v Buttriu deloval »Collegio dei Mutilatini«, ki je dvanajst let gostil okoli sto fantov in deklet, ki so bili v prvih letih po koncu druge svetovne vojne poškodovani ali pohabljeni zaradi eksplozij vojnih ostankov.<ref name=":3">{{Cite web|url=http://www.realtaindustriale.it/novembre23.htm|title=Realtà Industriale Novembre 2023|access-date=31 October 2023}}</ref><ref>{{Cite book|author=Roberto Tirelli|title=I "mutilatini" e il collegio friulano di Buttrio: la storia poco conosciuta delle ultime vittime della guerra|year=2010|publisher=Associazione nazionale vittime civili di guerra|location=Udine}}</ref> == Spomeniki in znamenitosti == === Cerkve === *Župnijska cerkev sv. Marije Vnebovzete: to je župnija v Buttriu, v Pokrajini in Nadškofiji Videm;<ref>[https://www.diocesiudine.it/wd-annuario-enti/cp-di-buttrio-1699/buttrio-258/ Buttrio] diocesiudine.it</ref> spada v dekanijo vzhodne Furlanije. *Cerkev sv. Štefana Prvomučenca: zgrajena je bila na ruševinah rimske naselbine, kar se odraža tudi v njenem imenu. Cerkev, ki stoji v bližini cerkve sv. Marije Vnebovzete, je bila zgrajena ok. srede 14. stoletja in posvečena maja 1366. === Vile === [[File:Villa Morpurgo.jpg|left|thumb|Vila Morpurgo]] *Vila Morpurgo: gre za nedavno obnovljeno utrjeno vilo. Izvirna stavba sega v konec 10. stoletja in je služila kot obrambni in opazovalni dvorec. Bila je podeljena [[Goriški grofje|goriškim grofom]], ki so jo nato zaupali gospodom iz Buttria. Celoten kompleks je pod zaščito Urada za varstvo kulturne dediščine.<ref>{{Cite web|url=https://www.castellodibuttrio.it/en/accommodations/castle-and-park/|title=Castello di Buttrio|website=castellodibuttrio.it|access-date=10 November 2023}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.scoprifvg.it/site/castello-morpurgo/|title=Castello Morpurgo|website=scoprifvg.it|language=it|access-date=10 November 2023}}</ref> *Vila Bartolini-Caimo-Dragoni-Florio-Danieli [[File:Villa-Dragoni-Danieli-Buttrio.jpg|alt=Villa Bartolini-Caimo-Dragoni-Florio-Danieli|left|thumb|Vila Bartolini-Caimo-Dragoni-Florio-Danieli]] Do te rezidence, ki jo je v 17. stoletju zgradila družina Bartolini, vodi aleja, obdana s cipresami. Zgradba izvira iz 17. stoletja in jo sestavlja velika graščina, katere osrednji del obdajata dva stolpa kvadratnega tlorisa. Dvojno stopnišče zaključuje čudoviti osrednji del fasade, ki močno spominja na klasično arhitekturo. Notranjost sta s čudovitimi alegoričnimi prizori okrasila Francesco Chiarottini in Giambattista Canal. Dolga leta je služila kot prizorišče regionalnega vinskega sejma Buttrio, dokler ni postala na voljo zgornja Vila Florio. Kompleks je kasneje kupila družina Danieli. Prav ta družina je skrbno obnovila freske in stavbo vrnila v njeno nekdanjo funkcionalno stanje, danes pa je stavba popolnoma prenovljena.<ref>{{Cite web|url=https://patrimonioculturale.regione.fvg.it/architettura/?s_id=446578|title= Villa Bartolini, Caimo-Dragoni, Florio, Danieli|website=patrimonioculturale.regione.fvg.it|language=it|access-date=10 November 2023}}</ref> *Vila Toppo-Florio: zgradila jo je v prvi polovici 18. stoletja družina Toppo. V naslednjem stoletju, ko je posest prevzela družina Florio, so jo razširili. Pomembnost vile je tudi posledica obsežnega parka, ki ji pripada in se spušča s hriba na ravnino ob cesti, ki vodi v Manzano. Vila in park tvorita neločljivo celoto, ki je bila skozi čas ohranjena na vzoren način.<ref>{{Cite web|url=https://sistemabuttrio.com/en/experiences/villa-di-toppo-florio/|title=Villa di Toppo-Florio|website=sistemabuttrio.com|access-date=21 September 2024}}</ref> == Demografski razvoj == {{historical populations |align=none|cols=3 |graph-pos=bottom |1861|? |1871|1986 |1881|2008 |1901|2240 |1911|2245 |1921|2610 |1931|2538 |1936|2527 |1951|2623 |1961|2972 |1971|2939 |1981|3646 |1991|3696 |2001|3788 |2011|4039 |2021|3678 | source=Data from ISTAT }} === Etnična sestava === Na dan 31. decembra 2024 je v občini prebivalo 420 tujcev, kar je 10,3 % prebivalstva.<ref>{{cite web|url=https://demo.istat.it/app/?i=P03&a=2024&l=en|title= Foreign citizens: resident population by sex and demographic balance on 31st December 2024|accessdate=13 July 2025}}</ref> Največja tuja skupnost je [[Romunija|romunska]], ki predstavlja 36,3 % vseh tujcev v državi, sledita pa ji [[Ukrajina]] in [[Albanija]]. == Jezik == V Buttriu prebivalstvo poleg italijanščine govori tudi furlanščino. V skladu z Resolucijo št. 2680 z dne 3. avgusta 2001, ki jo je izdal Deželni svet Furlanije - Julijske krajine, je občina vključena v ozemeljsko zaščito furlanščine za namene Zakona 482/99, Deželnega zakona 15/96 in Deželnega zakona 29/2007.<ref>{{cite web|access-date=13 July 2025 |title=Official Toponymy |url=https://arlef.it/en/resources/official-toponymy/ |website=[[Regional Agency for Friulian Language|arlef.it]]}}<!-- auto-translated from Italian by Module:CS1 translator --></ref> Furlanščina, ki se govori v Buttriu, je ena od variant srednje-vzhodne furlanščine.<ref>[https://arlef.it/app/uploads/page/comuni_friulanofoni-divisi-per-provincia_agg-03_2021.pdf List of the Friulian-speaking municipalities] arlef.it</ref> == Gospodarstvo == === Kmetijstvo === Območje občine spada v tri DOC-območja (italijanska razvrstitev kakovosti vina za vina s kontroliranim poreklom, sorto grozdja in tipom): hribovit del pripada območju »Colli Orientali del Friuli« (Vzhodni griči Furlanije), medtem ko ravninski del pripada območju »Grave del Friuli« in je vključen tudi v območje »Prosecco«. Poleg tega je Buttrio član nacionalnega združenja »Città del Vino« (Mesta vina). Vina, proizvedena v Buttriu, ki so na splošno odlične kakovosti, vključujejo bela ([[rumena rebula]], [[furlanski tokaj]], [[bela klevna]], [[sivi pinot]], [[muškatni silvanec]]) in rdeča ([[merlot]], [[cabernet franc]] in [[cabernet sauvignon]], [[modri pinot]], [[refosco dal peduncolo rosso]]).<ref>[https://sistemabuttrio.com/en/the-territory/viticulture/ viticulture] sistemabuttrio.com</ref> Trenutno na območju deluje več kot 20 specializiranih vinarij, ki se upravljajo v skladu z modernimi merili. === Industrija === Danieli & C. Officine Meccaniche S.p.A., known simply as [[Danieli]], is a multinational with its headquarters and main plant in Buttrio. It is a world leader in the production of steelmaking equipment, particularly in the long products sector, where it holds a global market share of over 90%. The company was founded in 1914 by Mario and Timo Danieli.<ref>{{Cite book|title=Mario Robiony, Nati per la meccanica: l'avventura imprenditoriale di Mario e Luigi Danieli|location=Udine|publisher= Forum|year=2012}}</ref> Over the years, Danieli has adopted a strategy of transitioning from the construction of steelmaking machinery to the delivery of turnkey plants.<ref>[https://www.areastudimediobanca.com/en/product/danieli-c-officine-meccaniche-1983-2019 Danieli & C - Officine Meccaniche (1983-2019)] areastudimediobanca.com</ref> == Infrastruktura in promet == Buttrio is served by the following roads: *the former Gorizia State Road 56 (SS 56), now Gorizia Regional Road 56 (SR 56), which connects Buttrio to the cities of Udine and Gorizia and the city of Trieste, joining the former Redipuglia State Road 305 (SS 305), now Redipuglia Regional Road 305 (SR 305), and then the Venezia Giulia State Road 14 (SS 14); *the Orsaria Provincial Road 14, which connects Buttrio to Cividale del Friuli; *the Provincial Road 14 bis. The municipality is served by a stop on the Udine-Trieste railway line with regional trains operated by [[Trenitalia]] under the service contract stipulated with the [[Friuli-Venezia Giulia#Transport|Friuli Venezia Giulia Region]]. == Znane osebnosti == * Andrea Comparetti, fizik in znanstvenik * Marco Racaniello, klavirist in skladatelj * Giulio Tami, filmski ustvarjalec, direktor fotografije in montažer * Giovanni Battista Beltrame, agronom == Pobratena mesta == *{{flagicon|AUT}} [[Čajna]], [[Avstrija]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.comune.buttrio.ud.it/ Official website] {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Buttrio}} [[Kategorija:Buttrio| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] s0wed1w8noycig39qjfms9owld2h5zy 6682621 6682619 2026-05-29T14:05:54Z Erardo Galbi 166658 6682621 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Buttrio | official_name = Comune di Buttrio / Comun di Buri | native_name = {{native name|fur|Buri}} | image_skyline = Fountain_in_Buttrio,_Friuli-Venezia_Giulia_-_panoramio.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Fontana in vojni spomenik | image_shield = Buttrio-Stemma.jpg | shield_alt = | image_map = Map of comune of Buttrio (province of Udine, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Buttrio v Pokrajini Videm | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|1|N|13|20|E|type:city(3,897)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Camino, Caminetto, Vicinale | mayor_party = državljanska lista »Giovinburi« | mayor = Eliano Bassi | area_footnotes = | area_total_km2 = 17,75 | population_footnotes = <ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | population_total = 3924 | population_as_of = 30. junij 2025 | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. buttriesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 79 | twin1 = | twin1_country = | saint = Marijino vnebovzetje | day = 15. avgust | postal_code = 33042 | area_code = 0432 | website = {{official website|https://www.comune.buttrio.ud.it/}} | footnotes = }} '''Buttrio''' ({{langx|fur|Buri}}) je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 10 km jugovzhodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 47 km severozahodno od [[Gorica|Gorice]]. Leta 2004 je imela 3.898 prebivalcev in površino 17,8 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Buttrio meji z naslednjimi občinami: [[Manzano]] (''Manzan''), [[Pavia di Udine]] (''Pavie''), [[Pradamano]] (''Pradaman'') in [[Premariacco]] (''Premariâs''). Občina Buttrio je sestavljena iz naslednjih naselij: Camino, (''Cjamin''), Caminetto (''Cjaminet'') in Vicinale (''Visinâl''). == Geografija == === Ozemlje === Buttrio leži na ravnini ob vznožju hriba, 146 metrov nadmorske višine. V davnih časih je morje preplavilo [[Furlanska nižina|Furlansko ravnino]], obala pa je segala skoraj do današnjih Julijskih predalp. Na dnu te lagune je v tisočletjih potekal počasen proces sedimentacije, ki je povzročil nastanek mogočnih formacij, ki so se z umikom morja dvignile iz vode. Ti eocenski nanosi se danes kažejo kot izmenične plasti laporja in peščenjaka z zelo značilnim videzom. Sestava tal jih naredi primerne za vinogradništvo. V teku stoletij je profil pobočij oblikovalo delo generacij vinarjev. Buttrio ima idealno geografsko lego za vinogradništvo in je znan po svojih vinih, saj Julijske Alpe v ozadju ščitijo trte pred hladnimi severnimi vetrovi, [[Jadransko morje]] pa v ospredju zagotavlja ugodno in stalno prezračevanje.<ref>[https://www.buri.it/ Fiera regionale dei vini] buri.it</ref> == Zgodovina == Občina je bila ustanovljena leta 1811, 11. avgusta 1866 pa je bila priključena Italiji.<ref name=":0">{{Cite book|author=Giuseppe Piccini|title=Buttrio|year=1976|publisher=Arti Grafiche Friulane|location=Udine}}</ref> Med prvo svetovno vojno je bilo mesto v zaledju, kjer so zgradili številne poljske bolnišnice. Po umiku iz [[Kobarid|Kobarida]] je bilo zasedeno, mnogi njegovi prebivalci pa so bili deportirani. Preden je začel veljati premirje, je italijanska vojska poskušala ponovno osvojiti večino izgubljenih ozemelj. Uspelo ji je ponovno zavzeti več mest v [[Karnijske Alpe|Karnijskih]] in [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]], med drugim Buttrio, Manzano in [[Krmin]].<ref>{{Cite web|url=https://www.collaborazionepastoralebuttrio.it/storia/|title=Collaborazione pastorale Buttrio|access-date=30 October 2023}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.turismofvg.it/buttrio|title=Io sono Friuli Venezia Giulia- Buttrio|access-date=30 October 2023}}</ref><ref>{{Cite book|author=Mauro Pascolini|title=Buttrio: una comunità tra ruralità e innovazione|year=2003|publisher=Forum|location=Udine}}</ref> Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je v Buttriu deloval »Collegio dei Mutilatini«, ki je dvanajst let gostil okoli sto fantov in deklet, ki so bili v prvih letih po koncu druge svetovne vojne poškodovani ali pohabljeni zaradi eksplozij vojnih ostankov.<ref name=":3">{{Cite web|url=http://www.realtaindustriale.it/novembre23.htm|title=Realtà Industriale Novembre 2023|access-date=31 October 2023}}</ref><ref>{{Cite book|author=Roberto Tirelli|title=I "mutilatini" e il collegio friulano di Buttrio: la storia poco conosciuta delle ultime vittime della guerra|year=2010|publisher=Associazione nazionale vittime civili di guerra|location=Udine}}</ref> == Spomeniki in znamenitosti == === Cerkve === *Župnijska cerkev sv. Marije Vnebovzete: to je župnija v Buttriu, v Pokrajini in Nadškofiji Videm;<ref>[https://www.diocesiudine.it/wd-annuario-enti/cp-di-buttrio-1699/buttrio-258/ Buttrio] diocesiudine.it</ref> spada v dekanijo vzhodne Furlanije. *Cerkev sv. Štefana Prvomučenca: zgrajena je bila na ruševinah rimske naselbine, kar se odraža tudi v njenem imenu. Cerkev, ki stoji v bližini cerkve sv. Marije Vnebovzete, je bila zgrajena ok. srede 14. stoletja in posvečena maja 1366. === Vile === [[File:Villa Morpurgo.jpg|left|thumb|Vila Morpurgo]] *Vila Morpurgo: gre za nedavno obnovljeno utrjeno vilo. Izvirna stavba sega v konec 10. stoletja in je služila kot obrambni in opazovalni dvorec. Bila je podeljena [[Goriški grofje|goriškim grofom]], ki so jo nato zaupali gospodom iz Buttria. Celoten kompleks je pod zaščito Urada za varstvo kulturne dediščine.<ref>{{Cite web|url=https://www.castellodibuttrio.it/en/accommodations/castle-and-park/|title=Castello di Buttrio|website=castellodibuttrio.it|access-date=10 November 2023}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.scoprifvg.it/site/castello-morpurgo/|title=Castello Morpurgo|website=scoprifvg.it|language=it|access-date=10 November 2023}}</ref> *Vila Bartolini-Caimo-Dragoni-Florio-Danieli [[File:Villa-Dragoni-Danieli-Buttrio.jpg|alt=Villa Bartolini-Caimo-Dragoni-Florio-Danieli|left|thumb|Vila Bartolini-Caimo-Dragoni-Florio-Danieli]] Do te rezidence, ki jo je v 17. stoletju zgradila družina Bartolini, vodi aleja, obdana s cipresami. Zgradba izvira iz 17. stoletja in jo sestavlja velika graščina, katere osrednji del obdajata dva stolpa kvadratnega tlorisa. Dvojno stopnišče zaključuje čudoviti osrednji del fasade, ki močno spominja na klasično arhitekturo. Notranjost sta s čudovitimi alegoričnimi prizori okrasila Francesco Chiarottini in Giambattista Canal. Dolga leta je služila kot prizorišče regionalnega vinskega sejma Buttrio, dokler ni postala na voljo zgornja Vila Florio. Kompleks je kasneje kupila družina Danieli. Prav ta družina je skrbno obnovila freske in stavbo vrnila v njeno nekdanjo funkcionalno stanje, danes pa je stavba popolnoma prenovljena.<ref>{{Cite web|url=https://patrimonioculturale.regione.fvg.it/architettura/?s_id=446578|title= Villa Bartolini, Caimo-Dragoni, Florio, Danieli|website=patrimonioculturale.regione.fvg.it|language=it|access-date=10 November 2023}}</ref> *Vila Toppo-Florio: zgradila jo je v prvi polovici 18. stoletja družina Toppo. V naslednjem stoletju, ko je posest prevzela družina Florio, so jo razširili. Pomembnost vile je tudi posledica obsežnega parka, ki ji pripada in se spušča s hriba na ravnino ob cesti, ki vodi v Manzano. Vila in park tvorita neločljivo celoto, ki je bila skozi čas ohranjena na vzoren način.<ref>{{Cite web|url=https://sistemabuttrio.com/en/experiences/villa-di-toppo-florio/|title=Villa di Toppo-Florio|website=sistemabuttrio.com|access-date=21 September 2024}}</ref> == Demografski razvoj == {{historical populations |align=none|cols=3 |graph-pos=bottom |1861|? |1871|1986 |1881|2008 |1901|2240 |1911|2245 |1921|2610 |1931|2538 |1936|2527 |1951|2623 |1961|2972 |1971|2939 |1981|3646 |1991|3696 |2001|3788 |2011|4039 |2021|3678 | source=Data from ISTAT }} === Etnična sestava === Na dan 31. decembra 2024 je v občini prebivalo 420 tujcev, kar je 10,3 % prebivalstva.<ref>{{cite web|url=https://demo.istat.it/app/?i=P03&a=2024&l=en|title= Foreign citizens: resident population by sex and demographic balance on 31st December 2024|accessdate=13 July 2025}}</ref> Največja tuja skupnost je [[Romunija|romunska]], ki predstavlja 36,3 % vseh tujcev v državi, sledita pa ji [[Ukrajina]] in [[Albanija]]. == Jezik == V Buttriu prebivalstvo poleg italijanščine govori tudi furlanščino. V skladu z Resolucijo št. 2680 z dne 3. avgusta 2001, ki jo je izdal Deželni svet Furlanije - Julijske krajine, je občina vključena v ozemeljsko zaščito furlanščine za namene Zakona 482/99, Deželnega zakona 15/96 in Deželnega zakona 29/2007.<ref>{{cite web|access-date=13 July 2025 |title=Official Toponymy |url=https://arlef.it/en/resources/official-toponymy/ |website=[[Regional Agency for Friulian Language|arlef.it]]}}<!-- auto-translated from Italian by Module:CS1 translator --></ref> Furlanščina, ki se govori v Buttriu, je ena od variant srednje-vzhodne furlanščine.<ref>[https://arlef.it/app/uploads/page/comuni_friulanofoni-divisi-per-provincia_agg-03_2021.pdf List of the Friulian-speaking municipalities] arlef.it</ref> == Gospodarstvo == === Kmetijstvo === Območje občine spada v tri DOC-območja (italijanska razvrstitev kakovosti vina za vina s kontroliranim poreklom, sorto grozdja in tipom): hribovit del pripada območju »Colli Orientali del Friuli« (Vzhodni griči Furlanije), medtem ko ravninski del pripada območju »Grave del Friuli« in je vključen tudi v območje »Prosecco«. Poleg tega je Buttrio član nacionalnega združenja »Città del Vino« (Mesta vina). Vina, proizvedena v Buttriu, ki so na splošno odlične kakovosti, vključujejo bela ([[rumena rebula]], [[furlanski tokaj]], [[bela klevna]], [[sivi pinot]], [[muškatni silvanec]]) in rdeča ([[merlot]], [[cabernet franc]] in [[cabernet sauvignon]], [[modri pinot]], [[refosco dal peduncolo rosso]]).<ref>[https://sistemabuttrio.com/en/the-territory/viticulture/ viticulture] sistemabuttrio.com</ref> Trenutno na območju deluje več kot 20 specializiranih vinarij, ki se upravljajo v skladu z modernimi merili. === Industrija === Podjetje Danieli & C. Officine Meccaniche S.p.A., znano preprosto kot [[Danieli]], je multinacionalka s sedežem in glavnim obratom v Buttriu. Je svetovni vodilni proizvajalec opreme za proizvodnjo jekla, zlasti na področju dolgih izdelkov, kjer ima več kot 90-odstotni svetovni tržni delež. Podjetje sta leta 1914 ustanovila Mario in Timo Danieli.<ref>{{Cite book|title=Mario Robiony, Nati per la meccanica: l'avventura imprenditoriale di Mario e Luigi Danieli|location=Udine|publisher= Forum|year=2012}}</ref> V preteklih letih je Danieli sprejel strategijo prehoda s proizvodnje strojev za proizvodnjo jekla na dobavo obratov na ključ.<ref>[https://www.areastudimediobanca.com/en/product/danieli-c-officine-meccaniche-1983-2019 Danieli & C - Officine Meccaniche (1983-2019)] areastudimediobanca.com</ref> == Znane osebnosti == * Andrea Comparetti, fizik in znanstvenik * Marco Racaniello, klavirist in skladatelj * Giulio Tami, filmski ustvarjalec, direktor fotografije in montažer * Giovanni Battista Beltrame, agronom == Pobratena mesta == *{{flagicon|AUT}} [[Čajna]], [[Avstrija]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.comune.buttrio.ud.it/ Uradno spletno mesto] {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Buttrio}} [[Kategorija:Buttrio| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] khb9h2vx1a9e5plgz48uzvg48fdxlvn Wail al-Shehri 0 603357 6682633 6682542 2026-05-29T14:39:21Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Savdski teroristi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682633 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Wail al-Shehri|birth_date=[[31. julij]] [[1973]]|birth_place=[[Asir]]|death_date=[[11. september]] [[2001]] (28 let)|death_place=[[New York]]|image=Wail Al-Shehri color.jpg|citizenship=[[Savdska Arabija]]|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=[[učitelj]], [[terorist]]}} '''Wail Mohammed al-Shehri''', arabski šolski učitelj in terorist, * [[31. julij]] [[1973]] [[Saudova Arabija|Savdska Arabija]] † [[11. september]] [[2001]] [[New York]]. Bil je eden od petih ugrabiteljev letala [[Let 11 American Airlines]], ki je bilo med [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadi 11. septembra 2001]] zapeljano v severni stolp [[World Trade Center|Svetovnega trgovinskega centra]]. Wail al-Shehri je bil učitelj v osnovni šoli iz [[Khamis Mushait|Khamis Mushaita]] v regiji [[Asir]] v Savdski Arabiji. V začetku leta 2000 je odpotoval v [[Medina|Medino]], da bi se zdravil zaradi duševnih težav. Marca 2000 sta z mlajšim bratom [[Waleed al-Shehri|Waleedom]] odpotovala v [[Afganistan]] in se pridružila vadbenemu taboru [[Al Kaida|Al Kaide]]. Brata sta bila skupaj z drugimi iz iste regije Savdske Arabije izbrana za sodelovanje v napadih 11. septembra. Ko je bil izbran, se je al-Shehri oktobra 2000 vrnil v Savdsko Arabijo, da bi dobil čist potni list, nato pa se je vrnil v Afganistan. Marca 2001 je posnel svojo zadnjo oporoko na video. Al-Shehri je v [[Združene države Amerike]] prispel v začetku junija 2001 in živel v cenovno ugodnih apartmajih na območju Boynton Beach v južni [[Florida|Floridi]]. 5. septembra 2001 je al-Shehri odpotoval v [[Boston, Massachusetts|Boston]] in se z bratom nastanil v hotelu. Šest dni pozneje je al-Shehri zgodaj zjutraj prispel na mednarodno letališče Logan v Bostonu in se vkrcal na Let 11 American Airlines. Petnajst minut po vzletu je al-Shehri skupaj z bratom in tremi drugimi ugrabil letalo. Ob 8:46 zjutraj so ga namerno zapeljali v severni stolp Svetovnega trgovinskega centra. Zaradi trka se je stolp zrušil in umrlo je na stotine ljudi. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]] == Zunanje povezave == [[Kategorija:Rojeni leta 1973]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] [[Kategorija:Savdski teroristi]] bf0irzhpbarw8ocjnn2ufr4mqk1vzr3 Waleed al-Shehri 0 603358 6682635 6682544 2026-05-29T14:39:27Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Savdski teroristi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682635 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Waleed al-Shehri|birth_date=[[20. december]] [[1978]]|birth_place=[[Asir]]|death_date=[[11. september]] [[2001]] (22 let)|death_place=[[New York]]|image=Waleed al-Shehri 5-5-01 HQ.jpg|citizenship=[[Savdska Arabija]]|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=[[terorist]]}} '''Waleed Mohammed al-Shehri''', arabski terorist, * [[20. december]] [[1978]] [[Saudova Arabija|Savdska Arabija]] † [[11. september]] [[2001]] [[New York]]. Vdeležen je bil v [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napade na Združene države Amerike 11. septembra 2001]]. Bil je eden od petih ugrabiteljev, ki so ugrabili letalo [[Let 11 American Airlines]], ki so ga nato zapeljali v severni stolp [[World Trade Center|Svetovnega trgovinskega centra]]. Al-Shehri, rojen v Savdski Arabiji, je bil študent, dokler ni spremljal svojega duševno bolnega brata v [[Medina|Medino]]. Kasneje sta z bratom [[Wail al-Shehri|Wailom]] odšla v [[Čečenija|Čečenijo]], kjer sta se borila v podporo džihadističnemu uporu proti [[Rusija|Rusiji]]. Vendar so ju kmalu preusmerili v [[Afganistan]] pod nadzorom [[Talibani|talibanov]], kjer so ju oba izbrali za izvedbo napadov 11. septembra. Po izbiri so brata preselili v varno hišo v [[Pakistan|Pakistanu]], preden sta odletela v [[Združeni arabski emirati|Združene arabske emirate]] in začela postopek za vstop v [[Združene države Amerike|Združene države]]. Aprila 2001 je al-Shehri prispel v Združene države s turističnim vizumom. Na dan napadov so al-Shehri, njegov brat in drugi ugrabitelji prevzeli nadzor nad letalom Let 11 American Airlines, nakar je [[Mohamed Atta]] v samomorilskem napadu letalo zapeljal v severni stolp Svetovnega trgovinskega centra. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]] == Zunanje povezave == [[Kategorija:Rojeni leta 1978]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] [[Kategorija:Savdski teroristi]] o4p6fc8k313e75r2174ktfzdrmrz4vp Satam al-Suqami 0 603359 6682636 6682545 2026-05-29T14:39:32Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Savdski teroristi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682636 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Satam al-Suqami|birth_date=[[28. junij]] [[1976]]|birth_place=[[Ryadih]]|death_date=[[11. september]] [[2001]] (25 let)|death_place=[[New York]]|image=Satam al-Suqami - FBI release (cropped).jpg|citizenship=[[Savdska Arabija]]|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=[[terorist]]}} '''Satam Muhammad Abd al-Rahman al-Suqami''', arabski terorist, * [[28. junij]] [[1976]] [[Saudova Arabija|Savdska Arabija]] † [[11. september]] [[2001]] [[New York]]. Bil je eden od petih ugrabiteljev letala [[Let 11 American Airlines]] med [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadi 11. septembra 2001]]. Al-Suqami je bil izbran v [[Al Kaida|Al Kaido]] leta 1999 skupaj s prijateljem [[Majed Moqed|Majedom Moqedom]], ki je bil eden od ugrabiteljev letala [[Let 77 American Airlines]]. Odšel je v [[Afganistan]] pod nadzorom [[Talibani|talibanov]], kjer je bil izbran za sodelovanje v napadih 11. septembra. V [[Združene države Amerike|Združene države]] je prispel aprila 2001. 11. septembra 2001 se je al-Suqami vkrcal na Let 11 American Airlines in sodeloval pri ugrabitvi letala, da so ga lahko v okviru usklajenih napadov zapeljali v severni stolp [[World Trade Center|Svetovnega trgovinskega centra]]. Domneva se, da je zagrešil prvo smrtno žrtev napadov, ko je med ugrabitvijo letala ubil potnika [[Daniel Lewin|Daniela Lewina]]. Al-Suqami je umrl skupaj z vsemi ostalimi na letalu ob trku v severni stolp. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]] == Zunanje povezave == [[Kategorija:Rojeni leta 1976]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] [[Kategorija:Savdski teroristi]] 1fbwze9rwc2u47p1iy33a2zt0j1pg5s Fayez Banihammad 0 603360 6682641 6682546 2026-05-29T14:40:25Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Emiratski teroristi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682641 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Fayez Banihammad|birth_date=[[19. marec]] [[1977]]|birth_place=[[Khor Fakann]]|death_date=[[11. september]] [[2001]] (24 let)|death_place=[[New York]]|image=Fayez Banihammad 7-10-01 HQ.jpg|citizenship=[[Združeni Arabski Emirati]]|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=[[terorist]]}} '''Fayez Banihammad''', emiratski terorist, * [[19. marec]] [[1977]] [[Združeni arabski emirati|Združeni Arabski Emirati]] † [[11. september]] [[2001]] [[New York]]. Bil je eden od petih terorističnih ugrabiteljev na letalu [[Let 175 United Airlines]], ki so ga med [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadi 11. septembra 2001]] zapeljali v južni stolp [[World Trade Center|Svetovnega trgovinskega centra]]. Leta 1999 je Banihammad zapustil Združene arabske emirate in se odpravil v [[Saudova Arabija|Savdsko Arabijo]], kjer se je pridružil teroristični skupini [[Al Kaida]], kjer je bil izbran za napade 11. septembra. Srečal se je z [[Mustaf al-Hawsawi|Mustafo al-Hawsawijem]], kateri je financiral napade. V [[Združene države Amerike|Združene države]] je vstopil s turističnim vizumom in 29. avgusta 2001 si je Banihammad rezerviral letalsko vozovnico. Let 175 United Airlines bi moral leteti z letališča Logan v [[Boston, Massachusetts|Bostonu]] v [[Los Angeles]]. Na dan napadov, po vzletu letala, je njegova skupina ugrabiteljev ugrabila letalo manj kot 30 minut po vzletu. [[Marwan al-Shehhi]], edini drugi Emiračan, vpleten v napade, je prevzel nadzor nad letalom in ga zapeljal v južni stolp Svetovnega trgovinskega centra, pri čemer je ubil vse na krovu. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]] == Zunanje povezave == [[Kategorija:Rojeni leta 1977]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] [[Kategorija:Emiratski teroristi]] 41tnism6s9p9nqfvtkvcct35tulpvlv Mohand al-Shehri 0 603361 6682640 6682547 2026-05-29T14:40:06Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Savdski teroristi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682640 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Mohand al-Shehri|birth_date=[[7. maj]] [[1979]]|birth_place=[[Aseer]]|death_date=[[11. september]] [[2001]] (22 let)|death_place=[[New York]]|image=Mohand al-Shehri 7-2-01 HQ.jpg|citizenship=[[Savdska Arabija]]|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=[[terorist]]}} '''Mohand Muhammed Fayiz al-Shehri''', arabski terorist, * [[7. maj]] [[1979]] [[Saudova Arabija|Savdska Arabija]] † [[11. september]] [[2001]] [[New York]]. Bil je eden od petih članov [[Al Kaida|Al Kaide]], ki so ugrabili letalo [[Let 175 United Airlines]] in ga v okviru [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadov 11. septembra 2001]] zaleteli v južni stolp [[World Trade Center|Svetovnega trgovinskega centra]]. V začetku leta 2000 je al-Shehri, potem ko je opustil študij v Savdski Arabiji, zapustil državo, da bi se boril v [[Čečenija|Čečeniji]] sredi druge čečenske vojne. V tem času je obiskal vadbena taborišča Al Kaide v [[Afganistan|Afganistanu]]. Po pridružitvi Al Kaidi je bil izbran za sodelovanje v seriji usklajenih terorističnih napadov na Združene države Amerike, v katerih je 19 moških ugrabilo štiri ameriška komercialna letala, da bi jih zapeljalo v različne tarče. Oktobra 2000 je al-Shehri pridobil potovalni vizum za vstop v [[Združene države Amerike|ZDA]] in v državo prispel maja 2001. 11. septembra 2001 sta al-Shehri in ekipa pod vodstvom [[Marwan al-Shehhi|Marwana al-Shehhija]] ugrabila letalo Let 175 United Airlines, ki bi moral leteti iz [[Boston, Massachusetts|Bostona]] v [[Los Angeles]], in ga zapeljali v južni stolp Svetovnega trgovinskega centra. Zaradi trka se je stolp zrušil in umrlo je na stotine ljudi. al-Shehri ni v sorodu z [[Wail al-Shehri|Wailom al-Shehrijem]] ali [[Waleed al-Shehri|Waleedom al-Shehrijem]], ugrabitelji letala [[Let 11 American Airlines]]. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]] == Zunanje povezave == [[Kategorija:Rojeni leta 1979]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] [[Kategorija:Savdski teroristi]] 9yrlkjsgfmu1decfu0stz9ggcl98ibz Hamza al-Ghamdi 0 603362 6682639 6682548 2026-05-29T14:40:02Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Savdski teroristi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682639 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Hamza al-Ghamdi|birth_date=[[18. november]] [[1980]]|birth_place=[[Al-Banaah]]|death_date=[[11. september]] [[2001]] (20 let)|death_place=[[New York]]|image=Hamza al-Ghamdi 6-27-01 HQ.jpg|citizenship=[[Savdska Arabija]]|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=[[terorist]]}} '''Hamza Salah Sa'id al-Ghamdi''', arabski terorist, * [[18. november]] [[1980]] [[Saudova Arabija|Savdska Arabija]] † [[11. september]] [[2001]] [[New York]]. Bil je eden od petih ugrabiteljev letala [[Let 175 United Airlines]], ki so sodelovali v [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadih 11. septembra 2001]]. Hamza al-Ghamdi, rojen v Savdski Arabiji, je zapustil družino, da bi se boril v [[Čečenija|Čečeniji]], in je bil od tam poslan v vadbena taborišča [[Al Kaida|Al Kaide]] v [[Afganistan|Afganistanu]], kjer je bil izbran za sodelovanje v napadih 11. septembra. V [[Združene države Amerike]] je prispel maja 2001 s turističnim vizumom. 11. septembra 2001 se je al-Ghamdi vkrcal na Let 175 United Airlines in skupaj s starejšim bratom [[Ahmed al-Ghamdi|Ahmedom al-Ghamdijem]] in tremi drugimi teroristi ugrabil letalo, glavni ugrabitelj in usposobljeni pilot [[Marwan al-Shehhi]] pa je letalo nato zapeljal v južni stolp [[World Trade Center|Svetovnega trgovinskega centra]]. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]] == Zunanje povezave == [[Kategorija:Rojeni leta 1980]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] [[Kategorija:Savdski teroristi]] 7j3b9tcy5j5uu97jka859sis3r4362a Ahmed al-Ghamdi 0 603363 6682638 6682549 2026-05-29T14:39:59Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Savdski teroristi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682638 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Ahmed al-Ghamdi|birth_date=[[2. julij]] [[1979]]|birth_place=[[Al-Banaah]]|death_date=[[11. september]] [[2001]] (22 let)|death_place=[[New York]]|citizenship=[[Savdska Arabija]]|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=[[terorist]]}} '''Ahmed Salih Said al-Kurshi al-Ghamdi''', arabski terorist, * [[2. julij]] [[1979]] [[Saudova Arabija|Savdska Arabija]] † [[11. september]] [[2001]] [[New York]]. Bil je eden od petih ugrabiteljev letala [[Let 175 United Airlines]] v okviru [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadov 11. septembra 2001]]. Ahmed al-Ghamdi se je rodil leta 1979 v Savdski Arabiji. Šolo je opustil, da bi se boril v [[Čečenija|Čečeniji]], in od tam so ga poslali na usposabljanje v taborišča [[Al Kaida|Al Kaide]] v [[Afganistan|Afganistanu]], kjer je bil izbral za sodelovanje v terorističnih napadih v [[Združene države Amerike|Združenih državah]]. V Združene države je prispel maja 2001 s turističnim vizumom in pomagal pri načrtovanju napadov. 11. septembra 2001 se je vkrcal na Let 175 United Airlines in pomagal pri ugrabitvi letala, kar je vodilnemu ugrabitelju in usposobljenemu pilotu [[Marwan al-Shehhi|Marwanu al-Shehhiju]] omogočilo, da je prevzel nadzor in letalo v okviru usklajenih napadov strmoglavil v južni stolp [[World Trade Center|Svetovnega trgovinskega centra]]. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]] == Zunanje povezave == [[Kategorija:Rojeni leta 1979]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] [[Kategorija:Savdski teroristi]] nk6elhcbj3t513kecjcb8niw6shgu3u Khalid al-Mihdhar 0 603366 6682581 2026-05-29T12:41:52Z Gledalec 242658 n iz en wiki 6682581 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Khalid al-Mihdhar|birth_date=[[16. maj]] [[1975]]|birth_place=[[Meka]]|death_date=[[11. september]] [[2001]] (26 let)|death_place=[[Pentagon (stavba)|Pentagon]]|image=Khalid al-mihdhar 2.jpg|citizenship=[[Savdska Arabija]]|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=[[terorist]]}} '''Khalid Muhammad Abdallah al-Mihdhar''', arabski terorist, * [[16. maj]] [[1975]] [[Saudova Arabija|Savdska Arabija]] † [[11. september]] [[2001]] [[Pentagon (stavba)|Pentagon]]. Bil je eden od petih ugrabiteljev letala [[Let 77 American Airlines]], ki so ga med [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadi 11. septembra 2001]] zapeljali v [[Pentagon (stavba)|Pentagon]]. Al-Mihdhar se je rodil v Savdski Arabiji. V začetku leta 1999 je odpotoval v [[Afganistan]], kjer ga je [[Osama bin Laden]] kot izkušenega in spoštovanega džihadista izbral za sodelovanje v napadih 11. septembra. Al-Mihdhar je v [[Kalifornija|Kalifornijo]] prispel skupaj s kolegom ugrabiteljem [[Nawaf al-Hazmi|Nawafom al-Hazmijem]] januarja 2000, potem ko je odpotoval v [[Malezija|Malezijo]] na vrh [[Al Kaida|Al Kaide]] v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]]. Takrat je [[Centralna obveščevalna agencija]] (CIA) že vedela za al-Mihdharja in ga v Maleziji fotografirali z drugim članom Al Kaide, ki je bil vpleten v bombardiranje USS Cole. CIA ni obvestila [[Zvezni preiskovalni urad|Zveznega preiskovalnega urada]] (FBI), ko je izvedela, da sta al-Mihdhar in al-Hazmi vstopila v [[Združene države Amerike]], al-Mihdhar pa je bil uvrščen na noben nadzorni seznam šele konec avgusta 2001. Po prihodu v okrožje [[San Diego]] v Kaliforniji sta se al-Mihdhar in al-Hazmi usposabljala za pilota, vendar sta slabo govorila angleško, zaradi česar jima ni šlo dobro na urah letenja. Junija 2000 je al-Mihdhar zapustil Združene države Amerike in se odpravil v [[Jemen]], al-Hazmija pa je pustil v San Diegu. Al-Mihdhar je v začetku leta 2001 nekaj časa preživel v Afganistanu in se v začetku julija 2001 vrnil v Združene države Amerike. Julija in avgusta je ostal v [[New Jersey|New Jerseyju]], preden je v začetku septembra prispel na območje [[Washington, D.C.|Washingtona, D.C.]]. Zjutraj 11. septembra 2001 se je al-Mihdhar vkrcal na Let 77 družbe American Airlines in pomagal pri ugrabitvi letala, ki je bilo ugrabljeno približno 30 minut po vzletu. Al-Mihdhar in njegova ekipa ugrabiteljev so nato namerno zapeljali letalo v Pentagon, pri čemer je umrlo vseh 64 ljudi na krovu in 125 v Pentagonu. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]] == Zunanje povezave == [[Kategorija:Rojeni leta 1975]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] 3pno4fdk1uvzylh3gbh78dol4hhufha 6682637 6682581 2026-05-29T14:39:55Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Savdski teroristi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682637 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Khalid al-Mihdhar|birth_date=[[16. maj]] [[1975]]|birth_place=[[Meka]]|death_date=[[11. september]] [[2001]] (26 let)|death_place=[[Pentagon (stavba)|Pentagon]]|image=Khalid al-mihdhar 2.jpg|citizenship=[[Savdska Arabija]]|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=[[terorist]]}} '''Khalid Muhammad Abdallah al-Mihdhar''', arabski terorist, * [[16. maj]] [[1975]] [[Saudova Arabija|Savdska Arabija]] † [[11. september]] [[2001]] [[Pentagon (stavba)|Pentagon]]. Bil je eden od petih ugrabiteljev letala [[Let 77 American Airlines]], ki so ga med [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadi 11. septembra 2001]] zapeljali v [[Pentagon (stavba)|Pentagon]]. Al-Mihdhar se je rodil v Savdski Arabiji. V začetku leta 1999 je odpotoval v [[Afganistan]], kjer ga je [[Osama bin Laden]] kot izkušenega in spoštovanega džihadista izbral za sodelovanje v napadih 11. septembra. Al-Mihdhar je v [[Kalifornija|Kalifornijo]] prispel skupaj s kolegom ugrabiteljem [[Nawaf al-Hazmi|Nawafom al-Hazmijem]] januarja 2000, potem ko je odpotoval v [[Malezija|Malezijo]] na vrh [[Al Kaida|Al Kaide]] v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]]. Takrat je [[Centralna obveščevalna agencija]] (CIA) že vedela za al-Mihdharja in ga v Maleziji fotografirali z drugim članom Al Kaide, ki je bil vpleten v bombardiranje USS Cole. CIA ni obvestila [[Zvezni preiskovalni urad|Zveznega preiskovalnega urada]] (FBI), ko je izvedela, da sta al-Mihdhar in al-Hazmi vstopila v [[Združene države Amerike]], al-Mihdhar pa je bil uvrščen na noben nadzorni seznam šele konec avgusta 2001. Po prihodu v okrožje [[San Diego]] v Kaliforniji sta se al-Mihdhar in al-Hazmi usposabljala za pilota, vendar sta slabo govorila angleško, zaradi česar jima ni šlo dobro na urah letenja. Junija 2000 je al-Mihdhar zapustil Združene države Amerike in se odpravil v [[Jemen]], al-Hazmija pa je pustil v San Diegu. Al-Mihdhar je v začetku leta 2001 nekaj časa preživel v Afganistanu in se v začetku julija 2001 vrnil v Združene države Amerike. Julija in avgusta je ostal v [[New Jersey|New Jerseyju]], preden je v začetku septembra prispel na območje [[Washington, D.C.|Washingtona, D.C.]]. Zjutraj 11. septembra 2001 se je al-Mihdhar vkrcal na Let 77 družbe American Airlines in pomagal pri ugrabitvi letala, ki je bilo ugrabljeno približno 30 minut po vzletu. Al-Mihdhar in njegova ekipa ugrabiteljev so nato namerno zapeljali letalo v Pentagon, pri čemer je umrlo vseh 64 ljudi na krovu in 125 v Pentagonu. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]] == Zunanje povezave == [[Kategorija:Rojeni leta 1975]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] [[Kategorija:Savdski teroristi]] qp71bcbqo2lgchb405rr3db04s9jout Majed Moqued 0 603367 6682582 2026-05-29T12:41:57Z Gledalec 242658 n iz en wiki 6682582 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Majed Moqued|birth_date=[[18. junij]] [[1977]]|birth_place=[[Medina]]|death_date=[[11. september]] [[2001]] (24 let)|death_place=[[Pentagon (stavba)|Pentagon]]|image=Mokid Madjed. 5th september 2001.png|citizenship=[[Savdska Arabija]]|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=[[terorist]]}} '''Majed Moqued''', arabski terorist, * [[18. junij]] [[1977]] [[Saudova Arabija|Savdska Arabija]] † [[11. september]] [[2001]] [[Pentagon (stavba)|Pentagon]]. Med [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadi na Združene države Amerike 11. septembra 2001]] je bil eden od 19 članov [[Al Kaida|Al Kaide]], ki so ugrabili štiri potniška letala z namenom, da bi jih zaleteli v ameriške znamenitosti. Moqed je bil v skupini, ki je prevzela nadzor nad letalom [[Let 77 American Airlines]] in ga zaleteli v Pentagon v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]]. Moqed je odraščal blizu [[Medina|Medine]] v Savdski Arabiji. Študiral je pravo na savdski univerzi, preden ga je leta 1999 najela Al Kaida. [[Ramzi bin al-Shibh]] ga je osebno izbral za izvedbo načrta ugrabitve organizacije. Moqed je povabil svojega prijatelja z univerze, [[Satam al-Suqami|Satama al-Suqamija]], da se je z njim usposabljal v bazi Al Kaide v [[Afganistan|Afganistanu]]. Al-Suqami je med napadi postal ugrabitelj letala [[Let 11 American Airlines]]. Moqed je v ZDA prispel maja 2001. 11. septembra je s štirimi drugimi ugrabil Let 77 American Airlines, ki bi moral iz [[Dulles|Dullesa]] v [[Virginija|Virginiji]] odleteti proti [[Los Angeles|Los Angelesu]], medtem ko je bil let še v teku. [[Hani Hanjour]] je prevzel nadzor nad letalom in ga namerno zapeljal v Pentagon. Pri tem je umrlo je vseh 64 ljudi na krovu, vključno z vsemi ugrabitelji, in 125 ljudi v stavbi. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]] == Zunanje povezave == [[Kategorija:Rojeni leta 1977]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] 2uzduvms9mlew2kwjwypn620ianlam3 6682643 6682582 2026-05-29T14:40:46Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Savdski teroristi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682643 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Majed Moqued|birth_date=[[18. junij]] [[1977]]|birth_place=[[Medina]]|death_date=[[11. september]] [[2001]] (24 let)|death_place=[[Pentagon (stavba)|Pentagon]]|image=Mokid Madjed. 5th september 2001.png|citizenship=[[Savdska Arabija]]|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=[[terorist]]}} '''Majed Moqued''', arabski terorist, * [[18. junij]] [[1977]] [[Saudova Arabija|Savdska Arabija]] † [[11. september]] [[2001]] [[Pentagon (stavba)|Pentagon]]. Med [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadi na Združene države Amerike 11. septembra 2001]] je bil eden od 19 članov [[Al Kaida|Al Kaide]], ki so ugrabili štiri potniška letala z namenom, da bi jih zaleteli v ameriške znamenitosti. Moqed je bil v skupini, ki je prevzela nadzor nad letalom [[Let 77 American Airlines]] in ga zaleteli v Pentagon v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]]. Moqed je odraščal blizu [[Medina|Medine]] v Savdski Arabiji. Študiral je pravo na savdski univerzi, preden ga je leta 1999 najela Al Kaida. [[Ramzi bin al-Shibh]] ga je osebno izbral za izvedbo načrta ugrabitve organizacije. Moqed je povabil svojega prijatelja z univerze, [[Satam al-Suqami|Satama al-Suqamija]], da se je z njim usposabljal v bazi Al Kaide v [[Afganistan|Afganistanu]]. Al-Suqami je med napadi postal ugrabitelj letala [[Let 11 American Airlines]]. Moqed je v ZDA prispel maja 2001. 11. septembra je s štirimi drugimi ugrabil Let 77 American Airlines, ki bi moral iz [[Dulles|Dullesa]] v [[Virginija|Virginiji]] odleteti proti [[Los Angeles|Los Angelesu]], medtem ko je bil let še v teku. [[Hani Hanjour]] je prevzel nadzor nad letalom in ga namerno zapeljal v Pentagon. Pri tem je umrlo je vseh 64 ljudi na krovu, vključno z vsemi ugrabitelji, in 125 ljudi v stavbi. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]] == Zunanje povezave == [[Kategorija:Rojeni leta 1977]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] [[Kategorija:Savdski teroristi]] tuxkphfkej1nqc05dieeqpfx106fge9 Nawaf al-Hazmi 0 603368 6682583 2026-05-29T12:42:02Z Gledalec 242658 n iz en wiki 6682583 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Nawaf al-Hazmi|birth_date=[[9. avgust]] [[1976]]|birth_place=[[Meka]]|death_date=[[11. september]] [[2001]] (25 let)|death_place=[[Pentagon (stavba)|Pentagon]]|image=Nawaf al-Hazmi Florida Driver's License photo.jpg|citizenship=[[Savdska Arabija]]|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=[[terorist]]}} '''Nawaf Muhammad Salim al-Hazmi''', arabski terorist, * [[9. avgust]] [[1976]] [[Saudova Arabija|Savdska Arabija]] † [[11. september]] [[2001]] [[Pentagon (stavba)|Pentagon]]. Bil je eden od petih ugrabiteljev letala [[Let 77 American Airlines]], ki so ga med [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadi 11. septembra 2001]] zapeljali v [[Pentagon (stavba)|Pentagon]]. Al-Hazmi in njegov dolgoletni prijatelj [[Khalid al-Mihdhar]] sta leta 1995 zapustila svoja domova v Savdski Arabiji, da bi se borila za [[Muslimani|muslimane]] v [[Bosanska osamosvojitvena vojna|bosanski vojni]]. Al-Hazmi je kasneje odpotoval v [[Afganistan]], da bi se boril s [[talibani]] proti afganistanski severni zvezi. V Savdsko Arabijo se je vrnil v začetku leta 1999. Al-Hazmi in al-Mihdhar, ki sta bila že dolgoletna sodelavca [[Al Kaida|Al-Kaide]] z bogatimi bojnimi izkušnjami, ju je [[Osama bin Laden]] izbral za ambiciozno teroristično zaroto, s katero bi pilotiral komercialna letala v določene cilje v [[Združene države Amerike|Združenih državah]]. Al-Hazmi je 15. januarja 2000 skupaj z al-Mihdharjem prispel v [[Los Angeles]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Oba sta se preselila v [[San Diego]] in do maja 2000 živela v apartmajih Parkwood. Med bivanjem v San Diegu sta obiskovala mošejo, ki jo je vodil [[Anwar al-Awlaki]]. Oba sta se v San Diegu udeleževala tečajev letenja, vendar se zaradi slabega znanja [[Angleščina|angleščine]] med tečaji letenja nista dobro izkazala, njun inštruktor letenja pa ju je imel za sumljiva. Al-Mihdhar je junija 2000 zapustil al-Hazmija v Kaliforniji in se odpravil v [[Jemen]]. Al-Hazmi je ostal v Kaliforniji, dokler se decembra 2000 ni srečal s [[Hani Hanjour|Hanijem Hanjourjem]], nato pa sta oba odpotovala v [[Phoenix, Arizona|Phoenix]] v [[Arizona|Arizoni]]. Kasneje, aprila 2001, sta se preselila v [[Falls Church]] v [[Virginija|Virginiji]], kjer so se jima začeli pridruževati še ostali ugrabitelji. Al-Hazmi se je poleti 2001 pogosto srečeval z [[Mohamed Atta|Mohamedom Atto]], vodjo napadov. [[Centralna obveščevalna agencija|CIA]] naj bi prejela al-Hazmijevo ime na seznamu 19 oseb, osumljenih načrtovanja napada v bližnji prihodnosti. Al-Hazmi je bil eno od štirih imen na seznamu, ki so bila zagotovo znana. Začelo se je iskanje al-Hazmija in drugih domnevnih teroristov, vendar so jih našli šele po napadih. Dan pred napadi 11. septembra so al-Hazmi, al-Mihdhar in Hanjour odšli v hotel v Herndonu v Virginiji. Naslednje jutro so se al-Hazmi in štirje drugi teroristi, vključno z al-Hazmijevim mlajšim bratom [[Salem al-Hazmi|Salemom al-Hazmijem]], vkrcali na [[Let 77 American Airlines]] na mednarodnem letališču Dulles in ugrabili letalo, da ga je Hanjour prevzel in ga namerno zapeljal v Pentagon kot del napadov. V nesreči je umrlo vseh 64 potnikov na letalu in 125 v Pentagonu. Po napadih so al-Hazmijevo sodelovanje sprva označili za "ugrabitelja z močjo", vendar se je kasneje izkazalo, da je imel pri operativnem načrtovanju večjo vlogo, kot se je prej mislilo. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]] == Zunanje povezave == [[Kategorija:Rojeni leta 1976]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] sa629kd89tfw5rx5jw1bjnmnr6ufcto 6682644 6682583 2026-05-29T14:40:50Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Savdski teroristi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682644 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Nawaf al-Hazmi|birth_date=[[9. avgust]] [[1976]]|birth_place=[[Meka]]|death_date=[[11. september]] [[2001]] (25 let)|death_place=[[Pentagon (stavba)|Pentagon]]|image=Nawaf al-Hazmi Florida Driver's License photo.jpg|citizenship=[[Savdska Arabija]]|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=[[terorist]]}} '''Nawaf Muhammad Salim al-Hazmi''', arabski terorist, * [[9. avgust]] [[1976]] [[Saudova Arabija|Savdska Arabija]] † [[11. september]] [[2001]] [[Pentagon (stavba)|Pentagon]]. Bil je eden od petih ugrabiteljev letala [[Let 77 American Airlines]], ki so ga med [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadi 11. septembra 2001]] zapeljali v [[Pentagon (stavba)|Pentagon]]. Al-Hazmi in njegov dolgoletni prijatelj [[Khalid al-Mihdhar]] sta leta 1995 zapustila svoja domova v Savdski Arabiji, da bi se borila za [[Muslimani|muslimane]] v [[Bosanska osamosvojitvena vojna|bosanski vojni]]. Al-Hazmi je kasneje odpotoval v [[Afganistan]], da bi se boril s [[talibani]] proti afganistanski severni zvezi. V Savdsko Arabijo se je vrnil v začetku leta 1999. Al-Hazmi in al-Mihdhar, ki sta bila že dolgoletna sodelavca [[Al Kaida|Al-Kaide]] z bogatimi bojnimi izkušnjami, ju je [[Osama bin Laden]] izbral za ambiciozno teroristično zaroto, s katero bi pilotiral komercialna letala v določene cilje v [[Združene države Amerike|Združenih državah]]. Al-Hazmi je 15. januarja 2000 skupaj z al-Mihdharjem prispel v [[Los Angeles]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Oba sta se preselila v [[San Diego]] in do maja 2000 živela v apartmajih Parkwood. Med bivanjem v San Diegu sta obiskovala mošejo, ki jo je vodil [[Anwar al-Awlaki]]. Oba sta se v San Diegu udeleževala tečajev letenja, vendar se zaradi slabega znanja [[Angleščina|angleščine]] med tečaji letenja nista dobro izkazala, njun inštruktor letenja pa ju je imel za sumljiva. Al-Mihdhar je junija 2000 zapustil al-Hazmija v Kaliforniji in se odpravil v [[Jemen]]. Al-Hazmi je ostal v Kaliforniji, dokler se decembra 2000 ni srečal s [[Hani Hanjour|Hanijem Hanjourjem]], nato pa sta oba odpotovala v [[Phoenix, Arizona|Phoenix]] v [[Arizona|Arizoni]]. Kasneje, aprila 2001, sta se preselila v [[Falls Church]] v [[Virginija|Virginiji]], kjer so se jima začeli pridruževati še ostali ugrabitelji. Al-Hazmi se je poleti 2001 pogosto srečeval z [[Mohamed Atta|Mohamedom Atto]], vodjo napadov. [[Centralna obveščevalna agencija|CIA]] naj bi prejela al-Hazmijevo ime na seznamu 19 oseb, osumljenih načrtovanja napada v bližnji prihodnosti. Al-Hazmi je bil eno od štirih imen na seznamu, ki so bila zagotovo znana. Začelo se je iskanje al-Hazmija in drugih domnevnih teroristov, vendar so jih našli šele po napadih. Dan pred napadi 11. septembra so al-Hazmi, al-Mihdhar in Hanjour odšli v hotel v Herndonu v Virginiji. Naslednje jutro so se al-Hazmi in štirje drugi teroristi, vključno z al-Hazmijevim mlajšim bratom [[Salem al-Hazmi|Salemom al-Hazmijem]], vkrcali na [[Let 77 American Airlines]] na mednarodnem letališču Dulles in ugrabili letalo, da ga je Hanjour prevzel in ga namerno zapeljal v Pentagon kot del napadov. V nesreči je umrlo vseh 64 potnikov na letalu in 125 v Pentagonu. Po napadih so al-Hazmijevo sodelovanje sprva označili za "ugrabitelja z močjo", vendar se je kasneje izkazalo, da je imel pri operativnem načrtovanju večjo vlogo, kot se je prej mislilo. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]] == Zunanje povezave == [[Kategorija:Rojeni leta 1976]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] [[Kategorija:Savdski teroristi]] hrezzojnfazhtp67kjmam3ne6q3wvrl Salem al-Hazmi 0 603369 6682584 2026-05-29T12:42:07Z Gledalec 242658 n iz en wiki 6682584 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Salem al-Hazmi|birth_date=[[2. februar]] [[1981]]|birth_place=[[Meka]]|death_date=[[11. september]] [[2001]] (20 let)|death_place=[[Pentagon (stavba)|Pentagon]]|citizenship=[[Savdska Arabija]]|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=[[terorist]]}} '''Salem Muhammed al-Hazmi''', arabski terorist, * [[2. februar]] [[1981]] [[Saudova Arabija|Savdska Arabija]] † [[11. september]] [[2001]] [[Pentagon (stavba)|Pentagon]]. Bil je eden od petih ugrabiteljev, ki so pomagali pri ugrabitvi letala [[Let 77 American Airlines]] kot del [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadov 11. septembra 2001]]. Letalo so namerno zapeljali v [[Pentagon (stavba)|Pentagon]] blizu [[Washington, D.C.|Washingtona, D.C.]], pri čemer so umrli vsi na krovu, vključno z al-Hazmijem. Al-Hazmi je imel relativno dolgo zgodovino z [[Al Kaida|Al Kaido]], preden je bil izbran za napade. Turistično vizo je pridobil prek programa Visa Express in junija 2001 prispel v [[Združene države Amerike]], kjer je do napadov živel v [[New Jersey|New Jerseyju]] z drugimi ameriškimi ugrabitelji letala 77. 11. septembra 2001 se je al-Hazmi vkrcal na Let 77 American Airlines skupaj s štirimi sostorilci, med katerimi je bil tudi njegov starejši brat [[Nawaf al-Hazmi]]. Med ugrabitvijo je pomagal ukrotiti potnike in posadko, kar je pilotu ekipe, [[Hani Hanjour|Hani Hanjourju]], omogočilo, da je prevzel nadzor nad letalom in ga zapeljal v Pentagon. Al-Hazmi je istega leta dopolnil 20 let, s čimer je postal najmlajši od devetnajstih teroristov, ki so izvedli napade. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]] == Zunanje povezave == [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] 8abvr3rgd8d33oq3ykst0s4mmgwu11n 6682645 6682584 2026-05-29T14:40:54Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Savdski teroristi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682645 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Salem al-Hazmi|birth_date=[[2. februar]] [[1981]]|birth_place=[[Meka]]|death_date=[[11. september]] [[2001]] (20 let)|death_place=[[Pentagon (stavba)|Pentagon]]|citizenship=[[Savdska Arabija]]|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=[[terorist]]}} '''Salem Muhammed al-Hazmi''', arabski terorist, * [[2. februar]] [[1981]] [[Saudova Arabija|Savdska Arabija]] † [[11. september]] [[2001]] [[Pentagon (stavba)|Pentagon]]. Bil je eden od petih ugrabiteljev, ki so pomagali pri ugrabitvi letala [[Let 77 American Airlines]] kot del [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadov 11. septembra 2001]]. Letalo so namerno zapeljali v [[Pentagon (stavba)|Pentagon]] blizu [[Washington, D.C.|Washingtona, D.C.]], pri čemer so umrli vsi na krovu, vključno z al-Hazmijem. Al-Hazmi je imel relativno dolgo zgodovino z [[Al Kaida|Al Kaido]], preden je bil izbran za napade. Turistično vizo je pridobil prek programa Visa Express in junija 2001 prispel v [[Združene države Amerike]], kjer je do napadov živel v [[New Jersey|New Jerseyju]] z drugimi ameriškimi ugrabitelji letala 77. 11. septembra 2001 se je al-Hazmi vkrcal na Let 77 American Airlines skupaj s štirimi sostorilci, med katerimi je bil tudi njegov starejši brat [[Nawaf al-Hazmi]]. Med ugrabitvijo je pomagal ukrotiti potnike in posadko, kar je pilotu ekipe, [[Hani Hanjour|Hani Hanjourju]], omogočilo, da je prevzel nadzor nad letalom in ga zapeljal v Pentagon. Al-Hazmi je istega leta dopolnil 20 let, s čimer je postal najmlajši od devetnajstih teroristov, ki so izvedli napade. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]] == Zunanje povezave == [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] [[Kategorija:Savdski teroristi]] a1dyumo9hl6ikqao3syoldgyzh92luu Slika:202601022-fedhorses-Klub300-FotoVitaOrehek-42.jpg 6 603370 6682594 2026-05-29T13:14:25Z Ursamihevc 180502 {{Informacije o datoteki | Opis = Urša Mihevc - Fed Horses | Vir = Vita Orehek | Datum = 21.1.2026 | Kraj = Ljubljana | Avtor = Vita Orehek | Dovoljenje = DA | Druge različice = }} 6682594 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = Urša Mihevc - Fed Horses | Vir = Vita Orehek | Datum = 21.1.2026 | Kraj = Ljubljana | Avtor = Vita Orehek | Dovoljenje = DA | Druge različice = }} cmk9npbua8v1pagpop59i07czd1kty7 6682604 6682594 2026-05-29T13:28:45Z Yerpo 8417 /* Povzetek */ {{Di-brez dovoljenja}} 6682604 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = Urša Mihevc - Fed Horses | Vir = Vita Orehek | Datum = 21.1.2026 | Kraj = Ljubljana | Avtor = Vita Orehek | Dovoljenje = DA | Druge različice = }} {{Di-brez dovoljenja}} rfg6rqr6uprq8ydfkscw62hly04o6ue Saeed al-Ghamdi 0 603371 6682596 2026-05-29T13:18:18Z Gledalec 242658 n iz en wiki 6682596 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Saeed al-Ghamdi|birth_date=[[21. november]] [[1979]]|birth_place=[[Al-Bahahska provinca]]|death_date=[[11. september]] [[2001]] (21 let)|death_place=[[Shanksville]]|image=Saeed al-Ghamdi 7-10-01 HQ.jpg|citizenship=[[Savdska Arabija]]|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=[[terorist]]}} '''Saeed Abdullah Ali Sulayman al-Ghamdi''', arabski terorist, * [[21. november]] [[1979]] [[Saudova Arabija|Savdska Arabija]] † [[11. september]] [[2001]] [[Shanksville]]. Bil je eden od štirih terorističnih ugrabiteljev letala [[Let 93 United Airlines]] v okviru [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadov 11. septembra 2001]]. Kljub svojemu imenu ni bil v sorodu z bratoma [[Hamza al-Ghamdi|Hamzo al-Ghamdijem]] ali [[Ahmed al-Ghamdi|Ahmedom al-Ghamdijem]], ki sta bila del ekipe, ki je ugrabila letalo [[Let 175 United Airlines]]. Al-Ghamdi, rojen v Savdski Arabiji, je po opustitvi študija zapustil svoj dom, da bi se boril v [[Čečenija|Čečeniji]], vendar se je nato preusmeril v [[Afganistan]], da bi se usposabljal v taboru [[Al Kaida|Al Kaide]]. Poročali so, da ga je [[Osama bin Laden]] izbral za sodelovanje v terorističnih napadih v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], v ZDA pa je prispel junija 2001. Med bivanjem v ZDA se je preselil na [[Florida|Florido]], načrtoval začetek napadov in se usposabljal na simulatorjih letenja. 11. septembra 2001 se je vkrcal na Let 93 United Airlines in pomagal pri ugrabitvi letala, ki je bilo pod nadzorom glavnega ugrabitelja in usposobljenega pilota [[Ziad Jarrah|Ziada Jarraha]] preusmerjeno proti [[Washington, D.C.|Washingtonu D.C.]], da bi Jarrah lahko v okviru usklajenih napadov strmoglavil letalo v hišo ameriškega kongresa. Letalo je namesto tega strmoglavilo na polje v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]], potem ko so potniki v uporu poskušali ponovno prevzeti nadzor nad letalom. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001|Ugrabitelji 11. september 2001]] == Zunanje povezave == [[Kategorija:Rojeni leta 1979]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] gl4cdqskwptj5hz8lizc3hg58g0gd3y 6682646 6682596 2026-05-29T14:40:57Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Savdski teroristi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682646 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Saeed al-Ghamdi|birth_date=[[21. november]] [[1979]]|birth_place=[[Al-Bahahska provinca]]|death_date=[[11. september]] [[2001]] (21 let)|death_place=[[Shanksville]]|image=Saeed al-Ghamdi 7-10-01 HQ.jpg|citizenship=[[Savdska Arabija]]|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=[[terorist]]}} '''Saeed Abdullah Ali Sulayman al-Ghamdi''', arabski terorist, * [[21. november]] [[1979]] [[Saudova Arabija|Savdska Arabija]] † [[11. september]] [[2001]] [[Shanksville]]. Bil je eden od štirih terorističnih ugrabiteljev letala [[Let 93 United Airlines]] v okviru [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadov 11. septembra 2001]]. Kljub svojemu imenu ni bil v sorodu z bratoma [[Hamza al-Ghamdi|Hamzo al-Ghamdijem]] ali [[Ahmed al-Ghamdi|Ahmedom al-Ghamdijem]], ki sta bila del ekipe, ki je ugrabila letalo [[Let 175 United Airlines]]. Al-Ghamdi, rojen v Savdski Arabiji, je po opustitvi študija zapustil svoj dom, da bi se boril v [[Čečenija|Čečeniji]], vendar se je nato preusmeril v [[Afganistan]], da bi se usposabljal v taboru [[Al Kaida|Al Kaide]]. Poročali so, da ga je [[Osama bin Laden]] izbral za sodelovanje v terorističnih napadih v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], v ZDA pa je prispel junija 2001. Med bivanjem v ZDA se je preselil na [[Florida|Florido]], načrtoval začetek napadov in se usposabljal na simulatorjih letenja. 11. septembra 2001 se je vkrcal na Let 93 United Airlines in pomagal pri ugrabitvi letala, ki je bilo pod nadzorom glavnega ugrabitelja in usposobljenega pilota [[Ziad Jarrah|Ziada Jarraha]] preusmerjeno proti [[Washington, D.C.|Washingtonu D.C.]], da bi Jarrah lahko v okviru usklajenih napadov strmoglavil letalo v hišo ameriškega kongresa. Letalo je namesto tega strmoglavilo na polje v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]], potem ko so potniki v uporu poskušali ponovno prevzeti nadzor nad letalom. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001|Ugrabitelji 11. september 2001]] == Zunanje povezave == [[Kategorija:Rojeni leta 1979]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] [[Kategorija:Savdski teroristi]] ei9zrkm48kfk3jzs2wcx4373pofm6tp Ahmed al-Nami 0 603372 6682597 2026-05-29T13:18:22Z Gledalec 242658 n iz en wiki 6682597 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Ahmed al-Nami|birth_date=[[7. december]] [[1977]]|birth_place=[[Asirska Provinca]]|death_date=[[11. september]] [[2001]] (24 let)|death_place=[[Shanksville]]|image=Ahmed al-Nami 6-29-01 HQ.jpg|citizenship=[[Savdska Arabija]]|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=[[terorist]]}} '''Ahmed bin Abdullah al-Nami''', arabski terorist, * [[7. december]] [[1977]] [[Saudova Arabija|Savdska Arabija]] † [[11. september]] [[2001]] [[Shanksville]]. Bil je eden od štirih ugrabiteljev letala [[Let 93 United Airlines]], ki je po uporu potnikov v okviru napadov 11. septembra 2001 strmoglavilo na polje v bližini mesta Shanksville v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]]. Al-Nami, rojen v Savdski Arabiji, je bil muezin in študent. Leta 2000 je zapustil družino, da bi opravil hadž, kasneje pa je odšel v [[Afganistan]] na vadbeno taborišče [[Al Kaida|Al Kaide]], kjer se je spoprijateljil z drugimi bodočimi ugrabitelji in je bil kmalu izbran za sodelovanje v napadih. V [[Združene države Amerike]] je prispel maja 2001 s turističnim vizumom, kjer se je preselil na [[Florida|Florido]] vse do napadov. 11. septembra 2001 se je al-Nami vkrcal na Let 93 United Airlines in pomagal pri ugrabitvi letala, da bi ga lahko zapeljali v hišo ameriškega kongresa. Letalo je namesto tega strmoglavilo na polje v Pensilvaniji med uporom potnikov, ker so potniki od svojih družin prejeli informacije o treh drugih ugrabljenih letalih, ki so zadela [[World Trade Center|Svetovni trgovinski center]] in [[Pentagon (stavba)|Pentagon]]. Al-Nami in [[Ahmed al-Haznawi]] naj bi prevažali domnevno bombo, ki so jo prinesli na letalo. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]] == Zunanje povezave == [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] [[Kategorija:Rojeni leta 1977]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] 0fgffj16r7exov8wn6yy160ghs9ys2c 6682647 6682597 2026-05-29T14:41:02Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Savdski teroristi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682647 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Ahmed al-Nami|birth_date=[[7. december]] [[1977]]|birth_place=[[Asirska Provinca]]|death_date=[[11. september]] [[2001]] (24 let)|death_place=[[Shanksville]]|image=Ahmed al-Nami 6-29-01 HQ.jpg|citizenship=[[Savdska Arabija]]|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=[[terorist]]}} '''Ahmed bin Abdullah al-Nami''', arabski terorist, * [[7. december]] [[1977]] [[Saudova Arabija|Savdska Arabija]] † [[11. september]] [[2001]] [[Shanksville]]. Bil je eden od štirih ugrabiteljev letala [[Let 93 United Airlines]], ki je po uporu potnikov v okviru napadov 11. septembra 2001 strmoglavilo na polje v bližini mesta Shanksville v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]]. Al-Nami, rojen v Savdski Arabiji, je bil muezin in študent. Leta 2000 je zapustil družino, da bi opravil hadž, kasneje pa je odšel v [[Afganistan]] na vadbeno taborišče [[Al Kaida|Al Kaide]], kjer se je spoprijateljil z drugimi bodočimi ugrabitelji in je bil kmalu izbran za sodelovanje v napadih. V [[Združene države Amerike]] je prispel maja 2001 s turističnim vizumom, kjer se je preselil na [[Florida|Florido]] vse do napadov. 11. septembra 2001 se je al-Nami vkrcal na Let 93 United Airlines in pomagal pri ugrabitvi letala, da bi ga lahko zapeljali v hišo ameriškega kongresa. Letalo je namesto tega strmoglavilo na polje v Pensilvaniji med uporom potnikov, ker so potniki od svojih družin prejeli informacije o treh drugih ugrabljenih letalih, ki so zadela [[World Trade Center|Svetovni trgovinski center]] in [[Pentagon (stavba)|Pentagon]]. Al-Nami in [[Ahmed al-Haznawi]] naj bi prevažali domnevno bombo, ki so jo prinesli na letalo. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]] == Zunanje povezave == [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] [[Kategorija:Rojeni leta 1977]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Savdski teroristi]] 7j9kqxcxv0rqfc4lkt74p41w16swcmi Ahmed al-Haznawi 0 603373 6682598 2026-05-29T13:18:26Z Gledalec 242658 n iz en wiki 6682598 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Ahmed al-Haznawi|birth_date=[[11. oktober]] [[1980]]|birth_place=[[Al-Bahah]]|death_date=[[11. september]] [[2001]] (20 let)|death_place=[[Shanksville]]|image=Ahmed al-Haznawi 7-24-01 HQ.jpg|citizenship=[[Savdska Arabija]]|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=[[terorist]]}} '''Ahmed Ibrahim al-Haznawi al-Ghamdi''', arabski terorist, * [[11. oktober]] [[1980]] [[Saudova Arabija|Savdska Arabija]] † [[11. september]] [[2001]] [[Shanksville]]. Bil je eden od štirih ugrabiteljev letala [[Let 93 United Airlines]], ki je po uporu potnikov kot del [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadov 11. septembra 2001]] strmoglavilo na polje v bližini mesta Shanksville v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]]. Leta 2000 je zapustil družino, da bi se boril v [[Čečenija|Čečeniji]]. Izbran je bil za sodelovanje v napadih 11. septembra. V [[Združene države Amerike|Združene države]] je prispel junija 2001 pod vodstvom [[Al Kaida|Al Kaide]] za teroristične napade s turističnim vizumom. Ko je bil v ZDA, se je preselil na [[Florida|Florido]] in pomagal načrtovati, kako naj bi se napadi izvedli. 11. septembra 2001 se je al-Haznawi vkrcal na Let 93 United Airlines in pomagal pri ugrabitvi letala, da bi ga lahko zapeljali v hišo ameriškega kongresa. Al-Haznawi ali [[Ahmed al-Nami]] naj bi bil eden od domnevnih ugrabiteljev, ki je nosil bombo. Namesto tega je letalo strmoglavilo na polje v Pensilvaniji, potem ko so potniki na krovu začeli upor proti al-Haznawiju in drugim ugrabiteljem. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]] == Zunanje povezave == [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] [[Kategorija:Rojeni leta 1980]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] qaez3qeb0zsg4c7oab8dne8fb0oxfes 6682648 6682598 2026-05-29T14:41:07Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Savdski teroristi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682648 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Ahmed al-Haznawi|birth_date=[[11. oktober]] [[1980]]|birth_place=[[Al-Bahah]]|death_date=[[11. september]] [[2001]] (20 let)|death_place=[[Shanksville]]|image=Ahmed al-Haznawi 7-24-01 HQ.jpg|citizenship=[[Savdska Arabija]]|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=[[terorist]]}} '''Ahmed Ibrahim al-Haznawi al-Ghamdi''', arabski terorist, * [[11. oktober]] [[1980]] [[Saudova Arabija|Savdska Arabija]] † [[11. september]] [[2001]] [[Shanksville]]. Bil je eden od štirih ugrabiteljev letala [[Let 93 United Airlines]], ki je po uporu potnikov kot del [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadov 11. septembra 2001]] strmoglavilo na polje v bližini mesta Shanksville v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]]. Leta 2000 je zapustil družino, da bi se boril v [[Čečenija|Čečeniji]]. Izbran je bil za sodelovanje v napadih 11. septembra. V [[Združene države Amerike|Združene države]] je prispel junija 2001 pod vodstvom [[Al Kaida|Al Kaide]] za teroristične napade s turističnim vizumom. Ko je bil v ZDA, se je preselil na [[Florida|Florido]] in pomagal načrtovati, kako naj bi se napadi izvedli. 11. septembra 2001 se je al-Haznawi vkrcal na Let 93 United Airlines in pomagal pri ugrabitvi letala, da bi ga lahko zapeljali v hišo ameriškega kongresa. Al-Haznawi ali [[Ahmed al-Nami]] naj bi bil eden od domnevnih ugrabiteljev, ki je nosil bombo. Namesto tega je letalo strmoglavilo na polje v Pensilvaniji, potem ko so potniki na krovu začeli upor proti al-Haznawiju in drugim ugrabiteljem. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]] == Zunanje povezave == [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] [[Kategorija:Rojeni leta 1980]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Savdski teroristi]] smt4lvkmukdjuur3wkm7y430bd4xwyq Bela klevna 0 603374 6682620 2026-05-29T14:01:49Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Chardonnay]] 6682620 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Chardonnay]] 9r0f4xk7mqhlmlcoe1drtlwjp42iile Nightstalker 0 603375 6682625 2026-05-29T14:26:13Z 56jhoG 157998 iz en 6682625 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Nightstalker | image = Heavy Psych Fest - Nightstalker (53802732648).jpg | caption = | background = group_or_band | origin = [[Atene]], Grčija | genre = [[Stoner metal]] | years_active = 1989–danes | label = Hitch Hyke, FM, Vinylust, Mad Prophet, Nasoni, [[MeteorCity]], [[Small Stone]], Heavy Psych Sounds Records | website = {{URL|nightstalkerband.com}} | current_members = Argy Galiatsatos<br />Andreas Lagios<br />Tolis Motsios<br />Dinos Roulos<br />Fotis Mitropoulos | past_members = }} '''Nightstalker''' je grška [[Stoner metal|stoner metal]] skupina iz [[Atene|Aten]]. == Zgodovina == Zasedbo Nightstalker sestavljajo Argy (vokal), Andreas Lagios (bas kitara), Tolis Motsios (kitara) in Dinos Roulos (bobni). Skupino je leta 1989 ustanovil pevec in takratni bobnar Argy. Zasedba je kmalu postala priljubljena na podtalni rock sceni kot ena izmed pionirskih skupin [[Stoner rock|stoner rocka]] in si pridobila kultni status. Zanašajoč se na klasične rock in metal korenine ter pod vplivom [[grunge|grungea]] iz zgodnjih devetdesetih let dvajsetega stoletja, je skupini uspelo združiti surovo preprostost [[rock|rock'n'rolla]] s težkimi kitarskimi ritmi in psihedeličnimi melodijami. Po sodelovanju na nekaterih kompilacijah (Toxic Babes in a Rock'n'Roll Land, Divin') je skupina postala širše prepoznavna z izdajo prvega EP-ja ''SideFX'' (1994) in prvim albumom ''Use'' (1996). Sledila je tretja izdaja, EP ''The Ritual'' (2000). Prvo desetletje njihovega delovanja je zaznamovalo bobnanje in petje Argyja ter produciranje albumov Alexa K. (član skupine [[The Last Drive]]). Naslednji album, ''Just a Burn'' (2004), je bil zadnji z Argyjem na bobnih, čeprav je skupina za nastope v živo že najela koncertnega bobnarja (Costas, znan tudi kot Digital Alchemist). Z novim albumom so pridobili veliko bazo novih oboževalcev, njegov uspeh pa je tlakoval pot do naslednjega albuma ''Superfreak'' (2009), ki je izšel pri ameriški založbi [[MeteorCity]]. Nightstalker sicer zavračajo oznako ''stoner rock'' za slogovni opis svoje glasbe.<ref name="auto">{{cite web | url = http://www.avopolis.gr/interviews/default.asp?ID=182 | title = Συνεντεύξεις: Nightstalker | accessdate = 3. september 2007 | date = 20. december 2004 | publisher = [Avopolis Music Network] | language = grščina | archive-url = https://web.archive.org/web/20070928021601/http://www.avopolis.gr/interviews/default.asp?ID=182 | archive-date = 28. september 2007 | url-status = dead }}</ref> »Nikoli nismo sprejemali glasbenih oznak. Vedno sem verjel, da igramo [[rock]]. V zgodnjih devetdesetih nas je glasbeni tisk označil za [[grunge]]. Zdaj že tri ali štiri leta pravijo, da igramo [[stoner rock|stoner]]. Čez pet ali šest let, če bomo še na tem planetu, bodo rekli, da igramo nekaj drugega. Ampak komu mar …« — <small>Argy v intervjuju za Avopolis Music Network, 22. junij 2000</small> Skupina redno koncertira tako v Grčiji kot po celotni Evropi ter nastopa na različnih festivalih. Na odru so med drugim podpirali skupine, kot so [[The Last Drive]], [[Deus Ex Machina in [[Uriah Heep (glasbena skupina)|Uriah Heep]]. Leta 2016 je izšel tribute album z naslovom ''Children Of The Grave'', na katerem so njihove pesmi preigravale skupine, kot so Tonia, Heritage in Demolition Train. V zadnjem obdobju svoje več kot tri desetletja dolge kariere je skupina postala še bolj plodovita z izdajami albumov ''Dead Rock Commandos'' leta 2012, ''As Above, So Below'' leta 2016, ''Great Hallucinations'' leta 2019 ter najnovejšega ''Return from the Point of No Return'' leta 2025. == Diskografija == * ''SideFx'' (1994) * ''Use'' (1996) * ''The Ritual'' (2000) * ''Just a Burn'' (2004) * ''Superfreak'' (2009) * ''Dead Rock Commandos'' (2012) * ''As Above, So Below'' (2016) * ''Great Hallucinations'' (2019) * ''Return from the Point of No Return'' (2025) == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * {{Cite web |url=http://getmetal.org/111418-va-children-of-the-grave-a-tribute-to-nightstalker-2016.html |title=VA - Children Of The Grave: A Tribute To Nightstalker (2016) |access-date=5. november 2016 |archive-date=5. november 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161105224124/http://getmetal.org/111418-va-children-of-the-grave-a-tribute-to-nightstalker-2016.html }} * {{cite web |url=http://www.nightstalkerband.com/ns.htm |title=Nightstalker: Short Biography |accessdate=3. september 2007 |publisher=Uradna stran |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070805035021/http://www.nightstalkerband.com/ns.htm |archivedate=5. avgust 2007 }} * {{cite web |url=http://www.rocking.gr/article2728.php |title=Συνέντευξη με τους Nightstalker |accessdate=3. september 2007 |date=10. januar 2006 |publisher=Rocking.gr |language=grščina }} == Zunanje povezave == * {{Uradna spletna stran|http://www.nightstalkerband.com}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Grške glasbene skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1989]] oomg9y2kq9qm1117ax2jeijbw7lsxu4 Pogovor:Nightstalker 1 603376 6682626 2026-05-29T14:27:21Z 56jhoG 157998 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=56jhoG |tema=umetnost |država=Grčija }}« 6682626 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=56jhoG |tema=umetnost |država=Grčija }} eqdmdz6kiew0xx4mgdszrkzniao5c7u Pogovor:Ada Kale 1 603377 6682692 2026-05-29T16:33:11Z Octopus 13285 CEE 6682692 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= zgodovina |tema2= |tema3= |država= Turčija|država2=Romunija |država3=Srbija }} q7rnpvvsyql4rsteuz6i9c6t2trqf22 Predloga:Taksonomija/Lissotriton 10 603378 6682698 2026-05-29T16:39:18Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Lissotriton |parent=Pleurodelinae |refs={{cite web |url=http://research.amnh.org/vz/herpetology/amphibia/Amphibia/Caudata/Salamandridae/Pleurodelinae/Lissotriton |title=Lissotriton |last=Frost |first=Darrel R. |date=2019 |website=Amphibian Species of the World: an Online Reference. Version 6.0 |publisher=American Museum of Natural History, New York, USA |access-date=11 October 2019}} }}« 6682698 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Lissotriton |parent=Pleurodelinae |refs={{cite web |url=http://research.amnh.org/vz/herpetology/amphibia/Amphibia/Caudata/Salamandridae/Pleurodelinae/Lissotriton |title=Lissotriton |last=Frost |first=Darrel R. |date=2019 |website=Amphibian Species of the World: an Online Reference. Version 6.0 |publisher=American Museum of Natural History, New York, USA |access-date=11 October 2019}} }} jk6vmox8q950g9t8rgqcc6hh2ow1cqe Predloga:Taksonomija/Pleurodelinae 10 603379 6682700 2026-05-29T16:40:14Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link=Pleurodelinae |parent=Salamandridae |refs={{cite web |url=http://research.amnh.org/vz/herpetology/amphibia/Amphibia/Caudata/Salamandridae/Pleurodelinae |title=Pleurodelinae |last=Frost |first=Darrel R. |date=2019 |website=Amphibian Species of the World: an Online Reference. Version 6.0 |publisher=American Museum of Natural History, New York, USA |access-date=11 October 2019}} }}« 6682700 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link=Pleurodelinae |parent=Salamandridae |refs={{cite web |url=http://research.amnh.org/vz/herpetology/amphibia/Amphibia/Caudata/Salamandridae/Pleurodelinae |title=Pleurodelinae |last=Frost |first=Darrel R. |date=2019 |website=Amphibian Species of the World: an Online Reference. Version 6.0 |publisher=American Museum of Natural History, New York, USA |access-date=11 October 2019}} }} bphbh5v9od777u7oangfr1no5nejx5r Kategorija:Naselja v Asturiji 14 603380 6682717 2026-05-29T17:07:52Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Kategorija:Naselja v Asturiji */ 6682717 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Asturija]] [[Kategorija:Naselja v Španiji]] 7axiii3njpkiccns5l46ft8n1tejv4z Tineo 0 603381 6682729 2026-05-29T18:30:30Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Tineo */ 6682729 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Tineo / Tinéu | native_name = {{unbulleted list|item_style=font-size:90%;| {{native name|es|Tineo|italics=no}}<br />{{native name|ast|Tinéu|italics=no}}}} | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Vista de Tineo nevado. Postal de Navidad.jpg | image_caption = | image_flag = Flag of tineo.svg | image_shield = Escudo de Tineo.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Tineo | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Montserrat Fernández Álvarez | area_magnitude = | area_total_km2 = 540,83 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 2025 | population_footnotes = | population_total = 8679 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|18|34|N|6|29|32|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 16,05 | website = https://www.tineo.es/ | footnotes = }} '''Tineo''' ([[asturijščina|asturijsko]] ''Tinéu'') je mesto in občina v [[Asturija|Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Je 83 km od [[Oviedo|Ovieda]] in 84 km jugozahodno od [[Gijón]]a. Sosednje občine Tinea so: [[Valdés (Asturija)|Valdés]], [[Cangas del Narcea]], [[Villayón]], [[Allande]], [[Salas (Asturija)|Salas]], [[Belmonte de Miranda]] in [[Somiedo]]. == Zgodovina == Sledi človeške prisotnosti so izkozazovane iz pradobe, pred sto tisoč leti. Arheologi so odkrili najdbe iz [[Kamena doba|kamene dobe]] in [[neolitik]]a. Med 4000 in 2000 pr. Kr. so se ukvarjali že v okolici s poljedelstvom ter so ohranjena kultna sredstva in grobišča. Okrog 900 pr. Kr. je območje današnjega Tinea spadalo v [[Kultura Castro|kulturo Castro]]. Leta 29 pr. Kr. so [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] osvojili Tineo in so odprli rudnike, kjer so kopali zlato. Ljudstvo se je začelo romanizirati in so bili zgrajeni poti, vile, občasni vodovodi ipd. Tineo in njegova okolica sta bila med 409 in 581 pod oblastjo [[Svebi|Svebov]], ki so ustanovili samostojno kraljevino v današnji [[Galicija (Španija)|Galiciji]]. Nato so ga podjarmili [[Arabci]], pozneje ga je osvobodila [[Kraljevina Asturija]]. Leta 780 je bil Tineo prvič omenjen, v času [[Silo Asturijski|kralja Sila]]. Asturijski kralj [[Alfonz II. Asturijski|Alfonz II.]] je pri Tineu premagal Arabce in je po zmagi utrdil mesto. V naslednjih stoletjih je tudi [[Kraljevina León]] potrdila pravice Tinea. León se je leta 1230 združil s Kraljevino Kastilijo. Kastilijski kralji so razdeljevali različnim plemičem in vitezom zemlje Tinea. Stare mestne pravice so bile vzpostavljene le v 16. stoletju. Tineo se je dejavno udeležil reformskih prizadevanj [[Liberalno triletje|liberalnega triletja]]. 7. avgusta 1823 so vkorakale [[Francozi|francoske]] vojske v mesto, da bi zadušile revolucionarna gibanja. Pozneje je bil Tineo prizorišče spopadov [[Karlistične vojne|karlističnih vojn]]. V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] so ga osvojile nacionalistične vojske, ki so vdrle iz Galicije. == Geografija == Tineo se nahaja na zahodnem delu Asturije. Teren je visok in ga obrobljajo strminasti klanci. Površina je večinoma neplodna, obseg obdelanih zemljišč je samo 5,09%, drugi deli so pašniki, naravni travniki, gozdovi in ​​grmičevje. V okolici je veliko ohranjenih izvirnih gozdov. Podnebje je zmerno oceansko in deževno, ker je Tineo blizu Kantabrijskega morja. Poleti so pogosta neurja, pozimi pa veliko sneženje. == Gospodarstvo == Prebivalci so zaposleni večinoma v primarnem sektorju. Še danes je zelo pomembna [[živonoreja]] (predvsem govedoreja). [[Vetrna elektrarna|Vetrne elektrarne]] imajo pomembno vlogo v okolici in se je v veliki meri razvijalo gradbeništvo v zadnjih časih. == Kultura == Tineo ima veliko gradbenih spomenikov iz različnih obdobij kot [[srednji vek|srednjeveške]] samostanske cerkve, ruševine iz rimskega obdobja, palače, stolpi, mostovi. Znan kulturni dogodek je praznik Svetega Roka s kulinaričnimi atrakcijami, ki ga imajo v vsakem letu med 12. in 18. avgustom. == Znane osebe iz Tinea == * [[Rafael del Riego]], general in revolucionar == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|last=Fernández Lamuño|first=Julio Antonio |author-link= |year=1982 |title=Tineo, villa y concejo |location=Tineo |publisher=Ayuntamiento |cobiss= |isbn=84-300-7052-4 }} == Zunanje povezave == {{Commons|Gijón}} * {{navedi novice| url=https://tineo.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/62649466/historia-tineo |title=Historia de Tineo |work=Vivir Asturias |date= |accessdate=29.5.2026 |language=es}} * {{navedi novice| url=https://tineo.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/62649469/geografia-tineo |title=Geografía de Tineo |work=Vivir Asturias |date= |accessdate=29.5.2026 |language=es}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] bkktsenrpnyze5jhd3t8l94nfi44bo8 6682735 6682729 2026-05-29T18:33:59Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Gospodarstvo */ 6682735 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Tineo / Tinéu | native_name = {{unbulleted list|item_style=font-size:90%;| {{native name|es|Tineo|italics=no}}<br />{{native name|ast|Tinéu|italics=no}}}} | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Vista de Tineo nevado. Postal de Navidad.jpg | image_caption = | image_flag = Flag of tineo.svg | image_shield = Escudo de Tineo.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Tineo | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Montserrat Fernández Álvarez | area_magnitude = | area_total_km2 = 540,83 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 2025 | population_footnotes = | population_total = 8679 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|18|34|N|6|29|32|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 16,05 | website = https://www.tineo.es/ | footnotes = }} '''Tineo''' ([[asturijščina|asturijsko]] ''Tinéu'') je mesto in občina v [[Asturija|Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Je 83 km od [[Oviedo|Ovieda]] in 84 km jugozahodno od [[Gijón]]a. Sosednje občine Tinea so: [[Valdés (Asturija)|Valdés]], [[Cangas del Narcea]], [[Villayón]], [[Allande]], [[Salas (Asturija)|Salas]], [[Belmonte de Miranda]] in [[Somiedo]]. == Zgodovina == Sledi človeške prisotnosti so izkozazovane iz pradobe, pred sto tisoč leti. Arheologi so odkrili najdbe iz [[Kamena doba|kamene dobe]] in [[neolitik]]a. Med 4000 in 2000 pr. Kr. so se ukvarjali že v okolici s poljedelstvom ter so ohranjena kultna sredstva in grobišča. Okrog 900 pr. Kr. je območje današnjega Tinea spadalo v [[Kultura Castro|kulturo Castro]]. Leta 29 pr. Kr. so [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] osvojili Tineo in so odprli rudnike, kjer so kopali zlato. Ljudstvo se je začelo romanizirati in so bili zgrajeni poti, vile, občasni vodovodi ipd. Tineo in njegova okolica sta bila med 409 in 581 pod oblastjo [[Svebi|Svebov]], ki so ustanovili samostojno kraljevino v današnji [[Galicija (Španija)|Galiciji]]. Nato so ga podjarmili [[Arabci]], pozneje ga je osvobodila [[Kraljevina Asturija]]. Leta 780 je bil Tineo prvič omenjen, v času [[Silo Asturijski|kralja Sila]]. Asturijski kralj [[Alfonz II. Asturijski|Alfonz II.]] je pri Tineu premagal Arabce in je po zmagi utrdil mesto. V naslednjih stoletjih je tudi [[Kraljevina León]] potrdila pravice Tinea. León se je leta 1230 združil s Kraljevino Kastilijo. Kastilijski kralji so razdeljevali različnim plemičem in vitezom zemlje Tinea. Stare mestne pravice so bile vzpostavljene le v 16. stoletju. Tineo se je dejavno udeležil reformskih prizadevanj [[Liberalno triletje|liberalnega triletja]]. 7. avgusta 1823 so vkorakale [[Francozi|francoske]] vojske v mesto, da bi zadušile revolucionarna gibanja. Pozneje je bil Tineo prizorišče spopadov [[Karlistične vojne|karlističnih vojn]]. V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] so ga osvojile nacionalistične vojske, ki so vdrle iz Galicije. == Geografija == Tineo se nahaja na zahodnem delu Asturije. Teren je visok in ga obrobljajo strminasti klanci. Površina je večinoma neplodna, obseg obdelanih zemljišč je samo 5,09%, drugi deli so pašniki, naravni travniki, gozdovi in ​​grmičevje. V okolici je veliko ohranjenih izvirnih gozdov. Podnebje je zmerno oceansko in deževno, ker je Tineo blizu Kantabrijskega morja. Poleti so pogosta neurja, pozimi pa veliko sneženje. == Gospodarstvo == Prebivalci so zaposleni večinoma v primarnem sektorju. Še danes je zelo pomembna [[živinoreja]] (predvsem govedoreja). [[Vetrna elektrarna|Vetrne elektrarne]] imajo pomembno vlogo v okolici in se je v veliki meri razvijalo gradbeništvo v zadnjih časih. == Kultura == Tineo ima veliko gradbenih spomenikov iz različnih obdobij kot [[srednji vek|srednjeveške]] samostanske cerkve, ruševine iz rimskega obdobja, palače, stolpi, mostovi. Znan kulturni dogodek je praznik Svetega Roka s kulinaričnimi atrakcijami, ki ga imajo v vsakem letu med 12. in 18. avgustom. == Znane osebe iz Tinea == * [[Rafael del Riego]], general in revolucionar == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|last=Fernández Lamuño|first=Julio Antonio |author-link= |year=1982 |title=Tineo, villa y concejo |location=Tineo |publisher=Ayuntamiento |cobiss= |isbn=84-300-7052-4 }} == Zunanje povezave == {{Commons|Gijón}} * {{navedi novice| url=https://tineo.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/62649466/historia-tineo |title=Historia de Tineo |work=Vivir Asturias |date= |accessdate=29.5.2026 |language=es}} * {{navedi novice| url=https://tineo.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/62649469/geografia-tineo |title=Geografía de Tineo |work=Vivir Asturias |date= |accessdate=29.5.2026 |language=es}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] h26ntqtf6ob2xztrmix6gru519absgk 6682739 6682735 2026-05-29T18:40:57Z Doncsecz~slwiki 9581 6682739 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Tineo / Tinéu | native_name = {{unbulleted list|item_style=font-size:90%;| {{native name|es|Tineo|italics=no}}<br />{{native name|ast|Tinéu|italics=no}}}} | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Vista de Tineo nevado. Postal de Navidad.jpg | image_caption = | image_flag = Flag of tineo.svg | image_shield = Escudo de Tineo.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Narcea | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Tineo | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Montserrat Fernández Álvarez | area_magnitude = | area_total_km2 = 540,83 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 2025 | population_footnotes = | population_total = 8679 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|18|34|N|6|29|32|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 16,05 | website = https://www.tineo.es/ | footnotes = }} '''Tineo''' ([[asturijščina|asturijsko]] ''Tinéu'') je mesto in občina v [[Asturija|Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Je 83 km od [[Oviedo|Ovieda]] in 84 km jugozahodno od [[Gijón]]a. Sosednje občine Tinea so: [[Valdés (Asturija)|Valdés]], [[Cangas del Narcea]], [[Villayón]], [[Allande]], [[Salas (Asturija)|Salas]], [[Belmonte de Miranda]] in [[Somiedo]]. == Zgodovina == Sledi človeške prisotnosti so izkozazovane iz pradobe, pred sto tisoč leti. Arheologi so odkrili najdbe iz [[Kamena doba|kamene dobe]] in [[neolitik]]a. Med 4000 in 2000 pr. Kr. so se ukvarjali že v okolici s poljedelstvom ter so ohranjena kultna sredstva in grobišča. Okrog 900 pr. Kr. je območje današnjega Tinea spadalo v [[Kultura Castro|kulturo Castro]]. Leta 29 pr. Kr. so [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] osvojili Tineo in so odprli rudnike, kjer so kopali zlato. Ljudstvo se je začelo romanizirati in so bili zgrajeni poti, vile, občasni vodovodi ipd. Tineo in njegova okolica sta bila med 409 in 581 pod oblastjo [[Svebi|Svebov]], ki so ustanovili samostojno kraljevino v današnji [[Galicija (Španija)|Galiciji]]. Nato so ga podjarmili [[Arabci]], pozneje ga je osvobodila [[Kraljevina Asturija]]. Leta 780 je bil Tineo prvič omenjen, v času [[Silo Asturijski|kralja Sila]]. Asturijski kralj [[Alfonz II. Asturijski|Alfonz II.]] je pri Tineu premagal Arabce in je po zmagi utrdil mesto. V naslednjih stoletjih je tudi [[Kraljevina León]] potrdila pravice Tinea. León se je leta 1230 združil s Kraljevino Kastilijo. Kastilijski kralji so razdeljevali različnim plemičem in vitezom zemlje Tinea. Stare mestne pravice so bile vzpostavljene le v 16. stoletju. Tineo se je dejavno udeležil reformskih prizadevanj [[Liberalno triletje|liberalnega triletja]]. 7. avgusta 1823 so vkorakale [[Francozi|francoske]] vojske v mesto, da bi zadušile revolucionarna gibanja. Pozneje je bil Tineo prizorišče spopadov [[Karlistične vojne|karlističnih vojn]]. V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] so ga osvojile nacionalistične vojske, ki so vdrle iz Galicije. == Geografija == Tineo se nahaja na zahodnem delu Asturije. Teren je visok in ga obrobljajo strminasti klanci. Površina je večinoma neplodna, obseg obdelanih zemljišč je samo 5,09%, drugi deli so pašniki, naravni travniki, gozdovi in ​​grmičevje. V okolici je veliko ohranjenih izvirnih gozdov. Podnebje je zmerno oceansko in deževno, ker je Tineo blizu Kantabrijskega morja. Poleti so pogosta neurja, pozimi pa veliko sneženje. == Gospodarstvo == Prebivalci so zaposleni večinoma v primarnem sektorju. Še danes je zelo pomembna [[živinoreja]] (predvsem govedoreja). [[Vetrna elektrarna|Vetrne elektrarne]] imajo pomembno vlogo v okolici in se je v veliki meri razvijalo gradbeništvo v zadnjih časih. == Kultura == Tineo ima veliko gradbenih spomenikov iz različnih obdobij kot [[srednji vek|srednjeveške]] samostanske cerkve, ruševine iz rimskega obdobja, palače, stolpi, mostovi. Znan kulturni dogodek je praznik Svetega Roka s kulinaričnimi atrakcijami, ki ga imajo v vsakem letu med 12. in 18. avgustom. == Znane osebe iz Tinea == * [[Rafael del Riego]], general in revolucionar == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|last=Fernández Lamuño|first=Julio Antonio |author-link= |year=1982 |title=Tineo, villa y concejo |location=Tineo |publisher=Ayuntamiento |cobiss= |isbn=84-300-7052-4 }} == Zunanje povezave == {{Commons|Gijón}} * {{navedi novice| url=https://tineo.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/62649466/historia-tineo |title=Historia de Tineo |work=Vivir Asturias |date= |accessdate=29.5.2026 |language=es}} * {{navedi novice| url=https://tineo.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/62649469/geografia-tineo |title=Geografía de Tineo |work=Vivir Asturias |date= |accessdate=29.5.2026 |language=es}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] j4y7rkvab2zn2g56njgt2nizrwfx6wa 6682740 6682739 2026-05-29T18:42:47Z Doncsecz~slwiki 9581 6682740 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Tineo / Tinéu | native_name = {{unbulleted list|item_style=font-size:90%;| {{native name|es|Tineo|italics=no}}<br />{{native name|ast|Tinéu|italics=no}}}} | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Vista de Tineo nevado. Postal de Navidad.jpg | image_caption = | image_flag = Flag of tineo.svg | image_shield = Escudo de Tineo.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Narcea | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Tineo | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Montserrat Fernández Álvarez | area_magnitude = | area_total_km2 = 540,83 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 2025 | population_footnotes = | population_total = 8679 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|18|34|N|6|29|32|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 1532 | website = https://www.tineo.es/ | footnotes = }} '''Tineo''' ([[asturijščina|asturijsko]] ''Tinéu'') je mesto in občina v [[Asturija|Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Je 83 km od [[Oviedo|Ovieda]] in 84 km jugozahodno od [[Gijón]]a. Sosednje občine Tinea so: [[Valdés (Asturija)|Valdés]], [[Cangas del Narcea]], [[Villayón]], [[Allande]], [[Salas (Asturija)|Salas]], [[Belmonte de Miranda]] in [[Somiedo]]. == Zgodovina == Sledi človeške prisotnosti so izkozazovane iz pradobe, pred sto tisoč leti. Arheologi so odkrili najdbe iz [[Kamena doba|kamene dobe]] in [[neolitik]]a. Med 4000 in 2000 pr. Kr. so se ukvarjali že v okolici s poljedelstvom ter so ohranjena kultna sredstva in grobišča. Okrog 900 pr. Kr. je območje današnjega Tinea spadalo v [[Kultura Castro|kulturo Castro]]. Leta 29 pr. Kr. so [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] osvojili Tineo in so odprli rudnike, kjer so kopali zlato. Ljudstvo se je začelo romanizirati in so bili zgrajeni poti, vile, občasni vodovodi ipd. Tineo in njegova okolica sta bila med 409 in 581 pod oblastjo [[Svebi|Svebov]], ki so ustanovili samostojno kraljevino v današnji [[Galicija (Španija)|Galiciji]]. Nato so ga podjarmili [[Arabci]], pozneje ga je osvobodila [[Kraljevina Asturija]]. Leta 780 je bil Tineo prvič omenjen, v času [[Silo Asturijski|kralja Sila]]. Asturijski kralj [[Alfonz II. Asturijski|Alfonz II.]] je pri Tineu premagal Arabce in je po zmagi utrdil mesto. V naslednjih stoletjih je tudi [[Kraljevina León]] potrdila pravice Tinea. León se je leta 1230 združil s Kraljevino Kastilijo. Kastilijski kralji so razdeljevali različnim plemičem in vitezom zemlje Tinea. Stare mestne pravice so bile vzpostavljene le v 16. stoletju. Tineo se je dejavno udeležil reformskih prizadevanj [[Liberalno triletje|liberalnega triletja]]. 7. avgusta 1823 so vkorakale [[Francozi|francoske]] vojske v mesto, da bi zadušile revolucionarna gibanja. Pozneje je bil Tineo prizorišče spopadov [[Karlistične vojne|karlističnih vojn]]. V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] so ga osvojile nacionalistične vojske, ki so vdrle iz Galicije. == Geografija == Tineo se nahaja na zahodnem delu Asturije. Teren je visok in ga obrobljajo strminasti klanci. Površina je večinoma neplodna, obseg obdelanih zemljišč je samo 5,09%, drugi deli so pašniki, naravni travniki, gozdovi in ​​grmičevje. V okolici je veliko ohranjenih izvirnih gozdov. Podnebje je zmerno oceansko in deževno, ker je Tineo blizu Kantabrijskega morja. Poleti so pogosta neurja, pozimi pa veliko sneženje. == Gospodarstvo == Prebivalci so zaposleni večinoma v primarnem sektorju. Še danes je zelo pomembna [[živinoreja]] (predvsem govedoreja). [[Vetrna elektrarna|Vetrne elektrarne]] imajo pomembno vlogo v okolici in se je v veliki meri razvijalo gradbeništvo v zadnjih časih. == Kultura == Tineo ima veliko gradbenih spomenikov iz različnih obdobij kot [[srednji vek|srednjeveške]] samostanske cerkve, ruševine iz rimskega obdobja, palače, stolpi, mostovi. Znan kulturni dogodek je praznik Svetega Roka s kulinaričnimi atrakcijami, ki ga imajo v vsakem letu med 12. in 18. avgustom. == Znane osebe iz Tinea == * [[Rafael del Riego]], general in revolucionar == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|last=Fernández Lamuño|first=Julio Antonio |author-link= |year=1982 |title=Tineo, villa y concejo |location=Tineo |publisher=Ayuntamiento |cobiss= |isbn=84-300-7052-4 }} == Zunanje povezave == {{Commons|Gijón}} * {{navedi novice| url=https://tineo.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/62649466/historia-tineo |title=Historia de Tineo |work=Vivir Asturias |date= |accessdate=29.5.2026 |language=es}} * {{navedi novice| url=https://tineo.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/62649469/geografia-tineo |title=Geografía de Tineo |work=Vivir Asturias |date= |accessdate=29.5.2026 |language=es}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] ng35he9ehkbnloz2szi2ga4z1e4e6n4 6682751 6682740 2026-05-29T19:31:19Z Ljuba24b 92351 dp 6682751 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Tineo / Tinéu | native_name = {{unbulleted list|item_style=font-size:90%;| {{native name|es|Tineo|italics=no}}<br />{{native name|ast|Tinéu|italics=no}}}} | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Vista de Tineo nevado. Postal de Navidad.jpg | image_caption = | image_flag = Flag of tineo.svg | image_shield = Escudo de Tineo.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Narcea | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Tineo | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Montserrat Fernández Álvarez | area_magnitude = | area_total_km2 = 540,83 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 2025 | population_footnotes = <ref>[https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 Instituto Nacional de Estadística</ref> | population_total = 8679 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|18|34|N|6|29|32|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 1532 | website = https://www.tineo.es/ | footnotes = }} '''Tineo''' ([[asturijščina|asturijsko]] ''Tinéu'') je ''concejo'' (občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Je 83 km od [[Oviedo|Ovieda]] in 84 km jugozahodno od [[Gijón]]a. Leži ob majhnem pritoku reke Narcea. Je druga največja občina v Asturiji. Na severu meji na [[Valdés (Asturija)|Valdés]], na jugu na [[Cangas del Narcea]], na zahodu na [[Villayón]] in [[Allande]], na vzhodu pa na [[Salas (Asturija)|Salas]], [[Belmonte de Miranda]] in [[Somiedo]]. Rudarstvo, kmetijstvo in živinoreja so bile glavne panoge od začetka 20. stoletja.<ref>{{Cite EB1911|wstitle=Tineo|volume=26|page=999}}</ref> == Zgodovina == Kot skoraj povsod v Asturiji, najdbe iz kamene dobe potrjujejo zgodnjo poselitev regije. V gorovju Sierra de Cabra, v bližini mest Baradal, Bones, Bustellán, Curiscada, Campiello, Merillés in Tamallanes, je mogoče videti več grobnih gomil, nekatere pa so celo odprte za obiskovalce. Med 4000 in 2000 pr. n. št. so se ukvarjali že v okolici s poljedelstvom ter so ohranjena kultna sredstva in grobišča. [[Slika:Dolmen de Merillés.JPG|thumb|left|Dolmen Merillés]] Okrog 900 pr. Kr. je območje današnjega Tinea spadalo v [[Kultura Castro|kulturo Castro]]. Leta 29 pr. n. št. so [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] osvojili Tineo in odprli rudnike, kjer so kopali zlato. Rimljani so tukaj vzdrževali več utrdb s spremljajočo infrastrukturo, kot so mostovi in ​​akvadukti, od katerih nekateri še vedno obstajajo in so v uporabi. Ljudstvo se je začelo romanizirati in so bili zgrajeni poti, vile, občasni vodovodi ipd. Tineo in njegova okolica sta bila med 409 in 581 pod oblastjo [[Svebi|Svebov]], ki so ustanovili samostojno kraljevino v današnji [[Galicija (Španija)|Galiciji]]. Nato so ga podjarmili [[Arabci]], pozneje ga je osvobodila [[Kraljevina Asturija]]. Leta 780 je bil Tineo prvič omenjen, v času [[Silo Asturijski|kralja Sila]]. Listina z dne 17. januarja 780 iz časa vladavine kralja Sila beleži ustanovitev samostana Santa María la Real v Oboni. Asturijski kralj [[Alfonz II. Asturijski|Alfonz II.]] je pri Tineu premagal Arabce in je po zmagi utrdil mesto. Leta 1222 je Alfonz IX. ustanovil Tineo kot postanek na romarski poti iz Ovieda v [[Santiago de Compostela]]. Mesto nadaljuje to tradicijo še danes z dvema romarskima prenočiščema.<ref>Albergue de Peregrinos «Mater Christi» – Marco Rodríguez, s/n – 33870-Tineo die über 20 Plätze verfügt, Albergue de Peregrinos «Tineo» – C/ Cabezas de San Juan – 33870 Tineo</ref> V naslednjih stoletjih je tudi [[Kraljevina León]] potrdila pravice Tinea. León se je leta 1230 združil s Kraljevino Kastilijo. Kastilijski kralji so razdeljevali različnim plemičem in vitezom zemlje Tinea. Stare mestne pravice so bile vzpostavljene le v 16. stoletju. Tineo se je dejavno udeležil reformskih prizadevanj [[Liberalno triletje|liberalnega triletja]]. 7. avgusta 1823 je v mesto vkorakala [[Francozi|francoska]] vojska, da bi zadušila revolucionarna gibanja. Pozneje je bil Tineo prizorišče spopadov [[Karlistične vojne|karlističnih vojn]]. V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] ga je osvojila nacionalistična vojska, ki je vdrla iz Galicijo. Mestni grb prikazuje v zgornjem levem kotu: grad Tineo; v zgornjem desnem kotu: grb Garcíe de la Plaza – lokalnega junaka; v spodnjem levem kotu: grb cistercijanskega samostana Castilla; v spodnjem desnem kotu: grb frančiškanskega reda v samostanu Tieno; in v sredini: grb grofov Tineo. Slednji služi tudi kot mestna zastava. == Geografija == Tineo je na zahodnem delu Asturije. Teren je visok in ga obrobljajo strmi klanci. Površina je večinoma neplodna, obseg obdelanih zemljišč je samo 5,09 %, drugi deli so pašniki, naravni travniki, gozdovi in ​​grmičevje. V okolici je veliko ohranjenih izvirnih gozdov. Podnebje je zmerno oceansko in deževno, ker je Tineo blizu Kantabrijskega morja. Poleti so pogosta neurja, pozimi pa veliko snega. == Gospodarstvo == Prebivalci so zaposleni večinoma v primarnem sektorju. Še danes je zelo pomembna [[živinoreja]] (predvsem govedoreja). Kmetijstvo in rudarstvo sta največja delodajalca v regiji. Trgovina in promet sta na tretjem mestu. Elektrika se v rezervoarjih proizvaja že več desetletij, izgradnja več sodobnih [[Vetrna elektrarna|vetrnih elektrarn]], vključno z eno na gori Gallu, pa je občino uvrstila med največje proizvajalce električne energije v Asturiji. Ljubitelji narave in romarji na [[Jakobova pot|Jakobovi poti]] prispevajo k močni rasti turizma. == Kultura == Tineo ima veliko gradbenih spomenikov iz različnih obdobij kot [[srednji vek|srednjeveške]] samostanske cerkve, ruševine iz rimskega obdobja, palače, stolpi, mostovi. Znan kulturni dogodek je praznik Svetega Roka s kulinaričnimi atrakcijami, ki ga imajo v vsakem letu med 12. in 18. avgustom. == Znamenitosti == *Samostan in cerkev Santa María la Real *Muzej zlata *Muzej sakralne umetnosti v Tineu *Podeželske hiše in palače v okolici *Naravni park Campo de San Roque == Znane osebe iz Tinea == * [[Rafael del Riego]], general in revolucionar == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|last=Fernández Lamuño|first=Julio Antonio |author-link= |year=1982 |title=Tineo, villa y concejo |location=Tineo |publisher=Ayuntamiento |cobiss= |isbn=84-300-7052-4 }} == Zunanje povezave == {{Commons|Gijón}} * {{navedi novice| url=https://tineo.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/62649466/historia-tineo |title=Historia de Tineo |work=Vivir Asturias |date= |accessdate=29.5.2026 |language=es}} * {{navedi novice| url=https://tineo.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/62649469/geografia-tineo |title=Geografía de Tineo |work=Vivir Asturias |date= |accessdate=29.5.2026 |language=es}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] 7gqn3ktrvtdbycjxfjiskdl5s8sou7w 6682752 6682751 2026-05-29T19:31:27Z Doncsecz~slwiki 9581 6682752 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Tineo / Tinéu | native_name = {{unbulleted list|item_style=font-size:90%;| {{native name|es|Tineo|italics=no}}<br />{{native name|ast|Tinéu|italics=no}}}} | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Vista de Tineo nevado. Postal de Navidad.jpg | image_caption = | image_flag = Flag of tineo.svg | image_shield = Escudo de Tineo.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Narcea | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Tineo | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Montserrat Fernández Álvarez | area_magnitude = | area_total_km2 = 540,83 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 2025 | population_footnotes = <ref>[https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 Instituto Nacional de Estadística</ref> | population_total = 8679 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|18|34|N|6|29|32|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 1532 | website = https://www.tineo.es/ | footnotes = }} '''Tineo''' ([[asturijščina|asturijsko]] ''Tinéu'') je ''concejo'' (občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Je 83 km od [[Oviedo|Ovieda]] in 84 km jugozahodno od [[Gijón]]a. Leži ob majhnem pritoku reke Narcea. Je druga največja občina v Asturiji. Na severu meji na [[Valdés (Asturija)|Valdés]], na jugu na [[Cangas del Narcea]], na zahodu na [[Villayón]] in [[Allande]], na vzhodu pa na [[Salas (Asturija)|Salas]], [[Belmonte de Miranda]] in [[Somiedo]]. Rudarstvo, kmetijstvo in živinoreja so bile glavne panoge od začetka 20. stoletja.<ref>{{Cite EB1911|wstitle=Tineo|volume=26|page=999}}</ref> == Etimologija == Ime mesta izvira iz rimskega osebnega imena ''Tinaius''.<ref>{{navedi novice| url=https://www.tineo.es/etimologia |title=Etimología |work=Tineo |date= |accessdate=29.5.2026 |language=es}}</ref> Od oktobra 2017 tudi v [[španščina|španskih]] uradnih dokumentih se rabi asturijsko poimenovanje ''Tinéu''.<ref>{{navedi novice| url=https://miprincipado.asturias.es/bopa/2017/10/24/2017-11553.pdf |title=Principado de Asturias |work=BOLETÍN OFICIAL DEL PRINCIPADO DE ASTURIAS |date=24.10.2017 |accessdate=29.5.2026 |language=es}}</ref> == Zgodovina == Kot skoraj povsod v Asturiji, najdbe iz kamene dobe potrjujejo zgodnjo poselitev regije. V gorovju Sierra de Cabra, v bližini mest Baradal, Bones, Bustellán, Curiscada, Campiello, Merillés in Tamallanes, je mogoče videti več grobnih gomil, nekatere pa so celo odprte za obiskovalce. Med 4000 in 2000 pr. n. št. so se ukvarjali že v okolici s poljedelstvom ter so ohranjena kultna sredstva in grobišča. [[Slika:Dolmen de Merillés.JPG|thumb|left|Dolmen Merillés]] Okrog 900 pr. Kr. je območje današnjega Tinea spadalo v [[Kultura Castro|kulturo Castro]]. Leta 29 pr. n. št. so [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] osvojili Tineo in odprli rudnike, kjer so kopali zlato. Rimljani so tukaj vzdrževali več utrdb s spremljajočo infrastrukturo, kot so mostovi in ​​akvadukti, od katerih nekateri še vedno obstajajo in so v uporabi. Ljudstvo se je začelo romanizirati in so bili zgrajeni poti, vile, občasni vodovodi ipd. Tineo in njegova okolica sta bila med 409 in 581 pod oblastjo [[Svebi|Svebov]], ki so ustanovili samostojno kraljevino v današnji [[Galicija (Španija)|Galiciji]]. Nato so ga podjarmili [[Arabci]], pozneje ga je osvobodila [[Kraljevina Asturija]]. Leta 780 je bil Tineo prvič omenjen, v času [[Silo Asturijski|kralja Sila]]. Listina z dne 17. januarja 780 iz časa vladavine kralja Sila beleži ustanovitev samostana Santa María la Real v Oboni. Asturijski kralj [[Alfonz II. Asturijski|Alfonz II.]] je pri Tineu premagal Arabce in je po zmagi utrdil mesto. Leta 1222 je Alfonz IX. ustanovil Tineo kot postanek na romarski poti iz Ovieda v [[Santiago de Compostela]]. Mesto nadaljuje to tradicijo še danes z dvema romarskima prenočiščema.<ref>Albergue de Peregrinos «Mater Christi» – Marco Rodríguez, s/n – 33870-Tineo die über 20 Plätze verfügt, Albergue de Peregrinos «Tineo» – C/ Cabezas de San Juan – 33870 Tineo</ref> V naslednjih stoletjih je tudi [[Kraljevina León]] potrdila pravice Tinea. León se je leta 1230 združil s Kraljevino Kastilijo. Kastilijski kralji so razdeljevali različnim plemičem in vitezom zemlje Tinea. Stare mestne pravice so bile vzpostavljene le v 16. stoletju. Tineo se je dejavno udeležil reformskih prizadevanj [[Liberalno triletje|liberalnega triletja]]. 7. avgusta 1823 je v mesto vkorakala [[Francozi|francoska]] vojska, da bi zadušila revolucionarna gibanja. Pozneje je bil Tineo prizorišče spopadov [[Karlistične vojne|karlističnih vojn]]. V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] ga je osvojila nacionalistična vojska, ki je vdrla iz Galicijo. Mestni grb prikazuje v zgornjem levem kotu: grad Tineo; v zgornjem desnem kotu: grb Garcíe de la Plaza – lokalnega junaka; v spodnjem levem kotu: grb cistercijanskega samostana Castilla; v spodnjem desnem kotu: grb frančiškanskega reda v samostanu Tieno; in v sredini: grb grofov Tineo. Slednji služi tudi kot mestna zastava. == Geografija == Tineo je na zahodnem delu Asturije. Teren je visok in ga obrobljajo strmi klanci. Površina je večinoma neplodna, obseg obdelanih zemljišč je samo 5,09 %, drugi deli so pašniki, naravni travniki, gozdovi in ​​grmičevje. V okolici je veliko ohranjenih izvirnih gozdov. Podnebje je zmerno oceansko in deževno, ker je Tineo blizu Kantabrijskega morja. Poleti so pogosta neurja, pozimi pa veliko snega. == Gospodarstvo == Prebivalci so zaposleni večinoma v primarnem sektorju. Še danes je zelo pomembna [[živinoreja]] (predvsem govedoreja). Kmetijstvo in rudarstvo sta največja delodajalca v regiji. Trgovina in promet sta na tretjem mestu. Elektrika se v rezervoarjih proizvaja že več desetletij, izgradnja več sodobnih [[Vetrna elektrarna|vetrnih elektrarn]], vključno z eno na gori Gallu, pa je občino uvrstila med največje proizvajalce električne energije v Asturiji. Ljubitelji narave in romarji na [[Jakobova pot|Jakobovi poti]] prispevajo k močni rasti turizma. == Kultura == Tineo ima veliko gradbenih spomenikov iz različnih obdobij kot [[srednji vek|srednjeveške]] samostanske cerkve, ruševine iz rimskega obdobja, palače, stolpi, mostovi. Znan kulturni dogodek je praznik Svetega Roka s kulinaričnimi atrakcijami, ki ga imajo v vsakem letu med 12. in 18. avgustom. == Znamenitosti == *Samostan in cerkev Santa María la Real *Muzej zlata *Muzej sakralne umetnosti v Tineu *Podeželske hiše in palače v okolici *Naravni park Campo de San Roque == Znane osebe iz Tinea == * [[Rafael del Riego]], general in revolucionar == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|last=Fernández Lamuño|first=Julio Antonio |author-link= |year=1982 |title=Tineo, villa y concejo |location=Tineo |publisher=Ayuntamiento |cobiss= |isbn=84-300-7052-4 }} == Zunanje povezave == {{Commons|Gijón}} * {{navedi novice| url=https://tineo.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/62649466/historia-tineo |title=Historia de Tineo |work=Vivir Asturias |date= |accessdate=29.5.2026 |language=es}} * {{navedi novice| url=https://tineo.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/62649469/geografia-tineo |title=Geografía de Tineo |work=Vivir Asturias |date= |accessdate=29.5.2026 |language=es}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] nvf8htgfsghj0s0hip9n5n0xz6e20h3 6682763 6682752 2026-05-29T19:43:35Z Doncsecz~slwiki 9581 6682763 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Tineo / Tinéu | native_name = {{unbulleted list|item_style=font-size:90%;| {{native name|es|Tineo|italics=no}}<br />{{native name|ast|Tinéu|italics=no}}}} | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Vista de Tineo nevado. Postal de Navidad.jpg | image_caption = | image_flag = Flag of tineo.svg | image_shield = Escudo de Tineo.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Narcea | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Tineo | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Montserrat Fernández Álvarez | area_magnitude = | area_total_km2 = 540,83 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 2025 | population_footnotes = <ref>[https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 Instituto Nacional de Estadística</ref> | population_total = 8679 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|18|34|N|6|29|32|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 1532 | website = https://www.tineo.es/ | footnotes = }} '''Tineo''' ([[asturijščina|asturijsko]] ''Tinéu'') je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Je 83 km od [[Oviedo|Ovieda]] in 84 km jugozahodno od [[Gijón]]a. Leži ob majhnem pritoku reke Narcea. Je druga največja občina v Asturiji. Na severu meji na [[Valdés (Asturija)|Valdés]], na jugu na [[Cangas del Narcea]], na zahodu na [[Villayón]] in [[Allande]], na vzhodu pa na [[Salas (Asturija)|Salas]], [[Belmonte de Miranda]] in [[Somiedo]]. Rudarstvo, kmetijstvo in živinoreja so bile glavne panoge od začetka 20. stoletja.<ref>{{Cite EB1911|wstitle=Tineo|volume=26|page=999}}</ref> == Etimologija == Ime mesta izvira iz rimskega osebnega imena ''Tinaius''.<ref>{{navedi novice| url=https://www.tineo.es/etimologia |title=Etimología |work=Tineo |date= |accessdate=29.5.2026 |language=es}}</ref> Od oktobra 2017 tudi v [[španščina|španskih]] uradnih dokumentih se rabi asturijsko poimenovanje ''Tinéu''.<ref>{{navedi novice| url=https://miprincipado.asturias.es/bopa/2017/10/24/2017-11553.pdf |title=Principado de Asturias |work=BOLETÍN OFICIAL DEL PRINCIPADO DE ASTURIAS |date=24.10.2017 |accessdate=29.5.2026 |language=es}}</ref> == Zgodovina == Kot skoraj povsod v Asturiji, najdbe iz kamene dobe potrjujejo zgodnjo poselitev regije. V gorovju Sierra de Cabra, v bližini mest Baradal, Bones, Bustellán, Curiscada, Campiello, Merillés in Tamallanes, je mogoče videti več grobnih gomil, nekatere pa so celo odprte za obiskovalce. Med 4000 in 2000 pr. n. št. so se ukvarjali že v okolici s poljedelstvom ter so ohranjena kultna sredstva in grobišča. [[Slika:Dolmen de Merillés.JPG|thumb|left|Dolmen Merillés]] Okrog 900 pr. Kr. je območje današnjega Tinea spadalo v [[Kultura Castro|kulturo Castro]]. Leta 29 pr. n. št. so [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] osvojili Tineo in odprli rudnike, kjer so kopali zlato. Rimljani so tukaj vzdrževali več utrdb s spremljajočo infrastrukturo, kot so mostovi in ​​akvadukti, od katerih nekateri še vedno obstajajo in so v uporabi. Ljudstvo se je začelo romanizirati in so bili zgrajeni poti, vile, občasni vodovodi ipd. Tineo in njegova okolica sta bila med 409 in 581 pod oblastjo [[Svebi|Svebov]], ki so ustanovili samostojno kraljevino v današnji [[Galicija (Španija)|Galiciji]]. Nato so ga podjarmili [[Arabci]], pozneje ga je osvobodila [[Kraljevina Asturija]]. Leta 780 je bil Tineo prvič omenjen, v času [[Silo Asturijski|kralja Sila]]. Listina z dne 17. januarja 780 iz časa vladavine kralja Sila beleži ustanovitev samostana Santa María la Real v Oboni. Asturijski kralj [[Alfonz II. Asturijski|Alfonz II.]] je pri Tineu premagal Arabce in je po zmagi utrdil mesto. Leta 1222 je Alfonz IX. ustanovil Tineo kot postanek na romarski poti iz Ovieda v [[Santiago de Compostela]]. Mesto nadaljuje to tradicijo še danes z dvema romarskima prenočiščema.<ref>Albergue de Peregrinos «Mater Christi» – Marco Rodríguez, s/n – 33870-Tineo die über 20 Plätze verfügt, Albergue de Peregrinos «Tineo» – C/ Cabezas de San Juan – 33870 Tineo</ref> V naslednjih stoletjih je tudi [[Kraljevina León]] potrdila pravice Tinea. León se je leta 1230 združil s Kraljevino Kastilijo. Kastilijski kralji so razdeljevali različnim plemičem in vitezom zemlje Tinea. Stare mestne pravice so bile vzpostavljene le v 16. stoletju. Tineo se je dejavno udeležil reformskih prizadevanj [[Liberalno triletje|liberalnega triletja]]. 7. avgusta 1823 je v mesto vkorakala [[Francozi|francoska]] vojska, da bi zadušila revolucionarna gibanja. Pozneje je bil Tineo prizorišče spopadov [[Karlistične vojne|karlističnih vojn]]. V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] ga je osvojila nacionalistična vojska, ki je vdrla iz Galicijo. Mestni grb prikazuje v zgornjem levem kotu: grad Tineo; v zgornjem desnem kotu: grb Garcíe de la Plaza – lokalnega junaka; v spodnjem levem kotu: grb cistercijanskega samostana Castilla; v spodnjem desnem kotu: grb frančiškanskega reda v samostanu Tieno; in v sredini: grb grofov Tineo. Slednji služi tudi kot mestna zastava. == Geografija == Tineo je na zahodnem delu Asturije. Teren je visok in ga obrobljajo strmi klanci. Površina je večinoma neplodna, obseg obdelanih zemljišč je samo 5,09 %, drugi deli so pašniki, naravni travniki, gozdovi in ​​grmičevje. V okolici je veliko ohranjenih izvirnih gozdov. Podnebje je zmerno oceansko in deževno, ker je Tineo blizu Kantabrijskega morja. Poleti so pogosta neurja, pozimi pa veliko snega. == Gospodarstvo == Prebivalci so zaposleni večinoma v primarnem sektorju. Še danes je zelo pomembna [[živinoreja]] (predvsem govedoreja). Kmetijstvo in rudarstvo sta največja delodajalca v regiji. Trgovina in promet sta na tretjem mestu. Elektrika se v rezervoarjih proizvaja že več desetletij, izgradnja več sodobnih [[Vetrna elektrarna|vetrnih elektrarn]], vključno z eno na gori Gallu, pa je občino uvrstila med največje proizvajalce električne energije v Asturiji. Ljubitelji narave in romarji na [[Jakobova pot|Jakobovi poti]] prispevajo k močni rasti turizma. == Kultura == Tineo ima veliko gradbenih spomenikov iz različnih obdobij kot [[srednji vek|srednjeveške]] samostanske cerkve, ruševine iz rimskega obdobja, palače, stolpi, mostovi. Znan kulturni dogodek je praznik Svetega Roka s kulinaričnimi atrakcijami, ki ga imajo v vsakem letu med 12. in 18. avgustom. == Znamenitosti == *Samostan in cerkev Santa María la Real *Muzej zlata *Muzej sakralne umetnosti v Tineu *Podeželske hiše in palače v okolici *Naravni park Campo de San Roque == Znane osebe iz Tinea == * [[Rafael del Riego]], general in revolucionar == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|last=Fernández Lamuño|first=Julio Antonio |author-link= |year=1982 |title=Tineo, villa y concejo |location=Tineo |publisher=Ayuntamiento |cobiss= |isbn=84-300-7052-4 }} == Zunanje povezave == {{Commons|Gijón}} * {{navedi novice| url=https://tineo.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/62649466/historia-tineo |title=Historia de Tineo |work=Vivir Asturias |date= |accessdate=29.5.2026 |language=es}} * {{navedi novice| url=https://tineo.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/62649469/geografia-tineo |title=Geografía de Tineo |work=Vivir Asturias |date= |accessdate=29.5.2026 |language=es}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] 4lpmddmz11g5jh3sq7e9af50ozshchs Tinéu 0 603382 6682730 2026-05-29T18:31:14Z Doncsecz~slwiki 9581 preusmeritev na [[Tineo]] 6682730 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Tineo]] 2bknwto80n7atjuz0glg9i6q25rbotz Tineu 0 603383 6682731 2026-05-29T18:31:26Z Doncsecz~slwiki 9581 preusmeritev na [[Tineo]] 6682731 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Tineo]] 2bknwto80n7atjuz0glg9i6q25rbotz Predloga:Taksonomija/Mesotriton 10 603384 6682736 2026-05-29T18:36:30Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank= genus |link= Planinski pupek|Mesotriton |parent= Pleurodelinae |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs= <!--full citation supporting parent, ideally to secondary source; shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6682736 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank= genus |link= Planinski pupek|Mesotriton |parent= Pleurodelinae |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs= <!--full citation supporting parent, ideally to secondary source; shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} nchle7sja0orc3bhk8ns7hy3ddfk5pa Mesotriton 0 603385 6682737 2026-05-29T18:37:35Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Planinski pupek]] 6682737 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Planinski pupek]] 10mxk8misvl423t1lck4c7nx6ph3g5z Kunsthaus Gradec 0 603386 6682741 2026-05-29T18:58:15Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6682741 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Kunsthaus Gradec | native_name = | native_name_lang = de | image = Graz Kunsthaus vom Schlossberg 20061126.jpg | caption = Pogled na Kunsthaus Gradec z grajskega griča (''Schlossberg'') | location_town = [[Gradec]] | location_country = [[Avstrija]] | coordinates = {{coord|47.0714|15.4341|type:landmark_region:AT|display=inline,title}} | inauguration_date = 2003 | architect = Colin Fournier in Peter Cook | architectural_style = Blob architecture | website = {{URL|https://www.museum-joanneum.at/en/kunsthaus-graz|museum-joanneum.at/en/kunsthaus-graz}} }} [[File:07 Graz, Austria.jpg|thumb|Pogled na mesto]] '''Kunsthaus Graz''', '''Grazer Kunsthaus''' ali '''Umetnostni muzej Gradec''' je bil zgrajen v okviru praznovanja [[Evropska prestolnica kulture|Evropske prestolnice kulture]] leta 2003 in je od takrat postal arhitekturna znamenitost v Gradcu v [[Avstrija|Avstriji]]. Njegov razstavni program je specializiran za sodobno umetnost od 1960-ih naprej.<ref name=":1">{{Cite web|url=https://www.arch2o.com/kunsthaus-graz-peter-cook-and-colin-fournier/|title=Kunsthaus Graz {{!}} Peter Cook and Colin Fournier|last=Hoover|first=Kristin|date=2013-05-06|website=Arch2O.com|language=en-US|access-date=2018-12-20}}</ref> Muzej ne prevaja svojega imena v tuje jezike, temveč v vseh svojih sporočilih uporablja svoje nemško ime. == Arhitektura == Kunsthaus Gradec sta zasnovala Colin Fournier in sir Peter Cook. Po podatkih ''Bartlett School of Architecture na University College'' London je bil cilj Kunsthausa namerno provokativen, inovativen muzejski dizajn, saj je ponudil manj »institucionalni« pristop k organizaciji razstavnih prostorov ter uporabil nove materiale in proizvodne tehnike.<ref>{{Cite web|url=https://www.ucl.ac.uk/bartlett/architecture/research/kunsthaus-graz|title=Kunsthaus Graz|last=UCL|date=2016-12-06|website=The Bartlett School of Architecture|language=en|access-date=2018-12-20}}</ref> Stavba je primer arhitekture madežev in ima oblogo iz mavričnih modrih akrilnih plošč, ki služijo tudi kot fotovoltaične plošče.<ref name=":0">{{Cite web|url=https://inhabitat.com/austrias-blob-shaped-kunsthaus-graz-art-museum-generates-its-own-solar-power/|title=Austria's Blob-Shaped Kunsthaus Graz Art Museum Generates its Own Solar Power|date=21 April 2014 |language=en-US|access-date=2018-12-20}}</ref> Zaradi svoje oblike in kontrasta z okolico<ref name=":2">{{cite web|url=https://www.building.co.uk/focus/kunsthaus-graz-you-sexy-thing/1031297.article|title=Kunsthaus Graz: You sexy thing|last=Spring|first=Martin|date=2003-10-10 |website=Building|access-date=2018-12-20}}</ref> je znana kot »Prijazni vesoljec«.<ref name=":0" /> Stavba vključuje fasado ''Železne hiše'', železne konstrukcije, zgrajene leta 1848.<ref>[https://www.museum-joanneum.at/en/kunsthaus-graz/architecture "Kunsthaus Graz: Architecture"] Universalmuseum Joanneum. Retrieved 11 May 2022.</ref> == Koncept == Arhitektura, oblikovanje, novi mediji, internetna umetnost, film in fotografija so združeni pod eno streho. Kunsthaus Gradec je bil razvit kot institucija za prirejanje mednarodnih razstav multidisciplinarne, moderne in sodobne umetnosti od šestdesetih let prejšnjega stoletja do danes.<ref name=":1" /> Ne zbira umetnin, ne vzdržuje stalnih razstav in nima lastnega skladišča.<ref>{{Cite web|url=http://volumeproject.org/kunsthaus-graz-the-convention-of-an-alien-object/|title=Kunsthaus Graz. The convention of an alien object|last=Christof|first=Karin|website=Volume|language=en|access-date=2018-12-20}}</ref> Njegov izključni namen je predstavljanje in nabava sodobnih umetniških produkcij.<ref name=":2" /> Kot ustanovni direktor je bil Peter Pakesch odgovoren za usmeritev in program Kunsthausa med upravljanjem leta 2003 in koncem svojega direktoriranja v Universalmuseum Joanneum.<ref>{{Cite web|title=Pakesch Peter - Sommerakademie at Zentrum Paul Klee|url=http://www.sommerakademie.zpk.org/en/alumninominators/nominators/pakesch-peter.html|access-date=2021-01-20|website=www.sommerakademie.zpk.org}}</ref> == Fasada velikih pikslov == [[File:Kunsthaus-Graz-Nacht-Medienfassade.jpg|thumb|upright|Kunsthaus Gradec ponoči prikazuje fasado velikih pikslov medijev]] Fasada muzeja velikih pikslov (BIX) predstavlja edinstveno fuzijo arhitekture in novih medijev ter temelji na konceptu berlinskih arhitektov realies:united.<ref name=":3">{{Cite web|url=https://arcspace.com/feature/kunsthaus-graz/|title=Kunsthaus Graz|last=Arcspace|website=arcspace.com|language=en-GB|access-date=2018-12-20}}</ref> BIX, fuzija besed ''velik'' in ''piksli'', je akrilna steklena obloga vzhodne strani stavbe, ki jo sestavlja 930 fluorescentnih sijalk, katerih svetlost je mogoče individualno prilagajati. Fasada, ki se spreminja s hitrostjo 20 sličic na sekundo, se lahko uporablja kot veliko platno za filme in animacije v tako imenovani »komunikativni zaslonski koži«.<ref name=":3" /> Koncept fasade BIX je bil leta 2011 vpisan v stalno zbirko arhitekture in oblikovanja [[Muzej moderne umetnosti, New York|Muzeja moderne umetnosti]] (MoMA) v [[New York]]u.<ref>{{Cite web|url=https://www.archlighting.com/projects/bix-light-and-media-facade-added-to-momas-permanent-collection_o|title=BIX Light and Media Façade Added to Moma's Permanent Collection |website=archlighting.com|access-date=2018-12-20}}</ref> == Drugo == 1. maja 2011 je avstrijska pošta izdala znamko v spomin na ta objekt kot del serije stalnih znamk Kunsthäuser.<ref>{{Cite web|url=https://austria-forum.org/af/Wissenssammlungen/Briefmarken/2011/Kunsthaus_Graz|title=Kunsthaus Graz {{!}} 2011 {{!}} Briefmarken {{!}} Kunst und Kultur im Austria-Forum |website=austria-forum.org|access-date=2021-01-02}}</ref> Ob deseti obletnici Kunsthausa so Ingo J. Biermann, Fiene Scharp in Kai Miedendorp posneli kratki poldokumentarni film v stavbi in o njej. Film ''Astronavtova barka'' je bil zasnovan za razstavo ''Kultur:Stadt'', ki je potekala od marca do junija 2013 v Akademie der Künste (Berlin) in od julija do oktobra 2013 v Kunsthausu v Gradcu.<ref>{{Cite web|url=https://www.adk.de/de/projekte/2013/kulturstadt/blog.htm?we_objectID=32010|title=BUILDINGS TELL STORIES {{!}} Akademie der Künste, Berlin |website=adk.de|access-date=2021-01-02}}</ref> == Literatura == Cook, Peter & Fournier, Colin. Prijazen vesoljec: Ein Kunsthaus fur Graz. Založba Hatje Cantz. 30. september 2004. ISBN 3-7757-1350-6 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Kunsthaus Graz}} * {{Official|https://www.museum-joanneum.at/en/kunsthaus-graz}} * {{in lang|de}} [https://web.archive.org/web/20070110015440/http://gernot.xarch.at/kunsthaus_graz/ The geometry of the Kunsthaus Graz] * {{in lang|de}} [http://www.bix.at BIX Medienfassade] [[Kategorija:Ustanove v Gradcu]] [[Kategorija:Muzeji v Avstriji]] [[Kategorija:Moderna umetnost|Arhitektura]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2003]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2003]] {{normativna kontrola}} 0uq981ludo34ccc6151es78e93e4m36 6682742 6682741 2026-05-29T18:59:11Z Ljuba24b 92351 np 6682742 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Kunsthaus Gradec | native_name = | native_name_lang = de | image = Graz Kunsthaus vom Schlossberg 20061126.jpg | caption = Pogled na Kunsthaus Gradec z grajskega griča (''Schlossberg'') | location_town = [[Gradec]] | location_country = [[Avstrija]] | coordinates = {{coord|47.0714|15.4341|type:landmark_region:AT|display=inline,title}} | inauguration_date = 2003 | architect = Colin Fournier in Peter Cook | architectural_style = Blob architecture | website = {{URL|https://www.museum-joanneum.at/en/kunsthaus-graz|museum-joanneum.at/en/kunsthaus-graz}} }} [[File:07 Graz, Austria.jpg|thumb|Pogled na mesto]] '''Kunsthaus Graz''', '''Grazer Kunsthaus''' ali '''Umetnostni muzej Gradec''' je bil zgrajen v okviru praznovanja [[Evropska prestolnica kulture|Evropske prestolnice kulture]] leta 2003 in je od takrat postal arhitekturna znamenitost v [[Gradec|Gradcu]] v [[Avstrija|Avstriji]]. Njegov razstavni program je specializiran za sodobno umetnost od 1960-ih naprej.<ref name=":1">{{Cite web|url=https://www.arch2o.com/kunsthaus-graz-peter-cook-and-colin-fournier/|title=Kunsthaus Graz {{!}} Peter Cook and Colin Fournier|last=Hoover|first=Kristin|date=2013-05-06|website=Arch2O.com|language=en-US|access-date=2018-12-20}}</ref> Muzej ne prevaja svojega imena v tuje jezike, temveč v vseh svojih sporočilih uporablja svoje nemško ime. == Arhitektura == Kunsthaus Gradec sta zasnovala Colin Fournier in sir Peter Cook. Po podatkih ''Bartlett School of Architecture na University College'' London je bil cilj Kunsthausa namerno provokativen, inovativen muzejski dizajn, saj je ponudil manj »institucionalni« pristop k organizaciji razstavnih prostorov ter uporabil nove materiale in proizvodne tehnike.<ref>{{Cite web|url=https://www.ucl.ac.uk/bartlett/architecture/research/kunsthaus-graz|title=Kunsthaus Graz|last=UCL|date=2016-12-06|website=The Bartlett School of Architecture|language=en|access-date=2018-12-20}}</ref> Stavba je primer arhitekture madežev in ima oblogo iz mavričnih modrih akrilnih plošč, ki služijo tudi kot fotovoltaične plošče.<ref name=":0">{{Cite web|url=https://inhabitat.com/austrias-blob-shaped-kunsthaus-graz-art-museum-generates-its-own-solar-power/|title=Austria's Blob-Shaped Kunsthaus Graz Art Museum Generates its Own Solar Power|date=21 April 2014 |language=en-US|access-date=2018-12-20}}</ref> Zaradi svoje oblike in kontrasta z okolico<ref name=":2">{{cite web|url=https://www.building.co.uk/focus/kunsthaus-graz-you-sexy-thing/1031297.article|title=Kunsthaus Graz: You sexy thing|last=Spring|first=Martin|date=2003-10-10 |website=Building|access-date=2018-12-20}}</ref> je znana kot »Prijazni vesoljec«.<ref name=":0" /> Stavba vključuje fasado ''Železne hiše'', železne konstrukcije, zgrajene leta 1848.<ref>[https://www.museum-joanneum.at/en/kunsthaus-graz/architecture "Kunsthaus Graz: Architecture"] Universalmuseum Joanneum. Retrieved 11 May 2022.</ref> == Koncept == Arhitektura, oblikovanje, novi mediji, internetna umetnost, film in fotografija so združeni pod eno streho. Kunsthaus Gradec je bil razvit kot institucija za prirejanje mednarodnih razstav multidisciplinarne, moderne in sodobne umetnosti od šestdesetih let prejšnjega stoletja do danes.<ref name=":1" /> Ne zbira umetnin, ne vzdržuje stalnih razstav in nima lastnega skladišča.<ref>{{Cite web|url=http://volumeproject.org/kunsthaus-graz-the-convention-of-an-alien-object/|title=Kunsthaus Graz. The convention of an alien object|last=Christof|first=Karin|website=Volume|language=en|access-date=2018-12-20}}</ref> Njegov izključni namen je predstavljanje in nabava sodobnih umetniških produkcij.<ref name=":2" /> Kot ustanovni direktor je bil Peter Pakesch odgovoren za usmeritev in program Kunsthausa med upravljanjem leta 2003 in koncem svojega direktoriranja v Universalmuseum Joanneum.<ref>{{Cite web|title=Pakesch Peter - Sommerakademie at Zentrum Paul Klee|url=http://www.sommerakademie.zpk.org/en/alumninominators/nominators/pakesch-peter.html|access-date=2021-01-20|website=www.sommerakademie.zpk.org}}</ref> == Fasada velikih pikslov == [[File:Kunsthaus-Graz-Nacht-Medienfassade.jpg|thumb|upright|Kunsthaus Gradec ponoči prikazuje fasado velikih pikslov medijev]] Fasada muzeja velikih pikslov (BIX) predstavlja edinstveno fuzijo arhitekture in novih medijev ter temelji na konceptu berlinskih arhitektov realies:united.<ref name=":3">{{Cite web|url=https://arcspace.com/feature/kunsthaus-graz/|title=Kunsthaus Graz|last=Arcspace|website=arcspace.com|language=en-GB|access-date=2018-12-20}}</ref> BIX, fuzija besed ''velik'' in ''piksli'', je akrilna steklena obloga vzhodne strani stavbe, ki jo sestavlja 930 fluorescentnih sijalk, katerih svetlost je mogoče individualno prilagajati. Fasada, ki se spreminja s hitrostjo 20 sličic na sekundo, se lahko uporablja kot veliko platno za filme in animacije v tako imenovani »komunikativni zaslonski koži«.<ref name=":3" /> Koncept fasade BIX je bil leta 2011 vpisan v stalno zbirko arhitekture in oblikovanja [[Muzej moderne umetnosti, New York|Muzeja moderne umetnosti]] (MoMA) v [[New York]]u.<ref>{{Cite web|url=https://www.archlighting.com/projects/bix-light-and-media-facade-added-to-momas-permanent-collection_o|title=BIX Light and Media Façade Added to Moma's Permanent Collection |website=archlighting.com|access-date=2018-12-20}}</ref> == Drugo == 1. maja 2011 je avstrijska pošta izdala znamko v spomin na ta objekt kot del serije stalnih znamk Kunsthäuser.<ref>{{Cite web|url=https://austria-forum.org/af/Wissenssammlungen/Briefmarken/2011/Kunsthaus_Graz|title=Kunsthaus Graz {{!}} 2011 {{!}} Briefmarken {{!}} Kunst und Kultur im Austria-Forum |website=austria-forum.org|access-date=2021-01-02}}</ref> Ob deseti obletnici Kunsthausa so Ingo J. Biermann, Fiene Scharp in Kai Miedendorp posneli kratki poldokumentarni film v stavbi in o njej. Film ''Astronavtova barka'' je bil zasnovan za razstavo ''Kultur:Stadt'', ki je potekala od marca do junija 2013 v Akademie der Künste (Berlin) in od julija do oktobra 2013 v Kunsthausu v Gradcu.<ref>{{Cite web|url=https://www.adk.de/de/projekte/2013/kulturstadt/blog.htm?we_objectID=32010|title=BUILDINGS TELL STORIES {{!}} Akademie der Künste, Berlin |website=adk.de|access-date=2021-01-02}}</ref> == Literatura == Cook, Peter & Fournier, Colin. Prijazen vesoljec: Ein Kunsthaus fur Graz. Založba Hatje Cantz. 30. september 2004. ISBN 3-7757-1350-6 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Kunsthaus Graz}} * {{Official|https://www.museum-joanneum.at/en/kunsthaus-graz}} * {{in lang|de}} [https://web.archive.org/web/20070110015440/http://gernot.xarch.at/kunsthaus_graz/ The geometry of the Kunsthaus Graz] * {{in lang|de}} [http://www.bix.at BIX Medienfassade] [[Kategorija:Ustanove v Gradcu]] [[Kategorija:Muzeji v Avstriji]] [[Kategorija:Moderna umetnost|Arhitektura]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2003]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2003]] {{normativna kontrola}} 86nrv5yii82wjvh5uakwxvwbp0ytboh 6682905 6682742 2026-05-30T11:49:45Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ 6682905 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Kunsthaus Gradec | native_name = | native_name_lang = de | image = Graz Kunsthaus vom Schlossberg 20061126.jpg | caption = Pogled na Kunsthaus Gradec z grajskega griča (''Schlossberg'') | location_town = [[Gradec]] | location_country = [[Avstrija]] | coordinates = {{coord|47.0714|15.4341|type:landmark_region:AT|display=inline,title}} | inauguration_date = 2003 | architect = Colin Fournier in Peter Cook | architectural_style = Blob architecture | website = {{URL|https://www.museum-joanneum.at/en/kunsthaus-graz|museum-joanneum.at/en/kunsthaus-graz}} }} [[File:07 Graz, Austria.jpg|thumb|Pogled na mesto]] '''Kunsthaus Graz''', '''Grazer Kunsthaus''' ali '''Umetnostni muzej Gradec''' je bil zgrajen v okviru praznovanja [[Evropska prestolnica kulture|Evropske prestolnice kulture]] leta 2003 in je od takrat postal arhitekturna znamenitost v [[Gradec|Gradcu]] v [[Avstrija|Avstriji]]. Njegov razstavni program je specializiran za sodobno umetnost od 1960-ih naprej.<ref name=":1">{{Cite web|url=https://www.arch2o.com/kunsthaus-graz-peter-cook-and-colin-fournier/|title=Kunsthaus Graz {{!}} Peter Cook and Colin Fournier|last=Hoover|first=Kristin|date=2013-05-06|website=Arch2O.com|language=en-US|access-date=2018-12-20}}</ref> Muzej ne prevaja svojega imena v tuje jezike, temveč v vseh svojih sporočilih uporablja svoje nemško ime. == Arhitektura == Kunsthaus Gradec sta zasnovala Colin Fournier in sir Peter Cook. Po podatkih ''Bartlett School of Architecture na University College'' London je bil cilj Kunsthausa namerno provokativen, inovativen muzejski dizajn, saj je ponudil manj »institucionalni« pristop k organizaciji razstavnih prostorov ter uporabil nove materiale in proizvodne tehnike.<ref>{{Cite web|url=https://www.ucl.ac.uk/bartlett/architecture/research/kunsthaus-graz|title=Kunsthaus Graz|last=UCL|date=2016-12-06|website=The Bartlett School of Architecture|language=en|access-date=2018-12-20}}</ref> Stavba je primer arhitekture madežev in ima oblogo iz mavričnih modrih akrilnih plošč, ki služijo tudi kot fotovoltaične plošče.<ref name=":0">{{Cite web|url=https://inhabitat.com/austrias-blob-shaped-kunsthaus-graz-art-museum-generates-its-own-solar-power/|title=Austria's Blob-Shaped Kunsthaus Graz Art Museum Generates its Own Solar Power|date=21 April 2014 |language=en-US|access-date=2018-12-20}}</ref> Zaradi svoje oblike in kontrasta z okolico<ref name=":2">{{cite web|url=https://www.building.co.uk/focus/kunsthaus-graz-you-sexy-thing/1031297.article|title=Kunsthaus Graz: You sexy thing|last=Spring|first=Martin|date=2003-10-10 |website=Building|access-date=2018-12-20}}</ref> je znana kot »Prijazni vesoljec«.<ref name=":0" /> Stavba vključuje fasado ''Železne hiše'', železne konstrukcije, zgrajene leta 1848.<ref>[https://www.museum-joanneum.at/en/kunsthaus-graz/architecture "Kunsthaus Graz: Architecture"] Universalmuseum Joanneum. Retrieved 11 May 2022.</ref> == Koncept == Arhitektura, oblikovanje, novi mediji, internetna umetnost, film in fotografija so združeni pod eno streho. Kunsthaus Gradec je bil razvit kot institucija za prirejanje mednarodnih razstav multidisciplinarne, moderne in sodobne umetnosti od šestdesetih let prejšnjega stoletja do danes.<ref name=":1" /> Ne zbira umetnin, ne vzdržuje stalnih razstav in nima lastnega skladišča.<ref>{{Cite web|url=http://volumeproject.org/kunsthaus-graz-the-convention-of-an-alien-object/|title=Kunsthaus Graz. The convention of an alien object|last=Christof|first=Karin|website=Volume|language=en|access-date=2018-12-20}}</ref> Njegov izključni namen je predstavljanje in nabava sodobnih umetniških produkcij.<ref name=":2" /> Kot ustanovni direktor je bil Peter Pakesch odgovoren za usmeritev in program Kunsthausa med upravljanjem leta 2003 in koncem svojega direktoriranja v Universalmuseum Joanneum.<ref>{{Cite web|title=Pakesch Peter - Sommerakademie at Zentrum Paul Klee|url=http://www.sommerakademie.zpk.org/en/alumninominators/nominators/pakesch-peter.html|access-date=2021-01-20|website=www.sommerakademie.zpk.org}}</ref> == Fasada velikih pikslov == [[File:Kunsthaus-Graz-Nacht-Medienfassade.jpg|thumb|upright|Kunsthaus Gradec ponoči prikazuje fasado velikih pikslov medijev]] Fasada muzeja velikih pikslov (BIX) predstavlja edinstveno fuzijo arhitekture in novih medijev ter temelji na konceptu berlinskih arhitektov realies:united.<ref name=":3">{{Cite web|url=https://arcspace.com/feature/kunsthaus-graz/|title=Kunsthaus Graz|last=Arcspace|website=arcspace.com|language=en-GB|access-date=2018-12-20}}</ref> BIX, fuzija besed ''velik'' in ''piksli'', je akrilna steklena obloga vzhodne strani stavbe, ki jo sestavlja 930 fluorescentnih sijalk, katerih svetlost je mogoče individualno prilagajati. Fasada, ki se spreminja s hitrostjo 20 sličic na sekundo, se lahko uporablja kot veliko platno za filme in animacije v tako imenovani »komunikativni zaslonski koži«.<ref name=":3" /> Koncept fasade BIX je bil leta 2011 vpisan v stalno zbirko arhitekture in oblikovanja [[Muzej moderne umetnosti, New York|Muzeja moderne umetnosti]] (MoMA) v [[New York]]u.<ref>{{Cite web|url=https://www.archlighting.com/projects/bix-light-and-media-facade-added-to-momas-permanent-collection_o|title=BIX Light and Media Façade Added to Moma's Permanent Collection |website=archlighting.com|access-date=2018-12-20}}</ref> == Drugo == 1. maja 2011 je avstrijska pošta izdala znamko v spomin na ta objekt kot del serije stalnih znamk Kunsthäuser.<ref>{{Cite web|url=https://austria-forum.org/af/Wissenssammlungen/Briefmarken/2011/Kunsthaus_Graz|title=Kunsthaus Graz {{!}} 2011 {{!}} Briefmarken {{!}} Kunst und Kultur im Austria-Forum |website=austria-forum.org|access-date=2021-01-02}}</ref> Ob deseti obletnici Kunsthausa so Ingo J. Biermann, Fiene Scharp in Kai Miedendorp posneli kratki poldokumentarni film v stavbi in o njej. Film ''Astronavtova barka'' je bil zasnovan za razstavo ''Kultur:Stadt'', ki je potekala od marca do junija 2013 v Akademie der Künste (Berlin) in od julija do oktobra 2013 v Kunsthausu v Gradcu.<ref>{{Cite web|url=https://www.adk.de/de/projekte/2013/kulturstadt/blog.htm?we_objectID=32010|title=BUILDINGS TELL STORIES {{!}} Akademie der Künste, Berlin |website=adk.de|access-date=2021-01-02}}</ref> == Literatura == Cook, Peter & Fournier, Colin. Prijazen vesoljec: Ein Kunsthaus fur Graz. Založba Hatje Cantz. 30. september 2004. ISBN 3-7757-1350-6 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Kunsthaus Graz}} * {{Official|https://www.museum-joanneum.at/en/kunsthaus-graz}} * {{in lang|de}} [https://web.archive.org/web/20070110015440/http://gernot.xarch.at/kunsthaus_graz/ The geometry of the Kunsthaus Graz] * {{in lang|de}} [http://www.bix.at BIX Medienfassade] [[Kategorija:Ustanove v Gradcu]] [[Kategorija:Muzeji v Avstriji]] [[Kategorija:Moderna umetnost|Arhitektura]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2003]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2003]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Gradcu]] {{normativna kontrola}} hpe7kxsok80jx0j0bx6hvtr0auty5tv Simona Kopinšek 0 603387 6682779 2026-05-29T20:23:40Z Smrdokavrinahuhu 259737 Nič ni spremenjeno. 6682779 wikitext text/x-wiki Rojena 1981 v Celju, odraščala v vasi Donačka Gora. Po izobrazbi je stekloslikarka in vzgojiteljica predšolskih otrok. Od leta 2014 deluje kot samostojna ustvarjalka na področju kulture, piše pesmi, besedila za uglasbitev, zgodbe, scenarije, izdeluje zvočne knjige, nastopa kot poklicna performerka, pravljičarka. Objavlja v revijah za otroke in odrasle. Raziskuje pravljičarstvo, mitologijo in slovensko ljudsko izročilo, je tudi zbirateljica in zapisovalka le tega. Kot avtorica, urednica, kritičarka, novinarka je dolga leta sodelovala z RTV Slovenija in Regionalnim centrom Maribor. 4qex9fxv01kl8gqeiw4rexznmi48btv 1-oktakozanol 0 603388 6682780 2026-05-29T20:31:15Z AmazingFood 245846 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1192600436|1-Octacosanol]]« 6682780 wikitext text/x-wiki '''1-oktakozanol'''  (znan tudi kot ''n-'' oktakozanol) je nerazvejani [[Alifatska spojina|alifatski]] primarni maščobni alkohol z 28 ogljikovimi atomi, ki je pogost v epikutikularnih voskih rastlin. Nahaje se v listih mnogih vrst ''[[Evkalipt|evkaliptusa]]'', v večini [[Žito|žit]], [[Akacija|akaciji]], [[Grah|grahu]] in mnogih drugih rodovih [[Stročnice|stročnic]], včasih kot glavna sestavina voska. <ref name="Baker">EA Baker (1982) Chemistry and morphology of plant epicuticular waxes. pp. 139–165. ''In'' "The Plant Cuticle". edited by DF Cutler, KL Alvin and CE Price. Academic Press, London. {{ISBN|0-12-199920-3}}</ref> Oktakosanol se pojavlja tudi v pšeničnih kalčkih. <ref>{{Navedi splet|title=Octacosanol|website=Natural Products (Professional)|publisher=drugs.com|url=https://www.drugs.com/npp/octacosanol.html|quote=isolated from wheat germ oil or other plants|accessdate=9 July 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090603230755/http://www.drugs.com/npp/octacosanol.html|archivedate=3 June 2009}}</ref> == Kemizem == Oktakozanol je netopen v vodi, vendar dobro topen v [[Alkan|alkanih]] z nizko molekulsko maso in v [[Kloroform|kloroformu]]. == Biološki učinki == Oktakozanol je bil predmet različnih študij glede njegove potencialne koristi za bolnike s [[Parkinsonova bolezen|Parkinsonovo boleznijo]] <ref>{{Navedi časopis|last=Snider|first=SR|year=1984|title=Octacosanol in parkinsonism|journal=Annals of Neurology|volume=16|issue=6|pages=723|doi=10.1002/ana.410160615|pmid=6395790}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Wang|first=T|last2=Liu|first2=YY|last3=Wang|first3=X|last4=Yang|first4=N|last5=Zhu|first5=HB|last6=Zuo|first6=PP|year=2010|title=Protective effects of octacosanol on 6-hydroxydopamine-induced Parkinsonism in rats via regulation of ProNGF and NGF signaling|journal=Acta Pharmacologica Sinica|volume=31|issue=7|pages=765–74|doi=10.1038/aps.2010.69|pmc=4007727|pmid=20581854}}</ref>, zaviranja nastajanja [[Holesterol|holesterola]] <ref name="taylor">{{Navedi časopis|last=Taylor|first=Johanna C|last2=Rapport|first2=Lisa|last3=Lockwood|first3=G.Brian|year=2003|title=Octacosanol in human health|journal=Nutrition|volume=19|issue=2|pages=192–5|doi=10.1016/S0899-9007(02)00869-9|pmid=12591561}}</ref>, izboljšane fizične koncidije in zmanjšanje utrujenosti <ref>{{Navedi revijo|last=Zhou|first=Yaping|last2=Cao|first2=Fuliang|last3=Luo|first3=Feijun|last4=Lin|first4=Qinlu|date=2022-06|title=Octacosanol and health benefits: Biological functions and mechanisms of action|url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S2212429222000918|magazine=Food Bioscience|language=en|volume=47|pages=101632|doi=10.1016/j.fbio.2022.101632}}</ref>. == Reference == {{Sklici}} mfy1diuw7ka2rs54o4e1ykktotnxvem 6682781 6682780 2026-05-29T20:35:08Z AmazingFood 245846 Dodana tabela o kemijskih lastnostih 6682781 wikitext text/x-wiki {{Use dmy dates|date = Maj 2026}} {{chembox | ImageFile = 1-Octacosanol-folded.svg | ImageSize = 200px | OtherNames = ''n''-Oktakozano | PIN = Oktakozan-1-ol | Section1 = {{Chembox Identifiers | KEGG = C08387 | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | InChI = 1/C28H58O/c1-2-3-4-5-6-7-8-9-10-11-12-13-14-15-16-17-18-19-20-21-22-23-24-25-26-27-28-29/h29H,2-28H2,1H3 | InChIKey = CNNRPFQICPFDPO-UHFFFAOYAC | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C28H58O/c1-2-3-4-5-6-7-8-9-10-11-12-13-14-15-16-17-18-19-20-21-22-23-24-25-26-27-28-29/h29H,2-28H2,1H3 | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = CNNRPFQICPFDPO-UHFFFAOYSA-N | CASNo=557-61-9 | CASNo_Ref = {{cascite|changed|??}} | PubChem=68406 | SMILES = OCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCC | ChemSpiderID = 61689 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | UNII = 81I2215OVK | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | ChEBI = 28243 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | MeSHName=1-octacosanol }} | Section2 = {{Chembox Properties | C=28 | H=58 | O=1 | Appearance= | Density= | MeltingPtC=83 | BoilingPt= | Solubility= }} | Section3 = {{Chembox Hazards | MainHazards= | FlashPt= | AutoignitionPt = }} | Verifiedfields = changed | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 477208352 }} '''1-oktakozanol'''  (znan tudi kot ''n-'' oktakozanol) je nerazvejani [[Alifatska spojina|alifatski]] primarni maščobni alkohol z 28 ogljikovimi atomi, ki je pogost v epikutikularnih voskih rastlin. Nahaje se v listih mnogih vrst ''[[Evkalipt|evkaliptusa]]'', v večini [[Žito|žit]], [[Akacija|akaciji]], [[Grah|grahu]] in mnogih drugih rodovih [[Stročnice|stročnic]], včasih kot glavna sestavina voska. <ref name="Baker">EA Baker (1982) Chemistry and morphology of plant epicuticular waxes. pp. 139–165. ''In'' "The Plant Cuticle". edited by DF Cutler, KL Alvin and CE Price. Academic Press, London. {{ISBN|0-12-199920-3}}</ref> Oktakosanol se pojavlja tudi v pšeničnih kalčkih. <ref>{{Navedi splet|title=Octacosanol|website=Natural Products (Professional)|publisher=drugs.com|url=https://www.drugs.com/npp/octacosanol.html|quote=isolated from wheat germ oil or other plants|accessdate=9 July 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090603230755/http://www.drugs.com/npp/octacosanol.html|archivedate=3 June 2009}}</ref> == Kemizem == Oktakozanol je netopen v vodi, vendar dobro topen v [[Alkan|alkanih]] z nizko molekulsko maso in v [[Kloroform|kloroformu]]. == Biološki učinki == Oktakozanol je bil predmet različnih študij glede njegove potencialne koristi za bolnike s [[Parkinsonova bolezen|Parkinsonovo boleznijo]] <ref>{{Navedi časopis|last=Snider|first=SR|year=1984|title=Octacosanol in parkinsonism|journal=Annals of Neurology|volume=16|issue=6|pages=723|doi=10.1002/ana.410160615|pmid=6395790}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Wang|first=T|last2=Liu|first2=YY|last3=Wang|first3=X|last4=Yang|first4=N|last5=Zhu|first5=HB|last6=Zuo|first6=PP|year=2010|title=Protective effects of octacosanol on 6-hydroxydopamine-induced Parkinsonism in rats via regulation of ProNGF and NGF signaling|journal=Acta Pharmacologica Sinica|volume=31|issue=7|pages=765–74|doi=10.1038/aps.2010.69|pmc=4007727|pmid=20581854}}</ref>, zaviranja nastajanja [[Holesterol|holesterola]] <ref name="taylor">{{Navedi časopis|last=Taylor|first=Johanna C|last2=Rapport|first2=Lisa|last3=Lockwood|first3=G.Brian|year=2003|title=Octacosanol in human health|journal=Nutrition|volume=19|issue=2|pages=192–5|doi=10.1016/S0899-9007(02)00869-9|pmid=12591561}}</ref>, izboljšane fizične koncidije in zmanjšanje utrujenosti <ref>{{Navedi revijo|last=Zhou|first=Yaping|last2=Cao|first2=Fuliang|last3=Luo|first3=Feijun|last4=Lin|first4=Qinlu|date=2022-06|title=Octacosanol and health benefits: Biological functions and mechanisms of action|url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S2212429222000918|magazine=Food Bioscience|language=en|volume=47|pages=101632|doi=10.1016/j.fbio.2022.101632}}</ref>. == Reference == {{Sklici}} e1fhnpz7591zcif569007dyzb7p9em4 6682783 6682781 2026-05-29T20:38:38Z AmazingFood 245846 6682783 wikitext text/x-wiki {{Use dmy dates|date = Maj 2026}} {{chembox | ImageFile = 1-Octacosanol-folded.svg | ImageSize = 200px | OtherNames = ''n''-Oktakozano | PIN = Oktakozan-1-ol | Section1 = {{Chembox Identifiers | KEGG = C08387 | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | InChI = 1/C28H58O/c1-2-3-4-5-6-7-8-9-10-11-12-13-14-15-16-17-18-19-20-21-22-23-24-25-26-27-28-29/h29H,2-28H2,1H3 | InChIKey = CNNRPFQICPFDPO-UHFFFAOYAC | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C28H58O/c1-2-3-4-5-6-7-8-9-10-11-12-13-14-15-16-17-18-19-20-21-22-23-24-25-26-27-28-29/h29H,2-28H2,1H3 | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = CNNRPFQICPFDPO-UHFFFAOYSA-N | CASNo=557-61-9 | CASNo_Ref = {{cascite|changed|??}} | PubChem=68406 | SMILES = OCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCC | ChemSpiderID = 61689 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | UNII = 81I2215OVK | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | ChEBI = 28243 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | MeSHName=1-octacosanol }} | Section2 = {{Chembox Properties | C=28 | H=58 | O=1 | Appearance= | Density= | MeltingPtC=83 | BoilingPt= | Solubility= }} | Section3 = {{Chembox Hazards | MainHazards= | FlashPt= | AutoignitionPt = }} | Verifiedfields = changed | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 477208352 }} '''1-oktakozanol'''  (znan tudi kot ''n-'' oktakozanol) je nerazvejani [[Alifatska spojina|alifatski]] maščobni alkohol z 28 ogljikovimi atomi, ki je pogost v epikutikularnih voskih rastlin. Nahaje se v listih mnogih vrst ''[[Evkalipt|evkaliptusa]]'', v večini [[Žito|žit]], [[Akacija|akaciji]], [[Grah|grahu]] in mnogih drugih rodovih [[Stročnice|stročnic]], včasih kot glavna sestavina voska. <ref name="Baker">EA Baker (1982) Chemistry and morphology of plant epicuticular waxes. pp. 139–165. ''In'' "The Plant Cuticle". edited by DF Cutler, KL Alvin and CE Price. Academic Press, London. {{ISBN|0-12-199920-3}}</ref> Oktakozanol se pojavlja tudi v pšeničnih kalčkih. <ref>{{Navedi splet|title=Octacosanol|website=Natural Products (Professional)|publisher=drugs.com|url=https://www.drugs.com/npp/octacosanol.html|quote=isolated from wheat germ oil or other plants|accessdate=9 July 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090603230755/http://www.drugs.com/npp/octacosanol.html|archivedate=3 June 2009}}</ref> == Kemizem == Oktakozanol je netopen v vodi, vendar dobro topen v [[Alkan|alkanih]] z nizko molekulsko maso in v [[Kloroform|kloroformu]]. == Biološki učinki == Oktakozanol je bil predmet različnih študij glede njegove potencialne koristi za bolnike s [[Parkinsonova bolezen|Parkinsonovo boleznijo]] <ref>{{Navedi časopis|last=Snider|first=SR|year=1984|title=Octacosanol in parkinsonism|journal=Annals of Neurology|volume=16|issue=6|pages=723|doi=10.1002/ana.410160615|pmid=6395790}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Wang|first=T|last2=Liu|first2=YY|last3=Wang|first3=X|last4=Yang|first4=N|last5=Zhu|first5=HB|last6=Zuo|first6=PP|year=2010|title=Protective effects of octacosanol on 6-hydroxydopamine-induced Parkinsonism in rats via regulation of ProNGF and NGF signaling|journal=Acta Pharmacologica Sinica|volume=31|issue=7|pages=765–74|doi=10.1038/aps.2010.69|pmc=4007727|pmid=20581854}}</ref>, zaviranja nastajanja [[Holesterol|holesterola]] <ref name="taylor">{{Navedi časopis|last=Taylor|first=Johanna C|last2=Rapport|first2=Lisa|last3=Lockwood|first3=G.Brian|year=2003|title=Octacosanol in human health|journal=Nutrition|volume=19|issue=2|pages=192–5|doi=10.1016/S0899-9007(02)00869-9|pmid=12591561}}</ref>, izboljšane fizične koncidije in zmanjšanje utrujenosti <ref>{{Navedi revijo|last=Zhou|first=Yaping|last2=Cao|first2=Fuliang|last3=Luo|first3=Feijun|last4=Lin|first4=Qinlu|date=2022-06|title=Octacosanol and health benefits: Biological functions and mechanisms of action|url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S2212429222000918|magazine=Food Bioscience|language=en|volume=47|pages=101632|doi=10.1016/j.fbio.2022.101632}}</ref>. == Reference == {{Sklici}} irys0l63072y178n0nzzwofjdk803ke 6682785 6682783 2026-05-29T21:30:02Z Marko3 1829 6682785 wikitext text/x-wiki {{Use dmy dates|date = Maj 2026}} {{chembox | ImageFile = 1-Octacosanol-folded.svg | ImageSize = 200px | OtherNames = ''n''-Oktakozano | PIN = Oktakozan-1-ol | Section1 = {{Chembox Identifiers | KEGG = C08387 | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | InChI = 1/C28H58O/c1-2-3-4-5-6-7-8-9-10-11-12-13-14-15-16-17-18-19-20-21-22-23-24-25-26-27-28-29/h29H,2-28H2,1H3 | InChIKey = CNNRPFQICPFDPO-UHFFFAOYAC | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C28H58O/c1-2-3-4-5-6-7-8-9-10-11-12-13-14-15-16-17-18-19-20-21-22-23-24-25-26-27-28-29/h29H,2-28H2,1H3 | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = CNNRPFQICPFDPO-UHFFFAOYSA-N | CASNo=557-61-9 | CASNo_Ref = {{cascite|changed|??}} | PubChem=68406 | SMILES = OCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCC | ChemSpiderID = 61689 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | UNII = 81I2215OVK | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | ChEBI = 28243 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | MeSHName=1-octacosanol }} | Section2 = {{Chembox Properties | C=28 | H=58 | O=1 | Appearance= | Density= | MeltingPtC=83 | BoilingPt= | Solubility= }} | Section3 = {{Chembox Hazards | MainHazards= | FlashPt= | AutoignitionPt = }} | Verifiedfields = changed | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 477208352 }} '''1-oktakozanol'''  (znan tudi kot ''n-'' oktakozanol) je nerazvejani [[Alifatska spojina|alifatski]] maščobni alkohol z 28 ogljikovimi atomi, ki je pogost v epikutikularnih voskih rastlin. Nahaje se v listih mnogih vrst ''[[Evkalipt|evkaliptusa]]'', v večini [[Žito|žit]], [[Akacija|akaciji]], [[Grah|grahu]] in mnogih drugih rodovih [[Stročnice|stročnic]], včasih kot glavna sestavina voska. <ref name="Baker">EA Baker (1982) Chemistry and morphology of plant epicuticular waxes. pp. 139–165. ''In'' "The Plant Cuticle". edited by DF Cutler, KL Alvin and CE Price. Academic Press, London. {{ISBN|0-12-199920-3}}</ref> Oktakozanol se pojavlja tudi v pšeničnih kalčkih. <ref>{{Navedi splet|title=Octacosanol|website=Natural Products (Professional)|publisher=drugs.com|url=https://www.drugs.com/npp/octacosanol.html|quote=isolated from wheat germ oil or other plants|accessdate=9 July 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090603230755/http://www.drugs.com/npp/octacosanol.html|archivedate=3 June 2009}}</ref> == Kemizem == Oktakozanol je netopen v vodi, vendar dobro topen v [[Alkan|alkanih]] z nizko molekulsko maso in v [[Kloroform|kloroformu]]. == Biološki učinki == Oktakozanol je bil predmet različnih študij glede njegove potencialne koristi za bolnike s [[Parkinsonova bolezen|Parkinsonovo boleznijo]],<ref>{{Navedi časopis|last=Snider|first=SR|year=1984|title=Octacosanol in parkinsonism|journal=Annals of Neurology|volume=16|issue=6|pages=723|doi=10.1002/ana.410160615|pmid=6395790}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Wang|first=T|last2=Liu|first2=YY|last3=Wang|first3=X|last4=Yang|first4=N|last5=Zhu|first5=HB|last6=Zuo|first6=PP|year=2010|title=Protective effects of octacosanol on 6-hydroxydopamine-induced Parkinsonism in rats via regulation of ProNGF and NGF signaling|journal=Acta Pharmacologica Sinica|volume=31|issue=7|pages=765–74|doi=10.1038/aps.2010.69|pmc=4007727|pmid=20581854}}</ref> zaviranja nastajanja [[Holesterol|holesterola]],<ref name="taylor">{{Navedi časopis|last=Taylor|first=Johanna C|last2=Rapport|first2=Lisa|last3=Lockwood|first3=G.Brian|year=2003|title=Octacosanol in human health|journal=Nutrition|volume=19|issue=2|pages=192–5|doi=10.1016/S0899-9007(02)00869-9|pmid=12591561}}</ref> izboljšane fizične kondicije in zmanjšanje utrujenosti.<ref>{{Navedi revijo|last=Zhou|first=Yaping|last2=Cao|first2=Fuliang|last3=Luo|first3=Feijun|last4=Lin|first4=Qinlu|date=2022-06|title=Octacosanol and health benefits: Biological functions and mechanisms of action|url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S2212429222000918|magazine=Food Bioscience|language=en|volume=47|pages=101632|doi=10.1016/j.fbio.2022.101632}}</ref> == Reference == {{Sklici}} cgw1b0jj1okhin5cbla0o3m1mmnev4t 6682820 6682785 2026-05-30T06:01:38Z Yerpo 8417 ktgr 6682820 wikitext text/x-wiki {{chembox | ImageFile = 1-Octacosanol-folded.svg | ImageSize = 200px | OtherNames = ''n''-Oktakozano | PIN = Oktakozan-1-ol | Section1 = {{Chembox Identifiers | KEGG = C08387 | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | InChI = 1/C28H58O/c1-2-3-4-5-6-7-8-9-10-11-12-13-14-15-16-17-18-19-20-21-22-23-24-25-26-27-28-29/h29H,2-28H2,1H3 | InChIKey = CNNRPFQICPFDPO-UHFFFAOYAC | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C28H58O/c1-2-3-4-5-6-7-8-9-10-11-12-13-14-15-16-17-18-19-20-21-22-23-24-25-26-27-28-29/h29H,2-28H2,1H3 | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = CNNRPFQICPFDPO-UHFFFAOYSA-N | CASNo=557-61-9 | CASNo_Ref = {{cascite|changed|??}} | PubChem=68406 | SMILES = OCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCC | ChemSpiderID = 61689 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | UNII = 81I2215OVK | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | ChEBI = 28243 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | MeSHName=1-octacosanol }} | Section2 = {{Chembox Properties | C=28 | H=58 | O=1 | Appearance= | Density= | MeltingPtC=83 | BoilingPt= | Solubility= }} | Section3 = {{Chembox Hazards | MainHazards= | FlashPt= | AutoignitionPt = }} | Verifiedfields = changed | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 477208352 }} '''1-oktakozanol'''  (znan tudi kot ''n-'' oktakozanol) je nerazvejani [[Alifatska spojina|alifatski]] maščobni alkohol z 28 ogljikovimi atomi, ki je pogost v epikutikularnih voskih rastlin. Nahaje se v listih mnogih vrst ''[[Evkalipt|evkaliptusa]]'', v večini [[Žito|žit]], [[Akacija|akaciji]], [[Grah|grahu]] in mnogih drugih rodovih [[Stročnice|stročnic]], včasih kot glavna sestavina voska. <ref name="Baker">EA Baker (1982) Chemistry and morphology of plant epicuticular waxes. pp. 139–165. ''In'' "The Plant Cuticle". edited by DF Cutler, KL Alvin and CE Price. Academic Press, London. {{ISBN|0-12-199920-3}}</ref> Oktakozanol se pojavlja tudi v pšeničnih kalčkih. <ref>{{Navedi splet|title=Octacosanol|website=Natural Products (Professional)|publisher=drugs.com|url=https://www.drugs.com/npp/octacosanol.html|quote=isolated from wheat germ oil or other plants|accessdate=9 July 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090603230755/http://www.drugs.com/npp/octacosanol.html|archivedate=3 June 2009}}</ref> == Kemizem == Oktakozanol je netopen v vodi, vendar dobro topen v [[Alkan|alkanih]] z nizko molekulsko maso in v [[Kloroform|kloroformu]]. == Biološki učinki == Oktakozanol je bil predmet različnih študij glede njegove potencialne koristi za bolnike s [[Parkinsonova bolezen|Parkinsonovo boleznijo]],<ref>{{Navedi časopis|last=Snider|first=SR|year=1984|title=Octacosanol in parkinsonism|journal=Annals of Neurology|volume=16|issue=6|pages=723|doi=10.1002/ana.410160615|pmid=6395790}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Wang|first=T|last2=Liu|first2=YY|last3=Wang|first3=X|last4=Yang|first4=N|last5=Zhu|first5=HB|last6=Zuo|first6=PP|year=2010|title=Protective effects of octacosanol on 6-hydroxydopamine-induced Parkinsonism in rats via regulation of ProNGF and NGF signaling|journal=Acta Pharmacologica Sinica|volume=31|issue=7|pages=765–74|doi=10.1038/aps.2010.69|pmc=4007727|pmid=20581854}}</ref> zaviranja nastajanja [[Holesterol|holesterola]],<ref name="taylor">{{Navedi časopis|last=Taylor|first=Johanna C|last2=Rapport|first2=Lisa|last3=Lockwood|first3=G.Brian|year=2003|title=Octacosanol in human health|journal=Nutrition|volume=19|issue=2|pages=192–5|doi=10.1016/S0899-9007(02)00869-9|pmid=12591561}}</ref> izboljšane fizične kondicije in zmanjšanje utrujenosti.<ref>{{Navedi revijo|last=Zhou|first=Yaping|last2=Cao|first2=Fuliang|last3=Luo|first3=Feijun|last4=Lin|first4=Qinlu|date=2022-06|title=Octacosanol and health benefits: Biological functions and mechanisms of action|url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S2212429222000918|magazine=Food Bioscience|language=en|volume=47|pages=101632|doi=10.1016/j.fbio.2022.101632}}</ref> == Reference == {{Sklici}} [[Kategorija:Alkoholi]] jvj07cmgjnqrnhoufjfc3raf9znftvd Nina Strnad 0 603390 6682825 2026-05-30T07:13:12Z Marko3 1829 V delu 6682825 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Nina Strnad | Background = solo_singer | Alias = | Origin = | Instrument = [[vokal]] | Genre = [[pop glasba|pop]], [[jazz]] | Occupation = | Years_active = 2005−danes | Label = | Associated_acts = | URL = <!-- WD --> }} '''Nina Strnad''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]], * [[1987]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/203970/nina-strnad-pevka-ki-svoj-glas-zivi|title=Nina Strnad, pevka, ki svoj glas živi|date=30. 12. 2020|accessdate=30. 5. 2026|website=www.mladina.si}}</ref> [[Ljubljana]]. Slovenskemu občinstvu se je predstavila s sodelovanjem v drugi sezone oddaje [[Bitka talentov (2. sezona)|Bitka talentov]] leta 2005, kjer se je uvrstila v finale ter se na koncu z [[Nina Pušlar|Nino Pušlar]] potegovala za zmago. Zmagala je Nina Pušlar. Nina Strnad se je po finalu Bitke talentov posvetila džezu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/video-omar-anzej-nina-eva-sloveniji-jih-je-predstavil-mario/259094|title=Omar, Anžej, Nina, Eva - Sloveniji jih je predstavil Mario|date=7. 6. 2011|accessdate=30. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> V svoji glasbeni karieri je sodelovala je z znanimi ustvarjalci slovenske glasbe, kot so [[Mojmir Sepe]], [[Elza Budau]], [[Jure Robežnik]] in [[Janez Gregorc]]. Nastopila je tudi z znanimi ustvarjalci z mednarodne glasbene scene, kot so z grammyjem nagrajeni [[Michael Abene]], vokalna zasedba [[The New York Voices]] in filmski skladatelj [[Michael Legrand]]. ==Sklici== {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Strnad, Nina}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Tekmovalci Bitke talentov]] enyl7asvx240jj0vjgmcy2k1bz330ve 6682827 6682825 2026-05-30T07:23:28Z Marko3 1829 6682827 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Nina Strnad | Background = solo_singer | Alias = | Origin = | Instrument = [[vokal]] | Genre = [[pop glasba|pop]], [[jazz]] | Occupation = | Years_active = 2005−danes | Label = | Associated_acts = | URL = <!-- WD --> }} '''Nina Strnad''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]], * [[1987]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/203970/nina-strnad-pevka-ki-svoj-glas-zivi|title=Nina Strnad, pevka, ki svoj glas živi|date=30. 12. 2020|accessdate=30. 5. 2026|website=www.mladina.si}}</ref> [[Ljubljana]]. == Zgodnje življenje in izobraževanje == Obiskovala je [[Gimnazija Vič|Gimnazijo Vič]] v Ljubljani, nato se pa vpisala na [[Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana|Srednjo glasbeno in baletno šolo Ljubljana]] in vzporedno še na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomsko fakulteto]]. Kasneje je študirala na William Paterson University v New Jerseyu ter opravila en semester šolanja na New School for Jazz and Contemporary Music v New Yorku.<ref>{{Navedi splet|url=https://onaplus.delo.si/intervju/nina-strnad-otrok-ne-bi-zelela-vzgajati-v-ameriki/|title=Nina Strnad: Otrok ne bi želela vzgajati v Ameriki|date=15. 6. 2022|accessdate=30. 5. 2026|website=www.onaplus.delo.si}}</ref> == Glasbena kariera == Slovenskemu občinstvu se je predstavila s sodelovanjem v drugi sezone oddaje [[Bitka talentov (2. sezona)|Bitka talentov]] leta 2005, kjer se je uvrstila v finale ter se na koncu z [[Nina Pušlar|Nino Pušlar]] potegovala za zmago. Zmagala je Nina Pušlar. Nina Strnad se je po finalu Bitke talentov posvetila džezu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/video-omar-anzej-nina-eva-sloveniji-jih-je-predstavil-mario/259094|title=Omar, Anžej, Nina, Eva - Sloveniji jih je predstavil Mario|date=7. 6. 2011|accessdate=30. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> V svoji glasbeni karieri je sodelovala je z znanimi ustvarjalci slovenske glasbe, kot so [[Mojmir Sepe]], [[Elza Budau]], [[Jure Robežnik]] in [[Janez Gregorc]]. Nastopila je tudi z znanimi ustvarjalci z mednarodne glasbene scene, kot so z grammyjem nagrajeni [[Michael Abene]], vokalna zasedba [[The New York Voices]] in filmski skladatelj [[Michael Legrand]]. ==Sklici== {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Strnad, Nina}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Tekmovalci Bitke talentov]] st05yv61mxfz8nzh3a2aejxa6lrn7z5 6682828 6682827 2026-05-30T07:24:08Z Marko3 1829 /* Glasbena kariera */ 6682828 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Nina Strnad | Background = solo_singer | Alias = | Origin = | Instrument = [[vokal]] | Genre = [[pop glasba|pop]], [[jazz]] | Occupation = | Years_active = 2005−danes | Label = | Associated_acts = | URL = <!-- WD --> }} '''Nina Strnad''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]], * [[1987]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/203970/nina-strnad-pevka-ki-svoj-glas-zivi|title=Nina Strnad, pevka, ki svoj glas živi|date=30. 12. 2020|accessdate=30. 5. 2026|website=www.mladina.si}}</ref> [[Ljubljana]]. == Zgodnje življenje in izobraževanje == Obiskovala je [[Gimnazija Vič|Gimnazijo Vič]] v Ljubljani, nato se pa vpisala na [[Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana|Srednjo glasbeno in baletno šolo Ljubljana]] in vzporedno še na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomsko fakulteto]]. Kasneje je študirala na William Paterson University v New Jerseyu ter opravila en semester šolanja na New School for Jazz and Contemporary Music v New Yorku.<ref>{{Navedi splet|url=https://onaplus.delo.si/intervju/nina-strnad-otrok-ne-bi-zelela-vzgajati-v-ameriki/|title=Nina Strnad: Otrok ne bi želela vzgajati v Ameriki|date=15. 6. 2022|accessdate=30. 5. 2026|website=www.onaplus.delo.si}}</ref> == Glasbena kariera == Slovenskemu občinstvu se je predstavila s sodelovanjem v drugi sezone oddaje [[Bitka talentov (2. sezona)|Bitka talentov]] leta 2005, kjer se je uvrstila v finale ter se na koncu z [[Nina Pušlar|Nino Pušlar]] potegovala za zmago. Zmagala je Nina Pušlar. Nina Strnad se je po finalu Bitke talentov posvetila džezu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/video-omar-anzej-nina-eva-sloveniji-jih-je-predstavil-mario/259094|title=Omar, Anžej, Nina, Eva - Sloveniji jih je predstavil Mario|date=7. 6. 2011|accessdate=30. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> V svoji glasbeni karieri je sodelovala z znanimi ustvarjalci slovenske glasbe, kot so [[Mojmir Sepe]], [[Elza Budau]], [[Jure Robežnik]] in [[Janez Gregorc]]. Nastopila je tudi z znanimi ustvarjalci z mednarodne glasbene scene, kot so z grammyjem nagrajeni [[Michael Abene]], vokalna zasedba [[The New York Voices]] in filmski skladatelj [[Michael Legrand]]. ==Sklici== {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Strnad, Nina}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Tekmovalci Bitke talentov]] aftl7fpckwubx1fgxmm2sc6m7f0hary 6682842 6682828 2026-05-30T08:09:08Z Marko3 1829 6682842 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Nina Strnad | Background = solo_singer | Alias = | Origin = | Instrument = [[vokal]] | Genre = [[pop glasba|pop]], [[jazz]] | Occupation = | Years_active = 2005−danes | Label = | Associated_acts = | URL = <!-- WD --> }} '''Nina Strnad''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]], * [[1987]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/203970/nina-strnad-pevka-ki-svoj-glas-zivi|title=Nina Strnad, pevka, ki svoj glas živi|date=30. 12. 2020|accessdate=30. 5. 2026|website=www.mladina.si}}</ref> [[Ljubljana]]. == Zgodnje življenje in izobraževanje == Obiskovala je [[Gimnazija Vič|Gimnazijo Vič]] v Ljubljani, nato se pa vpisala na [[Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana|Srednjo glasbeno in baletno šolo Ljubljana]] in vzporedno še na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomsko fakulteto]]. Kasneje je študirala na William Paterson University v New Jerseyu ter opravila en semester šolanja na New School for Jazz and Contemporary Music v New Yorku.<ref>{{Navedi splet|url=https://onaplus.delo.si/intervju/nina-strnad-otrok-ne-bi-zelela-vzgajati-v-ameriki/|title=Nina Strnad: Otrok ne bi želela vzgajati v Ameriki|date=15. 6. 2022|accessdate=30. 5. 2026|website=www.onaplus.delo.si}}</ref> Na Konservatoriju za glasbo v Celovcu je končala študij [[Glasbena pedagogika|glasbene pedagogike]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://zkp.rtvslo.si/sl/Zabavna_glasba/NINA_STRNAD__BIG_BAND_RTV_SLOVENIJA_DIRIGENT_LENART_KRECIC_TRENUTKI_Z_JOZETOm_PRIVSKOM_3/|title=Nina Strnad|accessdate=30. 5. 2026|website=www.zkp.rtvslo.si}}</ref> == Glasbena kariera == Slovenskemu občinstvu se je predstavila s sodelovanjem v drugi sezone oddaje [[Bitka talentov (2. sezona)|Bitka talentov]] leta 2005, kjer se je uvrstila v finale ter se na koncu z [[Nina Pušlar|Nino Pušlar]] potegovala za zmago. Zmagala je Nina Pušlar. Nina Strnad se je po finalu Bitke talentov posvetila džezu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/video-omar-anzej-nina-eva-sloveniji-jih-je-predstavil-mario/259094|title=Omar, Anžej, Nina, Eva - Sloveniji jih je predstavil Mario|date=7. 6. 2011|accessdate=30. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> V svoji glasbeni karieri je sodelovala z znanimi ustvarjalci slovenske glasbe, kot so [[Mojmir Sepe]], [[Elza Budau]], [[Jure Robežnik]] in [[Janez Gregorc]]. Nastopila je tudi z znanimi ustvarjalci z mednarodne glasbene scene, kot so z grammyjem nagrajeni [[Michael Abene]], vokalna zasedba [[The New York Voices]] in filmski skladatelj [[Michael Legrand]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/nina-strnad-zdruzila-moci-z-vrhunskimi-glasbeniki.html|title=Nina Strnad združila moči z vrhunskimi glasbeniki|date=23. 3. 2026|accessdate=30. 5. 2026|website=www.24ur.com}}</ref> Leta 2016 je izdala album ''V luči življenja: zgodbe slovenske popevke'' z izbranimi skladbami šestih avtorjev. Pogosto sodeluje z [[Big Band RTV Slovenija|Big Bandom RTV Slovenija]] ter je stalna gostja festivalov, koncertnih ciklusov in prireditev, ki se posvečajo zlatim letom [[Slovenska popevka|slovenske popevke]].<ref name=":0" /> ==Sklici== {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Strnad, Nina}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Tekmovalci Bitke talentov]] 9c4zpnkhmo1yrrg9h1qhbuma86lozra 6682845 6682842 2026-05-30T08:15:38Z Marko3 1829 6682845 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Nina Strnad | Background = solo_singer | Alias = | Origin = | Instrument = [[vokal]] | Genre = [[pop glasba|pop]], [[jazz]] | Occupation = | Years_active = 2005−danes | Label = | Associated_acts = | URL = <!-- WD --> }} '''Nina Strnad''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]], * [[1987]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/203970/nina-strnad-pevka-ki-svoj-glas-zivi|title=Nina Strnad, pevka, ki svoj glas živi|date=30. 12. 2020|accessdate=30. 5. 2026|website=www.mladina.si}}</ref> [[Ljubljana]]. == Zgodnje življenje in izobraževanje == Obiskovala je [[Gimnazija Vič|Gimnazijo Vič]] v Ljubljani, nato se pa vpisala na [[Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana|Srednjo glasbeno in baletno šolo Ljubljana]] in vzporedno še na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomsko fakulteto]]. Kasneje je študirala na William Paterson University v New Jerseyu ter opravila en semester šolanja na New School for Jazz and Contemporary Music v New Yorku.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://onaplus.delo.si/intervju/nina-strnad-otrok-ne-bi-zelela-vzgajati-v-ameriki/|title=Nina Strnad: Otrok ne bi želela vzgajati v Ameriki|date=15. 6. 2022|accessdate=30. 5. 2026|website=www.onaplus.delo.si}}</ref> Na Konservatoriju za glasbo v Celovcu je končala študij [[Glasbena pedagogika|glasbene pedagogike]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://zkp.rtvslo.si/sl/Zabavna_glasba/NINA_STRNAD__BIG_BAND_RTV_SLOVENIJA_DIRIGENT_LENART_KRECIC_TRENUTKI_Z_JOZETOm_PRIVSKOM_3/|title=Nina Strnad|accessdate=30. 5. 2026|website=www.zkp.rtvslo.si}}</ref> == Glasbena kariera == Slovenskemu občinstvu se je predstavila s sodelovanjem v drugi sezone oddaje [[Bitka talentov (2. sezona)|Bitka talentov]] leta 2005, kjer se je uvrstila v finale ter se na koncu z [[Nina Pušlar|Nino Pušlar]] potegovala za zmago. Zmagala je Nina Pušlar. Nina Strnad se je po finalu Bitke talentov posvetila džezu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/video-omar-anzej-nina-eva-sloveniji-jih-je-predstavil-mario/259094|title=Omar, Anžej, Nina, Eva - Sloveniji jih je predstavil Mario|date=7. 6. 2011|accessdate=30. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> V svoji glasbeni karieri je sodelovala z znanimi ustvarjalci slovenske glasbe, kot so [[Mojmir Sepe]], [[Elza Budau]], [[Jure Robežnik]] in [[Janez Gregorc]]. Nastopila je tudi z znanimi ustvarjalci z mednarodne glasbene scene, kot so z grammyjem nagrajeni [[Michael Abene]], vokalna zasedba [[The New York Voices]] in filmski skladatelj [[Michael Legrand]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/nina-strnad-zdruzila-moci-z-vrhunskimi-glasbeniki.html|title=Nina Strnad združila moči z vrhunskimi glasbeniki|date=23. 3. 2026|accessdate=30. 5. 2026|website=www.24ur.com}}</ref> Leta 2016 je izdala album ''V luči življenja: zgodbe slovenske popevke'' z izbranimi skladbami šestih avtorjev. Pogosto sodeluje z [[Big Band RTV Slovenija|Big Bandom RTV Slovenija]] ter je stalna gostja festivalov, koncertnih ciklusov in prireditev, ki se posvečajo zlatim letom [[Slovenska popevka|slovenske popevke]].<ref name=":0" /> == Zasebno življenje == Njen oče, [[Tone Strnad]], je ustanovitelj slovenskega farmacevtskega podjetja [[Medis]]. Ima dve sestri.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.finance.si/manager/kako-dalec-padejo-jabolka-od-drevesa/a/8350527|title=Kako daleč padejo jabolka od drevesa|date=6. 11. 2013|accessdate=30. 5. 2026|website=www.finance.si}}</ref> Živi s partnerjem in ima dva otroka.<ref name=":1" /> ==Sklici== {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Strnad, Nina}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Tekmovalci Bitke talentov]] ema9usd73wnudf503vd1bc0ududwb6m 6682846 6682845 2026-05-30T08:16:28Z Marko3 1829 6682846 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Nina Strnad | Background = solo_singer | Alias = | Origin = | Instrument = [[vokal]] | Genre = [[pop glasba|pop]], [[jazz]] | Occupation = | Years_active = 2005−danes | Label = | Associated_acts = | URL = <!-- WD --> }} '''Nina Strnad''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]], * [[1987]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/203970/nina-strnad-pevka-ki-svoj-glas-zivi|title=Nina Strnad, pevka, ki svoj glas živi|date=30. 12. 2020|accessdate=30. 5. 2026|website=www.mladina.si}}</ref> [[Ljubljana]]. == Zgodnje življenje in izobraževanje == Obiskovala je [[Gimnazija Vič|Gimnazijo Vič]] v Ljubljani, nato se pa vpisala na [[Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana|Srednjo glasbeno in baletno šolo Ljubljana]] in vzporedno še na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomsko fakulteto]]. Kasneje je študirala na William Paterson University v New Jerseyu ter opravila en semester šolanja na New School for Jazz and Contemporary Music v New Yorku.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://onaplus.delo.si/intervju/nina-strnad-otrok-ne-bi-zelela-vzgajati-v-ameriki/|title=Nina Strnad: Otrok ne bi želela vzgajati v Ameriki|date=15. 6. 2022|accessdate=30. 5. 2026|website=www.onaplus.delo.si}}</ref> Na Konservatoriju za glasbo v Celovcu je končala študij [[Glasbena pedagogika|glasbene pedagogike]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://zkp.rtvslo.si/sl/Zabavna_glasba/NINA_STRNAD__BIG_BAND_RTV_SLOVENIJA_DIRIGENT_LENART_KRECIC_TRENUTKI_Z_JOZETOm_PRIVSKOM_3/|title=Nina Strnad|accessdate=30. 5. 2026|website=www.zkp.rtvslo.si}}</ref> == Glasbena kariera == Slovenskemu občinstvu se je predstavila s sodelovanjem v drugi sezone oddaje [[Bitka talentov (2. sezona)|Bitka talentov]] leta 2005, kjer se je uvrstila v finale ter se na koncu z [[Nina Pušlar|Nino Pušlar]] potegovala za zmago. Zmagala je Nina Pušlar. Nina Strnad se je po finalu Bitke talentov posvetila džezu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/video-omar-anzej-nina-eva-sloveniji-jih-je-predstavil-mario/259094|title=Omar, Anžej, Nina, Eva - Sloveniji jih je predstavil Mario|date=7. 6. 2011|accessdate=30. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> V svoji glasbeni karieri je sodelovala z znanimi ustvarjalci slovenske glasbe, kot so [[Mojmir Sepe]], [[Elza Budau]], [[Jure Robežnik]] in [[Janez Gregorc]]. Nastopila je tudi z znanimi ustvarjalci z mednarodne glasbene scene, kot so z grammyjem nagrajeni [[Michael Abene]], vokalna zasedba [[The New York Voices]] in filmski skladatelj [[Michael Legrand]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/nina-strnad-zdruzila-moci-z-vrhunskimi-glasbeniki.html|title=Nina Strnad združila moči z vrhunskimi glasbeniki|date=23. 3. 2026|accessdate=30. 5. 2026|website=www.24ur.com}}</ref> Leta 2016 je izdala album ''V luči življenja: zgodbe slovenske popevke'' z izbranimi skladbami šestih avtorjev. Pogosto sodeluje z [[Big Band RTV Slovenija|Big Bandom RTV Slovenija]] ter je stalna gostja festivalov, koncertnih ciklusov in prireditev, ki se posvečajo zlatim letom [[Slovenska popevka|slovenske popevke]].<ref name=":0" /> == Zasebno življenje == Njen oče, [[Tone Strnad]], je ustanovitelj slovenskega farmacevtskega podjetja [[Medis]]. Ima dve sestri.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.finance.si/manager/kako-dalec-padejo-jabolka-od-drevesa/a/8350527|title=Kako daleč padejo jabolka od drevesa|date=6. 11. 2013|accessdate=30. 5. 2026|website=www.finance.si}}</ref> Živi s partnerjem in ima dva otroka.<ref name=":1" /> ==Sklici== {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Strnad, Nina}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Tekmovalci Bitke talentov]] npjnrzs1e6fr2c2rcbcm430can5se9j Cerkev Matere božje, Brugge 0 603392 6682839 2026-05-30T07:58:46Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Cerkev Matere božje, Brugge]] na [[Cerkev Matere Božje, Brugge]]: Napačno črkovan naslov 6682839 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cerkev Matere Božje, Brugge]] emg3eismx69scxpl709k7svgwkn0bnv Cerkev sv. Urbana, Godovič 0 603393 6682862 2026-05-30T09:16:51Z A09 188929 n ob 500. obletnici prve omembe, v delu 6682862 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox church | name = Cerkev sv. Urbana | image = Godovic Slovenia - church.jpg | pushpin map = Slovenija | coordinates = <!-- {{Koord novi}} ali wikipodatki --> | osgraw = <!-- TEXT --> | osgridref = <!-- {{gbmappingsmall| TEXT}} --> | location = [[Godovič]] | country = {{SLO}} | languages = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev]] | previous denomination = | tradition = | religious institute = <!-- Can be substituted with 'religious order'--> | website = {{URL|https://zupnija-godovic.rkc.si/cerkev-sv-urbana/|Domača župnijska stran}} | founded date = 1656 | dedication = [[sv. Urban]] | events = 1526 (prva omemba) | functional status = [[župnijska cerkev]] | heritage designation = [[nepremični spomenik lokalnega pomena]] | designated date = 9. januar 1998 | style = [[klasicizem]] | height = 8,6 m | floor count = 3 | floor area = 213 m<sup>2</sup> | spire quantity = 1 | materials = kamen | parish = [[župnija Godovič]] | deanery = [[dekanija Idrija - Cerkno]] | diocese = [[škofija Koper]] | embedded = {{Infopolje RKD |ime = Godovič - Cerkev sv. Urbana |rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 1. november 2008 | refšt=1-03651 | občina = Idrija <!--predvsem za namene kategorizacije--> |embed=yes }} }} '''Cerkev sv. Urbana''' je klasicistična [[župnijska cerkev]] na gričku v središču [[Godovič]]a. Posvečena je [[sv. Urban|svetemu Urbanu]]. Poleg cerkve je tudi vaško pokopališče. ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Godovič]] [[Kategorija:Župnija Godovič]] [[Kategorija:Cerkve svetega Urbana]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1656]] 85paunigpp9jk09llbo6o7gnu0gr2te 6682873 6682862 2026-05-30T09:47:35Z A09 188929 + 6682873 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev sv. Urbana | image = Godovic Slovenia - church.jpg | pushpin map = Slovenija | coordinates = <!-- {{Koord novi}} ali wikipodatki --> | osgraw = <!-- TEXT --> | osgridref = <!-- {{gbmappingsmall| TEXT}} --> | location = [[Godovič]] | country = {{SLO}} | languages = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev]] | website = {{URL|https://zupnija-godovic.rkc.si/cerkev-sv-urbana/|Domača župnijska stran}} | founded date = 1756 | dedication = [[sv. Urban]] | events = 1526 (prva omemba) | functional status = [[župnijska cerkev]] | heritage designation = [[nepremični spomenik lokalnega pomena]] | designated date = 9. januar 1998 | style = [[barok]] | height = 8,6 m | floor count = 3 | floor area = 213 m<sup>2</sup> | spire quantity = 1 | materials = kamen | parish = [[župnija Godovič]] | deanery = [[dekanija Idrija - Cerkno]] | diocese = [[škofija Koper]] | embedded = {{Infopolje RKD |ime = Godovič - Cerkev sv. Urbana |rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 1. november 2008 | refšt=1-03651 | občina = Idrija <!--predvsem za namene kategorizacije--> |embed=yes }} }} '''Cerkev sv. Urbana''' je baročna [[župnijska cerkev]] na gričku v središču [[Godovič]]a. Posvečena je [[sv. Urban|svetemu Urbanu]], zavetniku vinogradnikov, saj so skozi kraj tekom zgodovine pogosto tovorili vino s slovenske obale in Tržaškega. Poleg cerkve je vaško pokopališče. Na mestu današnje cerkve, ki je bila sicer večkrat na novo pozidana, je sprva stala kapela sv. Urbana, kasneje pa so z večanjem naselja postavili manjšo gotsko cerkev z istim patrocinijem, od katere je ohranjen [[sklepnik]]. Cerkev je v kontekstu popisa sakralnih objektov zaradi [[turški vpadi|turških vpadov]] prvič omenjena leta 1526 kot podružnica vrhniške župnije. Cerkvenoupravno je cerkev najprej pripadala [[župnija Ljubljana - Sv. Peter|ljubljanski šentpetrski pražupniji]], po ustanovitvi vrhniške župnije leta 1318 pa je Godovič postal vrhniška podružnica. Prva omemba godoviškega [[kaplan]]a sega v leto 1679, od leta 1708 pa je bil tod stalno naseljen tudi [[vikar]]. Kasneje je cerkev in njene takratne tri oltarje – poleg oltarja sv. Urbana še oltar [[sveti Sebastijan|sv. Sebastijana]] in Marijino kapelo – omenil tudi [[Janez Vajkard Valvasor]] v svoji polihistorski ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]''. Cerkev je bila tekom zgodovine s preostankom vasi dvakrat uničena v požarih 26. avgusta 1737 in 12. decembra 1749, še tretjič pa je bila poškodovana med požarom peči leta 1990. Leta 1753 se je cerkvi porušil zvonik, zatem pa je bila celotna cerkev do leta 1756 na novo pozidana. To obeležuje tudi [[kronogram]] {{malekapit|Magno Deo & sanCto Vrbano pontIfIcI proprIo sangVIne pVrpVrato e tVrrIs rVIna resVrreXIt}}.<ref>{{Navedi splet|title=Cerkev Sv. Urbana – Župnija Godovič|url=https://zupnija-godovic.rkc.si/cerkev-sv-urbana/|accessdate=2026-05-30|language=sl-SI}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Godovič]] [[Kategorija:Župnija Godovič]] [[Kategorija:Cerkve svetega Urbana]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1656]] 7vv0e7jr25tfufy2k3emv5g11yvpl1j Kategorija:Otoki Romunije 14 603394 6682884 2026-05-30T10:09:17Z Janezdrilc 3152 N 6682884 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Geografija Romunije]] [[Kategorija:Otoki po državah|Romunija]] 53l8hlq2w8690cy8rgv0m1skgaa3y0f Kategorija:Nekdanji otoki 14 603395 6682885 2026-05-30T10:12:11Z Janezdrilc 3152 N 6682885 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Otoki]] [[Kategorija:Nekdanji kraji]] 8jvpy0rxled6m6csjxf7bg0nj7d9x1b 6682886 6682885 2026-05-30T10:13:13Z Janezdrilc 3152 nov sortirni ključ za [[Kategorija:Nekdanji kraji]]: "Otoki" s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682886 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Otoki]] [[Kategorija:Nekdanji kraji|Otoki]] oguw63wvdk3lkgp62cahs2kw0ka94hm Kategorija:Župnija Hrastnik 14 603396 6682889 2026-05-30T10:43:53Z Janezdrilc 3152 N 6682889 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Hrastnik]] [[Kategorija:Dekanija Laško]] [[Kategorija:Hrastnik]] e3965h9yc4gdna7icpavanly0ee6i74 Allande 0 603397 6682901 2026-05-30T11:38:11Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Allande */ 6682901 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Allande / Ayande | native_name = {{unbulleted list|item_style=font-size:90%;| {{native name|es|Allande|italics=no}}<br />{{native name|ast|Ayande|italics=no}}}} | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = PA120077-Pola de Allande.jpg | image_caption = | image_flag = Bandera de Allande.svg | image_shield = Escudo de Allande.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Narcea | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Allande | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = José Antonio Mesa Pieiga | area_magnitude = | area_total_km2 = 342,24 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1506 | population_footnotes = <ref>[https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 Instituto Nacional de Estadística</ref> | population_total = | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|16|20|N|6|36|32|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 1416 | website = https://www.allande.es/ | footnotes = }} '''Allande''' ([[asturijščina|asturijsko]] in [[eonavščina|eonavsko]] ''Ayande'') je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]], blizu meje [[Galicija (Španija)|Galicije]]. Je 10 km zahodno od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na [[Villayón]], na jugu na [[Cangas del Narcea]] in [[Ibias]], na zahodu na [[Illano]], [[Pesoz]], [[Grandas de Salime]] in [[Negueira de Muñiz]], na vzhodu pa na [[Tineo]]. Območje je večinoma naravovarstveno zaščiteno, ker se nahajajo tukaj stari gozdovi, kjer rastejo več sto let stare [[Tisa (rod)|tise]] in [[Hrast plutovec|hrastovi plutovci]]. == Zgodovina == Arheologi so odkrili sledi [[neolitik|neolitičnih]] skupnosti in ruševine megalitičnih kultur. Območje je bilo del t. i. [[Kultura Castro|kulture Castro]], ko so nastala stalna naselja, ki so bila ohranjena v [[bronasta doba|bronasti]] in [[železna doba|železni dobi]], dokler so jih osvojili [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]]. Rimljani so začeli izkop zlata. Kameni in zemlja, ki so bili izkopani iz rudnikov, še danes določajo podobo pokrajine. Po rimski oblasti so [[Svebi]] in [[Vizigoti]] obvladovali območje. Od 11. stoletja so različni samostani posedovali zemljišča okrog Allandeja. Kralj Kastilije Ferdinand IV. je večkrat uporabljal ta zemljišča kot sredstvo za barantanje, da bi odkupil zvestobo svojih podložnikov, čeprav so prebivalci Allandeja in njegove okolice ugovarjali proti kraljevemu izkoriščanju. Kljub temu so se zemljišča nenehno podajala med različnimi [[Španci|španskimi]] plemiči in ni bilo vedno zagotovljeno zastopstvo občine v asturijskem deželnem zboru. V novejših obdobjih niso bile večje spremembe in je bila občina zaostala poljedelska pokrajina, kjer so bila ohranjena stara [[fevdalizem|feudalna]] razmerja. V času [[španska vojna za neodvisnost|španske vojne za neodvisnost]] so [[Francozi]] zasedli Allande in njegovo okolico. Po vojni se je kmalu razvijala železarska industrija. [[Španska državljanska vojna]] je komaj prizadevala Allande, ker so bili zelo redki spopadi v okolici. V 50. 20. stoletja zaradi gradnje akumulacijskega jezera v Salimeju se je več naselij izpraznilo. Veliko ljudi se je izselilo v večja mesta, druge [[Evropa|evropske]] države in [[Amerika|Ameriko]]. Danes je največji problem občine staranje prebivalstva. == Geografija == Allande leži na gorskem območju, kjer je veliko skal. Tukaj se nahaja več zaprtih gorskih verig v smeri iz severovzhoda proti jugozahodu. Ena mej občine je reka Navia. Tukaj so rokavi reke Oro: Cereza, Trabaces, Valledor in Carondio. Na gorah je podnebje soparno in hladno, medtem ko v dolinah zmerno. == Gospodarstvo == Danes poljedelstvo, ki je navadna gospodarska panoga, propada, zato upada obseg pašnikov in njiv. Allande in okolica sta ena najbolj nerazvitih regij Asturije. == Kultura == V lokalnih muzejih v Allandeju hranijo veliko spominov starih obdobij (kulture Castro, rimske oblasti in srednjega veka). Ima veliko cerkev kot cerkev Device Marije v Celónu ali cerkev Sv. Andraža v Poli de Allande. V 14. stoletju je bila zgrajena palača Cienfuegos. Drugi znamenitosti sta stolp San Emilliano in stolp Sv. Martina iz 16. stoletja. Leta 1907 je bila zgrajena mestna hiša v Poli v [[klasicizem|klasicističnem]] slogu. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|last=Molina Salido |first=Juana |author-link= |year=2018 |title=From the Archaeological Record to Virtual Reconstruction : The Application of Information Technologies at an Iron Age Fortified Settlement (San Chuis Hillfort, Allande, Asturias, Spain) |location= |publisher=Archaeopress Publishing Limited |cobiss= |isbn=978-1784918750 }} == Zunanje povezave == {{Commons|Allande}} * {{navedi novice| url=https://www.turismoasturias.es/descubre/donde-ir/municipios/allande |title=Allande |work=Turismo Asturias |date= |accessdate=30.5.2026 |language=es}} * {{navedi novice| url=https://facc.info/allande/ |title=Allande |work=Federación Asturiana de Concejos |date= |accessdate=30.5.2026 |language=es}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] 7a6ko4pfy9ala5unjutyb539v9vr0qs Dvorec Eggenberg, Gradec 0 603398 6682903 2026-05-30T11:47:22Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6682903 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Dvorec Eggenberg | native_name = Schloss Eggenberg {{in lang|de}} | image = 19-01-27-Schloß-Eggenberg-Graz-RalfR-DJI 0363.jpg | alt = | caption = Pogled iz zraka, januar 2019 | former_names = | alternate_names = | pushpin_map = | building_type = [[dvorec]], [[palača]] | architectural_style = [[Gotska arhitektura]], [[Baročna arhitektura]] | structural_system = | cost = več kot 105.000 guldnov | location = [[Gradec]], Štajerska, Avstrija | client = Universalmuseum Joanneum | owner = [[Štajerska (zvezna dežela)]] | current_tenants = Državne sobe palače, Stara galerija, Zbirka kovancev, Zbirka rimskega kamnoseštva, Arheološka zbirka | landlord = | coordinates = {{coord|47.07389|N|15.39129|E|type:landmark_region:AT-6}} | altitude = 365 m | construction_start_date = po 1460 (srednjeveški del), 1625 (baročna razširitev) | completion_date = ok. 1635 (stavba), 1685 (dodatki), 1762 ([[piano nobile]]) | inauguration_date = | demolished_date = | height = 50 m (centralni stolp) | diameter = 65&nbsp;m x 80&nbsp;m (stavba) | other_dimensions = 90.000&nbsp;m² (zemljišče) | floor_count = 3 | floor_area = 8000&nbsp;m² | main_contractor = | architect = Giovanni Pietro de Pomis | structural_engineer = | services_engineer = | civil_engineer = | other_designers Hans Adam Weissenkircher (dvorni slikar) | quantity_surveyor = | embedded = {{designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_offname = City of Graz – Historic Centre and Schloss Eggenberg<br/ >Mesto Gradec – zgodovinski center in dvorec Eggenberg | designation1_date = 1999 <small>(23. zasedanje)</small> | designation1_type = Kulturno | designation1_criteria = ii, iv | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/931 931bis] | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Evropa in Severna Amerika | designation1_free2name = Razširitev | designation1_free2value = 2010 <small>(34. zasedanje)</small> }} | awards = | references = * ''Schloss Eggenberg.'' By Barbara Kaiser. Graz: Christian Brandstätter Verlag, 2006. {{ISBN|978-3-902510-80-8}} * ''Planet Eggenberg.'' By Hermann Götz. Graz: Leykam Medien AG, 2005. }} '''Dvorec Eggenberg''' ({{langx|de|Schloss Eggenberg}}) v [[Gradec|Gradcu]] je najpomembnejši [[baročna arhitektura|baročni]] kompleks palač v avstrijski [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerski]].<ref>''Das Joanneum – Österreichs Universalmuseum''. 2006</ref> Z ohranjeno opremo, obsežnimi slikovitimi vrtovi in ​​nekaterimi posebnimi zbirkami iz Univerzalnega muzeja Joanneum, ki so v palači in okoliškem parku, se dvorec Eggenberg uvršča med najdragocenejše kulturne zaklade Avstrije. Dvorec Eggenberg stoji na nadmorski višini 381 metrov na zahodnem robu mesta.<ref>[http://elevationmap.net/eggenberg-palace-8020-graz-austria?latlngs=%2847.07395,15.391370000000052%29 Eggenberg Palace Elevation and Location]</ref> Njegova arhitekturna zasnova in še vedno viden odtis večstoletne zgodovine še naprej pričata o spremenljivosti in pokroviteljstvu nekoč najmočnejše štajerske dinastije, rodbine Eggenberg. Leta 2010 je bil pomen dvorca Eggenberg priznan z razširitvijo seznama ''Mesto Gradec – zgodovinski center in dvorec Eggenberg'' na seznam svetovne kulturne dediščine UNESCO. Dvorec, obdan z [[obzidje]]m in z ogromnim [[portal]]om, obrnjenim proti zahodu, stoji v okrožju Eggenberg v Gradcu in je dostopen s tramvajem. V severnem kotu palačnega posestva sta Planetarni vrt in [[Lapidarij]] rimskega kamnoseštva ter vhod v novi Arheološki muzej,<ref>[https://www.museum-joanneum.at/en/archaeology-museum-schloss-eggenberg/exhibitions/exhibitions/events/event/2415/archaeology-museum Arheološki muzej]</ref> v katerem je razstavljen Kultni voz iz Strettwega. V pritličju palače je numizmatična zbirka (Omarica za kovance),<ref>{{Cite web|url=https://www.museum-joanneum.at/en/muenzkabinett|title=Coin Cabinet Schloss Eggenberg|website=Joanneum|access-date=6 October 2019}}</ref> ki je v nekdanjih sobah Balthasarja Eggenbergerja, lastnika cesarskega dovoljenja za kovanje denarja in dejavnosti v poznem srednjem veku. V zgornjem nadstropju Stara galerija<ref>{{Cite web|url=https://www.museum-joanneum.at/en/alte-galerie/exhibitions/exhibitions/events/event/2411/alte-galerie-2|title=Alte Galerie Schloss Eggenberg|website=Joanneum|access-date=6 October 2019|archive-date=29 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211029175827/https://www.museum-joanneum.at/en/alte-galerie/exhibitions/exhibitions/events/event/2411/alte-galerie-2|url-status=dead}}</ref> obsega veliko zbirko slik, kipov in drugih umetniških del od srednjega veka do zgodnjega modernega obdobja, ki zajemajo pet stoletij evropske umetnostne zgodovine. == Zgodovina == [[File:SchlossEggenbergTrostStoch.jpg|thumb|left|Idealna perspektiva Eggenberga. Bakrena jedkanica Andreasa Trosta, pred letom 1700]] [[File:Hans ulrich eggenberg.jpg|thumb|left|Bakrenorez s portretom kneza Hansa Ulricha von Eggenberg, 17. stoletje]] === Gradnja === Na prvi pogled se dvorec Eggenberg zdi kot enotna, novogradnja iz 17. stoletja. Kljub temu veliki deli stavbe izvirajo iz poznega srednjega veka in gradnja se je nadaljevala skozi zgodnji moderni čas. Pred letom 1460 je Balthasar Eggenberger, financer [[Friderik III. Habsburški|Friderika III.]], svetega rimskega cesarja, kupil posest na zahodu Gradca, ki je postala stalno plemiško prebivališče v družinskem imenu. V naslednjih letih je bila družinska rezidenca zgrajena in razširjena. Do leta 1470 je bila v stolpu zgrajena kvadratna gotska [[kapela]]. Papeški odpustek z dne 30. maja 1470 se nanaša na ''Capella Beate Marie Virginis Sita in Castro Eckenperg'', kapelo Device Marije v dvorcu Eggenberg, ki je postala jedro nove palače, ki jo je zgradil Balthazarjev pravnuk Hans Ulrich von Eggenberg.<ref>Becker, U. "The Eggenberg Altarpiece" in ''Schloss Eggenberg''. Graz: Christian Brandstätter Verlag, 2006, p. 14.</ref> Mlajši bratranec generala Ruprechta von Eggenberga, Hans Ulrich, je kot odličen diplomat in državnik vodil zunanjo politiko svojega cesarja [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda II.]],<ref>''Schloss Eggenberg''. 2006, p. 43.</ref><ref>''The Thirty Years War''. 1961, p. 60.</ref> medtem ko je Eggenbergov kolega in politični nasprotnik, kardinal [[Armand Jean du Plessis de Richelieu|Richelieu]] iz Francije, vodil politiko kralja [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvika XIII.]]<ref>''The Thirty Years War''. 1961, p. 183.</ref><ref>''Schloss Eggenberg''. 2006, p. 105.</ref> med [[tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]]. Kot predsednik vlade (v sodobnem političnem žargonu)<ref>Die Fürsten und Freiherren zu Eggenberg und ihre Vorfahren. 1965, p. 90.</ref> in tesen, osebni zaupnik Ferdinanda II. si je Hans Ulrich želel veličastno rezidenco, ki bi predstavljala njegov novi status in avtoriteto, ko je bil imenovan za 'gubernatorja' Notranje Avstrije, potem ko je cesar [[Dunaj]] izbral za svojo prestolnico cesarstva.<ref>''Schloss Eggenberg''. 2006, p. 97.</ref> Leta 1625 je knez Hans Ulrich von Eggenberg naročil dvornemu arhitektu Giovanniju Pietru de Pomisu načrtovanje svoje nove palače, ki jo je navdihnil [[El Escorial]] v Španiji.<ref>''Schloss Eggenberg''. 2006, p. 98.</ref> Kot arhitekt, slikar in medaljer (oblikovalec in kovnik medalj) je de Pomis, doma iz [[Lodi]]ja blizu [[Milano|Milana]], postal najpomembnejši umetnik na graškem dvoru.<ref>''Schloss Eggenberg''. 2006, p. 86.</ref> De Pomis je v novo palačo vključil prvotno srednjeveško družinsko rezidenco in sam nadzoroval gradbena dela vse do svoje smrti leta 1631. Gradbeni mojster trdnjave Laurenz van de Syppe je delo nadaljeval dve leti, dokler stavbe nista dokončala oba de Pomisova gradbiščna delovodja, Pietro Valnegro in Antonio Pozzo. Zdi se, da je bila lupina dokončana do leta 1635 ali 1636. Med letoma 1641 in 1646 so bila končana dela na ornamentiki. Leta 1666 je Johann Seyfried von Eggenberg, vnuk Hansa Ulricha, začel prenavljati palačo v skladu s sijajem in veličino baročnega sloga, leta 1673 pa je rezidenca ponovno prišla v središče pozornosti, ko je bila nadvojvodinja Claudia Felicitas Tirolska gostja v palači ob njeni poroki v Gradcu z [[Leopold I. Habsburški|Leopoldom I.]], cesarjem Svetega rimskega cesarstva.<ref>''Schloss Eggenberg''. 2006, p. 68.</ref> Pod knezom Johannom Seyfriedom je bil obsežen cikel stropnih oblog s približno 600 slikami v sobah ''[[piano nobile]]'' končan v samo 7 letih. Hans Adam Weissenkircher je leta 1678 začel svojo službo kot dvorni slikar knežjega dvora Eggenberg. Leta 1684/85 je končal slikarski cikel glavne festivalne dvorane, znamenite ''Planetarne sobe''. S tem je bila zaključena prva faza opremljanja dvorca Eggenberg. Po izumrtju moške linije družine Eggenberg so eggenberške državniške sobe ostale v napol izpraznjenem in zanemarjenem stanju. Mož zadnje eggenberške princese, Johann Leopold grof Herberstein, je naročil celovito prenovo kompleksa.<ref>''Schloss Eggenberg''. 2006, p. 204.</ref> Med letoma 1754 in 1762 sta stavba in vrt doživela drugo večjo fazo okraševanja, tokrat v popolnem skladu z okusom [[rokoko]]ja. Predvsem je bila posodobljena oprema piano nobila. Kljub temu sta Planetarna soba in celoten cikel stropnih poslikav ostala skoraj nespremenjena. Dela so se tako omejila na stenske dekoracije, peči in kose pohištva. V skladu z okusom tistega časa so uvedli tri vzhodnoazijske omare, državniške sobe pa so dobile nove stenske obloge. Največja sprememba je bila verjetno rušenje eggenberškega dvornega gledališča, na katerem je bila postavljena baročna dvorna cerkev. Nadzornik teh del je bil graški dvorni arhitekt Joseph Hueber, učenec Johanna Lukasa von Hildebrandta. Tretja faza sprememb se je zgodila v 19. stoletju in je bila omejena na bivalne prostore v 2. nadstropju palače. Piano nobile je ostal nedotaknjen in neuporabljen celo stoletje. Glavni poudarek tega obdobja je bila popolna preobrazba baročnega formalnega vrta v [[angleški park|romantični krajinski vrt]] po angleškem vzoru. Celoten kompleks je ostal v lasti družine Herberstein do leta 1939. Malo pred vojno je dvorec Eggenberg skupaj s parkom pridobila dežela Štajerska. Upravljanje palače in parka je prevzel najstarejši muzej v Avstriji, Joanneum, ki ga je 26. novembra 1811 ustanovil nadvojvoda [[Janez Habsburško-Lotarinški]]. Joanneum je izvedel obsežna restavratorska dela za popravilo škode, ki je nastala med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] in poznejšo okupacijo zaveznikov, leta 1953 pa sta bila dvorec Eggenberg in park Eggenberg končno ponovno odprta za javnost. === Shema === S svojo novo rezidenco je Hans Ulrich von Eggenberg, miselni navdih za kompleksen program, uresničil arhitekturni koncept, ki ga je močno vplivalo humanistično pojmovanje magije kot prakse naravne filozofije in racionalnega reda sveta. Predvsem pa so bile [[astronomija]], [[astrologija]] in [[alkimija]] glavne sestavine izobraževanja posvetnega kneza. Poleg tega, da so predstavljali knezov novi rang, so se vsi ti vidiki prelili v vizijo nove stavbe kot simbola kozmosa kot dobro organiziranega, hierarhičnega, logično-matematično razložljivega sistema. Dvorec Eggenberg se kot osnova za to konstruirano vesolje opira na [[gregorijanski koledar]]. Palača ima 365 zunanjih oken, eno za vsak dan v letu. Od teh jih je 52 v 24 sobah piano nobile, ki predstavljajo tedne enega leta. V drugem nadstropju je teh 24 državniških sob v obročasti razporeditvi, ki simbolizirajo ure v enem dnevu. Vsako nadstropje v stavbi ima natanko 31 sob, kar pomeni največje število dni v koledarskem mesecu. 52 oken piano nobile skupaj z 8 okni Planetarne sobe skupaj predstavlja 60 oken, ki predstavljajo tako število sekund v minuti kot minute v uri. Palača je zgrajena na pravokotnem tlorisu, geometrijsko središče pa tvori srednji stolp z gotsko kapelo. Na vsakem vogalu je stolpu podobna vzpetina. Vsak od teh vogalnih stolpov predstavlja enega od štirih letnih časov, zunanji vogal vsakega pa je usmerjen natančno v smeri sveta. === Planetarna soba === [[File:SchlossEggenbergPlanetensaalMerkur.jpg|thumb|left|Slika Merkurja v Planetni sobi]] Cikel 24 državniških sob doseže vrhunec v glavni festivalni dvorani, ''Planetni sobi'' in služi kot začetek in konec obroča državniških sob. Cikel oljnih slik v tej dvorani je ustvaril Hans Adam Weissenkircher in prikazuje štiri elemente, 12 znamenj zahodnega zodiaka in seveda sedem klasičnih 'planetov' (''planetes asteres'': potujoče zvezde), znanih iz antike. Weissenkircherjev cikel slik združuje arhitekturni program z ornamentiko palače in s tem ustvarja alegorijo 'zlate dobe', v kateri je vladala družina Eggenberg. === Piano nobile === [[File:Schloss Eggenberg 6146 Planar 5.jpg|thumb|Osrednje dvorišče]] Cikel približno 600 stropnih poslikav v 24 državnih sobah piano nobile prikliče svetovno zgodovino s prizori iz grške in rimske mitologije, verskimi prizori iz Stare zaveze in zgodovinskimi legendami iz zahodne Evrope. Ta stropni program s štukaturnim okvirjem sega v prvo obdobje opremljanja v 17. stoletju. Pod zakonskima paroma Eggenberg-Herberstein je bilo 24 sob piano nobile od sredine 18. stoletja prenovljenih v skladu z rokokojskim okusom. Poleg novega pohištva, lestencev in stenskih svetilk ter visokokakovostnih fajansnih peči so skoraj vse sobe dobile tudi povsem nove, enobarvne stenske obloge iz svilenega damasta. Pet sob v severnem traktu piano nobile je bilo opremljenih z velikimi poslikanimi platni. Štajerski umetnik Johann Anton Baptist Raunacher je vsako sobo posvetil drugi temi; pastirske igre, gledališki prizori in prizori iger na srečo so v dvorcu Eggenberg poleg družabnih in lovskih prizorov. V tej fazi je bilo gledališče v palači Eggenberg preurejeno v palačno cerkev v baročnem slogu. Poleg tega so bile v zaporedje sob vključene tri izvrstne vzhodnoazijske omare. Prvi dve sta okrašeni z dragocenimi porcelanastimi krožniki in skledami Imari ter kitajskimi svilenimi slikami. V stenskih oblogah tretje omare je uporabljenih osem plošč dragocene japonske zložljive pregrade. Te tradicionalne pregrade prikazujejo palačo in utrjeno mesto [[Osaka]] pred letom 1615, iz česar je mogoče sklepati, da so bile te plošče izdelane kmalu zatem. Iz zgodnje moderne dobe je zelo malo teh pregrad, ki prikazujejo mesto pred njegovim uničenjem, zato so ta dela še posebej omembe vredna. Zaradi razgleda na Osako predstavljajo eggenberške plošče edinstven eksponat.<ref>Ôsaka zu byôbu. 2010, p. 8.</ref> Najdba pregrade je na Japonskem povzročila senzacijo, saj so bili vizualni ostanki časa [[Tojotomi Hidejoši|Hidejošija]] redki. Med državniškim obiskom avstrijskega predsednika leta 2009 je bil podpisan memorandum o soglasju, s katerim je bilo ustanovljeno partnerstvo med Eggenbergom in [[grad Osaka|gradom Osaka]].<ref>{{Cite web |url=http://www.museum-joanneum.at/en/palace-and-gardens-schloss-eggenberg/state-rooms/osaka-folding-screen |title=Universalmuseum Joanneum GmbH |access-date=17 October 2023 |archive-date=30 October 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231030192847/http://www.museum-joanneum.at/en/palace-and-gardens-schloss-eggenberg/state-rooms/osaka-folding-screen |url-status=dead }}</ref> <gallery> File:2016-08-12 08-15 Graz 237 Schloss Eggenberg (28651072814).jpg|Glavna fasada z vhodnim portalom File:Schloss Eggenberg 6217 Planar 5.jpg|Vrtna stran palače File:2016-08-12 08-15 Graz 198 Schloss Eggenberg (28650807094).jpg|Planetarna soba File:SchlossEggenbergEnfilade.jpg|Piano Nobile File:SchlossEggenbergR1.jpg|Galerija File:SchlossEggenbergR23.jpg|Igralna soba s stenskimi oblogami J.A.B. Raunacherja File:2016-08-12 08-15 Graz 224 Schloss Eggenberg (28650975814).jpg|JJaponska soba z redkim zaslonom, ki prikazuje Osako </gallery> == Vrtovi == [[File:Schloss Eggenberg - gate.jpg|thumb|Vhodna vrata v vrt in palačo]] [[File:SchlossEggenbergSchlosspark.jpg|thumb|Vodni element v angleškem vrtu]] Različni lastniki in gradbeniki-lastniki so na palačo in okoliške vrtove vedno gledali kot na ustrezne elemente. Zato je vsaka naslednja generacija izvedla znatne spremembe. Največja širitev vrta se je zgodila po dokončanju hiše. V zadnji tretjini 17. stoletja je bil vrt velikodušno razširjen okoli stavbe. Sledil je vzorcu strogo razdeljenega italijanskega vrta s parterji, bosketi, fontanami, volierami in fazanskimi vrtovi. Johann Leopold grof Herberstein je dovolil, da se celotna ureditev preoblikuje v [[francoski park]]. Že v 1770-ih so bili eggenberški vrtovi atrakcija, odprta za graško javnost. Vendar pa je s prihodom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] in liberalizacijo idej pod [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]], svetim rimskim cesarjem, do konca 18. stoletja veljalo mnenje, da so baročni vrtovi grdi; da imajo obrezano naravo, ki jo omejujejo prestroge norme. Jérôme grof Herberstein je kot fanatični ljubitelj vrtov sprejel to perspektivo in leta 1802 spodbudil elegantno preobrazbo parka dvorca Eggenberg v slikovit [[angleški park]].<ref>''Schloss Eggenberg''. 2006, p. 259.</ref> Labirinti, fontane, ravne poti in hierarhični vzorci so se morali umakniti pozivu k 'vrnitvi k naravi' v smislu [[Jean-Jacques Rousseau|Jean-Jacquesa Rousseauja]]. Razen ravne vhodne poti, ki je bila ohranjena, je bil cilj ustvariti umetne razglede z novimi, vijugastimi potmi in iluzijo bivanja v arkadijski krajinski sliki, kot so bile slike [[Claude Lorrain|Clauda Lorraina]],<ref>''Schloss Eggenberg''. 2006, p. 262.</ref> čigar dela so navdihovala Stourheada in mnoge druge. Nedavno obnovljena gomila vrtnic je bila vrhunec tega krajinskega parka iz 19. stoletja. V začetku 20. stoletja je zanimanje za vrtove palače upadlo in park dvorca Eggenberg ni več zaposloval vrtnarja. To je imelo nesrečne posledice, da so bili posamezni elementi vrta iztrgani, preostali pa so se skozi desetletja zaraščali; celotna ureditev je tako postala bolj ali manj preprost mestni park. Leta 1993 se je v sodelovanju z avstrijskim zveznim uradom za upravljanje kulturne dediščine (''Bundesdenkmalamt'') začel projekt urejanja vrtov s ciljem ohranitve in rekonstrukcije vrtov kot kulturnega spomenika romantike. Obstoječe elemente je bilo treba narediti prepoznavne in zaščitene, izgubljene elemente pa čim bolj rekonstruirati. Začetni fazi tega projekta, ki sta že zaključeni, sta rekonstrukcija ''Zajtrkovnega vrta'' iz leta 1848 za palačo ter sanacija in obnova ''Vrtnega kupa'', enega najpomembnejših sestavnih delov romantičnega angleškega krajinskega vrta, ki je potekala v zimskih mesecih 2007/08. Poleg tega so pavi iz graškega pavjega vrta, ki je bil prej med mestnim jedrom in mestnim parkom, našli nov dom v parku dvorca Eggenberg. Vrste so bele sorte in bolj pogost indijski modri pav. Med paritveno sezono glasno grakanje samcev in njihovo bleščeče perje dodajo parku eksotičen pridih, saj poskušajo privabiti večje, a manj barvite samice. === Planetarni vrt === [[File:SchlossEggenbergPlanetengarten.jpg|thumb|left|Pogled iz zraka na Planetarni vrt]] V severnem kotu posestva je bil v zgodovini palače ločen, zaprt vrt, ki je doživel tako raznolike preobrazbe in uporabo, da ga je bilo na koncu mogoče razločiti le po prostorski strukturi. Zaradi pomanjkanja ohranjenih zapisov so se leta 2000 odločili za novo zasnovo cvetličnega vrta in iz stare ideje je zrasel nov vrt. Krajinska arhitektka Helga Tornquist je prevzela temo eggenberške zasnove in jo vključila v sodobno vrtno stvaritev. Ta prenova na igriv način prevzema starodavni sistem planetarnih 'podpisov', ki je posebnega pomena za ikonografijo dvorca Eggenberg.<ref>''Schloss Eggenberg''. 2006, p. 284.</ref> Lapidarij je bil zgrajen na temeljih nekdanje oranžerije kot zanimivost in kot primerno okolje za zbirko rimskega kamnoseštva Joanneuma. Dvorec Eggenberg vstopa v 21. stoletje z odprtjem novozgrajenega podzemnega razstavnega prostora, ki meji na Lapidarij, da bi jeseni 2009 gostil arheološke zbirke pred- in zgodnje zgodovine Joanneuma, da bi bil pripravljen na praznovanje dvestoletnice Joanneuma leta 2011. [[File:EggenbergerPeacocks.jpg|thumb|pavi na mostu]] == Spominski srebrni evrski kovanec == Leta 2002 je avstrijska kovnica počastila pomen dvorca Eggenberg, tako da ga je uporabila kot glavni motiv enega svojih najbolj priljubljenih srebrnih spominskih evrskih kovancev: spominskega kovanca za 10 evrov v slogu palače Eggenberg. Na hrbtni strani je podoba Johannesa Keplerja, Eggenbergovega osebnega znanca,<ref name="Eggenberg Palace coin">{{cite web | url=http://austrian-mint.at/silbermuenzen?l=en&muenzeSubTypeId=108&muenzeId=336 | title=Eggenberg Palace coin | publisher=Austrian Mint | access-date=9 September 2009 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110531210659/http://www.austrian-mint.at/silbermuenzen?l=en | archive-date=31 May 2011 | url-status=dead }}</ref> ki je poučeval na nekdanji protestantski šoli v Gradcu. Njegovo prvo večje delo, ''Mysterium Cosmographicum'', ki opisuje Kopernikanski sistem in je bilo napisano, ko je bil še v Gradcu, je verjetno vplivalo na simboliko zasnove palače.<ref name="Eggenberg Palace coin"/> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * ''Das Joanneum – Österreichs Universalmuseum'' [documentary film DVD] By Günther Schilhan (director) & Helmut Gesslbauer (producer), Austria: ORF Steiermark, 2006. (available through the Joanneum) * ''Schloss Eggenberg.'' By Barbara Kaiser. Graz: Christian Brandstätter Verlag, 2006. {{ISBN|978-3-902510-80-8}} (English Edition) or {{ISBN|978-3-902510-96-9}} (German Edition) (available through the Joanneum) * ''Planet Eggenberg.'' By Hermann Götz. Graz: Landesmuseum Joanneum / Leykam Medien AG, 2005. * ''Ôsaka zu byôbu: Ein Stellschirm mit Ansichten der Burgstadt Ôsaka in Schloss Eggenberg.'' in ''Joannea Neu Folge, Band 1.'' By Franziska Ehmcke et al. Graz: Universalmuseum Joanneum, 2010. {{ISBN|978-3-902095-32-9}} (available through the Joanneum) * ''The Thirty Years War.'' By Cicely Veronica Wedgwood. Garden City, NY: Anchor Books, 1961. (Re-issued by NYRB Classics, 2005. {{ISBN|978-1-59017-146-2}}) * ''Hans Ulrich Fürst von Eggenberg: Freund und erster Minister Kaiser Ferdinand II.'' By Hans von Zwiedineck-Südenhorst. Charleston, SC: BiblioBazaar, 2009. (new edition of digitally preserved original German text printed in Vienna in 1880, printed in Leipzig by Amazon Distribution GmbH) {{ISBN|978-1-113-02782-5}} * ''Ein Staat in Alt-Österreich: Besitzungen der Eggenberger''. By Franz Kammerhofer. Graz: Franz Kammerhofer, 1998. {{ISBN|978-3-9500808-1-0}} * ''Die Fürsten und Freiherren zu Eggenberg und ihre Vorfahren''. By Walther Ernest Heydendorff. Graz: Verlag Styria, 1965. * ''Alte Galerie – Masterpieces''. By Ulrich Becker et al. Graz: Landesmuseum Joanneum, 2005. (English edition) {{ISBN|978-3-7011-7533-8}} * ''Der Eggenberger Altar''. By Paul W. Roth et al. Vienna, Austria: Österreichische Galerie Belvedere, 2001. * ''Schloss Eggenberg: Lernbehelf für Guides''. By Barbara Kaiser. Graz: Landesmuseum Joanneum, 2001. * ''Hans Adam Weissenkircher: Fürstlich Eggenbergischer Hofmaler''. By Barbara Ruck. Graz: Landesmuseum Joanneum, 1985. * ''Giovanni Pietro de Pomis''. By Kurt Woisetschläger et al. Graz: Verlag Styria, 1974. {{ISBN|978-3-222-10847-1}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Schloss Eggenberg, Graz}} * [http://www.museum-joanneum.at/schloss-eggenberg-prunkraeume-und-gaerten The Joanneum – Schloss Eggenberg] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161019173808/https://www.museum-joanneum.at/schloss-eggenberg-prunkraeume-und-gaerten |date=19 October 2016 }} * [http://www.graztourismus.at/cms/beitrag/10004638/2866248/ Graztourismus] * [http://www.kleinezeitung.at/steiermark/graz/graz/ausfluege.do?action=showEventLocation_Detail&id=31590 Kleine Zeitung] * [http://www.cusoon.at/schloss-eggenberg CUSOON] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200928071421/http://www.cusoon.at/schloss-eggenberg |date=28 September 2020 }} * [https://sworld.co.uk/01/1952/place/Eggenberg%20Palace%20...%20-%20Secret%20World Eggenberg Palace – Secret World] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Gradcu]] [[Kategorija:Palače v Avstriji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Avstriji]] [[Kategorija:Muzeji v Avstriji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1646]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Avstriji]] [[Kategorija:Baročna arhitektura v Avstriji]] 5s1pb3y0e5ivvw7cb8d7y0ad1bftzgx Kategorija:Zgradbe in objekti v Gradcu 14 603399 6682904 2026-05-30T11:48:44Z Ljuba24b 92351 nova stran z vsebino: »{{Commons category|Buildings in Graz}} [[Kategorija:Gradec]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Avstriji|Gradec]]« 6682904 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Buildings in Graz}} [[Kategorija:Gradec]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Avstriji|Gradec]] q0zusscwy415dlgzcl80mcpeu0esa27